ei 90
m koristi dUlav-il|u4«lv». Delav. opravičeni do kar produclrafo.
This paper 1« devoted to the Interest« of tho working claae. Work* era are entitled to ell what they produce.
ït'oiEiil ••ooad-olm« nitiw, Dm. «, I WW, »I lb* i>m\ off*. •»Ch^o IU. uudvt ib. Aoi of Co«fr*M *f Marob Ird. 1*7®.
Office: 2146 Blue Island Are.
"Dclavci vseh dežela, združite se".
»
PAZITE!
ne številko v oklepefu-kl ee nehale poleg ve-èege neelove, prilepile* nege epode)ell
ne ovitku. Ako (236) |e številke .	'
tedaf vem ■ prihodnjo številko našega liste poteče naročnine. Prosimo ponovite |o teko).
Slev. (No.) 235.
Chicago, III., 12. marca (March) 1912.
L
POSLEDICE ANGLEŠKEGA pREMOGARSKEGA štrajka
i London. 8. marca. — Tovarna za tovarno ustavlja svoj obrat po v*ej Angliji, ker jim pomanjkuje premoga. Splošno se sodi, da je poleg ogromnega števila premo-[ parjev okrog enega mil iona drugih industrijskih delavcev nehalo delati kot direktna poledica premoga rakega štrajka. Temu že itak velikemu številu se pridružujejo novi tisoči. Razne transportne družbe, ki so prevaša!*' premog, so odslovile svoje delavce; razne železniške družbe edslavljajo dan za dnem nove trume, ker so bile tovarne prisi Ijene ustaviti promet zaradi po-manjkanjo premoga. Ako bo šlo tako naprej l>o vsa obrežna angle* »ka industrija prisiljena preneha ti z obratovanjem v teku enega tedna.
Govori se, da nameravajo tudi železničarji zaštrajkati, ako ae ne ugodi njihovim zahtevam. Ako se njih grožnje uresničijo, bo vlada napram št raj kar jem brez moči, ker ne bo mogla vojaštva tranšportirati v slučaju potrebe. Železničarji docela «impatizirajo
Leto (Vol.) VIL
državni senator postal nemčija pred velikim ru- aretirani delavski vodi
socialist.
z stavkujočimi " premoga rji in so baje že sklenili, da ne bodo prevažali vojaštva po sedanjem štrajku prizadete kraje.
Vsa dosedanja |>ogajanja so brezuspešna. Vlada zabožjo-voljo prosi voditelje štrajka. cka naj se rudarji vrnejo na delo ter obljubuje, da bo sprejela zakon, ki določuje minimalno plačo za rudarje. M/io glavni vzrok štrajka. Ker pa voditelji poznajo vladi» in njene večne obljube in J|er v parlamentu delavcem prijazne stranke nimajo večine, ki bi garantirala tak zakon, so gluhi za take obljube.
14 BREZPOSELNIH ŽRTEV OGNJA.
Chicago. 111.. i*, marca. — Ne-Igre«'ni slučaj, ki ga je Chicago »danes doživela, je pokazal veliko F bedo tega svetovnega velemesta I v pravi luči. ko je nastal ogenj I'v prenočišču za reveže na 6T»1 So. iClark St. Takih bornih prenov-
•	Čiše je več v tej okolici. Tu sem prihaja na stotine sestradanih in
*	premraženih prezposelnih mož in žen prenočevat, da ne zmrznejo na cesti. Razume se, da vladajo po teh prenočiščih revčini gostov primerne razmeTe. Sicer pa kdo se briga pri nas za revne brezposelne delavce; oblasti so vesele da jih nihče ne nadleguje. Zato »e o kaki skrbi za varnost teh usmiljenja vrednih trpinov niti govoriti ne da.
I Danes zjutraj je v omenjenem prenočišču, kjer je ložiralo okrog 200 mokišh in žensk, nastal ogenj, ki se je hitro razširil ter zaprl i gostom izhod. Ker poslopje ni od-L govarjalo varnostnim zathevam.
»o bili stanovalci prisiljeni ska-i kflti na cesto, pri čemer so «e vsi c več ali manj poškodovali. Dosti *e jih pa sploh rešiti ni moglo.
Kolikor je do sedaj dognano. je zgorelo 14 oseb: a sodi se. da jih je, veliko zasutih jwwl razvalinami.
Washingtonski državni senati« 1'eder Jensen je {»osla! tajniku soc. stranke v državi NVashington pismo, v katerem naznanja, da ji postal socialist in da 1h> naredil prošnjo na stranko za vsprejem, kakor hitro l»o sedanje zasedanji legislature končano. Dotlej je pa pripravljen ravnati se po navodi-lih socialistične stranke.
Njegovo pismo se gla>i: "So-drug! Poti velikim pritiskom osebne odgovornosti in z name nom, da Iri me prav razumeli, vas želim obvestiti, da se strinjam z načeli socialistično stranke in sem voljan podvreči se vsem njenim zahtevam----Videl sem
eno krizo, ki je prišla nad delavce, videl sem nujno potrebo pomoči in be<io, brezposelne može, družine brez vsakih sredstev za nadaljnje življenje. Videl sem, kako so davčni oderuhi z zastavnimi pismi zaplenili delavske domove. Toda vpričo vsega tega nisem nič storil in sem tolažil nesrečne ljudi z praznimi obljubami, češ. da bo revizija tarifa gotovo prinesla stare dobre čase, — "
darskim štrajkom.
Jensen pač ni dal dobrega spričevala stranki, -za katero se je boril in kateri je sam pomagal "bluffat i v bedi se nahajajoče delavstvo.
RAZPRAVA O ŽENSKI VOLILNI PRAVICI V KONGRESU
Prihodnjo sredo, t. j. 13. marca se prične v kongresu razprava o Bergerjevi resoluciji za žensko volilno pravico / Z. Dr. Ta resolucija bodo podpirali tisoči toza-tSevirfti peticij z nad sto tisoč podpisi. V peticijah se poživlja kongres, da ugodno reši to važno vprašanje. Razna ženska društva ►odo ta dan jmshHa posebne depu-taeije v \Vashington, ki bodo govorile v prilog ženske volilne pravice.
V nekaterih državah imajo ženske že danes volilno pravico, ta-<o n. pr. v Californiji. \Vashing-onu. Mahi in dr.. a ta volilna >ravica ni splošna in toliko časa ne bo, da jo bo tudi kongres spre jel.
Berolin, i), marca. — Nemčija je ilaues na predvečeru velikega
TELJI pred sodiôôem v indian apolis-u.
velike železniške nesreče,
Inilianapolis, Ind.. M. m.-.Ta. rudarskega štrajka, ki bo zanjo Zasliševanje pred nekaj tetini imel enake posledice kakor inih za aretiiamh voditeljev Mostovne in Anglijo njen sedanji štrajk Da- i »tavbinske železarske unije se bo nes se je vršita v Dortmundu k on- j pričelo pred tukajšnjim distrikt-fereneg voditeljev treh največjih j nirn sodiščem prihodnji torek, rudarskih organizacij. Ker pre- Kakor oblasli pričakujejo, bo do mogovni baroni nikakor nočejo tega časa dospelo sem 40 areti-ugotliti zahtevam svojih delavcev I rane^v iz raznih mest široin Zdr. ter jim zvišati plačo za l.Vr, so | Dr.
akoro vsi rudarji stavko.
voljni iti na
Ako se proglasi štrajk. bo nekako -TjO.OOO premoga rje v ustavilo delo. Ker pa nekatere organiza-ije niso voljne stavkati, l>o za začetek stopila na stavko samo polovica rudarjev.
Dfctriktm pravilnik "Miller j< izjavil da j>et. Californijskih areti-rancev ne pride v Indianapolis, ker bodo najbrže v Los Angeles-u sojeni;
Prihod J. R, Caroll-a in Kdw. K. Pftillips-a, ki sta bila aretirana v Svracuse. N. Y.. se bo zavlekel ■ za fiziko časa. da l>o tamkajšnje Inmogovm baroni skušajo im- godili otlločilo. ali sta armirana portirati «tavkokaze iz druzih «le- vmlitelja primorana iti v indiana-lov K v rope; kar pa nemški rudar-1 poli« ali ne
ji najodločneje protestirajo in ,jo[m j Mc Cav, za katerega je bati se ostrih nemirov zaradi bilo zaporno povelje izdano ob
istem- času kot za druge, še ni bil Štrajk bi bil usodepolen za arethun. Oblasti imajo menda nemško industrijo kadarkoli bi že slabo vest. prišel ; a tem kritičnejši bi bil par Poleg navedenih ne pridejo seiu j sedaj, ko su tudi angleški pTemcTlTUiti K. A. Claev in Olaf A. Tveit
garji na stavki. Siecr bi Nemčiji moe. San Franciseo. Cal. in^Ortie za nekaj tednov ne bilo prav nie I K. M<?Manigal, ki se nahaja v je-pomagano, ako bi se angleški | ei v fx>s Angel ea-u štrajk takoj poravnal, ker so sko-
ro vsji skladišča popolnoma prazna
1'prava največjih nemških pre nurgokopov na VVestfalskem je v takih skrbeh zaradi stavke, da ne sprejema nobenih izven nemških naročil, ker hoče imeti nekoliko zaloge vsaj za prvo silo v slučaju štrajka.
Nekateri izmed obtožencev so že dospeli. Voditelji raznih tukajšnjih unij bodo skušali tako urediti, da tmdo v.si zatoženci lo-žirali v enem in istem hotelu. Njih skupno posvetovanje se vrši v ponedeljek.
Najetih imajo več zagovornikov. a glavni zagovornik bo P. iT Opoimell i/ Cfiicage, Tli.
KAPITAN DOS^L
VELIK KORAK NAPREJ V DE LAVSKIH ORGANIZACIJAH.
Chicago. Tli. — Tz delavskih krogov prihajajo veati, da bo pri Slo do zveze meti prem o ga rji. železničarji, delavci v jekleni in-duslriji in delavci v poslenimi i>ri plov1»i po jezeri^.
Glasilo premogovnih baronov "Fuel" je v hudih škripih *ara* di te vesti in kliče vlado na pomoč «oper tako združenje, češ. dn je nevarno za ameriško industrijo in into proti postavno
Kooperacija štirih tako važnih industrijskih strok bi bila usode-polna za delodajalce katerekoli tediisfrije. kajti vsako odrekanje opravičenrib delavskih zahtev bi bilo nemoffo^e.
Živahen volilni boj v državi Illinois.
Soe. komite za državo Illinois nam obeta prav živahen volilni >oj. V posli t i nameravajo več avtomobilov, ki bodo prepeljavali govornike od mesta do mesta celo jrihodnje poletje. .
l*red kratkem je imel ta komite sejo, pri kateri se je sklenilo kupiti dva avtomobila in za slučaj, da bi se jih več rabilo, si jih bodo pa izposodili. Na ta način upajo prepotovati vseh 102 County-a. Za vsak County bodo porabili nekako dva dni. Priredili bodo čim več govorov mogoče in razpeča-vali čim največ socialistične literature. Po manjših krajih bodo prirejali predavanja po dnevi, po večjih mestih pa zvečer.
Za to ogromno delo bo komite najel najmanj 15.. govornikov. Kampanja se prične takoj po nacionalni konvenciji aoc. stranke in jo bo vodil državni organizator F. T. Maxwell.
Med goovrniki bosta tudi (Near Ameringer in Otto F. Braunstet-I ter iz Oklahome.
