iiev. 269. r umu t neiero, dne s. imm mi Posamezna ItevITka stane 2 Din. LBlO Lil, Naročnina za državo SHS: na mesec ...... Din 20 za pol leta..... .120 za celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno ▼ Jugoslnviji .... Din 40 v inozemstvu. ... „ 60 Cene Inseraloms Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 ln Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 250, veliki po Din V— In 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6"—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan livzemšl ponedeljka in dnevu po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina pite v aolovlnL Urednlllvo je v Kopitarjevi ulici 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UredniStva teleion 50, upravništvo 328. Političen Sls! za slovenski naroi Uprava je ▼ Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) ~ Je»o 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj račun I Sara-24.797. i Da si bomo na jasnem! SLS se je vedno odlikovala po tem, da je narodu stavljala visoke, a dosegljive cilje. Svojega programa SLS ni nikoli menjala, ampak le izpopolnjevala. Tudi v Jugoslaviji gre njeno stremljenje dosledno za izgraditvijo prave ljudovlade v državi na podlagi socialne pravičnosti, solidarnosti vseh delovnih stanov in sporazumnega sodelovanja med njenimi različnimi deli, ki morajo v višji enoti imeti vsak svojo samovlado v najširšem pomenu besede. Je pa SLS vsigdar bila najodloč-nejša nasprotnica vsake demagogije, politične neiskrenosti in nedoslednosti, ki izvira iz golega pohlepa po moči in nadvladi. Zato ne moremo odobravati, da g. Radič v času, ko se slovenski in hrvatski narod borita vsak za svojo narodno individualnost, politično samostalnost in kulturno osobitost v skupni državi ter za demokratični sporazum po načelu: vsakemu svoje, — vedno bolj očituje svojo težnjo po hegemoniji, po absolutni nadvladi svoje stranke in svoje osebe in to v očitnem nasprotju z načeli, ki jih sicer proglaša za svoja. Mož, ki se bori za samosvojo Hrvatsko in terja, da Srbi spoštujejo, kar je hrvatskega, nc bi smel posegati v to, kar ni hrvatskega. Svoje brani, a tuje spoštuj, je načelo, ki mora prešinjati vsakega istinito demokratičnega politika, prav posebno, če se proglaša za republikanca na podlagi človečanstva. Toda g. Radič, ki tudi sicer ne ljubi preveč doslednosti, tudi v tem oziru dela nekaj čisto drugega, nego kar naglaša v besedah. Poseganje g. Radiča v volivno borbo v nehrvatskih pokrajinah države ne slabi samo po nepotrebnem skupne stvari bloka narodnega sporazuma in poštenosti, ko bi bil sporazum pri dobri volji primeroma lahko dosegljiv, marveč naravnost nasprotuje načelom, ki jih HRSS postavlja na čelo svojega programa. Prekmurje je slovensko, in kakor SLS ne postavlja kandidatov n. pr. v Zagorju, tako tudi g. Radič nima nič iskali pri nas, če hoče biti sebi dosleden. Kakor on zahteva, da naj hrvatski narod sam sebe upravlja, tako zahtevamo mi, da Slovenci sami sebi vladamo in svoje zadeve sami vodimo. Ako g. Radič Prekmurcem obljublja »prekmursko republiko«, je to navadna debela demagogija, o kateri sam ve, da je neizpolnjiva in da služi samo njegovim hegemonističnim ciljem, zaradi katerih se g. Radič poslužuje zelo nclepega sredstva, da računa na politično neizšolanost komaj od mažar-skega robstva osvobojenega ljudstva. Politik, ki hoče hrvatsko ljudstvo osvoboditi srbske hegemonije, ne sme delov slovenskega ljudstva skušati spraviti pod hrvatsko komando. Isto velja o g. Prepcluhu, ki jc samo orodje v rokah Radičevih hrvatskih hege-monističnih ciljev. Kar je v programu Slovenske republikanske stranke dobrega, jc vse popolnoma posnelo po SLS, ki je zahtevo po popolni ljudski suvereniteti, po samostojnosti in samovladi slovenskega naroda v skupni državi, po svobodnem sporazumnem sožitju Slovencev, Hrvatov in Srbov kot drug drugemu popolnoma enakopravnih sopogodbenikov in po socialni uredbi države na podlagi zahtev in potreb delovnih stanov postavila na svoj program veliko prej nego gosp. Prepeluh. SLS je tradicianalno slovenska, ljudska in socialna stranka in zato je treba nastop SRS označiti kot slovenstvu škodljivo kaprico ljudi, ki ne vidijo, kako jih g. Radič uporablja v svoje namene, potem jih bo pa pustil na cedilu... Kajti g. Ra-diču danes dejansko ne gre za nič manj kakor za hrvatsko nadvlado nad Slovenijo, v čemer verno posnema svoje nasprotnike, velesrbe. Pri tej priliki spominjamo na dejstvo, da so centralisti takoj po zedinjenju ponudili Slovencem Medjimurje, da ustvarijo predmet razdora med slovenskim in hrvatskim narodom. SLS je to odklonila, ker si noče lastiti ničesar, kar ni slovenskega, in kar bi sporazumno soživljenje med Slovcnci in Hrvati oteževalo in celo onemogočilo. Ravnanje g. Radiča je pa daleč od take lojalnosti in zavedno slovensko ljudstvo je edino ▼ obsodbi take politike, ki ne druži, ampak razdvaja, ki ustvarja narodne konflikte namesto da pospešuje sporazum in ki pod demagoškimi gesli zasleduje hegemonistične in šovinistične cilje v smislu vsehrvatstva, kakor so ga propovedovali svojčas frankovei in kakor ga dejansko sedaj izvaja predsednik HRSS in protektor od njega odvisne SRS. Slovensko ljudstvo bo ob volitvah pokazalo, da hoče o sebi odločati samo, da druge spoštuje, a da si od njih ne da diktirati svojega političnega pravca, in da odklanja politično kuratelo od strani hrvatske seljačke stranke in njene filijale SRS v Sloveniji. Odklanjamo velesrbstvo, ravno tako odločno pa odklanjamo tudi hegemonijo, s katero hoče Radič spraviti Slovence pod svoj šovinistični hrvatski klobuk. Belgrad, 12. nov. (Izv.) Nedavno smo poročali o načinu, kako posftuša priti vlada do denarja za podkupovanje volivcev. — Sklenila je, da odobri pod firmo za popravo cest kredit 100 milijonov kron izven v proračunu določenih kreditov. Ker pa je za vse take sklepe potrebna odobritev glavne kontrole, je ta razpravljala o tem sklepu in je na svoji seji odbila to vladno zahtevo, češ da je protizakonita. S tem je sedanji vladi udarjen žig korupcije in pa protizakonitega zapravljanja in razmetavanja državnega denarja od najvišjega mesta. Finančni minister Stojadinovič pa je izjavil, da bo vlada izvedla svoj sklep ne gl ;de na to, da je glavna kontrola zahtevo o<'bila. S tem je minister sam odkrito pri-zi al, kako je treba taksirati to njegovo di janje. Odgovor pa bo dajal novemu par-la nentu. Prepričani smo, da se sedaj ne bi > izmuznil, kakor se mu je to posrečilo p< d homogeno radikalno volivno vlado, ko je skupščina tako zapravljanje ljudskega di narja odobrila pri zadnjih volitvah z v< likosrbskimi glasovi, ker Radič ni prisostvoval. Če bi bil prisostvoval že takrat, bi Stojadinovič moral že takrat dajati temeljit odgovor ne samo parlamentu, temveč tudi drugje. Ljifta za NEZADOVOLJNOST VOJVODINSKIH RADIKALOV S SRPIJANSKIMI KANDIDATI. — BARANTANJE ZA MANDATE V SLOVENIJI MED RADIKALI IN SA-MOSTALNIMI DEMOKRATI. — UDELEŽBA DR. ŠUSTERŠIČA PRI BARANTANJU. — GOSPODA SE SE NI SPORAZUM^ A ZA MESTO LJUBLJANA IN MARIBORSKO OKROŽJE, Belgrad, 22. nov. (Izv.) Čimbolj se bli-! ža čas za vlaganje kandidatnih list, tem večje je število kandidatov. Bije se ogorčen boj, • ki prehaja meje strankarske discipline in gotovo je, da se vsi spori ne bodo rešili mirnim potom, marveč da bo v radikalni stranki prišlo v Srbiji do prin-cipielnega odvajanja kandidatnih list. Izvršilni odbor ima dnevno seje, na katerih sklepa o teh sporih in skuša posredovati. Njegova avtoriteta pa je, sodeč po dosedanjih uspehih, prav mala, zato bo večino teh sporov rešil glavni strankin odbor. Pašič poskuša posebno v prečanskih krajih lansirati čimvečjs število svojih srbi-janskih prijateljev, kar zadeva na velik j odpor. Posebno so nezadovoljni vojvodinski radikali, kjer naj bi kandidirali kot nositelji sami Srbijanci in to večinoma ministri iz Pašičeve okolice. Trifkovič, Stojadinovič in drugi. Danes so radi tega imeli v hotelu Petrograd voditelji radikalov iz Vojvodine dolgo posvetovanje in so soglasno ugotovili, da bo proti takim nameram nastalo splošno nezadovoljstvo in da preti velika nevarnost, da ostanejo oficielne radikalne liste brez volivcev. Ta nevarnost jc tem večja, ker so neodvisni radikali ravno v Vojvodini zelo močni in so razvili živahno agitacijo. Nadalje so sklenili, da bodo zahtevali od Pašiča v posebnem pismu, da mora biti ob priliki izpopolnitve vlade imenovan eden od radikalov iz Vojvodine za državnega podtajnika v ministrstvu .^a agrarno reformo. Te zahteve so takoj dostavili Izvršilnemu odboru, ki je o njih razpravljal. Vendar bo odločitev padla v glavnem odboru. Izvršilni odbor je dalje razpravljal o skupnih listah bloka narodne sramote, nasilja in knrupcijc in bo nastopil v prečanskih krajih med drugim tudi v Sloveniji. Seji je prisostvoval bivši minister za Slovenijo dr. Niko Zupanič. Poročal jc o položaju in razpoloženju v Sloveniji in končno o sporazumu ljubljanskih odborov obeh strank bloka narodne sramote. Oba ARETACIJA DR. PERNER.TA SE JE IZVRŠILA PO NALOGU WILDERJA. — SPLOŠNA OBSODBA TEGA PROTIZAKONITEGA ČINA. - LJUBA JOVANOVIČ PROTI KRŠITVI IMUNITETE. - PROTEST DR. MAČKA. Belgrad, 24. nov. (Izv.) Vest o aretaciji poslanca dr. P e r n a r j a v Zagrebu je v Belgradu vzbudila veliko senzacijo. Listi so o tem obširno poročali in prinašali komentarje k temu koraku zagrebške odbora sta se sporazumela, da v ljubljanskem in novomeškem volivnem okrožju nastopila skupno, in sicer pod zastavo Agromerkurja. Nositelj skupne liste bo dr. Žerjav, radikalom pa se prepusti dvoje največjih in najmočnejših okrožij: Novo meslo in Kočevje. Glede tega se radikali sami med seboj še niso sporazumeli, kdo bo kandidat v obeh okrajih. Obstoja hud spor za to mesto med Zupaničem in S a j o v i c e m. Pojavilo se ie še več radikalov. Zupanič ima na svoji strani glavni izvršilni odbor radikalne stranke in ga nekateri kandidirajo tudi za ministra brez portfelja. To listo bi podpiral tudi dr. Šustcršič, če bo on kandidiral. O tem se bosta osebno sporazumela dr. Susteršič Ln Žerjav. Nista sc pa obe stranki mogli zediniti glede skupnega nastopa v mestu Ljubljani in v mariborskem okrožju. Za mariborsko okrožje zahtevata vsaka, da mora biti nositelj njen član, nobena pa ne mara popustiti. Vendar sc misli, da se bo našel izhod in da se bo kandidiral kak srbski prvak iz korupcionističnega tabora, kar bo obema strankama po volji. Kajti izvoljen prav gotovo ne bo nihče, pa naj bo nositelj pristaš te ali one stranke bloka nasilja. Če bo nositelj kak korupcionist, sc bo vsaj iz njega dalo kaj izvleči. Glede ljubljanskega mandata bo težko prišlo do sporazuma, ker Ravniharjevci niti malo ne marajo slišati, da bi kandidiral Žerjav v Ljubljani. Sporazumeli so se 5'>ledc skupnega nastopa na Hrvatskem, dočim je vprašanje glede Dalmacije še odprto. Vsi ti sporazumi so seveda dogovori dveh ali treh dozdevnih voditeljev. Ljudstvo pa bo sodilo drugače in bo svojo sodbo izreklo 8. februarja neglede na to, pod kako firmo se bodo korupcionisti skušali skriti, da sc tem lažje utihotapijo med izvoljene zastopnike ljudstva, kjer za nje ni in ne sme biti prostora med zastopstvom slovenskega ljudstva. policije. Vsi listi soglašajo, da je dal nalog za tak nastop zagrebške policije Wilder in da znači to korak k sistematičnemu preganjanju in teroriziranju opoziciie, posebno ilrvatov in Slovencev, Pri tej priliki se je v javnosti razprav-, ljalo vprašanje o imuniteti narodnih p ustavi in p>o parlamentarnih običajih v naši državi uživajo vsi poslanci imuniteto do novih volitev in to ne samo poslanci, ki so člani kakih odborov. Za to so se izjavili vsi priznani strokovnjaki ustavnega prava in tudi ne glede na to so določila ustave tako jasna, da ne more biti o tem nikakega dvoma. To postopanje vlade je treba raditega najstrožje obsoditi. Podpredsednik narodne skupščine dr. Maček je danes dopoldne obiskal Ljubo Jovanoviča ter pri njem kot skupščinske-irai predsedniku odločno protestiral proti taki kršitvi parlamentarizma in ustavnih odredb s strani vlade in ga prosil, da vzame pravice narodnih poslancev v zaščito in da stori vse potrebne korake, da se taki slučaji v bodoče ne bodo več dogajali ter da se v konkretnem slučaju da popolno zadoščenje. Jovanovič je izjavil, da stoji on na stališču, da imuniteta narodnih poslancev obstoja in da bo storil vse p>o-trebno, da se bo to tudi upoštevalo. Če se sploh načne vprašanje o tem, ali ostano po razpustu parlamenta imuniteta ali ne, ne sme tega raziskovati policija prav v nobenem slučaju. Jovanovič je prosil dr. Mačka, da mu dr. Pernarjev slučaj predloži pismeno, kar je dr. Maček tekom popoldneva storil. Poslal je Jovanoviču sledeče pismo: Predsedniku narodne skupščine Ljubi Jovanoviču! — Snoči sem prejel brzojavno obvestilo našega poslanca dr. Košutiča, da je zagrebška policija aretirala našega kolego dr. Pernarja in ga takoj po zaslišanju obsodila skupaj na 28 dni zapora (ta kazen je nespremenljiva) radi nekih spopadov s poilcijo, ki so se odigrali 1. in 17. t. m. To vest so prinesli vsi belgrajski listi. Posebej ap sem dobil tclefonicno vest, ki je potrdila resničnost brzojavke. Kakor so vidi, ni bil dr. Pernar aretiran in flagranti, in brez dvoma je, da jo z njegovo aretacijo izvršena težka kršitev poslanske imunitete. Poznavajoč še odprej Vaše stališče gledo vprašanja imunitete narodnih poslancev, smatram, da jo nepotrebno, da Vam to še posebe dokazujem. Ker jo narodna skupščina razpuščena in narodni poslanci niso zbrani, smatram, da je pred-sedništvo narodne skupščine oni forum, ki je ne samo pooblaščen, ampak naravnost dolžan, da nastopi proti taki ilagrant-ni kršitvi najvišje pravice narodnih poslancev in to čimpreje, ker si je policija v tem slučaju uzurpirala ne glede na sodišče pravico, da sodi o imuniteti ali neimuniteli narodnih poslancev. Obveščajoč Vas o !em slučaju, sem prepričan, da boste proti tej in siičnim kršitvam pravic poslancev podvzeli naj-energičnejše korake in opravičili zaupanje, s katerim Vas je ogromna večina narodne skupščine počastila. Sprejmite izraz mojega spoštovanja. Belgrad, 22. nov. 1924. dr. Maček 1. r. P.P. vlada sklepa tajne poptffec Belgrad, 22. nov. (Izv.) — Današnja j »Pravda« poroča, da namerava naša vlada ! skleniti poleg tajne konvencije z Italijo I podobno konvencijo tudi z Romunijo. Ta i konvencija bi imela za cilj medsebojno jamčenje, kar bi značilo, da se obvezuje-! ux> braniti Romunijo pred Rusijo. HRVATSKA ZAJEDNICA 7.A REPUBLIKO. Zagreb, 22. nov. (Izv.) Danes popoldne in zvečer se jc vršila seja osrednjega odbora Hrvatske Zajednicc. Sprejeto je bilo stališče, da se Hrvatska Zajednica proglasi za republikansko. Sestavljena jc bila tozadevna resolucija s komentarjem, ki bo jutri predložena zboru HZ. Dalje je bilo sklenjeno, da HZ pri volitvah nc nastopi samostojno in da sc pozovejo njeni pristaši, da glasujejo za HRSS. — Osrednji odbor je dalje sklenil, da sc vsled njihov c ga nastopanja izključijo iz stranke dr. Dcžman, dr. Šurmin in dr. Drinkovič. Seje so sc med drugimi udeležili dr. Trumbič, dr. Papratovič iz Osjeka, dr. Krnic, dr. Miskulin, dr. Žanič iz Nove Gradiške, dr. Labaš in Matagic. ORŠKO-JUGOSLOVANSKI 0DN0SAJL Belgrad, 22. nov. (Izv.) Tukajšnji RTslci poslanik je obiskal pred sodnika vlade in se z njim razgovarjnl o sklepanju nove pogodbe med Grčijo in naao državo. Angleško-ruska pogodba razveljavljena. London, 22. nov. (Izv.) Angleška vlada je odposlala ruski vladi tri note. V prvi noti izjavlja, da od Mac Donaldove vlade sklenjene pogodbe z Rusijo ne more predložiti parlamentu v odobritev, v drugi noti ugotavlja, da je natančna preiskava dognala pristnost znanega Zinov-jevcga pisma, v tretji noti pa odločno odklanja vsako boljševiško agitacijo v Angliji Splošno prevladuje mnenje, da je smatrati vsled teh not angleško - rusko pogodbo za razveljavljeno. ANGLEŠKA VLADA ZA POLITIKO DRUŠTVA NARODOV. London, 22. nov. (Izv.) »Manchester Guardian« poroča, da bo vnanji minister Austen Chamberlain po sklepu vlade zastopal Anglijo na kongresu Društva narodov v Rimu in na vseh bodočih sestankih. S tem sklepom hoče angleška vlada pokazati, da se njena politika ne bo oddaljila od smernic, ki jih zastopa Društvo narodov. Resen položaj v Egiptu. London, 22. nov, (Izv.) Večina angleških listov smatra položaj v Egiptu vsled