PRIMORSKI DNEVNIK Aktlnina Plačana v gotovini «. Abh- oostaie i gmppo - Lena 90 lir Leto XXVIII. Št. 48 (8141) TRST, sobota, 26. februarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK ]e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. RAZPRAVA O ZAUPNICI V SENATU SARAGAT OBTOŽUJE DEMOKRISTJANE MONOPOLIZIRANJA VZVODOV OBLASTI Terracini (KPI) za demokratične parlamentarne rešitve - Libe-ralci so zadovoljni z izjavami Andreottija - Kongres PDIUM RIM, 25. — Danes se je prižela v senatu razprava o programu •nobarvne demokristjanske vlade Andreottija, ki pa je nujno prerasla •okvir in se nanašala na splošni politižnl položaj, na volilna predavanja ter v bistvu na bodočo italijansko politično usmeritev. Raz-Rf9va se bo nadaljevala še jutri, ko bo zvečer glasovanje. Eormalno in številčno bi morala '•i Andreottijeva vlada jutri pora-?n*- Vedno bolj pa se širijo glaso-1 o podtalnem sporazumu s fašisti, ®ko da bi izvršili manever, ko bi idreottijeva vlada prejela v senatu fvpnico (pa čeprav s skrito faktično podporo), nato se bo mo-, • ponovno predstaviti parlamen-,u' kjer bo dokončno poražena in b° na "i«ga tej osnovi prišlo do nadalj-postopka, ki nujno vodi v izpustitev parlamenta in k razpisu Rr®dčasnih volitev. Seveda gre za 'Potezo in so do glasovanja od-Rde vse možnosti. * današnjo razpravo so dopol- fr M Giuseppe Saragat ^e Posegli številni fašisti, za PLI ^Pator Bergamasco, popoldne pa J® razpravo otvoril bivši predsed-republike Saragat, ki je na {•Pedvečer svojega govora dosegel Pfeokret v socialdemokratski stran-katere je ponovno neformalni Predsednik in kateri načeljuje taj-^k Tanassi. Saragat je ugotovil, da je prl- 0 do enobarvne volilne vlade in ® katero že v naprej vemo, da >ma večine, zaradi odločenosti jV- da »monopolizira* vse vzvode .Plasti, ki jih lahko takšna vlada Okorišča. Saragat je to svojo o-nPvno ugotovitev utemeljil, češ ?a gre za poskuse, ki so prišli do ,rraza že po lanskih upravnih voljah in ko so omejili širok man-_ ki ga je dal predsednik replike poslancu Colombu. ^lado je torej izredno negativno “Penil in je tudi izrecno dejal, da , Pjeno korist govori samo dej-, tv°. da se je MSI izrekla, da ?° glasovala proti njej. Saragat a bil Zelo kritičen in je ugoto J1, da velja za to vlado samo j^°gi program demokrrtjanskega /"•egralizma, ki izključuje kakršno-°a načelno politiko. Za De Galerija je bila KD «stranka cen Fa- ki gre na levo* in De Ga .Peri je tudi vedno iskal zavezni za takšno politiko. S sedanjo j, .do pa številni iščejo drugačne esitve in v kolikor ne bi prišlo J°. resnične demokratične večine. Postajajo na enobarvno vlado od PJ/P za liberalce, ki pa bi bila Posobna tudi pristati na nejasno sP>eritev na levo, ali na desno , ®ivši predsednik republike je na-5® govoril o resni nevarnosti, ki J® Predstavi.^ naraščanje brezposelnosti, saj je bilo nekaj podobnega. j,p 150 se ustvarjali pogoji za faši-•efn. To vprašanje je povezal s reduktivnostio sistema. Saragat se ie zavzel za obnovili demokratične politike, kot ie j *a začrtana v razdobju petdesetih l. ' češ da ni možnosti alternativ. Uh želi KPI, PSI in levica KD. 1 Se to pa ne pomeni, da ie treba va.iati diskriminacijo in to niti odnosu do liberaicev, ki gredo v ojer priznavanja socialne stvarno-“j, ki se ustvarja v Italiji. “arri je za neodvisno levico u-Rotovil, da bi bilo pravdno, če bi Parlament govoril o zaupnici Cookove vlade in v kolikor ne bi Pre.iela večine, bi morali še raz-Javljati o proračunu in končno o .Pedčasnih volitvah KD je izbrala rugačno pot, ko želi razbitje in je jPstavila enobarvno vlado, ki ie do-demokristianskega integralizma. i^erracini. načelnik skupine sena-•Pfjev KPI, je podčrtal globoko in epomirljivo nasprotovanje komuni-t].v proti demokristianski enobarv-p* vladi, ki ima iasno začrtan pro-’P'am in ki ni 'niti kopališka niti Parkirna vlada, temveč ie odraz Po bodoči ureditvi v državi, ščanska demokracija je od 1948. leta dalje vsilila vsem vladam svoje odločitve, tokrat pa njena politična usmeritev vzbuja resno zaskrbljenost, ker je Andreotti govoril o možnostih upravnih rešitev in je zanikal učinkovitost parlamenta, kot da bi takšni poskusi v preteklosti ne privedli do porazen'. Predstavnik KPI je nato govoril n odgovornostih drugih strank levega centra in je obtožil PSI, da ie «držala vrv KD», da pa je spremenila svoje stališče v soglasju z velikimi borbenimi cilji delavcev v zadnjem razdobju. Glede PSDI in opozicije te stranke do Andreottijeve vlade pa je Ter-racini mnenja, da ne gre za načelne stvari, temveč za razdelitev oblasti in za željo po povezavi s KD na novih osnovah. PSDI se v bistvu strinja s KD, da se obnovi oblast na centrističnih pozicijah, kar pa je KD zavrnila izključno rz koristoljubnih razlogov. Za republikance je senator Cifa-relli priznal Andreottiju določeno pozitivno vsebino njegove izjave «zlastj glede zunanje politike*, vendar pa je nadaljeval, da ne «bodo mogli glasovati za to vlado*, ker se poraja z že vnaprej ugotovljeno nesposobnostjo za življenje, ker ne more reševati resnih vprašanj političnega razkroja, ostre gospodarske. finančne in socialne krize. Načelnik liberalne skupine Bergamasco je primerjal sedanji položaj s stanjem 1948. leta, češ da se obnavlja demokratičen centralizem. Stare hipoteke so padle in sodelovanje liberalcev se priznava kot prispevek demokratični varnosti ter se istočasno izključuje marksistično ter maksimalistično vmešavanje v italijansko politično življenje. Bergamasco je tudi z zadovoljstvom podčrtal, da je predsednik vlade Andreotti v svoji programski izjavi večkrat omenil De Gasperija in kar ima sedaj jasen značaj zavračanja frontistične alternative, ki bi pomenila oblast za komuniste. Na dopoldanskem delu zasedanja je zadnji spregovoril južnotiroler senator Volgger, ki je napovedal, da bo Volkspartei glasovala za vlado. Kot že rečeno, se bo danes dopoldne nadaljevala razprava o zaupnici. Popoldne bo predvidoma odgovoril predsednik vlade Andreotti, nato pa bo sledilo glasovanje. Danes se je pričel kongres PDI UM, na katerem je najprej pozdravil kongresiste tajnik MSI Almiran-te, nato pa je govoril predsednik stranke Covelli, ki se je zavzemal za čim tesnejše sodelovanje z MSI in dejal, da sta obe stranki združeni «v globokem spoštovanju domovine, reda in pravičnosti*. Seveda pa z njegovim stališčem dobršni del stranke ni zadovoljen in je namestnik Lisi obratnega mnenja in je ugotovil, da pomeni pakt z MSI priznanje nasilja ter skrajnega ekstremizma, ki nima nobene zveze s patriotizmom, ki je po njegovem mnenju tesno povezan z iredentističnim bojem za italijansko ozemlje, ki je ločeno «od matere domovine*. PISMO IZ RIMA MELODRAMA Nixon In Čuenlaj si nazdravljata med sinočnjim banketom v Pekingu (Telefoto ANSA - UPI) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitrnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiH ŽE PETI POGOVOR MED ŠEFOM BELE HIŠE IN KITAJSKIM PREMIEROM NIXON: ZAČELI SMO RUŠITI ZID KI LOČUJE ZDA IN LR KITAJSKO Čuenlaj v zdravici poudaril skupno željo po izboljšanju vzajemnega razumevanja - Ogled «prepovedanega mesta» - Danes Nixon v Hangčou PEKING, 25. - «ZDA in LR Kitajska so začele rušiti zid, ki že eno generacijo ločuje obe državi*, je izjavil predsednik Nixon ob zaključku banketa, ki ga je priredil na čast kitajskim gostiteljem v veliki dvorani ljudske skupščine v središču Pekinga. Kot že prvi dan obiska, sta si Nixon in čuenlaj tudi danes izmenjala zdravici. Nixon se je spomnil včerajšnjega ogleda velikega zidu ter dejal: «To nas spominja, da številni zidovi še vedno ločujejo države in narode sveta ter nas spominja tudi, da je obstajal zid med narodi ZDA in Kitajske. V zadnjih petih dneh — je nadaljeval Nixon — smo začeli z dolgotrajnim delom, da bi porušili zid med nami. Pogovore smo začeli s priznanjem obstoječih razlik odločeni pa smo storiti vse, da bi nam te razlike ne preprečevale, da bi mimo skupaj živeli. Vi globoko verujete v vaš sistem, mi pa v našega. Tu pa se nismo združili zaradi stvari, v katere verujemo, pač pa zaradi naših skupnih interesov in upov*. Ni- xon je svojo zdravico zaključil z željo, da bi ustvarili nov svetovni red, v katerem bi lahko narodi in ljudstva z različnimi ideologijami lahko živeli skupaj v miru, kljub razlikam. V odgovor na Nixonovo zdravico je Čuenlaj dejal, da so bili pogovori z ameriškim predsednikom koristni za obe državi. Poudaril je, da si bo ki tajsko ljudstvo še naprej neutrudno prizadevalo, da bi zmanjšalo razlike ter normaliziralo odnose med obema državama. »Narodi Kitajske in ZDA — je dodal — imajo isto skupno željo, da izboljšajo vzajemno razumevanje*. Predsednik kitajske vlade je glede pogovorov preteklih dni povedal, da so bili posvečeni predvsem normalizaciji odnosov med obema državama in drugim vprašanjem skupnega interesa. »Kljub temu, da obstojajo globoke načelne razlike med obema državama, so resni in iskreni pogovori omogočili boljše recipročno razumevanje stališč obeh*. «časi se spreminjajo in svet napreduje: svet gre proti luči, ne pa proti temi*, je zak- P« SEDMIH TEDNIH ZAKLJUČENA STAVKA V PREMOGOVNIKIH Britanski rudarji odobrili osnutek sporazuma med vlado in sindikatom V ponedeljek se bo 280.000 rudarjev vrnilo na delo LONDON, 25. — Stavka britanskih rudarjev se je končala. 280 tisoč rudarjev je namreč z ogromno večino odobrilo osnutek sporazuma o katerem so se pretekli teden dogovorili predstavniki rudarskega sindikata in vladnega urada za premog s posredovanjem posebne komisije, ki jo je vodil lord Wil-verforce. Za sporazum Se je izreklo 96 odst. članov sindikata rudarjev. Delo v rudnikih se bo začelo v ponedeljek. Z odobritvijo osnutka sporazuma se je torej zaključila ena najdaljših stavk v moderni britanski zgodovini, saj je trajala skoraj sedem tednov ter je paralizirala velik del britanske industrije. Konservativna vlada je morala ustreči praktično vsem zahtevam sindikata rudarjev. Uradne ugotovitve o atentatu na jugoslovansko letalo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. - Dosedanji rezultati preiskave dokazujejo, da je do nesreče jugoslovanskega potniškega letala 26. januarja na progi Stockholm - Beograd prišlo zaradi eksplozije v prednjem prtljažniku Izključujejo se vsake možnosti, da je do nesreče prišlo zaradi zunanjega udarca, ali katere koli druge zunanje sile. To je danes izjavil ravnatelj zvezne uprave civilnega letalstva Milovan Djokanovič, ko se je vrnil iz Prage, kjer je so deloval v delu češkoslovaške komi sije. ki ie raziskovala vzroke ne sreče. Djokanovič je poudaril, da so ugotovili, da je bilo letalo popol- noma v redu in da je do eksplozije prišlo v prednjem prtljažniku. Milovan Djokanovič in pomočnik glavnega ravnatelja Jata Mandič sta poudarila, da ie bilo delo komisije, ki je preverila vzroke nesreče, zelo resno, sistematično in v skladu z mednarodnimi predpisi Djokanovič je nadalje deial, da je od eksplozije do padca letala poteklo okrog 6 minut in da je v tem času posadka storila vse. kar je bilo v njeni moči, da reši letalo. Zvezna uprava za civilno letalstvo je vložila prijavo okrožnemu javnemu tožilstvu v Beogradu z zahtevo, da skuša ugotoviti morebitne krivce. Uradno sporočilo češkoslovaške državne komisije, ki je bilo danes objavljeno, ugotavlja, da se ie jugoslovansko letalo ponesrečilo zaradi eksploziie v prednjem prtljažniku. Komisija izključuje vsako drugo možnost nesreče (trčenje z drugim letalom ali telesom, ali zaradi tehnične nepravilnosti letala). Komisija nadaljuje s preiskavo in bo po končani preiskavi izdala končno sporočilo v skladu z mednarodnimi predpisi. B. B. Akcijski program sindikatov Slovenijo LJUBLJANA, 25. - Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je danes pod predsedstvom Toneta Kropuška obravnaval in sprejel dopolnitve akcijskega programa slovenskih sindikatov, ki bo podlag; za njihovo delovanje v prihodnje. Akcijski program zajema naloge organizacij in organov sindikata pri ustavnih spremembah in naidalj njem razvoju samoupravljanja, v stabilizaciji gospodarstva, usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov, na področju življenjskega standarda, zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja delavcev, stanovanjske politike ter na drugih področjih. Danes sprejete dopolnitve akcijskega programa so ponovno potrdile in točneje določile stališče sindikatov, da je treba v morebitnem zadrževanju osebnih dohodkov zaradi stabilizacije gospodarstva imeti pred očmi socialne razmere zaposlenih z nizkimi osebnimi dohodki. Sprejeli so stališča, naj se osebni dohodki gibljejo skladno z rastjo življenjskih stroškov. Rast teh stroškov naj bi upoštevali tudi pri nadaljnjem zavzemanju sindikatov, da noben zaposleni v Sloveniji ne bi zaslužil v rednem delovnem času manj kot tisoč dinarjev mesečno. Za sedaj je takih v Sloveniji — je bilo rečeno na seji — okoli 18.000 V dopolnjevanju akcijskega programa so poudarili potrebo po več ji in bolj sistematični skrbi sindikatov za zdravstveno varstvo delavcev. Proučiti je treba kvaliteto zdravstvenih storitev za delavce in splošno zdravstveno stanje zaposle nih. Republiški svet slovenskih sindikatov je na današnji seji obravnaval še druga vprašanja ter dal priznanje za dosedanje delo svojemu centru za raziskovanje javnega mnenja, ki se bo odslej imenoval raziskovalni center za samo upravljanje. ljučil svojo zdravico Čuenlaj. Nixon in čuenlaj sta imela danes že peti pogovor, ki pa se je začel s skoraj dveumo zamudo. O vzrokih zamude niso ničesar pojasnili. Nekateri so domnevali, da se je Nixon ponovno sestal z Maocetungom, kar pa je glasnik Bele hiše demantiral. Današnji pogovor je trajal samo poldrugo uro, nakar se je začel že omenjeni banket. Tudi po današnji izmenjavi zdravic torej ni znano, katere teme so obravnavali na ameriško - kitajskih pogovorih. V »obveščenih krogih* v Hongkongu trdijo, da je bil del pogovorov posvečen pripravi skupnega poročila, ki bo vsebovalo tudi svečano izjavo o miroljubnem sožitju med ZDA in Kitajsko. ZDA naj bi med drugim v dokumentu zagotavljale, da ne gojijo ozemeljskih, vojaških ali političnih pretenzij na Daljnem vzhodu in na azijskem Jugovzhodu. O ključnih točkah te izjave naj bi se bila dogovorila Nixon in Maocetung na srečanju, ki sta ga imela kmalu po prihodu ameriškega predsednika v Peking. V istih krogih menijo tudi, da so se že dogovorili o ustanovitvi stalnih uradov v Pekingu in VVashingto-nu, ki naj bi skrbeli za zvezo med obema vladama brez posrednikov. Govori se tudi o «vroči liniji* oziroma o »rdečem telefonu* med Pekingom in VVashingtonom, - vendar je to za sedaj samo nepotrjena domneva. Skoraj gotovo pa je, da bo prišlo do kulturne in znanstvene izmenjave ter do izmenjave časnikarjev. Zjutraj si je Nixon v snežnem me-težu ogledal tako imenovano »prepovedano mesto* v središču Pekinga, ki so ga pred kratkim spremenili muzej. Poleg žene sta ga spremljala državni sekretar Rogers ter maršal Čen Jing, podpredsednik vojaške komisije CK in član vodstva kitajske partije. Ogled razkošnih dvoran je trajal dobro uro, sam Nixon pa je prekinil obisk, češ da noče videti vsega danes ter da si bo ostali del »prepovedanega mesta* o-gledal ob prihodnjem obisku v Peking. Nixon je tako zaključil obisk v Pekingu: jutri bo skupaj s Čuenla-jem odšel v Hangčou, nato pa si bo ogledal še Šanghaj, od koder bo ponedeljek odpotoval nazaj v ZDA. Diplomatski odnosi med Kitajsko in Malto HONGKONG, 25. - Ljudska republika Kitajska in Malta sta sklenili navezati diplomatske od noše na ravni veleposlanikov. Sporočilo je dala agencija «Nova Kitajska*. Sporazum o navezavi stikov sta podpisala veleposlanika obeh držav v Rimu, Šen Ping in John Mallia, 31. januarja. zaključno glasovanje v Bundestagu. Debata je bila zelo dolga in zelo živahna, saj je trajala tri dni in je med njo orišlo do izraza, da ni mogoče premostiti nasorotij med nemškimi , socialdemokrati in liberalci v odposu do demokristjanov. Desna opozicija, je postavila na zatožno klop celotno Braraftovo «ost-politik*. češ da krepi sovjetsko penetracijo v Evropo, spreminja razmerje sil v korist SZ in da ne vodi k izboljšanju odnosov med o-bema nemškima državama. Rečeno je tudi bilo. da priznanje meja že v naprej onemogoča razpravo o mirovni pogodbi Socialdemokrati in liberalci pa so obratno mnenja, da ne obstaja nobena druga alternativa kot proces pomirjenja, ki pa je nemogoč brez priznanja «status juo* Edina možnost združitve obeh Nemčij je v splošnem Domirjeniu. Celoten postopek ratifikacije obeh sporazumov v nemškem parlamentu bo predvidoma trajal dva do tri mesece. Pred kratkim so se zaključile proslave Verdijevega leta, ob sedemdeseti obletnici smrti glasbenika iz Busseta: vso čast Verdiju, ki je na najbolj avtentičen način znal izraziti italijanskega duha in njegovo neuničljivo težnjo k melodrami! Pomislite na dogajanja zadnjih dni: na avanturo Andreottijeve vlade, na proces Val-preda, na dvoboj med socialdemokrati, na sanremski festival; potem pa mi recite, ali ni to melodrama, spevoigra, s vsojimi liričnimi, dramatičnimi ali komičnimi liki, z zborom, s številnimi statisti in z veličastnim scenarijem. Vsi bolj ali manj vedo, kako se zgodba konča, kljub temu pa gredo v gledališče, se smejejo ali jočejo ter se vživljajo v strasti protagonistov... Potem pa, ko zastor pade, gredo še na prigrizek in nato v posteljo. Tako je Andreottijev nastop pred zbornicama nekakšen glavni prizor iz tretjega dejanja, z retorično - sentimentalno zaključno romanco: «Vsak-do od nas naj ima v zavesti gotovost, da prispeva k temu sugestivnemu razvoju za moralni, omikani in družbeni dvig Italijanov». In imamo celo Radamesa, zveličarja domovine, ki ga igra Malagodi... Melodramatske prvine lahko zasledimo tudi v procesu Val-preda, z lepimi damami «sno-bistične levice», oblečenimi v kožuhe, z reflektorji in aplavzi med predstavo. To je že stara tehnika, da si «boljša družba» išče opravičil, ko odkrije zarote prevratnikov, z lovom na anarhiste. Se en dramatični prizor vidimo na seji vodstva socialdemokratov, ko letijo klofute, pa tudi medsebojne