Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 40 lir NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna Ur 1600 • Za inozemstvo : letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. $T. 534 TRST, ČETRTEK 4. FEBRUARJA 1965, GORICA LET. XIV. kumScibka vzgoja mladim V tej številki je objavljeno pismo staršev z Opčin, ki izražajo željo, da bi dobili njihovi otroci priložnost za športno udejstvovanje. In take ali podobne želje staršev in vzgojiteljev imamo priložnost slišati vsak dan. Dejstvo je, da imamo opraviti tu s problemom splošnega in važnega značaja: kaj nuditi naši mladini v šolskih in zlasti po-šolskih letih, kako dopolnjevati nje.io etično vzgojo in izobrazbo ter jo pripravljati na življenje, hkrati pa jo zaposliti in obvarovati pred pohajanjem, slabimi vplivi in dolgočasjem? To ni samo naš problem, to je danes problem vseh omikanih narodov, ki so dosegli dovolj visoko življenjsko raven da mladini ni treba več težko delati. Dejansko je namreč problem ravno v tem. V prejšnjih časih, ko je med gospodarskimi panogami prevladovalo še kmetijstvo in so se morale naše kmetije trdo boriti za svoj obstoj, so morali otroci že v nežni mladosti, pogosto že s 5. in 6. letom pomagatS pri delu, tako doma kot na polju. Tako iim ni ostajalo mnogo časa niti za šolo, kaj šele za pohajanje. Danes mladine nihče ne sili delati in ima preveč prostega časa, v katerem se dolgočasi ali pa zahaja v slabo družbo. Takoimenovana »popoldanska šola«, ka tero so skušali lani uvesti, ne pomeni rešitve. To je le poskus, prevaliti na šolo naloge in odgovornost, ki bi jih morali reševati in nositi drugi. Pravo rešitev je treba iskati v tem, da zainteresiramo našo mladino za pošteno in koristno športno in prosvetno dejavnost, kateri bo treba najti nove, privlačne obl:ke. To je naloga staršev in vzgojiteljev, ne le učiteljev. O tem je treba ne le razmišljati, ampak nujno tudi nekaj ukreniti, da ohranimo našo mladino duševno in telesno zdra vo. POMAGAJTE DEKLICI! V našem uredništvu se je oglasil v sredo g Pi’ievec — Piresi, 83-upokojenec v Trstu, in nam Prinesel 10.000 lir kot svoj in svoje žene prispevek k nabirki za pomoč 14-letni deklici Aniti Pizzoni 'z Trsta, ki je prestala vrsto težkih operacij (trpi ,,(i fokomaliji, t. j. nenormalno razvitih udih), tako da ho lahko spet uporabljala roke. Potrebne P“ so še nekare dopolnilne operacije; vendar pa a dekličina družina zelo revna, enako tudi gospa Elizabetta Bertoncello, ki je veliko žrtvovala za malo bolnico. Potrebna je pomoč dobrih ljudi, ki bo omogočila Aniti normalno življenje. G. Pirjevec — Piresi in njegova žena sta bila Prva, ki sta nam prinesle svoj dar. Z njim začenjamo nabirko človeške vzajemnosti z ubogim otrokom. Doslej so dali še: F. J. 1000 lir; D. L. 1000 Ur. Za obstoj in razvoj slovenske manjšine V začetku prihodnjega tedina se bosta sestala tržaški pokrajinski svet in občinski svet v Nabrežini, da ‘si iz svoje srede izvolita predsednika oziroma župana in upravna odbora. Gre vsekakor za dva važna dogodka v političnem in upravnem življenju na Tržaškem, ker je sestava obeh odborov bila povod im hkrati predmet dolgotrajnih in težavnih političnih razgovorov in pogajanj med vodstvi strank sredinske levice (Kršč. demokracije, Ital. socialistične stranke ter socialdemokratske stranke) in Slov. skupnostjo. Slovenski skupnosti, iki je pristopila k razgovorom na povabilo vladnih strank, n šlo toliko za rešitev problema občinskega odbora v Nabrežini ali pokrajinskega odbora v Trstu, temveč predvsem zato, da ugotovi, ali o|bstaja pri strankah sedanje vladne večine politična volja, da se končno prično reševati in urejevati manjšinska vprašanja in se začno s tem postavljati nai nove, zdrave temelje odnosi med italijansko večino ter slovensko manjšino v deželi. Niihče od predstavnikov S'ov. skupnosti ni seveda 'bil tako naiven, da bi si predstavljal, da se bodo na teh pogajanjih mogla urediti vsa številna odprta vprašanja, iki se tičejo tako kočljivega in zapletenega področja, kot je manjšinska problematika. Ustvariti je bilo namreč treba najprej u-strezno vzdušje ter zlasti odstraniti številne ovire psihološke narave, ki so posled.ica cele vrste objektivnih čindteljev, katerih izvor najdemo predvsem v ostrih narodnih m političnih bojih med Italijani in Slovenci v naših krajih". Pisec tega sestavka, ki se je udeležil sko raj vseh sej zastopnikov štirih strank, mora iskreno priznati, da se je v bistvenih vprašanjih kmalu našel skupen jezik in da bi pogajanja lahko veliko bolje izpadla, če bi ne bile politične delegacije med svojim delom izpostavljene ostrim in večkrat celo pobalinskim napadom tako z desnice kot s skrajne levice, ki iz svojih majhnih strankarskih koristi nasprotujeta slehernemu političnemu stiku med sredinsko levico in Slov. skupnostjo. Desničarji (fašisti in liberalci ter Bartolijevi prijatelji v vrstah KD) označujejo vsako morebitno sodelovanje s Slovenci kot »atentat na italijanstvo Trsta«, za »popuščanje slovenskemu nacionalizmu«, za izdajstvo »liberalne in nacionalne tradicije« Trsta itd. Tržaška. KPI pa je potrošila v zadnjem času mnogo denarja, da je preplavila kraiške vasi z lepaki ali letaki, ki besedičijo o »mešetarjenja«, »barantanju« in celo »izdajstvu« predstavnikov Slov. skupnosti, ker so si »upali« brez njenega privoljenja pričeti politične razgovore s strankami sredinske levice ter skušali na njih reševati vprašanja, ki so življenjske važnosti za vse Slovence v Italiji. Dejstvo je, da oba omenjena tabora govorita danes — iz sicer nasprotujočih si razlogov —■ enak jezik. Kljub temu velikemu pritisku — naj še omenimo, da je republikanska stranka zagrozila, da zaradi sporazuma s Slovenci utegne izstopiti iz sredinsko leve koalicije — vsebuje politični sporazum, ki je bil dosežen ob zaključku pogajanj, važne obveze prav glede manjšinske problematike in tvori tako trdno osnovo za bodoče skupno politično delo. Štiri politične skupine so se predvsem obvezale, da bodo proučile — tudi s pomočjo posebnih komisij — najnujnejša manjšinska vprašanja, sestavile konkretne predloge za njihovo ureditev ter jih nato zagovarjale na pristojnih mestih. Stranke sredinske levice in Slov. skupnost dalje poudarjajo, da je zaščita pravic in koristi slovenske manjšine dolžnost, ki izhaja iz določil ustave in mednarodnih sporazumov ter listin, ki jih je podpisala osrednja vlada. Ena glavnih programskih točk političnega sporazuma je tudi tista, ki ugotavlja, kako se štiri politične skupine strinjajo, da je treba zaščititi narodnostni značaj naselij, kar itziključuje umetno spreminjanje njihove narodne sestave; to se je doslej dogajalo zlasti z izgradnjo velikih naselij za istrske prebežnike. V posebnem pismu, ki so si ga izmenjale Slov. skupnost in stranke sredinske levice, je poudarjeno, da se stranke strinjajo, da bodo med drugim proučile vprašanje uporabe slovenskega jezika v odnosih z vsemi oblastmi, vprašanje toponomastilke, namestitve slovenskega uradnjštva, dodeljevanja prispevkov iz javnih skladov slovenskim kulturnim, športnim in dobrodelnim ustanovam, predoosnovnega, osnovnega in srednjega šolstva. Za vsa našteta vprašanja se stranke obvezujejo, da bodo formulirale ustrezne rešitve in jih nato zagovarjale na pristojnih mestih. O manjšinskih problemih je dailje -govora v upravnem programu tržaške pokrajine, ki tudi predvideva več konkretnih obvez. Že jz tega, kar smo s skopimi, besedami navedli, moremo mimo trditi, da je rezultat pogajanj pozitiven, vsekakor pa predstavlja prvi resnejši poskus urejevanja manjšinskih problemov. Mislimo, da je Slov. skupnost politično modro ravnala, ko je sprejela dialog s strankami leve sredine in se kljub močnemu nasprotnemu pritisku ni pustila izključiti iz sedanje politične stvarnosti v naših krajih im v državi. S svojo odločitvijo je močno podkrepila tiste sile, ki v okviru sredinske levice kažejo razumevanje za naše probeme in tudi voljo, da se ti problemi pravično uredijo. (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A o NEDELJA, 7. februarja, ob: 8.30 Poslušali boste. Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 O vincu zapojmo!; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; ,11.15 Oddaja za naj mlajše: »Winnetou«, roman; Karla Maya, za radio dramatiziral Jožko Lukeš. Peti del. Igra Radijski oder; 12.00 Nabožne pesmi. 