napada na vrhovnega poveljnika angleških čet za zelo resen. »Daily Express« pričakuje, da bo vlada poslala pred Aleksan-drijo močan oddelek vojnega brodovja in da bo tudi v Sudanu nastopila s primerno energijo. London, 22. nov, (Izv.) Povodom atefi-tata na generala Lee Staka je prišlo do velikih demonstracij domačega prebivalstva proti tujcem, zlasti proti Angležem. Tujerodni trgovci so morali svoje trgovine zapreti. London, 22, nov. (Izv.) Tajnika angle- š škega konzulata v Aleksandriji so neznan- i ci napadli in mu odvzeli mapo z uradnimi I spisi. | London, 22. nov. (Izv.) Admiraliteta ! dementira, da bi bilo angleško brodovje na Malti dobilo povelje odpluti pred Aleksandrijo. London, 22. nov. (Tzv.) Angleška vlado bo danes objavila v Londonu in v Egiptu, kaj namerava ukreniti v Egiptu, da se upostavi red. Kairo, 22. nov. (Tzv.) Šofer, ki je vozil napadalce na angleškega poveljnika, je vse priznal in povedal, kdo so napadalci. Policija je napadalce prijela. Pariz, 22. nov. flzv.) »Matin« poroča iz Kaira, da so sudanski vojaki pomorili veliko število častnikov. DEMENTI GLEDE PREVRATA NA RUSKEM. Moskva, 22. nov. (Izv.) Vse vesti o državnem prevratu na Ruskem so popolnoma izmišljene. AMERIKA ZA RAZOROŽITEV. Pariz, 22. nov. (Izv.) Senator Boset je izjavil, da je nujno potrebno, da skliče Amerika razorožitveno konferenco, če Anglija ne bi priznala ženevskega dogovora. VLADNA KRIZA V ANGORI. Carigrad, 22. nov. (Izv.) Izmet-pa*a Je zaradi bolezni podal ostavko. Mustafa Kemal-paša je poveril sestavo nove vlade Fehhi-beju. VENIZELOS — GRŠKI POSLANIK V BELGRADU? Atene, 22. nov. (Izv.) Vladni krogi zatrjujejo, da bo sedanji grški poslanik v Belgradu odpoklican. Na njegovo mesto pride baje Venizelos. AMERIŠKO POSOJILO ZA FRANCIJO. Pariz, 22. nov. (Izv.) Finančni minister Clementel je izjavil v zbornici, da so pogajanja z Morganovo skupino glede zaključka posojila v znesku 100 milijonov dolarjev končala ugodno. Posojilo je vračljivo v 25 letih. Obrestna mera znaša 7 odstotkov, FRANCIJA ZA ŽENEVSKI DOGOVOR. Pariz, 22. nov. (Izv.) Francoska vlada sc je danes posvetovala o stališču, ki naj ga zavzame, če bi Anglija odklonila podpis ženevskega dogovora. Francija svojega podpisa ne bo umaknila, DRAGINJA NA FRANCOSKEM. Pariz, 22, nov. (Izv.) Kruh se podraži z današnjim dnem za 5 centimov. Prej je veljal kilogram kruha 1 frank 40 centimov, sedaj pa 1 frank 45 centimov. VELIK POŽAR V NEAPLJU. Neapelj, 22. nov. (Izv.) V galeriji Um-berto je danes izbruhnil požar, ki je napravil velikansko škodo. DR. STRESEMANN PONESREČIL. Berlin, 22. nov. (Izv.) Nemški minister vnanjih zadev dr. Stresemann se je Ered par dnevi peljal z avtomobilom v udwigshafen. Blizu Neustadta pa je njegov avtomobil trčil z nekim drugim avtomobilom. Dr. Stresemann je dobil nekaj lahkih poškodb, ki pa niso nevarne, tako da je že naslednjega dne imel v Neustadtu volivni govor, v katerem je na^lašal kot nujno potrebo za Nemčijo, da sklene s Francijo trgovsko pogodbo. S¥etovno politični Najbolj važni svetovni dogodki v seda njem momentu se odigravajo v Aziji in Afriki. Španska armada so umika iz cel«gn pobrežja in njegovega zaledja, ki pripada Španiji v Maroku, tako da se bo španska nadnblast ohranila bržčas samo v mestih Centi in Melilli. Dalekosežnost zmage domačina Abd el Krima nad Španci se še ne da presoditi. Vprašanje je namreč, ali in kakšen vpliv bo imela na ostali Maroko, ki je, kakor znano popolnoma v rokah Francije. Dočim se na eni strani zdi, da .ie zmago riffskih kabilov treba pripisovati tajni podpori Angležev in morebiti tudi Francije, se na drugi strani domneva, da obstoja neka zveza med vstajo Abd el Krima in zo-petnim izbruhom nacionalističnega pokre-ta muslimanskih rodov po celi severni Afriki, dasi utegne bili samo indirektna. Najbolj nevarno je postalo protiangle-ško gibanje v Egiptu. Egipt je v notranjepolitičnem oziru popolnoma neodvisen, ima tudi svoje vojaštvo, mora pa trpeti angleško posadko ob sueškem prekopu, angleški kondominij v Sudanu. Visoki komisar ima slejkoprej nadzorstvo nad zunanjo in finančno politiko Egipta, v Sudanu pa so Angleži dejansko popolni gospodarji. Egiptovski premier Zaglul paša se že dolgo pogaja z Angljjo, da bi se Egipt s Sudanom vred popolnoma emancipiral, toda Anglija je zlasti glede Sudana na obe ušesi gluha. Vsled tega je razburjenje egiptovskih nacionalistov tako narastlo, da se je te dni izvršil atentat na poveljnika angleških čet v Egiptu, takozvanega serdarja, Lee Staeka, ki je na ranah umrl. Ako bi se nacionalistom posrečilo organizirati upor po celem Egiptu tja do Sudana, bi se njegove posledice čutile tudi v sosednjem Tunisu, Alžiru in Tripolisu. V Arabiji se nadaljuje borba med he-džaskim kraijem Ali Ilusseinom, varovancem Anglije, in nedžskim poglavarjem Ibn Saidorn, ki hoče združiti pod svojo oblastjo vse arabske rodove. Zaenkrat se Husseinu godi zelo slabo. Ibn Said bi utegnil postati Angliji precej nadležen, ker sega njegov vpliv tudi na Irak, kjer kraljuje Husseinov brat Faissal pod varstvom angleških bajonetov. Angleži se trudijo v Iraku vstvariti nekaj takega kakor so svojčas v Egiptu in Sudanu. Ne samo da so razpredli veliko petrolejsko industrijo, njihove velike družbe se prizadevajo tudi za povzdigo agrikulture, zlasti pa so začeli pridelovati bombaž in v to svrho uvajajo sistem kanalizacij med Evfratom in Tigrisom, kar zahteva ogromne investicije. Zaraditega ni pričakovati, da bi se Anglija v doglednem Času odpovedala svojega mandata v teh deže'ah, ako je ne prisilijo nepreračunljivi dogodki in Ibn Said bo moral, ako se mu zedinje-nje Arabije posreči, izbirati med prijateljstvom ali nasprotstvom Velike Britanije. Nič menj niso zanimivi dogodki v Aziji. V Indiji se napetost med domačini in angleškim gospodstvom ni zmanjšala. Hin-di in muslimani so se zopet zedinili na skupno politično akcijo za neodvisnost dežele, ki jo idejno vodi Gandi, praktično pa Das. Ker se je to gibanje inavguriralo z atentati, je angleški podkralj dal veliko domačinov zapreti in izvajati stroge, repro-salije. Vzrok teh ponovnih homatij leži v tem, da ni mogoče doseči soglasja med predstavniki domačinov v indskih avtonomnih zastopih in angleškimi oblastmi, deloma pa dobivajo indski domačini vzpodbude od sovjetske Rusije, ki povsod v Aziji nastopa kot tekmec Anglije. Isto se opaža v Se veliko večji meri na Kitajskem. Ta dežela je zdaj na tem, da se njene province združijo v federacijo, poeta ko se je posrečilo, da so njeni poten-tati z združenimi silami strmoglavili dikta-torjaVupejfua v Pekingu. Ako bodo ti generali ostali složni in se jim posreči sestaviti vlado, ki bo uživala splošno zaupanje in avtoriteto, se bo politično življenje Kitajske razvijalo vse drugače nego doslej. V tej smeri se trudi najbolj sovjetska Rusija, ki ima sedaj v Pekingu poglavitno besedo, toda baš ta okolnost krije v sebi polno nevarnosti, ki izvirajo iz rivalitete med Rusijo na eni ter Anglijo, Ameriko in Japonsko na drugi strani. Te velesile so pri novi vladi v Pekingu že intervenirale, zahtevajoč, da se predpravice tujcev na Kitajskem ne smejo odpraviti, kakor to nova vlada namerava. Danes, ko je v Angliji na krmilu konservativna vlada, bosta ruski in angleški imperializem s** posebno močno drug ob drugega zadevala in kalila svetovnopo-litično obzorje. Vse te stvari vplivajo seveda t"di na politiko v Evropi, kakor tudi obratno. Anglija potrebuje slejkoprej prijateljstva 3 Francijo, da obdrži svoje svetovno gospod-stvo. Pravtako pa se ogiblje tudi vsrkega trenja z Nemčijo in izvaja naprnm njej ve-dnobolj dobrohotne politiko V kratkem se p^rfekcionira trpovinski sporazum med Anglijo in Nemčijo na eni ter Nemčijo in Francijo na drv.gi strani. Ni izključeno, da tako angleška kakor francoska diplomacija sistematično delati na to, da Nemčijo polagoma pritegneta v svoj krog, da bi se preveč ne oprta na Rusijo. Na vsak način se zunanjepolitični položaj Nemčije v zadnjem času silno izboljšuje. Italija. B02ANSTVENAV KOMEDIJA V PARLAMENTU. Rim, 22. nov. Kakor običajno v kritičnih trenotkih, so fašisti tudi v včerajšnji seji poslali na parlamentarno pozornico velikega pohabljenca posl. I) e 1 c r o i x a. Mož je idealist in Mussoliniju osebno udan. Namesto da bi v debati o notranji politiki podprl opozicijo, kakor so mnogi pričakovali, je z apostolsko gorečnostjo nastopil za Mussolinija. Priznal je sicer, da je fašizem in pod njegovim vplivom tudi vlada, storila pogrešite, toda obenem naglasil tudi prizadevanje od obeh strani, da se li pogreški popravijo. Naglasil je, da je glavno, kar zahteva ljudstvo, mir in pravico, ne pa Mus-solinijev padec. Pustite tega moža — je vzkliknil,kažoč na Mussolinija — da dovrši vso svojo pot; če jo zmaga, bo to njegova slava, če ne, njegova žalost. V nadalj-nem se je govornik dotaknil tudi ustavne reforme in rekel, da se mora dati prilika, da o teh reformah vsak izrazi svoje mnenje. ,Na pota preteklosti, na katera je mislil v svoji izjavi stari Giolitti, Italija nikdar več ne zaide. Mladina stavi vse svoje upe v nas. Vrzimo tedaj od sebe vsa bremena in pojdimo v bodočnost, z nami domovina in Bog. Večina je vprizori'la viharne ovacije Delcroixu, poslanci so ga objemali in po-Ijubovali; zbornica je sklenila, da se njegov govor nabije. Delcroix želi, da pozdravi Mussolinija, nakar ga odvedejo (Delcroix je v vojni izgubil vid) do vladnih klopi, kjer se z Musolinijem poljubi in objame. V imenu nacionalnih katoličanov se je izjavil za vlado posl. Canazzoni pod pogojem, da izvršuje pravico za vse in proti vsem. Fašistovski disident posl. FornI Je utemeljeval dnevni red: Zbornica ne odobrava vladne notranje politike. Našteval jo razne nezakonitosti in nasilja, ki so se zgodila tekom zadnjih petih mesecev. Zaključil je z izjavo, da prizna, da v večini ne manjka plemenitih duhov; ravno oni so v prvi vrsti poklicani, da se zavzamejo za odpravo nezakonitosti in za pomirjenje duhov. Rim, 22. nov. Za danes je napovedan v zbornici kratek govor ministrskega pred-sedn. Mussolinija, ki bo odgovarjal v prvi vrsti Giolittiju in Orlandiju .V svojem govoru bo opozoril na okrožnico, ki se bo poslala vsem pokrajinskim vodstvom fašistov-ske stranke in v kateri se naglasa, da mora stranka voditi politiko središča in da se morajo zatreti vse nezakonitosti. SKLEPI VOLIVNEGA ODBORA. Rim, 22. nov. Včeraj se je sešel parlamentarni volilni odbor in med drugim potrdil mandata obeli slovenskih poslancev dr. Besednjaka in dr. Wilfana. Za izpraznjen mandat pok. poslanca Matteottja je potrdil po en mandat za vsak izmed obeh okrajev, v katerih je bil Matteotti izvoljen, in sicer Mussattija za Benečijo in Innamo-ratija za Lacijo. SENAT PROTI SP0LNE3IU POUKU. V ŠOLAH. Rim, 22. nov. V včerajšnji seji senata je naučni minister Casato odgovarjal na interpelacijo sen. Garofala glede vesti, da se uvede na srednjih šolah pouk o spolnih vprašanjih. Minister je naglasil, da veljavni učni načrti za srednje šole takega jpouka ne poznajo. V zadjem času so se v nekem zavodu na jugu na ponovno zahtevo zdravstvenega urada priredile konference o spolnih boleznih, katerim so prisostvovali tudi nekateri dijaki. Minister je proti vodstvu dotičnega zavoda uvedel primerne korake. smernice Trst, 20. nov. 1924 Italijanski parlament je pretekli teden razpravljal o zunanji politiki. Zbornica, katere razprav se udeležuje, kakor znano, samo večina, je ob nenavzočnosti opozicijskih strank izrekla ministru za zunanje zadeve Mussoliniju zaupnico. Kritik ni bilo in vsi govori so izzveneli v slavo-speve Mussoliniju. Tako stanje je sičer nenormalno, vendar je je potreba upoštevati, ker iirajo fašisti še vedno oblast vj-okah. Zato je prav, če ofKizorimo na par stvari. To pa tudi in zlasti iz razloga, ker je ravno vnanja politika Mussolinija tisto polje, kjer lahko pokaže nekaj vspehov in mu tudi politični nasprotniki v tem pogledu najmanj očitajo. Razlog je tudi ta, da mora Jugoslovane zanimati, kakšne smernice zasleduje italijanska politika z ozirom na bližnji vzhod in pa to, da bi v slučaju padca fašistovske vlade, druga vlada zasledovala iste smeri. Eden ciljev italijanske zunanje politike je, penetracija balkanskega polotoka in obdonavskih dežel. Ekonomsko, kulturno in politično zavladati na Balkanu, za tem stremijo Italijani. Ko je pred letom v Trstu zboroval kongres za razširjenje italijanstva, so zavzemale razprave, tičoče se teh dežel, prvo mesto. Na mesto dosedanjega nemškega, naj stopi italijanski >Drang nach Osten«. Zato so se tudi skoraj vsi govorniki v tej proračunski debati pečali s temi vprašanji. Priznati treba, da so znali s prijateljskimi besedami, ki so se jih posluževali, skriti pravi namen. Vsi so poudarjali velike uspehe, ki jih je Mussolini dosegel, zlasti ko je sklenil prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo. Pridobitev Reke, ki jo smatrajo kot neko izhodišče, iz katerega naj se razširja italijanski vpliv na Balkan, jim je eden največjih Mussoli-nijevih uspehov. (Mimogrede naj omenimo, da se ne moremo znebiti misli, da ima pri pridobitvi Reke za Italijo največ zaslug — Pašič.) Odnošaji med Italijo in malo antanto, posebno pa Jugoslavijo, so bili predmet vsem ramotrivanjem: Kar so prejšnje vlade zamudile oziroma zakrivile, to da je popravil Musolini, uspelo mu je rešitev mnogih spornih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo v za to poslednjo naj-povoljnejšem smislu. Tržaški poslanec Su-sich je priporočal vladi, naj se na poseben način zanima za vsa vprašanja bližnjega vzhoda, zlasti naj pazi, da bi se narodi, ki so enkrat tvorili Avstro-Ogrslco, ne združili v blok in s tem ogrozili italijanske interese. Italija naj ima natančno določen program napram mali antanti. Da bi ita- dostikrat izdajate denar za nabavo takih kliše;ev, ki jih rabite samo enkrat za tisk katalogov, letakov, lepakov aH drugih tiskovin, določenih za reklamo. Vašo risbo aH sliko lahko uporabite v reklamne namene tudi, ne da bi Vam bilo treba naročiti kiišeje. Pojasnila dobite v ]0G0SL0VANSKI TISKARNI v Ljubljani. lijanska penetracija tem uspešneje napredovala, so pozivali vlado, da naj sedaj, ko so se nove države začele konsolidirati, sklene ž njimi prijateljske odnošaje, da bodo stiki tem ožji. Slaba gospodarska, finančna in bančna politika prejšnjih vlad je kriva, da se niso Italijani v teh deželah že ustalili. Ker te državo potrebujejo mir, zato jim morajo izjavljati, da Italija želi olajšati s pogodbami to mirovno politiko, ki so jim potrebna za vzpostavitev njihovega gospodarstva. Druga stvar v tej razpravi, ki nas zanima je ta, da so se razni govorniki pritoževali nad raznarodovanjem italijanskih izseljencev, zlasti v Ameriki in Alžiru. Prav je, če se Italijani pritožujejo nad raznarodovanjem, toda kaj naj rečemo o zloglasnem Gentiliju, ki čuti v svojem srcu bridkost in tej bridkosti daje kot poslanec izraza, ko vidi, da se toliko njegovih rojakov potopi v morju tujinstva, a on sam je pa kot minister izdal šolsko naredbo, ki pomeni narodno smrt državljanov, ki so drugega jezika! Kaj naj mislimo o vladnih možeh, ki se pritožujejo nad krivico, ki jo oni trpijo, a oni sami delajo proti drugim isto krivico? Je-li mogoča večja hinav-ščina? Naša trditev, da hoče Italija pri pogajanjih v Benetkah skušati pridobiti Jugoslavijo za to, da ji reši Reko in Zadar, potrjuje tudi dopisnik »Obzora« iz Benetk. »Obzor« potrjuje tudi našo informacijo, da so italijanske tozadevne zahteve take, da lahko obrezuspešijo pogajanja. Vse zavijanje in dokazovanje »Piccola«, da Italija ne zahteva nič drugega kakor kar lahko zahteva v smislu dosedanjih pogodb, ne drži. Da bi sedaj pritisnila na Jugoslavijo, je Italija celo »pozabila« na obljubo, dano o priliki, ko je na tako lahek in cen način dobila Reko, da bo pri določevanju meje pri Planini in Hotedršici upoštevala jugoslovanske želje. Kakor je Mussolini tudi pozabil obljubo, dano ob podpisu rimske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, da se bo postopalo s Slovani v Italiji po človeško. Bodi torej še enkrat pribito in naj to sliši vsa Jugoslavija: Italija hoče, da ji Jugoslavija reši Reko in Zadar, ker drugače morata umreti, kakor bi moral Trst gospodarsko shirati, če bi ga ne redilo zaledje, v zahvalo za to si pa italijanska vlada pridrži pravico, svoje lojalne državljane slovanske narodnosti v Julijski krajini narodno zadaviti! Pašistovsko časopisje je pozdravilo z velikim veseljem zmago konservativcev in padec laburistov na Angleškem. Ta homa-gij pa mislijo sedaj kvitirati Angleži s tem, da nameravajo zahtevati od Italije, da jim plača, kar je dolžna. Ta dolg pa znaša približno 90 milijard lir. Kje naj vzame Italija novce, da plača tak ogromen dolg, o katerem je mislila, da ji bo odpuščen in ga zato tudi niso v bilancah upoštevali. Ljudstvo je izmozgano po davkih in taksah do kosti, iz katerih se ne da nič več iztisniti. Ta mrzli curek v mrzli zimi čutijo te dni tudi italijanske borze in italijanska valuta. Sigurnost Narodnega bloka. Minister dr. Žerjav je rekel že na shodu v kazini in včeraj zopet v »Jutru«, da je »narodni blok popolnoma siguren, da dobi na vc litvah absolutno večino.