December 2018 Glasilo Obcine Luce, december 2018leto 15, številka 1 Clanice uredniškega odbora:Anica Podlesnik, Andreja Urh, Simona Funtek,Špela Robnik, Aneta ŠiljarIzdajatelj: Obcina LuceLektoriranje: Simona FuntekGraficno oblikovanje in prelom: Aneta ŠiljarFoto arhiv: Obcina Luce, OŠ Luce, arhiv društev, Metod Rosc, Adolf Heinrich, Studio LIST Tisk: Grafika Gracer Naklada: 550 izvodov Glasilo Obcine Luce izhaja najmanj enkrat letno. Brezplacno publikacijo prejmejo vsa gospodinjstva v obcini Luce. Uvodnik Pred vami je novo obcinsko glasilo. Žal prihaja v vaše domove šele zdaj ob koncu leta, saj ni bilo pricakovanega odziva na naše povabilo k oddaji gradiva v lanskem decembru, nacrtovano izdajo septembrske številke pa smo zaradi lokalnih volitev premaknili v december. Kaj lahko preberete in najdete v njem? Besede župana na zacetku novega mandata, letošnje obcinske nagrajence, aktualno dogajanje na obcinski ravni, šolsko zgodbo, prispevke društev, ki so se odzvali povabilu uredniškega odbora, o dveh dogodkih v letu 2018 in enem iz zgodovine, napovednik prihajajocih dogodkov … dodali smo tudi foto zgodbo za 49. Lucki dan. Kazalo IZ VSEBINE 2 Uvodnik odgovorne urednice ŽUPANOVA BESEDA 3 Spoštovane Lucanke in Lucani AKTUALNI PROJEKTI 5 Izgradnja Športnega centra Luce 7 Obcina Luce se pridružuje mednarodni mreži Gorniških vasi OBCINSKI NAGRAJENCI 9 Podelitev priznanj Obcine Luce v letu 2018 ŠOLSKA ZGODBA 15 Utrip dela v Osnovni šoli Blaža Arnica Luce DOBRO JE VEDETI 20 Porocilo o izidu lokalnih volitev v letu 2018 22 Novosti na podrocju obracunavanja turisticne takse DRUŠTVENO DOGAJANJE24 Župnijska Karitas Luce 26 Mladinska skupina Župnije Luce 28 Skupina za rocno delo 30 Agrarna skupnost Kacjek 31 Društvo upokojencev v letu dedišcine ZGODILO SE JE 34 Valovi morja na Kresni noci 2018 35 40 let sedanje Koce na Loki 36 49. Lucki dan - foto zgodba ZGODOVINSKI KOTICEK 38 Trojni umor v Strugah leta 1884 NAPOVEDNIK DOGODKOV 40 Praznicni december v Lucah Ceprav so nekateri dogodki casovno že bolj oddaljeni, se nam zdi pomembno, da smo vam s fotografijami in besedami povedali tisto najpomembnejše iz življenja obcine v letu 2018, da bo ostalo ohranjeno za poznejše rodove. Spet bi vas radi spodbudili in povabili k soustvarjanju prihodnje številke obcinskega glasila. Želimo si vec vaših prispevkov, da bi nas sproti obvešcali o dogajanju v vaših sredinah, ob razlicnih dogodkih, prireditvah, obletnicah, dosežkih, o drugih zanimivostih in aktivnostih tekom leta … Svoje prispevke lahko pošljete na elektronski naslov obcina@luce.si ali na naslov Obcina Luce, Luce 106, 3334 Luce, s pripisom »Za obcinsko glasilo«. Spoštovani obcani in bralci! Hitro se odštevajo dnevi leta. Skoraj bo že treba izreci slovo staremu in bomo nazdravljali pricakovanjem v novem letu. Prijetno praznicno vzdušje in veliko dobrega vam želim, predvsem pa zdravja, cim vec pozitivnega, zadovoljnih in srecnih trenutkov v vašem življenjuv letu 2019. Anica Podlesnik, odgovorna urednica Spoštovane Lucanke in Lucani! Še eno leto je že skoraj za nami. Bilo je pestro leto, polno številnih dogodkov. Tako dobrih kot tudi malo manj dobrih. Vsaj dobre si bomo poskušali zapomniti, da bomo lahko šli naprej z optimizmom, novim izzivom naproti. Oni drugi malo manj dobri dogodki pa po naravni poti uravnotežijo spomine in so dobra šola za življenje, ker se vedno ucimo. Globalno je svet in mi z njim v obdobju rasti in konjunkture. To se pozna tudi v povecanih aktivnostih na vseh podrocjih, lokalno in globalno. Tudi brezposelnost je zato nižja, vec se ustvarja, ljudje tudi vec trošimo. Vse vec pa je prihajajocih signalov, da se to ciklicno obdobje v svetu in posledicno tudi pri nas pocasi zakljucuje in bomo kmalu spet prišli v leta suhih krav, ko je treba zategovati pas in se bolj racionalno obnašati. V naši državi smo prehod iz prejšnje krize v boljša leta iz nam lastnih razlogov precej zamudili, zato bi želeli obstojece optimisticno obdobje podaljšati. Žal pa vse to ni samo v naši moci. Tudi v naši obcini se je v minulem mandatu veliko naredilo. Poleg zakonsko dolocenih nalog, ki jih moramo opravljati, smo izvedli še kar nekaj investicij, nekaj pa jih je še v teku. Odlocitev Obcinskega sveta pred leti, da se pristopi k izgradnji športnega centra oz. športne dvorane, je nedvomno zaznamovala delo obcine v minulem štiriletnem mandatu. Zaradi tega smo zavestno že nekaj let varcevali in temu ustrezno prilagodili ostale investicije ter iskali tudi notranje rezerve, kjer se je še dalo kaj prišparati. Ne smemo pozabiti, da smo prehodili vecletno, dostikrat zelo trnovo pot od ideje do pridobitve gradbenega dovoljenja in do današnje tocke, ko smo sredi izvajanja najvecje obcinske investicije v zgodovini obcine, vredne dobra dva milijona evrov. Potrebno je bilo veliko naporov, ogromno dela, številnih sestankov, usklajevanj, študij, pogajanj, kar marsikdaj od dalec niti ni dovolj vidno. Le tako smo lahko pridobili preko 920.000 € nepovratnega denarja, ki ne leži na cesti, ampak ga po vnaprej predpisanih postopkih v mocni konkurenci cele države lahko pridobijo le najvztrajnejši in najboljši. Vcasih pa je potrebno tudi nekaj srece v obliki dobrega predvidevanja, drznosti in intuicije, kar smo skupaj z obcinskim svetom na sreco imeli. Nekajletno varcevanje in že omenjena uspešnost na državnih razpisih je pripeljala do tega, da financnega bremena investicije ne bo treba prelagati na prihodnje rodove in bo naša dvorana zato prej odplacana kot mogoce katera druga, ki je že precej casa v uporabi. Hkrati izkorišcam priložnost in se zahvaljujemo vsem obcanom za potrpežljivost, ker gradnja tako velikega objekta v tako zgošcenem centru lahko prinaša nekaj nevšecnosti (zacasno pomanjkanje parkirišc) in v manjši meri vpliva tudi na kvaliteto bivanja v centru kraja (povecan hrup, povecanje prometa v bližini gradbišca …). Bo pa zato veselje ob zakljucku gradnje najlepše športne dvorane dalec naokoli toliko vecje in s tem na primeren nacin poplacane dosedanje morebitne težave. Luce se zadnje case tudi v medijih vedno vec omenjajo. Na sreco vecinoma v dobri luci in s pozitivnimi novicami. V marcu smo gostili našega rojaka astronavta Andyja Bresnika, kar je bilo opaženo tudi na slovenskem nivoju. Njegov obisk v Lucah je bil za vse akterje nepozaben. Po kar nekaj neodvisnih študijah smo na podrocju turizma v zadnjih letih ena od slovenskih obcin v najvecjem vzponu. Upajmo, da bomo ta trend znali obdržati in ga v prihodnje tudi pravilno usmerjati. V Obcini Luce smo pred leti aktivno pristopili tudi k vkljucitvi v omrežje Gorniških vasi (Bergsteigerdörfer), ki združuje kraje oz. obcine v Alpah s tradicijo pri trajnostnem gorskem turizmu in predstavlja velik potencial v tradiciji, kulturi in originalnosti. Pred kratkim smo bili kot druga slovenska obcina sprejeti v to elitno združenje, kar je v perspektivi nedvomno lahko naša primerjalna prednost. Župana Ciril Rosc in Franjo Naralocnik ob predaji obcinskih zastavic, ki sta potovali po vesolju Lokalne volitve so za nami. Veseli lahko visoka volilna udeležba, ki vraca vero volivcev v demokraticnost odlocanja njihove izbire. Vecinski volilni sistem na lokalnem nivoju pac ima svoj car, ko lahko ljudje bolj neposredno izvolijo svoje predstavnike, kakor pa na državnem nivoju. Zahvalil bi se stari svetniški ekipi za štiriletno dobro sodelovanje. Skupaj smo kraj naredili še boljši in uspešno tlakovali pot tudi novim dosežkom. Novi svetniški ekipi pa cestitam ob izvolitvi z željo in upanjem, da bomo skupaj dobro moštvo, neobremenjeno z neproduktivnimi lokalnimi delitvami, ki se bo znalo uspešno in optimisticno soociti z novimi izzivi in priložnostmi, ki nas v prihodnjem mandatu cakajo. Prvi vtisi že gredo v tej smeri … Božicni in novoletni cas je tudi cas optimizma. Naj nas vse skupaj prežema to veselo pricakovanje in se v cim vecji meri prenese v naše želje in delovanje v novem letu, ki je pred vrati.Hvala za zaupanje, pa veliko zdravja, srece in vsega dobrega vam želim. Vaš župan Ciril Rosc Izgradnja Športnega centra Luce Prejšnji Obcinski svet je na seji 13. 05. 2015 tehtal med odlocitvijo, ali se obcina za potrebe mladih in opaznega povecanja športnih aktivnosti v kraju v zadnjih letih loti izgradnje novega zunanjega igrišca s pripadajoco infrastrukturo na ‘Hocevarjevi njivi’ ali pa se gre v povecanje obstojece telovadnice ob šoli. Dosedanja telovadnica bi v vsakem primeru v prihodnjih letih bila potrebna temeljite obnove (nov športni pod, obnova strehe in energetska sanacija objekta), ob tem pa bi imeli še novo investicijo v športno igrišce, ob že nekaterih obstojecih športnih igrišcih izven centra. Obcinski svet se je po tehtnem razmisleku tedaj odlocil, da se gre v projekt izgradnje nove telovadnice na obmocju obstojece. Na podlagi tega je župan imenoval Komisijo za izgradnjo športne dvorane, ki je pripravljala predloge za odlocanje na obcinskem svetu. V jeseni 2015 si je ta komisija ogledala podobne objekte po Sloveniji, ki so bili zgrajeni v zadnjih letih. Na podlagi tudi teh izkušenj je bil pripravljen predlog velikosti nove telovadnice. Skozi nekaj usklajevanj se je potem dolocila potrebna velikost telovadnice (svetle dimenzije 40m×21m×7m (dך×v)). Ta velikost bi naj zadovoljila potrebe prakticno vseh uporabnikov nove športne dvorane in bi jo lahko tudi umestili v prostor pri osnovni šoli. Glede umešcanja objekta v prostor je obstajala dilema, kako objekt takšne velikosti umestiti k osnovni šoli. Za razrešitev teh dilem je bil v zacetku leta 2016 narocen idejni projekt za umestitev objekta v prostor, ki ga je pripravil Razvojni center planiranje d.o.o. Celje. V okviru idejnega projekta je projektant pripravil dve možni varianti ter oceno obeh variant s prostorskega, funkcionalnega, okoljskega ter ekonomskega vidika. Prva varianta je bila izgradnja nove telovadnice na obstojecem igrišcu ob osnovni šoli, druga varianta pa je bila izgradnja telovadnice precno na kompleks šole (takšna, ki se sedaj tudi gradi). Obe varianti sta imeli svoje prednosti in pomanjkljivosti. Projektant je na podlagi presojanih vidikov ocenil, da je ustreznejša vzdolžna varianta, v prostor pa je možno umestiti obe varianti. Na Komisiji za izgradnjo telovadnice so se še enkrat pretehtali vse vidike, ki jih je upošteval projektant, za samo komisijo pa je bil najpomembnejši vidik uporabnost objekta. Glede uporabnosti je precna varianta precej boljša, ker omogoca razporeditev spremljajocih prostorov vzdolž telovadnice. Ob pregraditvi telovadnice se lahko izvedejo dostopi do posameznega dela neposredno iz garderob, prav tako se ohrani celotno obstojece igrišce, peš dostop do njega pa se lahko izvede na vzhodni strani šole. Zato je komisija predlagala obcinskemu svetu, da se izvede precna varianta in takšno izvedbo je nato potrdil tudi obcinski svet. Na podlagi tega je bila potem narocena PGD dokumentacija, ki jo je pripravil STUDIO LIST d.o.o., Celje. Predvidena notranjost športne dvorane Panoramska fotografija gradbišca pri osnovni šoli V maju2017je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport nenajavljeno objavilo javni razpis za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športnih objektov. Naša obcina je kot ena od petih slovenskih obcin uspešno kandidirala na tem razpisu in pridobila nepovratna sredstva v višini 448.000,00 €. Od tedaj dalje je bilo potrebno še cel kup usklajevanj z razlicnimi subjekti, soglasodajalci, sosedi, tako da smo 20. 