7. december 2000
številka 12 letnik XXXI
časopis občine LOGATEC
novice
Vse o Miklavževih sejmih in prireditvah na spletni strani Logaških novic
www.niali.si
Na začetku novega
leta 2000 smo poljudno in znanstveno vodili silno razpravo: smo že v novem tisočletju ali ne? Argumenti gor, argumenti dol, zmagala ni pamet, ampak nov dogodek, ki je zasenčil prejšnjega. Podtikanja, namigovanja, afere, zasliševanja, obtožbe, umazane politične igre, boj za oblast, korupcija... vse to so besede, ki smo jih poslušali in brali vsak dan. Po drugi Drnovškovi smo dobili prvo Bajukovo vlado, ki je preživela delovno poletje in do jeseni z ukrepi že tako vznejevoljila volilce, da so oktobra v skoraj neverjetnem odstotku nagradili Drnovškovo LDS. Po vročem poletju, ki so ga zaznamovale olimpijske igre in strahovita suša, je prišla z vinskim letnikom odlična jesen. In pogovori o načrtih za novo tisočletje za šanki so postali še bolj razgreti.
Prešerno Prešernovo leto je poleg kopice odličnih umetniških dogodkov prineslo tudi prvo vseslovensko praznovanje rojstva velikega poeta in večne razprtije o pravilnosti odločitve te ali one kulturne nagrade. Teh so kar nekaj prejeli slovenski filmi, ki suvereno stopajo na evropska tla. Je pa zato vstopanje Slovenije v to elitno združbo narodov še kar naprej negotovo. Veliko bolj, kot je naše plezanje na gore, ki nam gre tako odlično, da z njih Slovenci tudi smučamo.
Morda je bila zato jesen res čas streznitve. Voda. Veliko in preveč vode. Plazovi, ki so za vedno spremenili podobo pokrajine. Skrb in solze v očeh. Kje preživeti zimo? In še en preizkus slovenske pripravljenosti pomagati.
Prihaja zima. Sneg bo prekril grdobije, ki smo jih povzročili naravi. Prekril bo smučarska središča, v katerih bodo zavrteli mnoge vlečnice. Prekril bo težave. V teh zadnjih dneh bomo nanje vsi pozabili. Pozabili bomo na hudobije in razprtije, podražitve, pozabili bomo na slavo in samovšečnost, pozabili bomo na šolski točkovni sistem in eksterno preverjanje, na političen prestiž, celo na podku-povalne afere, podtikanja... S čašo odličnega vinskega letnika bomo nazdravili državi in konjem, tudi tistim, ki nam jih sosedje nikakor nočejo priznati.
In pristali na začetku novega leta 2001. In tokrat zanesljivo, neizpodbitno in nepreklicno v novem tisočletju.
Naj bo prijazno z vami in vi z njim, vam želi uredništvo Logaških novic
Narasle jesenske vode | Ko pride polnoč...
Jesen nas je letos spet spomnila, da je lahko tudi zelo mokra. Gladine mnogih voda so dosegle rekordno višino. Tudi Planinsko polje je pokazalo svojo podobo presihajočega jezera. Obe cesti, iz Laz in Unca do Planine, sta bili prevozni - le za kanuje. Dodatno težavo je prebivalcem ob polju povzročala tudi rekonstrukcija opornega zidu v Grčarevcu, ki traja že predolgo in je prebivalce prikrajšala za avtobusno povezavo s svetom. Mnogi avtobusi so se namreč zaradi poplav in obnove ceste že v Postojni usmerili na avtocesto do Logatca in se tako izognili krajem ob Planinskem polju. Rekonstrukcija opornega zidu na magistralni cesti Ljubljana Postojna bi morala biti končana do 24. novembra, pa se to ni zgodilo. 0 vzrokih za to in težavah, ki jih je povzročila obnova, pa v prihodnji številki Logaških novic, /bn/
I Hitreje, v
25. novembra se je, po postankih na Brezovici, v Preserju, Borovnici in na Verdu, na logaško železniško postajo pripeljal prvi od tridesetih novih elektromotornih vlakov Siemens Desiro. Tudi v Logatcu je z živahno rdečo barvo in sodobnim videzom vzbudil precej pozornosti. Petega decembra letos bo začel voziti na delu proge med Ljubljano in Sežano, drugo leto pa lahko redne vožnje novega vlaka pričakujemo tudi Logatčani, Postopoma bodo novi vlaki v primestnem potniškem prometu zamenjali stare gomulke. Vožnja z njimi je veliko bolj udobna, imajo hitre pospeške, zaradi nizkih podov pa jih bodo lahko uporabljali tudi invalidi na vozičkih. Tako se bo prav kmalu uresničila napoved iz prejšnje številke Logaških novic, da bomo tudi Logatčani dobili hitrejšo železno cesto do Ljubljane.
Podjetja, samostojni podjetniki, občani
Pomagajte pri nakupu
ultrazvočnega aparata
Po petih letih se je iztekla življenjska doba ultrazvočnemu aparatu za preiskave v ginekološki ambulanti v Zdravstvenem domu. Novejši aparati zagotavljajo boljšo ločljivost in s tem diagnostiko, želeli pa bi dokupiti tudi sondo za ultrazvočni pregled dojk.
Ker je nakup takega aparata drag (stane okrog 80.000 DEM), se obračamo na vas z željo, da nam pomagate s prispevki po svojih močeh.
Sredstva lahko nakažete na:
Zdravstveni   dom Logatec, Notranjska 2,1370 Logatec, žiro  račun,  št.: 50110-603 -54336, sklic na št. 2000-01.
Za vsak prispevek se najlepše zahvaljujemo.
Zdravstveni dom Logatec
Dogodki v decembru so pisanih barv in rastejo vse do najbolj pričakovanega - Silvestra. Miklavž, Božiček, dedek Mraz, prijatelji, ki nas nikoli ne pustijo na cedilu, bodo polepšali naše dneve s presenečenji. Seveda pa z njimi sodelujejo tudi Društvo prijateljev otrok in mladine, šola, Narodni dom, Gasilsko in Turistično društvo Logatec in še mnogi drugi, ki bodo poskrbeli, da bomo s sproščenostjo in zaupanjem stopili v prihajajoče novo leto tudi v Logatcu.
Tradicionalnemu Miklavževemu sejmu sledijo delavnice različnih dejavnosti za otroke vseh starosti (oblikovanje okraskov, voščilnic, daril ...), abonmajska gledališka predstava v Narodnem domu (Pika Nogavička, 12. decembra), filmske predstave, razstava ptic pevk na OŠ 8 talcev 16. in 17. decembra, ki jo organizira Društvo prijateljev otrok in mladine Logatec v sodelovanju z Društvom gojiteljev ptic. Skratka, veliko dogodkov do silvestrovanja na prostem, ki se bo odvijalo pred Krpanom. Še prej pa bo potrebno poskrbeti, da kraj dobi čim bolj
praznično podobo, da ga okrasimo čim bolj enotno.Zadnji dan v letu bo nekaj posebnega. Za mlajše pripravljajo različne organizacije in društva vrsto prireditev: Jelka želja bo koga osrečila, mažorete bodo plesno polepšale zadnje trenutke leta 2000, spremljali boste otroško predstavo ... Ob 22.00 se bo začelo silvestrovanje na prostem. Sproščena zabava, županovo voščilo, ognjemet... Za vsakega nekaj, za vse pa dovolj dobrih želja za srečo, zdravje in blagostanje.
Karmen Osredkar
Nabor 2000
Generacija fantov letnik 1982 in tisti starejši, ki jim je bil nabor preložen iz kakršnih koli razlogov, so se 15. novembra podali na letošnji nabor v občini Logatec. Ze zgodaj zjutraj je proti Narodnemu domu v Logatcu veselo pela harmonika skupine nabornikov iz Žibrš, ki je tokrat po daljšem zatišju na to dolžnost prišla tradicionalno - na okrašenem vozu, le-tega pa niso vlekli živi konji, ampak kovinski v traktorju. Po opravljenih formalnostih pred naborno komisijo se je še v pozno popoldne tega dne slišalo - morda tudi nekoliko hripavo -vriskanje bodočih vojakov.
L.M.
BEREM LOGAŠKE NOVICE
Kajiica med zasebnim in javnim
stran 2
Bolj lahko koristimo, če smo v koaliciji
stran 5
Praznična pričakovanja
stran 3
stran
fyašL novice
• #
li.smo ZA yAt
W W am
Zaklonišča - neizkoriščen prostor?
Tokratno pismo bralca F.M. se tiče problematike zaklonišč. Zanima ga, za kaj se trenutno uporabljajo zaklonišča. Izredno redko se namreč uporabljajo za to, čemur so namenjena, zato bi bilo pametno prostore izkoristiti za različne dejavnosti (društva, klubi ...). Sprašuje se, ali so zaklonišča dovolj velika glede na število prebivalcev, še posebej pa ga zanima usoda zaklonišča na Pavšičevi.
Če želite, da najdemo odgovor tudi na vaša vprašanja, nam pišite. Naš naslov: Logaške novice, za rubriko Vprašali smo za vas, Čevica 4,1370 Logatec, fax.: 750 96 64, e-mail: novice@mali.si
Zaklonišča so v lasti Občine Logatec, zato nam je odgovoril Janez Nagode, župan občine Logatec: Dve zaklonišči sta v lasti Občine, in sicer tisto pod Narodnim domom (knjižnico) ter tisto med bloki na Tovarniški. Vsako leto ju pregleda inšpekcija in imata vsa potrebna dovoljenja. Redno vzdrževanje zaklonišč predstavlja kar velik strošek.
V zaklonišče na Tovarniški smo leta 1999 investirali nekaj več kot dva milijona tolarjev. Sedaj je v njem skladišče za civilno zaščito. Del zaklonišča v Narodnem domu delno uporablja knjižnica kot skladišče, del pa modelarji. Mislim, da zaklonišči nista dovolj veliki za morebitne potrebe Logatca - zato bi morali ob gradnji večjih objektov razmišljati tudi v tej smeri. Ker pa v zakonu ni natančno določeno, kako velika zaklonišča rabimo, ga tudi nihče dosledno ne izvaja.
V občinski lasti je tudi zaklonišče na Pavšičevi. vendar je le-to po mnenju inšpektorja narejeno tako, da zanj nikoli ne bomo dobili uporabnega dovoljenja. Razmišljamo, za kaj bi ga lahko uporabili, vendar so vse rešitve povezane s precejšnjimi finančnimi vlaganji, saj je zaklonišče zgrajeno le do tretje gradbene faze ter po drugačnih normativih, ki veljajo za poslovne ali druge prostore (stropi so prenizki, da bi del zaklonišča namenili za klubske prostore; razporeditev prostorov je takšna, da bi ob preurejanju v garaže izgubili preveč prostora...)."
Toliko p zakloniščih, ki so v občinski lasti. Morda se jih trenutno res ne da uporabljati za kaj drugega kot za skladišča, vendar, stroškom navkljub, ne bi bilo neumno razmišljati o njihovi preureditvi, tako da bi v njih prostore lahko našle različne dejavnosti. Zdaj namreč neizkoriščeni stojijo milijoni "zabetoniranega" denarja davkoplačevalcev. In taki zares ne koristijo nikomur. Zunanji videz sicer lahko vara, je pa prvi vtis. In če se ustavite pred zakloniščem na Tovarniški, boste poleg hudo vlažnega vonja ugledali tudi neurejen in zanemarjen vhod. Upamo lahko le, da je vsaj notranjost pripravljena sprejeti ljudi, ki bi zaklonišče potrebovali. Stroški gor ali dol, človeško življenje je vredno največ.
V Logatcu obstaja še nekaj zaklonišč, ki pa so v lasti podjetij, zato o njih nismo spraševali.
Petra Drek
PISMA BRALCEV
Spoštovani!
Pozdravljam vašo idejo, da nam občanom "olajšate in pomagate" pri iskanju novih telefonskih številk tistih ustanov in podjetij, s katerimi se Logatčani srečujemo v vsakodnevnem življenju. Sprašujem pa se, kaj je bil kriterij za uvrstitev na ta spisek, saj na njem nisem zasledil Miklavževega vrtca, obeh župnijskih uradov, obeh domov za ostarele -Dom Sv. Jožefa in Dom Marije in Marte in nenazadnje tudi Osnovne šole Tabor, Osnovne šole Rovte, pa tudi Pošte Logatec... Ali niso to ustanove, ki so "odprte" za vse občane in ljudi dobre volje. Prijazno vas pozdravljam, Mojmir Fortuna
Odgovor uredništva
Spoštovani gospod Fortuna, veseli nas. da ste se oglasili s kritično pripombo, saj to pomeni, da podrobno spremljate vsebino časopisa. In kako je s telefonskimi številkami?
V Logaških novicah smo želeli objaviti čim več novih telefonskih številk organizacij, ustanov itd. Kar nekaj ur smo prebili ob telefonu, saj smo klicali okrog 400 številk. Zaradi omejenega časa vseh žal nismo dosegli Nekatera podjetja in ustanove (med njimi so tudi ta, ki ste jih omenili v pismu) pa se zaradi stroškov, ki so znašali 1200 tolarjev, ali zaradi tega, ker so menili, da to ni potrebno, za objavo telefonske številke pač niso odločili. Zanimivo pa je, da nobena od "prizadetih" ustanov ni izrazila želje - zahteve po naknadni objavi telefonske številke. Upamo, da ste z odgovorom zadovoljni.
2 x opravičilo
V prejšnji številki logaških novic nam jo je zagodel tiskarski škrat, tako da smo objavili napačno telefonsko številko Pi/zerie Bolero. Tokrat objavljamo pravo telefonsko številko. PIZZERIA BOLERO  75428 87
Škrat pa nam je ponagajal tudi v tej številki. V novoletni čestitki, je napačno izpisan naslov (brez šumnikov) pri Menard Berto s.p. Napako smo žal prepozno odkrili in na njo nismo mogli več vplivati. Pravilni naslov se glasi Tržaška 14a, 1370 Logatec.
Prizadetim se iskreno opravičujemo
Kje je meja med zasebnim in javnim?
Pred poletjem smo že pisali, da v Logatcu k življenju obujajo Turistično društvo. Zelo pohvalno, še posebno, če prisluhnemo glasu mnogih občanov, ki radi pokritizirajo dejavnost občine glede promoviranja turizma v Logatcu in predstavljanja občine v slovenskem prostoru, ravno tako pa tudi turistično (ne)dogajanje v Logatcu. Upam, da bo Turistično društvo povzelo, združilo in tudi pričelo uresničevati ideje in pobude, ki so se do sedaj pletle po glavah posameznikov, pa ni bilo organizacije, ki bi jih bila sposobna udejaniti. Ostaja seveda vprašanje, koliko proračunskih sredstev za projekte bo pripravljena nameniti Občina, kajti vemo, da entuziazem in dobre ideje, na žalost, niso dovolj.
Je pa Občina v letošnjem proračunu namenila pet milijonov tolarjev za promocijske naloge - turizem. Kljub temu, da so do julija porabili nekaj več kot polovico, si ne morem kaj, da se ne bi strinjala s podžupanom Marcelom Štefančtčem: "Kar se tiče izdelave promocijskega materiala, je bilo premalo načrtovanega in pretehtanega. Izhajalo se je bolj iz stališča, da je nekaj treba narediti, iz tega pa lahko nastane kaj dobrega ali pa seveda kaj slabšega. Tako bi tudi prospekt lahko bil boljši, pa razglednice..." Zakaj je tako, je težko reči, a zdi se mi, da se Občina preveč mačehovsko obnaša do turističnih potencialov. Na Občini je kot svetovalka za turizem zaposlena Silvia Ilič, ki v Logatcu koordinira dva večja projekta: Po poteh naravne in kulturne dediščine in Snežniški park, ukvarja pa se še z nekaterimi zadevami. Pripravljajo označbe nekaterih naravno-kulturnih znamenitosti in krožne poti. na katerih bomo lahko Logatčani in obiskovalci spoznavali našo občino. "Je pa prej potrebnega veliko dela koordinacije, ki ga navzven ni opaziti," pravi Iličeva. Glede na to, da se vse prevečkrat stvari pripravljajo, so v fazi dogovorov, se usklajujejokončne in konkretne rešitve pa so bolj redke, upam, da bomo sadove njenega dela čim prej videli.
Če Iličeva zatopa predvsem interese občinske uprave in je prevzela skrb za naravno in kulturno dediščino, pa Turistično društvo združuje ljudi z ljubiteljskega vidika. Društvo so obudili po dveh letih mirovanja; oktobra so imeli občni zbor. na katerem so se dogovorili o spremembah pravilnika in o programu delovanja ter sprejeli oblikovno podobo društva - podobo kovčka z oznako lipovega drevoreda.
Ima pa Turistično društvo že kar nekaj časa svojo pisarno na Stari cesti, v bivši Kajžici (česar verjetno veliko občanov še ne ve; tudi mene je enkrat poleti presenetila tabla z napisom Turistično društvo). Zaenkrat je društvo nekakšen podnajemnik v prostoru (Kajžica), ki ga ima v najemu zasebno podjetje. Ali je in kako je ta odnos pravno urejen, ne vemo. Gospo, ki je prej kot prodajalka delala v zasebni trgovini, pa je Turistično društvo Logatec za delo v turistični pisarni zaposlilo preko javnih del in to je tisto, kar me je še posebej presenetilo. Proti ideji nimam nič. Toda, ali le ni nekoliko preuranjeno zaposliti nekoga, ki naj bi informacije o Logatcu posredoval občanom, pa o tem ne istočasno obvestiti te-istih občanov. Na vprašanje, kaj zaposlena sploh počne, pa sem konkreten, jasen in popoln odgovor dobila šele na koncu poizvedovanja - poleg promocije galerijske dejavnosti, sodelovanja pri postavitvi razstav, organiziranja ustvarjalnih delavnic, varovanja ustreznega prostora in prodaje, se delavka ukvarja še z administrativnimi deli, informiranjem, sodeluje pri projektih in dela po navodilih predsednika društva. Z zaposlovanjem preko javnih del nameravajo nadaljevati tudi drugo leto-vlogo so že oddali.
Nekoliko se tudi strinjam s predsednico Turističnega društva Nevenko Malvašič, ki pravi, da je stvari potrebno gledati s pozitivne strani in da je pisarna društva vendarle korak naprej, poleg tega pa to v sami osnovi ni informacijski center, temveč predvsem prostor, v katerem se lahko zbirajo člani društva in kjer se vodijo administrativne zadeve. Po drugi strani pa smo vse prevečkrat navajeni na vrat na nos uresničiti neko idejo, tudi če pri tem delamo napake. In na koncu, čeprav ne nazadnje, tabla z napisom Turistično društvo je visela že konec poletja, člani društva pa so se šele oktobra zbrali na občnem zboru... (Občni zbor maja letos je bil izredni.)
Logatec vsekakor rabi prostor za delovanje Turističnega društva. Tega nihče ne zanika. Potrebuje pa tudi urejen način vodenja projektov, tako da bo davkoplačevalec v vsakem trenutku vedel, kam in zakaj so porabljena proračunska sredstva. In tudi dosleden nadzor nad njihovo porabo. Kaj hitro se lahko zgodi, da so družbena sredstva uporabljena v zasebne interese.
Če na turističnem društvu ne bodo zaletavi in si bodo zastavili realne in skrbno pretehtane cilje, znajo še kaj spremeniti in nekoliko razgibati logaško mrtvilo Kakorkoli že, upam, da ne ho. kot že tolikokrat do sedaj, ostalo le pri idejah in načrtih. Ob letu osorej bomo potegnili črto in videli, koliko stvari se |e v Logatcu končno tudi začelo uresničevati.