« Gospod minister je pa pozabil povedati, kdo mu jo bo dal. Za absolutno večino sta potrebna namreč dva: eden, ki bi jo rad, pa drugi, ki jo hoče dati. Politične vesti. -f- Kdo izziva? Pod naslovom »Važne izjave ministra Žerjava« priobčuje včerajšnje »Jutro« nekaj odgovorov ministra Žerjava na vprašanja, ki mu jih je bil stavil »Jutrov« belgrajski dopisnik. Med drugim beremo v »Jutru«: »Vaš urednik je vprašal g. ministra, kaj pravi glede gonje, ki so jo začeli klerikalci radi ministra prosvete glede udeležbe šolske mladine v Marijanskih kongregacijah, o katerem so poročale novine. G. minister je odgovoril: »Jasno se vidi, da hoče klerikalna stranka svoj političen poraz zakriti z izzivanjem kulturne borbe, katere pa na napredni strani nihče nc želi, najmanj pa današnja vlada.« — O ti sveta Žerjavova nedolžnost ti! Čudno, da ni minister Žerjav še povedal, da je »klerikalni« minister dr. Korošec prepovedal Marijan-ske kongregacije v šoli, samo da »izzove« kulturno borbo in tako »prikrije svoj političen poraz!« Vsi pa vemo, da je s e d a -n j a vlada prepovedala Marijanske kongregacije v šoli. Kdor pa izda tako prepoved, si mora biti na jasnem, da se bodo katoliki tudi branili Obramba pa ni »izzivanje«, ampak izziva tisti, ki izdaja take bedaste naredbe, da se jim morajo ljudje hočeš — nočeš upirati in se pred njimi braniti. Take naredbe pa je izdala sedanja vlada in zato je za pametne ljudi naravnost nerazumljivo, kako more minister Žerjav trditi, da »kulturnega boja na napredni strani nihče ne želi, najmanj pa današnja vlada,« Zakaj pa potem današnja vlada izdaja take naredbe, ki morajo nujno izzvati odpor? S tem, da minister Žerjav trdi, da današnja vlada kulturne borbe n e želi, kljub' temu pa na drugi strani izdaja take naredbe, ki ga morajo izzvati, priznava gospod minister, da v vladnih možganih nekaj ni tako, kakor bi moralo biti. Naj vlada drugič pri izdajanju raznih naredh nekoliko misli tudi na posledice, potem sc ji pa ne bo treba umikati. -f- Izza kulis. Prejeli smo: »Slovenski narod« je zmagoslavno poročal o nekem kompromisu med radikalno stranko v Sloveniji in samostojnimi demokrati in da ie dr. Zupanič pooblaščen, da sklene sporazum. Stvar je pa nekoliko drugačna. V Sloveniji so tri radikalne organizacije, ki obstoje vsaka za sebe in ki so ena drutfi koordinirane V Ljubljani je mestni odbor radikalne stranke, na deželi bivše Štajerske okrožni odbor v Mariboru in na deželi bivše Kranjske okrožni odbor za ljubljansko oblast izven Ljubljane. »Narodova« vest se nanaša le na to zadnjo organizacijo, katere predsednik je dr. Zupanič. Kolikor smo mogli zvedeti, je imel ta okrožni odbor, obstoječ iz maloštevilnih članov maloštevilnih radikalrkih organizacij po deželi, sejo, na kateri se je po burni debati z enim glasom večine sklenilo, da se sploh stopi v pogajanja z dr. Žerjavom zaradi njegove kandidature in njegovega vprašljivega mandata na Kranjskem. To malo je pa tudi vse. -f »Sve za novac«. O radikalskem volivnem shodu 16. t. m. v Belgradu smo prejeli sledeče zanimivo poročilo: Shod se je vršil v dvorani kina »Pariz« na Terazijah. Ker se ie tiste dni izvajal v tem kinu veliki film »Sve za novac«, je podjetnik postavil nad vhodom ogromen napis »Sve za novac«. Ko so radikali prihajali na shod, so morali iti skozi vrata, na katerih je bilo z velikimi črkami blestelo geslo njihove stranke. Pripadniki drugih strank, ki so na ulici stali in radikale opazovali, so se jim glasno smejali zaradi čudnega slučaja, da so sklicali shod prav tja, kjer je »vse za novac«. Shod sam se malodane ni mogel vršiti. Dvorana je namreč dolga, toda ozka ter sestoji iz dveh predelov. Govorniki pa so stali ravno tam, kjer se kraka dotikata, tako da jih skoraj nihče ni razumel. Tisti, ki niso ničesar slišali, so si preganjali dolgočasje s tem, da so venomer vpili: »Živeo Pašič« ter »Živeli radikali«. Ko so jim drugi hoteli to zabraniti, češ naj pustijo govornike govorit, je skoraj prišlo do tepeža med njimi, čuli so se pa tudi medklici, kakor: »Dole Slovenci« in »pfuj slovenačka pasivna'. Po končanem shodu so hoteli zboro-valci napraviti obhod po mestu s srbsko zastavo na čelu, pa jih je policija kmalu razpršila. + Vlada in Radičeve kandidature. O stališču vlade napram radičevskim kandidaturam je minister Žerjav povedal v »Jutru«, »da misli on, da' se bo ta zadeva rešila popolnoma s pravnega stališča, to je s tem, da bo vlada ugotovila, ali obstojajo pogoji za uporabo zakona o zaščiti države. V tem poslednjem slučaju jc posebej umljivo, da radičevske liste ne bi mogle biti pripuščene.« — Vlada torej še danes ne ve, ali so radičevci »protMržavni elementi« ali ne! Zato bo vlada »čakala«, da to ugotovi. To »čakanje« je p<» prpcej sumljiva zadeva in gospodu ministru moramo biti hvaležni, da nam je nekoliko odgrnil zaveso izpred vladnih tajnosti. Iz ministrovih besed, da bo vlada -»čakala« in »študirala«, s<> da razbrati, da hoče vlada čakati na skrajni termin za morebitno svojo prepoved, da se opozicionalni Hrvatje ne bi mogli zbrati in nastopiti pod kakšno drugo firmo. To je namen vladnega »čakanja« — če se ne zgodi kaj, kar bi vladi tudi to zavratno »čakanje« napravilo nekoliko neprijetno. + Muslimanska deputacija pri kralju. Iz okrožij Plevlje in Belopolje je prišla v Pelgrad številna deputacija muslimanov, da izroči kralju posebno spomenico o žalostnih dogodkih v vasi Šahoviči, kjer je bilo ubitih nad 200 muslimanov. Deputacijo vodi Mahmud beg Hasanbegovič, ki je v bitki izgubil sina, brata in 26 sorodnikov. -f- Č?hi za avtonomijo Hrvatske? Zagrebški »Jutarnji list« poroča po milanskem »L'Ambrosiano« vest iz Prage, da namerava dr. Beneš z ozirom na sedanji politični položaj v Evropi sklicati konferenco Mate antante, na kateri bo poskušal doseči od belgrajske vlade avtonomijo za Hrvatsko. On računa z okolnost-jo, cla je tudi v Belgradu precej politikov, ki razumevajo nevarnost današnjega stanja na Hrvatskem za Jugoslavijo. Iz včerajšnjega »Jutra«, v katerem Žerjav govori o Radičevi stranki, sledi, da bodo poskušali na Hrvatskem in pri nas z vsemi mogočimi sredstvi, da ljudem onemogočijo izraziti svojo nevoljo nad nasil-' nim režimom. Vse kaže, da bo Žerjav za svoje črne namene uporabljal tudi državno oblast. Proti temu nasilju se bomo mogli v volivnem boju boriti le, čo bomo trdno organizirani. Zato znova naročamo, naj gotovo vsi krajevni odbori takoj prepišejo volivne imenike. Ponovno svarimo, da se ne zanašato samo na župane. Tudi župani morejo biti izpostavljeni pritisku od zgoraj. Le krajevni odbori bodo na podlagi svojih predpisanih volivnih imenikov lahko pazili, da se posameznim volivcem ne bo kratila volivna svoboda. Zato naj krajevni ocibori brezpogojno prepišejo volivne imenike. Če bi že vsled nasilja bila komu vzela volivna pravica skrbimo, da vsaj vsled naše malomarnosti nihče ne ostane brez nje! Kie jc Radie? Dr. Morgenstern: »Nevem, zakaj iščeta moja tovariša Stipico po svetu okoli, ko je pa »Jutror, ki je vendar najbolj informiran list, čisto natančno poročalo, da se nahaja Radič v Švici ali v Zagrebu ali pa kje drugje na zemlji.. .< 25. novembra je zadnji dan, ko je mogoče vložiti reklamacije za vpis v volivni imenik. Reklamacijo vloži lahko vsak volivec za vsakogar. Tudi volivni imenik lahko prepiše vsakdo brez ozira na to, ali je volivec ali ne. Zupan ne smo nikomur zabraniti vpogleda v volivni imenik. Pazite, da pri vsakem vreklamirancu dokažete troje: a) šestmesečno bivanje v občini, ali da je dnevni nastavljenec, b) da je bil 11. novembra 21 let star, in c) da je državljan ali Slovan po plemenu in jeziku. Potrdilo o šestmesečnem bivanju da županstvo. Starost se dokaže z rojstnim listom ali z izpiskom iz matične knjige. Kdor tega ne more dobili, nsj se izkaže s kako drugo listino, na kateri jo označen dan njegovega rojstva na podlagi matičnih kn;'ig n. pr. šolsko izpričevalo, vojaška knjižica itd. Da je kdo državljan, dokaže z domov-nico ali pa s potrdilom občine, da je pristojen v kateri izmed občin v naši državi'. To potrdilo jo lahko združeno s potrdilom o šestmesečnem bivanju. Opozarjamo na tozadevna navodila v »Slovencu« z dne 11. in 12. novembra. Vsak urad mora izdati vsako potrdilo v 24 urah. Pazite, da bodo vpisani tudi vs? vojaki, ki se do volitev vrnejo iz aktivne službe. Tudi za to je treba vložiti reklamacijo in jo utemeljevati polog običajnih potrciil tudi s potrdilom županstva, ki izkazuje, kdaj je dotični odšel k vojakom in za koliko mesecev aktivne službe je potrjen. Župani no smejo od dneva razpisa volitev do končanih volitev napraviti v volivnem imeniku nobenega uradnega popravka. Popravki so možni samo na podlagi vloženih reklamacij. Le vrnivše vojake se sme vpisati uradno vsak čas. Župani morajo vse reklamacije predložiti takoj reklamacijski komisiji, ki sestoii iz župana in dveh odbornikov. Ta komisija sklene, ali se reklamaciji ugodi ali se zavrne. Takoj mora občinski urad o rešitvi obvestiti tistega, ki je reklamacijo vložil in tistega, za kogar jo jo vložil. Potem pa pošlje občinski urad reklamacijo z vsemi dokazili in rešen jem občinske reklamacijske komisije deželnemu, oziroma okrožnemu sodišču v potrditev. Če sodišče sklep občinsko reklamacijske komisije izpremeni, mora občinski urad tudi to strankam takoj naznaniti. Izrcklamirnjte gotovo tudi vso nasprotnike. ki so po krivici v volivnem imeniku. Begunje pri Ccrknici. Bliskoma sc je raznesla pretekli pondeljek novica, da jc prestavljen naš šolski upravitelj g. A. Vodopivec. Ogorčenje nad tem krivičnim in nepostavnira činom sedanje vlade jc bilo splošno in to tem bolj, ker jc tekom kratkih štirinajstih dni, ko prebiva g. Vodopivec med nami, vse ljudstvo vzljubilo tega poštenega, krščanskega moža. 2c dolgo vrsto let ni imel noben učitelj na tukajšnji šoli takega ugleda pri stariših, kakor pri otrokih, kot ravno ta. V njem vidijo posebno stariši poroštvo za boljšo vzgojo svojih otrok v šoli, kot jc bila do sedaj. Zato so tako očetje kakor matere takoj vedeli, kaj jim jc storiti. Začeli so pobirati protestne podpise in izvedli plebiscit po vsej občini. Izmed 237 družin jih jc samo 39, ki niso podpisale, bodisi da jih ni bilo doma, bodisi da nabiralci niso hoteli iti v njih hiše. Sedem najvplivnejših mož jc šlo s temi podpisi na pokrajinska upravo v Ljubljano in tam povedali svoje zahteve. Protest so s podpisi odposlali na prosvetno ministrstvo. Obenem se jc napravil šo protest na kralja. Upanje jc, da nc bo brez uspeha. Ljudstvo jc govorilo, ljudstvo jc pokazalo, da stoji na straži za svoje pravice in LUKULO dišave v zavojčkih so najbollšel da nc bo pustilo preganjati vestnih učiteljev. Ljudstvo pa zna še drugače govoriti. Jožica pri Ljubljani. Pevski odsek KID priredi v nedeljo, 23. t. m. točno ob 3. popoldne svojo pevsko prireditev. Spored obsega več pevskih točk moškega, ženskega in mešanega zbora. Nadalje še komično spevoigro >Kov "ev študent«. Kdor ljubi petje in se rad pošteno nasmeje, naj pride v nedeljo v naš Društveni dom. Vsi prijazno vabljeni! Smlednik. V Smlednik, ki sicer ni preveč močviren kraj, je zašla osamela ptica selivka, da si poišče hrane za svoj nikdar siti želodec. Ne vemo sicer, v katoro vrsto spada, gotovo pa jo zelo sorodna Žerjavu. Ilrana ji najbrže no ugaja tu. Zato poleti semtertja v uredništvo •»Jutra«, kjer od- j laga svojo nmazanost iu dobi potrebne clu- j sne paše, ki jo hoče zanesti med Smlojce. | Tako se jo ta nekdo obregnil v »Jutru« z dne 20. novembra ob shod SLS, ki se jo vršil dobro obiskan dne 16. novembra. Boli ga, da sta nam gg. Brodar in Smodoj povedala mnogo zanimivega, kar bi seveda Smlejci ne smoli vedeti. Ljudje so so popolnoma strinjali z ujima in odobravali politiko SLS in taktiko g. dr. Korošca. Znto pa v Smledniku ne bo SLS zmrznila in tudi drugod ne. Najbrže pa zmrzne nacionalni blok s smleškim Jutroveom vred. Zato vam kličemo zmage zavedni na svidenje 8. februarja, ko boste stali pred ljudsko sodbo. Stranki g. Prepeluha pa čestitamo na simpatiji, ki jo uživa pri Zerjavovem »Jutru«. Trbovlje. Razmere v občinski izolirnici so naravnost škandalozno. Krivda za te razmero pa ne zadene požrtvovalnega občinskega zdravnika in tudi no bolniških sester, pač pa občinsko upravo. Za izolirnico ni bilo nikdar na razpolago potrebnega kuriva, kar potrjujejo pritožbe bolnikov, ki morajo pri slabih odejah prezebovati v mrzlih sobah. Šipe v oknih so pobite, od zdravnika že zdavnaj naročenih odej ni. zima pa sili z vso svojo krutostjo v bolniške sobe, kjer zmrzujejo že itak dovolj nesrečni bolniki. Jasen dokaz toh razmer je slučaj pred mesecem umrlega kaplana, ki mu je, ležečemu v bolnici, g. župnik moral poslati odeje, blazino in drugo, česar je revež nujno pogrešal v svojih zadnjih dneh. Tudi podpisani je bil na prošnjo svojih prizadetih primoran poslati v izollrnico voz premoga, da mu žena in otrok ne zmrzneta v tem mrazu. Posebnost naše izollrnice je tudi to, da so trupla tam umrlih prevažajo v mrtvašnico v navadni >šajtrgi« za gnoj, kar se ne dogaja menda tudi no pri najbolj divjih ljudeh. Primernega skladišča za živila pri bolnici sploh ni, tako da ima izolirnica svoje borne zaloge živil spravljene po privatnih hišah. Za 20 do 30 bolnikov sta v bolnici samo dve bolniški sestri, ki sta z delom preobloženi, seveda ne moreta biti kos svoji težki nalogi. Ni čuda, čo se ljudje boje izolirince in rajše skrivajo obolele otroke in tudi odrasle doma. V tem ravno tiči vzrok neprestanih epidemij v naši dolini. Za to čudne razmero je značilen tudi sledeči slučaj. Občinski zdravnik je konšlatiral v hiši g. M. slučaj škrlatinke pri 12 letni hčerki. Takoj je odredil, da se obolela deklica prepelje v občinsko izolirnico. Občinski konji pa so seveda imeli bolj važnih privatnih poslov, tako da je oboleli otrok umrl doma. Zaračunavati zna občina seveda boljše kot pa skrbeti za red v svoji bolnici. Tako se strankam za razkuževanja okuženih stanovanj drago računajo razr kuževalna sredstva, ki jili v to svrho dobi občina brezplačno od ministrstva za narodno rdravje. Vsa čast našemu občinskemu zdravniku in bolniškim seslrain, kateri res požrtvovalno vršijo svojo dolžnost. Za enkrat toliko, če se pa razmere ne izboljšajo se priložimo drugam. Za veliko prizadetih G. P. ŠE MIKLAVŽ SE VESELI (zbornih oblaiil ra gospode in dečke ter drugih krasnih durov iz zaloge tvrdke Drago Scliwab, Ljubljana. Nenavadno mnogo kupuje, mnogo bo obdarjenih. — Izplačevanje pokojnin. Z ozirom na objavo tukajšnje delegacijo ministrstva financ z dne 19. t. m. (»Slovenec« št. 267 z dne 21. t. m.) smo prejeli sledeči dopis: Praksa centralnih organov, da se z izplačevanjem penzije ne sme pričeti, dokler ni gotovo, da se glavna kontrola ni pritožila, je do cela proti zakonu — krivica, ki naravnost vpije po čimprejšnji odpomoči. Ako bodo zanaprej šč predjemi na penzijo ustavljeni, odnosno-zavisni od milosti ali nemilosti, od česa naj upokojenec in njegova rodbina živi, morda mesece in mesece?! Neverjetno je, kaj se v nekaterih glavah, ki vedrijo in oblačijo v naši državi, vse rodi, da se pač tirajo ubogi uslužbenci in njih rodbine do obupa! Kaj taki mogotci neki mislijo? Dokler je uslužbenec aktiven, ne more izhajati s prejemki, torej ni govora o tem, da bi da! kaj na stran. Ko se upokoji, prenehajo ti dohodki, ee ne dobi takoj pokojninskih, in je naenkrat brez sredstev, s svojo družino vred izročen poginu. Naj si že zapomnijo izvestni ljudje, da pošten uslužbenec živi le od svojih službenih pristojbin in da mora tem dodati še zasebno