04. 2018 pridobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo Športnega centra Luce. Potem je bil pripravljen javni razpis za izbiro izvajalca del. Na ta razpis smo dobili ponudbe treh izvajalcev. V skladu z zakonodajo je bil v juliju 2018 kot najugodnejši izvajalec del izbran DEMA PLUS d.o.o. iz Ljubljane s ponujeno ceno 1.872.680,53 € in z njim je bila tudi podpisana pogodba. Vmes se je obcina prijavila še na razpis Eko sklada za sofinanciranje športnega centra kot nizko energijske stavbe. Tudi na tem razpisu smo bili uspešni in že podpisali pogodbo o pridobitvi 472.058,28 € dodatnih nepovratnih sredstev po zakljucku del. Skupaj bomo na razpisih za izgradnjo Športnega centra Luce tako pridobili 920.058,28 € dodatnih nepovratnih sredstev. Obcina Luce je že celotni prejšnji mandat postopoma in namensko varcevala za izvedbo te velike investicije. Skupaj s privarcevanimi sredstvi iz preteklih proracunov bo financna konstrukcija izgradnje Športnega centra Luce tako zaprta, brez dodatnega zadolževanja. Trenutno je v teku še javni razpis za dobavitelja opreme in športnega poda. Skupni strošek objekta z opremo bi naj po oceni znašal približno 2.300.000 €, odvisno od tega, kolikšne bodo pridobljene cene na razpisu za opremo. Sama gradnja v prvih mesecih ni potekala po terminskem planu. Po naših številnih urgencah do izvajalca del in kratkih rokih izvedbe zaradi prvotnega pogoja ministrstva, da morajo biti dela zakljucena do konca leta, se je dinamika del postopoma le normalizirala. Vmes smo uspeli z ministrstvom tudi podpisati aneks, s katerim se rok za dokoncanje del prestavlja na konec aprila. Zaradi zahtevnosti terena je bilo potrebno izvesti tudi varovanje gradbene jame z AB pilotno steno, ker je vzelo kar nekaj dodatnega casa. Med gradnjo smo naleteli tudi na nekaj težav, ki niso bile predvidene, ampak te sproti uspešno rešujemo. Vsi nominirani podizvajalci, ki opravljajo dela na gradbišcu, se po potrjenih izvedenih delih placujejo v roku in direktno s strani investitorja, to je Obcine Luce. Upajmo, da vremenske razmere ne bodo bistveno vplivale na hitrost gradnje in predviden zakljucek del. Klavdij Strmcnik, direktor obcinske uprave Obcina Luce se pridružuje mednarodni mreži Gorniških vasi Mednarodna mreža Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer) združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, brez velike turisticne infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Zavedajo se potrebe po harmoniji med naravo in clovekom, pri cemer clovek spoštuje zmožnosti narave, zato je moto gorniških vasi: manj in zato bolje. Gorniške vasi tako na poseben nacin izpolnjujejo cilje Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v celotnem alpskem prostoru. Glavni potenciali gorniških vasi so prav njihova prvobitnost, tradicija in kultura. Razvoj trajnostne oblike turizma v skladu z naravnimi danostmi, vaško kulturo in kakovostno ponudbo na podrocju planinske dejavnosti v te kraje privablja številne pohodnike, plezalce, planince, turne smucarje in druge, ki za svoje dejavnosti ne potrebujejo veliko turisticne infrastrukture. Projekt Bergsteigerdörfer je v letu 2008 zasnovala Avstrijska planinska zveza (ÖAV) ob podpori avstrijskega Ministrstva za kmetijstvo, okolje, naravo in vode, predvsem z namenom, da z vzpostavitvijo platforme in blagovne znamke Bergsteigerdörfer pomaga malim vasem oz. skupnostim v Alpah slediti nacelom trajnostno naravnanega gorskega turizma. Na podlagi pozitivnih rezultatov in dobrih odzivov sodelujocih partnerjev soprojekt leta 2015 zaceli širiti tudi v sosednje alpske države. Za vkljucitev v mrežo morajo kraji zadostiti dolocenim merilom. Vas mora ležati v mirnem gorskem okolju z razvitimi planinskimi potmi, torej ne v bližini vecjih prometnih povezav ali vecjega industrijsko-obrtnega obmocja. Imeti mora manj kot 2500 prebivalcev, živo gorniško in s tem povezano kulturno tradicijo ter razvite dejavnosti, ki omogocajo aktivno preživljanje dopusta z gorskimi športi brez posebnih tehnicnih pripomockov. Ob tem je treba zagotoviti tudi zadostno število turisticnih namestitev, vendar ne v velikih hotelskih kompleksih, ponudniki nastanitev in drugih storitev pa morajo obiskovalcem omogociti, da lahko spoznajo tudi zgodovino kraja, njegove kulturne in druge zanimivosti ter uživanje v gostoljubju in lokalni kulinariki. Zlasti pomembna so zunanja podoba in alpski pridihkraja, filozofija turizma, hribovsko kmetijstvo ter upravljanje gorskih gozdov, varstvo narave in krajine, okolju prijazna mobilnost/promet ter dobra komunikacija in izmenjava izkušenj med clanicami mreže. Osnovno vodilo projekta je gibanje z lastno mocjo, z odgovornim odnosom do narave in spoštovanjem kulturne in naravne dedišcine kraja. Planinska tura v gorniški vasi Vent Danes je v mrežo vkljucenih 20 krajev v Avstriji, štirje kraji na Bavarskem ter dva na Južnem Tirolskem, maja letos pa se je pridružil tudi prvi slovenski kraj – Jezersko. Projekt vodijo planinske zveze Avstrije, Nemcije, Južne Tirolske, Italije in Slovenije. Nacionalni nosilec projekta v Sloveniji je Planinska zveza Slovenije, projekt pa podpirata Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki skrbi za izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji, ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS. Predstavniki Obcine Luce so se s projektom Bergsteigerdörfer prvic seznanili januarja 2015 na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Projekt se je zdel kot narocen za našo obcino, zato so nemudoma pristopili k pridobivanju podrobnejših informacij glede kriterijev in formalnega postopka vkljucitve novih vasi. Luce je obiskal tudi koordinator projekta pri Avstrijski planinski zvezi, dr. Roland Kals, ki je ob obisku neuradno potrdil, da kraj gotovo ima potencial, da postane clan elitne mreže Gorniških vasi. Zimske pohodniške ture v dolini Walsertal Da bi projekt v praksi uspešno zaživel, mora uživati podporo tako pri lokalni oblasti kot pri domacem prebivalstvu. Pred nadaljevanjem pridružitvenega postopka je bil projekt zato podrobneje predstavljen tudi obcanom, ki so informacijo pozitivno sprejeli in vkljucitev tudi soglasno podprli. Naslednji korak je bila predstavitev obcine pred mednarodnim upravnim odborom projekta Gorniške vasi, ki odloca o sprejemu novih kandidatov. Zasedanje odbora je potekalo 19. novembra 2018 v Salzburgu. Obcina Luce je predstavitev uspešno opravila in bila kot druga destinacija v Sloveniji sprejeta v družino Gorniških vasi. V zacetku prihodnjega leta je nacrtovano imenovanje projektne skupine, ki bo skrbela za izvajanje nadaljnjih projektnih aktivnosti. Ob uradnem sprejemu obcine bo organizirana tudi svecana slovesnost, ki bo predvidoma v poletnih mesecih prihodnjega leta v Lucah. Aneta Šiljar, uredniški odbor Podelitev priznanj Obcine Luce v letu 2018 Obcina Luce slavi svoj obcinski praznik 10. avgusta, na god farnega zavetnika svetega Lovrenca. Praznovanje vsako leto obeležujemo s slavnostno prireditvijo, na kateri izpostavimo in nagradimo posameznike, ki s svojim delom še posebej bogatijo življenje v našem kraju. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj je potekala v cetrtek, 9. avgusta 2018, v Kulturni dvorani Luce. Kulturni program so sooblikovali ucenci osnovne šole Blaža Arnica Luce ter clani Kulturnega društva Tone Mlacnik Luce. Za uvodni pozdrav in glasbeno popotnico skozi celotno prireditev so poskrbeli clani Okteta Žetev. Devetošolci so se z recitali spomnili priznanega pesnika, pisatelja, kritika in esejista Ivana Cankarja, saj letos mineva 100 let od njegove smrti. Kulturni program so zacinili osnovnošolci, ki so s pomocjo mentoric Majde Nerat, Nataše Copic in Nike Petek pripravili kratek skec o brezskrbnosti poletnih pocitnic in popotovanju po Zgornje Savinjski dolini. S pocitniškim avtobusom na popotovanje Zbrane je nagovoril župan Ciril Rosc, se ozrl na opravljeno delo in investicije preteklega leta ter predstavil pogled in nacrte za naprej. V nadaljevanju je najuspešnejšim devetošolcem izrocil posebno priznanje – Županovo petico. Priznanje župana prejmejo ucenci, ki so vsa leta osnovnošolskega izobraževanja dosegli povprecni uspeh 4.5 ali vec in osvojili srebrna ali zlata priznanja na tekmovanjih iz znanj. Letos je Županovo petico prejelo sedem devetošolcev: Lina Bezovnik Strmcnik, Deja Cercek, Jan Dogaris, Aljaž Pancur, Kaja Pecovnik, Florijan Podbregar in Lucija Suhodolnik. Sledila je podelitev obcinskih priznanj posameznikom in društvom, ki s svojim delom, voljo in zagnanostjo izstopajo iz okvirjev in pomembno prispevajo k prepoznavnosti ter ugledu obcine. Priznanje Obcine Luce sta prejela Patricija Resnik in Metod Rosc, Zlato plaketo Obcine Luce pa Planinsko društvo Luce. Najvišje priznanje, naziv castnega obcana Obcine Luce, je prejel gospod pater dr. Karli Gržan. Podrobnejša obrazložitev nagrajencev sledi v nadaljevanju. PATRICIJA RESNIK je prejela priznanje Obcine Luce za osvojen naziv zlate maturantke. Patricija Resnik je že v maticni osnovni šoli v Lucah izražala veliko mero znanja in je že osnovno šolanje koncala z odliko. Poleg odlicnih ocen je bila prejemnica številnih priznanj z najrazlicnejših tekmovanj. Predvsem je do izraza prihajala njena ljubezen do knjig in tujih jezikov že odmalih nog. Tekom izobraževanja na lucki osnovni šoli je v sklopu lutkovnega krožka nastopala v razlicnih lutkovnih predstavah. V sklopu tega je na plano prišla njena umetniška duša, saj je bila avtorica besedil za lutkovne igre, ki so jih nato tudi odigrali. Za besedilo lutkovne igre Cudna carovnija je prejela zlato priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, lutkovna skupina pa je prejela zlato priznanje na državnem tekmovanju. Zaradi velike ljubezni do lingvistike se je po uspešno koncani osnovni šoli vpisala na Gimnazijo Poljane v Ljubljani, smer klasicna gimnazija, kjer je poudarek predvsem na tujih jezikih. Tekom izobraževanja v Ljubljani je uspešno sodelovala pri dramskem krožku. Sodelovala je tudi pri nastajanju šolskega casopisa. Kot odlicna dijakinja pa je bila v pomoc tudi drugim kot dijakinja tutorka za tuje jezike (španšcino in latinšcino). Aktivno je sodelovala pri najrazlicnejših dejavnostih v dijaškem domu. Patricija je bila vsa štiri leta odlicna dijakinja, v lanskem letu pa je srednjo šolo zakljucila na najboljši možni nacin – postala je zlata maturantka. Pri tujih jezikih je zbrala vse možne tocke, le pri matematiki ji je zmanjkala kakšna tocka. Sedaj pa uspešno nadaljuje študij na ljubljanski pravni fakulteti. V prostem casu Patricija rada bere in se druži s prijatelji. Njena velika ljubezen pa so poleg knjig in tujih jezikov potovanja, kjer svoje lingvisticno znanje s pridom izkorišca. V zahvalo za vse naštete uspehe in za spodbudo pri nadaljnji karieri se je Obcina Luce Patriciji Resnik javno zahvalila s podelitvijo Priznanja Obcine Luce. METOD ROSC je prejel priznanje Obcine Luce za prizadevno delo na podrocju raziskovanja rodoslovja. Metod Rosc je otroštvo preživel v Lucah in je po duši še vedno Lucan, ceprav si je pred dobrimi dvajsetimi leti z družino ustvaril svoj novi dom v Mozirju. Verjetno je tudi zato še bolj navezan na svoje korenine v Lucah. Že dobro desetletje se intenzivno ukvarja z raziskovanji na podrocju rodoslovja in pozabljenih zgodovinskih dogodkov ter zanimivosti