DOLENJSKI LIST Prvi ogenj v novomeški steklarni Nenehno izpopolnjevati nagrajevanje Nagrajevanje po delu je zelo pomemben sestavni del samoupravljanja in našega družbenega sistema ter zatorej ne more biti kampanjska naloga. Žal pa je treba ugotoviti, da se izpopolnjevanja pravilnikov za delitev OD še vedno lotevamo samo od Časa do časa. V podjetjih nimamo služb, ki bi spremljale funkcionalnost delitve osebnih dohodkov in jo sproti prilagajale razmeram in potrebam. Sistem nagrajevanja ima tudi sicer več slabosti. Najpogostneje so merila premalo spodbudna za posameznika, ki je sestavni del celotnega kolektiva. V dosedanjih pravilnikih smo vse preveč nagrajevali pospešenost dela kot posledico povečevanja fizičnih naporov. Pri delavcih pa smo glede fizičnega naprezanja v glavnem že dosegli gornjo mejo. Problem zase so norme, ki so več ali manj samo izkustvene in spodbujajo predvsem v kvantiteto, vse premalo pa v kvaliteto. Zategadelj bo J-reba merila zastaviti v bodoče tako, da bodo delavca spodbujala tudi k varčevanju v proizvodnji in h kvalitetnejšemu delu. Zlasti varčevanje je zdaj zelo pomembno, saj predstavljajo materialni stroški 60—80 odst. lastne cene izdelkov. Ko bomo načeli v kolektivu sistem nagrajevanja, se bo treba posebno skrbno lotiti nagrajevanja strokovnjakov. Pri tem ne smemo pozabljati, da je to sestavni del celotnega sistema delitve OD. Mnenje, da je strokovnjak samo ta, ki ima višjo ali visoko izobrazbo je zmotno, pa se je kljub temu usidralo. V sodobni proizvodnji lahko strokovno usposobljen delavec za strojem v proizvodnem traku odtehta prav toliko kot strokovnjak v strokovni službi. Ne gre pozabljati, da je biti upravljavec temeljna in neodtujljiva pravica, pa hkrati tudi dolžnost. Oboje mora biti lastno vsakemu članu kolektiva, tako zadnjemu delavcu kot vodilnemu uslužbencu in strokovnjaku. Strokovne službe v podjetju torej ne morejo biti niti neke vrste »višja oblast« in niti ne podrejen servis. Takšno posebno vlogo smo jim v dosedanjem sistemu nagrajevanja dali nehote, bodisi zato ker smo strokovnjake nagrajevan neodvisno od proizvodnih uspehov, ali pa ker so bili njihovi osebni dohodki odvisni od dohodka in uspeha celotnega podjetja. Boljša in spodbudnejša nierila za nagrajevanja strokovnjakov ni moč najti preko noči. Iskati jih je treba z vztrajnim študijskim delom in jih zastaviti tako, da bodo spodbujala strokovne službe k izpopolnjevanju organizacije dela in tehnoloških postopkov. M. JAKOPKCj V ponedeljek popoldne nekaj po 12. uri se je iz 72 metrov visokega dimnika novomeške steklarne v Bršlinu prvič pokazal belkast dim, ko so svečano zakurili ogenj za pred-grevanje kanalov in glavne kadne peči. Te interne proslave so se udeležili ljudski poslanci, predstavniki občinske skupščine ter političnih in družbenih organizacij, predstavniki ' novomeških delovnih kolektivov, predstavniki poljske in nemške montažne ekipe ter člani kolektiva INISA. Zbranim je o pomenu steklarne in težavah pri izgradnji govoril direktor podjetja Slavko Sitar. Novomeška steklarna je tipičen primer investicijskega objekta, katerega graditev se je znatno podražila in zakasnila zaradi denarnih težav in sprememb tehnološkega proce- sa. Investicijski stroški so dvakrat presegli predvidene. Kljub temu pa je steklarna toliko dograjena, da bo prve dni decembra že lahko dala prvo steklo. Zmogljivost steklarne bo 4 milijone kvadratnih metrov ravnega stekla na leto — preračunano na povprečno debelino 2 mm. Sicer pa bodo izdelovali plošče, debele od 2 do 10 mm s površino do 2,5 x 4,5 metra. Po zadnjih podatkih so porabili za gradnjo 3,8 milijarde dinarjev, vrednost letne proizvodnje pa bo 3,2 milijarde din. Pozneje, ko bodo proizvode lahko tudi fino obdelovali, se bo letna proizvodnja približala 4 milijardam. Po direktorjevem nagovoru v drugem nadstropju osrednje zgradbe so gostje in člani kolektiva odšli v pritličje, kjer je predsednik delavskega sveta INISA Jože Zagore z baklo prižgal ogenj v podzemeljskih kanalih. Bučan je v odprtini je bilo dober znak, da peč dobro vleče. S sušenjem in ogrevanjem teh kanalov se je pričelo tudi predgrevanje kadne peči, ki bo potem neprekinjeno gorela skoraj tri leta. Po šestih tednih ogrevanja bodo v njej že lahko pričeli topiti stekleno maso. Gostje so si nato ogledali proizvodne prostore in naprave M. MOŠKON IZ INTERVJUJA PREDSEDNIKA TITA ČASOPISU »NARODNA ARMIJA« NAŠO ARMADO MORAMO STALNO POMLAJEVATI »Armada je organizem,« je odgovoril na eno izmed vprašanj vrhovni komandant JLA maršal Tito, »ki se stalno obnavlja, ne samo z vojaki, ampak tudi s starešinami. To je eden prvih zakonov izgrajevanja armade, zato je upokojitev enega dela naših vojaških starešin in nenehno pomlajevanje starešinskega kadra nujnost razvoja in razvijanja armade.« Tudi v bodoče bo nujno upokojevati del starejših starešinskih kadrov. Toda upokojitev ne pomeni izključitev naših izkušenih in na bojiščih preizkušenih tovarišev iz vrst obrambe naše dežele. Upokojeni tovariši so v veliki večini popolnoma razumeli bistvene razloge za svojo upokojitev. Z njihovim odhodom iz armade ni konec nujnosti, da se ti tovariši vključijo v delo za krepitev naše družbene skupnosti. Vključiti se morajo v ak- I tivno družbeno delo na terenu. To ni pomembno samo za te tovariše same, ampak tudi za delo na terenu, saj gre za politično izkušen kader, za tovariše, ki bj lahko zelo mnogo pripomogli k temu, da bi se izboljšalo delo naših družbenopolitičnih organizacij. Pravzaprav ne bi smelo biti niti enega upokojenega vojaškega starešine, ki ne bi bil politični aktivist na terenu, politična vodstva pa bi morala tem tovarišem dajati za to vso možnost in pomoč. ■V M Predsednik delavskega sveta INISA Jože Zagore prilika ogenj na kurišče v kanalih nove steklarne v Bršlinu BETI presegla izvozni načrt V devetih mesecih letošnjega leta je kolektiv belokranjske trikotažne industrije BETI s sedežem v Metliki močno presegel vrednost vsega izvoza v letu 1964 in tudi vse izvozne vrednosti za letošnje leto. Za 482.000 dolarjev pletenin in perila so prodali v razne evropske države, medtem pa so prvo naročilo dobili tudi že iz ZDA. To kaže, da so Betini izdelki res Letalo se je zrušilo nad Trško goro Pilot pravočasno izskočil -12 milijonov din škode 9. oktobra ob 17.15 se je na Trško goro — med vase ma Srednje Grčevje in Raz bor — zrušilo dvosedežno le talo tipa AERO 3, last Le talske zveze SR Hrvatske Letalo je bilo popolnoma no vo in vredno 12 milijonov din. Pilot Vlado Mekovec je za preizkusni let izbral severno smer. Nad Trško goro pa se je nenadoma znašel v megli, in izgubil orientacijo. Ker Mekovec ni videl in vedel, kam leti, se je odločil, da izskoči. To je storil še pravočasno, ker je nekaj trenutkov zatem letalo že ležalo v razbitinah. Pilot je bil le laže ranjen. prvovrstne kakovosti, saj sicer na ameriška tržišča ne bi prodrli. K tolikšnemu uspehu v proizvodnji je precej pripomogel spremenjeni način nagrajevanja, uveden pred nekaj meseci. Tako strokovna služba kot uprava in proizvajalci so v tovarni plačani samo po opravljenem delu. V zadnjih mesecih se je storilnost povečala za okoli 28 odstotkov, povprečni osebni dohodki pa so od lanskih 32.000 narasli na 53.000 dinarjev .pri nezmanjšanem vlaganju sredstev na sklade- Nova spominska obeležja v Beli krajini Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki vabi prijatelje Bele krajine, da se udeležijo odkritja spomenika kiparju Alojzu Ganglu (1859—1935), ki bo v Metliki v nedeljo, 17. oktobra 1965 ob 11. uri dopoldne. — V soboto, 23. oktobra, vabi društvo tudi na ponovno odkritje spominskih plošč mladinskima pisateljema Antonu Tomšiču (1838 do 1894) in Ljudevitu Tomšiču (1843—1902), ki bo na Vinici ob 19. uri. Metlika pa bo počastila spomin na pisatelja in režiserja Osipa Šesta (1893 do 1902) v nedeljo. 24. oktobra, ob 11. uri, ko mu bodo v Metliki odkrili spominsko ploščo. Pred praznikom brežiške občine Na drugi seji skupine za organizacijo brežiškega občinskega praznika, so v četrtek govorili o konkretnem sporedu. Na predvečer bo v Prosvetnem domu svečana akademija, ki jo bodo pripravili dijaki gimnazije. Med drugim bodo poslušalcem predstavili Kajuhovo partizansko pesem. Večji del prireditev bo na Veliki Dolini, kjer bodo razen otvoritve novih objektov imeli tudi svečano sejo občinske skupščine. Novost v letošnjih prireditvah bo predstavljal štafetni tek iz Brežic od Velike Doline, kjer bodo na seji prebrali pozdravno pismo mladine in športnikov iz vse občine. V okvir praznovanja občinskega praznika sodijo tudi mnoga športna srečanja med domačimi športniki in pripadniki garnizona Cerklje, nadalje delavske športne igre v organizaciji sindikatov, posebno tekmovanje v krosu, srečanje šolskih rokometnih vrst in verjetno otvoritev nove mesnice. Prav tako spada k slavnostim za občinski praznik otvoritev ceste Bre-zeljsko—Pišece, ki bo v soboto, 30. oktobra. G natančnejšem sporedu vseh prireditev bodo občane pravočasno obvestili z le pak i. Temelji za šolo v Brestanici Pred nedavnim so začeli v Brestanici z zemeljskimi deli za gradnjo nove šole, zdaj pa so že narejeni betonski temelji. Dela se odvijajo hitro in če bo šlo vse po sre- či, bo lahko prihodnjo jesen pouk že v novi šoli. Bresta-ničani so si močno oddahnili, saj je pouk v dotrajani stari šolski stavbi, ki poka, življenjsko nevaren, pa tudi ugibanj o tem, ali bodo sredstva za novo šolo na voljo ali ne, je konec. od 14. do 24. oktobra Okrog 17. oktobra in nekako od 23. oktobru dalje lepo vreme, v ostalem pretežno oblačno s pogostimi padavinami, zlasti v roku med 19. in 22. oktobrom. Dr. V. M. »Kar Lepa je letos,« so povedali Žurova mama iz Mačkovca, ko sta s pomočnico v petek zjutraj želi ajdo pri odcepu z avtomobilske ceste pod Trško goro. Zdravega in tečnega ajdovega kruha v mestu ne moreš dobiti; kdor se hoče z njim posladkati, mora imeti zveze — na kmetih! (Foto: M. Moškon) Št- 41 (812) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek, 14. oktobra 1965 ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED 42-URNI DELOVNI TEDEN V»NOVOTEKSU« Oba zbora občinske skupščine v Novem mestu sta na zadnji seji potrdila sklep tekstilne tovarne NOVOTEKS o prehodu na 42-urni delovni teden. To je prvo industrijsko podjetje v novomeški občini, ki je že uresničilo ustavno določilo o 7-ur-nem delovnem času. Podjetje je za odbornike občinske skupščine pripravilo obsežno analizo o poslovanju tovarne lani in letos ter podroben načrt prehoda na skrajšan delovni čas, iz katerega povzemamo nekaj bistvenih podatkov. Tekstilna tovarna Novoteks je letošnjih devet mesecev delala s 45-urnim delovnim tednom in že v tem času do- Ugodno, vendar s stranpotmi Zvezni poslanec Ludvik Golob in republiški poslanec Stane Dolenc sta 5. oktobra popoldne vodila v Novem mestu pogovor o premikih, ki jih je sprožila gospodarska reforma. Pred več kot sto udeleženci sta poslanca še kar ugodno ocenila dosedanja prizadevanja, pripomnila pa sta, da pa nekateri slučaji vendarle kažejo, da se uveljavljajo tudi stranpoti. Stranpoti, ki maličijo reformo, je treba že na začetku preprečiti, to pa je naloga vseh družbeno političnih sil. V razpravi so tudi udeleženci pogovora navedli več primerov, ki so očitno nasprotni reformi. Predvsem so podčrtali, da se pri tem kaže tudi izigravanje predpisov. ■ MAKARIJEVO PISMO U TANTU. — Ciperski predsednik Makarios je poslal generalnemu sekretarju OZN pismo, v katerem izraža pripravljenost ciprske vlade priznati pravice vsem manjšinam na otoku. 2e prej pa je Makarios izjavil, da je vlada pripravljena povrniti vso škodo ciprskim Turkom, ld je bila povzročena leta 1963 ter obnoviti njihova poslopja na vladne stroške. segla tolikšne uspehe, ki omogočajo podjetju popoln prehod na skrajšan delovni čas. S prehodom na 42-urni delovni teden se sedanji skupni delovni čas zmanjša za 14,29 odstotka, sorazmerno vsaj za toliko se mora povečati tudi produktivnost, da bi proizvodnja ostala na isti ravni. Iz podatkov o naraščanju produktivnosti pa >e razvidno, da je leta že v prvem polletju ob 45-urnem delovnem tednu v predilnici narasla za dobre 4 odstotke več kot je potrebno za prehod na skrajšan delovni čas. Enak uspeh zaznamujejo v apreturi, kjer je bila produktivnost že v prvem polletju za 4,87 odstotka večja od potrebne. V tkalnici je te dni začelo obratovati 12 dodatnih tkalskih strojev. Z njimi bodo pri istem številu zaposlenih dosegli za 3.79 odstotka večjo produktivnost kot je potrebna za prehod na skrajšan delovni čas. Skladno s produktivnostjo se bo povečal tudi zahtevani obseg proizvodnje v predilnici in tkalnici, medtem ko v apreturi že sedanji obseg proizvodnje gotovih metrov blaga presega zahtevano količino. Za uresničitev tega načrta bodo v tovarni izvedli še vrsto notranjih ukrepov. V vseh obratih in službah podjetja bodo zmanjšali število nadur in izostankov z dela ter razne zastoje v proizvodnji; izboljšali bodo kakovost izdelkov; prek lastnega izobraževalnega središča bodo usposabljali ljudi na delovnih mestih, da bi tako dosegli višjo strokovnost zaposlenih; izpopolnili bodo tehnično službo za vzdrževanje strojnega parka itn. Tehnično so skrajšan delovni čas uvedli že ta mesec tako, da prvo soboto v mesecu delajo, druge pa so proste. Za to obliko skrajšanega delovnega časa se je v posebni anketi odločilo kar 97,5 odstotka anketiranih v podjetju Po zadnjih vesteh so v ponedeljek ujeli voditelja upora v Indoneziji podpolkovnika Untunga, prav ko je hotel zbežati v obmorsko mesto na Javi — Semarang. V starih časih bi rekli, da je upor končan, če primejo voditelja, za Indonezijo pa to vsekakor ne velja, ker naposled niti ni čisto gotovo, če je bil Untung tisti poglavitni v vsej indonezijski zadevi. Od prejšnjega tedna so sicer postale jasnejše silnice, ki delujejo v tej južnoazijski deželi zdaj po udaru in protiudaru, o globljih vzrokih pa še vedno ni moči reči kaj gotovega. Pretekli teden se je predvsem pokazalo, da so desničarske sile na čelu z nekaj generali v ofenzivi proti levici, zlasti proti komunistični partiji. Po mestih je bilo več demonstracij, na katerih so zahtevali prepoved komunistične partije, množice so razbile tudi sedež KP Indonezije ter stanovanje predsednika Aidita, nacionalistična in muslimanska stranka ter še nekaj drugih zahteva prav tako, naj prepovedo partijo, glasila ko munistične partije in sindikatov so še vedno prepovedana, doslej so zaprli že 1500 ljudi, vtem ko je začela indonezijska časopisna agencija Antara že delati, širijo se vesti o »oboroženih komunistih«, da so v Aiditovem stanovanju našli milijardo rupij denarja, itd. Vojska pa »čisti« položaj, ki ga ima trdno v svojih rokah. Predsednik