/'iIrn Drek
Ks Naklo
Tresla se je gora
24. oktobra se je v prostorih na Notranjski 14 odvijal sestanek vodstva Krajevne skupnosti Naklo, predstavnikov političnih strank in svetnikov KS Naklo v občinskem svem. Zelja vodstva krajevne skupnosti, ki je bila tudi sklicateljica sestanka, je namreč bila poenotiti in oblikovati predloge investicij v krajevni skupnosti za leto 2001.
Predsednik Krajevne skupnosti, Berto Menard je posebej opozoril na probleme z vodooskrbo, kanalizacijo, javno razsvetljavo in asfaltiranjem cest. Glavni problem je namreč v tem, da se stvari, ki so bile dogovorjene in sprejete znotraj razvojnega načrta občine Logatec ne realizirajo in da se veliko premalo investira v Krajevni skupnosti Naklo. Vabljeni so si bili enotni, da bi morala KS Naklo, ki v občinski proračun prispeva približno 75 % sredstev, dobiti nazaj več kot 20 %, kolikor v zadnjih letih približno dosega postavka investicije v KS. V razpravi je predsednik Menard opozoril celo na možnost, da bo KS Naklo, če župan ne bo zagotovil izvajanja dogovorjenih projektov, organizirala referendum, na katerem se bodo krajani odločali o nadaljnji usodi in razvoju krajevne skupnosti.
Ta predlog je podprl tudi tajnik KS, gospod Vladič, ki je prepričan, da je Logatec izjemno nazadoval. Največji problem po njegovem predstavlja voda, saj ponekod teče pomešana z blatom in kot taka ni uporabna. Na potencialno nevarnost okužbe z vodo je opozoril tudi občinski svetnik, dr. Skvarča in tudi sam zagovarjal pomembnost obnove vodovodnega sistema v KS Naklo.
Iz celotnega pogovora je bilo še najbolj jasno, da niti občinski svetniki('!) ne vedo, zakaj se srednjeročni program razvoja Logatca ne realizira. Na sestanku tudi ni bilo nikogar, ki bi lahko podal odgovore na očitke in podal strokovne razlage vprašanj. Na novinarsko vprašanje gospoda Malija, kaj je z že leta 1998 obljubljam) zloženko z idejnim osnutkom rekonstruirane Cankarjeve ulice, je predsednik Menard odgovoril, da je bil ta projekt skupna stvar občine in krajevne skupnosti. Tako naj bi krajevna skupnost izpeljala svoj del projekta, zataknilo pa se je pri tiskanju te zloženke, kar je bila naloga občine. Kdaj naj bi se dela začela, ni vedel povedati nihče, je pa znano, da še zdaj niso zbrana vsa soglasja stanovalcev v jedru Logatca.
Sestanek je sicer trajal dobri dve uri, velikega učinka pa ni bilo. Škoda je, da vabljeni niso oblikovali sklepa, katerega bi nato lahko naslovili na župana, oziroma odgovorne funkcionarje. Nedopustno pa je, da niti svetniki, ki imajo v občinskem svetu pravico in konec koncev tudi dolžnost zastavljati svetniška vprašnja in pobude, ne vedo, kaj in kdaj bo v občini realizirano.
M.P.
Kmetijsko gozdarska zadruga je od 18.9. do 20.10. prenavljala trgovino Diskont na Tovarniški cesti. Nastala je sodobna samopostrežna trgovina Konzum, ki so jo poimenovali po imenu podobne trgovine, ki je bila včasih na tem mestu. Trgovina ima podpisano iranšizino pogodbo s PS Mercalor in je klasična samopostrežna, diskontne cene pa veljajo pri nakupu večje količine določenega artikla. V prenovo so vložili 40 milijonov tolarjev, končana pa je bila v rekordnem času, k čemer so največ pripomogli logaški obrtniki in podjetja, ki se jim tudi najlepše zahvaljujejo.
/«■/
Pod drobnogledom
fyai£e novice
///
sZf/   //?/ ////
Logatčani o najdaljši noči v letu
Proti koncu leta se mnogi srečajo s prednovoletno mrzlico; obdarovanje, okrasitev hiše oz. stanovanja, nova garderoba ... Vse to nas navaja k temu, da si podajamo kljuke trgovin. Vedno bolj se blešči, denar pa kopni... Pa vendar se zdi, da moramo poskrbeti za celostno okrasitev hiše oz. stanovanja. Vse zato, da bo naša hiša že na zunaj odsevala praznično vzdušje. In da bodo to videli tudi drugi! Smiselno? Ves zunanji blišč, hitenje, pa nas odvračata od tega, da bi se tudi notranje pripravili na prihajajoče božično-novoletne praznike. Praznični utrip poveča nestrpnost pričakovanja. In kaj letos pričakujemo? Prelom tisočletja? Ali pa je bilo le-to že lansko leto. Naj bo že kakor koli in kadar koli... Predpraznična mrzlica bo prišla v vsakem primeru.
Piko na i nekaterim predstavlja božič, drugim silvestrovo. Nekateri si svoje praznovanje novega leta omislijo in rezervirajo že zelo zgodaj, morda na morju, v tujini... Spet drugi bodo najdaljšo noč pričakali v krogu družine, pred televizorjem, mnogi se bodo veselili na ulicah, v dvoranah...
In kje boste silvestrovali vi? Janez Šenčur, Logaške Žibrše:
»Sploh še nimam načrta, kam bom šel. Ponavadi se odločim v zadnjih decembrskih dneh, torej le nekaj dni prej. Sicer pase mi zdi vse to še daleč ... No, ja, pravzaprav nas do najdaljše noči loči le še slab mesec...«
Minka Zelene, Hotedršica:
»Z možem se vsako leto udeleživa obrtniškega silvestrovanja v začetku decembra. Silvestrovo pa preživiva v krogu domačih, saj se mi zdi družina najpomembnejša. Menim, da leta, ki jih zamudiš pri otrocih, nikoli ne nadoknadiš. Zvečer najprej blagoslovimo prostore v hiši, sledi skupna molitev in slavnostna večerja. Nato pripravimo razne igre ali pa gledamo televizijo.«
Franc Rudolf, Kake:
»Lansko leto sem sivestroval v domači občini, na prostem. Najbolj se spominjam tega, da je bilo zelo mrzlo. Morda bom tudi letos silvestroval na prostem, ne vem, se še nisem odločil. Sicer pa mi novo leto ne pomeni prav veliko, drug dan je tako in tako vse »po starem.«
Tone ŠemerI: Logatec:
»Prednovoletna mrzlica se mene osebno že nekaj let ne dotakne več. Oja, v mladih letih, takrat, ko še ni bilo otrok, sva z ženo hodila na razne zabave ... Potem pa »se ti ne da« več. Raje ostaneš doma in gledaš televizijo. Se pa rad spominjam novoletnih zabav v Logatcu v 70-ih letih. Veselo je bilo. Gasilci so vsako leto v Gornjem Logatcu organizirali praznovanje, zabave so bile tudi v Doljnjcm Logatcu v Prosvetnem domu. Sicer pa me na to, da bo kmalu novo leto, opozarjajo stranke, ki si izbirajo kroje za praznična oblačila.«
Drage bralke, če ste med tistimi, ki še nimajo izbranega kroja za novoletno obleko, vam tokrat svetuje Petra Windschnurer.
V teh oblačilih boste prav gotovo
blestele. Izbrancu, ki bo najdaljšo noč preživel z vami, pa boste prav gotovo z nasveti pomagale pri izbiri garderobe.
Verjetno bo na odločitev, kje in s kom silvestrovati, vplivalo marsikaj. Med drugim prav gotovo volja, iznajdljivost in predvsem globina žepa. Kjer koli že boste - imejte se lepo.
Janja 1'ckrlin
Pozor, petarde!
Mesec december je že tradicionalno mesec prednovoletnih srečanj, kolektivnih zabav in vsesplošnega veseljačenja. V tem času ponavadi zaužijemo neverjetne količine alkohola in temu primerno je tudi naše obnašanje - decembrska evforija se vse prevečkrat sprevrže v nespodobno vedenje, razbijanje...
Še posebno velik problem predstavljajo petarde in ostali pirotehnični izdelki, ki velikokrat frčijo po zraku in med nogami, skratka tam, kjer nimajo kaj delati. V preteklih letih je prihajalo do nesreč in poškodb. Prav zato policija opozarja, da zakon točno določa kdo (otroci do 16 leta le pod nadzorstvom staršev oz. skrbnikov), kdaj (od 26. decembra do 2. januarja) in kje (nikokor ne v strjenih naseljih, v bližini šol, cerkva, vrtcev, bolnišnic, domov za ostarele in na prostorih, kjer se zadržuje večje število ljudi) lahko uporablja pirotehnično sredstva. Kazni so visoke - denarne ali zaporne do 30 dni, v primeru posebno drznega vedenja celo do 60 dni • policisti so odločeni, da bodo dosledno ukrepali, zato raje trikrat premislite, preden vržete...
Brez njih ni božičnih praznikov
Jaslice
... Le devica zJožefom tam v hlevčku var'je detece nam...
Jaslice - postavitev svete družine v hlevčku, krog njega ovčke s pastirji in troje modrih z jutrovega - občasna upodobitev Kristusovega rojstva - nam pomagajo na poseben način premišljevati o Nazarencu.
Že v času zgodnjega krščanstva so se raznotere likovne upodobitve ukvarjale z odslikavo Jezusovega rojstva; kasneje so upodobitve nasledile bizantinska, romanska in gotska umetnost. Najstarejša upodobitev Kristusovega rojstva na Slovenskem je opazna na pečatu iz 13. stol. nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. Od 14. stol. dalje se motiv Jezusovega rojstva pojavlja tudi v reliefnih upodobitvah na gotskih krilnih oltarjih.
Prve jaslice so postavili jezuitje v svojem kolegiju na Portugalskem 1560., dve leti kasneje pa so postavili prvič jaslice v jezuitski cerkvi v Pragi. Jezuitom so kasneje sledili frančiškani in drugi redovi. Na Slovenskem so jezuitje postavili prve jaslice 1644. pri sv. Jakobu v Ljubljani; najlepše jaslice iz srede 18. stol. so se ohranile v bivši cerkvi dominikank v Velesovem na Gorenjskem.
Nova pot jaslic je krenila konec 18. stol. iz cerkva in samostanov prek dvorov in meščanskih hiš do kmečkih domov. Iz zapisov v Bleivveissovih Novicah in Slomškovih Drobtinicah lahko sklepamo, da so bile jaslice na Slovenskem dodobra udomačene že v prvi polovici 19- stol. Sprva so se ustalile slovenske hišne - kotne jaslice, ki so si po hišah »sposodile« tako značilni »bogkov kot«. Na trioglati deski so oblikovali hribček, lesene izdelave ali odet z mahom; na vrhu so postavili Betlehem, na spodnjem robu pa »štal'co«. V njej so bili razpostavljeni ležeči Jezušček, krog njega stoječi Jožef. Marija, osliček in kravica; nad hlevčkom in na straneh pa so bili razpostavljeni pastirji z ovčkami. Pred praznikom sv. treh Kraljev pa so se sveti družini pridružili še trije modri; Gašper, Miha, Boltežar. Jaslične figurice so bile lahko izrezljane iz lesa, oblikovane iz papirja, gline, voska, nazadnje iz sadre. Pogosto je ljudsko in tudi umetniško podobarstvo izbiralo jasličarske motive tudi med tipi domačih ljudi: krošnjar, lončar, pek, oglar, gozdar, lovec... Žal, so ljudske in umetniške stvaritve v sodobnem času vse bolj zamenjali industrijski (sadrasti ali plastčni) izdelki dvomljive vrednosti. Iz bogkovega kota so se jaslice sčasoma preselile na različne podstavke, na mize, tudi na tla, kjer je »pokrajina« postala celo pomembnejša od figur. Vse bolj so se uporabljali razni štori pa kamenje in celo vešči ponaredki narave s tekočo vodo in različnimi tehničnimi efekti, ki so vse bolj odmikali pozornost od prvotnega namena: spominjanje in podoživljanje rojstva Jezusa - sinu Človekovega.
MarcelŠtefančič
Svetloba za mir
Luč miru iz Betlehema prihaja iz votline Kristusovega rojstva in je namenjena vsem ljudem dobre volje, ne le kristjanom. S sprejemom luči miru pokažemo, da želimo tudi mi prinašati mir med ljudi in ustvarjati mir povsod. Zato je pomembno, da luč miru iz Betlehema gori predvsem na sveti večer, ki je večer miru in Jezusovega rojstva. Luč miru bodo skavti raznašali tudi po domovih. Vsako leto organizatorji pripravijo tudi posebno poslanico miru. Letošnja je takšna: "Na prelomu tisočletja človek hrepeni po miru: Miru in varnosti med narodi ter med posameznimi družbenimi skupinami, miru in pravičnosti v delovnih okoljih ter medosebnih odnosih, miru in ljubezni v družini in v svojem srcu. Pa vendar je na prelomu tisočletja ta mir ogrožen. In ogroža ga prav ta isti človek, ki po njem hrepeni. Zato
vas ob svetoletnem praznovanju božiča, ko slavimo 2000. obletnico rojstva Jezusa Kristusa ustvarjalca miru, vabimo, da se spomnite svoje globoke poklicanosti k resnici, dobroti in lepoti, da obudite hrepenenje po miru in vztrajate v prizadevanju za pravičnost. Posebej se obračamo na odgovorne za javno dobro, na učitelje, vzgojitelje in duhovne voditelje, da po svojih močeh delate za pravičnost in mir. Zlasti skrbite za otroke in mlade, ki jih grobost sveta najprej prizadene in ki so upanje za prihodnost. Postanite tudi vi ustvarjalci miru."
Luč miru iz Betlehema boste lahko prižgali v nedeljo, 17. decembra 2000, ob 15.00 uri na Trgu sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu.
T. G.
2001
Toliko želja, pričakovanj, misel na opustitev starega in pričetek nečesa novega, vse to se spleta v venček zadnjih decembrskih dni. In kaj si pravzaprav želimo? Veliko je želja, ko pa nas nekdo o njih konkretno povpraša, se znajdemo v zadregi. Vsa pričakovanja je težko strniti v nekaj stavkov. Pa vendar ... O željah za prihodnje leto smo povprašali tudi vas, bralce in bralke Logaških novic.
Dr. Jože Skvarča, zdravnik v pokoju in občinski svetnik:
"V letu 2001 želim sebi, družini in vsem ljudem dobrega telesnega in duševnega zdravja. Želim, da bi se vsi ljudje lahko dostojno preživljali s svojim delom, da otroci tega sveta ne bi trpeli pomanjkanja in izkoriščanja ter da bi starejši ljudje lahko lepše preživljali svojo starost. Še posebno pa si želim, da bi znali spoštovati osebnost vsakega človeka in ceniti vrednote, kot so pridnost, poštenost, delavnost in zvestoba domovini."
Lidija Kern, podjetnica:
"Za vse ljudi, ki jih poznam, želim predvsem ljubezni, saj kjer je ljubezen, je vse lepše in je tudi manj bolezni. Sebi pa želim, da bi mi še naprej uspevalo slediti moji življenjski filozofiji, da smisel življenja ni v odpovedovanju, temveč v izpolnjevanju želja."
Metka Rupnik, ravnateljica OŠ 8 talcev:
"Učencem in učiteljem želim veliko dobre volje. Zdi se mi pomembno, da niso zamorjeni in slabe volje. Pomembno je, da imajo veliko samozavesti in dobro mnenje o sebi. Želim si, da se bi na prehod na devetletno šolo lahko pripravili strokovno. Zase pa si v novem letu želim predvsem, da bi bila čim manj tankočutna, saj me včasih kakšen problem tako prizadane, da še sama sebe ne prepoznam."
Boštjan Rupnik, predsednik GD Hotedršica:
"Osebno si želim, da bi čim prej končal šolo in uspešno opravljal svoje službeno delo. Kot predsednik GD Hotedršica pa si želim čim manj intervencij, dobro usposobljenost vseh članov in da bi pridobilil še kakšna osnovna sredstva za učinkovito gašenje požarov in posredovanje pri elementarnih nesrečah."
Janez Petrič, župnik v Rovtah:
"V ospredju je želja, da bi bil zdrav, da bi imel dovolj duhovne moči za delo in seveda veliko božjega blagoslova."
Želje so pestre in raznolike. Vsem želim, da se želje izpolnijo, tudi tiste, ki so ostale skrite. Med navedenimi pa najbolj izstopa želja po zdravju. Osebno pa vam predvsem želim, da bi bila v prihodnjem letu vaša spremljevalka sreča. Veste, tri četrtine tistih, ki so bili na ladji Titanic. je bilo zdravih, manjkalo jim je le kanček sreče. Pa srečno!
Janja Peterlin joto: Franc Bogataj
Uredništvo Logaških novic želi vsem svojim bralkam in bralcem vesel božič in srečno novo leto. Naj bo leto, ki prihaja, radodarno z zdravjem, uspehi in trenutki sreče. Privoščimo vam tudi časopis po vaši meri. Za to se bodo še naprej trudili člani uredniškega odbora Logaških novic (na sliki je osem članov opravičeno odsotnih).
SREČNO;
stran
^ašL novice
Pri M'klaVOVihvGrčarevcu
Namesto modernih strojev - konji
Življenje na kmetijah je res pestro, ne le v hiši, temveč tudi v hlevih. Večina kmetij se ukvarja z rejo govedi, prašičev ter pernatih živali. Le malokdo pa se ukvarja le z rejo konjev. Eden izmed njih je Andrej Poženel z Mklavove kmetije v Grčarevcu, ki ima v hlevu osem konj.
Kmetija, pri M'klav, ki leži v vasi Grčarevec, ob glavni cesti proti Postojni, je bila zgrajena že za časa francoskih kolonistov, ko so ti gradili cesto, ki jim je odpirala pot do morja. V tistem času
so se ljudje ukvarjali predvsem s furmanstvom. Konje je na kmetijo iz partizanov pripeljal Andrejev oče.
Kmetija pri M'klav ni majhna, saj obsega celih 43 ha površine, od tega je kar 20 ha obdelovalnih površin. Na tako velikih kmetijah nikoli ne zmanjka dela, zato so imeli pri hiši včasih hlapce in dekle. Danes jim delo pomagajo opraviti delovni stroji. Kljub temu pa gospodar Andrej še vedno prisega na konje, s katerimi obdeluje zemljo. Na kmetiji prideluje seno za krmo konj, krompir in povrtnine pa za lastno uporabo. O turizmu na kmetiji ne razmišljajo, saj gospdar Andrej meni. da je z ljudmi več dela kot z živalmi.
V svojem prostem času gospodar Andrej svoje konje rad pokaže tudi na kakšni prireditvi. Vpreže jih in z zapravljivčkom na kratek izlet popelje ljudi, ki takega načina prevoza ne poznajo.
Pravi, da je za to, da ljudje opuščajo kmetijstvo, najbolj kriva država, ki na kmetijstvo zelo malo da. Kmetija pri M'klav v Grčarevcu pa se je obdržala kljub temu. Zaradi pokončne drže gospodarja je vse do danes ohranila svojo neokrnjenost in tradicijo, kar je v današnjem času prava redkost.
