Celjski tednik CELJE. 20. decembra 1960 Leto X., štev. 52 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZB DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Z novim letom na dvanajstih straneh Drugo leto bo Celjski tednik povečal svoj obseg Namesto na osmih, kot doslej, bo izha- jal na dvanajstih straneh. Me- nimo, da se bodo nosi naroč- niki in bralci s povečanim ob- segom strinjali, saj bodo v po- večanem listu našli veliko več zanimivega branja tudi s svo- jega kraja in obične, za kar so bili doslej vsled tesnega pro- sto'-a večkrat prikrajšani. Kaj je privedlo izdajateljski soet in uredništvo lista do tega, da smo se odločili po novem tetu tiskati Celjski tednik na dvanajstih straneh? Predvsem naš pester druž- bena politični razvoj v vedno bolj razgibanem družbenem samoupravljanju in komunal- nem sistemu. Takšen razvoj terja iz dneva v dan vedno večjo potrebo po boljšem in hitrejšem obveščanju državlja- nov. Vse bolj se čuti potreba, da bi bili volivci bolje obve- ščeni o poslovanju komune, podjetja, zadruge, dalje o delu samoupravnih organov in mno- žičnih organizacij. Svoj delež k boljši informi- ranosti državljanov naj bi pri- speval tudi Celjski tednik, ki je glasilo Okrajnega odbora Socialistične zveze. Kot pokra- jinski list, ki bi ga lahko vsled svoje vloge imenovali tudi ko- munalni list, bo povsem lahko izvršil svoje poslanstvo, če bo postal dejansko most med vo- livci in komuno ter 'obratno. To pomeni, da bo list moral bolj kot doslej seznanjati vo- livce г delom občinskih ljud- skih odborov, hkrati pa prena- šati razne pobude, predloge in sugestije volivcev na občinske odbore, da b^ delo le-teh še uspešnejše In v skladu s tež- njami državljanov. Vse te okolnosti so dale po- budo, da bi naj Celjski tednik po novem letu postal v poveča- nem obsegu zares javna tribu- na, preko katere se javnost se- znanja z vsemi vprašanji so- cialističnega razvoja, s predlo- gi in iniciativami, z uspehi in neuspehi, z nalogami in cilji. Preko te javne tribune naj bi se razvijala konstruktivna kri- tika raznih škodljivih pojavov, bodisi da gre za birokratizem v poslovanju, za neodgovoren odnos posameznikov do skup- nosti ali pa za ostanke preži- velih pojmovanj, ki so postala ovira napredka. Danes je razvoj našega si- stema, še zlasti reševanje šte- vilnih problemov v komuni, odvisen od iniciative državlja- nov. Ce bomo k reševanju ob- širne problematike pritegnili kar najširši krog občanov, bo- mo vse probleme v komuni reševali lahko mnogo hitreje in pravilneje. Vse to bomo pa do- segli, če ђото med drugim uspeli čim hitreje in čim te- meljiteje informirati proizva- jalce in upravljalce s proble- matiko komune. Doslej smo večkrat ugotavljali, da je bila informativnost nezadostna, kar med državljani upravičeno iz- ziva negodovanje in številne pripombe. Boljši informiranosti bo torej skušal dati svoj prispevek tudi naš list in temu cilju je na- menjen povečan obseg. Svojo nalogo pa bo list izvršil le tedaj, če bo po svoji vsebini tudi odraz našega družbenega raz- voja in teženj delovnih ljudi. Vsled tega in ker je povečanje obsega namenjeno p'-edvsem življenju in dogajanju v naših komunah, je zaželeno, da bi do- pisat alo v list čim več ljudi iz naših komun, p'-edvsem pa družbeno političnih delavcev. Najmanj kar je, pa bo morala Socialistična zveza v vsaki ob- čini poskrbeti za rednega do- pisnika, ki bo tedensko porcčaj o dogodkih in življenju v ko- muni. Le tako bo list pester in zanimiv ter dejansko odraz vsega družbenega življenja v okrilju. .^e nekaj bi se radi pogovo- rili s svojimi bralci. Naročnina Celjskega tednika še zdaleč ne krije vseh stroškov, toliko man¡ pa jih bo krila po novem letu, ko se bo list za polovico po- večal. Zato ne moremo dru- gače, kakor da bomo po novem leiu nekoliko zvišali naročnino. Drugo Irto bo znašala celolet- na narjčnina 800 din, posa- mezni izvod v kolportaži pa 20 din. Torej ne gre za veliko po- večanje naročnine, saj največje breme pri tem še vedno nosi družba, in upamo, da bodo ta ukrep naročniki in bralci pra- vilno razumeli. S skupnim razumevanjem in ob podpori občinskih odborov Socialistične zveze, ki bi naj poleg dopisnikov poskrbeli še za čim večje število naročni- kov, bo Celjski tednik v pove- čanem obsegu postal dejansko ¿arisce vsega pestrega doga- janja v naših komunah in ne le ogledalo, temveč tudi gibal' vsega družbenega življenja ; celjskem okraju. —ma— vsem nasim naročnikom, . bralcem in sodelavcem Želimo obilo sreče, ZDRAVJA m delovnih uspehov v novem letu Uredništvo in uprava »Celjskega tednika« Delovni kolektiv časopisnega podjetja »Celjski tisk« NAROČNIKOM IN BRALCEM Zaradi novoletnih praznikov bo Izšla prihodnja številka li£ta šele v petek, 13. januarja. Novo leto zdravo, glej, da vse bo prav, čez vso očetnfavo nesi naš pozdrav..,! — Tako so zapeli otroci iz vrtca v Malgajevi ulici, tako želimo tudi mL Naj nas pesem teh otrok, njihovo veselo raz- položenje, sreča in zadovoljstvo spremljajo v novem letu. Franc Lubej, predsednik OO SZDL Celje Na prehodu v novo lefo v ZNAMENJU VELIKIH USPEHOV IN JASNIH PERSPEKTIV Zopet smo na zatonu leta. Za nami je obdobje, /ti je zapi- sano na svetlih straneh naše zgodovine. Bilanca zadnjega obdobja v socialistični graditvi naše domovine je izredno bo- gata. Navadno vsako leto posebej dajemo obračun delovnih zmag in naporov. Morda pa je letos na zaključku leta 1960 tak obračun še pomembnejši. Neizpodbitno dejstvo je, da smo v prehojenem letu bili priča velikim delovnim zmagam, ki jih je naše delovno ljudstvo izvojevalo v borbi za zgraditev socialistične družbe. Take zmage in uspehi se manifestirajo na vseh področjih našega družbenega dogajanja. Dosledni in v praksi dokazani borbi za mir in mirno sožitje na mednarodnem političnem torišču se pri- ključujejo uspehi v nenehni notranji gospodarski krepitvi, v daljnem razvijanju komunalnega sistema in ob čedalje večji vlogi proizvajalcev — neposrednih upravljavcev. Zaključek tega leta pa je pomemben še po tem, ker z njim zaključujemo štiriletno obdobje poslednjega petletnega plana in hkrati s tem končujemo naloge, ki smo jih namesto v petih, izvršili že v štirih letih. Izvršili smo torej veliko in pomembno delo. To pa ne pomeni, da smo zato upravičeni zmanjšati tempo naše socialistične graditve. Pred nami je namreč obdobje no- vega petletnega plana, pred nami so nove naloge. Čeravno naloge novega petletnega plana niso majhne, niti lahke, pa lahko vendar le s ponosom ugotovimo že na začetku, da jih bomo vsekakor laže izvajali. Zakaj taka trditev? V preteklem obdobju smo kakor že rečeno dosegli pomembne rezultate. Le-te je bilo možno doseči predvsem zaradi velikega in nepre- stanega prizadevanja in naporov vseh delovnih ljudi v vsem povojnem obdobju. Le ob teh naporih je bilo možno premagati težave v podedovani gospodarski zaostalosti in postaviti ma- terialno osnovo za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Na vsej doslej prehojeni poti so bili uspehi iz leta v leto večji. Zlasti je pomembno razdobje v letih 1957—1961, V teh letih je bil razvoj proizvajalnih sil in proizvodnje hitrejši, pred- vsem pa veliko bolj vsestranski. Tak vsestranski gospodarski razvoj se manifestira v proizvodnji, zaposlenosti, investicijah, kakor tudi^ osnovni razdelitvi narodnega dohodka. Premagali smo torej številne težave, s katerimi smo se borili v povojnem obdobju, zgradili smo čvrste temelje naše industrije in elektri- fikacije, pa tudi v kmetijstvu so doseženi zavidljivi rezultati. Dosegli smo stopnjo srednje razvite gospodarske države, kar nam omogoča, da bomo lahko v prihodnje z novimi napori do- segli še več v nadaljnji gospodarski krepitvi družbe, predvsem pa ustvarili še boljše pogoje za hitrejšo rast družbenega in življenjskega standarda. Na tem važnem prehodu, ko se poslavljamo od starega in stopamo v novo leto, torej ni' upravičen noben pesimizem za jutrišnji dan. Perspektive so vedno bolj jasne. Ne bi smeli po- zabiti na moč in vlogo delovnega človeka — proizvajalca, ki mu je v našem družbenopolitičnem sistemu poverjena dolžnost, odgovornost in pravica upravljanja tako v delovnih kolektivih, kakor tudi v vseh drugih samoupravnih organih. Očitno je, da je delavsko in družbeno upravljanje v svoji kvaliteti in vse- bini doseglo tako stopnjo razvoja, ki omogoča, da se hkrati z nadaljnjo demokratizacijo in decentralizacijo še bolj uve- ljavlja sleherni pozitivni prispevek vsakega posameznika k iskanju nadaljnjih poti in načinov za čimboljši in vsestranski polet. Temu vprašanju je dal še poseben poudarek V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Sociali- stična zveza kot vseljudska tribuna je postala široko torišče mobilizacije ljudskih množic za nadaljnjo krepitev družbenega in delavskega samoupravljanja. Temu bodo dali nadaljnjo ma- terialno osnovo nekateri novi ukrepi, ki se predvidevajo v pri- hodnosti s področja devizne reforme in delitve dohodka. Tako se iz leta v leto krepi materialna osnova kot pogoj nadaljnjega napredka v samoupravljanju. Čedalje bolj prihajamo do stanja, ko bo dejansko od vsakega posameznika odvisno, kakšen bo njegov osebni standard. Vse bolj prihajajo do izraza razni stimulativni načini, ki jih uvajajo delovni kolektivi sami. Rea je, da se na tej poti še dostikrat srečujemo z različnimi teža- vami in slabostmi. Toda le-te so največkrat rezultat subjek- tivnih slabosti, rezultat zaostalosti v pojmovanjih itd. Zato se v naslednjem obdobju bolj kot kdaj koli postavlja pred vse naše družbene organe in organizacije naloga, da se še bolj po- svete konkretnim notranjim problemom v skrbi za izboljšanje proizvodnje in družbenega standarda. Gre v bistvu za iskanje takih poti in načinov dela, ki bodo vnašali več smotrnosti, večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo in večji dohodek. Ko tako s precejšnjo mero optimizma zremo v prihodnost, ne bi smeli pozabiti tudi nekaterih ukrepov za nadaljnjo demo- kratizacijo v našem družbenem življenju. Napoveduje se sprememba državne ustave. Sedanji družbeno ekonomski raz- voj zahteva spremembe, ki bodo pomenile nadaljnjo vsebinsko in kvalitetno rast socialističnih sil na poti k socializmu. V ospredje vedno bolj in bolj prihaja človek kot proizvajalec in upravljalec. Tudi k temu bomo morali dati svoj glas in tako podpreti prizadevanja našega vodstva za čim boljšo in lepšo prihodnost. Leto, v katerega pravkar stopamo, bo pomembno tudi po tem, ker bo minilo 20 let odkar so se jugoslovanski na- rodi v najtežjih pogojih odločili za borbo proti do zob oboro- ženemu fašističnemu okupatorju. V tem istem letu bo tudi kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Ta dva važna dogodka nas bosta spominjala na marsikaj, kar je bilo treba v preteklosti storiti, hkrati pa nam dala nove vzpod- bude za nove naloge. Ob uspešnem zaključku leta želimo delovnemu ljudstva celjskega okraja v novem letu 1961 obilo uspehov, sreče ia osebnega zadovoljstva. RIKO JERMAN, PREDSEDNIK O LO CELJE OBČINE ÏAu""""" V poslednjih letih so naša prizadevanja poleg gospodar- stva usmerjena p'-edvsem k uveljavitvi komunalnega siste- ma, t. j. tiste oblike upravlja- nja družbenih naiog. pri kateri bi naj v največji možni meri pritegnili prizadete državljane k samoupravljanju. , Osnovna in najpomembnejša celica komunalnega sistema je občina — komuna,- znotraj ka- tere je treba težiti k reševanju vseh p-oblemov in nasprotij, ki jih poraja razgibano javno živ- ljenje. Zato mora biti komuna ne le pristojna za reševanje tako obsežnih naiog. temveč tudi materialno sposobna. Di bi tudi ta pogoj zadovoljivo rešili, je bilo nujno, da smo tudi teritorialno povečali ob- čine ter delovanje okraja po- stopoma prilagojevali njegovi novi obliki — skupnosti komun. To pomeni; da okraj ni več nosilec samostojnih akcij, pač pa ostane le še pobudnik in jih izvaja le kolikor je to v inte- resu občin. Tudi upravljanje družbenih sredstev na ravni okraja postaja izključna stvar občin, enako kot je stvar ob- čin, upravljanje drugih nalog. Ce torej v zgoščeni obliki ocenjujemo delovanje naših občin, ne moremo mimo tega, da je njihovo delo pod vtisom izredno povečanih in nakopi- čenih novih pristojnosti, obsež- nega teritorija ter potrebe po aktivnem sodelovanju v vseh organih skupnosti komune. Pri vsem tem pa so nešteti pro- blemi vezani na precejšnje ma- terialne težave. Razumljivo je, da tolikšnega dela naše občine ne bi zmogie, če ne bi vzpored- no s tem razvijali sistema sa- moupravljanja vseh tistih sluib in družbenih nalog, ki jih je možno reševati po tej poti. Med številnimi samoupravnimi or- gani znotraj občine, je brez dvoma najpomembnejše samo- upravljanje državljanov ú kra- jevnih odborih in stanovanjskih skupnostih, le nekaj let po- udarjamo zlasti pomembnost teh dveh organov samouprav- ljanja; saj je očitno, da bi brez njih dejansko obstajala v ne- kem smislu odtujenost občine od svojih volivcev. S tem pa ne bi bil dosežen osnoven na- men našega komunalnega si- stema. Naše občine so v odno- su do krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti v glavnem dosegle določene uspehe, predvsem pri reševanju drobnih, krajevno pomembnih, komunalnih in gospodarskih akcij, kar je gotovo zelo po- membno. Vse premalo pa je doslej uspehov v tem. da bi krajevni odbori in stanovanjske skupnosti bile tudi tribuna po- jasnjevanja in konstruktivne kritike delovanja naših občin V razvijanju našega komu- nalnega sistema je aktivnejše delo v tej smeri torej nujnost in zahteva zavestnega delova- nja naših občinskih ljudskih odborov. Iz številnih pritožb državljanov, ki jih zlasti v po- slednjem času dobivamo, se da ugotoviti, da niso redki primeri netočnega, brezbrižnega ali pristranskega obravnavanja dr- žavljanov. Le v pogojih dobro delujoče pravne'zaščite državljanov ter že omenjenega delovanja kra- jevnih odborov in stanovanj- skih skupnosti bo možna uspeš- na rast naših občin v komunal- nem sistemu. CELJSKI TEDNIK STEV. 52 — 30. decembra 1960 LEPA PERSPEKTIVA Razgovor s sekretarjem Občin- skega komiteja Zveze komunistov v Celju Tonetom Skokom ni minil v stilu tako imenovanih novinarskih intervjujev, temveč bolj kot zelo ko- risten pomenek o nekaterih proble- mih mesta Celja in celjske občine. Ce sem rekel, da samo o nekaterih problemih, bi rad s tem dejal, da nisva načenjala vseh problemov, ki so važni in aktualni in da spričo tega nisem hotel niti jaz, ki sem ga prosil za tak razgovor, še manj pa tovariš Skok postavljati vrstnega reda vprašanj. Istočasno pa to ne pomeni, da sva prišla na probleme kulture in prosvete čisto slučajno, ne, tudi za obravnavo te problema- tike je bilo dovolj razlogov. — Petletni plan 1956—1961 smo Izvršili v štirih letih, je med drugim dejal tov. Skok. To je pomembna ugotovitev, iki kaže, da smo zlasti na gospodarskem področju dosegli zelo lepe in vidne uspehe. V tem času smo zabeležili nekatere rezul- tate, ki so zlasti opazni navzven. Imamo lepo in urejeno mesto, ko- likor toliko solidne komunalne na- prave, na Otoku je zraslo novo in sodobno urejeno stanovanjsko na- selje, veliko, čeprav še ne vse, smo napravili na področju stanovanjske izgradnje, dobili smo nove tovarni- ške objekte, sicer pa so skoraj vse tovarne v rekonstrukcijah in podob- no. Vse to govori o uspehih, ki jih ni mogoče prezreti. To je prav in lepo. Žal pa smo pri izvajanju vseh teh nalog zanemarili drugo področ- je in to kulturo in prosveto. Ne mislim pri tem na tiste ustanove, ki normalno delajo in imajo za svo- je delo sredstva zagotovljena v ob- činskem proračunu. Zlasti zdaj nam- reč ugotavljamo, da smo precej za- ostali na področju šolstva Jn da mo- ramo celiti «tare napake, kar je pa včasih silno težko. Četudi smo v zadnjem letu dobili nekaj srednjih strokovnih šol, pa navzlic temu vi- dimo, da smo na tem polju zaostali za najmanj dve leti. Tako se zdaj z vso silo pojavlja upravičena in utemeljena zahteva po gradnji po- slopja za Srednjo tehniško šolo. Pa ne samo na to, iuài na ostale šole bo treba misliti in začeti ta problem odločneje reševati. Nekaj sličnega bi lahko rekli za delo Svobod in prosvetnih društev. Tudi tu so bili napravljeni koraki naprej, toda me- nim, da še vse prekratki, .preslabot- ni. Ce smo prej ugotovili, da smo v gospodarstvu in pri postavljanju ekonomskih temeljev dosegli lepe uspehe, smo pri gradnji družbene nadstavbe, to je kulture, prosvete in šolstva zaostali. Spričo vsega tega, je nadaljeval tov. sekretar, ni čudno, če stojijo prav ti problemi in naloge v ospred- ju osnutku programa za nadaljnjih pet let, ki je prišel te dni v razpra- vo. Zaradi tega ne govorimo zastonj o nujni gradnji osrednje prireditve- ne dvorane v novem kulturnem centru v Celju. Zahtevo po gradnji take hale in ureditvi kulturnega centra je pred vso občinsko skup- nostjo postavil čas. Razvoj je pri- šel tako daleč, da pred njim ne mo- remo zapirati oči in ušes. Prav tako venomer ugotavljamo, da imamo premalo kino dvoran, da nimamo prostorov za delavsko univerzo, da nimamo lutkovnega gledališča in podobno. Razumljivo je, da načrt o gradnji kulturnega centra ne bo uresničen kmalu, čez eno ali dve leti. Ne, gradnja tega centra bo tra- jala dlje časa. Z njim pa bomo do- bili dovolj solidne temelje, da se bo delo na kulturnem, prosvetnem in izobraževalnem področju zelo raz- mahnilo. Jasno pa je še eno — ures- ničitev tega načrta ne zavisi samo od dobre volje ljudskega odbora ali občinskih političnih organizacij, ki naj bi tak načrt podprle vsaj v mo- ralnem pogledu, temveč zlasti še od pripravljenosti in sodelovanja de- lovnih kolektivov pri zbiranju sred- stev za ta dela. To je namreč naša skupna naloga in obveznost. Nove možnosti za bolj pogloblje- no in živahno delo je zlasti po pe- tem kongresu dobila tudi organiza- cija Socialistične zveze. Te možno- sti namreč odpirajo sekcije, podruž- nice in podobno. Skratka ne gre sa- mo za nove organizacijske oblike, temveč za novo vsebino dela. Zato je gotovo, da bo Socialistična zveza v resnici postala tribuna javnega življenja, kjer bodo ljudje razprav- ljali o vseh problemih, ki jih težijo in ki jih moramo reševati. Tako tu- di o osnutku, oziroma o smernicah bodočega petletnega perspektivne- ga načrta. Razprava o teh smerni- cah naj bi šele izoblikovala dokonč- ni program dela v naslednjih petih letih. Nove naloge čakajo tudi sindi- kalne organizacije. Sicer pa so sin- dikati na območju celjske občine zlasti po uspeli konferenci delavskih svetov dobili dovolj spodbud za uveljavljanje. Posebno se bodo mo- rale sindikalne organizacije zavzeti za to, da se bo še bolj utrdilo de- lavsko samoupravljanje v podjetjih. Hvaležno področje za sodelova- nje državljanov pri upravljanju od- pirajo tudi stanovanjske skupnosti, najrazličnejši upravni odbori itd. Z delom v vseh teh organih delav- skega in družbenega upravljanja lahko državljani sami vplivajo na hitrejši razvoj in s tem na zboljša- nje življenjskih pogojev. Na delo teh organov lahko v mnogočem vplivajo organizacije Socialistične zveze in sindikati, da ne govorim o organizacijah Zveze komunistov, katerih prva in najvažnejša naloga je prav tu. Menim, je končal pomenek tova- riš Skok, da lahko Celjani optimi- stično gledamo na razvoj, ker ima- mo vse pogoje, da uspemo pri ures- ničevanju načrtov. Tako nam tudi realizacija petletnega perspektivne- ga programa ne bi smela delati te- žav, zlasti pa ne, če bomo vsi držav- ljani pomagali, seveda vsak na svo- jem delovnem področju. To je želja za novo leto. Hkrati pa izkoriščam priložnost, da v imenu občinskega komiteja Zveze komunistov in v svojem želim prebivalcem celjske občine za novo leto lepše in boljše dni. > ; . . M. B. POGLED PO SVETU Na zadnjem zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR je Gromikov pono- vil tezo socializma, da je moč za vselej odstraniti vojno iz človeške družbe. Naraščajoča moč socializ- ma, sile miru v imperialističnih dr- žavah, osvobodilna gibanja, vse to veže roke tistim, ki bi radi pomelli z naprednimi gibalnimi silami. Ne- dvomno- družb eno-politični razvoj v svetu in tehnični napredek nudita človeštvu osnovo za veliko upanje. Vendar je treba računati z razo- čaranji. Nevralgične točke na zem- lji se razbolevajo in odpirajo. Na tridnevnem zasedanju NATO v Pa- rizu so sicer prišle na dan vse ti- ste silnice, ki rahljajo notranjo enot- nost kapitalističnega tabora, ven- dar strah pred socializmom še ved- no dviga vlogo Zahodne Nemčije in njene vojaške priprave. Ce bo NATO postal četrta ali peta atom- ska sila, bo praktično z atomom oborožena ravno Nemčija, nemški generalni štab, nedvomni dedič Reichswehra, pa bo s to jedjo do- bil še večji apetit. Apetita že ne skriva več. Vodstvo nemške in tudi atlanske vojne prevzemajo tisti ge- nerali in oficirji, ki so bili vselej za Hitlerja, dokler je le kazalo, da bo zmagoval. V Kongu doživlja tragedijo kon- goško ljudstvo. Nekdanja kolonija, ena največjih kolonij na svetu, last ene najmlajših držav na svetu, je danes dokaz, da je kolonializem na zatonu, toda njegova agonija po- meni zlo za vse. ki so ji priča. Ni- ma smisla prerokovati, čeprav se misel vsiljuje. Kapitalizem se je ne- koč rodil krvav ves, kolikor ga je bilo. Ce zdaj v obliki kolonialižma odhaja iz Afrike in Azije, je to samo potrdilo naših tez o njegovem roj- stvu, vzponu in zatonu. Seve, kon- goško ljudstvo pa bo prestalo ogromno gorje: Zdaj je razcepljeno na več pokrajin, uničujejo ga be- gunstvo, medsebojni boji, bolezni, pomanjkanje hrane, zdravil in dru- gih potrebščin. OZN doslej ni nare- dila nič pozitivnega za rešitev kon- goške krize. Resolucija sedmih dr- žav, med drugim tudi naše države, je opozorila najvišji svetovni forum na resnost položaja za Kongo in za OZN. Tudi v Laosu se na malem ozem- lju države, ki bi rade živele v mi- ru, užigajo bojni ognji zaradi kri- žanja interesov. Anglija in Fran- cija gledata križem rok, kako ZDA iz Tajske v znamenju SEATO pakta z denarjem in orožjem podpirajo upornika Sunavana zoper Fam Van Donga. Kapetan Kong Li je svojo vojsko združil z vojsko levice Patet Lao in če bo za vsem tem stala SZ ne samo z moralno, ampak tudi ma- terialno pomočjo, potem čakajo Laos hudi časi. ZDA niti ne skrivajo svo- jih kart, vsemu svetu je tudi znano, da so nad Laosom že tudi sovjetska letala. V Alžiru nič novega. De Gaulle, trmast, kakor je vedno bil, žene zdaj svoj alžirski Alžir, s katerim bi rad usekal srednjo pot med francoskimi kolonisti in med francoskimi meš- čanskimi strankami in obdržal Alžir za Francijo. V tem je nekaj tragič- nega. Halle Selassie je pomiril deželo. Etiopski cesar ima v tem že nekaj izkušenj. Kaže, da vodi svojo dr- žavo k napredku z veliko diplomat- sko bistrino in spretnostjo. Pri tem mu pomagajo skoraj vse države na svetu, njihove navzkrižne interese pa spretno izrablja. Morebiti je v Brazilijo vzel s seboj premalo spremstva ali pa je pustil doma ti- ste prince in rase, ki se mu povsem, ne podrejajo. Prevrat v Etiopiji bi v sedanjem trenutku za azijsko af- riški svet ne bil ugoden, če je res hotel dobiti prozahodno smer. Isto velja za Nepal, kjer je kralj. Mahendra zaprl nekaj vidnejših ljudi progresivnih nazorov. Dežela, ki s svojimi osemtisočaki prodira v najvišje plasti, je po svojem proiz- vodnem nivoju na najnižjem polo- žaju. Ni vseeno, s kakšnim tempom bo premagovala svojo zaostalost. Zahodnim državam je mnogo na tem, da bi v Nepalџ in sosednjem Tibetu čim dalj ostali pri življenju arhaični fevdalno teokratski odnosi. Aretiran je bil kot višji drvar ne- kje pri Hamburgu ppveljnik Oswie- cima. Kaže, da je takih drvarjev v Nemčiji še precej T. O. . V zadnjem tednu PD doiHD^ini Petek, 25. decembra LJUDSKA SKUPŠČINA Srbije je med drugim sprejela zakon o razglasitvi Pru- ske gore za narodni park. Sobota, 24. decembra RUDARJI jugoslovanskih premogovni- kov so izpolnili letni plan, saj so nako- pali 22.6 milijona ton premoga. SKUPNI PLENUM centralnih odborov Zveze borcev in Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije so posvetili pro- učevanju strokovnega izobraževanja, šo- lanja in zaposlovanja borcev in invali- dov. Nedelja, 25. decembra ETNOGRAFSKI INSTITUT Srbske aka- demije znanosti in umetnosti je izdal zbornik, posvečen 40-letnioi ZKJ, v ka- terem je obdelana ljudska pesem iz časa NOB in izgradnje socializma pri nas. Ponedeljek, 26. decembra V BEOGRADU SE JE ZAČELO zadnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Prvi dan je o predlogu perspektivnega plana govoril tov. Tito, ekspoze o planu pa sta podala Avdo Humo in Nikola Min- čev. Medtem, ko je Zoran Polič obraz- ložil predlog zveznega proračuna za pri- hodnje leto, je Krste Crvenkovski poro- čal o predlogu zakona o šolstvu. Razen tega je govoril še Vladimir Simič o obi- sku jugoslovanske parlamentarne dele- gacije v Mehiki in Venezueli. Torek, 27. decembra _OBA ZBORA ZVEZNE Ljudske skup- ščine sta sprejela predlog družbeiic^M plana gospodarskega razvoja Jugoslavije v naslednjih petih letih. Pri tem sta ugotovila, da plan odpira velike možno- sti za nadaljnji vsestranski razvoj de- žele. Sreda, 28. decembra y VSEH KRAJIH naše domovine so že začeli s praznovanji novoletne jelke. Mnogokje so postavili pravljične vasi in pripravili za otroke vrsto lepih prire- ditev. Četrtek, 29. decembra NAMESTO dosedanjih šestih bomo v državi imeli približno 40 železniških transportnih podjetij, ki bodo povsem samostojno odločala o investicijski poli- tiki, razdelitvi dohodka, tarifni politi- ki itd. IVAN COKAN. TAJNIK OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA Družbeno politični usmerjevalci Na vprašanje, kako ocenjuje delo sindikata v letošnjem letu, je dejal, da je bil dosežen pomemben uspeh zlasti v organizacijskem pogledu, saj so se sindikalne organizacije s svojim delom zelo približale članom. Razen tega, je nadaljeval, smo jih utrdili v kvaliteti in dosegli, da so začele odločno reševati življenjske probleme delavcev. Tako se je delo sindikata začelo odvijati na široki osnovi in nič več v nekdanjem oz- kem krogu. Pomembno vlogo so sindikalne organizacije skupaj z organi samo- upravljanja odigrale v borbi za po- večanje produktivnosti in večjo sto- rilnost. Zelo konkretno delo so ime- le tudi na področju nenehnega izpo- polnjevanja sistema nagrajevanja. Odločno so se vrgle v borbo za hi- trejšo in zlasti še za cenejšo grad- njo stanovanj, nadalje za gradnjo objektov družbenega standarda in ne nazadnje za splošno urejevanje komunalnih problemov. Tako so po- stale važen činitelj pri obravnava- nju vseh komunalnih zadev in ne samo tistih, ki zadevajo notranje meje kolektivov. Zelo veliko pobu- do so imeli sindiikati še pri akciji za zboljšanje pogojev varnosti dela. — Katere pa so najvažnejše na- loge v prihodnjem letu? — Veliko bomo morali še delati na izpopolnjevanju sistema nagra- jevanja. Prav tako bodo morale sindikalne organizacije posvetiti več pozornosti utrjevanju samoupravnih organov. Skrb za družbeno poiitič- no vzgojo, in seveda za strokovno, pada prav tako na ramena sindika- tov. Svoj delež pa bomo morali da- ti še v razpravi pred sprejemom petletnih perspektivnih načrtov. — In želja za prihodnje leto? — V glavnem sem jo že povedal, ko sem orisal glavne naloge. Rad bi pa še, da bi se sindikalne orga- nizacije pri svojem delu povsem osamosvojile, da bi bile same spo- sobne reševati vse probleme, ki se pojavljajo. Isto naj velja tudi za iz. vršne odbore sindikalnih podružnic ki bi morali biti v večji meri kot doslej družbeno politični usmerje- valci vsega dogajanja. DEDEK MRAZ bo obdaril otroke vlaški občini Poleg 0'bhoda dedka Mraza bo Društvo prijateljev 'mladine v La- škem pripravilo tudi obdaritev 220 socialno šibkih šoloobveznih otrok. Ob tej priliki bodo prejdi obdaro- vanci preko 100 parov čevljev, zim-, sko perilo