Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Slovenske kmetijske družbe. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na l/a strani 300 K, na t/, strani 150 K, na «/• strani 100 K, na >/u strani 50 K in na ilu strani 25 K. Udom 10 % popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 2 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk j. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St. 3. Ljubljana. 15. februarja 1920 Letnik XXXVII- Naznanila kmetovalcem. — Vprašanje, sladkon.e industrije v Sloveniji. — Pridelovanje krompirja na Koroškem. — Donesek k zgodovinskemu razvoju živinoreje v bivši Kranjski — Nestanovitnost novega vina. — Mazanje trt proti trtni plesnobi in drugim boleznim. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Poročila in objave podružnic. — Inserati. Oddaja modre galice. Slovenska kmetijska družba si je za tekoče leto nabavila potrebno modro galico za vinogradnike cele Slovenije in je to množino določila na podlagi potrebe in razdelitve minulega leta, ki je bilo izredno deževno in ugodno za trtne bolezni. Blago je že kupljeno in plačano ter se nahaja večji del že v Sloveniji. Galica je bila pravočasno kupljena, in sicer za primerno ceno, kajti dandanes stane že dva- do trikrat toliko. Vsled .tega z mirno vestjo lehko zagotovimo, da bodo vinogradniki Slovenije dobili letos, kakor so jo tudi že lani, najcenejšo modro galico v celi Jugoslaviji. Navzlic temu ji dandanes še ni mogoče določiti oddajne cene, ker ni še vse množine tukaj in ker družbi niso še znani vsi stroški, ki jih je upoštevati pri ceni, in sicer prevožnja, carina, skladiščnina, obresti izposojenega kapitala itd. Prevožnja iz Nemške Avstrije se je po novem letu zvišala za 150 %. Vendar se da približno ugotoviti, da bo stala letos modra galica, ki jo razdeli družba, za družbene ude 12 K za kga za ostale vinogradnike pa 14 K za kg. Naloga družbe je, da v prvi vrsti podpira Rvo)e ude in skrbi, da dobijo ti zadostno množino kmetijskih potrebščin. Ker je pa letos povpraševanje po modri galici veliko, mnogo večje od lanskega leta, ter je družba naročila le tisto množino galice, ki jo je lani razdelila, slednjič ker je vsa knpčija z galico prosta, da jo lehko vsak poljubno prodaja in kupuje, ni družba več dolžna skrbeti za neude. Vsled tega bo družba načelno oddajala modro galico Ie svojim udom. i Ko bodo udje prejeli količino galice, ki jo potrebujejo za svoje vinograde, potem šele se bo primerno upoštevalo tudi neude, ki pa bodo morali kg galice plačati za dve kroni dražje kakor udje. To preplačilo pojde v korist podružnicam in v pokritje režijskih stroškov Slovenske kmetijske družbe. Opozarjajo se pa načelništva podružnic, da morajo sprejeti kot uda vsakega, ki se za to priglasi. Načelništva podružnic morajo ravnotako upoštevati ude, ki so plačali udnino naravnost družbi, če se izkažejo s potrdilom o vplačani udnini za 1920. 1. Vsaka podružnica, oziroma razdeljevalnica mora sestaviti dva seznama naročnikov za galico, urejena natanko po občinah, in sicer enega za ude, drugega za neude, in sicer vsakega v dveh izvodih. Potrebne tiskovine v ta namen dobi pri družbi in an ji dopošlifvio na njeno zahtevo. En izvod vsakega seznama dopošlje družbi, ki določi množino galice, ki se dodeli v razdelitev za dotični okoliš. Vsekakor je to izpolniti tudi tistim, ki so pri družbi že prijavili svojo približno naročitev. Vsak naročnik modre galice mora pri svoji razdeljevainici z naroČilom vred takoj vplačati celo kupnino, ki jo naj potem razdeljevalnica dopošlje družbi skupno z naročilnimi seznami. Opozarjajo se vse rezdeljevalnice, naj strogo pazijo na to, da si vsak vinogradnik naroči le tisto množino galice, ki jo potrebuje za svoje vinograde za tekočo sezijo. Kot merilo naj služi določitev, ki se je med vojno kot primerna izkazala, da se potrebuje v normalnih letih na ha do 35 kg ali na oral do 20 kg galice. Večjih množin, ki bi morda služile v nadaljno prodajo ali veriženje čelo na Hrvatsko, ni nikakor dovoliti udom, še manj pa neudom. V vsakem izkaza mora biti navedena površina vinograda, ki jo dotični vinogradnik poseduje, da se na ta način preprečijo morebitne zlorabe, oziroma previsoka naročila. Podružnice, oziroma razdeljevalnice so odgovorne, da se naročila kakor tudi razdelitev vrši v popolnem redu brez vsakih zlorab. Vsa naročila naj se zberejo najkesneje do 29. februarja t. I. ter dopošljejo, in sicer po en seznam naročnikov udov in neudov Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani obenem s kupnino. Opozarjajo se vsi vinogradniki, da se družba ne bo ozirala na prepozno došla naročila, kajti vsak vinogradnik že danes dobro v6, koliko galice bo potreboval za svoje vinograde. Ce je pravočasno ne naroči, je temu kriva samo njegova malomarnost. Razdeljevalnice naj takoj razglasijo, da sprejemajo naročila na modro galico, in sicer krajn primerno bodisi potom občine, pred cerkvijo ali v cerkvi. Predplačila na račun galice se takoj sprejemajo, kajti družba je morala za galico že davno založiti, oziroma plačati mnogo milijonov kron, preden je sprejela to blago, in obresti od tega kapitala znašajo vsak dan na stotine kron, ki jih mora družba plačati. Na naročila brez denarja se družba ne bo ozirala. Ravnotako ne more upoštevati naročila posa meznlkov, ampak vsak vinogradnik naj se obrne na tisto podružnico ali razdeljevalnico, v katerem okraju ima svoje vinograde. V ceni modre galice, ki jo je družba določila za razdeljevalnice, so upoštevani vsi prevozni stroški do zadnje železniške postaje In carina. Stroške, ki nastanejo razdeljevalnici s prevozom od železniške postaje do mesta razdelitve in pri razdeljevanju, mora razdeljevalnica kriti s primernim poviškom cene, ki pa mora biti le tako visoka, da so kriti resnični stroški prevožnje in razdeljevanja. Pri tem je posebno paziti na to, da ne bodo udje preveč oškodovani. Galica, ki se nahaja že pri podružnicah, se ne sme razdeliti, dokler niso družbi doposlani zahtevani seznami naročnikov in jih ta oe odobri ter ni plačana celokupna svota. Če tem .podružnicam ne bo zadostovala že sedaj doposlana jim množina za vsa naročila, se jim tozadevni primankljaj pozneje dopošlje. Prejemniki modre galice naj zahtevajo od železniške postaje, da se jim galica na postaji uradno stehta, ter naj morebitni primanjkljaj takoj javijo železniškemu uradu, kajti Slovenska kmetijska družba se načelno ne ozira na pritožbe o morebitnem primanjkljaju na železnici, za katerega je odgovorna železnica sama in je dolžnost prejemnika, od železniške uprave izterjati povračilo za primanjkljaj. Pri razkladanju in nakladanju na postajah, kakor tudi pri prevožnji do razdeljevalnic in razdelitvi modre galice naj prejemniki sami poskrbe za pošteno delo, da ne bo pozneje pritožb, oziroma zahtev po povračilu. Galico je treba družbi naprej plačati I V to svrho naj razdeljevalnice računijo množino za ude po 12 za neude po 14 kron ter naj družbi približni znesek na račun nakažejo po priloženi položnici. Slovenska kmetijska družba. Nakup krompirja. Slovenska kmetijska družba kupi večje množine semenskega krompirja, da ga spomladi razdeli v