Nekateri upajo na tri soc. kon-gresnike v IlWnois-u in sicer v desetem. sedeminštiridesetem in devetinštiridesetem distriktu. Mayor v Cantonu in kandidat za kongres v 47 distriktu M. K. Ki^k-patriek je siguren svoje zmage.
V pomoč socialistom.
Shawnee, Okla. — Tukajšnja strojniška unija je na svoji seji odobrila delovanje socialistične stranke kot prave rn edine delavsko stranke. Poleg tega je imenovana unija izvolila posel>en komite. ki ho socialistični podružnici vedno na razpolago ter jI poma gal v prihodnjem volilnem boju.
so cene premogu zelo poskočile V nemškem štrajku bo t-iada Ita-lija kot glavna od jemal ka nem škega premoga Zelo prizadeta.
Tajnik za notranje zadeve Delbriiek, skuša na vse- mogoč« načine poravnati spor med pre-mogarji in njihovimi delodajalci, toda do sedaj so bili vsi poskusi brezuspešni.
Berolin. 9. marca. Voditelji socialistične rudarske unije so iz-dali proklamacijo po končani seji ter naznanjajo štrajk na "VVestfalskem. ako premogovni baroni ne privolijo zvišanje plač za 15% Štrajk se prične prihodnji teden.
Premogarji bij ton ITanovera so sklenili slediti svojim Westfal<-skiin tovarišem, istotako premogarji v Sleziji, ki zahtevajo mini malno plačo $2o na mespe.
NA JUŽNI TEČAJ.
Nov socialistični dnevnik.
\V h cel in g. W. Va. — Tu izhajajoči socialistični tetlnik ''The Weekly Majoritv*' bo v kratkem )>ostal dnevnik. Mnoho unij v južnem delu Ohio in v W. Virginiji je prispevalo znatne svote v ta namen. Samo ena unija je založila $2000. ("'ast zavednim delavcem, ki so prepričani, da jim bo ta kapital nosil slotere obresti, ne morda v obliki dividend, marveč v boju za izboljšanje njihovega položaja.	4
I/ Londona prihajajo vesti, da je norveški kapitan R. Amundsen dospel na južni tečaj. Tozadevne dokaze namerava v najkrajšem >u odposlali na razne znanstvene komisije v pregled.
Norveški državni zbor je posla svojemu pogumnemu kapitanu čestitko.
Dasi slepar Cook in njegov severni tečaj še nista pozabljena, vendar se splošno veruje Ttoal< Admund^en-u.
Nekako ob istem času kot Amundsen je tudi neki angleški kapitan Scott poročal, tla je odkril južni tečaj, a norvežanu se daje pre«lnost.
Kdo je dospel na južni tečaj, ako je sploh kaleri," bo pokazala prihodnost.
DVELETNA STAVKA KONČA NA Z ZMAGO DELAVCEV.
SODRÜGE IN PRIJATELJE opozarjamo na MAJNIŠKO IZ DAJO PROLETARCA, ki izide 30. aprila t. 1.
Denver. Colo., f>. marca. Stavka, ki je trajala dve leti, se je končala s popolno zmago štTajku jočih premoga rje v. American Fu-el Co. je ugodila vsem zahtevam ter [»odpisala kontrakt za dve leti.
Sporazumijenje te je doseglo sinoči in danes zjutraj so ga štrajkarji potrdili.'Prihotlnjo sredo se vrne na delo okrog 300 rudarjev. Osfnle delavce bodo zaposlili v teku prihodnjih deset dni.
Glasovnica je bodočnost delavstva.
Vabilo na
Slavnost Pariške Komune
".....11 -■— ■■'— ki jo priredijo crnr---------------- r t
JUGOSLOVANSKI SOCIALISTIČNI KLUBI
DNE 17. MARCA 1912.
V CHICAfil
v Pllsen AuditorI|im,
r"-; ■■- ■	Blag Island kit, mad 17. in 18. cisto
Točno ob Se»ti url predavanje n atereoptikonom o dnnsSnjem delavukoin položaju.	•
Na ilavnoirti natopijo tnmburnii i r Milwaukee in Oarv, Tnd. Pojejo pevoki r.bori i* rhioage in okolice. Oowti i* Milwaukee, Kenovhe, Wauke^an, 8o Chi-rage in drugih ment v bližini Chicane.
^isti dobiček je namenjen jugoslovanskemu »oe. čaaoninni: "Proletarru" ''Radnički St,raii'' in "Narodnemu Gift*«".	'
<Htawa, Canada, 8, marca. Blizu Ouebec^a sta trčila (mobni in tovorni vlak. (i oseb je bilo ubitih. H ranjenih, nekateri izmed njih smrtno.
Osobni vlak je vozil ob času koalizije z hitrostjo 50 milj na uro, Vziok nesreče je bila slaba proga.
St. Louis, Mo., 8. marca. Trudno se naznanja, da je bilo v železniški nesreči pri New I*ibanon-u •pet oseb ubitih in ."»1 ranjenih. Kaj je »provzrocilo nesrečo, se še ne ve. Oblatfti ko odredil« natančno preiskavo.
Atlanta, (»a., 8. marca. — Osobni vlak C. O. železnice je za vozil v tovorni vlak bljizu Social Circle. Ubiti št» štirje Črnci, deset je ranjenih.
Enake ne«reče se poročajo vsak dan. Kljub vsej njihovi grozoti nas že skoro več ne ganejo, tako vsaikdanje so postale. Kako pa tudi ne, saj se živ krst ne zmeni zanje in človeku se zdi, da mora tpko^biti in <fia se ne da prfta^v-oleom tem brezštevilnim nesrečam. Toda ako primerjamo število nesreč v Z. Dr. z istimi evropejskih držav, najdemo velikansko razliko. Statistika izkazuje, da so samo lansko leto zahtevale železnice v Z. Dr. okrog 30.000 človeških žrtev.
Strokovnjaki navajajo za vzrok tako številnih nesreč pohlepnost, brezbrižnost in samopaišnost železniških družb, ki gledajo samo na to, da potegnejo čim večji profit ob koncu leta, za varnost svo jih potnikov se ne brigajo.
-Sedanja kapitalistična vlada, koje večina članov je sokriva teh nesreč, ker solastuje železnice, se prav nič ne zmeni za te nesreče, marveč brc/.sktbno pusti moriti njene državljane.
Da pa se tem škandalozni^ raz-razmeram naredi enkrat konec, je soialistična stranka postavila v program točko, ki zahteva podržavljanje železnic. In socialistični kongresnik Berger je že vložil tozadevno resolucijo v zvezinem kongresu.
stroke štrajkale v enem me*tu, v enem okraju, v eni državi, doČim j»* ista stroka delala s tem večjo paro v drugem kraju. Vspričo lakih dejstev seveda ni mogoče pričakovati po voljnih uspehov štraj-kov.
Zedinjenje socialistov v St. Loius-u.
St. Louis. Mo., 7. marca — Socialistični frakciji, ki sta obstojala v St. Louisiii na<l eno leto, sta se združile v eno podružnico "socialistične stranke.
Kakor že s vojnam o poročano, je nastal v soc. organizaciji v 9t. Louis-u nekako prod enim hrtom razpor zaradi mestnih volitev. Kna teh frakcij je pripadala k socialistični stranki, dni^a si je pa nadela ime: "St. Loriis-ka socialistična stranka, {'lani obeh organizaciji pa so v teku enega leta razdvojit Ve uvitleli, da ni kakor ne morejo upati na u*|>eh, ako botlo ostali še vnaprej raz-druženi. Zato so se voditelji obeh fraikcij dlje Časa posvetovali o na-črtu za združitev. Končno so se
da se pod novim terjem" ustanovi novo podružnico, kakor je to po drugih večjih mestih. Ker je socialist nhw živel j v tem mestu zelo močan, je pričakovati najlepših uspehov od združenja.
Železniška družba in davki.
ZDRUŽENJE ŽELEZNIČARJEV.
Začetek točno ob 2, uri popoldne,
Vstopnina 25c za osebo.
San Francisco, M. marca. — Tajnik organiziranih železniških delavcev na Ilarrimanovih linijah je na zahtevo lokalne organizacije v San Jose razposlal na vse želez-ničarske unije zapadno od Chicago resolucijo, v kateri se poživljajo vse omenjene unije za wlru-žitev v eno veliko in moč.no organizacijo.
Kolrkor se da do sedaj soditi na podlagi posameznih mnenj, se bo ta ideja realizirala v najkrajšem času: kajti delavci so začeli uvidevati, da strokovne unije po današnjem načinu niso dovolj močne za uspešen boj proti izkoriščevalcem delavstva, temveč da jo neobhodno potrebno, da se vse strokovne unije spremene v industrial ne linije, t. j. da ne bo vsaka posamezna stroka, kakor n. pr. kurjači, strojniki, mizarji in drugi, organizirana sama zase. marveč, da bodo vsi delavci ene industrije, na pr. železničarji, premogarji, krojači organizirani, v eno unijo, neoziraje se na to. ali si ti kovač, strojnik, kurjač, mizar i. t. d. Vsi delavci, ki so zaposleni pri železniških družbah spadajo v eno industrijo — v že-ezniško, ne glede na to kako dc-o kdo opravlja. Vse talce unije »osamoznih industrij pa naj bi ule združene vrhovni zvezi. Ako bi na pr. taka vrhovna industrijska zveza napovedala štrajk. bi se noben vlak ne premaknil od New Yorka «V» San Franciseo. Ta. ka organizacija bi bila nepremagljiva in bi lahko klubovala največji kapitalistični trmoglavosti.
T>a sedanji sistem unij ne odgovarja zahtevam, so pokazali razni Strajki, ko hq posamezne
Ohieago, 111. — Postaja železniške družbe "The Chicago & Nortlnvcstern" je vredna z drugimi napravami nad 20 milionov dolarjev, toda naši mestni cenilci so jo cenili iz neznanih vzrokov samo na šest milionov. Na podlagi te očitno krivične cenitve kempa-nija tudi davek plačuje.
Človek bi nazadnje nič ne rekel. ako^ bi bilo vsako posestvo ocenjeno na ta način. Kakor pa dejstva kažejo, «o mala posestva, last delavcev in manjših trgovcev. tako visoko ocenjena, da se pokaže očitna goljufija.
Ker se davek razdeli na posamezne posestnike na podlagi mestnega • lastnega proračuna ali budget-a. je očividno. da morajo slabo plačani delavci in mali trgovci plačevati toliko višje davke, kolikor velike korporacije premalo plačajo.
Ako bodo Chieažani tudi tako volili kakor "Irikajo". potem lahko pričakujejo na pravičnejšo ocenitev v prihodnjosti, sicer ne.
Pastor pregnan zaradi socializma.
Hudson, Mich. — Baptistovski pastor A. V. Whipple je bil pregnan iz fare, ker je bil neustrašen zagovornik pravice in socializma.
Whipple je znan daleč naokoli kot izvrsten govornik in navdušen socialist, kar pa njegovi "brumni" verniki niso mogli prenesti. zato so toliko časa ruvali proti njemu, da je bil prisiljen zapustili vodstvo fare.
Ruvanje proti njemu mu ni vzelo poguma, .ravno obratno. Cim bolj so ruvali proti njemu tem odločnejše je nastopal in oz-nanjeval socializem. Tukajšnji socialisti mu stoje zvesto na strani ter ga ob enem priporočajo drugim klubom kot govornika in predavatelja.
<v,im "hitrejša" je delavčeva pamet, tem počasnejše so njegove pete.
Naznanilo.