premoženje, če ga ima, kar pa je silno redko. MI smo bili strogo vzgojeni in nismo poznali riobičkanosnega udejstvov.mja v državnem poslovanju. Komur je bilo kaj do ugleda, se jo ludi izogibal dolgov, tak ni va- jen, ne zmožen, da bi beračil za posojila ali kredit. Jasno je, da v prejemanju dohodkov ne sme nastopiti nič presledka, če ne se uslužbenec spravi v največjo zadrego. Tako je tudi zmerom bilo; za mesec, s katerim je bil kdo upokojen, je dobil še plačo, prihodnji mesec pa že pokojnino. Enako določa tudi zakon o civil. uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, člen 152., poslednji odstavek, da teko pokojninski prejemki od prvega dne prihodnjega meseca po onem mesecu, v katerem je bil kdo upokojen, odnosno v katerem je sploh nastopil primer, po katerem se odreja pokojnina. Tudi nikjer ni govora o tem, da more izplačevanja ovirati event, pritožba glavne kontrolo; to bi bila tudi lepa reč! Glavna kontrola ima časa do pritožbe dva meseca — istotako prizadeta stranka (uslužbenec) — misli se lahko, da rabi državni svet več mesecev do razsodbo — vso to dolgo dobo naj pa živi prizadeti uslužbenec od samega zraka, če ne more, naj pa umrje, saj prihrani državi penzijo! Skladno s pravkar navedeno določbo novega uradniškega zakona odreja tudi zakon o državnem računovodstvu v členu 124., da se i pokojnine izplačujejo začetkom vsakega meseca za mesec, ki nastopa — torej ne šele po mesecih ali celo letih! Skrajni čas je že, da se zganejo stanovska društva, na mestu bi tudi bilo, da oblastva predočijo centralnim organom, da je tako postopanje več kot nedopustno. Vsakemu prizadetemu pa je priporočati pritožbo na državni svet. — Poročil se je gospod poslanec Josip Gostinčar z gdč. Faniko Bizjakovo iz Vižmarje v. Bilo najsrečnejše! — Somišljenike, ki so prejeli od nas v razprodajo koledar Kmetske zveze, prosimo, naj nam vrnejo eventuelno preostale izvode, da moremo postreči drugim. — Tajništvo JKZ. — Knjigo Družbe sv. Mohorja so do- tlskano in so prično čimprej razpošiljati. Nekoliko zakesnitve jo povzročil koledar, ki jo v dvobarvnem tisku. — Cerkev Marije Pomoč, na Rakovnika. Od neva posvetitve do danes se je okrog cerkve in v cerkvi ter v kripti še vedno delalo. Upostavila so sc visokeumetniška okna, postavila sta sc zadnja marmornata stebra pri velikem oltarju dozidal se je stranski vhod z dohodom na pevski kor; sedaj se postavlja marmornati del dveh stranskih oltarjev a prihodnji teden se dopolnijo še marmornate pregraje pri kapelicah in se vzidajo mozaiki v prižnico ter kropilniki ob glavnem vhodu. Rczbarije, ki so še potrebne za ciborij in za nastavke stranskih oltarjev, sc izvršujejo in bodo do praznika sv. Frančiška Šaleškega že gotove. Tedaj bo prevzvišeni gosp. knezoškof slovesno posvetil še tri oltarje in bo cerkev v bistvenih delih dovršena. — Kako jo pa s stroški? Stavba stane nekako tri in pol milijone dinarjev, ali 14,COO.OCO kron; devet milijonov je plačanih, pet milijonov kron jc pa —• dolga. Salezijanci se obračajo na dobra srca, da jih i nadalje podpirajo pri njihovem bogu- in mladinoljubnem delu. — GoršiC toži. Pred kratkim smo ugotovili, da je načelnik oddelka za socijalno politiko v Ljubljani, g. dr. Goršič potvoril sklep stanovanjskega sodišča, vsled česar je bil po bivšem ministru za socialno politiko ukinjen drugi senat stanovanjskega sodišča pri oddelku za socialno politiko v Ljubljani. Čujemo, da je radi te naše ugotovitve g. dr. Goršič vložil tožbo proti našemu odgovornemu uredniku in tudi proti sodnemu svetniku g. dr. Gradniku, ki je bil član drugega senata stanovanjskega sodišča. Mi nismo prejeli v tej zadevi od dr. Gradnika nikake informacije, zalo je stvar okusa g. dr. Goršiča, če toži poleg našega odgovornega urednika tudi g. dr. Gradnika. Za svojo ugotovitev nam bo mogoče pred sodiščem doprinesti dokaz resnice, ker upamo, da bo naš odgovorni urednik še dolgo živel in se g. dr. Goršiču ne bo radi smrli našega sedanjega urednika posrečilo izmuzniti se iz tega procesa, kot se mu je to vsled smrti našega bivšega odgovornega urednika g. Mihaela Moškerca, katerega je preganjal pri tukajšnjem deželnem sodišču državni pravdnik na ovadbo g. dr. Goršiča. Stol sedmorice jo obsodbo proti našemu bivšemu odgovornemu uredniku g. Moškercu v zadevi g. dr. Goršiča razveljavil in zadevo odpravil v ponovno razpravo in razsojo na okrajno sodišče v Ljubljani ter izrekel, da je dokaz resnice, ki ga je g. Moškerc ponudil po svojem zastopniku g. dr. Brejcu, dopusten. V razlogih sodbe pravi stol sedmorice dobesedno: >V razsodbi je ugotovljeno, da je inkriminirani članek zato žaljiv za g. dr. Goršiča, ker da ga dolži podkupljivosti in pristranosti v uradu. Članek naj vsebuje torej obrekovanje (kleveto) v škodo dr. Goršiča po drugem odst. § 104 srb. k. z. Ko bi obveljala braniteljeva trditev, da so resnične okolnosti, ki so navedene v članku, bi izginilo obrekovanje, vsebina članka bi ne bila kazniva, za prestopek iz Čl. III omenjenega zakona bi manjkala dejanska podlaga. Brani- telj je navajal, da bo gospa Čopova pričala, da jo je g. dr. Goršič vprašal, je-li voljna dati (za stanovanje) nagrado, veliko nagrado; major Cop pa, da bo pričal, da mu je g. dr. Goršič, ko mu je bil Cop, potrkljaje po svojem žepu, pripomnil: »Gospod doktor, te korupcije imam zadosti«, prepaden odgovoril: »Gospod major, tega (zahteve od Gospe Čopove) vendar ne boste izrabili?« Ti dve suhi dejstvi nudita pač trdno podlago za pravično presojo vsebine članka. Stvar sodbe bo, da oceni vse posameznosti in ugotovi istovetnost nagrade, o kateri je pisalo v članku, z ono, ki so jo morda imeli v mislih dr. Goršič, gospa Čopova in major Čop. Ob pravilni vporabi zakona ni smel sodni zbor nikakor vzkratiti obtožencu dokaza, ki ga je bil predlagal bra-nltelj, ko je jasno, da more uspeh dokaza odločilno vplivati na sodbo o krivdi ali vsaj utemeljiti uporabo prvega odstavka § 104 d srb. k. z. — Žepni koledar naše Kmetske zvezo prodajajo v Ljubljani Jugosl. knjigarna, Prodajalna K. tisk. drašiva (Ničman), Nova Založba (Kongresni trg), trgovina Ažman (Šolski drevored), in trgovina Gajšek (Sv. Petra cesta). Cena Din 10. Kdor si ga še ni nabavil, naj seže takoj po njem. — Razglas. Dne 1. decembra 1924 bi se moral vršiti v Kranju letni semenj. Ker je pa tega dne narodni praznik, se semenj vrši naslednji dan, to jo v torek, dne 2. decembra 1924. — Mestno županstvo Kranj. 7187 — Staroznana ».vonarna »Strojnih tovnron in livarcu d. d.< v Ljubljani je oddala v zadnjem času na vse kraje naše domovine veliko množino krasnih, v vsakem pogledu prvovrstnih bronastih zvonov. Od vseh mnogoštevilnih naročnikov je zvonarna prejela zeio laskave zahvale in priznanice, ki so v zvonarni, Kar-lovška cesta 1, na vpogled vsakomur. V zadnjih časih so dobili nova zvonenja iz te zvo-narne med drugimi tudi: Dobrna, Kozje, Studenec pri Sevnici, Gradac v Beli Krajini, Sen-ta v Bački, Vladimirovac, Srpski Aradac, Straža in Novoselo v Banatu, Stara Pazova, Golu-binci, Vukovar, Sombor in dr. Mnoga nova naročila so v delu. Ta naša največja in najstarejša zvonarna dobavlja zvonove v kratkih rokih po konkurenčnih cenah in postreza interesentom s katalogi, ceniki in proračuni. — Strossmaycrjev muzej. Jugoslovanska akademija znanosti iu umetnosti v Zagrebu je sklenila, da uredi v prvem nadstropju Strossmayerjove galerijo Strossmayerjev muzej, v katerom bo zbrala vse predmete, ki spominjajo na velikega pokojnika. — Španski honorarni konzul v Zagrebu, Vladimir Arko, je dobil te dui od belgvajsko vlade excquatur. — Za zgradbo novo stolne cerkve v Splitu. Split doslej nima prave stolnico ter služi kot stolna cerkev Dioklecijanov mnvzolej. Cerkev je premajhna in sploh ne odgovarja zahtevam svojega namena. Sedaj je uvedel don Frane Bulič akcijo za zgradbo novo stolnice v Splitu in uaiel povsodi najugodnejši odziv. — Požar na Codešiču pri Skorji Loki. V sredo 19. nov. je nenadoma ob 9. dopoldne izbruhnil požar v hiši g. Jakoba Eanta št. 63. Takoj jo bilo vse v plamenu. Zgorolo je vso seno, protje, hišna oprava. Škodo jo nad 6U.OOO kron, posebno vsled zelo nizke zavarovalnino. Precej škode trpi tudi Fr. Berčio ln A. Porenta. Vsa čast gasilcem posebno godeškim, ki so takoj prihiteli ln tako rešili vsaj spodnje zidove. Hvala pa tudi drugim vaščanom iz Godešiča In Reteč, ki so pomagali, Kako jo nastal požar, so ne ve. — Priporočljiv mizar. Mizar Karel Hohv san iz Dev. Marije v Polju je podjeten obrtnik. Ze delj časa ga je sodišče zasledovalo rudi goljufije. Med tem časom mu je pa izročil Pavle Pavčič precejšnjo množino črešnjevega lesa z naročilom, da mu iz njega napravi pohištvo. Ilolsan je pa les prodal, ter s tem Pav-čiča oškodoval za 2000 Din. Včeraj so ga aretirali. — Neprevidnost. Povsod je priporočljiva previdnost, toda vse preveč se je omalovažuje. Hlapec Martin Panin v žrebčarni na Selu je obračal in premikal voz, kakor se je izkazalo, precej nerodno. Pri tem ga je sunilo v trebuh tako močno, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Velik požar v Belini. V Belini je pogorela velika trgovina Riste Vršiča. Škode je nad 400.000 Din, zavarovalnina znaša 225.000 Din. — Pozor! Od ministrstva zn trg. In obrt konces. krojna šola, Židovska ul. 5 sprejema učonko in učenco k tečaju za zamudnike dii 25. t. m. Vpisovanje celi dan. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših krojev za krojače in šivilje. — Božena Kopačeva, soproga akad. slikarja in profesorja risanja Franja Kopača v Kranju, je otvorila umetniški atelje za narodne in moderne vezenine. Domače podjetje toplo priporočamo. Opozarjamo na današnji oglas. — Kadar Vas t grla žge oziroma p«če, pijte Radensko vodol RAZGOVOR DIJAKOV — »UJEDINJENIH PEVCEV«. Dijak A: Zakaj se ne bomo več učili latin-ščine, ampak bomo 2 uri na teden peli? Dijak B: Zato, da pridemo na nižino ali niv3 vseh tistih Jugoslovanov, ki ne znajo nič pametnega povedati, pa tulijo v cekinov rog. Dijak A: Jaz pa sem mislil, da bi se morali raje 2 uri na teden učiti šivati opanke, ker nosijo jugoslovanski kačaki opanke. Predno kupite Miklavžev dar oglejte si TEKSTILB AZAR! Prekmurje. zn Mitažguo in božično prodojo. Sortiment modnega blaga, Sovijotov in sukna primernega za Miklovževa in boJiCnn darila po Din. 22-—. 30-—. 35- , 40-—, 45—, 60-—, 55—, f>0—, 60-— in 70— za mtr. nudi Oblažiinica m S!ovenilo LJUBLJANA, Miklošičeva c. 7 6e enkrat patronhtske razmere. Članek s tem naslovom v »Slovencu« je različno učinkoval. Kleklove «Novlne« so pisale: «V »Slovencu« številko zadnje nedole je nekdo pod goni jim naslovom spametue, modre vrstice nnpisao. Pisec točno pozna nesrečno zadevo cerkvenih patronatov. Za rešitev priporoča jedino dober I pravičen način. No trebo več razprav ali posvetovanj. Tak samo naj verski i agrarni minister rešita zadevo patronatov in puuktum.« Grofe-patrone pa je v živo zadel. To ni nič čudnega. Tudi iii nič posebnega, čo se je g. Sz. postavil na stran grofov, dasiravno mu je njegov patron že za 4 leta dolžan drva. Da ima pisca dotične-ga članka za komunista, s tem samo dokumentira svojo miselnost. A čudno je, zakaj se patroni vedno sklicujejo na agrarno reformo. In kjub tej so silno bogati, ker drugače no bi mogli denarja nalagati v Inozemstvu in kupovati paromlinov, ali pa graditi hiš ln dragocenih plotov, kakor n. pr. v D. Lendavi, kjor je bajo knez naročil oskrbniku, da mora vse dohodke vporabiti za melioracijo Itd., četudi nepotrebne, samo da država ne bo preveč dobila. V Prekmurjn je navada, da očo razdeli zemljo med svoje otroko. ln tako so je zemlja vedno delila, dokler vsled silno naraščujočega števila prebivalstva niso končno nastali skoro sami mali posostniki z 2—5 oralov zemlje. Ti so bili že vedno navezani un tujo, grofov* sko zemljo, katero jim jo veleposestvo tudi za časa staro Ogrsko dajalo v najem (arendo), seveda ne toliko kakor zdaj, ko so pod agrarno reformo. To torej no moro biti pravi vzrok, da se patroni branijo skrboti za popravila cerkva. Edini pravi vzrok, go-spodjo grofi jo pač ta, ker so to cerkve ln župnišča v Jugoslaviji. Ko bi bilo Prekmur-jo pripadlo Ogrski, so menda no bi tako trdovratno branili izpolniti svojo dolžnosti. Saj so vendar obogateli iz zemlje, ki jo imajo med osovraženimi «vendi«. k Poučna paralela. Avstrijski Nemci Imajo na vsako našo pritožbo zaradi koroških Slovencev vedno pri rokah izgovor, češ koroški Slovenci sami hočejo nemške šole, sami so zadovoljni z vsemi razmerami Koliko jo vredna taka volja iu zadovoljnost narodne manjšine v deželi, v kateri neomejeno vlada gospodujoči narod, so najbolje vidi na Češkoslovaškem. Ista graška »Tagespošta«, ki je šo te dni priobčila članek o zadovoljnih koroških Slovencih, opisuje 21. t. m. razmere med češkoslovaškimi Nernci sledeče: Nemški poslanci si morejo izkričati pljuča o zatiranju nemškega šolstva ln nemškega jezika ali o zvijačnem Izvajanju zemljiško reforme. Kljub temu ne morejo preprečiti, da ne bi velike trume nemških otrok obiskovalo čeških šol, ker Z.4 JESEN ' ZinO 50 VSE NOVOSTI ifillfUSU SMKN/f? LCJiiEH CC"VEKCOKmetski koledar«. Njih glasilo »Kmetijski listi piše s tako ostudnostjo o vsem našem, da ne sme noben naš mož podpirati ničesar njihovega. Odgovor na vse ogabne napade naj bo ta, da poagitira vsak naš somišljenik za žepni koledar naše Kmetske zveze. Cena Din 10. Naročite ga v Ma- Iriboru, Aleksandrova cesta, tajništvo SLS. š Nova delavnica za popravila pisarniških 6trfojev v Mariboru. Lastnik znaue Prve specialne trgovine s pisalnimi stroji ln pisarniškimi potrebščinami gospod Ant. Rud. Legat v Mariboru je v zvezi s stro-kovnjaškm mojstrom svojo podjetjo razširil s priklopitvijo spocialne delavnice za popravila pisarniški hatrojev. Iz tega vzroka ee je tudi izpremenil naslov tvrdke in so glasi podjetje v bodoče: Ant. Hud. Legat & Co„ Prva specialna trgovina s pisalnimi stroji in s pisarniškimi potrebščinami, specialna delavnica za popravila pisarniških etrojev, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice! Ta nova delavnica nudi svojim odjemalcem čisto posebue ugodnosti. Je namreč v prijetnem stanu za čas popravila takoj, brezplačno posoditi prvovrsten nadomestni pisalni stroj. Delavnioa je moderno urejena in se nahaja v poslopju Ant. Rud. Legatove strokovne šole za strojepisje in stenografijo. Nastavljeni so samo prvovrstni, šolani specialni mehaniki za pisarniške stroje. Dober glas dosedanjega podjetnika jamči za reelno in takojšnjo postrežbo pri zmernih cenah. š Greinij trgovcev v Celju naznanja, da se Andrejev sejm, kateri se običajno vsako leto vrši dno 30. novembra, preloži letos na 2. decembra. V nedeljo 30. novembra in na državni praznik dno 1. decembra ostanejo trgovine ves dan zaprto. iz Belgrada prihaja vest, da se že vrše priprave za vpoklic rekrutov in vojni minister bo v kratkem izdal odlok, da se imajo rekmti pozvati v prvi polovici meseca februarja 1025 na odsluženje kadrovskega roka, torej v času najhujše zime. Letošnje leto je umrlo samo v ljubljanski vojaški bolnici v času cd februara do junija okol\ 150 rekrutov na posledicah raznih bolezni^ katere so si nakopali ob priliki letošnjega vpoklica v mesecu februarju. Bili so dnevi, ko so po dve ali še celo po tri tuke žrtve ležale v bolniški mrtvašnici na mrtvaškem odru. Vse to pa ni v stanu spametovati naše generali tete ln tako nemeravajo tekom prihodnjega februarja zopet ponoviti igro s človeškim življenjem naših sinov. Kaj je tem gospodom mar, če postane nekaj stotin mladih človeških življenj žrtev njihovih nepremišljenih naredb? Vojni minister dobro ve, da nima rekrutov pozimi v kaj obleči, ker nima ne perila, ne obutve, rjuh Pa že sedaj vojaštvo za zimo nima in ie radi tega izdana naredba, (la naj pozimi spita po dva vojaka pod eno odejo, a kljub tem žalostnim nedostatkom, kateri menda niso v nobeni drugi armadi mogoči, sj izmišlja vpoklic rekrutov sredi najhujše zime. Ali naj res postane vojaška služba v jugoslovanski armadi strah in trepet staršev in njihovih sinov? V pni polovici računskega leta so zapravili ves denar, kolikor ga je bilo zahtevanega in od parlamenta dovoljenega za celo leto, sedaj naj pa postanejo žrtve tega brezmejnega in brezvestnega zapravljanja ljudskega denarja še naši si-novi? Do tega ne sme priti! Neprekosutvl so le EKCELLA šivalni sfr©|i. NodoicSnl v kosstrokelji la ma. terijaJu. Izredno nitk« cena. Oglejte si Jih pred nal:npom. I. GOREČ. IfiiMloiia P«1»S» Ljubljanske kreditna htak« f Volivni imeniki za narodno skupščino so na razpolago vsak dan od 9.