tiste okraje, kjer so imeli letos tako slabo krompirjevo letino, da si ga kmetovalci niso pridelali niti svojo prehrano. Družba kupi tak semenski krompir po primerni ceni in ga na zahtevo plača polovico takoj, ostalo pa šele spomladi ob prevzemu blaga. Cena za semenski krompir bo na vsak način višja nego ona za krompir za prehrano. Vsakdo pa, ki hoče prodati svoj krompir družbi, se mora zavezati, da ga odda spomladi tisto množino, ki jo ji je prodal. Krompir se sedaj pozimi ne more prevažati, vsled česar morajo kmetovalci, ki so ga družbi pro- dali, skrbeti, da se do spomladi ne pokvari, zmrzne, zjase ali zgnije, kajti družba bo prevzela le zdravo semensko blago. Družba kupi vsako množino v celili vagonih ali v manjših količinah. Opozarja se, da je ves ta krompir namenjen edinole za seme v Sloveniji, da se ž njim odpomore onim krajem, kjer si ga niso mogli pridelati zadostno, da bi ga imeli za seme. Iz Slovenije se ta krompir ne bo izvažal. Poživljajo se torej vsi oni kmetovalci, ki imajo kaj semenskega kronipirja za oddajo, da to takoj pismeno ali ustno naznanijo Slovenski kmetijski družbi, Ljubljana, Turjaški trg 3. Vprašanje sladkorne industrije v Sloveniji. ^Poročal kmet. svetnik V. Rohrman na tozadevni anketi dne 20. januarja t. 1.) Vel ki pomen, ki ga ima sladkorna industrija za blagostanje kmetijstva in narodnega gospodarstva sploh, in ki ga opazujemo povsod, koder se je ta industrija | vpeljala, je tudi našim interesentom dala že ponovno J povod, da so se lotili tega vprašanja. Obžalovati je le, da nismo dosegli dosedaj še nikakega pozitivnega uspeha. Pred 25 let, t. j. dne 29. novembra 1894., so se zbrale na vabilo kmetijske družbe vse dolenjske podružnice k izrednemu zborovanju v Trebnjem, na čegar dnevnem redu se je obravnavalo edino o tem, kako bi se dala vpeljati sladkorna industrija na Dolenjskem. Bilo je to v času, ko je stekla prva dolenjska železnica, ki bi bila lehko vsestransko podpirala to podjetje. Dolenjski graščaki, ki so dali takrat iniciativo, so zastopali projekt, da se Mirnska dolina izbere za središče tej industriji, ker bi ondi lehko dobila tudi potrebni premog in apno. Na zborovanju se je zavzelo stališče, da bi se dobilo lehko dovolj zemlje za pridelovanje sladkorne pese, da bi ta industrija ne hodila v škodo našemu vinarstvu in da bi se izhajalo tudi z delovnimi močmi. Nazadnje se je sklenilo, da se osnujejo povsod na Dolenjskem delujoči odbori, ki naj prirejajo potrebne poskuse s sladkorno peso. Vse to se je tudi 1. 1895. zgodilo in mnogoštevilni poskusi so pokazali, da so dolenjske pokrajine zares pripravne za pridelovanje sladkorne pese. Pridelana pesa je imela zadosti sladkorja — povprek po 15 "/o in je tudi dosti dobro obrodila. Z objavo teh poskusov v »Kmetovalcu" 1. 1896., je pa prenehalo vsako nadaljno delo. Poklicanih interesentov se je polastilo namreč prepričanje, da ne sp*avimo skupaj potrebne množine pese za tako industrijo. To naziranje je prodrlo tudi v širše sloje naših kmetovalcev in tako je obtičala na mrtvi točki vsa započeta akcija Pod vtisom nezadostnega sveta je zaspala vsa zadeva. Naša kmetija, na katero bi morala sladkorna industrija predvsem računiti, je majhna, razkosana in v gospodarskem oziru tako mnogovrstno sestavljena, da se med sedanje kulture ne da uvrstiti toliko sladkorne pese, kolikor bi je potrebovala taka tvornica. To nM}?nje §e je vtrdilo pri vseh, ki poznajo podrobni sestav naše kmetije*. ® ' Da smo imeli za Mirnski projekt premalo zemlje, to se je prepisavalo po eni strani našim posestnim razmeram, po drugi našemu gospodarskemu ustroju in našim posebnim poljedelskim razmeram. Znano je, da prevladuje pe Dolenjskem malo posestvo, ki je vrhutega močno razkosano. Mnogo je kmetij, ki so sploh tako majhne, da ne morejo priti v poštev za pridelovanje sladicorne pese. Manjka nam pa tudi tistega veleposestva, na katerega se drugod tako uspešno opira ta industrija. Naše graščine imajo dovolj gozdnega sveta, nimajo pa obširnega polja, ki je za to industrijo tako potrebno. Če računimo, da potrebuje sladkorna tvornica samo 500.000 q pese, kakor se je mislilo pri projektu za Mirnsko dolino, potem bi potrebovali, če vzamemo pridelek 250 q na 1 ha za podlago, 2000 ha ali okroglo 4000 oralov sveta samo za obdelavo s sladkorno peso. Ce bi odločili od vseh naših njiv šesti del za sladkorno peso, recimo v povprečnem obsegu Vi ha ali 1 orala — kar je za naše majhne posestniške razmere dovolj visoko nastavljeno — potem bi potrebovali 12.000 ha ali okroglo 24.000 oralov vse njivske zemlje in nič manj kakor 4000 posestnikov bi bilo treba, da bi potrebno peso skupaj spravili. __(Dalje sledi.) Pridelovanje krompirja na Koroškem. V takih goratih in hribovskih deželah, kakor so bivša Koroška, Štajerska in Kranjska, katerih poljedelstvo mora največ sloneti na dohodkih od živinoreje in je zato velik del njiv porabiti za pridelovanje krm- skih rastlin, je pridelovanje okopavin, kakor so krmska pesa, korenje, strniščna repa in zlasti pa krompir izredne važnosti. Pridelovanje krompirja je tudi važno s stališča ljudske prehrane. . Na Koroškem se pridela odločno premalo krompirja, ker zasade ž njim premajhen del njiv; večinoma nimajo za krompir dovolj globoko zoranih njiv, ga prav ne sade in nimajo za svoje kraje dobrih, preskušenih vrst. Na Koroškem se sploh prideluje premalo gomo-ljevih rastlin (korenstva), ki so neobhodno potrebne za prehranjevanje domačih živali preko zime in posebej za rejo prašičev. Na Koroškem ponepotrebnem uvažajo špeh in prašiče, dasi bi vsega tega lehko dovolj doma imelk Obilo in dobro, t. j. umno pridelovanje gomoljevih rastlin, ki se morajo okopavati in osipati in ki dobro uspevajo ob globokem oranju, izboljša poljedelstvo posebej in kmetijstvo vobče, kajti večji pridelek teh rastlin da več krme; več krme da več živine, in več gnoja, obilnejše in boljše pridelke. Cela bivša Koroška ima 137.917 ha, Slovenski Štajer 131.185 ha in bivša Kranjska 147 536 ha njiv. Od teh njiv je obdelanih s krompirjem povprečno na leto na Koroškem . . . 8784 ha ali 6 •/, v Slovenskem Štajerju 16334 „ „12 °/o na Kranjskem . . . 