in obleko. . | Sredstva za omenjeno obdaritev so prispevala gospodarska podjetja, zilasti pa sta z višino prispevkov iz- stopila Pivovarna in Rudnik Laško. Istočasno se pripravljajo pri vseh osnovnih šolah in O'troškem vrtcu novoletne prireditve in kinopredsta- ve, učenci osnovne šole Laško in Rimske Toplice pa bo'do prisostvo- vali gledališki predstavi v celjskem gledališču. Pri osnovnih šolah bodo razdelje- na razredna kolektivna darila, ka- terih vrednost znaša več sto tisoč dinarjev. Ob tej priliki bodo dobiU učenci osnovne šole Henina radio aparat, v Rečici pa povečevalni foto aparat. Novoletno obdaritev priprav- lja tudi Rdeči križ, ki bo ob tej pri- ii'ki obdaril 270 ^socialno šibkih, ob- činski ljudski odbor pa bo preko sveta za socialno skrbstvo razdelil socialniim podpirancem in varovan- cem po domovih preko 110 paketov. Vsi naj se seznanijo s PERSPEKTIVNIM PLANOM Na nedavni seji predsedstva Glavnega odbora SZDL Slovenije so razpravljali o predlogu družbe- nega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije v prihodnjih petih letih. Predsedstvo je sprejelo sklep, da naj se člani SZDL in ostali držav- ljani seznanijo s tem načrtom, ker je njegovo izvajanje tudi ena izmed glavnih nalog Socialistične zveze. Sprejeli so načrt dela v sredini decembra je bila let- na konferenca mestnega odbora SZDL v Velenju. Pohvalno je, da je organizaciji SZDL uspelo zbra- ti tri milijone dinarjev, ki jih je razdelila ostalim družbenim or- ganizacijam in društvom. Na zboru pa so sprejeli tudi načrt dela za prihodnje leto. V zvezi z izgradnjo novega energokombi- nata v Velenju bo treba rešiti še vrsto drugih problemov družbe- nega standarda. Tako predvide- vajo dograditev hotela z obratom družbene prehrane. Ta objekt naj bi predali namenu 3. julija. Do tega dne naj bi dokončali tudi drugo fazo ureditve parka. Rud- nik pa naj bi za svoje člane že do 15. maja dogradil počitniški dom v Fiesi, ki naj bi sprejel 100 ljudi hkrati. Velenje nujno po- trebuje pekarno; zato naj bi z njeno gradnjo pričeli prav tako prihodnje leto. Poleg dokončne izgradnje zdravstvenega doma, gradnje delavnic za vajence in zimskega bazena, bo treba začeti tudi z gradnjo nove osnovne šole. V središču Velenja bo treba zgra- diti novo kino dvorano in otroški vrtec z igriščem. To pa naj bi Oipravili do leta 1962. V načrtu je tudi gradnja nove ceste od Ve- lenja do Šoštanja. In končno v Velenju bodo prihodnje leto za- čeli graditi še sto novih stano- vanj. Na zboru so izvolili nov 35- članski upravni odbor in 56 dele- gatov za občinsko konferenco SZDL. Iz poročil je bilo čutiti močan razvoj mladega industrij- skega mesta ter željo, da bi skladno z gospodarskim razvo- jem reševali tudi ostale naloge, ki jih terja družbeni standard. V. Š. Počitniška zveza v Emajlirki Konec prejšnjega tedna je bila v Tovarni emajlirane posode letna konferenca počitniške zveze, ki so jo ustanovili na pobudo mladinske or- ganizacije. Čeprav ustanovljena šele letos junija, je s pičlimi finančnimi sredstvi organizirala več uspelih iz- letov v Istro in druge turistično znane kraje. Počitniška zveza, ki je doslej vključevala samo šolsko mladino, bo tudi v tovarni nudila m'ladini nove oblike družabnega izživljanja. Na konferenci so sprejeli obsežen načrt dela za prihodnje leto. Tako so se odločili za več izletov in eks- kurzij, -ak BENO KRIVEC, podpredsednik ObLO Celje CELJE-ureieno mesto O e razpravljamo o problemih standarda v komuni, nismo postavili tega problema zato, ker je vprašanje posebno kritično. Številke namreč kažejo na pomembne premike in na lep napredek. Ugotavljamo namreč, da smo v standard vlagali zelo ve- liko. Vsi ti uspehi uvrščajo Celje med urejena slovenska mesta. Ko govorimo o standardu navad- no izražamo težnjo po visokih dru- žinskih zaslužkih, nadalje po dobro organizirani in ceneni preskrbi, po visokem nivoju stanovanjskih raz- mer, komunalni urejenosti mesta in po cenenih komunalnih uslugah, po čim večji razvitosti družbenih služb in končno po dobrem in racional- nem funkcioniranju mestnega orga- nizma ob čim manjšem obremenje- vanju prebivalstva. Objektivna ocena razmer v naši občini, gledana s teh vidikov, daje sicer grobo, vendar zanesljivo sliko o tem, če smo vodili glede osnovnih vprašanj standarda pravilno politi- ko, dalje pa tudi odgovor, v koliko smo pravilno in smotrno vlagali sredstva. V poročilu o gibanju gospodar- stva v prvi polovici letošnjega leta ugotavljamo, da so bruto osebni do- hodki v gospodarstvu narasli za 18 odstotkov. Primerjava neto osebnih dohodkov v odnosu na bruto pa ka- že znatno ugodnejše stanje, zlasti kar tiče povečanja osebnih dohod- kov. Rezultati na področju uvajanja sodobnejših sistemov nagrajevanja se dajo izraziti tudi v pokazatelju. ki izkazuje odstotek čistega osebne- ga dohodka, ki je bil izplačan po različnih merilih za merjenje delov- nega uspeha. Tako je v industrijskih podjetjih celjske občine znašal ta odstotek 1958. leta 47 %, 1959. leta 43 % in letos nad 60 %. Poglavitni problem na področju nagrajevanja pa se v celjski komuni kaže v tem, da je rast osebnega dohodka vse premalo vezana na gospodarski uspeh posameznika, delovne ali eko- nomske enote ter podjetja kot celo- te. Ko govorimo o preskrbi Celja, moramo ugotoviti, da se je potroš- nja zelenjave v prvem polletju le- tošnjega leta povečala za 79 % v primerjavi z istim razdobjem lan- skega leta. Preskrba z mlekom je bi- la zadovoljiva, prav tako preskrba z govedino in svinjskim mesom, v preskrbi s kruhom je bil z dogra- ditvijo nove pekarne storjen korak naprej. Potrošnja kruha je narasla za 5 7o, dnevno pa znaša deset ton, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa celo 20 ton. Preskrba z ostalimi pre- hranbenimi artikli in industrijskim blagom je na splošno zadovoljiva, pa čeprav stalno primanjkuje neka- terih vrst tekstilnega blaga, železni- ne, gradbenega materiala itd. Pri- merjava cen med različnimi mesti kaže, da Celje ni najdražje, temveč, da so cene na splošno vsklajene. Medtem ko trgovina, kljub manj- šemu številu prodajaln, solidno opravlja svojo nalogo, pa stanje v gostinstvu, glede kapacitet in nivo- ja uslug, ni zadovoljivo. V obrti se predvsem občuti pomanjkanje usluž- nostnih delavnic. V komunalnem pogledu se je Ce- lje hitro izgrajevalo. Doseženi so bili lepi uspehi. Sicer pa trenutno si- li v ospredje rekonstrukcija vodovo- da, kanalizacije in gradnja čistilnih naprav. Čeprav je pomanjkanje stanovanj še vedno problem številka ena, pa so bili tudi na tem področju dose- ženi lepi uspehi. V zadnjih štirih le- tih je bilo zgrajenih 1370 stanovanj, ali 91 % predvidenih v petletnem planu. Zdravstvena služba je močno raz- vita. Primanjkuje pa ji prostorov Nujno pa bi bilo treba organizirati specialistično poliklinično službo ne samo za potrebe občine, temveč ce- lotnega okraja. Na področju kulture nas čaka še veliko nalog; lepša perspektiva pa se odpira z ureditvijo kulturnega centra. Osnovni problem celjskega šolstva se kaže v pomanjkanju pro- storov za srednje šole vseh vrst. Od 1957. pa do konca prvega pol- letja letos so znašale investicije v celjski občini nad 8,6 milijard di- narjev. CELJSKI TEDNIK STEV. 52 - 30. decembra 1960 Beseda da besedo Na zadnji okrajni konferenci Zveze komunistov so mladi komunisti proučili in razpravljali o zanimivih pro- blemih, ki se neposredno nanašajo na mladino. Govorili so o teh problemih v vseh treh komisijah. Ker gre za po- membne probleme, za probleme mimo katerih nihče tako ali tako ne more, smo pripravili kratek razgovor z mla- dimi komunisti, ki so kot delegati sodelovali na okrajni konferenci Zveze komunistov. Iz našega razgovora, ki je bil zelo živahen in kjer so mladinci načeli mnogo proble- mov, vam posredujemo štiri, o katerih sodimo, da so med najpomembnejšimi. Ne gre le za volitve - za delo gre Letos smo že nekajkrat slišali, da volitve v delavske svete za mladino celjskega okraja niso bile uspešne. Ali bi lahko povedali kaj več o tem? Zvone Dragan: V primerjavi z letorh 1957 je odstotek mladih v de- Franček Knafelc lavskih svetih letos padel za dobra dva odstotka. Ta podatek pa je celo slatiši, če vemo, da ga popravljajo dobra podjetja kot na primer Tovar- na emajlirane posode, kjer je 40 od- stotkov vseh članov delavskega sveta še mladincev. Najslabši v celjski občini so pri Klimi, kjer je povprečna starost kolektiva 27 let. pa sta v 19-članskem delavskem svetu le dva mladinca. Kaj menite, kateri vzroki so to po- vzročili? Zvone Dragan: Nedvomno so pre- cej krivi aktivi Ljudske mladine. Le redki so ob volitvah z vso mladino razpravljali o kandidatnih listah in zato ni čudno, če je marsikak kan- didat pri volitvah izpadel. Brez dvoma pa tudi drži, da so jim pri vo'litvah premalo pomagali Dolitični delavci in razglednejši Judje v kolektivu. Nekateri so celo menili, da je dovolj, če so mladin- ce vpisali na kandidatno listo (To- varna usnja v Šoštanju), niso pa jim pomagali, da bi se člani kolek- tiva z njimi seznanili. Zato je po- vsem razumljivo, da so t-i mladinci, čeprav so na svojem področju dobro delali, izpadli, ker kolektiv njihove ga dela ni poznal. Zdaj, ko so volitve pri kraju, pa ne sme oljveljati načelo, da mladino predstavljajo le tisti, ki so v delav- skem svetu in drugih organih samo- upravljanja. Ce je mladinska orga- nizacija dobra, dela dobro tudi brez tega formalnega priznanja. Ob vo- litvah v obratne delavske svete in z vključevanjem mladincev v komi- sije samoupravnih organov pa lah- ko tudi najslabši kolektivi te napa- ke popravijo. Ivan Gostečnik: Morda bi o pozi- tivnem delovanju mladinca-člana delavskega sveta najlaže povedal iz. izkušenj našega kolektiva (Tovarne emajlirane posode). Pred vsako se- jo delavskega sveta se o dnevntm redu zasedanja pogovorimo z vso miladino, upoštevamo njihove pred- loge v razpravah na zasedanju in končno jim posredujemo tudi skle- pe delavskega sveta in drugih sa- moupravnih organov. Bogdan Marinkovlč: Na deželi so ti pro'blemi še težji zaradi nekate- rih vkoreninjenih navad. Menim pa. da bi mladi ljudje lahko najbolje uresničevali načela naše kmetijske politike in da so spričo mladostne živahnosti tudi najtoolj dojemJjivi za tehnološko revolucijo, ki v tem obdobju zajema kmetijstvo po vsem svetu. Marija Roblelk: Čeravno nisem iz podjetja, menim, da v mnogih ko- lektivih premnogokrat napak razu- mejo mladino. Pripisujejo ji bolest- no ambicioznost, ne razumejo pa, da Zvone Dragan mladina hoče dela in da si želi na- predika, da so mladi ljudje za na- predek pripravljeni tudi kaj žrtvo- vati. Anton Golčman: Res je tako. V našem kolektivu (»Klima«) smo že večkrat opazili nezaupanje starej- ših tovarišev in posledica tega je, da so se mladi ljudje zaprli sami vase, da se odtegujejo skupnemu reševanju najrazličnejših proble- mov; češ, saj nas ne bo nihče poslu- šal itd. Takšno nezadovoljstvo še zavira delo precej slabe organizacije Ljudske mladine v na;šem kolektivu in iz leta v leto sé borimo z istimi problemi. Marija Roblek Želimo si učiteljico v razgovoru ste večkrat omenja- li aktivno vlogo Zveze komunistov in nekatere njihove slabosti glede dela z mladino. Kaj menite, koliko ste tu že dosegli in kaj bi se še da- lo sto'-lti? Bogdan Marinkovič: Na kmetijski šoli v Vrbju je morda izredno po- zitivna vloga Zveze komunistov najbolj vidna. In sicer zaradi tega, ker je večina gojencev članov Zveze komunistov Tako vsaka akcija dobi poseben prizvok, vsaka akcija je kot naloga enako pomembna, vsaka ak- cija je del šole. Privajanje k vztraj- nosti, odločnosti in hitremu ukrepa- nju je namreč za življenje in za na- loge, ki gojence šole čakajo v živ- ljenju, tudi zelo pomembno. Ivan Gostečnik: Menim, da je za pravilno delovanje neke celote —ne glede na to za kako podjetje ali ustanovo gre — najbolj pomembno tesno sodelovanje vseh organizacij in organov, ki znotraj te celote de- lujejo. Za tako sodelovanje pa so potrebni veliki organizacijski napo- ri in iz izkušenj vemo, da jih naj- bolje rešujejo organizacije Zveze komunistov. Zato je tudi toliko bolj razumljivo, da si mladinci žele še več sodelovanja in še več pomoči od organizacij Zveze komunistov. Zvone Dragan: Velika je vloga Zveze komunistov kot voditeljice mladinskih organizacij v podjetjih in ustanovah. Vendar je treba od- krito povedati, da povsod niso ubra- li najboljše poti. Da niso z-nali mla- dine dovolj prPtegniti, in da ustvar- jalne moči mladine niso pravilno ocenili. Menim, tako še nekje dela- jo, da ni dovolj, če nekdo samo pri- de na mla'dinske sestanke. Mladina namreč rabi voditelja, hoče da jo nekdo vodi in da se nekdo z njo ukvarja. Razumljivo pa je, da so Jože Preskar največ uspehov dosegli tam, kjer imajo v vrstah Zveze komunistov veliko mladih íjudi. V teh gospodar- skih ali drugih organizacijah tudi »рго1з1ета mladine« ni. Kajti ti mla- di komunisti so že našli osnovno pot in iščejo še nove poti. Anton Golčman Franček Knafelc: Morda, je v tem razgovoru bilo preveč kritičnih be- sed. Kajti če pregledamo obdobje preteklih dveh let, lahko ugotovimo velik napredek pri delu mladinske organizacije in živo zainteresira- nost mladine za družbene in gospo- darske probleme. Zato se mi zdi, da je potrebno poudariti, da smo ta na- predek dosegli predvsem zato, ker smo v veiiki večini gospodarskih organizacij uspeli vključiti v vrste Zveze komunistov veliko mladih Iju'di in ker se je mladina do kraja' ogrela za naš družbeni razvoj. Skupni napori za izvajanje šolske reforme Na okrajni konferenci Zveze ko- munistov ste mladinci precej raz- pravljali o šolskih problemih. Mor- da je prav, če o teh problemih spre- govorite tudi na našem razgovoru. Marija Roblek: Dijaške skupno- sti, ki so lani še životarile, so letos precej napredovale. Dijaki marsikje sami vodijo dežurstvo, pripravljajo malice, razpravljajo o javnem oce- njevanju in opravičevanju, še vedno pa niso ničesar storili za izboljšanje socialnega stanja dijakov itd. Kljub temu, da ponekod sicer že delujejo komisije za učni uspeh, socialna vprašanja in podobno, pa so pred- metniki še vedno dolgi po 44 ur, kar je mnogo preveč. Razen tega bi dijaške skupnosti morale začeti raz- pravljati tudi o štipendijah. Zakaj bi bilo potrebno še posebej razpravljati o dijaških štipendijah? Marija Roblek: Klju'b temu, da se je v zadnjih letih močno podražila hrana, stanovanje, učne potrebščine in drugi dijaški izdatki, pa so šti- pendije ostale neizpremenjene. Niso redki primeri, ko gre polovica šti- pendije za stanovanje in tako za hrano ostane prav malo. Analiza na neki šoli, kjer je 387 dijakov, je po- kazala, da se od teh redno hrani le 193 učencev. To je dokaj pomem- ben problem; posebej še, če upošte- vamo, da so dijaške kuhinje že zdaj preobremenjene. Bogdan Marinkovič Franček Knafelc: Problem dijaške prehrane bi lahko rešili le s central- no dijaško kuhinjo. Zanimivo pa je tudi to, da so le redki šolski odbo- ri, ki so na svojih sejah razpravlja- li o dijaških kuhinjah. Prav tako so se premalo bavili s socialnimi pro- blemi dijakov in so vse svoje seje posvečali predvsem razporejanju materialnih sredstev. Šolski odbori še vedno niso organ družbenega upravljanja, temveč — organ direk- torja. Na primer: šolska skupnost je sklenila zgraditi igrišče. Ker se ravnatelj s to zamislijo ni strinjal, igrišče še danes ni zgrajeno. Tu ni. potrebna nobena beseda več. Primer pa kaže tudi na to, da so naše or- ganizacije še vedno premalo močne, da bi lahko svoje zamisli tudi do kraja izvedle. Bogdan Marinkovič: Na kmetijski šoli v Vrbju smo imeli ob ustano- vitvi precejšnje težave. Starostni sestav dijakov je precej različen in ljudje, ki so prišli iz proizvodnje, so se težko vživeli v šolsko življe- nje. Vendar smo težavo premostili s tem, da smo zainteresirali za delo vsakega posameznika in da smo da- li skupnosti precejšnje pravice. Kaj- ti jasno nam je bilo, da vsaka orga- nizacijska oblika (tudi šolska skup- nost) propade, če nima natanko določenega področja dela. Zvone Dragan: V prizadevanju za hitrejše uvajanje šolske reforme nam je zmanjkalo moči že takoj v začetku. Na šolah smo še nekako izvedli javno opravičevanje in oce- njevanje, ko pa bi morali tudi ostala načela šolske reforme prilagoditi tehtnim zahtevam in komunalnem življenju, pa smo klonili. Dobro bi zato bilo, da bi pri teh nalogah so- delovala razen mladinske organiza- cije tudi profesorski zbor, šolski odbor in organizacija Zveze komu- nistov. Razgovora, ki smo ga prire- dili, so se udeležili: Franček Knafelc, Zvone Dragan, Ivo Gostečnik, Marija Roblek, Jože Preskar, Anton Golčman in Bogdan Marinkovič. Iz našega uredništva pa sta na razgovo- ru sodelovala Ivica Jeršič in Mile Iršič. - SKUPNI INTERESI INDUSTRIJE IN DRUGIH POTROŠNIKOV Združenje za izgradnjo VSA SLOVENIJA BO GRADILA .VELIKI ENERGOKEMIJSKI KOMBINAT V VELENJU Pred dnevi je bilo v Velenju posvetovanje o vprašanju izgrad- nje kemijskega kombinata v Velenju. Posvetovanja so se udeležili predstavniki velikih slovenskih industrijskih podjetij, predstavniki občinskih ljudskih odborov in vsi, ki so kakorkoli zainteresirani kot bodoči potrošniki plina in polkoksa iz bodočega velikega kom- binata v Velenju. Kot gostje so se posvetovanja udeležili še repub- liški sekretar za industrijo inž, VIKTOR KOTNIK, predstavnik Kemičnega inštituta »Boris Kidrič« v Ljubljani inž. MILIVOJ HLADNIK in predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje RIKO JERMAN. Ob koncu posvetovanja so pred- stavniki velikih industrijskih podje- tij, občinskih ljudskih odborov in drugih večjih po'trošnikov plina ustanovili pripravljalni odbor, ki bo tudi formalno pripravil ustanovitev o poslovno-tehničnem sodelovanju za izgradnjo kemo kombinata Ve- lenje. Predstavniki podjetij in ob- činskih ljudskih odborov bodo v prihoidnih dneh o odločitvi in pred- logu za sodelovanje v poslovnem združenju za izgradnjo kemokom- binata seznanili tudi člane delav- skih svetov in odbornike ljudskih odborov, ki 'bodo dokončno sklepali o sodelovanju v tej investicijski skupnosti. Zamisel o poslovnem združenju za zgraditev energokemijskega kombi- nata je veličastna in dejanski odraz naprednega družbenega razvoja pri nas. Gre za vskladitev teženj in na- porov, od katerih uresničitve bo imela koristi vsa slovenska indu- strija in večina komun v Sloveniji. Doslej so namreč velenjski lignit prevažali po železnici. Ker je v ve- lenjskem lignitu kar za okoli 50 od- stotkov neuporabnega materiala — 45 odstotkov vode in 5 odstotkov pepela, je bil prevoz surovega {igni- ta nepotrebna izguba in prevažanje le polovice koristnega tovora. Spričo naglega razvoja velenjske- ga rudnika in ogromnih zalog je zadeva z gospodarske plati prišla do odločne dileme. Tempo proizvodnje v Velenju hitro raste, v kratkem bo- do dosegli tri milijone ton premoga letno. To bi vsekakor zahtevalo ob- novitev železniškega tira od Celja do Velenja. Za to bi bila potrebna velika sredstva. Tako se je porodila pametna ide- ja. Ali ne bi bilo bolje vložiti ta sredstva za zgraditev naprav, ki bi rešile velenjski lignit odvisne vode. S tem bi pridobili dvojno korist. Ve- lenjski lignit bi bil kvalitetnejši, prevoz pa bi bil preprostejši in ce- nejši. To pa je le začetek, uresni- čitev te zamisli bi morda šla tudi brez poslovnega združenja. V Velenju so predlagali še po- polnejšo in koristnejšo novost. Ana- lize so pokazale, da bo letno ostalo na razpolago za okoli milijon ton lignita, ki bi ga lahko uporabili za kemično predelavo. In sicer večji del za vplinjenje, manjši pa za pre- delavo .v polkoks. Načrt predvideva, da bodo proiz- vedeni plin speljali do potrošnih središč po plinovodih, kar bo v ve- liki meri zmanjšalo stroške. Kemič- ne analize pa so tudi pokazale, da bo ta plin mnogo kvalitetnejši. Sodijo, da bo sprva potrebno spe- ljati plinovode do Celja, Maribora, Raven, Ljubljane, Kidričevega, Kamnika, Kranja in Jesenic. Vred- nost potrebnih investicij bo znašala okoli 20 milijard dinarjev. Vrednost letne proizvodnje bodočega energo- kemo kombinata v Velenju pa bo po sedanjih cenah kar 8 mi'lijard dinar- jev. Na posvetovanju v Velenju so predstavniki vseh slovenskih večjih podjetij in predstavniki zainteresi- ranih komun podprli in zagovarjali težnjo po enotni akciji za uresniči- tev tega velikega načrta. Sodijo pa, da bodo morala slovenska industrij- ska podjetja pri rekonstrukcijah upoštevati novo možnost za dobavo cenene energije. Le kdor je sposoben, naj nekaj velja Ker vemo, da se mladina vedno bolj uveljavlja pri reševanju naših skupnih problemov, nas čudi, če sli- šimo, da mladi ljudje niso dovolj sposobni, da bi lahko postali člani delavskega sveta. Kaj menite vi o tem? Franček Knafelc: Najprej moramo priznati, da smo mlade ljudi doslej res premalo izobraževali. Toda vprašujemo se, kaj so zanje storili v tistih kolektivih, kjer zdaj govo- rijo, da so mladi ljudje nesposobni, neizobraženi itd. Po navadi so jih prepustili proiblemom in potem to- žili, da njihova mladina ne dela ta- ko kot bi morala. Prav mč preveč ne bi rekel, če trdim, da se morda tu in tam bojijo revolucionarnosti mladih ljudi.. Pred dnevi smo v Te- harju zaključili seminar za mlade člane delavskih svetov, ki bi se ga naj udeležilo nekaj mladincev in m'ladink nekaterih največjih kolekti- vov celjskega okraja. Toda, ko smo zbirali te mlade ljudi, smo nič koli- kokrat dobili odgovor, da v kolek- tivu ne čutijo p^otrebe, da bi mla- dinca pošiljali v poseben seminar za mlade upravljavce. Zavedati pa se moramo, da se bo- do ivisa sreidstva, kt smo jih vložili za izobraževanje mladine bogato obrestovala. Tesno povezano s tem je tudi vprašanje obravnavanja avtoritete. Mladinci so namreč vzgojeni tako, da pač priznavajo ih upoštevajo le dejansko avtoriteto, avtoriteto zna- nja in sposoTanosti, ne pa formalno avtoriteto. Ivan Gostečnik: Mirno lahko re- čem, da pri nas prav zaradi tega pravilnega pojmovanja avtoritete formalna avtoriteta tudi ne uspeva. Brez dela. brez znanja in brez na- porov si pri mladini nihče ne more pridobiti ugleda. Res pa je, da v mnogih organizacijah ali drugje še naletimo na pojave formalne avto- ritete. Razumljiva posledica je pre- pad in onemogočeni pogoji za sode- ovanje. Škodo od tega ima iahko samo ves kolektiv. Kajti mladina pomeni v kolektivu spričo velikega števila tudi veliko. Bogdan Marinkovič: Vprašanje avtoritete je na vasi še večje. Saj le-tu pogostokrat formalna avtorite- ta pomeni vse. To so še ostanki, ki jih bodo šole in novo življenje za- brisali. Pomembno vlogo pa bodo vsekakor imeli mladi kmetijski teh- niki, ki bodo kmalu prišli iz sred- njih kmetijskih šol. Anton Golčman: V našem podjet- ju, če že naj govorim konkretno, imamo žal precej primerov formal- ne avtoritete. Prav zaradi nepravil- nega pristopanja k mladincem in zavoljo napačne računice na račun avtoritete, je prišlo do odpora mla- dincev na primer pri prostovoljnem delu. Gotovo je, da se moti tisti, ki meni, da bodo mladinci delali, samo zato, ker nekdo to želi. Pravilno bi bilo, da bi jim povedali, kakšne ko- risti bodo od tega imeli in gotovo bi potem mladinci tudi z voljo de- lali. Jože Preskar: Menim, da se v zadnjem obdobju prepričanje mladi- ne, da je polnovredna le dejanska avtoriteta in ne formalna, vse bolj in bolj uresničuje. Razumljivo paje, da je to šele začetek in da se bo za to pozitivno idejo treba še boriti. Zvone Dragan: Zdi se mi, da se tudi sami v mladinskih organizaci- jah mnogokrat prevcč poslužujemo formalne avtoritete. Tu smo sicer naredili precejšen napredek, saj smo najprej zadevo razčistili doma, v svoji organizaciji. Zal pa nekatere mladinske organizacije še capljajo za dogodki. Ivan Gostečnik Mladinci so v našem razgovoru dokaj kritično oce- nili nekatere pojave. Prav je, da so tako ravnali. Saj bi morda hvaljenje o uspehih bilo za nadaljnji razvoj manj pomembno kot tako, ko so jasno in odkrito povedali tisto, kar jih teži. To pa je bil končno tudi namen našega raz- govora z mladimi komunisti. NA NOVI POTI Med mnogimi sekcijam^i celjske Svobode zavzema posebno mesto Delavski oder. Na n;em je našla za- točišče ljubezen do gledališkega ndejstvovanja in težnja, da bi to ndejstvovanje našlo čim polnejši iz- raz. Tu ?o režiserji, ki najdejo poleg svojega poklicnega dela še vedno toliko časa, da v po7n:h popoldan- skih ali večernih urah razč'enjujejo to ali ono delo, in tu so potlej igral- ci, ki so jim voljni slediti. Oboje- stranska prizadevnost je rodila že veliko uspehov, vendar ti uspehi največkrat niso bili deležni tistega priznanja, ki so ga zaslužili. Vzroke za to, da Delavski oder Bi našel pri občinstvu pravega ra- zumevanja, je treba iskati deloma tudi v okoliščini, da je njegovo delo potekalo v neurejeni dvorani biv- šega kino Doma. Ker ni bilo sred- stev, ni bilo mogoče dvorano nare- diti privlačno, privlačne dvorane pa, naj zveni še tako naivno, vedno pri- vlačujejo ljudi. S tem, da je obči'n- ski ljudski odbor zagotovil odru do- ločena finančna sredstva, mu je •mogočil, da si bo lahko nabavil najnujnejšo osnovno opremo — svetlobni park, ozvočenje, odrske draperije in drugo. Toda to še ni vse. Vodstvo Delavskega odra se namreč dobro zaveda, da občinstva ni imogoče pridobiti zgolj z zuna- njimi efekti, zato bo v prvi vrsti poskrbelo za skrbno pretehtan re- pertoar in skrbno naštudirana dela. Povečalo bo število predstav doma in prav tako število gostovanj zu- naj. Razen tega uvaja kot novost lične prospekte, ki bodo služili kot vstopnice. Letošnja sezona se je pričela s Sestero mušketirjev, ki jih je režij- sko pripravil Cveto Vernik. Njej je sledil Kekec in Mojca v režiji Petra Božiča, na repertoarju pa bo še Ku- kavičje jajce v režiji Jara Zelinke In Nebeški odred, ki ga bo pripravil Zdenko Furlan. Razen tega bo De- lavski oder ponovil Cankarjevega Hlapca Jerneja. To je samo nekaj skopih podat- kov, ki seveda niti zdaleč ne prika- zujejo naporov in požrtvovalnosti, ki je za njimi. Sicer pa, pravijo re- žiserji, je delo na Delavskem odru zelo prijetno in praktično sploh ni problemov, ki j:h ne bi bilo mogoče rešiti. Včasih pride seveda tudi do kakšnih slabosti, da je treba rned študijem prezasesti takšno vlogo, večkrat razlagati karakterje, ker na vajo ni bilo vseh igralcev in tako dalje, vendar so režiserji prepr-čani, da bo v bodoče tudi to odpadlo in bo delo še prijetnejše in, razumljivo, še uspešnejše, kakor je bilo doslej. Delavski oder sicer ni profesionalni oder in tak tudi n'koli ni ho*el biti, je pa, in to bo tudi vedno bolj — oder, ki bo doponljeval našo poÍ turno manifestacijo Dolenjske, ki b« 8. februarja na Otočcu, Tu bo gleda- lišče petdesetič uprizorilo Korczaka, kar je edinstven primer v celjski gledališki zgodovini! — Kakor znano, je rekel uprav- nik, smo razpisali natečaj za izvir- no dramo, iz katerega bomo upri- zorili dvoje del. Z obema deloma —• Rokom in^Lejo Janeza 2Tnavc*a, ki je prav v celjskem gledališču 1947. doživel svojo prvo krstno predstav*, in Ozko špranjo za sonce Kališnik« se bomo februarja predstavili komi- siji, ki bo določila delo za Slerijia* pozorje v Novem Sadu. Po letošnjih treh premierah bosWi v januarju še dve premieri — Ste- vensonov Zakonski vrtiljak v režiji Mirča Kraglja in Pesnške duše v režiji Andreja Hienga. Istočasno se bo pričel študij obeh novitet pei režijskim vodstvom. A. Hienga i« Jožeta Tirana. Na Malem odru bo- mo uprizorili Junesca Stole v režiji M. Herzoga iz Maribora. Poleg uprizoritev Shakespearovega Ric- harda II. in Djakovićeve Ljubezni, ki ju bo režijsko pripravil B. Gom- bač, bomo gostovali v ljubljanski Drami z Robinzoni in dekletoma, oi koder nas bo prenašala RTV Ljub- ljana. — Medtem ko sedma pre- miera še ni določena, pa velja opo- zoriti na izbor dialogov in mono- logov iz najboljših Shakespearovik dram, ki ga je pod