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 15,00 Znani pevci; Fred Bongusto; 15.30 »Lov na vvhisky«, radijska detektivska igra; Roderi-cka VVilkinsona, prevedel Martin Jevnikar Igra RO, režira Stana Kopitar; 18.30 Glasba s filmskih trakov; 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Oženi se, oženi se, muj sin«; 21.00 Vabilo na ples; 2240 Klasična simfonija. o PONEDELJEK, 8. februarja, ob: 12.15 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar »Oženi se, oženi se, muj sin«; 17.30 širimo ozborja: »Slovenski študent v preteklih časih«. Napisal Rado Bednarik; il8.30 Koncertisti naše dežele; 19.15 Plošče za vas: 17. quiz oddaja; 20.35 Lucijan Marija Škerjanc: Sonetni Ve riec, kantata v treh delih za soliste in orkester; o TOREK, 9 februarja, ob: 11.45 Glasbeno poto vanje po Evropi; 12j15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna simtfo nična glasba; 19.15 Radijska univerza: Tone Penko: Kraška flora: »Celadasta kukavica«; 20.35 Kulturni odmevi . dejstva in ljudje v deželi; 22.00 Slovenske novele 49. stoletja: Josip Vožnjak: »'Pepita«; 22.25 Solistični inštrumenti v času od 17. do 19. stoletja. o SREDA, 10. februarja, ob: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol); 12.15 Brali smo za vas; 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajan-cev; 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol); 18.30 Skladatelj v očeh njihovih sodobnikov, pripravil Dušan Pertot; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 20.35 Simfonični koncert orkestra gledališča »Verdi«. Vodi Francesco Mander. Sodeluje klarinetist Giorgio Brezigar. o ČETRTEK, 11. februarja, ob: 11.45 Italijanski orkestri in pevci; 12.15 Za smeh in dobro voljo. Be sedilo: Danilo Lovrečič; 17,20 Italijanščina po radiu; ,17.35 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susv Rim; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravi' Dušan Jakomin; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Prešernova resignacija oh Juliji«; 20.35 »Hudobni človek«, radijska suita v desetih slikah, Stefana Landija. prevedel Martin Jevnikar. Igra RO. rež'ra Stana Kopitar: 21.30 Alojzij Mav; Pastoralna maša za zbor in orkester. Orkester in cerkveni pevski zbor iz Škedni? \odi Dušan Jakomin; 22.50 Sodobna 'italijanska glasba.. o PETEK, 12. februarja, ob: 11.35 Radio za šole (zali stopnjo ljudskih šol); 12.45 Pomenek s poslušavkami; 17.25 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol); 18.30 Jugoslovanski solisti; 19.15 Od. porniško gibanje v italijanskem pripovedništvu: Giorgio Pullini: »Rezistenca kot moralno izkustvo«; 20.35 Gospodarstvo in delo: 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Socialne vede. O SOBOTA, 13. februarja, ob: 41.45 Mali ansambli; !2j15 Kulturni odmevi: dejstva in liudje v deželi: 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste: 15.30 Pa norama tujih simfoničnih orkestrov; 17 00 Pevski zbori Furlaniie - Julijske krajine; 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja S i m on11 i; 19.00 Slovenski moderni samospevi; 49.15 Družinski obzornik. 'Urednik Ivan The-nerschtih; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Zbor »Emil 'Adamič«, vodi Jože Gregorc; 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 21.30 Vabilo na ples. Politični obiski Angleška kraljica Elizabeta je odpotovala s s voj,im možem na večdneven obisk v Etijopijo. To je prvi angleški državni obisk v Addis Abebi in je nekako povračilo njegovega obiska v Londonu Leta 1964. Iz Abesinije 'bo šel kraljevi par na obisk v Sudan, od tam pa na šesttedensko potovanje v Indijo, Pakistan, Malaysijo in v Avstralijo. Obisk je namenjen predvsem poglobitvi gospodarskih stikov z državami nekdanje britanske svetovne skupnosti. Sko-ro na tiho je potekel drugi važni Obisk v prejšnjem tednu, in sicer sovjetskih prvakov Brežnjeva in Podgomya v Budimpešti. V razgovorih z ministrskim predsednikom Kačarjem sta tega baje snubila, naj bi posredoval med Sovjetsko zvezo lin Kitajsko. Kadar namreč velja za enega redkih zapadnih komunističnih vodij, katerega niso kitajski listi še napad,li. V Beogradu se je mudil v začetku tedna na uradnem obisku p-edsednik grške vlade Papandreu. Razgovori so se tikali prijateljskih odnosov med obema državama. Stam- TEDEN8RI KOLEDARČEK I 7. februaria, 8. februarja, 9. februarja, 10. februaria, 11. februaria, 12. februaria, 13. februarja, nedelja: Ksenija, Neda ponedc'ic'k: Janez, Vanek torek: Polona, Apolonija sreda: Dušan, Dušanka čel rtek : Rado, Zvezdana peieik: Damijan, Cvetka sobota: Katarina, Katja Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. * Glavni urednik: Engelberl Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica I Sv. Frančiška 20 — telefon 29477 I NAGRAJENCI ZA MIR Skupina švedskih parlamentarcev je predložila U Thanta, g'avnega tajnika ONU, kot kandidata za Nobelovo mirovno nagrado v letu 1965. Zanj se je izreklo tudi več drugih svetovnih veljakov. Lanski mirovni nagrajenec Luther King, črnski voditelj v Združenih državah, je že učakal bridke dneve, čeprav ga ves svet slavi kot prvega pobornika za miir med narodi. V nedeljo je bil King aretiran, ko je v mestu Se'ma, v državi Alabama, vodil mirno demonstracijo za volivno pravico črncem. Oblasti v tisti zvezni državi namreč zahtevajo od temnopoltih državljanov poseben izpit iz državljanskega prava, predr no jiih vpišejo v voMvne sezname. Mirovni nagrajenec, ki je moral prestati nekaj ur zapora, je poslal poziv predsedniku Johnsonu, naj neha plemenska mržnja, sicer ne bo miru na svetu. STRUPENA ZEL Letos 8. maja bo potekel zadnji pravni' rok, ko se smejo vlagati tožbe proti hitler-janskim krvnikom, ki so si zlasti v taboriščih smrti okrvavili roke z milijoni nedolžnih žrtev. Po omenjenem dnevu bodo smeli vsi ne obsojeni zločinci zlesti iz svojih skrivališč in se jim ne bo smel skriviti niti las. Takih zločincev je pa po izjavi hessen-skega državnega pravdnika Fritza Bauerja še na tisoče. Potrebnih bi bilo še vsaj deset let, da bi se ta strupena zel izruvala iz človeške sredine1. Sam Bauer je povedal, da se skriva Hitlerjev določeni naslednik Martin Bormann v južnoameriška republiki pri tamkajšnjem diktatorju generalu Stroes-smerju. Pod njegovim varstvom živi še nekaj stotin drugih nacističnih veljakov. Državni pravdmik je tudi dodal, da točno pozna naslov in te'efonsko številko nacističnega rablja Schumanna v Ghani. ZASTARELI BANKOVCI Opozarjamo naše bravce, da bodo z dnem 30. junija vzeti iz prometa stari bankovci po 500 lir. Po tem dnevu bo še dana možnost njih zamenjave na državni Italijanski banki do 31. decembra letošnjega leta. Po tem dnevu pa bodo ob vso veljavo. bo’ič in Papandreu sta tudi poudarjala enako politiko glede Cipra in potrebo utrditve političnega trikotnika: Jugoslavija - Grčija - Bolgarija. Jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Popovič bo pa prihodnji teden uradno Obiskal severno-af riške države Maroko, Tunis in Alžir. Ta mesec 'se je torej pričel z živahno diplomatsko delavnostjo. •--- NOVA EPIDEMIJA Svetovna zdravstvena organizacija je izdala poročilo o nalezljivi gripi, ki ise je za zdaj razširila v Sovjetski zvezi, Vzhodni Nemčiji in deloma v Združenih državah. Poročilo pravi, da je povzročil influenco bacil A-2, isti kot pred leti »azijsko«1. Najbolj prizadet je Leningrad in za njim Moskva, kjer je ukazala zdravstvena oblast, naj nosijo uslužbenci v tovarnah in prodajalnah posebne kosmiče na nosu, da se ubranijo bacilom. Mednarodna zdravstvena organizacija u-gotavlja tudi, da letošnja gripa ni: preveč nevarna in da je vsak poplah nepotreben, posebno še, ker razpolagamo z uspešnim cepivom proti tej bolezni. Novice po svetu Fidel Castro je začel izvajati čistko med visokimi funkcionarji svojega režima, ki so naklonjeni Sovjetski zvezi. Enega najvidnejših, bivšega podministra za oborožene sile Ordoquija, bo postavil celo pred sodišče. Castro se namreč vedno bolj nagiba na stran komunistične Kitajske. Ameriški črnski voditelj Martin Luther King, ki je dobil lani Nobelovo nagrado za mir, sedii. od, ponedeljka v mestnem zaporu v Selmi v Alabami. Aretirali so ga skupaj z nad, 250 črnci, ker so manifestirali za volilno pravico črncev. Obdolžili so jih »nezakonite demonstracije«. Nekateri so plačali kavcijo, nakar so jih izpustili, King pa je odklonil plačilo kavcije, ker smatra aretacijo za nezakonito. PRVA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V TRSTU Prva seja novoizvoljenega pokrajinskega sveta bo v torek, 9. t. m. Na dnevnem redu je izvolitev predsednika in odbora. Kandidat za predsedniško mesto je dr. Savana (KD), odbor pa bodo sestavljali demokristjani in socialdemokrati. Predstavnika Slov. skupnosti im socialistov bosta odbor podpirala od zunaj:. V tem smislu je bil namreč dosežen sporazum med: strankami sredinske levice in Slov. skupnostjo. Za obstoj in~razvoj slovenske manjšine (Nadaljevnnle s 1. strani) Doseženi sporazumi prav gotovo ne bodo čez noč rešilji vseh vprašanj, vendar pomenijo važen premik na bolje. Od Slov. skupnosti, od njene organizacijske moči, od sposobnosti njenih kadrov in od. pomoči in razumevanja, ki jo bo ta politična grupacija uživala med našim ljudstvom, bo v odločilni meri odvisno', če 'Se bo dosegel glavni cilj našega političnega iboja, ki je in ostane zagotovitev obstoja lin demokratičnega razvoja Slovencev v Italiji’. DRAGO LEGISA Sovjeti