Bernarda Rudolf in Katarina čuk
Pozdw 12 Zihfš
Dostikrat je slišati, da je v Logatcu premalo narejenega za turistično promocijo kraja. Tako se je zdelo tudi Branku Rupniku, domačinu iz Žibrš in amaterskemu fotografu. V roke je vzel fotoaparat, naredil cel kup fotografij, na koncu izbral tisto pravo - in izdal razglednico Žibrš. Pri izboru pravega motiva ga je vodila ideja o prvih naseljencih: "Niso prihajali po zamočvirjeni dolini, ampak so se prav gotovo povzpeli na Smolevec in od tam uzrli Šenčurjev hrib (razglednica)." Ker so Žibrše raztresene in obširne, je skušal zajeti sam center. Vsekakor je njegova razglednica kapljica pri promociji Žibrš in tudi Logatca, morda pa tudi spodbuda še kateremu amaterskemu fotografu.
pel
Prošnja občanom, podjetjem in drugim organizacijam
Šolska novoletna tombola
Na OŠ 8 talcev Logatec so učenci pred dvema letoma na zadnji delov,, dan koledarskega leta igrali tombolo. Z izkupičkom smo kupili peč za žganje gline, ki jo veliko uporabljamo. Ker šoli primanjkuje avdio-vizualnih sredstev za pouk in obšolske dejavnosti, smo se odločili, da bomo tudi letos priredili tombolo. Vsak učenec bo kupil eno tombolsko kartico, z nekaj sreče zadel dobitek, šola pa bo tako zbrala denar za nakup nekaterih nujnih pripomočkov (klavinova, TV sprejemnik, kasetofoni ...).
Da bi svojo željo lahko izpeljali, prosimo starše, podjetja in organizacije, da prispevajo dobitke za šolsko tombolo.
Dobitke lahko prinesete v šolo ali pa pokličete na telefonsko številko OI 754 13 09 in se dogovorite o dostavi.
Vsem, ki boste sodelovali, se prijazno zahvaljujemo.
OSSJmev
Najstarejša cerkev v naši občini
Cerkev sv. Katarine na Medvedjem Brdu
Obsežno področje med Logatcem, Rovtami in Godovičem, na katerem leži slikovito Medvedje Brdo z najstarejšo cerkvijo v naši občini, naj bi bilo od leta 1040 v lasti oglejskih patriarhov. Ljudsko izročilo pravi, da je na mestu, kjer stoji sedanja cerkev, bila že okoli leta 1200 kapelica.
Kapelico je postavil kmet v zahvalo, ker se je rešil pred medvedom. Tako naj bi nastalo ime Medvedje Brdo. Druga razlaga pa trdi, da je ime kraja nastalo iz besede "medvodje", zato, ker se del voda s tega območja steka v Jadransko, drugi del pa v Crno morje. Kronika zavraške župnije, kamor spada ta kraj, navaja, da sedanja cerkev stoji na temeljih iz 11. stoletja; odkriti ostanki freske sv. Jurija pa so iz IS. stoletja. Iz gotskega v renesančni slog je bila cerkev predelana leta 1684. Druga predelava je bila opravljena leta 1911. Navedeni letnici sta bili odkriti leta 1974 na podstrešju cerkve. Valvazor omenja, da je bila ta cerkev ena izmed 27 podružničnih cerkva vrhniške župnije. Ustno izročilo omenja, da so v srednjem veku v času kuge umrle z Vrhnike pokopavali na Medvedjem Brdu.
Cerkev je posvečena sv. Katarini. Njen kip stoji v glavnem oltarju. Na desno je kip sv. Barbare, na levo pa sv. Lucije. V gornjem delu so sv. Florjan, zavetnik gasilcev, in apostola sv. Peter in Pavel. Cerkev ima še dva stranska oltarja. Na desnem so sv. Andrej, sv. Jernej iti sv. Simon ter v zgornjem delu Marijino kronanje, sv. Frančišek Ksaverij in apostol sv. Tomaž. V levem oltarju opazimo sv. Uršulo, sv. Notburga in sv. Jedert, zgoraj pa so Marija z Jezusom, sv. Apolonija in sv. Elizabeta. V tej cerkvi pa ni kipa sv. Gabrijela, kot je napačno navedeno v Atlasu Slovenije ter na raznih kartah in zemljevidih.
Cerkev spada v župnijo sv. Urha v Zavratcu. Sv. Katarina goduje 25. novembra, naslednja nedelja pa je "žegnanjska". Takrat je na Medvedjem Brdu velik praznik.
Franc Bogataj
Bogastvo jeseni
Športno kulturno društvo Vrh Sv. Treh Kraljev in logaška i/.postava Sklada KS za ljubiteljske kulturne dejavnosti sta 17. novembra v domači osnovni šoli pripravila območno fotografsko razstavo /. naslovom Bogastvo jeseni.
Svoje fotografije so razstavili avtorji: Marta Rljavec, Aleksander Čufar, Janez Medvešček, Janez Papež, Peter Močnik in Franc Bogataj. Z različnimi motivi so prikazali fotografsko podobo bogastva jeseni. Med njimi še posebej izstopa motiv jeseni življenja: spomini na otroštvo
Odprtje razstave so s krajšim kulturnim programom popestrili recitatorji, flavtistki Spela oblak iu Petra Jesenko, otroški iu mladinski cerkveni pevski zbor ter Rok Klemenčič z monodramo Lepa Mica na mejniku. Tomaža Pavšiča. /B.F/
Plesali na maratonu
Na povabilo organizatorjev petega Ljubljanskega maratona, ki je bil 22.oktobra, se je z ljudskim plesom, ljudsko glasbo in igranjem na ljudska glasbila (grablje, koso. domači bas, perilnik ... predstavila Folklorna skupina KŠD Trate in tako popestrila nedeljsko dopoldne na ljubljanskem Kongresnem trgu. Zbrani tekmovalci in obiskovalci so z veseljem prisluhnili domači glasbi in si ogledali folklorne plese. Organizatorji so bili nad nastopom navdušeni in so folklorno skupino povabili, da bi se kdaj sodelovala na podobnih prireditvah. Posebej pa so bili navdušeni nad petleuim članom, ki ze spretno igra na koso in ponosno nosi narodno nošo.
KŠD Trak
V Lazah oblikujejo glino
V Lazah že nekaj časa potekajo delavnice oblikovanja gline, ki jih vodi Nataša Prestor, o kateri smo pred časom v Logaških novicah že pisali. K njej smo se odpravili 17. novembra, na deževen dan, ko je bilo Planinsko polje poplavljeno in je zaradi obilice dežje, ki se je zlival z neba, voda že grozila, da bo dosegla prve hiše.
Pričakovala sem, da zaradi slabega vremena s fotografom ne bova mogla opraviti svojega dela. Pa sem se zmotila. Največji zagnanci in navdušenci so prišli celo iz Ljubljane in Cerknice ter v toplem zavetju Natašine delavnice pričeli oblikovati glineno posodo. Tudi sicer njene tečaje oblikovanja gline obiskujejo ljudje iz široke okolice - celo iz Škofje Loke in Kranja, tako odrasli kot otroci.
Na deževni petek so pod njihovimi rokami nastajale zanimive oblike, izdelke pa bodo dokončno oblikovali na naslednjih delavnicah. Nataša Prestor deluje tudi v Kulturno-športnem društvu La2e. Vsako leto pripravijo stojnice na Miklavževem sejmu v Dolnjem Logatcu in vsako leto se potrudijo, da so stojnice nekoliko drugačne. KŠD Laze sodeluje pri projektih CRPOV in Po poteh naravne in kulturne dediščine. Pripravljajo vaški muzej in galerijo, ki bi bila etnološko obarvana, kar je tudi dolgoletna želja Nataše Prestor, ki je po izobrazbi etnologinja, po duši pa
umetnica.
Petra Trček,foto: Franc Bogataj
Na smučanje v osrčje Evrope
Jereb, prevozi in storitve d.o.o. iz Gorenje vasi, Lučine 30, p.e. Škofja Loka vas včasu od 16. do 24. februarja in od 23. februarja do 3. marca 2001 vabi na smučanje v Švico.
Ob vznožju 3020 metrov visoke gore Titlis leži na 1000 metrih nadmorske višine svetovno znana vasica Fngelberg. Poznana je kot enkratno turistično središče V poletnem, zlasti pa V zimskem času. Na gori je ledenik, ki omogoča odlično smuko tudi v poletnem času, Na 82 km urejenih lahkih, srednje težkih in težkih smučarskih ter tekaških prog so številne žičnice, sedežnice in vlečnice. Poleg tega se na smučišča lahko pripeljete tudi s pomočjo žičnice. Z njo se lahko na smučišče pripeljete v manj kot petih minutah. Smučarska karta in smučarski avtobus sta vključena V ceno. Poleg sankanja, drsanja in plavanja je na voljo tudi tenis igrišče, badminton in druge športne aktivnosti. Možen je najem smučarske opreme, ogled gore Titlis in benediktanskega samostana ter mnogih drugih znamenitosti.
Pod goro Titlis v Švici boste odpotovali izpred hale Tivoli, preko Milana in
mejnega prehoda St. Gothard do Fngelberga.
Dvodnevni izlet v Munchen pa agencija prireja 30. januarja 2001. Pot vas
bo vodila skozi karavanški predor, mimo Beljaka in Salzburga. Med
drugim si boste lahko ogledali Karlova vrata, katedralo, mestno hišo,
opero in rezidenco. Večerjali boste v restavraciji ter nato prenočili. Dovolj
časa pa bo tudi za samostojne oglede in nakupe.
Programe in cenike lahko dobite na sedežu agencije v Škofji Loki, Spodnji
trg 2 (Dom obrtnikov) Informacije pa lahko dobite tudi po
telefonu: 04 51 21 773,04 51 57 110 in <)4 51 82 562.
f'///// Cr /////-//r/z/f //r/rfr////r /- //-rr/tr/
Franc Bogataj
Vabilo dijakom
Srednješolci, ki ste pripravljeni opravljati prostovoljno delo na
pedagoškem področju, ste vabljeni na OŠ 8 talcev Logatec.
Delo zajema različne vzgojnoizobraževalne zaposlitve, predvsem pa Individualno delo z, učenci v popoldanskem času (pomoč pri učenju in domačih nalogah). Sola pripravi program, po katerem delate; omogoči vam tudi potrdilo o opravljenih delih, urah, ki jih uveljavljate pri izbirnih vsebinah na svojih šolah. Ce vas veseli delo z otroki in ste pripravljeni delali z osnovnošolskimi učenci, se javite v ravnateljičini pisarni ali pri psihologinji na šoli, v dopoldanskem času.
Vabljeni!
OS 8 talcev
fyaiiu novice
Ne maram skrajnosti
Gospod Stanislav Brenčič je že drugi mandat poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. Ponedeljke preživi v poslanski pisarni in med volilci, sicer pa njegovi delovni dnevi potekajo v parlamentarni stavbi. Pogosto se njegov delovni dan zavleče pozno v noč. Zelo resno jemlje svoje delo. Prepričan je, da stranka SLS SKD Slovenska ljudska stranka, ki ji pripada, lahko več naredi v vladni koaliciji, zato je vseskozi v pogajanjih to držo rudi zagovarjal.
V novem mandatnem obdobju bo vodil Odbor za delo, družino, socialne zadeve in zdravstvo in invalide.
Rezultate letošnjih parlamentarnih volitev so precej natančno napovedale že javnomnenjske raziskave. Kakšen je vaš komentar k letošnjim volilnim izidom? Tak rezultat sem pričakoval. Malce sem bil seveda razočaran, sem pa rezultat sprejel realno. Mojim kolegom sem povedal, da je rezultat sicer slab, nikakor pa to ni poraz. Glede na vse, kar se je v povezavi z našo stranko dogajalo zadnje pol leta, sem pričakoval še slabše. Tistih zadnjih nekaj prizadevanj dr. Zagožna pa je očitno pripomoglo, da smo dosegli le slab rezultat in ne poraza. Vse dogajanje znotraj stranke, razdruže-vanje, linči sem in tja, so v očeh slovenske javnosti povzročili negativen odnos do naše stranke. Ljudje zahtevajo namreč življenje v urejeni državi. Slovenski človek ne sprejama skrajnosti, radikalnosti, medsebojnih poniževanj. V desnem polju politike pa je bilo tega veliko preveč. Naša stranka in tudi osebno, ne pristajam na skrajne poteze in zato sem tak volilni rezultat tudi pričakoval. Na teh volitvah se je SLS SKD Slovenska ljudska stranka v mnogočem prečistila, dokončno pa bomo to opravili na kongresu.
Kljub volilnemu neuspehu je vaša stranka spet v vladi. Kako komentirate odločitev strankinega najvišjega organa, da stopi v vladno koalicijo?
Sam sem vseskozi zagovarjal vstop stranke v vlado. Za to sem imel več argumentov. Naša stranka ima na primer pristop do dnevne in globalne
politike popolnoma drugačen, kot stranke v opoziciji. V naši stranki ni radikalnosti. Smo zmerna stranka in v tem kontekstu je vedno na prvem mestu zavzemanje za odločitve, ki so nacionalnega pomena. V prihodnosti je toliko izzivov za to, da sem ugotovil, da bo SLS SKS več pridobila, če bomo trden vladni partner. Sporazum, ki smo ga sklenili, povzema vse najboljše iz programov večih strank in je dober vladni program za celo mandatno obdobje. In v tem programu bomo lahko naredili več dobrega za državo, če smo v poziciji kot v opoziciji.
Prva zasedanja novega parlamenta potekajo v nadomestni dvorani, ker obnova parlamentarne še ni zaključena. Potekala pa so tudi v nekakšni na pol obstrukciji? Ja, to samo potrjuje mojo izjavo, da je partnerstvo, ki bi ga imeli v opoziciji, drugačno, kot je vsebina in smer delovanja naše stranke. Volitve so bile in odločitve volilcev je potrebno sprejeti. LDS je dobila toliko glasov, da je jasno, da ima mandatarja. Mandatar je predlagal vladni program in v demokracijah je normalno, da vsaka konstruktivna opozicija pride ta program poslušat. Početje naše opozicije pa meče slabo luč na moralni ugled slovenskega parlamenta. Jasno je, da mora vladna koalicija, če hoče izpeljati svoj program, v predsedovanju pokriti ključna delovna telesa. Opoziciji pa že po njeni vsebini in naravi dela pripadajo nadzorne funkcije proračuna in obveščevalnih služb. Mislim, da je ta zaplet nepotreben in zato še enkrat podpiram našo odločitev za vstop v vladno koalicijo.
Vsi kandidati 1. volilnega okraja 3. volilne enote, ki ste se potegovali za vstop v parlament, ste v predvolilnem boju poudarjali zavzemanje za Notranjsko? Kaj kot parlamentarec tudi v resnici lahko naredite? Poslanec lahko naredi veliko, še posebej, če je poslanec vladne koalicije. V času ko nastaja državni proračun, lahko poslanec, ki ima dobre argumente za določene investicije, bistveno pripomore pri možnostih njihove realizacije. Meni je v preteklem obdobju uspelo kar precej in samo želim si lahko, da bi bil tudi v tem mandatu tako uspešen.
Kaj vam osebno predstavlja večji uspeh prvega poslanskega mandata - Dom starejših ali keltika?
Dom starejših je izjemna pridobitev za Notranjsko. Tudi keltika je zelo velik projekt, ki pa še zdaleč ni zaključen. Zdaj bo na vrsti krožišče na Martinj hribu, potem krožišče na stičišču keltike in priključka na avtocesto itd. Veliko je bilo narejenega tudi v Cerknici, na Rakeku, veliko pa je potrebno še postoriti.
Lahko v tem obdobju pričakujemo športno dvorano, kulturni dom?
Neglede na to, da smo šibkejša stranka vlade, bomo z argumentirano držo lahko veliko napravili. Za dvig kvalitete življenja na Notranjskem si bom močno prizadeval. Pri državnem sekretarju smo že imeli
pogovor o gradnji in financiranju športne dvorane v Dolnjem Logatcu, tako da bi ta projekt uvrstili že v mikro proračun za leto 2001.
Slišala sem, da je logaška športna dvorana po pomembnosti šele na 229- mestu v Sloveniji?
Ja, občina Logatec je nastopila v okviru nacionalnega programa, kjer imajo prednost projekti devetletne osnovne šole. Zaradi tega se je športna dvorana znašla skoraj na repu tega seznama. Ta položaj bomo poskusili izboljšati z argumenti, da je tudi to prostor, ki bo služil devetletki.
Poleg vas ima 1. volilni okraj v parlamentu tudi poslanko Majdo Zupan, ki je članica Nsi. Bosta sodelovala, ko bo šlo za probleme Notranjske ali bosta ostala vsak na svojem strankarskem stališču? Vemo namreč, da je stranka Nsi v opoziciji?
Vesel sem, do ima v tem mandatu Notranjska dva poslanca. Prepričan sem, da bova vselej dobro sodelovala, ko bo šlo za zadeve Notranjske. Med nama pa bodo tudi razlike, že zato, ker sediva na različnih pozicijah.
Še nekaj dni nas loči od letošnjega državnega praznika. Dan samostojnosti se nekako umesti med božične in novoletne dni. Kako o tem prazniku razmišljate vi, ki predstavljate del najvišje zakonodajne oblasti v državi? Odločitev za našo samostojnost je bila sprejeta prav v času, ko praznujemo najbolj tradicionalne družinske paznike. V parlamentu smo se tako že dogovarjali, da bomo ta praznik obeležili tik pred božičnimi prazniki. Zavzemam se, da ga moramo praznovati tako, da bo bolj doživet in bolj prazničen. Bojim se, da bi, če bi delali anketo, veliko ljudi ne vedelo za kakšen praznik gre. Tudi parlament bi praznikom nove države moral dati večji poudarek, večjo težo. Gre vendarle za promocijo države in njen nacionalni ponos.
Boste novo leto preživeli doma? Nam izdate vaše tri želje?
Najprej si bom zanesljivo zaželel zdravja. Potem pride na vrsto želja, da bi se parlament in država z novim letom podala v res novo delovno obdobje, ki naj slovenskemu človeku prinese trdnost in varnost in nazadnje, da bi v moji družini življenje teklo tako, kot si vsak želi.
Branka Novak
SLS 9 SKD
Slovenska ljudska stranka
HVALA VSEM, KI STE NAM NA VOLITVAH 15. OKTOBRA 2000 ZAUPALI SVOJ GLAS
Politično in tudi drugače burno leto 2000 se hitro približuje svojemu koncu.
SLS + SKD Slovenska ljudska stranka čestita vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije ob prazniku DNEVU SAMOSTOJNOSTI
Prav tako pa voščimo vsem občankam in občanom občine Logatec, vesel, miru poln božič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2001
Občinski odbor SLS+SKD Logatec
Srhljiva najdba
Oktobra je gospod Janez J. Švajncer (v Gornjem Logatcu ima Vojni muzej) odkril zakopan človeški okostnjak. Pri izkopavanju so sodelovali policisti. Na Inštitutu za sodno medicino zdaj nadaljujejo postopek poizvedbe.
Ker smo novinarji že po naravi radovedni, smo gospoda Švajncerja poprosili za nekaj več informacij. Takole nam je opisal dogodek: "S pomočjo detektorja za kovine si delam zbirko tulcev nabojev s krajev bitk in bojev na Slovenskem v 2. svetovni vojni. V zbirki so že tulci z zadnjega bojišča Pohorskega bataljona, pohoda 14. divizije na Štajersko, Pugleda, Jelenovega žleba... Predzadnji oktobrski teden tega leta sem se odpravil tudi na bojišče ob cesti Postojna - Logatec, kjer je maja 1945 prodirala ena izmed divizij Jugoslovanske armade. Po zemljevidu sem ocenil, kje naj bi najverjetneje bila odočilna točka spopada. Gozd je bil res poln drobcev min in detektor je neprestano piskal. Ker iskalec ne more vedeti, kaj je v zemlji, sem za vsak drobec pač kopal. Tako je spet zapiskalo in ponovno sem pomislil na minski drobec, toda tik pod površino sem naletel na nepričakovano najdbo. Našel sem človeški okostnjak, spodnja čeljust, ki sem jo izkopal, je bila tako dobro ohranjena, da sem najprej pomislil, da je okostnjak posledica kriminalnega dejanja, ne pa spomin iz 2. svetovne vojne. Takoj sem prenehal kopati in o najdbi obvestil oddelek policijo v Logatcu. Tam sem izvedel, da je pred približno desetimi leti na tamkajšnjem širšem območju res izginil nek moški. Policistom sem pokazal kraj, kjer je bil okostnjak, potem pašo se mi kar malo smilili. Poveljnik logaške policije je ponoči in v dežju izkopaval kosti.