obtožbe nehvaležnosti, izdajstva, zarote V ozadju pa stoji Sanremo — modemi nadomestek opere iz prejšnjega stoletja — s svojimi štorijami o propalih ljubeznih, o domotožju, o u-pih in nadah. Mascagni in Le-oncavallo se spet pojavljata v melodiji popevke «Come le viole», Puccini ponovno oživi z nupanjem, ki je kot cvetlica, ko je mraz, umre». Modu-gno pa zmagoslavno vnaša v italijansko popevko npaštašu-to». Melodrama ,torej, velika li- MiiiiiiiiiiiiiiiitiitMiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimHiiiiHiMuiiiimimiiHHiiMiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiniiiiiiiiiiiiii SZDL za širino revije «Sodobnost» Nesprejemljivi so koncepti, ki jih je revija objavila v prispevku z naslovom «Poskus drugačne ljubezni do Slovencev* MOSKVA 25. — Danes je prispel v Moskvo finski predsednik Urho Kekkonen kot gost prezidiuma vrhovnega sovjeta in sovjetske vlade. Razprava o ratifikaciji pogodb s SZ in Poljsko v Bundcstagu BONN, 25. — V zahodnonemškem parlamentu so se dogovorili, da bodo ponovno razpravljali o pogodbah s Poljsko in Sovjetsko zvezo v komisiji, nato bosta prišla na dnevni red senata in končno na (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 2/. — Izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije je na včerajšnja seji, ki jo je vodil sekretar Božo Kovač, razpravljal o osnutku delovnega načrta republiške konlerence. Obravnaval je med drugim tudi koncept in prizadevanja uredniškega odbora revije »Sodobnost* v preteklem obdobju in v zvezi s tem ugotovil: revija »Sodobnost* pod vodstvom glavnega urednika Cirila Zlobca in s prizadevanjem sedanjega uredniškega sveta uspešno prerašča v revijo, ki je po pomenu in kvaliteti vseslovenska, ki je odprta različnim pobudam, umetniškim težnjam in smernem ter polemičnosti razprav. Okrog sebe združuje ustvarjalce različnih generacij in uspešno odpira različne vidike družbenih in kulturno - političnih vprašanj. Takšna revija opravlja pomembno vlogo v slovenskem družbenem in kulturnem prostoru, vlogo, ki j0 bo potrebno še dalje razvijati in revijo še močneje spodbujati za doseganje visoke kvalitetne ravni. Ob tem pa se je izvršni odbor v razpravi zaustavil ob nekaterih politično nesprejemljivih prispevkih v slovenski revijalni publicistiki. Gre za nekatere sestavke o slovenstvu, o polinacionalnosti in podobno, ki so bili objavljeni bodisi v reviji problemi, bodisi drugod. Sem sodi tudi sestavek v reviji sodobnosti z naslovom »Poskus drugačne ljubezni do Slovencev*. Zanj meni izvršni odbor republiške konference, da ne sodi na strani r®-vije. Glede ocene in koncepta revije sodobnost je izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije sprejel določene zaključke. Glede usmeritev razprave o statutarnih spremembah je izvršni odbor ugotovil, da bo posebno pozorno treba slediti razpravi o skupščinskem sistemu in s tem v zve- zi oblikovanju odnosov med organizacijami socialistične zveze in skupščinami ter to ustrezno opredeliti v dokumentih. DRAGO KOŠMRLJ Svečanost ob 30. obletnici aretacij v Ljubljani LJUBLJANA, 25. — Danes je bila v Ljubljani pred magistratom spominska slovesnost ob 30-letnici množičnih aretacij v okupirani Ljub ljami. Na slovesnosti so se zbrali nekdanji interniranci iz raznih koncentracijskih taborišč v Nemčiji, Italiji in drugod, kamor so okupa torske oblasti odpeljale veliko število Slovencev. Mnogi tisoči so v teh taboriščih našli smrt. V Ljubljani so italijanski okupatorji začeli z množičnim zapiranjem in pošiljanjem v internacijo prav na dan 25. februarja 1942. Ljubljano so tedaj opasali z bodečo žico in uvedli odkrit teror nad prebivalstvom. Iz vse Slovenije pa so začeli tedaj množično pošiljati ljudi v razna taborišča: v Gonars, na Rab. v Re-nicci, Monigo pri Trevisu in drugam. Zato so bivši interniranci prav danes počastili spomin vseh mrtvih sotrpinov iz taborišč. V počastitev njihovih žrtev Je govoril predsednik komisije za internirance pri mestnem odboru zveze združenj borcev Roman Petruša. Slovesnosti so se mnogi interniranci udeležili v svojih nekdanjih taboriščnih progastih oblekah. Nosili so med drugim tudi zastavo iz da-hauskega taborišča smrti. Na slovesnosti je bilo navzočih tudi veliko število prebivalcev Ljub ljane. rična čustva, in na koncu še špageti z oljem in s česnom. To je fiziološka komponenta družbe, ki konec koncev ne goji velikih ljubezni, niti ne velikih sovraštev, pač pa ljubi teater in simuliranje čustev, družbe, ki išče rešitev vseh problemov v zaključnem splošnem objemu, medtem ko mora račun plačati običajni Pantalone, oziroma «morilski prevratniku, tako da dobro končno prevlada nad zlim. Rezultat vsega tega pa je potreba po retoriki, po scenarijih, ki so krasni od daleč, od blizu pa odurni, po lepem pročelju palače, ki je znotraj prazna. To je baročni svet pro-tireforme, z angelci iz mavca, kjer je religija medlo čustvo, ki z vero nima ničesar skupnega. Že Bissolati je 11. februarja 190S v parlamentu ugovarjal katoličanom, ki so tedaj šele vstopili v javno življenje, da ni nobene zveze med religijo in moralo, pač pa obstaja povezava med religijo in reakcionarnim duhom, že takrat pa se je tudi kazala med katoličani težnja po «sintezi», ki naj bi absorbirala ideološke spopade. «Mi želimo — je pravil Salandra prav istega leta 1908 — zbrati okrog naše domovine, okrog italijanske države, vse naše sile, ne glede na to, s katere strani prihajajo)). Kdo bi si tedaj mislil, da bo 64 let pozneje Andreotti zaključil svoj govor pred parlamentom s sicer malce različnimi besedami, ampak z istim ciljem. To je mentaliteta indijerentizma, politika pripravljenosti, tehnika absorbiranja. Je torej še vedno teater, scenarij pa je zakristija. V isti parlamentarni razpravi je Perdinando Martini, kot dosleden konzervativec, opozarjal: «Povejmo odkrito: tu imamo buržoazijo, ki so jo prestrašile grožnje proletariata iti hoče zato razrednemu boju zoperstaviti razredno religijo. «Torej spet indiferentnem in pripravljenost kot sredstvi za ohranitev oblasti. Ferri, na primer, pravi: levi center po volitvah je že v redu, vendar pripravimo se na druge rešitve, da bi zaprli pot naprednejšim ravnovesjem socialistov. Nato pa pride nepričakovani udar, ki se sicer na prvi pogled zdi pozitiven, če ne gre zgolj za spopad med dvema skupinama, ki skušata obdržati vodilne položaje. Preti je celo govoril o «de-fenestracijh. To je že zgodovinska melodrama o znameniti epizodi v Pragi leta 1618, ki je dala povod za tridesetletno vojno. Takrat se je kakih sto plemičev uprlo Rudolfu II. Habsburškemu, ki je prepovedal gradnjo dveh protestantskih cerkva: plemiči so odšli na grad ter vrgli skozi okna tri cesarjeve predstavnike. Preti pa ni povedal, kako se je stvar končala: trije nesrečneži so namreč padli na kup smeti ter ostali brez vsakršne poškodbe. Tako nekako kot Tosca, ki skoči s stolpa gradu SanVAngelo ter pade na mehko blazino. Prav res, Italijani močno ljubijo melodramo! MARIO DEZMANN Po izjavah Nobelovega Walda nagrajenca Brezhibno ravnanje z vojnimi ujetniki v Severnem Vietnamu NEW YORK. 25. - Nobelov nagrajenec za mir George Wald se je vrnil danes v ZDA po pettedenskem obisku na Kitajskem in enotedenskem bivanju v Hanoju. Ob prihodu v New York je Wald, ki poučuje biologijo na univerzi v Harvardu, pohvalil ravnanje severnih Vietnamcev z ameriškimi vojnimi ujetniki. To ravnanje — je dejal Wald — presega določbe ženevske konvencije o vojnih ujetnikih. Nobelov _nagrajenec je imel v Hanoju priložnost, da se je pogovarjal z dvema ujetima pilotoma. S sabo je prinesel v ZDA 86 pasem ameriških ujetnikov, ki jih bo izročil družinam. ŽENEVA, 25. — Svetovna meteorološka organizacija je sklenila sprejeti med svoje člane LR Kitajsko kot edino predstavnico Kitajske. S tem je bila Formoza avtomatsko izključena iz organizacije. VČERAJ OPOLDNE FORMALEN PODPIS V NOVEM PRISTANIŠČU Avtonomna pristaniška ustanova prevzela severni del pomola Vil Pomol bo zadihal, ko bo zgrajena krožna železnica Brez posebnih cerimonij so včeraj opoldne predstavniki gradbenega podjetja Farsura, tehničnega u-rada «Genio Civile per le opere marittime*, pristaniškega poveljstva, trgovinske zbornice in Neodvisne u-stanove za tržaško pristanišče podpisali dokumente o izročitvi tej u-stanovi severnega dela pomola VTI. Tehnični urad .je zastopal inž. Con-tento, pristaniško poveljstvo gen. Cittadini, trgovinsko zbornico njen predsednik dr. Caidassi, Neodvisno ustanovo za tržaško pristanišče pa njen predsednik dr. Franzi! in ravnatelj inž. Colautti. Dokumente so podpisali v mali leseni baraki, potem ko so si ogledali pomol in nekatere naprave, ki že delujejo. Ni bilo prav prijetno, ker je deževalo in je pihal veter. Včeraj se je torej zaključila prva faza uresničitve te pomembne gradnje, ki ima veliko važnost za nadaljnji razvoj pristaniške dejavnosti, vendar bodo potrebna še precejšnja dela, da bo pomol VII lahko obratoval z vso svojo zmogljivostjo. Poleg raznih naprav in skladišč, bo treba namreč poskrbeti za cestno in železniško povezavo. Velike težave in zastoj se pojavljajo zlasti pri gradnji krožne železniške proge, brez te pa bo pomol VTI težko dihal. Ko so časnikarji včeraj vprašali dr. Franzila, kdaj bo pomol VH dokončno zgrajen in opremljen, je s kancem ironije odgovoril: »Vsekakor prej kot krožna železniška proga.* Severni del pomola, ki so ga včeraj uradno izročili neodvisni ustanovi za tržaško pristanišče, meri skupno 60.000 kv. metrov. Površino so prevlekli s plastjo trajnega cementa. Poleg 650 m dolgega naveza z odbijači za ladje, se utrjena površina razteza še za 70 metrov v notranjost ob korenu pomola. Na pomol so speljali dva železniška tira, poteg tega pa so vgradili posebne opornike za tirnico, po kateri se bodo pomikali žerjavi za dviganje kontejnerjev. Praktično je pristaniška ustanova z včerajšnjim aktom dobila v režijo četrtino celotnega pomola, prehod na VII. navez novega pristanišča, 124 m operativne obale in pristajališče za dve trajektni ladji. V prihodnjih dneh bodo prenesli na ta del pomola izhodišče za kontejnerski promet, ki posluje sedaj na pomolu V, in ustrezne tehnične naprave (premični žerjav Peiner, manjši žerjav Ormig, traktor za - premikanje kontejnerjev Lancer in nekatere druge naprave), tako da bo pomol usposobljen za promet z ladjami »all-containers*. ki že prihajajo v naše pristantšče. Novo pristajališče bo sprejemalo ladje »roli on - roli of» in promet z novami avtomobili, ki jih dovažajo v Trst iz nekaterih evropskih dežel, predvsem pa iz Zah. Nemčije, in sicer poprečno po 2.000 vozil na mesec. Kakor znano, so avtomobili namenjeni zlasti v pristanišča Srednjega vzhoda. Ob korenu pomola je v gradnji večja lopa (s površino 5.000 kv. m), v kateri bodo skladiščili razno blago in kontejnerje. Prav v zvezi s skorajšnjo izročitvijo prvega dela novega objekta, so vhod v pristani--šče na Trajanovem nabrežju pred časom premaknili za več deset metrov v smeri proti občinski zele-njadni tržnici, tako da so pridobili 7.000 kv. metrov novega prostora ter uredili na njem parkirišče za tovornjake. Stavke železničarjev ter osebja SIP in ACI Danes in jutri bodo stavkali železničarji in sicer potuioče osebje tržaškega oddelka, ki se bo vzdržalo de! a od 21. nocoj do 21. jutri zvečer 24 urno stavko so napovedali, ker je osebje nezadostno, ker je uprava začasno ukinila navadne dopuste in ker ni dala zadostnih zagotovil za poletne dopuste Včeraj se je nadaljevala razčlenjena stavka uslužbencev SIP. ki se bo nadaljevala tudi prihodnji teden. Nadaljuje se tudi stavka usluž-bencev ACI Danes zjutraj bo ob 10. uri izredna skupščina us užben-cev, na kateri bodo sindikalni predstavniki poročali o stikih, ki so jih imeli v Rimu. ZANIMIV POSEG DR. INŽ. TOMBESIJA Potrebna večja skrb in podpora polkmetom Kmetovanje v prostem času ima pomembno socialno in gospodarsko vlogo Zdi se nam potrebno, da v izvlečku objavimo poseg dr inž. Giorgia Tombesija na zadnji seji deželnega odbora za ekonomske ki socialne probleme. Na seji, ki je bila pred nekaj tedni, sta bila navzoča tudi deželni odbornik za kmetijstvo Co-melli in predsednik Deželne ustanove za razvoj kmetijstva Lucca, ker so pač razpravljali o problemih kmetijstva. Inž. Tombesi .je predvsem pripomnil, da se mu zdi zelo pomembna ugotovitev, da ima odbor enotno stališče glede problemov kmetijstva v naši deželi. Pomen tega enotnega stališča je predvsem v ugotovitvi resnega položaja, na katerega opozarjajo posamezne socialne enote in sindikalne organizacije, ki postavljajo ta problem na prvo mesto. Deželni odbor za ekonomske in socialne probleme ne more. zaradi takega položaja, učinkovito poseči v deželno politiko, čeprav politične sile poudarjajo važnost sodelovanja socialnih sil. Nato se je inž Tombesi v svojem posegu dotaknil nekaterih problemov kmetijstva. Ugotovil je najprej, niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiriiiiiiiiiiinmiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PO ODKRITJU ARZENALA PRI NABREŽINI Je razstrelivo služilo za vrsto terorističnih atentatov v Trstu? Preiskovalni organi izključujejo, da bi razstrelivo in orožje služili za akcije onstran meje - Izključena tudi možnost tihotapstva z orožjem - V Nabrežini že dalj časa deluje fašistična skupina Predsednik dr. Franzil ln predstavnik družbe »Farsura« podpisujeta dokument o izročitvi pomola VII. pristaniški nstanovi V največji tajnosti se v Trstu nadaljuje preiskava o najdbi skladišča orožja in razstreliva v kra-ški jami pri železniški postaji v Nabrežini. Karabinjerji, tako so nam zagotovili, iščejo v vseh smereh, čeprav so si že ustvarili lastno mnenje o ljudeh, ki so si na Krasu organizirali skladišče smrtonosnega materiala. Predvsem izključujejo, da bi razstrelivo tuje izdelave bilo namenjeno hrvaškim ustaškim krogom ali kakorkoli za uporabo onkraj meje. Za to je več razlogov. Predvsem pa bije v oči zgovorno dejstvo, da so navadila bila prevedena v italijanščino na poseben dklostiliran list. ................................. Prav tako izključujejo, da bi skladišče bilo »etapa* na kaki daljši »poti orožja* preko Evrope. V krogih tihotapcev, ki so jih temeljito prebrskali, ni o tem nobenega znaka. Ostaja torej »politična hipoteza*, ki so se je orožniki oprijeli. Zanimivo je, da je med njimi marsikdo prepričan, da so neznani teroristi imeli v načrtu verigo atentatov v Trstu in ne drugje. Prepričani so tudi, da je skladišče uredila ena sama oseba (v skrajnem primeru dve), da je pa ta oseba tesno povezana s široko organizacijo terorističnega značaja, ki ima zveze s tujino in razpolaga z velikimi količinami denarja. Izključeni so torej »amaterji*, zdrava logika pa bi morala prepričati, da je iskanje v krogih skrajne levice le izguba časa. Vse, tudi značilnosti, na katere se karabinjerji sklicujejo, govori o tem, da je skladišče služilo fašistični prevratniški in teroristični skupini. Veriga atentatov v Trstu bi torej služila za ustvarjanje napetosti rti meji. Ostaja pa še odprto vprašanje: zakaj prav v Nabrežini? Poskusili smo najti odgovor in šli v vas. Zbrali smo precej podatkov, kar je po svoje razumljivo. Vest o tem, da je kraško kamenje skrivalo tako skladišče, je ustvarilo med domačini vzdušje upravičene Zaskrbljenosti. V tem vzdušju se seveda širijo vsakovrstni glasovi, ki smo jih zabeležili, delno tudi preverili. Ne bomo trdili, da vodijo vse te poti k skladišču razstreliva, pač pa odpirajo širše vprašanje dejavnosti neofašistov v tem krtu naše pokrajine, dejavnosti, o kateri vedo domačini marsikaj, vključno z nekaterimi osebami in njihovimi zbirališči. Morda je le naključje, toda skla dišče je bilo le sto ali dvesto metrov od omenjenih zbirališč. Go vori se tudi, da so v hlevu, le nekaj metrov stran od »gnezda* razboritih fantalinov, odkrili pred nekaj meseci manjše skladišče starega orožja »za domačo uporabo*. Končno smo zabeležili še govorico, po kateri naj bi odkritje skladišča v jami nedaleč od karabinjerske postaje (ta je namreč le kakih sto metrov stran) morali pripisati sinčku nekega častnika, ki se je igral z vrstnikom in se skril v vhod kraške jame. To bi — seveda, če bi govorica bila potrjena, o čemer ne moremo zapisati nič točnejšega čeprav smo to slišali tudi v krogih agentov javne varnosti — lahko nudilo tudi odgovor na vprašanje, zakaj je policijska oblast zagrešila nekaj napak, zaradi katerih bo odkritje krivcev znatno otežkočeno, V mislih imamo na primer vprašanje, zakaj niso Pn odkritju skladišča postavili zasedo pri jami in čakali v izmenah, da se ji nekdo približa. Razstrelivo je nekomu služilo, torej bi moral prej ali slej ponj. Čemu se je karabinjerjem tako mudilo z objavo novice? Tisti, ki je skladišče organiziral je imel dovolj časa za beg v tujino, ali pa tudi, da je zabrisal za seboj vsaj glavne sledi in uničil marsikateri dokaz. Nabrežinski karabinjerji so zagotovili tudi posl. Škerku, ki se je pri njih zanimal za zadevo, da bodo storili vse, da bi odkrili zločince. Upajmo, da se bodo obljube kakor tudi naše želje uresničile. Zavedati se pač moramo, kako nevarna je igra v katero s0 se spustili brezvestni ljudje iz gnezd »črnega terorizma*. Skupščina uslužbencev podjetja Stock V ponedeljek 28. februarja bo zapadla stara delovna pogodba za uslužbence vinskega in likerskega sektorja, pogajanja sindikatov z delodajalci za novo pogodbo pa niso do sedaj dala še nobenega rezultata. Zato so tudi v Trstu uslužbenci podjetja Stock že dalj časa v sporu s svojo upravo in so zvedli nad 100 ur razčlenjenih stavk Včeraj zjutraj so se zbrali uslužbenci osrednjega sedeža v Rojanu in tovarne v starem pristanišču na skupščini v kinodvorani Astra. Glavni govor je imel državni tajnik sindikata te kategorije CGIL Masti-doro, ki .je še enkrat poudaril, da gospodarji že vse preveč časa zavlačujejo pogajanja in da se mora protestno gibanje še bolj zaostriti. V dvorani .je bilo nad 700 usluž- Delno opremljena ploščad pomola VII. Po njem že prevažajo kontejnerje bencev podjetja Stock, ki so odobrili načrt za nove razčlenjene stavke, ki bodo prihodnji teden, in za javno manifestacijo, katere datum pa še ni