v ofenzivi v južnovzhodni Aziji? Sovjetsko naznanilo, da bo predsednik sovjetske vlade Kosiigin prihodnje dni obiskal severnovietnamisko prestolnico Hanoj, je udarilo kot bomba v mednarodne diplomatske kroge. Vsi se sprašujejo, kaj naj to pomeni. Severni Vietnam je veljal doslej za izključen protektorat Mao-Tse-Tungove Kitajske. Kaj torej išče Kosigin tam? Po mnenju zahodnih in zlasti ameriških diplomatov namerava Sovjetska zveza ponovno osvojiti izgubljene politične pozicije tako v Severnem Vietnamu kot v ostali južnovzhodni Aziji in čimbolj omejiti vpliv Kitajske. To bo nedvomno privedlo do nove sovjetsko-kitajske napetosti. Ameriška vlada je zanikala, da bi bilo severnovietnamsko obalno topništvo potopilo eno od ameriških vojnih ladij, ki so bombardirale postojanke Vietkonga na obali Severnega Vietnama. Nekdanji Hitlerjev namestnik Rudolf Hess, ki je še vedno zaprt v zavezniški ječi' v Spandauu pri Berlinu (po obsodbi na dosmrtno ječo v Niimberga), je končno prelomil svoj popolni molk in bojkotiranje sveta ter zaprosil za razgovor s svojim zagovornikom, »da bi napravil testamenta. Neko poročilo, ki ga je objavila podkomisija za zunanje zadeve v ameriški poslanski zbornici, pravi, da se je v Kremlju že spet vnel boj za oblast. Ministri Skupnega evropskega trga so na Ostanku v Bruslju sklenili, da je treba Pripraviti načrt za pridružitev Avstrije Skupnemu trgu. Pogajanja z Avstrijo o Pridružitvi se bodo začela marca. Bela hiša je naznanila, da so v teku razgovori s sovjetskim veleposlanikom Dobri-ninom glede povabila sovjetskim voditeljem, naj obiščejo Združene države. Vabilo je bilo vsebovano v Johnsonovi poslanici o »stanju Zveze« z dne 4. januarja. Prvotno se je zdelo, da se Rusi ne zmenijo zanj. Indijska vlada je uvedla hinduiščdno kot skupni uradni jezik za vso Indijo, v kateri se govori okrog 800 jezikov in narečij. To je povzročilo hude polemike in ponekod tudi silovito reakcijo v obliki demonstracij itd. V državi Madras je napravil neki 24 letni državni uradnik zaradi tega samomor. Najhujše se čutijo prizadeti Dravidi, ki jih je nad sto milijonov in ki prebivajo v južni Indiji. Njihovi jeziki so čisto drugačni od hiodujščine, ki izvira 'iz sanskrita. V Mehiki je prišlo v nedeljo do strašne nesreče, ko so se v nesmiselni gneči srečali gledavci,, ki so hoteli z nekega koncerta popevk na stadionu v Gvadalajari, z drugimi, ki so istočasno rinili k drugi predstavi. Dvajset mrtvih, po večini mladino od, 13. do 15. leta, in na stotine ranjenih. ITALIJANSKA AKADEMIJA ODLIKOVALA DVA SLOVENSKA SLIKARJA Akademija risarske umetnosti v Firencah, najstarejša umetnostna akademija na i svetu, je ob svoji 400-letnici izbrala za svoja nova člnaa tudi slovenska slikarja Božidarja Jakaca in Franceta Miheliča iz Ljubljane. Te dni sta dobila v zvezi s tem pismo Italijanskega veleposlaništva s čestitkami ter diplomi nove časti. Priznanje je zaradi slovesa te akademije tem večje. »Accademia delle arti di disegno« v Firencah je bila ustanovljena leta 1563. Razvila se je iz še starejše Družbe svetega Lake iz leta 1339. Prva akademika nove ustanove sta bila veliki Michelangelo in Medičejec knez Cosimo I. V to pomembno akademijo v Firencah, ki je bila hkrati tudi prva šola za anatomijo, so sprejemali samo •najodličnejše umetnike. Tako so se z leti znašli med, člani Tizian, Caracci, Vasari, Palladio, Tintoretto, Giambologna, David, Ingres, OverbeCk, Thorvvaldsen in drugi mojstri zvenečih imen. še danes je v statutih akademije zapisano, da volijo častne akademike izmed najbolj znamenitih italijanskih in tujih umetnikov, ki so bistveno prispevali k utemeljitvi risarske umetnosti na svetu. Slovenska umetnika Jakac in Mihelič sta se znašla tako v dobri družbi. DOBILI BOMO BARVNO TELEVIZIJO Enotni sistem televizije v barvah bi bilo mogoče ustanoviti za vso Evropo, zahodno in vzhodno, do leta 1967. Do tega prepričanja so prišli evropski strokovnjaki, ki zborujejo te dni v Parizu. Iz krogov udeležencev te konference strokovnjakov se izve, da' postaja izbira sistema tudi politično vprašanje. Francija poskuša namreč po svojih diplomatskih zastopnikih pridobiti za svoj sistem podporo dežel vzhodnega bloka. Za svoj sistem pa Francija doslej še ni našla nobenega drugega evropskega pristaša. Dokončno bodo sklepali o tem, če naj v Evropi uvedejo sistem, kot je že v veljavi v Združenih državah in na Japonskem, ali francosko odnosno nemško varianto tega sistema, v aprilu na Dunaju na konferenci posvetovalnega gremija že sto let obstoječega Svetovnega telekomunikacijskega združenja. Za primerjavo omenjenih treh variant pripravljajo strokovnjaki, ki so prišli v Pariz iz raznih evropskih držav, za dunajsko Zborovanje v aprilu obsežno poročilo. Od vzhodnega bloka se pariškega zborovanja udeležujejo strokovnjaki iz Sovjetske zveze, Poljske, češkoslovaške, Madžarske in Vzhodne Nemčije. IZ JEČE PO NAGRADO Literarno nagrado »Deux Magots«, imenovano po sloviti kavarni v St. Germainu des Pres, so podelili francoskemu arhitektu Fernandu Pouillanu za njegov prvi roman. O Fernandu Pouillenu so v vsej Franciji pisali in govorili leta 1963 v zvezi z zadevo »Point du Jour«, to je z gradnjo stanovanjskih hiš v pariški okolici, pri kateri je prišlo do primanjkljaja desetih milijonov frankov. V kazenskem procesu pred poldrugim letom je sodišče obsodilo Pouillena, ki so ga prej imeli za najbolj genialnega arhitekta, nato pa za »najbolj pustolovskega gospodarstvenika«, na štiri leta prisilnega dela. Vendar so ga predčasno izpustili. Pisma uredništvu Spoštovano uredništvo, dovolite, da v vašem cenjenem listu izrazim ^°jo nevoljo nad dejstvom, da je postala tudi trža- a obala parkišče. 2e nekaj mesecev opažam, da ? začeli parkirati avtomobilisti svoja vozila tudi 'k na obali in ob gotovih urah je že velik del ' Shajališča prekritega z avtomobili. Ali obstaja T tem pogledu kakšen odlok oblasti, ki to dovolju-Je? To se mi zdi zelo čudno, ker obala bi morala ?st;Hi pp mojem mnenju prosta, na razpolago sprehajalcem in otrokom. To pa je nujno tudi iz varjenih razlogov Kako naj se počutijo varne ma-ere, otroci in mi, stari upokojenci, sredi vozečih Sornobitov, kajti jasno je, da morajo vozači spra-r * vozila tja in spet nazaj na cesto, in nekaj de-I 'n takih »premikov« povzroča že precej prometa n Predstavlja določeno nevarnost, Z estetskega stališča pa tudi ni lepo, da je me--1° oclrezano od edinega koščka morja, do kate-Jula ni daleč, z dolgimi vrstami avtomobilov. Po-s°d drugje bi skrbno varovali tako sprehajališče n Priložnost, kjer se je možno naužiti nekoliko - vežega morskega zraka — in ta možnost je toliko 'dragocena, ker je znano, da je Trst skoraj rez parkov, če izvzamemo klavrno majhen «Giar-“tn pubblico«. Tržačanom pa dozdevno ni nič mar, ltaJ se dogaja z njihovo obalo — vsekakor se zato nc zmenijo mestne oblasti. Nekdo pa bi le moral Papraviti red. Ali pa lahko počenjajo avtomobilisti res, kar hočejo? Upokojenec —•— Cenjeno uredništvo, zakaj vaš list ne objavlja filmskih ocen? Bravec Predvsem zato ne, 'ker izhaja N. 1. todensko, kar pomeni, da bi s svojimi filmskimi ocenami nR mogli sproti slediti filmskemu sporedu. Filmi, o katerih bi prinesli oceno, takrat verjetno že ne hi bili več na sporedu, ker jih, kot znano, menjalo vsakih par dni, zlasti če so res kvalitetni, ker se tržaška filmska publika ravno ne odlikuje po dobrem okusu. Tudi to je dobro znano. Predsednik Johnson si je že opomogel, od svoje bolezni dihal. Te dni pa je moral ostati v posetliji zunanji minister Dean Rusk, zaradi influence, ki jo je dcb:l v Londonu, kamor se je podal na Churchillov pogreb. V Laosu je prišlo do poskusa državnega udara s strani neke skupine častnikov, tod .s poročajo, da je prišlo do pogajanj in da vlada Suvana Funte spet »nadzoruje položaj. V sredo pa so se spet vneli hudi boji med raznimi oboroženimi skupinami. Med Egiptom in zahodnonemško vlado je prišlo do napetih odnosov, ker je egiptovska vlada povabila na obisk vzhodnonemškega komunističnega predsednika Ul-brichta. če bo Nasser uradno priznal vzhodnonemško vlado, bo Bonn pretrgal odnose. Arabci tudi zamerijo Zahodni Nemčij' da pomaga Izraelcem An jim prodaja orožje, da bi se lahko obranili arabskega napada. Pozvala je tudi naizaj v domovino nemške znanstvenike, ki so pripravljali rakete za Nasserja. ČESTITAMO! Našemu prijatelju dr. Milanu Starcu in njegovi ženi gospe Nadji se je rodila hčerkica Tartjica, ki je prišla delat družbo Petru, Alenki in Ivotu. Čestitamo! Hčerkica — prvi otrok — je razveselila tudi družino Franca Mljača pri Sv. Ivanu v Trstu. Čestitamo. ^ T'tZfibhvfJti Pri deželnem odborniku za programiranje Sprejem slovenske delegacije Deželni odbornik za gospodarsko programiranje Cocianni, je v sredo, 3. t. m., spre jel posebno odposlanstvo slovenskih izvedencev za posamezna gospodarska področja, za urbanistiko iin družbena vprašanja, kar