22430 „ „ 15 •/,. Bivša Kranjska obsadi s krompirjem svoje njive več kakor dvainpolkrat toliko kot bivša Koroška, a z'aven krompirja pridela Kranjska še velike množine drugega korenstva. Tako ima n. pr. Kranjska s krmsko peso obsejanih 3052 ha, a Koroška samo 1218 ha; s strniščno repo se na Kranjskem obseje 15373 ha, na Koroškem samo 6223 ha; Kranjska ima s korenjem posejanih 2723 hi, Koroška pa skoraj nič. Iz tu podanih številk je razvidno, da se mora v bodočnosti Koroška znatno bolj poprijeti pridelovanja gomoljevih rastlin, zlasti krompirja in to v prid ljudske prehrane, v prospeh kmetijstva vobče in posebej v svrho povzdige živinoreje in mlekarstva ter prav posebno v svrho povzdige prašičereje. Na Koroškem se mora pridelovanje krompirja tudi izboljšati, in sicer tem potom, da se vpelje boljše in globokejše oranje, izbira dobrega semenskega krompirja pravih vrst in umna saditev krompirja. Izgovor, da na Koroškem nimajo za pridelovanje krompirja tako ugodnih tal kakor na Kranjskem, ne velja; preje je morda narobe res. Večinoma orjejo veliko preplitvo s plugom biez pravilne deske, kar ima za posledico slabo pripravljena tla za saditev krompirja. Na Koroškem pridelujejo kmetje slabe vrste krom-p:rja, ki so se več ali manj že izrodile. Potom preizkušenj je poiskati za vsako pokrajino najprimernejšo krompirjevo vrsto, pri čemer pa naj ni merodajna enoletna izkušnja, kajti pri krompirju se izkaže šele čez 4 do 6 let, če je vrsta primerna v določeni pokrajini za določeno zemljo. Ena izmed glavnih napak koroškega pridelovanja krompirja je skoraj splošno običajna pregloboka saditev. Preg.oboka saditev slabi krompirjevo cimo, ne da v pričetku rasti dovolj pristopa zraka v zemljo, ki je za razvoj mlade rastline neobhodno potreben in odtod sledi slab razvoj krompirjeve rastline, ki ima ob kopanju pod seboj pičlo število pretankega gomolja ter je zato krompirjev pridelek pičlejši nego bi moral biti. Morda je pregloboko sajenje krompirja na Koroškem slaba razvada, ki so se jo kmetovalci navzeli kot posledico tamošnjih podnebnih razmer. Koroška dežela je namreč pomladi precej hladna in se pomladanska pozeba skoraj redno pojavlja. Spoznali so, da je globoko sajen krompir pred mrazom varnejši nego plitvo sajen, zato so ubrali z globokim sajenjem napačno pot v zaščito pred pozebo, namesto da bi rajše krompir pozneje sadili, t. j. konci meseca aprila ali v pričetku maja, ko se ni več bati pozebe in bi izbirali zgodnejše vrste, ki v jeseni pravočasno dozore. V ilovnati ali glinasti zemlji je saditi krompir kvečjemu 5 do 6 cm globoko, in le v prav rahli peščeni zemlji se sme iti brez škode za množino pridelka do 15 cm. Kratko ponovljeno: Korošci sadite več krompirja, obdelujte svoje njive boljše in globokejše, sadite krompir plitvo in tam, kjer se Vam je boti mraza, ga ne sadite pred konci aprila ali pred pričetkom maja in izbirajte semenske vrste, ki so za ondotne kraje prikladne! Gustav P rc. Donesek k zgodovinskemu razvoju živinoreje v bivši Kranjski. m (Nadaljevenje tega odstavka.) Profesor dr. Hlubek opisuje v svoji omenjeni razpravi vse načine kolobarjenja (t. j.: kako se na posameznih njivah kmetijske rastline eno za drugo vrste), ki so običajni v vseh posameznih pokrajinah bivše kranjske dežele. To opisovanje je zelo zanimivo, ker je dr. H. v teku štirih let prepotoval celo deželo in je pri tem zašel v njene najoddaljenejše kote. Spoznal je takoj velike hibe takratnega našega poljedeljstva, kateremu je bila glavna naloga pridelovati kolikor mogoče mnogo žita in to na račun in škodo gozda ter s popolnim zanemarjenjem živinoreje. Iz takratnega kolobarjenja je razvidno, da niso le kmetje, ampak tudi graščine, ki so se ponašale z boljšim gospodarjenjem, pustile na njivah slediti razne vrst žita eno za drugo in v nekaterih krajih so n. pr. celo sejali pšenico po dve leti zapored na enoinisto njivo. Odstavku Hlubokovega spisa, ki govori o običajnem ko-lobarjenju, sledi razprava o primernem kolobarjenju v bivši kranjski deželi, ki ima za načelo, da se mora gospodarjenje preurediti, pridelovanje žita zapostaviti in kot glavni vir dohodkov smatrati dobro živinorejo, zato se je z vso vnemo najpreje poprijeti pridelovanja zadostne množine krme. Kako prav je imel Hlubek, se je v bodočnosti pokazalo. Tozadevno piše dr. Hlubek : Če se je tedaj pokazalo, da kolobarjenje v nobenem oziru ne odgovarja potrebam dežele, nastane samonasebi potrebno nadaljno vprašanje : Kakšen način gospodarstva naj se vpelje na Kranjskem z ozirom na lego ter podnebje dežele in z ozirom na kakovost njenih tla, če naj kmetijstvo zadosti potrebam prebivalstva dežele z denarnega, industrijskega in trgovskege stališča? To vprašanje sem razmotrival jaz (namreč Hlubek) že dne 5. maja 1. 1837. na občnem zboru tukajšnje c. kr. kmetijske družbe, vsled česar sem žel strastne neprilike in ugovore, ki so izvirali iz pristranskega patriotizma, in ki so se mi vsi ustno in pismeno predbacivali, ker sem si upal javno tisto priznati, kar še danes spoznam za resnico. Preko tozadevnih očitanj pa ne morem iti, kajti z ene strani sem v takratnem svojem mnenju vsled sledečih dveletnih natančnejših preiskavanj potrjen in ker z druge strani, navzlic prizadetih razžalitev, smatram kot svojo dolžnost izreči mnenje, ki je smatram primernim, da doprinesem mrvico k pospešitvi blagostanja 442000 ljudij. Učenjaku dr. Hlubeku, ki je popolnoma prav imel, česar danes ne ba tajil največji starokopitnež, se je pač takrat tako godilo, kakor še danes kmetijskim strokovnjakom, proti katerim ščujejo demagogi, da niso sposobni kmetijstva pospeševati, ker nimajo žuljavih' rok. Ali se nam mar dandanes kaj drugače godi, če nastopamo proti skrajno bedastem plitvem oranju s slabimi plugi na Oike kraje, kar nani jemlje polovico pridelka, ki bi ga lehko dosegli, in kar pospešuje brezmejno rast plevela? G. P. Gori izrečeno vprašanje se da razdeliti v dve, in sicer: a) ali m j tvori na Kranjskem glavni vir dohodkov poljedelstvo ali živinoreja, in b) kakšno kolobarjenje bi bilo z ozirom na lego, podnebje in kakovost zemlje vpeljati, da bi zemlja večje dohodke donašala? Vzroki, ki upravičijo postaviti živinorejo kot glavno nalogo tukajšnjega kmetijstva, so s'edeči: 1. Lega dežele v bližini prvovrstnih žitorodnih dežel države, ne dopušča tukajšnjemu kmetovalcu tekmovati z njegovimi kmetijskimi pridelki, celo ker so davčne dajatve prebivalcev Ogrske, Hrvatske in Vojaške granice manjše. 2. Rastoče izboljšanje plovbe po Donavi. Že več let sem prihaja žiro iz Odese na tukajšnje trge in pritiska na žitne cene. Ne bo dolgo, ko bodo odstranjene na Donavi, Savi in deloma na Dravi ovire plovbi s parniki in potem bo prišlo'še več žita iz Odese k nam na trg, ker ne bo treba parnikom voziti skozi Črno morje, Dardanele in Jadransko morje. Tako bodo žitne cene še bolj padle, kmetovalec bo še bolj ubožal in bo zastal pri oddaji davščin. 3. Živahni promet med Egiptom in Trstom. Preden se je pričelo parobrodstvo med Afriko in Evropo, je prišlo redkokdaj žito iz Egipta v Trst. Od takrat pa, kar sta eden do dva parobioda vsak teden med Aleksandrijo in Trstom na potu, pa že tekmuje egipt-sko žito z našim in pritiska na tukajšnje žitne cene. 4. Znatna poraba mesa v glavnih mestih Ljubljana in Trst. Na podlagi šestletnih izkazov od 1. 1830. do 1835. znaša povprečna letna potreba mesa v Ljubljani 8750 stotov v vrednosti 116.666 gl. 40 kr. in v Trstu pa približno 50000 stotov v vrednosti 666.666 gL, torej skupaj 58.650 stotov mesa v vrednosti 783.333 gl. 20 kr. H kritju te znatne potrebe mesa ne more tukajšnje kmetijstvo nič pripomoči, ker se ne nahaja v celi deželi nobenega pitališča in je živinoreja popolnoma za nič. Če se pomisli, da transport volov s Hrvatskega, Štajerskega in Koroškega, t. j. iz dežel, ki dajejo klavno živino za Ljubljano in Trst, stane do Trsta za vsako žival preko 8 gl. in da vsak vol pri 30 do 40 milj dolgem transportu izgubi na vsako miljo približno 1 funt mesa in masti, potem že to dejstvo upravičuje trditev, da more in mora kranjski kmetovalec iskati svoj dobrobit v živinoreji, če naj deluje v duhu zdravega gospodarstva. 