Čitateljem in prijateljem Pro-letarca po vzhodnih državah naznanjamo, da jih v kratkem obišče sodrtiff in nas zastopnik
FRANK PODBOJ,
ki je pooblaščen pobirati naročnino, sprejemati oglase, prodajati knjige i. t. d. Rojakom ga kar najtopleje priporočamo. Najprvo obišče naselbine v Pennsylvaniji.
Upma "Proletarca".
»ROLETAREC
'ust u intkkcsk delavskega
LJUDSTVA. iJLMAJA VSAKI TOREK.
LMtmk ia ud*J*tcij
<apii«(aaski delavska tiskovna dra/ba v C hitif o. III.
fiarocaiaa: Za Amtrico $1.50 sa calo lato. 75c aa •M lata. Za Evropo $2 aa calo lato. $1 aa pol lata.
Pri tprrm~mbx bivatUM miti tudi HTA HI mtuio».
zanj saino umirali; socializem po trebuje misljenskih bojevnikov in rebeljev, ki bodo zanj delali in živeli. Z gotovostjo smemo redi da Čaju krvavih rebeljonov so za nami. Delavec ne bo ved preliva svoje dragocene krvi, dokler ai lahko pomaga z drugim orožjem Izvzeti so le taki kraji kot je Rusija, kjer delavstvo nima nobenih političnih pravic. Ako kedaj pridedo krvave revolucije med pro leta rijatom in kapitalizmom v Ownedaad pubitahad Evaav Tussoar by I Ameriki ali kterikoli drugi drža-loath Slavic Workaca's Pabllsklaf Compaay vi, kjer imajo delavci politično
Cbkajo. iiliaols.__svobodo, izzvali in povzročili jo
Glasilo Slovenske organiiadja \hoi}° «Hnola kapitalisti in kapi-Jugosl. socialistične Zveze t ia,i»ti*ne vlade, nikdar ne de-Ameriki._ lavci-
tuascsimoM .ar«: uxtsd suta.Pariška Komuna - kakor rt*Se-
UJa a yaar, 7Sc lor half yaar. Forci*o countroa 110 — ni bila niti SeilCS kolosalne-%2 a yaar, $1 (or half yaar.	...
ga rebel jona v vrst ali proletari-ata, ki se vrši dandanes. I»red Komuno se je tresel samo Pariz danes se trene celi svet, kapi-
PROLETARIAN
J^VSUTIIINO KATES on agreement.
Rebeljon — nekdaj in danes.
Ob spominu na pariško komuno.)
nost pomenja obogatenje človešt-va. Vsaka kutura je narodna in se pričenja v posameznem ljudatvu." To se pravi, da se moramo boriti za kulturo iu omiko ter vsestranski napredek ljudstva, katerega jezik govorimo. — Vsakdo naj pripomore po svojih močeh, da njegov na roti napreduje, da ae oprošča okov reakcije in tako sto pi med človeštvo kot velika družina izobraženih, moderno misle-čih Ijimi. Vsak narod je del člo-vest va. In človeštvo bo ozdravelo in zaživelo
tebe plača, ko delaš opeke zanj, ali lie?"	^
"Da."
Poročila iz naseftfa.
rim
jim delavcem 5—15%, Sploh je
opažati, da se je trmoglavost
.American Woolen Co. spremeuila,
Kje j* dobi on denar, a kate- kakor hitro je odsek, ki je zasli-
tebe plačuje?"	seval zastopnike štrajkarjev v
"Opeko proda!"	' Waahingonu, sklenil priporočiti
Ja, k h ko vetplar to, saj si ti kongresno preiskavo delavskih
naredil opeko, katero on proda- razmer pri omenjenem trustu. ja?	_
.	Taft v Ohicagi,	........ ,
Uko, tako! Ali ne inisliš, dal Predsednik Taft je prišel zad- H,ov- »očisti praznovati
'»i bilo bolje za te, da prideš tu | nji teden v Chicago Dobiiat Koo-1 na Pa»wko Komuno in notri k nam T"
Cleveland, 0,, 6. marfl _
. marca priredi slov, *(K. ^ liko veselico v Kogoja dUl ni. Med drugimi toekimi ia evnem redu tndi igra 44Braw? veta", katero je cpiu| /a vertnik. S to veselico fijH
«pom*
nji teden v Chicago pobijat Koo-1 1,8 rH,lsk0 Komuno in sicer pP seveltove izjave ter na klin pri- vikrat v z£odovini te nase nsaai
l!! ,	. .	.	. I l.i.w.	_____i! .
in Človeštvo bo ozdravelo Opekar „i odgovoril na to vpra- bijat njegove nazore, M. ¿a je bine- ^»kovati je. d» JTZ v J» ««oaeosvo- loua radovedni slaboumnež
ni to ni prijKiročljiv za sonetnem* I ^ veselice, ker bode irofovn mA«»
f",""'".....T''.----"1 •««» rauovoam »laiboumnež ni I to ni priporočljiv za aonetnciml " vrseuce. aer Dode gotova
bode posamični narod, «l.hernega odiel; kmalu ae je -pogovor z no- predsednika. Pri tem "a llZZ "'«""•nitega priljska, ki jih ovira na Doti k va z«č#»l.	j	. ..
\ išjj kulturi	™	'«ITI 1. *	Vodo na 8VOJ ml,n nal>eljava. Pariška Komuna noklip«.
J 1	' *ako doI«° * delaš te ope- IVodsedništvo mora biti salamen- življenje 28. mana1871 j, 1'
Isko prijetna služba, čeprav pra-1 vo eden najznamenitejših
MnoUiU .1___»_	,
VljO,
vseli.
da
je predsednik suženj vinskih dogodlkov devetnajsta«* Taft in Rooaevelt imata, stoletja. Bit je to prvi poskusM izkušnje, zato pa silita nazaj v to nega proletariata ustanoviti
4 suženj8tvo".	18Voj0, t. j. delavsko vlado Va
Slava vam! — ki ste padli, a mi gremo naprej z večjim ognjem, z nepremagljivim orožjem! Namesto klica "Živela Komuna!" crlasi se klic današnjega svetov-
Vsled kapitalizma pa je danes keT zaprta pot ogromni večini ljudst- 44Od septembra " va do višje kulture. Kako naj de- 4iIn kako dolgo jih boš še de-«tvec .skrbi za zadostno izobrazbo, lalt" ako mu vzame večino časa kapi- "Do aprila ali maja "
tshzcm, v prostem času se pa ko- To je nekako osem mesecev I	__I	• , 4 • , ------
«v ml dahne t Kako naj ^ vi-|kaj „e. - Tod. zaka, bo, S|l«ava Pa. V^ini obla.ti ka- kaT^J Z^LT^
v J11*}}™!1: ,	vlRi]i f)i>sre("i,°' « kruto Silo pre-k'ui 1.1 ni » .1 New < Pa. Po aakfmih te magati pariške delavca in
»italizmu, ki je najhujši so vraž-1 da ^ HT """T ^^ ^ ^	^
nik kulture in napredka, obenem misli sta^valrjHn tiC je ti " "K - ^ T°	J°
hui 7« InatnAfTu lln iM11 , J " , Jpwt s<' ^ Poka/alo v jasni luci, ko je	l)oreč se na barikadah no uli,«k
na dan m akoro ves zaaluiek gre.' tukajšnja socialistična admini-	mesta Pariza za svobodo ^
I Toda, zakaj bos pa vendar ne- stracija hotela prisiliti Bell Te-	kost in 'bratstvo Trumfira^ia
ako ne moreš živeti | lephone družbo, da bi ista nape-	buržuazija nad ' " *
.... , ,	: '.——~ i ™j — iinsa zaaaj nos neiial
s ji h dnšmh vrednosti, ako pa ae potem in ali ti gospo<lar plava za mora trdo boriti za vsakdanji ob- dosti za celo leto?" stane k? Zato pa je boj proti ka-
boj za lastnega naroda koristi.
Boj proti kulturnemu in narod-nemu kapitalizmu pe se mera vodi. i framo mednarodna. Kapitali-
hal delati, brez dela." Ker
zem se organizira mednarodno in I "Ker moram ker mi	i I I-f'^/'T ^ ZPmlj° kondllk-1 vHikih z» katere so se borili
edino me«lnarodni proletariat ga ne «la ve!' dela Do mTja bo^oain /irrn	* ^	N Vni"lH R°j'	« ™
bo treščil z zlatega prestola, zgra-1 reč toliko opeke na^e da t Sov " " ' N ^ ^ ^ ^ * ™ ^ ^
J na * I mihko\.	razre<lov človeške družbe: izko-
Da pa bo uprava pokazala vae- riičevalcev in izkoriščanih kteri
eno svojo moč, je odredila, da mo- se nadaljuje z vedno hujšo silo
ril milninnnn ,1—... .11. _ _ 1 i	• . • I l •	,	'
dasiravno v drugi obliki. Velik
NASLOV <ADOKESSIt
MPROLETi REC"
<146 Blue Island ave. Chicago, IU. | talistični svet. Neštevilne zmage
na voliščih — 110 socialistov v nemškem parlamentu, čez dva miliona socialističnih glasov v Zed. državah letošnjo jesen — to so samo začetni triumfi, malenko-8 ti.
"Vive la Commune!" — Slava V času smo, ko se navidezno I krtmuiiarJem ! Samo trenotni po-' mrtva'8* pri roda zo|>et vzbuja in Me<1 nazaJ ob «otMitnem spominu klice svoje spe5e sile k novemu u.a I>H,,Ie ^^»vske junake na ba-življenju. Prirodne sile te dni re- rika<,Hh ~"v°h ■Pomfam na l>oje, voltirajo proti pojemajočim ele- ki 80	n<'kdaj ,ob ajKvini
mentom nemile zin>e; hoče>o avo- nu' nam *a vsak» b*to ožive bode — bujnega življenja, gorko-1 rebelillJ(x'i mareevi (knevi — ga solnca, oplojanja, pomladijo P°tera naprej, naprej! Rebeljon priro<ie! Pozdravljen nam — kajti kdo se- ne veseli vstajajočega življenja v znamenju gorke in zelene pomladi-
Marčevi dnevi pa nas ne spominjajo samo na prevrat prirode.	reebljona: Zgodovina l>ojevnei?a proletariata I mednarodni socializem! Iz polpretekle dobe nndi nam doT
ga poglavja o rebeljonih — krva-| MEDNARODNI SOCIALIZEM, vih rebeljonih tlačenih, siromaš- "Proletarči" vseh dežel, zdniži-nih slojev proti zaj^daškim in ti te se!" Ta klic je bil najmočnejše ranskim tlačjlcem. Proletarcem, načelo mladega socializma, ko je delavcem se je že od nekdaj — po bil nas-topil svojo zmagoslavno vsi naravni pravici -— zahotelo |*>t.' Kajti šele mednarodnost je solnea, življenja: prostosti, bla- ustvarila in ustvarja tisto moč.
gostanja. In zato so rebeljirali. na podlagi katere je nastala sve-	|B
Jeden največjih rebeljonov na t ovna stranka, ki gre z najvišjimi U'" meseca sta pa najvišje vojaško I "Sipačrevček ie mrmral ^ne I ^««rS10"^'1	1 *** voAitp,jo-
pragu dobe modernega proletari- cilji. Buržuazija je tudi kmalu i» pomorsko sodišče in P« vojaški kar in delal. Toda aiabonmnrf. je \vZeTJZSi s^emTuneT jata je bila brez dvorna pariška spoznala to silno moč in preklin- Uodnik. ki je bil poverjen z pre-'	^..i.,:______v . J j «int sn na po\rsJf skleni trupel.