komunistične partije Aidit je še vedno v ilegali in samo ugibajo, kje bi se utegnil nahajati. Nekateri govore, da je v Džokdža-karti, ki so jo nekajkrat zavzele enote gibanja »30. september«, ki je dobilo tako ime, ker je bil prav ta dan izvršen državni udar. Vedo le to, da sta bila na seji vlade, ki je bila pretekli teden, oba komunistična ministra Lukman in Njoto. Tudi Njota so baje zaprli. Predsednik Sukarno pa še nadalje poskuša obdržati ravnotežje. Zanj sploh ni bilo državnega udara, pač pa le propadel poskus, ki jih Dogodki v Indoneziji je bilo nekaj že doslej in ki so v deželi, kjer revolucija še teče, čisto nekaj navadnega. Očitno skuša preprečiti, da bi se nasprotujoče si sile spopadle. Za zdaj glede tega še delno uspeva, vse več znamenj pa priča o tem, da ga vojska ne posluša več dosti, marveč da ukrepa po svoje. Predsednik Sukarno pa je desnici navkljub pritegnil v vlado komandanta mornarice admirala Martadinata, ki so mu že prej očitali levičarsko usmerjenost, in vicemaršala Danija, poveljnika letalstva, ki ga dolže, da je v oporišču Halim oborožil komunistično milico, ki se je potlej pridružila Untungovemu uporu. Razen tega ga imajo za prvega Aiditove-ga zaupnika in še Untung ga je vpisal na svoj seznam članov revolucionarnega sveta. Seveda pa je največ ugibanj okrog tega, kakšno je stališče Kitajske. Uradno so v Pekingu že prve dni zaželeli Sukarnu dolgo življenje in veliko zdravja, kar nekateri tolmačijo tako, da je udar propadel in so Kitajci potlej skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Drugi pa se spet sprašujejo, kakšno korist bi neki imel Peking od udara, ko pa je Indonezija navezovala prav z njim čedalje tesnejše stike zlasti še potem, ko je izstopila iz OZN. Oboji so bili že enako glasni v »boju proti imperializmu, kolonializmu in neokolo-nializmu«, oboji so zbirali »nove sile, ki se porajajo« in tako je Sukarno v marsičem podredil (udi svojo zunanjo politiko zahtevam pekinško usmerjene komunistične partije. Kdo bi lahko rekel, da je Peking pač precenil položaj v Indoneziji ter začel vstajo, še preden je bil položaj zrel. Skoraj verjetnejša pa je druga verzija, da je bila namreč desnica tista, ki je hotela čimprejšen in dokončen obračun s komunisti v Indoneziji. Cisto jasno je, da ji ni bila pogodu takšna zunanjepolitična usmerjenost Indonezije, vse večja naslonitev na Peking, hkrati pa čedalje večja moč komunistične partije v deželi, ki se ji predsednik Sukarno ni upiral, temveč ji popuščal. Zelo možno je torej, da je skrtjna desnica udar sama inscenirala, da bi se polastila vse oblasti ter obračunala s komunisti, vsaj tako kot leta 1949, ko so jih pobili 40.000, in se partija od tistega udarca dolgo ni opomogla. Zmešnjava je vsekakor precejšnja. KRŠKO: pri rebalansu se je zataknilo... V Krškem se na občinski skupščini že lep čas mučijo z rebalansom proračuna, pa postavk ne morejo nikakor uskladiti. Stvar je prišla tako daleč, da se že resno sprašujejo ah je rebalans družbeni ali republiški problem? ... Prvotni proračun krške občine je znašal 955 milijonov din, z rebalansom bi ga morali po republiških merilih znižati na 813 milijonov, toda dohodkov bodo ustvarili v občini samo 805 milijonov din. Povečanje OD je namreč previsoko planirano (dosedanji 7 mesečni osebni dohodki naj bi bili enaki tem v preostalih 5 mesecih, slednji pa bi se moral poviSati še za 16 odst.?!), ker bi morali biti po republiških izračunih osebni dohodki letos za 54 odst. višji kot lani. Pri tem izgubi krški proračun 23 milijonov din dohodkov, ker osebni dohodki niso realizirani po planskih predvidevanjih (v izpadu je zajeta občinska udeležba in odstopljeni delež republike). Iz proračuna so pri rebalansu izločili vse izdatke namenjene cestam (48 milijonov) tako za občinske ceste kot za ceste III reda ter OD za cestarje cest IV. reda., črtali so del nerealiziranega prispevka v sklad kmečkega zavarovanja, precej postavk za družbene organizacije in društva, 8 milijonov od zneska namenjenega skladu za socialno varstvo, 7 milijonov od zneska, namenjenega stroškom državne uprave, rebalans pa kljub temu še ni mogoč. Se vedno so izdatki za 85 milijonov večji kot dohodki. Posebna delegacija bo s težavami seznanila republike organe, proračunski potrošniki pa dobivajo zato toliko sredstev, kolikor se steče proračunskih dohodkov. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ IZVRŠNI ODBOR O REFORMI. Boj za družbeno-ekonomski razvoj je mogoč samo ob polni soudeležbi delovnega človeka, ob neposredni dejavnosti samoupravnega družbenega mehanizma. Tako so menili na nedavni seji izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Čeprav mora biti težišče v nadaljnjem sproščanju ekonomskih zakonitosti, pa to nikakor ne pomeni, da se s tem zmanjšuje vloga subjektivnih sil. Največje uspehe so dosegli tam, kjer je doživelo izvajanje gospodarske reforme naj širšo podporo vseh zavestnih sil. Na seji izvršnega odbora so govorili tudi o nekaterih pojavih v športu, posebej v nogometu. Poudarili so, da naj splošna družbena načela veljajo tudi na tem področju. Razviti je treba samoupravne odnose in vzpostaviti popolno javnost dela. B TITO O KREPITVI OBRAMBNE SPOSOBNOSTI. Ob 20-letnici izhajanja časnika »Narodna armija« je predsednik republike in vrhovni komandant Josip Broz Tito odgovarjal na vprašanja urednika. Med drugim je dejal, da je krepitev obrambne sposobnosti poroštvo naše neodvisnosti. Ni dovolj krepiti le vojsko, ampak je treba izpopolnjevati vse elemente naše narodne obrambe. Posebno skrb je treba posvečati delu združenja rezervnih oficirjev in podofi-cirjev, ki igra zelo važno vlogo v obrambnih naporih naše države. Predsednik Tito je govoril tudi o modernizaciji naše oborožitve in o tem, da morajo vojaki in oficirji mojstrsko ravnati z orožjem. R| DELO ZBOROV ZVEZNE SKUPŠČINE. V dvodnevni skupščinski razpravi so analizirali prve rezultate stabilizacijskih ukrepov. Med drugim so ugotovili, da se je zmanjšal primanjkljaj plačilne bilance za 40 odstotkov, kar je lep uspeh. Opozorili so na težnje, ki pritiskajo na emisijo denarja in ki jih je treba preprečiti. Gospodarska reforma je, kakor je poročal beograjski dopisnik »DELA«, porinila mnoge stare težave še bolj v ospredje, hkrati pa terja njihovo še hitrejšo odpravo. H PRIPRAVE NA VI. KONGRES SZDL SLOVENIJE. Sekretar glavnega odbora SZDL Slovenije inž. Vitja Rode je v odgovoru na vprašanja sodelavca »Dela« o pripravah na VI. kongres med drugim dejal, da bodo vsa vprašanja, o katerih bo razpravljal kongres, pretresali med širšim članstvom. Kongres bo bržčas delal v komisijah, vsaka izmed njih bo obravnavala le nekaj vprašanj. Na komisijah bodo izmenjali mnenja o vsakem vprašanju in oblikovali skupno stališče, ki ga bodo potem predložili kongresu. Na kongresu po možnosti naj ne IZVRŠNI 0ĐB0R 0 REFORMI bi bilo preveč vnaprej pripravljenih in napisanih razprav. S GOSTJE V SLOVENIJI. Zadnje čase smo imeli v gosteh precej visokih osebnosti, kot na primer francoskega ministra za informacije Alaina Pevrefitta, predsednika štajerske deželne vlade, libijsko parlamentarno delegacijo in študijsko skupino CK KP čehoslovaške. Francoski minister je prispel v Jugoslavijo na povabilo zveznega izvršnega sveta. Obiskal je razne ustanove in se pogovarjal s številnimi predstavniki naše države. El IZREDNO ZASEDANJE DS »ISKRE«. To zasedanje je odločilno za nadaljnji razvoj tega slovenskega industrijskega velikana. Med drugim so sklenili, da je treba čimprej sanirati podjetje in ga popeljati na pot stabilizacije. Opraviti je treba pravilni izbor v proizvodnji, tako da bo v prihodnje kombinat proizvajal le tisto, za kar je usposobljen in kjer lahko doseže pomembne rezultate. Ustavili bodo vsa investi- cijska dela, dokler ne bodo poravnali sedanjih obveznosti. Vso pozornost bodo posvetili iskanju notranjih rezerv. Sklepi samoupravnih organov morajo postati zakon podjetja. — Na izrednem zasedanju DS so izvedli tudi nekatere kadrovske spremembe. Med drugim so sprejeli ostavko dosedanjega generalnega direktorja Hor-jaka. H POZIV UNIVERZE ŠTIPENDITORJEM. Ljubljanska univerza je pozvala štipenditorje, naj zvišajo število in vsoto štipendij. Doseči je treba, da bi v prihodnje prihajali na univerzo res ljudje, ki imajo sposobnosti za študij. Urediti je treba tudi zdravstveno zavarovanje študentov. m UMRL JE TONE TOMAN. Po dolgem trpljenju se je v 64. letu starosti poslovil od življenja Tone Toman, stari delavski borec in udeleženec revolucije. Bil je tudi dolgoletni član glavnega odbora SZDL. Slava mu! Fl OGROŽENA PROIZVODNJA RUDNIKOV. Zaloge jamskega lesa pri premogovnikih so kritično majhne, bolj kot vsa leta doslej. Vzrok je v nerednih dobavah, deloma pa izvirajo težave tudi iz tega, da so cene jamskemu lesu predpisane in zato prost nakup ni možen. Težave bo mogoče premostiti z večjo uporabo jeklenega opor-ja, za kar pa morajo biti na voljo potrebna devizna sredstva. Vseeno pa se uporabi jamskega lesa ni mogoče v celoti odpovedati. H 20-LETNICA ZVEZE NOVINARJEV JUGOSLAVIJE. 29. oktobra letos bo mmilo 20 let,odkar je bila ustanovljena prva novinarska organizacija v novi Jugoslaviji. Ta dogodek bodo proslavili s svečanimi proslavami v Beogradu in po republikah. Aktivi novinarjev bodo prirejali ustne časopise, predavanja in drugo. Tisk, radio in televizija se bodo vključili v proslavo 20-letnice Zveze novinarjev Jugoslavije tako, da bodo organizirali javne tribune o aktualnih problemih novinarstva, javnosti in podobno. ■ RODEZIJSKI ZAPLETI. — Pretekli teden je bil v Londonu premier Južne Rodezije lan Smith te se s premierom VVilsonom pogovarjal o svoji nameri, da razglasi Južno Rodezijo za neodvisno. Velika Britanija se protivi temu, ker predstavlja Smith le manjšinsko vlado belcev, ki jih je v tej afriški deželi le dobrih 100 tisoč, vtem ko več kot 4 milijone črncev nima nobenih političnih pravic. Smith ni v Londonu nič opravil. Na zasedanju generalne skupščine pa so v torek sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo od Velike Britanije, naj z vsemi sredstvi prepreči južnorodezijski vladi, da bi enostransko razglasila nc-odvi snost. S PARTIZANI SO SE IZVLEKLI IZ OBROČA. — Ameriške čete v Južnem Vietnamu so začele pre-txekli teden veliko ofenzivo proti silam osvobodilne vojske. Ameriško poveljstvo je mislilo, da se v dolini Sui La Tinh, ki leži okrog 450 km severovzhodno od Saigo-na, nahajajo močne sile osvobodilne vojske. Napadli so jih z vseh strani, po kopnem in z zraka. V tridnevni operaciji pa =e je partizanom posrečilo izvleči iz obroča in so ameriške enote udarile v prazno. B VOLITVE V TURČIJI. — Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Turčiji je zmagala Demi-relova stranka pravice ter dobila absolutno večino v parlamentu in bo tako sama sestavila tudi vlado. Doslej je bila ta stranka v vladni koaliciji, ki so jo sestavljale štiri sta-anke. Ljudska republikanska stranka, ki Jo vodi Ismet Inbnii, ki Je bila doslej najmočnejša opozicijska stranka, bo imela odslej v parlamentu od 130 do 140 mest, stranka pravice pa 260. Vseh glasov še niso prešteli. B NASI PARLAMENTARCI V FRANCIJI. — Pod vodstvom Vladimira Popovica se je pretekli teden mudila v Franciji delegacija zvezne skupščine ter se s francoskimi poslanci pogovarjala o na daljnjem sodelovanju med obema državama. Ugotovili so, da so stališča obeh držav glede poglavitnih mednarodnih problemov skoraj povsem identična. Izražena pa je obojestranska želja, da se sodelovanje še poglobi. Ko triindvajseterica zapušča kolektiv Premalo udobja za geste v Bokricah Kakšni so osebni dohodki V nedeljo je bila vsa Rueetna vas — poleg tistih Semičanov, ki so še počakali s trgatvijo do zadnje, čudovito sončne nedelje — na nogah: v ručeški gori so trgali! Vinogradi so zadnji teden oživeli tudi dru god po Beli krajini — le v metliški občini mnogi še čakajo, da bo toplota dvignila stopnjo sladkorja v jagodah — in po Dolenjskem ter Spodnjem Posavju. Res, komur se le ni preveč mudilo, je zadnjih 14 dni zaradi sonca mnogo pridobil, čeprav bo letina zaradi mokrote precej slabša kakor je bila dmgekrati. — Na sliki: takole so trgali v nedeljo pri Lozarjevih v ručeški gori (Foto: Polde Grahek) li gnllsga groidja dobro vino Belokranjci veljamo za dobre vinogradnike, kletarji pa nismo najboljši. Letošnja trgatev ne bo najboljša. Grozdje gnije, v njem je malo sladkorja in čeprav se je začela trgatev sorazmerno pozno, bo vino najbrž kislo. Vino iz gnilega grozdja je podvrženo najrazličnejšim napakam in boleznim. S pravilnim žvepljanjem pa lahko tudi iz gnilega grozdja naredimo dobro, zdravo in kvalitetno vino. Kako razsluzimo? Raz-sluzujemo le mošt iz belega grozdja. Takoj ob trgatvi prešamo in ne dopustimo, da bi trop zavrel, torej moramo prešati sproti. Nato raztopimo omejene količine kalijevega matabisulfita in ga vlijemo v sod. Po približno 30 — 48 urah (odvisno od temperature) mošt pretočimo in ga prepustimo vrenju ali pa mu primešamo še nekaj mošta iz zdravega grozdja. Naj- Poslovno enoto ELEKTRO Celje v Krškem zapušča 23 nekvalificiranih delavcev, ker bo moral kolektiv svojo dejavnost v prihodnje usmerjati na gradnjo večjih elektro objektov, pri katerih bodo zaradi boljše organizacije dela potrebovali manj ljudi. Od poslovne enote ELEKTRO Celje v Krškem se bo zaradi reforme poslovilo 23 nekvalificiranih delavcev. Na voljo imajo zaposlitev pri beljenju celuloznega lesa v krški tovarni papirja. V krški poslovni enoti ELEKTRO so že pred reformo precej vneto razmišljali o tem, kakšna bodočnost jih čaka. Vzrokov in povodov za to je bilo na pretek. Po vojni je bila elektrifikacija usmerjena na podeželje, kamor so vaškim prebivalcem napeljavah električne žice in jim pomagali zamenjati br-ftvkb s sodobnejšo električno razsvetljavo. Kakšnih večjih investicijskih del poslovna Gostinsko podjetje »Grad Mokrice« je z uspehom zaključilo poletno sezono, za jesen in zimo pa si obeta le skromen obisk. Večino gostov pričakujejo v tem obdobju ob sobotah in nedeljah, med njimi pa je le malo takih, ki bi se v gradu zadrževali dalj časa.. Na večji dotok inozerncev za sedaj še ne morejo računati, ker ti še poleti pogrešajo udobja Marjana Malenšek iz Novega mesta je v nedeljo prinesla iz Vivodine, iz sadovnjaka Milke Sesek zanimiv spominček na lep izlet: na mnogih vejah jablan v tem sadovnjaku vise hkrati sadovi in cveto rožasti cvetovi! Seškova iz Vivodine ob Kolpi pravi, da se pri njih topla jesen večkrat tako poigra z drevjem. (Foto: M. Moškon) enota ni opravljala, čas je pokazal, da elektrifikacija podeželja ne vrača vloženih sredstev. Poraba toka je skromna, precej energije pa se izgubi v električnih vodih. Transformatorske postaje