naslovom Sha- kespearov večer pripravil Jože Ja- voršek Jn ki ga bomo uprizorili na Malem odru. Podatki so vsekakor zgovorni hi zato ne potrebujejo kakšnih slavo- spevov. Celjsko gledališče vse bolf izpolnjuje poslanstvo v smislu ljud- skega gledališča, s,?] v okraju sko- roda ni kraja, kjer ni gostovalo аП kjer si njegovih predstav podežel- ska publika ne bi želela. To pa, da se je približalo ljudem, pove rse. Novoletni intervju Srečal sem ga na cesti, z instru- mentom. Srečal sem preprostega človeka, ki je, kakor se je pokazalo na zunaj, posvetil vse svoje živ- ljenje izpolnjevanju službenih dolž- nosti, svoji družini in samemu sebi. Nikoli ni imel prilike, da bi postal kaj drugega, kar [e, čeprav je v njem gorela ta želja in je bila celo zelo blizu uresničenju. Toda prišla jç prva svetovna vojna in vse se je postavilo na glavo. — Saj veste, je rekel, — takrat so bile drugačne prilike kakor so danes. Toda zdaj smo lahko zado- voljni, da je tako. Tu pa so leta in na kaj naj bi človek v teh letih še mislil? Zadovoljen sem s temle, je še dodal in potrep.jal- svoj instru- ment. — In kako dolgo ste že pri godbi? — Zelo dolgo. Morda kakšnih dvajset let. — Kol.ikor mi je znano, je tu zelo delavno društvo. Se udejstvujete morda še na kakšnem drugem po- dročju? — Seveda, kolikor dopušča čas, Zdi se mi, da nam danes na vseh koncih primanjkuje prav časa in da zato največkrat ne dosežemo zaže- lenih uspehov. Razen tega, bom kar povedal, nam primanjkuje tiste sile. ki nas je vodila nekoč, ko je naše delo zaviraCa celo policija. Toda to je razumljivo. Vojna je utrudila ljudi in človek, ki si je izvojeval prostost, jo hoče potlej tudi už.vati. To je čisto naravno. Zato, mislim, društvena dejavnost ni taka, kakrš- na bi lahko bila. So pa, seveda, tudi še druge okoliščine. — Kaj ste našli v svojem dru- štvu? — Ja, kaj sem našel! Človek se mora nekje udejstvovati, sploh pa tu, kjer ni tako kakor v mest.h, da bi lahko recimo vsak čas šel v kino ali gledališče, v kavarno ali kam drugam. Stremeti je treba za tem. da ljudem nekaj nudimo, če nič dru- gega, zdravo razvedrilo in zabavo. Človek ne more samo delati, delati samo zase, pač pa mora tudi za dru- ge kaj narediti. — To je vsekakor res. — In mislite, da sam tako mi- slim? Ne. Prav go'tovo danes en sam človek nič ne opravi. Ta zavest je prodrla celo sem Medtem sva se približala nizki zgradbi, iz katere je bilo slišati in- tonacijo instrumentov. Da bi se v novem letu ta zavest še u-kreoila, sem pomislil, polem pa sva \f. Doslovila. — Srečno, sem reke! :n — srečno, je odvrnil, in že je bii izg:ni! za vrati. NAŠA ZELJA V NOVEM LETU: Nova sola Razgovor je bil kratek. — Napiši, ml je rekel upravitelj celjske Poseb- ne šole Roman Boben, — da je na- ša največja želja, da bi novo leto pomenilo za nas novo šolo. Vse je prišlo tako daleč, ko ni mogoče več odlašati, kajti razmere, v katerih životarimo, so očitne in jih zato z razumevanjem upošteva tudi per- spektivni načrt za prihodnjih 5 let Kakor sem izvedel še naprej, naj bi bodoča šola stala med Vrunčevo ulico in Ulico 29. novembra, kar po- men', da je bila lokacija idealno iz- brana, saj upošteva približno enako razdaljo do posameznh točk naše mestne periferje, od koder bodo v šolo prihajali gojenci. Nova Posebna šola, ki bo bržkone dograjena, kakor predvideva načrt naj bi postala center, kamor bi se stekali vsi učenci, ki so v okoliških šolah zaključili štiriletno dobo, da bi se tu poklicno usposabljali. Nje- no težišče bo predvsem na delav- nicah, ki jim bodo priključili tudi oddelek za slušno vzgojo in higieno vida. V njej naj bi naposled našla mesto sodobna metodika vzgajanja defektnih otrok, z vsemi dostopnimi sodobnimi tehničnimi pripomočki Ce upoštevamo, da sedanja šola ni- ma svojih lastnh prostorov in go- stuje na I. osnovni šoli s prenatrpa- nimi razredi in v treh izmenah po- uka, kakor tudi lo, dd teži vse naše šolstvo za tem, da bi pouk čim bolj olajšali, se lahko upravičeno pridru- ž mo želji, da bi tudi Posebna šola dobila novo stavbo! — V leto 196 L, je rekel upravi- telj Boben, — 51орди*о iorej z ve- lii lavnik od 8 do 18. ure, ob sobotali pa samo ud 8. do 13. ure. Leini obračun komornega moškega zbora 23. t. m. je polagal Komorni mo- ški zbor obračun svojega kulturno- prosvetnega dela od svojega zad- njega občnega zbora, ki ga je imel pred dvemi leti. Iz poročila pred- sednika zbora tov. Bogdana Jereba posnemamo, da je zbor po uspelih koncertih, izvrstnih kritikah ter množici nastopov, doživel v tem razdobju največji razmah. V pretek- li delovni dobi je imel 53 nastopov, od tega samo zadnje 4 P^esece 19. Dirigent proL Egon Kunej je v svojem poročilu poudaril, da bt uspehi bili zagotovo še večji, če bi bil obisk vaj večji; večina zamud je bila sicer opravičljiva, toíla to in številni nastopi vendar le ovirajo redni študij, ki zahteva veliko mero pazljivosti in sposobnosti. V načrt za bodoče delo je zbor sprejel stalne tehnične vaje z na- menom, da bi povečal lepoto in zli- tost zborovskega tona; samostojni koncert spomladi 1961, za katerega bo treba naštudirati še vsaj 5 pes- mi; sodelovanje na proslavah 20-let- nice ljudske vstaje; priprave za na- stop na revijah v Mariboru in Nišu za koncert na dubrovniških letnih Igrah, pa tudi za nastop ▼ inozen- stvu. Z veliko večino glasov je zbor za- upal upravno vodstvo zopet to^ Bogdanu Jerebu, že dolgoletnemu požrtvovalnemu predsedniku zbora, medtem ko bo umetniško vodstvo še naprej v rokah mojstra-dirlgenta prof. Egona Kuneja. Novost pa po- meni formiranje tričlanskega umet- niškega sosveta, kot elementa zbo- rovskega soodločanja v njegovi re- pertoarni politiki. G. O SMoje veselje Jagnedi so sklenili roke, kc je odšlo tisto moje, ; kot reka živo poletno veselje. Nekdo z jesenskim listom na dlani ga je vzel in se skril med vrbe. Boleče so zaječale, saj so pesmi mojega veselja prepuste, pretežke, da bi lahko bile znanilke mladosti. Silva Radčenko Trpko sjlrestroTaDje Dečkove temne oči so bile tako velike, tako globoke, da so v njih tonile vse luči razsvetljenega me- sta. Tiho kot senca je drsel po za- sneženem pločniku ob ivellkih iz- ložbah in se v svoji neznatnosti še bolj stiskal vase, kakor da bi se bal, da je napoti velikim, toplo ob- lečenim ljudem. Pod obledelo vol- neno čepico je bil njegov bled obra- zek še bolj droban, rdeče obrobljena ušesa je kapa le na pol pokrivala, rdeč pa je bil tudi njegov nosek, ka- terega je fantič kdaj pa kdaj pp- drgnil z veliko prekratkim rokavom zakrpanega suknjiča. Navzgor za- vihan ovratnik je drezal v skuštrane lase na tilniku, ki so kričali po briv- skih škarjah. Okoli vratu je imel ovito strgano žensko ruto, ki je bila nekoč živo rdeče barve. Kadar si ni dajal opravka z nevšečnostmi na- hlajenega nosa, je tiščal premrle ročice globoko v hlačne žepe, ki so poplesavale okoli njegovega drob- nega telesca. Tanke nožice so se mučile v prevelikih čevljih, zaviha- nih kot sani, in dotrajani še preden 50 mu utegnili biti prav. Ustavljal se je pred izložbami, polnimi dobrot, ki jim fantič ni ve- det imena. Vsaka izložba je bila pravljična dežela z neštetimi mi- kavnostmi, ki jih je od fantiča lo- čila debela šipa kot kakšen začaran zid. Ustavljal se je pred vrati krčm in prisluškoval. Hrup petja, prere- kanja, smeha in žvenketa stekle- nine je z vonjem po žganju in vinu puhnil na cesto vsakokrat, ko je kdo vstopil ali se opotekel iz krčme. Fantič je zmajal z glavo in oddrsel dalje. Ce bi bil hrup še tako močan, bi ne zgrešil glasu, ki ga je iskal. Zavil je vstran z glavne ulice. Tu ni bilo iako svetlih izložb. Toda ulica je bila široka, z obeh strani obdana z zasneženimi brezami. Za kovanimi in zidanimi ograjami so sredi prelepih vrtov samevale lepe gosposke hiše. Snopi svetlobe so iz oken božali belo opojnost vrtov, da so se ledeni kristali iskrili na težko obloženih vejah kot zvezdnato nebo visoko gori nad mestom. V vsaki hiši je bilo okno, za katerim je ža- relo okrašeno drevo, skozi hladno noč pa je na prazno ulico božajoče vdirala zasanjana glasba. Fntiču se je zdelo, da cingi ja j o snežni kri- stali, ki so se ob rahli sapi sipali z vejevja. Tesno mu je postalo v tej široki aleji med vilami. In hladno. Kakor da so razsvetljene sobane za veliki okni posrkale vso toploto s ceste. Nekje so zaloputnila vrata. Fan- tič se je zdrznil in zbežal v strahu, da bi ga kdo utegnil zalotiti, kako krade svetlobo prelestno razžarjen.h oken in pobeglo glasbo na tej ši- roki prepovedani ulici. Ulica, kamor je zdaj ves zadihan pritekel, je bila temna. Sive, ne- znansko velike hiše so kipele z obeh strani v zimsko noč. Daleč spredaj v podaljšku neskončne vrste sivih stavb so se v beli brezkrajnosti jasno začrtavali visoki dimniki mrtve to- varne. Ta ulica je bila tiha. Le tu in tam je iz oken brlela slabotna luč. Le z zvezdami posuto nebo je bilo nad to ulico veliko svetlejše kot tam nad središčem in alejo vil. Tu pločniki niso bili očiščeni in ce- sta je bila nezorana. Ozka gaz se je kot vijugava črta vlekla ob sivih zidovih. Fantiču se je v prsih stis- nilo srce. Ne, ni ga bilo strah. Ta ulica je bila tako podobna njihovi, le da so tu bile hiše višje in ulica bolj neizmerno dolga. Prav na koncu ulice je bilo pri- tličje zadnje hiše močno razsvetlje- no. Jedka luč je metala svoje slepe- če snope čez cesto na visoko železno tovarniško ograjo. Ob zid prislonje- na kolesa so kot rogate pošasti pol- nila očiščen^ pločnik. Pred vrati je ovohaval zrak velik črn mesarski pes in nezaupljivo gledal drobno postavico, ki se je plaho približe- vala. Fantič je obstal, da bi uganil kakšne volje je žival, pa tudi zato, da bi lažje prisluhnil glasovom. Zalegla pesem o mladosti, ki se je zgubila, je vdirala iz kantine. Tu je bil. Tu je bil tisti glas, ki ga je iskal, glas, ki bi ga spoznal, če bi pelo celo mesto, robat, hripav glas, pa vendar topel in božajoč. Očetov glas. Pes se je počasi obrnil, sunil z glavo v krilo vrat, jih odrinil in ne- kam samozavestno odstopical v to- čilnico. Za njim je zdrknila drobna pojavica in se plašno ustavila v kotu med vrati in zidom. Zakajen prostor ga je zmedel. Dim mu je silil v oči, ga dražil v grlu, mu polnil nosnici. Roki sta se mu ohlapno povesili ob stegna. Po- tegnil je upadli obrazek v zavihan ovratnik in si pomel orošene oči. Pesem o izgubljeni mladosti je iz- zvenevala pod očrnelim stropom. Možje okoli omizja so razklenili roke. Z rokami sklenjena veriga te- les se je potrgala. Roke so segale za kozarci. Plečat možak upadlih lic je neznansko dolgo vstajal, da je končno vzravnan pod stropom dvignil čašo, ki je v njegovi šapa- sti roki bila krhka, in z votlim ba- som zagrmel: — Rečem vam, prijatelji, da bo prišale čas, ko se bo hudič naveličal svojih lastnih hudobij. Zinil bom tako, prijatelji, da vas bo popadel krč od smeha, prijatelji. Želim vam srečno leto devetnajststotridesetof Fantič ni vedel zakaj bi se morali smejati. Saj se tudi niso smejali. Nihče se ni smejal. Orjak se je ka- kor pokošen, sesedel nazaj na klop. Potem je pogledal očeta, ki mu je kazal hrbet, kako je v dušku zvrnii čašo in jo zalučal v tla. Potem je njegov obraz padel v razprte dlani, telo je vzdrhtelo, ko je vzkliknil г glasom polnim jeze in obupa: ■ — Prekleta kriza! — A tek! Nežen, droban, a presunljivo zve- neč glas se je razlegel po kantini. Možje za mizo so se ozrli k vratom. Tam je stal fantič. Droben, upog- njen s koščenimi rokami pred MStnU in široko razprtih oči. Potem se je sunkovito obrnil im smuknil skozi vrata na sneg... Oče je brez besed vstal. Nemo je segel v žep in stresel ščepec drobižu na polito mizo in komaj slišno je zašepetal: — Srečno novo leto! Možje so mu mrmra je odgovorili. J. Krašovec CELJSKI TEDNIK STEV. 52 - 30. decembra I960 RAZGOVOR O TELESNI VZGOJI Spričo nekaterih problemov, iki -so še vedno nerešeni in pa tudi zaradi naiog, ki stojijo pred telesnovzgojn:mi in športnimi organizacijami, smo za razgovor prosili tudi predsednika Okraj- nega sveta za telesno vzgojo Karla Juga. Na vprašanje, kako je z združit- vijo Okrajne zveze Partizan in Okrajne športne zveze, je dejal, da smo o tem že preveč govorili. Sicer pa potekajo priprave za ustanovitev enotnega okrajnega odbora za te- lesno vzgojo povsem v redu in nor- malTio. Tako se bližajo koncu občni zbori osnovnih organizacij, na ka- terih volijo tudi delegate za usta- novno skupščino okrajne zveze za telesno vzgojo. Ne glede na to, pa so že bile pri Okrajni zvezi Parti- zan postavljene skupne komisije v enotnem tehničnem odboru. Tako je že uveljavljen skupni sistem tekmo- vanj, ki je prl'lagojen potrebam te- rena, nadalje smo združili moči pri vzgoji kadrov. Veliko skupnih se- minarjev je predvidenih zlasti na začetku 1961. leta. Tako smo že v pripravah na ustanovitev enotnega okrajnega foruma za telesno vzgojo ïdruzili vse osnovne elemente. Vzporedno s tem se uveljavljajo občinske zveze za telesno vzgojo, ki so ustanovljene v vseh obč/nah, razen v šentjurski. Najmanj razum- ljivo pa je to, da celjska občina pri tej preosnovi najbolj zaostaja in da so športne organizacije preveč ve- zane na republiške zveze. Ta cen- tralizem ni zdrav in ga bo treba razbiti. Kajti društva bodo morala v komuni najti ustrezen vodstveni organ. — Kako pa je s šolsko telesno vzgojo? — Da bi v organizirano športno dejavnost vključili čim več šolske mladine, uvajamo na naših šolah nekatere nove organizacijske oblike. Ena takih so tekmovanja v vseh osnovnih panogah telesne vzgoje, ki 50 organizirana po principu šola- občina-okraj. Ta tekmovanja so množična in ne terjajo visokih iz- datkov. Leino nastopa na takih tek- mah okoli 60.000 miadine. Druga nova oblika pa so športna društva na šolah. Trenutno jih je okoli 20; imamo pa vse pogoje, da jih usta- novimo še približno 50. Tako bi v vsaj polovici šolah imeli mladinska športna društva. Ne moremo pa se pohvaliti z ma- terialnimi pogoji telesne vzgoje na- šolah. Ti so zelo slabi in zavirajo napredek na tem področju. Težave so celo pri izvajanju obveznega učnega načrta, ker prenekatere šole nimajo potrebnega orodja in osta- lih rekvizitov. Največji problem pa so pokriti proslori-telovadnice. V okraju ima- mo samo enajst šolskih telovadnic. Zato je zelo zaskrbljujoče dejstvo, da navzlic temu gradimo nove šole brez telovadnic. Na naših šolah manjka tudi veliko število učiteljev in profesorjev telesne vzgoje. Za- radi vseh teh okolnosti bodo morale zlasti občine vladati več sredstev ne sairho za štipendiranje kadrov, temveč sploh za zboljšanje mate- rialnih pogojev telesne vzgoje na šolah. — Kako pa je s partizanskimi or- ganizacijami? — Čeprav počasi, se stanje na tem področju vendarle izboljšuje, tako v rasti novih organizac:j, kot pri večanju števila članstva. Na- vzlic temu imamo še velike možno- sti za ustanovitev novih društev. Hvaležna pa je ugotovitev, da se v teh društvih poleg redne čedalje bolj uveljavlja posebna vadba v raznih panogah telesne vzgoje in športnih igrah. In prav ta oblika dela omogoča mladini, da se po svojih nagnjenjih vključuje v parti- zanska društva. To so nekateri glavni problemi. Na vsak način pa bomo modali re- šiti še nagrajevanje številnih vod- nikov in vodnic. Vsi ti prizadevni delavci morajo vsaj enkrat v letu dobiti vsaj skromno javno in druž- beno priznanje za svoje delo. Na to smo v zadnjem času preveč poza- bili, zlasti pa so to prezrle občin- ske politične organizacije. Zato ni čudno, če ljudje izgubljajo voljo do takšnega dela. ODLIČNA TELOVADNA аШтЏ osvoboditve pripravil Celjanom v Ljudskem gledališču telovadno aka- demijo, ki je po svoji pestrosti, iz- virnosti akademijskih sestav in od- ličnih vrhunskih telovadk in telo- vadcev v vajah na orodju, dosegla odličen uspeh. Telovadne akademije so postale že prava posebnost in redkost. Raz- prodana hiša Ljudskega gledališča je dokazala, da si Celjani tudi takš- nih prireditev močno želijo. Zato velja vsem društvenim delavcem pohvala in priznanje za njihovo amatersko delo. V prvi vrsti velja priznanje avtorjem akademijskih sestav — tovarišicam Beškovnikovi, Lapornlkovi, Rotarjevi in tov. Ko- kotu. Po izvirnosti je bila gledal- cem pač najbolj všeč sestava tov. Kokota »Vaje z drogovi«! Celotno akademijo so na visoko raven povzdigniu vrhunski orodni telovadci in telovadkinje. Državni prvak in reprezemant iHiro Cerar je prvič nastopal pred Celjani in brez dvoma je prav vse navdušil za svoja izvajanja na konju, drogu, bradlji in parterju. Tu so bili še iz- kušeni Tine Srot, Trojar, Sedlar' in Lesjak — tekmovalci zveznega in I. razreda. In nadvse uspešno so se uvrstili med izbrane telovadce tudi mladi Ceiljani — Jože in Edi Srot, Kisel, Pavčlč in Munlh. Vaje na vseh orodjih so bile tekoce in te- lovadci 'SO jih izvajali res dovršeno, lepo skorajda brez spodrsljajev. Gostje — Zdenka Prusnikova, Ne- venka Pogačnikova in Renata Stro- marjeva — članice državne repre- zentance — pa so na dvovišl'nski bradlji in na parterju dokazale, da danes zahteva vrhunska telovadba v vajah na orodju tudi od žensk »moških« prvin in elementov. Pri izvajanju svojih vaj so bile res od- lične. »Vsaj'enkrat na îeto bi nam naj Partizan pripravil še takšno prire- ditev,« tako sem slišal komentarje ljudi, ko so odhajali iz gledališča. In prav imajo! To pa na drugi stra- ni nalaga našim vaditeljem veliko dela, ki ga bodo brez dvoma oprav- ljali z ljubeznijo, če bodo zato de- ležni družbenega priznanja. Sprejem športnikov pri predsedniku celjske občine v torek zvečer je predsednik ljudskega odbora celjske občine Franc Rupret sprejel skupino športnih in telesnovzgojnih delav- cev ter aktivnih športnikov. Ko se jim je zahvalil za opravljeno delo in jim zaželel v novem letu še več uspehov, se je z njimi zadržal približno dve uri v prijetnem raz- govoru. V tem so bile izmenjane misli o nekaterih perečih proble- mih športa in telesne vzgoje, zla- sti pa misli o gradnji bodočih ob- jektov. _ Športni delavci so ta sprejem in razgovor s predsednikom občine sprejeli z velikim veseljem, saj je bil na koncu koncev izraz skrbi in prizadevanja ljudskega odbora, zlasti pa njegovega predsednika, da tudi delo na tem področju dobi družbeno priznanje. MLADINKE GIMNAZIJE - OKRAJNE PRVAKINJE Na okrajnem prvenstvu srednjih in vajenskih šol v košarki za mla- dinke je nastopilo 6 ekip. Mladinke so bile razdeljene v 2 skupini, kjer sta izšli kot zmagovalni ekipi gim- nazija in ESS. Finalna srečanja so se končala z naslednjimi izidi: Gimnazija : ESS 35:10, učitelji- šče • Tehnična srednja šola 21:13 in Vajenska šola Žalec : administra- tivna šola 15:16. Vr-tni red šol- I gimnaziji}. 2. ESS, 3. učile j:šče. 4. tehnična sred- nja šola. 5. ddmnislralivna šola in 6. vajenska šo;a ??.lec. SMUK... 7p v PRIPRAVAH NA LETOŠNJO ZIMSKO sezpno JE KKPR NAD VZGOJO MLADIH IN TALENTIRANIHêCELJSKIH smCARJEV PREVZEL DANIJEL JAGRIC. TO JE TISTA SKU- p^naTl^^wzaœ^^^ ToÎÛ%Zfvosï^^^^^^ VSKRIVNO^tYiN LEPOTE SMUČANJA. Ko smo tovariša Jagriča vprašali, kateri so ti perspek- tivni smučarji je dejal, da so to: Rom, Požun, ki hkrati spa- data v vrsto tistih vozačev, ki naj bi prišli v poštev za na- stop na svetovnem smučarskem prvenstvu 1962. leta v Inns- brucku ter na zimske olimpij- ske igre 1964. leta v Chamo- nix u, nadalje še Peter in Pavel Cater, Kopinšek, Pestotnik, Ko- šič, Marjan in Boris Rosina, Zimšek, Kragl, Henčič in ' Po- lutnik. — Kako ste se pripravljali na letošnjo tehmovalno sezo- no? — S pripravami smo začeli že v maju takoj po tekmovanju na Okrešlju. Spričo tega nismo imeli tako imenovane mntve sezone. Petega julija smo bili spet na snegu in sicer na Okrešlju, kjer smo ostali štiri dni. Pozneje so se nekateri člani te ekipe udeleževali še tekmovanj in treningov pri Češki koči. Meseca avgust in september sta bila posvečena kondicijskim treningom. Sicer pa se vsi člani ie skupine ude ležujejo rednih telovadnih ur pri partizanskih društvih, dru- gi spet v športnih organizaci- jah itd. V predtekmovalni dobi, to je v novembru in decembru smo imeli smolo, ker je sneg zapa- del v novembru šele takrat, ko so bili praznični dnevi ob kon- cu meseca že pri kraju. Da bi v največji možni meri izkoristili priprave, smo se od- ločili za desetdnevni trening v Bad Gasteinu, kamor smo od- šli v sredini decembra. Ta tre- ning je povsem uspel. — Kakšen pa je sicer še na- črt dela za letošnjo sezono? — Načrt dela je že sestav- ljen. Takoj po novem letu gre- mo spet na trening in ßozneie še enkrat. To pa tik pred re- publiškim oziroma državnim prvenstvom Glede priprav pa imamo težave v tem, da mora- mo potovati tudi po sto in več kilometrov daleč, da pridemo na smučišča. Takšne priprave seveda terjajo precejšnja de- narna sredstva, ki jih pa delo- ma nosijo tudi tekmovalci sa- mi. Kegljači Celja in Elektra V petek zvečer je bilo na keglji- šču Ingrada v Celju končano letoš- nje okrajno prvenstvo moških ekip v kegljanju v mednarodnem slogu. Tekmovanja se je udeležilo deset moštev, od tega devet ¡z celjske ob- čine ter le eno iz žalske (Rudar-Za- bukovca). Ce je bilo prvo mesto več ali manj oddano že po prvem kolu, pa se je razvila precej zanimiva borba za drugo, ki je bilo prav ta- ko privlačno zaradi tega, ker sta si prvi dve ekipi s tega tekmovanja zagotovili vstop v slovensko ligo. Mimo članov žeiezničarskega keg- Ijaškega kluba Celje, so si to pra- vico priborili še tekmovalci Elektra. <К1 Končni vrstni red moštev pa j* bil: L Celje 15.738, 2, Elektro 15.518 3. Olimp 15.259, 4. »13. maj« 15.197, 5. Kovinotehna 15.117, 6. Rudar-Za- bukovca 14.919, 7. Invalid 14.895, 8. Ingrad 14.729, 9. Kladivar 14.304 10. Kovinar-Štore 14.017. Najboljši posamezniki pa so se odrezali takole: Lubej (Celje) 2100, 2. Štefan Krajne (Kovinotehna) 2082, 3. Ivo Krajne (Elektro) 2041, 4. Vanovšek (Celje) 2038, 5. Marin- ček (Celje) 2030, 6. Cater (Olimp) 2012, 7. Zagoričnik (Zabukovca) 2004, 8. Zagore (Invalid) 2000 Itd. Naša slika prikazuje zmagovalne moštvo kegljaškega kluba »Celje«. FRANC PRISTOVSEK, podpredsednik AD Kladivar Ponosni smo na uspehe Ob novem letu se navadno pogle- da nazaj na delo v preteklem in naloge v bodočem letu. Tak pogled nazaj je za naše društvo nedvom- no uspešen. To mislim predvsem v športnem pogledu. Ce ocenjujemo uspehe vseh naših ekip v celoti, smo tetos neuradni ekipni prvak FLRJ. Prvo mesto v tekmovanju mladinki in starejših mladincev, drugo pri žlanicah in mlajših mladincih, naj- večje število prvih mest na držav- nem prvenstvu posameznikov, več- je število državnih in republiških rekordov, to so vsekakor uspehi, na katere smo lahko ponosni, zlasti če pomislimo, da je naše neposredno zaledje le mesto s 30.000 prebival- ci. Čeprav smo v finalu moških ekip zaradi številnih poškodb do- segli le peto mesto, kljub mnogo boljši uvrstitvi v prejšnjih kolih, ta- ko da nas je tudi v republiškem merilu prehitela ek:pa Ljubljane, lahko ocenimo letošnjo sezono kot uspešno, vsekakor primerno jubi- lejnemu letu — desetletnici društva. Pri tem naj še omenim, da je mno- žična baza v društvu dobra, da je letos treniralo in nastopalo okrog 300 atletov in atletinj, ki so se ude- ležili nad 100 tekmovanj doma in v tujini. V takšnem širokem razmahu, ki se morda najbolj značilno kaže v skoraj enakovredni kvaliteti vseh ekip društva, pa seveda še bolj pri- haja do izraza finančni problem, ki danes več ali manj muči vsa šport- na društva. Potovanja ekip v raz- ne kraje FLRJ, tako letos med dru- gim na primer v Mostar, Sento, Tuzlo, oprema za široko število tek- movalcev, okolnost, da je naše šir- še zaledje ves celjski okraj in da posam.ezniki prihajajo na trening iz krajev izven Celja, vse to nalaga društvu znatne finančne obveznosti. Posebno letos je bil ta problem zelo pereč. Kljub temu sem prepričan, da edino takšna široka in množična politika lahko zagotovi društvu na- daljnji razvoj in napredek. Posebno v naših relativno skromnejših pogo- jih bi izključna posvetitev le ozke- mu krogu kvalitetnih tekmovalcev slej ko prej pomenila nazadovanje, saj smo vedno lahko računali le na atlete, ki so zrastli iz samega dru- štva, na »uvoz« atletov pa ne mo- remo računati, kot to prakticiraju nekatera društva v večjih republi- ških centrih. Sicer pa se mi zdi, da je tudi tak način edino v skladu z načeli naše športne vzgoje. Kvali- tetni šport m.ora biti rezultat narav- ne selekcije iz čim širšega kroga športnikov, naloga športn.h društev pa je, da skrbijo tako za to mno- žično bazo, kot za to, da talentom, ki iz nje izstopajo, nudijo optimal- ne strokovne in materialne pogoje za kvaliteten razvoj. Vse širša de- centralizacija seveda ravno od lo- kalnih organov terja tudi vse večje obveznosti in bo Kladivar lahko ostal veliko atletsko društvo le ob izdatni finančni pa tudi moralni podpori. Umestno bo takšne pro- bleme reševati že v občinskih in okrajnih proračunih, saj na pomoč gospodarskih organlzacj, ki je bila vedno le občasna in neredna, ne mo- remo več znatneje računati. Pomi- sliti moiramo tudi na pereče vpraša- nje, popravilo našega lepega atlet- skega stadiona, saj za to popravilo društvo samo nima sredstev, gre pa nedvom-no za pomembno komunalno napravo, od katere imajo korist tu- di šolska in izvenšolska mladina in druge organlzaicje. V tej zvezi bi rad om.en¡l še en problem — ne zdi se m.i prav, da je v Celju nastala že kar praksa, da se tovarne hočejo zidati in širiti prav na šport-nih sta- dionih. Naloge za bodoče leto? Ohraniti društvo vsaj na sedanji kvalitetni stopnji, udeležiti se tekmovanj po koledarju ASAJ in doseči tako z ekipami kot med posamezniki po možnosti še boljšo uvrstitev, zlasti pa posvetiti vso pozornost pripra- vam za evropski šamplonat v Beo- gradu leta 1962. V zvezi s temi pri- pravami je prišlo 00 gotovih neso- glasij med našim društvom in atlet- skimi forumi in tudi do posebnega pisma Kladivarja, ki je sprožilo v zagrebškem »Narodnem sportu«« anketo o teh problemih. Vsebina te- ga pisma je bila v Celjskem tedni- ku že objavljena in ga tu ne bom ponavljal. Poudariti moram, da je di- skusija o teh problemih v marsičem piipomogla, da so se nekateri togi in nepravilni in morda tudi preostro tolm.ačeni principi glede deljenja materialne pomoči atletom, nagraje- vanja trenerjev in samostojnosti društev pri izvajanju teh priprav ublažili v smislu naših predlogov. Vendar pa še vedno menimo, da tudi današnje stanje še ni povsem v skladu z načeli socialističnega športa in tudi ne najbolj koristno za dejanski razvoj kvalitetne atletike, čeprav so sporni problemi, ki so imeli gotov'negativeffi odraz tudi v našem društvu, v glavnem rešeni in v društvu že deluje komisija pod vodstvom ing. Milana Naprudnlka, ki vodi priprave za evropski šam- pion a t. Znano je, da je bilo društvo sko- zi vse leto brez predsednika. To go- tovo ni bilo pq^itlvno in se je tudi odražalo pri mnogih problemih v delu uprave društva. Seveda se to ne da rešiti z golim imenovanjem tega ali onega, ampak je treba najti osebnost, ki s potrebno avtoriteto in izkušnjami lahko prevzame takš- no odgovornost. Prepričan sem, da so med znan:mi in zaslužnimi atlet- skimi delavci v Celju takšne oseb- nosti in da se bodo lahko toliko osvobodile svojih poklicnih obvez- nosti, da bodo prevzele to mesto. T notranjem življenju društva se znatni problemi — utrditi notranjo organizacijo, poživiti družabno ž'iv- Ijenje, povečati sodelovanje atletov pri delu društvene uprave, organi- zirati strokovne vzgojo tudi izven samih treningov, urediti vprašanje članarine itd. Zdi se mi tudi, da т samem Celju manjka kvalitetnejših atletskih prireditev. Pravzaprav mi je neprijetno, da ste ravno mene izbrali za ta novo- letni razgovor. V društvu so mno- ge osebe, ki so gotovo bolj zasluž- ne za njegove uspehe. Ne bom ome- njal atletov in atletinj, o katerih ste v teku leta mnogo brali v športni rubriki. Rad bi omenil vsaj neka- tere — neumornega sekretarja Draga Bradača, prof. Karla Juga, vzornega gospodarja Mirka Polut- n;ka, ing. Milana Naprudnlka, tre- nerje — in ne samo trenerje — Ma- tijo Hanca, Andreja Peterko, Val- terja Stajnerja, Adolfa Urbančiča, Mirana Horvata, Mirka Kolnika, zlasti pa tudi Fedorja Gradišnika, čigar bogate trenerske in organiza- cijske izkušnje so bistveno pripo- mogle k letošnjim uspehom dru- štva. Zahvalil pa bi se rad tudi vsem ostalim tu neimenovanim društvenim delavcem, zlasti tudi številnemu požrtvovalnemu sodni- škemu zboru kot tudi vsem atletom in atletinjam, in sem prepričan, da bo novo leto 1961 v složnem im vztrajnem delu leto novih uspehov našega atletskega kolektiva. CELJSKI TEDNIK STEV. 52 — 30. decembra 1960 ZA MALE BRALCE Vsem sodelavcem želimo srečno novo leto Dobro leto je že minilo, od- kar izhaja naša rubrika. Med tem se je pri mladih bralcih močno priljubila in v naše uredništvo prihaja vedno več pisem. Ko se zdaj poslavljamo od starega leta, v katerem smo postali dobri prijatelji, je prav, če sklenemo, da se to prijatelj- stvo v novem letu še bolj okre- pi. Želimo, da bi bila pisemca, ki jih napišejo vaše mlade ro- ke, tudi v novem letu most po- vezave med nami. Vsem, ki ste nam v starem letu tako zvesto pisali, se zdaj za sodelovanje iskreno zahvaljujemo, tiste pa, ki prebirajo našo rubriko, pa nam niso poslali še nobenega prispevka, vabimo k sodelo- vanju. Staro leto končujemo z željo, da bi bilo novo za naše mlade prijatelje še srečnejše, plod- nejše in bolj veselo. Moja punčka in jaz Ime ml je Mojca. Punčka, ki jo vidite z mano na sliki, je moja do- bra, dobra prijateljica. Mamica pravi, da je skoraj večja kot jaz, jaz pa menim, da ni to nič hudega. Tudi mamica je mnogo večja, večja je kot punčka in večja kot jaz, pa mi kljub temu pomeni vse na svetu. Mamica mi je podarila punčko, da ne bom sama, kadar me mora ona zapustiti za kratek trenutek. Ona mi je prvič pokazala, kako naj z majhnim glavnikom počešem svetle punčkine lase in ona je bila tista, ki jo je prvič položila v zibelko, ki jo je stesal očka. Tudi jaz bom ne- koč tako velika kot je mamica In še takrat bom hranila tole punčko. Ka- dar koli jo bom pogledala, se bom spomnila nanjo in na letošnje novo leto, ko bom s punčko v rokah sto- pila k mamici in očku in jima zaše- petala: »Srečno novo leto!