iz celotne Zgornje Savinjske doline, posebej pa seveda iz Luc. Žev štartu je bila zato nuja nauciti se brati gotico ter osnovne rodoslovne izraze v latinšcini in v stari nemšcini. Dobro desetletje je tudi clan Slovenskega rodoslovnega društva. V letu 2005 je izdelal prvi podrobnejši rodovnik za svoje prednike, kar kmalu pa je na prošnjo prijateljev in znancev zacel izdelovati rodovnike tudi za njih. Tako je do sedaj izdelal preko dvesto rodovnikov, kiso romali v deset razlicnih držav na štiri svetovne kontinente. Vec stokrat je za te potrebe obiskal nadškofijske arhive v Mariboru in Ljubljani ter številne ostale arhive, muzeje in župnišca po celotni Sloveniji, kjer je iskal podatke po maticnih knjigah in ostalih zgodovinskih virih. Zadnja leta se na njega cedalje pogosteje obracajo domacini in tujci, ki išcejo svoje korenine z vprašanji o tem ali onem predniku oziroma o posameznih dogodkih iz zgodovine Luc. Do sedaj ni še prav nobenemu odklonil, da mu ne bi poiskal kakšnega podatka, ce je bilo to v njegovi moci. V tej dvorani je v letih 2009, 2014 in 2016 izvedel tri zgodovinsko-rodoslovna predavanja o Lucah. Na njih je predstavil številne že povsem pozabljene dogodke in zanimivosti iz lucke zgodovine. Predstavljena je bila tudi zelo podrobna rodoslovna študija Luc za drugo polovico 18. stoletja ter razstava starih luckih fotografij. Verjetno najvec casa in energije pa je vložil v iskanje Lucanov, ki so pred dobrim stoletjem odšli s trebuhom za kruhom v obljubljeno deželo – Ameriko. Do sedaj je našel preko 250 takšnih Lucanov in spoznal veliko njihovih pretresljivih življenjskih zgodb. Na spletu je našel fotografije preko 80 njihovih grobov onstran Atlantika. Nekateri nagrobni napisi so tam kljub deset tisoce kilometrov oddaljenosti izpisani še v stari pristni “lucki šprahi” izpred vec kot sto let. Kar nekaj potomcev teh luckih izseljencev v Ameriko je v svojem življenju naredilo izjemne kariere. Verjetno najbolj znan od teh je astronavt Randy Bresnik; tudi njemu je izdelal rodovnik njegovih prednikov, ki ga je Randy z veliko hvaležnostjo sprejel letos spomladi na svojem obisku v Lucah. Podrobno je raziskal tudi, od kod in kdaj so se v Luce priselili prvi predniki rodbin, katere pri nas niso bile avtohtone. Ker se rodoslovje v zadnjem casu zelo prepleta tudi z genetiko, je bil glavni pobudnik, da kljub geografski odmaknjenosti poskušamo v Lucah iti v korak s sodobnimi trendi tudi na podrocju genetike. Zato smo se letos s sofinanciranjem obcine pridružili svetovnim genskim raziskavam in kot prvi v Sloveniji z gensko analizo pokrili prakticno celotno obcino. Moški predstavniki 40-tih luckih rodbin so oddali krvne vzorce, na rezultate katerih pa še cakamo. Letos mineva sto let od konca prve svetovne vojne. Ker so naši predniki umirali na bojišcih po celotni Evropi, uradnih podatkov o njihovih smrti nimamo. Zato se je lotil obsežne raziskave za obmocje celotne Zgornje Savinjske doline. V razlicnih virih je doslej našel preko 360 padlih vojakov v 1. svetovni vojni iz naše doline. V listinah gornjegrajske gosposke iz zacetka 17. stoletja je našel dva zapisa, kjer je pri podložniških dajatvah poimensko omenjen Krištof Kumprej, legendarni velikan iz sosednjega Primoža. Tako je mit o velikanu povezal z resnicnostjo in ga hkrati tudi casovno dolocil. Ker je bil tudi sam rojen kot trojcek, se je sistematsko lotil iskanja rojstev trojckov v Zgornji Savinjski dolini v zadnjih 250 letih. Po vecletnem iskanju po zaprašenih krstnih knjigah je doslej v naši dolini našel 17 rojenih trojckov ter tudi ene cetvercke, ki so hkrati tudi evidentirani kot najstarejši rojeni cetvercki na obmocju celotne Slovenije. Projekt, ki se ga je nazadnje lotil, so podpisi naših dedkov izpred vec kot sto let. Zbral je 50 podpisov porocnih pric – to je tistih naših luckih prednikov, ki so se v casu, ko je bila pismenost v Lucah še v povojih, znali že lastnorocno podpisati. Vse zgoraj našteto seveda ni ostalo neopaženo. Za brezštevilne dneve, vecere in noci, ko je sestavljal rodovnike oz. iskal stare podatke in zanimivosti, ki so tako ali drugace “dišali po Lucah”, se je Metodu Roscu Obcina Luce javno zahvalila in skromno oddolžila s podelitvijo Priznanja Obcine Luce. PLANINSKO DRUŠTVO LUCE je prejelo Zlato plaketo za dolgoletno delo na podrocju planinstva in ohranjanja narave. Planinsko društvo Luce, z naslovom Strmec 34, 3334 Luce, je bilo ustanovljeno leta 1953 kot Planinsko društvo Luce – Solcava s sedežem v Solcavi, tri leta kasneje pa je postalo samostojno društvo – PDLuce. V letu 2017 je bilo v društvo vpisanih 182 clanov, od tega 39 osnovnošolcev ter 16 srednješolcev. Društvo je vsa leta med aktivnejšimi društvi v kraju. Pohodniška sezona izletov se vsako leto zacne tretjo soboto v marcu s tradicionalnim Zimskim Arnicevim pohodom na Raduho, ki so ga letos organizirali že osemindvajsetic po vrsti. Od marca do konca oktobra vsak mesec organizirajo en izlet po naših gorah. Vsako leto pa so aktivni tudi ob Luckem dnevu, kjer organizirajo pohod po domacih vrhovih, v zadnjih letih pa organizirajo tudi pohod z baklami na Breznico. V društvu deluje mladinski odsek, pod vodstvom mentoric osnovnošolci na pohodih in taborih spoznavajo varno življenje in pravila obnašanja v hribih. Markacisti vsa leta zgledno skrbijo za poti v pogorju Raduhe in Rogatca. V zadnjem obdobju so postavili številne smerne table. Pred zacetkom letošnje pohodniške sezone pa je bilo zaradi decembrskega vetroloma opravljenih veliko prostovoljnih delovnih ur, na katerih so sanirali planinske poti. Delovanje Planinskega društva Luce je vsa leta tesno povezano s Koco na Loki, kjer je prva koca stala že leta 1903, ko jo je zgradila Ljubljanska nadškofija. Med I. svetovno vojno je bila koca požgana, po obnovi pa je služila kot lovska koca. Tudi med II. svetovno vojno je bila koca požgana, 1947 pa jo je obnovilo GG Nazarje. Leta 1955 je koco v upravljanje prevzelo Planinsko društvo Luce in v upravljanju jo ima še danes. 17. septembra 1975 so planinci z veseljem odprli prenovljeno planinsko koco s 50 ležišci, a veselje je bilo kratko, kajti 10. 6. 1976 je koca, takrat že tretjic, pogorela do tal. Takratni planinski odborniki niso obupali in so se ponovno podali v gradnjo koce. Za postavitev nove koce so potrebovali dobri dve leti in 10. septembra 1978 so slovesno odprli današnjo koco z 80 sedišci v gostinskem delu ter 77 ležišci v dveh nadstropjih koce. Ta koca letos obeležuje 40-letnico delovanja in ob rednem vzdrževanju ter posodabljanju je sodobno urejena za obiskovalce. Od otvoritve do danes so planinci v koci marsikaj posodobili; leta 1996 so zgradili 35 mł velik bazen za vodo, 2001 so koco elektrificirali s fotovoltaiko in postavili cistilno napravo, 2007 so vgradili centralno ogrevanje, v letih 2011–12 so obnovili streho, v zadnjih letih so popravili frcado, menjali okna, vhodna vrata ter strope v pritlicju koce. Oktobra 2017 so ob financni pomoci Obcine Luce ter prostovoljnim delom številnih domacinov priceli s posodobitvijo elektrifikacije na koci, ki bo odslej prikljucena v elektricno omrežje. Jeseni so se opravili izkopi z bagrom. Clani Planinskega društva Luce, Pašne skupnosti Javorje in Smucarsko tekaškega društva so opravili 352 prostovoljnih delovnih ur, da so položili kabel od Koce na Loki preko Cirkonce do Radušnika ter postavili drogova za trafo postajo. Zakljucna dela je letos opravilo Elektro Celje. Planinsko društvo Luce je v letu 2018 praznovalo 40-letnico delovanja sedanje koce. Osrednja slovesnost je potekala v mesecu septembru ob socasni otvoritvi zadnje izboljšave na koci – prikljucitvi koce v elektricno omrežje. Zaradi aktivnega dela na podrocju planinstva in ohranjanja narave, ki vkljucuje velik del obcanov Obcine Luce, ter zaradi zglednega vzdrževanja Koce na Loki se je lokalnaskupnost Planinskemu društvu Luce javno zahvalila in oddolžila s podelitvijo Zlate plakete Obcine Luce. Dr. KARLI GRŽAN je prejel naziv castnega obcana Obcine Luce za trajne dosežke na duhovnem in kulturnem podrocju, za izjemen prispevek pri utrjevanju medcloveških odnosov ter socutno skrb za slehernika. Gospod Gržan s svojimi krasnimi pridigami, predavanji in knjigami vedno znova odpira obzorja Gospod paterdr. Karli Gržan, ki sam zase pravi, da je le popotnik skozi cas, je z leti postal del nas, ceprav Lucani, ki se prakticno vsi poznamo med seboj, veljamo za dokaj tradicionalno družbo, ki prišleke sprejema medse le postopoma. Za naš kraj predstavlja pravi blagoslov, za katerega smo hvaležni scenaristu tam zgoraj ali pa številnim nakljucjem, ki so ga pripeljala v Luce, odvisno v kaj verjamemo ... Gospod Gržan je naš obcan že dobro desetletje, ko se je priselil v odmaknjen del Konjskega Loga v Konjskem Vrhu. Že obnovitev stare domacije je sama po sebi vredna pohvale. Vendar glavna ‘dodana vrednost’ patra je prepricevalna moc pisane in govorjene besede, skromnost, poštenost, prijaznost, izjemna moc in sposobnost zdravljenja in graditve osebnosti, poiskati svetlo in sveto ali pozitivno misel za številna vznemirjenja in nemoci ljudi. Od leta2010je tudi kaplan v Lucah in Solcavi. Ob duhovniškem delu pa pater še pridno piše in dela v dobro ljudi na drugih podrocjih. Ne zmore, da ne bi na razlicne nacine odgovarjal na stiske bližnjih, zato ima toliko razlicnih predavanj in pogovorov, vabijo ga po celi Sloveniji. Vcasih se kar bojimo zanj, ker se tako nesebicno razdaja. Ima številne intervjuje, je priljubljen gost na razlicnih srecanjih, piše strokovne in casopisne clanke, ljudske igre, TV-scenarije … Napisal je žeblizu 40 knjig s poucno vsebino, ki zelo nagovarjajo bralca. V kratkem casu je pater Karli postal eden najbolj prepoznavnih in spoštovanih obcanov, ki nikoli ne odrece nobene prošnje, kadar je potrebno komu pomagati. Tudi v tej dvorani je že imel brezštevilna predavanja za naše obcane. Ob lepem obisku nas je z mocjo besede in globokih misli popeljal v bogat, a v zahodni civilizaciji prevec izpraznjen duhovni svet. In to vedno kar za ‘Bohlonaj’. Letošnji obcinski nagrajenci z županom Cirilom Roscem S svojimi krasnimi pridigami, predavanji in knjigami nam vedno znova odpira obzorja in dostikrat pomaga preckati najrazlicnejše ceri skozi življenje. Pri ljudeh vzbuja obcutek sprejetosti in upanja, še v tako brezizhodnih situacijah. Dostikrat nam odpira vest, pa tudi balansira ravnovesje v nas, da hitreje najdemo svoj dušni mir. Gospod Gržan obcasno nastavlja tudi ogledalo sodobni potrošniški in neoliberalni družbi. Zato mogoce to nekaterim ni najbolj všec, za razliko od preprostihljudi, ki od globalizacije praviloma dobivajo le drobtine, ki padajo sodobnim Lazarjem z bogatinove mize. Ob nedavni okrogli obletnici mu Lucani želimo vse dobro in še vec. Da bi ostal zdrav ter še dolgo tako iskriv po duši in dejanjih ... Iz vseh zgoraj omenjenih razlogov je Obcina Luce našemu patru dr. Karlu Gržanu, štajerskemu Cedermacu, podelila najvišje obcinsko priznanje, naziv Castnega obcana Obcine Luce, ki si ga za vso nesebicno delovanje, za trajne dosežke na duhovnem in kulturnem podrocju, za izjemen prispevek pri utrjevanju medcloveških odnosov ter socutno skrb za slehernika prav gotovo zasluži. Po slovesnemuradnem delu je sledilo prijetno druženje s pogostitvijo v prireditvenem šotoru na Hocevarjevi njivi. Vrhunec vecera je bil nedvomno dvourni koncert Prifarskih muzikantov, ki sodijo med najboljše etno skupine na