V zemlji pa ni bil izginuli možakar, pač pa nemški vojak iz. 2. svetovne vojne. Na glavi je imel čelado, na prsih pa razpoznavno ploščico. Vojak je bil pokopan v uniformi, bil je le brez škornjev, grob pa je bil lepo obložen s kamni. Iz razpoznavne ploščice je bilo razvidno, da je bl| panzer grenadir in da je pripadal diviziji Brandenburg."
Kosti in najdene predmete so odnesli na Inštitut za sodno medicino v Ljubljani. Slovenija bo o padlem vojaku obvestila Nemčijo. Če ima vojak še svojce, bodo leti končno izvedeli, kakšna je bila njegova usoda in kje ga je doletela. V vsakem primeru pa bi bilo lepo, da bi se Nemci g. Švajnccrju in logaškim policistom zahvalili za trud in skrb.
pet
Obvestilo oglaševalcem
Po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Url. RS št. 36/2000) je naročnik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o svoji identiteti: firmo in sedež firme ter ime in priimek odgovorne osebe ali ime in priimek naročnika' oglasa ter njegovo stalno prebivališče. Oglaševalska agencija ne sme objavljati oglasov, če naročnik ne posreduje zgoraj navedenih podatkov. Ker je Zakon razmeroma nov, objavljamo, katere listine je potrebno predložiti.
Tržni inšpektorat RS meni, da je za identiteto posameznih skupin naročnikov oglasa glede na določilo 2. točke 6. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno potrebno zagotoviti naslednje listine o identiteti, da bi se preprečile morebitne zlorabe:
/.a pravno osebo: fotokopija izpisa registracije iz sodnega registra ter ime in priimek odgovorne osebe ali ime in priimek naročnika oglasa ter njegovo stalno prebivališče;
za samostojnega podjetnika posameznika: fotokopija priglasitvenega lista, ki ga je izdala Davčna uprava RS in obrtno dovoljenje, če opravlja obrtno dejavnost, in ime in priimek naročnika oglasa ter njegovo stalno prebivališče;
za druge fizične osebe - občane: fotokopija osebnega dokumenta, na katerem je tudi fotografija.
Oddaja oglasa po telefonu načeloma ni možna. Lahko pa oglaševalska agencija sprejme oglas tudi po telefonu, vendar ga ne sme objaviti, dokler naročnik oglasa ne pošlje naknadno listine o identiteti, ki je zgoraj navedena za posamezno vrsto oglaševalca.
Hvala za razumevanje.
Anton Mali. odgovorni urednik logaških novic
ALELUJA, moji bližnji, dalnji afriški dobrotniki pod Triglavom!
nadaljevanje iz prejšnje številke
VAINGAINDRANO (pristanišče na jugovzhodni obali otoka, tja proti olimpijski Avstraliji), 29.8.2000
Takoj po zajtrku smo krenili proti 70 km oddaljenemu mestu, nabasali kamijon z vrečami riža in jo mahnili nazaj. Ob ozki asfaltni cesti, ki so jo zgradili Francozi, nekaj let predno so morali odbremzati z otoka pred protikolonijalno vihro - ob cesti borne kolibe izvrbja in blata...
Otroci bosi, na pol goli - začudeni, nasmejani angeli, padli z neba.
Žena srednjih let, noseča četrto ali peto dete, v loncu nad razpihano
žerjavico meša koruzno čorbo za moža, ki prihaja domov s polja, iz
gozga ali s trga. Največkrat okrogel z vsakega po malem.
Spet me globoka luknja na cesti vrže ob vrata puchovega terenca. Tako
bo ostalo na tem preljubem svetu: luknja pri luknji!
Medtem, ko si peščica Malgašev polni šefe z zlatom iz rudnika zlata v
centralnem pogorju!
Sol razpokane, izsušene zemlje, tod so misijonarji, ki v odročnih krajih gradijo cerkve iz brun in pločevine, kjer zbirajo "uboge za božjo gostijo".
Ampak - najprej je treba s peskom in zemljo zakrpati škrbasto cesto. Jo
potegniti do vasi. Potem do šole izkopati jarek za vodovodne cevi. To
najprej. Potem si pa gremo družbeno nadstavbo kravžljat! Ko bo
kakšen las posajen nazaj v glavo.
In bo glava vsaj približno stala sredi ramen!
In sončna solza me presije: "Prvi bodo zadnji!" In me dvigne s tal: "In
zadnji bodo prvi!" "Aleluja!"
Za zadnje in prve navijam. Ko smo pa vsi božji komunisti! 2x aleluja!
Akamasoa, 6. september 2000, po desetdnevni vrnitvi iz goratega in obalnega dela otoka. Čez teden dni bom doma... aleluja! Vse komarje sem že oklofutal po svoji razmehurjeni faci. Pa se mi z omare pik antno ošpičeno režijo - zavojevalci lastnega poraza! Če ne sedaj pa ob vstajenju "novega neba in nove zemlje". Morda pa jim takrat Bog Življenja zaobli v ventilatorje. Sam Boga nasmejani vejo! Aleluja!!!
Andrej Žigon, se nadaljuje...
stran
tonite novice
November v galeriji
Keramika me dopolnjuje
V Galeriji Tržnica ste si novembra lahko ogledali razstavo kiparskih del. Avtorica razstavljenih del je Silva Dražumerič. Zanimivo je, da gospa obiskuje Univerzo za tretje življenjsko obdobje in z znanji, ki jih tam pridobi, zelo napreduje pri svojem delu. Izdelki keramičark pri omenjeni univerzi sestavljajo razstave z motom K-keramika. Vse se zanimajo za oblikovanje v keramiki iz povsem ustvarjalnih vidikov.
Nam lahko zaupate, kaj vse vam keramika pomeni?
S tem se na nek način izživljam, življenjsko dopolnjujem. Gre tudi za povezavo z vnučkoma, veliko naredim zanju. Tudi otroški stil je zame motivacija. Res mi veliko pomeni, da razveseljujem vnučka.
Kdaj ste se začeli ukvarjati s to dejavnostjo, kdo vas je navdušil?
Hčerka Lučka Šišarov, ki je svobodna umetnica, me je navdušila že pred leti. Odločila sem se tudi za Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Vsa znanja o keramiki in slikanju mi koristijo, da dopolnjujem in razvijam svoje delo.
Začeli ste s palčki. Izdelali ste tudi 20 palčkov, ki so simbolizirali slovenske razglednice, poslane po Evropi; v galerijah v Ljubljani ste večkrat razstavljali izdelke z otroškimi motivi; oblikujete človeške in živalske figurice ... Nekaj posebnega so "keramične slike", ki so predstavljale osrednji del razstave. Gre tu za slikarsko ali keramično tehniko?
Gre za eksperimentiranje slike in keramike. Gre za upodobitev in barvanje. Drugače se obnašajo barve na keramiki kot na papirju.
Kako vaš mož spremlja vašo rast na tem področju in kako si sam zapolni prosti čas?
Mož me spodbuja že vseskozi in mi tudi daje svobodo, ki jo potrebujem za ustvarjanje. Moževa sprostitev in zaposlitev je vrt, pa tudi v kuhinji je rad, tako da se zelo lepo uskljajujeva in spoštujeva.
Kako gledate na življenje, prihodnost, kakšna so vaša pričakovanja, morda kratkoročna, v prihajajočem letu?
Se vedno me pritegne ta dejavnost, vseskozi se sprašujem, kaj bi še dopolnila, kako bodo otroci sprejeli... Pomeni mi sproščanje in to dejavnost želim še dopolnjevati, razvijati. Spomladi grem spet na Univerzo.
Kaj bi za konec svetovali vašim vrstnikom, ki čutijo, kot da jim življenje "uhaja iz rok", kot da je za vse prepozno?
Vključujejo naj se v združenja, organizirane dejavnosti. Naj nekaj najdejo v sebi, da ne bo dolgočasno v zadnjih letih. Sprostitev v svoji biti - te nam nihče ne more dati. To morate dobiti ali najti v sebi.
Karmen Osredkar
Citre vedno bolj popularne
V nizu številnih srečanj in seminarjev, ki v zadnjem času bogatijo naš glasbeno pedagoški prostor, je 4. novembra v Logatcu potekal aktiv učiteljev citer. Udeležilo se ga je 19 učiteljev, ki so prišli iz Brežic, Velenja, Šentjurja, Škofje Loke, Kamnika, Rogaške Slatine, Idrije, Slovenske Bistrice, Radelj ob Dravi, Slovenj Gradca in Logatca. Pogovarjali smo se o izobraževanju učiteljev, ki je nujno za kakovostno raven pedagoškega dela, o ustanovitvi študijske skupine, katere nosilec je Zavod za šolstvo, ter o tekmovanjih.
Število glasbenih šol, ki so v svoj predmetnik uvrstile tudi citre, iz lela v leto narašča, šestnajst jih je že. V Logatcu smo celo posneli zgoščenko Jaz pa male citre mam, na kateri so se predstavili učenci dvanajstih glasbenih šol in tako dodali svoj prispevek k razvoju citrarstva pri nas.
V drugem delu je profesor Peter Napret izvedel učno uro z učenkama Polono Lazar in Mirjam Treven iz logaške glasbene šole. Predvsem se je osredotočil na tehniko igranja. Predstavil pa se nam |e ludi Slovenski citrarski kvartet, edini tovrstni sestav na Slovenskem.
V prijetnem vzdušju smo se v poznih popoldanskih urah razšli. Gaka nas še veliko dela, saj si želimo, da bi citre postale instrument, enakovreden ostalim.
Kornelija Lorko
Prešerno popoldne
S prireditvijo Prešerno - Prešernovo popoldne se je 3. decembra tudi logaška občina pridružila vseslovenskemu praznovanju Prešernove dvestoletnice rojstva.
nosti. Na OŠ 8 talcev so pripravili razstavo Prešeren skozi čas, na OŠ Rovte in Tabor pa posebne spominske ure, posvečene Prešernu in njegovemu delu.
Veseli smo, da nam je letos tudi v Logatcu uspelo izpeljati tako pomembno prireditev in se z njo pridružiti praznovanju cele Slovenije.
France Prešeren ima namreč posebno mesto v srcu vsakega Slovenca. Ob njegovih pesmih se v ljudeh prebudijo različna ob- čutja: hrepenenje, ljubezen in skoraj
Praznično nedeljo so se zbrali člani vseh logaških kulturnih društev in predstavili drobne utrinke svoje bogate dejavnosti. Nekaj slovesnih misli je ob tej priložnosti povedal tudi g. Janez Nagode, župan občine Logatec. Istočasno je v prostorih knjižnice potekala izposoja knjig, bukvar-na - prodaja starih knjig po simboličnih cenah, razstava Prešernovih portretov, ki so jih naslikali učenci osnovnih šol, pred knjižnico pa ste si lahko ogledali likovni atelje logaških slikarjev.
V kulturnih društvih deluje tudi veliko učencev osnovnih šol, ki so v počastitev Prešernove obletnice rojstva tudi na svojih šolah pripravili različne dejav-
vedno tudi tisti večni občutek pripadnosti nekemu bivanju - ob njegovih pesmih se vedno zavemo, da smo Slovenci, ponosni smo na
svojega pesnika in v srcih nam zaigra njegova Zdravljica. Prešeren je tudi v današnjem času obdržal vlogo največjega simbola svojega naroda in prepričani smo. da bo tako tudi v prihodnosti. Vsi se namreč lahko strinjamo z mislimi, ki jih je o Prešernu v zbirki Znameniti Slovenci zapisal Niko Košir: »Ob Prešernu se meri veličina ali pritlikavost časov, on je naš ponos in naša opora, z njim smo se otresli duhovnega uboštva v preteklosti, le z njim bomo bogati in veliki tudi v prihodnje."
Bojana Levinger
Dobrodelni koncert župnijske Karitas Rovte
Za upanje
Mir in sprava med nami - geslo dobrodelnega koncerta župnijske Karitas v Kov tali, šestega po vrsti, ki so ga pripravili 4. novembra. Že nabito polna dvorana je bila za vzpodbudo in dokaz, da bo koncert zelo uspešen in lepo oblikovan. Za začetek je poslušalce navdušila popevkarica Viktorija. Osnovna šola Rovte je skrbno pripravila program, obiskovalce pa sta navdušila cerkvena mladinska zbora -
tako domači kot tisti z Vrha Sv. Treh Kraljev. Zaigral je ansambel Samokres, lepe stare pesmi je predstavila družina Rrenčič, Marija in Julijami pa sta dokazali, da (udi v zrelih letih pesem lepo doni. Po čudovitih zvokih citer je meh raztegnil absolutni svetovni prvak na diatonični harmoniki. Uradni del koncerta je s pesmijo zaključil mešani cerkveni pevski zbor. Stane Kerin je podal nekaj smernic 10. obletnice Slovenske Karitas. Bil je nepozaben večer, saj je v skoraj vsakem obiskovalcu ostala kakšna misel povezovalcev programa in novo upanje za jutrišnji dan.
Mateja Kavčič
Obilje lepega
S koncerta adventnih in božičnih pesmi Mešanega pevskega zbora Adoramus in Seksteta klarinetov v dolnjelogaški farni cerkvi.
Na 33- navadno nedeljo (19. november) je v nabito polni farni cerkvi sv. Nikolaja koncert našel Sekstet klarinetov (Marjan Grdadolnik tudi umetniški vodja ansambla, Vid Pupis, Primož Peterlin, Ajda Zizek. Rok Sekirnik in Blaž Košnik), sestavljen iz nekdanjih in sedanjih učencev logaške glasbene šole. Čar mladih in še mlajših klarinetistov je s skladbami Bacha, Ilandla, lluniperdincka, Baya in Raeja ustvaril razpoloženjsko vzdušje, ki je napeljevalo k prepotrebni zbranosti za drugi del koncerta, ki je bil namenjen javni preizkušnji Adoramusa pred tekmovalnim festivalom adventnih in božičnih pesmi konec novembra v Pragi na Češkem.
Naš lani »posrebreni zbor v Mariboru-, ki je bil tudi prireditelj koncerta, je pod vodstvom izkušenega Marjana Grdadolnika obetal pričakujoče zanesljiv nastop. In veliko nadejanega se je tudi namerilo. Tako je bilo v Gallusovi Resonet in laudibus dovolj elegatno izvedenih fraz z intonannčo čisto izvedenimi modulacijskimi postopi. Dovolj zahtevno Ebenovo Ubi caritas et antor je zbor izpel z občuteno sitnostjo. Da zmore Adoramus veliko muzikalnosti je potrdil z Mocnikovo ChristUS est natus - ta večer za uho vrhunsko razodetje. (Te prve tri skladbe bo zbor ponudil na tehtnico praškega zborovskega tekmovanja). Pri Vrabcev! skladbi Bila je noč je, žal, preveč motila spremljava »lehno« tonov (za kar ni bil kriv pianist Primož Malavaši?! L ki so dobesedno ubijali vokalno zlahlnosl, ki si je mukoma utirala pot do poslušalcev, Skoda. Delgadova Molitev sv. Frančiška je izzvenela
impresivno, mestoma je bil prepoudarjen recitativ; vokalni del besedila je malodane poduhovljeno prevajala v jezik gluhonemih Mihaela Gostiša. Tu se je tudi iztekel prvi razdelek, ki ga je izpel komorni del zbora. - Drugi razdelek je prepel »združeni zbor«. Če je Ebenova Veselte se izzvenela manj jasno (malce preveč degresivni so bili tenorji, ki jih je za kako nianso manjkalo tudi pri prvi Hbenovi skladbi!), Močnikov Jubilej 2000 pa jehimninčožetakoin tako zastavljen za voluniinoznejši zbor (z orgelsko ali celo orkestralno spremljavo!), se je ritmično in dinamično obvladljivo in zvokovno prepričljivo oglasila v vsem sijaju Vodnanskvja Rorando coeli defluant. Kvartet (sopran Melita Mihevc, alt Mihaela (ioslisa, tenor Janez Gostiša. bas Beno Možina), ki je suvereno, pa vendar elegantno in intonančo prefinjeno uvajal glasbene fraze, in zbor, ki jih je nevsiljivo povzemal, sla bila vokalno ujela v resnl?no govorico lepega. Kajpak, bil je potreben dodatek, in zbor ni ničesar tvegal: iskrivo razpoloženjsko je zapel v enem N'kos usubenam-Hozano.
Pač, Adoramusu je slo ta ve?čr dobro in boljše: sploh ce pomislimo, da je bil programski zastavek, kot bi smeli re?i, za veliko koncertno dvorano. Toliko bolj lahko želimo zborovodji Marjanu Grdadolniku in zboru, da bi na praškem tekmovalnem festivalu zapel najboljše. Za nas je bilo lepega v izobilju.
Marcel Stefančii
PRIREDITVE V DECEMBRU
7.12. ob 19.00
Predstavitev knjige Gledališče v deželi lepo in prav, Bojane Levinger Knjižnica Logatec
8.12. ob 19.00
Akademija v čast Brezmadežni Narodni dom Logatec
11.12. ob 16.30
Delavnica
Veseli december skozi steklo POŠ Hotedršica
12.12. ob 1700
Lutkovni abonma:
Pika Nogavička (premiera)
Narodni dom
18.12. ob 16.30
Delavnica Voščilnice POŠ Hotedršica
22.12. ob 15.00
Koncert z Božičkom ob 17.00
Koncert indijske klasične glasbe Izvaja Martin Lumbar Dvorana Glasbene šole
23.12. ob 18.00
Novoletna prireditev
DMG    Mažoretna skupina
Logatec
Narodni dom
ob 19.30
Božično-novoletni koncert PI) Hotedršica
Kulturni dom Hotedršica
26.12. ob 16.00
koncert Ročk mojega srca MPZ Vrh Sv. Treh Kraljev in PZ Rožmarin
Gasilski dom Medvedje Brdo ob 18.00
Domoljubna akademija
v počastitev 10. obletnice dneva
samostojnosti Dom krajanov Rovte
ob 20.00
Novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec gostje: solisti in MePZ Adoramus Narodni dom
29.12. ob 16.30 in 18.00
Novoletna igrica KI) Tabor Narodni dom
Ne spreglejte
December na OŠ 8 talcev
7. december
Svet staršev ob 18.00
11. december
Govorilne ure za S., 6., 7. in 8. razred
12. december
Roditeljski sestanek za 1. razred; informacije o opisnem ocenjevanju
2., 3- in 4. razred-govorilne ure
13. december
Ocenjevalna konferenca za razredno stopnjo
14. december
Ocenjevalna   konferenca za predmetno stopnjo 19. december
Gledališka predstava za S., 6. in 7. razred (Matilda)
21. december
Ogled filmskih predstav za predmetno in razredno stopnjo
22. december
Tombola (nagradna prireditev za vse učence)
Od 25. decembra do 2. januarja 2001 ni pouka zaradi božičnih in novoletnih praznikov.
Naj športnik, naj ekipa...