« -Ica Sprejem pionirjev Pred dnevi je bil na Občinskem ljudskem odboru Laško sprejem pio- nirjev, na katerem so sodelovali pio- nirji iz Henlne, Rimskih Toplic, Re- čice, Brez in Laškega. Pionirje je sprejel sekretar Ob- činskega komiteja ZKS tov. Ljubo Zellč in se zadržal z njimi dalj ča- sa v razgovoru. Pionirji so mu po- ročali o dosedanjem delu v šolskih skupnostih in šolskih zadrugah. STRAH v dolgih zimskih večerih smo se- deli ob peči in si pripovedovali pravljice. Takrat je imel vedno glavno besedo stari oče. Takole nam je nekoč govoril: »V mladih letih sva s prija'teljem večkrat mo- rala v mesto, da sva tam na trgu prodala naše poljske pridelke. Na- jino bogastvo je tovoril osliček. Ker je bila pot zelo dolga, smo se vsi trije utrudili, stopili smo k najbližji hi'šl in poprosili gospodarja, če bi smeli pri njih prenočiti. Malce je okleval, ko pa sva rekla, da lahko spiva tudi v eni postelji, smo se do- govorili. Oslička smo zaklenili v hlev, midva pa sva legla v posteljo. Ponoči sem se ztudil in ves pre- strašen opazil pri vratih belo pri- kazen. Kriknil sem, zbudil prijate- lja, ki je bil prav tako strahopeten kot jaz in kar skozi okno sva sko- čila na prosto. Z osličkom smo jo potem ucvrli proti domu.« Stari oče je zgodbo končal. »Ka- ko pa sta prišla do oslička, če je bil zaklenjen v hlevu?« sem rado- vedno vprašala. »Draga moja de- klica! Pa menda ne misliš, da je zgodba resnična!« Ida Kajtna, Trnovlje 119 DEDEK MRAZ Dedek Mraz, v snegu gaz, vrata so zaprta, okna so zastrta, ura teče že v polnočni čas. Sanja Peter, sanja Tinček, sanja Tonček, sanja Draga. Kaj se je oglasil veter, ko je hušnil mimo praga? Kaj so zacingljali zvonci, kaj za- škripale sani? ' •: .. . -. Ura bije polnoči. . ' Zdaj se pelje Dedek Mraz! Kaj ga bosta iskra konja potegnila mimo nas? Noč je že minila, zarja se rodila s svetlimi perutmi k hiši se spustila. Je potrkala na okno in je butnila ob' vrata: Brž pokonci, deca zlata, hiša polna je darov, saj se dobri Dedek Mraz se ustavil je pri vas. , ■. Verdel Anica, ' ' 7. b. razred P. S.: Anica ni pripisala, na ka- tero šolo hodi. Zato naj nam to spo- roči, navede točen naslov in še kaj : napiše. (Sinje oči Peljala sem se v avtobusu. Nek fant mi je odstopil sedež. Udobno sem se na- mestila in brnenje motorja me je uspa- valo. Od ugodja sem zaprla oči in le na postajah sem se zdramila. Takrat pa je v avtobus vstopila majh- na deklica. Moralo ji je biti kakih šest let. Bila je drobcena in vse zavita v preveliko rdečo jopico, ki ji je segala skoraj do kolen. Zunaj je bilo mrzlo, saj je bila že jesen in deklica je drhtela. Sprevodnik je govoril ljudem, naj se pomikajo nazaj in kmalu se je dekletce ustavilo pri mojem sedežu. S svojimi drobnimi premraženimi prsti se je krče- vito oprijela naslonjala pred mojim se- dežem. Nerodno je potegnila iz žepa denar in si kupila vozovnico. Peljala se je do iste postaje kot jaz. Cesta je bila na novo posuta z grobim peskom, zato je avtobus kar poskakoval. Deklica se mi je zasmilila. Prijela sem jo okrog pasu in si jo posadila na krilo. Začudeno me je pogledala in šele sedaj sem opazila, da je imela velike, modre oči. Za hip sem se zagledala vanje, bile so globoke, a obenem t^ko čiste. Lase je imela plave kot pšenično klasje, ust- nice pa vijoličasto-rdeče (morda_ od mra- za!). Začudenje v njenih očeh je kmalu preblisnilo hvaležnost. Posadila sem jo še udobneje in jo stisnila k sebi. Kljub koščenemu telescu sem začutila, da je prijetno topla. Ni se niti premak- nila. Peljali smo se dalje in na neki po- staji me je vprašala, kje smo. Povedala sem, da še ne tam, kjer bi bilo treba izstopiti. Spet me je pogledala s svojimi jasnimi očmi in se potem sama naslonila name vsa drobcena in majhna. Počutila sem se tako neizmerno sreč- no. Vedela sem, da sem s to malenkost- jo storila nekaj dobrega, nekaj kar me je vso prevzelo in bilo mi je lepo, lepo . . . Cica Rožnati balonüelc Fantek je rahlo pomočil slamico v milnico, ki je trenutek nato kot droben biser vztrepetala na njenem koncu. Previdno, kot da bi se bal, da mu je ne bi nagajivi vetrič odpihnil, jo je ponesel k ustom in iz slamice je vzrasel balonček. Slamica in deček sta mu za kratek trenutek vdihnila življenje in plaval je zdaj moder, zdaj zelen, pa spet rožnat, se dvi- gal in spuščal ter se predajal lah- nemu vetriču. Naš tamburaški zbor Cez tri minute bo nastop. V prostoru za odrom poslušamo še zadnja navodila zborovodje, na- meščamo stojala za note, iz obra- zov odseva napeto pričakovanje. In ko se neslišno dvigne zavesa, se petdeset rok krepko oprime instrumentov in že napolnijo dvo- rano zvoki strumne koračnice, poskočne polke ali umirjene na- rodne pesmi. Kdo v Celju ne pozna tambu- raškega zbora DP >Svoboda< in njegovega požrtvovalnega zboro- vodje tovariša Piliha? Pa ne sa- mo v Celju, naš zbor je gostoval v vseh večjih krajih celjskega okraja. Najgloblje so mi ostali v spominu nastopi našega zbora v zdravilišču Topolšica in domu onemoglih v Polzeli. Veseli smo bili, ker smo lahko s pesmijo osrečili druge. Delo v zboru je včasih napor- no, saj ima zbor redne vaje dva- krat na teden, toda naš napo? kmalu poplača razumevanje ob- činstva. Tudi sama sem že pet let članica tamburaškega zbora. Igra- nje tamburice ni samo prijetno, temveč tudi koristno, saj daje mlademu človeku nekaj osnovne glasbene izobrazbe. Kadar mi je dolgčas, ,prav rada sežem po in- strumentu in zaigram priljublje- no melodijo. Za zaključek še to: letos bo zbor sprejemal spet nove člane. Kaj, ko bi tudi ti, mladi bralec postal naš član. Če te ta vrsta glasbe zanima, se lahko prijaviš vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek ob sedmih zvečer v do- mu >Svobode« v Gaberju. Marička Solak , Sp. Hudinja, Celje SOLZICA... Maja je bila hudo navezana na svojo dudko. To je bila nje- na najljubša igračka, saj je bila tudi edina, ki jo je lahko brez skrbi stiskala v drobni rokci in pozneje vtaknila v ustka. Oh, kako dobra je bila ta duda. Zvečer ji je bila nepogrešljiva. Bila je sladka, hkrati pa ji je prinašala mirno spanje. Mir- no? Da, samo ne iza dolgo. Zgodilo se je, da ji je duda padla iz us t k. Maja je v spa- nju čutila, da ne vleče več svo- je igračke. Začela jo je iskati, najprej z rahlim tipanjem po mekhi blazini, ko pa je to po- stalo brezuspešno, se je ogla- silo milo stokanje. Začela se je dvigovati, duda pa je čedalje bolj lezla pod hrbet, dokler ni obtičala . pod malo , in toplo ritko. Tam je seveda ni našla. Stokanje je postalo glasnejše in močnejše, dokler ni prebu- dila mamice. Utrujena in omo- tična je stopila k posteljici ma- le hčerkice, poiskala dudo in ji spet vtaknila v drobna uste- ca. Zdaj je bilo spet vse dobro. Solzice so izginile in s pance k je popeljal [punčko v daljno neznano deželo ... Ce se je to ponovilo samo enkrat v noči, je še mamica kar potrpežljivo prenašala. Navad- no pa je morala vstati tudi po dvakrat, trikrat, da je poiskala Majino dudo in punčko poteši- la. V takih nočeh je sklenila, da bo Maji skušala odvzeti du- do in jo skriti za zmeraj. Toda, ko je \zjutraj spet zagledala otroka in spoznala, kako zelo je Maji pri srčku njena duda, je izgubila pogum. Pozabila je na težko noč. In Maja je spet vlekla dudo, jo izgubila, se za- jokala in čakala, dokler ni pri- šla mamica. Tako je šlo iz dne- va v dan, iz noči v noč. Vedno ista pesem. Majin očka je bil zaposlen v drugem kraju. Domov je pri- hajal le ob koncu tedna. Zena ga je komaj čakala, saj je ve- dela, da jo bo vsaj tisto noč nadomestil pri iskanju dude. Le takrat se je lahko odpočila. Zdaj pa je to vstajanje iz postelje presedlo tudi očku. Na srečo je bil bolj odločen. Ne, tega pa ne, je dejal zjutraj ženi. Majo moramo odvaditi. Bolje bo zanjo in zate. Pika. Rečeno storjeno. Očka je dudo vzel in jo skrbno skril. Po kopanju je otroka zaupa- la možu. To pot jo bo odnesel on v posteljico. Sama pa se je zatekla v kuhinjo, da bi ne sli- šala tiste znane, mile zahteve — dudaaa, dudaaaa... Iz so- sednje sobe je slišala najprej veselo govorjenje in otrokovo smejanje. Ko pa je prišel čas slovesa, se je Maja oglasila: duda, dudaaa... Pri srcu jo je stisnilo. Otrok se ji je za- smilil. Zdaj je postal Majin jok glasnejši. Vedno bolj od- ločno, milo in proseče hkrati je zahtevala svojo dudooo. In ker je ni dobila, je z jokom vred zaspala. Takrat je zajokala tu- di mamica. Otrok je zaspal. Za njim pa tudi očka in mamica. Po dolgih mesecih je bila to prva noč, ki jo je Maja prebila brez joka in stoka ter brez iskanja dude. Zjutraj se je še enkrat spom- nila na svojo ljubko igračko. Ker pa je ni dobila, je samo po- ložila svojo drobno in debelo ročico ¡na napeta lička. iMed prstki je počasi padla debela solzica. Bila je zadnja za dudo. .......... De-dl Poslednji iz plemena Apačev »Fiju, fiju« je nekdo zabrlizgal, ko se je Peter s kolesom peljal v mesto. Peter se je ozrl in zagledal Pera, ki je slonel na ograji ob mo- stu. Stopil je k njemu in Pero ga je pobaral: »Si bil sinoči v kinu? Veš, čudovito indijanarico vrtijol'c »Da, bil sem. Ampak ta film le ni tuko dober kot je knjiga Winetou. Prebral sem jo že trikrat, pa se je še nisem naveličal. Lahko ti jo po- sodim, če hočešlo: Teden je minil. Pero in Peter sta vedno tiščala glave skupaj, potem pa je počilo: »No, vse je priprav- ljeno. Pojdi in izzovi dečke. Po- tem jih bomo napadli in se imenit- no zabavali. Tomahavkov in puščic je dovolj«, je dejal Pero in Peter se je takoj odpravil. Naslednji dan je bila nedelja. Na- vsezgodaj so se na sosednjem hribu zbrali »Indijanci« Perovega in Pe- trovega rodu. Komaj so se poslikali z bojnimi barvami, že so opazili »sovražnika«, ki se je skrival v gr- movju in v dolgih korakih skakal od grma do grma, kjer si je poiskal kritje. Winetou — Peter je povelje- val. V dolini se je belila reka in sonce je toplo sija{p na bojevnike rodu Komančev in Apačev, ki so se pripravljali na boj. Winetou je Ko- mančem takole zaklical: »Jaz, Wi- netou, poglavar Apačev vam napo- vedujem boj, v katerem boste prav gotovo poraženi. Ko bo sonce obsi- jalo vrh hriba, napademo!« Ko je sonce obsijalo vrh hriba, so Winetoujevi Indijanci napadli Pu- ščice so frčale, tomahavki so se bli- skali in zmaga je bila že čisto na strani rodu Apačev, ki so tudi že ujeli nekaj Komančev in jih prive- zali na mučilne kole. Tedaj pa je nenadoma Winetou zaječal, kriknil in zajokal. Pozabil je na samozatajevanje Indijancev in postal spet Peter. Skakal je po eni nogi, se držal za glavo, potem spet pogledal nogo, iz katere je molela — puščica. Dečki so se razbežali. Ko je Petrov oče v vasi zvedel, kaj se je zgodilo, je stekel v hrib za vasjo. Prišel je do indijanske dvojic^, pograbil Petra in ga odne- sel. Pero pa je odšel domov, kjer je dobil, kar mu je po pravilih doma- čega kaznovanja pripadalo in tako je vsa vas lahko slišala njegovo indijansko tuljenje. Petra so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga rešili puščice. Cez teden dni ja stopil k njegovi postelji dok- tor: »Tako, dragi Apač. Danes boš odšel domov. Se veseliš?« »Hm, ne preveč. Verjetno se ne bomo več igrali »Indijancev«. »No, bodi po- nosen, da si poslednji Apač«, ga je zavrnil doktor, »očetu bom pa sam razložil, da bo razumel«, se je še nasmejal, potem pa je Petra spremil do vrat. Naslednji dan so se zbrali za vasjo A pači in Komanči in pokadili pipo miru. Tedaj je vstal Mihec in skrušen dejal: »Peter, jaz sem ti jo pognal v nogo. Ne bodi jezen? Ni- sem mislil, da tako dobro merim!« »Pustimo to, kar je bilo, Mihec. Kaj bi se prepirali!« Prijateljsko so se razšli in dogovorili, da se ne bodo\ več šli Indijance. In poslednji jz' rodu Apačev je zadovoljen odšel proti vasi. Milenko Strašek, Maistrova 5, Celje lanezeh in Dedeb Mraz Nekoč, za devetimi gorami je ži- vel... Oh ne, saj ne mislim pripo- vedovati pravljice. To bo zgodbica, ki je vsaj malo, če že ne vsa, res- nična. Bilo je v dvajsetem stoletju, v mestecu, ki so ga že stari Rimljani imenovali Celea. V tem mestecu ži- vi mnogo takih otrok, ki niso pridni in ki poleg tega niti ne vedo, da so mu Rimljani dali to lepo ime. Eden takih je tudi Janezek, ki hodi v 0'snovno šolo. Ne uči se rad, še manj rad pa dela, skratka zelo len je. Toda ne — zelo rad jé, pa šc mami rad nagaja. Bližalo se je novo leto. Dedek Mraz je bil že na poti z darili. Toda Janezek ni čakal nanj. Preveč je imel dela. Moral je preganjati mač- ke, jeziti sosedove tete, ubiti tri vrabčke in še mnogo podobnih stva- ri. Tisti večer, ko se je v vsaki hiši oglasil dedek Mraz, pa je Janezek spal za zaklenjenimi vrati. Bal se je strahov. Dedek Mraz je prišd do njegovih vrat in ko ni mogel skoz- nje, se je potrudil skozi okno. Na mizo mu je naložil daril, se skoba- cal nazaj na svoje sani in odhitel k sosedu. Ponoči pa so prišie miške. Zamikala jih je čokolada in ko se je Janezek naslednje jutro prebudit so bili v njej odtisi miškinih zob. Verjel je, da mu je dedek Mraz za- radi njegove neubogijivosti naklo- nil le nagrizeno čokolado. KLUB OZN Na naši šoli v Preboldu že več let dela klub Organizacije zdru- ženih narodov. Vsak član je tudi ambasador države, ki si jo je sam izbral. Sem ambasador za Irak in delam v klubu že dve leti. Izda- jamo tudi svoje glasilo »Amba- sador«, ki nam ga natisnejo v to- varni. Pripravljamo redna predava- nja, predvajamo poučne filme, ambasadorji predavajo o 3>svojih« deželah, skratka vsi v klubu zelo radi delamo. V petek zvečer bodo prišli k nam trije temnopolti to- variši, ki bodo v kino dvorani predavali o svojih domovinah. Želimo, da bi naše društvo še dolgo delalo in da bi nas nekoč nadomestili naši mlajši bratci in sestrice. Ivan Žohar, Latkova vas 28„ CELJSKI TEDNIK STEV. 52 - 30. decembra 1960 Srečno novo leto! spoštovane bralke, dragi bralci! V mali rubriki, ki ste jo vsak te- den našli spodaj na peti strani na- šega lista, smo Vam skušali posre- dovati dogodke v raznih družinah, probleme, ki poleg ozkega kroga družine neposredno zadevajo tudi vso družbo in jih zatorej tudi vsa družba rešuje, poleg tega pa smo Vam po najboljšem prepričanju po- sredovali tu in tam kakšne nasvete za dom. Upamo, da smo Vam vsaj občasno prinesli na pičlo odmerje- nem prostoru tisto, kar zadeva tako ali drugače ženo, dom in družino, saj smo prav zaradi takšne temati- ke izbrali te tri besedice za geslo rubrike. Staro leto se poslavlja in vsako- krat ob novem letu delamo obračun o svojem delu in uspehih. Vsekakor tedaj sklenemo tudi, da bomo skuša- li v novem letu odpraviti še zadnje pomanjkljivosti in izboljšati svoje delo, pa naj bo kakršnokoli že, ko- likor bo to v naši moči. Rada bi, da bi tudi ta rubrika po- stala iskrena prijateljica in sveto- valka vsaki družini, da bi v teh vr- sticah našli za vsak dom nekaj ko- ristnega in, da bi končno vsaka že- na in mati našla tu tudi zase kakš- no primerno navodilo. — Morda nam Ve, drage bralke lahko svetu- jete, kako naj odslej sestavljamo rubriko »Žena, dom, družina« in če- sa si želite v našem listu. S trdnim sklepom, da bomo še od- slej skušali ustreči predvsem našim bralkam, Vam vošči mali Janez v imenu sodelavcev te rubrike srečno in veselo Novo leto! E. O. Čuvar vsake družine Te dni sem imela opraviti na so- cialnem skrbstvu. Silučajno sem pri- šla tja prav takrat, ko je mlajši mož prišel spraševat za razmere v neki družini. Presenetilo me je, da je tovarišica v trenutku vedela za najbolj podrobna pojasnila. In to me je pripravilo do misli, da se na skrbstvu lahko pomenim ma'lone o vseh problemih družin, saj pozna- jo tu razmere v vsaki celjski dru- žini, kjer je le kakršna koli težava. Poleg tega pa sem hotela izvedeti, kako se je obnesel prenos dela skrb- stva na komisije za varstvo druži- ne, ki so sedaj nadomestile terenske delavke skrbstva v posameznih sta- novanjskih skupnostih. »Te komisije so v glavnem prav dobro začele delati, posebej so se odlikovale komisije za varstvo dru^ zine v stanovanjskih skupnostih: Gaberje, Dolgo polje in Store. Nji- hova naloga je predvsem nadzira- nje in obveščanje skrbstva, torej preventivno varstvo družine,« sta mi kar hkrati odgovorili tovarišica Udrihova in tovarišica Stojanoviče- va. Bilo je kar očito, kako jima je pri srcu njuno delo in kako do po- drobnosti poznata vse primere, ki jiih utegneta srečati pri svojem člo^ vekoljubnem delu. »Po sporočilu, ki ga prejmemo od komisije ali terenskega socialnega delavca, potem sami ukrepamo. Na- ša dejavnost je kaj raznolika, saj zavzema varstvo družine, skrb za nepopolne ali drugače ogrožene dru- žine. Ta skrb pa zajema pomoč ne- zakonskim in razvezanim materam, ne le pri ugotavljanju očetovstva, ugotavljanju preživninskih zahtev- kov proti očetom, pomoč pri iskanju primicrne zaposlitve, pri preskrbova- nju stanovanj, varstvu otrok, mar- več vsebuje često dejansko gmotno podporo. Skrbstvo stalno sodeluje s sodiščem, kjer vpliva na dodelitev otrok pri razvezi staršev, urejuje sestanke otrok s tistim roditeljem, pri katerem otrok ne živi, opravlja skrbstvene zadeve nad otroci, kate- rih oba roditelja sta v zaporu itd.« Iz pripovedovanja obeh tovarišic sem končno posnela, da se de- javnost skrbstvenega organa prav- zaprav nikjer ne konča, saj pokaže vsak posamezen primer nova svoj- stva in postopa skrbstveni organ vedno le na podlagi poizvedovanj in posvetovanj z mentorji, ki jih je predhodno do'ločil. Delo tega orga- na posega vsak dan v širša pod- ročja in skr'bstvo sodeluje malone z vsemi zavodi, organizacijami in podjetji v občini. Morda je prav za- radi aktivne skrbniške, varstvene, rejniške in socialne službe pri nas od dne do dne laže reševati takšne primere, saj vsak tak organ uživa pomoč podjetij in šol, torej organov, ki so ob takšnem primeru tudi sa- mi neposredno prizadeti. Ko sem zapuščala prostore Skrb- stva v Gregorčičevi ulici, sem bila v imenu prizadetih žena in mater ter otrok iskreno hvaležna tem že- nam, ki bdijo nad tolikimi družina- mi v Celju. • Iz srca jim želim srečno novo leto. -ao- Ob letošnjem praznovanju dneva JLA so bile naše partizanske ma- mice in zaslužni starejši člani Zve- ze borcev prijetno presenečeni. Ofi- cirji in vojaki celjske garnizije so jim s svojim komandantom narod- nim herojem tov. Francem Rojškom pripravili topel sprejem, poln po- zornosti do njih, ki smo jim mi vsi dolžni Sipoštovanje. Pozdravne be- sede tovariša komandanta, prijeten pomenek z njim in ostaljml oficirji, pester glasbeni spored vojakov- glasbenikov, skrbno pripravljena pogostitev, vse to bo še dolgo, dol- go ostalo v spominu naših mamic padlih borcev. Vsem, ki ste pripomogli k temu slavnostnemu dogodku — iskrena hvala! Samo še zdlravje . . v jesenskih dneh je zadovoljen posedal ob kupih jabolk, ki so kljub mokremu letu še dokaj dobro obro- dile. Ujel sem ga pri delu, ko je. zbiral jabolka. Vsako posebej je je- mal v roko in včasih celo glasno razpredal misli. »O, kako si lepa, okrogla! Vidiš, ne bi te imel, če ne bi pred dvajse- timi leti sam rigolai in ves breg po- sadil. Dobro je bilo to!« Večkrat je celo pri mesečini kopal jame. »lena je hotela imeti novo po- hištvo, jaz pa sem vztrajal pri na- sadu«, pripoveduje oče Rudolf, ki ga poznajo daleč naokrog po Ob- sotelju. »Pa prav je bilo tako. Po- hištvo bi ostarelo in ničesar ne da- lo, jablane pa mi vračajo. Nisem se zaman mučil.« Danes nosi že čez sedem križev na ramenih, pa še hodi pokončno in ravno. Predseduje društvu upo- kojencev že dolga leta. »Oblazil sem že dosti sveta: med prvo svetovno vojno med komiti prekrižal alban- ske gore in se k sreči živ in zdrav po štirih letih vrnil domov. Delal sem v Lipnici, poskusil nemške za- pore; prešel že življenje pod sed- Jnimi vladarji...« Ob gosti črni kapljici, ki jo zna tako imenitno pridelovati, sva po- stala živahnejša. »E, dokler bom še to-le tako po malem lahko srkal, bom še čvrst. Crno je kot kri, pa tudi toplo dé po vseh žilah. Sam ne vem, kako bi rekel temu vinu. Sin ga je krstil za »obsoteljskega bor- do j ca. Pred leti sem ga imel le sam, danes ima sadike skoraj vsaka hi- ša tod naokrog. V novem letu kaj si želim? Samo še zdravje. Včasih tako kreham, kar se mi nič ne dopade. Zdravje,^ da bi še lahko delal. Penzionist sem, malo imam okrog hiše, otroke sem spravil h kruhu; zdaj pa moram de- lati, da je krpica obdelana, kravica sita, pa da jim lahko še kaj dajem, ko prihajajo ob praznikih in dopu- stih domov. »Tako se je toplo nasmehnil z dobrimi očmi. Res je, vedno mora dajati, čeprav so otroci že veliki in pri dobrem kruhu, toda domači ko- lač je , neverjetno dober.« Želim vsem, še posebej upokojencem, pred- vsem zdravja, ker to je največje bogastvo!« -k. Celjski trg v zadnjem tednu je bil trg dobro pre- skrbljen. Cene so nekoliko porasle jaj- cem, perutnini, precej visoke pa so tudi cene smrečju in smrekam, ki so jih pro- dajali na trgu že od sobote. Praznik dedka Mraza, ki ga vsi otroci tako težko pričakujejo, izgubi vsaj za mamice pre- cej čara. če morajo za smrečico, ki ni nič večja od triletnega dečka, odšteti nekaj stotakov. Povrtnine je dovolj, tudi izbira se je v teh dneh izboljšala. Nekateri priljub- ljeni pridelki, še posebej, če so lepi in ne predragi, izginjajo v košarico gospo- dinj. Stojnice na trgu so dobro preskrbljene z mesom, zelenjavo in sadjem, slabši z mlečnimi izdelki, saj se, njihova vsako- dnevna količina ni toliko povečala, ka- kor se je že v teh dneh zvišala potrošnja, ko se gospodinje že oskrbujejo z najpo- trebn«?jšim za praznike. Dedek mraz ima vedno čas! Vlak je puhal skozi Zasavje. Iz senčnih kotanj so v pozno zimsko popoldne žalostno mo- lele blatne zaplate snega. Mi- loš je pritiskal nosek na šipo, da je bil že ves mrzel in rdeč. Njegove sive, žalostne oči so bile še večje kakor sicer. Pred dnevi mu je zbolela mati in Miloš je moral za ne- kaj časa k teti v Rimske Topli- ce. Kako rad je hodil tja poleti, ko ga je vsega prevzel trušč kopališča in kopalcev ob Sa- vinji. Danes mu je bila neiz- merno težka pot v Rimske To- plice. Vsa ta leta je živel sam z materjo, ki je bila tako dobra in skrbna in nikoli ni praznoval novega leta brez nje. Naglavna ruta, ki jo je pred dnevi kupil za prihranke, pa je morala po- čakati materine vrnitve iz bol- nišnice in tedaj bosta novo leto in Dedek Mraz že zdavnaj mi- nila. Miloš pa se je novega leta vedno neizmerno veselil in nikoli si ni mogel predstavljati, da so ti prazniki lahko tudi pu- sti, prazni, samotni. Mož, ki je sedel Milošu na- sproti, je prijazno poizvedoval, kam odhaja fantič sam na Sil- vestrovo in Miloševa zgodba je kar sama od sebe bruhnila na dan. Sivo zimsko popoldne se je že nagibalo v noč, ko je vlak prisopihal v Zidani most in so se iz vagonov vsuli pot- niki. Milošev sopotnik je odšel v restavracijo, pa se je že čez kratek čas vrnil s polnim na- ročjem pomaranč in sladic. Po- časi je spustil vse presenečene- mu dečku v naročje in s solz- nimi očmi rekel: »Prosim te, dragi fant, ne odkloni tega da- rila. Bil bi presrečen, če bi se mi nasmehnil in ga rad spre- jel. Pred leti sem prav na ta dan zapustil ženo in svojega sina in na nobeno novo leto odtlej se ju nisem spomnil. Da- nes bi ju rad poiskal in upam, da bom uspel« Miloš se je prijazno nasmeh- nil in rekel: »Le kar, saj ka- kor vidim, ima Dedek Mraz vedno čas.