vse spada v okvir gospodarskega programiranja. Odposlanstvo, ki ga je vodil deželni svetovalec Slov. skupnosti dr. Jože škerk, so sestavljali : dr. Drago Gantar, inženir arhitekt Dario Jagodic, inženir Janko Košir, dr. Stanko Soban, dr. Egidij Vršaj, industrialec Ivo Prinčič, stavbenik Remi gij Koršič in Ciril Terpin. Odbornik Cocianni je izrazil zadovolji sivo, da se je mogel sestati s slovenskim odposlanstvom, in izrazil željo, da bi tudi slovenska manjšina po svojih predstavnikih in izvedencih neposredno sode lova'a pr?i. polaganju temeljev gospodarskemu programiranju, ker bo to živo zarezalo tudi v življenje slovenske skupnosti v Italiji. V tej zvezi je odbornik omenil, kako- je deželni svet pred kratkim s posebnim zakonskim členom določil, da bodo deželni organi zaslišali mnenje slovenskih izvedencev vselej, kadar bodo v okviru gospodarskega programiranja obravnavali vprašanja, pri katerih so neposredno prizadeti Slovenci. V imenu odposlanstva se je dir. škerk zahvalil za povabilo na sestanek in izrazil pripravljenost Slov. skupnosti za sodelovanje pri obravnavanja tako važnega problema, kot je programiranje. Izjavili je tudi da bo Slov. skuipnost po svojih izvedencih izdelala konkretne predloge za rešitev raznih vprašanj, ki se tičejo vsega ozemlja, na katerem prebiva slovenska manjšina, tudi SEJA NOVEGA OBČINSKEGA SVETA V ponedeljek, 8. t. m., se bo ob 18. uri sestal v Nabrežini novi občinski svet. Dnevni red, predvideva potrditev izvolitev vseh 20 svetovalcev, izvolitev novega župana in občinskega odbora. Po sporazumu med strankami sredinske levice in Slov. skupnostjo bi moral za novega župana biti izvoljen svetovalec Slov. skupnosti D. Legiša. Upravni odbor pa (bit sestavljali predstavniki demokrščanske in socialdemokratske stranke ter Slov. skupnosti. Socialisti pa bodo odbor podpirali od zunaj. V opoziciji bi morali tako ostati komunisti in predstavnik liberalcev. NOVA IZDAJA MLADINSKIH KNJIŽIC V drugi izdaji sta izšli stanovski knjižici: Kdo nam bo povedal resnico — za dorašča-joče fante in Da boš vedela odgovor — za doraščajoča dekleta. Te knjižice so primerne za 13-14 let starosti. Cena 150 lir. Koristno branje za mladino je na razpolago v knjigarnah v Trstu in Gorici ter v upravi KNJIŽIC v Marijanišču na Opčinah. Priporočamo! SLOVENSKO ROMANJE V SVETO DEŽELO Tržaški, goriški in koroški duhovniki pri-1 pravljajo slovensko romanje v Sveto deželo. Potovanje z letalom se vrši od 21. — 31. avgusta. Vpisovanje pri g. Zorku v Rojanu in v Marijanišču na Opčinah. Čas za prijavo do 15. februarja. H za Kanalsko dolino in Beneško Slovenijo, saj je ta v gospodarskem in splošno družbenem pogledu najbolj zaostala in zapuščena. Odbornik Cocianni je nato obrazloži:', glavne smernice gospodarskega programiranja in dal izčrpna pojasnila na številna vprašanja, ki so mu jih zastavili prisotni delegatu Na sprejemu, ki je trajal skoraj tri ure, so delegati dobili vtis, da pristojni deželni organi kažejo razumevanje za vprašanja, ki od blizu zanimajo našo manjšino in k spadajo v območje snujočega se programiranja. Mislimo, da ne povemo nič novega, če napišemo, da je tuidi to prvo srečanje med precej široko slovensko delegacijo ,in članom deže'ne vlade posledica sporazuma, ki so ga pred kratkim sklenile tržaške stranke Leve sredine in Slov. skupnost. Upamo, da se začenja doba konstruktivnega in lojalnega sodelovanja, kar je v interesu vsega prebivalstva v deželi in v inte resu mirnega sožitja med obema narodno stjiima. OB GOSPODARSKI KONFERENCI Med glavne pobude za proučevanje stanja, v katerem se nahaja gospodarstvo na Tržaškem, prav gotovo spada posebna konferenca, ki je bila pred dnevi v našem mestu. Izčrpno poročilo je imel univerzitetni profesor F. Forte s torinske univerze, kateremu je sledila razprava, ki so se je udeležili predstavniki' vseh gospodarskih iiri podobnih ustanov. Na tem mestu zaradi pomanjkanja pro-stora omenjamo le intervenciji tajnika Kmečke zveze Lucijana Volka in zastopnika Slov. gospodarskega združenja dr. Škrlja, ki sta opozorila in osvetlila določena vprašanja, ki pob laze zadevajo naše ljudstvo. Zanimiva so bila zlasti izvajanja L Volka, kajti 'iz njih je jasno razvidno sedanje stanje kmetijstva v naši pokrajini. Tajnik KZ je poudaril, da od te gospodarske panoge prihajata na Tržaškem v poštev predvsem živinoreja in vinogradništvo, ki' pa oba nazadujeta. Medtem ko je bilo leta 1955 še 4608 g'av goveje živine, jih je v letu 1963 bilo le 3250, čeprav je država vložila precejšnje zneske za napredek živinoreje. Pridelek grozdja znaša okrog 80.000 stotov ali 50.000 hi vina. Tudi vinogradništvo nazaduje, ker so obdelovalni stroški previsoki. Določen napredek pa izkazuje cvetličarstvo. Rešitev problema kmetijstva zahteva g'obljo proučitev in ie vsekakor področje, ki ga v okviru deželnega programiranja ne smemo zanemarjati, je poudaril govornik. Dr. Škrlj je v imenu SGZ poudaril tri misli: Trstu je treba zagotoviti, da ohrani svojo posredniško vlogo v trgovini, v našem mestu naj se ustanovil izhod,iščno središče za izdelke, ki se proizvajajo v deželi in so že osvojili tuja tržašča, dalje naj se še okrepi obmejni promet. Izvajanja obeh govornikov so vzbudila precejšnje zanimanje. Dne 11. februarja 1965 ob 9. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, REDNI LETNI OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE SOLE V TRSTU. Dnevni red: Otvoritev; Izvolitev predsedstva občnega zbora; Branje zapisnika lanskega občnega zbora; Poročila: tajništva, referentov, 'blagajnika, nadzornega odbora, in razsodišča; Razprava in sprejem poročil; Razrešnica; Volitve novega odbora; Predlogi; Razno. Vsi, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno predlože odboru Si ;‘ikat>\ Slovenske šo.c, Ul. F. Filzi, 8 /., do 10. februarja. ODBOR SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstavi v Kulturnem domu V SOBOTO, 6. FEBRUARJA, OB 20.30 VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE Primož Kozak DIALOGI Igor Torkar ŠTUDENTSKA SOBA Saša Vuga BERNARDEK —0- V NEDELJO, 7. FEBRUARJA, OB 16. URI Angelo Beolco — Ruzante LA MOSCHETA ALI KOMEDIJA O FINEM GOVORJENJU ZADNJIČ! • GLOBOKO ZNIŽANE CENE! Čedad: NEPOŠTENO DELO Velike poneverbe, o katerih se stalno- bere v dnevnem časopisju, vplivajo menda tudi na manjše nepoštenjakoviče. Tako kaže slučaj, ki se je pripetil pri »Banca po-polare« v Čedadu. Prišlo jje namreč na dan, da je neki uradnik tistega denarnega zavoda poneveril 15 milijonov lir. Z napačnim vpisovanjem dohodkov in stroškov, si je v nekaj letih prilastil lep kupček milijonov. Nepošteni uradnik je krivdo priznal in se bo moral zagovarjati' pred sodnijo. Niti ne bi omenjali tega žalostnega slu-čaja, če ne bi slišali, kako tudi po naišilh vaseh zgubljajo zaupanje v javne ustanove spričo takih dogodkov. Fojda: NEVARNOST POPLAV Letošnje zimsko vreme se nekam čudno vrti. Za slalbim, res zimskim vremenom, zasije par lepili dni', potem isoio pa spet pri starem. Stari očanci pravijo, da je letošnja zima podobna tisti pred, 'tridesetimi leti, menda leta 1936. Takrat se je tudi vreme stalno menjavalo. Vendar je prevladoval sneg po gorah, v dolinah je ipa neprestano deževalo. Prejšnji teden smo imeli tudi v našem okraju prav dovolij' dežja. Hudourniki Malina im Grivo ali Brjeh sita že nevarno narastla iin ponekod tudi prestopila bregove. Bolj v dolini so pa hudourniki poplavili že več hektarov zemlje. Opaža se, da je še vedno prerrajhna skrb javne uprave za 'ureditev naših hudournikov. Ob vsakem nalivu, če le traja dva dni, pa smo že v nevarnosti, da nam poplava odnese še tisto malo dobre zemlje, kolikor je imamo. KOROŠKI OKTET V GORICI V nedeljo ipapoklne se je nudil goriškim Slovencem res umetniški užitek ob nastopu Koroškega okteta iz Ljubljane v Prosvetni dvorani na Korzu. »Koroški« se pa imenuje zato, ker se je začel v Ravnah na Koroškem pred petimi leti. Izvežbani elaniii okteta, ki pa niso poklicni umetniki', so razvili bogat, deloma izviren in umetniško zahteven program. V prvem delu Latinskih in italijanskih skladb je pos’ušavce presenetila Gallusova »Quam, pulchra«, kjer so se Ubrano prelivali glasovi dveh kvartetov. Drugo skupino so sestavljal domače skladbe in komitske pesmi. Med prvimi smo poslušali izvirne priredbe dirigenta Cirila Krpača, 'ki je moral tudi sam uskočiti med pevce. V naslednjih, ruskih skladbah, so se odlikovali spodnji glasovi, pri tenorjih se je pokazalo, da nekoliko preveč izstopajo. Pri »Večerni ave« je bil nastavek za malenkost pogrešen, kar pa gre na račun zatohle in premajhne dvorane. Vsi solisti so pokazali tudi čudovito tehnično izvežbanost, ki se je pri celotnem oktetu proti koncu vedno bolj stopnjevala, tako pri makedonskih pesmih, pri šaljivi »Ančki« iin Simonitijevih dalmatinskih. Ob zaključku, po osemnajstih pesmih, je moral oktet na zahtevo burnega aplavza dodati še