Tako kot je zadnje čase že v navadi se ob koncu vsakega leta odvija nešteto glasovanj, strokovnih analiz, razprav kdo, kaj in kako je NAJbolj zaznamoval iztekajoče se leto. Med temi NAJ pa so najpogosteje športniki. Nekakšen celosten pogled na športne uspehe in neuspehe v logaški občini, vam tako predstavljamo tudi v Logaških novicah.
Skorajda že rajnko leto 2000 je bilo na športnem področju pravzaprav izjemno uspešno. Sicer je nehvaležno kogar koli razglašati za najšportnika, predvsem pa je to lahko, glede na različnost kriterijev, skorajda vsak, pa vendar. Če že moramo koga posebej izpostaviti, je to nedvomno Vasja Rupnik.
Vasja je stalni član tekaške reprezentance, redno nastopa v svetovnem pokalu, v Skandinaviji je bil zelo soliden 35., imel uspehe z državno štafeto, če pa smo še malo subjektivni - smučarski tek s finskim trenerjem Punkinenom vendarle ima prihodnost. Podobno velja za Rupnikovega stanovskega kolego Mateja Jakšo in če malce prognoziramo: Matej nedvomno ima možnost doseči ali celo preseči Vasjove rezultate. Matejevo sezono je zaznamoval nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, kjer je nastopil bolan, kar mu je preprečilo boj za medalje.
Pri ženskah med tradicionalno dobrimi tekačicami, v ocenjevanju uspehov, pogosto pozabimo na vložek Špele Pečkaj, ki je z ekipo Ilirije postala državna prvakinja v namiznem tenisu, hkrati pa je uspešno nastopala tudi preko meja domovine. Če moramo v ospredje postaviti katerega izmed športnih klubov, so mnenja verjetno enotna. TSK Valkarton ima največ vrhunskih rezultatov, vzgoji ogromno mladih tekmovalcev, prireja rekreativne dejavnosti, je odlično organiziran, hkrati pa ima seveda tudi največ denarja.
Precej profesionalni so tudi v Namiznoteniškem klubu in predvsem košarkarskem. Med ekipnimi športi velike konkurence ni, tako da lahko rečemo, da so košarkarji tako rezultatsko kot organizacijsko za korak pred ostalima dvema, a vendarle je v tej košarkarski zgodbi nekaj le nevarno. Vsi se še spominjamo Kopra, Postojne, Idrije, Maribora... Veliko denarja- muzika, malo denarja- pa životarjenje v 3. ligah. Košarkarski klub se morda vendarle preveč zanaša na "tuje" košarkarje (vzgojene v drugih klubih), saj jih je trenutno za pol članske ekipe, kar lahko da prinaša zmage, logaške mlade "heroje" pa ne spušča v bitke.
Nogometaši sicer delajo dobro, a imajo v zadnjem času rahle finančne probleme. Poglavje zase je tudi Odbojkarski klub. Po začetnih evforičnih sezonah so zadnjo končali na skromnem 11. mestu v 3. ligi. V klubu se sicer trudijo, predvsem z mladimi se dela kvalitetno, ni pa, če temu lahko tako rečemo, "menedžerskega" kadra, ki bi skrbel za finance, termine treningov, priprave pred sezono. Imajo pa odbojkarji edini zares zvesto, predvsem pa glasno publiko. Kaj lahko pa se zgodi, da bo val porazov nekega dne žalil sicer zmagovalnega piva vajena grla navijačev. Ob vsem tem ne smemo spregledati uspešnosti lokalnih športnih društev. Tako ŠD Kovk, Trate, in Hotedršica pravzaprav zelo dobro delujejo. Oa pa ne bomo govorili zgolj o tekmovalcih, je treba za izjemno delo pohvaliti vse trenerje, pomočnike, funkcionarje, še posebej tiste, ki svoje delo opravljajo prostovoljno, iz ljubezni do športa. Ne smemo pozabiti tudi na sodnike, v občini jih res ni veliko, nekaj pa je vrhunskih. Vladimir Puntarič denimo, je mednarodni rokometni sodnik in pravzaprav nobeno rokometno kolo državnega prvenstva ne mine brez piskov iz njegove piščalke.
Podjed Matevž
Po belih in črnih poljih
Sredi oktobra se je na pobudo članov KŠI) Trate, ki se v zimskem času ukvarjajo z igranjem šaha in drugih družabnih iger, na Tratah zbralo 18 šahistov z Medvedjega Brda, Rovtarskih Žibrš in okolice, ki so se želeli pomeriti z velemojstrom Bogdanom Podlesnikom. Bilo pa je tudi nekaj takih, ki so hoteli samo videti, kako se igra simultanka.
Dobrodošlico so g. Podlesniku zaželeli: predsednik KS Trate Štefan Trpin, g. Jože Kostanjev«; jn Vojko Panič, ki mu je izročil tudi skromno darilo. Bogdana Podlesnika je šah pri šestih letih naučil igrati oče. Za svoje največje uspehe šteje dosežke, kot so mladinski prvak Slovenije 19X0. prvo mesto na odprtem prvenstvu Graza 1992, najboljši rezultat Slovenje na < )11992 enaindvajseto mesto, Do zdaj ga je premagala le ena ženska-Kiti Grosar.
V dveh urah napete simultane igre, ko se je Bogdan Podlesnik sprehajal od tekmovalca do tekmovalca in lahkotno premikal figure, nikomur ni uspelo premagati velemojstra. Vsi tekmovalci so bili zadovoljni, saj večina še ni igrala s takšnim šahovskim mojstrom. Bogdan Podlesnik je povedal, da je bila tekma dobra in bi z enim od tekmovalcev kmalu remiziral. Odgovarjal je tudi na mnoga vprašanja, ki so mu jih postavili. Na vprašanje ali se pri šahu lahko vedno naučiš kaj novega ali prideš do točke, ko znanja ne moreš več nadgraditi, pa je odgovoril, da svoje znanje lahko vedno nadgrajuješ in dopolnjuješ. Obljubili so mu, da bodo pridno trenirali in upajo, da jih bo prihodnje leto zopet obiskal, takrat ga bodo morda le premagali.
KŠD Trak
18. novembra smo se taborniki logaškega Rodu Srnjak tradicionalno povzpeli j na najvišji vrh v logaški občini, po katerem ima rod tudi ime. Na izlet naj bi šli vsi, tudi najmlajši člani, a smo se zaradi hladnega vremena in dežja za pohod odločili le najbolj pogumni. Vrh 918 metrov visokega Srnjaka i smo dosegli v temi, tako da smo imeli kar nekaj težav s postavljanjem bivakov, i Do pozne noči sta nas sicer grela ogenj in čaj, ponoči spalne vreče, kljub temu pa smo jutro dočakali precej premraženi in prestrašeni, saj je na tem področju j narava precej živa, o čemer pričajo tudi krmilnice tik pod vrhom. Po skromnem zajtrku smo jo ubrali v dolino, v mislih pa smo že imeli zimsko bivakiranje, ko si bomo toplo zavetje morali poiskati pod snežno odejo.
Matevž Podjed
Uživali v naravi
Učenci šestih razredov OŠ 8 talcev so teden od 13. do 17. novembra preživeli v Šoli v naravi. 6.b in 6.d razred sta odšla v Dom Burja v Sečo, 6.a in 6.c razred pa smo obiskali v Rakovem Škocjanu, v Domu Rak. Pet dni je bil njihov pouk drugačen, kot so ga sicer navajeni. Čeprav so bili bolj zaposleni kot v šoli, so učenci, približno 40 jih je bilo, uživali v vsaki uri. Večino časa so preživeli zunaj, v naravi, kar je tudi smisel takšne vrste šole. Srečo so v Rakovem Škocjanu (vsaj do srede, ko smo jih obiskali) imeli tudi z vremenom, saj dežja, razen nekaj kapljic, ni bilo.
Program Šole v naravi je smiselno razdeljen na tri dele, ki se med seboj tudi prepletajo - na naravoslovni, športni in taborniški del. Že prvi dan so odšli na večerni sprehod -in to brez luči, zaradi česar je bil le-ta še posebej zanimiv in razburljiv. Na kolesarskem izletu, dolgem približno 16 kilometrov, so si ogledali Cerkniško jezero, jamarske izkušnje pa so si nabirali ob ogledu Zelških jam. Ker je zaradi deževja voda narasla tudi v Rakovem Škocjanu (v enem dnevu kar za dva metra), je bila še posebno zanimiva vožnja s kanuji, saj so vijugali kar med drevjem in grmovjem. V programu imajo tudi plezanje na naravni steni, visoki približno deset metrov. Učenci priplezajo na vrh, nato pa se po žičnici spustijo na trdna tla - vsi so seveda ves čas varovani. Ko smo odhajali iz Rakovega Škocjana, pa se je skupina učencev odpravljala na lokostrelstvo, kjer se bodo, nekateri prvič, srečali s tem športom. Kakor so mi zatrdili učenci, prav nobeden ni pogrešal pouka, sicer pa jih v Domu navajajo na samostojnost in odgovornost - dežurni učenci skrbijo za osnovni red in čistočo, pospravljajo svojo sobo in pomagajo pri pripravi in pospravljanju rekvizitov. Očitno torej še ena, odlično izpeljana Šola v naravi. Tokrat za šestarje OŠ 8 talcev.
Petra 'Drek
Alpski smučarji morali omejiti vpis
Zanimanje za alpsko smučanje je v Logatcu očitno ponovno v porastu. V Smučarski klub smo sprejeli 13 novih članov, večinoma starih od 6 do 9 let. Po sklepu vodstva kluba je vpis novih članov za letošnjo sezono končan. V klub je tako sedaj včlanjenih kar 47 otrok in to je trenutno zgornja meja zmogljivosti kluba. Problemi so predvsem prostorski (ni dodatnih terminov za organiziranje suhih treningov) in organizacijski (prevozi, kader).
Dogovorili smo se, da bomo v primeru dobrih snežnih razmer organizirali tečaje smučanja v Logatcu ali bližnji okolici.
Smučarski klubi Notranjske regije smo se tudi letos dogovorili, da izvedemo tekmovanje za Notranjski pokal. Tekmovanju se pridružujeta tudi SK Idrija in Žiri, uvedene so tudi mladinske kategorije, po sedanjih ocenah pa bo nastopilo do 250 tekmovalcev. Hkrati bomo tekmovali tudi v okviru tekmovanja pod okriljem Smučarske zveze Slovenija. V prihodnje bomo tudi sami laže organizirali tekmovanja, saj nam je po dolgih letih uspelo pridobiti sredstva za novo merilno napravo. Kot vidite, smo na novo sezono pripravljeni, čakamo le še sneg.
Matjaž Mesec
DECEMBRSKI ŠPORT
9. december Košarka
10.30 KK Logatec: KK Pingvini-ŠMRI (bdeti) 18.30 KK Logotec: KK Portorož (člani)
16. december Odbojka
20.00 0K Logatec: 0K Iskra Mehanizmi Kropa
17. december
Zimski in spominski pohod na Javornik
PD Logatec
23. december
Božični množični tek na smučeh (2,5; 5 in 10 km)
10.00 start v bližini Prosvetnega doma v Hotedršici ŠD Hotedršica
24. december
Zimski pohod na Javornik
8.00 odhod izpred Prosvetnega doma v Hotedršici ŠD Hotedršica
29. december
Tek na smučeh: Pokal - otroci
9.30 tekaške proge v Gornjem Logatcu
30. december Tek na smučeh
9.30 Novoletni tek na smučeh in Pokal - odrasli lekaške proge v Gornjem Logatcu
Kjer ni navedeno drugače, se tekme odvijajo v telovadnici OŠ 8 talcev.
S kolesom po strminah
26-letni   Boštjan   Felc, član I idrijskega kolesarskega društva i Sloga-Sclabonika je letos že tretjič osvojil zlato odličje v Pokalu ! Slovenije v spustu z gorskimi kolesi ter bil tretji na državnem ; prvenstvu. Za takšno, bolj atraktivno obliko kolesarjenja, ga je pred sedmimi leti navdušil prijatelj, potem, ko se je devet let I ukvarjal s cestnim kolesarjenjem, kjer je ravno tako dosegal dobre rezultate.
Pritegnila sta ga izziv in pa dejstvo, da za ] gorsko kolesarjenje potrebuje precej ! manj treninga (v povprečju dve uri na dan v primerjavi s prejšnjimi sedmimi ali osmimi). Začetek letošnje sezone ni ; bil ravno najbolj posrečen (težave s ! klesom), saj ni prišel v reprezentanco, ; kar pa vsekakor namerava doseči prihodnje leto ter se dokazati tudi v I evropskem in svetovnem merilu. ! Letošnjega naslova pokalnega zmago-! valca se zelo veseli - v Sloveniji je pet kolesarjev, ki so bili v igri za zmago, zato se je moral maksimalno potruditi na j vsaki vožnji. Na petih dirkah je zmagal ] dvakrat, po enkrat je bil drugi in deseti, na tekmi na Starem Vrhu (od tam je fotografija), pa je zlomil kolo. Ob prihodu novega leta si želi predvsem, da bi le-to minilo brez poškodb, da bi ponovil letošnjo sezono ter da bi se na j tekmah svetovnega pokala v Mariboru j uvrstil v finale.
Petra Trček
stran
io?ašL novice
V spomin Filipu Gantarju
Na vseh vernih duš dan so se na rovtarskem pokopališču domači, sorodniki, sosedje in znanci poslovili od najstarejšega občana naše občine, Filipa Gantarja - Bebrovega Lipeta iz Žibrš.
V svojem, skoraj 102 leti dolgem življenju, je preživel tri vojne, cesarje in kralje, razpad Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in nove Jugoslavije. Preživel je še vrsto denarnih valut in drugih pomembnih dogodkov.
Luč sveta je zagledal 1. maja 1899 kot prvi izmed osmih sinov v Zavratcu, kjer je imel njegov oče najeto kovačijo. Ko je le-ta kupil Bebrov mlin skupaj s kovačijo, je petletni Filip prišel v Žibrše in se izučil za kovača. Leta 1917 je bil kot osemnajstletni mladenič vpoklican v avstroogrsko vojsko, kjer je v zadnjem letu preživel soško fronto, bil v Tirolah ujet in je v ujetništvu preživel leto dni. Po končani vojni je postal furman in vozil na območju Logatca, Žirov in po Gorenjskem. Leta 1929 se je oženil. V zakonu so se mu rodili štirje sinovi. Ko je edini moški naslednik v Mihevčevi rodbini, kjer je bila doma njegova žena, proti koncu vojne padel, ga je tast poklical na svojo kmetijo. Tako je prišel na kmetijo Mihevčevih, kjer je živel do konca svojega življenja.
Z ženo (umrla je že pred leti) sta imela na kmetiji dovolj dela. Vedno pa se je rad vračal na svojo domačijo v Bebrov mlin. Skoraj do svojih zadnjih dni je obiskoval sosede, rad pa je tudi videl, da ga je kdo zapeljal v Rovte ali kam drugam.
Ob svoji stoletnici je še na predvečer 1. maja prižgal kres. Praznovanja njegove stoletnice so se udeležili tudi mnogi pomembni ljudje iz naše občine in celo iz republiškega vodstva.
Naj ta zapis ostane njemu v spomin, saj je z njim legel v grob zadnji udeleženec spopadov na soški fronti in tudi najstarejši občan naše občine.
Prane Rogataj
Zahvala
ob boleči izgubi žene, mame in stare mame
Helene Arh Lenčke.
Zahvala
Ob smrti dragega moža, očeta, dedija in brata
V t
Verbič Dragota
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče in za izrečeno sožalje.
Še posebej se zahvaljujemo dr. Žuraju za skrb ob njegovi bolezni, domačemu g. župniku Janezu Komparetu in g. župniku Marjanu Čudnu za lepo opravljen obred.
Zahvala tudi ZŠAM za besede slovesa in za spremstvo na njegovi zadnji poti, pevcem in pogrebnemu zavodu Menart.
Žalujoči vse njegovi
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od nje poslovili, darovali cvetje in sveče in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi dr. Jožetu Skvarči, osebju Doma Marije in Marte, g. župniku Janezu Komparetu, g. Matjažu Albrehtu za lepo odigrane poslovilne melodije.
Hvala pevcem in Cvetličarni Karmen za organizacijo pogrebnih storitev.
Žalujoči vsi njeni
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno osla/. Spočij zdaj trudne si roke in oči, za vse še enkrat - hvala Ti
Zahvala
18.10.2000 je v ljubljanskem kliničnem centru mnogo prezgodaj umrl moj mož
Slobodan Pekarovič.
Zahvaljujem se sorodnikom, ki so mi kakor koli pomagali. V prvi vrsti gre zahvala sosedom, prijateljem ter znancem za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Posebna zahvala dr. Zoranu Vodopivcu za dolgoletno zdravljenje.
Iskrenu hvala Pogrebnemu podjetju Menart.
Žalujoča žena Biljana
Filip Gantar (1899-2000)
Se nebo je jokalo,
ko smo se poslovili od našega
dragega
Vinka Miillerja.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje in sveče, osebju Zdravstvenega doma Logatec, še posebej pa gospe Zvonki za tople besede ob zadnjem slovesu.
Žena Tilka, hčerka Katarina, sinova Rado in Andrej z družinami ter bratJaka
A vse solze, ki pri pogrebi gomilo i njimi močimo, jih ložni lijemo le sebi. o mrtvih jih ne ločimo: saj ti so srečni vrh zvezda, kjer ni i zdihljajei1 ne solza. S. Gregorčič,
Zahvala
ob smrti mame, babice in prababice
julijam- Krašovec.
Žalujoči najbližji sorodniki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo, slabemu vremenu navkljub. pospremili na zadnjo pot; vsem vascanom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izraze sožalja ter darovano cvetje in sveče. Lepa hvala tudi pevcem družine Brenčič in pevcem Društva upokojencev za doživeto zapete pesmi slovesa ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
Spomin na mater pokopano komu ni drag, komu ni svet. Umrje mali vsem prerano, naj ludi sto užije let.
Zahvala
Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice
Marije Brenčič
iz Rovtarskih Žibrš
se iskreno zahvaljujem vsem sosedom in sorodnikom, ki so mi v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala gre družini Brenčič in njihovi mami, ki je bila ob pokojnici ves čas njene bolezni, do njenega zadnjega dne. Prav lepa hvala gospodu župniku za darovano sveto mašo in lep pogreb.
Zahvala tudi za vsa izrečena sožalja in za darovano cvetje ter sveče.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoča hči Marija z možem Lojzem in vsi njeni
Molitev, veselje in trpljenje je bilo njegoi v življenje
Zahvala
Ob smrti dragega očeta, starega očeta, pradedka in strica
Iranca Lazarja
roj. 1903
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, ter za pomoč, darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Še posebej se zahvaljujemo dr. Katarini Turk za razumevanje, potrpežljivost in zdravljenje v času njegove bolezni in patronažni sestri Evi Tršar za obiske na domu.
Najlepša hvala g. župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Pomladnega odmeva ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Hčerka Francka /. družino v imenu sorodstva
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli. ko Te večni.
Svojo življenjsko pot je sklenila naša draga mama, babica in prababica
Angela Nagode
(Mescova mama).
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v času bolezni stali ob strani.
Posebna zahvala pa velja dr. Sebastjanu Žuraju, gospodu župniku Janezu Selanu za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sv. maše, sveče in cvetje ter za izraženo pisno in ustno sožalje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Najlepša hvala tudi pevcem Pomladnega odmeva za lepo zapete pesmi in g. Robiju Albrehtu za odigrane žalostinke. Zahvala tudi pogrebni službi Menart za lepo opravljene pogrebne storitve.
Vsi njeni
Oko se vedno znova orosi, ko spomnimo se nate mama. da reč Te ni. A v srcih naših še živiš, čeprav že v grobu mirno s/>iš.