« MITA GOLOGRANC, upravnica le- karne v Mozirju Nove prostore za lekarno Mudilo se mi je na avtobus. Zato je bil najin razgovor opravljen v te- legrafskem stilu. — Kako delate in s kakšnimi te- žavami se borite? — Dela je veliko, zlasti še, ker je lekarna v Mozirju edina v naši ob- čini. Na Ljubnem bi radi ustanovili vsaj postajo, neko podružnico naše lekarne, pa nimamo denarja. Teža- ve so tudi zaradi pomanjkanja ka- dra. — Kako si pa pomagate, da pri- dejo zdravila čim prej k tistim, ki jih potrebujejo? — 5 šoferji .avtobusov. Moram jim dati priznanje in se jim zahva- liti za vse to, kar so napravili in se priporočiti, da man bodo tudi v na- prej šli na roke. Kadar koli smo jih prosili, so nam ustregli. Nikoli niso odrekli in zmeraj oddali zdravilo na pravo mesto in kakor hitro so le mogli. — Kdaj boste dobili v Mozirju nove prostore? — Ne vem! Upali smo, da jih bo- mo dobili v novem zdravstvenem domu, ki se gradi. Pa to so bile le želje. Kot kaže ni denarja, da bi dobili še mi v novem domu primer- nejše delovne in poslovne prostore. Ti tukaj so namreč skrajno nepri- merni. — In vaša želja za novo leto? — Povedala sem jo že prej. Novo lekarno, nove prostore... V Kersnii(ovi ulici nov otroški vrtec Stanovanjska skupnost Dolgo po- lje urejuje v teh dneh prostore v pritličju 107 stanovanjskega bloka, kjer bodo že v prvih dneh novega leta odprli nov vrtec za otroke te in bližnjih stanovanjskih zgradb. Vr- tec bo malone popolno opremljen, vsekakor pa bo ustrezal vsem po- stavkam, po katerih takšno ustano- vo urejamo. Igralnice bodo najso- dobneje opremljene, v vrtcu pa bo- do za m.alčke tudi vse igračke, ki so potrebne za pestro razvedrilo in napredovanje otrok. V vrtec bodo sprejemali otroke, starejše kakor tri leta. Problem varstva in vzgoje otrok zaposlenih mater na Dolgem polju s tem seveda še ne bo rešen, še po- sebej, ker je sprejemal j ivost vrtca sorazmerno majhna. Vsekakor pa bo prevzel vrtec varstvo v nujnih pri- merih. Vrttec bo vodila tovarišica Marjeta Hericova in pod njenim nadzorstvom vrtec sedaj že oprem- ljajo. V začetku bosta v vrtcu dve igralnici, žal še brez ležišč, vsaka igralnica pa bo imela vse pripada- joče pro'store, tako garderobe in sa- nitarije. Varovančki bodo dobili v vrtcu tudi dopoldansko malico in kosilo. IZ STANOVANJSKE SKUPNOSTI V CELJU stanovanjska skupnost Center v Celju je pred dnevi odprla nov uslužnostni servis za stanovalce na svojem področju. Servis opravlja ključavničarske in vodnoinstalater- ske usluge. O ustanovi te vrste v Stanovanjski skupnosti Center je bilo že dalj časa govora, vendar so s svojo dejavnostjo začeli šele pred nedavnim, zaradi ovir, ki so jih pri urejevanju in ustanavljanju sreče- vali. Stanovalci Stanovanjske skupno- sti Center so novo uslužnostno ustanovo veselo sprejeli, saj je bilo prav za te vrste uslug zelo težko dobiti delavce in so stroški zaradi velike porabe vode ali plina, ki sta po malem uhajala več dni, največ- krat bremenili Plinarno-vodovod, ki teh uslug ni mogla vedno takoj opraviti. , , . , Sovci in novo leto Tudi lovci smo ob zaključku leta pregledali svoje uspehe in kritično ocenili delo. Kljub temu, da lovne sezone še ni konec in da je konec lovskega leta šele 31. marca, so se nedavno zbrali predsedniki vseh lovskih družin in skupno z uprav- nim odborom pregledali dosedanje delo. Soglasno so ugotovili, da je v ce- loti uspela akcija naseljevanja polj- skih jerebic in fazanov, ki so med vojno skoraj popolnoma izginili iz naših lovišč. Tudi ostale gojitvene naloge so bile izvršene zadovoljivo, o čemer priča precejšen porast sta- leža koristne divjadi. Lovci pa niso pozabili svojih dolžnosti pri uniče- vanju škodljivcev, ki prizadenejo tudi kmetijstvu obilo škode. Tako je bilo položenih preko 18.000 zastrup- ljenih jajc, kar je temeljito zdeci- miralo vrane, srake in šoje. Odlov- Ijenih je bilo tudi veliko število ujed lisic, jazbecev itd. S prašičjo nad- logo so že v preteklem letu dobro obračunali, saj je bilo odstreljenih 100 divjih prašičev in v letošnjem letu občutno zmanjšana škoda. Le- tos je padlo že 31 svinj, na glavni odstrel pa računajo v zimski dobi, ko je možno prašiče v snegu zasle- diti in obkoliti. Poleg dela v lovišču, kjer je glav- na skrb lovcev ohranitev divjadi, zimsko krmljenje, gojitveni odstrel in čuvanje pred škodljivci, pa niso zanemarjali tudi ostalih svojih na- log. Lovske družine so posvetile obilo časa 'strokovni vzgoji članstva, v več družinah pa so ustanovili tudi mladinske lovske aktive. Mladi- no, ki se zanima za dogajanja v naravi, vodijo izkušeni lovci, ki se običajno tudi v svojem poklicnem delu bavijo z vzgojo mladine. V preteklem letu je lovska orga- nizacija zabeležila precejšen napre- dek in navezala tudi tesnejše stike z gozdarji in kmetovalci pri reševa- nju skupnih problemov. Uspehi so plod dela mnogih prizadevnih čla- nov, v veliki meri pa tudi posledica razumevanja odgovornih činiteljev. Lovci želijo vsem ljubiteljem div- jadi in zelenega športa srečno in uspešno novo lete! CELJSKI TEDNIK STEV. 52 30. decembra I960 Velik razmah strelskega športa strelska organizacija v celjskem okraju je dosegla lepe rezul- tate ne samo v organizacijskem pogledu, temveč tudi v množično- sti in kvaliteti. In prav zaradi tega smo obiskali sekretarja Okraj- nega strelskega odbora IVANA PUTNIKA in ga prosili za razgovor. —Četudi imamo v okraju že 84 strelskih družin, od tega sm.o jih letos ustanovili deset in čeprav se je število članov povečalo za več kot pet sto (trenutno jih je blizu 6700), imamo še velike možnosti, da ustanovimo neve družine. Zlasti jo pogrešamo na Gomilskem; neikaj dela pa nas še čaka za poživitev družine v Rimskih Toplicah. — Vprašujete, kako družine de- lajo. Moram reči, da dobro. Ne'kaj težav imamo le zaradi pomanjka- nja strokovnjakov. — In občinski strelski odbori? — Mladi so in ustanovljeni šele lani. Navzlic temu smo z njihovim delom na splošno zadovoljni. Naj- boljši je v Šmarju pri Jelšah. V zvezi z njihovo uveljavitvijo bomo morali doseči še to, da bodo ti od- bori dobili od občinskih ljudskih odborov stalne dotacije. Letos je n. pr. odbor v Šentjurju sprejel sa- mo dvajset tisoč dinarjev, kar je občutno premalo. Prav lepe uspehe pa je dosegel tudi okrajni odbor, oziroma vse strelske organizaicje na območju celjskega okraja. To so po- kazali tudi rezultati zveznega tek- movanja, kjer smo po prvih vesteh zasedli drugo, po najnovejši verzi- ji pa celo prvo mesto. — Ce zasledujemo poročila o tekmovanjih strelcev, je očitno, da so bili tudi v kvaliteti doseženi vid- ni uspehi, ali ne? — Da, res je. Kvalitetno stopnjo potrjuje med drugim udeležba 24 članov in članic na letošnjem re- publiškem prvenstvu, kar je doslej največ. Razen te^a je na državnem prvenstvu tekmovalo deset strelcev, oziroma strelk. Medtem, ko lani strelci celjskega okraja niso dosegli nobenega prvega mesta v ekipnem ocenjevanju na republiškem prven- stvu, smo letos zasedli kar dve prvi mesti in sicer pri članih in članicah v streljanju z malokalibrsko puško. Razen tega je Majda 2elj osvojila najvišji naslov pri posameznicah v streljanju z malokalibrsko puško. — Katere pa so naloge, ki jih bo- ste morali rešiti? — Več skrbi, sredstev in de'a bo treba vložiti v gradnjo strelišč. V Celju je v teku gradnja strelišča za malokalibrsko puško. Razen tega nujno potrebujemo zimsko, pokrito strelišče za zračno puško. Rešili bo treba tudi vprašanje dela strelskih družin na terenu. Medtem, ko one v podjetjih dobro delajo, pa ostaja- jo terenske strelske družine več ali manj brez pomoči. м ii Hvaležna pa je ugotovitev, da so zaživele družine na šolah in da okrajne in občinske politične orga- nizacije z velikim zanimanjem in razumevanjem spremljajo naše de- lo. Ob zaključku dela na gimnazijskem stodionn Ob proslavi dneva republike je gimnazijska mladina interno za- ključila dela na gimnazijskem stadionu. S svojim stadionom je dala družbi lep šp)ortni objekt, kakršnega doslej mesto Celje še ni imelo, in proslavila dan re- publike s pomembno delovno zmago. V letih 1959 in 1960 so gi- mnazijci v počitnicah organizi- rali po eno delovno brigado, je- seni 1. 1960 pa so se obvezali, da bodo redne telovadne ure po- svetili delu na stadionu, dokler ne bo dovršen. Brez brigadirskih bonitet, ob svoji hrani in obleki, je gimnaziiska mladina pokazala resnično delovno vnemo in po- membno vztrajnost pri vseh enaj- stih delovnih fazah te nizke gradnie. S tem je nekako Doka- zala, kako nai bi g-mnazija no bodočem predmetn-ku združba ročno in umsko delo, pokazala pa je tudi. kai se da narediti, če je pri roki neka T sredstev, mno- r'o dobre volie ''n d^lovne^^a po- leta, šff'vilo delovnih ur. k' i ih ie mladini onravila. erre v deset t'ROČP. nrišt^ti Tia irf^ha še ne- kai deževn'h dn' ki í'h тр b'lo letos ÎTr^vrln-o vel-'ko. TzvršMa те vsa tekaška d^la razen nri n^l<-o- pav^nin in seipniii cinkarn'skih ogorkov pod vodstvom enega sa- , mega nameščenca >Ingrada<, tov. Lipovška in pod rednim pedago- škim vodstvom. Vrednost opravljenih težaških ur znaša 5,880.000 din, prispevek OLO Celje in ObLO Celje pa 5,379.073 din, tako da znaša vred- nost objekta 11,259.073 din. Mla- dina se je pred leti obvezala, da bo s prostovoljnim delom prispe- vala 25 % potrebnih sredstev. Svojo obvezo je izpolnila in do- dala še precej zraven. Cestokrat je bila slika delovišča skoraj brezupna, zaradi pomanjkanja sredstev ga je dvakrat zarastel plevel, toda volja do dela, ki je prevzela mladino, je konec kon- cev v kratkem času dala mestu Celju v niega moderni četrti lepo urbanistično pridobitev, vsem bodočim srednješolskem rodovom prvovrstno športnotehnično na- pravo, šolskemu poslopju pa za- gotovila tako imenovani dihalni prostor, ki ga po sodobnih poj- movanjih vsaka šola mora imeti. Šnortni objekt gimnazijske mla- d'ne je zrasel na tleh, na kate- r'h so rasli naiboli rnani celiski atleti in šnortn'ki. Naj ta obi^kt tudi v bodoče koristi naiš'rš'm kroTom mladine, obenem pa služi športni afirmaciji našega m'osta. T. O. Dwo žrtvi na železniški progi v petek se je na železniški progi med Podčetrtkom in Sodno vasjo smrtno po- nesrečil Ignac Lugar.č, mali kmet iz vasi Burno Dolnje pri Krapini. Pokojni se je vračal proti domn v opi- tem stanju. Pri prečkanju železniške proge se ni prepričal, če je proga pro- sta. Stopil je na progo v trenutku, ko je po njej privozil vlak, ki ga je povozil. Istega dne se je na sti način smrtno ponesrečil na železniški progi med Ro- gaško Slatino in Rogatcem atetan Cerov- ski, uslužbenec v »Steklarni« v Rogaški Slatin:. Tudi on se je vračal proti domu v močno vinjenem stanju. Povozil ga je tovorni vlak. V obeh primerih je bil vzrok za ne- srečo alkohol. K. J. Iščemo materialnega knjigovodjo, po možnosti verziranega v gradbediiMvu. Nastop službe takoj. Gradbeno podjetje »Gradnja« 2alec DRUŽABNI VEČER ARHITEKTOV V soboto, 7. januarja 19&Í bo družaben večer — ples arhitektov, elektrotehni- kov, geodetov, gozdarjev, gradbenikov, i kemikov, kmetijcev, metalurgov, stroj- nikov in tekstilcev v vseh prostorih Na- rodnega doma z začetkom ob 20. uri. Predprodaja vstopnic dne 4., 5. in 6. januarja 1951 v dvorani DlT-a, Celje, Titov trg 6, od 9. do 11. ure in od 16. do 18. ure v Narodnem domu 7. januarja 1961 zvečer pri blagajni. — Vabljenil Odbor Gibanje prebivalstva v času od 17. do 24. decembra 1960 je bilo rojenih 36 dečkov in 29 deklic. Poročili so se: Mile Latinovič, zidar iz Hrustova pri Prijedo.ru in Martina Križnik, kuharica iz Celja. Stanislav Pilih, delavec in Ana Vrhovšek, nameščenka, oba iz Sv. Jun- ferti. Janez Palir, klepar iz Stopč in judmila Muhovec, avtcgenovarillia iz Celja. Valter-Erih Wiebach, zidar, in Gabrijela Krušič, delavka, oba iz Lo- pate. Viktor Flis, kurjač ;n Pavla Bo- rovšek, brusilka, oba iz Celja. Stanislav Brecl, poklicni gasilec iz Stražice in Iva- na Delčnjak, trg. pomočnica iz Šmarjete. Franc Ramšak, delavec iz Zvodnega in Marija Majerič, delavka iz Celja. Karel- Peter Possing, elektromonter iz Celja, in Dragica Kavka, frizerka iz Štor. Ivan Cepin, šofer iz Zg. Hudinje, in Ana To- mažič, tkalka iz Ostrožnega. Karol Mar- tine, pekovski pomočnik, in Marija Ko- stanjšek, prodajalka, oba iz Celja. Ju- rij A(}am, geometer iz Zidanega mosta, in Miiena-Pavla Ambrož, uslužbenka iz Celja. Umrli: Helena Piberčnik, gospodinja iz Rog. S'.at'ne. stara 72 let. Franc Kova< I', otro,, iz Gubnega, star 1 dan. Vida Hočevar, gospodinja iz Zavodne, stara 56 let. Da- nica Kcgelnik, otrok iz Podgorja, stara 10 mesecev. Jakob Zadravec, upokojenec iz Celja, star 67 let. Jože Kuzma, kro- jaški mojster iz Kasaz, star 50 let. Leo- pold Fonda, kmetovalec iz Grajske vasi, star 58 let. »DOBER GLAS GRE V DEVETO VAS!« Glas o dobri kvaliteti OSKARJA je že zdavnaj prese- gel ta okvir in lahko rečemo: »dober glas o OSKAR- JU gre v vsako vas!« Zakaj? — OSKAR je pralni detergenit z odličnimi svojstvi in niziko ceno: Dodatno opozorilo: Mnogo športnih slik je še v ob- toku, zato jih sproti pošiljajte na naslov tovarne Zla- torog Maribor. Za pranje volnenih in občutljivih tkanin uporabljajte DETERGENT »PERILO« Celjska mestna hranilnica obvešča vlagatelje desetletnega nagradnega varčevanja o izidu žrebanih vlog nagrajenih varčevalcev z denarnimi nagradami, in sicer: 1. nagrada št. hranil, knjiž. 96550/51 din 10.000 2. nagrada št. hranil, knjiž. 98067/51 din 5.000 3. nagrada št. hranil, knjiž. 97835/51 din 3.000 4. nagrada št. hranil, knjiž. 98094/51 din 2.000 5. nagrada št. hranil, knjiž. 96880/51 din 2.000 Zgoraj navedene vlagatelje prosimo, da se zglasijo v na- šem zavodu zaradi vpisa nagrad v hranilne knjižice. Ува kleparska in vodovodna inštalaterska dela Vam izvrši T najkrajšem času, solidno ia po agodni ceni STOK AVGUST Klepar in vodovodni instalater UUce ». novembra 7 - Tel. 23-90 Vsem cenjenim strankam želi zdravo in uspešno novo letol VELENŠEK MIHAEL Elektroinstalaterstvo Mariborska cesta 48 — Telefon 25-66 vrai vsa elektroinstalaterska in т stroko spadajoča dela po solidnih cenah т zadovoljstvo svojih strank T Celju in okolici. T let« 1961. želi mnogo sreče i« nspehovl gRECNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1961 Želi frizer RIKO GROBELNIK Celje IN SE PRIPOROČA S SVOJIMI NAJSODOBNEJŠIMI USLUGAMI T FRIZIRANJU IN NEGI LAS Uredništvo: Celje, Titov trg 5 -¡ poštni predal 16 — telefon 25-23 i in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongres« 3 — poštni predal 152 j — telefon 23-75 in 20-89 - Tekoči 1 račun pri Komunalni banki Celje ИЗ-7(»-1-И6 - izhaja ob petkih - ■ letna naročnina 5U0, polletna 25в, j četrtletna 125 din — posamezna , Mevilka 15 din — rokopisov ne i vračamo. i Cenjenim potroinikon: želimo rspehov polno KGVO LLTO U61 in se piiporočimo! Kclektiv Trgovsko podjetje »Usnje«, Celje, Trg V. kongresa 4 rabi za takojšen nastop 8 TRGOVSKE POMOČNIKE (mlajše moči). Pogoj kvalificiran delavec v trgovini. Pismene ponudbe pošljite s kratkim življenjepisom na irpravo podjetja Trg V. kongresa 4. KINO KINO UNION 31. 12. 1960 do 4. 1. 1961 »ZBOGOM OROŽJE«, ameriški barvni Csc 5. 1. 1961 do 9. 1. 1961 »ZAPELJIVCI«, francoski film KINO METROPOL 30. 12. 1950 do 3. 1. 1961 »MARDJORI MORNINGSTAR«, ameriški barvni 4. 1. do 8. 1. 1951 »CRNI ORFEJ«, ameriški barvni Csc Celjsko kino podjetje bo razen rednih predstav predvajalo v obeh kinemato- grafih dne 31. 12. 1960 od 22. do 24. ure redni program. GIMNAZIJA CELJE - ŠOLSKI KINO Dne 31. 12. 1960 in 1. 1. 1961, »PRVI DAN MIRU«, ruski film Predstave vsako soboto ob 16. uri ter vsako nedeljo ob 10. in 16. uri. Vstop- nina enotna 20 dinarjev. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 31. dec. ob 9. uri — Gray: Le- pota in zver. Zaključena predstava za »Metko«. Sreda, 4. ian. ob 20. uri — Mihalkov- Hieng: R'-b'nzoni in dekleti. Gostova- nje v Dobrni. Petek, 6. jan. ob 20. nri — Mihalkov. Hieng: Robinzoni in dekleti. Gostova- nje v Šentjurju. Sobota, 7. jan. ob 16. in 20. uri — Mi- halkov-Hieng: Robinzoni in dekleti. Gostovanje v Trbovljah. RAZNO v ČETRTEK 22. 12. 1960 sem v »Mla- dinski knjigic, ali na poti do DOZ iz- gubil ročno uro. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi odda na naslov v upravi lista. 25. TEGA MESECA sem na poti iz Can- karjeve do Lave izgubila zapestno uro. Ker mi je ura drag epomin, prosim po- štenega najditelja, naj jó vrne proti nagradi v Komunalni banki — Kenda. SLUŽBE GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj k dvočlanski družini. Plača ugodna. Vprašati pri Cvenk, Maribor- ska 156. KUPIM dobro ohranjeno kuhiujsko po- hištvo. Naslov v upravi lista. MOTORNO kolo TOMOS GALEB, vo- ženo 9.000 km, prodam. Ogled In in- formacije: Avtomehanika, Celje, Lev- stikova 1. KROMATICNO harmoniko novo, znam- ke DALAPA 96 basov, 13 registrov, štirikrat glašeno, ugodno prodam. LEPO kuhinjsko pohištvo ter 2 moški obleki prodam. Petek, Stanetova 3/II Celje. ZARADI selttre ugodno prodam kuhinj- sko opremo, sobno mizico in davan. Zličar Anton, Teharje 51. KUHINJSKO pohištvo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista. STANOVANJA NOVO komfortno stanovanje v Celju v bloku zamenjam za istovredno ali več- je v Celju ali okolici. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM hišo z vrtom v bližini Maj- dičevega mlina. Daleč od Celja ne pride v pošfev. Ponudbe na upravo lista pod »Zamenjava«. ENOSOBNO stanovanje v Rogaški Sla- tini zamenjam za enako ali večjo sobo v Celju. Leskošek Albert, »Steklar«, Slomškov trg 1 Celje. ZA STANOVANJE in hraao pomagam v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. SAMEC, višji uslužbenec išče opremljeno sobo. Naslov v upravi Usta. KONCERTI KONCERTI Ponedeljek, 9. 1. 1961: Javna produkcij« gojencev glasbene šole. Ponedeljek, 16. 1. 1961: IV. abonmajski koncert — Slovenski oktet. Vstopnice so v glasbeni soli. OBVESTILA POSLOVANJE PRODAJALN ŽIVIL ITt OSTALIH TRGOVIN OB NOVOLETNIH PRAZNIKIH 1960-1951. Oddelek za gospodnrstvo Občinskega ljudskega odbora Celie obvešfa potroš- nike, da bodo prodajalne živil ob novo- letnih praznikih poslovale tako-lec V petek, dne 30. 12. 1950 bodo poslo- vale vse prodajalne živil in ostale trgo- vine non-stop. V soboto, dne 31. 12. 1960 brdo poslo- vale vse prodaialne živil in ostale trgo- vine non-stop do 17. ure popoldne. V nedeljo, dne 1. 1. 1961 bodo vse pro- dajalne zaprte. V ponedeljek, dne 2. 1. 1951 bodo po- slovale naslednje prodajalne živil; mleko: vse prodajalne od 6. do 10. ште% kruh: prodajalne kruha v Stanetovi nlici in »ADA« od 6. do 12. ure; sadje-zelenjava: vse prodajalne od i. do 11. ure; meso: mesnica »Rog«, Mariborska ceste 57 in mesnica »Matica«, Stanetova 7. V torek, dne 3. 1. 1961: mleko: vse prodajalne od 6. do 11. вгсч kruh: prodajalne rkruha v Stanetova in »ADA« od 6. do 12. ure; ^_ sadje-zelenjava: vse prodajalne od 6. do 11. ure; meso: mesnica »Detelja«, Marborsk» 45. »Gnjat«. Prešernova 14 tn aa »Trž- nici od 6. do 10. nre. AVTOBUSNI PROMET CELJE OBVEŠČA: Dne 1. in 2, januarja bodo vozili avto- busi kot ob nedeljah. Dne 3. januarja pa vozijo avtobusi koi ob delavnikih. Tega dne ne bodo vozili avtobusi «■ naslednjih progah: CELJE-LIBOJE-ZABUKOVICA CELJE-GRIŽE-PREBOLD CELJE-RECICA ob Savinji CELJE-BUCE-KOZJE CELJE-LJUBECNA dijaška proffa. Avtobus na progi Šmartno ob Paki— Solčava bo vozil dne 31. XII. 1960. tei dne 1., 2. in 3. januarja do Lo„. Napredovala je tu- di obrt, zanimivo pa je, da smo manjši pcirast proizvodnje zabe- ležili pri pro.netu kmetijskih za- drug. Vzrok za to je precej slaba letina in s tem zmanjšanje tržnih presežkov, predvsem pri sadju, grozdju itd. V družbenih posest- vih so letos posvetili precej po- zornosti živinoreji in dosegli ob- čuden porast števila živine. Te le- pe uspehe pripisujejo tudi vzspod- budnejsemu sistemu nagraje- \'anja, kjer je v živinoreji meri- lo za proiz.vodni uspeh prirast živine in mlečnost, v hmeljarstvu pa skupen pridelek in kvaliteta. Tak sistem nagrajevanja je močno izboljšal tudi življenske pogoje kmetijskih proizvajalcev. V zasebnem sektorju, ki zaje- ma sikoraj 90 odstoLRov površin, so v letošnjem letu dosegli nad- povprečne uspene pri proizvou- nji z,it, saj so na primer na ћек- tar oudeiovame povrsme pridela- li povprečno 25 meiisKih stolov pšenice, prOiZvodnja v sodelo- vanju pa je presegla celo 32 metr- skui si/Olov' lid nu.Ktcia". .¿..-^rdui pre- cejšnjega porasta krmilnih rast- lin se je letos v zaseonem seKtor- ju stalež živine povečal povpreč- no za 18 odstotkov, če pa bi k temu prišteH še stalež v družbe- nem sektorju, bi bil odstotek mnogo višji. Lanslko stanje se je nekoliko ix>praviio tudi zaraui močnega doliva živine tistih kra- jev, ki vsega prirasta niso mogli vzrediti sami. Pozitivno v razvoju kmetijskega družbenega sektorja je tudi lastna živinorejsika pro- izvodnja, ki so jo organizirali pri nekaterih kmetijskih zadrugah. To pa je hkrati tudi osnova za vzrejna središča na tistih območ- jih, ki imajo lastno živinorejsko zaledje. Letošnji uspehi so jamstvo, da da bo tudi v naslednjem letu pro- izvodnja rasla v skladu s smer- nicami nadaljnjega gospodarske- ga razvoja občine. Tako bo nadaljnja izgradnja »ALPOSA« temu podjetju omogo- čila, da ba povečalo asortiman svojih izdelkov, s tem bolje krilo potrebe in se zaradi dobre kvali- tete lahko uveljavilo tudi na tu- jem tržišču. Podobno bo z lesno industrijo Bohor, ki bo z obdelo- vanjem lesa v polfinalne in final- ne proizvode lahko na zunanjem trgu še bolj utrdila svoj položaj. Precejšnje možnosti za razvoj ima tuidi trgovina in obrt, ki naj bi razvila predivsem proizvodnjo lah- ke obutve. Nedvomno so v naši občini naj- večje naloge pred kmetijsko pro- izvodnjo. Razumljivo je, da bo kljub razvoju ostalih panog go- spodarstva naša cbčina še dolga leta ostala izrazito kmetijska. V prihodnjem letu lahko pričakuje- mo hiter razmah kmetijstva prav zaradi enotne kmetijske zadruge, ki jo sedaj ustanavljamo za vso občino. Ta bo zaradi boljše ma- terialne osnove in bolj utrjenega sistema dela laže vezala nase pro- izvodno iniciativo kmetijskih pro- izvajalcev, razvijala lastno kme- tijsko proizvodnjo in usoešneje posredovala proizvode tržišču. »Zavedamo pa se«, je dejal tov. Hlastec, »da bomo obširne načrte za prihodnje leto lahko izvedli le, če bomo še bolj skrbeli za izbolj- šanje življenjskih pogojev naših delovnih ljudi, dvig njihovih osebnih dohodkov pa tudi za ko- malno izgradnjo. Boljša orga- icija zdravstvene službe, bo '■.vala na izboljšanje zdravstve- nreventive, preraščanje šol v ^olne osemletke bo vplivalo na hrazbo naših občanov itd. Pred ^vim letom bo zagorela luč na >dročju Doblega. Dramelj, Po- likve, za naslednie leto na nam :>stane 1° še nodročje med Poni- kvo in Šmarjem. »Kljub precejšnjim nalogam, nas čakajo, pa v novo leto 1961 vstopamo z vedrimi koraki«. Lepi pogoji za razvoj turizma URBANISTIČNA UREDITEV ZG. SAVINJSKE DOLINE — CE- STE — PROBLEM SO GOSTIŠČA — DOMAČE SPECIALITE- TE — TURISTIČNA PROPAGANDA - Za turizem je na našem območju čedalje več zanima- nja, je začel na p^vo vprašanje odgovarjati predsednik ljud- skega odbora mozirske občine Hinko Cop. To je tudi razum- ljivo, je nadaljeval, saj prinaša ljudem dohodek, skupnosti pa povečan narodni dohodek. Prav zaradi tega je ljudski odbor posvetil tem problemom_ več pozornosti, kot prej. To spod- budo pa je naša občina dobila tudi od drugih činiteljev, ki so se začeli zanimati za turi- stični razvoj doline oh Savinji in Dreti. To predvsem velja za Okrajni ljudski odbor in seve- da za odbor za turistično iz- gradnjo Zgornje Savinjske do- line, ki p'-ipravlja tudi ustrezne načrie. Začelo se je pri urbani- stični ureditvi celotnega ob- močja. Pri tem želimo v prvi vsti ohraniti (kolikor se še da) stare narodopisne oblike gradenj. Zal, se je po vojni v tem pogledu veliko zagrešilo. Zdaj pa skušamo te napake po- P'-tíviti. Rešitev- tega problema je v veliki meri odvisna od dela P'-ej omenjenega odbora. Pri- merno pa bi bilo, če bi dobili tipske načrte za gradnjo hiš, ki bi bili v zunanji podobi pri- lagojeni starim značilnostim, v notranjosti pa upoštevali so- dobno ureditev in op-emo. Sk'-atka, našu želja je, da bi bila ta dolina za turista zani- miva in privlačna. Glede urba- nistične ureditve smo najdlje p-išli z Logarsko dolino, za katero so načrti pred dovršit- vljo. — Urbanistična ureditev ce- lotnega območja je pravz,apra,v prvi korak h kompleksnemu re- ševanju turizma. Kako pa je z ostalimi pogoji? — Da, to so pa ceste, pri- merno urejena gostišča, 'ureje- ne komunalne naprave in po- dobno. Z zgraditvijo moderni- zirane ceste od Sentrupreta do Nazarij smo dobili osnovo za večji razmah na turističnem področju. Naša želja je, da bi se gradnja te ceste nadaljevala do konca z enakim tempom, kot se je začela. Prepričani smo, da bomo tako kot doslej tudi v prihodnje naleteli pri reševanju te naloge na največ- je razumevanje. Velik problem turizma v na- ši občini so neprimerna gosti- šča. V načrtu imamo gradnjo manjših hotelov na Ljubnem in v Mozirju. Zaenkrat so pre- majhne kuhinjske kapacitete. Prav tako bo treba izboljšati opremo naših gostinskih loka- lov. Zato bo treba najti tudi najbolj primerno obliko pri do- ločanju družbenih obveznosti gostinskih lokalov. Tež'ti mo- ramo namreč za tem, da bodo ta gostišča sama uredila svoje prostore, nabavila primerno opremo in podobno. Lep korak naprej bomo pri- hodnje leto zabeležili v Solča- vi, kjer bomo na novo pridobili okoli deset tujskih sob. O zmogljivosti Logarske do- line rajši ne govorimo, saj je znano, da ima premalo kapa- citet. Velika naloga nas čaka tudi v Gornjem g-adu, kjer bo treba urediti tujske sobe v za- dri žnem domu. Ta kraj pa ima vse pogoje tudi za razmah zdravstvenega turizma. Zato želimo, da bi celjska občina in Zavod za socialno zavarovanje čim prej vresn'člla svoj načrt. Ko smo že p'-i gost'nstvu, je p-av, če poudarim še to, da je rešitev teh in os*aVh problemov v veliki meri odvisna od ljudi, od dobrih in prizadevnih kad- rov. Zato bo t'-eba vzgoji go- stinskih delavcev posvetiti še večjo pozornost. Zaenkrat nam- reč ni tako, kot bi želeli. Ne- prijetno je namreč poslušati pritožbe turistov, da tu In tam niso bili postrežem tako, kot bi lahko bili in nadalje, da je v nekaterih naših gostilnah zelo težko dobiti toplo h'ano. Več skrbi bi morali posvetiti tudi temu, da bi se naše do- mače specialitete pogosteje po- javljale na jedilnih listih in seveaa na mizah. Savinjski že- lodec bi lahko užival enak re- nome kot kraški pršut. Seveda pa imamo v gostin- stvu še druge težave, kot ne- pr'merna sk'adisca in shram- be, pomanjkljivo op-emo, zlasti tehnično kot hladilnike in stro- je za pr'p-avljanje ekp'es kave itd. In končno — rakova rana je še čistoča, sanitarije ... Gotovo pa je eno, dokler ne bomo imeli osnovnih pogojev, si tudi prevelikih načrtov ne smemo delati. Nekaj novih pogojev za raz- mah turizma bomo dobili z iz- gradnjo ceste od Logarske da- fne v Matkov kot in nadalj.i na Pavličevo sedlo. Saj bo ^ cesta odp-la mali obmejni pro- met z Avstrijo. — Kako pa je s komunalno - ureditvijo? — Z gradnjo ceste v Logar- sko dolino smo ta problem šele prav začeli reševati. V prihod- njem letu je v načrtu mode'- nzacija ceste do Ljub neg a. Sicer pa bomo že dr: go leto uredili b'ezp-ašne ceste v Gor- njem g-adu ter Solčavi. Velka pridobitev je elektrika, ki sm j jo napeljali v Loga-sko dolno. Vodovodi so urejeni v celotni občini. Precej dela pa nas še čaka pri olepšavi naših vasi in naselij. Manjka nam ti:di ko- pališč. Cim prej bo treba ure- diti kopališče v Lučuh. Zaradi s'abih cest je zlasti Logarska dolina p-eveč odda- ljena od svojega zaledja, zlasti pa od večjih mest. Zato jo bo treba približati tako Ljubljani, kot tidi Celju, Mariboru in Ko-oški. Pot iz Ljubljane v Lo- garsko dolino bi skrajšali, če bi wedili cesto p-eko Podvo- lovljeka. Ce bi pa uredili še tiste tri k'tomet-e gozdne ceste preko Bele peči, potem bi našo nuj'epšo a'psko dolino močno p-ibližali Koroški in Mariboru.' Spričo tega se čedalje bolj po- jav';a zahteva, da se bodo mo- rale investicije v gradnjo gozd- n h cest bolj prilagoditi turiz- mu. Več kot doslej bomo morali storiti tudi za tu'-istično pro- pagando teh krajev. Popilari- zirati bomo morali ribolov, zla- sti na lipane, nadalje sk-beti za tradicionalne p'ireditve. Morda bi jih lahko vezali na splavastvo in gozdarje. Z zgradtvijo ces'e v Matkov kot se nam odpirajo možnosti po i.veljav'tvi zimskega turizma, saj ima ta kot p^ek-asna smu- čiš'a. In kon'no naši kraji so z an- tudi po zgodovinskih zncmeniíost'h, po kulturnih in na-odjpsnh posebnostih in po- dobno. Vse to bi mo-ala v pro- pagandi turizma izkoristiti na- ša turistična društva. , M. Božič Ì ф CELJSKI TEDNIK STEV. 52 — 30. decembra 1960 Z LEPIMI ŽELJAMI Spet bomo preživeli večer v krogu svoje družine, s prijatelji in znanci, napolnili ko- zarec in ga izpili na zdravje vseh, za srečo, mir in veliko uspehov pri delu. Za nami je 1960. leto. Kaj nam je prineslo? Novih delovnih zmag in pridobitev ter zlasti še izkušenj, s katerimi stopamo novemu letu nasproti. Smisel vseh teh zmag in naporov je osredotočen na en sam cilj — in to je skrb za človeka, ki se tudi v novem letu ne menja. Te dni je bilo na ulicah dosti bolj živahno kot sicer. Ljudje so se srečavali, stiskali roke, objemali in pozdravljali. To je bilo razpolo- ženje sreče in zadovoljstva. Da bi takšno tudi ostalo. Zato s pesmijo na ustih in veselega srca ter z lepimi željami v novo leto ... SE NAPREJ TAKO LEPO VERA STREHOVEC, predsednica okrajne pionirske komisije Ko sem jo vendarle pregovoril, da sem jo lahko tudi slikal, sem pogovor zasukal na »njene« otroke, na tisoče pionirjev, ki jih ikot pred- sednica okrajne komisije vodi, spremlja in usmerja pri delu. — Prvo tekmovanje prirodoslov- cev in mladih zadružnikov smo srečno zaključili. V našem okraju je tekmovalo kar 117 od 138 pionir- skih odredov. Zraven tega je sode- lovalo še 24 mladinskih aktivov. Za nas je bilo to najbolj množično tek- movanje. Doslej