določen. SEJA OBČINSKEGA ODBORA Obsodba skrunilcev v Velikem Repnu Ožji odbor občine Repentabor je na svoji seji dne 24. t.m. razpravljal o dejanju neznancev, ki so v noči med 22. in 23. februarjem t.l. pomazali spomenik, ki je bil postavljen za »blagi mir domovine in repenske občine leta 1888 v Repnu* z gesli Ker je to vandalsko dejanje vzbudilo ogorčenje med občani ugotavlja odbor, da je treba dejanje in povzročitelje javno obsoditi ter soglasno izraža ogorčenje in obsodbo nad omenjenim nepremišljenim dejanjem. Obenem naproša organe javne varnosti, da v najkrajšem času odkrijejo krivce ter jih ustrezno kaznujejo. nično, in kovnih da se vsi udeleženci seje strinjajo z ugotovitvijo, da načrtovanje o kmetijstvu ni doseglo v naši deželi začrtanih smotrov in da se nadaljuje beg mladih sil iz kmetijstva. Ni mogoče trditi, da odhajanje delovne sile iz kmetijstva poteka, ne da bi to škodovalo proizvodnim strukturam Prav tako ne moremo mirno trditi, da se je dvignila produktivnost v taki meri. kot je predvideval program deželnega načrtovanja. Problema kmečke mladine se je treba 'otiti organe samo na ravni stro-teoajev. Glede ustanavljanja in delovanja področnih odborov je inž. Tombesi dejal, da se mu zdi najboli pravično. če bi razne sindikalne in gospodarske organizacije imenovale svoje zastopnike. S posebnim poudarkom je opozoril na vprašanje polkmetov, ali kmetovanja v prostem času, ter zavrnil trditve predsednika ustanove ERSA, češ da to ni kmetijstvo, razen v «posebnih primerih*. Zlasti v oli žini mesta, je dejal inž. Tromesi, ima taka oblika kmetijstva ne samo ekonomski, ampak tudi socialen in kulturen pomen. Ugotavljamo pa. da ustanova ERSA v svojem načrtovanju tega sploh ne upošteva Ta problem je zelo občuten v tržaški pokrajini, kjer ima taka oblika kmetijstva osnoven pomen Številni so razlogi, ki to narekujejo. Tako kmetijstvo je sredstvo za socialno stabilnost in brani rjolkmeta pred hudimi posledicami kriz, ki se pojavljajo v industriji in trgovini. Ima tudi gospodarski in socialen pomen, saj ni mogoče misliti na možnost drugačnega oblikovanja kmetij, ampak lahko pričaku.jemo še večje zapuščanje zemlje, če bi se tak način kmetovanja popolnoma opustil. Računati je tudi treba z možnostjo razvoja kmečkega turizma in upoštevati, da taka oblika kmetijstva prispeva tudi k zaščiti okolia. Zelo važen, je pripomni, dr. Tombesi. .je tudi politični pomen, ki ga ima kmetovanje v prostem času na Krasu, spričo obstoja in delovanja slovenske manjšine. Tudi samo zaradi tega bi morala deželna uprava, vsaj v tržaški pokrajini, posvečati posebno skrb taki obliki kmetijstva, ko se na politični ravni poudarja pomembnost prisotnosti manjšine kot dejstvo primerjave in obogatitve. Nesreča na delu 31-letni pometač Mario Tamaro iz Ul. Toti 3 je včeraj zjutraj skupno z drugimi delovnimi tovariši razkladal težke posode za smeti na občinskem parkirišču v Ul. Pola, ko ga je ena od posod stisnila tako, da se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom levega kolka, zaradi česar se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 25 dni, če ne bodo medtem nastopile komplikacije. Illlllliliiliiiiiiilllfiiiflliliilllliilllliliilllllllllliillilliiiiiiiliuiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivnill PO NEUSPEŠNIH POGAJANJIH NA DEŽELNI UPRAVI Včeraj so delavci zasedli predilnico «San Giusto» Sklep o zasedbi so sprejeli z veliko večino gla-- Dežela naj zaščiti obstoj delovnih mest sov Včeraj so delavci predilnice S. Giusto zasedli tovarno. Tajništva CGIL, CISL in CCdLr UIL so o tem izdala poročilo, v katerem pravijo, da je prišlo do zasedbe potem, ko so se delavci izrekli zanjo s tajnim glasovanjem. Referenduma so se udeležili vsi uslužbenci - delavci, uradniki in pomočniki, ki so tako potrdili svojo odločnost upreti se upravi, ki hoče zapreti tovarno. Uprava predilnice S. Giusto je namreč že nameravala zapreti tovarno januarja, pozneje pa je prenesla to odločitev na konec februarja. Iz protesta so sindikati napovedali 16 ur stavke, med katerimi ie prišlo tudi do javnih manifestacij in srečanj s predstavniki krajevnih in deželnih ustanov. Stavke so se udeležili vsi uslužbenci. Do zasedbe je prišlo — pravi izjava sindikatov — tudi iz protesta proti deželni upravi, ki ni sposobna zagotoviti zaposlitev delavcem. Samo v tržaški pokrajini so že zaprli tovarno Lucky Shoe, Tržaško konopljamo, tovarno Mar-co Polo in sedaj nameravajo zapreti še predilnico S. Giusto. S tem bi ostalo več stotin delavcev brez službe in bi se povečalo število brezposelnih. Med skupščino so delavci in sindikalna predstavništva zahtevali, naj dežela sprejme vse tiste pobude, ki naj zagotovijo delavcem zaposlitev. V zvezi s predilnico S. Giusto pa naj zajamči globalno rešitev spora tudi z nadomestnimi zaposlitvami za odpuščene delavce. V prihodnjih dneh se bodo sin dikati sestali s predstavniki krajevnih in deželnih ustanov, obenem pa pozivajo vse delavce k solidarnosti z delavci predilnice S. Giusto. Gtulla v fiat 850 Včeraj popoldne so sprejeli na oddelku za prvo pomoč 36-letno Annunziato Delise iz Istrske ulice 184, ki1 se bo morala zdraviti 8 dni zaradi udarca v glavo ter bo lečin v hrbtu. Delisejeva je dejala, da je bila ustavljena s svojim avtom fiat 850 pred rdečim sema-fororn na Trgu Oberdan, ko je tre- ščila vanjo giulia TS 140148, ki je vozil 23-letni Lucio Fortani Ulice Vostri 1. Zanimiva in spodbudna zamisel Član SG Jožko Lukeš med učenci šole «1. Gruden» v Nabrežini Včeraj popoldne so učena slovenske šole ® Rosa Laghessa, Giuseppe Botla, " lessandro Maddaiena, Claudio Ciom in Vito Susca. .. Zbor je uvežbal Gaetano RicciteU** koreografijo za baletni zbor gl®®* lišča Verdi je pripravila Fernano Succo. Pri blagajni gledališča se P®' daljuje prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri in jutri ob 1®-* poslednji predstavi Goldonijeve ko*®! dije «Vojaški ljubimec* v izve“1 skupine »Teatro - Insieme*. Preds® vi sta izven abonmaja. * * * Danes ob 18. uri bo za «Literaflk soboto* gost v gledališču R°sse‘ Francoz Gustave Thibon, ki bo (P vorii o temi «Erotika proti ljubem1*' Uglednega gosta bo predstavil in v°j dil debato župan inž. Spaccin’. ‘P1’ bonu bodo v naslednjih »Literarn« sobotah* sledili še južnoameriški P1 satelj Mario Vargas Llosa, R°®er Garaudy, sociolog Luciano GalU®®' ekonomist Paolo Sylos Labin!. ški pisatelj Amadu Hampate B® n Pier Paolo Pasolini. Cena izkasnice za vse večere 1000 lir, posamezna vstopnica 500 lir. AVDITORIJ Samo še danes ob 21. uri in iu^ ob 16.30 za »gledališče danes* P°j novitev predstave «Dal Trenta ® Quaranta la pecora la canta* v vedbi skupine »Loggetta*. it Nazionale 15.30 «L’ultimo eroe West*. Barvni film. Brian Key® Penice 15.30 «11 caso Mattel*. BaTO" film. Gian Maria Volontč; režis Franco Cristaldi. , Eden 16.30-»Manla di grandezza«. . De Funes, Yves Montand. Bari1" film. ... Grattacielo 16.00 »Senza moveD1*^ Dominique Sanda, Stephane Audi’®'" Laura Antonelli, Carla GraViP*' Barvni film. Excelsior 15.30 - 22.10 »Ladulte®:' Barvni film. Bibi Anderson. Ingrid Bergman. Prepovedano n® dini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Fuga dal pianeta scimmie». Barvni kinesma film. Sal Mineo in Riccardo talan. Ala barda 16.30 «Weekend proibit® Jj| una famiglia quasi per bene*. j’’, va Koščina, George Geret. Baiy“ film Prepovedano mladini pod letom. , Aurora 16.00 »Sole rosso*. čhar ® Bronson, Uršula Andress, Alain Ion. Barvni film. jj Impero 16.30 »Non commettere !1, So®®' il»' 1 deUki sknP9*0 di Je«® impuri*. Barvni film. B. in Claudio Gora. Prepovedano dini pod 18. letom. Cristallo 16.00 »Una squillo Per spettore Klute*. Barvni film. Fonda in Donald Sutherland povedano mladini pod 18. letom-Capitol 16.00 »Soffio al cuore«. B®' 0 film. Lea Massari. Prepove® mladini pod 18. letom. ^ Moderno 16.00 «Le 24 ore di Mans*. Barvni film. Steve MeQl,e Vittorio Veneto 16.30-21.30 ril P colo grande uomo*. Barvni 11 Dustin Hoffman. ,.,w Ideale 16.00 »I leopardi di Churc 1 Barvni flim. Klaus Kinsky in chard Harrison. Astra 15.30 «Gli ammutinati del ty». Barvni film. Marlon Br® in Richard Harris. Abbazia 16.00 «1 due pezzi da vanta*. Barvni film. Franco ehi in riieein fugrassia ai deželi. Pomoč do največ 30 u sto je predvidena za naložbe, u sc nanašajo na nabavo zemljišč, a Kradnjo tovarn in delavnic ter dabavo tehnične opreme (stro- slcri • ^ ve|ia za Bal’!0 na' st ,ie sorazmerje: zemljišče pred-n'!vlia 5 odst., gradnja 30 odst. in naložba opreme 65 odst. predvidenih Kakor rečeno, so javni in poslov-, krogi iz naše dežele v zadnjem s® odločno nastopili proti sklepu Delo deželnih komisij Pod vodstvom svetovalca Dal Masa se je fn dni sestala druga stalna posvt na komisija pri deželi. Na se. ji je prisostvoval tudi odbornik za kmetijstvo Comel-li. je bil sprejet zakonski načrt, ki določa nove deželne posege v prid Deželni ustanovi za razvoj kmetijstva ERSA, kmečkim domovom in žlahtnim kulturam. Po daljšem pojasnilu o novi normi, ki sta ga dala odbornik Comelli in poročevalec Cogo (KD), so razdelili zakonsko besedilo na dva dela ter prešli na ločeno glasovanje. Za po- kmečkim domovom, so se svetovalci izrekli enoglasno, o deželni pomoči kmetijstvu za razvoj žlahtnih kultur pa se je komisija izrekla z večino glasov, ker so svetovalci KPI glasovali proti. Publikacije na voljo pri zbornici v Vidmu Trgovska zbornica iz Vidina obvešča gospodarske operaterje, da ima na razpolago vrsto publikacij zunanjetrgovinske narave, ki so jim na voljo v zborničnem uradu za zunanjo trgovino. Publikacije obravnavajo naslednja vprašanja: Poročilo o obisku italijanskega gospodarskega odposlanstva v severni in sevemovzhodni Braziliji: poročilo o obisku italijanskega gospodarskega odposlanstva na Japonskem; poročilo o tržišču Gane; poročilo o obisku italijanskega odposlanstva kožar-skih industrijeev v Kanadi; študija o razpečevanju potrošnega in trajnega blaga na Švedskem: poročilo o obisku italijanskega gospodarskega odposlanstva v Kanadi in poročilo o obisku italijanskega gospodarskega odposlanstva v Avstraliji in Novi Nezadovoljni so s «popuščanjem» KD do socialistov - V Gorici sto se sestali tajništvi KP! in PSI - Polemike tudi v Tržiču moč ERSA in za posege v prid Zelandiji. V ZADNJI ŠTEVILKI URADNEGA VESTNIKA Objavljena Berzantijeva odloka o novi ureditvi trgovine v deželi Vsak trgovec mora zaprositi za vpis v uradni seznam kategorije . Do 20. julija sprejemajo občine prošnje za izstavitev novih dovolilnic V zadnji številki uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine sta med drugim objavljena tudi odloka, s katerim predsednik Berzanti imenuje člane štirih odborov, ki bodo pri tržaški, goriški, videmski in pordenonski trgovinski zbornici ustanovili in nato vodili uradne spiske poklicnih trgovcev, in uvaja 14 predvidenih blagovnih spiskov. V tržaškem odboru, ki mu načeluje dr. Caidassi, so N. Prisco, G. Rosini, F. Toneatti (trgovina na drobno), L. Anceschi (trgovske hiše), S. Alberti (trgovina na debelo), G. Montini (kramarstvo) in L. Crevatin (zadružna trgovina); goriški odbor, ki ga vodi D. Lu-pieri, pa sestavljajo M. Giani, G. Neri, G. Tognon (trgovina na drobno), G. Buldini (trgovske hiše), G. Bigot (trgovina na debelo), A. Bassani (kramarstvo) in M. Mo-ratti (zadružna trgovina). Vsak trgovec v deželi bo moral sedaj zaprositi za vpis v eno izmed štirih trgovskih kategorij, ki jih predvideva državni zakon štev. 426 iz lanskega leta in deželni zakon štev. 56, prav tako iz lanskega leta, to se pravi med trgovce na debelo, trgovce na drobno, razpečevalce hrane in pijače ali med kramarje. Vpis je pogoj za dosego nove dovolilnice, ki jo bodo izdajale občine, v katerih imajo posamezni trgovci svoje stalno bivališče. Prošnje za dosego dovolilnic je treba vložiti do 20. julija 1972. Vsak trgovec mora po vsem tem najprej zaprositi za vpis v uradne spiske trgovcev, nato pa še za izstavitev občinske dovolilnice. Pri tem je treba upoštevati 14 blagovnih sni-skov, ki jih uvaja nova zakonodaja. Zadnji, štirinajsti spisek, obsega tudi drogerijsko blago Z objavo v uradnem vestniku sta postala oba Berzantijeva odloka pra-vomočna. Padec na delu p, topskih skupnosti, da se tudi v Jhhaniji - Julijski krajini odpra-»pJ? razne gospodarske olajšave, po čelu in levem I,®. ° so se za priznanje obrobnosti i nin po prsih se bo 45-letni Luigi Se dežele navzele deželna uprava. I Zacchigna iz Ul. Belpoggio 15 Zaradi pretresa možganov, rane po čelu in levem ramenu ter odrg- • K. AtZ T 1 vi ni ral na nevrokirurškem oddelku bolnišnice zdraviti od 25 do 30 dni. Zacchigna je včeraj, malo pred 10. uro, v Starem pristanišču nakladal na železniški vagon plastični material. ko mu je spodrsnilo in padel vznak. Poskus tatvine v urarnl Predvčerajšnjim popoldne je lastnik urame v Ul. Muratti 2, 31-letni Gianni Barghetti z Lovca št. 3, razkazoval dvema jugoslovanskima kupcema ure, ko je eden v hipu potisnil eno uro v žep, drugi pa zbežal. Tistega, ki se je polastil ure, je Borghettiju uspelo ustaviti, toda ne za dolgo. Medtem ko je telefonsko poklical tari, da bi odpeljal Jugoslovana na kvesturo, se mu je ta izmuznil in jo pobrisal. Vsako kasnejše prizadevanje agentov letečega oddelka kvesture, da bi iztaknila mladeniča, je bilo neuspešno. Tatovi v baru Včeraj je lastnik bara v Mira-marskem drevoredu 139, 42-letnd Fabio Novak iz Ul. del Veltro 21, prijavil barkovljanskemu komisariatu javne varnosti, da so mu neznani vlomilci odnesli iz lokala 25 tisoč lir, 12 ameriških dolarjev, 5 avstrijskih šilingov ter kolo sira. Tatovi So se splazili v bar skozi razbito steklo na vzhodnih vratih. Jutri bodo v Gorici zborovali pokrajinski voditelji socialdemokratske stranke. Na dnevnem redu imajo baje razpravo o odnosih z drugimi partnerji v levosredinskih koalicijah. V goriških političnih krogih smo voerai culi vest, da bodo jutri socialdemokrati sklepali o izstopu svojih zastopnikov iz vseh odborov v tistih krajevnih upravah, v katerih sodelujejo s krščanskimi demokrati, socialisti in drugimi člani levosredinske koalicije. Posoška PSDI naj bi tako privedla do najodločnejših posledic svoje nezadovoljstvo. ki ga javno izpričuje že več časa. Socialdemokrati so namreč nezadovoljni z dejstvom, da obstajata v Tržiču in v Gradišču dvostranska odbora KD-PSI. Nezadovoljni so, ker nimajo nobenega važnejšega predsedniškega mesta v raznih ustanovah javnega značaja, ne v pokrajinskem merilu, niti na področju goriške občine, čeprav so tu druga stranka v večinski koaliciji. Krščanskim demokratom očitajo preveliko paktiranje s socialisti, slednjim pa koketiranje s komunisti v okviru ponovnega obujanja (frontizma*. Svoje nezadovoljstvo so socialdemokrati izpričali v javnih posegih že od trenutka, ko so se sestavili v poznem poletju 1970 odbori leve sredine v večjih krajih na Goriškem. Do še večjega nezadovoljstva so prišli po dvostranskem sestanku, ki so ga imeli pred nekaj dnevi s krščanskimi demokrati. Ti so namreč, potem ko so rešili notranjo krizo v svoji stranki, povabili na dvostranske razgovore ostale levosredinske partnerje. Pivi sestanek so imeli s socialdemokrati in ti so demokrščansko politiko enakega vrednotenja sodelovanja s socialisti in s socialdemokrati ocenili kot znak popuščanja posoške KD do socialistov. Zaradi tega so baje krščanskim demokratom povedali, da se bodo jutri odločili za izstop iz vseh koalicij, razen če se položaj ne spremeni v njihovo korist Baje so tudi dali ultimativni datum: 7. marec. Po tem datumu, če jim ne bo ugodeno, bodo šli v opozicijo. V goriških političnih krogih, v katerih smo včeraj povzeli te vesti, pravijo, da je tak postopek običajen za goriško socialdemokracijo: skoro pred vsakimi volitvami so izstopali iz krajevnih oblastvenih odborov, da so nato v predvoJivni kampanji imeli proste roke. Videli bomo, če se bodo včerajšnje napovedi uresničile. V zapleteno politično kroniko se je včeraj vrinilo tiskovno poročilo, ki pravi, da so se v četrtek zvečer v Gorici sestali člani pokrajinskih tajništev KPI in PSI. V skopem poročilu je rečeno, da so razpravljali o najvažnejših političnih in gospodarskih vprašanjih v pokrajinskem merilu. Poudarili so svojo protifašistično angažiranost v trenutku ko se donavl.iajo v državi poizkusi za obrat v desno, ko hočejo reakcionarne sile razbiti državo v dvoje, ko se za dosego svojih ciljev poslužujejo škvadri-zma. Tajništvi KPI in PSI se bosta še sestali. Morda bo do krize prišlo tudi v tržiški občinski upravi. Pri razpravi o proračunu, ki so ga odobrili svetovalci KD in PSI. so socialisti javno povedali, da .jih zanima sodelovanje in podpora komunistov. Te izjave niso šle v glavo zastopnikom demokrščanske desnice in iiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiuMiiiMiinHiiiimiiiiiumiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiin VČERAJ PONOČI V UL. PITTERI Vlomilci v IACP zaman skušali odpreti blagajno Iz predalov so odnesli drobiža za okrog 13.000 lir Po vlomih v zlatarne in zaseb-1 traj čistilke prišle v urade zaradi na stanovanja so prejšnjo noč vze- svojega dela, so jih našle zelo v znotraj te stranke ie prišlo do ostrih spopadov. V četrtek zvečer je bila seja občinskega sveta in komunisti ter socialproletarci so predlagali razpravo o obstoju večine. Kumuni-sti so se začasno odpovedali ustrezni razpravi, sodalproletarski svetovalec pa se je odložitvi razprave uprl in polemično zapustil dvorano. Tudi to polemiko znotrai levičarske fronte ocenjujejo nekateri v Tržiču kot znak hude predvolilne kampanje. lakaj toliko fašističnih plakatov? Jutri bodo v Gorici zborovali na svojem sedežu na Korzu Italija fašistični mladinci, zbrani v Fronte deUa Gioventu. Sestanku bo prisostvoval sam vsedržavni tajnik o-menjene organizacije. Do provoka-cvskega sestanka prihaja v času, ko so goriški fašistični mladinci v vsakdanji mazaški akciji po zidovih Gorice in okoliških vasi. Da mazaške akcije izhajajo iz goriške federacije MSI je razvidno, ker so se po vaseh, tudi po slovenskih, poleg raznih fašističnih napisov po zidovih, rtoiavili nalepljeni uradni plakati neofašistične