veljajo precej, treba jih je bilo graditi, toda pobrana tekovina ne zadošča niUi za amortizacijo električnih vodov in naprav. Do nedavnega, ko so poleg to-kovine pobirali še prispevke, je šlo vsaj nekako, čeprav zbrana sredstva niso zadoščala. Nove tarife za tokovino so višje, prispevki, ki so pri največ podeželskih gospodinjstvih znesli več kot to-kovina, pa so odpravljeni. Potrošniki bodo zdaj s tokom varčevali še bolj (gospodinjstvo je doslej na podeželju porabilo naj- Niti ena soba nima kopalnice in celo voda ni povsod napeljana. Toplo in mrzlo vodo so letos napeljali v 8 sob in tako imajo zdaj urejenih 18 prostorov za prenočevanje. Pozimi gostje najbolj pogrešajo toplote. Grajski prostori so mrzli in jih brez centralne kurjave ni mogoče zadovoljivo ogrevati. Kolektiv se prav zaradi teh pomanjkljivosti ne upa lotiti večje propagande za obisk tujih gostov. Lepi parki, ki obdajajo grad, so sicer privlačni, vendar ne toliko, da bi odtehtali neurejenost grajskih prostorov. V sedanjih pogojih kolektiv ne računa na širok opote-zno uresničitev načrtov za ureditev gradu, meni pa, da bo prej ah slej treba odločno zaorati v to ledino. Vse je odvisno od tega, kakšno mesto bo dobil turizem v nadaljnjem gospodarskem razvoju, pravijo gostinski delav- V prvih sedmih mesecih so v primerjavi z lanskim letom porasla osebni dohodki v gospodarstvu za 23,2%, v ustanovah pa za 19,2%. V gospodarstvu je zabeležen največji porast v prometu (za 19,8%) ter gostinstvu in trgovini (27%) Povprečna višina osebnih dohodkov na zaposlenega v prvih sedmih mesecih letos je bila najvišja v prometu, slede pa industrija, trgovina, gozdarstvo, kmetijstvo, gradbeništvo, gostinstvo, stanovanjska in komunalna dejavnost ter obrt. Med najvišjim povprečjem (promet) in najnižjim (obrt) je razlika v me sečnem osebnem dohodku okoli 25.000 din. Med prvimi tremi panogami (promet, industrija, trgovina) je razlika v povprečnih osebnih dohodkih za preko 10.000 din, med zadnjimi tremi (gostinstvo, komunala, obrt) pa komaj za 1400 din. V družbenih službah je zabeležen najvišji porast oseb- več 20 kilovalnih ur na mesec), ekonomski račun pa bo seveda še slabši . . . Naslednja težava so preobremenjeni daljnovodi, ki so zgrajeni večjidel še pred vojno. Tudi tu se med prenosom izgubi precej električne energije. V skupni potrošnji električne energije na področju poslovne enote ELEKTRO Krško se izgubi okoli 10 odst. energije, katero le-tej dobavljajo elektrarne. Vse našteto je privedlo do spoznanja, da se izplača vlagati sredstva samo v objekte, ki bodo vložena sredstva vračali. Obetajoče investicije so: gradnja 110 KV daljnovoda Brestanica — Krško, gradnja razdelilne transformatorske postaje za 110 KV v Krškem in gradnja daljnovoda za 20 KV od Brestanice do Sevnice, ki bo začasno napajal sevniško področje ter zmanjšal izgubo energije na dosedanjem preobremenjenem daljnovodu. Delo na večjih investicijskih objektih je moč bolje organizirati in zato bo v prihodnje potrebnih manj delavcev. Odločiti so se morali, da bodo 23 ljudi odpustili. Izbrali so nekvalificirane delavce in jim zagotovili novo zaposlitev, polkvalificiranfh in kvalificiranih delavcev pa ne bodo odpuščali. ci v Mokricah. Kolektiv kaže veliko delovno voljo in skuša privabiti čimveč gostov z dobro kuhinjo in dobro postrežbo. Za tiste, ki se ustavijo tam le mimogrede, je to res dovolj, toda treba bi bilo napolniti z gosti tudi grajske sobane. Nujna je torej vključitev v inozemski turizem, to pa zahteva najprej globok poseg v bančne žepe. Pretvornik na Sremiču ne dela? TV pretvornik na Sremiču, ki omogoča prebivalcem Krškega in okolice tudi sprejem oddaj RTV Ljubljana, večkrat ne deluje. Občani niso zadovoljni, saj ne vedo, ali bodo lahko spremljali ljubljanske oddaje ali ne. Večina lastnikov ima namreč le sobne antene, ki pa za sprejem zagrebške RTV niso dovolj močne. Krčani ugibajo, ali gre za okvaro ali pa še ni plačano delo oz. pretvornik. Pavk nih dohodkov v primerjavi z lani v kulturi in prometu (29,7%), šolstvu (26,9%), financah (24,7%), ostalih druž benih službah (21,2% in zavodih za socialno zavarovanje 21%. Najmanj so se osebni dohodki zvišali v socialnem skrbstvu in sicer le za 7,7%. Najvišji povprečni osebni dohodki na zaposlenega so bili v prvih sedmih mesecih letos v zdravstvu, nato pa zavodu za socialno zavarovanje, družbenih organizacijah, organih državne uprave in ob lasti, telesni vzgoji, šolstvu in financah, najnižji pa v občinski gasilski zvezi, socialnem skrbstvu, kulturi in pro-sveti in ostalih dmžbenih službah. Povprečje osebnih dohodkov na zaposlenega se je v gospodarstvu zvišalo v juliju za 11,5%, v ustanovah pa znižalo za 5,2%, oboje primerjano z junijem. V obeh dejavnostih so v juliju izplačali tudj razlike po periodičnih obračunih. Zlato pravilo kletarstva pravi, da je žveplanje naj-odločilnejše pri moštu, pri vinu pa vse manj. Z žveplanjem pokvarjenega vina ne moremo popraviti, pač pa je tako vino škodljivo za človeški organizem. Žveplanje mošta ni škodljivo. Pri žveplanju mošta upoštevajmo naslednja navodila: žveplajmo s kalijevim metabisulfitom, in sicer slabo vino s 3 gr srednje s 6 gr, močno z 10 gr in zelo močno z 10 gr na 100 1 mošta. Pri raz-sluzevanju mošta pa postopaj mo tako: pri močnem 20 gr, pri razsluzeva-nju na smrt pa 40 gr na 100 litrov mošta. Letos bi kazalo razsluzevati mošt z uporabo 20 gr kalijevega metabisulfita na 100 litrov mošta. j Zamenjava starih tisočakov 3 Narodna banka Jugoslavi-' je bo (začenši s 1. okto- * brom) do 31. decembra I 1965 vzela iz obtoka 1000-] dinarske bankovce, izdane jj 1. maja 1946 (sive barve, s sliko poljedelke s snopom žita v roki). S 1. ja-' nuarjem 1966 prenehajo ti | • bankovci veljati kot zako- E ; nito plačilno sredstvo. V I naslednjih treh mesecih, I t. j. do 31. marca 1966, pa j j bodo te bankovce še nak- I I nadno zamenjavale enote | : central, podružnic in ek- J i spozitur Narodne banke j i ter blagajne Službe druž- g I benega knjigovodstva in jj jj vseh ostalih bank. TRGATEV V SEMIČU KONČANA Grozdje je letos izredno počasi zorelo, zato so vinogradniki predvidevali, da bo trgatev šele v drugi polovici oktobra. Prvi Semičan pa je začel trgati že 1. oktobra. Ljudje so se sprva zgražali, češ da se mu preveč mudi toda plaz trgatve je bil sprožen ... Najprej so potrgali mejaši prvega, ki je potrgal, okoli 6. oktobra pa se je začela že splošna trgatev. Grozdje še ni prav zrelo, res je pa tudi to, da močno gnije. Povrhu vsega pa prihaja v Semič vse več turistov, ki brezobzirno zobljejo grozdje po vinogradih in pravijo: »Oh, kako lepo je v Beli krajini. . .« Kljub vsemu so pametni vinogradniki s trgatvijo vsaj malce počakali, saj je vreme lepo in bo tveganje poplačano s slajšim grozdjem. D. P. Grozdje počasi zori Letošnje vreme za dolenjskega vinogradnika ni bilo kaj primerno, ker je bilo premokro in prehladno. Vendar se je na sončnih legah okrog Dol. Toplic, kamor se sonce močneje upre, zadnji teden grozdje le pričelo mehčata in zoreti. Vinogradniki se že pripravljajo na trgatev, lepo vreme pa jim prigovarja, naj še počakajo, da bo pridelek boljši In slajši. D. G. boljše je, če imamo selekcionirane vrelne glivice. Ob pretakanju bomo dobili v moštu gostejšo usedlino gnilobe, zemlje, žvepla, peska dn razne nesnage, mošt pa bo ostal čist. Odveč je strah, da bi takšno vino imelo duh po žveplu in da bi bilo zdravju škodljivo. S pravilnim razsluzevanjem dobimo zares kvalitetno, zdravo, čisto in okusno vino. Gnilega grodja res ne kaže puščati na trt j u ali pa iz njega kuhati žganje. Vemo, da gnije le tista jagoda, ki je najprej dozorela, ta pa ima več kot 30 odstotkov sladkorja. Voda iz nje izhlapi, sladkor pa ostane. V Beli krajini mošt najmanj razsluzujemo, zato pa imamo pri nas največ pokvarjenih vin. Poizkusimo torej! JOŽE ŠKOF Na novomeškem sejmišču 11. oktobra so na prašičji sejem v Novem mestu pripeljali 771 pujskov vseh velikosti. Tokrat je bilo 637 prodanih. Kupci so prišli tudi iz oddaljenih krajev in je bilo povpraševanja za prašičke precej, vendar je cena ostala neizpremenjena od zadnjega sejma. Manjši pujski so veljali 6.000 do 11.000 din, v.-.ji pa 11.500 do 22.01)0 dinarjev. Brežiški sejem Na tedenskem sejmu prašičkov je bilo 9. oktobra v Brežicah na voljo 475 prašičkov starih do 3 mesece, 35 pa starih nad 3 mesece. S povprečno ceno do 50a din kg je bilo prodanih 230 prašičkov, starih do 3 mesece in s povprečno ceno 430 din kg 20 prašičkov starih več kot 3 mesece. Poglejmo resnici v oči! Članek »Kaj pa notranje rezerve v kmetijstvu«, objavljen v Dolenjskem listu 23. 9. 1965, me je spodbudil, da napišem odgovor nanj. Gospodarska reforma je res sprožila val razprav in mnenj o našem gospodarstvu, o notranjih rezervah, delovni storilnosti, proizvodnji in podobno. V razpravah smo vsi navdušeni za reformo, za stabilizacijo gospodarstva in učvrstitev cen, v praksi pa še zelo radi delamo po starem in pripisujemo dosedanje napake družbenemu sistemu in ne sami sebi. Res je, da je laže kazati na napake kot pa delati in z delom več ustvarjati! Gospodarska reforma pa zahteva, da z zavestnim in sistematičnim delom na osnovi izkušenj in znanstvenih ugotovitev več ustvarimo, več proizvajamo in izboljšujemo življenjski standard delovnih ljudi. Tu pa težko najdemo skupen jezik med zasebnim kmetom in kmetijsko organizacijo. Za vse napake radi s prstom pokažemo na kmetijske organizacije in jih posplošuje- mo, češ: zasebni kmetje so tisti, ki želijo napredek kmetijska zadruga pa jih ovira in izkorišča pri odkupu in drugih dejavnostih. Priznati moramo, da so kmetijske organizacije v svoji proizvodnji dosegle lepe uspehe. Rešitev zasebnega kmeta pa ni samo v strojih, ki naj bi jih kupil, a jih še danes ne more, tako kot na primer lahko uslužbenec kupi avtomobil. Zahteva, da bi vsako naše kmečko gospodarstvo imelo traktor z vsemi priključki, zaradi razdrobljenosti posestev ni izvedljiva, niti ne bi bila nikoli gospodarna. Stroji nadomeščajo fizično delo, samo strojno delo pa še ne povečuje proizvodnje, če nimamo dobre semenske službe, pravilnoga, zadostnega in pravočasnega gnojenja zemljišč za posamezne kulture, pravočasne in zadostne zaščite, rodovniške in selekcijske službe pri živinoreji ter drugega. Tu so rezerve, ki pa bi šele čez čas pokazale pravo potrebo po kmetijskih strojih v zasebni lasti. Te osnove so pogoj za pove- PISMA UREDNIŠTVU Direktorja sta se zmenila Tovariš urednik! 11. septembra sem dal odpoved na delovno mesto analitika dela v trebanjski KE-MO-OPREMI, ker se nisem mogel sprijazniti z notranjimi odnosi in prenizkimi osebnimi dohodki. Ko sem se zanimal, kje bi kot tehnik lahko dobil novo službo, sem zvedel, da potrebujejo več tehnikov v tovarni šivalnih strojev na Mirni. Na osebno prigovarjanje sem res napisal prošnjo in jo predložil komisiji za sprejem in odpust delavcev v TŠS. Bil sem prepričan, da bom dobil ugoden odgovor. Odgovor je res prišel, vendar na moje veliko presenečenje ni bil tak, kot sem ga pričakoval. Vodja splošnega sektorja v mirenskem podjetju me je pismeno obvestil, češ da je njihova komisija mojo prošnjo obravnavala, da pa TŠS nima delovnega mesta, na katerem bi lahko jaz delal kot srojni tehnik. Kasneje sem od tehničnega vodje v mirenski tovarni zvedel, da sta o moji prošnji odločala že prej direktor KEMO-OPREME in direktor TŠS. Tega postopka pa ne razumem. Vedno bolj se mi zdi, da je zadeva tekla mimo organov samoupravljanja, ki imajo med drugim tudi pristojnost odločati o tem, kdo lahko pride in kdo odide iz podjetja, čudno je tudi to, da sem bil odklonjen v tovarni, kjer skoraj ne mine sestanek, da bi na njem ne obravnavali kadrovske problematike. DRAGO REBERNIK str. tehnik Trebnje po potoku v našo vas. Vodo moramo prinašati iz Krke, ta pa za pitje ni primerna. O vodovodu smo govorili na številnih zborih volivcev in naši voljeni predstavniki so nam vsakokrat obljubili gradnjo, češ da so sredstva zanjo že zagotovljena v občinskem proračunu. Pripravljeni smo bili sami opraviti vsa fizična dela, ki bi bila vredna približno 600.000 dinarjev, potrebna nam je bila le pomoč v materialu in polaganje cevi. Zelo smo bili veseli odgovora na našo prošnjo, ko nam je novomeški »Vodovod« 1. aprila 1965 sporočil, da bi z delom lahko pričeli takoj, če prispevamo 200.000 dinarjev- Ta denar nam je bil zagotovljen na seji krajevne skupnosti Otočec iz sredstev KS in mislili smo, da je problem s tem že rešen. Direktor »Vodovoda« tovariš Matko nam je obljubil, da bodo prišli trasirat, vendar smo čakali zaman. Na zboru volivcev 9. oktobra pa smo izvedeli, da se gradnja sploh ne bo pričela. Ne moremo razumeti, da so naši voljeni predstavniki in direktor »Vodovoda« kar tako pozabili na dano obljubo! FRANC KIRN, Otočec pri Krki POJASNILO »VODOVODA«: Do izgradnje javnega cevovoda do naselja Gor. Kronovo ni prišlo najprej zaradi pomanjkanja materiala (cevi), kasneje pa smo morali naš program izgradnje vodovodnega omrežja zaradi ukrepov gospodarske reforme zmanjšati. O tem, katere gradnje bo zaradi podražitve (okrog 25 %) treba opustiti, je dne 28. avgusta razpravljal ves delovni kolektiv. Po temeljitem pretresu položaja je kolektiv sklenil, da je nujno dokončati že začeta dela v Paderšičevi ulici v Novem mestu, v šmihelu pri Novem mestu in ojačiti cevovod po Smihelski cesti do nove bol-lišnice. Delovni kolektiv je razpravljal tudi o dani obljubi KS Otočec. Pri tem je zavzel stališče: ker bi s približno 400 m cevovoda rešili problem preskrbe z vodo le za 5 oziroma 6 gospodarstev, se a. investicija najlaže črta iz lašega programa. Menimo, ia je v trenutnem položaju, ; stališča splošne družbene coristi, naš sklep edino pravilen. Za kolektiv »Vodovoda« Novo mesto — MILOŠ MATKO, direktor Kaj je z našim vodovodom? Tovariš urednik! Ko se je leta 1958 pričela gradnja avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, so zgradili tudi vodovodno omrežje za Otočec in Gor. Kronovo. Imeli smo pomisleke proti zajetju v vasi Dobovo, ker smo pričakovali, da bo imel izvirek, ki potem teče skozi našo vas, premalo vode. Naša bojazen se je uresničila, saj smo v vročih poletnih in suhih zimsjcih mesecih brez vode. Vsa voda se namreč izčrpa v rezervoar na Kiju, tako da le občasno in v manjših količinah še priteče čanje proizvodnje, kar pa zasebni kmetovalci precej neradi priznavajo. Kmetijske organizacije bi lahko mnogo pomagale zasebnim kmetom, če bi z njimi delale in če bi si skupaj prizadevali za večjo proizvodnjo, večjo tržnost m večje dohodke. Strokovnjaki našega AGRO-KOMBINATA LAHKO povedo, kakšen je odnos do teh stvari na terenu. Čestokrat slišimo, da so strojne usluge kmetijskih organizacij predrage. Ko pa govorimo