tri. Seveda, Vodopivčeve »Žabe«, podane na nekričav in poseben način so kar vžgale goriiške poslušavce. Aplavzi in cvetje je dokazalo pevcem, kako so jim goriški Slovenci hvaležni za tak kulturm užitek. Zbor i, Iki odhaja na turnejo v Za-pad.no Nemčijo, na Holandsko in v Belgijo, želimo dortj. uspehov in ponovnega srečanja pri nas. RAZSTAVA GORIŠKE KNJIŽNICE Izredno dobro so uspe’e razstave moderne .italijanske knjige, katere je priredil?, goriška državna knjižnica v zvezi s knjižnicami v glavnih središčih Slovenije. Iz Nove Gorice in iz Novega mesta so jo prenesli v Maribor, kjer je dožive'a izreden uspen. Včeraj so knjižno razstavo prepeljali v Koper, kjer bo odprta od petka dalje, ko se bo pričel tudi IV. tečaj za italijanski jezik in kulturo. K razstavi in tečaju bo odposlalo gorišiko županstvo svoje posebne zastopnike. NOV STOLPNIK Novi goriški stolpnik na vogalu ulice Mazzini, nasproti mestne palače, bo morda že letos zasenčil ostalih enajst stolpnikov, če se ne bo vmes kaj zataknilo, kot se je že dvakrat, preden je županstvo odobrilo stavbni načrt podjetja Caselgrandi. Prvotni načrt je predvideval donebnik z osemnajstimi, nadstropji. Po novem zasnut-ku pa ibo to velikanska dvokrilna palača s stolpnikam, ki bo imel trinajst nadstropij In 'bo stala taiko, da ne bo zakrivala pogleda na mestno palačo. V prit’ičju bo zgrajena galerija, ki bo vezala ulico Mazzini ž u'ico Roma, v spodnjih prostorih se bodo nahajale velike avtomobilske garaže. Stroški za stavbo so preračunani na pol milijarde lir. Dela se pa bodo začela že to pomlad. Podjetje Caselgraindii ima v delu še več drugih hiš v raznih mestnih okrajih. Gradnja te velike stavbe bo tudi nekoliko od-pomog'a brezposelnosti stavbinskih delavcev. I ŠOLSKI ŠPORT V petek, soboto in nedeljo so se odigrale v Cortini dlAmpezzo študentovske smučarske tekme. Vršile so se pod pokroviteljstvom prosvetnega ministrstva, udeležili so se jih pa od šolskih skrbništev izbrani smučarji in smučarke srednjih šol iz Treh Benečij. Vsako šolsko skrbništvo je poslalo po 10 najboljših športnikov. Slovenske srednje šole je zastopala Leban Maja z učiteljišča, in sicer v ženskem slalomu na tri kilometre. Drugi naš dijak na tekmi v moškem slalomu je bil pa Kran,er Marijan, ki obiskuje slovenski licej. Goriške tekmovalce je spremljal tudi profesor Kraner, ki si zelo prizadeva za zimski šport med slovenskimi dijaki. Pevma: NOVA FARA Okrožje župnije v Pevmi je nekoč obsegalo ozemlje do Soče in do Grojnice proti podgorski strani. Po novem bo pa precej skrčeno, ker se je ustanovila nova fara s središčem nad pevmškim mostom. Pod, njo bo spadalo novo nase'je med mestom in Grojno, proti Pevmii vse hiše do nekdanje gostilne »pri Kati«. Segala bo pa tudi preko Soče, tako da bo imela farne pravice Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upn-' i lista ali po poštni položnici, ki j ? dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava nekako do polovice uhce don Bosco *er nad novimi hišami ob levem soškem bregu od mosta proti Livadi, župnija, sv. Pija X , ki je vrinjena med, dosedanjo podgorsko in pevmsko, bo imela okrog tisoč župijn-nov. V nedeljo popoldne je goriški, nadškof blagoslovil v še ne prav dode'anem župnijskem poslopju pri mostu dvorano, ki bo .-'užila kot začasna kapela. Pri obredu je bi! navzoč tudi goriški župan. Novo župno cerkev, ki bo stala pri mostu na nekdanjem! Fogarjevem zemljišču, bodo začeli graditi pozneje. Vlada je za stavbo že določila nekaj milijonov. DOBERDOBSKA PLANOTA Na seji pokrajinske turistične zveze so sprejeli pred'og za izboljšanje in ureditev vojašk h pokopališč na Vrhu. V zvezi s tem vprašanjem je predsednik zveze govoril tudi o potrebi popravili vseh cest na Doher-debski planoti. Pravzaprav je poprava cest prvi pogoj, da se privabijo turisti in izletniki na to ikraško planoto, ki je zlasti jeseni po'na mikavnosti. Potrebna bi pa bila t udii pobuda za izboljšanje naših gostišč. V Doberdobu bodo kma'u imeli še eno novost. Zupan in ravnatelj goriške državne knjižnice 'Sta se dogovorila, da bo ta podarila občini za poldrugi milijon knjig. Goriška knjižnica bo p'ačevala tudi prostor in obč:nsk,ega knjižničarja, ki bo pač mora! biti vešč v svoji stroki. O&bi&he S SOSEDNE STRANI To pot ni nič kaj veselih novic. Zabeležili moramo, da so zvonili v ponedeljek na zadnji poti dvema osebama, ki sta dosti pomenili v kulturnem življenju primorskih Slovencev. Po dolgi in hudi bolezni je v 84. letu zatisnila v soboto, 30. januarja, svoje trudne oči upokojena učiteljica Ana Grželj pri Sv. Luciji. Izhaja’a je iz znane učiteljske družine, saj so bili učitelji njen cče, njen brat in tri sestre. Rojena je bi'a v Tolminu Učila in vzgajala je mladino im kulturno delovala skoro ves čas na Tolminskem, zlest, na Mostu pri Soči. Pokojnica je bila inteligentna, stanovsko na višku, ze’<> načita-na; svetovno razgledana in krščanskega življenja. Več let je delovala tudi kot tajnica tolminskega učiteljskega društva. Zaradi svoje narodnosti je bila v času fašizma predčasno upokojena. Njenega znanja ni bi !a deležna samo šolska mladina, marveč vsa okolica. Nad dvajset 'et je vzorno vodila farno knjižnico'. S svojo pridnostjo ir spretnostjo je sanirala Kmečko posojilne > pri Sv. Luciji, ki je bila priš'a v težave zaradi likvidacije Zadružne zveze od stran! fašističnega komisarja. Pomagala je s se stavljanjem bilanc tudi drugim zadrugam v oko'i.qi. Ko so fašisti razpustili vsa naša društva, je vzdrževala stike z mladino cd Bovca do Idrije Imela je sestanke, kjer je mladini predavala in čita'a navdušujoče spise pok. župnika Jožeta Abrama-T rent ar-ja, in drugh kulturnih ustvarjavcev. Mostarji so se šele na njenem grobu za vedli, kaj so v njej imeli in z njo zgubili. Vsemogočni ji bodi bogat plačnik! Prejšnji petek je umrl v Solkanu upokojeni sodni svetnik Albert Komavec. Učaka': je 86 let starosti. Poko‘ni svetnik je bil že pred prvo vo jno značilna osebnost med goriškimi pravniki. Uveljavi’ se je s svojim temeljitim, znanjem, s’eherni znanec ga je globoko cenil tudi zaradi njegovega blagega in poštenega značaja1. Po končanih študijah je služboval po slovenskih krajih, največ pa v Gorici, kjer si je tudi izbril svojo življenjsko družico iz znane solkanske radbine Klemenčičevih. Kot zavednemu narodnjaku ni bi’a tudi njemu prihranjena bridkost, da je moral iti iz domačih krajev daleč na ‘ever v VlpHeno blizu Brennerja. Po vojni je bi1 nekaj časa tudi predsednik goriška sodnije. Po priključitvi se je pa preselil z družino v Solkan, kjer je skromno živjel zadnja ’eta. Prihajal je pa stalno v goriško državno knjižnico, kjer je neprestano študiral in se je ves razveselil sredi priljubljenih iknjig. Vzorno je tudi vzgojil svojo družino, dva sinova, od katerih je eden umrl, in dve hčeri. Ena je poročena s profesorjem slovenskih srednjih šol dr. Sirkom. Pogreb blagega pokojnika, ki je urnr' skoro nenadoma, je bil v Solkanu v ponedeljek popoldne. Bog bodi tudi njemu b’ao plačnik. Družini in sorodnikom izražajo vsi prijatelji in znanci globoko soža’je. IZ KULTURNEGA ŽIVL.JEJN J A Puhti'/ : „Pn'tu!lt Vioki nji" preprosto pripovedovanje in bi se ne bil spuščal Roman s tem zanimivim in nekoliko pesniškim naslovom »Parnik trobi nji« nehote vzbudi v človeku predstavo nečesa nenavadnega, romantičnega, skoraj prazničnega: podobo od sonca razgretega morja, nad katero se dviga lahna poletna soparica in preko katerega rezko zadoni sirena bližajočega se parnika; podobo neke nedoločene vitalnosti v skoro eksotičnem poletnem pristaniškem vzduš ju; podobo počitniške brezskrbnosti in vedrine. Vsebina pa le delno opraviči ta vedri naslov romana. Zajeta je iz težkih dni pred začetkom druge svetovne vojne, ko je ležala na tej obmorski in kraški pokrajini v njenem zaledju težka pest nasilniškega režima. Boris Pahor je že dolgo nosil v sebi zarodek romana iz tistih hudih predvojnih dni, v katerih je tudi sam doživljal svojo mladost. Da je že dolgo mislil na tak roman, vemo iz raznih njegovih izjav in pripomb. Zdaj ga imamo končno pred seboj in lahko rečemo, da je to nedvomno najlepše, najbolj poetično in estetsko dozorelo Pahorjevo delo, če izvzamemo morda nekatere novele, ki so stilno enotnejše in v katerih je znal ves čas obdržati precejšnjo stopnje pripovedne napetosti. To se mu je izjemno dobro posrečilo tudi v tem romanu, kajti | človek ga lahko prebere v dušku, kar ne bi mogli trditi o vseh prejšnjih Pahorjevih romanih, v katerih je vse premnogo strani, ki spominjajo na esejistično pisanje, in podrobnega opisovanja raznih lastnih, ne vedno važnih doživetij. V tem romanu se je v njem dozdaj še najbolj odtrgal od avtobio-so gotovo tudi avtobiografski elementi, vendar pa grafskega pisanja in skušal ustvariti samostojno zgodbo z neodvisnimi, izgrajenimi človeškimi liki. To sta predvsem glavni osebi tega romana, študent Danilo in zasebna nameščenka Ema, ki sta se nekega vetrovnega poletnega večera spoznala na enem tržaških pomolov: ona, brezposelna uradnica, ki stanuje v revni sobici starega mesta in vsak dan prebira oglase, da bi si našla kakšno s-krommo službico; c-n, zagorel športnik, jadralec, študent in hkrati upornik za pravioe svojega naroda. Njuna usoda in instinktivna simpatija ju zbliža in poveže v ljubezni. Pahor je ustvaril tu eno svojih najlepših ljubezenskih zgodb, eno najbolj ganljivih in najbolj poetičnih, ker se dogaja v krutem vzdušju tistih dni. Bila bi pa še lepša, če bi se bil omejil na Koncert „Koroškega okteta” Prijetna novost v umetniškem delovanju Kulturnega doma je bil ponedeljkov nastoip Koroškega okteta. Tržaški Slovenci so mu pripravili najlepši sprejem, ki si ga mora kak umetnik želeti: napolnili so dvorano do zadnjega kotička, (vstopnic ni bilo več, ko so še mnogi povpraševali po njih), pozorno prisluhnili ubranemu petju in nagradili izvajalce z navdušenimi aplavzi Spored je bil pester; zajemal je polifonske skladbe, koroške in slovenske ljudske ter umetne pesmi, tri ruske pesmi, s tremi skladbami pa so podali značaj srbske, dalmatinske in makedonske ljudske pesmi. 