Zalivala
Ob smrti naše mame, stare mame in babice
iS
Frančiške Menard
iz Novega Sveta
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za njihovo pomoč, darovano cvetje, svece ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala dr. Katarini Turk ter ostalemu zdravstvenu osebju, gospodu župniku Marjanu Zupancu za lepo opravljen pogrebni obred in Moškemu pevskemu zboru Hotedršica za lepo zapete žalostinke.
Hvala tudi vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeno
zadnjo pot,
Žalujoči vsi njeni
Kadar si želiš v življenju največ, ti lahko zmanjka moči...
Zahvala
Kratko življenjsko pot je bolezen prekinila hčerki, sestri in svakinji ter teti
Zvonki Kogovšek
iz Logatca.
Resnično se zahvaljujemo vsem, ki ste se jo spomnili in jo pospremili na zadnjo pot. Zelja ji je bila izpolnjena, da je njen večni počitek v Logatcu na domačem pokopališču. Hvala vsem sorodnikom, sosedom na Potoški cesti, stanovalcem Bilečanske za darovano njej tako ljubo cvetje in sveče. Posebna hvala Branetu, ki ji je stal ob strani v času njene težke bolezni, in za njegovo nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste resnično sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Menart, trobilnemu kvartetu in g. župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred.
Mama, sestri Marinka in Helena, svaka Slavko in Ivan, nečakinje Martina, Tanja, Darja in Mojca z družinami
Spomin na mater pokopano, komu ni drag. komu ni svet' t 'mrje mati vsem prerano, naj tudi sto užije let. (A. Medved i
Ob izgubi naše drage mame, sestre, stare mame, babice in tete
Frančiške (Jovekar
roj. Grum
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo pospremili k večnemu počil ku, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje, Hvala podjetni llodllmavr za tako lepo izbrano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Hvala zdrav stvenemu osebju za zdravlje nje na domu. Hvala pevcem DU za lepo zapete pesmi. Hvala g. župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen cerkven
obred,
Vsem se enkrat iskrena hvala, Vsi njeni
KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
Enota za kmetijsko svetovanje Logatec
Znanje in informacije za boljši zaslužek
Vsi si želimo, da bi za svoje delo dobili primerno plačilo.Toda zaslužek je odvisen od tega, koliko truda smo vložili v določeno delo, kako smo si delo organizirali, koliko znanja smo imeli pri tem in kako smo bili spretni pri poslu. S časom si pridobivamo izkušnje in vsako novo spoznanje nam pomaga, da smo v nadaljevanju svojega dela uspešnejši. Po vsakem opravilu moramo analizirati dobro in slabo. To nam omogoča ponovno načrtovanje uspešne proizvodnje.
Tudi v kmetijstvu so minili časi stihijskega dela. Vse bolj se uveljavlja ekonomija tudi pri kmetu. Emocionalna navezanost na živali in lepo naravo ostaja le še pri starejših ljudeh v hribih, ki so se v sili razmer naučili skromnega življenja. Danes smo prisiljeni gledati na svet drugače. Zagotoviti si je potrebno večji standard in kvalitetnejše bivanje. Ker pa vemo, da so nekatere kmetije zaradi težjih pridelovalnih razmer oziroma omejenih dejavnikov za kmetijstvo v podrejenem položaju v primerjavi z nižinskimi, bi morala država s svojo ekosocialno politiko kmetijstva tem kmetijam nuditi večjo podporo vsaj v fazi začetnega investiranja. Sicer pa pravi pregovor:«Če želiš nekomu resnično pomagat, potem mu ne daj ribo, ampak ga nauči loviti ribe.«
Kmet, ki si želi, da bi za vloženo delo in sredstva dobil kar največji dohodek, mora svoje izkušnje nenehno dopolnjevati z novimi dognanji stroke. Ekonomična prireja mleka ali mesa zahteva , zelo široko področje znanja. Proizvodna tehnologija mora biti vodena v smeri zniževanja stroškov oziroma zagotavljanja dobička. Tu obstaja še ogromno rezerv. Če je naše znanje v določenem segmentu pomanjkljivo, si zelo hitro nakopljemo dodatne nepotrebne stroške ali pa ne pridelamo pričakovane količine in kvalitete proizvoda. Posledica tega je slab dohodek, nemalokrat pa celo izguba. Večkrat bi si morali postavljati vprašanje, kako delati, da bo boljše, da bo več pridelka, da bo več zaslužka.
Pravočasna informacija in znanje nam lahko pri kmetovanju veliko pomaga. Usmerja nas na pravo pot. Predvsem pa nam omogoča, da se izognemo nepotrebnim napakam ali da česa pomembnega ne zamudimo. Ob tej priliki, bi vas rad spomnil, da kmetijska svetovalna služba kmete in ostale prebivalce podeželja o vsem pomembnem redno obvešča preko javnih glasil (Logaške novice), oglasnih desk in preko telefonskega odzivnika 9823- Torej, ne čakajte in ne pustite se v nevednosti. Z informacijami in nasveti vam pomagamo po telefonu /01/754-29-33 ali na vašem domu.
Še to. V pripravi je zimski program izobraževalnih aktivnosti za kmete in člane njihovih družin, ki bo zajemal različna predavanja, diskusije,predstavitve in demonstracije. Objavljen bo v naslednji številki Logaških novic (januar 2001). Ko bo posamezna aktivnost na oglasnih deskah, si vzemite čas tudi za to in se udeležite.
Poznavanje kmetije in urejena dokumentacija
Ob izpolnjevanju vlog za pridobitev finančnih subvencij sem ugotovil, da je potrebna dokumentacija na kmetijah zelo neurejena. Neusklajenost z dejanskim stanjem je predvsem na področju katastra. Posestni listi in kopije katastrskih načrtov so v večini primerov zastareli in
segajo še v čas Franca Jožefa in Marije Terezije. Čeprav lastnik zemljišča na geodetski upravi dobi najnovejše izpiske in za katere dobro plača, pa z njimi ni kaj dosti na boljšem. Zelo pogosto so na papirju vrisani kolovozi in stare, že dolgo časa neuporabne poti, nikjer pa ni nove, celo asfaltne ceste. Določeni novejši objekti so na papirju videti kot otoki. Nikjer cest. Sprašujem se, kako je to danes sploh še mogoče. Povsod uvajamo red. Kaj pa tu? S tako situacijo bi želeli v Evropo? Menim, da bi morala na tem področju stvari v roke vzeti država. Tako kot zna predpisovati kmetom razne nove uredbe o zagotavljanju evropsko predpisane kakovosti proizvodov in pogojev, naj poskrbi, da bodo ažurni tudi podatki o zemljiščih. Ker gre za zemljo, ki jo nihče ne bo odnesel na oni svet, naj to potrebno ureditev financira država.
Kakor koli ze je, ne čakajte, ampak si poskusite stvari urediti sami. Zberite obstoječe papirje in pojdite na geodetsko upravo. Svetujem vam, da si nabavile lastninske liste in katastrske načrte za celotno posestvo. Doma si, po ogledu na terenu, poskušajte čim bolj natančno korigirati dejansko stanje. Ugotovite, kje so obdelovalna zemljišča, kje se Zarašča in kje ne kosite več. Označile tudi, kje so travniki že pod kategorijo gozd. Vsaj njive, katere dejansko orjete, si prekorakajte oziroma izmerite površino. To vam bo vedno prišlo prav. Če ne prej, takrat ko boste sejali ali sadili in boste želeli posadili določeno količino semena na površino ali ko boste gnojili in boste potrebovali točno določeno količino hranil. Le v primeru natančnega poznavanja površine njive, bo uporabljeno sredstvo za varstvo rastlin učinkovito ali pa ne škodljivo. Še veliko je stvari, ki govorijo v prid poznavanju velikosti njiv, travnikov in pašnikov. Kdor se s kmetovanjem resno ukvarja m mu je dohodek glavni vir zaslužka, ho moral v bodoče imeti svoje posestvo takorekoč v malem mezincu. Ne zgolj zato, ker bo evropska birokracija tako zahtevala, ampak ludi zato, ker bo moral gospodariti po načelu uspešne ekonomije. To pa brez urejanja številnih podatkov ni mogoče.
Svetujem vam, da v času zime vzamete v roke tudi papirje. Preglejte in dopolnjujte spremembe v dokumentaciji živali in dogajanje v čredi, kot sem ze omenil, si priskrbite lastninske liste in katastrske načrte, uredite najemne pogodbe, spremljajte stroške in dohodke ter si poskušajte zastaviti enostavno knjigovodstvo.
Cim bolj bo urejena dokumentacija in tem boljboste poznali< svoje gospodarstvo, manj bo težav tudi pri vlaganju zahtevkov za določene podpore in subvencije. Konec koncev manj bo očitkov.
stikaj nekdo nečesa ni dobil, zakaj mu ne pripada ali zakaj je dobil določeno stvar zavrjeno ali pa dobil zelo pozno.
kmetijski svetovalec, ing.Roman Rupnik
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA LOGATEC
Upravne takse
V začetku letošnjega leta je po dolgo-trajnem postopku sprejemanja ugledal luč novi zakon o upravnih taksah, v katerem je za razliko od prejšnje ureditve, koje bilo področje upravnih taks urejeno z različnimi predpisi, urejeno celotno področje upravnih taks. V našem prispevku se bomo omejili na področje upravnih taks, ki smo vam jih dolžni obračunavati v upravnih postopkih pri upravnih enotah. Zakon o upravnih taksah je objavljen v Uradnem listu RS, št. 8/2000 in 81/2000. Zakon prinaša kar nekaj novosti, zlasti pa se je višina taks v povprečju bistveno povečala.
Kdaj ste pri urejanju zadev pri upravni enoti dolžni plačati upravno takso?
Takso se zaračuna za vlogo in odločbo. Če ni s taksno tarifo za posamezno vrsto postopkov predpisana posebna taksa, se obračuna taksa za vlogo in odločbo v splošne takse. Splošna taksa za vloge je predpisana v višini 50 točk (kar po sedaj veljavni vrednosti točke znaša 750 SIT), za odločbe pa 200 točk (kar znaša 3.000SIT). Takso je treba plačati tudi za izvedbo posebej določenih upravnih dejanj.
Taksna obveznost, tako za plačilo takse za vlogo kot tudi za odločbo, nastane vselej v trenutku, ko želite oddati vlogo v kateri koli upravni zadevi. Delavec upravne enote v sprejemni pisarni vloge ne sme sprejeti, ne da bi bila plačana taksa. Če prispe vloga po pošti brez priložene takse, se stranki pošlje taksni opomin, s katerim seji naloži plačilo takse in taksnega opomina. Če stranka v roku 15 dni takse ne plača, je upravna enota dolžna vlogo zavreči.
Če upravna enota iz katerega koli razloga kakšnega upravnega dejanja, ki se opravlja na posebno zahtevo stranke, ne opravi, zanj pa je bila taksa obračunana, stranki po uradni dolžnosti preveč plačano takso vrne. Ker je treba tudi za odločbo takso plačati že ob oddaji vloge, so v primeru, ko upravna enota izda negativno odločbo, stranke upravičene do vrnitve morebitne razlike takse. Za negativno odločbo se namreč obračuna splošna taksa za odločbo. Če je taksa za pozitivno odločbo (na primer za gradbeno dovoljenje) višja, je stranka upravičena do vrnitve razlike med dejansko plačano takso in splošno takso, ki je predpisana za odločbe. Taksa za vlogo se v nobenem primeru ne vrača. Upravna enota je dolžna razliko nad 200 točkami vrniti po uradni dolžnosti, preveč plačano takso do vrednosti 200 točk pa se vrača izključno na zahtevo strank. Stranke lahko zahtevajo vrnitev preveč plačane takse najpozneje v 60 dneh od dneva, ko izvedo.da dejanje ni bilo opravljeno, ali od dneva, ko je izdana odločba, s katero se je ugodilo pritožbi. V nobenem primeru vrnitve takse ni mogoče zahtevati po preteku dveh let od dneva, ko je bila plačana.
V praksi se pogosto pojavlja tudi plačevanje naslednjih taks:
' taksa za vpogled v spis, v zadevi, ki je arhivirana,
• taksa za prepis oziroma fotokopijo dokumentov iz arhivske dokumentacije,
" za overovitev načrtov.
V teh primerih je takso treba plačati od vsakega lista, s tem, da se šteje kot izhodiščni format list papirja formata A4. Pripominjamo, da je strankam omogočeno, da pridobijo prepis ali fotokopijo dokumentov, če za to izkažejo svoj pravni interes. Fotokopijo ali prepis izdaja sprejemna pisarna na oddelku za občo upravo pri upravni enoti
Tržaška cesta 15,1370 Logatec
■ za spise, ki se nahajajo v tekoči zbirki arhivskega gradiva (to so dokumenti, nastali v zadnjih dveh letih)
" takoj, za starejše dokumente, ki se nahajajo v stalni zbirki (arhivu), pa v roku treh dni.
Kako je s plačilom takse, če je v postopku udeleženih več strank?
Obstajajo primeri, koje za plačilo enega zneska takse več zavezancev:
■ če solastnika gradbene parcele vložita zahtevo za gradbeno dovoljenje za eno stavbo, sta nerazdelno zavezana za plačilo ene takse za vlogo in ene tase za izdajo gradbenega dovoljenja;
' če solastnika večje gradbene parcele vložita vlogo za izdajo dveh objektov, katerih investitorja sta vsak zase, sta zavezanca za plačilo takse za vsak objekt posebej, glede na investitorstvo.
Kako je s plačilom takse, če ena stranka vloži z eno vlogo več zahtevkov?
Če ena vloga vsebuje več zahtevkov, se taksa za vlogo in odločbo plača tolikokrat, kolikor je v vlogi zahtevkov (stvari, predmetov), čeprav stranka vloži eno vlogo in upravna enota izda eno odločbo. Pri tem se uporablja kriterij, da se za en zahtevek šteje zaključena celota. Prikazano v praksi pomeni naslednje:
Pri vlogi za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki vsebuje zahtevo za izdajo odločbe o dovolitvi izgradje garaže za osebni avtomobil in obnovo strehe ter oken na stanovanjski hiši, je treba plačati dve taksi za vlogo in dve taksi za odločbo. V navedenem primeru se šteje, da vloga vsebuje dve zaključeni celoti: izgradnjo garaže in obnovo obstoječega objekta.
Kdaj pride v poštev oprostitev plačila taks?
1. Oprostitve, ki jih strankam ni treba posebej uveljavljati
V takih primerih oprostitev temelji že iz formalnega statusa stranke ali iz vrste postopka. V teh primerih je delavec upravne enote dolžan po uradni dolžnosti ugotoviti, daje stranka oproščena takse. Za take primere že obrazci za vloge vsebujejo opozorila, katere vrste strank so oproščene plačila določenih taks.
Naštejemo le nekaj tipičnih primerov:
■ Glede na vrsto postopkov so taks oproščene stranke za vse upravne postopke, ki se nanašajo na uveljavljanje statusa vojnega invalida, žrtve vojnega nasilja, vojnega veterana in ki so povezane z uveljavljanjem pravic, ki so povezane s takim statusom, denacionalizacijske zadeve, itd. Bistvena razlika glede na prejšnjo ureditev glede plačila taks je pri vlogah za gradbeno dovoljenje, kjer so bile po prejšnji ureditvi takse oproščene vse stranke - za gradbena dovoljenja za gradnjo stanovanjskih objektov, sedaj pa je treba takso plačati tudi za pridobitev gradbenega dovoljenja za stanovanjsko hišo in sicer glede na predračunsko vrednost načrtovanega objekta. Za pridobitev takih dovoljenj so takse oproščene le stranke, ki se štejejo za mlade družine.
'  Glede   formalneaa   statusa   strake je
določeno, da so takse opročene vse dobrodelne organizacije in organizacije za samopomoč ter društva za dejav- nosti, ki
jih opravljajo v javnem interesu in invalidske organizacije za namene, za katere so ustanovljene.
Na primer: Gasilska društva so oproščena takse za gradnjo garaž za gasilske avtomobile, gasilskega doma, registracije gasilskega vozila, niso pa oproščena plačila takse za izdajo dovoljenj za veselice, ker prirejanje veselic ne sodi v njihovo osnovno dejavnost).
2. Oprostitve, ki jih morajo stranke posebej uveljavljati
Občani so oproščeni plačila takse, če živijo v slabih premoženjskih razmerah. Za slabe premoženjske razmere se šteje, če so:
" prejemniki denarne pomoči kot edinega vira preživljanja po predpisih socialnega varstva,
■ prejemniki denarnega dodatka po predpisih socialnega varstva ter
■ prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih, telesno in duševno prizadetih oseb.
Status upravičenca dokazujejo taksni zavezanci s pravnomočno odločbo.
Za taksne zavezance v slabih premoženjskih razmerah, se štejejo tudi osebe, ki niso prejemniki denarne pomoči, dodatka ali nadomestila za invalidnost po posebnih predpisih, izpolnjujejo pa vse predpisane kriterije za take prejemke. Zavezanec mora v postopku, v katerem zahteva taksno oprostitev, dokazati, da izpolnjuje zahtevane kriterije.
Plačevanje taks so oproščeni tudi invalidi, za katere je v zdravstvenem spričevalu določeno, da smejo voziti le prirejeno vozilo za pripustitev k vozniškemu izpitu, za izdajo vozniškega dovoljenja ter za podaljšanje veljavnosti vozniškega in prometnega dovoljenja.
Oprostitev plačila takse pa ne velja za vse upravne postopke (npr. izdaja osebnih izkaznic, potnega lista itd.) Kateri spisi in dejanja so oproščeni plačila taksa ne bomo posebej navajali, ker je to praviloma označeno na vlogah, ki jih izpolnjujemo pri upravnem organu.
Nekaj najbolj pogostih primerov taks
' Za prošnje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve in druge vloge, če ni predpisana druga taksa, znaša taksna tarifa 50 točk (750 SIT).
" Za vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa, je taksna tarifa 200 točk (3.000 SIT).
■ Zo dovoljenje za gradnjo za objekt vrednosti 10 milijonov tolarjev znaša taksna tarifa 3.000 točk (45.000SIT).
■ Za izdajo potnega lista z veljavnostjo 10 let je taksna tarifa 150 točk (2.250SIT).
Informacije o tem, kolikšno takso ste dožni plačati, posredujejo:
■ splošne informacije: Pavel Kranjc, vodja Oddelka za občo upravo,
■ konkretnejše informacije (predvsem glede zneskov posameznih vrst taks): delavke v sprejemni pisarni; glede taks s področja prometnih, vozniških dovoljenj ter taks 2a osebne dokumente pa delavci Oddelka za upravno notranje zadeve.
Informacije lahko dobite, če se zglasite osebno, ali po telefonu: 75 41 270
, novice
NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA
PEVKA ESTEFAN
MLAD, POSTAVEN FANT
LEPOTNA RASTLINA
JAJCEVOD, tlVIDUKTUS
ZASTOPNICA
I KRSTU
ZVITA BERACICA IZPNICE PREZIHOVEGA VORANCA
MESTO
KANADSKI UMETNOSTNI DRSALEC
TEREZIJA GUSIC
JEZIK ČRNCEV
MORSKA
ZAVITEk
AVSIRLISKO-NEMSKI
SKLADATELJ
IZDELOVALEC ORGEL
.LlLCElfllL NFMSKtf FRANCOSKI
KIPAR
(HANS)
POGANJEk
VRSTA POLAVTOMATSKE PISTOU DUM URSIC
REKA NA SEVERU ZAIRA
UDAREC S TANKIM BIČEM
PRIPADNIK
M
PSI RASNA RIM-
OSKAR
JELEN OSiHFP.AK
VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA
NADALJE-\ VANJE GESLA
DVORANA
USNJENE
ZAČETNIK KONTRACEP.