Komuna, ki se je pričela v marcu jala je mednarodnost in njega bo- iskovanjem v Ferrerjevi zadevi,,	va„a lir lir utl L11KH1T ,,,,-,	. . ,
leta 1871. Delavstvo v Parizu se| jevnike. "Kamnajte breadomoJ raaodila, ^da se ima Ferrerje-1 — • -	aJI '	moztva ^
delavstvom, aH
. |	.	i	--- i------na ,
J«Liga z izkoriščanjem ogfomne gospodar ne bo mogel i>mdaU» proletarske armade vsega sveta. "Da bo preveč opeke, ti misliš Tako déla proletariat z mednarod- kaj ne?" nim bojem proti kapitalizmu za | "Da", povzdrgo lastnega naroda.
"Kaj se bo zgodilo s teboj potem?"
FERRER NEDOLŽEN. I "Se sam ne vem! Ako ne bom Kot znano, je bil Ferrer, ki je mogel na Španskem ustanovil Čez 100 moral svobodnih Sol. ustreljen na tem el -1 potika ti jTTk^rtfcrtnih denuncijacij. da še
je baje utleležil revo.neije v Bar-1 tako hitro delan? Delaj bolj po-|Sedaj tr.lovr«tno'drnži
svojo trmo.
omenjena družba odstraniti se telefonično omrežje in napra-1 premogarski štra jk v Angliji in *e iz mestne hiše ter odstraniti štrajk tekstilnih delavcev v Law ves poJicijsloi alarmni zistem. Na renče, Mass.. ie zato naiboliši Hn
ra
v
ve
celoni. Sedaj je sama španska	easi in boš imel vednp delo» vlada priznala, da je bil ustreljen	"Prehitro delam, praviš, a go-po nedolžnem. Izkazalo se je nam-	spodar ve<lno kriči, da še preponi v 2000 procesih, ki so tekli	časi delam in da me spodi od de-radi omenjene revolucije, da se	la. ako ne boni hitreje delal!" Ferrer ni mkeležil vstaje prav v	"Jaz te ne razumem I nikakem oziru. Koncem prejšnje-1 delo in pri.li tu notri k meni!
>o obžalu jej razrednega boja. ne bode prej, dokler se ne zruši trhla zgradba ka-.	pitalističnega sistema v človeški
17 rudarjev žrtev eksplozije. družbi. Zaman je streljanje na Mervvill, B. V. (Canada), 8. štrajkujoče delavce, zaman' pre-marca. — V Diamond Vale Col- htepanje delavskih žen in otrok Pusti heries premogokopih se je pripe- zaman je zapiranje v ječe delav. tila eksplozija ki je zahtevala se- Uke
pre- kljub temu nadalje vpraševal:	0 drugih deset ni nobenega sledu
levi, • Koliko časa te ne bo tukaj?"	Delo rešilnega možtva je zek
je dvignilo z orožjem v rokah j vince!" Toda prav'ta buržuarija I premoženje, ob njegovi obs^dM	^ m^'^^;^	Stalit' il "
proti burzoaznim mogotcem m sa- je bila že davno sama uporabljala »d države zapljenjeno, vrniti nje-	nazaj na deio "	"«vaono vciiko pnna.
mosdnikom: s čudovito hrabrstjo v doseg- svojih smotrov medna- fcovim dedičem, ker (Va .v je i~ka-	"Zakaj boš pa prišel naizai k	ar-i •
in solidarnostjo strmoglavili so rodne moči. Kadar gre za dobiček »la njegova popolna nedolžnost,	takemu slabemu g^larjiTk5	^^^^^
Prihodnost spada le socializmu» M. Petrovčič.
.v. , . . i.	- ----------1	- - . .	---------------------......v...,, gospodarju? Saj
delavci tedanjo pariško vlado in in gospodarske koristi, je meščan- Ferrerja so klerikalni vplivi pu- menda vendar nisi gospodarjeva
28. marca proglasili Komuno, t j. stvo vedno mednarodno, ta narod- sti,i u«treliti torej nedolžnem, lastnina?"
East Palestine, Ohio, 20. febr.
— Prejmite nekoliko poročila iz naše male naselbine:
za zverino preiskavo. I "t, taJT navKadi s,n!n«
Muaeatine, Ia. PmlPred«dnik	P " t C*". k,°hk0
American Fe,lera1ion of Labor .1 T ' '"Z Je nlZek ln vo"
(te ne manjka.
«.	..	.	. ..	iii|'v<iiuiw jtvniiiiniju IZ
proletaruata prepojenega « pla-	gospodarskega razvoja zadnjih
menom ene ideje enotne mali.	,rt> Smljejo sp p^,jetniike
Komiui.rji so se borili z orožjem	nizju,ge. najprej fltroWfth. in
-	z munljem proti n.silju; v ti-	vsf „, se ,družujejo v mogoiw Mih ?asih in v tedanjih razmerah	,)SrP(h,je zveze. Slovan. Nemoe. je bilo vsako drugo hojevno sred-	Kraneoz. Antrlež. Žid etvo izkljiK-eno. Naj smlimo ko- LMajo ^ tako i(M1„0 v politiki I | miinanje kakor hočemo m iz kte-	in n5j nl(>sarijo ^ ,, ^ >
regakol, stalna hoi«» «o LeSianakih Ustih, kadar gre Z ostane pribito za vse večne 5a»e: (1ohiiek. tedaj se vsa U peatra
-	brli so junak,. Komunarji so|(inlžl)a	pno pr^av
ljena ki u bo vat i sleherni sili. Živa
OPEKAR IN SLABOUMNEŽ.
(Pa ra bul a.)
bili junaki prvi dan njih zmage, ko so osvojili Pariz pred očmi sovražne nemške armade, ki je tiste dni oblegala mesto; bili so
prrca temu so mnogoštevilne akcijske družbe itd. In vsa ta izko-... v	.	i rineevalna gospoda jemlje de-
r,?.V'\T'SVT T t laA""tvu	™ oko poda ro-
in padli so kot junak, na banka-1 kl, ^^ delavM ne^kemu
ja pridno delati se ustavi pri ograji zraven opekarne ter \7>ra-
ša :
"'Kaj delaš, prijatelj?" "Opeko delam, opeko, saj vidiš ali ne?" je odgovoril klaver-no opekar.
Temu pa bodo opeke?" Neverni Kaj me briga."
racijskega komisarja dr. E. J. I rudnika je tndi par majhnih tova-dolbil 27.157 glasov. ren'' so zaposleni samo An-zmagujoči na«protnik : a tovarne sedaj počiva-
dab pod krogljami in bajoneti I T'	I "('emu izdeluješ potem opeko,
rm • »s v rljnmi oajoneu | tovarišu, angleškemu in tovarišu | ako
katerekoli narodnosti v ta namen. da ubijejo složno in skupno zmaja izkoriščajočega kapitalizma. Gospodje izkoriščevalci dobro računajo; mislijo, za nas je tem-bolje, tem bolj se koljejo delavci
Thiersovih čet.
"Vi ve la Commune I"
Štirideset let je preteklo odkar je odmeval ta klic na barikadah pariških ulic. Tudi danes vsak ča.s korakajo mogočne delavske č<ete po pariških ulicah — toda barikad ni več. Brez malega v vseh mestih po širnem svetu zgrinjajo se čete bojevnega proletari-jata — ali barikad ni nikjer. Ni pušk, ni topov.
Ve-čji kakor ob času pariške Komune, večji kakor še kedaj na svetu je danes rebeljon delavskega razreda po celem svetu proti
med sabo in v tem klanju pozah- kdo pa jo bo?
nimaš namena rabiti jo za gotovo stvar?"
Zakaj? To je vendar moj poklic."
Ampak jaz ne razumem, da ti izdeluješ eno stvar, katere ne boš rabil. Pa če ti ne boš rabil opeke,
ljajo na boj proti nam. Zategadelj tudi tako ljubeznivo negujejo razne versko socialne in narod-njaške organizacije, ki'cepijo delavske vrste in jim zmanjšujejo sposobnost za boj proti kapitalizmu.
Ker mi poznamo značaj in pra
kapitalizmu, proti krivičnemu T.1. nflTnpn takih °rganizacij in ker družabnemu redu — toda bojev-11 ob vsaki PHliki razkrinkamo no orožje delavstva niso davno po zashržon.i», nam očitajo narod-
več bArikade, puška ali me«.
Delavec se danes bori z razumom in z govorjeno in s tipkano be*cdo, z organizacijo in koncem konca z glasovneo.
Organizacija je naša barikada! časopis jp naš kanonl Glasovnica je na5a bomba I Delavec se bori, in ker se bori. hoče živeti, dokler more gibati, za svoje ideje — ne pa umreti razen skrajne sile I
Socializem ~ne potrebuje več oboroženih komunarjev, kteri bi
no izdajstvo, dosi mora biti vsa komur jasno, (ia se da reven narod najpreje zasužniti in izpodriniti in da mi s tem. da hočemo izboljšati financiclno stanje svoje-vra naroda, najbolj pospešujemo narodnost in da smo dosti bolj narodni kot pa naši obrckovalci, ki so narodni samo zaradi osebnega koristolovstva. sicer jim yp njih narod lanski sneg. Krasno je obrazložil to dejstvo avstrijski sodrug Pemerstorfer, ko je pisal j "Narodnost v svoji najvišji obli. ki je nekaj plemenitega Narod-
K.i ko naj jaz to vem! Jaz je ne morem rabiti."
"Ti torej ne veš, čemu boš svojo opek*» rabil?"
"Ta opeka ni moja. ampak je la%t mojega gospodarja."
Kako to, ali je nisi ti naredil?"
'Seveda sem jo!"
"Kako to. da jo potem lastil jc. tvoj gospodar?"
"On pač laatud« vso to pripravo in orodje in sušilnico."
"O. o! Ali je on sezidal sušilnico?"
sedaj se je delalo le s "pi-pred kratkem so uvedli električni stroj za, poskušnjo.
• I diteljem, da naj se oibrnejo na I VPrno ali ™meravajo & gega kot hrano in stanovanje in zvezino vlado za kontrresno pre-	lh ah pa mislijo še tega
obleko1" iskavo svojega štrajka.	odstraniti. Da stroji niso delavcem
"Po tem takem si pa ti še na |	__|v korist, menda ni treba še pose-
bej povdarjati.
Tukaj je samo en rov in je last State Line Coal Co. V tem rovu so tudi Slovenci zaposleni. Je si-
. , . . . ..	, litev kaže. so socialisti v zadnjem Icer ** en rov' a nam je malo znan.
t, t in	^ ?i°!Je f l,otu naPrt'dovali za nad 400%. Delo se tu težko dobi, ker ni
k.'i» «T -IT a	kandidat za korpo- P<>«ebno veliko industrije. Poleg
kaj! Se nekaj bi te rad vpraial: raoijsk	" "
7.a koliko bo pa gospodar pro- Brown ie dal ti«to-le opeko?"	Ma
"Za kakih $500!"	1 je pa dobil 34,10(5 glasov'; toraj I Vse je nekako tiho in popar
samo za 7.056 glasov razlike. Med jeno; ne vem ali vsled sedanjega socialističnimi kandidati jc do-1 budega mraza ali pa od velike nio*«i	x	. . v,- , inajmanj glasov C. L. Jacobs. vročine lanskega leta, ali pa od
Plačal v tem času za to tezko de- kandidat za aldermana, namreč ^ (alkoholne), ki smo jo imeli
'18,882. Socialisti smatrajo števi-Mn katera je nam Slovencem, delo teh glasov za število zavednih Ma^a toliko preglavice: kajti mt socialistov v Seattle.	Slovenci iz dna duše sovražimo
Za župana je izvoljen demokrat tisle apostole, ki nam pridiirujejo, rotteril nad republikancem H. |(ia naj "to nedolžno" pijemo.