take udeležbe še nismo zabeležili. Ko hi ne bilo stopnic JOŽE BREZOVŠEK, pismonoša Vsak dan ga težko čakam. Naj- brž tudi vi, saj je pismonoša tisti človek, kateremu se vrata rada od- pirajo, če prinaša dobre novice. Ce so pa slabe, pa on ni kriv .. . Ko je oni dan pozvonil in oddal pismo, se ni branil, ko sem ga še povabil na čisto kratek razgovor. Bil je utrujen, zato se mi je zdelo, da se mu je počitek kar prilegel. — Koliio kaj prehodite na dan? — Povprečno opravim po devet kilometrov. Pa to ni najhuje, če- prav je torba težka in polna. Naj- hujše so stopnice. Da oddam v enem dnevu vso pošto, moram premagati od sedem do osem tisoč stopnici Ali veste, koliko je to? To je velik na- por, zato vas lepo prosim, da ne pozabite napisati, kako zelo si pismonoše želimo, da bi v vežah stanovanjskih blokov uredili nabi- ralnike za vsako stranko posebej. Ce bi bili urejeni v vseh hišah takšni nabiralniki, potem bi bila dostava pošte hitrejša, nam pa bi prihranili precej napora. Ne morem vam po- vedati, kalio lepo je stopiti v tako hišo, kjer imajo nabiralnike že po- stavljene. — Kaj si pa želite za novo leto? — Želja je veliko, zares veliko in težko bi se odločil za eno. Toda, če bi povedal samo tisto, ki je v zvezi z mojim poklicom, potem bi želel samo to, da bi bili nabiralniki v hišah, o katerih sem vam govoril, čimprej postavljeni. Ta želja res ni velika in upajmo, da ne bo naletela na gluha ušesa. Dabi se v šoli dobro učil JANEZ TERCEK, generalni sekretar mladinskih klubov OZN Janez Terček je v naši redakciji že kar stalen gost. Sicer pa dovolite, da vam ga predstavim. Je dijak drugega razreda celjske gimnazije, sicer pa ge- neralni sekretar mladinskih klubov Or- ganizacije združenih narodov. — v Celju smo prvi v Sloveniji za- čeli ustanavljati na šolah mladinske klu- be OZN. To je mio v aprilu 1958. leta. Zdaj imamo v okraju že petnajst takili klubov in to ne samo na šolah, temveč tudi v nekaterih podjetjih. V načrtu pa imamo, da jih bomo na novo ustanovili še kakih petnajst. Nove klube bomo v prvi vrsti formirali na osnovnih šolah. Zanimanje zanje je izredno, kar ni niti čudno, saj se člani teh klubov ne sez- minjajo samo z delom Organizacije zdrn ženih narodov in njenih organov, tem- več tudi s političnimi in gospodarskimi, problemi ter razvojem tujih držav. Za to skrbijo ambasadorji, ki zberejo po- treben material o »svoji« državi in ga na delovnem, pa tudi svečanem sestan- ku, ob prazniku določene države, po- sredujejo ostalim članom. Od časa do časa pripravljamo tudi zasedanje Gene- ralne skupščine. v cilju mdsebojnega sodelovanja in spoznavanja propagiramo tudi dopiso- vanje s sovrstnilii iz drugih držav. Tako je pripovedoval tovariš Janez Terček o delu mladinskih klubov OZN. Ko pa sem ga vprašal za novoletno željo, je bil sprva v zadregi, potem pa je le dejal: — Da bi se v šoli dobro učil. To mu želimo tudi mi, hkrati pa, da bi kot generalni sekretar uspešno vodil mladinske klube Združenih narodov. Zdaj smo znova v zvezni akciji »Naš kraj — včeraj, danes in jutri«. Glavni poudarek tega tekmovanja je v kulturnoprosvetnem delu. To pa je v našem okraju najbolj raz- gibano. Zato sem prepričana, da bomo dosegli lepe uspehe, saj je znano, da so krožki za kulturno- prosvetno delo med našimi pionir- skimi odredi ne samo najštevilnejši, temveč tudi najbolj delavni. Sicer pa se bomo pri tem delu, oziroma pri usmerjanju te dejavnosti naslo- nili tudi na okrajni svet Svobod in prosvetnih društev. Seveda pa to ne bo naše edino delo. Zdaj smo za- ključiji priprave za novoletno jelko. Upamo tudi, da bomo v tej sezoni prišli do zimskih pionirskih iger, Precej dela nas čaka še z ustanav- ljanjem športnih društev na šolah in podobno. Skratka, dela nam ne bo zmanjkalo. — Zdaj pa še novoletno željo. — Ce je v zvezi s pionirskim de- lom, potem to, da bi se organizacija naših otrok še naprej tako lepo raz- vijala kot doslej in da bi prosvetni delavci v prihodnje delali z nami, kajti brez njihove pomoči bi ne do- segli tako lepih uspehov, kot smo jih. Po imenu sem Urban URBAN GORJANC, kurjač pri CP »Celjski tisk« Nisem vedel, da imamo v kolekti- vu pesnika, pa ne samo pesnika, temveč človeka, pridnega in tihega, ki vam je pripravljen, seveda če je pri volji, govoriti kar v rimani be- sedi. Oni dan sem ga ujel in ko sem ga vprašal, kako bi ga naj predstavil bralcem našega lista je dejal: Po imenu sem Urban окоГ peči se sukat' znam. No dobro, sem si mislil. Ce je ta- ko bom pa spraševal še naprej. Kaj delate? Jaz sem tam v službi, kjer je Celjski tisk. V peč lopato vržem, kakor blisk. Ko sem mu povedal, da priprav- ljamo novoletno številko lista in da bi rad napisal nekaj besed ob za- ključku 1960. leta je rekel: Staro leto jemlje slovo, pa nam za njim ne bo hudo, saj je b'lo dovolj mokro. Ce bi b'lo manj dežja, ' bi tudi godrnjali ne. No, ja, pustimo ga na mir', saj za vse ni bil slab hudir. Kakor vse ostale, sem tudi naše- ga Urbana poprosil za novoletno željo. Res se nov'ga leta veselimo, ali mir si vsi želimo. JWi bi h'teli še naprej življenje, zato ne potrebujemo grmenje...- Novo transfuzijsko postajo Dr. STANA ŠTRAVS, šef transfuzijske postaje — Proti koncu letošnjega le- ta smo dosegli pri prostovoljni oddaji krvi revolucionarno spremembo. Po zaslugi dobro pripravljenih akcij na terenu in v gospodarskih organizacijah, smo zbrali več krvi kot kdaj- koli prej. Vse tudi kaže, da so se ljudje v polni meri začeli zavedati, da je prostovoljna oddaja krvi zelo človekoljub- na akcija, da je treba poma- gati človeku, kadar je v živ- ljenjski nevarnosti. Letošnje uspehe pa gre pri- pisati tudi organizacijam So- cialistične zveze, ki so skupaj s krajevnimi odbori Rdečega križa vodili propagandno ak- cijo na terenu. — KaJtšni pa so vaši kon- kretni uspehi? — V prostovoljni oddaji krvi bomo letos presegli vse dose- danje rezultate. Medtem, ko smo lani na našem območju zbrali nekaj nad sedem sto litrov krvi, jo bomo letos nad tisoč dve sto. Tako smo krili v bolni'šmci vse normalne po- trebe, dočim smo se morali v izrednih primerih še vedno ob- račati na pomoč v Ma,ribor ali Ljubljano. Četudi se moram zahvaliti vsem, ki so se odzvali akcijam za prostovoljno oddajo krvi, moram vendarle pohvaliti ne- katere kolektive in terenske or- ganizacije, ki so napravile ze- lo, zelo veliko. Med kolektivi zaslužijo posebno za'hvalo In- grad, Celjski tisk, železarna Store, Tovarna emajlirane po- sode itd. Med terenskimi orga- nizacijami pa naj to javno pri- znanje prejmejo Jožefov hrib, Zg. Hudinja, Trnovlje, Dolgo polje, Žalec, Polzela, Braslov- če, Prebold, Šempeter, nadalje celotna laška občina, Planina in še nekateri drugi kraji. — Pa še željo za novo leto, prosim. — Željo? Oh, da bi dobili novo transfuzijsko postajo, pa tudi nov hladilnik. Zdravje in nič drugega MARIJA RAVLJEN, upokojenka iz Šoštanja Pletla je rokavice, ko sem stopil v kuhinjo. Pri tem delu sem jo tudi fotografiral. Ko sem jo povprašal po šoštanj- skih novicah, mi je najprej omenila živahno delo organizacije Rdečega križa. Pa tudi društvo upokojencev, ki je v Šoštanju za Socialistično zvezo najštevilnejša organizacija, je pohvalila. Na vprašanje o novoletni želji je kaj hitro odgovorila: — Zdravje in nič drugega! Zdravja, sreče in zadovoljstva ji želimo tudi mi. V NOVO LETO 1961 Očka, vrn i se Sedel je za mizo in pisal nalogo. Obraz je imel bled, oči zamišljene. Preveč zamišljene za otroka njegovih let. Sredi pisanja je prenehal in se zazrl skozi okno v daljavo. Odprl je usta, kakor da bi hotel nekaj reči, nekaj, kar je mučilo njegovo no- tranjost, nekaj, kar je čutil in kar ga je bolelo, pa vendar ni mogel razumeti, kaj, zakaj... Gledal je in gledal... Je mar prisluhnil razposajenemu kri- čanju otrok, ki so se brezskrbno podili okoli hiše? Ne, prisluškoval je svojemu notranjemu klicu, ki se ¡e čedalje bolj oglašal: očka, očka ... Vedel je, da očka, njegovega očka, ni več pri njih. Zakaj, le zakaj jih je zapustil? Spominjal se je, da je velikokrat izostajal in videl je mamine žalostne oči. Na vprašanje, zakaj očka spet ni, ga je skušala pomiriti, da je pač močno zaposlen. Ne- kega dne pa je odšel in ni se več vrnil. Pred otrokom je skrivala bolečino, toda noči brez spanja so bile le njene. Takrat je izjokala svojo bolečino in njene šepetajoče besede so se izgubljale v temi. Pogrešala ga je ona, še bolj pa otrok. Sredi noci, ko ni mogla spati, je prihajala k njegovi postelji in ga gledala ter božala. Včasih se je nemirno premetaval, nekoč pa se mu je iz ust, kar med spanjem, izvil nežen šepet: »Očka, si se le vrnil.« Z rokami si je zakrila obraz, da bi adusila boleči krik. Ubogi' otrok, kako silno ga pogreša. Zakaj mora njun inali sinko ob- čutiti posledice, oh, zakaj?! Otrok je hudo občutil njuno ločitev. Neprestano ga je spremljala misel na njegovega ljubega očka. V šoli, doma, v spanju, igri... Nič več ni hodil med otroke, četudi so ga vabili. Izogibal se jih je. Iskal je samoto in se predajal spominom. O, kako se je znal očka z njim poigrati. Nihče ni znal ustvariti tako prijetnega vzdušja, kot očka. Tudi mamica je bila vesela in se udeleževala njunih iger, toda, očka je bil le očka in mož, kakor jaz. Tako si je dejal večkrat in komaj čakal, da se je očka vrnil iz služ- be. Večeri so bili vedno najlepši. In sedaj, očka že dolgo, dolgo ni... Jesen je podala roko zimi in bližal se je čas ded- ka Mraza. Otroci so se pogovarjali samo še o do- brem dedku, ki bo prinesel zvrhan koš dobrot. Ene- mu avto, drugemu pištolo, vlak in toplo srajco ali čevlje. In ti, Tomaž, so ga večkrat spraševali? To- maž je molčal, stisnil ustnice in molčal. Najraje bi zajokal, pa se je sramoval. Moja želja, si je mislil sam pri sebi, je... očka. Da bi se le vrnil. Med poukom v šoli je bil raztresen. Videl je sicer tovarišico in tudi slutil, da nekaj govori, toda Јгај, tega ni vedel. V njem je vihralo, butalo... v sr- čecu je nastalo pravo razdejanje. Vse je klicalo po očetu. Naenkrat se je v njem utrnila svetla misel. Žarela je in rasila in bilo mu je, kot da ga hoče s svojo prenapolnjenostjo zadušiti Da, pisal mu bo! Takoj mu bo pisal. Po pouku je strgal iz zvezka list papirja in ga popisal z vsem tistim hrepene- njem, ki ga je navdajalo. Potem ga je spravil v ku- verto, napisal očkov naslov in ga vrgel v poštni nabiralnik. Večer pred novim letom. Na ulici je bilo živahno. Ljudje so se veselo pozdravljali, si čestitali in hi- teli domov. V rokah so nosili zavitke, darila. Toma- žek je stopil k oknu in se z neizmerno žalostnimi očmi zazrl v padajoče snežinke. Spominjal se je ve- likega sneženega moža, ki sta ga napravila z očkom in potem spet, kako so se kepali in smejali, kako so napravili jelko... Vse to se mu je pred očmi zvr- stilo z bliskovito naglico. Zdaj je pogledal mamo, pa jelko, malo skromno jelko. Obema je bilo hudo, zelo hudo. Bolečine ni mogel več zatajiti. Stekel je k mami in jo objel, krčevito objel. Na prsi je stis- nila njegovo kodrasto glavico, iz njunih oči pa so privrele solze. Jokala sta tiho in boleče. Tiktakanje ure je pošastno odmevalo v njuni praznoti. Nena- doma je pozvonilo. Obrisala si je solzne oči in šla k vratom. Tomaž je slišal samo mamin vzklik: »Mitja!« Potem se mu je vse zavrtelo. Stene so zaplesale pred njegovimi očmi. »Saj to je očka!« si je mislil. Silna radost ga je objela, potem pa ni vedel nič več. Ko se je spet zavedel, se je nad njim sklanjal njegov očka. Objel je njegovo glavo, jo stisnil k sebi in jo vroče po- ljubil. Besede so bile odveč. V pogledih in objemu je bilo povedano vse, prav vse. Kako čudovita je bila sedaj jelka. Okraski so se lesketali, a najlepše in najsvetlejše so bile Tomaž- kove oči. Bil je presrečen. Prijel je očka za roko, ga stiskal k sebi, kakor da bi si hotel dopovedati, da to niso sanje, temveč, da se je očka zares vrnil. Ne, to niso bile sanje. Dolgo so bedeli in se pogovarjali Ko pa se je moral posloviti in iti v posteljo, je slad- ko zaspal. Sanjalo se mu je o očku. Ura je bila že pozna, ko sta še in še prebirala skromno pisemce: »Ljubi očka, vrni se. Z mamo Te zelo pogrešava. Čakava Te, odkar si odšel. Vrni se očka, prosim Te. Tvoj sinko Tomaž.« Tiho sta stopila k Tomažkovi postelji in se za- zrla v nasmejan obrazek. Takrat sta se našli tudi njuni roki in se nad Tomažkovo glavo sklenili v tr- den prijem. Kakor, da bi v spanju videl njun srečni nasmeh, so se tudi otrokove ustnice zganile. In to je bil smehljaj, novoletni nasmeh, nasmeh lepše in toplejše prihodnosti... De-dl CELJSKI TEDNIK STEV. 52 — 30. decembra I960 AP ČEHOV: STAVAL Bila je temna jesenska noč. Stari bankir je hodil po svojem kabinetu in se spominjal hišne zabave, ki jo je bil priredil v jeseni pred petnajstimi leti. Na nji je bilo veliko pametnih ljudi, veliko zanimivih pogovorov. Med drugim so govorili tudi o smrtni kazni. Gosti, med katerimi je bilo nekaj učenjakov in novinarjev, so bili povečini nasprotniki smrtne kazni. Menili eo, da je ta neprimerna in nemoralna in da bi jo bilo treba vsepov- sod zamenjati z dosmrtno ječo. »Ne strinjam se z vami,« je rekel bankir. »Sicer nisem skusil ne smrtne kazni ne dosmrtne ječe, toda mislim, v kolikor lahko presojam a priori, da je smrtna kazen humanejša in moralnejša od zapora. Smrtna kazen te takoj ubije, dosmrtna ječa te ubija })očasi. Kateri krvnik je bolj človeški? Tisti, ki nas ubije v nekaj trenutkih ali oni, ki vleče življenje iz nas nekaj let?« »Oboje je enako nemoralno,« je pripomnil nekdo od gostov, »kajti oboje teži za tem, da vzame življenje. Država ni vsemo- gočna, zato nima pravice, da vzame nekaj, česar ne more vrniti, če bi se ji zahotelo.« Med gosti je bil tudi pravnik, star kakih })etindvajset let. Ko so ga vprašali, kaj o tem misli, je odvrnil: »Smrtna kazen kakor dosmrtna ječa, oboje je enako nemo- ralno, toda če bi mi bilo dano, da izbiram, bi izbral seveda, drugo.« Nastal je živahen prepir. Bankir, ki je bil tedaj še mlajši in živčnejši, je nenadoma izgubil oblast nad seboj, udaril z roko po mizi ter vzkliknil proti pravniku: »Ni res! Stavim dva milijona, da vi v temnici ne bi vdržali niti pet. let.« »Če res tako mislite,« je odvrnil pravnik, »sprejmem stavo. Stavim, da ne bom vzdržal le pet, pač pa petnajst let.« »Petnajst? Dobro!« je vzkliknil bankir. »Gospodje, dajem dva milijona.« »Sprejmem! Vi stavite milijone, jaz pa svojo svobodo,« je rekel pravnik. In ta nesmiselna, divja stava je bila sklenjena. Bankir, ki takrat ni niti vedel, koliko milijonov ima, je bil nad njo nav- dušen. Pri večerji je pravnika ves čas izzival in mu govoril: »Trezno premislite, mladenič, dokler je še čas. Zame sta dva milijona toliko kot nič, vi pa se izpostavljate nevarnosti, da izgubite tri štiri najlepša leta svojega življenja. Pravim: tri štiri leta, ker dlje namreč ne boste vzdržali. Ne pozabite niti tega, nesrečnik, da je prostovoljni zapor mnogo težji od prisiljenega. Misel, da imate vsak trenutek pravico zapustiti celico, vas bo zagrenila. Zal mi vas je!« In bankir se je zdaj, sprehajajoč se po kabinetu, spomnil vsega tega. Vprašal se je: »Cemu ta stava? V čem je korist, če je pravnik izgubil pet- najst let življenja in če bom jaz oib dva milijona? Lahko to do- kaže ljudem, da je smrtna kazen slabša ali boljša od dosmrtne ječe? Ne in ne. To je neumnost, nesmisel. Z moje strani je bila to muha sitega človeka, s pravnikove pa samo navaden pohlep po denarju . . .« * Potem se je spomnil tistega, kar se je bilo zgodilo po večerji. Sklenila sta, da bo pravnik prestajal kazen pod najstrožjim nadzorstvom v enem prizidkov hiše v bankirjevem vrtu. Sporazu- mela sta se, da petnajst let ne bo prestopil praga hiše, da bi videl ljudi in jih slišal, kakor tudi, da ne bo dobival pisem in časopi- sov. Na razpolago mu bo glasbeni instrument, smel bo čitati knjige, pisati pisma, piti vino in kaditi. Z zunanjim svetom bo lahko prihajal v stik le molče, preko posebnega okenca. Vse, kar bo potreboval, bo lahko zahteval pismeno in vse mu bodo poši- ljali skozi to okence. V dogovoru so bile navedene vse podrobno- sti, po katerih bo pravnik zaprt v strogi samici in to točno petnajst let, od dvanajste ure 14. novembra 1870 do dvanajste ure 14. novembra 1885. Najmanjši pravnikov poskus, da bi prekršil stavo;, četudi bi zapustil celico samo dve minuti pred dogovorje- nim rokom, razrešuje bankirja obveznosti, da bi mu izplačal dva milijona. Prvo leto zapora je pravnika, kolikor je bilo mogoče pre- .soditi po njegovih kratkih zapiskih, najbolj mučila samota. Iz zapora so nenehno, podnevi in ponoči, prihajali glasovi klavirja. Vino in tobak je odklonil. »Vino,« je pisal, »budi želje, želje pa so jetniku največji sovražnik; nič ni bolj dolgočasno, kakor piti dobro vino in ne videti nikogar. Tobak kvari zrak v sobi.« Prvo leto so mu pošiljali knjige z lažjo vsebino: romane z ljubezenskimi zapleti, kriminalne in fantastične povesti, kome- dije in tako dalje. Drugo leto glasbe ni bilo več slišati; pravnik je prebiral klasike. Peto leto zapora se je znova oglasil klavir in jetniku se je zahotelo vina. Ljudje, ki so ga opazovali skozi okence, so pravili, da je vse leto samo jedel, pil in poležaval, da se je često zdehal in se srdito pogovarjal sam s seboj. Citai ni. Kdaj pa kdaj je ponoči sedel za mizo, da bi pisal, pisal je dolgo, zjutraj pa je vse, kar je bil napisal, spet strgal. Večkrat so slišali kako joče. V drugi polovici šestega leta se je jetnik lotil učenja tujih jezikov, študiral je filozofijo in zgodovino. Študija se je lotil s takšno vnemo, da mu je bankir komaj priskrboval vse knjige. V štirih letih je moral na njegovo zahtevo povečati svojo zbirko za šest sto knjig. V tem času je jetnik poslal bankirju takšnole pismo: »Dragi moj ječar! Te vrstice Vam pišem v šestih jezikih. Pokažite jih učenjakom. Ce ne najdejo nobene napake, Vas prosim, ukažite, naj na vrtu ustrelijo s puško. Ta strel mi bo doka- zal, da moj trud ni zaman. Geniji vseh časov in narodov govorijo v irazličnih jezikih, toda v vseh gori isti ogenj. O, ko bi vedeli kako srečna je moja duša, ker jih razumem!« Jetniku se je želja izpolnila: bankir je zaukazal ma vrtu dvakrat ustreliti. Po desetih letih je zapornik nepremičo sedel za mizo in citai samo evangelij. Bankirju se je zdelo čudno, da je človek, ki je poprej v štirih letih prebral šest sto knjig, porabil leto dni za či- tanje ene same lahko razumljive knjige. Za evangelijem je prišla na vrsto zgodovina religije in bogoslovje. Zadnji dve leti je zapornik citai izredno mnogo, ne da bi izbiral čtivo. Ukvarjal se je s prirodnimi vedami, citai je Byrona in Shakespeara, študiral je kemijo in medicino, pa bogoslovne in filozofske razprave. Bilo je, kakor da se utaplja v morju in se krčevito oprijema zdaj za to zdaj za ono razbitino, da bi se rešil. Ч Starec-bankir se je spomnil vsega tega. Mislil je: »Jutri ob dvanajstih bo svoboden. Izplačati mu bom moral dva milijona. Ce mu jih izplačam, je vse propadlo, sem izgub- ljen. . .« Pred petnajstimi leti ni vedel, koliko milijonov ima, toda zdaj si ne upa vprašati, česa ima več — denarja ali dolgov? Hazarderska borzna igra, nevarne špekulacije in pridobitniška strast, ki ga ni zapustila niti na starost, vse to ga je privedlo na rob propada: neustrašni, samozavestni in oholi bogataš se je spremenil v bankirja, ki vztrepeta, če vrednost papirjev zrase ali pade. »Prekleta stava!» je zamrmral starec in se v obupu prijel za glavo. »Zakaj ta človek ni umrl? Ostane mu še štirideset let življenja. Vzel mi bo poslednje, kar imam, se poročil in užival, igral bo na borzi, jaz pa bom kakor berač z zavidanjem gledal nanj in vsak dan znova poslušal: »Dolgujem Vam srečo svojega življenja, dovolite, da Vam pomagam!« Ne, to je preveč. Bankro- ta me lahko resi samo — smrt tega cloveka.» ^ Ura je odbila tri. Bankir je prisluhnil: v hiši so vsi spali; slišal je samo šum drevesa za oknom. S prizadevajem, da ne bi sprožil kakšnega šuma, je vzel iz jeklene blagajne ključ od vrat, ki se niso odpirala petnajst let, se ogrnil in stopil iz hiše. Na vrtu je bilo temno in hladno. Deževalo je. Vel je oster vlažni veter in osamljeni listi so šelesteli. Bankir je napel oči, toda ni videl ne zemlje ne belih kipcev ne prizidka hiše ne drevja. Ko je prišel do prizidka, je poklical stražarja, vendar se mu ta ni odzval. Bržkone se je bil umaknil v kuhinjo ali kara drugam. »Ce bom hraber, da izpolnim namero, bodo najprej osumili stražarja.« V mraku je polipai stopnice in vrata ter vstopil v predsobo, nato se je tipaje znašel na hodniku, kjer je prižgal vžigalico. Nikjer ni bilo žive duše. Tu je bila samo jjostelja brez postelj- nine, v kotu je temnela železna peč. Pečati na vratih, ki so vodi- la v jetnikovo sobo, so bili nedotaknjeni. Ko je vžigalica ugasnila, je starec, drhteč od vznemirjenja, pogledal skozi okence. V sobi je medlo gorela sveča. Jetnik je sedel za mizo. Videti je bilo samo ramena, lase in roke. Na mizi in na obeh naslanjačih poleg nje so ležale odprte knjige. Preteklo je nekaj trenutkov, jetnik se ni ganil. Petnajst let zapora ga je naučilo sedeti nepremično. Bankir je potrkal na okence, jetnik se ni ganil. Potem je strgal z vrat pečate in potis- nil ključ v ključavnico. Zarjavela ključavnica je zaškrtala in vrata so zaškripala. Bankir je pričakoval krik začudenja in kora- ke, toda preteklo je nekaj minut in za vrati je bilo vse tiho kakor poprej. Tedaj se je odločil, da vstopi. Za mizo je nepremično sedel človek, toda ta človek ni bil podoben običajnim ljudem. Bil je okostnjak, zavit v kožo, z zapuščeno brado. Obraz je imel barvo prsti, lica so bila udrta, ramena dolga in ozka, a roka. s katero je podprl svojo obraslo glavo, je bla tako suha in tenka, da jo je bilo mučno glèçlati. V njegovih laseh so se lesketali sivi prameni. Kdor bi videl ta izmozgani starčevski obraz, ne bi verjel, da mu je samo štirideset let. Spal je. . . Pred njegovo sklonjeno glavo je ina mizi ležal list papirja, popisan z drobno pisavo. »Ubogi človek!« je pomislil bankir. »Spi in nemara sanja o milijonih! Toda zadostovalo bi, da bi tega napol mrtvega človeka samo zgrabil, ga vrgel na posteljo, pritisnil nanj blazino — naj- boljši izvedenec ne bi našel sledu nasilne smrti. Ampak naj naj-, prej vidim ta list.« Bankir je vzel z mize list in prebral: »Jutri opoldne dobim svobodo in pravico, da stopim med ljudi. Preden zapustim to sobo in zagledam sonce, bi Vam rad še nekaj povedal. Pri čisti zavesti in pred bogom Vam pravim, da preziram svobodo kakor življenje in zdravje in vse tisto, kar v Vaših knigah imenujejo blagoslov sveta. Petnajst let sem proučeval zemeljsko življenje. Res, da nisem videl ne dežel ne ljudi, toda iz Vaših knjig sem pil dehteče vino, užival prostranstvo gozdov in ljubil. . . Lepotice, zračne kakor oblak, obdane s čarobnostjo Vaših nesmrtnih pesnikov, so priha- jale ponoči k meni in mi šepetale prečudovite pravljice, ki me opijanjajo. Skupaj z junaki Vaših knjig sem se vzpenjal na vrho- ve Elbrusa in Montblanca, odkoder sem videl kako zjutraj vzha- ja sonce in kakor zvečer s škrlatom napaja nebo in morje in vrhove gora; videl, kako svetleče strele trgajo oblake; videl zelene gozdove, polja in reke, jezera in mesta; slišal sem pesem )astirskih piščali; in občutil sem krila demonov, ki so prihajali C meni, da bi mi govorili o bogu. Skupaj z junaki Vaših knjig sem padal v brezdanje prepade, ubijal, zažigal mesta, oznanjal nove vere in osvajal cesarstva. Vaše knjige so me izmodrile. Vse kar je neminljivi ljudski duh ustvarjal skozi stoletja, je v moji glavi spravljeno v mali gmoti. Vem, da sem pametnejši od vseh vas. In zato preziram vaše knjige, preziram vse bogoslove sveta in vso modrost. Vse je ničevo, vse je samo privid, je prevara. Le bodite oholi in modri in lepi — smrt vas bo vseeno kakor pod- gane zbrisala z obličja zemlje, vaše potomstvo pa, vaša zgodo- vina in nesmrtnost vaših genijev bo zmrznila ali zgorela skupaj z zemeljsko kroglo. Ker ste izgubili pamet, hodite kriva pota. Laž proglašate za resnico, nesramnost za lepoto. Morda bi se začudili, če bi zaradi nekih okoliščin na vejah jablane in pomarančevca namesto plo- dov nenadoma zrasle žabe in martinčki ali če bi vrtnica zauda- rila po konjskem znoju; tako se jaz čudim vam, ki ste zamenjali nebesa za zemljo. Da bi vam z dejanjem pokazal, kako zaničujem vse, za kar vi živite, se odrekam dvema milijonoma, o katerih sem nekoč sanjal kakor o raju, in ki ju ^daj preziram. Da izgubim pravico do njiju, bom odtod odšel pet ur pred dogovorjenim rokom in tako prekršil najino stavo. . .« Ko je prečital te vrste, je bankir položil list na mizo, poljubil čudaškega človeka na glavo, zajokal in odšel iz hiše. Nikoli poprej, pa niti pri najbolj nesmiselnih izgubah na borzi, ni do sebe začutil tolikšnega prezira kakor zdaj. Ko je prišel v svojo sobo, je legel, toda od solz in vznemirjenja dolgo ni mogel za- spati. Naslednjega dne zjutraj je pritekel prebledeli stražar in mu povedal, da so videli človeka, ki je živel v tistem prizidku hiše, kako je lezel skozi okno na vrt, kako je šel proti vratom in kako je potlej i^.ginil. Bankir se je skupaj s slugami napotil proti pri- zidku in se prepričal, da je jetnik pobegnil. Z mize je vzel list z odpovedjo, se vrnil v sobo in ga zaklenil v blagajno. Prevedel: dhr Ilustriral: B. W. S V E T I na lladaaaskarju Ü SVETI KROKODILI NA MADAGASKARJU Nemški biolog Ludvig Koch, ki je potoval po Madagaskarju, je slišal iz ust upokojenega fran- coskega policista, ki se je po kon- čani službi naselil nekje na severu tega skrivnostnega otoka, strahotno zgodbo o dokazu ne- dolžnosti, običaju plemena Saka- lavov. ¡Madagaskar je dokaj nenavaden otok, tako po domačinih kakor po flori in favni. Sitrupenih kač, na primer, tam sploh ni, ker so se razvile šele po ločitvi otoka 'Od celine. Madagaskar skriva še vnsto neraziskanih problemov. Med najzanimivejše nedvomno spadajo običaji damačinov, ki so- dijo k mentaliteti človeka kame- ne dobe, čeprav prodira civiliza- cija z nezadržno vztrajnostjo in vedno hitreje osvaja otok. Ta ci- vilizacija zmaguje le na površini. Pod tanko plastjo videza živi kultura kamene dobe; duševnosti domačinov moderna mehaniza- cija ni mogla spremeniti: ostala je poleg avtomobilov, modemih barov, liftov in letal. Stara je dobrih 30.000 let. Kifike, hči sakalavskega kralja bi bila morala poročiti mogoč- nega poglavarja sosednega ple- mena. Tak je bil sklep sveta star- cev. Dekle pa, ki je ljubilo moža iz plemena Hova, prebivalcev vi- soke planete, si je izmislila zvi- jačo in ponoči pobegnila s pomo- čjio svojega sužnja iz očetove hiše. Da bi zabrisala za sabo sled, je za- vila svojo zapestnico v kos mesa in ga vrgla krokodilom v reko. Lah- ko bi ga bila vrgla v jezero po- leg svoje vasi, vendar tega ni storila, ker veljajo krokodili v jezeru za svete in jih ne sme nihče loviti. Rečne krokodile pa belci pogosto streljajo, zato je bilo prav verjetno, da bodo le- pega dne potegnili iz krododi- Ijega trebuha zapestnico in pro- gllasili kraljevo hči za mrtvo. Nekaj tednov pozneje so za- pestnico dejansko našli. Franco- ski policist, ki je pripovedoval zgodbo nemškemu znanstveniku, je nakit odnesel kralju. Zapest- nica je bila posebno dragocena, veljala je za znamenje kraljev- ske rodovine, vsi so dobro vedeli, da jo je nasüa kraljeva hči, zato je ni bilo mogoče zamenjati za katero koli druigo zapestnico. Ko je kralj videl dragoceni nakit, je zmajal z glavo in rekel: »Moja hči ni imrtva, ampak zelo preve- jana.