—-12. ure dopoldne in od 3.-7. ure zvečer v tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Ker je šo mnogo naših somišljenikov izpuščenih iz volivnega imenika, prosimo, naj se vsak naš somišljenik pravočasno prepriča, če je vpisan. V tajništvu se dobe vse informacije glede vlaganja reklamacij. Opozarjamo, da bo tajništvo SLS poslovalo tudi danes v nedeljo od 9—12. dopoldne in od 3.-7. zvečer, tako da si lahko ogledajo volivne imenike tudi tisti, ki jim je to med tednom nemogoče. JUNAŠKA ŽENA! Ali ne zasluži tega pridevka učiteljica, ki je celih 45 let vdano ln zvesto služila Soli in domovini, ki je to dolgo dobo živela edl-nole svojemu lepemu poklicu in vzgoji mladine- Taka «mulier fortis« _ junaška žena — je gospa Frančiška Zemme, ki so je včeraj poslovila od priljubljenega ji službenega torišča ua šentjakobski šoli, kjer je nazadnje kot ravnateljica vzorno vodila I. štirirazredno dekliško meščansko šolo. Vprav prod 45. loti je položila prvo službeno prisego in zdaj se polna zaslug pred Bogom in pred svetom poslavlja. Ga Franja Zemme je bila učiteljica-ravnateljica, ki jo značijo naslednje vrline: vzorno krščansko življenje, točnost v službovanju do tenkovestno-sti, (do zadnjega je bila dannadan prva in poslednja v šol. poslopju in vedno na mestu), uslužnost in ljubeznivost do kole-ginj, prijaznost združena z odločnostjo in resnostjo napram gojenkam, občudovana skrb za lepo vedenje in življenje ter za napredek učenk, modro vodstvo in umevanje — doseči vsak čas soglasje in složnost med učiteljskim zborom. Vse to in še marsikaj je povzročilo, da je bilo slevo zares težko in ganljivo. V ozaljšani učilnici se je zbral učiteljski zbor iu izvoljeno zastopstvo dovoterik razredov meščanske šole. Gojenka M. šusteršič-eva je sestavila in govorila v slovo to-le poslovilo: Blagorodna gospa ravnateljica! Dovolite, da Vam v imenu vseb svojih součenk izrazim čuvstva, ki prevevajo naše duše, ko odhajate od nas in nas zapuščate. Jesen za jesenjo so se odpirala šolska vrata za nas. Plahi obrazi, vznemirjena srca so prihajala v te prostore. Tn pa jih je pričakovalo materinskoskrbno srce, dobrohotno vsem. Bile smo kot mlade cvetke, ki v ros-nem jutru odpro očesca in iščejo solnca, luči, toploto. Dan za dnem, leto za letom ste prihajali kot skrben vrtnar med nas, p r i -1 i v a 1 i dobrih naukov, rvali plevel, uravnavali, kar je bilo krivega, vse pa z ljubeznijo, ki je ogrevala nasa srca. Koliko lepih naukov ste vcepili v naše duše! Vsaki izmed nas ste bili skrbna, ljubeča mati; blagor vsake poedine izmed nas Vam je bil pri srcu kot rodni materi. Leto za letom ste odpuščali deklico v svet* deleč jim ob slovesu lepe spomine na pot v resno življenje. A vaša skrb ni mirovala. Vaše budno oko in skrbno srce je spremljalo vsako posebej, ra-dovalo se sreče, tugovalo z nesrečnico, ki ste ji bili tolažnica in pomočnica v sili. Neuslišana ni odšla od Vas nobena, ki se je zatekla k Vam. Rod za rodom je izhajal iz Vaših rok v življenje. Koliko pa ste izkazali dobrot, ki nam niso znane! Ve pa zanje nebeški Oče. Ne moremo Vam povrniti Vašega truda, požrtvovalnosti in ljubezni, zato pa prosimo, da Vas za vse to nagradi tisti, ki je večna Ljubezen in Dobrota. Naj bodo Vaša leta polna miru in sreče! Le skromna želja kipi ob slovesu iz naših src: Ne pozabite nas, najmlajših svojih učenk, ki bomo v svojih srcih ohranile globoko hvaležnost in ljubezen do Vas, svoje dobrotnice. Ohranite nas v lepem spominu- Bog Vam plačaj vso ljubezen! V imenu učit. zbora je izpregovorila vrsto toplih priznanj tovarišica gdč. M. Mladič-eva. Naglašala je naslednje stvari: Težka je ločitev, a ublažena, je z za-vestjo, da ste. g. ravnateljica, na svojem mostu pomagali tisočerim naprej in navzgor, da ste izkazovali le ljubezen učenkam in učiteljstvu, ljubezen nesebično, potrpežljivo, neumorno, materinsko. Vsa dela so zapisana v hvaležnih srcih, pa tudi v zlati knjigi našega Gospoda in Sodnika. — Prav posebno so Vam zahvaljujemo, da ste nam bili tako vzorna, vestna in prijazna predstojnica... Kadar so razburkani valovi različnega mišljenja trčili drug ob drugega, jih je znala pomiriti Vaša spravljiva beseda. Kadar se nas jo lote\ala maloduSnost radi preobilnega zaposlonja ali radi neuspo-ha pri mladini, kadar so bili živci posamezne kakor prenapeta struna, — Vaša tolažba jo tudi v takih slučajih uspela iu zalogla... Želim, da bi turli me vso s teko mirnim srcem, tako jasnim čelom kakor Vi, g. ravnateljica, mogle gledati v preteklost in v prihodnost, kadar bo prišel čas slovesa tudi za nas. — Vas, gojenke, pa naj spremlja na pot v življenje spomin na blago žono, ki jc žrtvovala svojo mladost ln leta svoje kreposti samo mladini. Bog plačaj njeno delo in njeno ljubozen- Gospa slavijenka se je vsa prevzeta od ganotja iskreno zahvalila za krasne darove in za lepo priznanje, ki jo prišlo iz hvaležnih src. Priporočala je gojenkam, uaj ostanejo dobre ter naj so vztrajno trudijo za dober napredek. Maj spremlja blago ravnateljico v tiho življenje zavest, da ni pretirana laskavost, marveč! odkrita resnica, kar je slišala. Plačilo Pa ji je zagotovljeno v svetopisemskih besedah: Tinti, ki so jih mnogo poučevali v pro-vičnosti, se bodo svetili kakor zvezde nn. vm večne .Vuv: — (Danici XII, 3.) A. C. lj Protestni shod zoper prepoved dijaških kongregacij, napovedan za danes popoldne ob pol 5. v Unionu, se zaenkrat no vrSi, ker je Šolska oblast dala zagotovilo, da so ta odlok na Slovenskem ne bo niti objavil niti izvajal. Dobro! Mi pa zahtevamo z istim pra\ oni, da se ne izvaja tudi na Hrvatskem! Enaka pravica in svoboda verske vzgoje povsod! O tem bomo, če bo treba, še govorili. lj Protizakonita sestava sedanjega stanovanjskega sodišča ljubljanskega. Prejeli smo sledeči dopis: V vašem cenj listu so pred kratkim opozorili pritožniki v stanov, zadevah g. velikega župana, da js ostal član stanov, sodišča g. Matej SuhaČ, prejšnji višji komisar pri soc. politiki, ki je bil pred meseci upokojen in je tudi" že razrešen službe. Izrazili so mnenje, da so odloki stanov, sodišča vsled tega nezakoniti. To naziranje je povsem utemeljeno in se Ie čudimo, da nadrejena oblast trpi še vedno to stanje, Id ga je ustvaril očividno samo sedanji načelnik soc. politike dr. Goršič, ker mu je najbrže mnogo do tega, da se dr. Suhač ne razreši tudi kot član stanov, sodišča. Zakon, in sicer čl. 43 novel, pravilnika določa glede ustave stanov, sodišča sledeče: Predsednik in člani teh sodišč morajo ali imeti kvalifikacijo za svetnike rednih sodišč ali pa morajo biti državni uradniki z dovršeno pravno fakulteto. Dr. Suhač pa ni več državni uradnik niti nima kvalifikacije sodnika rednih sodišč. Stanov, sodišče je toi-ej sestavljeno proti zakonu in so vsled tega vsi odloki nični. Proti vsem odlokom tega sodišča se bo torej lahko z uspehom uveljavljala ta ničnost pred upravnim sodiščem. Drugo vprašanje je seveda, kdo bo odgovarjal za vso škodo, ki nastane prizadetim strankam vsled omenjene prof i zakonito; ti. lj Ata. Včeraj zvečer so sc ata zelo svečano oblekli. Najprej so zlezli v lop, dolg kožuh, eeht Biber, bitte sehr, potem so vtaknili glavo v cilinder, roke pa v kosmate ro-kovice, eeht Hirscbleder, versteht sieb. Tako zavit in dobro zavarovan proti nezgodam s streh so jo mahali ganz slramm und jugend-lich na Martinovo cesto. Gospod, ki ko sedaj za Topolavea, so se atu globoko poklonili in jih spremili v zadnjo sobo z besedami: Že Čakajo! Za mizo sta res žo sedela dva gospoda, eden velik in širokopleč, drugi pa bolj suhljat. Ko so ata prisedli. so pristopili k mizi gospod, ki so sedaj za Topolavea, tn so rekli: «Kaj pa bo danes dobrega? Imamo...« — «Danes bomo volili,« so segli ata v besedo, evolili bomo!* — «Žerjava, kaj ne?« — so rekli gospod, ki so sedaj za Topolavea. «Kaa-koo?« — so zategnili ata, «tega? Kaj pa naj z Žerjavom? Ali je to naprednjak? Ali je on koncentriran, a? Mi bomo pa koncentrirani! Also, najprej kaj dobrega, preduo volimo!« «Košček pečenke, mogočo, čisto koncentrirano? Pa malo zeljčka zraven, lopo popoprane-ga, ganz national und sozial?.r — «Ja, ja, ja. dobro, dobro,« so hiteli ata, also Schweiu-brateu, ja, aber ganz konzentriert,, pa malo zeljčka, ganz sozial und spezial, ja.« — Črno dekle, ganz konzentriert, je naročilo izvršilo fii in prompt. Ko so pa ata skoncentrirali pečenko z zeljckom v svojem želodoku, so naroČili nekaj onega, der was is ganz spezial in začeli svojima tovarišema govoriti tako: «Also, mi bomo volili! Napredno, seveda, das versteht sick. Ker nas je pa bolj malo, so moramo koncentriratL Zato predlagam, da se koncentriramo — živijo! (Vst trijo trčijo in lzpijejo). Also koncentrirati se moramo, čo ne bo zguba. Mi smo vsi napred-njaki — živijo! (Vsi trijo — kakor zgoraj). Ko bomo pa koncentrirani, bomo volili — živijo! (Vsi trije — kakor zgoraj). Mi homo torej vsi volili napredno — živijo! (Kakor zgoraj). Sedaj smo torej koncentrirani - živijo! (Kakor zgoraj). D;j bomo pa še bul j koncentrirani, predlagam, da gremo Se zntn Maček, dem weltbertihniton tam za vodo --živijo! (Kakor zgoraj.) Tn gospod.i p so w koncentrirali beitn Mrirok, dem weltbnriihm-tan že tako dolgo, du so skoraj gotovo koncentrirani šo danes. lj Miklavžev večer v Lnionu rit: bo nudil zabave in rm-edriJa samo obrofičera, temveč tudi odrasli bodo razočarani r.nd prekrasno režijo te prireditve. — Lahko se pa tudi zgodi, komur ni namenil darov Miklavž, da ga doleti sreča in se spomni nanj Laket-brada, kateri jo Se vsako leto uspešno tekmoval z darili Miklavža. lj Miklavževa razstava. Opozarjamo ponovno na Miklavževo razstavo in razprodajo raznih otročkih oblekic, čipk in drugih ženskih ročnih del po globoko znižanih cenah na državnem osrednjem zavodu za ženski dom-jci obrt na Turjaškem trgu (5, II. nadstropje. lj MarijoiiRtno gledališče. CcSkoslov. Obec v Mar. domu v Ljubljani igra danes: RudcSa kapica«. Začetek točno ob "bo, | Pismo maloverujočemu«, ker tvorijo filozofsko podlago vsega mladinskega stremljenja, ki se zbira okrog >Križa na Goric. Oba, Čibej in Terseglav, se pečata z glavnim problemom mladinskega gibanja, z verstvom in etiko, tako da se Terseglav predvsem ozira na verstvo, Čibej pa na etiko. Oba čisto pravilno dokazujeta, da sta verstvo in etika kardinalni točki obnove naroda in človeštva. Na verskem in etičnem polju je treba zmate-rializiranemu človeštvu novega hotenja, ki bo zajemalo iz polne duše, neposredno iz tistih virov božjih, ki je po niih Absolutnost v ved-nem stiku z ustvarjenim bistvom. Sovražnik takega notranjega globokega stvariteljnega življenja je moderni intelektualizem in z njim se nujno družeči materializem. Zato Ireba odkriti na tem polju nove vrednoto, ki bodo premagale enostransko intelektualno, racionali-stično kulturo s kulturo ljubezni. Ne razum, temveč ljubezen mora imeti primat pri verstvu in etiki. S temi zadnjimi trditvami se poslavljata Čibej in Terseglav na stališče nove filozofije verstva, ki uči samonikle verske in etične akte, ki ne temeljijo v bitju, kakor dokazuje skolastika, temveč v posebnih verskih in etičnih vrednotah. Da moremo prav pojmovati in doživljati versko in etično življenje, moramo ga pojmovati ne kot kako suhoparno razumevanje metafizičnih realitet, temveč kot: razumsko čutenje« realnih verskih in etičnih vrednot. Poudariti moramo, da Čibej in Terseglav popolnoma pravilno ocenjujeta sedanji versko-tulturni položaj, ki je po njem z enostranskim povdarjanjem intelekta človeštov zašlo na stran pot — tudi skolastična filozofija v reformacijski dobi! —, vendar pa mislim, da sta šla Čibej in Terseglav predaleč, ko ločita v zmislu moderne fenomenologične filozofije med bijem ln vrednoto (Sein und Wert) in dajeta v nekem zmislu celo vrednosti prednost pred bitjem. Za pravilno fundiranje novodobnega verskega in etičnega čuta, kakor se izraža v mladinskem gibanju, zadostuje skolastična filozofija o bitju (Sein), sicer ne v poreforma-cijski enostranski obliki, pač pa v novoskola-stični obliki, katere glavni predstavitelji so Kleutgcn, Newman in v novejšem času Anglež W. Ward; za njimi gredo najnovejši nemški filozofi A Dempf, Kracauer, G. Wunderle, pravzaprav tudi versko-filozofična zistema R. Ottona in Ernsta Troeltscha. TI novoskolastiki učijo, da je treba izpopolniti skolastiko, ki je »filozofija objektivne vere« s filozofijo »subjektivne vere«. V filo-tofiji moramo ločiti med teoretičnimi, splošno-veljavnimi zakoni verskega deja »na sebi« in med konkretnim, empiričnim verskim udej-stvovanjem; ločiti moramo med takozvanim »naravnim« mišljenjem, verovanjem, hotenjem, ki je »osebno«, čustveno, vzhičeno in med »refleksivnim mišljenjem o verskih aktih, dejih, ki pa mora biti vedno teoretično »neosebno?, »stvarno«. Če Newman ne najde Boga potom refleksivnega mišljenja, temveč bolj potom nekakega razodetja v verski spreobrnitvi, >naravni indukciji«, spoštljivi in hrepenenja polni čustveni dispoziciji, bo to približno isto. kar mislita Izraziti Čibej in Terseglav in z njima vred Scheler, Landsberg i. dr. s čutenjem in spoznanjem posebnih verskih in etičnih vrednot. čibeju in Terseglavu moramo prostodušno priznati, da mora biti verstvo predvsem »naravna indukcija«, doživljanje »celega človeka« {Terseglav), ne s-amo razuma, živ, vitalen ia pretresujoč stik z Bogom., ne eamo »zavest« i abstraktnih pojmov, vendar pa mielimo, da j nam ni treba ahto predpostavljati poleg do,-o- j danjega skolastičnega >>bitja« (Sein) še posebne verske, etične vrednote (Werte). Mislim, da se da Terseglavova in čibejeva misel <» nasprotstvu med bitjem in vrednostjo (Sein und Wert) združiti z Newmanovim zistemom o »naravuenu verskem in življenskem doživljanju (implicit reasoning) in refleksivnem, teoretičnem mišljenju o veri in življenju (ex-plicit reasoning). Vsekakor pa je Terseglavova in Čibejeva teorija o verskem in etičnem življenju vsega upoštevanja vredna ter odpira modernemu abstraktnemu, v svojo omejenost 'zaprtemu človeku nove. uedogledne razglede v duševne sfere. Zato ne moremo s tega stališča dovolj ceniti zaslug, ki jih ima Križ na Gori ne samo za obnovo našega mladinskega naraščaja, temveč, tudi za obnovo celotnega našega verskega in kulturnega življenja. Dr. J. Jerai. pr Dr. Ivan Robida: Rožo ob poti. Dramska pesnitev v petih slikah. — V okvirju moderne ! dramske književnosti se zdi dr. Robidova dram- ! ska pesnitev kot šopek modrega španskega bezga v vazi klasičnih oblik. Dejanje > Rož ob poti-.- je sledeče: Lucija, hči ljubljanskega meščana Škofa, ljubi mladega, grofa Andreja Mo-druškega ter postane nezakonska mati. Lut:-jina mati, Cecilija, veruje v ljubezen grofa Andreja, oče Lucijin, kot zaveden meščan sovraži plemiče in vidi v naprej nesrečo hčerino, umrje pa predno sc ivzši I.ucijina usoda. Ko izve Lucija, ki se skriva z nezakonskim otrokom na Fužinah pri Ljubljani, da se je grof Andrej pravkar poročil z drugo, skoči v valove Ljubljanice, hoteč se utopiti, utone pa le njeno dete, njo samo rešijo. Obsodijo jo kot deto-morilko na sramotnem kamnu ljubljanski dva-najstniki na smrt, mestni sodnik Luka Novak zlomi nad njo palčico. Zadnjo noč, predno jo peljejo na morišče, obišče jo v ječi pod Trančo krvnik Emilijan in jo snubi; po starem običaju bi bila rešena smrti, če vzame krvnika. Za Emilijanom pride v ječo Lucijin mladostni prijatelj France, hoteč jo rešiti z begom iz ječe ter jo poročiti. Lucija odkloni oba, kajti svoje življenje je darovala Andreju. Umrla je za svet in si želi umreti. Na morišču na FriSkovcu prikaže se v zgodnjem jutru France. Ko pripeljejo straže in sodniki, ki jih spreraljajd spo-korne bratovščine pojoč --Dies irrae«, na morilce Lucijo, pade krvniku Emilijami meč iz rok, ker ga je premagala ljubezen, vsled česar sam zapade smrti. V Francetu izbruhne divja strast obupa in ljubosumnosti, zahode j Emiliiana in pa sebe. Pojavi se opatica iz Mekinj, Marija Agata Mira, sorodnica grofov Mo-druških, ki je sama. šla vsled nesrečne ljubezni v samostan, ter prinese od vicedoma pomilo-ščenje Lucije. Lucija gre v Mekinjski samostan, kamor jo vabi opatica rekoč: »•Tako nebesa so hotela, — ker glej, veliko si ljubila in trpela.