o vaškem kolobarjenju, ki naj bi izboljšalo in pocenilo strojno delo, pa nas noče nihče poslušati! Tudi pripomba o graditvi gnojnih jam ni resnična. Bivše zadružne zveze so v letih 1954 in 1955 ponujale zasebnim kmetom material in sredstva za zgraditev gnojnih jam, kmetje pa so se ponudb branili, čeprav so dobili načrte brezplačno, cement pa po polovični ceni, le delo in prevoze naj bi prispeval kmet sam. Prav tako je z zadružnimi domovi. Kjer so bile napredne sile močnejše, stojijo danes lepi zadružni domovi, prava kulturna in gospodarska žarišča kraja, ne pa prostori za kotle, kot se je takrat strašilo in odvračalo ljudi. Kjer pa so bile protisocia-listične sile močnejše, najdemo danes le še razvali ne temeljev, ljudje pa tarnajo, da ni prostorov za sestanke in drugo kulturno in gospodarsko življenje. V razpravah smo vsi radi junaki, v praksi pa iščemo napake drugje in ne pri nas samih! Prav gospodarska reforma nam daje možnosti, da to popravimo. STANE' .NUNČIČ direktor AGROKOMBINA-TA Krško Te besede zadnje čase pogosto slišimo tudi na Zavodu za zaposlovanje delavcev v Črnomlju. Veliko ljudi pride na zavod ter zahteva potrdilo, s katerim lahko na pristojnem občinskem uradu vložijo prošnjo za izdajo potnega lista. Skoro vsi, ki si žele v tujino, pa niso poučeni o pravilnem postopku. Mnogokrat so začudeni, ko jim povemo, da morajo imeti najprej pogodbo s tujim delodajalcem, potrjeno od tujega urada za delo in našega konzularnega predstavništva. Razen tega morajo Zavod za zaposlovanje delavcev v Črnomlju in izpostava v Metliki sta doslej prejela 82 prošenj. Prosilci so večinoma moški, žensk je le 16. Od vseh, ki si žele na tuje, je 17 kvalificiranih v raznih strokah, vsi drugi pa so kmetje in nekvalificirani delavci. Največ jih želi na delo v Zahodno Nemčijo, nekaj prošenj pa je tudi za sosednjo Avstrijo. Prosilci za zaposlitev v tuji državi poznajo tujino dostikrat le z ene strani. Mislijo le na dober zaslužek, na lep avtomo- „Sel bom na delo v tujino" imeti že zdravniško potrdilo, potrdilo uprave za dohodke in še druge papirje. Prosilci, ki so trenutno še zaposleni, morajo predložiti še potrdilo delovne organizacije, da se ta strinja s tem, da delavcu odpove delo zaradi zaposlitve na tujem. Postopek za izdajo napotila za odhod na delo v drugo državo je uzakonjen in predpisan v Uradnem listu SFRJ. Zavod za zaposlovanje delavcev le sprejema in ureja potrebno dokumentacijo, medtem ko prošnje rešuje posebna komisija pri zavodu, v kateri so predstavniki družbeno političnih organizacij. bil in druge ugodnosti; navadno mislijo, da bodo prišli do vsega tega na lahek način. Ob tem pozabljajo ali pa ne vedo, da bodo morali drugod presneto trdo delati in si zategovati pas, če bodo hoteli kaj prihraniti. Ko smo v prošnjah pregledovali vzroke za odhod v tujino, smo ugotovili, da navajajo skoro vsi željo za boljšim zaslužkom, le nekateri kvalificirani strokovnjaki si želijo drugam zaradi izpopolnitve znanja v stroki. Doslej je komisija zavrnila 5 prošenj, medtem ko nove še vedno prihajajo. DANICA TODOROVSKI Za varno in zdravo delo Na področju Zasavja že drve leti uspešno deluje šola za varnost pri delu. Namenjena je predvsem neposrednim vodilnim kadrom. Delavska univerza Žalec letos že tretjič organizira šolo za zdravstveno in tehnično varstvo pri delu, ki je namenjena prpdvsem vodilnim kadrom v proizvodnji. V dveh letih obstoja te šole je uspešno končalo pouk 45 slušateljev, od tega skoraj polovica iz Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«. Kaj je privedlo podjetja do spoznanja, kako nujno je varno delo? Ogromni stroški in velika izguba delovnih dni zaradi poškodb pri delu in zunaj dela so narekovali, da je treba proizvajalci nunjo usposobiti in jih seznaniti z medicino in higieno dela, osnov- nimi načeli varnosti pri delu, organizacijo dela ter s prometno varnostjo. šolanje, ki ima sedaj že praktično in teoretično potrdilo, bo svoj program še bolj razširilo. Takšno izobraževanje zahtevajo od delovnih kolektivov in še posebej od neposrednih vodilnih oseb, naša nova in zelo zahtevna delovna zakonodaja, naša praksa in naše vsakdanje delo. Dejstvo, da je bilo v letu 1964 čez 9000 poškodb pri delu in 10.000 poškodb zunaj dela in dejstvo, da je bilo zaradi tega na področju bivšega celjskega okraja zato izgubljenih nad 1.300.000 delovnih dni, je prepričljiv dokaz, da morajo podjetja vložiti vse napore za zmanjšanje teh težkih posledic. Zdravo in varno delo je in bo čini- OB KONCU LETOŠNJEGA TEDNA OTROKA Kdo več ve, kdo bolje zna ? Skoraj pol leta po občnem zboru novomeške občinske zveze prijateljev mladine se je te dni prvič sestal plenum te organizacije. 11 društev v naši občini ne kaže posebne delovne vneme, običajno delajo le predsedniki, poklicni vzgojitelji in nekateri entuziasti. Nekatera društva že po več let niso imela nobenega sestanka niti občnega zbora. Ko stopamo ob letošnjem dnevu republike v novo obdobje jugoslovanskih pionirskih iger s temo »Kdo več ve, kdo bolje zna«?, je tudi novomeški plenum sklenil poživiti delo svojih društev. Društva in komisije naj čim- prej narede dvoletne načrte, v svoje delo pa naj vključijo čim več resničnih prijateljev mladine, ki ne gledajo na vzgojo otrok samo skozi dinar in osebne koristi. Društva prijateljev mladine so v sodelovanju z Rdečim križem obnovila številne šolske mlečne kuhinje, v katerih je zdaj že nad 80 odst. šolske mladine. Potrebna bi bila še tesnejša povezava DPM s podjetji, saj bi tako sodelovanje lahko mnogo pripomoglo k boljši skrbi za otroke. Samo majhen primer: v Novem mestu smo uredili varstveni dom s kapaciteto 120 otrok. Lani jih je prihajalo v dom še 60, le- tos pa samo še 34! Zakaj? Zaradi višjih prispevkov, ki jih mnogi starši v sedanjih pogojih niso zmožni plačati. Tu bi lahko z denarjem pomagala otrokom svojih uslužbencev in delavcev prav podjetja. - V Žužemberku, kjer so podjetja bolj pripravljena sodelovati, pa spet ni mogoče dobiti primernega prostora. Tako je občinski plenum DPM ob koncu letošnjega tedna otroka pokazal mnogo dobre volje za skrb otrok; želimo samo, da ne bi vsi ti sklepi in priporočila ostali na papirju, ampak zares pomagali otrokom, staršem in šolam! M. T RAT AR telj v gospodarski stvarnosti in ga bo moral slej ko prej vsak upoštevati. Tretja generacija je prav sedaj pričela s šolo. Predavatelji DU Žalec skušajo na najbolj praktičen in preprost način prikazati namen varnosti, osebno odgovornost pri delu, zaščitna sredstva itd. V tretji letnik so poslala vsa večja podjetja Posavja svoje slušatelje. PAVK Pereč problem: šolski prostori Kakor v mnogih krajih, tako tudi v brežiški občini predstavljajo velik problem šolski prostori v osemletki in gimnaziji, kjer so novi prostori celo eden glavnih pogojev za verifikacijo. Če bi občina hotela zadostiti potrebam, bi morala potrošiti v te namene več kot milijardo dinarjev. Tako predstavljajo razprave na sejah občinske skupščine in na plenumu Občinskega odbora SZDL pravzaprav šele začetek reševanja teh težav. Za šolo na Veliki Dolini in za gradnjo gimnazije so bila sredstva že zagotovljena, deloma s posojili, s sredstvi občine in sklada za šolstvo II. stopnje, vendar je prišlo do občutnih podražitev v gradbeništvu in zdaj je denarja spet premalo. Kljub vsemu upajo, da bodo najnujnejše le pričeli graditi, ker si občina močno prizadeva priskrbeti dodatna sredstva oziroma posojila. D. V. Razveselite znance In svojce v tujini DOLENJSKIM LISTOM! Prisiljena ali zavestna disciplina ? Govorice o »strahovladi« v novomeški Mesariji so nas spodbudile k temu sestavku. Že v uvodu je treba reči, da razgovori s posameznimi člani kolektiva niso uspeli. Tudi predsednik DS ni vedel povedati veliko. V zadnjem letu in pol je bilo v kazenskem postopku zaradi gospodarskih prestopkov kaznovanih 5 mesarjev (prisvajanje družbene imovine). Iz 69 članskega kolektiva je odšlo lani 12 ljudi; letos, ko je povprečje zaposlenih 65 ljudi, pa je zapustila kolektiv še devetorica. Razen tega je DS na zadnji seji konec avgusta sklenil ukiniti 8 delovnih mest. Že zgolj te ugotovitve silijo k razmišljanju. Precej več se je dalo zvedeti v razgovoru z direktorjem Jožetom Zalokar-jem. O samoupravljanju je povedal tole: UO sproti razpravlja o tekoči pro- nili delavcev. Lani in letos je odšlo iz Mesarije 21 ljudi. Nizki osebni dohodki lahko povzročijo marsikaj Po mišljenju tov. Zalokarja so bili glavni vzrok za odhajanje ljudi iz Mesarije nizki osebni dohodki. Koliko ljudi so sprejeli lani v zameno za odišle se ne spomni več; namesto devetorice, ki je odšla letos, pa so sprejeli samo enega v priučitev. Z novo sistematizacijo, ki jo pravkar uveljavljajo, zmanjšujejo število delovnih mest iz dosedanjih 63 na 54 ali za 9 delovnih mest. V klavnici bo odslej 12 zaposlenih (všteti so tudi šoferji), v 13 prodajalnah pa bo odslej 23 ljudi ali 7 manj kot doslej. V upravi ostane 5 ljudi kot zdaj. blematiki, vprašanja, ki niso v njegovi pristojnosti, pa predlaga v nadaljnjo obravnavo delavskemu svetu. Pobudnik zasedanj je največkrat uprava, le redkokdaj pa člani kolektiva. Gradivo za seje pripravlja računovodska služba, člani samoupravnih organov ga dobivajo dva dni pred sejo, v izjemnih primerih pa le en dan pred njo. Konec avgusta je imel delavski svet sejo. Razpravljali so o ukinitvi osmih delovnih mest. Na ponovni seji so razpravljali o isti stvari, sprejeli enake sklepe in zapisnik podpisali, čeprav so bile po prvi seji s podpisovanjem zapisnika težave. Direktor pravi, da je predsednik DS prišel pod vpliv prizadetih, ki so ga nagovorili, naj prvega zapisnika ne podpiše. Kvalifikacijski sestav je v kolektivu sorazmerno dober, saj je med 62 zaposlenimi 10 VKF, 43 KF in 9 priuče- Življenje, posvečeno Lepoti Mojster Vladimir Stoviček v svojem ateljeju v Leskovcu; pred njim plastika, ki nastaja pod rokami njegove hčerke, akadem. kiparke Vladke Stoviček ŠOLSKI VARSTVENI ODDELEK: 90 PRAZNIH STOLOV... 300 otrok osnovne šole v Novem mestu je brez nadzorstva v času odsotnosti staršev, medtem pa šolska varstvena ustanova ni izkoriščena Jesen prinaša staršem mnogo skrbi, kako nabaviti ozimnico in obleči otroke za zimo, zato verjetno ne posvečajo dovolj pozornosti varstvu otrok. Ali bodo lahko vodili in kontrolirali šolsko delo otrok sami? Mnogi pozabljajo, da pri osnovni šoli Katje Rupena že °d februarja deluje oddelek za celodnevno bivanje v šoli, ki ima svoje prostore v lepi y$j v Kettejevem drevoredu. ■Štiri lepo opremljene sončne sobe so namenjene delu, ki ga morajo učenci opraviti za šolo doma. Tu pišejo domaće naloge in ponavljajo učno snov pod vodstvom učiteljice- V teh učilnicah se obrooi ob slabem vremenu razvedrijo z branjem, igranjem družabnih iger itd. Po- »I NA OLIMPIADI OBE NEMČIJI. — Izvršni olimpijski komite je sklenil, da bodo v prihodnje na olimpiadi nastopili dve enakopravni ekipi iz Vzhodne in Zahodne Nemčije. Doslej so nemško olimpijsko moštvo sestavljali iz športnikov obeh Nemčij. Zdaj bosta torej nastopili dve ekipi. Ta odločitev je vzbudila v bonskih Političnih krogih precejšnje razburjenje, ker ga imajo za prece-dens, saj bi se lahko zgodilo, da bi tudi na političnem področju Priznali obstoj dveh Nemčij, kar Pa je v nasprotju z uradno bonsko Politiko. 9 DOVOLJENJE. — Kubanska vlada je sklenila, da smejo kubanski emigranti, ki žive v ZDA, priti na Kubo na obisk k sorodnikom. Po tem sklepu je prišla na Kubo že prva skupina IG emigrantov na obisk. 3 »LUNA 7« PRISTALA NA MESECU. — Sovjetski vesoljski laboratorij »Luna 7« je po programu Pristal na Mesecu. Poskus pa ni Povsem uspel, ker se je postaja razbila, predvidevali pa so, naj bi »mehko« pristala. leg učilnic je klubska soba s televizorjem in radijskim sprejemnikom. Oddelek za šolsko varstvo je odprt vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. ure zjutraj do 17. ure popoldne. Gojenci prejemajo v varstveni ustanovi malico, na kosilo pa hodijo v dijaško kuhinjo ali domov, kakor pač staršem najbolj ustreza. V lepo urejenih prostorih oddelka za celodnevno bivanje v šoli bi lahko našlo za vetje 120 učencev, trenutno pa jih je le 31. Prav škoda! Ko je oddelek pričel delovati, je bilo prostorov manj kot sedaj, zanimanje pa precejšnje, tako da so morali nekaj otrok celo odkloniti. V letošnjem šolskem letu so zmogljivosti večje, ni pa takega zanimanja za vpis Kaj je temu vzrok? Morda je izdatek 4000 din previsok za celodnetvno varstvo otroka? Ali se bodo starši začeli zanimati za pomoč pri učenju šele tedaj, ko bodo otroci nosili domov slabe ocene? Najbrž bo po drugi ocenjevalni konferenci zanimanje za vpis v varstveni oddelek večji, a morda bo že prepozno. V začetku šolskega leta je čas za sistematično privajanje otroka na šolsko delo in učenje. Potem, ko je otrok že pol leta brez uspeha obiskoval razred, je uspeh težko popraviti in tudi učiteljice v varstvenem oddelku ne morejo delati čudežev. Lanska anketa, ki so jo izvedli na novomeški osnovni šoli, je pokazala, da je okoli 300 učencev brez nadzorstva v času zaposlenosti staršev, zato si vodstvo osnovne šole močno prizadeva vsaj nekaj teh otrok vključiti v varstveni oddelek Težko je zagovarjati tudi prazne prostore v lepi stavbi ob tako velikem pomanjkanju stanovanj, še teže pa oo prostore obdržati morda tedaj, ko bo zanimanje za oddelek naraslo če bi se povečalo število varovancev, bi bili tudi režijski stroški ustanove nižji. Zaposleni starši naj torej resno premislijo, ali ne bi kazalo otroke poslati v varstveno ustanovo, dokler je še čas! M. K. Zmotila sva ga sredi dela v velikem, sončnem ateljeju, nekdanji graščinski stiskalnici v Leskovcu pri Krškem, kjer si je mojster Stoviček uredil življenje in delavnico. Vse-naokrog veliki in mali kipi in kipci, mavec, bron, les, pa plakete, medalje in osnutki v glini in lesu. Sama lepota plemenitih linij in oblik; kako prijetno mora biti človeku, ki živi vsak dan sredi tega, od hrupa sveta umaknjenega ustvarjanja! Mojster Stoviček naju smehljaje gleda, kako nemirno begava z očmi s stene na steno, s podstavka na vrtljivo delovno mizico in spet v omare, v katerih se bleste bornaste in slonokoščene plakete in medalje. In ko se še nisva opravičila zaradi motenja, že stojimo pred steno, polno mavčnih odtisov portretov naših znanih mož, kulturnih in političnih delavcev. — Tole je pa Grabenška mama, Marija Senica s Planin, ki je rešila Serge-ja Kraigherja med vojno. Portretiral sem jo na željo tovariša Kraigherja; tri dni zatem je umrla. Akademski kipar Vladimir Stoviček se je razgovoril. Spomin mu pohiti v leto V. Stoviček: Akademik Sovre 1941, ko so gestapovci stikali po ateljeju in opazili v glini modelarini skupino ljudi s culami. — Kaj to pomeni? Popoldne pridemo. — In res so prišli; precej zgovornosti je bilo treba, da je kipar prepričal tujce, da modelira pač to, kar vidi okoli sebe. »ča pa ne smem delati, pa naj gre v nič!