....	, Niše mesto so imeli v rokah
socialist, smatrajo "huM" fanatiki petnajst, let. naveden, vspeb za veliko zmago Pred tremi leti so pa posušili kar \ olilni boj se bo takoj nadaljeval cel okraj (Columbiana Countv). z razpečevanjem socialističnih Lansko jesen so pa zopet "mo-
kltiHi1" (;aS^,S°:\Ak0 h° S]Tan- kn'; Prodrli, toda naše mesto je ka M v bodoče ako napredova- še vedno suho. kot da bi bilo za-
la. s sigurnostjo lahko računamo kleto. Govornikov je bilo veliko
na popolno zmago pn prihodnjih 7fl vsako stranko. Vsak izmed volitvah.	| --i . .	.	. .
njih je trdil svoje, a naposled so
suhi" zopet zmagali v
Koliko časa si jo pa delal?" Pribljižno deset tednov!1' 'Koliko ti je pa ta gospodar
"On mi plača $1.75 na dan, to jc $10.20 na teden."
"$102.00 v desetih tednih, kaj ne! Ha, ha. ha. ho, ho, ho."
"Jaz ne vidim nobeen šale na Gill om tem. Osel nemnni čemu se smejiš. | Seattle-ski (Pri teh besedah si je obrisal pot s čela.) *
"Naj bo že kakor hoče. ti moraš priti tu sem notri in amen! ha, ha. hal"
Razno.
konec Štrajka tekstilnih delavcev?
Boston..9. marca. — Vsa znamenja kažejo, da se štrajk tkalcev v Lawrenče, Mass., ki jal nekako dva meseca
pa
i« * i • * . «.a ..	i*'1*0 koncu in sicer z povoljno
A kaj se! Zidarji pač delajo z.m a srn za štrajkarje take stvari!"	i)an^ >sp • vr5il_ '
Mutte, Mnt., ima socialistične -«cm mestu. To<la: "kranjska kri, 1 policiskega sodnika. Pred 1 nikjer ne falfr" pa tudi pri nas ne. ajk tkal-1 kratkem so pripeljali predenj de-hf» Slovenci kljub vsem zaprekam ki je tra- lavca. ki je bil obtožen "pošto- Spraznimo kak sodček tnpatam, , priblji- paštva". Soilnik stopi pred obto- M'stecra, saj veste, rumenocvetoče-
Te moilclc je izdolbil tesar!" Zafca.j pa jih je naredtlt" "Ker je to njegov poklic moj srospodar mu je delo pla "Potemtakem srospodar
zenea ter pravi: "Brat. pokaži I < seveda v kakem tihem in var-.,ni dlan!" Delavec to stori nein zakotju. Tako preživimo je vršila tu konferen-1 »odnik videč žuljavo in izdelano | marsikatero uro v družbi svojih
i jat el je v. Za vse prepovedi *e brigamo dosti in tudi za tiste rojake, ki bi radi napravili pre-
i „ • ri . , v ., v, .1 -............* oje roke so to-|!,ir nw»d nami — no, siccr pa ni
l«m. na to. da sc štrajk čim preje rej najboljše priče da nisi pošto- vredno, da bi pisal.
>nunn	™to si oproščen	. um	,
' x ... vspeha in Kapitalistično časomsie ie ob I nr,-------n.. -- - m s
i- ......— »vn.HU TTafner, P.
pravimi!	| o. Box 158.

poravna.
the ml Sier *e do sedaj Se ni nif nori-1 ' Knniioli.iiiJ.^" »."* • •	• , I '',>l0'' v,om nhllrT« vsp
•Wtall" tlnega sklenilo, a gotovi ie Ti. /'«"T"	. Pr"VC"' naf,rr"'kn'
r tudi I je trust voljni, zvlJti ^la^svo Z nr ri^i, ' ""	_ .Tnsop(l TIfl
i J#l»t, 111» 4 maroa.
I Xafsaojam vam, (k je delavski 1» Mk>zaj v Jolietu lelo neugoden. (J v* stotine brezposelnih delavcev Hiiftfaftj* P°	*u čaka obljub-
I ipse** bojfiega čaaa, a kakor vse Iltsi*' »iti>riJ pričakujemo vaake llrtoljšave pod sedanjo vlado iz-Bfcori^ajočega kapitalizma. I p Nekatere tukajšne korporacije Hiimeravajo vpeljati oaemumi de-Kfcvfii 5as, kar pomeni -za delavce I unznjianje že itak pičlega za-Kožka, večjo hedo in pomanjkan-
I Pri tukajšnji American Steel ■ Wire Co. delajo delavei 3 do 4| I ¿ni na teden po deset oziroma i 12 ar na dan in zaslužijo $1.75, Rjtei en dolar in petinsedemdeset I centov. Ako bodo delali samo Enem ur bodo zaslužili samo $1.40, lili od $4.20 do $5.60 na teden. I Ksko naj s tem zaslužkom izhaja I dtlavec z družino. Ali ne pomeni [ t»k zaslužek za delavca samo smrt | in nič druzega!
I Večino tukajšnjega prebivalst-[ vi tvorijo tujezemci. zato je ne-I mogoče govoriti o kaki organiza-eiji. Med temi ae dobijo ljudje, rki bi radi delali po lf> ur na dan, I tamo da bi zaslužili po $2.40. f O ja, tudi jaz se strinjam z | osem urn i m delavnikom, a se ne itrinjam s tem, da bi se nam pla-znižala. To ne nikakor ne more imenovati izboljšanje, marveč1 i favno obratno. Osemurno delo in trzanje plač! To kar se more imenovati izboljšanje.
Delavcem ne svetujem hoditi gem za delom, ako se bodo razmere izboljšale bom že poročal.
Letošnje leto je z;i nas delavc-
Poročevalec.
MOŽ Z BATOM" DOMA.
Per koristi delavcev. In kadar ae I neumna. Spomnim vas samo fie, I Kandkiatje aoc. stranke Cam-godi delavcem krivica bodisi od kar je napisal avoj čas neki slov. bria County: tega ali onega, duhovnika ali ka- list, da v Amerike pridejo le du- Sod. W. Griffith — County co piUhata, je dolžnost pravega de- hovniki, koji so v »tarem kraju mitte;
la.vakega lista, da delavca brani, odnesli ipete pravici in mialiin, da Sod. A. Hammerston in S. A.
aj je tako vse «oper delavca, so pri tem vAteti nekateri sloven- Nelson, zastopnika za drugi legi ako bi pa še delavski listi ne pi- ski "nunciji."	stotivni district,
sail proti izkoriščevanju, kam bi Nadalje sem našel v listu tudi Sod. H, M. 8baver — John-pa prišli	poziv na slovenske mladeniče, ko- stown za prvi legislativni district.
I ozdrav vsem zavednim delav- ji bi tudi hoteli postati menihi. Sod. 8amuel McMillan za se-oem!	Spomnim naj vas tukaj na stra- natorja v glavni aasembl.
M. O. sna grozodejstva v samostanu Sod. W. Welsh in T. P. Clark,
-—	('enstohonskem na Poljskem, v delegata za državuo konvencijo.
icago, IU. — 3. marca.	Zatičini in mnogo, mnogo drugih Okrolnice se razpo&jejo na vse
Soc. klub, it. 52, severna stran krajih, kjer so menihi — Božji krajevne klube v Cambria Coun-nicage, ae je meseca decembra namestniki pobijali, prešestovali, ty v potrdilo, reorganiziral z namenom vzbuditi oropali svetnike, — da, celo Ma- Iste naj se vzamejo na znanje v bljižini živeče Slovence ter jih ter Božjo vseh dragocenoeti, koje in potrjene vrnejo na dostojno pripraviti za potrebno politično so skupaj znosili prevarani ver-1 mesto, delo; toda zaman.	" niki. Povem vara, da mi slovenski
Kot tajnik omenjenega kluba mladeniči smo prišli v Ameriko z sem sklical trikrat sejo v mesecu namenom postati dobri in pošteni januarju, a na aejo so priSli ved- državljani svobodne države — in no samo trije sodrugi. Vsled tega to bomo prej dosegli v socialistič je bilo očevidno, da je vsak po- iu stranki, kakor pa za razbojni-skus za enkrait brezuspešen; zato škim — krvavim zidovjem samo-sem izročil tajniku J. S. Z. klu- atanskim. l>ovo blagajno in drugo imetje,	Joseph Kopušar.
da ga hrani. V slučaju pa. da bi	-
se razmere spremenile in bi se po- Chisholm, Minn. — Poročati kazalo več zanimanja za sociali- vam hočem nekoliko o tukajšnjem zeni in organizacijo in bi se omen- političnem klubu, kojega član jeni klub obnovil, dobijo njegovi sem Ixil tudi jaz od začetka. Kma člani vse to nazaj. Tajnik Zveze lu sem pa u videl, da ima ta klub namreč ima: tajniško knjigo in namen voditi Ijiuki za nos. To tr-zapisnik, 12 knjižic, dva. dol. v ditev hočem tudi pojasniti, gotovini in 12 znamk soc stran- V prvem letu klubovega obsto-ke in sedem fevanrednih znamk, ja smo imeli občinske volitve. Ti-<h1 katerih so tri plačane in jih sto. nedeljo pred volitvami so čla-omenjeni sodrugi lahko dobe na ni kluba določili, katero stranko navedenem kraju.	naj Slovani volijo, da bo zanje
Sodrugi.^ ki hočejo ostati pri najboljše. Do tu je bilo v*1 v re-soc. stranki, naj se oglasijo na du Na dan volitev smo pa videli zapadni strani pri klubu štev. 1. voditelje istega Jugoslov. politič-J. S. Z., kojega seje se vrše vsako nega kluba agitirati ravno za na
Viktor Hace...........25 številki na vrito, pridejo na vrsto
zelo važno zaradi volitev. Spo- četrto soboto v mesecu v dvorani sprotno stranko, katero so pred .mladi se vršijo volitve za mestni sodr. Soukupa, vogal W. Ž6tli in nekaj dni črtali vpričo klubovih [zastop v jeseni so pa predaedni-rAvrrs Ave.—Pojasnila^ se laliko Članov.
pe volitve. Zatorej delavci vsi ; ddbe tudi pri tajniku Fr. Podli- Tako se je naša politična"orga-na krov! Primite v roke orožje pec-u, f>04 Curtis St. Toliko v po- nizacija javno blamirala s svojo v podobi svinčnika in volilnega jasnilo.	v	klavernostjo in Slovani so
listka! ^ Na vas samih je ležeče, S soc. pozdravom, Jos. Snoj, oprali v blatna luži in vse to zara-S|ko hočete izboljšati svojo bedo.	ekstajnik kluba itev. .V2. | di voditelje? kluba.
Pri zborovanju pol. kluba 3. Oglesby, 111. —	| marca se je govorilo o vzrokih za-
■trmo g41;i v i m m sedanji irnili in ^krivični družabni redf Pomagajte sebi in svojim otrokom do bolj-
Da tudi pri nas nismo na socia- kaj se naši trgovci bolj ne zani-Se bodočnosti! Volite soglasno so-|lizem pozabili kaže to, da imamo majo za ta klub. dasi je bila njih i cialisticni tiket, na katerem so svoj socialistični klub. kakor vam | dolžno»! pomagati delavcem do »ožje iz delavskih vrst. ki poznajo gorje in bedo trpina delavca. [Streznite se. za vejte se in otresite •e jarma suženjstva!