stranke. Protifašisti in demokrati so v teh dneh opazili čudno obnašanje goriške občine ali nekaterih njenih uslužbencev. Pre šnji teden sta socialistična in komunistična stranka dali nalepiti svoje plakate s komentarjem o razsodbi sodišča v Reggio E milit proti fašističnemu prvaku Almiranteju. Dan pozneje so goriški misovci prešli v orotinapad in dali nalepiti svoje plakate. Zanimivo je, da so uslužbenci goriške občine vovsod te fašistične plakate nalepili tik poleg socialističnih in komunističnih, čeprav so drugod imeli precej prostora. Še eno zanimivost smo opazili včera\ S c'a kati. ki napovedujejo jutrišnji shod /asisličnih mladincev, so občinski uslužbenci pokrili zgoraj omenjene socialistične in komunistične plakate ter pustili nedotalcnjene že prej nalepljene misovske plakate, tako da je Gorica danes vsa odeta v plakate neofašistične organizacije. To je kaj čudna politika gori-škega občinskega urada. Kdo je dal ukaz za tako ravnanje? NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Nedovoljena vožnjo vinjenega mehaniko Goriški okrajni sodnik dr. Trampuš je na zadnjem zasedanju o-bravnaval vrsto manjših procesov. Med temi je bil tudi primer trojice 18-letnega Antonia Winzija iz Gorice, Ul. Capella 25, njegovega brata 21-letnega Gunterja in 32-letnega Bernardina Sangallija s Placute 4. V obtožnici je bilo navedeno, da so jih orožniki našli pijane v kavami «Teatro» v Gorici, kjer so zahtevali še pijače, razgrajali in žalili tudi kavamarico ter nadlego vab druge goste To se je zgodilo zvečer 31. januarja lani. Oba brata Winzija sta morala odgovarjati tudi za poškodbe v uradu orožnikov, kjer sta razgrajala ob zasliševanju od strani orožnikov, ter razbila nekaj šip. Pc zaslišanju prič in obtožencev je sodnik spoznal vse tri za krive ter je obsodil Gunterja Win-zija na 6 mesecev zapora in 10(1 tisoč lir globe: Sangallija na 60 tisoč lir globe: Antonia Winzija pa so oprostili zaradi mladoletno sti. Sangalli je oroti razsodbi vio-žil priziv. Obtožence sta zagovarjala cdv. Battrllo in Rosoli'i Pri drugi razpravi s« je moral zagovarjati 67 letni Ugo Bregant iz Ločnika, Ul. Sartono 47, po poklicu mehanik v pokoju, ki so ga dne 28. aprila lani z ečer ob 21.40 našli pijanega, ko se je prepiral z Remigijem Bregantom in njegovo ženo v Ul. Udine 115. V prepir so posegli orožniki, ki so ugotovili, da je bil mož vinjen ter so mu prepovedali, da bi se peljal s svojim fiatom 128. Ko pa so orožniki odšli, je vseeno stopil v avto ter se odpeljal do bližnje gostilne «Bandon». Zato so ga prijavili sodišču. Sodnik je obtožencu prisodil 20 dni aresta, ter 50 tisoč lir globe. Vendar je kazen pogojna in brez vpisa. Zagovarjal ga je odv. Pa-scoli. Drž. tož. Munafč: sodnik dr. Trampuš; zap. M. Massi. niiiitiiiiriimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuimimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimimniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SREČANJE GOSTINCEV ŠTIRIH PRIMORSKIH OBČIN Pomemben vzpon družbenega gostinstva na Primorskem Vanj so v zadnjih 5 letih investirali nad 6 milijard - 19 družbenih in 205 zasebnih obratov li vlomilci na muho tudi sedež Pokrajinske ustanove za ljudske hiše (IACP) v Gorici. Ko so zju- liiiiiiii 1 Mi i;:!::::!:::! ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO E N E L RIM — Ul. G. B. Martin, 3 IZPLAČEVANJE IZŽREBANIH OBVEZNIC 7% POSOJILA 1971 / 1986 S 1. marcem 1972 se bodo začele izplačevati po nominalni vrednosti izžrebane obveznice za skupno vsoto 8.000.000.000 lir iz omenjenega posojila. Obveznice se bodo izplačevale pri običajnih pooblaščenih bančnih zavodih. •H Valentinčiča iz Štarancana, ki Hi trčil v avto cadett, ki ga je vozil 23-letni Alessio Fratturi. Valentinčič se je pri padcu spahnil desno ramo, se poškodoval na nogah in ,i ... verjetno zlomil čeljust Zapisnik so ...o::;....j::::::::::::::::........................................... .................................................... napravili orožniki iz Triiča. Bilten s številkami izplačljivih vrednotnic je na razpolago lastnikom obveznic pri istih zavodih. neredu, z razmetanim pohištvom in prevrnjeno železno blagajno. Jasno je bilo, da so bili ponoči vlomilci na obisku. Zato so brž sporočili letečemu oddelku civilne policije, ki je u-gotovil, da so vlomilci skušali odpreti veliko železno blagajno in ko se jim to ni posrečilo, so vlomili v miznice, kjer so našli vsega skupaj kakih 13.000 Ur in jih odnesli, Nekaj škode so povzročili tudi na pohištvu. Policija je skušala zbrati vse podatke, ki bi ji omogočili priti do vlomilcev in sedaj nadaljuje s preiskavo v upanju, da jim bodo prišli na sled. Za enkrat so ugotovili, da so vlomilci verjetno prišli skozi prehod za avtomobile na dvorišče za poslopjem, šli od tu v visoko pritličje in tam vlomili vrata v enega izmed uradov usta nove. Ob navzočnosti predsednika skup- izboljša tudi zafrkljiva omemba Iz tržiške bolnišnice Včeraj so v tržiški bolnišnici pridržali za 15 dni na zdravljenju 60-letnega Giacoma De ves covi ja iz Tržiča, Ul. Fiume, ki je z mopedom zadel ob prepločnik, padel ter se poškodoval na lobanji in po obrazu. Za 40 dni pa so pridržali na zdravljenju mopedista 66-letnega Mateja ščine Nova Gorica Rudija Šimca, predsednika ajdovske skupščine Martina Greifa, predsednika Goriške turistične zveze Svita Vižinti-iier predsednika področnega strokovnega odbora Gospodarske zbornice za gostinstvo in turizem Ludvika Gabrijelčiča, je bil v petek zvečer v prostorih prenovljenega hotela Sabotin v Solkanu osmi letni shod gostinskih delavcev novogoriške, tolminske in i-drijske občine. Gre za izredno pomembno kategorijo zgornje Primorske, ki veliko prispeva h gospodarskemu in turističnemu razvoju tega opdročja. Od 700 do 800 oseb zaposlenih v 19 obratih družbenega ter 205 o-bratih zasebnega sektorja, to so samo nekatere osnovne, vendar zgovorne številke o pomembnosti te dejavnosti na zgornjem Primorskem. Če se nekoliko pobliže seznanimo z družbenim sektorjem, bomo ugotovili, da se je v zadnjem času obogatil z nekaterimi pomembnimi novimi objekti. Tako so, denimo, samo v zadnjih petih letih investirali od 6 do 7 milijard dinarjev v izgradnjo hotela v Črnem vrhu, hotela v Ajdovščini, ki ga bodo odprli 1. maja, skorajšnjo dograditev pomembnega gostinskega obrata v Bovcu ter prenovitev solkanskega Sabotina. Sodijo. da premore družbeni gostinski sektor okoli 700 novih ležišč ter 2.000 restavracijskih sedežev. Oh novogoriški magistrali bo po odstranitvi težav finansiranja na stalo novo gradbišče, kjer bodo zgradili moderen hotel s pokritim kopališčem. Zaradi bližine meje ter pomembnih tokov, ki se v mednarodnem turizmu vedno bolj pretakajo po Vipavski in Sošlti dolini, bodo novi objekti uspešen pripomoček za nadaljnji razvoj turizma. Ludvik Gabrijelčič je na srečanju gostincev dejal, da je srečanje nudilo priložnost gostincem, da se na takšnem enkratnem srečanju na leto pobliže seznanijo ter si izmenjajo poglede na celo vrsto skupnih vprašanj, neka gostinska delavka pa se je takole odrezala: «Ko se za Silvestrovo in za pusta naši gostje zabavajo, smo mi prikrajšani. Mi danes združujemo o-ba pratika te® ho*™0 zamujeno nadoknaditi*. Verjemite nam, da jim je to izredno lepo uspelo. Lekarne na tej in na drugi strani meje V zvezi s prvo debato deželnih predstavnikov na TV dne 16. t. m. pri kateri je deželni svetovalec dr. Drago Štoka omenil tudi pomanjkljivo stanje lekarniške službe v nekaterih predelih naše pokrajine, pri čemer je menil, kakor je pozneje sam poudaril, zlasti Beneško Slovenijo, Karnijo in Kanalsko dolino, kjer imajo ljudje tudi po več desetin km do najbližje lekarne, se je v nekem časopisu oglasil prof. Fumanert, predsednik lekarniške zbornice za Goriško. Kot opravičilo je ugotavljal, o čemer sploh ni bilo govora, da so lekarne na Goriškem zelo pogoste in da je malo občin, ki bi bile brez nje. Pri tem naj omenimo. da so med tistimi *malo» občinami vse tri slovenske občine v Sovodnjah. števerjanu in v Doberdobu ter da imajo nekatere vasi teh občin tudi 8 km daleč da 'ekame. Vsekakor pa to ne izboljša položaja v omenjenih nr p del ih videmske pokrajine, kakor ga ne dr. Fumanerija, da so lekarne redke tudi v goriški in redko naseljenih predelih Goriške na drugi strani meje, katerih Drago Štoka sploh ni omenjal, ker je govoril le o stanju v naši deželi. Počasna dela na cesti proti Podsabotinu Že nekaj tednov občinski delavci iz Gorice širijo cesto, ki pelje od transformatorske postaje v Pev-mi proti Hudičevi luknji in Podsabotinu ter obenem tudi širijo nekatere najbolj ostre ovinke na njej. Delo napreduje precej počasi, ker dela na njej premalo delavcev in tudi vTeme jim le prerado nagaja. Ker pa je cesta za mnoge družine, ki prebivajo na tem področju, edina povezava proti Pevmi in Gorici, morajo po njej kljub temu, da je močno razrita in ozka. Zato bi bilo prav, če bi delavci sproti odstranjevati blato in druge izkopanine pri širjenju in tako pustili vsaj toliko prehoda, da bi šla skozi v enosmerni vožnji vozila in pešci. Seveda bi bilo prav, da bi dela tudi nekoliko pospešili in tako bolje usposobili za promet to občinsko cesto, ki je važna tudi za turiste, ki gredo proti Klanjščkovi gostilni ali dalje do mejnega prehoda pri Podsabotinu JVada Ijevanje represije Kot da mera krivice ne bi bila že zvrhana, je šolsko skrbništvo te dni ponovno kaznovalo profesorja Marjana Komjanca. Po prepovedi poučevanja na trgovski šoli mu je te dni prepovedalo poučevanje tudi na slovenskih o-snovnih šolah. Vztrajanje šolskih oblasti v ■■represiji proti temu profesorju na krivičnih (in kot je samo priznalo) tudi protizakonitih izhodiščih, ponovno dokazuje, kako malo je odgovornim oblastem do ureditve vprašanja odnosov na tej šoli. Slovenski jatmosti postaja ob vsem tem vedno bolj očitno, da se v celotni gonji proti profesorju Komjancu že od prvega ravnateljevega ukrepa dalje skriva namen škoditi slovenski šoli. Snežne razmere na Goriškem Po poročilu z Lokev so imeli tam včeraj popoldne 15 cm snega in je še snežilo. Sneg je bolj moker, vendar je smuka možna in vse vlečnice delujejo. Tudi v Črnem vrhu nad Idrijo je dovolj snega za smučanje, vlečnici delujeta in cesta je plužena. ZLA TA POROKA NA VRHU i jto i T/ V petek je ouo v gostilni «pri Čotovih* na Vrhu prav tako veselje, kot je bilo pred petdesetimi leti. Franc Juren in njegova žena Roža sta želela praznovati sivojo zlato poroko prav tam, kjer sta si pred tolikim časom gledala v oči ter sanjala o bodočnosti. Okrog slavljencev jt bilo 42 povabljenih, med katerimi je balo samo vnukov dvaindvajset. Franc in Roža sta se spoznala na Vrhu, kjer sta tudi živela tri leta po poroki. Roža je Ma hči gostilničarja, Franc je bil pa takrat po poklicu kamnar in je delal v Cotjčevem kamnolomu v Dolu. Imela sta 8 otrok, 7 hčera in enega sina. Sin je komaj pri 18. letih padel pri partizanih, vendar nihče ne ve kje in je danes med pogrešanimi. Leta 1925 sta prišla stanovat na Poljane ter si tam uredila domačijo. Franc je delal v ladjedelnici, žena je pa opravljala hišna dela. Razen tega sta oba delala na polju ter si tako služila kruha, kd je bil takrat zelo grenak. Med vojno sta bila tudi po zaiporih, tako da se je včasih zgodilo, da so še mali otroci ostajali sami' doma. Franc, ki je stara korenina, zelo rad obuja spomine na mlada leta, ko je še kot avstrijski vojak ho dil po jarkih in grapah; bil je tu- di v Rusiji m v Srbiji ter je «slu-žil štirim cesarjem*, kot sam pravi. Slovensko gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja — 30. 4. in 1. 5. 1972 v Kranjsko goro. Cena 10.500 Ur. Vpisovanje vsak dan pri Janilu Waltritschu, Ulica XXIV Maggio 18. SPDT priredi 1 u t r l, 27. t m. smučarski izlet v Trbiž. Odhod avtobusa s Travnika v Gotici točno ob 6.30. Povratek je predviden od 19.30 do 20. ure istega dne. Turistična ustanova v okviru CISL organizira od 18. do 22. marca in od 1. do 5. aprila izlet v Rim. Cena izleta 39.000 lir. Ista ustanova organizira od 1. do 8. aprila izlet na Dunaj in v Budimpešto Vpisnina 77 tisoč lir. Podrobnejša pojasnila na sedežu CISL v Gorici, Ul. Roma 20. tel. 33-21. Prosvetno društvo »SOVODNJE* priredi DANES, 26. t. m. ob 20.15 v šolskih prostorih V Sovodnjah Prešernovo proslavo Na sporedu so: govor, recitacije, nastop sovodenjskega noneta ter pevskega zbora iz štan-dreža. Vabljeni! Prosvetno društvo < JEZERO * bo imelo JUTRI, 27. februarja v gosteh amaterski oder • Proseka - Kontovela. ki bo nastopil z veseloigro Pera Budaka v treh dejanjih KLOPČIČ Predstava bo ob 16. uri v prosvetni dvorani. VahUeni! P. d. «KRAS> Dol - Poljane in domača čitalnica priredita danes, v soboto, 26. februarja ob 20.30 v šolskih prostorih na Palkišču PREŠERNOVO PROSLAVO Na sporedu so: govor, recitacije in nastop domačega pevskega zbora. VABLJENI! Predstavi komedije Branislava Nušiča POKOJNIK............ napovedani za nedeljo. 27. februarja, in ponedeljek, 28. februarja v Katoliškem domu v Gorici, odpadeta zaradi bolezni v ansamblu. u urivu VERDI ob 17.15—22.00: (L amante del-1’Orsa Maggiore*. GiuUano Gemma m Senta Berger. Italijanski oarvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO ob 17.15-22.00: (Vlva la muerte... tua», F. Nero in E. VVal-lach: kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO ob 17.15 - 22.00 : (Rapporto sul comportamento ses-suale deUe studentesse*. igrajo štu dentke in njihovi prijatelji: Italijanski kinemaskopski film v barvah; mladini pod 18. letom Drepo-vedan. CENTRALE ob 17.15-21.30: (W Djan-go», A. Steffen in E. Barros; kfne-maskopski film v barvah. VITTORIA ob 17.15—21.30 (Io lono curiosa*. L. Myman in O. Ahlstedt: švedski film: mladini pod 18. letom prepovedan. Iržid AZZURRO ob 17.30: (La corta notte delle bambole di vetru*. 1. Ihuun in J. Sorel. Kinemaskop v barvah. EXCELS1UR ob 16.00: «Gič la teste*. R. Steiger m J. Cobum. Barvni film. PRINCIPE ob 17.30: (Gli aristogat-ti», Walt Disneyeva slikanica, dl richiamo della natura*. Dokumentarec v barvah. SAN MICHELE ob 17.30: (Robinson neltisola dei corsari*. J Mills Dodatek (Avventure di Stan e Olio*. Nura fiuriru SOČA (Nova Gorica): (Cena oblasti*, italijanski barvni film — ob 18. in 20. uri. SVOBODA (Šempeter): (Letališče*, a-meriški barvni film — ob 18. In 20.15. PRVAČINA: Danes zaprto. RENČE: (Neznani junaki*, italijanski barvni film - ob 18. ŠEMPAS: (Most na reki Kwab, a-meriški barvni film — ob 19 30. DESKLE: (Barquero». angleški barvni film — ob 19.30. Darovi in prispevki ZA PODPORNO DRUŠTVO v Gorici, namesto cvetja na grob pokojne Zlate Smet iz Gorice daruje družina inž. Čubeja 3000 Ur. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes je ves dan in ponoči odprti lekarna Soranzo, Verdijev Korzo 57 tel. 28-79 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ja v ti žiču odprta lekarna (Al Redentora dr De Nordls. Ul. RosseUi 21, ta lefon 72340. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprte cvetličarna Jožef Bandelj. Travnik, tal 5448. vljati na širšem področju likovne izraznosti, začenši z oljem, pa vse do fresk. Njegova sposobnost se kaže tudi na sedanji razstavi, ki nosi naslov «Umetniški trenutki». Je to pač ožji prerez preko zadnjega desetletja njegove ustvarjalnosti. Naš čas nekakšne slikarske svobode dozdevno ne krepi strokovne dovršenosti, kakršno vidimo v Bastianuttovih ustmri-tvah. Zato mu gre vse naše priznanje, da jo ohranja v svojih podobah, ki se kažejo tudi v neposrednem doživljanju narave, v različno navdahnjeni strukturi nekega pokrajinskega prostora ne glede na njegovo vsebinsko posebnost, kajti Bastianuttu vedno in povsod uspe kakovostno pričarati ploskovito resničnost v migotanju ozračja, pa naj si bo to še tako preprost izrez stvarnosti kot je na primer gola stena in v njej vrata. Tri takšna olja so na tej razstavi prav gotovo izjemne u-stvaritve, posebno še olje z naslovom «Zaopažena vratan. Očitno je, da uspe Bastianutto visoko umetniško obogatiti vse, kar ga obdaja, pa naj gre za že razpadajoči prevrnjeni čoln, ali za arhitekturno dragoceno prižnico, za semeniščnike s plapolajočimi haljami na vrtiljaku, ali pa za gostilniški vrt jeseni, za openski borjač v soncu, ali za predmestno hišo. Lahno nihanje v izraznih vrednotah se tu skladno povezuje preko raznih obdobij povsod v slikarsko dognane umetnine, pa čeprav slika bolj gladko pestro cvetje, ali pa z globokimi brazdami potez čopiča podano mračno delavnico šivilje. Šest rahlih risb golih žensk pa nas spominja, da ima za Bastianutto človeški lik e-nako pomembno važnost kot jo ima njegovo tipično krajinarstvo. « « » Akvatinte in jedkanice Silve For-cessin smo že večkrat videli na skupnih razstavah. Šele sedaj pa se nam nudi priložnost in sicer na razstavi v občinski galeriji da se bolje spoznamo z delom te mlade tržaške umetnice, ki se je štiri leta izpopolnjevala v grafiki pri znanem Friedleanderju in Molda-vaniju na poletni akademiji v Salzburgu, kjer je leta 1967 prejela častno nagrado mesta Salzburga za jedkanje. Poznavalec okolja o-menjene akademije, ki ji daje u-metniški blesk prisotnost velikega prvoborca ekspresionizma Oskarja Kokoschke. bo ob ogledu razstave spoznal, da si je umetnica tisto nagrado zaslužila. Akvatinte kot so listi »Lovci metuljev», tženske s pošastmi», * hrano» in tZa- sledovanje», namreč po svoji izrazni moči prvin ekspresionizma zdaleč in v mogočem nadkriljujejo dela nekaterih znanih in zrelejših obnavljalcev ekspresionizma. Globlji pomen njenih risarsko sicer jasnih izmaličeni stvarnosti pa o-staja dojemljiv zgolj z vizionarno domišljijo obdarjenim ljubiteljem grafike, katerih ne moti, da ne bi občutili sluteni razvoj plesne u-metnosti za iznakaženimi človeškimi liki v listu «Plesalci». Doseže pa Forcessinova višek svoje grafike v dveh trobarvnih akvatintah, ki dokazujejo nadaljnji kakovostni vzpon njenega udejstvovanja. Bianca Catolla. katere živobarvno po izrezih šablon nabrizgane tempere polnijo drugi del ob MILKO BAMBIČ IZ UMETNOSTNIH GALERIJ (Nadaljevanje na 6. strani) OB 400-LETNICI KMEČKEGA UPORA Spomenik v Samcih pri Gornji Stubici Sprejeta je bila rešitev, ki jo je predlagal