« Robidova dramska pesnitev sc godi v stari Ljubljani, za časa našega gotika Janeza de Laybacco okoli I. 1450. Jc priprost motiv zavržene ljubezni v srednjeveškem ozračju, zgodba nesebične dekliške ljubezni, hrepeneče nad oblake, prikovane z verigami izdajstva lahko-živca, družabnih predsodkov časa in ljudskega naziranja, v trpljenje na smrt. Tudi jc pesem ljubezni do rojstnega, mesta, od katerega sc poslavlja Lucija na morišču: »Ah, v zadnje slovo poslcdnjikrat tudi poljubi naj žalostno moje oko tebe, ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana in ljubljena vendar tako.« Dr. Robidovo delo je librctto. Priprosto, pa z veliko slikovitostjo vprizorjeno dejanje, razigranost oseb in močni kontrasti so zelo pripravna podlaga za velik muzikalni razmah, zlasti ker so tudi verzi vokalno čisti. Predvsem kot librctto jc treba ocenjevati »Rože ob poti«. Toda tudi kot drama v verzih imajo »Rože ob poti« svojo vrednost. Niso tragedija v klasičnem smislu, imajo pa vse elemente davno romantične dobe. Verzi niso blesteči, način ni ekspresijonističen kot v modernih oderskih delih. Toda dr, Robidovo delo ima vse elemente dramskega snovanja v Schleglo-vem smislu, ki modernim produktom navadno docela manjkajo. Vse dejanje se godi neposredno na odru — ne za odrom, kar je največja napaka naših in tudi tujih dramatskih del —, značaji so risani ostro, dasi so pripro-sti, ter se razvijajo iz svoje notranjosti v sklenjenem dejanju. Dejanje je tesno skoncen-trirano ter nastaja v napetem stopnjevanju iz aktivnosti delujočih oseb, ki same ustvarjajo svojo usodo. Vidi se, da je zgrabil delo bister intelekt, ki pozna oder. Za »veliko« dramo jc seveda potrebno znamenito dejanje z visoko etično mislijo. — »Rože ob poti« so izrazito teatralno delo, pojmljivo tudi za široko občinstvo, delo ki bo na odru brezdvomno učinkovalo žc vsled lokalnega railijeja; historični ko-lorit seveda ui tako neposreden kot je n. pr. v Pregljevih stvareh. Dr. Robidovo delo ima tudi lepa lirična mesta, priprosto, toda jasno konstrukcijo, drama se vrši v dejanju, ne pa v besedah. To pa je tista prednost, ki jc v modernih dramatskih delih navadno ni najti. Gledališče je pa po svojem bistvu »biblia pau-pcrum<;, kjer upliva nazorni in plastični način uprizoritve, nc pa bizarni dosnisleki in iskanje. — i. pr Zgodovina slovanskih umetnosti, četrto predavanje letošnjega cikla umetnoetno-zgodo-vinskega društva sc vrši v pondeljek, 24. t. m, ob 18 v univerzitetni zbornici. Predava dr. Izidor Cankar: Arhitektura in kiparstvo Balkana. Vstopnice pri blagajni. pr Pridite molit Jezusa! 17 božičnih pesmi za mešani zbor, solo in orgle, uredila Josip Sichcrl in Stanko Premrl. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Partitura 30 Din, glasovi po 6 Din. — Ta zbirka vsebuje 17 izmed najlepših slovenskih božičnih pesmi, naših starih prijateljev-skladateljev kakor: Rihar, Cvek, Vavken, Belar, Smolej itd. Komu ni znana ljubka Belarjeva: Glej zvezdice božje, Ri-harjeva sloveča: Poglejte čudo se godi in Zve-ličar nam jc rojen zdaj, Cvekova: Raduj človek moj, s krasnim sopranskim solo, Vavknova pre-tresujoča: Zveličar nam se jc rodil, Raduj sc človek moj, vesela Stnolcjeva: Pastirci iz spanja in druge. Staro in mlado se bo ob teh iz otroške duše in sna spočetih melodijah ogrelo do nebeškega Deteta, Izdajo teh pesmi so vsi cerkveni zbori veselo pozdravili. Hvaležni smo prirediteljima, da sta jih tako lepo zbrala in harmonizirala, ter jih rešila gotove pozablje-nosti. če ne popolnega pogina. Vsem ccrkvenim zborom jih najtopleje priporočamo. Saj so te lepe skladbe najboljši tolmači lepih in milosti polnih božičnih praznikov. pr Rijavec v Splitu. Minoli torek jc imel Josip Rijavec svoj koncert v splitskem gledališču. Gledališče je bilo nabito polno občinstva, ki je Rijavcu burno ploskalo. Rijavec jc naslednji večer zapel nekaj arij tudi na prireditvi Jugoslovanske Matice, povodom obletnice rapallske pogodbe. pr »Vinarstvo«, prvo slovensko knjigo o celokupnem vinogradništvu kot stroki, ki je za velik del naših kmetovalcev življenjske važnosti, je izročil Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, gospod Andrej Z m a v c. Knjiga bo bogato opremljena z■ najboljšimi slikami. Ni dvoma, da bodo tako važno delo pozdravili vsi vinarii r. velikim veseljem. Prav uporabna bo tudi za vinarske in druge šole osobito v Sloveniji, v katerih doslej niso imeli pripravnega učbenika za ta predmet. prodno gledališče v Ljubljani. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 23. nov.: Sumljiva oseba. Izven. Pondeljek, 24. nov.: Paglavka. Red B. OPERA. Začetek od pol 3. uri zvečer. Nedelja, 23. nov.: Prodana nevesta. Gostovanje tenorista Jana Mesteka iz Plzna. Izv. Ljudska predstava, ob znižanih cenah. Danes v nedeljo popoldne ob 3 se poje v operi ^Prodana nevesta« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Pri tej predstavi nastopi prvič kot tenorist Jan Mestek iz Plzna in sicer v vlogi Janka, Prepričani smo, da bo znano in priljubljeno delo napolnilo opero do zadnjega kotička. V drami pa je zvečer b 8 komedija ^Sumljiva oseba«. Obe predstavi sta izven. Narodno gledališče v Mariboru. Nedelja, 23. nov.: Apolonov hram. Ab. D. Torek, 25. nov.: O polnoči. Gostovanje varaž-dinskega mestnega gledališča. Ljudski oder v Ljubljani. Nedelja, 28. nov. ob pol 4. uri popoldne: > KRIŽARSKA VOJNA«, (noviteta). Veseloigra v treh dejanjih. — P. n. občinstvo opozarjamo na to velezanimivo in bumorjapolno igro. Občinstvo iz dežele ima ug<- "no zvezo z večernimi vlaki. Dvorana bo toplo zakurjena — Predprodaja vstopnic danes od 10. do 12. ure dopoldne in popoldne od 2. ure naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra. Pevski vestnik. Koncert celjskega pevskega okrožja jo združil šest zborov: sTeharjev, z Rimskih Toplic, Nazarja, St Jurja ob Taboru, Dobrne in iz Celja. Spored je bil pester, zbori so si kar vsi izbrali take sldadbe, ki so vredne javnega nastopa. Tudi peli so vsi, če odštejemo kako slabost iz strahu pred širšo javnostjo, prav zadovoljivo, marsikaj je bilo prav lepo, celo izvrstno. Sicer ima pa vsak zbor svoje posebne zanimivosti: Teharčani, katerih mešani zbor je boljši kot moški, so n. pr. pri vseh peli brez not, škoda, da so pevovodja motile, Dobrnci e*> po številu majhni, po petju pa nič ne zaostajajo — pri drugi pesmi je občinstvo burno in vztrajno zahtevalo ponovitve, od Nazarja-nov smo prvikrat slišali otožno Jordanovo »Sočoc, Topličane je ogenj zanesel v nebotične višine, Šentjurci so se odlikovali po številu pa je bil njih »Oblaček« do tedaj v celoti morda najlepše peta stvar; Celje pa se Je odlikovalo po posebni skrbnosti, s katero sta bili obe težji skladbi obdelani: Ljubica, Mlad junak. Skupni zbor je bil mogočen in Je krasno zvenel, polni glasovi so se v celoti neverjetno lepo stapljali, čisti sopran ni kazal prav nič neprijetne razklanosti, bobneči bas je bil veličasten. Veliki C je v »Doberdobu« grmel kot pedal. Od koncerta smo imeli po-slušavci velik užitek. Dvorana je bila popolnoma razprodana, kar so požrtvovalni zbori tudi zaslužili. — Izmed nepopolnosti naj najvažnejše omenim: 1. Pevovodje morajo skrbeti, da bodo navadili pevce pažuje, v kolikor tega še ni bilo. Seveda morajo v prvi vrsti sami na pevce paziti in jih vedno imeti »v očeh«. 2. Najvažnejša reč pri pesmi je konec in za celotni vtis največjega pomena; zato je treba končni akord oz. zadnje takte posebno skrbno pripraviti. 3. Note morajo bih prav točno vezane, nikjer naj ne 1» najmanjše, poči v melodični risbi, ampak vsak zlog se mora vzdržati pra tesno do prihodnjega. — Samoglasniki med dvema soglasnikoma se. morajo vsi zgnesti takorekoč v eno kepo. Tudi preveč umetnih pavz in glasbenih pomi-šljajev vtis kvari in tok zavira. Namesto da bi prejšnjemu odstavku odmignil in nato prihodnjega iznova začenjal, je vedno najboljše kar novemu pomigniti, tako da se oba tesno strneta, zvežeta. 4. L v zaprtih zlogih naj bi se prav v vseh zborih izgovarjal za v: torej ne poj: pol, ampak pev itd., ne: solza, ampak sovza: ne čoln. ampak čovn itd. 5. Soglasnim se morajo pač izgovarjati ostro, toda kratko; zlasti neprijetna sta s in j, če sta dolga. Nasproti tem slabostim pa moramo ugotoviti, da so si tudi podeželski zbori privzgojili veliko smisla za dobro odmerjeno dinamiko, gibko agogiko, gladko, naravno deklamacijo z lepimi poudarki. — Upamo, da se bomo v celjskem okrožju še pogosto srečali. K. Pevska zveza v Ljubljani razpisuje tri nagrade: eno za 500, dve po 250 Din za ix. virnc. pesmi za mešani zbor. Pesmi smejo biti srednje težke, da jih zmorejo tudi naši po-dcželni zbori, morajo biti izvirne, po vsebini in obliki neoporečno pravilne, po obsegu 3 do 5 strani »Pevčeve« oblike, za. mešani zbor brez sprcmljevanja. Pesmi ne smejo biti p«, sane lastnoročno in v prepisih tudi ne smejo nositi lastnega imena, temveč moto, ki naj bo napisan tudi na priloženem zaprtem pismu; v tem pa naj bo označeno natanko: ime in naslov skladatelja. Rok do Novega leta 1925. Pošljite na: artistični odsek Pevske zveze, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Pazite na naslo-radi zamenjav! — Odbor Pevske zveze. u. Eiitni Kino Matica. Monumentalno filmsko delo v 6 »dejanjih. Ta prekrasni film, katerega vsebina je posneta iz časa 1300 let pred Kristu. som, nam lepo prikazuje čudeže Mozesa in trpljenje Judov pod terorjem egipčanskih faraonov. Posebno lepi so prizori, ko gre narod judovski skozi Rdeče morje ter potop Egipčanov v Rdečem morju, kakor tudi mnogi dugi prizori, ki so vzeti točno po Svetem pismu, Ta velikanski film Vam predvaja samo še danes in jutri Naznanila. Šciupetersko prosvetno društvo priredi v ponedeljek 24. t m. ob 20 v svojih prostorih v Župnijski ulici 1, predavanje »Potovanje po Grškem« s skioptičnimi slikami. Vstop prost Rokodelski dom. V pondeljek 24. t. m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma prof. dr. Josip Jerše. Naslov predavanju je: Šola življenja. Vstop prost. Pričetek točno ob 8 zvečer. Šentjakobska prosveta ima drevi ob pol osmih predavanje. Predava gosp. dr. Brecelj. Društveniki sc vabite k obilni udeležbi. Frančiškanska prosveta. V torek 25. novembra skioptično predavanje »Belokrajina«. Razlaga g. dr. Malnerič. Vstop prost. — Pevci imajo vajo v pondeljek 24. novembra. Udeležba nujna! šiškarji! Za novo cerkev sv, Frančiška se priredi v samostanski dvorani igra »Princ Goncaški«, drevi ob pol 8. Uljudno se vabite. Akademski socialno-pedagoški krožek priredi v četrtek, dne 27. t. m. ob pol 8 zvečer svoj I. diskusijski večer v tem letu, ki se vrši ra kr. moškem učiteljišču v I. nadstropju. — Gradivo za diskusijo preskrbi g. univ. prof. dr. Ozvald. — Vabimo vse stare člane in članice, tovariše in tovarišice iz učiteljišča; zlasti naj ne manjkajo tovariši in tovarišice, ki so prvo leto na univerzi! Končno so povabljeni vsi, ki se zanimajo za socialno-peda-goška vprašanja, in želijo našemu narodu boljših dni. Načelstvo zadruge mesarjev in prebalevab cev v Ljubljani naznanja, da sc vrši preizkušnja mesarskih vajencev dne 4. decembra t. 1. ob 6 dopoldne v mestni klavnici. Priglasiti se imajo vsi vajenci, kateri sc podvržejo preizkušnji, pravočasno mesarski zadrugi ter predložiti ve« tozadevne listine. Gosp o darstvo. Boj za petrolej. Anglija se na vse mogoče načine trudi spraviti v svojo odvisnost petrolejske vrelce v Rusiji in ludi v Turčiji. Mnogo dogodkov v svetovni politiki ima svoj vzrok v ostrem nasprotju med angleškimi in ameriškimi petro-lejskimi interesenti. V borbi za petrolej leži tudi vzrok za to, da ameriška vlada šo dosedaj ni priznala Rusije. Že pred dalj časa je dala sovjetska Rusija ameriški Sinclair-skupini pravico na izkoriščanje novih petrolejskik polj na otoku Sahalinu, katerega bogastvo na petroleju je zelo veliko. V pogodbi s tem ameriškim tru-stom stoji tudi določba, da se ta koncesija podaljša le v slučaju, če do leta 1927. priznajo severnoameriške Združene države sovjetsko Rusijo. Nasprotno pa sovjetska vlada nikakor noče dati koncesij drugemu ameriškemu pe-trolejskemu trustu Standard Oil Company. Ta trust je namreč v ozkih stikih z brati Nobel, ki so jih imenovali ruske petrolejske kralje, ker »o bili najmočnejši posestniki kavkaških petrolejskih vrelcev. Bratje Nobel pa nikakor nočejo odstopiti svojih pravic. Standard Oil Trust pa se pogaja samo pod pogojem, da sovjetska Rusija vrne bratom Nobel njihovo lastnino, česar pa seveda »ovjeti nočejo. Nasprotno je sovjetska vlada zana..<šč podelila koncesijo drugi ameriški skupini. Poleg borbe za kavkašlu petrolej se bije borba tudi za Mosul, kjer so tudi izredno bogata ležišča petroleja. Anglija je zahtevala na vsak način, da se pritegne Mosul v kraljevino Irak (Mezopotamija) ki je pod angleškim vphvom. Nasprotno je seveda Turčija zahtevala, da ostane Mosul pri Turčiji. Društvo Narodov je odločilo, da bo to vprašanje rešila posebna od njega postavljena komisija. Romunija, ld je pred kratkim izdala naredbo, [H) kateri bi prešlo 50 odstot. kapitala petrolejskih družb v romunsko roke, rabi nujno večje mednarodno posojilo. Dobila pa ga bo- seveda takrat, ko bo zanj odstopila zadnje ostanke državne lastnine petrolejskih polj v tuje roke. Ko je izdala tkzv. nacionalizacijsko odredbo, so zapadnoevropski in ameriški kapitalisti povzročili pad leva in vrednost petrolejski papirjev, ameriški poslanik je zapustil Bukarešt itd. Zanimivo je zabeležiti, kako so države, ki v zfc?etku niso hotele ali niso mogle ovirati pristop mednarodnemu pretrolejskemu kapitalu, postale na ta inozemski kapital tako navezane, da s težavo branijo svoje najosnovnejše pravice. Ravnotako je mogoče tudi s Poljsko. Država poseduje še veliko neizkoriščanih petrolejskih vrelcev, za katere se bo razvil hud boj med celo vrsto petrolejskih družb. Ker pa tudi poljska vlada rabi denar, bo odločeval tisti, ki bo državi največ ponudil. Poročajo tudi, da je prešla največja poljska pe-trolejska družba >Silva Plana« iz rok francoskega kapitala v posest ameriških petrolejskik magnatov. Boj za petrolej je na celem vzbodu v najlepšem teku. Na eni strani se bore med seboj anglešld in ameriški koucerui, na drugi strani pa se bore države, kjer se producira petrolej s tujim kapitalom. Ta drugi boj se bo kakor kaže, končal z zmago tujega kapitala, med tem ko prvi boj še ni prišel do svojega viška ,pač pa lahko v svojem dalnjem poteku dorase do političnih zapletljajev in rešitev. g Izkaz Narodne banke i dne 15. novembra 1924. (Vse v miljonih dinarjev, v oklepaju razlika napram 8. novembru 1924.) — Aktiva: kovinska podloga 476.8 (— 2.1), posojila na menice in vrednostne papirje 1538.5 (— 14.0), račun za odkup, kronskih novčanic 1208.2, račun začasne zamenjave 8899, državni dolg 2966.3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih načunov 520.0 (— 1.5); skupaj 9235.5. — Pasiva: glavnica in rorervni fond 31.2, bankovci v obtoku 5990.2 (— 58.8), račun začasne zamenjave 889.9, državne terjatve 47.2 ( 4- 47.2), razne obveze 575.1 (— 6.2), vrednost državnih domen 2138.3, aži-ja 63.0; skupaj 9235.5. g Poravnalno postopanje. Poravnalno postopanje se je uvedlo o imovini Franca Her-goutha, trgovca v Mariboru. Uvedlo sa je tudi poravnalno postopanje o imovini Karla Wor-scheta, trgovca v Mariboru. — Poravnalno postopanje Josipa Rajsterja, tvoruičai^ja v Šoštanju, je končano, ker se je z upniki porav, nai. — Poravnalno postopanje o imovini Marije Padarjeve trgovke v Vidmu, je kot brezuspešno ustavljeno. g Vpisi t trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: Franoo-Slavia, avtokomi-sijska trgovina, d. družba z o. z. v Ljubljani; Prometno Društvo Rosenberg i Drugovi, podružnica v Ljubljani (sedež glavnega podjetja Stari Bečej), trgovina s tekstilnim blagom; Tovarna za preproge, družba z o. z. v Mariboru; France Hrovat & Komp., javna trgovska družba >Smreka< v Navti vasi, trgovanje z lesom. g Vpisi t zadružni register. Vpisali sta se nastopni zadrugi: Zadružna elektrarna v Apačah, r. z. z oz z. v Apačah; Zadružna elektrarna v Rečici ob Savinji, r. z. z o. z. v Rečici ob Savinji. — Izbrisala se je Posojilnica v Celju, r. z. z o. z., ker je likvidacija končana. g Likvidacija. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga na Dobrovi pri Ljubljani, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo. g Podružnica državno llipotekarne banko t Saraj«vu. Kakor poročajo iz Belgrada bo državna Hipotekama banka (prejšnja Uprava fondova) otvorila novo podružnico v Sarajevu. Najbrže bo otvorila podružnico tudi v Banjaluki in Dubrovniku. g Obisk italijanskih trgovskih obrtnih zbornic v Jugoslaviji. Na neki konferenci so sklenili predstavniki italijanskih trgovskih zbornic odposlati v Jugoslavijo posebno delegacijo za proučevanje naših gospodarskih razmer, ki bo poselila Jugoslavijo v začetku prihodnjega meseca. g Število podjotij t Jugoslaviji. Osrednji urad za zavarovanje delavcev objavlja statistiko podjetij na dan 12. septembra 1924. Po tej statistiki je bilo podjetij 20.331 (in siccr v Hrvatski in Slovaniji ter Vojvodini 9555, v Sloveniji in Dalmaciji 7998, v Bosni in Hercegovini 1372 ter v Srbiji in Crnigori 1456), podjetij z manj kakor 5 delavci pa skupno v celi državi 105.516 (od tega skupnega števila v Hrvatski in Slavoniji ter Vojvodini 62.233, v Sloveniji in Dalmaciji 24.234, v Bosni in Hercegovini 7583 ter v Srbiji in Crnigori 11.466). Skupaj je bilo v celi državi 125.985 poslodajalcev, ki so v teku leta izplačali 2606 milijonov 621.279 Din zavarovane ploče. Povprečno število delavcev v teh podjetjih znaša 439.104 (najmanj jih je bilo v januarju 1923 — 386.409, največ pa v mesecu novembru 1021 — 478.390). Od navedenega povprečnega števila delavcev je bilo samo 85.223 žensk, kar pomeni 19.4 odstotka vseh zavarovancev. V Češkoslovaški n. pr. je znašal leta 1922 odstotni delež zaposlenih žensk 33.4 odstotka vsega delavstva. g Regulacija obrestno mere. >Hrvat« poroča iz Belgrada, da je Narodna banka odposlala vsem bankam, katerim daje kredite, da smejo jemati od svojih komitentov več kakor 18 odstotne obresti, svojim vlagateljem pa ne plačati več kakor 10 odstotkov. g Gospodarska zbornica. Načrt zakona o gospodarski zbornici je že izdelan in so ga predložili vsem trgovskim in obrtniškim zbor- nicam v proučevanje. Ta načrt je izdelala belgrajska trgovska zbornica. g Povijanje poštnih in brzojavnih pristojbin ▼ Avstriji. Dne 1. decembra t. i. stopi v veljavo v Avstriji zvišanje poštnih in brzojavnih pristojbin. To povišanje je potrebno zato, da se krije vsota 200 milijard aK, ki je preračunana kot deficit v prihodnjem letu. V pismenem prometu s Češkoslovaško n. pr. nastopa 33 in pol odstotno povišanje. gAvstrijsko industrijsko posojilo v Angliji. Z Dunaja poročajo, da je skupina avstrijskih industrijcev zaključila v Angliji posojilo v znesku 1 milijona funtov Šterlingov, kar bodo dale neke angleške banke. Z isto skupino angleških bank se pogajajo tudi poljski industrijci, ki hočejo še višji kredit. g Obtok bankovcev v Avstriji. Dne 15. t. m. je dosegel obtok bankovcev v Avstriji 7630 milijarde aK, kar pomeni napram 8. novembru t. 1. zmanjšanje za 229 milijard a K. g Insolvence v Češkoslovaški ▼ teku meseca oktobra t. 1. Po raznih podatkih češkoslovaškega drž. statističnega urada je bilo v teku meseca oktobra t. 1. prijavljenih 166 prisilnih poravnav ter 36 kokurzov. Število prisilnih poravnav je znašalo v teku meseca septembra t. 1. 132, število prijavljenih konkur-zov na 37. Borze. DENAR. 22. nov. 1924. Zagreb. V današnjem prostem prometu so notirali: Italija 3.00 (208 - 301), London 320.59 (317.90 —320.3^), Newyork 68.85 (68.375 do 69.375), Pariz 3.63 (3G3.50-308.50), Praga 2.57 (205.50 do 208.50), Dunaj 0.0975 (0.0CSG—0.0C86), Curih 13.55 (13.37-13.47); položaj miren. Curih. — Rol^ad 7.55 (7.50), Berlin 1.23 (1.235), Italija 22.45 (22.52), London 24.075 (24.01), Newyork 518 (518.50), Pariz 27.47 (27.42), Praga 15.55 (15.50), Dunaj 0.0073 (0.0073). — Za sto dinarjev se je dobilo: 1.44 dolarjev, 6.2 šilinga, 101.522 aK, 47.96 Kč, 33.22 Lit, 27.14 franc. frankov. BLAGO. Novi Sad. Pšenica 375-385, koruza 175, oves 280, moka bazis >04 570, fižol 440. — Položaj čvrst. st! i Športni teden. . Nemci Imajo posebno visoko šolo za telesno vzgojo. 27. oktobra so imeli v Berlinu pripravljalno sejo za zimski semester. Dela je toliko, da ga ne morejo zmagovati. — Danes leden imenovana Nemška športna zveza (Deutscher Sportbund) ima glede pojma šport tele misli, in sicer vsi v Zvezo slopivši deli: Šport ni sam sebi namen, temveč samo sredstvo v dosego namena. Telo, duh in duša je neločljivo. Služiti človeku z vsem, kar je v njem telesnih, duševnih in nravnih moči, in ga dvigniti do najvišje sposobnosti, to je namen športa. Bojišče je simbol življenja; športno tekmovanje podoba boja za obstanek. Sportnikova naloga ni, da pokaže objektivno najboljšo, temveč to, da pokaže, kaj on sam zmore. Ščortuik mora biti viteški, mora spoštovati zakone, ubogati voditelje, mora združevati mladeniško čilost in veselost z globoko nravno resnostjo ter stremili za visokim ciljem spopolnjevanja samega sebe in s tem spopolnjevanja vsega naroda. — Zveza je bila ustanovljena 9. novembra, šteje pa dva milijona članov. Pri pogledu na mednarodni nogomet vidimo, da so se Uniguayci sedaj postavili in se nad Argentinci pošteno revanširali. Rezultat 8:1 je tudi za olimpijske zmagovalce nad vse časten. Drugega pomembnega ni. Pri lahki atletiki smo že rekli, da se bo 27. jan. 1925 sestalo v Newyorku vse, kar je najboljšega. Poteg imenovanih veličin se udeleži tekem tudi Italijan Tigrio (hoja). Nurmi ln Ritola si sedaj ogledujeta ameriške znamenitosti. Nurmi pravi, da «e bo udeležil samo leka na 3po Lombnrdiji okoli«, razdalja 255 km. Prvi je bil Brunero v 8 urah, 38 min. in 23 sekundah, pred favoritom Giardengom. V neki drugi dirki na 220 km je zmagal Giu-scppe Pancera natančno v 8 urah. Avtodirkališče Charlotte v Kaliforniji je menda eno najboljših na svetu. Znani avtodi r k a č Tommy Milton je predirkal sam 250 milj — 402-25 km v izrednem času 2 ur in 6 minut. To je nov svetovni rekord. Hitrost na uro, preračunjena iz skupnega rezultata, znaša 189-86!) km. Dosedanji Fenglerjev rekord na uro je bil 186-644 km. — Okoli Gardskega jezera so vozili na razdaljo 244-720 km. Prvi je bil Meregalli z znamko Diutto, čas 3:02: 30'2. Srednja hitrost na uro znaša 80 km 454 metrov. Seveda je pa to mnogo obiskana cesta. ne pa dirkališče. S. K. Ilirija. 15. redni občni zbor se vrši dne 3. decembra t. 1. ob 19. uri v restavraciji i «Zvezda«. Poživljamo članstvo, da pridno ! agitlra k čim polnoštevilnejši udeležbi. — ' Odbor. Cerkveni vestnik. c Meščanska Marijina kongregacija pri ! sv. ,ožefu ima danes ob pol štirih popoldne ! svoj redili shod. Pred shodom se vrši ob 3 odborova seja. ti je vžltek: 'm čokolada? Poizvedovanja. Izgubil se je medaljonček na kratki verižici, v njem majhen rožnivenec. Ker je spominske vrednosti, prosi se najditelj, da ga proti nagradi odda pri upravuištvu »Slovenca«. Izgubil se je zlat uhan z belim kamnom od Frančiškanske ulice po Gosposvetski cesti, Celovški cesti do Vodnikove hiše v Šiški. Pošten najditelj sc naproša, da ga odda proti nagradi pri Upravništvu Slovenca. Našla so je zlata damska zapestna nr na potu iz postaje Laško proti mostu čez Savinjo. Dobi se v kaplaniji v Laškem, Vsaka drobna vrsSicn »in fSO oli vsako beseda 50 par. Naj niunjši S Din. Oglasi nad devel vrstic »e računajo više. Za odgovor znamko! POZORI Dobro ohranjen kino - aparat naprodaj. Naslov t upravi | »Slovenca« pod Stev. 7362. i Proda se popolnoma dobro ohranjena zimska SUKNJA. , Ulica na grad št 6. 7363 »Singer« šivalni strof, dobro ohran|en, mali, naprodaj. Naslov v opravi. 7325 SPREJME se za delo ▼ ST. JAN2U do _______ 50 delavcev čevijar. vajenca ! ŽBJ? ,'Sr.f ,rv I pisarni Krekov Irfl 10, prvo nadstropje, pri gradbenem nodjotjo »PROBUDA«. POZOR! Plačam bolje kakor vsakdo drugi za stare OBI.EKE, ČEVLJE in POHIŠTVO. — Dopisnica zadostuje, pridem tudi na dom. DRAME Mar-tln, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrež* 29._7360 1 ali 2 sobi opremljeni ev. s hrano ali ne-^premljeni ev, z uporabo kuhinje itd. se ODDASTA t palači dobro situiranemu gospodu ali dami. Ponudbe pod »Elegantno« na upravo. sprejmem. - IVAN JAMAR, BLED L 7316 Registrirna BLAGAJNA s 4 predali, dobro ohranjena, naprodaj. Naslov pove uprava lista pod Stev. 7324. Službe Išče pridna in poštena PRODA. JALKA mešane stroke. Gre tudi na deželo. Poizve se v trgovini A. 2IBERT, Ljubljana, Prešernova ulica. LOKAL sredi mesta MARIBOR se s celokupnim lepim inventar- Ijem takoj proda za 16.000 Din. Ponudbe pod »Lep lokal« na upravo »Slovenca«, MARIBOR. 7312 naprodaj i amerikanska PISALNA miza in OMARA in nekaj popolnoma novih, svetlih svilenih TOALET po ca. 500 Din. — Naslov pri upravi pod številko 7262. ""družabnik s 75.000 Din SE IŠČE za brezkonkurenčno, zelo do-hičkanosno podjetje. Varnost zajamčena. Velik dobiček zagotovlj. Ponudbe pod »Velepodjetje« na upravo »Slovenca«, MARIBOR. 20 vagonov popolnoma in 80 vagonov malo suhih BUKOVIH DRV ter 100 m3 lepili, favorjevih HLODOV prodam. Cenjene ponudbe pod »100 vagonov« štev. 7326 na upravnišlvo. mladenič t štiriletno trg. prakso želi v svrho izpopolnitve službe v mešani Irtfovini. Na željo položi 20.000 Din kavcije ali pristopi kot tihi družabnik. Cenj. ponudbe pod »1. JANUAR« 7307 na upravništvo Sprejmem oekovskega VAJENCA od 15—16 let starega. Hrana in stanovanje v hiši, — Prednost imajo dečki revnih staršev. - IV. KOPRIVEC, pek. mojster, VEL. LAŠČE. za dame In gospode raTPo-šilja KNAFELJ ALOJZIJ, učitelj kroiaštva za Slovenijo, Ljubtiana, Križevniška I ulica 2. Tečaji brezplačni, ' plačate edino risalne potrebščine. Pojasnila zastonj. ,-- *************************** ,SLOVENEC za inserate najbolj priporočljiv! «««•4 ***3****************** *************************** NA STANOVANJE i KRAVA S TELICO in hrano se sprejme soliden (dolira rnlekarica) je za-adl gospod. Izve sc: Ilirrka ulica ; selitve naprodaj. KAMNIK, št. 19, II. nadstropje, desno. Percvo 5t. 1. 7365 ijeftrteoMsll fiuiiiiir. Oddelek I. cenitve tehničnih naprav industrijskih podjetij in poslopij vseh vrst in za vse namene. oddelek ii. stsiokovna mmm in interesno zastopMvo v>eh vrst, /a \se namene, zaupne izjave ln ustanovitve. Oddelek lil. STROJI Sodelovalnem naših oddelkov 1. In II. nn)-boliše zvezo! Zaw> dohavo vseh strojev in naprav — Prezidave. — Načrti. — Stuv-beuo vodstvo. Radebeui-Dresden (Deutschiand). Prodam motor fabrikat Langcn & Wolf, 8 PS, in D1NAMO za 60 žarnic, v dobrem stanju in še v teku. Naslov M. BANKO, Rečica, Sav. dolina. 7373 Stenografinja {n STROJEPISKA za od. vetniško pisarno za popoldanske ure, se išče. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 7377. Garantirano dobro ohranjen Diese! - motor 20—25 PS IŠČEM. - Naslov M. BANKO, Rečica, Savin-ska dolina. 7372 »Lipsia«. Zglasite se neizogibno do 29. novembra. R. G. D. Naprodaj |e dobro ohranjena tehtnica ZA ŽIVINO. — Naslov v upravi lista pod štev. 7355. POZORI Na dvorišču pri »Figovcu« sc prodaja oglje, žima in morska TRAVA. Dibje 1% pristno olje pristno norveško za oslabele otroke In odrasls priporota Lekarna dr. G. Piccoli, Uubl.ana, Dunajska cesta. Gostilna in špecerijska trgovina t 4 orali zemlje, v ljubljan. okolici, ob glavni cesti, sc z vsem inventarjem proda. Naslov v upravi pod št. 7208 SPECIALIST za gorske čevlje in jahalne škornje Ljubljana, Sv. Petra c, 7 PARNO VULKANIZIRANJE vse vrste gumijaste robe kakor tudi popravila Spalnico \SrJz prodam. - Vojašr.ica Kralja Petra, vrata št. 40 — levo, vrata 70. 7353 JMF" Najprimernejše Miklavževo darilo dobite v umetniškem ateljeju za narodne in moderne vezenine Bqž2S9£ KogsaSeoe d Kranju Cenik zaslon)! Cenik zastonj! GALOŠ sprejema po najkulantnejših cenah PETER ŠKAFAR - ' Ljubljana, Rimska cesta št. 11 Ovonadstr. hiša z gostilniškimi lokali in velikim vrlosi, na prometnem kraju v Mariboru radi selitve naprodaj. Stanovanje po dogovoru. — Ponudbe na upravo lista v Mariboru. prazna, preprosta, V&ULti SE IŠČE. - Po-nudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »PRAZNA« štev. 7353. Lep klobuk?^ £0 Din iz starih baržunnslih klobukov ali drugih ostankov Pavla NOVAK, Križevniška ulica 9,L — Prekrojcvanje in prebarvanje fileovih klobukov po najnižji ceni. 7260 Prodajalci nepremičnin! GOTOV USPEH pri prodaji Vašega pocestva dose-žete le, ako oglašate istega z obširnim popisom v reklamnem listu »POSEST« ki ga razpošilja vsem javnim lokalom širom Slovenije in države ter v inozemstvo — dalje vsem kupcem redno in brezplačno »POSEST« re?.'itetna pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. šivalni stroj se proda za 2000 Din, na odplačilo po 500 Din pa za 2500 Din. . Naslov se izve v upravi lista pod štev. 7157 ZA ORGANISTE! 38 nabož. ljudskih pesmi za meš. zbor ozir. orgle. Škol. odobrenje. V 2 zvez. Cena zvezku 6 Din, obema 10 Din. Tudi v znamkah. A. KOSI, šol. ravn., Središče o. Dr. BUKOVI OKROGLI LES in bukove PLOHE oddaja oprava SLATNA, pošta Šmartno p. Litiji. znamka Gritzner in AdSer za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah \i\M\m vega spomenika Pouk t vezenju brezplačen. (Večletna garancija. — Po-pravljalnlca na razpolago.) v bližini Ljubljane, 15 min. od postaje Vižmarje, se takoj proda. - Obstoja iz 4 sob, kuhinje, kleti, z gosp. poslopjem in z lepim sadnim vrtom. Stanovanje takoj na ra/polajjo; cena po dogovoru. - Poizve se v Kolodvorski n'ici 26, Ljubljana. 7305 Vajenca za kolarsko obrt sprejme po dogovoru M. FAJFAR — Konjušna ulica 13. 7352 D. blaznih. HnBlIcna, ffllrjc J\OZ6 jazbečeve in vse druge, od d i v j a č i n. kupuje v vsaki množini . D. ZDRAVIČ Ljubljana, Sv. Florijana nI. 9. KLAVIR kratek, črn, angleška mehanika, skoraj nov, ceno naprodaj. Naslov pove uprava pod številko 7364. Sng. Sli in Cms Ljubljana Bohorkeva ul. 42. Frenc Erjavec t,pri zlati lopati" trgovina z železaiuo Ljubljana, Valvazorjev trg 7 (prej Hammerftchmldt) priporota svojo bogato nalogo raznovrstne ieleznlne ter tudi prvovrstni dalmatinski „Fortland cement" po nizki ceni. frboveltsfct fino premos? holts aRg c£h! premog slezltshc brlhele dobavlja ILIRIJA tu Kralja Petra trg«. rti.220 Pl».611o tod! na obroku. »inH>mw»w«H«mww««♦♦» NAZNANILO. Najceneje prodaja t Kranja TRGOVINA ADOLF KERN NA »BEKSELNU«. Pri odjemu cele vreče: Ba. na£ka moka štev. 0 24.60 št. 1 23.—, št. 3 19.50. Ko. ruza 10.80, otrobi, debeli 10.70, drobni šp. 8.S0, moka za krmo 11—, sol drobna 12.50, petrolej liter 23__, franck pol kg 45.—, sladkor kocke 68.—, sipa 58__kron ter vse cenejše pri meni. - Se priporočam za obilen obisk, S spoštovanjem ADOLF KERN. trboveljski premog R. PclrK Ljubljana Gosposvetska cesta 8 Telefon 343 kokošje, račje, gosje in gosji puli, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka E. Vajda, čakovec VINOTOČ Ahacljeva cesta 5 — toči pravi cviček iz gadove peči najceneje, letošnji pridelrk. Fine domače klobase vsako soboto in nedeljo. Sprejmem več gospodov na hrano. — Vsak naj se prepriča sami Anton Maver, gostilničar. Odda se srednjevelik TRGOVSXI LOKAL. Naslov pri upravi pod 7263. 13-letnega dečka na stano-vanje in hrano? Ponudbe na upravo pod »Deček« 7333, Sprejmem več dobro izurf TAPETNIŠKIH POMOČNIKOV Pismene ponudbe z navedbo ; zahtevkov na Peter Kobal, i KRANJ - tvorniea tapetni. , ških izdelkov. 7347 | Dve dijakinji " iščeta snažno STANO VAj NJE v sredini mesta. — Ponudbe upravi pod »DVE«. | Za Miklavža in božič, Mamice, razveselite otroke in kupite igračne vozičke in mala dvokolesa, tricikelnc, holenderje, stolice, zložljive tudi za mizice, šivalne stroje itd. najceneje TRIBUNA F. E. L„ Tovarna dvokoles i otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 7004 „1 8» Knocb i;erm©»!i«3 sa pogoK. ^S^ŠTSggicir.-^^ Rezano ie jamo iz nal- JV -»—i« """^vF553^ boljih volovikih kropa- nov garantirana tetina 0 S8—1. šivano, lepljeno in protegneno v vseh dimarziiah na sklačISfu A. Lampret, Ljub!"ena, "rf&fMS- Tvorniško skladišče: Zagreb, Ilica 44 Dvorišle (Hotel Roya!) Telefon 20-54 ampak po jako nizkih cenah kupiš različne obleke, suknjiče, raglane in dežne plašče. — Za jctip- MIKLAVŽA 1 velika izbira vsakovrstnih oblek za dečke po najnižjih cenah samo pri Ložor & Bizjak, Ljubljana, Sv. Petra resta 20. Krnom«* KfaE?a t najbolja kakor tudi vse vrste svile za šivanje in za vezenje ter razne potrebščine za vezenje in pletenje dobite edino pri Fsrdo Scftmsrz i drug Tel.br. 2 56 ZAGREB Ilica 43 Oddelek na malo la veliko! Podružnica: Ju.iščnva 12 Tel. 6—31 iiaiBmiiBiiBB __^e, da denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar ni zavržen, zato ker Ima reklama za Vas veliko korist, če Io naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi vedno uspeli? | pred nakupom se prepričajte * o nizkih cenah y slaroznani manu/akturni trgovini H a a | Uh! & Kuhar preje Carl Soss, Jvtaribor, Aleksandrova c.9 jjj H £arhali, /laneli, tiskanina, hlače ina, sukno za moške Zanesljivo blago J | obleke, belo platno, /lanei in šiyane odeje vedno v zalogi jlizke cene ■ ta irne knjižice, lolelie m dooSjt! nijcen&ie ' 'Dobavlja najboljše bronaste zvonove, po kakovosti nadkrlljujajo one iz predvojne dobe, ihti harmonični glasovi. 