S socialističnim pozdravom. — M. P*žek.
De Pue, ni , 2. marca.
Vsekako je potrebno, da zopet peročau\o kaj iz naše male naselbine :
Delamo tukaj še precej stalno, »koravno imamo tu samo eno tovarno. ki je last M. P. C. Co., to-h naše delo je zelo težavno in poleg tega delamo po 12 ur na dan, istotako ob nedeljah. Za celih 12 ur na dan pa dobimo $2.10. Kaj mislite vi, sodelavci, ki mo-' rzte delati danzadnem tako dolge nre. kedaj bo tega konec? Ali bi ne ladostovalo osemurno delo za vsakega delavca? Toda kaj hočemo!! Poglejmo samo v Lawren-^ ee, Mass.. kaj tam počenja kapitalistična druhal! Kako neusmiljeno preganja uboge delavce, ki zahtevtjo samo nekoliko izbolj-\ Janja za svoj nad vse beden položaj, ta izkoriščevalna družba! [• Tako bi se tudi pri nas godilo, i iko bi hoteli izboljšati svoje bedno stanje, kajti med nami je večin« delavcev nezavedna in noče izprevideti, da bi se lahko samai t pemagala. ako bi le hotela. Ko bi se naši rojaki zanimali bolj za napredne in prave delavske liste, i? katerih bi se poučili, kaiko krivico delajo sami in drugim »ode-jJavcem in kako lahko bi si sami preskrbeli dosti boljši kos kruha 11 dosti manjšim trudom. Toda tudi med našimi rojaki se jih dobi Mosti, katerim ni mogoče dopovedati kako potreben je dober list. U delavca. Na tem mestu naj •menim en slučaj: Tukaj dela več Jtojakov nezavednežev. K 3 s* m v •edrljo čital v "Proletarcn" o napredku delavcev v Avstraliji in ko ae«m ga prečital sem ga ponudil nekemu rojaku, češ, da naj Prečita in bo videl kaj zavedno delavstvo lahko doseže. Kakor fctro je videl, da je "Proletarec" list, ga je takoj položil na •Ul in odšel ter se ni upal več v mojo bližino rekoč: "Ta je že ves frrdaman. ker čita socialističen ■t»
Revež pa ne ve. da se socia-K*ti ne brigajo za njegovo vero. P« naj bo taka ali taka. Ako pa "Proletaree" včasib kakega duhovnika ma,lo pokrtači, je pa to t^ovo zaslužil, ker je greSil zo-
svoj socialistični klub. kakor vam	dolžnost pomagati delavcem znano. Člane omenjenega kluba	boljšega življenja, katerega se štev. 39. J. S. Z. pa prosim, da bi	lahko pribori potom politike. Kaši1 v obilnem številu udeležili se-	kor se je pa pokazalo vodijo tr-je. ki se bo vršila 17. marca in na	govci čisto svojo politiko neozira-kateri imamo rešiti dosti važnih	je se na številno delavstvo, od stvari. Obenem poživljam člane,	katerega pravraprav živijo in ka da bi malo poagitirali za sociali-	tereni u bi morali v zahvalo poma-zem in v^ak enega novega člana	gati. Oni pač mislijo, da delavec I ^„ju ali celo pripeljali na sejo ter se tako	ne sme imeti drugje pravice kot Ljjj na<j m0j0 skupno organizirani pripravili na |	pri glasni in v rudniku! jesenske volitve.
Ko sem se vdeležil seje Jugosl.
Frank Slahko
Joa. Cukjati.........
Alois Kovač.........
Alois Zupančič........
Martin Zajbec......
Peter Prežel..........
A nt. Cuder..........
Jos. Jenčič..........
And Be lak..........
John Poderžaj........
Mik Mihev..........
John Mekulš........
Frank Zupančič......
Math Kuder........
John Kranc..........
Roch. Božični k......
Ailam Kune . . j.......
John Funkej ........
Jos Arbanus........
Alois Podergaj......
F. S.................
najdeno .............
F. O................
Joe &u8terčič,- Johnsstown
Pa..................
Fr. ftuateršič.........
Fr. Polanc......*......
John Vidmar, Conemaugh,
Pa..................
Nabrano na skupni veselici od društev v Frank-lin-Bo., Pa., dne 20. feb.
1912.............:.
Pueblo, Colo:
Jos. Hočevar...........
Jak Ilenigsman........
Pet. Kavšek...........
Fr. Stupar............
Al. Erčul.............
O. Pogorelec...........
C. Batista............
T. Pogorele.............
t. Mišiea . . . ........
John Oorišek. Oglciiby, III. Fr Al«of. (Iglesb v. 111...
M. Požek. Joliet," Tli.....
Fr. Hostnik, E. Palestine.
Otilo . / . .............
Kenosha. Wis., Alozij Blažič nabral pri družbi, ki se zaveda, da je soc. časopisje za probu-jo delavcev potrebno.. Frank Lebar. Livingston, 111..................
.25 I prihodnjič. .20
.251 Ali ia imate prvi državljanski .25 papir? Ako ne, pojdite precej In-25 tri ponj I Ako ga imate, vzemite .25 kakor hitro mogoč« druzega. De .25	brez volilne pravice, Je čol-
.25 nar brez vesla. Kdor bi lahko vo-1 .25 U1 in ne voli, Je zločinec, ker je .25 j kriv, da drugi trpe zaradi njega. .05
Vse oči obrnjene na Milwaukee.
101	8e zanimate za napredek
or j človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se naročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropol i tak i časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim in-tereaora.
Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis. i
Ako hočeta rea dobro in po marl narejeno OBLEKO obrnite se na rojaka:
Kirchgessler & Ermenc
ki tudi. popravljata, čistita,
peglata in barvata obleke. Vnako delo jamčeno.
Hloveni-i in Hrvatje, podpirajte -domače podjetje.
291 Groie St., Milwaukee, Wis. |
2.00
FOTOGRAF
L. HAGENDORFF
ima znižane cene za POROČNE in BIRMANSKE slike.
173 Reed St.
MILWAUKEE, - - - WIS.
Dragi čitatelji! Gotovo sto že mislili, da sem zmrznil kje gori sibirski Minnesoti in mogoče je že kateri izmed vas kak "očenaš" gre ven go", obu-grešno" dušo, a
vedite, da se po tritenskera po-Poleg vsega tega pa želimo od-1 tovanju počutim bolje kot kedaj govora tudi na vprašanje, zakaj prej. kako pa tudi ne; le poglej-voditelji Ohasholmskega politič- te moj rekord'. V zadnjem času nega kluba zabranjujejo brati po- prihaja toliko naroČil, da jih vsa litičen list. Ali res mislite, da smo ameriška hitrost ni v stanu izvr . .	. mi delavci vaša živina, katero bo- šiti in ako bo sto tako naprej, si
na Oglesbv, posnemajmo. jih! Za-1 sfe pro<iali danes terrm jutri dru_ hom moral «prištelati" letalni
gemu? Kakšni politiki ste vi? stroj s Francoskega. Potem se Alti imate slabo vest, da prepove- bo kolega Loj<ze šele priduAal, po-dnjete brati edini pravi delavski tem. Po vsakem mojem uspelm
soc. kluba v La Salle, 111., sem bil prav iznenaden, ko sem videl v kako obilnem številu so se člani vdeležili seje. Sodrugi in sočlani na Oglesbv, posnemajmo jih! Zavedajmo se svoje dolžnosti ako hočemo, da bo tudi za nas začela vzhajati zarja kakor sodrugom v
v... J. , . | ... I «» \.V.»» ai.I	I »V..., . " . UU..VI»	iUVJVUt	UOj'VUll
Nemčiji. Tudi oni niso tako sijaj- ,isf ^ProletarecM Vi pač veste,	ima on štirinajst dni prav tistega
no zmagali brez truda, brez dela I 1a fft m ne pardonira nobenega	vel'kega ljubljanjkega moralne-
in žrtev. Oni so imeli se dosti tež- izkoriS?evalca, marveč vsakega	ga mačka No, no; sicer pa Lojze
je stališče, se dosti bolj trnjevo po Mnluieniu oklpsti se	taU kmaiu pitane socialist. Na
pot a vse so premagali; zato so bojite da bi ^ naši rojaki spa.	to bi se lahko prikrnil.
danes ponosni na svoje veliko de- metovalli ter obračunali z vami.	Ko dobim tistega tavelkega
lo. Zatorej sodrugi, na delo! kakor ste Z(feVnai zaslužili. Mi	ptiča tam iz francoskega in ko
S soc. pozdravom. — H. Alauf. | yse fo dobro vemo! Ne gmete mi	bo proietaP€C povečan in "port-
sliti. da smo še vedno tako zabiti!	felj" končan, bom pa Proletar-
Milwaukee, Wis. 4. marca. 1912.1 Ptič« poznamo po petju, človeka	čeve naročnike prenašal za kra
Po naključju mi pade v roke pa po delu. Vedite, da so časi tla-	tek čas; zatorej na delo!
list "Ave Maria". Izdajajo ga ke in suženjstva minuli!	TISKOVNI FOND.
"Slovenski Frančiškani". Ker pa Ti politikarji so se pokazali v	Prej izkazanih........$406.33
še nisem vedel, da imamo tudi v pravi luči tndi pri cenitvi. Tako	Fr. Eltz, Newhouse, ?Utah .50
Ameriki že kakšne slov. menihe, krvična ocena premoženja se mo-	Ant. Končan, Waukegan,
sem list površno pregledal. Kar ra vsakemu človeku gabiti.	Illinois
mi padejo oči na članek: "Bombe k sklepu naj naznanim, da ima	John Gantar, Waukegan,
in naše delavsko vprašanje", V .[„poslov, soc. klub ustanovljeno	Illinois
tem članku pisatelj vprašuje: Ujtalmro. knjižnico z raznovrstni-	Frank Brence, "Ali vam že bije v prsih — ne re-1 lnj knjigami. Rojake uljudno v a-1 Ben Bozavičar, Livington.
Illinois
cem katoliško verno — rečem sa- bimo, da se knjižmice v kar naj-mo — človeško čuteče srce?" Pri-1 večjem številu poslužujejo.
jatelji slovenski "menihi"! Vprašajte najpreje sami sebe: "Vam šeli bije v prsih srce — vsaj malo — za resnico in pravico?" Vi zvraJČate slučaj bratov Mc Nama-ra in jih zaveznikov na socialistično stranko, čeravno sami veste, da niti eden izem te bande ni
"Delavci, združimo se! Mi ne moremo ničesar izgubiti razven venig, v kateTe smo vklenjeni." S |x»«dravom — Anton Mahne.
Franklin, — Cgh., Pa.
Na redni mesečni seji soc. klu-
in nikdar še ni bil socialist. Pa ba, štev. 5 je bil izvoljen sodr. recimo da bi bili vsi ti res socia- Krank Pavlovčič za zastopnika listi, potem pa se vprašajmo: Kdo pri skupnih sejah soc. stranke v pa je pravzaiprav kriv vsega tega | «'ambria County. nasilja? Kdo drugi, kot današnji
Jos. Kunčič, Collinwood
Ohio . .. ..............
Fr. Kaučič. Dunlo, Pa...
Fr. Hiti...............