5. Je prepričanje na Kranjskem, da tukajšnji kmetovalec navzlic svojemu trudu nikdar ne zmore pridelati žita take kakovosti, kakor je pridelujejo v imenovanih žitorodnih deželah. 6. Uči izkušnja vseh časov in v vseh deželah, da se v gorskih deželah, kakor so n. pr. Švica, Tirole, Koroška, Štajerska in Karpati da doseči primern dohodek iz kmetijstva le tedaj, če je živinoreja glavna panoga. Kranjska dežela vsekako spada med gorske dežele. 7. Pogled na večjo dobrostojnost prebivalcev Bohinja in pokrajin, ki mejijo ob Koroško in Štajersko, kjer se bolj pečajo z živinorejo, potrjuje mojo trditev. 8. To so vzroki, ki jih vsak trezno misleč človek za svojo trditev more postaviti: vLe s povzdigo živinoreje se da zalreti brezmejna beda, v kateri se nahaja večji del kmetovalcev Kranjske." S to utemeljitvijo se tudi podere pristransko zagovarjanje stabi-litete v kmetijstvu*), ki je pristransko in ki izvira iz v fanatizem zašlega patriotizma. Če je tu dokazano, da bodi živinoreja glavna ' panoga kmetijstva, potem se .vrine drugo vprašanje: ' Kakšno kolobarjenje v poljedelstvu naj se v to svrho vpelje? (Na tem mestu potem dr. H. v svoji razpravi podaja svoje mnenje o bodočem primernem kolobarjenju z ozirom na povzdigo živinoreje, kateri odstavek pa izpustim, ker ni v neposredni zvezi s stanjem takratne naše živinoreje G. P.) Glede stanja vseh panog živinoreje vobče v deželi piše dr. H. takole: Dasi v tej deželi, ki je preplavljena z žitom z Ogrskega in iz Odese ter v zadnjem času iz Egipta, torej iz dežel, v katerih žito takorekoč samoodsebe rase, in dasi naravna kakovost tukajšnje zemlje in lega dežele nasvetujejo postaviti živinorejo kot glavno panogo kmetijstva, vendar iščejo prebivalci naše hribovske dežele, ki je v živahni trgovski zvezi z žitorodnimi deželami, svoj dob. obit v pridelovanju žita in smatrajo živinorejo le za nekaj sitnega, kar poljedelstvo obremenjuje, a čemur se ne gre ogniti. Poleg tega so pa v kranjski deželi še razmere, ki otežujejo, če popolnoma ne onemogočujejo povzdigo živinoreje. Te razmere so: 1. Silno razkosanje zemljišč. Majhen posestnik nima toliko krme, da bi mogel rediti svoje lastne ple menske živali, zato je tukajšnja kmetijska družba po dolgoletnih obravnavah na svojem občnem zboru dne 20. septembra 1838 sklenila, da se v bodočnosti opusti premovanje goveje živine in denar, ki je v to svrho na razpolaganje, porabi za nakup dobrih plemenskih bikov, ki se dajo v oskrbo boljšim kmetovalcem s pogojem, da jih pripuščajo proti nizki skočnini drugim vaščanom. S tem še ne bo vir zla živinoreje odpravljen, začasno se bo pač nekaj popravilo, a kaj stalnega se ne bo doseglo. Posledica majhnih kmetij je tudi na-preganje premladih živali, zato je vprežna živina majhna in neznatna. K vsem tem pride še tako hvalisano „fu-ranje" kmetov, ki je v deželi zaradi velike prekupčije zelo razvito in silno priljubljeno. 2. Ukoreninjena navada rediti v razmerju h krmi, ki je na razpolaganje, preveliko število slabo rejene živine. V mnogih deželah je kmetijska domišljija imeti v hlevu nagromadeno veliko število bedno prehranje-vane živine v zvezi z mnenjem, da je živalska koža trpežnejša, če je obdana z debelo plastjo prisušenega blata. Tudi v tukajšnji deželi je kmetovalec ponosen na veliko število svojih blatnatih živali in to ne glede na pametno gospodarjenje; on redi zlasti v hribih veliko več živine, kakor bi je mogel le srednje dobro čez zimo prerediti in je zato prisiljen pokrmiti ne le vso pridelano slamo, ampak tudi vejnike vseh vrst, samo da živali preko zime pri življenju ohrani. 3. Slabo obdelovanje vseh s travo porastlih zemljišč, vsled česar je zaradi pičlega pridelka sena živina mršava in zamorjena ter pritlikave postave. (Konec tega odstavka sledt) *) Stabiliteta v kmetijstvu se v tem primeru sme imenovati »starokopitnost*. Nestanovitnost novega vina. Od več strani prihajajo pritožbe in tudi sam sem se pri mnogih vinogradnikih prepričal, da se lanska, t. j. nova vina, posebno bela, nerada čistijo in da še kipijo. V resnici je mošt jeseni vsled prenizke topline ponekod le napol pokipel, tako da so nekatera vina še sedaj precej sladka. Ker je letošnja zima precej mila in so torej kleti kolikortoliko še gorke, se še nc-pokipeli sladkor počasi razkraja, vsled česar se vino ne umiri in dosledno tudi ne uč sti. Ta proces bo trajal ob ugodnem vremenu dokler ves sladkor ne pokipi. Začasno se pa kipenje lehko vstavi, ter se vino prične čistiti, ako nastopi prav mrzlo vreme, ali pa če se vino sedaj pretoči ter močno zažvepla. S poslednjim sredstvom pa sedaj kipenje vstaviti ni na mestu, izvzemši če se tega iz posebnega vzroka ne iz\rši. V tem slučaju je pa najenostavneje dotično vino filtrirati. Bolje je torej, da se kipenje nemoteno naprej vrši, ker s tem le pridobiva na moči in dobroti in tako do spomladi lehko že popolnoma pokipi. Drugače bi pa spomladi, ko nastopi večja gorkota, naenkrat močno kipelo, zlasti po pretakanju. S sedaj kipečim vinom se mora pa prav oprezno ravnati. Sodi naj bodo sicer po možnosti vedno polni, toda ne sme se jih trdno zabiti, ker vsled kipenja razvijajoča se ogljikova kislina, lehko sod razžene. Take polne sode je torej narahlo zapirati, še bolje pa opremiti jih s kipelno veho, kekor jeseni ob burnem kipenju. Na prevažanje bodisi z vozmi ali z vlaki, nima sedanje kipenje nikakega vpliva, in se sodi lahko brez skrbi dobro zabijejo. Le ko se postavijo sodi v starno gorko klet, naj ne ostanejo predolgo časa zabiti. Končno še omenim, da so lanskojesenska vina ponekod mnogo boljša od onih leta 1918., da so pa tudi cene novemu vinu neprimerno poskočile. Sedaj je le težko dobiti novo vino pri producentu izpod 12 K liter. Večinoma zahtevajo 12— 15, pa tudi 16—18 K za liter, postavljeno na kolodvor. V Ljubljani se pa gostilničarjem predpisuje točenje novega vina po 16 K liter. Zato se pa naša vinska trgovina sedaj nikakor ne more uspešno razviti in tudi bližnja bodočnost v tem oziru nič kaj bolje ne kaže. Fr. Gombač. Mazanje trt proti trtni plesnobi in drugim boleznim. Ker se bliža čas trtne režnje, opozarjam na svoj spis v lanskem »Kmetovalcu" pod naslovom: „Zati-ranje trtnih bolezni v spomladnem času", ki se dobi v ponatisu kot »Gospodarsko navodilo" št. 67. pri Slov. kmetijski družbi. Zlasti važno je za nas letos mazanje trt z žve-plovoapneno brozgo proti trtni plesnobi, katera bolezen se je pri ras zelo razpasla in nam povzroča velikansko škodo. Ker žveplovoapnene brozge iz inozemstva ne moremo dobiti, pripraviti si jo moramo sami na sledeči način: Na 10 / vode se vzame 2 kg finega, zmletega žvepla in 1 kg živega (neugašenega), a svežega, ne starega apna. Posoda mora biti železna (najbolje železen kotel) in še enkrat toliko obsežna kot je tekočine, ker zavzame ta med kuhanjem večji objem. Najpreje se v kakih dveh litrih tople vode polagoma (po koščkih) ugasi živo apno in se ga končno dobro raztneša na redek apnen belež. Medtem se žveplo, da ne dela kepic, zmeša z nekoliko vode v gosto kašo, ki se jo potem vmeša med apnen belež. Nato se dolije še ostalo vodo in se s kako palico zmeri globočina tekočine v kotlu. V palici' se napravi zareza, da se označi koliko tekočine