2e pri prvih zvokih je bilo jasno čutiti izredno harmonično ubranost in čistost glasov. Dobra akustika dvorane jie prinesla do poslušalcev zvonke glasove tenorjev in baritonov ter globoka in zveneča glasa dveh basov. Ploskanje je bilo navdušeno in pevci so morali ponavljati ter dodajati pesmi. Vsekakor lep uspeh, kakor so tudi sami priznali z velikim zadovoljtsvom, saj jih naše občinstvo pozna le iz radijskih oddaj, ker so doslej posneli eno samo ploščo. Dodali so tudi, da v taki dvorani še niso peli. Koroški akademski oktet se po gostovanju v Gorici in v našem mestu, ki je bilo žal prekratko, vrača domov, še ta mesec pa odpotuje na gostovanje na Holnadsko, kjer je vejiko Slovencev, in v Belgijo. To je že njihovo drugo potovanje: prvič so bili na gostovanju v tujini leta 1963 ter želi povsod veliko uspeha, posebno z živahnimi ljudskimi in umetnimi slovenskimi pesmimi. Povedali so, da so posebno »Žabe« povsod izredno vžgale. Koroški oktet se imenuje tako, ker je pred kakimi desetimi leti nastal na Ravnah na Koroškem, Od tiste prvotne zasedbe pa so v današnjem oktetu le še štirje pevci. -< M. Martinuzzi v nekoliko retorične razlage slovenskega nacionalnega problema in v svetovno nazorska razglabljanja, na primer o vlogi krščanstva v slovenski zgodovini, ki so kljub vsemu leporečju v bistvu zelo plitva in zgrešena in samo dokazujejo, da Pahcr ni mogel ostati objektiven, čeprav je verjetno imel ta namen. Zelo lepi so lirični opisi tržaškega poletja in mesta, a kakor vedno, taki opisi preveč dušijo zgodbo. Po več strani se bere kot pesem v prozi, ki opeva lepoto narave in tržaške pokrajine, toda bravec bi hotel več dogajanja, več napetosti in di narnike; hotel bi, da bi Pahor končno postavil v ospredje ljudi in napravil naravo samo za ozadje, ne pa da čutimo v vsakem stavku, da je glavni junak njegovega romana vendarle predvsem rr.‘?. sto s svojim morjem in okolico, to je s svojo slovensko okolico, ki jo Pahor, morda nehote, precej idealizira, tudi kar zadeva ljudi. V tej knjigi pa vendar najdemo nekaj zelo značilnih in plastičnih človeških likov, kakor je na primer Emina sestra Fani, ki jo je režim odtujil družini, narodu in morali, Danilova mati, žena kot izklesana iz nabrežinskega kamna; in še razni drugi. Kot že rečeno, je težko dati ta Pahorjev roman iz rok, dokler ga človek ne prebere do zadnje strani in po našem mnenju predstavlja ta knjiga v umetniškem pogledu nov dokaz avtorjevega dozorevanja in napredka v pripovedni tehniki. Hkrati pa nam je žal, da je ostal roman idejno preveč deklarativno plitev in preprost. E. Z. —•— El/1 httilinihl fiiciff/ Sovjetska revija »Literamaja Rossija« je prine. sla v svoji zadnji številki poročilo, o zelo burni seji leningrajskih pisateljev, na kateri so odstavili dosedanjega tajnika svojega društva, zagrizenega komunističnega konservativca Aleksandra Prokofjeva in si izvolili namesto njega za tajnika pesnika Mihajla Dudina, katerega pesmi rada bere zlasti mladina. Ob koncu razburljive dobate med konservativci in liberalnimi pisatelji, v kateri so zmagali zadnji, je leningrajsko pisateljsko društvo sprejelo reso lucijo, ki zahteva od novega društvenega tajnika, naj reorganizira delovne metode tajništva in vseh drugih organov pisateljskega društva ter hodi po poti pristne kolegialnosti in kolektivne odgovor nosti. Omenjena revija tudi poroča, da so številni udeleženci sestanka, ki je trajal dva dni, 14. in 15. januarja, napadli dosedanjega tajnika Prokofjeva. Njihove kritike so bile »silovite, večkrat celo pretirane v polemični vnemi, vendar pa na splošno upravičene.« Tujski promet in morala Ali vpliva veleick tujskega prometa, ki preplavi spomladi in poleti obale Sredozemskega morja, na prebivalstvo prizadetih dežel razkrojievalno in de-moralizajoče? Ali so severni dopustniki s svojimi devizami pokvarjenci, ki nudijo domačinom slab zgled? Ta vprašanja niso nova, vedno spet jih postavljajo prevneti nacionalisti in moralisti, pa tudi levičarsko usmerjeni nasprotniki enotne ev-rope. S tem problemom se je v zadnjem času ukvarjala tudi javnost v Španiji. Madridska vlada je že pred časom zavzela odločno stališče proti taki propagandi in opozarjala na neupravičeno in nevarno obrekovanje tujih gostov. Sedaj jie pa proti pred kratkim objavljenemu malo okusnemu uvodniku konservativnega lista »ABC«, iz katerega pe bilo občutiti precejšnjo sovražnost do tujcev, objavil »oprto pismo« znani katoliški publicist in pridigar, redovnik Jezus Maria Vazquez. V njem stvarno im s statističnimi podatki pobija trditve o slabem vplivu tujih turistov. Pater Vazquez se pri tem opira na velikopotezne preiskave, ki so jih lani poleti in jeseni izvedle skrbno sestavljene skupine španskih duhovnikov v vseh važnejših letoviških krajih ob sredozemski in atlantski španski obali, Temeljito so preiskali, če tuji turisti res negativno vplivajo na javno moralo, kulturo, življenjski nazor in vernost domačinov. Izsledki tc ankete, izvedene po najmodernejših načelih, so bili presenetljivi. Španski duhovniki so ugotovili, da so lahko tuji letoviščarji s svojim ponašanjem v gostiščih in kopališčih naravnost za vzor domačinom, da v mnogih krajih celo bolj vneto hodijo v cerkev kot domačini, da nikakor ne razmetavajo z denarjem in da dajejo s svojimi medsebojnimi odnosi ter odnosi do domačinov tudi koristen socialen vzgled. Na podlagi teh izsledkov pater Vazquez, ki igra v Španiji vidno vlogo v gibanju za obnovo ka tolicizma, energično zavrača vsak »antituri-zem« in svari domačine pred tem, da bi precenjevali lastno moralo in kulturo ter omalovaževali v tem pogledu tujce. Splošna moralno podoba tistih španskih počitniških krajev, v katere še niso prišli tuji letoviščarji, ni v nobenem pogledu ugodnejša kot ob sredozemski Obali, kamor jih prihaja največ. Te objektivne ugotovitve treznega in poštenega raziskovanja veljajo seveda tudi preko španskega okvira. Počitniški gost, ki uživa po celem letu trdega dela nekaj tednov počitka in brezdelja pod toplejšim soncem, le prelahko vzbuja zavist domačega prebivalstva. Pri tem si površni domači opazovalec pogosto ustvarji napačno sliko o življenju tujega gosta. Zato je španska Cerkev uvedla širokopotezno akcijo, ki naj upraviči navzočnost tujih turistov. Šeststoletnica Metlike Pred dnevi je bila v Metliki konferenca Belokranjskega muzejskega društva. Ravnatelj muzeja Jože Dular je v uvodnih besedah orisal delo dveh minulih let. Izvolili so nov upravni in nadzorni odbor, ravnatelj pa je ostal Jože Dular. Na sestanku, ki je bil — kot poročajo — slabo obiskan, so govorili še o načrtih za leto 1965 in o priredi, tvah v zvezi s 600-letnico mesta Metlike. Slokar prof. Avgust Černigoj bo razstavljal od JO. febr. do 6. marca v galeriji »Beno« v Ziirichu GOSPODARSTVO Več kol polovica Na celem svetu živi danes nad 3 milijarde ljudi, od katerih jih je nad, po'ovico malokdaj sitih in trpijo veliko pomanjkanje živeža. Od ostalih pa jih je še nekaj stotin milijonov, ki bi porabili znatno več hrane, če -bi je imeli. — Je pa na svetu tudi nekaj predelov, ikjer so ljudje v splošnem presiti, oziroma imajo vsega več kot dovolj. Kje ni pomanjkanja? Z dovolj in preveč hrane razpolagajo An-glosaksonci, katerim pripadajo Anglija, Združene države, Kanada, Avstralija in Nova Zelanda ter še razna druga ozemlja in otoki. Dobro založeni so Germani, h katerim pripada Nemčija, Avstrija, večji del Švice, nad polovico Belgije, Holandska, Danska, Norveška in Švedska ter v Afriki Južnoafriška Unija. Od romanskih narodov imajo dovolj hrane Francija, valonska Belgija, francoski in italijanski del Švice, Italija od severa do približne črte na sredi med Rimom in Neapljem, gotovi deli Španije, predvsem