« je dejal presenečenim Nemcem in vpričo njih razbil plošči, da sta se razleteli v koščke. Gestapovci so zadovoljni odšli; niso seveda vedeli, da je mojster nekaj ur pred tem zakopal v zemljo sre- V sredo, 20. oktobra, bodo ob 18. uri v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprli razstavo del Vladimirja Stovič-ka. Umetnik bo razstavil 40 plaket, 20 medalj in 3 plastike. Vljudno vabljeni na otvoritev! di ateljeja negativna odtisa obeh plošč, ki ju zdaj drži v rokah. — Izseljenci. Glejte, vse to sem videl na lastne oči in hotel ohraniti... Koliko so mi med vojno pokradli! Nenadoma se ujezi: — šele danes sem dobil plošče za plakete, ki gredo na razstavo v Novo mesto. Na vse moraš čakati, vsak ti samo obljubi! — A se v hipu umiri in ljubeznivo pokaže, kaj vse bo prihodnje dni v Dolenjski galeriji. Spet ga sprašujeva in spet hodimo od stene do stene; od delovnega podstavka, na katerem nastaja živ obraz pisatelja Juša Zgrozi se, kdor jih pozna O treh samorastnikih na Radovici smo obširneje poročali že pred letom dni z upanjem, da bodo pristojni organi otroke zaščitili. V resnici pa so 7-Ietni Ivan, 5-letna Barica in 3-letna Jožica še vedno lačni, goli in bosi. Na oknih njihovega stanova nja ni šip, na postelji gnila slama — zima pa je pred durmi! Vsi trije otroci so še vedno največ sami doma, ker mama in njen prijatelj ne utegneta zanje skrbeti. Pijača jima je ljubša! Vsej družini predstavlja 6.050 din, ld jih dobi Ivan od svojega pravega očeta za preživnino, edini redni vir dohodkov! A še od tega dobe otroci bore malo. Najprej si Rudman oskrbi pijačo in cigarete. Socialna služba občine Metlika je Ivančka medtem že dala v rejo dobri družini, a ga je oče njegovih sestra s silo vzel domov in rejniku tako zagrozil, da si ga ne upa več vzeti nazaj. Ivančka doma namreč ne morejo pogrešati. Po vasi mora beračit! Ljudje mu tudi dajo, ker vedo, da bi ga doma tepli, če bi prišel praznih rok... Ker je morala Ljudska milica že večkrat posredovati zavoljo pretepanja in izgredov Jožeta Rudma- Pet prestopnikov, ki so bili obsojeni pred sodiščem, vzbuja pomisleke o materialnem poslovanju. Zmikavtom so prišli na sled prav z izboljšanjem poslovanja, saj opravljajo mesečne inventure in sproti primerjajo stanje po prodajalnah z odvedenim izkupičkom. Tudi za prestopke so bili glavni vzrok nizki osebni dohodki. Te so zdaj popravili. Direktor je povedal tako: »Dokler smo bili v kmetijskem kombinatu, je delila plače nekakšna komisija, osebni dohodki pa so bili takrat mizerni. Ko smo se pripojili h KZ Novo mesto, se stanje ni izboljšalo. To je bil glavni vzrok teženj po osamosvojitvi. Od 1.1.1905 poslujemo kot samostojno podjetje, osebne dohodke pa sni'' povečali za 40 ođst.« 'o reformi so povečali OD za 20 odst., še prej pa uskladili razlike med enakimi delovnimi mesti, tako da so na vseh uveljavili najvišjo postavko Delavcem se je OD po reformi povečal za najmanj 9.000 na mesec, uslužbencem pa največ (konkretno direktorju) za 7.000 din. Povpreoek OD za 1964. Je bil 45.166 din, sedaj pa je 59.800 din. Samoupravljanje mora ustvariti kolektiv sam Na neposredno - vprašan je, kaj meni h govoricam o »strahovladi« v Mesariji, je tov. Zalokar odvrnil: »Brez .močne roke' do zdaj res ni šlo, zdaj pa so ostali v kolektivu dobri ljudje, s katerimi se bo dalo delati. Bolj bomo lahko razvili samoupravljanje in se o vsem kar ljudi zanima več pogovarjali.« Odgovori in pojasnila so sicer izčrpni, nekoliko vprašanj pa se kljub temu vsiljuje. Od kod tolikšen strah pred besedo in zakaj člani kolektiva odklanjajo posamičen razgovor? Kvalifikacijski sestav je zelo dober, pobud za samoupravljanje pa kljub temu ni. Disciplina je v vsaki proizvodnji brez dvoma eden izmed osnovnih pogojev dela, toda prisiljena disciplina ne more nikdar nadomestiti zavestne. Najbrž je prav v prisiljeni disciplini v Mesariji vzrok za tolikšno nezainteresiranost kolektiva za samoupravljanje. Podatki o odpustih in o novi siste- na, ker je delomrznež in ker ne skrbi za otroke, je sodnik za prekrške občinske skupščine Metlika obsodil Rudmana na dvoletno bivanje v posebnem zavodu. Vsi so si tedaj oddahnili, misleč, da bo nevarnež odstranjen. Materi bi priskrbeli sobo in službo v Metliki, otroke pa dali v vrtec. A Rudman je napisal pritožbo, v kateri piše: »... Rudman Jože od ata Jožeta in matere Bare, oče pal v partizanih ... na to odločbo se ne strinjam ker hočem da se zaslišijo druge bolj pametne priče. S tem mojo pritožbo zaključujem in ugodno rešitev se vam toplo zahvaljujem ...« Republiški sekretariat za notranje zadeve je letos 12. julija Rudmanovi pritožbi ugodil. Nasilnež je ostal doma, otroci so mu še naprej izročeni na milost in nemilost. Začuda se tudi mati otrok, Stanka Koee-var, čez prijatelja ne pritožuje več. Nič več ne hodi miličnikom tožit, da je pretepena, ker se boji... Rudmana se boje vsi!!! Tudi vaščani. ZA KONEC TEJ ŽALOSTNI IN SRAMOTNI ZGODBI SAMO VPRAŠANJE: ALI RES NIMAMO NE SILE NE SREDSTVA, KI BI UKROTILA PIJANCA IN ZAŠČITILA OTROKE? Kozaka v plastelinu, naju povabi v sobo svoje hiše, ki stoji blizu ateljeja. Muzej v malem — vse stene so polne slik, bij in grafik, pa malih plastik in spominov, da bi človek gledal in gledal. Prinesejo nam domačega vina in pogovor spet steče. — Sam se menda ne znam ceniti... Tako nama odgovori veliki kipar in medaljer Vladimir Stoviček, ko ga prosiva za odgovor, kaj mu po 35 letih trdega dela in življenja pomeni umetnost. — Vsak lahko vidi, če sem sposoben. Po vojni sem šele zaživel, prej ne. Prej ni bilo dela, bil sem odvisen od raznih bogatašev, če so kaj naročili. Zdaj je čisto drugače ... Skromen, kot je bil vse življenje, tudi zdaj ne želi, da bi pisali o delu, ki ga je opravil v Pragi in Parizu. Bile so priložnosti za velika dela, pa so jih dobili tujci, katerim je nadarjeni kipar pomagal. Da, tu so razstave na Dunaju, v Parizu, v Holandi-ji in še kje; tu so lepa priznanja francoske državne kovnice in prijetni spomini na vztrajno delo, ki je odlikovalo mojstra vse življenje, še zdaj dela po 8 in 10 ur na dan, če Jo treba, pa tudi več. Pripoveduje nama o francoskih zlatnikih in nasvetih, ki jih je dajal svojemu takratnemu delodajalcu v Parizu. Vmes se hudomušno posmeji in spet pravi: — Tega ne pisati! Pred vojno je bil samo enkrat v Novem mestu, čeprav sta z akademikom Božidarjem Jakcem bila sošolca. Po vojni nas je pogosto obiskoval. — Vzljubil sem Novo mesto in če bi ga spoznal prej, bi zdaj živel tam... — nama pove, ko sprašujeva po vtisih o dolenjski metropoli. Vesel je samostojne razstave, ki bo prihodnje dni odprta v Dolenjski galeriji — in tega V. Stoviček: Arhitekt Plečnik veselja ne skriva. In še naju povpraša po katalogu in vabilih, ki jih mora poslati tudi v Zagreb in še drugam. Življenje, posvečeno Lepoti, štiriinpetdeset let je poteklo, kar je talentirani fant pri prof. Repiču na obrtni šoli v Ljubljani prvikrat občutil čar gline, krede in grafita ter se poskusil z dletom približati skrivnosti lesa. Petintrideset let umetniškega ustvarjanja v tihem, svetu skritem življenju, ki ni nikoli sililo v ospredje. Petintrideset let trdega življenja, neoskrunjena ljubezni do umetnosti in nenehnega izpovedovanja ljubezni do Lepote. To je življenje mojstra Vladimirja Stovička, ki ga bomo prihodnje dni pozdravili na njegovi prvi razstavi v Novem mestu. Tekst: T. GOŠNIK Foto: M. MOŠKON matizaciji niso najbolj prepričljivi in v tem grmu najbrž tiči zajec »strahovlade«. Mesariji sicer ne gre odrekati skrbi za boljšo organizacijo dela, toda: v začetku leta 1965 je štel kolektiv 65 zaposlenih. Letos je odšlo 9 ljudi, po direktorjevi izjavi pa so sprejeli v delovno -razmerje samo enega Zdaj uvajajo novo sistematizacijo, s katero zmanjšujejo število delovnih mest za 9. Na zadnji seji DS So razpravljali o ukinitvi 8 delovnih mest. Letos so torej le morali sprejeti na delo več kot samo enega? Pošteni člani kolektiva so preslišali zaradi prestopkov in zmikavtov marsikatero pikro. Zdaj so zmikavte izločili in kolektivu lahko zaželimo vse najboljše. Poudariti pa je treba: samoupravljanje je proces in zato ga ne more nihče prinesti v kolektiv na pladnju ter reči: »Izvolite! Vzemite!« Boljše samoupravljanje bo moral ustvariti v mesariji ves kolektiv, vsak posameznik pa bo moral dodati k temu svoj delež. MILOŠ JAKOPEC Knjižničarji med novomeškimi obletnicami Na posvetovanju slovenskih knjižničarjev so bili prisotni: Boris Mikoš, poslanec v zveznem kulturnoprosvet-nem zboru, Mara šlajpah, predstavnica republiškega sekretariata za kulturo, predstavniki občinske skupščine Bogo Komelj, upravnik novomeške ŠK »Mirana Jarca, med poročilom na strokovnem posvetovanju slovenskih knjižničarjev in družbeno političnega življenja ter mnogi javni delavci v novomeški občini. Upravnik študijske knjižnice Mirana Jarca Bogo Ko-melj je v svojem referatu uvodoma poudaril, da se Strokovno posvetovanje in občni zbor knjižničarskega društva vključujeta v proslavljanje 600-obletnice Novega mesta, s čimer je jubilantu med slovenskimi mesti dano tudi javno priznanje za uspeha v knjižničarstvu. Kot lahko povzamemo po referatu upravnika Komelja, ima Novo mesto na knjižničarskem področju lepe uspehe in tradicijo, saj prav v letošnjem oktobru štejemo 100 let, kar Je dobilo prvo javno knjižnico. Bogo Komelj omenja v referatu, kako je Novo mesto prišlo do tako bogatega bi-bliotečnega gradiva in kako je bilo organizirano, da je knjiga prišla do bralca. Zatrjuje, da je Novo mesto dajalo knjižničarstvu velik pomen, čeprav je štelo malo prebivalcev. Odtod tudi tolikšno število knjižnic, ohranjenih do danes: po ena študijska, ljudska in pionirska, po dve specialni in cerkveni, pet sindikalnih, sedem šolskih, devet učiteljskih in 108 strokovnih, časi so različno prizanašali knjižničarstvu, kot navaja tovariš Komelj, pa je bilo še najhuje med zadnjo vojno, ko si je sovražni osvajalec na sve kriplje prizadeval preprečiti javen pristop h knjigi in tako onemogočiti gojiti in krepiti slovensko miselnost in kulturo. Dr. Branko Berčič je posvetil misli v svojem refera- tu rasti knjižničarstva na Slovenskem v dvajsetih letih po osvoboditvi. Omenil je, da je zakon šele pred štirimi leti dodelil knjižničarski dejavnosti tisto mesto v družbi, ki mu po pravici gre. Ko je ugotavljal, da imamo v Sloveniji že 1975 knjižnic s 5,909.000 zvezki in 1251 knjižničarjev, kar je vsekakor razveseljivo, je opozoril na dejstvo, da imajo knjižnice čedalje manj obiskovalcev, kar pa ne sme mimo, ne da bi nas zaskrbelo. Društvo si po svoje prizadeva popraviti sedanje, deloma zaskrbljujoče stanje v knjižničarstvu. Zaskrbljujoče je zlasti, ker je govora o zmanjšani podpori iz sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Prav ta sklad je v preteklem obdobju rešil že marsikatero knjižnico, da je uresničila načrte in se uredila tako, kot se kulturni ustanovi spodobi. Prav tako skrbi društvo, da je kader v knjižničarski dejavnosti čimbolj usposobljen, hkrati pa podpira najnovejše izkušnje v poslovanju knjižnic. S tem namenom sta bila tudi na posvetovanju prebrana referat o abecednem imenskem katalogu in referat o decimalni klasifikaciji. Razprava po obeh je bila pestra. Na občnem zboru, ki je bil 9. oktobra, so knjižničarji po krajših poročilih o poslovanju in delu društva izvolili novo društveno vodstvo, ki mu bo v naslednji mandatni dobi še nadalje predsedoval Janez Logar. Tebi poklon, Kostanjevica! Kostanjevica ... v slavnostnem odet j u sobotnega večera. V rezkem jesenskem večeru je gorel festivalski ogenj. Pred gledališčem so se v gručah zbirali ljudje in za nestrpno radovednostjo in pričakovanjem je rahlo odsevalo na iskreno vzdušje, mrzličnost in živčnost za kulisami. Na obrazu marsikaterega gledalca je bilo z radostno skrbjo zapisano: »le kakšen bo naš« ali »le kakšna bo naša«. Nič čudnega, saj bo MIKLOVA ZALA predstava vsega mesta! Ko se je slednjič dvignil zastor, je v nas — v scenskem okviru Vlada Rijavca —zavel košček rožanske zemlje s svojimi nošami, običaji in plesi, ki jih je pripravil Marjan Kralj. Po dvorani je zavihral spontan aplavz. Porušena je bila včasih nepremostljiva pregrada na rampi. Občinstvo je zadihalo z utripom predstave. Spremljalo je Zalo od prve sreče poročnega obreda preko skopskega suženjstva in vrnitve nazaj v rodni Rož. Priznanje za posamezne slike je bilo vedno ognjevitej-še, igralci pa so bili vedno bolj sproščeni. če je bilo navdušenje predstave neponovljivo in njena tehnična plat neoporečna, je treba spregovoriti še o igralcih. Nepisani junak kostanjevi-ške Zale je prav gotovo režiser Lado Smrekar, ki je z veščo, potrpežljivo vdano in močno roko vodil ansambel, ki je štel več kot šestdeset nastopajočih. In čeprav je bilo med igralskim in govornim podajanjem nastopajočih nekaj očitnih spodrsljajev, so zbledeli spričo velike enovi-tosti in poštene predanosti predstavi. In zato naj ob tej priliki pripnemo nageljnov in rožmarina prikupni in mikavni Zali — Veri Koljaničevi igralki z izredno lepim glasom; strastni in prepričljivi Almiri, (s precejšnjo odrsko kulturo jo je upodobila Marija šketa), čustveno razgibanemu, a v mejah zadržanemu, Davorinu-Ladka Kukca; mlademu in staremu Se-rajniku — Stanka Jordana in Ivana Mlakarja, ki sta v svoji igri našla pravi odblesk starega kmetstva; pohlepnemu Tresoglavu, v maski in f;guri imenitnemu Jožetu Jan-koviču in vsem ostalim igralcem. Najlepši cvet pa je namenjen materi Miklovki. ki jo je upodobila Rozika Jankov ič. P. S.: Ob tej priložnosti sta Dolenjski kulturni festival in Prosvetno društvo »Lojze Ko-šak« kot uvodni akord predstavi izdala tudi Gledališki list z zanimivostmi o Mi-klovi Zali in pregledom sporedov vseh dosedanjih prireditev Dolenjskega kulturnega festivala. Pestro branje in likovno izbrana oprema bosta prijeten dokaz več o tej zagnani domačijski predstavi. -abv- Hmn trn Cejlonu Tako je naslovila svoj »potopis za otroke« Nada Kraigher. Na nekaj več kot 130 straneh je osvetlila življenje, navade in naravo na Cejlonu tako živo, preprosto in do-umljivo, da lahko dobi otrok zaokroženo predstavo o otoku v Indijskem oceanu, ne da bi si moral pomagati z domišljijo. To pa je bil tudi namen pisateljice. Znala je povedati preprosto, kakor mati zanimivo povestico svojemu otroku. Jože Ciuha je knjigo prikupno ilustriral. »Nino na Cejlonu« je izdala te dni Mladinska knjiga. Kostanjevičani in okoličani so v soboto zvečer v nabito polni dvorani prosvetnega doma znova in znova pozdravljali svojo gledališko družino, ki jim je' dala MIKLOVO ZALO — ljudsko igro v najbolj žlahtnem pomenu besede (Foto: Dolenjski list) Jubilej Josipa Vidmarja Danes se napolnjuje sedemdeseto leto življenja predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti in enemu najvidnejših predstavnikov kulturne tvornosti na Slovenskem, Josijru Vidmarju. Rojen je bil 14. oktobra 1895 v Ljubljani. Tu je končal pet razredov osnovne šole, klasično gimnazijo in leta 1914 opravil zrelostni izpit. Tik pred prvo svetovno vojno se je vpisal na visoko tehniško šolo v Pragi. Ko je bil v prvem semestru, so ga mobilizirali. Vojni vrtinec ga je potegnil v rusko ujetništvo, kjer je bil do novembra 1918. Ko se je vrnil, je opustil namero, da bi nadaljeval študij tehničnih ved. Vpisal se je na filozofijo in končal študij leta 1929 z diplomskim izpitom na ljubljanski univerzi. Vidmarja je zgodaj začela zanimati literatura in se je že v študentovskih letih ukvarjal z literarno zgodovino, literarno kritiko in eseji-stiko, razen tega pa je začel prevajati. Svoja dognanja s teh področij je redno objavljal in postal sodelavec v vseh vidnih slovenskih revijah. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena publikacija »Trije labodi«, ustanovil pa je tudi in skoraj sam pisal »Kritiko«, ki je izhajala od 1925 do 1927. Leta 1932 je izšla njegova knjiga »Kulturni problemi slovenstva«, s katero je povzročil »krizo« pri »Ljubljanskem zvonu«, in bil med ustanovitelji nove revije »Sodobnost«. V ta čas spada tudi začetek njegovega posega v ljubljansko Narodno gledališče, kjer je bil dra-matur do leta 1941. Tedaj ga že najdemo med ustanovitelji Osvobodilne fronte in v njenem izvršnem odboru. Junija 1942 je odšel v partizane, naslednje leto pa so ga izvolili za predsednika IO OF. Po vojni je bil Vidmar več let predsednik Doma narodov v zvezni ljudski skupščini, predsednik prezidija LS LRS ter republiški in zvezni poslanec. Hkrati je opravljal službo rednega profesorja za teorijo drame na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost. Več let je bil na predsedniških mestih v Nacionalnem komiteju za mir, Zvezi jugoslovanskih književnikov in član umetniške komisije letnih dubrovniških iger. Predsednik SAZU je Vidmar že od leta 1952, razen tega pa je dopisni član JAZU, SrAZU ter Romunske akademije znanosti in umetnosti v Bukarešti. Za svoje delo je bil Josip Vidmar odlikovan z najvišjimi jugoslovanskimi priznanji in večkrat nagrajen: za kritiko, prevajalstvo in življenjsko delo. Jubilant še ni odložil peresa. Z neverjetno mladostno vitalnostjo se giblje v mnogih krogih, kjer je govora o perečih vprašanjih. Najbolj jedki in kritični pa so nedvomno njegovi zapisi o kulturnem vprašanju, zlasti kritiki, do katere je Vidmar izbrusil odnos do kristalne čistosti. Pomaranče iz Maroka V knjigi, ki je izšla v zbirki Žepna knjiga Zenit pri Mladinski knjigi v prevodu Aleksandra Skaze in Uče Zlobec, nas že znani pisatelj Vasilij Aksjonov popelje v življenjski svet mladih na severu sovjetskega Daljnjega vzhoda, kjer nastajajo nove naselbine s prebivalstvom novega tipa. Pomaranče iz Maroka so simbol tiste sproščenosti, o kateri sanjarijo na severu z njegovim mrazom in sivo vsakdanjostjo. Več sonca, več toplote — to je klic novega življenja, ki je upodobljeno v knjigi. omoč šolstvu - najučinkovitejša investicija Prejšnji teden smo poročali o poteku 7. seje novomeške občinske skupščine, ki je bila namenjena predvsem perečim vprašanjem v šolstvu. Medobčinski zavod za prosvetno in pedagoško službo je za sejo pripravil daljše, zelo pregledno in tehtno poročilo, uvodne misli k temu gradivu pa je prebrala dosedanja direktorica zavoda prof. Ema Muser. Zaradi izrednega pomena vprašanj, ki jih na tem področju prav zdaj rešujejo v vseh naših občinah, objavljamo uvodne misli prof. Muserjeve v celoti. Dejala je: Tovarišice in tovariši odborniki! Dovolite, da svoja izvajanja o vzgoji in izobraževanju začnem z besedami tov. Vide Tomšičeve na plenumu Glavnega odbora SZDL 26. oktobra 1964, ki je razpravljal o šolstvu in komuni: »Gre torej za to, da ne le tehnokratsko priznamo druž- bene službe kot njen sestavni del splošnega napredka, ampak da njihovo rast, razvoj povežemo z aktivno vlogo človeka samega, in sicer tako z neposrednim proizvajalcem v gospodarstvu kot posebej z vlogo samega delavca v družbenih službah in končno z vlogo obeh in vseh ljudi, ki te službe v podjet- ju, občini in republiki uporabljajo. Pri tem velja takoj opozoriti še na nepravilno gledanje, Id nas pri urejanju materialne osnove in samoupravljanja v teh službah stalno ovira. Ko namreč ugotavljamo razliko med produktivno in »neproduktivno« sfero se nam prilika pojmovanje, kot da gre za resnično »neproduktivno« dejavnost, ki da naj živi od subjektivne dobre ali slabe volje tistih, ki so edino produktivni. 2e meščanski ekonomisti so ugotovili izreden pomen posameznih dejavnosti — posebno znanosti in šolstva — za produkcijo samo, ker vse bolj postaja pogoj za nadaljnjo rast gospodarstva. Toda v socialistični družbi ugotavljamo še druge strani problema. Izhajajoč od človeka, 'njegove vsestransko razvite osebnosti, od človeka — proizvajalca in nosilca vsega napredka in strmeč k novim družbenim odnosom: družbene službe potemtakem ne pomenijo le skrbi za boljšo fizično in psihično kondicijo proizvajalca; ne pomenijo samo tudi resničnega priznanja novega položaja enakopravnih svobodnih delavcev; ne pomenijo le priznanja dejstva, da naj družba omogoča ekonomsko aktivnost in vsestransko uveljavljanje ženske v družbi, ne da bi bila pri tem prizadeta skrb za vzgojo in nego otrok; ampak gre pri tem predvsem za vrednotenje samega dela ljudi v družbenih službah kot tistih, ki tako rekoč soustvarjajo produkt za trg, ker je njihovo delo sestavni del celotnega družbenega dela. V pogojih družbene lastnine proizvajalnih sredstev in sredstev dela je namreč proces družbenega dela načelno enoten proces — od neposrednega produktivnega dela do znanstvenega in kulturnega ustvarjanja.« Tako je bilo poudarjeno na tem plenumu. Sodim, da bi bilo prav, da si te misli osvojimo in da ostanejo trajno prisotne v naši zavesti, ker le tako pojmovana vloga in mesto vzgoje in izobraževanja v naši socialistični družbi moreta biti izhodišče za širino in globino prizadevanj vseh družbenih či-niteljev za razvoj in napredek vzgoje in izobraževanja. Ko v vseh delovnih orga- nizacijah, v krajevnih, občinskih in republiških forumih, v vseh družbenih organizacijah razpravljamo o načinih in poteh aktivnega vključevanja v gospodarsko reformo, potem moremo in moramo v tem sklopu šolstvo obravnavati z vidika smotrov gospodarske reforme, doseganja večje produktivnosti in racionalnejše organizacije dela, ki pa sta vse bolj odvisna od kvalifikacijske strukture in nivoja splošne kulturne in tehnične izobrazbe strokovnih kadrov in slehernega proizvajalca v delovnih organizacijah. Ameriški ekonomist Edvard Denison je na osnovi proučevanj ameriških izkušenj v zadnjih petdesetih letih prišel do sklepa, da se je produktivnost individualnega dela v 50 letih povečala za 46,3 odstotka in to zahvaljujoč vzgoii in izobraževanju. (Nadaljevanje prihodnjič) predmete sodelavci delavske univerze. Pouk je organiziran za obe delovni izmeni, in sicer vsak drugi teden v popoldanskem času. Kdor pa se za izobraževanje ni odločil, bo sam kriv, če bo moral prej ali slej iz tovarne. Delovna inšpekcija bo opravljala kontrolo! Podjetje bo za-zaradi tega prisiljeno ob prvem zmanjšanju delovne sile odpustiti predvsem nekvalificirane ljudi, ne glede na njihove razmere doma. »Kakor želite: v tečaj ali iz službe!« Velika izobraževalna akcija v črnomaljski lesni industriji ZORA — 170 nekvalificiranih delavk in delavcev mora v tečaj aH pa bodo ob službo. V vseh Zorinih obratih so imeli pred nedavnim sestanke, na katerih so obravnavali določilo novega zakona, po katerem podjetja pri strojih ne smejo zaposlovati nekvalificirane delovne sile. V ZORI pa imajo 170 nekvalificiranih ljudi, med temi so 4 nepismeni in več pol-pismenih. Ni druge rešitve, so dejali, vsi nekvalificirani morajo v tečaj, da si pridobe vsaj polkvalifikaci-jo! Z domačo delavsko univerzo so skupno pripravili učni program in 8. oktobra se je pouk že začel. Med delavci sprva ni bilo posebnega razumevanja za izobraževanje. Vsak je dobil v podpis prijavo za tečaj, vendar so zbrali le 4/5 podpisov. Stari delavci, zaposleni v podjetju že 10, 15 ali tudi 25 let, so se šolanju protivili, češ da jim je dolgoletna praksa dala več kot bi jim katerokoli spričevalo. Pri praktičnem pouku jim predavatelj najbrž res ne bi dosti novega povedal, pač pa jim manjka teore tičnega znanja. Da bi bil volk sit in koza cela, so se odločili za srednjo pot: tudi dolgoletni delavci bodo šli na tečaj, samo da bo zanje prirejen v skrajšani obliki. Med tečajniki je tudi precej žena in mater. Prav nič jim ni bilo všeč, ko so izvedele, da bodo morale v popoldanskem času hoditi v šolo, namesto da bi šle domov k otrokom. Konec koncev pa so se le odločile za šolanje. Tečaj obsega 160 učnih ur, odvija pa se v prostorih družbene prehrane Podjetja BEG RAD. Strokovne predmete pou-J^jejo domači predavatelji, strokovnjaki iz Zore, medtem ko uče preostale Trgatev se bo začela 15. oktobra Grozdje, ki je bilo do pred nedavnim še zelo kislo, je začelo v sončnem vremenu zadnjih dni v starotrških vinogradih lepo zoreti. Trgatev se bo, kot je videti, začela nekje po 15. oktobru- Kmetovalci pridno izrabljajo lepe sončne dneve za košnjo in spravilo otave, ki je ostala nepokošena zaradi slabega vremena. Krompir so ljudje že skoraj pospravili, pridelek pa je srednje dober. K. M. Semič se poteguje za črpalko Obrtni servis Semič je vložil prošnjo za načelno gradbeno dovoljenje za postavitev bencinske črpalke. Glede lokacije so bile predlagane tri variante: pri obrtnem servisu, nasproti tehtnice in nasproti gasilskega doma. Strokovnjaki podjetja Petrol so vse tri možnosti proučili in izjavili, da bi bilo najprimernejše novo črpalko postaviti poleg obrtnega servisa. Računajo namreč, da bo tam tudi mala mehanična delavnica. Če bo šlo po sreči, bo črpalka že v začetku prihodnjega leta pričela obratovati. F. D. V črtiemlfu cesiefše meso Domače podjetje Mesa- Srija je 7 oktobra znižalo cene govedini in telet:ni. Goveje meso I. vrste, ki je veljalo doslej 1300 din, je za 100 din cenejše, medlem ko je govedina II. vrste znižana za 40 din pri kilogramu. Teletino I. so prodajali po 140.) din, zdaj stane 1200 d n, teletina II. pa velja 940 din namesto tisočaka. Za svinino je povpraševanja nekoliko več, zato so cene ostale neizpre-menjene — 1400 oziroma 1000 din kg, prav tako bo tudi bravina še v prihodnje po 1000 din kilogram. Zakaj se je podražila opeka? Na željo naših bralcev z Vinice smo zaprosili direktorja kanižarske opekarne Antona Dvojmoča za pojasnilo, zakaj se je opeka v zadnjem času tako podražila. Tovariš Dvojmoč nam je" povedal: — Ker se je od lani premog podražil za okoli 100 odstotkov, narasle so cene električni energiji in delovni sili, smo že pred reformo ugotovili, da prodajamo v Sloveniji najcenejšo opeko in da naše cene niso ekonomske. Zaradi tega smo že pred meseci vložili na pristojni organ prošjo za zvišanje cen, šele pred kratkim pa smo dobili odobritev. Zdaj prodajamo votlake po 140,80 din, zidake po 42,24 din, Za 26 din so se podražili votlaki in za 8 din zidaki, k temu pa je treba prišteti še prometni davek. Kljub zvišanju cen pa smo še najcenejši proizvajalci opeke v naši republiki. Primerjava, da je kmet pred vojno za par volov dobil največ 10.000 kosov opeke in da danes dobi 15.000 ali 16.000 kosov, nam pove, da kupci niso na slabšem kot so bili včasih. To namreč radi poudarjajo, ne da bi preračunali, kako je v resnici. — Zakaj ne delate tudi strešne opeke, saj je zanjo menda največ zanimanja? — O proizvodnji cementnih strešnikov že razmišljamo. Problem je v tem, da leži Bela krajina na kamenju, medtem ko peska primanjkuje. Takoj ko bomo odkrili primeren peskokop in ko bomo uredili vse priprave za novo proizvodnjo, bomo začeli cementne strešnike izdelovati. Kaže, da bodo vse priprave v nekaj mesecih končane. Naš kolektiv je za izdelovanje cementne strešne opeke zelo zainteresiran, saj bi z razširjeno proizvodnjo hkrati rešili tudi problem odpuščanja delovne sile čez zimo. ČRNOMALJSKI DROBIR ■ PRED KRATKIM je v Črnomlju 52 voznikov opravljalo šoferske izpite za amaterje in po-kliicne voznike motornih vozil. Komisija pa je le 19 kandidatom izdala potrdilo o opravljenem izpitu, medtem ko bodo morali vsi drugi svoje znanje še izpopolniti in se ponovno priglasiti k izpitu. B O POMANJKANJU DENARJA tarnajo sicer po vseh šolah, vendar ni več nobena tajnost, da so si v Starem trgu nekateri zaračunali nadure tudi med šolskimi počitnicami, ko sploh ni bilo pouka. Pa pravijo, da nI rezerv! B ZANIMIV JE PODATEK, da je strojni park pri Kmetijski zadrugi Črnomelj v osmih mesecih poslovanja v letošnjem letu povzročil okoli 14 milijonov dinarjev izgube, čemu si torej kmetje želijo strojev? čim več jih je, tem večje so izgube — ali pa le gospodarstvo nekaterih slabo? B ZADNJE ČASE, ko je vse dražje in se mnogi boje celo za službe, se v Črnomlju vedno bolj govori o tem, da imajo nekateri tovariši dobro plačano službo, pa še lep honorarček za izredno delo. Zakaj ne bi zaslužil kdo drug, bolj potreben in prav tako sposoben? B NA ŠPORTNEM IGRISČO pri šoli se navadno zvečer zbere kakih 5 fantov, ki ob glasnem govorjenju in preklinjanju zbijajo žogo vse do 21.30 ure. Prebivalce okoliških hiš ta hrup moti, razen tega pa je vprašanje, če ss izplača zavoljo posameznikov žgati 6 velikih žarnic, ki osvetljujejo prostor!? NOVICE 'ČRNOMALJSKE no okoli 22 žensk J stfr0^ od 20 do 50 let. £0 J*,p02vonil na vratih llSo#* stanovanja, mu je "dpr1.'Policistka Paula Dan-vrati pa je stala Sen^rt&ica Angela Mag- gy- £0* Oznani obiskovalec olc&J' svoje namere, ga je i,aul»* spretnim prijemom W«f vr^a na tla, Angela J^Ei19 rezala. Tako se i K°T. lQv na čudaka, ki t ^ v eni največjih lon<^ četrti ozračje £0 J Ganela prijeli, so V&U' Napadene ženske, da *v garajo. Vse so ga ta-f:ni t*Poznale, čeprav trdi, Solzen. PCth moda ni za Ličanke tTaw°da ni za afriške žeoSJt*«0 so vsaj sklenile oh1?;'« bodo kazale ko-lena,. «ovarjati se bodo mCS% di nespodobnega AVTOMATSKO TELEFONSKO CENTRALO dobi v kratkem Šentjernej. V nekaj dneh bodo opravljena vsa zunanja dela, prav tako že preurejajo prostore, kjer bo centrala. Ta bo kar lepa pridobitev za kraj. Vprašanji kanalizacije in vodovoda sta še nadalje zaviti v temo. Sprožijo ju na vseh zborih volivcev, zadovoljivega odgovora pa ni, ker ni denarja. — Na sliki: uslužbenci PTT iz Novega inesta polagajo kabel za ATC. (Foto: POLDE MIKLIC) Ne tarnajte, de iz vaše občine ni dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POML^ * VIHARNA POMLAD 161. — V jarku onkraj ceste je ležal mitraljezec; pod njima je z brzostrelko v rokah stal nemški oficir in opazoval nasprotno pobočje, šofer in drugi oficir pa sta se motala okrog avtomobila. »Lepa kaša,« je šepnil Noč, »če bi poskusila nazaj v hrib, nama bo mitraljezec veselo zasolil pot! Samo tega naj se bojijo, da bom izgubil potrpljenje in udaril po njih — tepci, pa ne mehaniki!