Joe Jenčič, Mineral, Kan. J. Gornik, Cleveland, O. Ant. Livk, Kewaunee, 111. V veseli družbi nabrano pri sod. Jos. Birku v Cleveland, O., za moža
z batom.............
A. Lach. McOunie.Colo... John Samec, Bingham..
gnili kapitalistični sistem, kojega zvesti hlapci ste tudi vi slovenski menihi! Kristns nas je učil: "Ljubite se med seboj, kajti pred Bogom smo vsi jednaki". Tn ravno to je cilj, kojega socialistična stranka zasleduje in kojega vi.
V Conemaugh nameravajo An-	Jos. Radišek...........
gleži ustanoviti soc. klub v naj-	Frank Linič, Milwaukee,
krajši dobi.	Wis., nabrano na zaroki
Sliši se, da v Conemaugh dobi-	sodniga John Budaya
ino držav revisorja. Blagajniške	in sodiruginje Dragice
knjige neke zveze niso O. K.	Marakovič.........
Tako je. ali vse fde«ee, ali vse	A. Kasha, Johnston, Ilk.,
črno. ' J	J. Gornik, Marvville, 111
takozvani Kristusovi nar-efctniki I — Slovaški mvivdni delavci so	Stftne Citv, Kana.: Nabra-
tako divje zatirate. A ne bom se ustanovili soc. klub z 13. sodrugi:	no na veselici društva
Tstanovna seja se je vršila v	"Sokol", štev. 21. S.
Slov. izobr. domu v Franklinu.	D. P. Z. Darovali so:
spuščal v nadaljno polemiko, kajti stvar je premalenkostna — pre-
Skupaj..........$441.67
>e»»eoe«oooeeoee»eeeee+
Stran K.& t
Za West Mineral, Kansas.
Naznanja se vsem čl-anom kluba štev. 31. J. S. Z. v West Mineral, da se od sedaj naprej vršijo klu-bove seje v East Mineral v dvorani št. pri sodrugu Fr, Galle-tu.
John Goršek, tajnik.
Za La Salle, IU.
Na zadnji seji slov. soc. kluba štev. 4. J. S. Z. je bil izvoljen sledeči odbor:
John Rogelj, tajnih; Fr. Der-nač. zapisnikar; Joe Rogelj, organizator.
Opozarjam vse sodruge, da se bolj redno udeležujejo sej.
S soc. pozdravom. — John Rogelj, tajnik.
Lsitnica uredništva.
•	Livingston, TU. Fr. L. Vaših vzrokov ne moremo priobčiti pri najboljši volji; na« list je pre-resen. Zdravi!
•	Dopisi .ki niso prišli v tej
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ, 189, 1st ave., Milwaukee, Wis.
Izborila pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
Sodrug
Milwaukee, Wia.
LOUIS BEROANT 257 — 1st Avenue
priporoča Slovencem in Hrvatom evoj dobro založeni SALOON.
ZA MILWAUKEE, WIS.
W M. BLOEDORN
priporoča Slovencem
HARMONIE HALL-0 Vogal Ist Ave. in Mineral Street.
Milwaukee — Wisconsin
Borchardt Bros.
Krojačnica, zaloga oblek in druge moške oprave.
347—349 GROVE STREET.
Kadar pridete na 1st Avenue, ne pozabite obiskati saloon
IG. KUŠLJAN-A
229— 1st Av©.
MILWAUKEE, WIS.
POZOR BRATJE SLOVENCI! I
All ie veate kje je dobiti najboljie mes po najnižji ceni? — Gotovo v novi prvi Slovenski moderno urejeni meeniei
F^erRo Bros., 270—1st Ave. in Park St.
«« do,bij<> najokuunejie sveže in prekajene KRANJSKE KLO-
Ppr^AT^^oif"16 1X1 krVaVe domačega izdelka ter najokuanejše PREKAJENO MESO; v«e po najnižjih cenah.
Pridite in prepričajte ae sami o naSih cenah kakor tudi o kakovosti našega blaga.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je niiAe geslo.
Ne posablte nas torej obiskati v na*i novi mesnici v Joe. Tratniko vem poslopju.
MILWAUKEE. WIS.	Telefon: South 3518.
VSA TISKARSKA DELA
izvršuje točno v vseh jezikih
Jugoslovanska zadružna Tiskarna
naslov: CO-OPERATIVE PRINTERY
1830 So Centre ave. Chicago, III.
Tiskovine za drufttva, pismen papir, kuverte, vstopnice, programi, pozivi, letaki, potrdila, pravila, flanake knjižice, vlzitnice Itd., ae izvršujejo hitro in aolidno.
Pri vnanjih naroČilih naj ae vedno navede kakovost tiskovin, da vemo poročati ceno. UpraAajte vedno preje za cene predno naročate drugje.
NaAe cene ao zmerne.
		
Avstr. Slovensko		Bol. Pod. Društvo
Ustanovljeno		16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kan«. / Tajnik: JOIir ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana. Blagajnik : FRANK STARČIČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI :
PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breezy Hill, Mulberry, Kans.
MATI.
Socialen roman v dveh delih.
Spisal Maxim Gorkij.
(Dalje.)
. ,
—	In bogatini! In isti, ki za njimi stoje! Ali imajo ti prav!
Maloru8 se je prijel* za glavo, vihal si brke in je dolgo in pri-prosto govoril o življenju in o ljudeh. Ampak vselej je govoril tako. kakor da so krivi sploh vsi ljudje in to Nikolaju ni bilo po godu* Stisnil je tolste ustni, odkimal živahno z glavo, nezaupno defjal. da ni tako in nezadovoljen odšel.
Enkrat je dejal :
—	Ne, krivci morajo biti . . . in tudi so: Rečem ti — preorati moramo vse življenje kakor ple-veljnato polje . . . brez usmiljen-
-jrt—
—	Tako je nekoč govoril Isaj o vas! — je pripomnila mati.
—	Isaj! — je vprašal Vjesov-ščifcov in obmolknil.
—	Ta hudoba! Povsod voha in «prasuje . . . tudi po naši ulici je hodil in kukal skozi okna . . .
—	Kukal! — je ponovil Niko-laj.
Mati je že ležala v postelji in ni videla njegovega obraza. A razumela je, da se je po nepotrebnem oglasila, zakaj Andrej je takoj popravljal :
—	Naj hodi in naj kuka! Obilo prostega časa ima. pa se sprehaja .. .
—	Ne. ne. počakaj! — je zamolklo dejal Nikolaj. — Torej je on kriv!
" v
—	Cesa ! — je naglo vprašal Malonis. - - Svoje gluposti!
A Vjesiščikov mu ni odgovoril in je šel.
Maloru« je medlo in utrujeno hodil po izbi semintja in šaral s svojimi tenkimi nogami. Čevlje je zmerom sezuval, da ni ropotal in motil Vlasovke. A ona ni zaspala in po odhodni Nikolaja je nemirno dejala:
—	Bojim se ga! Kakor pregnana peč je : ne greje, ampak Žge ...
—	Da-a! . . — je zategnjeno odgovoril Andrej. — Hud fant ie. O Isaku nikar ne govorite ž njim ... ta Tsaj v resnici vohuni . . . in prejema za to denar!
—	Nič čudnega! Njegov kum je orožnik! — je pripomnila mati.
—	Bojim se, da ga Nikolaj ubije! — je dejal Malorus. — Glejte, kakšna čuvstva so vzgojili zapovedniki našega življenja v po<Uožnih ljudeh 1 Če taki ljudje kot Nikolaj občutijo svojo sramoto in če jih mineva potrpljenje ... kaj bo iz tega! Kri bo brizgala kvišku, da se zemlja speni v njej kakor milo . . .
—	Strašno je, Andrjuša! — je tiho vzkliknila mati.
—	Kdor muhe požira, bljuje! — je po kratkem molku dejal Andrej. — Jn glejte, mamica, vsako kapljico njihove krvi so že vnaprej oprala cela jezera ljudskih solzfl.
Nenadoma se je potiho nasme-jnl in dostavil:
—	Resnično je ... a žalostno!
Nekoč na praznik je mati prišla iz brajnarije, odprla duri in olwtaln na pragu - - radost jo je oblila kakor droban. poleten dež: v izbi je zvenel krepki Pavlov glas.
—	Ona je! — je zaklical Andrej.
Mati je opazila, kako se je Pavel urno okrenil, in je videla, da navdaja njegov obraz tolaŽlji-vo čuvstvo.
—	Ali si se zopet vrnil . . domov ... — je zamomljala vsa zmedena od nepričakovanega dogodka in sedla.
Sklonil se je k njej, v kotičkih njegovih oči so se zasvetile jarke, drobne solze in ustni so mu zatrepetale. Nekaj trenutkov je | mobčal in tudi mati ga je molče opazovala.
—	Hvala ti, mama! — je z globokim, nizkim glasom izpregovo-ril Pavel in ji stisnil s tresočimi prsti roko. — Hvala ti, ljuba moja!
Izraz njegovega obličja in glas njegovih besed sta jo radostno pretresla; pogodila mu je glavo in zadržujoč močno utripanje sr-vca je tiho dejala:
—	Kristus bodi s teboj! . . . Zakaj . . . čemu!
—• Hvala ti. ker pomagaš našemu velikemu delu! — je dejtfl Pawil — redka «reč* je, <la ima človek mater, ki mu je tudi po duhu sorodna!
Molče in željno je požirala njegove besede z odprtini srcem in se je radovala nad sinom, ki je stal ves razžarjen tik nje.
—	Molčal sem . . . videč, da t«' marsikaj v mojem življenju žali . . . hudo mi je bilo za tvoje srce, a pomagati nisem mogel, nisem znal! Mislil sem, da se nikoli ne spraviš z nami, da si ne osvojiš naših misli ... da boš molče trpela. kakor si trpeia vse svoje žive dni. To nii je bilo težko! . . .
—	Andrjuša me je marsičesa naučil! — je dostavila mati, da opomni Pavla na tovariša.
—	Pravil mi je o tebi! — je smeje dejal Pavel.
—	Tn trrdi Jegor. Kojaka sva . . . Andrjuša me je laotel naučiti celo branja . . .
—	Ali ti si se sramovala, pa si se začela sama skrivaj učiti! . . .
—	Ali je priknkaval! — je zmedeno vzkliknila; prevzeta od' prekipevajoče radosti, ki ji je napolnjevala p p« i. je dejala Pavlu:
—	Poklical bi ga! Namenoma je odšel, da ne bi motil. Matere nima . . .
—	Andrej' ... je poklical Pavel skozi vežne duri. - Kje si?
—	Tukaj sem. Drva bom cepil.
—	Zato to je čas! . . . Pojdi sem!
—	Pridem ...
Ampak on ni prišel: vstopivši v kuhinjo je skrbno dejal:
—	Nikolaju bo treba naročiti, da pripelje drv, jih je prav sko-poma. Glejte, mamica, kako dobro je Pavlu! Namesto, da bi državna oblast kaznovala puntarje. jih krmi . . .
Mati se je zasmejala. od sladke radosti ji je umiralo srce in kakor opijanjena je bila: ampak skrbno se ji je oglašala želja, da vidi svojega sina mirnega kakor zmerom. Preveč lepega je bilo v moji duši, in hotela je. da ji o-stane prvo veselje njenega življenja enkrat za vselej v duši. enako živo in silno, kakor je prišlo. Tn v strahu, da ne bi izgubila sreče, jo je urno zakrila, kakor lovec redko ptico, ki jo je slučajno vjel.