Katalonija, Portugalska ter manjši deli latinske Amerike, predvsem Uruguaja in Paraguaja, deli Brazilije, Argentine in čila ter nekaterih srednjeameriških državic. V Evropi je dobro založena; s hrano tudi Finska. Kje hrane ni preveč, a tudi ne ravno premalo V to skupino spada predivsam ves slovanski svet z državami Jugoslavija, Bolgarija, Češka, Poljska in Rusjda s Sibirijo. Nadalje spadajo v to skupino v Evropi Še Romunija in deli Španije, v Aziji Turčija, Japonska, Malaysia in Kuvait ter Ceylon, v Afriki Tunizija in Abesinija. — Mnogi gospodarstveniki pa trdijo, da spadajo med premalo branjene države vse, ki so v komunistični oblasti, ker potrebujejo vse — čeprav so pretežno agrarne — inozemski živež, predvsem krušno žito. Pravijo, da komur manjka krušno žito, mu manjkajo tudi moka za testenine, zrnje za rejo perutnine in krma za pitanje prašičev in živine sploh. Zato v takih državah ne more biti ne dovolj mesa ne dovolj masti ter mora vladati pomanjkanje. Kje je pomanjkanje? Lahko bi rekli, da na vseh ostalih predelih sveta vlada pomanjkanje. So pa razne stopnje pomanjkanja. Lahko zavlada samo v gotovih letnih časih, (ko so pridelki po* rabljeni in novih še ni. Lahko pa je tudi staltno in povzročeno, ko državna oblsat razdeljuje premajhne obroke im noče ali ne more v inozemstvu dokuipiti hrane za zvišanje oziroma dopolnitev obrokov. — Največje stradanje vlada danes v gotovih delih Indije in Pakistana, kjer ljudje celo umirajo za lakoto, potem pa med Indijanci v Braziliji, ki sploh niso dovzetni za nič pametnega in vjišjega, ker morajo stalno misliti samo na to, kje bi dobili kaj- za pod zob. Po številu je največ lačnih v Aziji, kjer gladuje nad eno milijardo ljudi: večji del Kitajcev, katerih je nad 700 milijonov, večji del Indijcev, katerih je 400 milijonov. Tem moramo prišteti še stotine milijonov Pakistancev, Indonezijcev, Filipincev in dxu- človeštva strada gih. — Gladuje tudi skoraj cela Afrika z, ma’o izjemami. V mnogih afriških državah se pomanjkanje, namesto da bi ga odpravljali, še veča zaradi rovarjenja komunizma, posdbno kitajskega, ki upa dobiti v mi-zeriji in v kaosu najbolj plodna tla za izvedbo' svojih načrtov. — Veliko pomanjkanje vlada tudi v latinski Ameriki, kjer vidimo poleg velikega blagostanja redkih ne-izrečno mizerijo mnogih. Kje so vzroki pomanjkanja? Vzrokov je več, glavni pa so: pomanjkanje izobrazbe, zaradi česar je marsikje kmetijstvo na zelo nizki stopnji. Z umnim kmetijstvom bi se dalo na svetu kmetijske pridelke potrojiti že z današnjimi sredstvi. Marsikje nosijo krivdo za premajhne pridelke latifundisti, lastniki prostranih površin : Tu ni potrebna agrarna reforma, marveč reforma lastnikovih možganov in srca. — Zelo mnogo mize rij e povzroča lenoba, in lenih ljudi je na svetu na stotine milijonov, posebno v toplejših pasovih. — Revščino in lakoto povzroča tud.i preoblju-denost, zlasti v nekaterih predelih Azije, posebej še Indije. — Nevihte in vremenske razmere, rastlinske in živinske bolezni zelo krčijo količino in kakovost kmetijskih pridelkov. — Mnogo mizerije pa povzroča tudi načrtno zanemarjanje kmetijstva, kot se to dogaja v vseh od. komunistov vodenih državah, kjer začnejo skrbeti za kmetijstvo šele, ko jim sili voda že v grlo. Za odpravo revščine in lakote na svetu je potrebno uresničiti ideje papeževega proglasa: mir, sodelovanje in ljubezen med narodi. o — LEŠNIKI Marsikdo v naših krajih goji kakešn grm ali kakšno lešnikovo drevesce, a takih ni, ki bi naslonili svoje gospodarstvo predvsem na lešnike in živeli od, njih. In vendar bi tudi to bilo mogoče, kot je mogčoe v nekaterih predelih Italije in drugod. Po pridelku in izvozu lešnikov zavzema prvo mesto Turčija s srednjim letnim pridelkom 900.000 stotov. Italija je takoj za njo na drugem mestu in v zadnjih letih se pridelek vrti okoli 550.000 stotov lešnikov v lupinah. — Del pridelka služi za neposredno potrošnjo, drugi del porabi industrija slaščic, zlasti čokolade, mnogo lešnikov pa najde pot v inozemstvo. Glavni italijanski odjemalci so Nemčija, ZDA, Kanada, Švedska in Anglija. Kdor hoče imeti od. zasajenih lešnikov kakšen dobiček, jih mora gojiti, jih mora smatrati za sadno drevje ali sadno grmičevje. Drevesce zraste večkrat v znatne oblike; grm pa sestavljajo 2 do 4 rastline tudi z več stebli. Razdalja med drevesci ali grmi mora biti <4 do 5 m. Za zadovoljivo rast in predelek zahtevajo lešniki globoko zrahljano zemljo, ki mora biti tudi primerno pognojena: vsako četrto leto organsko gnojenje ali hlevski gnoj, drugače pa vsako leto umetni gnoj, tudi v obliki mešanega, ki mora biti posebno bogat na kaliju. — Za drevesnat nasad lešnikov vsadimo v vsako jamo po eno drevesce, kate- remu začnemo gojiti krono že prvo leto, navadno na pol do enega metra visokem debelcu, iz katerega rastejo 3 stranske vejice, k.i se razvijejo v vodilne in služijo za podlago kroni. — Za grmičasto obliko nasada vsadimo v vsako jamo po 3 sadike. Od sort so najbolj priporočljive tiste z okroglim sadom, kot so v Italiji »Tonda gentile dielle Langhe«', »Tonda romana«, »Mortarella« ali »Tonda di Avellimo«. Za družinsko potrošnjo so priporočljive podolgovate 'sorte, kot je lešnik »sv. Ivana«. — Na vsakih 1000 m- lešnjaka lahko pridelamo 150 do 300 kg lešnikov, letni kosmati dohodek pa znaša okoli 50.000 lir. — Hranilna vrednost lešnikov je visoka, saj vsebujejo do 65% tolšče, 15% beljakovin ni 10°/» oglikovih vodanov. Lešnilki uspevajo najbolje do višine bOO m nad morjem. PREBITEK PŠENICE V FRANCIJI Francosko kmetijstvo pridela letno mnogo več všenice, kot jo zahteva domača potreba. Lansko leto je znašal prebitek nad 50 milijonev stotov, letos in v bodoče pa bo ta prebilek najbrž še znatno zrastel’. V prejšnjih letih so namreč francoski kmetje poseja!|i s pšenico nekaj nad. 3.25 milij. ha, sedaj rastoča ozimna pšenica pa pokriva nad 4 milij. hi. Torej so posejali kar 800.000 ha več kot druga leta. To so francoski kmetje storili zato, ker so trdno upali, da bo pri pogajanjih v okviru EGS (evropska gospodarska skupnost) oziroma SET (skupno evropslko tržišče) zmagalo francosko stališče, kar se je tudi zgodilo. Določena je bila enotna cena, ki je nižja kot dosedanja nemška in ita lijanska, a znatno višja kot dosedanja firan-, coska, kar je francoskemu kmetu samo v korist. Zaradi boljše cene bo francoski žitni prebitek najbrž znatno zrastel. — S tem pa zraste tudi ugled francoske politike. NEZADOVOLJNI ČEBELARJI Italijanski čebelarji zelo tožijo zaradi prenizkih cen domačega meda in velike konkurence uvoženega. Mnogi čebelarji bi radi oddali vso zalogo svojega meda po 250 lir kg, a ga ne morejo, ker so ponudbe iz Jugoslavije po 190 do 200 lir za kg in še po nižjih cenah iz Argentine, ki ponuja tono za 250 do’arjev ali kg po približno 150 do 160 lir. V trgovini pa so različne cene za posamezne kvalitete: Po hojinem medu je precej povpraševanja, enako po akacijevem, dočim ponujajo 175 do 190 lir za mešanca in travniškega. Mnogi čebelarji se morajo rešiti svojega medu, ker ga ne znajo ali ne morejo shraniti in je nevarnost, da začne vreti. MANJ SIRA PARMEZANA Ozemlje parmezanskega sira za ribanje (grana parmigiamo-reggiano), obsega province Raggio Emi lia, Moden a in Parma v celoti, v provinci Bologna mlekarne levo od reke Reno in v provinci Mantova mlekarne na desnem bregu Pada. Na tem ozemlju izdeluje parmezan kakih 2.000 sirarn, ki so lansko leto (1964) predelale 8 milijonov ’60 tisoč stotov mleka, iz katerega so dobila 578.000 stotov sira in 142.500 stotov masla. Ta proizvodnja je za 4°/o manjša kot leta 1963. Enako delan je padovanski sir za ribanje, ki si zaradi iste dobrote, a nekaj nižje cene, počasi osvaja trg. VIRGILU SCEKU V SPOMIN Od 28. januarja 1923. obstoji nova dežela'j nehati. Obsojati smo jih morali že pred revo-z glavnim mestom Vidmom, kjer je sedež j lucijo, toda danes pomenijo zločin proti dr-vseh vrhovnih oblastev. Dežela je razdeljena v šest podprefektur: v Tolmin, Gorico, Gradiško, Čedad, Tolmezzo in Pordenone. Potemtakem zgubi podprefekta Idrija, ki pripade Tolminu. Z istidm odlokom se je ustanovila pokrajina Trst, ki ima Trst za glavno mesto. Semkaj spada Komen -brez občin Mavhinje, Sliv- 144. Dr. E. BESEDNJAK no, Šempolaj n Nabrežina. V tržaško pokrajino moramo šteti tudi Sežano in Postojno. V Trstu je imel fašistovski poslanec Giunta govor, v katerem je poslavljal ustanovitev nove tržaške pokrajine. »Trst je doživel najvišjo čast, da se je vključila v njegovo ozemlje rimska Postojna, ki predstavlja vzhodna vrata Italije in nad njimi bo Trst čuval z materinsko ljubeznijo.« Giunta, ki je leta 1920 zažgal Narodni dom, je sedaj drugega mišljenja. Italijanska država, je rekel, »se ne more krepiti, ne more rasti, ne more pocvitati, če ne vlada red, zakon in disciplina. Trgati brado poslancu Modiglianiju, vsiljevati ricinovo olje, uprizarjati kazenske pohode, delati silo na lastno pest, hoditi po kavarnah in trgovinah in groziti ljudem, to so stvari, ki morajo Ob koncu je spregovoril še o bratih v Dalmaciji in na Reki. Svetomargeritski dogovor je bilo treba podpisati, da bi tuje države ne vzele Italije za vezolomno, ki ne spoštuje pogodb.