4tedensik dobavni rok, večletno jamstvo. -Odlikovana tvrdka z zlato kolajno. Cene najnižje v Jugoslaviji Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani Mestni trg štev. 6 -ki ima že nad — 10,000.000.- Din jamstvene glavnice Vloge na hranil, knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje imajo preosvaici marša svinčnik >PENKALA<, Ze davno bi se bili stavili v sp Gradišče štev. 7. 5646 STROJENJE, BARVANJI: in IZDELAVA KOŽUHOVINE seassss: vamrn ii^ii:« itiasas; a tfs&sat »asa. kjsbssj casaas Najboljša reklama so inserati y „f tU raiJHBHBSHHsaasaiBSBSSHEHaEaKiBSJSSPraiaBaKSffiataaaasEiffiiaaEs B .. Radi reduciranja zaloge globoko znižane cenel — Ugodni plačilni poboji! Ceniki zastonj! — Najugodnejša pr lika za nakup zn tapetmke, trgovce s pohištvom in zasebnike! — Prosti vpogled! Pri večjem nakupu se povrnejo potni stroški! — Na drobno in ua debelo! Največja izbira v zalogi pohištva Prels r^arsber, Gosposka ulica 20. aBBBHBiaBaPBaaataBBEaaBBiagBaggBitiiBEBEiBaiBBSsasiHBs Si Popolnoma varoo ?iaS©ž»Ss svoj desvaar pra v Ljubljani, r. z. z o. z. ki s« t« PRESEllia b hiše Uršurinskaga samostana na Kongresnem trgu polog nunske cerkve v lastno oa!a;o na Miklošičevi testi poleg hotela nUNI8ii". Hranilne »loge se obrestuieio oliSe X oziram na višino zneska in otippvednl las. Barnosi ta nrar.llne vioge e telo do&ra, kei uussdujs tfialemn« posojilnica »etlno dslni« stavbne deiniške CružSe hotele ..Union" • liutjliani. — Vrhutega s mena iajt nova eps oalaic ob Miliiošicen cesti, mednih hiš. stavbišJ m :em!ilsJ v tu m inozemstvu. — Cena; se naloži lahko tudi co ooštnlh ouioJmiah. ZAGREB, PALMOTIČEVA ULICA 64 a TELEFON 25—66. * * • CENTRALNA KURJAVA vseh sestavov. — Naprave za pripravo TOPLE VODE. — Moderna KOPALIŠČA in KOPELL SUžILNICE za vse materialije. — PARNE KUHINJE. - PARNE PRALNICE. - Naprave z« ČIŠČENJE in OMEHČAN JE VODE. — HLADILNICE preizkušenega sistema. — Naprave za RAZKUŽEVANJE. - DVIGALA vsake vrst«. Naprave za PONOVNO OHLAJEVANJE vode. Pojasnila daje ING. RUDOLF TRE O — LJUBLJANA Gosposvetska cesta 12 — od 12 do pol 2 pop, rramu sr.oae&i; sivsuc i » msmm mami asaca: < < < < < < < Ha debela. 'ru Toiarna hožGimlne /jf/i^i m NefveCfe podfetfe F4m ... m®nase države i Bon-anse fces v !ein- S fcoa- SekcMontrsiiije. - Popravila, preobnove, EsomHofia©sl€ ©ijro&e i® Enačil. NaroČila, prodala in mMp mi: m Kjo se najbolje za Miklavža in božična darila kupi, je brez dvoma zuano. ,,PKI NIZKI CENI** a S Ljabljana Sv. Petra cesta 3. Nudi cenjenim odjrmatrem vrliko izbero rar.noga perila iu rokavic, nogavic, dalje velika izbera dam-skih. moških in otroških zimskih potrebščin ter razn h površnih jopic, jurujierjev, otroških obleke. — Svilene in plelene sanioveznice itd., itd. Velika izbera za krojače in šivilje. EHiEmEmEm^misMEMisHisiii «vm&L-AirfjrrsB: vsKrrvrtz Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cemigoj. (Dalje.) 29 >Preden odidemo, gostje, naj pije Memfida dobrodošlico mogočnemu gospodu obeli dežel, ki je danes prvikrat mec! svojim dolgim in slavnim vladanjem počastil naše mesto s svojo navzočnostjo. Kakor mi je sam ravnokar rekel, je moj kraljevski brat slaboten in betežen in ne moremo upati, da pride še kdaj v belozido Memfido, kadar nas zapusti. Toda bogovi so mu k sreči dali potomca, ki so mu ga dolgo časa odrekali, to ljubeznivo hčer, ki sedi z njim na prestolu in ki bo, kakor smo prepričani in kakor prosimo bogove, kraljevala za njim, kadar on blagovoli oditi v Osirisovo kraljestvo. Vendar nam je težko, prijatelji, da bi bil blagor in prestol Egipta odvisen od enega samega slabotnega življenja. Zato se glasi moja na-pitnica: Naj bi kraljica Neter-Tua, Ameno-va Jutranja zvezda, Hathora, Močna v lepoti, ki je zavrnila toliko snubcev, našla, preden odide od nas, sebi primernega moža, soproga kraljevske krvi, vajenega v umetnosti vladanja, čigar moč in spretnost bi podpirala njeno žensko slabotnost in neizkušenost v tisti težki uri, ko se bo znašla sama.< Družba, ki je dobro razumela skriti zmisel in namen tega govora, je vstala in jela divje kričati, kakor je bila naučena, ter je praznila kupe v zdravje faraona in Tue klicaje: >Kaj neki hočejo?« je mrmral faraon. >Ne razumem. Zahvali se jim, hči moja, moj glas je preslab; in potem pojdiva.« Tua ie torej vstala, ko so se gostje slednjič pomirili, se ozrla naokrog s svojimi žarečitni očmi ter spregovorila z jasnim glasom, ki je segel do zadnjega kota dvorane: »Moj oče faraon in jaz, kraljica Zgornjih in Spodnjih dežel, se vam zahvaljujeva, prebivavci tega mesta, za vaše vdarie pozdrave. Toda kar se tiče besed, ki jih jo govoril princ Abi, moram izjaviti, da jih ne razumeva. Bogove prosim, naj bi faraon v slavi vladal še mnogo let, toda če odide in jaz ostanem, vedi, ljudstvo moje, da se ti ni nič bati slabotnosti in neizkušenosti tvoje kraljice. Vedi tudi, da si ne iščem moža in da bi ga, če bi ga iskala, nikoli ne našla med obzidjem Memfide. Dobro spite, pod-ložniki in ti, stric Abi, kakor hočeva tudi midva storiti, če nam dovoliš, da odideva.« Nato se je obrnila in prijela očeta za roko ter brez nadaljnjih besed odšla; Abi pa je ostal in je strmel v svoje goste, gostje pa so strmeli vanj. Ko je Tua prispela v svoj ogelni stolp, kjer je prebivala, in so jo dvorne gospo slekle ter odšle, je poklicala Asto iz sosednje sobe in je rekla: »Ti si modra, dojilja, povej mi, kaj je Abi hotel reči?« »Če tvojo veličanstvo ne moro uganiti, je manj umno, nego sem mislila,« je odgovorila Asti na svoj nagli, suhoparni način in je pristavila: ^Vendar bom poskusila, da raztolmačim njegovo besede. Princ Abi. tvoj plemeniti stric, meni, da te je tukaj ujel in da ne pojdeš iz tega obzidja, dokler no boš njegova žena.c Tedaj je Tua zbesneln. »Kako si upa izgovoriti tako besedo?« je težko sopla in skotila pokonci. >Taz, žena tega starega psa, brata mojega očeta, ki bi mi mogel biti ded, tega ostudnega ničvredneža, ki se hvali, da ima sto sinov in hčera; jaz, kraljica Egipčanska, ki je nje rojstvo napovedal Amen, jaz — kako si upaš?« je rekla trepetajoč od jeze. »Vprašaj rajši — kako si upa on, kraljica. Pa to je njegova namera, ki jo bo tudi izvedel, če bo le mogel. Od vsega po-četka sem to slutila in sem se zato vedno upirala obisku v Memfido, a ti se spominjaš, da si mi ukazala, naj molčim, češ, da si hočeš ogledati najstarejše mesto Egipta.« »Ne bila bi smela molčati. Povedati bi bila morala, kar si mislila, tudi če bi te bila pregnala izpred oči. Niti Abi, niti njegovi sinovi mi niso ponujali roke, ko so me drugi snubili, zato nisem slutila--« »Kakor vse ženske, ki so že oddale svoje srce, kraljica, in ki pozabljajo, da imajo še kaj drugega oddati — na primer kraljestvo. Kača ne tuli kakor lev, a se je je tem bolj bati.« »Kadar bom daleč odted, tedaj naj so kača mene boji, Asti, ker ji bom zlomila hrbtenjačo. Dojilja, zapustiti moramo Memfido.« »To ni tako lahko, kraljica, ker so pripravljene slavnosti za nadaljnjih osem dni. Če bi faraon ne čakal nanje in odšel, bi razžalil vso ljudstvo na severu, ki ga ni obiskal, odkar je kronan.« >Naj bodo torej razžaljeni; faraon sme storili, kar hoče.« »Da, kraljica, tako vsaj pravijo. Toda ali misliš, da želi faraon izzvali meščansko vojsko in spraviti v nevarnost svojo in hojo itrono? čuj: Abi je zelo močan i n zapoveduje večji armadi, nego jo moro imeti faraon v teh mirnih časih, zakaj razen n>e-govih izvežbanih čet ga smatrajo vsi bedu- inski rodovi v puščavi za svojega gospoda in bi na njegovo besedo napadli Egipt kakor gladni jastrebi pitanega vola. Razen tega imata vidva tukaj le petsto moz, dočim zastavljajo Abijevi polki, zbrani, da izkažejo faraonu čast, in njegove bojne ladjo obrežje reke in južno mesto. Kako boš torej zapustila Memfido brez njegovega dovoljenja? Kako boš poslala sle po pomoč, ki no more priti prej nego v pr.fdesetih dneh?« Ko jo Tua spoznala, kako velika je nevarnost, se je popolnima umirila in jo odgovorila: »Napak si ravnal?., Asti. Če si slutila vse to, na kar nisem jaz nikoli mislila, bi bila morala posvarili faraona in državni svet.« »Kraljica, posvarila sem jih in Mermes jih je tudi svaril, toda oni niso hoteli poslušati, češ, da so to prazne sanje ljudi, ki se trudijo gledati v bodočnost in vidijo tamkaj napačne podobe. Faraon je celo poslal pome, se zahvalil meni in mojemu možu Mermesu, rekel, da je preiskal to stvar in da ni našel vzroka, zakaj bi Abiju ali tistim, ki so pod njegovim poveljstvom, no zaupal. Prepovedal mi je celo, da bi govorila o tem s tvojim veličanstvom, ker si mlada in ženska in bi se ustrašila ter si pokvarila veselje.« »Kdo mu je tako svetoval?« jo vprašala Tua. »Zdi se mi, da nenavaden svetovavee, kraljica. Saj poznaš njegovo strežnico Me-ritro, ki jo tako ljubi in ki je stala nocoj a pahljačo za njim.« »Ah, poznam jo,« je odgovorila Tua s poudarkom. »Neprestano je šepetala s tistim visokim zvczdoznancem pri slavnosti. Ali se faraon mar posvetuje s strežnicami na d\oru?< ■ BBBDBBaBaGSBBBHBBBBBBBHBBBB* B B B B B B H d B ISIed dobrimi najboljll so: PFflFF šioalnl stroji za rodiš bo, obrt la ladastrllo. Večletna garancija. Ponk v vezenin brezplačen. Solidne cene in ugodni plačilni pogoji. IGN. VOK LJUBLJANA • CELJE • NOVOMESTO Sodna ul. 7 • Kralja Petra c. St • Glavni Im ^3E3aB(SaElBeaaBBBBBBBBBBBBBBBBB priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo ksmgorn la itviol ia možke in lenik« obleke, balo, pisano Ir rjavo platno, ccflr, hlatevlno. tiskar,ino in razno manufakturo, kupiti «a|c«nejf In « velikanski izbiri « novo urelenl In prtzldanl veletrgovini R. Stermeckl, Celje $t. 330. Ilustrirani cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo odeje, laso-jtrilnika, britve In tisoče drugih predmetov je pošlje vsakemu zastunj! — Vzorce proti odShodnlnll — Trgovci engros cenel Poskusite! Konkurenčne cene! Zaloga »s »h vrst sira, konzerviranih rib, Čokolade, Caja, likerjev, vin v steklenicah, Šampanjca ruma ln konjaka Vse vrste mesnih izdelkov, kompotov, marmelad, konzerviranega sočivja i. 4. d. na drobno in na debelo nudijo trgovina na Vodnikovem trgu tej nasproti stoječi paviljon in paviljon na križišču Rimske ter Tržaške ceste. Antonija Pibernik. NeboVam žal! Vsak dan sve2e Čajno maslo In kranjske klobase, vsako sredo In soboto priznano najboljše domala Jeternlce, peCenlce, krvavice in riievke Izdelki domače tovorne .Globus', Vrhniko. o Gospodarska in informacijska pisarna dr. Srečko Lajnšic Maribor, Wildenrainerjeva ulica št. 6. Brzojav: Pisarna Lajnšic Maribor. Telefon St 314. Dajanje pojasnil v kreditnih zadevah. — Seetava vlog tudi na oblasti. — Posredovanje pri nakupu in prodaji imobilij, kakor tudi trgovskih in obrtnih podjetij. — Posredovanje pri dajanju posojil, kakor tudi pri upravljanju denarnih poslov sploh. — Posredovanje v patentnih poslih. — Revizijski in reklamacijski posli pri železnifcnih pošiljatvah. Pomo6 strankam pri dosegi domovinstva in državljanstva. — Obrtoma izvrševano upravljanje hiš in posestev. — Upomoč strankam pri oprostitvi sinov od vojaške službe in pri drugih rodbino zadevajočih zadevah. — Pregled davinih napovedi v zvezi z upravo premoženj. O Velikansko zalogo blaga najdete ca molke ia ienika obleke ■> ▼ obče znani trgovini « R. Miklauc Ljubljana, Lingarjeva ulica in Pred Škofijo (zraven knezoškofijike palače). Zanesljivo poštena in prijazna postrežba. - Tvrdka prodaja samo ▼ tej hiši (v lastnih prostorih). »DELTA" trgov, na željeznom robom d. d. Zagret Martičeva ul. 8. Skladišče: Cernomerec iltitn igraM Telefon: 10-80, 16-17, 19 45. Brzojavke: Gradelta, priporoča: železniške ln tramvajske potrebščine za državne, industrijske, poljske in cestne železnic* železo In plofiev.no, žico, cevi Reprezentant v Ljubljani: A. Lampret, Krekov trg 10. siiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiis dobe, I orehe, j rujavl, zeleni, beli 1 kupuje j GLIVA LJUBLJANA! | Gosposvetska cesta 3. - Wo!fova ulica 12. j ...............................................................................mimtmniiiiitui t Neizprosna usoda )e iztrgala iz naše srede preljubo soprogo oziroma mamico, gospo Antonijo černe roj. Trškan. Pogreb nepozabne pokojnlce se vrši dne 24. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Kralj Petrova cesta 32, na okoliško pokopališče. V Celju, dne 22. novembra 1924. Bvv, m M PAVEL ČERNE, adm. kapetan v p., soprog. PAVLA, CIRILA, DANICA, DRAGO, MILAN, otroci. Brez posebnega obvestila. Of CERKVENE - ZVONOVE vihramo v melodični In obrani sestavi v teži 140 - 6000 kg. Dobavljamo po želi! posamezne zvonove, v dio, trozvoku 1.1, d. Zvonovi so mnogo cenejši In enakovredno nadomestilo za bronaste zvonove. Številna priznanja. Kratki dobavni rok. »KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA" JESENICE - FUŽINE a> SLOVENIJA. £383393323 issaasaffiaanaaBaeaBaiiBH« BBBflff n » B M B a n H n a a a n H v Beogradu se odda v najem od 1. aprila 1925 b celim inven-tarjem. Za ceno in pogoje je vprašati pismeno ali ustmeno pri Vračarski zadrugi v Beogradu. a a B a a a M a a a a a m 9 l^SBISlSSaBSiBBiaBflaSBBBBBaBaBBBBBBaBBBBBB za vinp vo, žnanja In olje, prvovrstne izdeluje ia dobavlja h-lro koi dno in najcenejše mobanična sodarska delavnica R. PICHLESUA SIN, MARIBOR Frančiškanska ul. 11, v meroizkusnem uradu. Iz lesa s seboj prinešen^ga, se izdelujejo vsakovrstni sodi takoj. Popravila hitro in pri zmernih cenah. W OBIŠČITE TRGOVINO B. VESELINOVIČA & KO., MARIBOR GOSPOSKA ULICA 26. — Ima veliko fzbero: srajc, ovratnikov, norjavic, klobukov, čepic, iriko-perila, volnene trikotaže, šalov, svilenih bluz, kravat. — Fini francoski parfemi: Coty, Hubigan, Gybs, Botot, Zermandie, Piver, Simon. Roger Golet, kol. vole 4711 in Marija Farini, fina mila, pudri, Kaloderme, Odol, in drugo. Dobite dobro blago po solidnih, znižanih cenah. — Od oktobra t. 1. nov princip: malo zaslužka — velik obrati n. h. Stroški pri vporabi bencina. Adaptiraj svoj auto-traktor ali stabilni motor s patent HAG-generatorjem. Kuri z Procpoktt la rvfarsnc« daj* ogilem! flugo-Oag Ljubljana i Tele/on 540 (Bohonteva ulica 24. Stroški prt vporabi oglja. BjbjAHO HaonaitnM BceM CBojHM qea. KJinjeiiTOM hh Apy-reMy oCmiiicTBy, ^a ceM otbophji b JbyOjbaim na ,IIyiiajcKH HecTa niTeB. 33 — CKJiaAHuiue »BajiicaH« — nOCPEflOBAJIHO nOCJIOBHHKO 3A CnPEJEMAlbE BCEX BPCT TIICKAPCKHX, KH:>HrO-BEI1IK11X, KAiTOHAUJKllX, PACTPHPCKHX HH OOTAJIIIK B nAriHPOrPAOllMIIO CTPOKO CnAAAJO'IHX HAP04HJI, KaTepa H3Bpm,yjeM jihhho, cojihaho hh no 3Mopnnx neHax. Hapo-'ni.ua ao(5abjbam na aom b Jby6ji>ano cJipaiiKo Bcex ctpoiiikob. :: Ha noiuiHn; no Te,uet}ionv iiitcb. 13.223 a.nn 30G, npHACM na atejto oceOno CTpaiiKaM. :: ypa^He ype co oa 9—12 hh oa 3—5. JOCKn KPMnOTHTi, BMP-£OM>KAJIE Tncicapna, KH.nroBesnHua, pacrpiipnuna, Kap-TonajKiia icmapna hh naimpua mi^cipiija. Velika izbira najnovejših damskih klobukov Novosti vedno v zalogi Barborič - Završan LJubljana, Mestni trg št 7. Točna postrežba. Cene nizke. PRESELITEV. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil tapetniško delavnico iz Poljanske ceste št. 19 na Poljansko cesto 15 v prostore blvSe Mestne aprovizacije. — S preselitvijo sem svojo tapetniško obrt znatno razširil ter imam vedno na zalogi vse tapetniške izdelke ter prvovrstno 2IMO in AFRIK {morsko travo) po najnižjih cenah. Cenjenim odjomalcem se vljudno priporočam FRANC SAJOVIC tapetnik in dekorater. m Inserirajte v »Slovencu najboljši fabrikat s 40*/o popusta I — Ves električni materijal globoko pod dnevnimi cenami Eieksrocoii!PfinyL|ii!)!](ing, Sv. Petra čes a 25. Tovarna vliakov Splošne stavbene družbe MA3&BOR Alehšaifflii ova cesto U. 12 Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, z a ko v i c e za pločevino, iz medenine, železa, bakra in aluminija itd.