Slovenskem in so v letu 2018 praznovali že svojo 30. letnico delovanja. Ciril Rosc, župan Obcine Luce Aneta Šiljar, uredniški odbor Utrip dela v Osnovni šoli Blaža Arnica Luce Iz preteklega šolskega leta ... V šolskem letu 2017/18 je osnovno šolo obiskovalo 180 otrok, od tega jih je bilo 25 na podružnici v Solcavi. Vsi razredi so bili enooddelcni, v Solcavi pa so ucenci obiskovali pouk v dveh kombiniranih oddelkih. Od 1. septembra 2017 pa do 22. junija 2018, ko so ucenci odšli na poletne pocitnice, smo sledili ciljem Letnega delovnega nacrta. Vecina zastavljenih ciljev je realiziranih, tako otroci kot zaposleni pa smo pridobili nova znanja, za uspešno opravljeno delo pa tudi veliko priznanj. V okviru projekta Dedišcina gre v šole so otroci raziskovali pomen vode nekoc in danes Ucenci so v tem šolskem letu osvojili 1 zlato, 17 srebrnih in 140 bronastih priznanj na tekmovanjih iz znanj. Zlato priznanje je na državnem Proteusovem tekmovanju iz biologije osvojil devetošolec Florijan Podbregar, ki je polega tega dosegel še srebrno priznanje na tekmovanju iz fizike. Osmošolka Ana Strmcnik je osvojila tri srebrna priznanja, in sicer pri slovenšcini, biologiji in matematiki. Po dve srebrni priznanji pa so osvojili devetošolka Lina Bezovnik Strmcnik (slovenšcina, zgodovina), osmošolka Ema Molicnik (biologija, fizika) ter sedmošolec Vid Ošep (vesela šola, matematika). Srebrna priznanja so osvojili tudi Lucija Suhodolnik (zgodovina), cetrtošolka Tinkara Copic in šestošolka Lana Robnik (obe vesela šola), pri matematiki pa še petošolka Ajda Kopušar ter sedmošolci Nika Rudnik, Pija Funtek in Tom Zamernik. Že tretje leto zapored najboljša smucarska ekipana državnem prvenstvu Ucenci so bili uspešni tudi na športnem podrocju, kjer so postali že tretjic zapored ekipni državni prvaki v smucanju, Pija Funtek je državna podprvakinja v namiznem tenisu, ekipno so namiznotenisaci zasedli 4. mesto v državi, 4. je bila tudi Lucija Suhodolnik v smucanju, Jan Dogaris pa 7. Sedmo mesto v državi si je priigral tudi Aljaž Pancur v namiznem tenisu. Posamicno so lepe rezultate na državnih finalnih tekmovanjih dosegli še Blaž Klemenšek z 8. in Taja Špeh z 10. mestom v smucanju ter Jaka Strmcnik s 15. mestom v teku na 300 m. Ekipno si mlajše deklice delijo 7. mesto v državi v košarki, starejši decki 10. mesto v odbojki in odbojki na mivki, starejše deklice si delijo 17. mesto, mlajši decki pa 20. mesto v košarki. Fantje v postavi Jaka Strmcnik, Jan Dogaris, Jan Kosmac in Aljaž Pancur so dosegli 14. mesto v državi v atletiki – štafeta 4x100 metrov. Naši ucenci so uspešno nastopali tudi na polfinalnih ter cetrtfinalnih in seveda na podrocnih ter medobcinskih tekmovanjih. Na športnih tekmovanjih je nastopilo 68 ucencev naše šole, za priprave na tekmovanja pa so porabili 161 šolskih ur, ki so se dogajale vsak dan po pouku. Na naši šoli je pestro tudi kulturno dogajanje. Ucenci, otroci v vrtcu in zaposleni vsako leto pripravljamo številne prireditve v šoli in v obeh krajih ter tako bogatimo kulturni utrip šole in kraja. Nekaj prireditev je že kar tradicionalnih, trudimo pa se vnašati v vsakodnevno življenje cim vec novosti in sodobnih oblik umetnosti. Septembra imamo že kar tradicionalne prireditve; prvi delovni dan v šolskem letu je namenjen sprejemu prvošolcev, obeležimo svetovni dan jezikov, zadnje dni septembra pa smo na Juvanovih prodih imeli prireditev z naslovom Povodni mož v Savinji, v okviru projekta Dedišcina gre v šole. Oktobra je ucence I. triade in otroke v vrtcu obiskala tetka Jesen, sodelovali smo v projektu Simbioza giba, obiskali so nas predstavniki televizije A KANAL-a v okviru akcije Mali koraki za velik cilj. Pred jesenskimi pocitnicami smo pripravili v sodelovanju s kulturnim društvom in z borcevsko organizacijo komemoracijo pred spomenikom padlim borcem. Novembra smo imeli na šoli razstavo Slovenskemu narodu ukradeni otroci. Otroci I. triade iz Solcave so nastopili na prireditvi Pesmi naših babic in dedkov v Cankarjevem domu, Praznicni december je bil v znamenju miklavževanja, obiska Božicka, mladi literati so sodelovali na Besedicici v Gornjem Gradu, uspešno pa smo izpeljali božicni bazar. Starejši pevci so nastopili na božicnem koncertu v lucki cerkvi, pevci iz Solcave pa na Novoletnem koncertu v Solcavi. Januarja si je nekaj ucencev III. triade in strokovnih delavcev šole ogledalo v Mariboru muzikal Sen kresne noci, konec januarja pa smo v sodelovanju z Glasbeno šolo Nazarje obeležili dan šole. Na otvoritveni slovesnosti ob mesecu kulture so naši gledališcniki prejeli nagrado JSKD OI Mozirje za posebne dosežke v letu 2016, in sicer za uvrstitev na regijsko tekmovanje z gledališko igro Rdeca kapica. Ucenci in uciteljice so sodelovali tudi na literarnem veceru v Juvanovi hiši, kjer so predstavili klasicno slovensko književnost skozi zgodovino. Na pustni torek smo uspešno preganjali zimo. Marca so bile na obeh šolah in v obeh vrtcih prireditve ob materinskem dnevu, pevci obeh šolskih zborov so sodelovali na dobrodelnem koncertu na Ljubnem, s kulturnim programom pa so nastopili ucenci tudi ob srecanju z ameriškim astronavtom slovenskih korenin, Randyem Bresnikom. Aprila je bila revija šolskih pevskih zborov CICIDO v Nazarjah, ucenci 8. ter 9. razreda in nekaj sedmošolcev pa si je ogledalo snemanje oddaje Slovenski pozdrav, kjer so v rubriki Družina poje v polfinalu nastopile sestre Cercek. Mladi pevci z mentorico Tadejo Robnik na pevski reviji Pikapoloncek Maja je bila revija predšolskih zborov PIKAPOLONCEK v Nazarjah, ki je bila organizirana že desetic; mladi pevci so nastopili z »orkestrom« profesorjev Glasbene šole Nazarje. Pevci OPZ in MPZ so nastopili na koncertu pevskih zborov OŠ Ljubno, Luce in Brdo pri Lukovici, starejši pevci pa so nastopili še na podobnem koncertu v Lukovici. Ucenci 6. in 7. razredov so si v Celju ogledali gledališko predstavo Erazem in potepuh. Junija so si ucenci razredne stopnje ogledali baletno predstavo Carovnik iz Oza v izvedbi baletnega oddelka GŠ Nazarje, izvedene so bile zakljucne ekskurzije ter kino predstava za pevce luckih šolskih zborov in najbolj uspešne tekmovalce na tekmovanjih. Šolo so obiskali nekdanji ucenci (šolo so zakljucili pred 50-imi leti) in zanje so ucenci pripravili krajši kulturni program, vsi pa smo zelo uživali na predaji kljuca, kjer so osmošolci uprizorili Disneyeve zmešnjave, lepi prireditvi pa smo imeli tudi na zakljucni valeti devetošolcev ter zadnji šolski dan, ko so ucenci predstavljali turisticno ponudbo Zgornje Savinjske doline. Ucenci sodelujejo pri razlicnih interesnih dejavnostih, kjer lahko še dodatno razvijajo svoje interese ter talente. Tako so ucenci sodelovali v novinarskem krožku, kjer so starejši ucenci izdali šolsko glasilo ŠPASN, mlajši ucenci pa glasilo NAGAJIVC, ki je letos usmerjen v zdravo prehranjevanje. Ucenci sodelujejo pri razlicnih interesnih dejavnostih, kjer lahko še dodatno razvijajo svoje interese ter talente. Tako so ucenci sodelovali v novinarskem krožku, kjer so starejši ucenci izdali šolsko glasilo ŠPASN, mlajši ucenci pa glasilo NAGAJIVC, ki je letos usmerjen v zdravo prehranjevanje. V šoli imamo 4 zbore, CICI OPZ, otroški in mladinski pevski zbor ter otroški zbor na podružnici. Najmlajši se preizkušajo tudi kot mini vrtnarji, planinci pridno obiskujejo naše bližnje vrhove. Clani tehniškega krožka so letos izdelali Eifflov stolp, ki si ga tisti, ki ne boste šli v Pariz, lahko ogledate kar na prehodu naše šole, najmlajši so obiskovali tudi tecaj joge, cetrtošolci iz Luc ter cetrto- in petošolci iz Solcave pa so se pri kolesarskem krožku ucili tudi varne vožnje s kolesom in uspešno opravili kolesarski izpit. Šola je vkljucena tudi v številne projekte. Drugo leto zapored smo clani Slovenske mreže zdravih šol, kjer skušamo z razlicnimi aktivnostmi skrbeti za psihicno in fizicno zdravje. Za zdravje skrbimo tudi s projekti Shema šolskega sadja, Tradicionalni slovenski zajtrk, Simbioza giba, ucenci razredne stopnje sodelujejo v projektu za ciste zobe. Petošolci so vkljuceni v projekt Policist Leon, kjer spoznavajo osnove varnega vkljucevanja v promet, so pa petošolci aktivni še v projektih Dan za Savinjo, ob sotocju Savinje in Mlinšcice skrbijo za zelišcno zelenjavni vrt, ki ga imenujejo Srcni vrt – SOTOCJE SRECEvanja, letos pa so sodelovali Med vojaško vajo, ki je potekala na obmocju Luc, so si ucenci z zanimanjem ogledali vojaški helikopter tudi v projektu Naravni parki Slovenije. Smo tudi ekologi in skozi celo šolsko leto smo zbirali star papir ter plasticne zamaške, sodelovali smo na Kvizu o lesarstvu in gozdarstvu. Uspešen korak v 2018/19 Tudi v šolsko leto 2018/19 smo zakorakali polni optimizma in delovne energije. Prvega septembra smo sprejeli v šolo 24 novincev (15 v Lucah, 9 v Solcavi), vseh ucencev na šoli je 177. V vrtcu v Lucah je 60 otrok v štirih oddelkih, v Solcavi pa je kombinirani oddelek, ki ga obiskuje 17 otrok. Letni delovni nacrt smo zastavili po podobnih smernicah, kot je bil prejšnja leta in poleg obveznih ucnih vsebin vkljucili še številne dodatne aktivnosti. Tako tudi letos ucenci tekmujejo na številnih tekmovanjih, kjer pa so dosegli že velike uspehe. Dva osmošolca sta prejela zlati priznanji, in sicer Tom Zamernik pri biologiji in Vid Ošep pri anglešcini, Ema Molicnik je dosegla srebrno priznanje pri biologiji, 46 ucencev je na tekmovanju iz logike prejelo bronasta priznanja, trije ucenci imajo bronasta priznanja pri anglešcini, 7 pa pri biologiji. Naši osmošolci so en teden bivali v CŠOD Breženka in v naravoslovnem tednu spoznavali primorski svet, uspešno smo izvedli projekt Dedišcina gre v šole, ki smo mu letos dali naslov Od ubarneka do sirneka in se ob tem v druženju z upokojenci naužili domacih dobrot – ubarneka, skutinih namazov, krafelcev … Imeli smo srecanje z gasilci, tretješolci so opravili plavalni tecaj, imeli smo Tradicionalni slovenski zajtrk, z Rdecim križem smo sodelovali na Drobtinici, ob Tednu športa smo plezali na plezalni steni, izvedli smo Simbiozo giba, likovniki in literati so sodelovali na natecaju Košarkarske zveze in dobili cudovito nagrado – dres Luke Doncica ter Lipka, vrtec je obiskala tetka Jesen … Osmošolci so v naravoslovnem tednu spoznavali Primorsko regijo V vrtcu so otroci z babicami in dedki ustvarjali v prednovoletnih delavnicah. Zaradi gradnje športne dvorane je pouk športa nekoliko okrnjen, a soucenci kljub temu dosegli že nekaj uspehov, mi pa smo optimisticni in verjamemo, da bomo kmalu »športali« v novi, sodobni športni dvorani. Kaj so poceli naši najmlajši? Vrtec Luce je ob koncu šolskega leta deloval v treh in pol oddelkih v Lucah, v Solcavi pa so bili otroci v 1, 5 oddelkih. V Lucah je bilo v I. starostnem obdobju v skupini »Polžki« 14 otrok, v II. starostnem obdobju pa v oddelku »Ježki« 18 otrok, v polovicnem oddelku »Sovice« 8 otrok ter v predšolski skupini »Zajcki« 21 otrok. V Solcavi je bilo v I. starostnem obdobju 13 otrok, v polovicnem oddelku II. starostnega obdobja pa 11 otrok. Vzgojiteljice in pomocnice Letni delovni nacrt nacrtujejo po ciljih Kurikuluma za vrtce, našim najmlajšim pa se vsak dan trudijo pripraviti cim vec zanimivih aktivnosti. Dan v vrtcu poteka po rutinskih opravilih: jutranji prihod in zbiranje, zajtrk, usmerjene aktivnosti, malica, sprehod ali igre na igrišcu, kosilo, pocitek. Usmerjene aktivnosti so nacrtovane glede na letni cas, praznike, dogodke v družini