vsebuje posoda (kotel), ker je treba med kuhanjem izhlapelo vodo vedno iznova nadomestiti (do-liti, z vročo vodo. Zmes se kuha eno uro ob vednem mešanju, da se končno izpremeni v rjavo, včasih (vsled vpliva železa) nekoliko zelenkasto tekočino. Ko se tekočina ohladi, se ji dodene dva- do trikratno množino vode in nato precedi skozi gosto, žično sito, nakar je takoj porabna za mazanje trt. Nerazkuhan ostanek ostane lehko v kotlu za prihodnjo kuho. Po režnji je treba vso staro skorjo na trtah ostrgati, najbolje z mehkimi žičnimi krtačami. Rezje (rezino) spravimo iz vinograda in ga sežgemo. Nato pa trto vso, od zemlje do vrha, namažemo s pripravljeno apneno brozgo. Za mazanje vzamemo kak čopič, ali krtačico za leščilo, ali pa okoli palice ovito cunjo. Dobro je mazati trte dvakrat, zadnjikrat pa vsaj osem do štirinajst dni preje, preden se prično očesa napenjati. Mazanje uničuje škodljivce in zadržuje trte, da prezgodaj ne odženejo, kar je gotovo ugodno. Vinarski nadzornik Skalick^. i VPRAŠANJA in ODGOVORI. Na vsa kmetijsko - gospodarska vprašanja, ki dohajajo na Slov. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca* se načelno odgovarja le t .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana t celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natis«? vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, se ne odgovarja v ,,Kmetovalcu", ampak le pismeno, če je pismu priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin iu zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 13. Ali je mogoče doma ustrojiti kože zajcev in kuncev? (E F. v B.) Odgovor: Zajčje kože in fcože kuncev si lehko kmetovalec ustroji sam na sledeči način: Sveže ali pa suhe kože se namaka en dan v vodi, kateri je dodano nekaj sode ali pa mila. Po tej dobi se jih vzame iz vode, ponovno dobro izpere, napne na primerno desko in odstrani od kože vse mesne in mastne dele. Nato se pripravi brozgo, vsebujočo 8 delov galuna, 3 dele kuhinjske soli, 10 delov moke ali pa dobrih pšeničnih otrobov ter primerno količino vode. V tej brozgi se namakajo kože pri ponovnem mešanju in obračanju dva do tri dni. Galun in kuhinjska sol pronikata v vse kožne dele, jih razkužita ter preprečita gnitje organskih snovi. Za večje kože se uporablja 150—200 gr galuna, za manjše pa 100 gr. Po dvo-ali tridnevnem namakanju se vzame kože iz brozge, pusti isto odteči, nakar se jih le polagoma suši (do 8 dni), ker postanejo sicer pretrde. Da se ohranijo kože po osušenju mehke, jih je potrositi s krednim praškom ter jih nato z istim dobro izdrgniti. Dlake je- potrositi s pšeničnimi otrobi, nato pa skrtačiti z ostro krtačo. Tako ustrojene kože so trpežne in uporabne kot kožuhovina. T. Vprašanje 14. Imam nekaj suhih hruševih in jabolčnih tropin, ki sem jih dobil od soseda o priliki stiskanja sadja. Ker bi iste rad pokrmil govedi in prašičem, zato vprašam, ali so jabolčne in hruševe tropine uporabne za krmo? (R K v N) Odgovor: Hranilna vrednast hrušesih in jabolčnih tropin je odvisna od vrste sadja in od načina mletja in stiskanja istega. Suhe sadne tropine vsebujejo okoli 15 °/„ vode, 3°/0 beljakovin, 2»/« tolšče in obilo sladkorja. Če vzamemo, da pride zaužito žitno zrno (orez plev) v živalskem telesu do popolne veljave, t. j. prebavljena množina hranilnih snovi žitnega zrna se popolnoma uporabi v prid tvorbi telesnih snovi, in ako sma go primerno posestvo. V tečaju bi b lo prostora za petnajst do dvajset 14 do 18 letnih kmeti skih s nov, ki so z dobrim uspehom dovršili liudsko šolo in bi n»j dve leti posičai ta tečaj Ta kmetijsko-nadaljevalni tečaj je zj mišljen na ta način, da bi v nedeljah dopoldne bile določene štiri ure za teoretični pouk, v četrtkih pa po štiri ure za praktično delo na zemljišču. Za delo v državnem vinogradu, za obisk primernih posestev, oziroma kmetijske šole v Št. Jurju bi bili določeni drugi dnevi. To je v kratkih po'ezja t 1. dvodnevni tečaj za napravo gnojišč in gnojničnih jam. Tečaj je namenjen zidarskim mojstrom in gospodarjem, ki se ga želijo udeležiti in ki se morajo vzdržavati na svoje stroške. Tečaj se prične v torek, 24. februarja, ob devetih dopoldne. Udeležbo k temu tečaju je priglas ti pismeno najkesneje do 21. februarja t. 1. ravnateljstvu drživne kmetijske šoie na Grmu pri Novem mestu. Tečaj za napravo gnojišč in gnojničnih jam V Št. Jurju Ob J. žel. Ni drž. kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. se bo vršil dne 4. in 5 marca t. 1. tečaj za napra o gnojišč ia gnojničnih jam. Tečaja naj bi se udeležili gospodarji in pa zidarski mojstri, ki imajo namen prevzemati izvršitev takih naprav. Tečaja se zamorejo udeležit} le tisti, ki se pravočasno, in sicer najkesneje do 20. t. m. prijavijo podpisanemu ravnateljstvu. Tečaj je brezplačen, pač pa se morajo udeleženci vzdržavati na lastne stroške. Z ozirom na posebno veliko važnost predmeta, od katerega je zelo odvisen napredek našega kmetijstva, se obisk tega tečaja zelo priporoča. Udeležbo je priglasili ravnateljst\u drž. kmetijske šo'e v Št Jurju ob Južni žel. Jugoslavenska pčela je glasilo »Centralnega čebelarskega društva v Zagrebu« ter je izšla 1. številka tega lista dne 15. januarja t. 1. Ta mesečnik dobivajo udje omenjenega čebelarskega društva brezplačno, za neude pa stane 25 K letno. Uredništvo in upravništvo tega lista se nahaja v Zagrebu, Palmctičeva ulica štev. 11 B. V prvi številki je objavljen »Program našega naroda«, ki ga na-kratko označimo sledeče : Z vsemi sredstvi pospeševati in razširjevati napredno čebelarstvo in čebelarsko panogo v naši domovini.' Glavno sredstvo k temu delu je dobro organizirana zveza vseh čebelarskih društev. V dosego gori označenega namena tega društva se izdaja čebelarski list v pouk čebelar,em, dalje praktični pouk v čebelarstvu po deželi in organizacija prodaje čebelarskih izdelkov v korist čebelarjem. Da se izvede ta po lednja naloga, se ustanovi »Centralna pčelarska zadruga«, ki bo delovala sporedno z društvom na zadružno trgovski podbgi. To je v glavnem programu tega društva. Drugi spisi, ki so objavljeni v tej številki »Jugoslavenske pčele« so: Zimsko mirovanje pčela, kakova nam je potrebna pčelarska organizacija ? Savez Jugoslaveaskih pčelankih društava, Naša organizacija in Društvene vesti. Kot priloga je »Zadružni in društveni vijesnik«. V bodoče bo list prinašal tudi slike. Slovenskim čebelarjem priporočamo, da potom tega lista stopijo v stike s hrvatskimi čebelarji, kar bo obojim koristilo. čebuljček za spomladno saditev je v večji množini na razpolago v okolici Mostara v Hercegovini. Povprečna cena znaša okoli 700 K za metrski siot, postavljen na železniško postajo Mostar brez vreč, ki jih morajo kupci sta\ iti na razpolago. Imena lastnikov blaga se izvejo pri okrajnem kmetijskem uradu v Mostaru. To objavlja od3ek ministrstva za prehrano v Setajevem. Ponudniki in kupci plemenske živine. (Pod tem naslovom Slovenska kmetijska družba odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem ln kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. PrlgiaSatl je nakup in ponudbo vseh vrst moških in ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglasilec natančno prijavi tvoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, število Itd. Kupiti se želi : Prašiče, obojega spo'a, dolenjske pasme, v večji množini, kupi podružnica Slov. kmet. družbe v GrebiDju na Koroškem. Ponudbe je doposlati naravnost podružnici v Grebinje. Nappodajso: Žrebec, 2 '/» leti star, rjavosvetle barve (prani), žlahtne pasme 142 cm visok, brez vsake hibe, primeren za plemenitev kobil manjše vrste je naprodaj pri Francetu Ziherl, posestniku v Vodicah žtev. 17, p. Vodiec, Gorenjsko. III lin ......»lili« I......I I I .........