« Po treh mesecáh je res prišla vest: Kifike je živela v mestu Tanarive, v dežeh pleme- na Hova z možem, ki ga je lju- bila. V njeni vasi se je sestal svet starcev. Sklenili so, da jo bodo prekleli, če se ne vrne, da se bo pred njim zagovarjala. Na poro- ko s sosednjim poglavarjem ni bilo več misliti, vendar je padal nanjo sum, da je pobegnila s sužnjem, da je sklenila zvezo z bitjem, ki je ni bilo vredno, kar je pomenilo, da se je pregrešila zoper eno osnovnih sakalavskih postav. Prekletstvo, ki bi se mu Evropejec smejal, pomeni za do- mačina gotovo smrt: ne preklet- stvo samo na sebi, marveč pre- pričanje o pogubljenju, ki vodi v popoln obup in često v samo- mor, nedvomno pa v neke vrste blaznost in končno v smrt. Fran- coski policist, prijatelj Kifike, se je odpravil v Tananarivo, da de- kletu sporoči, kaj je svet sklenil. Kifike ni pomišljala niti minuto. Sklenila je, da se db polni luni vrne v domačo vas in pred očmi vaščanov dokaže svojo nedolž- nost, čemur pravijo sodba bogov. Sodba bogov je sodba svetih kro- kodilov v jezeru. Ce ga zverine raztrgajo, je s tem njegova kriv- da dokazana. Ce mu uspe pripla- vati na drugi breg, velja za ne- dolžnega. . Policist, ki bi bil lahko od ob- lasti prepovedano sodbo prepre- čil, je predobro poznal nravi da.Tuačmov, da bi to storil. S tem ñe bi bil preprečil pogube Kifike. Vrnil se je ik kralju in mu spo- ročil hčerkin sklep. Svet starcev je bil z odločitvijo zadovoljen. V vasi je zašumelo kot v mravlji- šču. Vse, kar je policist lahko storil, je bilo to, da je za strahotno noč pripravil svojo najboljšo lovsko puško. Sklenil je, da se pol ure pred začetkom svete S'Odbe spla- zi v grmovje na nasprotnem bre- gu jezera in tako po svojih mo- čeh ščiti kraljevo hčer pri tej blazni tekmi s smrtjo. Krokodilom v svetem jezeru pravijo domačini mpanckaná. Vsakemu izmed njih manjka po en zob. Izrujejo ga živemu kro- kodilu in ga s tem posvetijo. Zob pa velja za amulet: poglavarji ga nosijo obešenega okrog vratu. Policist je tisto noč prispel ma- lone v poslednjem trenutku na izbrano mesto, od koder je bilo mogoče obvladati vso jezero. Bilo je polnoči. Mesečina je razsvet- ljevala mirno gladino. Jasno je razločil Kifike, ki je stala gola na drugem bregu. Potem je po- časi stopila v vodo in zabredla v jezero do pasu. Tedaj se je vzrav- nala in zakričala z močnim gla- som: »Mpancakana mpancakana! Kličem vas!« Policist je pripove- doval, da ga je ob tem kriku ob lil mrzel pot in da so mu lasje vstali pokonci. Zvok glasu je namreč privabil, posebno ponoči, krvoločne zverine, ki jih v jezeru ni malo, ker se neovirano raz- množujejo že kdo ve koliko let. Petem se je vrgla v vodo in pričela plavati. S počasnimi gibi je plavala k nasprotnemu bregu, ne da bi se ozrla. Njena glava se je jasno odražala od bleščeče gla- dine. Tedaj so priplavali kroko- dili. Bilo jih je pet ali šest, poli- cist jih ni mogel dobro prešteti, ker je napeto opazovaT neposred- no bližino plavalke. Njihovi na- zobčani hrbti so se počasi bližali. Bili so še dovolj daleč. Podobni črnim šalom so neslišno drseli za plavajočim dekletom. Mogoče so bili nažrti, ali pa so čakali, da se plen približa sredini jezera. Poli- cist je zatrjeval, da ga še nikoli v življenju ni mučil tako grozen strah. Držal je pooško, naslonjeno ob deblo drevesa, pripravljeno na strel dn namerjeno na prvega krokodila. Res se je že primerilo, da krokodili koga niso napadli, vendar so bile možnosti zelo majhne, nemara ena proti sto. . Okoli jezera je vladala globoka tišina. Včasih je nalahko zapljus- kala voda, nenavadni sprevod se je počasi, počasi bližal. Plavalka je gotovo čutila bližino zveri, ne- mara je celo videla sence, ki so vztrajno drsele za njo. Vendar ni bila prav nič vznemirjena. Poča- si, z enakcmemimi gibi, ki niso postajali prav nič hitrejši, je pre- mikala roke. Tako počasi, kakor da se z užitkom kopa, kakor da ji je to strahotno plavanje v za- bavo, kakor da so ji gnusni plazil- ci za njenim hrbtom deveta skrb. Policist je napeto meril v telo najibližjega krokodila, vendar se je zdelo, kakor da razdalja osta- ja enaka. Neposredne nevarnosti še ni bilo, vendar se je najhuje šele bližalo. Bližina obrežja in možnost, da jim plen uide, bi lah- ko pripravila zveri do naglega na- pada. Plavalka je dosegla sredino je- ' zera. Se petnajst metrov, nemara štirideset. Zveri so zaplavale mal- ' ce hitreje — ali pa se je razbur-., jenemu policistu to le zdelo. Z ■ leve se je bližalo še troje plazil- . cev. Najbrž so bili preslišali krike Kifike in so jih zdaj privabili "i rahli valčki in jih opozorili, da se v jezeru nekaj dogaja. Se deset metrov do brega, še pet. Tedaj se je telo kraljeve hčere vzravnalo in pogumno dekle je mimo za- bredlo k bližnjemu drevesu, se oprijelo veje in stopilo na breg. Kroikodili so zaoikrožLIi, voda pa je pljusnila in se spet pomirila. Zveri so spet odplavale. Izrekle sio bile svojo sodbo. Glasno vpitje veselja je pretr- galo itišino. Vaščani so islavili zmago kraljeve hčere. Ko je policist nekaj dni po- zneje povedal Kifiike, kako je skrit na bregu trepetal za njeno življenje, mu je kraljeva hči mir- no odgovorila: »Kaj naj bi se le zgodilo? Saj je bila pravica na moji strani, ni se mi bilo ničesar bati.« Vsakdo bi onemel pred tem na- ivnim, prostodušnim prepriča- njem. CELJSKI TEDNIK STEV. 52 — 30. decembra 1960 ZANJE JE NOVO LETO DELOVNI DAN Vrvež na ulicah in repi v trgovi- nah nam pričajo, da se novowtna mrzlica prične že štirinast dni prej. Celjani sicer nimamo primernega prostora za silvestrovanje, to pa še ne pomeni, da smo se temu odrekli. »Hitro, interurban.« Niti malo ne. Čeprav bo marsikdo praznoval doma ob novoletni jelki ali radijskem sprejemniku, bodo ka- varna Evropa in drugi lokali nabiti. Nekateri si bodo poiskali razvedrila v planinah, premožnejši avtomobi- listi pa bodo najbrž krenili na slo- vensko riviero. Življenje pa tudi takrat ne pre- neha utripati. Skrije se za zidove, da se nato lahko požene z vrtoglavo naglico naprej. V zadnjih urah leta utripa za razsvetljenimi okni bolniš- nice, pošte, dežurne sobe gasilcev in miličnikov, skrije se za brnenjem motorja rešilnega avtomobila In ro- polom vlaku . ^ Halo! Reševalno pauta jo, pro- si fi. Nujno. Tukaj., y Včasih ^e tako začne, še večkrat pa konča silvestrovanje^: Prometna nesreča, padec, težek bolnik ali po- dobno in aparat-ljudi, ki so iiuituta- krat v službi, pospeši svoj tek.'Te- lefon zvoni, avtomobilska sirena, lu- či nad operacijsko mizo . .. Prvi člen v tej verigi je T. T.. ulejanistkà celjskega PTT p'MÍjetja. Dcvetndjstletno dekle bo z Novim li'íom stopilo tudi v novo leto živ- lienja. Naključje je hotelo, da bo dvojni praznik dočakala na službe- nem mestu oh telefonski centrali. — Gotovo vas mika, da bi se za- vrteli? — Seveda, težko mi bo, če bom pomislila na veselo silvestrovanje. — Ali priredi vaš kolektiv au mladinska organizacija novoletno zabavo? — Ne, leta ne zaključimo skupaj Pač pa organizira kolektiv vsako leto maškarado (ki pa je še daleč). — Cesa si najbolj želite v pri- hodnjem letu? — Izkoristiti dopust poleti na morju. Za volanom rešilnega avtomobila bosta tokrat pokopala staro leto šo- fer Cajzek in bolničar Podvornik. Na>šel sem ju pri popravljanju avtomobila. Na slabi cesti proti Ro- gaški Slatini se je odvil dovod za gorivo in bencin je stekel po tleh. Na vprašanje, kaj misli o svoji službi, je tovariš Cajzek odvrnil: Mi moramo biti vedno na mestu. Stari Mercedes je kmalu veselo brnA proti Preboldu. Naložili smo bolruku, pa Z9pet sko^i meglo v 'Celje. Automobilisti so dajali pred- nost belemu avtomobilu. Toda ved- no ni tako lahko. Treba je iti daleč cd lepih cest po kolovozih iti avto obtiči v snegu in blatu ali pa okvara prisili voznika, da zleze iz kabine o noč, dež in mraz. \ — Poznati moramo tudi rokobor- ske prijeme, da obvladamo bolnika oli da ranjenca rešimo iz pretepa. Marsikdaj hi bila. potrebna prisot- nost miličnika, üa se v naši službi pripeti res marsikaj nepričakovane- ga, naj povem, da sem bil že za ba- bico — je pristavil šofer. S of er Lojzek: »Takoj bo pop ra vi j eno.« Na kirurškem oddelku bo v de- žurni posadki tokrat sestra Fanika Tamše. Zaposlena je v operacijskem. traktu in tudi I. januarja bo tam. Sama pravi, da ni prestrastna ljubi- teljica plesu in ji dežurstvo ni pre- težka dolžnost. Mnogokrat se delo zavleče preko službenega časa m pozno v noč. Življenje človeka je na tehtnici in vsak prijem ali nervozna Kretnja odločata o njem. Sestra Fanika Tamše — Ce ni bolnikov, si pripravimo majhno zakusko v dežurst'.'u Ob radijskem sprejemniku dočakamo polnoč. Sprostiti se pa ne moremo. Vedno smo pripravljeni. — Kakšna je vaša želja ob no- vem letu? — Rada bi dobila službo v Mari- boru. Obiskal sem tri iz množice tistih, k' bodo s'lvestrovali na svojih služ- benih mestih. Novoletna noč Mislila sem nanj tudi ta večer. Rra^e, velike snežinke so se lepile na stekla razkošnih izložb, ljudje so s polnimi naročji zavojikov ne- kam.h'teli, nek fantek je vlekel sani, ki so žalostno škripale po pločniku, ki ga snežna odeja še ni prekrila. Cisto na sredi trga je stala velika, bleščeča novoletna jelka, otroci okor li nje pa so s težko prikritim razo- čaranjem, gledali u dedka Mraza, ki ' se je pripeljal — namesto na belih, lahnih saneh — kar na stari kočiji Snega namreč ni bilo dovolj. Nisem se dosti zmenila za vse to. Mislila sem nanj tudi ta večer. Bolj kot v.sak drug večer, ker je bila tn novo- letna noč. Kje in s kom gä bo letos preživel? Večkrat se mi je zazdelo, da je do mene samo nekoliko pozornejši kot do drugih, drugič pa, da. goji do mene neka posebna čustva, ki jih ne more razkriti zaradi svojega po- ložaja, odgovornosti, obveznosti, let... Da, leta! Nedvomno je pre- cej starejši od mene, pravzaprav pa ni star. Le jaz sem premlada, prav otrok v primerjavi z njim. On ni kriv, če je lep in ni kriv, če sem ga vzljubila. Vedno sem ga imela v mislih in še čudila sem se, zakaj mi je tako drag, kljub temu, da nima modrih valovitih las, sinjih oči in jamice v bradi, kakršen je bil ne- koč princ mojih sanj. Prav nič ni bil takšen, samo visok, močan, ne- dostopen in prav tak me je nena- doma zasenčil, ko sem stala pred bleščečo izložbo z igračkami in mi- slLa nanj. — Kako je, deklica? — Položil mi je roko na ramo in me povlekel za pramen las. ki se je z njim igral zimski veter. Veselo sem se obrnila, pa se nisem začudila. Nikdar me ni presenetilo srečanje z njim. Preveč sem vedno mislila nanj. In tako tu- di tokrat nisem zardela, ko se je ustavil za menoj. »Kam greš nocoj?« »Z bratom . . .« Pokroviteljsko se je nasmehnil, me objel s svojo lepo roko okoli ramen: »Nisem mislil, s kom greš. tem- več kam?« V mislih sem preletela nekaj kri- čečih letakov, ki sem jih tisti dan. prebrala, pa se nisem ntogla spom- niti niti enega zabavišča. Opazil je. da sem mulce vznemirjena. »Zakaj ne greš z menoj?« Brez besed sem iidšla za njim in niti opazila n'sem, da sva zavila v ulico, kjer stanuje. Nenadoma sem se nečesa prestrašila, se nekoliko odmaknila, pa se je takoj začel opravičevati — da se bo hitro pre- oblekel, da bova kmalu krenila itd. Ko me je odločno pustil sa/iio rva stopnišču, sem se nekako prestra- šila, da ga ne, bo več nazaj. Tiho sem se povzpela po-stopnicah do vrat, kjer je bilo na tablici napisa- no njegovo ime. Pozvonila sem. Ko je odpjiral vrata in si sproti zave- zoval kravato, je bil njegov lepi obraz ob^pogledu name viaeti moč- no in iskreno presenečen. »Kaj je, punčka, predolgo čakaš?« Vstopila sem, pa mi ni dal dovolj časa, da bi se bila dobro razgledala. V roko mi je stisnil nekaj bonbo- nov, zavitih v svetlikajoč se papir, me prijel pod roko in me odpeljal k Izhodu. Nenadoma sem si zažele- la, da bi mu rekla, naj preživiva to noč v njegovi sobi. sama. zaželela sem si. da bi ga presenetila, mu raz- krila svojo veliko in lepo skrivnost, pa sem se bala. da ne bi to pretr- galo nežne, prozorne niti. ki ga morda veže name. Ubogljivo sem odšla z njim po stopnicah. Vsa velika dvorana je to noč po- stala moj prijatelj in vsi ti ljudje, ki so z njim kramljali in od časa do časa trčili s čašami penečega se vi- na, so mi bili nekako blizu. Ni me pustil n'ti trenutek samo, vodil me je za roko, ko sva se prebijala med množico ljudi, med plesom me vo- dil nežno, lahno in pazljivo. In ko so ob po'noči ugasnili luči, pa jih spet prižgali, sva stala sredi njego- v'h prijateljev. Stiskal si je z nji- mi roke, smejali so se, peli, pa na- me vendarle ni pozabil. Objel me je okrog ramen in takrat sem začu- tila, da je morda to edina prilož- nost: vzpela sem se na prste, koli- kor sem najbolj mogla, se z ustni- cami p'aho dotaknila njegovih, kra- tek trenutek oklevala, potem pa po- zabila na vse in ga toplo, dolgo po- ljubila. Bil je presenečen, malce-za- skrbljeno je pogledal okoli sebe, po- tem pa prijazno smehljaje rekel: »Srečno novo leto, deklica!« »Tudi vam«, serr^ odgovorila in gledala njegov nekoliko utrujen- obraz. Ko je svetloba lampiončkov in luci okrašenih s tisoči pisanih trakov začela bledeti in so okna postajala, neprozorno bela, sem se znašla v avtomobilu, ki je tiho drsel po ulici in se neusmiljeno približeval hiši, ki sem v njej stanovala in trenutku, ko je on resen in kot od nečesa ne- nadoma iztreznjen stopil prvi iz avtomobila in mi ponudil roko. Po- čakal je, da sem odprla vezna vra- ta, mi prijazno stisnil roko in od- šel... Mnogokrat sem ga od takrat še videla, na ulici ali v neskončno dol- gem hodniku med mnogimi vrati »Zdravo, deklica, kako ti je?« me je vprašal. »Hvala, kako pa vam?« sem mu odgovarjala in zbežala ne- kam v teman kot. da zadušim solze, medtem ko je on. visok, močan in nedostopen izginil v svoji pisarni,, vedno z dolgimi koraki S. 5 Novoletna nagradna križsnka Za naše naročnike in bralce smo za novoletne praznike pripravili na- gradno slikovno križanko, ki upa- mo, da ne bo pretežka. Za pravilne rešitve smo namenili deset denarnih nagrad: 1. nagrada 3000 din 2. nagrada: 2000 dn 3. in 4. naçrada- po 1000 d'n od 5. do 10. nagrade: po 500 d*n. Rešitve pošljite na nas'ov ured- ništva najkasneje do sobote, 7. ja- nuarja. Na kuverti napišite »Novo- letna nagradna križanka«. Reševal- ci iz Celja lahko prinesejo rešitev tud osebno v uredništvo. Izid žre- banja bomo objavili v našem listu v petek, 13. januarja. Pri reševanju Vam želimo obilo uspeha, pri žre- banju pa veliko sreče. Uredništvo Kakšen želite? NAŠA NAGRADNA ANKETA Ker zaključujemo s to števMko letošnje leto in bo drugo leto Celjski tednik izhajal v povečanem obsegu — na 12 straneh, bi radi od š ršega kroga bralcev zvedeli mnenje o listu, da bo bodoči letnik še boljši, kakor je sedanji. V želji, da bi zvedeli od bralcev, kaj mislijo o Celjskpm tedniku — o njegovi vsebini — smo se odločil' razp saf nagradno anketo, ki bo zaključena 17. januarja. Med udeleženci, ki bodo poslali pismene odgovore v posebnem pismu z označbo »Naša nagradna anketa« do 17. januarja, bo žreb določil 10 »srečnežev«. Vrednost nagrad je 15.000 din. Kaj bi torej radi zvedeli? 1. kako ste zadovoljni s Celjskim tednikom? 2. Kai vam v tedniku še prav posebno ugaja? 3. Kaj bi si želeli, da bi prinaša! Celjski tednik? 4. S čim v Celjskem tedniku nis'e zadovol.'ni? 5. Kaj bi bilo treba po vašem mnenju v Celjskem tedniku opustiti? 6. Kakšnemu pisanju naj b! po vašem mnenju 1st posvetil največ prostora na povečan h štirih straneh po novem letu? 7. Sporoč te še morebitne druge želje in pripombe? 8. Sle naročnik ali bralec? 9. Vaš poklic? 10. Vaše 'me in priimek ter bival'šče? List je Vaš. za o Vas pros mo, da na vprašanja odgovorite odkrito. Kolikor bomo mogli, bomo Vaš m žejam ustregÜ, saj' je namen te ankete, da bi list še bolj približali bralcem. ' Pri odgovor.h ni treba navajati vprašanj, temveč označite le zaporedno števiko vpiašana. Med deset mi nagradami, ka- terih dobitniki bodo izžrebani, je ena za 5C00 d n, ena za 3000 din. ena za 2C00 d n, 3 po ICOO din in 4 po 500 din. Iz.d žre- banja bomo objavili 20. januarja. Uredništvo Celjskega tednika CELJSKI TEDNIK STEV. 52 - 30. decembra 196Г Namesto dveh novoletnih daril Oba odlomka, ki ju objavljamo sta iz romana Jamesa A. Michí'nerja «Hawaii«. Pisatelj Michener, ki je postal znan z romanoma »Sayonai-« in »Most na Toko-Ri«, v tem delu živo in slikovito opisuje življenje na Havaj- skih otokih. Skozi vso delo pa se prepletajo odnosi med raznimi rasami na tem otoku. Kamedširo je imel pet sinov. Ponosen je bil nanje. Se kar dobro je zaslužil. Tako ie svoje sinove lahko šolal. Naj- starejši Goro je študiral na univerzi, ostali pa so se pripravljali na visoko До1о. Toda n'so slutili, da jim bo Pearl Harbor prekrižal vse načrte. Ko so Japonci napadli Pearl Harbor, je nastala zmešnjava. Vest je šla od ust io ust. Kamedšlrov sin Goro je v svoji sobici »olKleloval« zgodovino Amerike. Vrata so «e naenkrat bliskovito odprla, v .sobo pa je pridrvel njegov sošolec Hale. Roke eo se mu tresle in ves iz sebe je zdr- 4rai: »Moj bog. Goro! Tvoja dežela nam je napovedala vojno. Japonci bombardi- rajo Honolulu!« Kot da bi ga strela pokosila je obse- del Goro. Vendar je še rekel: »Tvoja dežela je tudi moja dežela. Jaz sem Amerikance!« Goro tedaj ni vedel, da bo to moral dokazati. Takoj po napadu so vojaške enote 7. ■Jivočniki po vsem mestu objavile, da •lorajo vsi državljani rumene barve ostati v svojih hišah. Mnoge so zaprli. Olas o peti koloni se je naglo širil. Zato «0 Amer kanci izločili vse Japonce iz vo- jaških enot in jih spravili v zasilno kon- ■4'entracijsko taborišče. ^ Na tem območju je bilo v ameriških enotah veliko Japoncev. Nastale so te- žave. Kam z njimi?, kako z njimi rav- nati? in podrbno. Lokalne rblasti si niso znale pomagati. Prosili so za pomoč. Iz Washingtona so poslali polkovnika Whipple. Imel je polnomočna pooblastila prezidenta Roosevelta. Toda polkovnik Whipple je razočaral vse, ki so bili pre- pričani, da bo pometal z Japonci na Ha- vajih. Zvedel je, da med mladimi Japonci v koncentracijskem taborišču ni kriminal- cev, da ni bilo sabotažnih akcij pete ko- lone in da se vsi želijo vrniti v svoje vojne enote. Njegov kablogram je v Washingtonu učinkoval kot bomba. Tole je predlagal: »Najumestneje se mi zdi, če te fante v posebni enoti uporabimo na evropskih bojiščih.« Vsi so bil proti tema predlogu. Sme- jali so se. Samo prezideiit Roosevelt se ni smejal. »Patriotizem«, je dejal, »sp ne ravna po barvi kože!« Bataljon 222 Toda ovire so bile še vedno velike. Polkovniku Whipplu so se še vedno sme- jali in ga spraševali: »Gospod polkovnik, povejte nam, kje boste našli oficirje, ki btdo vodili enote. Saj se bodo zavedali, da imajo za sabo krdelo Japsov (Japs — zaničljiv izraz za Japonce). Saj bodo Cričakovali vsak trenutek kroglo v hr- et. Povejte, kdo jih bo vodil?« »Jaz!«, jim je na eni izmed žolčnih konferenčnih razprav odgovoril polkov- nik. . Tako je nastal bataljon 222. V njego- vih vrstah je bil tudi najstarejši Kamed- širov sin Goro. Na italijanski fronti je postal 222. ba- taljon kmalu znamenit. Vojni poročevalci so tudi kmalu ugotovili, da jim jurišne enote 222. bataljona dajejo najboljše zgodbe. Pisali so — »ti majhni hudiči s krat- kimi nogami in črnmi očmi izpolnjujejo tudi nemogoče ukaze. Kot, da bi se pri- rasli k zemlji; ostajajo tudi tam in te- daj, ko bi se tudi najpogumnejši umak- nili.« Ob taki priložnosti je neki poročeva- lce vprašal Goroja: »Seržant Goro, za- kni ste tako brezobzirno uapi-edovali proti tmnu pftsliypjn, čeprav ste vedeli, da }f ''a!no ÎVi'îiKt'^' Í!i ooiiìin .sf.e ¡ao- rulí vedeti, da i/med iiesteíih krogel, ki so se- vsule po naši enoti, ìaìiko ena za- dene tudi vas?« »Morali smo«, je odgovoril Goro, »mi se borimo dvojno, na dveh frontah. Pro- ti sovražnim Nemcem in da bi dokazali, da smo ljudje z rumeno kožo enako do- bri ameriški državljani kot belci.« Polkovnik Whipole pa je ves čas sva- ril svoie fante, n^n^vedov«! iim i", da se bodo Nemci nekje »zasidrali«. »Tedaj bo šele prišla vaša velika preizkušnja,« jim je vselej govoril. Imel je prav. Kmalu so se njegova predvidevanja uresnič la. Ob koncu leta so se Npmci res »"«'drnli« na obr'>nkih Monte Cessina. Utrdili so svoio Gusta- vov linijo in s ponosom trdil', da tod koz' n? pride niti miš. kai 'cle človek. Na drugi strani reke Rapido pa se je ustavil tudi 222. bataljon. Polkovn'k ie dobil nalogo, da sestavi it vrst svojih naiboljš'h borcev izvid- niško enoto, ki bo proučila sovražniko- ve DOstojanVe. Povelje je bilo jasno. Enoto je vodil Goro. Ponoči so pr'šli čez Rapido. Centime- ter po centimeter so lezli naprej. Po dveh dneh pa so se vrnili. Kot ukaz je bilo tudi poročilo jasno. »Ni na svetu generala, ki bi lahko pre- maffal te ovire.« Trda naslednji ukaz je bil enako jasei. Sestnvite manjše jurišne enote in uničite zaščitne naprave na nasprotnem bregu. .štirideset mož je vod'l Goro. Tiho je čoln drsel po glpd'ni. Vendar ne dolgo. Sest metrov od c bale so bili, ko jih je zajel peklenski ogenj koncentriran iz šestih prstojank. Polovico ljudi je Goro izgubil. Poizkusili so se prebiti do ovir. Bilo jih je znova za polovico manj. Te- daj so se vrnili. »Nismo zmogli,« je ves krvav poročal Goro. »Naredili ste, kar ste mogli, poročnik Goro!«, mu je odgovoril polkovnik Whipple. Ko je mladi poročnik prišel nazaj v enoto, se je vscdel na hrapav kamen in razmišljal. Potem je strpil k tovaršem. Drigo jim je govoril. Pre^^ričal jih je. »Fantje, moramo čez. Od naše borbe je odvisna usoda 300 tisočev Japoncev v Ameriki.« Bitka se je začela ob novoletnih praz- nikih, končali pa so jo v februariu. Ne- štetokrat so jurišali na Monte Cassino, neštetokrat se je vrnila samo polovica. Monte Cassino pa so le zavzeli. Samo za nekaj ur, kar pa je zadostovalo, da so se tudi ostale enote premestile na drugo stran reke Rapido. Gustavova li- nija je padla. Bataljon 222 je postal na obronkih Monte Cassina .slaven. Polovico bitke na d>eh frontah .so dobili. Toda za 4«de cene. Od f500 mož je ostala peščua. Tedaj je vojni poročevalec zapisal: »C'e mi bo kdo odslej še kdaj rekel, da ljudje druge barve niso enakovredni državljani in da nimajo pravico biti ena- kovredni, se z njim ne bom pogovarjal. Kratkomalo mu bom razbil gobec« Po bitki za Monte Cassino so borci 222. bataljona tudi prvič slišali, da so »naši dečki« in ne več Japsi. To je za njih pomenilo več kot vsa odlikovanja in pohvale, ki so jih dobili. Izgubljeni batsljon Po teh borbah so poveljnik: bili mnen- ja, da se preživeli borci 222. bataljona morajo nekoliko sprostiti. Seveda so, sedaj je bila zadeva z Japonci že druga pesem tudi takoj poskrbeli, da so enote izDopolnili. Za začetek so jih premestili na lažje obm(čje. Skupaj z bataljonom, v kate- rem vsc) bili samo Teksanci, so prodirali •■klndno s premiki glnvnine. Tedaj pa so Nemci pripravili neprijetno presenečenje. Bataljon Teksancev so zva- bili v past in ga v mali dolinici obkolili. Tokrat se je Teksaijcem. ki so iih možje iz 222. bataljona zaradi neprevidnosti ves čas svarili. neprevidnost maščevala. Ostali so brez hrane, zavojnega mate- riala, celo vode ni bilo v dolini. Stroj- "ice in granate pa so ves čas krčile nji- hove vrste. Reakcija je bila hnda. Vsa Amerika je bila na nogah. V Teksasa so izgubili glavo. V Pentagonu so nenehno brneli tele- fini. Vplvni politiki iz Teksasa so od- !(^fno Zühtevali akcijo. Interpolaci i e so kar dežiivalo. Eno "pa je bilo v vset za- htevkih: Rešite te ljudi, če ne, še be lUivrsikai zgodilo! . • .;>' \' Penîagonu; so se odločili. Povelje je IfMro šlo od zfforaj nav/d-1. " - ''""Vo jit- polkuytiik .Wbipnlç eno lete ik.i 7ii Moht0:Ç4f^iuOiZUO>u govoril .H borcem. ^ 1 i-ksfnife moramo rešiti.'I^režident Ro- iise-veU i-ačnna na vašo premoč. In če 'bo- st« tokrat zmagali, boste dobili tudi vašo veliko borbo na drugi fronti.« Zu vse je odgovoril Goro. »Rešili bomo Teksanci;!- Da bi rešili to nalogo, so morali borci 222. bataljona storiti to. kár ni meglo ne topništvo niti letalstvo. Kar ni mogla glavnina .sil. Premagati so morali le za okoli dva kilometra prostora. Toda ta prostor ie bil poln strojniških gnezd. I'/za vsakega zaklona so čiikali ostro- strelci. Nemci so vedeli, da bo to borba moža proti možu. Nan'e so se priprav"li. Bataljon 222 je začel oporaciie brez optimizma. Vedeli so. da iim ne more nihče romagati. Težko orožj» in letalske bombe bi namreč nnič"le tudi izpublieni teksaški bataljon. Niso pa slutili kaj jih čaka. Prvi dan so napred(»vali komaj za ka- kih 400 metrov. Morali so se vrniti. Nemci so ubrali posebno taktiko. Na- sprotnike so pustili čisto b'izn. Tedn.i pa so vse strojnične cevi začele bruhati ne- usmiljen smrtonosni oftenj. Padali so, a naprej niso moffli. Med prvimi je pa- del tudi Goroiev brat. Polkovnik Whinle se je zglasil v šta- bu. Skušal je nadrejenim dopovedati, da je prodor nemogoč. »Cujle. to ni Monte Cassino. Ce je bilo tam strašno, je to pekel!« Odgovor ga ni presenetil. »Povelje je po>elje, Teksance morate rešiti!« Tedaj se je polkovnik odločil. »Sam bom vodil svojo enoto.« ' Znova so začeli bitko za izgubljeni ba- taljon. Meter po meter so se pomikali in vedno manj jih je bilo. V tistih trenutkih, ko so se roke okle- pale zmrznjenega kopita, ko so nekje otroci odpirali zavoje z novoletnimi da- rili, se je v slehernem borcu 222. ba- taljona zakoreninila misel, da jih žrt- vujejo, ker niso belci. Vendar te misli nihče ni izrekel. Vojakom iz Nevade ali od koder koli drugod ni bilo treba do- kazovati, da so ameriški državljani — Ilavajci pa so to morali dokazati. Zadnjih 550 metrov so se premikali že po centimetrih. Tu sta padla še dva Gorojeva brata. Vsako strojnično gnezdo je bilo treba posebej osvojiti, vsakega ostrostrelca z mnogimi življenji poiskati. Vendar je 222. batni ion tudi tokrat ns' el. Prebili so se do Teksancev. Ti so jih pričakali v skupini in tedaj je nji- hov vodja, dolgo razraščeni kapetan za- >pil: »Trikrat hura za Japse!« To je za Goroja bil najmočnejši uda- rec v živlienju. In ta čas, ko so v za- ledju slavili veliko zmago, je Goro sedel za okleščeno bukvo in računal z najža- lostnejšo poštevanko. »Borili smo se in zmagali. Rešili smo leksance. л za 541 Teksancev je padlo preko 800 Japoncev. V teh borbah so mi padli vsi bra;>e, polkovnika Whippla je riiztreala granala, od rrvc sestave 222. bataljona pa je padlo le Г mož. In ven- dar smo ostali Japsi. Kaj bomo morali še storiti?