šoli ali kraju … Izhajajo iz interesov in sposobnosti otrok – lahko so aktivnosti s podrocja narave, jezika, umetnosti gibanja … Naši najmlajši se vkljucujejo tudi v številne šolske projekte, letos pa so samostojno vstopili v projekt Zdravje v šoli, ki poteka pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Mentorstvo, ki vkljucuje tudi izobraževanje zaposlenih, je prevzela vzgojiteljica Mojca Funtek. Rdeca nit letošnjega programa je bila S HRANO ŠIRIMO OBZORJA. S tem namenom so posamezne skupine nacrtovale in izvedle številne aktivnosti. Polžki so pripravili žajbljev in lovorjev sirup, pekli so medenjake, poskušali med, propolis, razlicno sadje in spoznavali so, kaj je dobro za njihovo zdravje (higiena, gibanje …). Ježki so v okviru projekta izvajali dejavnosti na temo Buca debeluca in so si skuhali buckino juho in kompot, v okviru dejavnosti Jabolko so pripravili jabolcni zavitek, imeli so Bezgov dan in pripravili so bezgov sirup. Sovice so spoznavale svet cebelarstva, Zajcki pa so v okviru tega projekta gostili medicinske sestre in se že veliko naucili o skrbi za lastno zdravje. Sicer pa jih je med letom obiskala Pika Nogavicka, jeseni tetka Jesen, ki je zraven povabila tudi starše in stare starše, decembra sta najmlajše obiskala Miklavž in Božicek. Zima jih razveseljuje z vragolijami na snegu, spomladi pa otroci z nastopom razveselijo starše in stare starše. Najstarejši so celo šolsko leto obiskovali tudi zgodnje ucenje anglešcine ter CICI pevski zbor, s katerim se vsako leto uspešno predstavijo tudi na srecanju predšolskih pevskih zborov Zgornje Savinjske doline. Ko pa pride v vrtec junij, ja cas za zakljucni izlet in letos so bili vsi otroci II. starostnega obdobja na Turisticni kmetiji Zgornji Zavratnik, kjer jih je zabaval pastir Jernej, gostiteljica Simona pa jih je zelo lepo sprejela in pogostila. Zadnji junijski dnevi pa pomenijo za otroke predšolske skupine tudi slovo od vrtca in letos so se ob slovesu najmlajši pomerili v športnih panogah kar s svojimi starši in so jih tudi premagali. Andreja Urh, ravnateljica OŠ Blaža Arnica Luce Porocilo o izidu lokalnih volitev v letu 2018 Skupno število volilnih upravicencev, vpisanih v volilne imenike 1.267 Skupaj glasovalo po volilnih imenikih 895 Skupaj glasovalo s potrdili 0 Skupaj glasovalo po pošti 0 Volilna udeležba v Obcini Luce 70,64 % Skupni rezultat glasovanja (po številu glasov) za župana v Obcini Luce Oddanih glasovnic 895 Neveljavnih glasovnic 4 Veljavnih glasovnic 891 Zap. št. Kandidat št. glasov % glasov 1 Jože Vavdi 111 12, 46 2 Jernej Plankl 277 31, 09 3 Ciril Rosc 503 56, 45 Za župana Obcine Luce je bil izvoljen Ciril ROSC (N), roj. 05. 04. 1966, stan. Luce 88, Luce. Skupni rezultat glasovanja (po številu glasov) za Obcinski svet Obcine Luce VOLILNA ENOTA 01 – KONJSKI VRH Oddanih glasovnic 72 Neveljavnih glasovnic 2 Veljavnih glasovnic 70 Zap. št. Kandidat št. glasov % glasov 1 Peter Kladnik 36 51,43 2 Mojca Solar 34 48,57 VOLILNA ENOTA 02 – KRNICA Oddanih glasovnic 124 Neveljavnih glasovnic 2 Veljavnih glasovnic 122 Zap. št. Kandidat št. glasov % glasov 1 Janez Robnik 117 95,90 2 Boštjan Robnik 101 82,79 VOLILNA ENOTA 03 – LUCE Oddanih glasovnic 261 Neveljavnih glasovnic 3 Veljavnih glasovnic 258 Zap. št. Kandidat št. glasov % glasov 1 Marija Krivec 69 26,74 2 Alojz Hudobreznik 135 52,33 3 Rajko Prepadnik 101 39,15 4 Marjeta Robnik 120 46,51 5 Angela Molicnik 75 29,07 6 Andreja Urh 147 56,98 7 Branka Klepac 50 19,38 VOLILNA ENOTA 04 – PODVEŽA Oddanih glasovnic 84 Neveljavnih glasovnic 2 Veljavnih glasovnic 82 Zap. št. Kandidat št. glasov % glasov 1 Andreja Podlesnik Molicnik 59 71,95 2 Peter Podkrižnik 23 28,05 VOLILNA ENOTA 05 – PODVOLOVLJEK Oddanih glasovnic 134 Neveljavnih glasovnic 2 Veljavnih glasovnic 132 Zap. št. Kandidat št. glasov % glasov 1 Zdravko Zamernik 23 17,43 2 Jože Podbregar 73 55,30 3 Karmen Resnik 36 27,27 Oddanih glasovnic 140 Neveljavnih glasovnic 2 Veljavnih glasovnic 138 Zap. št. Kandidat št. glasov % glasov 1 Marko Kladnik 113 81,88 2 Jožica Bezovnik 13 9,42 3 Jožica Germelj 67 48,55 4 Anton Dešman 63 45,65 Oddanih glasovnic 80 Neveljavnih glasovnic 0 Veljavnih glasovnic 80 Zap. št. Kandidat št. glasov % glasov 1 Anton Bezovnik 14 17,50 2 Marko Breznik 43 53,75 3 Ludvik Dogaris 23 28,75 V obcinski svet Obcine Luce so bili izvoljeni: 1. PETER KLADNIK (SDS), roj. 24. 12. 1960, stan. Konjski Vrh 40, Luce 2. JANEZ ROBNIK (N), roj. 26. 04. 1992, stan. Krnica 19, Luce 3. BOŠTJAN ROBNIK (N), roj. 02. 05. 1977, stan. Krnica 72, Luce 4. ANDREJA URH (N), roj. 24.02.1971, stan. Luce 98, Luce 5. ALOJZ HUDOBREZNIK (N), roj. 17. 06. 1968, stan. Luce 121, Luce 6. MARJETA ROBNIK (N), roj. 11. 08. 1970, stan. Luce 43, Luce 7. ANDREJA PODLESNIK MOLICNIK (N), roj. 04. 11. 1976, stan. Podveža 12, Luce 8. JOŽE PODBREGAR (SDS), roj. 02. 05. 1984, stan. Podvolovljek 6, Luce 9. MARKO KLADNIK (SDS), roj. 20. 04. 1969, stan. Raduha 65, Luce 10. JOŽICA GERMELJ (SDS), roj. 30. 12. 1973, stan. Raduha 4, Luce 11. MARKO BREZNIK (SLS), roj. 04. 10. 1980, stan. Strmec 13, Luce Marija Štebe, predsednica obcinske volilne komisije Novosti na podrocju obracunavanja turisticne takse Novi zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZRST-1), ki je zacel veljati sredi marca 2018, je prinesel nekatere novosti na podrocju turisticne takse, ki se placuje za prenocevanje v nastanitvenih objektih. Obcinam je novi zakon omogocil zvišanje turisticne takse, pri cemer so najvišjo možno turisticno takso omejili na 2,50 evra. Na ta nacin naj bi si obcine v proracunu zagotovile dodatni denar za promocijo in razvoj turizma. Zakon je obenem uvedel tudi tako imenovano promocijsko takso, ki bo znašala 25 odstotkov zneska turisticne takse in bo neposreden prihodek Slovenske turisticne organizacije za promocijo slovenskega turizma na tujih trgih. Obcina mora prejeto promocijsko takso v osmih dneh po prejemu vseh promocijskih taks za pretekli mesec nakazati na poseben racun Slovenske turisticne organizacije. Spremembe je zakon prinesel tudi pri naboru oprostitev placila turisticne takse. Po novem bodo morali namrec polno turisticno takso placati tudi turisti v kampih, ki so prej placevali polovicno turisticno takso, in clani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah, ki so bili prej v celoti oprošceni placila. Obcine so lahko glede na svoje cilje v treh mesecih od uveljavitve zakona z lastnim predpisom dodatno dolocile zavezance, ki bodo deležni oprostitve placila turisticne takse. Obcinski svet Obcine Luce je na julijski seji sprejel nov Odlok o turisticni in promocijski taksi v Obcini Luce, ki je uvedel prehodno obdobje do konca letošnjega leta, v katerem turisticna taksa znaša 1,15 evra. S 1. januarjem 2019 se bo taksa povecala na 1,60 evra in bo skupaj s 25-odstotno promocijsko takso za potrebe financiranja programa Slovenske turisticne organizacije znašala 2 evra. V primeru, ko je zavezanec za placilo turisticne takse zavezan do placila turisticne takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,8 evra za prenocitev na osebo na dan, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,2 evra, skupna višina obeh taks znaša 1,00 evro na osebo na dan. Skladno z dolocbami ZRST-1 bodo placila turisticne takse, in od 1. 1. 2019 dalje tudi promocijske takse, še naprej oprošceni naslednji zavezanci: • otroci do sedmega leta starosti,• osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdravilišcih, • osebe na podlagi predložitve fotokopije odlocbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu ugotovljena invalidnost oziroma telesna okvara, ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi clanske izkaznice invalidske organizacije, • otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odlocbe, ki zadeva razvršcanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, • osebe, ki so na zacasnem delu in prebivajo v nastanitvenem obratu neprekinjeno vec kot 30 dni, • tuji državljani, ki so po mednarodnih pogodbah oprošceni placila turisticne takse. ZSRT-1 na novo definira naslednje zavezance, ki so upraviceni do oprostitve placil turisticne takse: • ucenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki jih na nepridobitni podlagi izvajajo vzgojno­izobraževalne ustanove in so dolocene z letnim delovnim nacrtom v okviru javno veljavnega vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa, • osebe do 18. leta in njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci letovanj, ki jih organizirajo društva, ki jim je bil podeljen status pravne osebe v javnem interesu, • osebe, ki prostovoljno odpravljajo posledice elementarnih nesrec, • pripadniki Slovenske policije v obdobju opravljanja nalog iz svoje pristojnosti. Turisticno takso v višini 50 odstotkov po novem placujejo le naslednji zavezanci:• osebe od 7. do 18. leta starosti, • osebe od 18. do 30. leta starosti, ki prenocujejo v nastanitvenih obratih, vkljucenih v mednarodno mrežo mladinskih prenocišc (IYHF). Skladno z veljavnim obcinskim odlokom pa so do dodatne 50 % olajšave upraviceni tudi:• osebe, ki prenocujejo v kampih,• osebe, ki prenocujejo v planinskih domovih, planinskih kocah in podobnih nastanitvenih obratih. Ponudniki nastanitvene dejavnosti morajo tudi v prihodnje pobrano turisticno in promocijsko takso do 25. dne v mesecu za pretekli mesec nakazati na poseben racun Obcine Luce, št. 01267-4673206246, sklic 19 (davcna številka sobodajalca) – 07129. Porocila o pobrani turisticni taksi zavezancem ni vec potrebno pošiljati, saj obcina podatke pridobi iz spletne aplikacije eTurizem. Besedilo Odloka o turisticni in promocijski taksi v Obcini Luce je dostopno tudi na spletni strani Obcine Luce www.luce.si. Za vec informacij se lahko obrnete na Turisticno-informacijski center Luce, 03/839 35 55, tic@luce.si. Aneta Šiljar, uredniški odbor ŽUPNIJSKA KARITAS LUCE Z malimi koraki dobrodelnosti spreminjajo stvari na bolje Karitas deluje v Župniji Luce že deveto leto in je en majhen del razvejane mreže Karitas v Škofiji Celje in v Slovenski Karitas, en majhen del od vec kot 9000prostovoljcev, ki delajo v Slovenski Karitas. Prostovoljci preko celega leta darujejo svoj prosti cas za dober namen z uresnicevanjem kršcanske ljubezni in solidarnosti. Na kakšen nacin? Tako da pomagajo pri razlicnih projektih in konkretnem reševanju stisk bližnjih, pri organiziranju razlicnih pomoci za posameznike, družine, bolnike, osamljene, stare ljudi … Tako da uresnicujejo zastavljen program in z malimi koraki dobrodelnosti, s socutnim odnosom in delovanjem med ljudmi spreminjajo položaj, stiske in preizkušnje na bolje. Prostovoljno delo in bližina do tistih, ki se znajdejo v stiski, obogati oboje. Kako deluje Župnijska Karitas Luce? Srecujemo se obicajno ob prvih cetrtkih v mesecu (razen januarja in februarja). Naša voditeljica je že od zacetka delovanja Ana Kumer. Na sestankih se pogovarjamo o težavah in problemih, ki tarejo naše župljane, in kako bi lahko najbolj ucinkovito pomagali, o projektih in izvedbi akcij, ki so planirane, sodelujemo tudi z osnovno šolo, RK, obcasno tudi z drugimi in se trudimo delati dobro. Samo 11 stalnih sodelavk šteje, seveda smo vesele, da nam pri posamicnih akcijah radi priskocijo na pomoc tudi drugi obcasni sodelavci, še posebej seveselimo sodelovanja mladih. Mladi so nam lani pomagali pri ustvarjanju dobitkov in izvedbi dobrodelnega župnijskega srecelova, pri pripravi