znani hrvatski kipar Antun Augustinčič Kakor smo že poročali, je bil v sredo zvečer v prostorih barkovljanskega PO sestanek, ki ga je sklical enotni odbor proti vpadnici čez področje Barkovelj. Bastianutto v Cartesiusu Forcessin in Catolla v občinski čeprav gre za precej obsežen program, ki predvideva tudi precejšnje nasade oziroma reševanje drevja in drugih nasadov, ki morajo ostati, kakršni so. V prihodnjem letu, to se pravi v letu 1973, bodo presadili le nekaj sadik oziroma dreves, spomenik z vsem svojim okoljem pa bo oziroma mora biti dokončan najpozneje do jeseni prihodnjega leta. Menijo pa, da bo vse to pripravljeno še prej. Skoraj polovico stroškov za postavitev spomenika, za restavriranje dvorca, v katerem bo pozneje nameščen muzej o kmečkih uporih, in sploh za ureditev kraja Samci, bo kril republiški sabor, pri financiranju vseh priprav pa bodo sodelovale tudi druge republike. To pomoč sta že zagotovili Črna gora in avtonomna pokrajina Vojvodina. Takoj po drugi svetovi vojni, to se pravi pred skoraj 27 leti se je Riccardo Bastianutto uveljavil v tržaškem umetniškem svetu in v širši javnosti tudi s tem, da je odprl lastno umetnostno galerijo tLa strega*. Ta njegova pobuda si- V sredo, 1. marca, bo v galeriji Rossoni odprl svojo razstavo slovenski slikar Boris Zuljan. — Na sliki vidimo njegovo olje »Anterier z naslanjačem*. cer ni obveljala, kajti v tistih razmerah m niti mogla dolgo potra-jati. toda njegovo ime se že dolgo povezuje z najlepšimi tradicijami tržaškega slikarstva, prvenstveno krajinarstva. Razumljivo je zato, da je prišlo na otvoritev njegove že 37. osebne razstave v galeriji tCartesius* pred tednom dni zelo veliko občinstva, seveda prvenstveno ljubiteljev umetnosti. Bastianutto že dolgo poučuje likovnost na domačem državnem zavodu za umetnost, kjer svoje umetniške sposobnosti prenaša na mlajši rod. Njegova vnema je verjetno povezana z njegovo daljno vnemo iz 1929. leta. ko je tudi sam začel ustvarjati in se uveljar Pred nedavnim smo poročali o pripravah na proslavo 400-letnice kmečkih uporov v Sloveniji. Tedaj smo tudi napisali, da se program, ki se s tem v zvezi pripravlja v Sloveniji, povezuje s programom, ki ga ob isti priložnosti pripravljajo na Hrvaškem. Iz hrvaškega tiska povzemamo, da so se v velikih ateljejih znanega hrvaškega kiparja Antuna Augustinčiča pred dnevi zbrali predstavniki odbora za proslavo ter predstavniki sklada za postavitev spomenika kmečkemu uporu na Hrvaškem. V »rdela vitici* znanega hrvaškega umetnika, kjer so že pripravljene idejne skice za spomenik, so se zbrali predstavniki tistih dveh organizmov, la pripravljajo del proslav na Hrvaškem. da bi proučili tekoče zadeve glede postavitve spomenika in tudi glede proslave same. O dosedanjih pripravah je govoril tajnik sklada za postavitev spomenika Josip Matajič. Pravzaprav je govoril o postavitvi spomenika v bližini Gornje Stubice. Nato so v razpravo o dosedanjih pripravah ter o nadaljnjih načrtih posegli še predsednik sabora SR Hrvaške Jakov Blaževič, ld je tudi predsednik odbora za proslavo 400-letnice junečldh uporov, nadalje podpredsednik sabora Mirko Božič, republiški sekretar za prosveto in kulturo Veseljko Velčič, ki je hkrati tajnik omenjenega odbora za proslavo; končno je posegel v razpravo tudi predsednik skupščine občine Donja Stubica Juraj Koko-lič, ki je hkrati tudi predsednik sklada za zgraditev spomeniških objektov v Samcih pri Gornji Stubici. Kakor je znano, so sprejeli za postavitev spomenika kmečkemu upo-u v kraju Samci predlog, ki ga je dal Antun Augustinčič in ki predvideva postavitev mogočnega bronastega kipa Matije Gubca, okolje pa bodo sestavljali bronasti reliefi, ki bodo ponazarjali prizore iz stubiških bojev ter motive iz Krleževih »Balad Petriče Kerem-puha». Razpon reliefa bo znašal okoli 40 metrov, višina pa bo v poprečju 7 metrov in pol. Bronasti kip Matije Gubca bo visok 5 metrov in pol. Kip Matije Gubca bo postavljen na koncu platoja, ki je zamišljen kot prostor za kulturne manifestacije. Prostor se končuje ali če hočemo začenja s stopniščem. V okviru reševanja lokacije spomeniških objektov je tudi vprašanje Oršičevega dvorca, ki ga je treba restavrirati in posredno s tem tudi rešiti. Pravzaprav se restavracijska dela že opravljajo in vse kaže, da se bodo končala že letos do srede leta, vsekakor do začetka avgusta. V kratkem pa bodo začeli tudi z gradnjo obhodne ceste, ki bo obkrožala ves spomeniški kompleks. Urediti bo treba seveda tudi dostopno cesto, vtem ko so dela za ureditev okolja v teku in če ne bo večjih motenj, bodo ta dela končana že letos, pa IX. Tudi v sosednih Hujah se je število zidarjev hitro večalo. Te dejavnosti so se lotevali novi mladi delavci. Vloge mojstrov so tik pred vojno prevzeli Valentin To-mažič-Jerinov, Anton Valenčič-Pre-mec in Jože Cek-Divjak. Drugi mlajši pa so bili njihovi družabniki. Pogosto pa so sestavljali mešane skupine s Pregarci. Te so se glede na obseg in naravo dela ter sposobnosti delavcev in njihova medsebojna osebna razmerja stalno menjavale. Obdobje med 1895 in 1912 štejejo pregarski mojstri med izredno ugodno. Hitro sta rasli tržaško in reško pristanišče in z njima mesti. V notranjosti Slovenije, v Celju, Mariboru, Ljubljani (to je potres uničil 1895. leta), v Trbovljah in tudi po primorskem podeželju se je mnogo gradilo, strojna tehnika pa je v gradbeništvu le počasi prodirala, Dela je bilo povsod dovolj in tudi zaslužki so bili kar dobri. Skupine (kompa nije) od 7 do 10 mož, ki so jih vodili Anton Konestabo-Nemec, Anton Konestabo-Ščoparin, > že Pa-ropat-Terezin in drugi mlajši mojstri, so odhajale vsako pomlad in sredi poletja v Ljubljano, Celje, Trbovlje in Maribor. Jeseni in pozimi pa v Trst, Pulj, Ilirsko Bistrico. Podgoro, Postojno in proti Reki. (Na Reko so šli neradi, ker so imeli tam hudo konkurenco v boljših Kastavcih). Iz te dobe povzemam izročila nekaterih še živečih zidarjev. Prisluhnimo jim. ANTON ZADNIK-ZG. PAVLOR, rojen 1890, je povedal: »Zidati sem začel s 16 leti. Najprej sem se okoli 1906 do 1912 pridružil skupini Antona Konestaba-Nemca, ki je bil tedaj star od 35 do 40 let. Nekajkrat smo odšli spomladi na Štajersko v Celje, Zidani most, Trbovlje in Hrastnik. Naš mojster je znal odlično govoriti po nemško in ker drugi nemščine nismo obvladali, smo mu nadeli vzdevek »Nemec*. On je prevzemal dela (gradnjo podpornih zidov ob železnici v Zasavju, v cinkarni v Celju in tudi v Mariboru). Delali smo, ko je bilo lepo vreme, od zore do mraka in si sami kuhali. Kuhal je tisti, ki je bil najbolj vešč, največkrat starejši zidar. Redno je bila na mizi polenta, zabeljena s Špehom, meso, krompir in fižol. Izbirala smo, kar se je hitreje skuhalo. Delali smo navadno od marca do julija, potem pa od avgusta do konca novemOra. Tedaj smo se vračali domov prezimit. Nekateri so odhajali pozimi v Bosno in na Hrvaško tesat doge in pragove za železnico. Pozneje, med italijansko okupacijo, je bilo teže dobiti delo. Tedaj sem večkrat zidal z mojstrom Jožetom Paropatom-Te-rezinom in Jožetom Bubničem- Ška- ričem pri gradnji kmečkih hiš po Brkinih.* JOŽE TOMAŽIČ, rojen 1878, se iz svoje mladosti in skoraj 80-letne zidarske »kariere* spominja: »Zidati sem začel s 14. leti. Najprej sem delal s starejšimi pregarskimi mojstri po okoliških vaseh, v Podgori pri II. Bistrici in na Pivki. Ko sem se dobro izučil, sem šel v Trst, na Reko, v Pulj in tudi na Štajersko, kjer je bil nekaj časa moj mojster Italijan Versolatti. Delali smo na Pregarskem pri gradnji železnice in železniške postaje. Dalj časa sem delal po Štajerskem tudi z italijanskim mojstrom Scantijem. Poznal sem mnoge starejše pre-garske mojstre. Tudi občudovanja vrednega Janeza Bubniča-Kalano-vega, ki je izklesal monštranco na svojem portalu, in njegove sinove, Janeza, Antona in Jožeta. Najbolj nenavaden človek, ki sem ga kdajkoli poznal, ni bil zidar, pač pa kopač vodnjakov Jožek Konestabo-Grgurjev. Zato smo ga klicali »Štimar*. V mojih otroških letih je imel že najmanj 70 let, vendar je še kopal vodnjake. Starejši zidarji pa so jih obzidavali in mi marsikatero zanimivost o njem povedali, vendar sem jih večino pozabil, saj imam že skoraj 100 let. Nekaj pa se jih še spominjam.* Ker sem tudi sam veliko zanimivih slišal o »Štirnarju*, saj je bil znan po vsej pokrajini, me je radovednost spodbudila, da sem Tomažiča poprosil, naj se le poskuša česa o njem spomniti. Na pomoč mi je priskočil še Tomažičev mladi gospodar France Zadnik in njuna pripoved o »Štimar-ju» se je razživila. Prisluhnimo ji! ZGODBA O »JUŽKU* KONESTABU »ŠTIRNARJU* »Jože Konestabo, ki so mu pravili 'Južek’ in tudi 'Štirnar’ (rojen je bil leta 1819 kot eden izmed desetih otrok Jakoba Kone-staba, roj. 1780, in Margarete Malečkar (op. Maks Zadnik) (40) je bil majhen, toda zelo plečat in močan kot nekakšen Peter Klepec. Vse življenje je kopal po Brkinih, v Podgori in na Pivki vodnjake. Nakopani material je metal z dna vodnjaka z lopato ven. Ko ga ni mogel več vreči čez sleme hišne (40) Matična knjiga umrlih, žup. urad Pregarje, str. 12. Nekdo je temu dečku rešil življenje. Si bil ti? Ta deček je bil eden tolikerih, katerih življenje je viselo na nit®' Nekdo ga je rešil, ker je pravočasno dal kri. Nekdo kot ti, kot toliko drugih. Nekdo v starosti od 18. do <’”• leta. Preprost človek s svojimi problemi družine, dela, študija. P”8’ kot ti. Lahko si bil ti, če si med tistimi 500.000, ki so se odzvali P0-zivu in dali kri. Da, 500.000 oseb se je odzvalo. Toliko drugih pa je našlo kakršni koli izgovor, češ da. ne utegnejo, da jih boli glava, če dajo kri, 88 pa da se bo že našel nekdo, ki bo dal kri. Ali pa so skušali najti kak drug izgovor. Enega tolikerih br vorov, ki jih ljudje najdejo v podobnih primerih. . Če bi bilo odvisno od njih, bi ta deček morda že ne bil ^ živimi. Tudi zaradi njihovega obnašanja je stanje v bolnišnicah tako žavno, da v nujnih primerih postane kirurški poseg dramatičen sto se preprost incident spremeni v tragedijo), da je življenje tisti”; ki potrebujejo stalne transfuzije krvi (in takih otrok je veliko), 18 ko negotovo. , ,. Kajti v Italiji se stalno čuti potreba po krvi. Malo je namreč “ stih, ki jo dajo (le eden na sto), in toliko jih je, ki bi jo lahko ”aU' pa je ne dajo. Ali imaš še kak izgovor? Do včeraj bi lahko hlinil, da tega nisi vedel. Danes je to vedn0 težje. Potreba po krvi je vedno večja* Čakamo te. Kri se daje, koder je ta z”8*1 Ctfhpagne di utilita sociale promosse dalla Confederarion. Generale della JPubblicita. ......................................................m......umi.....................„1111....jimtiiiiiiimi...111111111111.....................1...... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne spuščajte se v tvegane posle, ker bi vam moglo spodleteti. Preveč ponosni ste in to se odraža v vaših odnosih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če ste se odločili za to pot, vztrajajte do konca. V družini boste morali spremeniti odnose. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vaši predstojniki bodo imeli razumevanje do vas. Ne ustrašite se torej težavnejših del. Vsestransko zadoščenje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne bodite živčni, hkrati pa tudi ne preveč zahtevni. Spor z ljubljeno osebo. LEV (od 23.7. do 22 8.) Več načrtnosti pri delu. S tem bi pridobili HOROSKOP na slovesu. Doma vse v najboljšem redu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite, da vaše previdnosti ne tolma-fcijo kot strah. Vaša zvestoba bo poplačana z globokimi čustvi, i TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ker ste spretni, boste preprečili na pako in si zagotovili uspeh. Ostra diskusija v družini. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Uspeh bo dober, pa čeprav ste pri- čakovali več. Vedite, da niste n svetu sami. STRELEC (od 22.11. do 20.1*' Zelo ploden dan in vsestransko doščenje. Skušajte ohraniti v d žini primerno ravnotežje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1-) £ čas, da bi prevzemali tvegane P05 ’ Nemir, ki ga čutite, je trenute * Preveč ste zaverovani vase. .Ip. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) ^ miren dan, ki bi znal sp-evreči va načrte. Ohranite sedanje razp°*°z nje v družini. ^ RIBI (od 20.2. do 20.3.) S jim načrtom ne boste uspeli- f* ga ne načenjajte in ne vsi*J1?'|i. Verjetno se boste z nekom sreč strehe, je rekel gospodarju, da je vodnjak dovolj globok in je prenehal kopati. Seveda je potreboval za tolikšno moč tudi veliko hrane. MAKS ZADNIK (Nadaljevanje sledi) | FILMSKI KROŽKI V TRSTU Antonionijeva retrospektiva v Cappelli Michelangelo Antoniom je danes med najbolj slavnimi italijanskimi in svetovnimi režiserji. «Antonioni, režiser alienacije* je postala že fraza. A šele s svojima zadnjima dvema filmoma tBlou) — Up» (1967) in tZabriskie Point» (1970), je postal znan široki publiki Svetovna kritika ga je odkrila v Cannesa preko filma rL'aventura* (1960) in je navdušeno sprejela tudi naslednja dva dela trilogije, »La nottet (1961) in tL’eclissen (1962), ter film til deserto rosso» (1964). Veliko prejšnjih Antonioni-jevih filmov pa je še malo znanih; zato je lani La Cappella Under-ground (Ul. Franca 17) začela retrospektivo Antonionijevih filmov ter predstavila kratkometražni »N. U. - Nettezza Urbana» (1948), epizodo tTentato suicidio» (iz filma tAmore in citta» (1953) ter celovečerne filme tCronaca di un amore» (1950), tl vinth (1952), tLa signora senza camelie» (1953) til grido» (1957). Letos se retrospektive nadaljujejo z naslednji mi predvajanji: Danes, v soboto 26 februarja ob 18.00 in 21.00 uri: tL’eclisse» (1962), ki je med najpopolnejšimi in najzrelejšimi umetniškimi ustvaritvami Antonionijevega proizvodnja. V torek, 7. marca, ob 19 00 in 21.00 uri: tLe amiche» (1955), povzet po povesti Cesara Paveseja, ki predstavlja prehod med zgodnjim in zrelim obdobjem Antonio-nijevega proizvajanja. V sredo, 8. marca, ob 19.00 in 21.00 uri: tNel segno di Roma» (La regina del deserto)» (1959), film, Id ga je začel Guido Brigno-ne, ker pa je zbolel, ga je skoraj v celoti režiral Antoniom (le neka'■ prizorov je posnel Riccardo Freda). S. G. PREGARJE IN PREGARSKI ZIDARJI ZLATA DOBA ZIDARSKE OBRTI IN ZARES VELIKIH MOJSTROV Zidarili so bolj malo doma, zato pa po vsej Sloveniji in tudi drugod. TOI£ SVETINA lllllll llllllll INI lllllllllllllllllllllllllll TRETJA KNJIGA «Tudi jaz postajam trdna kot še nikoli doslej. V meni Je tvoja moč in odločnost. Pripravljena sem se boriti za vsak dan posebej, čeprav se tudi bojim, ko vidim, da nam groze stvari, katerim se je težko upreti.« Kotički njegovih ust so se zganili od zadovoljstva, pritisnil jo je k sebi, da bi Ji pokazal, da sta eno. «Ponosen sem nate, Ana. Midva vsaj veva, kam greva. Sprijaznila sva se s tem, da Je življenje boj in da ima vsak gib svoj vzrok in vsako dejanje posledico. Saj razumeš. Ni mi do tega, da bi bil kaplar ali general. Saj imam poleg ciljev, ki jih je začrtala revolucija, tudi svoje življenje.# «Vem, Primož, mika me tvoja samosvoja pot, ln jaz hočem itd s teboj kamor koli, tudi na konec sveta, če hočeš. Zato, ker zaupam vate, In zato, ker sem tvoja. Ob tebi sem tako mirna in spokojna.. .* «Bal sem se, da me tudi ti ne bi na tihem zaničevala... Mnogi so me devali v nič in mi sodili, ne da bi me bili poznali. Se pljuvali bi me, če bi jim kdo rekel, ustrelili bi me, če bi Jim kdo ukazal... Zakaj? Ne morda zato, ker so po srcu slabi, temveč zato, ker se radi sprijaznijo s ponujeno resnico, ne da bi o njej razmišljali. Naj ti preberem, kar sem zapisal v tej zvezi v svoj dnevnik.# Vzel je svojo usnjeno torbo, Jo odprl in Izvlekel Iz nje zvezek, ki so se mu poznali sledovi dežja In pohodov. »...Kdor ne prizna poraza, ne more biti poražen, če Je le pripravljen, da se bo še boril. V meni pa še vedno odmeva krik tistih, ki prihajajo. V nekaj bojih iz bližine, ko sem se nagledal krvi, sem dognal, da človek najgloblje živi na meji smrti. Takrat se čas zgosti, takrat rasteš vase. Zaveš se, da ni nikogar ki bi vedno samo zmagoval. Sklenil sem ,da se nikoli ne bom izmaknil borbi, čeprav me bo strah in se ne bo obetala zmaga. Bolje je pasti zadet v prsi kot v hrbet, če že moraš pasti. Se bolje pa je, če ne padeš. Konec koncev je boj najmočnejši zakon obstoja. Smrt in življenje se vedno gibljeta vzporedno. Pravzaprav se prelivata. Tudi poraz in zmaga sta dva obraza istega bitja. In nerazdružljiva sta si kot strah in pogum. Včasih sd zaželiš smrti, pa sd zato priboriš življenje. Mnogo sl jih je nakopalo smrt, ko so hoteli živeta. Tudi poraz je lahko uvod v zmago, kot je zmaga lahko vzrok poraza. Tudi pogum največkrat vzklije v strahu. Človek, ki se kot ml bori za življenje, je tvegavec, ki lovi na vrvi ravnotežje. Pošiljajo nas na pot, ki se Ji ne moreš izmakniti, če v začetku slutiš smrt, pričakuj vsemu nakljub možnost zmage, ker boš tako laže ukanil smrt. Če vidiš v začetku zmago, se pazi pred utvaro, ker te lahko preseneti smrt. Zmaga in smrt hodita vštric. Loči ju samo nepazljiv korak, trenutek, ki ga ura niti ne zazna, in razdalja, ki ni zarisana v človekovem merilu. Namenil sem se, da se bom vedno upiral. Tudi premoči. Upiral pa se bom s pametjo, ne samo s srcem. In znal se bom umakniti, preden bi me premoč zdrobila. Umik ni zame poraz. Je samo iskanje novih moči za boj v drugačnih okoliščinah ...» «Puslušala bi te še in še... Kadar koli sva skupaj, imam občutek, da ostane med nama mnogo neizrečenega. Vedno mislim, da ti nekaj pozabim povedati. Zdaj tl bom tudi jaz nekaj prebrala. Vidim, da je prav, če pišeš, če ne zapišeš, se misli razblinijo.# Prelistala Je nekaj strani, da je poiskala misli, ki mu jih je želela povedati. «... Kaj sva midva? In kaj vse še nisva? In kaj bi rada bila? Dve preganjani ptici sva, ld osvajata zrak in višino. Letiva tja, kjer je sinjina redka in zrak prosojen. Tja, kjer sva sama. Dva oblaka, ki sta se spojila v en sam oblak. Nabit s temo in hkrati s svetlobo. Z željami po daljavah in z željami po višinah. Zemlja sva, zemlja napojena z dežjem, veter sva v daljni neznani pokrajini, dve ukleti skali sva v gorah, dva sva, pa vendar eno. V naju zveni tišina neba, pesem rek in strah prepadov...