|||| ........ METOVALEC. llustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Slovenske kmetijske družb«. »Kmetovalec« Izhaja 15. In zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na »/» strani 300 K, na «/» strani 150 K, na >/« strani 100 K, na Vn strani 50 K in na »/m strani 25 K. Udom 10 •/. popusta. Vsaka,vrsta v .Malih naznanilih" stane 2 K. Urejuje Inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovafca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St. 3. Ljubljana, 15.februarja 1920. Letnik XXXVII. jULala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati 20 vinarjev v (nuurju sli znamkah, sicer 3e naznanila ne objavijo. Upravniitvo ne prevzame posredovanja. II VI PILE ŽAGE " " ORODJE " " » vse svrhe najboljše kakovosti priporoča Odon Koutny, ipecijalna trgovina jeklenih in tehničnih potrebščin v Ljubljani, Kolodvorska ulica 37. 70 Tisoč enoletnih Meij Sr^r Bresklje so lepo vkorcninjene, mešane dolenjske vrste, drevesce stane eno krono. Naročijo n j se pismeno; naročitve se po vrsti izvršujejo. Priporočam bresklje posebno za solnone lege. Anton Žagar, Besnica 25, p. Spodnja Hrušica pri Lju-bljani._344 Cementno opeko ^v^rilS'^ ima vedno v zalogi ln izdeluje iste samo iz splitskega cementa. Delavnice cemei.tnih izdelkov Tr-šan & Oorjanc, Kranj._ 2 lepo otrto, kupi Florjan Kučanda.vrvar, _t St. Jurij ob Južni železnici. 11 Sadna drevesca. riletnih vrst lepih visoko- debelnih drevesc c jabolk; Bauman reneta, zlata reneta, štajerski mašanokar, izvirni namizni tafelni, ki se drže do junija, štajerski moštar Paier-hnbert, zelo rodoviten, žalostinke itd. Hruške; večina moštnice, žlahtne pa klaoovke, napolenov-ke, rumene itd., in več sto hruSovlh pritlikavcev, požlahtnjenih češenj in eešpelj dobrih vrnt. vse t impni. opna na časti primerna I vrste 10 K komad, II. vrste 8 K komad ima naprodaj Andrej Hafner, posestnik in sadjerejec, Dorfarje št. 14, p. SkoTjaloka. 14 Zajčereicem.ffr ravrtotakega ali za 1 Zamenjam 8 mesecev starega francoskega srebria kunca za a pristnega belgijskega kunca iste starosti, evenluelno ga kupim. Vuga Juro, Celje, kolodvor. _3) za krmo živini, se dote a K gačniku v Ljubljani Dunajska cesta 60- za 100 kg pri Fran Pota 36. 32 I Več sto divjih kostanjev prodati Ant. Globelnik, posetnik v Bršlinu p. No-vomesto. Cena po dogovoru. 49 ima vedno naprodaj apne-nica J. Tauf r, Zagorje ob 50 Ženske zmešane lase Cerklje. kupuje po najvišji ceni Martin Pleterski, 15 V službo se zdravo in krepko dekle. Opravljati hišna dela. Hrana dobra ; plačili nudbe je poslati na upravništvo »poštena". pošteno, imelo vsa plačilo po dogovoru. Po-,Kmetovalca" pod 25 Original „0tmar" motor nov, na vozu, „»iuiui mu mi za pet konjskih sil prodam. Cena po dogovoru. Lipe Lačen, p. d. Frčnik v Strpnivasi pošta Smihel pri Pliberku, Ko-»oško._26 Hinnnnari "golan, v lepi južni legi, 129 arov, lliiuyi'tiul je naprodaj pri P. Dolar, Mirna. r.anpnn «rmp <®re kakovosti kupi Slovenska UailEHU i)KIIID iSetijska družba v Ljubljani. Ponudbe brez vzorca in brez natančne navedbe cen in pogojev nimajo pomena in se ne bodo upoštevale^_________33_ 7nrfnnna za proizvodnju sjemenja u Zagrebu ADUI Ulja si je postavila zadačom, da znanstvenim metodima u vlastitom pokušalištu prigaja nove, aklimatizirane i selekcionirane vrsti, koje u našim krajevina izvjesno više rode od domačih. Zadruga se služi pri tomu rezultatoma dosadešnjeg 10-godišnjeg iztraživanja prof. dra Bohutinskya i ivenč. prof. dra Handekica. — II koliko Zadritga još ne može da razpolaže sa vlastitom selekcijama, uvadja ona prokušane odlike svake vrsti sjemenja iz inozemstva uz jamstvo za originalnost i kakvocu sjemena. Pošto je to danas prvi zadrugarski pot-hvat te vrsti u našem kraljevstvu SHS, zaslužuje on svaku potporu sa strane gospodara. 34 (siromašni begunci imajo prednosti, katere poglavar se razume na vinogradništvo, sprejmem za svoj vinograd na Slovenskem. Pismeno je vprašati pri Josip Zagoričnik-u, Zagreb, Selška cesta 32. 35 Pošteno rodbino Bodičasto žico Due zelo lepe kobile, ve leti, imam ni par sto m (novo ali tudi malo rjavo) kupi ter prosi ponube Fr. Oblak, Sv. Gregor, p. Ortnek. 40 in sicer obe težki, i| breji, ena stara 6 let, ena pa dve leti, imam naprodaj za ceno po dogovoru, Andrej Krevlič, posestnik in kmetovalec na Potokih, pošta Javornik, Gorenjsko. 41 Fbnnnm oskrbnik veleposestva, 33 let star, z bnUMUlIl, kapitalom nad50.000K, se želim seznaniti z izobraženo deklico ali vdovo brez otrok,— Ker sem vešč gospodarski strokovnjak, priženil bi se na boljše posestvo. — Resna posredovanja sc hvaležno sprejmejo. Pisma naj se pošljejo na upravništvo »Kmetovalca" pod »Maj 1920." 45 PflCDCtnn 8 — 12 oralov, se kupi. Pojasnila na (UuiEalVU| upravo tega lista pod .Posestvo 50.. 46 Rupim^repilnico ^ SS3? nT" Josip Kapš, Prelesje, pošta Staritrg pri Kočevju. Ualilni c+nni (Brutmaschine izdelek znane to-W tulili I alrUJ varne Nickerl & Co. ima naprodaj A. Faleschini v Lioni, pošta Videm pri Krškem: Cena po dogovoru. 48 Savi. apno ■annn I Stari letniki Kmetovalca ter razni drugi I Ofllll ! gospodarski listi in knjige se kupijo. Ponudbe pod .Knjige" na Kmetovalca. 51 Kupujem odslužene bite. mesar, Ljubljana. 52 Slamorezni stroj zSš^iVpriVV regi, graščina Lukman, za ceno po dogovoru. Cartibe divjih kostanjev ima naprodaj Albert UnUIHli Vodnik, Podutik 52 Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih ? V grlu ? Ali kašllate? Imate nahod ? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev pravi Elza fluid 1 6 dvojna-tih ali 5 veliki špecijalni steklenici 27 — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklen. 4 K-— Slaba brana Vam je pokvarila želodec 7 Fellerjeve prave Elza krogljice ga spravijo v red ! 