POtiREK
GOROVJE MED EVROPO
INAZUO RIMSHIISN BOG IN DUH
STANKO VRAZ
ZLITJE,
NAGLASNO ZNAMENJE OSTRIVEC
POSTA-RANOST
PREMA-
OK RAJ SAVA ZA
MISTRESS
AGA-,NONj IN KLITAJ-
ČRTA, POTE/A
SKEGA
ZLITINA BAKRA IN KOSITI
J$A_ POLITIČNA POGODBA
FRANCOSKA IGRALKA (EMMA-NUELLE)
PEVKA ZORE
MOŠKEGA OBRAZA
VEROVANJE
NTKDŠIOT POLITIK (TOMAŽ)
KANADSKO-AMERISKI FIZIK
ARABSKI POLOTOK
ZA
REŠEVANJE V GORAH
USLUŽBENKA V NOČNEM
LOKALU
ANTON
JEGLIČ
RAHEL
VETER SPRfJNOST, VEŠČINA, UMETELNOST
IGRALEC NELSON
TUREK,
NADALJE-VANJE GESLA
VZNESENOST
KOTNI PLUG
NAJETA KMEČKA
MESTO OB GENOVSKEM
HRVAŠKA
LEANDROVA LJUBICA
MATI
valmo;
MESTO
GORA V ZAHODNIH PIRENEJIH
AMERIŠKO OTOČJE V
HITER TEK MEVESTA V
FILOZOF
EGIPČANSKA BOGINJA NEBA IN ZEMUE ISIS
NOSI OČALA
MDAUE VANJE GESLA
SLOVENSKI NOVINAR, HIMALAJEC
GRŠKA ČRKA
SARAJEVO
APERITIV
GRŠKA BOGINJA NESREČE
Pravilno rešena geslo iz prejšnje križanke je: Vse za kolo in kolesarja.
Izžrebani nagrajenci so:
1. nagrada, kompleten servis kolesa (brez rezervnih delov) v vrednosti 6.000,00 SIT: Helena Slabe, Hotedršica 38, Hotedršica;
2. nagrada, kolesarski hlačniki in rokavčki: Mario Kurtjak, Čevica 18, Logatec;
3. nagrada, kolesarske galoše: Srečko Krvina, Vrh Sv. Treh Kraljev 18, Rovte;
4. nagrada, kolesarska kapa: Anka Mihelčič, Nova vas 10, Logatec,
Nagrajenci lahko nagrade dvignejo na uredništvu Logaških novic, Čevica 4, 1370 Logatec.
Tokratna križanka prinaša nove nagrade, ki jih za pravilno rešeno geslo podarja Avlošola Komtar - Petrovič, storitve in izobraževanje, k.d., Stara cesta 23, Vrhnika.
1. nagrada: tečaj CPP v januarju ali februarju 2001 in 2 uri vožnje (B kat.) v vrednosti 12.600,00 SIT;
2. nagrada: tečaj CPP v januarju ali februarju 2001 in ura vožnje (B kat.) v vrednosti 9.300,00 SIT;
3. nagrada: tečaj CPP v januarju ali februarju 2001 v vrednosti 6.000,00 SIT.
Pravilne rešitve pošljite najkasneje do 25. decembra. Poleg imena, priimka in naslova pripišite tudi svojo davčno številko. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno rešena gesla, ki bodo prispela po pošti, faxu ali e-mailu.
Obdarovanje nekoč in danes
Mesec december - čas obdarovanj. Priložnosti je veliko, izbira je prav takšna, trgovci si manejo roke, mi pa ne moremo mimo tega, da ne bi kupovali daril. Vsaj nekaj simboličnega, drobno pozornost... Pogosto pa ne najdemo prave meje, koliko naj odštejemo za darilo. Tako se vrednost daril enostavno stopnjuje: velika, večja, največja. Starim praznikom in običajem se pridružujejo še novi, tradicije obdarovanja pa tako ali tako ne smemo opustiti, si mislimo, in odidemo nakupovat.
Tradicija obdarovanja pa sega že v pradavnino. Pod vplivom zahodne kulture se je - poleg rojstnih dni - omejilo pretežno na mesec december ali januar. Sv. Miklavž nosi darila 5. ali v noči iz 5. na 6. december. Zadnje čase se mu je pridružil še Božiček, ki darila nosi na sveti večer, 24. decembra, in jih pušča pod božično-novoletnim drevescem. Pri pravoslavcih Božiček obdaruje na večer pred njihovim božičem, 5. januarja. Tu je seveda še tretji dobri mož - dedek Mraz. Le-ta zadnja leta prihaja bolj poredko, skupaj z vrečo daril in sanmi naj bi se pripeljal nekaj dni pred novim letom, a obvezno pred božičem. Otroci se seveda ne pritožujejo, če jih obiščejo kar vsi trije dobrotniki.
Da pa ne bi ostalo »samo« pri tem obdarovanju, smo si omislili še novoletna darila. Tovrstno obdarovanje izvira iz rimskih saturnalij oz. januarskih kolend. Rimljani so verjeli, da bodo darila, kot so sadeži, med in kalčki, zagotovili, da bo naslednje leto dobro in uspešno.
Način obdarovanja pa se zelo spreminja. Verjetno se še spomnite pripovedovanj vaših dedkov in babic, ki so vam razlagali, da je bilo včasih čisto drugače, kot je danes. Tudi sama sem o tem poklepetala z Ivanko Dolenc iz Logaških Žibrš.
Takole mi je pripovedovala: »Še zelo živo se spominjam obdarovanja. K nam je prišel le sv. Miklavž s svojim spremstvom. Nestrpno smo ga pričakovali. Spominjam se, da sem nekoč sedela na peči in budno pričakovala njegov prihod. Zanimalo me je, kako natančno izgleda in kdo bo prišel prvi v hišo: Miklavž, angelčki ali parkeljni, ki smo se jih zelo bali. Zaradi bojazni, da če ne bomo pridni, nas bo odnesel parkelj s seboj, smo bili zelo pridni že ves teden prej. Sama nisem njihovega prihoda nikoli
dočakala, saj sem vedno prej zaspala. Zjutraj pa so nas pričakali polni peharji dobrot: suhe hruške in krhlji, jabolka, orehi, včasih tudi bonboni. No ja, v primerjavi z današnjimi darili, so bili ti darovi zelo skromni«
Od preteklosti pa v sedanjost. Odpravila sem se pred vrtec in nadebudne malčke spraševala, kakšne želje so zaupali sv. Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu. Nejc, 5 let in pol: Miklavžu sem naročil smuči. Veš, smučarske čevlje že imam, ker mi jih je prinesel lani. Ampak niso čisto taki, kot sem naročil. Upam, da bodo vsaj smuči takšne, kot jih hočem. Napisal sem mu tudi, naj mi prinese sladkarije, bratu pa računalnik z igricami.
Tina, 5 let: Jaz ne znam pisat, zato namesto mene napiše mami. Miklavžu pa sama vedno kaj narišem in potem vzame risbico s seboj. Letos sva mu napisali: želim si Barbiko, barvice, pomaranče, Barbikino hišico in oblekice ... Maja, 6 let: Meni je oči rekel, da mi ne bo Miklavž nič prinesel, ker nagajam mlajšemu bratcu. Ampak jaz vem, da mi bo, ker mi je to rekel že lansko leto, pa mi je Miklavž vseeno veliko prinesel. Saj Miklavž čisto vsega ne vidi, a ne. Letos si želim roza kolo, mobitel - takšnega kot ga ima Sara, barvice...
Kako očitno je, da se zahtevnost iz dneva v dan dviguje. Menim, da pri obdarovanju ni najpomembnejša cena, velikost darila, temveč to, kako podarjamo - saj veste, tudi podarjati je potrebno s srcem.
Janja Petertin
Rubriko ureja Ksimeroni Vrbetič POSLUŠAJTE DECEMBRA
Čarovnik iz Ozza: V pesmicah nika Reč.
I * ,i
> pfMiiifali
Po vsem svetu priljubljeno pravljico, ki jo je Lyman Frank Baum napisal leta 1900, tokrat pripovedujejo pesmi z igrivimi in šaljivimi besedili, prikupnimi melodijami in sodobno zvočno podobo, ki kot barvita kulisa pričara vzdušje in prizorišče dogajanja. Pesmice predstavijo osrednje like (malo Dorotejo, strašilo, strahopetnega leva, kositernega drvarja in druge) na poti v Smaragdno mesto, k modrem čarovniku Ozu, ki naj bi jim uresničil tisto, kar si najbolj želijo. Pesmice so odpeli: Marta Zore, Vojo Djuran, Irena Vrčkovnik, Tokac, Janez Zmazek-Žan, Tanja Ribič, in drugi. Pri Nika Rec. so v mesecu novembru izšle tudi otroške pesmice: Navihanke, Slišala sem ptičko pet, Cicibani radi pojemo, Metuljček Cekinček in pravljice: Maček Muri, Alica v čudežni deželi, Trobentice in druge. Upam, da smo Vam podali kakšno idejo pri izbiri darilca za vašega malčka.
Nagradno vprašanje Logaških novic in založbe NIKA, d.o.o., Šmartinska 152 /6, Ljubljana.l
Naštejte osrednje junake pravljice Čarovnik iz Ozal Pravilen odgovor bomo nagradili s kaseto Čarovnik iz Oza: V pesmicah. Odgovore pošljite na uredništvo Logaških novic, Čevica 4, 1370 Logatec ali na c-mail novice@mali.si, do 25. 12. 2000.
Izžrebanka nagradnega vprašanja rubrike Poslušajte novembra:
Nov album skupine Botri Ja in ne prejme Jerneja Jeriša, Laze 67, Logatec.
SVKNO
Sukno - trgovina s tkaninami na debelo in drobno, Anton Božič s.p., Kamnik pod Krimom 239,1352 PreserjeO
TRGOVINA NITKA
Cankarjeva 7, Logatec
TRGOVINA KRISTINA
Robova 6, Vrhnika (Loka center)
Vam želita veselo božično praznovanje, in v letu 2001 veliko sreče in zdravja ter bogato poslovno leto,
Priporočamo se za nakup, imamo veliko izbiro modnih tkan1n; termovelurjev in blaga na kg po zelo ugodnih cenah
*53JH trgovina NITKA - 7542 220 LA   trgovina KRISTINA - 7551 623
Trgovini sta odprti od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00
Hol, d.o.o., Zaplana 281.1360 Vrhnika
Cankarjeva 8, Logatec Telefon: 01 7542 471
Nudimo Vam.-
darila, vonj narave, novoletni program in se mnogo artiklov, ki polepšajo Vaš dom.
Delovni čas: od IS. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure
v decembru   od K), do 12. in od IS. do 19. ure
Vabljeni!
MLEKARNA LAZE
Kele&Kele, podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, d.o.o., Laze 22A, 1370 Logatec
Zaposlimo izučenega mlekarja ali priučimo pridnega in uka želnfega mlajšega moškega s končano srednjo šolol
Sprejemamo le pisne vloge na naslov: Kele&Kele d.o.o., Laze 22a, 1370 Logatec
VSEM KRAJANOM ŽELIMO DOBER TEK S KEFIRJI KREPKO
\ POHIŠTVO
Mego pohištvo - Samo Potrebuješ s.p., Petelinje 51,6257 Pivka
c lesnina
mladinska soba TOM 335x203x60 cm težišče; 200x90 cm barva: buk-     ' •
V MESECU DECEMBRU VAM NUDIMO:
5% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO 12 MESEČNO KREDITIRANJE 10% OBRESTI) 6 MESEČNI KREDITI (ALI ČEKI) BREZ OBRESTI AKCIJSKE CENE, KI SO V KATALOGU Mi LESNINE
Delovni čas;
Od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure
TELEFON: 05 757 00 80
TRGOVINA, SERVIS IN MONTAŽA BELE TEHNIKE IN HLADILNIH SISTEMOV
Menarti
Berto Menard s.p. Tr"a{ka 14a, 1370 Logatec tel.: 01/7541 014 fax: 011/7542 177
Gostišče
Sinja gorica 12a, VRHNIKA tel.: 01 755 34 77
Avfotrade d.o.o„Sinja gorica ll.VRHNIKA
ZASTOPSTVO, INŽENIRING IN TRGOVINA d.o.o.
PRODAJNI SALON
Betajnova 51,1360 Vrhnika tel: 01 7504 880, fax: 01 7504 751
Jože PETROVČIČ s.p.
1370 Logatec, Naklo 3a, SLOVENIJA TEL.: +386 (01) 7542 764 FAX: +386 (01) 7542 100 GSM: 041 615 916
avtotehna
m Urbas
Tomaž Urbas s.p.
Postojnska cesta 37,1381 Rakek
tel.: 01 7051 725,01 7051 735
Rado Petkovšek s.p.
Tržaška 95, 1370 Logatec tel./fax: 01/ 7541 095
FotOF/CIfljCt
Manevski Aleksandra s.p.
Stara cesta 6 1370 Logatec telefon: 01/ 7543 257
trgovina z gradbenim materialom
BOBER
Miro PIVK s.p.
Obrtna cona Logatec ' 1370 togatec, SLOVENIJA tel.: 01 7542 666 tel./fax: 01 7542 677
pfzzeria
G ALI A
i 7ržaš£a c. 44, č-opatec td.: 061/7542227
VODOVODNE INSTALACIJE OGREVALNE NAPELJAVE
AAATJAZ SELISKAR
s.p.
PARTIZANSKA UL. 18, LOGATEC
S" 01 /75 41 618
Stanislav Gruden s.p. Tržaška c. 85, Logatec
VULKANIZERSTVO IN TRGOVINA
TEL: 01/7509 410 FAX: 01/7509 415
CVETLIČARNA IN TRGOVINA
KARMEN
Angela Menart s.p. Notranjska c. 14 tel.: 01 7542 152 GSM: 041 735 740
ALBATROS
Marija PIVK. s.p.ALBATROS projektiranje, trgovina, turizem Cankarjeva 9, 1370 Logatec Tel./Fax: 01 7564 130 GSM: 041 421 914 E. pošta: albatros@siol.net
mam
1981 EhU
mali d.o.o.,založniško in trgovsko podjetje Čevica 4,1370 Logatec, Slovenija Telefon: 01 7509 660 Faks: 01 7509 664 GSM: 041 625 688 Elektronska pošta: tiskarna@mali.si
TRGOVINA BREZA
SANORAJURKCMČ s.p. 'Breza' trgovina m drobno
Ograde 20,1370 Logatec telefon: 01/ 7541 399 01/7541 863
Ijana Križaj s.p
FRIZERSKI STUDIO SANDRA
Lovrec Željka s.p. Stara cesta 49c, 1370 Logatec telefon: 01 7541 861
in
frizerstvo
Matilda Gantar s.p. Cankarjeva 9, Logatec tel.: 01 7543 256
		
		URARSTVO
		PRODAJA UR
		in ZLATA
	W	POPRAVILA
Vinko Maiinšok s p.		
urarstvo in gravorslvo		
Tržaško 19, Postojno               p.e. Logatec		
Stara cesta 10,1370 Logatec		
		telefon: 01/7542 679
KS Hotedršica
Vsem krajanom in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike, v novem letu pa obilo zdravja, sreče in dobre volje.
Predsednik Sveta KS Hotedršica Andrej Zelene
KS Log Zaplana
Vsem krajanom, Občini Logatec in ostalim izvajalcem del se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč in ob tej priložnosti želimo veliko miru in sreče ob praznovanju božiča. V prihajajočem letu 2001 pa vsem želimo veliko uspeha na poslovnem in osebnem področju ter uresničitev vseh zastavljenih ciljev.
Svet KS Log Zaplana
KS Tabor
Spoštovani krajani Krajevne skupnosti Tabor in občani občine Logatec,
v imenu Sveta KS Tabor in v svojem imenu vam želim vesele božične praznike,   srečno in zdravo novo leto 2001.
Naj vam vsak dan v prihajajočem letu prinese drobne, prijetne trenutke, ki grejejo srce in delajo ta svet boljši.
Trune Rudolf predsednik sveta KS Tabor
9-
o
ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA p.o. LOGATEC
Tovarniška 3, 1370 Logatec tel./fax: 01 7542 777, 7541 544
Vesel božič in
$ I* G ^  ©   6 V © ! C T ©
vam žefije
nriiacorn
computers
mlacom d.o.o. Opekarska 51 a, 1000 Ljubljana tel.: 01 2839 315 fax: 01 2839 314 http://www.mlacom.si, e-mail: prodaja@mlacom.si
AVTOPREVOZNISTVO
KOPRIVNJAK
in
OKREPČEVALNICA
ZVONČEK ©
Robert Koprivnjak s.p. ^*41mL 1370 LOGATEC Z^J^ Blekova vas 1 b tel.: 01 7543 568
novice
www.mali.si
SE
H PETROVCIC JANKO s.p.
Splošna gradbena dela
ZIDARSTVO
Podlipa 95,1360 Vrhnika tel./fax: 01 7553 895 GSM: 041 675 036
-O-
TRGOVINA IN SERVIS POC VRHNIKA
Andrej Potrebuješ s.p. orodjorstvo, trgovina in servis koles in motornih koles Pod Hruševco 34 b, 1360 Vrhniko TEL: 01 7552 598, FAX: 01 7549 530 GSM: 041 708456
P E L J H A N
MPI PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRANSPORT, TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O.
IDRIJA, Grilčeva 4 tel.: 05/ 37 43 200 fax: 05/37 43 219
KMETIJSKO
GOZDARSKA
ZADRUGA
Tovarniška cesta 3 1370 Logatec tel.: 01 7564 204 fax: 01 7509 880
KOVINAR
Franc Rudolf s.p. Obdelava kovin Kalce 24 c, Logatec tel.: 01 7564 088 fax: 01 7564 087
B0LE00
Mitrović Đurđica s.p. Tržaška cesta 87 1370 Logatec tel.: 01 7542 887
		
		
	LOGATEC	
Janez Nagode s.p.		
Pod Grintovcem 3, Logatec		
tel.: 01 7509 630		
1	N	1	
NOTRANJSKI RADIO tOGATEC D.O.O.			
Tržaška c. 148 1370 Logatec
tel.: Ol 7564 220
^1
AVTOHIŠA ČESNIK & COMP d.n.o.
ckTa) ^
Kalce 31f, Logatec tel.: 01/ 7541 287
CITROEN
SERVIS
MfftLAK
Anton Merlak s.p. Drenov grič 99,1360 Vrhnika tel./fax: 01 7551 007, 7553 807
^lERSKI SAL0/l/
Berzelak Andreja s.p. Rovte 21, 1373 Rovte GSM: 041 733 165
KIOSK BOŽA
Božena Pellis s.p., Tržaška c. 15,1370 Logatec TEL: 01 /7543 615 '
#*1
KS Trate
Vsem krajanom želimo miru in ljubezni ob praznovanju božiča, v novem letu 2001 pa veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Naša skupna želja je, da bi vse zastavljene cilje reševali tako kol do sedaj v slogi in s podporo vseli vas. Želje za čim boljše delovne uspehe pa so posebej namenjene KŠI) Trate, šoli na Planinah, Domu Medved, Gasilskemu društvu Medvedje Brdo ter vsem, ki vam je skupen cilj napredek.
Svet Krajevne skupnosti Trate preds. Trpin Štefan
N.Si
Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka želi
vsem prijateljem blagoslovljen Božič ter dobrote, človečnosti in uspeha polno leto 2001.
Drage občanke, spoštovani občani Občine Logatec!
Ob prihodu novega leta nazdravimo in zaželimo sebi, svojim in sploh vsem, sreče, zdravja, medsebojnega razumevanja in vseh dobrih stvari, ki nam lepšajo življenje.