# Priprla je zvešček, se obrnila k njemu in dejala: «Poznaš me In veš, da se rada vdajam sanjam, čeprav hočem čvrsto stati na tleh. Včasih sva se menila, da bi odšla v mesto, zdaj si tega ne želim več. Sanjarila sem, da bi na ruševinah tvojega doma zgradila nov dom na robu gozda, dom z velikim sadovnjakom, poln sonca in sanj. Kar všeč bi mi bilo, če bi bila malo stran od ljudi in bolj sama; če bi Imela psa ln čebelnjak kot stari Travnikar...» Pritisnil Jo Je k sebi In ji zaprl usta s poljubi. Spomnil se Je na njeno pismo Iz Idrije, ki ga je stokrat prebral. «Ana, vse bo tako, kot si želiš. Zdi se mi, da bereš moje misli.# «Toda kaj vse se bo še medtem zgodilo?!... Ne veš, kako nestrpno pričakujem otroka. Daj roko sem...» Položila je njegovo dlan na svoj nabrekli trebuh. «Ali čutiš, da se premika?# čutil Je, da se je pod njeno mehko, toplo kožo nekaj zganilo, mnogo močneje kot pred mesecem, ko je bil pri njej. «Ven hoče! V ta mrzli, krvavi svet... Se mesec dni, Pri-ipož... Morda bo takrat že konec vojne! Kako naj mu bo ime? Ti odloči!# «Primož naj bo, če bo fant; če pa bo dekle, naj bo Anu-ša, da bo zvenelo po partizansko če ti Je prav.# «Seveda mi Je prav. Vse, kar je tebi. Dobra žena tl bom, Primož, z menoj ne boš imel preglavic. Vse težave sva že izkusila in plačala.# «Drago sva jih plačala, življenje ne da ničesar zastonj. Vzame pa, ne da bi povrnilo.# Za nekaj časa Ju Je zagrnil molk. Po Primoževem obrflZU se je razlil pramen mesečine. V hlevu je zapel petelin s skrhanim glasom, ko da bi k0®8 zadela v kamenje. Oba sta se zdrznila. Bilo jima je Kot D bila ujeta v mrežaste niti, ki bodo oživele vsak čas in P°te“’ nile narazen, čas jima je tekel naglo, kot gine voda v peseK' «Kmalu bo jutro in odšli bomo naprej...» «Pa se mi zdi, da si morava še toliko povedati.# “Tudi jaz imam ta občutek. Toda tistemu, ld ljubi, mor* vedno še nekaj ostati...» Dvignila se je v postelji in se zastrmela v okno, kjer s® je odzunaj lepil srež. Tam Je bila jablana in na nji veja, katero so hoteli obesiti Travndkarja. Od takrat je minit0 kot leto. “Kaj nama preostane?# Je dejala zamišljeno. «Iskati in upati. In morda še kaj.# «Vztrajati in obstati,# je dopolnil Primož. Zmotilo ju je škripanje snega pod korald straž. Na ^ so zvezde bledele in utripale, kot bi jim zmanjkovalo sveti0' be. Ana je vstala in spet naložila na ogenj. Legla je k njeh1 nazaj ln zazrla sta se v plamen. «Prebedela sva noč, pa sploh nisem zaspana. Smiliš mi, ker boš moral na pot, v gozdove Jelovice, jaz pa ^ spala za pečjo.# «Navajen sem. Noč brez spanja lahko premagam.” «Primož, s teboj bom. Moja fantazija ima krila.# . «- Žalostno je obmolknila, zakaj petelinji glasovi so bili ^ drznejši, in vedela sta, da bo četa kmalu vstala. Zato sta pogovarjala brez besed. Predala sta se nežnostim, tistim, ld dramijo v krvi dave spomin in razbuhtajo iskro v plamen, ko se odkriva tist> po čemer vsi hrepenimo in zato zakrivamo. Hotela sta izIZ biti vsaj trenutke, ki so jima še ostali, da bi jima zavest v hudih dneh, ki so grozeče viseli nad mračnim dom. Prepustil se Je ljubkovanju njenih rok in njenih uS^ ln las, ki so drseti po goli koži. Zaprl Je oči in ležal negi°n ’ DOMAČI ŠPORT O A N KS SOBOTA, 26. FEBRUARJA 1972 ODBC ^A MOŠKA C LIGA 21.15 v Trstu, stadion «1. maj» Kras — Caldini KOŠARKA DEČKI 15.30 v Trstu, stadion «1. maj* ®0f — Inter 1904 * * * JUTRI NEDELJA, 27. FEBRUARJA 1972 SMUČANJE SLOVENSKE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE 10.00 v Sv. Antonu °fganlzlra SPDT * * Ur TROFEJ CANTONI (veleslalom) 9.00 v Forni di Sopra Nastopa tudi SPDT (mladinci) * * * NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA T5.00 v Križu »esna — S. Anna * * Ur 15.00 v Dolini "reg — Juventina * * * 15.00 v Bazovici tarja — Staranzano * * * 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Padričah Primorec — Roianese * * * 15-00 na Proseku Primorje — India * * * 10.30 v Trstu, stadion «1. maj* Union — Esperia * * * NARAŠČAJNIKI 9.15 v Trstu, stadion «1. maj» 'riestina B — Gaja * * * 10.30 v Dolini Breg _ Fortifudo Ur * * 12.30 v Trstu, Sv. Alojzij l'bertas TS — Vesna * * * 14.00 v Padričah Union — Primorje ODBOJKA ŽENSKA B LIGA ' ^ 10.30 v Gottolengu »ignoni — Bor , . . * * * 10.30 v Trstu, stadion «1. maj* Breg — Libertas Brescia * * * 15.00 v Trstu, stadion «1. maj* »»kol _ OMA ŽENSKA C LIGA 15.00 v Trstu °ga — Azzurra * * * 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, Bane »loga _ pov Ribium * * * 16.00 v Pordenonu Ordenonese — Dom * * * KOŠARKA MOŠKA D LIGA 15.30 v Trstu, Ul. detla Valle 8°r — CUS Padova MLAJŠI MLADINCI T1.00 na Opčinah r°l*t — Lloyd Adriatico B DEČKI 8.3o v Trstu, Ul. Ginnastica l'oyd _ Rdet NARAŠČAJNICE k^;00 na Opčinah 0,ef — Ricreatori NA MLADINSKEM EP V TRBIŽU Brez presenečenj Spored DANES 10.00 tek za kombinacijo JUTRI 9.00 štafeta 3x5 km za mladinke 10.00 štafeta 3x10 km za mladince 13.00 skoki TRBIŽ, 25. — Sovjetski smučarji niso imeli konkurentov v' prvem dnevu evropskega mladinskega prvenstva. Sovjetski tekači so pregazili nasprotnike v teku na 10 km, kjer so med prvimi desetimi zasedi kar tri mesta. Zmagal je 20-letni Anatolij Šmigun, ki je star-tatl med zadnjimi. Med potjo je prehitel kar sedem drugih tekmovalcev in dospel na cilj še svež. Po tem teku ni dvomov, kdo bo v ne-nedeljo zmagal v štafeti 3X10 km. Na drugo mesto se je uvrstil Vladimir Lukjanov tretji je bil predstavnik Z. Nemčije Franz Betz. Lestvica teka na 10 km (mladinci) 1. Anatolij šomigun (SZ) 33’20"45 2. Vladimir Lukianov (SZ) 33’34”33 3. Franz Betz (Z. Nem.) 33’41”32 4. George Zipfel (Z. Nem.) 33’47”73 5. Jan G. Berger (Norv.) 33’52”09 6. Esko Lachteenoya (Fin.) 33’53"70 7. Erik Wireppling (Šve.) 33’54”53 8. Aleksander Bogdanov (Sovjetska zveza) 34’01”36 9. Simon František (ČSSR) 34’04"67 10. Jean P. Pierrat (Fr.) 34’10’'53 Tudi med ženskami je zmaga v teku na pet kilometrov postala plen Sovjetinj. Presenečenje ie pripravila 18-letna Ruth Rehemaa, na katero ni niti v sovjetskem taboru nihče računal, saj ie bila favoritinja Ljudmila Dulova, ki ie nato zasedla šele šesto mesto. Razočarale pa so italijanske predstavnice, ki niso šle preko 36. mesta Lestvica teka na 5 km (mladinke) 1. Ruth Rehemaa (SZ) 17’53”37 2. Marita Dottenveich (Vzh. Nemčija) 18’08"91 3. Blanka Safarova (ČSSR) 18’09”95 4. Petra Hinze (V. Nem.) 18'13”62 5. Fazja Zahirova (SZ) 18'28”12 6. Ljudmila Dulova (SZ) 18’31”40 7. Siigrun Krause (V. N.) 18’33”73 8. Biorg Lund (Norv.) 18’35"48 9. Tove Engebretsen (Norveška) 18’42”46 10. Miroslava Jaskovska (ČSSR) 18’46"23 Popoldne so bili prvi poskusi v skokih za nordijsko kombinacijo z olimpijske skakalnice «Fratelli No-gara», ki je ena najmodernejših v Evropi in dopušča skoke do 82 metrov- Nordijska kombinacija ge bo zaključila jutri s tekom na 10 km. Med skoki si je zlomil gleženj Do-menico di Padova, ki ie oslabil že itak šibke italijanske vrste. Boj za prvo mesto se bo omejil je na Vzh. Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ki imata vsaka po tiri tekmovalce med prvimi desetimi. Skoki za kombinacijo 1. Heinz J. Schultz (V. Nem.) 212,0 2. Stanislav Kavulok (Pol.) 207,7 3. Aleksej Baranov (SZ) 206,9 4. Illka Toumykoski (Fin.) 206,3 5. Pal Schietne (Norv.) 206,2 6. Klaus Tukhscherer (V. N.) 206,0 7. Scheibenhof Axel (V. N.) 205,5 9. Zakirov Farit (SZ) 201,0 10. Legierski Jan (Pol.) 194,7 11. Leonardo De Crignis (It.) 193,5 19. Marcello Bazzana (It.) 181,6 KOLESARSTVO MILAN, 25. — Gimondl in Renz sta zmagala na šestdnevni kolesarski dirki v Milanu. Dosegla sta kar 144 točk več kot drugouvrščena Motta in Sercu. OBVESTILA SPDT priredi jutri, ob priliki 6. ZŠI avtobusni izlet k Sv. Antonu pri Trbižu. Odhodi avtobusov bodo potekali tako: AVTOBUS A 6.00 iz Trsta, Ul. Cicerone 6.10 iz Rojana 6.15 iz Barkovelj AVTOBUS B 6.00 s Proseka AVTOBUS C 6.00 iz Trebč 6.10 z Opčin 6.20 iz Križa * * * SPDT sporoča, da je bil tekmovalec članske kategorije št. 80, Aldo Cingerla, ki je nastopil na ZŠI preteklo nedeljo, diskvalificiran (ni odstopil) ker je spustil vrata št. 20. * * * SPDT sporoča, da bo na jutrišnjih ZŠI tekmovalka št. 37, Danijela Rupel (miška) nastopala za PD Škamperle, ne pa za PD I. Cankar. Tekmovalka Tanja Vekjet bo startala s št. 78 (tretje serije), kot zadnja miška po št. 58. Tekmovalec Aleksander Sedmak (Vesna) bo startal s št. 38 (tretje serije) kot zadnji mišek po št. 83. Tekmovalka Nadja Rupel bo startala s št. 109 kot zadnja ci-cibanka. * * * ŠD Breg bo organiziralo jutri ob priliki 6. ZŠI v Sv. Antonu pri Trbižu, avtobusni Izlet. Vpisovanje pri vaških zastopnikih. ■*m | BOKS KOPENHAGEN, 25, - Danes Tom Bogs je postal uradni izzivalec Mon-zona za naslov svetovnega prvaka srednje boksarske kategorije. Srečanje bo 19. marca na Danskem JUTRIŠNJE KOLO NA KOŠARKARSKIH IGRIŠČIH Lepa priložnost za ekipo «plavih» Tako je prejšnjo nedeljo startala na 6. ZŠI Ksenija Majovski. Jutri bo tekmovalcev še več, kot pred tednom dni, nad 200. Organizatorji so zato nepreklicno sklenili, da ne bodo pustili na start nobenega zamudnika. Jutri bodo tekmovalci startali v enominutnih presledkih Atalanta - Mantova 1 Bologna - Fiorentina X Milan - Sampdoria 1 Napoli - Cagliari X Roma - Juventus X Torino - Inter 1 Varese - Catanzaro X Verona - L.R. Viccnza 1 Arezzo - Bari X Palermo - Perugia 1 Rcggiana - Taranto 1 Savona - Trento 1 Crotone - Trani X Člani, mlajši mladinci, dečki in naraščajnice bodo jutri zaposleni v raznih prvenstvih. Vsem našim e-kipam bo trda predla tudi jutri. D LIGA «Plavi» bodo jutri igrali proti zadnjemu z lestvice. Naloga naših košarkarjev bi torej morala biti lahka. Ker pa bodo borovci nastopili skoraij izključno z mladinci, se bodo morali močno potruditi, če bodo hoteli iztržiti svojo tretjo zmago v tem prvenstvu. Jutrišnji Borov nasprotnik je ekipa CUS iz Padove, ki v tem prvenstvu še ni dosegla nobene zmage. Sicer pa ne smemo pozabiti, da je 'JUS zgubil več tekem le z nizko razliko v točkah in pa tudi, da je novinec v tem prvenstvu. Pripetilo bi se lahko, da bi igralci iz Padove prav jutri našli pravi ritem in tako zmagali. Predvidevanje trenerja Maria: «Nastopili bomo z zelo pomlajeno postavo, zato je vsako predvidevanje tvegano. Največje breme tekme bodo seveda nosili veterani, ki SMUČANJE SMUK V CRYSTAL MOUNTA1NU A. ProII pred Nadigovo Avstrijska Annemarie Proll se je v prvem smuku v Crystal Moun-tainu uvrstila pred Švicarko Marie - Therese Nadig, olimpijske zmagovalko. V prvem izmed dveh smukov, veljavnih za svetovni pokal, je Prollova dosegla čas 1’32” 82, medtem ko je Nadigova zasedla drugo mesto skupno z Wiltrud Drexel s časom r33”09. BEOGRAD, 25. — Na snežnih terenih Popove Šapke v Makedoniji se je pričelo danes tekmovanje za 16. pokal v alpskem smučanju. Od 52 tekmovalcev iz Francije, Švice, Avstrije, Zahodne Nemčije^ Sovjetske zveze in Jugoslavije je bilo v slalomu 31 udeležencev diskvalificiranih, med njimi lanskoletni zmagovalec in favorit Avstrijec Gruber. Zmagal je Kniwasser (Avstrija) pred Švicarjem Freijem Najboljša Jugoslovana Kavčič in Jakopič sta zavzela peto, oziroma šesto mesto. Jutri bo na sporedu veleslalom imiiiiiiiiiimiiimiiHniiimiiiinfiiiiiiiiiiiiiitiiiimiimiiiiiimmiitiimiiiiiimmiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiMpiimmmiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiit NOGOMET PRVENSTVO V AMATERSKIH LIGAH V Dolini derbi Breg-Juventina Kozina (Breg) in Scavuzzo (Zarja): «Za obstanek v ligi bo 21 točk zadostovalo* 2. AMATERSKA LIGA V nedeljskem kolu je na sporedu nekaj zanimivih srečanj, ki bodo odločala o obstanku v ligi. VESNA - S. ANNA V prvem delu prvenstva so Križani gladko premagali tržaško e-najsterico S. Anne z rezultatom 3:0. čeprav se S. Anna nahaja na zadnjih mestih lestvice, bi moral biti dvoboj napet in zanimiv. Križani računajo seveda na celotni izkupiček, saj so v letošnjem prven stvu le enkrat zmagali doma. Tr žačarni pa ne bi smeli zgubiti, saj bi jih to obsodilo na izpad. BREG - JUVENTINA Dolinski pravokotnik bo prizorišče slovenskega derbija med Bregom in goriško Juventino. Trener Brega Severin Kozina je o srečanju dejal: «Moštvo ni «občutilo» poraza proti prvemu z lestvice, saj je bila zmaga že vnaprej odpisana. Dobro pa se zavedamo važnosti jutrišnje tekme. Juventina je solidno moštvo in se bo na igrišču predstavila s trdnim namenom, da zmaga. Najmanj računa na točko, kajti njen položaj ni prav rožnat. Mi pa seveda tudi računamo na zmago, čeprav bomo znova nastopili brez Faventa, Petarosa in Samca. Menim, da bomo obstali v ligi, če bomo zbrali vsaj 21 točk. Trenutno jih imamo 17, ostaja pa nam še osem tekem.* ZARJA - STARANZANO Trener Zarje Scavuzzo je na naša vprašanja takole odgovoril: »Ne-deljskega nasprotnika dobro poznam, saj nas je v začetku prvenstva odpravil z visokim 4:1. Naš namen je, da se mu za ta poraz maščujemo. Nisem še določil postave, toda ne bi smelo biti večjih sprememb. Strinjam se s trenerjem Brega, da bo 21 točk dovolj za obstanek v ligi. Sedaj imamo 18 točk in nimamo posebnih skrbi za dosego te meje.* 3. AMATERSKA LIGA Skupina N PRIMOREC - ROIANESE Veterana trebenskega moštva E-dija Kralja smo povprašali, kaj meni o nedeljskem srečanju: »Prepričan sem v zmago Primorca, saj je Roianese šibak nasprotnik. Dodati pa moram, da smo v dveh mesecih odigrali le dve tekmi, kar bi lahko vplivalo na končni izid. Postava se ne bi smela preveč spremeniti, manjkal bo le odlični Milkovič, ki je zbolel.* Skupina O V nedeljo bo počivala Olimpija iz Gabrovca. PRIMORJE — INDIA Za vratarja Primorja, Štoko ne obstajajo dvomi o nedeljskem srečanju: «Primorje bo z lahkoto zma galo, saj je India šibak nasprotnik. S petimi točkami je zadnji na lestvici. Prvenstvo pa se bo morda zaključilo že v osmem kolu, ko bomo^ igrali proti našemu najnevarnejšemu tekmecu za napredovanje, Libertasu s Proseka.* UNION — ESPERIA Po presenetljivem remiju proti e-kipi De Macori bodo Podlonjerci igrali proti Esperii, kd ima le štiri točke več kot Union. Razumljivo je, da Union računa na zmago. Prepričani pa smo, da bi se zadovoljil tudi z delitvijo točk. B. R. ODBOJKARSKI NASTOPI NAŠIH ŠESTERK Težke tekme deklet v B ligi ŽENSKA B LIGA V nadaljevanju ženske B lige čaka članice Bora v nedeljo težko srečanje. Gostovale bodo namreč v Gottolengu pri Vignoniju. Ta tekma je za Bor zelo važna. Same v primeru zmage hodu namreč naša dekleta še nadalje ostala med najboljšimi šestericami svoje skupine. Čeprav bodo borovke gostovale, imajo kljub temu velike možnosti, da osvoje zmago, seveda le s pogojem, da bodo zaigrale napadalno. Vignoni je namreč zelo mlada ekipa, ki ima najboljšo obrambo med ostalimi šestericami te skupine. Ekipo sestavljajo skoraj iz ključno nizke igralke, ki ne skačejo v blok in razen ene ne tol čeio posebno močno. «Plave» bodo morale zato predvsem silovito napadati, kajti le če bo napad brezhiben, bo zmaga dosegljiva. Borovke so ta teden odigrale trening tekmo s Corri doni jem, ki sicer nastopa v C ligi. Borovke so , s prikazano igro zadovolji'-;, kar dopušča up na zmago. Končno tudi,kaže, da bodo borovke le šle na pot s popolno postavo, saj sta Fečurjeva in Artačeva ozdraveli. INKA Ekipa nabrežinskega Sokola se bo jutri srečala s tržaško OMA. Edino zmago so v letošnjem prvenstvu Sokolova dekleta dosegle prav na račun te tržaške ekipe, po petih zelo lepih in borbenih setih. Jutrišnja tekma bo za tržaško ekipo zelo važna, saj bo zaigrala zadnjo karto za obstanek v ligi. Vendar pa se mora tudi Sokol oddaljiti od neprijetnega zadnjega mesta in glede na to ,da so »bele* v letošnjem prvenstvu igrale zelo nestalno, lahko po dveh neuspehih pričakujemo zdaj lepo in borbeno igro, tako, kot smo jo videli v Noventi in v prvem srečanju z OMA. Ne smemo pozabiti, da se kar šest igralk te ekipe prav v teh dneh poteguje za pokrajinski naslov v prvenstvu mladink in bodo odigrale tri tekme v štirih dneh, kar je seveda utrudljivo. S. J. Brežanke bodo doma igrale proti Libertasu iz Brescie .Srečanje proti tej šesterici so v prvem delu zgubile. Na igrišče so tedaj stopile utrujene, po dolgi vožnji z vlakom in dejansko brez vsakega o-grevanja. Na jutrišnjo tekmo so se pripravile bolj skrbno. Vadile so sistem prav za to srečanje in so pred I jutrišnjim nastopom razpoložene op timistično. ŽENSKA C LIGA Po nedeljskem nezasluženem porazu s Porziom v Vidmu bodo igrale jutri popoldan odbojkarice Sloge, članice tretje lige doma. V goste jim prihaja šesterka Azzur-re iz Gorice, ki spada med boljše v tej skupini, saj je z 8 točkami na dobrem četrtem mestu. Odbojkarice Sloge so pokazale v dosedanjih nastopih iz tekme v tekmo velik napredek. Kljub temu, da sta v dvomu nastop Pa-dovanove in žagarjeve, slogašice ne bodo stopile na igrišče brez upa za osvojitev izkupička. MOŠKA 1. DIVIZIJA Doma igrajo jutri tudi fantje Sloge. Kot je znano so v soboto v Gorici utrpeli prvi letošnji poraz v slovenskem derbiju z Domom. V Gorici pa je odigral poslovilno tekmo za, , .barve novega združenja prav gotovo eden njegovih najboljših odkojkarjev Per-singer, ki je zamenjal športni dres z vojaško suknjo. :To je nedvoirmo velika zguba za ekipo. Trener Neubauer pa ima na razpolago še vedno druge dobre igralce. Ker sodi PAV Ribium iz Spdlimberga med slabše šesterice v tej konkurenci (saj je odšel trikrat zaporedoma poražen iz športne arene) slogašem gotovo ne bo povzročal velikih preglavic G. F. Jutri bo goriška šesterka Doma gostovala v Pordenonu, kjer bo odigrala svojo četrto tekmo prvenstva proti GS Pordenonese. Tekma bo gotovo zanimiva in izenačena, ker obe ektoi sodita med elito prvenstva 1. divizije. Upajmo, da bo Domu tudi tokrat uspelo zmagati, čeprav je Pnrde-nonese mlada in močna ekipa, ki igra hitro ter napadalno. S svojo igro je spravila v težave celo Turjak, vodečo ekipo lestvice. Turjak je v Pordenonu zmagal z minimalno razliko 3:2. Trener Miran Strgar je za to važno tekmo sklical vse igralce, ki se bodo morali zbrati ob 13.30 pred klubom «S. Gregorčič*, (Kor-zo Verdi 13 — Gorica) od koder se bodo skupno odpeljali v Pordenone. V Pordenonu se bo tekma pričela ob 16. uri na igrišču v Ul. Molinari (PN). IK V ponedeljek, 6. marca 1972 bo na stadionu «1. maj* v Trstu, Vrdelka cesta 7, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 14. REDNI OBČNI ZBOR ŠZ BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva in volilne komisije; 2. poročilo predsednika in blagajnika; 3. diskusija; 4. razrešnica staremu odboru; 5. volitve; 6. razno. ODBOR ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA Prvi nastop Mladosti Jutri se bo s tekmo Mladost — Corri doni C, ki bo ob 8.30 v telovadnici v Šempetru ob Soči, začelo žensko promocijsko prvenstvo. Ekipa Mladosti je v lanski sezoni' prvič""nastopala "na""tefti''prvenstvu in upati je, da si je nabrala dovolj izkustva ter bo tokrat žela boljše uspehe. Iste i-gralke so nastopale tudi na mladinskem prvenstvu, ki se je zaključilo pred dvema mesecema. Pomanjkanje trenerja je eden izmed glavnih razlogov, da ta e-kipa, katero sestavljajo le mlada dekleta, ni do sedaj prišla do posebnih uspehov. Prizadevnosti sicer ne manjka, saj so ves ta čas, ko ni bilo tekmovanj, izkoristile za treninge, katere so same vodile. Odbor Mladosti je mnogo razpravljal o pomanjkanju trenerja. Pred kratkim je bil v Gorici trenerski tečaj, katerega se je udeležil tudi Igor Komel, odbojkar goriškega Doma. Doberdobci so ga prosili, da bi prevzel vodstvo ženske ekipe. Komel je ponudbo sprejel in vse kaže, da bodo težave odbojkaric iz Doberdoba tako rešene. Trener bo imel na razpolago nekaj več kot dešet igralk, ki bodo lahko pod njegovo spretno roko izpopolnile svojo igro ter tako privedle doberdobsko Mladost do boljših uspehov. CIKLOKROS PRAGA, 25. — Svetovno prvenstvo v ciklokrosu bo v nedeljo v Pragi. F*rofesionald bodo morali prevoziti 25,760 km. amaterji pa 22,940 km. Nastopilo bo štiriinosem-deset kolesarjev iz štirinajstih držav. bodo morali voditi mlade. Upajmo, da bodo vsi košarkarji igrali požrtvovalno in bodo od prve do zadnje minute dali vse od sebe.