« Vzrok današnjega zla je v tem, da so Italijani sklenili z Jugoslovani rimski dogovor, ki je prinesel na Campidoglio srbske »prešičje pastirje.« Sicer pa upa Giunta, da se razmere s časom spremenijo h bo Italija gotovo še »zasedla vso Dalmacijo jn anektirala Reko.« H koncu je Italija ustanovila pokrajino Istro z glavnim mestom Pulo. NOV UDAREC PROTI SLOVENSKEMU LJUDSTVU Vlada je razpustila upravni svet goriške bolniške blagajne ter imenovala za komisarja Danteja Conforto. Odlok, ki je podpisan od kralja in ministrskega predsednika Mussolinija trdi, da je bilo gospodarstvo na bolniški blagajni v velikem neredu in da je upravni svet vodil posle zelo lahkomiselno. Proti razpustu dvigajo zastopniki delav- stva odločen protest. »Pred proletariatom in javnim mnenjem dežele ugotavljamo, da je to nezaslišano nasilje ter zanikamo, da bi bilo gospodarstvo bolniške blagajne v nere- du. Najboljši dokaz za pametno gospodarstvo zavoda je to, da je bilo postavljenih v letu 1921. v rezervni sklad 3 milijone 243 tisoč 406 lir, kar priča, kako krivičen in nasilen je bil razpust vodstva blagajne.« Komisar blagajne Dante Conforto je izdal ukaz, da se v uradih ne sme več govoriti slovensko. Vsako dopisovanje v slovenščini je prepovedano. Celo glava na pismih ne sme več biti slovenska. To je škandal, ki vpije do neba. Zavod, ki ima včlanjenih 7000 Slovencev in 4000 Italijanov, je zaprt slovenski večini. Prav povsod mora Slovenec čutiti, da je hlapec. S pomočjo slovenskega denarja nas tolčejo. POZDRAV VIDEMSKEGA PREFEKTA V petek, 9. februarja 1923, so prišli Goričani končno pod oblast Vidma. Od tega dneva naprej smo prišli Goričani izpod oblasti tržaškega perfekta Crispo-Moncade in ga zamenjali z videmskim Francom Caran-dinijem. Novi prefekt je uporabil lepo priložnost, da nas je iskreno pozdravil ■. »Danes plapola trobojnica,« pravi Carandini, »nad vsemi sinovi velikega očeta Ogleja.« »Dvignimo oči k belemu savojskemu križu, ki daje moč in lepoto naši zastavi, na katero moramo priseči. Zberimo se okoli našega kralja in našega prvega ministra, da položimo temelje novi sijajni bodočnosti. Sedaj začne novo življenje bratje! Naprej s svetim imenom Italije v globinah srca in na vrhu naših misli I« (Dalje) Takoj potem, ko ga je tako kruto užalila vojaška noga, je stekel k njej in ji povedal svojo bolečo dogodivščino. »Ah, moj dragi Harry,« je rekla gospa, ki ga je imela navado klicati po imenu dečka, »nikoli, niti po pomotii, ne moreš ustreči generalu. Isto je tudi z menoj, boš dejal. Toda s to razliko, da znamo mi ženske z enim samim dejanjem hitre poslušnosti doseči, da se nam odpusti dolgo leto neposlušnosti. Zelo mi je žal, Harry, da bi te izgubila; ker pa ne moreš ostati v tej hiši, kjer so te tako užalili, ti želim vse najboljše in te pozdravljam ter obljubljam, da bom že poskrbela, da se bo general kesal za svoje nasilno ravnanje.« Harry-a je tedaj zapustila njegova neprlsiljenost, solze so mu zalile oči in ozrl se je v Lady Vandeleur z izrazom nežnega očitanja ter dejal: »Gospa moja, kaj pa je taka žalitev? V enem tednu je pozabljena. Toda to, da mora človek zapustiti prijatelje, da mora pretrgati gotove vezi vdanosti....« Ni mogel nadaljevati, kajti ganjenost mu je stiskala grlo in zajokal je. Lady Vandeleur ga je gledala nekoliko pretehtavajoče. »Zdi se, da ta bedaček verjame, da je zaljubljen vame,« je pomislila. »In zakaj končno ne 'bi mogel biti v moji s'užbi namesto v generalovi? Saj je dober, se zna lepo vesti in se razume na toalete. In tako bo vsaj daleč od nevarnosti, ker je zares preveč ljubek, da bi se ne zapletel v kakšno ljubimkanje...« Še tisto noč je govorila o tem z generalom, ki se je že kesal svoje surovosti, in tako 'je Harry Hartley gladko prešel pod žensko jurisdikcijo v hiši. Pod njo je imel kratek čas res nebeško življenje. Hodil je izbrano oblečen, nosil v gumbnici redke cvetice in znal z elegantno (in vedro ljubkostjo zabavati gospejine goste. Bil je ponosen na to, da služi tako 'epi dami, ,in njena naročila so mu pomenila dokaze njene naklonjenosti. Užival je v tem, da je lahko to pokazal pred drugimi moškimi, ki pa so se mu posmehovali in ga dražili, češ da je postal hišna in modist- ■ kin vajenec. Za moralno plat zadeve pa se Harry ni brigal. Določena nemoralnost se mu je zdela nekaj moškega, in to, da je lahko preživljal dneve v družbi lepe gospe, se ukvarjal s pričeskami in ženskimi oblekami, se mu je dozdevalo kot življenje na prijaznem otoku sredi viharjev življenja. Ko je nekega jutra čakal v njenem sprejemnem salonu in si igral na cimbale; je slišal, kako lady Vandeleur v drugem R. L. STEVENSON Zfrod&a a Ikatli e odreči močnatim jedem, enkrat na teden iejte le sadje, če imate možnosti, pa pojdite dvakrat na teden k maserki. Telovadba je učinkovita le, če jo prakticiramo vztrajno vsak dan. Imam fanta, ki je čisto drugačen, kakor pa sem si predstavljala »ideal«. Nič nima na sebi od mojega tipa, ki je črnolas, temnopolt in suh. Je plavolas in debelušen, kar zavaljen, čeprav ima šele 22 let. Je pa dobrega značaja in me ima rad. Niti na misel mu ne pride, da mi ni všeč. Včasih se mi zdi, da ga imam rada, včasih pa mislim, da mi bo šel na živce okrogel in težak, kakor je. Vsak stol kar zaškriplje pod njim, čeprav za z.daj ni neroden. Sama ne vem, kako da sem se »našla« prav s takim fantom, ki je čisto nasproten od tistega, kar sem želela. A pustila ga tudi ne bi rada. Sem v hudih dvomih, kaj naj storim. Absolutno mu ne bi rada povedala, da bi ga pustila zaradi njegovega »videza«, bil bi preveč prizadet in užaljen. 18-letno dekle V tvojih letih je naravno, da še vodno sanjaš o svojem »idealu«. Ko si boš na jasnem, da ne boš mogla mimo njegovih telesnih karakteristik in da ti bo šel sčasoma »na živce«, kot praviš, se boš z lahkoto odločila, da ga pustiš, seveda pod kako drugo pretvezo. A imej prod očmi, da ne gre zametovati lepih čustev na čast stasitega telesa. Je bolje, da se ženske parfumiramo, ali ne? Sem še dekle in mi parfumi zelo ugajajo, toda doma jih stalno slišim zaradi tega in tudi nekatere prijateljice se z.aradi tega norčujejo iz mene, kakor da je to nekaj neprimernega. Doma moram parfum kar skrivati. Jasna Zalkaj se ženske ne bi smele odišavati! Nasprotno, a pozor pri izbiri parfuma ali kolonjske vode. Posebno pri parfumih, ki so zelo močni, ne smemo pretiravati v uporabi niti izbrati težkih vonjev. Za dekleta so bolj priporočljive sveže kolonjske vode, s katerimi si otrerno telo po kopeli in si zagotovimo za ves dan prijeten občutek. MARTINA r u \n 44 Po povesti 0. Miki Muster v. 265. Na Pierroiovem obrazu je Nepeesa videla, k.ij se je zgodilo. Srce ji je zastalo v prsih, ko je opazovala strašno spremembo, iki jo je na očetov obraz zarisala smrt. Pierrot se je počasi dvignil. Ustnice so mu vztrepetale, ko je poskušal spregovoriti, ipotem pa se je s široko odprtimi očmi zrušil hčerki pred noge. 267. Niti malo se ni ustrašil svojega zločina. V svoji pokvarjenosti se je celo vesel.ll. Vedel je, da za ta umor nihče ne bo izvedel. Zakopal bo Pierrota in odvedel Nepeeso v Lac Bain. Saj je sedaj popolnoma riemcčna, nihče več je ne mo.re braniti pred njim. In zato n koli ne bo 'povedala, kaj se je dogodilo v Pierrotovi hiši. J 269. Videla je, da v trgovčevih očeh ni strahu, ni obžalovanja zaradi zločina. V njih je zagledala tako okrutno veselje, da ji je kri zaledenela v žilah. Ko je McTaggart iztegnil roko in jo položili na njeno glavo, se ni mogla premakniti. V grozi je zamižala in čutila, kako ji trgovčevi prsti mršijo lase. Nihče od njiju ni opazil Bareeja. 266. Prevzeta od groze in žalosti se je Nepeesa vrgla na očetovo truplo. Sama ni vedela, kako dolgo je ležala in čakala, da bo oče vendarle odprl oči, da ji bo še povedal dobro besedo. Med tem je McTaggart vstal in se naslonil na zid. Se vedno je držal orožje v rokah. Iz otopelosti ga je zbudila zavest, da je zmagovalec lega strašnega boja. 268. McTaggart je potisn i samokrej v tok in se z negotovimi -koraki napotil proti Ncpeesi, iki je pozabila na njegovo navzočnost. Toda že ob prvem McTaggartovom koraku jo je predramil znan glas. V drugem kolu sobe se je Baree poskušal dvigniti in je jezno renč ' ’a trgovca. Nepeesa je počasi dvignila glavo in zagledala McTaggartov obraz. * 270. Baree se je dvakrat zrušil, ko je slopal čez sobo. Hotel je z enim skokom planiti na McTaggarta in mu zdrobiti debeli vrat. Toda moči so mu pošle. Telo mu je ohromelo, čeljusti pa so ostale prožne in trde kot železo. Zasadil je zobe v trgovčevo nogo. McTaggart je zavpil od bolečine dn izpustil Nepeeso. Mladenka je vstala.