daril za starejše za božic oz. veliko noc, pri zbiranju živil pred trgovino Hofer … In nikoli ne odrecejo, ko jih poprosimo, da se nam prikljucijo pri naših projektih. Zahvaljujemo se jim za sodelovanje in pomoc ter upamo, da jih privzgojen cut do bližnjega in do prostovoljnega dela nekoc pripelje do odlocitve, da postanejo prostovoljci Karitas. Nekaj stavkov o programu dela. Po devetih letih delovanja je nekako ustaljen naš letni program. Katerim projektom smo namenile svoj cas v tem letu? Zelo razlicnim vrstam pomoci na osnovi sprotnih potreb, izredni pomoci ob požaru in za obnovo strehe, delitvi hrane, pomoci pri delovnih akcijah za posameznike, darilom za novokršcence, pozornosti ob pogrebih, obiskom bolnikov na domu in v domovih za starejše, organizaciji in financni pomoci pri letovanju otrok, mladine, starejših v Portorožu, skrbi za izobraževanje in duhovno rast sodelavk, sodelovanju pri karitativnih programih z Župnijo Solcava, ustvarjalnim delavnicam in peki peciva za razlicne priložnosti in prireditve … Naši vsakoletni veliki akciji sta organizacija miklavževanja v cerkvi in koledovanja. Na zacetku cerkvenega leta pomagamo pripraviti darila za Miklavža za okrog 100 otrok od drugega do osmega leta starosti (specemo kekse, stvari za darila darujejo dobri ljudje, za nekaj stvari k darilu dodamo denar iz blagajne Karitas). Koledovanje izvajamo skupaj z župnijskim pastoralnim svetom. V Trikraljevski akciji je letos sodelovalo 56 otrok in 12 odraslih, ki so jih spremljali po domovih, koledniki pa so zbrali za misijone 4.532 €. V zadnjih letih so gotovo omembe vredni programi: priprava in izvedba dobrodelnih župnijskih srecelovov na šentlovrenško nedeljo (nazadnje v letu 2017), sodelovanje na kulturnem podrocju v župniji oz. v obcini z razstavami za Lucki dan (lani in letos velika in zanimiva razstava o zgodovini fare z naslovom Bogastvo preteklosti bogati sedanjost) in akcije Skupine za dobrodelnost Dekanije Gornji Grad (lani pri dobrodelni prireditvi pri Sv. Urhu za Župnijo Nazarje, letos pri romanju na Brezje in zelo aktivna vloga pri pripravi in izvedbi 3. dobrodelne misijonske tombole na dekanijski ravni v Solcavi za potrebe misijona Toneta Kerina na Madagaskarju in pred leti že pri prejšnjih dveh tombolah na Ljubnem in v Lucah). Lepo število prostovoljnih ur in malih korakov dobrote se je že nabralo v tem letu in še jih bo nekaj do konca leta (zacasno je evidentiranih vec kot 600 ur, zagotovo pa v tej evidenci manjka še kar nekaj od dejansko opravljenih ur). Delujemo v okviru zmožnosti in ko izvemo za potrebe med župljani, ukrepamo. Prosim pa vas, da nas obvestite, ce v svojem okolju zaznate, da kdo potrebuje pomoc in nam tudi svetujete, kako bi lahko najbolj ucinkovito pomagali. Hvala Bogu in vsem sodelavcem Župnijske Karitas Luce, obcini in vsa leta zvestim donatorjem, ki omogocajo, da lahko pomagamo, delamo dobro in uresnicujemo lepe projekte za ljudi na ravni župnije, pa tudi nekatere na dekanijski ali škofijski ravni. Anica Podlesnik, Župnijska Karitas Luce MLADINSKA SKUPINA ŽUPNIJE LUCE Oratorij in delo mladinske skupine Letos mineva 30 let, odkar je bil organiziran prvi oratorij v Sloveniji – v župniji Sv. Jakoba v Ljubljani, in sicer leta 1988 ob 100-letnici don Boskove smrti. Sedanja oblika oratorija je sad razlicnih pobud, ki so se rojevale pri salezijancih in hcerah Marije pomocnice. Takšen, kot je oratorij danes, pomeni za otroke in mlade predvsem sprošceno preživljanje pocitniškega casa in jih v okviru organiziranih programov katoliške pastorale uci za življenje. Združuje duhovno življenje, ucenje, druženje z vrstniki in zabavo. Oratoriji so organizirani po mnogih slovenskih župnijah in biti del oratorija je za udeležence, animatorje in še posebno za voditelje nekaj posebnega. Kaj pa oratorij v naši župniji? Letos je bil pri nas v Lucah že enajsti zapored. Zelo živahno, vcasih malo glasno je bilo pri župnišcu in okrog cerkve v juliju, ko se je dogajal letošnji oratorij. Velika skupina razposajenih otrok je preživela pocitniški teden pod vodstvom mladih animatorjev, osvajala znanje o velikem slovenskem misijonarju, razmišljala in poglabljala svojo vero, ustvarjala, sprošceno in veselo preživljala svoj cas v družbi prijateljev. In kmalu po tistem, ko je otroška živahnost že potihnila, sem prosila voditelja oratorija, da pripravi prispevek o tem za obcinsko glasilo. Tomi, hvaležna sem, da si me uslišal, poiskal podatke za nazaj in prispevku dodal še nekaj o delu mladinske skupine, obenem pa cestitam za odgovorno opravljeno delo voditelja. Anica Podlesnik, V okviru mladinske in otroške pastorale Župnije Lucesmo animatorji mladinske skupine tudi letos pripravili poletni oratorij za otroke, ki je bil že enajsti zapored in je potekal od 9. do 13. julija pod geslom Eno je potrebno. Spoznavali smo Friderika Ireneja Baraga, Slovenca, ki je bil misijonar med Indijanci v Severni Ameriki, saj v letošnjem letu obhajamo 150-letnico njegove smrti. Oratorij pripravljamo v naši župniji vsako leto od leta 2008, ko je župnijo že upravljal sedanji župnik Viki Košec. A tudi že pred tem so pripravljali oratorije pod okriljem gospoda Gracnarja, in sicer v letih 2003 in 2004 (vodila ga je takratna katehistinja Barbara Simonic), nekajkrat pa je bil poletni oratorij tudi pri sestrah v Logarski Dolini. uredniški odbor V casu župnikovanja g. Vikija Košca se je zamenjalo kar nekaj voditeljev oratorija. V letih od 2008 do 2010 ga je vodil župnik s pomocjo sovoditeljic Petre Funtek in Ane Kaker, v letu 2010 s pomocjo Petre Funtek in Jerce Bezovnik, leta 2011 in 2012 sta vodenje prevzeli Eva Breznik in Špela Kumer, od 2013 do 2015 ga je vodila Adrijana Supin (v letu 2015 s pomocjo Saše Štorgel in Tomija Vavdija), od 2016 pa ga vodi Tomi Vavdi s pomocjosovoditeljev (trenutna sta Veronika Marolt od 2016 in Oskar Roban od 2018). Povprecno število otrok na oratorijih od leta 2013 je okoli 70, najvec otrok pa se je udeležilo oratorija leta 2013, kar 99. Tudi nacin izvajanja oratorija se je z leti spreminjal. Do leta 2016 smo ga izvajali loceno – en teden za otroke iz Luc v Lucah in en teden za otroke iz Solcave v Solcavi oz. Logarski dolini, leta 2014 pa smo izjemoma oratorij za obe župniji pripravili v Logarski dolini. Od leta 2016 dalje pripravljamo en skupni oratorij za Luce in Solcavo, oratorij izvajamo na dve leti v Lucah in na dve leti v Logarski dolini, k sodelovanju pa smo povabili tudi župnijo Ljubno ob Savinji. Mladinska skupina, ki pripravlja oratorije, šteje vsako leto okoli 30 clanov. Najmlajše animatorje od leta 2015 dalje povabimo k sodelovanju že ob koncu osnovne šole, njihovo sodelovanje pa traja najveckrat do konca srednje šole in le izjemoma ostanejo animatorji še dlje. Od leta 2010 vsako leto za animatorje v septembru organiziramo duhovne vaje v Soncni hiši Slovenske Karitas v Portorožu. Z mladinsko skupino smo doslej dvakrat (2015 in 2016) pripravili Božicno zgodbo – žive jaslice na Hocevarjevi njivi. V lanskem letu smo za otroke prvic organizirali v oktobru jesenski pohod s sveto mašo na Špehovem vrhu in adventni oratorijski dan v decembru, letos pa izpeljali še spomladanski pohod s sveto mašo na Knežjem v Robanovem kotu. V sklopu mladinske in otroške pastorale smo lani pripravili božicnico z birmanci, letos pa ustanovili tudi otroški pevski zbor, ki ga s pomocjo animatorjev vodi Tadeja Robnik. V sodelovanju z Župnijsko Karitas Luce in mladinsko skupino je od 2016 na voljo tudi ucna pomoc za ucence in dijake. S Karitas sodelujemo tudi pri drugih njihovih akcijah, ko nas povabijo (kot je bila na primer priprava in izdelava dobitkov za dobrodelni župnijski srecelov v 2017, pomoc pri pakiranju dobitkov, pri prodaji sreck ali svec, tudi pri koledovanju ...) Tomi Vavdi, Mladinska skupina Župnije Luce SKUPINA ZA ROCNO DELO Rocno delo in druženje Rocno delo – kako lepo, specificno, cenjeno in obcudovano ustvarjalno delo je to. Že od nekdaj je dragoceni del naše dedišcine, ponovno zelo popularno in mnoge navdušuje. Tudi pri nas v Lucah je veliko ustvarjalnih in spretnih rok, ki rade pletejo, kvackajo, vezejo in znajo narediti najrazlicnejše izdelke iz domacih materialov. Eni ustvarjajo doma, sami zase, clanice skupine, ki jih predstavljam v nadaljevanju, so pa posebne v tem, da se že vrsto let srecujejo pri rocnem delu v farovški hiški na klancu enkrat tedensko, navadno od oktobra do aprila. Zelo uživajo pri rocnem delu in druženju, pa tudi z veseljem prenašajo svoje znanje in izkušnje vsem, ki bi se rade naucile teh spretnosti. Erika Breznik je tista, ki je dala pobudo in je najbolj zaslužna (skupaj z možem Petrom), da se je našel in opremil prostor, kjer se lahko dobivajo. Z njo in Emiko Selišnik sem v juliju kramljala in obujala spomine o tej skupini ljubiteljic rocnega dela, v novembru pa sem jih obiskala na srecanju Kaj sem zvedela o zgodovini srecevanj in spominih? Kar nekaj pobud je že bilo v preteklosti za taka srecevanja, pa ni bilo primernega prostora. Skupina se je zacela dobivati najprej v farovžu, potem v bivši Zadrugi v okviru izobraževanj Aktiva kmeckih žena, pozneje v 2008 so se pridružile še druge vezilje in se ucile rešilje v gostilni Kmet pod vodstvom Ane Rebic iz Mozirja (tudi sama sem bila med njimi in se prvic srecala z vezenjem). Približno v tem casu se je pa po preselitvi stanovalke našel prostor v farovški hiški. Erika je bila 15 let predsednica Rdecega križa in z možem sta intenzivno iskala prostore za potrebe te organizacije, ki bi lahko služili tudi za druge namene. Dobila sta privoljenje župnika Vikija za uporabo in ureditev prostora za humanitarne in druge namene, pristopila k pospešenemu Clanice skupine se tedensko srecujejo v farovški hiški urejanju in nabavi opreme (pec, pohištvo, opaž, vsa oprema, ženske so sešile zavese, prt za na mizo …). V jeseni 2008 so se v tem prijetno domacem prostoru, ki se je vmes preimenoval v Hiško dobrodelnosti, že zacela tudi njihova srecevanja in trajajo tu že deset let. Cestitke za ta jubilej! A spomnila sem se še na starejšo pobudo iz februarja 2003, ki sem jo prebrala med brskanjem po arhivu društva upokojencev za 60-letnico. Naletela sem na zapis o pobudi skupine upokojenk iz upravnega odbora (Erika Breznik, Micka Robnik in Pavla Draškovic) za vkljucitev clanov društva v skupinsko delo in ustvarjanje rocnih del ter malih izdelkov domace obrti. Vabilo je bilo za vse zainteresirane clanice in clane, govori pa o rocnem delu, organizaciji tecajev za rocna dela, o oblikovanju malih izdelkov iz lesa, stekla, papirja, omenjen je tudi cas za druženje in preganjanje osamljenosti, prirejanje razstav in možnost prodaje izdelkov. V zapisniku je navedeno, da bi se organizirali po vzoru letnic 1942. O tem vzoru mi je pripovedovala ena od njih – Emika, in sicer da so se za svojo 60-letnico leta 2002 odlocile in za darilo za župnijsko cerkev Sv. Lovrenca vezle komplet prtov s slovenskim narodnim motivom, spletom nageljnov. Pozneje so se vezilje organizirale še za izdelavo cerkvenih prtov z božicnim motivom in komplet prtov v rešilje tehniki za župnijsko cerkev ter barvne garniture s cvetjem za cerkev sv. Antona v Podvolovljeku, neuresnicena še ostaja le ideja za izdelavo prtov za mrliško vežico. Ja, pridne so, v njih je veliko vztrajnosti in ljubezni do rocnega dela. Del spominov so tudi: obisk zelo lepe razstave nad NAMO v Slovenj Gradcu, tecaj za mentorice rocnega dela pri Majdetu, sodelovanje naše rocnodelske skupine na razstavi Društva upokojencev Gornji grad v juliju 2011, pripravljanje razstav rocnih del v domacem kraju … Še malo o skupini, ki se dobiva pri rocnem delu zdaj. Pogovarjali so se že o imenu skupine, a za zdaj ga še niso izbrale, par idej je padlo tudi med našim pogovorom.Zdaj šteje skupina od sedem do dvanajst žensk. Bilo jih je tudi že vec, z leti se je malo spreminjalo njihovo število, vmes jih je nekaj prenehalo prihajati, prikljucile so se pa druge, ki bi se rade naucile kaj novega ali celo osnov. Povedale so mi, da jih vsakokrat tako vlece, da komaj cakajo na termin za srecanje. Rade pridejo, a so redkokdaj prisotne vse. Poudarek je na srecanju, ucenju in druženju. Vabijo medse še nove clanice, da se pridružijo. Erika je podkrepila povabilo takole: »Dobrodošel je vsakdo. Ni pomembno koliko znaš, ampak da deliš dobro voljo in lepe odnose z obiskovalkami.