6 škatljic 12 K"— Omot in poštnina posebej a najceneje 1 Eugen V. Feller, St '' ■ • — • št. 287, Hrvatska. tubica donja, Elzatrg 20 B 3. KOMUTIG dolgol. zastopnik znane tvrdke K. in R. Ježek, Blansko, tovarna kmetijskih In poljedelskih strojevinmotorjevse priporoča. — Dobra in solidna postrežba. Ljubljana, Gradišče št.ll Nadalje priporočam dobro znano tovarno WEISU katera izdeluje izvrstne brzoparllnike vseh velikosti z dvojnim pocinkanim parnim kotlom, in porabno obenem za kuhanje žganja. (12) Sprsjemam naročila ■a slamorezne nože. Cene po dogovoru. Ker je tovarni težek uvoz dovoljen,se naročeni stroji lahko takoj dobe. Pozor! Posestniki in posredovalci Iz dežele! HlOde, smrekove, 'bukove m vsak drugo les kupi industrijsko podjetje za inozemstvo. Prevzame in plača se na vsaki postaji. Natančne ponudbe z navedbo dimenzij in cen na (26) Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. Izdelujem kmečke mline od najmanjšega do največjega: za roko, vodno in motorno moč. MHni so opremljeni s presejal-niki in kamni, kojlb ni treba nikoli klepati, za kar jamčim. Ti mlini meljejo vsako žito ter na-pravljajo lepo in okusno moko za kuho in pecivo pri samo enkratnem nasipu. Razpošiljam razne vrsie mlinske kamne in druge potrebščine za mline ter poljedelske stroje. Josip Čretnik stavbenik mlinov (64) v Sv. Jurju ob Južni železnici. S tehničnimi in praktičnimi nasveti vsakomur na razpolago. v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Posojilo na osebni kredit: 6%. Posojilo na hipoteke: Mesečna odplačila. Ranžijska posojila na več let. Mali vračevalni obroki. Pisarna: Kongresni trg št. 19. Uradne ure od 8 do 12. (105) Prospekti brezplačno na razpolago. Rezervni zakladi nad 500.000 K. Hranilne vloge 3'/.%. Med (102) vosek kupuje v vsaki množini družba .SAD' preje Primož Hu- dovernik, Ljubljana, Kolodvorska ulica. I Primešaj krmi Mastin I j Enkratna teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu In na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 20'50 poštnine prosto na dom. (14) Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po poŠti K 9 50. , Lekarna Trnk6czy Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. za PR0IZ90DH311 S3EMEN39 U ZAGREBU, Preradoviceva ulica Zfl imade ha zalihi: Vočaka (jabuka, krušaka, kajsija, bresaka. šljiva, trešanja, oraha, dudova), stablašica (poluvisokih) uz cijena za I. razred K 15"—, za II. razred po K 13"— te patuljastih uz cijenu od K 8 — d* K 13'— po komadu. Embalaža (pakovanje) zaračunava se posebno. — Obzirom na oteščanu zeljezničku otpremu preporuča se preuzeče vočaka na skladištu samom, a dalja otprema kolima ili kao brzovozna prtljaga na željeznici. (21) Uresnoga grmlja i drvlja (bukve; smreke, čempresa, bora, javora, šarolistog, divljeg kestena, jablana) uz cijenu od |10 K do 15 K po komadu, te ruža penjalica (Crimson Rambler po K 6-— komad. Sjemenja svake vrsti i to od d«-mačih žitarica djelom od domačeg akli-matiziranog i selekcioniranog priplbda, djelom od importiranih najboljih odlika, nadalje povrtnog sjemenja svake vrsti, originalno importiranog iz Holandije, Danske, Njemačke, Češke i Austrije. Prodaje se na veliko i na malo '(vrtnarskim porcijama). Pošiljke se šalju po4-tanskim povzečem, embalaža se računi u* vlastiti trošak. Cijenici se na zahtjev šalju ekspresnim. listom. _ _ Mlflrna na Ravnah (Georo Graf v. Thurn'sches Stahlwerk Stretteben) ustanovljena 1774. leta. (17) Gafitanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). PoStna postaja Guštanl, žel. postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko in bresclansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Leglrana in neleglrana topllnlška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre, za rudo, premog in kamen; za pile, rezila vrtalna dleta itd. Legirana ln neleglrana martlnova jekla za vozovne in vagonste vzmeti: za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilnUn letalni industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, motike. lopate itd. Izgotavlja: Vozovne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovoko-vane do 6 m dolžine): v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd Cementna (U) strešna npeka najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta St. 2. M •. "j.-. . ... >.•;■ '?..;. S.. ..'j Proda se sistem Girardf s stoječo osjo, zobčastim kolesom in ročnim regulatorjem, ter posebnim skoro popolnoma nerabljenim pritisnim regulatorjem (sistem Riisch & Ganahl) v svrho izjednačenja tur. Kolo turbine meri 1500 mm. Turbina je delana za vodni padec 2.5-3 m i n vod no količino 1.50-2.50m. Ista proizvaja 60—70 PS. Teža turbine incl. regulator in okvir znaša 7500 kg. Ogleda se lahko na licu mesta v usnjarni Kari Pollak, Kranj. 51 (Pili? (29) Stavbno podjetje Dragotin Korošec ▼ Braslovcali naznanja, da izvršuje trazne stavbe za pospeševanje živinoreje Nov način zidanja, ki je za polovico ceneji, Železobetonske tra-verze, Prodaja razno opeko. Kdor to rabi, naj se obrne na: Korošec Dragotin, stavbno podjetje Braslovče. Štai. it "P Skrbite za kar največje razširjenje »Kmetovalca" 1 Stremite za tem, da se ga lehko člta v vseh gostilnah in javnih prostorih. 25.000 nas Je že v Kmet, družbi, pa bi na9 bilo lehko še enkrat več. Čim več nas b«, več bomo dosegli 1 Kmetovalci! Denarni zavodi l Gozdarske in gospodarske zadruge 1 Berite I LesotricII Berite I A. Šivic i (9) »Poljudno navodilo za merjenje lesa". V omenjeni knjižici je poljudno popisano se Izračuna telesnina debel posekanega in rastočega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določani« oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali razlagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tdbei izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogljarskih kopali in kub. mera drv za kurjavo v prostorninskita metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, plctkivne in kubične mera s staro mero. Cena knjigi srotl predpisala * Slovenska kmetijska družba Ima ea svctJe ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine: * Apneni dušik 28/21 % po K 160— za 100 kg takojšne prijave sprejema družba neobvezno, vreče mora naročnik sam dostaviti. A n t i a v i t v varstvo setev pšenice, turščice, graha graiice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., se dobi v zaklopnicah 50 g za K 8"—. »Ergofor«, fiziologični železo - apneni preparat se imenuje redilni prašek za živino, ki ga priporočajo celo iz iivinozdravniške stroke posebno za konje, a tudi za drugo živino. To sredstvo učinkuje baje posebno dobro ob današnjih slabih prehranjevalnih razmerah pri živini, ki ji primankuje močnih krmil in posebno pri kcmjih ovsa. Tega praška se poklada na dan in glavo : pri konjih...........po 2—4 ne pol^e žlice pri govedi ............ 2—6 „ „ „ pri kozah ovcah in prašičih „ 1—2 „ „ „ V začetku je treba seveda polagoma navajati žival na ta prašek in šele čez nekoliko dni ji je pokladati določeno množino. Pri vsakem zavoju je zraven tudi primerno navodilo, kako se ta prašek poklada. En zavoj tehta 1 kg ln stane 20 K. Eponit, > katerim se vzame vinu vsak zoprn oko ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd stane kg 12 K. Kostni superf ostat po K 200"— sto kg. Vreče je treba družbi ob naročanju dostaviti. Kožna moka po K 10,6'— sto kg, naročnik mora jutaste vreče dostaviti. ^ Melior, preskušeno sredstvo proti peronospori nt trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcen na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev' Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1*40. Otrobi po 220 — K za 100 kg brez vreč. Roženo moko, izvrstno dušičnato gnojilo oddaja Slovenska kmetijska družba po 150 K za 100 kg brez vreč. To umetno gnojilo je posebno velike vrednosti za vinograde, ker se v zemlji razkraja le polagoma in deluje torej po več let. Pozivljemo vse kmetovalce, v prvi vrsti pa vinogradnike, naj si to umetuo gnojilo naroče. Trosi se ga lehko vsak čas, treba ga je pa