« 162. — In res je predrzni kurir izgubil potrpljenje. Prijel je za bombo in jo potežkal v roki. Rudiju je dal pištolo. »Ko bom vrgel bombo, streljaj kolikor naglo moreš, pa če kaj zadeneš ali ne.« Rudiju je zlezlo srce od razburjenja v vrat in mu divje utripalo. Noč je s pogledom premeril razdaljo do mitraljezca v jarku, potem pa je potegnil bombo, se na pol dvignil in jo vrgel čez cesto. 163. — Bomba, ki jo je vrgel Noč, je eksplodirala tik za hrbtom nemškega mitraljezca, ki se je brez glasu zavalil v jarek. Oficir z brzostrelko se je bliskovito obrnil, toda v tistem trenutku je Noč že imel v rokah svojo zbrojevko in ga je s prvim rafalom podrl. Druga dva Nemca sta pustila avtomobil in naglo stekla za ovinek, da ju niti krogle iz kurirjeve brzostrelke niso mogle dohiteti 164- l^jstaa sta se do avta in ga v naglici pregle- iS1' sVo"° z dokumenti» ki je bila v njem, je Noč s PHm n.abrbtnik. Nemškemu oficirju je odpasal paael^Pra° ga dal RudiJu» si £a je ponosno *r* c Prti ? ~mu ^e DiI mn°£o preširok. Potem je tiV Sedaznika vzel polno ročko bencina, polil uS£S^ >n,eze> motor in gume avtomobila, ostali beitf' *bj na tla p0denj. SMEH STOLETIJ španski filozof Miguel de Unamuno je imel osem otrok. Imel bi jih pa samo sedem, če bi se izpolnila želja zadnjega otroka. Ta dečko — očetov ljubljenček — je lepega dne, ko ga je oče ošteval, ogorčeno vzkliknil: »če bi bil vedel, da se bom moral pokoriti odraslim, ne bi nikoli privolil v svoje rojstvo!« Na te besede je filozof zadovoljno izjavil: »To je najlepši krik individualizma, ki sem ga kdaj slišal.« Ko je španski pisatelj in pesnik Blasco Iba-fiez obiskal manjšo gimnazijo, mu je profesor predstavil najbolj nadarjene fante in ga poprosil, naj bi jim zastavil nekaj vprašanj. »Kdo so bili največji pesniki na svetu?« je vprašal umetnik najbližjega dečka. »Homer, Vergil, Dante in vi, samo da nisem dobro razumel vašega imena,« je v svetem spoštovanju izjavil mali . Holandskemu dirigentu Mengelbergu, ki je vsako napako v orkestru občutil kot telesno bolečino, se je na nekem koncertu zgodilo, da je trobentač pri zadnjem stavku Beethovnove »Eroice« zamudil svoj vložek. Po izvedenem delu se je vnelo navdušeno ploskanje, ki je veljalo tudi orkestru. Godbeniki so začeli vstajati s sedežev in se priklanjati, ko je Mengelberg z roko pokazal na nesrečnega trobentača in zavpil skozi hrušč množice: »Vi pa kar lepo obsedite!« Znan kirurg je obiskal atelje švicarskega slikarja Bocklina. Nekatere slike so vzbudile njegovo pozornost, a že po nekaj trenutkih je vzkliknil: »Dragi Bocklin, ta bitja tukaj nimajo nobene anatomske eksistenčne možnosti!« »Dragi profesor,« se je nasmehnil Bocklin, »te slike bodo živele dalj časa kot vi!« Mdigref-%fl 1 — Do zdaj ni bilo preveč zamotano. Vernoux je namrščil obrvi, ker je v Maigretovem glasu začutil posmeh. Pravzaprav je mogoče, da je mož strahopetec. Ljudem ne gleda v oči. Na varnem pod debelimi stekli očal samo bežno pogleduje, potem pa se zastrmi na katerokoli mesto v prostoru. — Saj priznate, da se na vso moč trudi, da bi ga ne prijeli? — Tako je videti. — Kljub temu pa v enem in istem tednu napade troje oseb in v vseh treh primerih se mu dejanje posreči. — Točno. — V vseh treh primerih bi lahko udaril od zadaj in bi tako bilo manj možnosti, da bi žrtev začela vpiti. Maigret je nepremično strmel vanj. — Ker tudi norec nič ne naredi brez razloga, sklepam, da morilec čuti potrebo, posmehovati se usodi ali posmehovati se tistim, ki jih napada. Nekatera bitja se po sili hočejo uveljaviti, če ne drugače s hudodelstvom ali celo vrsto hudodelstev. Včasih zato, da sami sebi dokažejo svojo moč ali pomembnost ali pogum. Drugi so prepričani, da se morajo maščevati svojim bližnjim. — Tale je do zdaj napadal samo šibke ljudi. Robert tfcs de Courcon je bil triinštiride-/) setleten starec. Vdova Gibo-" nova je bila hroma in Go-billard je bil v trenutku, ko je bil napaden, na smrt pijan. Takrat je spregovoril sodnik, še zmerom z brado v roki, očitno sam s seboj zadovoljen. — Tudi na to sem pomislil. To je morebiti znamenje, morebiti naključje. Najti skušam vrsto logike, ki vodi dejanja tega neznanca. Ko jo bomo odkrili, ga bomo imeli kmalu. Rekel je »ga bomo imeli«, kot da je samo ob sebi razumljivo, da pri preiskavi sodeluje, in Chabot mu ni ugovarjal. — Ste bili včeraj zvečer zdoma zaradi tega? — je povprašal komisar. Alain Vernoux se je zdrznil, na rahlo zardel. — Deloma. Res sem bil na poti k prijatelju, vendar vam priznam, da že tri dni letam po ulicah, kolikokrat le morem, in proučujem obnašanje mimo gredočih ljudi. Mesto ni veliko. Možno je, da morilec ne živi skrit doma. Kot vsi morebiti hodi po pločnikih, ga tu in tam v kavar-nicah popije kozarček. — Mislite, da bi ga spoznali, če bi ga srečali? — To je možno. — Mislim, da nam Alain še utegne biti dragocen, — je nekoliko v zadregi zamr-mral Chaton. — Kar nama je danes povedal, se mi zdi zelo pametno. Doktor je vstal in v tistem trenutku se je na hodniku zaslišal šum, nekdo je potrkal na vrata, skoznja je pomolil glavo inšpektor Chabiron. — Niste sami? — je rekel in pri tem ni pogledal Mai-greta, temveč Alaina Vernou-xa, čigar pričuj očn ost mu očitno ni bila všeč. — Kaj pa je, inšpektor? — S seboj imam nekoga, ki bi ga bilo po moje dobro zaslišati. Doktor se je oglasil: — Jaz odhajam. Nihče ga ni zadržal. Ko je odhajal, je Chabiron nekam bridko rekel Maigretu: — Torej kaže, da se z zadevo le ukvarjate, načelnik? — Tako pravi časopis. — Morebiti preiskava ne bo dolgotrajna. Lahko bi se zgodilo, da bo končana v nekaj minutah. Lahko pripeljem svojo pričo, gospod sodnik? Potem se je obrnil v polmrak na hodniku: — Le vstopite! Nič se ne bojte. Neki glas ga je zavTnil: — Nič se ne bojim. Vstopil je majhen, suh mo- žiček, oblečen v svetlomodro obleko, z bledim obrazom, živahnih oči. Chabiron ga je predstavil: — Emil Chalus, učitelj na deški šoli. Usedi se, Chalus. Chabiron je bil eden od tistih policistov, ki tikajo brez razločka krivce in priče v prepričanju, da jim to zbuja spoštovanje. — To noč, — je pojasnil, — sem začel izpraševati prebivalce ulice, v kateri je bil ubit Gobillard. Morebiti boste rekli, da je to pač poklicno pravilo... Ozrl se je k Maigretu, kot da bi bil komisar osebni nasprotnik poklicnih pravil. — ... Vendar se včasih zgodi, da so ta pravila kar koristna. Ulica ni dolga. Davi sem jo navsezgodaj še naprej zelo natanko preiskoval. Emil Chalus stanuje trideset metrov stran od kraja, kjer je bilo storjeno hudodelstvo, v drugem nadstropju hiše, katere pritličje in prvo nadstropje zavzemajo pisarne. Pripoveduj, Chalus. Ta je samo čakal na to, da bo lahko spregovoril, čeprav mu sodnik očitno ni bil prav nič všeč. Obrnil se je proti Maigretu. — Slišal sem na pločniku nekakšen hrup, kot da bi kdo cepetal. — Ob kolikih? — Malo po deseti zvečer. — Potem? — Slišal sem korake, ki so se oddaljili. — V kateri smeri? :: «DOCXXKXXXXXX>«XXXXX»XXXXX^ K OOOOOOCX.KJOOOOOOOO Sicer pa sem si premislila, pravzaprav bolj potrebujem torbico! — Pojdi mi že izpred oči! Igraj se tam zunaj z živalieami! XXX»OOC>JOCOOaJC<^^ DROBNE IZ KOČEVJA ■ KO OBČUDUJEŠ BUJNO rast vodnega rastlinstva v Rinži, se nehote spomniS na prirodopis-ne ure v šoli, kjer so nam profe sorji razlagali, da spada v ribji rod krapov tudi požrešni »beli amur«, ki se hrani samo z vodnimi rastlinami in živi v sibirski reki Amur. Doseže veliko težo, hrani pa se celo z grobimi vodnimi rastlinami, npr. s trstiko in z rogozom. Da pridobi 1 kg teže, mora pomlatiti kar 30 kg zelenja! Zaradi take koristne lastnosti uporabljajo te ribe za čiščenje krapišč, vodnih kanalov in drugih voda, ki jih onečejajo vodne rastline. V tedniku TV 15 je pisalo, da so tudi pri nas pričeli preizkušati tak način očiščevanja voda. Tem ribam naše hidrološke !n klimatske prilike ustrezajo. Ta ko bi nam morda »beli amur« lahko pomagal čistiti Rinžo, saj 200 takih rib pospravi vse rastline na hektaru vodne površine. Razen tega ima riba okusno meso in doseže tudi 20 kg teže. 2al pa ne vemo, če prenese ta koristna riba tudi gnojnico, ki le prevečkrat priteče v Rinžo . . . ■ V AVLI SKSKOVEGA DOMA je razgrnjen urbanistični načrt mesta. Občani si bodo lahko podrobno pogledali načrte, saj bodo razstavljeni do 3. novembra. Namen razstave je, da bi dali ob čanl k načrtom svoje pripombe, predloge in mišljenja. Za sedaj b: bilo poročanje o tem še pre- liko dobiti in še to je zelo drago glede na kakovost. Tako zahtevajo za krompir že 100 lin, za jabolka 150 din, četudi jih ob:raš sam Zelja in repe sploh ni, pa tudi z drvmi so težave. Nujna bi bila intervencija trgovine, sicer bodo družine ostale brez ozimnice. Celo gostinska podjetja in menze imajo s tem težave. ■ V SOBOTO IN PONEDELJEK je bila v domu telesne kulture regrutacija. Res je bilo lepo videti mladeniče, ki so prišli trezni in disciplinirani k naboru. Vse je minilo brez vpitja in razgrajanja, za kar gre vsa pohvala predvsem mladincem in vodstvu komisije. Tokrat je nabor vzorno potekel, kar v prejšnjih letih ni bilo v navadi. H V TEDNU OTROKA je bilo v kočevski občini več pionirskih posvetovanj, konferenc, občnih zborov prijateljev mladine ter slav nostna seja občinske zveze prijateljev mladine. V tem tednu je zavod za zaposlovanje delavcev organiziral tudi razstavo o poklicih ■jVode spet ni bilo. V petek m soboto je bilo Kočevje spet brez pitne vode. Ni treba posebej poudarjati, da zaradi tega gospodinje ne morejo kuhati, se umivati, na straniščih je smrad, pojavlja pa se še več drugih nadlog. V zadnjem času je Kočev- Za kočevske rudarje ni oddiha S svojo marljivostjo podirajo jugoslovanske rekorde v storilnosti premogovnikov Rudarji v mestu ob Rinži se lahko ponašajo, da so po marljivosti in storilnosti daleč pred vsemi jugoslovanskimi premogovniki. Posamezniki nakopljejo tudi po 11 ton premoga v enem »šihiu«, kar je skoraj za 2 toni nad povprečjem v rudniku! Od lani nakopljejo v Kočevju za 30 odstotkov več premoga, splošno rudniško storitev pa so povečali za 6,8 odstotka. V prvih osmih mesecih tega leta so nakopali nad 125.000 ton premoga in dosegli plan za to obdobje. Avgust je bil s 17.300 tonami najuspešnejši mesec, saj so proizvodni plan tega časa presegli kar za 9,4 odstotka. Na ugoden avgustovski rezultat (nič slabši ni v septembru!) so vplivali predvsem boljši odkopni pogoji v jami. Delavci so začeli manj- krat izostajati z dela, plavi so zlagoma izginjali, pa tudi izostankov zaradi bolezni je bilo čedalje manj. Začeb: so zmanjševati režijske stroške in opuščati obrat, ki je pogodbeno delal s podjetjem ITAS. V naslednjih mesecih bodo poslali na jamska dela še nekaj delavcev iz zunanjih rudniških obratov. Ko bo vse to opravljeno, bodo znatno bolje izkoristili tudi zmogljivosti, kakor povedo, celo z več kot 90 odstotki. Zagotovo pa bodo plan letne proizvodnje, ki znaša 189.000 ton, presegli. Rudarje sproti obveščajo o gibanju storilnosti kolektiva in posameznikov ter o vsem, kar mora vedeti proizvajalec in upravljalec. Nagrajevanje po delu je primerno in znaša povprečni mesečni zaslužek že 72.900 dinarjev. Prav gotovo je to temeljno gibalo za storilnost, ki pri kočevskih rudarjih ne pozna meja. Rudarji tako rekoč tekmujejo med seboj, kdo bo več nakopal in zaslužil. Ob ugodnih tržnih razmerah se uresničujejo vsa njihova hotenja, vse naloge. Premogovnik nameravajo v prihodnje primerno dodatno opremiti in tako omogočiti, da bodo rudarji lažje čimveč naredili. E9 H 1 H 0 B 0 0 H Tole je dolinica pod Žcljnami pri Kočevju v mračnem zimskem dopoldnevu. Prekinjena črta kaže, kje bi moral stati jez bistrilnika, puščica pa požiralnik Željnskih jam. Minilo je deset mesecev in najbrž jih bo še deset (medtem bo zapadel tudi nov sneg), preden se bo umazanija Rudniškega potoka, ki tu izginja v Roško podzemlje, ustavila v bistrilniku. (Foto: M. Moškou) uranjeno, dokler ne bodo prav vse pripombe zbrane. O tem, kaj mislijo občani k nadaljnjemu razvoju mesta, bomo še poročali. ■ GOSPODINJSTVA IMAJO pre cejšnje težave z nabavo ozimnice. Ponudbe so tako malenkostne, da je res prava sreča, če kje kaj iz-takneš! Tržnica Je prazna; v njej prevladuje samo kič raznih kipov iz mavca, ozimnice pa razen nekaj paprike ni nikjer. Ljudje ku pujejo v okolici, a tudi tu ni ve- je vse pogosteje brez vode, saj še ni dolgo, ko smo jo zaman čakali nad teden dni. 2alostno je, da je z oskrbo vode vedno slabše, čeprav vlagamo za izboljšavo vodovoda občutna sredstva. D Za ozimnico krompir po 70 dinarjev: Naročila zbira do 16. oktobra trgovina Sadje-zelenjava. Najmanjša količina, ki Jo lahko naročite, 'je 30 kg. Cena krompirja je pri Trgoprometu trenutno 96 din. Obkolpje dobčfo kruh Pretekli teden so vasi na slovenski strani Kolpe dobile pekarijo. V Petrini jo je odprl zasebni pek Martin Pre-ložnik. Zadovoljiva oskrba vasi ob Kolpi s kruhom je bila že blizu dve leti nerešljiv problem za občinsko skupščino v Kočevju. Vasi so dotlej dobivale kruh s hrvatske strani Kolpe pod skrajno težkimi in nehigienskimi pogoji. Tako je na primer v Vas — Faro vozil neki domačin kruh iz Broda na Kolpi (4 km) kar v samokolnici! Ta primitiven prevoz pa je bil tudi zelo drag, saj so ljudje na njegov račun prosto-volju o(samo da so kruh dobili!) plačevali za kilogram kruha tudi do 30 in več dinarjev, kot je bila njegova cena. Sedaj je cena kruha v Petrini taka kot v Kočevju. V druge vasi kot Osilnico, Vas- Črn! petek za šoferske kandidate Pretekli petek Je bil najbolj črn dan za šoferske kandidate v Kočevju. Izpit je prišlo delat 30 kandidatov in vsi so padli. 