* Bor bo nastopil z naslednjo postavo: Adrijan in Danijel Zava-dlal, Fabjan, Rudes, Lakovič, Šare, Stojan in Valter Hrvatič, Martin Kralj. JUTRIŠNJE KOLO Pro Pace PD - Cianocolori Bor - CUS Padova (15.30) Castelfranco - Tigers GO Friulana UD - Šanson VE Virtus PD - Hannibal Počitek: Treviso MLAJŠI MLADINCI Po prepričljivi zmagi proti Don Boscu bodo jutri poletovci nastopili na domačih tleh proti močni ekipi Lloyd Adriatico B. To moštvo je namreč v prvem kolu odpravilo tržiško peterko POM s kar 93:64. Bilo je to veliko presenečenje prvega kola. Ta izid je nekoliko »prestrašil* tudi trenerja Tavčarja, ki pravi: «Da ima IJoyd Adriatico močno e-kipo mlajših mladincev smo vede- li. Nikakor pa nismo pričakovali, da ima društvo tudi drugo ekipo mlajših mladincev tako močno. Sicer pa ni izključeno, da so proti Lloydu B tržiški košarkarji POM zašli v črn dan.* «Kako je zmaga vplivala na po-letovce . . .» «Vsaka zmaga je seveda dobrodošla. Še posebno na tujem igrišču. V našem taboru je bilo seveda veselje veliko. Na vsak način zdaj ne bomo podcenjevali nasprotnikov in bomo zagrizeno igrali že od vsega začetka.* Polet bo igral s svojo običajno postavo. Morda bo odsoten Marko Starc. Postava: Adrijan Sosič, Daneu, Jugovič, Gantar, Tavčar, Edi Sosič, Dolenc, Kraus. JUTRIŠNJE KOLO IJoyd A - Don Bosco Polet - Lloyd B (11.00) POM - Italsider Počitek: Ricreatori DEČKI Borovi dečki bodo že danes zaposleni proti močni ekipi Tnterna-zionale 1904, ki v tem prvenstvu še ni zgubila niti enega srečanja. Kljub temu pa so «p!avi» odločni, da bodo borbeno in požrtvovalno igrali. Borova postava: Volk, Renato Furlan, Ražem, peter Žerjal, Siega, Čok, Parovel, Macuka (k). Srečanje bo na igrišču »Prvi maj*. DANAŠNJE KOLO -Bon ;..Inter.l904 (15.30). Italsider - Servolana Počitek: Brunner Poletovi košarkarji pa bedo igrali jutri proti močni ekipi IJoyd Adriatico. Po zadnjem . rečanju proti ekipi SABA, ko so naši predstavniki zadovoljili zaradi prikazane igre, smo prepričam, da se bodo «oranžni» tudi tokrat močno potrudili, da bi zapustili čimboliši vtis. Poletova postava: Marko in Ivan Sosič, Škabar, Tatičer, čok, Bizjak in Vodopivec. JUTRIŠNJE KOLO Lloyd - Polet (8 30) SABA Libertas NARAŠČAJNICE Poletove naraščajnice bodo jutri nastopile na domačih tleh proti e-kipi Ricreatori Comunali. Lepa priložnost, torej, za naše predstavnice. da dosežejo v tem prvenstvu svojo prvo zmago. Če bodo pole-tovke zbrano in umirjeno igrale, bi lahko tudi računale na zmago. Poletova postava: Vesna Taučer, Nadja Sosič, Knez, Hrovatin in Škerlavarj. JUTRIŠNJE KOLO Polet - Ricreatori (9.30) CMM - Interclub C. Bloch B - C. Bloch A b. 1. ATLETIKA DUNAJ, 25. — Svetovna prvakinja v skoku v višino Avstrijka Ilona Gusenbauer je dosegla nov svetovni rekord tindoor* z rezultatom 1,89 metra. ^4 bil mrtev. ^ "Ljubezen,)) je pomislil. ((Trepetanje dveh duš, ki jih po-večina in nikdar izpeta pesem, ki odmeva v brezkonč-dklu pred obličjem novega rojstva. O, saj ni smrti! Vse, jj. se neha, je predhodnica življenja. Nadaljevanje nikdar Samo zveza s prihodnostjo smo.» Rw-V tem trenutku si je zaželel, da bi Ana rodila sina, tako ^n° si je zaželel, da je verjel, da se bo to zgodilo. "Seme smo, samo seme, za novo rast in za žetev...» se je rahlo dvignila ob njem, toliko, da je lahko njegov bledi obraz s spokojno zaprtimi vekami. Mislila je zaspal, In nehote se ji je zbudila predstava, da je Takega je videla večkrat v sanjah. Nenadoma so ji Rio 6 vreti iz oči solze, drsele so ji po licih in padale na 8pv obraz. V vso njeno telo se je začelo krčevito tresti. Izbruhnila je ki ga ni mogla zaustaviti. Na svojih ustnicah je za-jjjT* grenak in slan okus njenih solz. Vse besede, kolikor se ^ Je v njem porodilo, so okamenele. Nobene ni mogel izreči, je mogel potolažiti ne zbuditi upanja. 0^ Ogledal je njen obraz, prek katerega so viseli lasje, in ^■ Zastrte s solzami. V srcu mu je postalo tesno in preblisnil Ijj j® grozljiv privid, v katerem je bil eden od njiju mrtev sjgkel kakor sneg. Molče jo je privil k sebi. Držal jo je čvr-'^fokler se ji ni telo umirilo. uPotem se mu je izvila iz objema in vstala. Spodaj pri Je zalajal pes. Iz zibe pa je bilo čutiti ropot vstajajoče :^aj ti je bilo, Ana?» je vprašal. 'Kič ni bilo. Mimo je, Primož,« mu je dejala že skoraj Obrisala si je oči in se nasmehnila: «Nekaj ti moram ri|>ravitd za popotnjo.» zasneženih gozdov Jelovice je prihajal jedek odmev Major Wolf Je pnLsauhnil tej uničujoči glasbi, ki ga je v tej deželi spremljala že tretje leto. Skušal si je zamisliti, kaj se tam dogaja. Tja je bil poslal poročnika Hartwicka s skupino izvidnikov, smučarjev, da bi pregnali Nestorja, ki je preselil svoje gnezdo, in Tončkovo vojsko državne varnosti. Nov sneg je prikril pokrajino in Wolf je kot lovec vedel, da je prišel čas, ko mora divjad na piano, če noče poginiti od gladu. In kamorkoli pojde, bo pustila sledove. Pokanje, ki ga je imel sprva za majhen spopad, se je iznenada zgostilo v drdranje avtomatskega orožja, tako da ni bilo ločiti strela od strela. Namesto da bi se gonja oddaljevala v notranjost gozda, se je valila navzdol, proti obrežju reke, vse do požganih mostov, kjer je bila meja med njihovo oblastjo in partizanskim ozemljem. Preplavljalo ga je nezadovoljstvo, kot bi bil sam pod ognjem. «Kdo neki je nažgal Hartwlcka in njegove?« je ugibal. že nekaj dni je hodil okoli jezera, kot bi bil pdjan in ne čisto priseben. Ljudje, ki so ga pozdravljali, so se čudili, ker jim ni niti odzdravljal. Ob obalah se je delala ledena skorja. Ob ločju so jadrale jate rac — črnic in rumenokljunk — nekoliko dalje od obale so se grele na soncu divje race, še dlje pa so plavali kormorani, neutrudni potapljavoi, kd so si v globinah Iskali otrple ribe. «Da, nekaj takega sem kot otrpla riba, ki se komaj premika in čaka, da jo pogoltne prvi požrešni kljun,« si je dejal Wolf. Drugega si zdaj ni želel, ko da bi bil tistemu, Id bi ga hotel pogoltniti, prevelik zalogaj, da bi se zadavil... Že nekajkrat je prišel sem s puško. Ustrelil je nekaj rac, njegov Lock pa mu jih je vdano prinašal iz mrzle vode. Če bi sl bila z generalom dobra, bi ga povabil na lov, tako pa se mu ni maral vsiljevati. Negotovost ga je razžirala. Izogibal se je prijateljev in miloval je svojega psa. želel si je samote. Pa kaj, ko živi v norem času, ko nihče ne more obstajati, ne da bi ga opazovali. Kako je bal nespameten, da je izzval generala! So stvari, kd jih vsi vedo, pa rajši molče, toda človeka včasih prisili neka strast, da pove na glas tudi kaj neprimernega.. šele sedaj, ko je predal dolžnost novemu šefu, čigar težo je spoznal že po nekaj dneh, se je oddahnil. Ta major Je bil šolski primer primitivca, ki bi ga povojna Nemčija mirne vesti izvažala v serijah, seveda brez oznake «Made tn Ger-many». Wolf se je spraševal, ali je postal žrtev politike in prestopkov ali lastnih zmot. Ko je pričakoval sovražnika od vsepovsod, ga nd bilo od nikoder. General je poznal njegovo ranljivo točko, zato ga je tolkel z njegovim lastnim orožjem. Trpel je posebno zato, ker sl je domišljal, da to orožje zna uporabljati samo on. Toda pritiskali so ga tudi drugače. Nizki udarci majhnih ljudi ga niso razočarali, da pa se je general, ki se je imel za človeka časti, spustil tako nizko — tega ni prenesel. ((Sicer pa tudi zanj raste v gozdu palica,« se je začel ukvarjati z mislimi maščevanja. Predolgo je predobro poročal o njem, da bi zdaj prišlo do naglega preobrata... Kljub temu ga bo speljal na led, tega velikega taktika in stratega ukan, ki se je pred njim večkrat hvalil: ((Helmut, ne sovražiti, prezirati je treba sovražnika. Za to je potrebno nekaj več kot moč in pamet. To je tisto, kar manjka vam, da si niti prav ne znate predstavljati nadčloveka, nikar da bi se sami izoblikovali vanj!« Počakal je na vrnitev enote poročnika Hartwicka. Od reke sčm so pripeljali na saneh nekaj ranjencev; Izvedel pa je, da so mrtve pustili v gozdu. «Kaj pa je za vraga bilo, poročnik? Saj se vas terena in kurirji bojč kakor hudič križa! Poleg tega smo zvedeli, da ni nobenih večjih enot, ki bi bile kakorkoli sposobne ukrepata proti vam. Odred se je zabil v Bohinj, kjer prireja mitinge in verjetno čaka na pomlad.« Hartwick je bil upehan in besen. Namrgodeno je poročal: ((Motite se, gospod major. Srečali smo se z enoto smučarjev, ki smo Jo, ker so bili v belih dresih, imeli za policijo Užgali so po nas, da smo se ob reki komaj ustavili. To pa še ni vse. Od vaših zaupnikov smo zvedeli, da nekaj takšnih oddelkov, oboroženih samo z avtomatskim orožjem, križari na smučeh po obronkih tega velikega gozda.« «Naj gredo k hudiču! Pustili jih bomo nekaj časa, naj počno onkraj reke, kar jih je volja. Malo počitka tudi vam ne bo škodilo, saj jih bo strah pred ofenzivo kmalu pregnal iz naših krajev.« «še to: zvedeli smo, da so to enote divizijskega juriš-nega bataljona.« "Kaj bodo čigar hočejo. Za vas imam že pripravljeno novo opravilo. Nekaj takega bo, o čemer je zdravo molčati. Iz. volite, Hartwiok, cigaro. Nekaj mrtvih več ali manj . Zdaj boste varovali obrežje reke na vzhodu, na zahodu pa železnico. Poglavitno je, da ne bodo vdirali v bazo.« V uradu ga je čakal šofer. «Kako, Riegel?« ga je prijazno nagovoril ln mu ponudil cigaro. Odkar ga Je zapletel v zveze z vosovci, mu je vsak dan posvečal skrb in ugotavljal temperaturo njegovega razpoloženja. Načelo, da človeka spoznaš šele takrat, ko mu daš priložnost, v tem primeru ni bilo odveč, šofer je bil dobrodušnež. Nekolikanj mlačen patriot, sicer pa sit vojne. Ker je bil nagnjen k temeljitemu izrabljanju pooblastil, za katere ni smel vedeti nihče, je bil prav toliko nevaren kot koristen. Tu je bila vmes ženska. Dobro je vedel, kaj vse ženska lahko stori pri moškem, če Ima vročo zadnjico in pretkan razum, ki ga vodijo še pametnejši moški. Saj so podlegli ženskim luknjam celo državniki, ki so se imeli za genialne — in kako ne bd padel v skušnjavo šofer, ki razen vrtenja volana in vrtenja koles in kolesc ne pozna nič drugega, zlasti pa ne uporabnosti žensk in mehanizmov pasti, v katerih so lepa dekleta vaba. «Dobro, gospod major! Dekletu Je popolnoma odveč, da se med naju vmešavajo drugi. Prav nič ni nadarjena za politiko in zdi se mi, da je prav tako slabo orodje zanje kot sem jaz za vas, če dovolite, da sem iskren. Postaja me strah, da me ne bd ob kaki priložnosti počili. Saj vidite, da nji-hovih poglavitnih želja ne morem zadovoljiti in da so ugovori, ki mi Jih zanje naročate, čedalje manj prepričljivi.« «Potrpite, dragi moj Riegel. Zapleteni ste v veliko usodno toro, kjer se ne da tako lahko ustreči. Gre za naju oba.« (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 801 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 NaroCnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. 7 SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Stran 6 26. februarja 1972 PROCES PROTI PIETRU VALPREDI IN DRUGIM ČLANOM KROŽKA «22. MAREC) Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/' «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali ofl1* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaic oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5- ' Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT-Trtt Obramba je sprožila Mnje teritorialne pristoinosii iSSSSS Odvetnik Spazzali, ki brani Enrica di Colo, je obtožil javnega tožilea, da si je nasilno prilastil preiskovalni postopek - Predstavnik mednarodne organizacije «Amnesty International* bo sledil procesu RIM, 25. — Danes zjutraj se je je ukazal: »Circolare*. Mladenič je v glavni dvorani rimskega prizivnega sodišča nadaljeval proces proti Pie-tru Valpredi in tovarišem, ki so obtoženi, da so postavili bombe v Milanu in v Rimu. Tudi današnje za sedanje so posvetili ugovorom o rodnem postopku. Besedo je imel odvetnik Spazzali. ki brani Enrica di Colo, ki je obravnaval problem teritorialne pristojnosti. Kot vsak dan je občinstvo tudi danes sprejelo z žvižganjem vstop Maria Merlina, medtem ko je pozdravilo s ploskanjem ostale obtožence, predvsem Pietra Valpredo. Ko je la vstopil, ga je neki mladenič pozdravil z rdečo zastavo. Takoj so po-siedovali karabinjerji, ki so mladeniča odpeljali iz sodne dvorane in so ga nato legitimirali. Predsednik sodišča dr. Falco je takoj ob začetku dal besedo branilcu Enrica di Cole Spazzaliju, ki je začel obravnavati zelo kočljiv problem teritorialne pristojnosti, ki je dvorezno orožje. Podelitev sodne preiskave rimskemu sodišču je nedvomno ne upravičena, vendar, če bi sodišče sprejelo tako zahtevo, bi morali ponovno začeti preiskavo, in proces bi bil odložen v nedogled. To bi morda koristilo splošni preiskavi, nikakor pa ne obtožencem, ki bi morali verjetno odsedeti še precej časa v zaporu in čakati na proces. Odvetnik Spazzali je zelo ostro napadel predvsem javnega tožilca dr. Occorsia, katerega je obtožil, da si je skupno s preiskovalnim sodnikom Cudillom nasilno prilastil preiskavo, čeprav je obramba že večkrat spro žila problem teritorialne pristojnosti. Branilec pa je tudi poudaril, da L>o moralo sodišče umakniti obtožnico, če bo odločilo, da je teritorialno nepristojno. Po mnenju odvetnika Spazzalija je bila povezava med atentati v Milanu in v Rimu v začetku zelo posiljena, ker je rimski državni prav-dnik takoj po prevzemu preiskave o atentatih zapisal: »Mi sodimo, da so bombe, ki so eksplodirale v Milanu povezane z bombami, ki so eksplodirale v Rimu, vendar vam ne bi znali povedati točnega vzroka*. »šele 21. marca 1970 je preiskovalni sodnik Cudillo navedel nekaj bežnih dokazov, ki naj bi potrjevali enotnost kriminalnega načrta, vendar pred tem datumom niso imeli v rokah ničesar, da bi lahko dodelili preiskavo rimskemu sodniku. Sodniki so vedeli samo, da so aretirali Vat-predo na milanskem sodišču in so ga odpeljali v Rim, ne da bi o lem obvestili dr. Paolilla, ki je tedaj še vodil preiskavo* (Preiskovalni sodnik Paolillo je že ob samem začetku prišel navzkriž s karabinjerji in policijo zaradi načina vodenja preiskave), je dejal branilec. Spazzali je dejal, da bi morebitna Izjava o nepristojnosti sodišča ne smela povzročiti zavrnitev vseh dokumentov preiskave, pač pa samo u-maknitev odločitve, da se postavijo obtoženci pred sodišče na podlagi zbranih dokazov. »Mi nočemo zavlačevati sodne razprave, pač pa hočemo spoznati resnico, vendar zato je tudi potrebno, da se vi izjavite za teritorialno nepristojne in nam pojasnite, zakaj si je javni tožilec prilastil preiskovalni postopek. Mi nočemo zavlačevati procesa, kar dokazuje tudi naš ugovor, ki bo povzročil razveljavitev procesa, če ga bo sodišče sprejelo*, je zaključil odvetnik Enrica di Cele. Javni tožilec dr. Occorsio ni danes ugovarjal predstavnikom obrambe, kot je to storil včeraj, ko mu je v zagrizeni obrambi svojega delovanja ušla marsikatera nepričakovana izjava. Na napad odvetnika Lombardija zaradi preiskave na spomeniku padlemu vojaku, kateremu ni mogla prisostvovati obramba, je dr. Occorsio odvrnil: «Mi ne vemo in morda nihče ne bo zvedel, kako je prišlo do atentatov. Mi lahko samo poskusimo narediti hipotetično rekonstrukcijo dogodkov in poti, ki so jo prehodili atentatorji tisto popoldne*. Drugo izjavo, ki je izzvala ogorčenje obrambe in časnikarjev, je javni tožilec dal, ko so mu odvetniki očitali, da ni hotel izvesti nekaterih temeljnih sodnih poskusov. Nakar je dr. Occorsio odvrnil: «Zakaj obramba ni postavila teh vprašanj med preiskovalnim postopkom in ni zahtevala nekaterih sodnih poskusov?