« ČE BI MRTVI LAHKO Ja, če hi mrtvi lahko pisali, potem bi ena neznatna, mala senička morda napisala tole pismo... Zadnji jesenski dnevi so po- stajali vse bolj zimski. Tudi prva snežna odej:; je prekrila polja in strehe. Za nas, ptičke so nastopili težki dnevi. Tudi ves dan, morda dva ali tri bo treba iskati zrnce, drobtinice ali kar koli, kar bi vsaj deloma ublažilo pekočo boleč no v že- lodcu. Zima je. Lakota in mraz pa bosta neusmiljeno kosila po naših \rstah. Le tu in tam ka- ka ptičja hišica ob oknu, v parku ali na dvorišču nas bo reševala. Dobri, veliki in pa- metni ljudje bodo tako kot do- slej tudi letos vsako jutro da- jali vanje zrnje in drobtinice kruha, ki so nam tako potreb- ne. Oh, ko bi tem ljudem lah- ko povrnili dobroto. Letela sem, iskala, a zaman. Sneg je vse zakril. Tudi polje kjer sem doslej vselej našla dovolj zrnja. Zraven pa me je zeblo. Na tleh je bilo boleče mrzlo, vse zmrznjeno. V zra- ku pa je veter neusmiljeno pro- diral pod pernat kožušček. Toda glej! Po cesti je voz'1 z vrečami visoko obložen voz Konji so težko vlekli, da se je parilo iz njih. Iz ene vreče pa se je po tleh usulo ž'to. Zrnje! Velik kup je nastal na cesti, večji od vsake ptičke. Ze sem slišala, kako so pri- jateljice vzklikale od veselja. Hrana! Dovolj bo za vse. Ob kupu zrnja se nas je na- bralo veliko. Zdelo se mi je, da je to naš najlepši praznik, a sem se zmotila. Velik kup vabljivega zrnja na cesti je kmalu postal za nas naš največji pogreb. Na tem kraju je cesta ostro zavijala. Naenkrat se je nekaj zasve- tilo. Pološčeni kovinski deli so nam zastrli pregled. Skočile smo in zletele, a bilo je že pre- pozno. Treščilo je med nas. Krasen avto, ves svetal, niti občutil ni, ko je zdrvel z enako hitrostjo naprej, da je za njim dvajset drobn h trupel nepo- membnih ptičic. Večina je ob'eža'a na cesti, druge so bile poškodovane. Tu- di mene je hudo zadelo. Ko- maj sem se zavlekla do roba ceste. Videla sem, kako so uboge prijateljice s polomljenimi krili nemočno frfotale po snegu. Me- ni pa je ostalo le še malo časa Gledala sem še zadnjič, čud- ne misli pa so mi rojile po gla- vi. Zakaj nas je človek povozil? Samo malo bi moral zavreti vozilo, pa bi vse zletele. Morda je to naredil :z objestnosti, hote. Ne verjamem. Saj to je bil človek; velik in pameten človek. Zdele smo se mu ne- pomembne. Morda si je celo misli', kdo bb zaradi pt čk pre- mikal nogo na zavori. Res smo nepomembne v pri- merjavi z velikim pametnem človekom. Toda kaj bi se zgo- dilo, če bi se na ovinku na ce- sti igral otrok? Ali bi tedaj lahko dovolj hitre zavrl. Otrok namreč ne zna leteti. Poznam otroke. Otrok tudi ne bi tako h'tro skočM s ceste. Ce bi po- vozil otroka bi nastal hrup. Otrokova mamica bi ga dvig- nila, če n hče drug'. Možakarja bi kaznovali. Toda, kaj bi premišljala o tem. Saj sem samo drobna in nepomembna ptička. A, tudi si- cer mi mamica ne more poma- gati, niti me ne more mašče- vati. Obležala je sredi ceste v krvavi luži. Druge ptičke so nas kmalu zamenjale. Znova se jih J2 ob kupu zrnja nabralo veliko Znova so mimo vozili avtomo- bili. Toda nobeden, še tako le- sketajoč se voz ni več zdrvel čez ptičke. Zavirali so in tro- bili, dali so ptlčkam možnost da se umaknejo. V avtomobilih so bili ljudje V notranjosti se nekaj do- 'gaja. Konec je z menoj. Vendar mi n' žal bolečn. ki sem jih v zadnjih trenutkih pretrpela V teh zadnj h trenutkih sem namreč spoznala človeka. Spo- znala sem. da je med ljudmi tud' mnogo ljudi, ki si to Ime zaslužijo. VRNITEV Ne vem, če smo bili še zaporniki. Res, nihče nam ni rekel: »Svobodni ste!« A tudi zbežali n'smo. Vrata so preprosto bila odprta, na stežaj odprta, paznikov pa na mah ni bilo nikjer. Zdelo se nam je čudno, vendw nismo nikogar spraševali, zakaj vse to in od kod sprememba. Mudilo че nam je. Na ulici smo srečali ljudi, žene s iulnmi v rokah in z malimi otroci. Povedale so nam, da je vojna, da so scvražniki v deželi. Od tod naša osvoboditev, nas je prešinilo. Toda mesto kot da je zamrlo, tudi železniška postaja je bila trdno za- prta. Vlaki niso vozili. Na tirih so stale negibne lokomotive. Tedaj mi je tovariš, ves 'otožen, rekel: »Ce bi bil kdo od nas stroje- vodja, bi me lahko zapeljal domov!« Deset let je že od tega, kar so me obsodili. Sinček je sedaj že odrastel fant. Ne vem, kaj bi dal, da ga lah- ko vsaj enkrat vidim!« Nisem imel doma, zato tudi nisem vedel, kaj pomeni deset let brez njega. Njegova želja se mi je zdela nevarna. »Ko se vrneš te bodo za gotovo .spoznali sodniki in porotniki, a tudi vsi ljudje vedo za tvoj zločin.« Zamislil se je in rekel: »Do do- mače hiše se bom pritihotapil po- noči. Samo, da ga en samokrat vi- dim!« Tudi sam sem se odločil. »S tabo bom šel. Dva bosta laže prenesla težave.« Hodila sva po progi Dolga pot naju je čakala. Sprva sva štela bele kamne ob robu in skušala po njih ugotoviti, koliko sva že prehodila. Kmalu sva odnehala. Lačna sva bila. Andreja so bolele noge. Slutil sem po njegovi hoji, da ga bolijo. Ko sva za trenutek sedla, sem tudi opazil, da ima nogavice okoli čev- Ijevih robov krvave. Vendar sem bil tiho. Pričakoval sem, da bo rekel: »Vt? morem več naprej.« Toda tega nisem pričakal. Kr- vave rane na nogah ga niso usta- vile in venomer je gledal v hribe na obzorju. Pred predorom naju je ustavil vojak, tujec. Ne vem. kaj je rekel. Puškina cev pa nama je zgovorno povedala, da se morava ustaviti Se je govoril, podrobno si naju je ogledal in nas pustil naprej. Kar hudo mj je bilo, da se je zadeva tako iztekla. Morda pa bi nama bi sicer dal kaj hrane, če so nas že osvobodili. Prehodila sva vso noč. Zjutraj sva prispela v Andrejev kraj. Ni mogel počakati do noči. Takoj je hotel domov! Zašla sva med ulice in tiho je potrkal na okno »svoje« hiše. Nihče se ni oglasil. Potrkal je močneje, še močneje, na koncu pa je že raz- bijal po vratih. Posvaril sem ga. To bi bilo lahko nevarno za oba. Nato je potrkal na okno sosedove hiše. Boječe se je oglasila starka. . »Kaj hočete?« ■'■ »Kje so naš..., kje so ljudje iz sosedne hiše?« se je hitro popravil. »Na pogrebu«, je dejala, »fantje so branili mesto. Zdaj pa imajo!« Zagrabil in stresel je starko. »Ka- teri fantje?« Od bolečine je zavpita, njen pes pa se je pognal v Andrejevo roko. Z močnim udarcem sem spravil psa na tla. Starka je še enkrat bolestno zavpita In začela gladiti psa. Ni mogla doumeti tujega človeka, ki se tako razburja zaradi neugnanih fantalinov. Živela je svoje življenje, zanjo je pomenil pes vse. Sam pa sem kot pekočo bolečino začutil prijateljevo gorje. Spomnil sem se tisočerih pisem, ki sva jih skupaj pisala njegovemu sinu. Skrbno jih je sestavljal, po- pravljal in nenehno vpraševal, če je slovnično vse po pravilih, če bi mor- da bilo tako ali tako bolje. Skozi vsa ta pisma pa se je vle- kla ena sama misel. »Sin moj!, moja pot je bila na- pačna. ^Bodi pošten!, bodi pošten, ker boš le tako lahkn tudi v sebi občutil, da si človek! Ni mi težko, samo, če vem, da ti bo moja zablo- da koristila; če ti bo opomin, če ti bo kakorkoli pomagala, da boš našel pravo pot. Znova sva hodila po progi. Meni je bilo vseeno, on pa je bezaL Drge- tal je, vedel sem. da je njegovo življenje do kraja uničeno. Sovraž- nik je njemu, zločincu res dal svo- bodo, hkrati pa so mu ubili sina. sina poštenjaka za katerega je še živel. Zares so mu ubili življenje. Delo je najboljša šola v Pet.'-ovčah so pred časom usta- novili pionirsko knîetijsko zadrugo. Otroci so dobili nekaj obdelovalne površine. Ne premalo in ne preveč. Zadruga jim je pomagala, da so pri- šli do potrebnili kmetijskih orodij, a občina jim je priskrbela še manj- kajoče orodje. . Pionrska kmetijska zadruga v Pelrovčah je kmalu Zaživela. Posta- vili so ji enako organ'zacijsko ob- liko kot jo imajo starši v »pravi« kmetiiski zadrugi. Izvolili so svoj zadružni svet. upravni odbor in še druge organe zadruge. Pomagali pa so jim vsi. In prav je bilo, da so jim pomagali. Ko so ma.i zadružniki v Petrov- čah prvič razpravljali o svojem bo- dočem delu, je bilo mnogo malih in vnetih mnenj. Eni so bili za to dru- gi za ono. Na koncu pa so se le od- ločil^ da bodo na lastni ekonomiji gojili povrinino. S tem so tudi za- čeli. Pomagali so jim vsi in prav je, da so jim pomagali vsi. Namreč tam, kjer otrokom nihče ni pomagal, so male zadruge tudi slabše. V Pe- trovčah ni tako. Učitelj jim je pomagal z organi- zacijskimi nasveti, tehnik je razla- gal, kaj in kako morajo delati. Skratka, na vsako vprašanje so do- bili tudi odgovor. Od tistega, ki so ga vprašali. Olroc, veliko sprašu- jejo. Oî'oci pa lahko ludi veliko na- redijo.. Zelenjava je na njivah neumorno rasla. Olidelovali,in obde'a'i so jo, mnogi bi z njihov'h gred marsi- kaj lahko nauč.li Tedaj je bilo že potrebno misliti tudi na komercialo! Kam bomo pla- sirali naše blago?, je bilo vpraša- nje! Povezali so se z raznimi ljudmi in ustanovami, iskali so razne mož- nosti. Nazadnje pa so. se odločili, da bodo zelenjavo prodajali bolniš- nici za pljučne bolezni v Novem Celju. NajpTrej so nosili zelenjavo v ko- šarah. Veliko košar da tudi velko zelenjave. Včasih pa jim je poma- gala tudi ^velika« zadruga. V bla- gajno so začeli prihajati tudi prvi zasluženi dinarju Morda bo kdo rekel. »Kmalu od denarja ni ostalo veliko!« Toda ti so se zmoti';. Ciani pionirske zadru- ge v Petrovčah so hranili vsak di- nar, teh pa je bilo čedalje več. Na zadnjem občnem zboru za- družnkov so sporočali tudi mladi zadružniki-pionirji iz Petrove. Poro- čilo o delu pionirske zadruge je pre- bral predsednik, na koncu pa je po- nosno p^ristavil. »Za zasluženi denar si bomo ku- pili ročn' voziček, tako bodo od- padle težave s prevozom zelenjave v Novo Celje!« Starši so svojim otrokom ploskali in mnogi med njimi so tedaj upra- vičeno pomislili — če bo šlo tako naprej, si bodo pionirčki pr.služili tudi traktor. Enkrat si ga tudi bodo! Ko bodo večji. Sedaj se še uč jo osnovnih kmečk h veščin. Cez nekaj let pa se bodo za gotovo učili obdelovati zemljo tudi s stroji in traktorjem. Pionirji zadružniki iz Petrove namreč dobro vedo, da j'm je pio- nirska zadruga druga šola. Sola, т kater- se učijo skupnega dela, kjer se učijo gospodariti. Mile Mož z dežnikom v kriminalni službi sem že dobrih trideset let. Ne morem reči, da sem bil izredno nadarjen za ta poklic, ko sem stopil v službo. Pri tem po- slu se ti na vsakem koraku nudi sijajna priložnost, da ustreliš ne- smrtnega kozla. Dober kriminalist mora imeti predvsem zdrav razum in obilico izkušenj. Seveda tudi do- mišljijo. Tega nisem nikoli zanikal, čeprav uradnikov z izredno domi- selnostjo ne cenim kdo ve kako. V gozdu genialnih kombinacij se zlah- ka zgubiš: sleherni primer dopušča številna sklepanja; človek z izredno fantazijo se domisli tolikih možno- sti, da skoro gotovo zgreši pravo. Imeti moraš nos, drugače tega ne znam povedati, nos in pa sposob- nost, da si zapomniš množico dej- stev in protislovnih izjav tako, da so ti v pravem trenutku na razpo- lago. In ne nazadnje potrpežljivost. Popolnega zločina namreč ni. Prej aH slej stori zločinec napako, ki je' zanj usodna. Te napake so včasih tako smešno prejproste, prav šolar- sko neumne, da te nehote spomnijo šahista, ki _se mu sijajna kombina- cija podere samo zato, ker je spre- gledal, da stoji njegova kraljica "pod udarom kmeta. Umor bankirja Lübckeja v decem- bru preteklega leta je veljal za ene- ga najzamotanejših zločinov, pred- no se je stvar pojasnila. Okoliščine so dopuščale več možnosti, ki so se zdele povsem verjetne in stvarne. Pokazale so se že po prvih zasliša- njih oseb, ki so bile v kakršni koli zvezi z bankirjem. Sum je padel na ^ njegovega brata; živel je precej dvomljivo življenje po nočnih loka- lih, ne da bi Imel svoje lastne stal- ne dohodke. Brata sta biLa v več- nih sporih zavoljo denarja. Bankir Richard, trezen posloven človek ni nič kaj prijazno gledal na veseljače- nje Ervina in se je odločno uprl njegovim zahtevam, po zvišanju; mesečne rente, ki mu jo je izplače- ■ val. Motiv je bil abotno preprost: : dediščina. Druga figura, baron : Edelweiss, hišni prijatelj brez ficka, po vsej verjetnosti ljubimec gospe Lübdkejeve, ženske v tistih letih, ko za soproga komajda še hrani kak- \ šen čar in je prav zato pripravljena očarati koga drugega. Potem ban- krotirani borzni špekulant Drossel,! ki je prišel na boben v borzni špe- ' kulaciji, ki je obogatila Lübckeja. Moža je spravil polom na rob ob- upa: priče so potrdile, da je ob raz- ličnih priložnostih obljubljal Liib- ckeju maščevanje. Preiskava je trajala že teden dni.-i Vsa stvar me je pravzaprav jezila, ; ker sem bil namenjen za štirinajst • dni v hribe, ženi sem bil zatrdno ' obljubil, da bova silvestrovala v planinski koči. a je zdaj vse kazalo, ; da bo splaval najin načrt po vodi. , Zmučen in slabe volje sem prišel ^ okrog devetih zvečer domov. Na stopnicah me je prestregel Karel Schweig, dobrodušen rentnik, malce prismuknjen človek, strasten bota- nik, ljubitelj slikarstva in filozof, pripadnik svetobolja. »Gospod inšpektor,« je rekel. »Go- spod inšpektor, presenečenje imam za vas.« »Menda niste odkrili morilca go- spoda Lübckeja?« sem odvrnil pol v šali pol v jezi, ker me ni prav nič mikalo, da bi zdaj poslušal otrobe starega rentnika. »Ali ste brali večerno izdajo?« me je vprašal. V rokah je držal časo- pis. »Poglejte!« je dodal zmago- slavno in mi z nohtom kazal vrstico v malih oglasih. Bral sem: KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEŠKO POSTENOST. PODROBNE INFORMACIJE SLE- DIJO. LÜBCKE. »Kaj naj bi to pomenilo?« sem vprašal prav bedasto. »Ne vem,« je odvrnil dobričina. »Prejle sem listal po časopisu. Vse- kakor čudno, kajne?« Doma sem zavrtel telefon in po- klical svojega pomočnika Liliencro- na. Naročil sem mu, naj nemudoma preveri okoliščine, v katerih je bil oglas oddan Cez po! ure sem dobil sporočilo. Uradnik na oglasnem od- delku se ne spominja človeka, ki je oddal oglas. Prevelik promet. Nenadoma je v igro stopilo dej- stvo, ki je bilo v ostrem nasprotju z zdravim razumom. Namreč, čemu oglas. Kdo ga je dal, s kakšnim na- menom? Finta? Potegavščina? Slu- čajna podobnost, ki je v milijon- skem mestu docela možna? Gotovo že stotič sem si priklical v spomin vse podrobnosti umora. Bankir je bil umorjen med osmo in pol deveto uro dopoldne v svoji pi- sarni. Našli so-ga za pisalno mizo, z glavo sklonjeno daleč nazaj. Z ro- kami se je krčevito oprijemal stola. Srce je imel prebodeno z nekakšnim koničastim bodalom. Zdravnik je po obdukciji izjavil, da je imel predmet še največ podobnosti z dolgo, ostro ošiljeno pletilko. Storilec je po de- janju obrisal svoje orožje v umor- jenčev suknjič. Sicer ni bilo nikjer nobenih sledov. Izmed treh osumljencev je bil Er- vin, bankirjev brat, edini, ki ni mo- gel dokazati alibija, oziroma bolj točno, ki se je v času umora naha- jal v poslopju banke. Ker je bilo drugega v mesecu, je prišel po svoj de'nar. Dvignil ga je v pritličju, pi- sarna njegovega brata pa je bila v prvem nadstropju. Vratar je izpo- vedal, da je gospod Ervin Lübcke prišel okrog četrt na devet. Kdaj je poslopje zapustil, ni mogel poveda- ti, ker ga ni videl oditi. Na vpraša- nje, če je mo'goče, da ga je spregle- dal, je vratar pritrdil, češ da ima opravka s telefonom. Osumljeni brat je pri zasliševanju ogorčeno izražal svoje presenečenje, kako je sploh mogoče, da ga policija sumi tako gnusnega dejanja. Ce je bil oglas v kakršnikoli zve- zi z umorom, tedaj je stavek KAZ- NIVA DEJANJA ZOPER ČLOVE- ŠKO POSTENOST dopuščal sum, da je v zvezi z zagrenjenim ban- krotirancem Drosselom. Vendar ni bilo nobenega razloga, zakaj bi se bil Drossel tako bedasto izdal. Drugo jutro sem med ostalo po- što dobil pismo z naslednjo vsebi- no: KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEŠKO POSTENOST. Bankir Lübcke je bil podlež. Sklenil sem, kaznovati lopove, ker jih bog noče. Obsodil sem ga na smrt. Prvi stavek je bil v celoti izrezan iz časopisa in prilepljen na bel pi- sarniški papir. Ostale besede so bile prav tako izrezane iz časopisa, ven- dar te ne iz Wiener Abendzeitung, kot prvi stavek, marveč iz tednika FamilienwoChenblatt, ki že dve leti ni izhajal več. Ko sem prišla v urad, mi je Li- liencron pomolil pod nos štiri dnev- nike. Vsi so imeli na prvi strani na- tisnjeno poročilo o pismih, ki so prispela v uredništvo. Pisma so imela isto vsebino kot pismo, ki sem ga zjutraj prejel jaz. Naslovi niso bili nič kaj laskavi. Morilec se norčuje iz policije. Policija brez mo- či pred prevejanim zločincem. In ta- ko dalje. Dva dni za tem je bil v svoji pi- sarni umorjen lastnik tovarne mleč- nih izdelkov Kästner. Morilec je bil nedvomno isti. Na pisalni mizi je ležal list pisarniškega papirja, na njem so bile nalepljene besede, iz- rezane iz časopisa z naslednjo vse- bino: Ta človek je prišel do svoje- ga premoženja z denarjem, ki ga ni zaslužil na pošten način. Goljufal je pri polnomastne'm siru, ki je bil napravljen iz posnetega mleka. Zdaj ni bilo nobenega dvoma več. Na delu je bil. blaznež, ki je moril zaradi fiksne ideje. Nemara je prav •ta hip razmišljal o novem umoru. Zasliševanja niso nudila nobene opore. Dostop s ceste do Kästner- jeve pisarne ni bil težaven, ker je bila pisarna v pritličju in ker je hodnik vodil naravnost v pasažo, kjer je hodilo nešteto ljudi. Ko se je novica o novem umoru razširila po mestu, je nekaj premož- nih ljudi še isti večer zapustilo mesto. Naslednja žrtev je bil poslovodja veletrgovine z mešanim blagom. Med malico ga je v podobnih oko- liščinah umoril neznani blaznež. Na prsi mu je položil listek: Ta člo- vek je goljufal svojega gospodarja. Zato sem ga obsodil na smrt. V mestu je zavladala panika. Zdaj je bilo treba morilca ujeti za vsako ceno, preden ne stori no- vega zločina. Na mesta, kjer je bilo pričakovati novega napada, smo razpostavili detektive: po bankah, veletrgovinah, tovarnah. Vendar je bilo Ito početje jalovo, ker nismo mogli niti približno sklepati, koga bi utegnil morilec vzeti na muho prihodnjič. Sumljive ljudi so patrole vztrajno pregledovale. Najbrezup- nejše je bilo to, da nismo niti slu- tili, kakšen videz ima neznanec. Nekaj dni pred silvestrovim ve- čerom je bila umorjena poslednja žrtev: lastnik bencinske črpalke v ulici, kjer sem stanoval. Umor se je izvršil proti večeru. Listek je spo- ročal, da je umorjeni goljufal pri količini bencina tako, da so bili števci njegovih črpalk pomaknjeni za pol litra naprej. Ko sem se vrnil pozno ponoči do- mov, sem srečal na stopnicah stare- ga čudaka, ki me je prijazno po- zdravil in mi z resnim glasom spo- ročil, da je stanje obupno. To sem vedel že sam. Potem mi je natvezel kup ne- umnosti, kako bi se morilca dalo zvabiti v past. Končno me je vpra- šal, kje bom silvestroval. Ko sem mu povedal, da po vsej priliki do- ma, je še rekel, da gre malce na sveži zrak, ker potem ponoči bolje spi in se poslovil. V naslednjih dneh preiskava ni napredovala niti za ped. Bankirje- vega brata smo morali spričo novih umorov izpustiti. Zagrozil nam je, da nas bo tožil. Liliencron je izra- zil misel, da -se nam morilec prav zlahka izmuzne, če se zdaj potuhne. Umori so bili izvršeni tako spretno, da nismo imeli v rokah nobenega oprijemljivega namiga. Pisma, ki jih je pisal, so bila pregledana v naših laboratorijih, vendar ni bilo na njih nobenih prstnih odtisov, ra- zen odtisov poštnih uslužbencev. Po papirju se ni dalo sklepati ničesar, ker je uporabljal običajni pisarni- ški papir, kaki^šnega kupiš v vsaki trgovini. Vse, kar nam je preostalo, je bi- lo potrpežljivo čakanje. Silvestrovala sva z ženo kar do- ma. Kmalu po polnoči sva šla spat. Dolgo nisem mogel zatisniti oči in ko sem zadremal, sem se kmalu spet zbudil, vsaj zdelo se mi je, da sem dremal komaj nekaj hipov. Odprl sem oči in zagledal v siju ulične svetilke bleščeč ozek predmet, ki mi je bil namerjen na prsi. Bliskovito sem zamahnil z levo roko, dolg oster predmet se je zaril globoko v blazine, name je omahnilo telo ne- kega človeka. Zgrabil sem ga za vrat, planil pokonci in neznanca treščil z glavo v steno. Moja žena se je zbudila in zakričala. Prižgal sem luč. Na tleh je nezavesten le- žal gospod Karel Schweig, botanik in filozof svetobolja. V blazinah po- stelje je tičala dolga klinja, Iki je bi- la na enem koncu pritrjena na ročaj dežnika. Dežnik smo kasneje našli v Schweigovem stanovanju. Sele zdaj so mi prišle na misel podrob- nosti, ki bi me bile morale opozoriti na Schweiga že prej. Njegova čuda- ška navada, da je pozimi nosil dež- nik, da ni nosil nikoli plašča, da mi je večkrat predaval neskončne go- vore o tem, kako je današnji svet pokvarjen, razmišljujoč o metodah, ki bi zavarovale človeštvo pred mo- ralnim propadom. Nekoč mi je celo omenil, da je teror nemara edino sredstvo, ki je učinkovito. Pozabil sem bil tudi na dejsltvo, da je bil po vsej verjetnosti na dan Lübckeje- vega umora v banki, kamor je hodil vsak mesec po svojo rento. Zakaj mi je pokazal oglas v časopisu? Je s tem izzival usodo? Ko sem prišel opoldne na kosilo, mi je žena pokazala listek, ki je (bil namenjen mojemu truplu: »Ta človek je za svoj poklic popolnoma nesposoben. Z goljufijo se je pri- kopal do svojega položaja, zato sem ga obsodil na smrt « CIRIL DEBELJAK iz himalajskega DNEVNIKA 24. 4. Odhod ob 6. Počutim se slabo, že- lodec ne da miru. Vzpenjamo se str- mo nad sotesko, gozda je kmalu ko- nec, sledijo travnata pobočja, sreča- mo sled medveda in baralov, naši nosači se boječe stiskajo za naše hrbte. Poizkusim strel na orla, pa mu odbijem samo pero iz krila. Ob 12 smo dosegli kraj Pinnu 2100 m. Počivali smo pred vasjo ob dobri vodi in od tu poslali tekača nazaj do glavnine s priporočilom, naj se ostali poslužijo leve strani nad do- lino Kail, kajti na naši poti naredi- mo dnevno do 3000 m višinske raz- like in trpimo ob pomanjkanju vo- de. Celotna pokrajina od Gwaldama pa vse do ledenika Badalgwar je predgorje centralnega dela Himala- je in ga sestavljajo vzpetine, ki do- segajo višino 2500—3000 m. Ves ta svet v dolžini ca. 75 km je pokrit do višin 2000 m s pragozdovi, polnimi divjadi, od tod pa do vrhov so pu- sta travnata pobočja, z ostro resa- sto travo. Desna stran nad sotesko, ki smo jo uporabili mi, je prepreže- na skoraj vsako miljo s stranskimi dolinami in soteskami, dočim je desna stran sicer višja, vendar se enakomerno dviga od višin 1000 m do glavnega viha Dond (3400m), od tam pa pada v edinem spustu v pddnožje ledenika Bidalgwar. — Od Pinuja se vzpenjamo preko pre- laza, od tam spust do poslednje va- si na našem dostopu. Balan 2100 metrov. Taborišče sijajno, oblega nas cel roj začudenih domačinov! 25. 4. Od Balana močan vzpon skozi bambusove gozdove in požganice na višino 2600 m, prečenje pobočja sko- zi pragozd bambusa ter spust v glo- • bino na 2100 m. Počitek ob dobri vodi, kar je v teh krajih redkost. Tu smo prvič brez skrbi namočili izsu- šene ustnice v potočno vodo, kajti vedeli smo, da nad nami in blizu nas ni nobenih naselbin več. Med pripravljanjem kosila je naš vodnik zažgal cel gozd surovega bambusa, kar delajo himaCajski pastirji spo- mladi vsako leto, da s tem dajo prostor borni travi, ki zraste name- sto bambusa. Požar je besnel, da smo ga čuli še naslednji dan v od- daljenosti 10 milj. — Moje driske je dovolj, zato jem vse od kraja in to je tudi edino zdravilo, ki mi je, pomagalo k ozdravljenju. Od poči- vališča nazaj na višino 2400 m, na- to spust v sotočje rek Kail in reke brez imena, ki doteka s preilaza Wann. Ob reki višina 2080 m. Za- nimiv je bil prelaz sahibov preko reke s pomočjo naših nosačev. Re- ka je hitra in globoka, kljub temu je šlo vse po sreči, tudi brez brvi. Ura je 2 popoldne. Stojimo pred najtežjim in najnapornejšim vzpo- nom na našem pristopu, to je na goro Djogikhoti, ki se dvigne na vi- šino 3400 m. Treba je precej prigo- varjanja in cigaret, da se utrujeni nosači zaženejo v breg. Ves dan smo v brezpotju, nikjer nobene vo- de in isto pričakujemo tudi v pra- gozdu Djogikhotija. Vodnik pred nami seka z velikim khukrijem go- sto bambusovo podrast in krči pot za nas in nosače. Prav zares po amerikansko Cepljenje, kakršnega še ni videl svet. Pri tem ti niti ni treba stopiti iz avtomobila. Klinika ima dovolj prostora, da se zapelješ vanjo, po- moliš roko skozi okno avtomobila in se spet odpelješ. ZMOTA trgovca Morgensterna Najusodnejšo napako v življenju je po vsej priliki storil dunajski tr- govec z okvirji, Žid Morgenstern, ko je nekega dne stopil v njegovo trgovino sestradan človek, ki je pro- dajal slabe akvarele, slikane z bo- lestno akribijo, moledujoč, naj mu jih odkupi, ker ga bo sicer od lako- te konec. 2id se ga je usmilil in re- šil klavrne smrti človeka, zaradi ka- terega je pozneje od lakote pomrlo sto tisoče Židov. Sestradanec se je pisal Adolf Hi- tler, tedanji slikar in kasnejši krv- nik Evrope. Takrat je slikal z akva relnimi barvami kičaste posnetke dunajskih razglednic, prežal ob vra- tih matičnega urada na novoporo- čence in jim ponujal svoje blago, hodil po hišah in branjarijah židov- ske četrti, kjer je nahajal razume- vajoče odjemalce, in si prizadeval zvečer po beznicah razpečati eks- presne izdelke, ki jih je preslrkoval podnevi. Za svoje potrebe je izumil poseben način kopiranja. Izbral si je razglednico in jo desetkrat ali petnajstkrat preslikal, dokler je ni znal naslikati na pamet. Potem je izdelal toliko kosov istega motiva, kolikor so jih dobrodušni ljudje od- kupili. Zgodovina teh produktov je kaj zanimiva. Odkupljena iz usmiljenja za neznatne vsote, so po letu 1933 dosegala kar pravljične cene, tudi do 20.000 mark. Führer je pooblastil posebne agente, da so po Dunaju in Münchenu iskali te izdelke šarlatan- stva in jih jemali lastnikom. Hitler jih je potem poklanjal svojim bor- cem v dokaz posebne naklonjenosti. V tem času so se pojavili tudi falsi- fikati. Nekdanji Hitlerjev sostano- valec, zapiti slikar Hanisch, je za- vohal dobro kupčijo. Naslikal je številne akvarele na Hitlerjev način ter jih prodajal po zmernih cenah v inozemstvo. Ko so ponarejevalca odkrili, so ga zaprli. V zaporu je umrl. Nedavno je bila v Londonu jav- na dražba. Na vrsti je bilo dvoje akvarelov izpod Hitlerjevega čopi- ča. Trgovec s slikami 0'Hana je ogorčeno protestiral in jjonudil za obe sliki 120 funtov z namenom, da ju uniči. Njegovo ponudbo so za- vrnili in opomnili gospoda 0'Hano, da se angleški gentleman na javnih dražbah ne obnaša tako eksploziv- no. Sliki sta pripadli lordu Bathu za nekako milijon in pol dinarjev. Zdaj krasita stene njegovega delov- nega kabineta. FILM O ROSSEVELTU Predsedniki Združenih držav Amerike so za Amerikance nekaj podobnega kakor kraljevske glave za Angleže. V marsikaterem ame- riškem filmu smo se srečali z njimi. Letos pa so Amerikanci izdelali film, ki je v celoti posvečen enemu najuspešnejših ameriških preziden- tov Franklinu Rosseveltu. Vendar filmska zgodba po dramskem delu Dore Schary »Sonce vzhaja v Cam- bellu« ne sega v Rosseveltovo pred- sedniško dobo, ko se je boril proti ciklični kapitalistični krizi, ali ko je povede! Ameriko v boj proti fašiz- mu. Film obravnava Rosseveltov boj z zahrbtno boleznijo, dečjo pa- ralizo, še preden je sploh pomislil na Belo hišo. Rossevelta igra Ralph Bellamy, njegovo soprogo pa Greer Garson. Oba vidimo na sliki v druž- bi z Eleonoro Rossevelt med sne- manjem filma. Film gre v svet ravno pravi čas. zdaj ko je krmilo Združenih držav prijel v roke John Kennedy, pred- stavnik stranke, kateri je pripadal tudi Rossevelt. Anekdota Pisatelja Remarqua je na nekem sprejemu vztrajno morila prismuk- njena dama, ki si je prizadevala vzbuditi njegovo pozornost. Ves ve- čer mu je bila za petami in izrabila vsako priliko, da mu je govorila o sebi. Ko ga je spet odkrila v gosti- teljevi knjižnici, kamor se je bil umaknil, da bi se nadležne dame znebil, je stopila k njemu in rekla: »Samota, kako čudovita beseda! Večkrat si zaželim, da bi bila daleč proč od ljudi, od tega neznosnega hrupa. — Mar niste nikoli čutili potrebe, umakniti se svetu in lju- dem?« »Po pravici povedano«, je odvrnil Remarque, »jo čutim danes prvič.« Marku Twainu so bili širokoust- neži zoprni, zato jih je najraje pu- ščal vnemar. Toda ob neki priliki si je enega izmed njih vendarle sposodil. »V Dingsu,« je rekel, »je neko noč izbruhnil požar in starega Hankin- sona je v četrtem nadstropju zajel ogenj. Vse je bilo videti brezupno, ker ni bilo nobene lestve, ki bi bila dovolj dolga. Vsi so obupali, samo jaz ne. Skočil sem po vrv, jo vrgel staremu Hankinsonu in mu zaklical: 'Privezi se okrog pasu!' Ta se je privezal — in tedaj sem ga pričel počasi vleči navzdol.« Matissu je neki pariški bogataš naročil, naj okrasi njegovo obednico s fresko. Ko je slikar delo končala si ga je ogledalo nekaj prijeteljev- bogataša. Ob tej priliki je neka da- ma zaupno vprašala umetnika: »Prosim vas, mojster, razložite mi,, kaj freska pomeni.« »Petstotisoč frankov«, je odvrnil Matisse. Novoletni privid Imel sem privid, da letos ne bo tako kot druga leta: — Da je bilo po 25. decembru v Celju dovolj novoletnih drevesc, ve- likih in malih, lepo raščenih in sve- žih. — Da je bilo v trgovinah dovolj dobrot, slaščic, delikatesnih proiz- vodov, neomejene izbire okraskov in podobnega. — Da so tisti, ki od dohodkov ži- vijo za sproti, dobili plače nekaj dni prej in so si lahko še pravočasno kupili priboljške za prihod novega leta. Rečem vam, da je bil ta privid pravo olajšanje, privid, ki se je ta- ko zelo skladal z mojimi željami, da sem domala verjel, da je vse to res C. K.