« Dobivajo se tedensko, zdaj vsak torek dopoldne okrog devete ure oz. primerno prilagojeno obiskovalkam. Pletejo, kvackajo, vezejo, zelo marljivo delajo, se ucijo novitet, izmenjujejo izkušnje, razlicne informacije, vzorce, pomagajo zacetnicam s svojim znanjem in izkušnjami, vmes popijejo kavico, malo klepetajo (ko ni potrebno šteti zank) … in ustvarjajo vsaka svoje cudovite izdelke. Za to leto je padla pobuda, da bi se bolj posvetili ucenju kvackanja (morda zato, ker soprebrale v stari pratiki Turisticne zveze, da so bile Luce vcasih zelo znane po kvackanju), sicer se pa zelo svobodno odlocajo, kaj bo katera delala. Tisti dve uri srecanja in skupnega dela jim res veliko pomeni in hitro mine. Stanka Golob, ena po stažu mlajših clanic skupine, je povedala: »V skupini sem zacela sodelovati leta 2013. Povabila me je Micka. Zelo sem bila vesela. Prva mentorica mi je bila Ida. Pokazala mi je prve šive, preskrbela vzorce in sem se cisto na novo zacela uciti rešilje, prej sem delala le s križci. Rada prihajam na srecanja in zelo sem hvaležna vsem, ki so me toliko naucile, da si lahko tudi doma krajšam cas z rocnim delom. To je res delo za dušo in umiritev misli. Res uživam pri rocnem delu.« Poslovila sem se z željo, da bi bile še naprej ustvarjalne in uživale v rocnem delu, da bi pripravile kako razstavo rocnih del v naslednjem letu in jih povabila na srecanje v Vlcersko bajto, posveceno medgeneracijskemu druženju in ustvarjanju v sodelovanju z osnovno šolo. Anica Podlesnik, uredniški odbor Ponovno je zaživelo delo v zvezi z Agrarno skupnostjo Kacjek Luce Clani Agrarne skupnosti Kacjek Luce ugotavljajo, da je bilo prisotno vecletno „mrtvilo“ oz. neaktivnost iz raznih vzrokov, predvsem pa je razlog v tem, da je vsaj deset solastnikov nepremicnin agrarne skupnosti umrlo, potomci pa niso uredili (po zapušcinskih postopkih) prenosa lastništva. Ko se je iskal vzrok neprenosa lastninske pravice v zapušcinskih postopkih, se je pridobil odgovor Okrajnega sodišca v Velenju, da se na poslana vabila potencialni dedici niso odzvali oz. je sodišce prejelo zavrnjeno pošto. Z dodatno aktivnostjo nekaterih clanov agrarne skupnosti se je želelo ugotoviti, koliko je še aktivnih clanov, ki bi bili voljni še naprej sodelovati v organih agrarne skupnosti in tudi na drugih delovnih podrocjih, da bi se lahko ugotovilo dejansko stanje (zemljiškoknjižno, financno) in stanje gozdov, travnikov in drugih površin, ki pripadajo solastnikom agrarne skupnosti. Prišlo je do sklica obcnega zbora v mesecu aprilu 2018. Pri tem so bile v veliko pomoc strokovne službe Obcine Luce, pa tudi gospe Emilija Selišnik in Angela Geršak. Opozoriti moramo, da je z 2. 10. 2015 pricel veljati nov Zakon o agrarnih skupnostih (ZagrS), ki je bil temelj za sprejem kasnejših pravil na obcnem zboru Agrarne skupnosti Kacjek Luce. Ta je bil sklican 14. 4. 2018 in na samem zboru je bilo sprejeto novo vodstvo agrarne skupnosti. Izvoljeni so bili predsednik Jože Breznik in njegova namestnica Angela Geršak, za blagajnika Anica Podlesnik, v upravni odbor Emilija Selišnik in Jože Firšt, v nadzorni odbor pa Anton Kladnik, Franci Praznik in Vinko Plesnik. Eden zadnjihsklepov seje upravnega odbora Agrarne skupnosti Kacjek Luce je bil, da se v zemljiški knjigi pregledajo podatki za vse tiste solastnike, ki do sedaj niso aktivno sodelovali z agrarno skupnostjo, ali za tiste, kjer še niso rešeni zapušcinski postopki. Zato tudi s tem clankom pozivamo, da se zemljiškoknjižna stanja clanovpreverijo in da dedici vložijo predloge zapušcinskih postopkov za svoje sorodnike. Clani agrarne skupnosti so bili tudi obvešceni, da je Direkcija RS za infrastrukturo pricela postopke urejanja brežinna cesti R2-428/1250 Luce – Sestre Logar, od kilometra 3.365 do 12.200, kar pomeni, da bodo solastniki agrarne skupnosti sklenili ustrezno Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnostne pravice. Da bi Upravni odbor pridobil cim vec podatkov (kratkorocnih in dolgorocnih) o gozdovih in zemljišcih clanov (solastnikov) agrarne skupnosti, ki se razprostirajo med 530 in 1090metri nadmorske višine in imajo funkcijo varovanja gozdnih zemljišc ter naravnih vrednot, tudi o tistih v spodnjem delu, ob reki Savinji, ki so ne nazadnje pomembni za turizem, se razne informacije pridobivajo na Zavodu za gozdove Slovenije. Ker gre pri teh nepremicninah ponekod tudi za del ekološko pomembnega obmocja in tudi za posebno varstveno obmocje Nature 2000 glede varovanja ogroženih in zašcitenih živalskih ter rastlinskih vrst, po evropskih direktivah o habitatih in o pticah, je Agrarna skupnost Kacjek Luce navezala stike z Ministrstvom za okolje in prostor, ki spremlja in pripravlja programe upravljanja obmocij Nature 2000. Posebna varovana obmocja Nature 2000 namrec zajemajo kar 37,16 % površine Slovenije, od tega predstavljajo gozdovi 71 % obmocij Nature 2000, 5 % površin je nad gozdno mejo, 23 % je kmetijskih zemljišc in zemljišc v zarašcanju, 1 % so vodne površine, 2 % pa je pozidanih zemljišc. V zavarovanih obmocjih Slovenije (Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih) je 29 % obmocij Nature 2000. Jože Breznik predsednik Agrarne skupnosti Kacjek Luce Evropsko leto dedišcine in društvo upokojencev Dedišcina nas obkroža na vsakem koraku, ima mnogo obrazov in je prisotna med ljudmi skozi nešteto programov in projektov, ki bogatijo naš prostor in cas. Najdemo jo v glasbeni, oblacilni, pevski, tehnicni dedišcini ali obicajih, v umetnosti, zgodovinski, etnografski in sakralni zapušcini, v razlicnih objektih, opremi in predmetih, obrteh, ki se jih ucimo od prednikov, v zgodbah, ki jih pripovedujemo otrokom, v odkrivanju in petju starih ljudskih pesmi … Leto 2018 je evropsko leto kulturne dedišcine. Tudi upokojenci smo skušali slediti priporocilom nacrtovalcev dogodkov in v našem letnem programu letos še malo bolj poudarili aktivnosti, povezane z dedišcino. Ohranjanje dedišcine prednikov je ena od pomembnih nalog društva. Košcek za košckom se že leta trudimo iztrgati pozabi predmete in spomine na tiste davne case, ohranjati okuse preteklosti, poiskati in oživiti kaj zanimivega iz zakladnice naših dedkov in babic. Naj naštejem nekatere programe s »pridihom« našega odnosa do dedišcine! Naši ljudski pevci in godci skrbijo za odkrivanje, ucenje in ohranjanje starih pesmi, napevov in viž. Moška in ženska pevska skupina, klapa, godci in bend Vlcerske bajte so aktivni cez celo leto, popestrijo vse društvene dogodke, prireditve, srecanja ali praznovanja in nastopajo obcasno tudi drugod, ko jih povabijo. Pomembno je tudi njihovo poslanstvo, da odkrivajo, se naucijo in skrbijo za ohranjanje starih pesmi, napevov in viž. Zadnja leta zelo uspešno nastopajo na obmocnih srecanjih ljudskih pevcev in godcev v organizaciji JSKD; pevci so dvakrat prejeli tudi zlato priznanje za uvrstitev na državno srecanje. Javna prireditev PETJE PO VASI se je zgodila v soboto, 28.julija 2018, v vecernih urah. Zamisel je bila izvedena letos drugic po vrsti in imamo dobre izkušnje glede na odmeve med domacini in navdušen odziv številnih gostov, ki so se takrat mudili v Lucah in na katere smo naleteli po poti. Letos smo se zbrali v Vlcerski bajti, potem pa obleceni in opremljeni po starem (kot da se vracamo z dela) krenili v sprevodu po vasi. Zaceli smo s petjem pri Juvanovi žagi, zapeli podoknico Mariji Štebe, presenetili Ancko Funtek za 90-letnico, na poti po »Kozji gasi« doživeli lepo presenecenje od domacinov in buren sprejem pri Majdetu, poživili turisticni utrip na spodnji vasi z gosti, ki so nas spremljali. Živahno je bilo tudi na zgornji vasi. V mraku in ob oglašanju zvonov je pri Matijovcu odmevala »Pri farni cerkvici«, Pr’ lampi in ostalih treh gostilnah pa smo nadaljevali s petjem starih lepih pesmi in postregli krape številnim gostom in domacinom, ki so vecerjali ali posedali zunaj in doživeli navdušen odziv. Želimo si, da bi prireditev postala tradicionalna. Upoštevali smo priporocilo, da smo jo uvrstili datumsko bliže osrednji obcinski prireditvi Lucki dan, ko je pri nas že vec gostov in veseli smo bili pozitivnih sporocil, da je prireditev lepo popestrila dogajanje v kraju. Medgeneracijska srecanja v Vlcerski bajti s šolarji in dedišcino kraja so plod dobrega sodelovanja z osnovno šolo Luce. Prvic smo v soboto, 29. septembra, upokojenke (predsednica Mimica, kuharici Pavla Polajnar in Draškoviceva ter pomoc za vodenje Anica Podlesnik) za ucence nižje stopnje od 1. do 5. razreda z uciteljicami pripravile srecanje s kulinariko domacega kraja in ogledom zbrane dedišcine v bližini (kuhale smo obrnenik, pekle šnite, postregle z zelišcnim cajem, jih nagovorile, da so pomagali, se pogovarjale z njimi o tem, kako je bilo vcasih in kako drugace je danes, jih opozorile na odnos do dedišcine. Drugic so v torek, 9. oktobra, šolarji pri Vlcerski bajti pripravili poseben program in prireditev ob zakljucku leta dedišcine za celotno šolo in povabili tudi druge obcane. Skorjevka je cudovit objekt naše dedišcine, ki ima veliko oboževalcev in obiskovalcev. V društvu smo zelo ponosni nanjo. Zgradila sta jo naša prizadevna clana Jože in Jaka Zamernik in je bila v središcu dogajanja za Lucki dan 2012. Šest let je bilo njeno mesto na prostoru sredi vasi, postala je zanimiva turisticna tocka in lepa pricevalka nekdanjih casov, pri kateri smo veckrat pripravljali prireditve upokojenci in so se pogosto ustavljali domacini, naši gostje in mnogi drugi obiskovalci. Letos konec maja pa je koncno dozorela želja, da smonašli prostor zanjo v nastajajocem muzeju na prostem ob Vlcerski bajti. Ob preselitvi smo s posebno prireditvijo obudili spomin na case, ko so v takih objektih še bivali naši gozdni delavci – vlcerji, se spomnili nekaj lepih zgodb, ki sopovezane s tem objektom in se poveselili ob njej v lepem novem okolju. Skorjevka je bila tudi lepo poudarjena v okviru prireditve Lucki dan s posebnim programom pri njej v nedeljo popoldne. Za animacijo in vodenje programa je poskrbel Nejc Slapnik, skrb za ognjišce, kuhanje žgancev in pricevanje o starih casih vlcer Franc Robnik, naši pevci, kuharica Pavla, godec Kristl, pa »gozdni zdravnik« Anza Skorjevka na novi lokaciji ob Vlcerski bajti ter iz obcinstva izbrani posamezniki so pa pomagali pri zdravljenju s »traparijami« in poskrbeli za sprošceno vzdušje. Pri hiški »Pr’ Jerceli« je za »rcnije« skrbela zelišcarka Grabnerska Ancka, voditelj Nejc in Toncek Kladnik pa sta v pogovoru razkrila nekaj o znani »lucki zdravilki« Tereziji