Vesele božične praznike, srečno, zdravo in uspehov polno leto 2001 ter iskrene čestitke ob Dnevu samostojnosti vam želi
vaš župan, Janez NAGODE
NOVA OPEL CORSA
PONUDBA MESECA
V mesecu decembru smo vam pripravili ugodne cene oplovih vozil
Nudimo vam: servis. kieparstvo. ličarstvo. prodaja . staro za novo. nadomestni deli. avtoplašči
avtotehna
SEVER
d.o.o.
Sinja Gorica 112,1360 Vrhnika, telefon: 01 750 63 37,750 63 30 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OPEL. "O"
Prednovoletni popusti v a
za vozila Renault
letnik 2(0)0(0)!
nate*"
letoi
ESPACE LAGUNA MEGANE CLIO
• KANGOO
• mala dostavna vozila EXPRESS in KANGOO EXPRESS
PSC ±0.0., Pooblaščeni prodajalec in serviser RENAULT. Poljubio. 89J. 5220 Tolmin
PSC TOLMIN 05/38 000 24
PSC IDRIJA 05/373 40 41
PSC LOGATEC 01/750 98 58
zastopstvo in prodaja
1 •		
01		
Id b	d	Guillemot
V$e cene vsebujejo DDV! 25. november 2000
37.900 SIT JDPnPphFfEi«
115 MHz/lMMHZ 350 Mirtja \mis/s 700 Ilirija UMS/S TAl 20 mrija Iriaiijlrs/s
41.700 SIT 3J)PHPpknjTl!>a
DliAL-DlS|*LAy VlDl.O
175 MHz/IKiMHz »50 inrija |iixi Ivh rp 700 mr.ija imls/s Ul. 20 mrija inanijIrV«
i0°
■
j0U
IM 12.1 s.....id card
2 alf i kanali podpora EAX 1.0 !■ A3Đ podpora v iMrccIS
54.900 SIT
99.900 SIT
200MHZ/400 MHz Mili mrija »tfrhA 1000 mrija tmk/s Ul 25 mrija fnaiijjlevS
111)1
HXWrtlr/4s«rWrllr
321 Urad proiiramska oprrma
od avgusta 2000 uradni m KAr\ J* zastopnik in prodajalec r\ mm L/ fcr"
Procesorji
600MHz /9.700 s/t 750MHz 48300 s/t 650MHz 20.600s/t 800/850MHz 51900/58.300s/t 700MHz 24.500 s/t 900//000MHz 65800/95900 sft Osnovne plošče
ASUS /171/ A7X 45. SOO s/t
AS/7 K77 A7X 46.200 s/t
/90/7 /C77 RA/D A7X S7.300 s/t LuckyStar K7VA7 A7X   37.700 s/t
AMD£1
(Đuron
Miciiim
5CAH@riOME 48U5B
m tkeacr l h mina barvna ijloblna rrsolnti|a 000X1200 napajanir preko UM« (a IMiolol juprtss 2.0 iiaihndijr 01 tt
20.900 SIT
THGRMALTHAKG
Microstar X77P/tO 2 A7X 3S.900 s/t Pestra izbira sistemov Intei CCeleron, Pentium III) ter AMD (Duron, Athlon)!
socket 3 70/A slot I  secc2 : slot a secel
3.600 sit 4.400 sil 4.600 sil
iTlIaco
Mm      mm      Mm  Mm ^§WMM. ^MMW ^mW
Opekarska 51A, Ljubljana 1:01/2539315 F:01/2c339314
proda]a@mlacom.si, http://wvw.mlacom.sl
blue orb
(za VGA kartice in osnovne pl.)
\
intel celeron II 700 lucky star va693am ud66 64mb ram seagate 20gb 5400 voodoo3 3000 16mb agp tv out, midi tovver, fdd
cdrom 48x ide sound 32bit storeo 3d speakers 200w modem 56kb v90
cherry g83 slo logitech pilot vvheel
AMD Duron 600 lucky star K7VAT ud66 AGP 4X, 133MHz 64mb ram seagate 20gb 5400 riva TNT2 16mb agp midi tovver, fdd cdrom 48x ide sound 32bit stereo 3d speakers 150w modem 56kb v90
cherry g83 slo logitech pilot vvheel
intel celeron II700 abit bx!33 raid udlOO 64mb ram ibm 15 gb 7200 guillemot 3 D prophet MX 32mb, midi tovver, fdd cdrom teac 40x ide aeative live! player 1024 aeative 4fps 1500 modem usr 56kb v90
cherry g83 slo logitech pilot vvheel
^Otbl.goosit 155.800 sit 229.SOO sit naročeno pošiljamo tudi po hitri pošti!
stran
^asL novice
B 8
S. Si
s s s
>o o "5
>N C g.
JD g S
S. % >N
CD ^ r-
w w E
0, g g
PAK£TI VAROVANJA SLOVENIJA 2000
ClASiC PRBS7I0B mmCARDt
SL0VetilJA2000ClASie
-J
NAJEM SISTEMA-KONFIGURACIJA V VREDNOSTI DO 450 TOČK IN MONTAŽE 18(1 TOČK
1 kos CENTRALNA ENOTA AV 21) (I5E. 1 kos
2 kos DETEKTOR EYE SIT 1 kos 20 m SIGNALNI KABEL 2x8,5,4x8,22 mm
TIPKOVNIC A AV-702, AKUMULATOR7.2 Ah I2V
1 kos TRANSFORMATOR 5005 TER 1 kos SABOTAŽNO STIKALO TMP
PIT STORITEV VAROVANJA
1. ITvOGRAMRANJE CENTRALNE ENOTE IN EVIDENTIRANJE STRANKE V NADZORNEM CENTRU
2. 24 URNI NADZOR SISTEMANAOBJEKTU PREKO TELEFONSKE LINIJE IN OBVEŠČANJE V SKLADU S PRAVILNIKOM .5. INTERVENCIJO V PRIMERU ALARMA NA OBJEKTU. KI |E POSLEDICA VLOMA
-1. mesečni; izpise dogodkov varnostnega sistema, sprejetih v nadzornem centru
5. SERVISIRAN Hi IN REDNO VZDRŽEVANJE VARNOSTNEGA SISTEMA
SLW£NUA2000PR€SVG€
NAJEM SISTEMA- KONFIGURACIJA V VREDNOSTI IX) h70 TOČK IN MONTAŽE 2n« TOČK
1 kos CENFRALNA ENOTA AV 20 (IS E.
A kos DETEKrOR EVE SPV
38 m SIGNALNI KABEL 2x0.5.4x0.22 mm
1 tos TIPKOVNIC A AV-702, 1 kosAKU.MULATOR7.2 Ah 12V
1 kos TRANSFORMATOR 5 883 TER 1 kos SABOT.VŽNO STIKALO TMP
FIT STORITEV VAROVANJA
1. PROGRAMIRANJE CENTRALNE ENOTE IN EVIDENTIRANJE STRANKE V NADZORNEM CENTRU
2. 24 URNI NADZOR SISTEMANAOBJEKTU PREM) TELEFONSKE LINIJE IN OBVEŠČANJE V SKLADU S PRAVILNIKOM
3. INTERVENCIJO V PRIMERU ALARMA NA OBJEKTU, KI JE POSLEDICA VLOMA
4. MESEČNE IZPISE DOGODKOV VARNOSTNEGA SI STEMA. SPREJETIH V NADZORNEM CENTRU
5. SERV1 SRANJE IN REDNO VZDRŽEVANJE VARNOSTNEGA SISTEMA
l>. BREZPLAČNO ZAČASNO FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTA V PRIMERU VLOMA VOBJEKT 7. BREZPLAČNO ITCPROGRAMIRVNJE KOI) IN SPREMINJANJE NASTAVITEV SISTEMA
SLOV(NU A2000AVANTCARDi
-J
K'
NAJEM SISTEMA-KONFIGURACIJA V VREDNOSTI DO S4(l TOČK IN MONTAŽE 33S TOČK
1 kos CENTRALNA ENOTA AV 2005 PSD
4 kos DETEKTOR EYE SPV
I kos sprejemni K easv remote
40 m SIGNALNI KABEL 2x0,5.4x0.22 mm
1 kosTlPKOVNK:A AV-707 LCD
1 koa AKUMULATOR 7,2 Ah 12V
2 koa ODDAJNIK EASV REMOTE
1 kos TRANSFORMATOR 5005 TER 1 kos SABOTAŽNO STIKALO TMP 1 kos SIRENA AV-725
FIT STORITEV VAROVANJA
1. PROGRAMIRANJE (lENTRALNE ENOTE IN EVIDENTIRANJE STRANKE V NADZORNEM CENTRU
2. 24 URNI NADZOR SISTEMA NA OBJEKTU PREKO TELEFONSKE LINIJI-: IN OBVEŠČANJE V SKLADU S PRAVILNIKOM FIT
3. INTER VENCI |0 V PRIMERU ALARMA NA OBJEKTU, KI JE POSLEDICA VLOMA
4. MESEČNE IZPISE DOGODKOV VARNOSTNEGA SI STEMA. SPREJETIH V NADZORNEM CENTRU
5. SERVISIRANJE IN REDNO VZDRŽEVANJE VARNOSTNEGA SISTEMA
(v BREZPLAČNO ZAČASNO FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTA V PRIMERU VLOMA V OBJEKT
7. REDNI PREVENTIVNI OBHODI VARNOSTNIKA IX) OBJEKTA i «. BREZPLAČNO PREPROGR.VMIRANJE KOD IN SPREMINJANJE NASTAVITEV SISTEMA s ». BREZPLAČNI POTROŠNI MATEPSALJAKUMULATORI, BATERIJE, VAROVALKE) i 10.BROTLtfWVTOi>I\SISTEMAI/.NAI)Z(>RNEGACENrR.A •;
1 točka - 1 DEM upoštevajoč srednji tečaj Banke Slovenije/a obračun dcvi/.nih tečajev, J Mesečni pavšal varovanja /e ud 10.000 SIT dalje, odvisno od oblike varovanji. I!
Za vse, ki se boste do konca leta 2000 odločili za vgradnjo varnostnega sistema, Vam družba XASTOR Securitv ob 10. obletnici delovanja, ob predložitvi tega oglasa nudi 5% popust in zahvalo v obliki darila.
Dodatncinfornrauio.      Direkcija: 01 «.50 31 dO   Fa»: 01 «50 51 M
Komercialist: Boris Krape/ 841 h72 (iKO
LJUBLJANA -KAMNIK-KRAKJ-VRHNIKA
\AN'It)Rd.o.o pod|et|i' za storitveno In trgovinski) di'javnost
XASTOR Security
DRUŽBA ZA TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE Poreber 1a, 1241 Kamnik, Slovenija
E-mail: info@xastor.si Http://www.xastor.si
XASTOR Securitv    eksklu/ivni uvo/nik in distributer varnostnih sistemov AV-GAD /a Slovenijo
TEL: 01 830-31-60 n.c.
FAX: 01 830-31-69
Izleti, potovanja, oddihi, •. • •.. pestra izbira za vse okuse
PredboŽJčni DUNAJ, 9.-10.12.; Praznični Salzburg in grajski koncert, 16.12.; Po nakupih v Miinchen, 9.,16. In 23.12.; .... Novoletna Praga, 4 dni, 31.900 SIT, Novo leto ob Gardskem jezeru, 4 dni, 69.900 SIT, Žur za mlade v Riminiju, 3 dni, 25.900 SIT, Budimpešta, 4 dni, Že za 22.900 SIT, ... in še veliko več
Vaša turistična agenc ij a: ALBATIfcOiS"-^
ALBATROS - Pivk Marija s.p., Cankarjeva 9, Logatec, tel.: 756 41 30, e-mail: albatros@siol.net
Odprto: pon.sre.pet. 10.00 - 14.00, tor.čet. 14.00 - 18.00, sob. 9.00 - 12.00
Vesele božič praznike i srečno novo let
Odprto: pon. - pet. 8-19, sob. 9-13 Stara cesta 5, Vrhnika, tel. 01 /7556-044
AKCIJA
V MESECU DECEMBRU
Vsaki stranki, ki prinese posnet-e nerazvit-e film-e v izdelavo, podarimo NOV FILM ZA 24 POSNETKOV (200 ASA)
izdelava fotografij v eni uri razvijanje barvnih in crnobelih fotografij
fotografiranje na terenu
poroke
portreti
express fotografije za dokumente
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Vič-Notranjska
Rlhorftm ulita 26, Ijubljami
Prijetno
praznovanje in srečno 2001!
fyač£e novice
NOVA OPEL CORSA
ima zopet tisto pravo za naročnika
PRODAJA VOZIL, KREDITI, STARO ZA NOVO, GOTOVINSKI ODKUP VOZIL OPEL, SERVIS, KLEPARSTVO IN LIČARSTVO
ZA VSA VOZILA, VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL
avtotehna ¥IS m Urbas
Tomaž Urbas s.p.
Postojnska 37, 1381 Rakek; tel.: 01/ 7051 725, 7051 735
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil
d.o.o.
Skrčili smo cene in raztegnili posojilo!
PORSC
In tuje 72-mesečno posojilo z minimalnim 25% pologom,
ki velja za naslednje Volksvvagnove lepotce:
POLO, POLO LIMUZINA, POLO VARIANT, GOLF in BORA.
Posojilo velja za vozila na zalogi.
Ponudba in število navedenih vozil sta omejena, zato pohitite v naš salon.
Volksvvagen
Gnlčeva 4, 5280 Idrija
MPI PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRANSPORT, TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O.
PRODAJNO SERVISNI CENTER ZA VOZILA AUDI IN VOLKSvVAGEN IDRIJA, Vojkova 14, tel.: 05 37 43 202, faks: 37 43 219 POSTOJNA, Tržaška 84, tel.: 05 700 16 12, faks: 700 16 16 Delovni čas: 8. - 17. ure
Saxo Xsara Picasso in
NOVA XSARA
izpopolnjena oprema
večja varnost
novi stil
prednovoletni popusti
CITROEN-ov
Hm lip:
XSARA - popust za nove modele do 100.000 SIT
SaXO 1.0 airbag, kovinska barva 1.290.000 SIT
JCuvui Pic*44* t. 6 m od 2.750.000 S77 eUlft
Xantia FRESH od 3.150.000 SIT I Xantia PLAISIR od 3.250.000 SIT
PRODAJA MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO
A
CITROEN
MERLAK
Anton Merlak s.p.
Drenov Grič 99,1360 Vrhnika
M/tac (01) 7551 007,7553 807
Ugodne prednovoletne akcije avtomobilov in motorjev
LANCIA LYBRA
aprilia
AVTO S0LA Tečaj cestno prometnih predpisov
od 18. - 22. decembra 2000 od 18. -21. ure zvečer
NOVO NA VRHNIKI
Tehnični pregledi od 10.12.2000
obiščite: AVTOTRADE (1.0.0., Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika
telefon: (01) 75 05 199 ali 75 57 900
fyai£e novice
SALON KOPALNIŠKE
NUDIMO VAM
vse za centralno kurjavo vodovodno instalacijo
keramične ploščice italijanskih proizvajalcev
sanitarno keramiko vodovodne armature kopalniško pohištvo
Vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za obisk in zaupanje, hkrati pa vsem skupaj želimo vesel božič in srečno novo leto. Namesto božično-novoletnega obdarovanja z drobnimi pozornostmi, smo za te namene predvidena sredstva podarili Zdravstvenemu domu Logatec in za prizadete v Logu pod Mangrtom. Ob tem darilu se skupaj z vami še toliko bolj veselimo prihajajočih prijetnih dni. TRGQCEV
		
U4	e v	
gradbeništvo in trgovina, d.o.o. Obrtna cona Logatec 25, 1370 Logatec tel.: 01/7543 398, 7542 485, fax: 01/7543 522
ODPRTO:
od 8. do 19. ure,
sobota
od 8. do 13. ure
imate nove
mirnim
SED
NDVE TELEFD
Poskrbite, da vas bodo vaši poslovni pai poklicali na novo telefonsko številko.
ići, prijatelji lahko
-
E...
mali d.o.o.
založniško in trgovsko podjetje Čevlca 4,1370 Logatec, Slovenija Telefon: 01 7509 660 Faks: 01 7509 664 GSM: 041 625 688 El. posta: novice« m ali.si tiskarna <mali.si
grafična priprava offset tisk knjigoveznica fotokopiranje digitalni izris plakatov
logafke novice, glasilo občine Logatec - Ustanovitelj: Občina Logatec - Izdajatelj: Mali d.o.o., založniško in trgovsko podjetje - Tisk: Mali d.o.o. - Odgovorni urednik: Anton Mali - Stalni sodelavci(ke) Janja Peterlin, Franc Bogataj, Petra Trček, Bojana! Levinger, Branka Novak, Karmen Osredkar, Dušan Černigoj, Maša Zupančič, Urška Modrijan, Ajda Žižek, Roman Rupnik, Marcel Štefančič, Ksimeroni Vrbetič, Bernarda Rudolf, Katarina Čuk, Stanislav Nagode, Matevž Podjed. Naslov uredništvo Logaške novici Mali d.o.o., Čevica 4,1370 Logatec, telefon (01) 750 96 60, fax (01) 750 96 64, e-mail: novice@mali.si - Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem. Po 1. točki 43. člena ZDDV se plačuje DDV po stopnji 19%. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridružujemo si pravico do krajšanja prispevkov. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Fotografije brez navedbe avtorja - arhiv Logaških novic. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini Logatec brezplačno. Online novice: hnp://www.mali.si.   DEŽURNI NOVINAR VSAKO SREDO OD 8.00 DO 12.00 NA TELEFONU: (01) 750 96 60
PRODAJNI PROGRAM:
vijaki, ilčnlki, drugi žični Izdelki, stavbno In pohištveno okovje, izdelki črne metalurgije, ročno orodje.
električno ročno orodje in stroji, kmetijski In gozdarski program, , stroji in oprema, strojno orodje, bela tehnika, keramika, brusni material. \ barve, laki in pribor, varllno-tehnlčni material.
#MERKUR
OVO NOVO
oddelek z elektromaterialom za samograditelje in obrtnike ... žice, kabli, cevi, stikata, svetila, kontaktorji in ostali drobni material, ki ga potrebujete v vašem domu ...
Prodajalna KOMPLET d.o.o., Obrtna cona Logatec 23, Logatec
Telefon: 101)75 43 873. Delovni čas: med tednom od 8. do 19. ure, v sobota od 8. do 12. ure.
T A
Robova 6, 1360 Vrhnika tel.: 01/ 75 04 283 delovni čas ponedeljek - petek: 9h - 13h, 15h - 19h sobota: 9h - 13h
v
AUDUM
Aurum, podjetje za proizvodnjo, trgovino na drobno in uttluge, d.o.o.Ljubljan
Stara cesta 10, 1370 Logatec tel.: 01 / 754 29 95 delovni čas ponedeljek - petek: 9h - 12h, 15h - 19h sobota: 9h - 12h
Ponujamo vam: pestro izbiro zlatih izdelkov, popravila, zamenjavo staro za novo, odkup lomljenega zlata, graviranje.
Vsem svojim kupcem, poslovnim partnerjem in bralcem Logaških novic želimo vesele božične praznike in srečno novo leto.
Vabljeni
Jasmina Krajina Kramar s.p. Cankarjeva 15.1370 Logatec, Slovenija Telefon: 01/7542 115
Ob bližajočih praznikih smo vam pripravili
10% gotovinski popust
pri nakupu otroške opreme in oblačil, ter igrač.
Vsem našim strankam in bralcem Logaških novic želimo vesele božične praznike in srečno novo leto