podkopati ali podorati. Vreče mora naročnik poslati. Semenska pesa. Seme izvirne severonemike ru mene in rdeče Mamut krmilne pese K 24'— kg. Semenska lucerna laške prevenijence po 36 K, baaaška po 30 K za kg. Vsak ud more tega [semena le toliko dobiti, kolikor je rabi zase in mora obenem z naro-čitvijo povedati, koliko meri površina polja, ki ga misli z semensko lucerno posejati. V kupčijske svrhe družba tega semena ne oddaja. Semena domače črne detelje bo letos po Sloveniji zelo primanjkovalo, ker se ga v lanskem neugodnem vremenu niti za lastno potrebo ni zadosti pridelalo, dočim smo ga navadno dokaj izvažali. Družba tega semena nima zaenkrat prav nič v zalogi, poslala pa je nekega izvežbanega strokovnjaka v inozemstvo, da skuša tam kaj tega semena nakupiti, nameravan nakup v inozemstva pa se ni posrečil. V kolikor bo družba udom mogla priskrbeti črne detelje, jo bo računala po vsakokratni tržni ceni. * Vreče. Vsak naročnik mora poslati za kostno moko, roženo moko, apneni dušik itd. svoje dobre jutaste vreče, ker dobiva družba vsa gnojila itd. sedaj le v papirnatih vrečah, ki jih železnica ne sprejema za odpremo v manjših pošiljatvah. Kavcija za vreče, ki jih mora družba posoditi, znaša K 30.— za komad, ki se vrnejo ko dobi družba vreče v dobrem stanju nazaj, po odbitku majhne obrabninske pristojbine. Žveplenokislo glino namesto galuna, kot primst galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 1 K kilogram. Žveplo (žveplene ploščice) na juti za žveplanje sodov, najboljše, brez arzena po 20 kron kilo. Žveplo, Floristella, dvoj, raf. po K 10-— kg. Kmetijske potrebščine je treba družbi naprej ob priliki naročanja plačati. V ta namen naj podružnice oziroma posamezni udje zahtevajo družbene poštne položnice (štev. 10712) da vplačevanje lahko brez stroškov izvršijo. Parilnihe za hrmo, Welsia' močne In nepokončljlve, vse velikosti od 60 do 600 l izdeluje sama Refopm-HBFhB, Wels. 0.0. Nadalje specialni izdelki: Konjske grablje takoj dobavno. ObraCalnl parllntk z ali brez naprave za iganjarstvo. Kotlji za kuhanje žganja. Kotlji Za kttho ln pranje. Patentne peči za peko ln snienj«. Prekajevalnlee. Gnojnlčne sesalke. (13) Pocinkani lonci ln kožice. Mize za pranje. Poaode ln valjavnice za perila (Monga). Ceniki na željo zastonj KONJAK | čistilni stroji zo žito jj Pri slabosti vsled X H starosti, težkočah v g (mlini za vejatl) želodcu, pešanju x najboljše vrste, ki prekašajo vse X m.ocl J? .. ' X : dosedanje tovarniške izdelke : g Star mnsm HOnjaR g glede trpežnosti, ličnosti in lahko S pravo življenje vzftu- X umevne sestave. Cene strojev so X rSS,:rdveVpolH- 3 izvanredno nizke ter jamčim za | terske steklenice, X vsak stroJ 10 ^t. (18) O ovojnina ir. poštnina Ž5 Natančna pojasnila daje X prosta za K 80— x __ ^ C Beneš Hertl, * J. PllClCO, GroHčkpr"aKognrjaic?h 1 Bud,na' P' PtuJ« Štajersko. | Štajersko. KmimmmMflmmioaoc^ Ljudska posojilnica v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po čistih Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica In je Imela koncem marca igig nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoi kron rezerv-(5) nih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do 6°/0 Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. x Čistilni stroji za žito (mlini za vejatl) najboljše vrste, ki prekašajo vse : dosedanje tovarniške izdelke : glede trpežnosti, ličnosti ln lahko umevne sestave. Cene strojev so izvanredno nizke ter jamčim za vsak stroj 10 let. (i8) Natančna pojasnila daje J. Pucko, Budina, p. Ptuj, Štajersko. x X X X X X Najmodernejše obleke lastnega izdelka za gospode in dečke, tu- in inozemsko manufahturna in modno blaga razpošilja (16) Prva kranjska razpošiljalnica SCHH9E S BIZ39H Ljubljana, Dvorni trg Pod Narodno kavarno. Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velifta zaloga usa-hoursfnih poljedelskih stroje« (3) iz najslovitejših tovarn.| Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic ,Welsla'. redni občni zbor Kmečke gospodarske zadruge v Zgornji Šiški, ki se vrši v nedeljo, 6. marca 1920 ob pol treh popoldne v gostilniškem salonu št. 13 v Kosezah. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Branje revizijskega poročila. 3. Sprememba pravil § 4. 4. Voiitev načelstva. 5. Slučajnosti. <28) Zg. Šiška, 9. febr. 1920. Načelstvo. Kmetska posojilnici refiitovana zadruga z neomejeno zavozo e v LJUBLJANI a ljubljanske okolice v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18. Obrestuje hranilne vloge po 3 °|0 (2) brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačale posolilaica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi t čekovnim prometom ta* jih obrestuje »d dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron. ===== Stanje rezervnih zakladov 1,100.000 k»«n. — Rogaška slatina Tempel vrelec: Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebarljanje in preosuavljanje. Slyria -vrelec: Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca In čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pre-Oavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Donatl vrelec: Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu ka-tnenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemo-roidum itd. BogaSka slatina [e najbolj priljubljena in se v obče najvei zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-sa-liničnih rudninsko - kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; ebenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzliee. (1) Rogaška slatina |e najboljša namizna In mineralna voda, katera :: nima nikdar slabega okusa aU duha. : : Vinometre »Bernadot« — Asbesto^ bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatlno — Lipovo oglj: Marmornat prašek — Modro ga llco — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tan!>*< Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sod? bicarbono — Strupa proste barvr Itd. ima v zalogi po najnižji cen Drogerijo ANTON KflHC Ljubljana, Židovska ulica 1. s Najstarejša hranilnica v Sloveniji I KRANJSKA HRANILNICA v Ljubljani ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti 3°/o obrestovanju ;in dovoljuje hipotečna posojila po 4 V/o S hranilnico sta zvezana Kredituo društvo in starostna hranilnica za posle ln delavce. Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno S milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. (15) Za te svrhe se Je doslej darovalo 8,698.000 kron. Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljnbljani, Knalljeva ulica štev. 9. ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka R. STERMECKI v Celju in sicer: volne, cefirja, tiskanine, etamina, batista za ženske obleke, sukna, kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, avile in še mnogo parnega druzega blaga, katero se prodaja zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. (27) Razentega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji ženski, moški in otročji vedno v velikanski izberi, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. Ilustrovani cenik zastonj. Na debelo samo v I. nadstropju. Veletrgovina fJ^fermCClli ** * razposiljalna Slovenija.