—- Zdaj pa obedu imo! ... Ti Pa ša, nisi še ničesar zavžil! — je skrbno vzkliknila.
—	Ne. Snoči mi jo paznik povedal, da me izpuste in danes se mi ni dalo — ne jesti, ne piti . . .
—	Prvega sem srečal sta/rca Si-! zova ... — je pripovedoval Pa- ' vel. — Opazivši me je prišel čez ; cesto pozdravit. Rečem mu. da ! naj bo previdnejši z menoj — ne-, varen človek sem, pod policijskim nadzorstvom. Kaj zato, je dejal.
In veš, kako je izpra&eval po svojem nečaku! Kako je dejal, se vede Fjodor! Kako pa izgleda — lepo obnašanje v ječi! No, je dejal, ali ni izbleknil zoper svoje tovariše! In ko aem mu povedal, da je Fjotija pošten in pameten človek, si je pogladil brado in je ponosno izjavil — Sizovi v svoji rodbini nimamo slabih ljudi . . .
—	Starec nima slame v glavi l — je dejal Andrej in pokhnal z glavo. — Pogosto se razgovarjava ž njim, pošten mu|ik je. Ali Fjo-djo kmalu izpuste!
—	Mislim, da vse izpuste! Nič ne govori zoper nje kot Isajeve ovadbe, a kaj more on izpovedati!
Mati je hodila sciuintja in ogledovala sina; Andrej je stal pri oknu, položil roke na hrbet in poslušal Pavlovo pripovedovanje. Pavel se je sprehajal po izbi. Brada mu je v tem času pognala, tenke, temne kocinice so se mu vile po licih in blažile rjavo barvo njegovega obraza. Njegove mračne oči so gledale strogo.
—	Sedita! — je dejala mati po-sadivši jed na mizo.
Pri obedu je pravil Andrej o Ribirtu. In ko je končal, je Pavel z obžalovanjem vzkliknil
—	Če bi bil doma — ga ne bi bil pustil. Kaj je vzel seboj! Razdraženo in zmešano glavo.
—	No, — je dejal Malorus in se nasmehnil. — človeka štiridesetih let, ki se je tako dolgo boril z medvedi v svojem srcu — ne preobrneš . . .
In začelo se je prerekanje in govorila sta besede, ki jih mati ni umela. Še po obedu sta sipala drug drugemu prasketajoče učene besede. Časih pa sta govorila čisto preprosto.
_ — Stopati moPimo po začrtani poti in nift"~ža korak ne sinemo odstopiti v stran! — je trdo in odločno izjavil Pavel.
—	In če srečamo na poti nekaj milijonov, ki nas gledajo sovraži no . . .
Mati je poslušala ves prepir in je spoznala, da Pavel ne ljubi kmetov, a Malorus se vleče zanje dokazujoč, da je tudi kmete treba podučiti. Boljše je razumela Andreja, in zdelo se ji je. da ima prav; ampak vselej, kedar je Pavlu kaj rekel, je plašno čakala na sinov odgovor, da uvidi, če ga ni užalil Malorus. Kričala sta drug nad drugim brez zamere.
Od časa do časa je mati vprašala svojega .sina:
—	Ali je tako. Paša?
Sin se je nasmejal in odgovarjal:
—	Tako je!'
—	Vi, gospod. — je dejal Malorus s prijazno zlobnostjo, — do sitega ste se najedli, pa ste slabo prebavivli in v grlu vam je obtičal košček . . . Izplahnite si grlo . . .
—	Ne norčuj se! . . . — ga je prekinil Pavel.
—	Resno je. kot na črni maši!.
Mati se je tiho zasmejala in
zmajala z glaVo.
ta verižica in tretji dobitek zlata naprsna igta) in sicer dtie 17. marca t. 1. popoldne na skupni aeji pev. in izobr. društva "Bled" v prostorih "Slov. Izobr. Doma". Vse izžrebane številke kakor to** di imena dobileev bodo javno priobčena v listih, takoj po izvršitvi istega; tako, da lnjde vsem znano kdo je dobitka deležen.
Franklin, Conemaugb, Pa.j 5. marca 1912. — Konzistorij S. I. D.
Hrana in spanje.
To dvoje sta najbolja zdravila na svetu. Brez hrane in spanja ni življenja. Najvažnejše od ' teh dveh je hrana, ker. ako telo sprejme dovolj hranilnih sriovi in docela prebavi, se zamoreiuo razveseliti naravnega, okrepčujočega spanja. To dokazuje potrebo zdravega teka in dobre prebave. Kakor hitro se pokaže kaka ne-rednost v navadni slasti in v prebavi. morate takoj rabiti Triner-jevo zdravilno grenko vino. Sestavljeno je iz rdečega vina in izbranih zelišč ter ne vsebuje nika-kih škodljivih snovij. Polahko bodri in zelo ojačuje prebavne organe, pomnožuje tek, pomaga k prebavi ter preskrbi zdravo »panje. Takoj bo odpravilo zabasanost in njene posledice, želodčne in črevesne bolezni.
V lekarnah — Jos. Triner, 1333 —1339 S. Ashland Ave. Chieago, 111.
Prehlajenja se lahko ianobite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici. v kteri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameri-lyi v ^sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je pariti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
ROJAKI v
— te kocete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k
B. Mahnich-u,
714 Markel Street Waokegao.
Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča.
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohio
J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrave
toči vino. pivo in žganj* prv? vrste. Smotlke prve kvalitet« »o na prodaj. Za mn« gobrojen potrt m* priporoča rojakom v Clevrlandu, pa potnikom	Lastnik.
SALON NA PRODAJ. Dobro urc-jc saloon se proda na Craeket-ville. bljizu Oglesbv. Kdor ga želi kupiti, naj se oglasi pri — Joe Miklavčič, R. F. D. — 24, La Salle. 111.
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im portirane cigare in cigarete. Var pristno in po zmernih cenah
vac. kroupa,
1245 W. 18th St., Chieago, Jll.
Naznanilo!
Na redni seji konzistorija Slov. Iz. Doma v Franklin-Čgh., Pa., se je odloČilo, da se vrši žrebanje številk ( za prvi dobitek je določena /lata ura ; drugi dobitek zla-
M, A, Weisskopf, M, D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldu» in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 . Chieago. II)
Feeling Better Already
TJiank^You!
Srečen 8(3in, ker ;j peni poslu-
šil vas svet in so zdravil z
Dr.Richterjevim
Pi-EM«.
Ozdravel n\e jo bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte so ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
r. AD. RICHTCR O CO.. 215 Pearl Stre««, New York. N.Y,
Dr. Mrhtorjtva Confn Pilola olajAajo.	aU ftOc.)	r />
ZA CLEVELAND IN OKOUOO je zastopnik Proletarca A. Gradi-iher, 1158 E. 61. Str. Pooblaščen je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti sploh vse poile tičoče se Proletarca.
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 2201/2 Grove StM
MILWAUKEE, WIS.
carl strover
Attorney at Law
Zastopa na vsak sodiščih.
St. sobe 1009
133 E. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon : Main 3989
P0Z0R1 SLOVENCU POZOR!
SA LOON
s modernim kegljisdcn
k
8ve«e pivo v sodčkih in but«J)kaJ in drug« raaaoviata« pijač« ter untjak* «oaodk«. Potniki dob« 6* too prm* éi*é» u nitko trnu
Postrežb« točna In taborna
V«em Slovencem in drugim 8lt>va»o» m topio priporoéa
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicaft
Dr. W. C. Ohlendori, M. o
Zdravnik sa notrmj«
ln r«uoc«lnk,
lzdr«vniška preiskav« h* ¿«ti je le ziirm 1934 Ave., Chieago. I mluje od \tJ'
iiveči bolniki naj plM.J0 »|0v.h£
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovlce, mineralne vode lan
ni h necpojnlh pjja{ 1837 So. Tlak St. Tei.
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St..
La Salle. Ill
Toéi rac, gostilni podre je« « péjafr m priporoča rojakom aa obtfea
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
kjer •« toči dobra vin« in inportirano pilzenakc piv«. Prodaja vina na gmtone in na drobno.
Ant. Schnabl,
eor. Trumbull ave. in 26. Str., Chieago, IN
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St Chicago, nI
Ima veéjo uüogo or, verilèe, pj nov in drugih dragotin. Itvrftujt |1 wakovratn« popravila v tej «troki al •ek> niaki —"	■
AVSTRO-AMERIKANSI Črta.
Najpripravnej*« in najceuejia _ brodna ¿rt« t« Slovence in Hrvate
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Rek«.
Brti poštni in novi parobrodi na dva vijak«:
Cezar Franc Jožef I. odpluje m
iz N<'W Yorka 15. June 1912.
Martha Washington, Lanra, Alice, Argentina In Oceania
Parniki odplujejo iz New York« * redih ob 1 popoldan in iz Treta soboti h ob 2 popoldan proti New Yor — V*i parniki imajo brezžični brzoj^ električno razsvetjavo in so modeiac urejeni. —Hrana je domača. —Ma| riji in zdravnik govorijo «lovenako hrvatsko.	1
Za nadalne informacije obrnite sc u naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« Ytffc.
Zastopnik za Zapatl: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Oht cago, m.
LOUIS RABSEL
moderno urejen galun
NA 460 6RAND ATE., KENOSHA, Vit
Telefon 1199.
Dobra domača kufiinja.
46
Odprto po dnevi in po noži
BALKAN"
KAVARNA - RESTAURA CI J A -UIN POOL TABLE-
M. Poldrugač

m*m
1816 So. Centre Ave.
ZDRAVLJENJE V 5 DNEH
----------------BRK/. NOŽA
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdraviš nalezljivo zastrupi jen je, iivčno nezmožnost, vodenico in bolezni tiio ih se moAkih.
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali le velike svote zdravai-kom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni j>o tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le ju edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno.
Popravite Vade zdravje
Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških.
Ozdravim poiitivno želodec, plJuCa, ledice in neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati).
TAJNE	mu mm	„	„ ,
Zastrupl|en)e
krvi
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor priil«, lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni I
beli tok, bolečine v oz«-ture, garje, otekline, pe-l dju in druge organske| bolezni zdravim za «talno.
moške bolezni
jguha nagona. Mejni v
ledicah in jetrih zdravim hitro za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchiti«, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi
(Preiskovanje brezplačna) (Naiveti «astonj >
DR. ZINS, 183 med Randolph in Clark Chicago
Odprto: 8 zjutraj do 8 «večer. Ob nadaljah od 8 zjutr. do4 pop.


Zmanjšuj stroške, množi prihranek ni bogatstvo ti je zagotovljeno.

Ne pustile svoj denar v brezdelju temveč ga zaposlite, da vam bo prinaial 3% obresti
Za začetek zadostuje samo $1.00
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
USTA NOV U EN A IPW
2007 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Aktiva znaftnjo nad polmilijona dolarjev. Odprto v »oboto zvečer od 6-8ure
(
JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA
GLAVNICA
luiuiitmijjjrrrrrr rsrr*TTj»a»»»> w rrWr
Tzzzenzruzerzrusr
22
S01TH SIAVIC (00PERATIVE PRINTtKY
INCORPORATEl)
Delnice ne prodajajo po $10.00 ena in jih je moči odplačevati po $1.00. Pristopajte k temu zadružnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist in ki bo trdnjava delavske prosvete.
V»a piama je nasloviti na
FRANK PETRICA, 1830 Sa. Ceilre Ave.,
CH1CAGO, ILL.
$10.000.01