481Odkritje spominske plošče prof. dr. Antonu Ramovšu • Pomniki slovenskim naravoslovcem Jupiter ima osemdeset lun • Naše nebo značilnih jamskih medvedov in drugih le- denodobnih prebivalcev ozemlja Slovenije. Ob opisovanju in predstavljanju posameznih fosilov se poslužujeta tudi nekaterih zgodo- vinskih najdb, ki dopolnjujejo paleontološki pregled posameznih obdobij. Značilne fosile predstavljata na koncu besedil v posameznih tabelah, kar nekako zmoti bralca, saj priča- kuje fotografije ob besedilu. Toda kakovo- stne barvne fotografije prepričajo opazoval- ca, da se vrne k besedilu. Pomembno je, da sta avtorja na mnogih fotografijah upodobi- la še do sedaj neznane in večinoma v depoju njune zbirke shranjene primerke. Zagotovo pa avtorja v svoji zbirki skrivata še marsi- katero zanimivo paleontološko najdbo, ki je zaradi premajhnega obsega knjige nista uspela uvrsti vanjo. Posebnost te monografije so tudi natančne in s strokovnega stališča korektno izdelane rekonstrukcije okolij iz različnih geoloških obdobij. Natančen pregled teh rekonstru- iranih okolij lahko bralcu pokaže dejanske življenjske razmere in raznolike organizme, ki so živeli v permskem ali krednem morju, ter nas popelje tudi v karbonsko močvirje. Ena izmed teh rekonstrukcij krasi tudi na- slovnico. Pomenljiv podnaslov, ki ga nosi monogra- fija, nas popelje globoko v geološko zgodo- vino z raznoliko paleontološko dediščino. Zagotovo pa nas prisili tudi k razmišljanju o prihodnosti naravnih okolij in nas, člove- škega rodu, edinega živega bitja, ki s svoji vplivom uničuje tako preteklost kot priho- dnost. Monografija Fosili Slovenije zagotovo sodi na osrednje mesto v knjižnici slehernega slovenskega geologa, stratigrafa in predvsem paleontologa, saj dopolnjuje poznano in od- kriva še neznano paleontološko dediščino. Monografija pa zagotovo ni namenjena sa- mo strokovnjakom, saj je po svoji pestrosti in poljudnosti gotovo zanimiva tudi za lju- bitelje fosilov in geologije. Jupiter in Saturn sta bila glavna igralca na poletnem nočnem neba. Jupiter se letos na- haja v ozvezdju Vodnarja, Saturn pa v Ovnu. V večernih urah najprej vzide Saturn, kmalu za njim pa še Jupiter. Na zahodnem nebu lahko, tik preden se znoči, vidimo tudi Ve- nero. Vsi ti planeti so tako svetli, da jih na nebu ne moremo zgrešiti. Jupiter je seveda glavna zanimivost poletne- ga neba, saj je najsvetlejši nebesni objekt, ki je viden vso noč. Avgusta je dosegel tudi opozicijo, se pravi nebesno lego, ki je na- tančno na nasprotni strani, kot je Sonce. Ker je na Jupitru za prav vsakega opazo- valca nekaj zanimivega, je tudi eden najbolj opazovanih nebesnih objektov. Jupiter je bil poleg Zemlje prvi planet, pri katerem so odkrili, da okoli njega krožijo lune. Njegove prve štiri velike lune - Io, Evropo, Gani- meda in Kalisto - je leta 1610 odkril slavni Galileo Galilej, ki si takrat prav gotovo niti v sanjah ni predstavljal, kako veliko lun bo- do astronomi za njim še odkrili. Ker je večina Jupitrovih lun zelo majhnih, so jih do sedaj odkrivali le poklicni astro- nomi z uporabo velikih teleskopov. A vse to se je nedavno spremenilo, ko je amater- ski astronom Kai Li 30. junija letos prijavil odkritje osemdesete Jupitrove lune. Luna Jupiter ima osemdeset lun Mirko Kokole 482 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Naše nebo • Jupiter ima osemdeset lun je dobila začasno oznako S/2003 J 24 in za zdaj še čaka na uradno potrditev Med- narodne astronomske zveze (International Astronomical Union, IAU)  . Kai Li je sicer amaterski astronom, ki pa je zelo izkušen pri iskanju nebesnih objek- tov. Že leta 2020 je na arhivskih posnetkih ponovno odkril štiri izgubljene Jupitrove lune. Morda se najprej zastavlja vprašanje, kako lahko lune izgubimo. A odgovor je povsem preprost. Ker so lune zelo majhne, jih je težko zaznati in so na posnetkih tako rekoč skrite v šumu. Poleg tega imamo po navadi le peščico posnetkov, na katerih se luna nahaja, in tako lahko njihove orbite le približno izračunamo. Zato se večkrat zgo- di, da jih tudi izgubimo, saj naši izračuni, kje natančno bi se morala luna nahajati, namreč niso dovolj natančni. Kai Li je eden od tistih amaterskih astro- nomov, ki ga ni strah lotiti se zelo težav- nih nalog. Zavedati se moramo, da je iska- nje nove lun nadvse težko delo, ki zahteva kar nekaj znanja tako astronomije kot tudi Nebo v septembru. Datum: 15. 9. 2021. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. 483Jupiter ima osemdeset lun • Naše nebo programiranja in na koncu le redko pri- nese rezultate. Kai Li je za odkritje no- ve Jupitrove lune uporabil posnetke, ki so jih posneli leta 2003 s teleskopom CFHT (Canada-France-Hawaii Telescope). Kasne- je so luno našli tudi na posnetkih drugih teleskopov, kot so Subaru in teleskopi na Medameriškem observatoriju Cerro Tololo v Čilu. Luna S/2003 J 24 sama po sebi ni nič po- sebnega. Pripada Karmini skupini lun. Te lune imajo retrogradno gibanje, kar po- meni, da okoli Jupitra krožijo v nasprotni smeri, kot je njegova smer vrtenja. Karmi- na skupina ima do danes znanih dvaindvaj- set lun. Njihove orbite nakazujejo, da so delci, ki so nastali ob trku dveh objektov. Zelo verjetno so delci največje lune Karma, po kateri se skupina tudi imenuje. Odkritje Kai Lija je navdušujoče. Kaže, da lahko tudi amaterski astronomi z nekaj vztrajnosti in znanja še vedno prispevajo k novim astronomskim odkritjem. In če povemo, da astronomi domnevajo, da ima Jupiter še mnogo več zelo majhnih lun (okoli osemsto), si lahko v prihodnosti obe- tamo še mnogo več takih odkritij. Na tem posnetku lahko vidimo, da je zelo težko zaznati luno, kot je S/2003 J 24. Posnet je bil 13. marca 2003 s teleskopom CFHT. Foto: B. J. Gladman/CFHT/CADC.