* Posebno ta izjava je izzvala ostre proteste obrambe, ker je nezaslišano, da bi moral obtoženec dokazovati svojo nedolžnost in ne tožilec iskati dokaze za njegovo krivdo. To bi pomenilo spreobrniti temeljno načelo vseh zakonikov, ki trdi, da obtožene? ni kriv, dokler ga niso obsodili. Zanimiv je tudi dogodek, ki se je včeraj pripetil Robertu Manderju. Njega so oprostili že med preiskovalnim postopkom, češ da je bil ob tienutku, ko je prišlo do atentatov delno nezmožen samostojnega presojanja. Mladenič pa vseeno sledi procesu proti prijateljem kot gledalec. Varnostni organi, ki pazijo na red v sodni dvorani, pa tako ravnajo z njim, da je vprašanje, če ga hočejo sprovocirati, umestno. Karabinjerji so včeraj namreč prepovedali Manderju kaditi v sobi, kjer so vsi kadili, nato pa so ga nekateri časnikarji poklicali in mladenič se Je začel pogovarjati z njimi. Takoj je posredoval karabinjer, ai mu moral nadaljevati pot proti sodni dvorani, čeprav ni bilo takrat na hodniku nikagor in mladenič ni oviral prehoda. Kljub vsem poskusom javnega tožilca, da bi obdržal proces v mejah razprave o dogodku črne kronike, se razprava iz dneva v dan bolj pomika na politično področje. Govori se o ozadju dogodkov, o vlogi raznih fašističnih provokatorjev, sploh o vseh tistih problemih, ki so jih preiskovalni organi in javni tožilec spregledali med preiskovalnim postopkom. Od danes naprej bo procesu sledil tudi predstavnik mednarodne organizacije « Amnesty International». Gre za organizacijo povezano z OZN, ki sledi vsem najpomembnejšim političnim procesom na svetu, da spo zna, če zagotovijo obtožencu vse tiste pravice, ki jih predvideva izjava o človečanskih pravicah. Procesu Valpredi sledi Švicar Lean Claude Luthy. ki bo ob koncu poslal mednarodni organizaciji izčrpno poročilo. Osvobojen Davide Beretta MILAN, 25. — Milansko sodišče je danes na predlog dr. Alessandri-nija začasno osvobodilo pokrajinskega voditelja mladinske organih zaoije MSI Davida Beretto proti izplačilu kavcije v višini treh milijonov lir. GVERILA NA SEVERNEM IRSKEM SE STOPNJUJE notranjega ministra John Taylor baje v kritičnem stanju - Številne eksplozije v Belfastu in okolici • Aretacije v Irski] republiki BELFAST, 25. — Tudi danes so bili na Severnem Irskem številni atentati in izgredi. Vrsta atentatov se je začela z eksplozijo, ki je precej poškodovala avtobusno postajo v mestecu Antrim. Poškodovano je bilo poslopje in 13 avtobusov. Kmalu nato je močna eksplozija skoraj popolnoma uničila neko poslopje pri Londonderryju, kjer je imeia nekoč severnoirska carinska uprava svoje urade. Do atentatov je prišlo tudi v samem Belfastu. Člani odporniškega gibanja so hudo poškodovali dve trgovini z gramofonskimi ploščami. Prvi atentat je napravil neki mladenič, ki se je pripeljal s kolesom pred trgovino in takoj nato zbežal. Neki trgovski pomočnik ga je opazil ter obvestil policijo. Ta je skušala oddaljiti ljudi z ogroženega področja, toda stroj je nenadoma eksplodiral ter ranil enega policista, nekega angleškega vojaka in pet meščanov. Nekoliko pozneje sta dva oborožena moška vdrla v neko drugo trgovino, kjer sta odložila bombo in posodo z bencinom. Tretja bomba pa je eksplodirala na nekem igrišču Najpomembnejša vest iz Severne Irske pa zadeva atentat na ministra za notranje zadeve v severnoirski vladi Johna Taylorja. Gre za osebnost, ki je po svoji pomembnosti prva za ministrskim predsednikom Brianom Faulknerjem. Taylor, ki je star 33 let, je bil danes zvečer v mestecu Armagh, ki leži 64 km jugozahodno od Belfasta. Ko je hotel stopiti v svoj avto, ga je podrl Obtoženci in odvetniki med sodno razpravo [el SK)plu v SVOj avtGi ga je poarl ..............................................................................................niHiiiiniiiiinniniiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiniiiiiiiiiHii.iiiimum................................. NAPETOST NA BLIŽNJEM VZHODU PONOVNO NARAŠČA STRAHOTNA TRAGEDIJA V SAP PAULU Enaindvajset mrtvih v požaru nebotičnika v Število žrtev bo verjetno naraslo v prihodnjih urah - Se neznani vzroki požara SAO PAULO, 25. - Danes ponoči je izbruhnil strahoten požar v enem izmed največjih nebotičnikov v Sao Paulo. ki ie terja i najmanj 21 smrtnih žrtev in 208 ranjenih. Kaže pa, da bo število žrtev še brez dvoma naraslo, ker gasilcem še ni uspelo priti v notranjost nebotičnika. V trenutku, ko ie izbruhnil požar, je bilo v poslopju približno 1.500 oseb Požar .je verjetno izbruhnil v skladišču električnega materiala iz še neznanih razlogov, od tod pa se je hitro razširil na ostala nadstropja. Nekaterim ljudem je u-spelo rešiti se tako. da so se [»vzpeli na streho, od koder so jih nato rešili gasilci s helikopterji. Mnogim ljudem pa ni uspelo, da bi se povzpeM do strehe in sc zato skočili skozi okno, v upanju, da bi ušli smrti. Mnogo pa se jih je ubilo na pločnikih. Množica, ki se je zbrala okoli poslopja je z grozo prisostvovala nesrečni smrti nekega uradnika, ki se ie povzpel na okenski okvir v upanju, da bi ga rešili s helikopterjem. Moči pa si mu pošle in mož je strmoglavil ter se ubil na pločniku. Materialna škoda, ki jo .ie povzročil požar je žeto velika, ni je pa bilo mogoče še točno oceniti. Pretresljiv zločin BEOGRAD, 25. — Prebivalce Pod-kozarja je sinoči razburil nezaslišani zločin. 40-letni Stojan Petkovič iz vasi Klekovci, katerega je pred 20 dnevi zapustila žena in odšla v Bosansko Dubico, je sinoči zaklal svoje štiri hčerke: 11-Iet-no Milko, 9-letno Miro, 6-letno Branko in 2-letno Dragico, za tem pa si je skušal še sam vzeti življenje. Izraelske enote napadle tri libanonske obmejne vasi V spopadu umrlo pet palestinskih gverilcev - Dokajšnje izgube napadalcev - Obisk Gunnarja Jarringa v Tel Avivu TEL AVIV, 25. ■— Izraelska vojska je ponovno napadla Libanon. Enote izraelskih vojakov so danes zjutraj prekoračile mejo sosednje države ob kritju letalskih enot in topništva in so napadle tri obmejne vasi, kjer naj bi bila oporišča palestinskih gverilcev. V spopadu z enotami palestincev so imeli napadalci precejšnje izgube — govori se o večjem številu ranjencev in o izgubi nekaterih oklepnih vozil — padlo pa je tudi šest partizanov, ki so branili svoje domove. Libanonski radio je sporočil, da so napadalci ob umiku, do katerega je prišlo po nekajurnem napadu, razstrelili kakih dvajset hiš. Libanonska vojska se ni spopadla z izraelskimi enotami na odprtem polju, kaže pa, da je topništvo obstreljevalo sovražnika ob umiku. Približno opoldne je tudi glasnik Težko ranjenega so ga našli kilo-. * ^„u.„ luul meter od hiše in ga prepeljali v Tel Aviv sporočil, da so izrael-......... bolnišnico v Bosansko Duibico. | ske enote zjutraj napadle Libanon .........................rimi«.umu.min.mi.....................m..n... Drugi večer festivala v Sanremu ■Hm Silva Koščina in Paolo Villaggio, ki skupaj z Mikom Bongiornom napovedujeta točke festivala v Saaremn SANREMO, 25. — Po prvem dnevu festivala italijanske popevke, v katerem ni prišlo do večjih presenečenj, so se nocoj pomerili med seboj «veliki kalibri® italijanske popevke, tisti, ki računajo na končni uspeh. Za jutrišnji finale so izžrebali na slednji vrstni red 14 popevk: 1. Se non l’avessd tra queste mie braccia 1’inventerei (St. Panj); 2. Piazza grande (Dalla); 3. Jesahel (Delirium); 4. Come le viole (Ga-gliardi); 5. Vado a lavorare (Mo-randi); 6. Un diadema di ciliege (Ricchi e poveri); 7. Mediterraneo (Milva); 8. I giorni deIl’arcobafleno (Di Bari); 9. Un calcto alla citta (Modugno); 10. Montagne verdi (Marcella); 11. Ti voglio (Donatello); 12. Gira 1’amore (Cinquetti); 13. Non voglio innamorarmi mai (Nazzaro); 14. II re di denari (Nada). kot represalijo za atentate, ki so jih palestinski gverilci izvedli v zadnjih 36 urah. Libanonski predsednik Soleiman Frangie je poklical v predsedniško palačo ministrskega predsednika, predsednika parlamenta in zunanjega ministra, da bi z njimi preučil položaj po napadu izraelskih sil. Izraelski podpredsednik Alton je po napadu opravičeval ponovno i-zraelsko vojno akcijo s trditvijo, da ima Tel Aviv pravico napasti oporišča palestinskih gverilcev v Libanonu, k dr bejrutska vlada noče dokončno obračunati z atentatorji Državnik je tudi napovedal ponovne akcije izraelskih vojakov. V vojaških krogih v Tel Avivu ne izključujejo možnosti, da bi Izrael vojaško zasedel obmejni libanonski pas in da bi od tod izselil prebivalstvo. Danes je dopotoval v izraelsko prestolnico posredovalec Združenih narodov Gunnar Jarring, ki se je sestal z zunanjim ministrom Aba Ebanom in s podpredsednikom Allonom. Izraelska vlada je zelo hladno sprejela posredovalca mednarodne organizacije in je podčrtala dejstvo, da ga ni povabila v Izrael, pač pa, da se je Jarring povabil sam. Tudi tisk je astro napadel švedskega diplomata, katerega obtožujejo, da je zavzel tendenciozno stališče v prid Arabcev z memorandumom, ki ga je predložil pred enim letom in katerega je Izrael zavrnil. Tel Aviv poleg tega obtožuje Jarringa, da je s svojim posredovanjem zapravil posredovanje ZDA za delen sporazum o Sueškem orekopu. Tel Aviv namreč trdi, da se ne bo začel pogajati o umiku svojih vojakov s Sinaja, če ne bo Kairo prej podpisal predhodni spoiažum o Sueškem prekopu, vsekakor pa se ne bo odrekel takim mejam, ki bi jih lahko branil. Kakšne so te meje ni še točno znano, gotovo je le, da se Izrael ne bo iiiminiiif ■•■■»«>■111111111111111111111111111111111111111111111 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ (Nadaljevanje s 4. strani) činske galerije, je dovršila umetniški licej in ie mnogo let poučuje risanje. Je pa res škoda, da po redkih nastopih na skupinskih razstavah šele sedaj prikazuje obširnejši izbor svojih v bogastvu čistih oblik in barv očarljivo sestavljenih nabrizgov, v katerih domiselno a bolj estetsko urejeno uporablja vrhunske dosežke abstrakcije in kubizma. V tem pa so umetniško bolj prepričljive tiste slike, kjer se manj zrcalijo stvarne oblike rastlin in predmetov. V takih delih, kot so «Simfonija», «Šport», «Me*to» in podobne, okrepljeno izstopa oblikovna skladnost, notranja umirjenost gibanja in urejenost pestro-barmega sozvočja, ki v ploskovi-tosti geometričnih izrezov oblik o-strih obrisov stopnjuje možnost žarčenja barv od najrahlejših do nasičeno polnih odtenkov. odpovedal oporišču v šarm e: še-jiku na skrajnem l;oncu sinajskega polotoka. Posredovalec Združenih narodov je popoldne odpotoval na Ciper. Ob odhodu ni hotel dati časnikarjem nobene izjave o svojin pogovorih z izraelskimi voditelji, na vprašanje če se bo še vrnil v Tel Aviv pa je odvrnil: »Zakaj ne?» na tla rafal iz brzostrelke. Pravijo, da je njegovo zdravstveno stanje zelo resno, ker so ga krdgle zadele tudi v glavo. Zelo verjetno je, da so bili vsi ti atentati odgovor severnoirskih odporniških sil na včerajšnje in današnje aretacije pomembnih članov odporniškega katoliškega gibanja. Samo v zadnjih 24 urah so angleške varnostne sile aretirale 35 sumljivih oseb, in sicer 29 v Belfastu, ostale pa v Newryju in Portadovvnu. V teh dneh pa se je severnoirsko odporniško gibanje znašlo pod navzkrignim ognjem, ker se je na njegove člane spravila tudi policija v Irski republiki (Dublin). Sinoči so agenti aretirali osem ljudi v Dublinu, dve osebi pa v Corku. Zadnja dva sta člana «Sinn Feina*, to je politične organizacije uradne struje IRA. Vse te aretacije, kakor tudi prejšnje (osem ljudi) je treba povezati z atentatom v Aidershotu prejšnji torek, kjer je izgubilo življenje sedem ljudi. Uradna struja organizacije IRA in tudi struja «Pro-visionnals* si lastita očetovstvo atentata na menzo poveljstva angleških padalcev v Aidershotu. Med drugimi je irska policija aretirala Catha-la Gouldinga, ki je načelnik štaba uradne struje organizacije IRA. Aretirana sta bila tudi časnikar Michael . Ryan ter podtajnik Sinn Feina Sean Garland. Policija ju je obtožila atentata na državno varnost. Medtem angleška policija in še posebej Scotland Yard iščeta krivce atentata v Albershotu. Agentom se je posrečilo ugotoviti, kdo je dal v najem vozilo, s katerim so se atentatorji pripeljali pred menzo padalskega poveljstva. Gre za neko po-dietje, ki posoja avtomobile. Angleška policija je prejšnjo noč preiskala v Londonu številna stanovanja Ircev, ki so osumljeni, da pripadajo odporniškemu gibanju. Takoj potem, ko so ga prepeljali v bolnišnico, so Taylorja operirali. Neki zdravnik je izjavil, da je ministrovo zdravstveno stanje razmeroma zadovoljivo. Angleški premier Heath je poslal Taylorjevi ženi (minister sc je poročil pred dobrim letom) brzojavko v kateri ii želi, da bi mož čimprej okreval. Med atentatom na Tavloria se Je zgražal tudi Iead°r laburistične o-pozicije Harold WiIson. Otvoritev inštituta za jedrsko medicino v Ljubljani Včeraj dopoldne so v novih prostorih ljubljanskih kliničnih bolnišnic odprli dolgo pričakovani inštitut za jedrsko medicino. Na otvoritvi je predstojnik inštituta docent dr. Bojan Varl orisal razvoj jedrske medicine v Sloveniji od skromnih začetkov na interni kliniki do ustanovitve inštituta, ki se s sodobno opremo in načinom dela uvršča med najsodobnejše tovrstne ustanove v Evropi. TRŽAŠKA KRONIKA Resolucija del. sveta arzenala Sv. Marko Delavski svet tržaškega arze®8'* S. Marko je po dolgi razprav* sedanji jolemiki proti sindikalna notnosti, o izjavah generalnega nika UIL Vannija ter o TfO* vmešavanju italjanskih škof°v sindikalno življenje, izglasoval, solucijo, s katero izraža en0.“Lj delavske baze ter obsoja slet poskus, da se zavre proces vanja. Poziva obenem itali)an škofe, naj ne izražajo sv0-)e®^JSed-nja o vprašanjih, ki niso neP??flj, no povezana z verskimi probie • Samo delavci, ki živijo v tovar 1 in občutijo vsak dan na svoji s ži vsa protislovja kapitalistlz<1 ista kvestura, »ki je pred 5 tof seči zagotovila zborovanje ranteju* in obsojata to Prep0 je kot avtoritarno represivno del*«-proti demokratičnemu napredku proti globokim strukturalnim SP membam v naši državi. Počastitev spomina prof. Aricha na unive^1 Na tržaški univerzi je bila raj spominska svečanost za PL* Ariichem, docentom fizikalne keh/f na inženirski fakulteti, ki jf ro, gično preminil pred letom dni- T šotni so bili njegovi delovni riši, člani družine, študentje to. ^ tor prof. Agostino Origone, k» ga je spomnil z nekaj priložnp nimi besedami. Ob tej priložnosti podelili spminsko kolajno naJpyjj šomu diplomirancu iz keroijsk inženirstva za dveletje 1969-71- » jel jo je inž. Pietro Davanzo. svečanosti so odkrili spominsko P ščo v spomin na delo pokoj«e8 docenta. ------------ Motociklist v milanski avto V Sloveniji so pokadili 4018 milijonov cigaret Podatki za Slovenijo kažejo, da so kadilci leta 1969 pokadili 4018 milijonov cigaret v vrednosti 218 milijonov dinarjev. Torej pride na leto na vsakega Slovenca — vštev- ši dojenčke 2344 cigaret. • nove v Evropi. ' bližno mesec dni. ....................................................................................................... Predsinočnjim je 26-letni Tul Cervai iz Ul. Capodistria 10 v°. svoje motorno kolo po Ul. D'Alvian ko je orišlo do čelnega trčenja nasproti vozečim fiatom 124 to1*8 ske registracije, ki ga je uprav'-,; 23-letni Milvano Grubissa iz Istri ulice št. 139 v Trstu. .« Ranienega motociklista so z re« cem RK nemudoma odpeljali v nišnico, kjer se bo na ortopeds« oddelku zaradi številnih ran P glavi in prsih moral zdraviti " F3 TRST A Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 »Stari in novi poklici*; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Album operet; 16.50 Jazz; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Kon-certisti naše dežele; 19.10 Družinski obzornik; 19.40 Zbor »E. Adamič*; 20.00 Šport; 20.50 »Klik klak»; 21.10 Pourcelov orkester; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Popevke v krogu; 15.40 človek in okolje. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.15 Z nosom po zraku; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Motivi za vsakogar; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasila po željah; 14.05 Na filmskih platnih; 14.00 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Oddaja progresivne glasbe'; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.30 Pourcelov orkester; 18.00 Izbrali ste; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00,15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Spored SOBOTA, 26. FEBRUARJA 1972 Otroški kotiček; 16.20 Srečanje z S knjižnega trga; 17.10 Greto0 1 “ Wee sveta -------- — 01 ccanje L o Knjižnega irga; 17.1U urv. , 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 znanostjo; 16.30 «11 Morgante mag- kino; 17.50 Z ansamblom We onnAiio• 7 qa Tiiinnio rtiaokn• ffifiTP®! 17.10 \7p1iH uorinto• iq on kend" 1815 Iz operetnega svet1 19* giore*; 17.10 Veliki variete; 19.00 Radijska igra; 20.40 Glasbena fantazija; 21.30 Jazz: 22.10 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30. 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22,30, 24.00 Poročila: 7.40 Pojeta R. Rascel in D. Ross; 8.40 Popevke; 9.35 Radijska igra: 10.05 Popevke; 10.35 Variete z G. Bramierijem; 12.40 «11 giocone*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 «Alto gradimen-to»; 16.35 Spored s F Valeri; 18.15 Poje Milva; 18.50 Filmska 18.50 Pogovor s poslušalci; Lahko noč, otroci!; 20.00 orkester RTV Ljubljana; 21 j Vedri zvoki z velikimi zabavto mi orkestri; 22.20 Oddaja za še izseljence; 23.05 S pesmijo 11 plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV V šoli; 12.30 Kultu*1' oddaja; 13.00 Komični filma; ’ j Dnevnik; 14.00 Italijanske kroj« ke; 15.00 TV v šoli: Tečaj ang1« ščine; 16.00 Osnovna šola: 1“' Festival v Sanremu. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Italijanska glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Doba klavirja; 14.40 Simfonični koncert; 16.10 Italijanska sodobna glasba; 18.45 Na filmsldh platnih; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Koncert v Rimu; 22.20 Radijska igra. filodifuzija 8.00 Koncert za začetek; 9.45 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Plošče; 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 13.30 Perosijev Oratorij: SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 uuoaja; w.wxv dnevni*. Glasbena matineja; 9.05 Pionir- Tekmeca — serijski barvni * ski tednik; 9.35 S pihalnim orke- 2115 Sa^ef"°' Festival popev* strom RTV Ljubljana; 10.20 Pri pr?r)os; 22-30 Tv kažipot; 22.50 r vas doma; 12.10 P. I. Čajkovski: rcclla- »Hrestač*; 12.30 Kmetijski nasve- KOPRSKA BARVNA TV ti; 12.40 «Po domače* z domači- **°ja »lcunja suia; l/.uu najmlajše: Igra stvari; 17.30 E>ne' nik; 17.45 TV za otroke — P°j8 ži kaj znaš; 18.40 Kulturna