Kladnik – Jercetovi. Osrednja obcinska prireditev LUCKI DAN je gotovo dogajanje, skozi katerega je najbolj vidna naša skrb za ohranitev in predstavljanje dedišcine. Letošnje dvodnevno dogajanje je bilo pestro, prepredeno kot vedno s petjem, obujanjem spominov, živim prikazovanjem in pricevanjem o dedišcini naših prednikov ter možnostmi za oglede predstavljene dedišcine (razstave orodja in o življenju vlcerjev, bogata dedišcina »pozabljenih poklicev« v osmih eko hiškah). K prijetnemu vzdušju je svoje dodala prilagojena kulinaricna ponudba domace hrane (grumpi, kruh iz peci, hršoci krapi, šnite, masunek …), pa tudi veliko možnosti za sodelovanje obiskovalcev in dobra zabava. Dedišcina je pomemben del naše zgodovine. Iz nje se lahko marsikaj naucimo, predvsem pa je pomembno, da ohranjamo spoštovanje do tega, kar so nam zapustili naši predniki in se trudimo dedišcino ohraniti, dodajati vsebine in se potruditi, da živi in pricuje o nekem drugem življenju in casu ter se prenaša na mlajše rodove. Anica Podlesnik, Društvo upokojencev Luce Valovi morja na Kresni noci 2018 Clani Okteta Žetev že vec let zapovrstjo ob zacetku poletja, naceloma dan pred dnevom državnosti, organizirajo Kresno noc. Vsako leto povabijo v goste kakšno znano skupino in glasbeni vecer je skupaj s pevci – organizatorji vedno znova pravi spektakel. Letos so se clani okteta odlocili, da svoj nastop popestrijo z melodijami morja in zato so v Luce povabili žensko klapo Luka z Reke, ki je med ženskimi klapami ena izmed uspešnejših. Pevke so si skozi leta dela in ljubezni do glasbe pridobile številne nagrade in so znane tako na Hrvaškem kot v tujini. Ženska klapa Luka z Reke je med ženskimi klapami ena izmed uspešnejših Kot gostje pa so nastopili tudi clani moške klape Cambi iz Kaštel Kambelovca, ki nastopa že od leta 1986 in je prav tako zelo znana dalec naokoli. Leta 2013 so imeli celo severnoameriško turnejo in so tudi onkraj oceana promovirali dalmatinsko klapsko pesem. Seveda pa so prijeten vecer popestrili tudi clani Okteta Žetev, ki so se s pesmijo Samo milijon poklonili Sloveniji ob njenem prazniku, vmes pa je zazvenel še Ribncan Urban ter številne druge ubrane pesmi. Da glasba ne pozna meja, je prav gotovo pokazala tudi dalmatinska pesem v izvedbi Okteta Žetev in »naš« Dan ljubezni v izvedbi klape Cambi. K uspešnemu veceru pa so prav gotovo pripomogli tudi številni obiskovalci, ki so napolnili šotor ter s stojecimi ovacijami zakljucili glasbeni vecer. Menim, da lahko v imenu vseh obiskovalcev Kresne noci 2018 predam sporocilo clanom Okteta Žetev: »Veselimo se Kresne noci 2019!« Andreja Urh, KUD Tone Mlacnik Luce 40 let sedanje Koce na Loki Ob vznožju Raduhe, na lokaciji današnje, je bila prvic koca postavljena že leta 1903, a je bila med I. svetovno vojno požgana. Po vojni so zgradili novo, lovsko koco, a je tudi to koco med II. svetovno vojno doletelaenaka usoda. Po vojni je novo koco zgradilo GG Nazarje in leta 1955 jo je v upravljanje prevzelo Planinsko društvo Luce. Planinsko društvo Luce vsa leta zgledno skrbi za koco A usoda je 10. 6. 1976 ponovno kruto posegla po koci, saj je požar že tretjic unicil postojanko. Lucki planinci so zavihali rokave in 10. septembra 1978 so svojemu namenu predali novo koco. Vseh 40 let so planinci zgledno skrbeli za koco in danes nosi naziv Okolju in družinam prijazna koca. Od letošnjega poletja je koca prikljucena v elektricno omrežje. Slovesnosti se je udeležil tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije, g. Roman Ponebšek Zaradi te pridobitve ter okroglega jubileja so planinci 8. septembra 2018 na Loki pripravili slovesno prireditev. Ob srecanju luckih planincev in njihovih prijateljev so pripravili kulturni program, zaslužne planince pa so tudi nagradili. Tako so štiri mentorice mladih planincev prejele pohvale Planinske zveze Slovenije, podelili pa so tudi tri bronaste ter pet castnih znakov Planinske zveze Slovenije. Zaslužne clane društva so nagradili Na tej prireditvi pa so planinci predstavili tudi logotip Planinskega društva Luce. Logotip je sestavljen iz napisa Planinsko društvo Luce in letnice ustanovitve društva. Logotip Planinskega društva Luce Rdeci krog ponazarja vsem znano planinsko markacijo, znotraj nje pa je silhueta Velike Raduhe in nad njo simbol planinstva – cvet planike. Linije pod silhueto Velike Raduhe ponazarjajo reko Savinjo. Ta dva elementa dajeta logotipu prepoznavnost, saj sta znacilna za podrocje Luc. Andreja Urh, Planinsko društvo Luce 49. Lucki dan - foto zgodba Otvoritev razstave likovnih izdelkov v Osnovni šoli Blaža Arnica Luce Obujanje tradicije petja “po vrheh” z ljudskimi pevci na kmecki tržnici v organizaciji KUD Tone Mlacnik Tradicionalna sekaška tekma za lastnike gozdov in prikaz kiparjenja z motorno žago Pred Juvanovo hišo so odkrivali skrivnosti “ta spodniga ladlca” Športno rekreativno društvo Log Planinski pohod na Dleskovec je izvedlo vrsto športnih turnirjev v organizaciji Planinskega društva Luce 49. Lucki dan - foto zgodba Nedeljska budnica v izvedbi Godbe Zgornje Savinjske doline in procesija v cast farnemu zavetniku sv. Lovrencu V okviru prireditve Od štanta do štanta so se predstavili domaci ponudniki, rokodelci in ustvarjalci Na perišcu so kot nekoc prale in V kulturni dvorani sta bili na ogled razstavi mašnih plašcev in zapisov iz prepevale lucke perice župnijske kronike ter podpisov naših dedkov izpred vec kot sto let Dvodnevni harmonikarski tabor pod mentorstvom Andreja Raka Društvo upokojencev je pri Vlcerski bajti pripravilo bogat kulturno etnološki program Trojni umor v Strugah leta 1884 V zadnjem casu sem podrobneje raziskal enega najgrozovitejših umorov 19. stoletja na Slovenskem, ki se je zgodil v noci iz 7. na 8. april 1884 na Strugarski domaciji v Raduhi. Hladnokrvno so bili umorjeni: gospodar Anton Molicnik (po domace Strugar), njegova bolna žena Jera (rojena Prek) in Jožefa Žager, ki je stregla oboleli sestri. V dnehtakoj po tem grozodejstvu so casopisi domnevali, da je bil trojni umor storjen iz mašcevalnosti. Razjarjeni domacini so zaradi suma umora nekatere tukajšnje klateže že izrocili gornjegrajski sodniji. Na veliki cetrtek, 10. aprila, je bil slovesen pogreb vseh treh nesrecnikov. Takratni lucki župnik Franc Ermenc je imel zelo ganljiv govor. Na pogrebu so bili prisotni menda skoraj vsi farani. Na pogrebu je bil tudi sedemindvajsetletni cevljar Karel Cuvan, po rodu iz Mozirja, ki se je glasno zgražal nad clovekom, ki jih je pokoncal. Kasneje pa se je izkazalo, da je bil prav on ta okrutni morilec. Da Karel Cuvan v Lucah ni bil cisti tujec, pricajo naslednja dejstva: Franciška Nadlucnik (Riharska iz Podvolovljeka) se je leta 1871 porocila h kmetu Ceblarju na Brezje pri Mozirju. Ker so bili Riharji in Petki v sorodu (Petek in Riharca sta bila brat in sestra – oba Juvanova iz Luc), je nekaj let kasneje šla k Ceblarju na Brezje služit Ana Breznik (Petkova iz Podvolovljeka), ki je bila torej sestricna od tedanje gospodarice pri Ceblarju – Riharske France. Ta Ana Breznik se je v Mozirju kmalu zagledala v postavnega Karla Cuvana (Lukcevega iz Mozirja) in se 7. novembra 1881 v Mozirju z njim tudi porocila. V Mozirju se jima je leta 1883 rodila prvorojenka Marija, nakar so se preselili v Luce. Stanovali so pri Tomažinu v vasi, mož Karl pa se je, vsaj navidezno, preživljal kot cevljar. Svoje dni je bil tudi vodnik v 47. pehotnem polku, obcasno še flosar, poleg tega pa tudi telovadni vaditelj savinjskega Sokola. Znan pa je bil tudi kot pretepac, ki je pogosto pregloboko pogledal v kozarec. Lucki krojac Franc Jež (Jagrov) je preko Cuvana v Mariboru narocil šivalni stroj, po katerega naj bi šel Cuvan v Celje. V te namen mu je dal Jež 6 goldinarjev in 61 krajcarjev. Toda Cuvan je ves denar po gostilnah zapravil, Ježu pa se zlagal, da je denar za prevoz predal nekemu celjskemu furmanu. Ker pa šivalnega stroja ni in ni bilo, Cuvan od Ježa in njegove žene ni vec imel miru. Zato je skoval nacrt, kako priti do denarja. Na usodno noc je popival v Strugah in se z gospodarjem dogovoril, da bo pri njih tudi prespal. Panjske koncnice z motivom umora v Strugah (Cebelarski muzej v Radovljici) Ko je ponoci zmotno mislil, da že vsi globoko spijo, se je odplazil v sosednjo sobo, v kateri je gostilnicar hranil gotovino. Toda njegov vstop sta domaci ženski opazili. Cuvan je sedaj spremenil nacrt, zgrabil nož in z njim sestri od gospodarice prerezal vrat, da se je mrtva zgrudila na tla. Ker je gospodarica, ki je nepokretna ležala na postelji, zacela vpiti, je iz podstrešne sobe prihitel gospodar. Cuvan je še njega neusmiljeno pokoncal, zatem pa odšel v klet po cepin. Z njim je do smrti udaril po glavi še gostilnicarjevo ženo, da ga ne bi izdala. Potem je vse sobe preobrnil in kolikor denarja je našel, ga je tudi odnesel. Nazadnje pa je naredil usodno napako, saj je odvrgel svojo okrvavljeno srajco ter jo zamenjal za srajco umorjenega gostilnicarja. Potem se je odpravil domov v Luce k Tomažinu, kjer se je popolnoma preoblekel in s svojih hlac spral okrvavljene madeže. Naslednji dan je s poštnim vozom odšel na Ljubno in naprej proti Mozirju ter razširil novico, da so bili v Strugah trije okrutno umorjeni. Zaradi številnih rund in zapravljanja denarja po gostilnah je nanj po nekaj dnevih tudi padel sum, da bi lahko bil morilec. Ko je njegova žena potrdila, da je okrvavljena srajca s prizorišca zlocina njegova, so mu gornjegrajski žandarji na veliko soboto, 12. aprila, odvzeli prostost. Njegova noseca žena Ana pa se je z enoletno hcerko po tem dogodku zaradi sramote za vedno izselila iz Luc. Po dobrih dveh mesecih od strašnega zlocina so 11. junija 1884 v nabito polni dvorani porotnega sodišca v Celju Karla Cuvana obsodili na smrt z obešanjem. Morilec se je za svoje hudodelstvo iskreno kesal, zato ga je avgusta istega leta cesar Franc Jožef pomilostil in mu zmanjšal kazen na dosmrtno jeco. Trojni umor v Strugah je tukajšnje prebivalce tako pretresel, da so ga ljudski slikarski mojstri zaceli uporabljati kot motiv na panjskih koncnicah. Menda je ta umor sploh edini primer v motiviki panjskih koncnic, ki ga je vzpodbudila snov iz vsakdanjega življenja. Ta tematika je bila na panjskih koncnicah popularna od umora pa vse do konca 20. stoletja. Metod Rosc, ljubiteljski rodoslovec So dnevi in trenutki polni srece in miline, ko v radosti oci zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine… Vesele božicne in novoletne praznike! župan Ciril Rosc s sodelavci PRAZNICNI DECEMBER V LUCAH - Ponedeljek, ob 23.30 v cerkvi svetega Lovrenca 24 DEC Božicnica pred polnocnico - Ponedeljek, ob 0.00 v cerkvi svetega Lovrenca Božicna polnocnica - Sreda, ob 19.00 v cerkvi svetega Lovrenca 26 DEC Božicni koncert luckih pevskih sestavov 27 - Cetrtek, ob 17.00 v Kulturni dvorani Luce DEC Ustvarjalna delavnica z Marjeto Fale: Polstenje iz nepredene volne – filcanje 28 - Petek, ob 17.00 v Kulturni dvorani Luce DEC Ustvarjalna delavnica z Miro Kalcic: Izdelovanje vošcilnic, aranžmajev in dekoracij - Sobota, ob 10.00 v Kulturni dvorani Luce 29 DEC Ustvarjalna delavnica z Niko Petek: Pletenje šala z rokami in izdelovanje broške - Sobota, ob 18.30 v Kulturni dvorani Luce Veseli vecer s patrom Karlom Gržanom z razmišljanjem o zdravilnih ucinkih ironije in smeha za (med)osebno in družbeno osvobajanje Za udeležbo na delavnicah so obvezne predprijave v TIC-u Luce ali na telefonski številki 031/546-267.