2e pri teoriji jih Je padlo 28, preostala dva, ki sta bila teoretičnega izpita oproščena, pa sta padla pri praktični vožnji. To je bil hkrati tudi prvi primer, da so vsi kandidati pri izpitu padli. Faro, Banjo Loko, Nova sela itd. namerava pek kruh voziti. Občinska skupščina je peku odobrila, da lahko kruh, ki ga vozi naprodaj izven Petrine, prodaja 5 din pri kilogramu dražje. Najboljši voznik je bil Krevs Preteklo nedeljo je organiziralo Avto-moto društvo na Kidričevi cesti v Kočevju ocenjevalno in spretnostno vožnjo za avtomobj-liste in motoriste. Namen tekmovanja je bil: preizkusiti znanje tekmovalcev o pravilni vožnji. Tekmovanja se je udeležilo 25 avtomobilistov (4 so med tekmovanjem odstopili) in 21 motori-ristov (odstopilo jih je 7). Ko je komisija zbrala točke spretno-stne in ocenjevalne vožnje. Je ugotovila, da je pri avtomobili-stih zmagal Anton Krevs, 2. Tone Adamič, 3. Jože Dekleva (lanski zmagovalec); pri motoristih pa je bil najboljši Boris Leskošek, 2. Valter Der-žek, 3. Franc Brus. Najboljši iz vsake skupine je dobil ročno uro, pokal v trajno last in diplomo; plasirani do vključno 7. mesta so dobili denarne nagrade in diplome; do desetega mesta pa diplome. Anton Krevs, ki Je dosegel najboljši rezultat dneva (le 154 negativnih točk od preko 3500 možnih), je prejel še prehodni pokal občinske skupščine Kočevje V posameznih skupinah tekmovanja sta bila najboljša: pri oeen-ski vožnji Valter Meržek, pri spretnosti vožnji pa Jože Lo"ko. Najzanimivejši del spret-nostne vožnje pri motoristih je bil, ko je moral tekmovalec odgrizniti med vožnjo hrenovko, ki je visela nad tekmovalno progo; pri avtomobilistih pa. ko je moral šofer med vožnjo z ene mize pobrati kozarec vode, med vožnjo vodo izpiti in kozarec spet postaviti na mizo, ki je bila od prve oddaljena kakšnih 5 metrov. Gori, gori! je film, ki ga predvaja oziroma ga bo predvajala občinska gasilska zveza Kočevje po vaseh, kjer so sedeži gasilskih društev. Predvajanje .je združeno s predavanjem člana občinske gasilske zveze o varstvu pred požari in nesrečami v gospodinjstvu, gospodarstvu in prometu, o ravnanju z elektriko in vnetljivimi tekočinami itd. Gasilska zveza bo kmalu dobila še nekatere nove filme, ki jih bo tudi predvajala v vaseh, kjer so sedeži gasilskih društev. P Stavbo na Ljubljanski cesti v Kočevju, kjer je bila do preselitve v novi zdravstveni dom glavna ambulanta, so začeli preurejati v vzgojno varstveno ustanovo. V preurejenih prostorih bo organizirano varstvo za dojenčke ter predšolske in šolske otroke. Posebnost vrtca oziroma vzgojno varstvene ustanove bo, da bo to prva ustanova, v kateri bo organizirano varstvo dojenčkov v dveh skupinah (do enega leta starosti in od enega do dveh let starosti); da bodo šolarji imeli na razpolago več manjših sob in bo torej možna njihova vzgoja po skupinah (šolskih razredih) ter da bo imela ustanova tudi svojo kuhinjo. Preureditev bo veljala okoli 2.5 milijona dinarjev. Del sredstev bo prispevala občinska skupščina, za 750.000 din pa je zavod zaprosil sklad za socialno varstvo pri izvršnem svetu SRS Pričakovati je, da bo nova varstvena ustanova začela delati čez kakih 10 dni. Do takrat je potrebno predvsem opremiti še sobo za dojenčke in sobo za šolarje. V novo ustanovo se bodo preselili tudi otroci iz varstvene ustanove »Čebelica« in iz dojenčkovega oddelka. V Dolenji vasi pri Ribnici so se znašli Vsaka leto se je v Dolenji vasi brez težav dobil lep krompir po kar zmerni ceni. Ko pa sem se pred tednom dni tam ustavila, so lju-^dje zmajevali z glavami, da :: »kromniria ni« Seveda, pravkar izkopani krompir, dobra letina in polne shrambe govore drugače. Zaman tuhtaš in sprašuješ, zakaj ne prodajo krompirja, če ti to ne gre v glavo in če imaš smolo, da se ustaviš pri dveh sestrah, te celo gro- Ribniški upokojenci na izletu 19. septembra smo ribniški upokojenci priredili že tradicionalni vsakoletni izlet. 2e zgodaj zjutraj smo prišli na Brnik, kjer smo opazovali pristajanje caravelle, nato smo preko Kranja ln Tržiča dospeli na Ljubelj. V lepi ljubeljski soteski Je začelo deževati, nato nas je slabo vreme spremljalo ves preostal! del poti skozi Drago, Begunje, Radovljico, Skof-jo Loko do gostilne pri Mihovcu. I Ob harmoniki ln dobri postrežbi I pa smo pozabili na vreme in taji ko prav lepo zaključil! izlet. I Prijeten izlet ln »irna vožnja s I SAPOVTM avtobusom, ki ga je vozil odličen šofer Martin, nam bo za vselej ostala v spominu. M. P. Cesta na Grmado je spet slaba IZa proslavo 20-letnice osvoboditve in ob odkritju spominskega ^ obeležja na Zukovem Je bila ce-i sta iz Ortneka skozi Velike Polja-I ne lepo popravljena in urejena, jj Od tedaj so nanjo pozabili, zato S bo kmalu spet taka, kot je bila Ipred proslavo. — To cesto bi moral vzdrževati stalen cestar, v zimskem času pa bi Jo morali plužitl tako kot plužijo ceste v Gregorijl, ker ta pot veže posamezne vasi in Je tudi precejšnjega turističnega pomena. M. P. bo naženeta: »Kaj me briga, kje ga imajo! Pri nas ga ni! Dobite ga tam, kjer ste ga prej« in že srepo gledata proti vratom. Da so njune neprijazne besede hujše kot brca, se razume Po takem obnašanju pa je moja radovednost, kaj mislijo s krompirjem, še večja. Končno mi starejša mamka le pojasni: »Veste, tako odganjajo vse kupce, ker čakajo novega leta, da ga bodo potem prodali po 1 dinar kilogram. Seveda, za novi dinar!« Kdor pa le vztraja in prosi, naj krompir prodajo, se ga kdo »usmili« in mu proda krompir po 100 din kilogram. V tem primeru da kmet kupcu vedeti, da mu je naredil le uslugo, ker se za naše dinarje zdaj tako ne izplača prodajati. Pa recite, če se niso kmetje znašli! Prav lahko pa se zgodi, da bodo prihodnje leto krompir prodajali le še za dolarje, če se kupci ne bodo obrnili drugam, njim pa bodo ostale polne shrambe! J. K. Most v Dolenji vasi Popravilo mostu, ki vodi iz Pri gorice v Dolenjo vas, je bilo že večkrat predmet razprave. Mimo tega problema niso mogli odborniki tudi na zadnji občinski seji. Most bo treba vsekakor popraviti in to čimprej, saj je važna prometna zveza med Prigori-oo in Dolenjo vasjo. -r Skrb za telesno in duševno prizadete S pomočjo družbenih sredstev se v raznih zavodih vzgaja za razne poklice 10 telesno in duševno prizadetih otrok iz ribniške občine. Med njimi je 6 fantov in 4 dekleta. Trije fantje so gluhi, 2 sta telesna invalida, 1 je slep, 4 otroci pa so duševno prizadeti, -r 68 žena in deklet je 9. oktobra uspešno zaključilo tečaj za krojenje in šivanje, ki ga je v Sodražici priredila Tovarna šivalnih strojev Bagat v sodelovanju z Delavsko univerzo Ribnica. Tečajnice so ob pomoči učiteljice Mire Kovačičeve pridobile osnovno znanje za krojenje in šivanje. Ob koncu tečaja so podelili diplome, v nedeljo 10. oktobra pa so tečajnico priredile v zadružnem domu razstavo svojih izdelkov. Podobnih tečajev si v Sodražici in okolici še želimo. Na sliki: tečajnice iz Sodražice (foto: Drago Mohar, Ribnica). lovi prostori za vrtee VEČ ODVETNIKOV ALI ZAVOD ZA PRAVNO POMOČ? Pravica naj bo vsem dostopna Skupščina občine Brežice se je odločila za prvi predlog - Zavoda za pravno pcmoč si za sedaj še ne more privoščiti, čeprav bi bila taka oblika popolnejša Komisija, ki je na zahtevo občinske skupščine v Brežicah proučevala različne možnosti za nuđenje pravne pomoči občanom, je pripravila za minulo občinsko sejo več predlogov. Ugotovila je, da je potreba po pravni pomoči največja na področju socialnega zavarovanja, delovnih razmerij in socialnega skrbstva. Občani se trenutno poslužujejo privatnih odvetniških pisarn, sodišča in občinske uprave. Privatna odvetnika sta v občini samo dva. Z delom sta preobremenjena, ker delata za celotno posavsko območje. Komisija meni, da bi bilo možno organizirati pravno pomoč najbolj učinkovito kot advokaturo. To je lahko več privatnih odvetniških pisarn ali pa zavod za pravno pomoč. Za oboje so potrebni strokovnjaki, ki jih trenutno v občini ni dovolj. V primeru, da bi se odločili za ustanovitev samostojnega zavoda, bi morala bodisi skupščina bodisi družbeno politične organizacije ali društva zagotoviti potrebna finančna sredstva za kritje stroškov socialno ogroženim občanom. Največkrat so prav ti pomoči najbolj potrebni. Nuđenja pravne pomoči pa nikakor ne bi mogli prenesti samo na sodišče in občinsko upravo, ker leta ni popolna. Sodišče daje nasvete predvsem s področja sodne pristojnosti, uprava skupščine pa prav tako ne posega na širša pravna področja. Po mnenju komisije ostajajo v sedanjih razmerah brez pravne pomoči predvsem tisti občani, ki nimajo denarja, da bi lahko plačali strokovno sposobnega zastopnika. O predlogih je 30. septembra razpravljala skupščina. Večina odbornikov je bila bolj naklonjena ustanovitvi zavoda, spričo pomanjkanja finančnih sredstev pa je prevladalo mnenje, da je ob sedanjih pogojih najprimernejša rešitev s tretjim zasebnim odvetnikom. Ta rešitev tseveda ne zagotavlja brezplačne pravne pomoči revnejšim občanom. Z ustanovitvijo zavoda bi se taki vrzeli lahko izognili, žal pa si občina za sedaj te oblike ne more privoščiti. Iz tega lahko sklepamo, da bodo sodišča in organi občinske uprave tudi v prihodnje imeli precej opravka z dajanjem pravnih nasvetov. Nova oddala Radia Brežice Misel o samostojni radijski oddaji brežiške mladine se je pred kratkim uresničila. Ker smo doslej na več sestankih le »udarjali« po mladih, mnogokrat tudi utemeljeno, je Vlado Deržič, dosedanji predsednik občinskega odbora SZDL predlagal mladini, naj skuša pripraviti mladinske oddaje v oviru programa lokalne radijske postaje Brežice. Pretekli četrtek je stekla prva polurna mladinska oddaja. Iz uvodnih besed mlade napovedovalke povzemamo naslednje: »Spoznali bomo delo aktivistov, komiteja in njegovih komisij ter delo celotne mladinske organizacije v občini. Izvedeli boste za uspehe in neuspehe mladih, za prizadevnost posameznih tovarišev; govorili bomo o napotkih, priporočilih in nasvetih ter posredovali mnenja vseh in vsakogar, ki bo kaj povedal. Izvedli bomo kratke izobraževalne tečaje, govorili o raznih problemih in vprašanjih, ki so za mlade pomembni, poskrbeli bomo za boljše obveščanje aktivov o vsem tekočem delu . . .« To je le del obširnega programa, ki so si ga izbrali mladi v svoji oddaji. Prepričani smo, da bo njihov program, dopolnjen s prispevki o delu tabornikov, počitniške zveze, mladih planincev itd. kmalu prerasel okvir štirinajstdnevnega polurnega sporeda. Ze v oddaji smo razen obširnih uvodnih besed slišali še prispevek s konference aktiva v tovarni pohištva, napotila za mladinske letne konference, nekaj obvestil in magnetofonski zapis razgovora z dijaki brežiške gimnazije. Ti so v odkritih, žal anonimnih besedah pokazati na mnoge vzroke mrtvila brežiških gimnazijcev. Njihove besede dajo misliti in ne bi smele ostati brez koristi. Lahko trdimo, da je prva mladinska oddaja, povezana z glasbenimi vložki uspela ln da lahko zatrdno upamo na še večje uspehe. Brezplačno zdravljenje zob za-aofoviieno le siromašneišim V brežiški občini so bili doslej upravičeni do brezplačnih /Nravstvenih storitev vsi tisti občani, pri katerih letni davek od imetja ni presegel 500 dinarjev na družinskega člana. Ker pa v četrtem okolišu nimajo več te- meljnega davka, je skupščina na zadnji seji spremenila odlok o olajševah samoplačnikom. Na tem območju imajo pravico do olajšav družine z manj kot 15.000 katastrskega dohodka na člana- Brezplačno zdravljenje zob je odslej zagotovljeno le si-romasnejšim kmečkim otrokom, tistim, katerih starši imajo manj kot 100.000 dinarjev katastrskega dohodka. Za to spremembo se je skupščina odločila zaradi varčevanja. Janez Volčanšek, novi predsednik SZDL v Brežicah Z« novega predsednika občinskega odbora SZDL v Brežicah je bil izvoljen Janez Volčanšek, ki je opravljal do sedaj dolžnosti direktorja Zaveda za kulturo v Brežicah. Dosedanji predsednik Vlado Deržič je odšel v Ljubljano na študij. Lepo vedenje dobov-skih šolarjev Učenci dobovske osemletke, ki se vozijo v šolo iz Po-dvinj, Kapel, Vrhja, 2upe-levca in drugih krajev s posebnim avtobusom, so res disciplinirani. Šofer Štefan Pin'crič jih je poučil, da morajo počakati, da najprej izstopijo potniki, nato smejo vstopiti oni. In res njegova navodila upoštevajo, tako da ni nobenega prerivanja, kakršnega lahko opazimo na drugih avtobusih, s katerimi se vozijo šolarji. Slovo od Aniona Ritka -Zvoneta Minulo nedeljo so se prebivalci Pisec in okolice lepo poslovili od znanega borca Antona Rička-Zvoneta, ki se je v bližini doma smrtno ponesrečil, čeravno ni bil domačin, se je med narodnoosvobodilno borbo tako navezal na Pišece, da je tu tudi osla'. Na domu so je od pokojnega poslovil Jože Sumrak, na pokopališču pa njegov sabor cc Lojze Vučajnk. Lep pogreb s Številno udeležbo va-ščanov dokazuje, da so ljudje cenili prvoborca in da je bil med občani zelo priljubljen. NOVO V BREŽICAH ■ Kunec oktobra bodo dobile Brežice prvo samopostrežno trgovino. Odprlo jo bo trgovsko podjetje KRKA v preurejeni poslovalnici štev. 9. Ce bo šlo vse po sreči, bo otvoritev SAMOPOSTREŽNE že na dan občinskega praznika. Prezidave so v glavnem končane, na vrsti pa so obrtniška dela, ki jih je kar precej. B V nedeljo in v ponedeljek se je zvrstilo v brežiškem kinu 2075 obiskovalcev. Na sporedu je bil ameriški barvni film »Hatari«, ki prikazuje lov na divje živali v Afriki. Najbolj navdušeno je film sprejela mladina. Med gledalci je bilo kar 1050 šolarjev. B Turistična poslovalnica podjetja SAP bo v kratkem podaljšala delovni čas. Odprta bo tudi popoldne, ker se je pokazalo, da bi morala biti ljudem na uslugo vsaj do 16. ali 18. ure. Obiska ima precej in ljudje se obračajo nanjo predvsem zaradi posredovanja potnih dovoljenj. B Občinski odbor Rdečega križa, ki je organiziral krvodajalsko akcijo minuli četrtek, ni zadovoljen z odzivom krvodajalcev. Vse Brežičane, ki so pripravljeni darovati kri, a so bili ti-ti dan zadržani, vabi na krvodajalsko akcijo na Bizeljskem. Ekipa ljubljanskega transfuzijskega zavoda bo prišla tja 19. novembra. Za prostovoljce iz Brežic bo urejen avtobusni prevoz do zdravstvene postaje na Bizeljskem. B V sobotnem vrvežu so na živiskem trgu prodali nad 200 pri-ščancev s pitališča v Mokricah. Ceno so znižali od 850 na 800 din kilogram. Na trgu so prodajali tudi kostanj po 200 din kg. Tokrat so bile naprodaj še gobe, ki jim je cena to jesen poskočila na 1000 din kg. Novo ceno imajo tudi jajčka, za katera so v soboto zahtevale prodajalke 70 din. Izbira po-vrtnine je bila velika, le da je ta vsak teden za nekaj dinarjev dražja. 0 5. oktobra je bilo v Brežicah posvetovanje med predstavniki podjetja SAP in predstavniki občinske skupščine o nadaljnjem delu Turist-ičnega urada Brežice. Pogovorili SO se o dejavnosti tega urada, ki ima zdaj 2 uslužbenca, verjetno pa bodo morali zaposliti še administrativno moč. Menili so, da bj se moral tajnik občinske turistične zveze bolj zavzeti za turistični urad, ki ima obsežno in zanimivo delovno področje, samo bolje bi ga morali usmerjati. ■ Bližajoča se kulturno prosvetna sezona je poživila tudi delo godbe na pihala, ki bo slej ko prej morala postati del nižje gUisbene šole v mestu. Pod vodstvom novega kapelnika Kazimir-ja Jelaniča iz Zagreba se 18 godbenikov vsak teden dviucrat sestaja v sindikalnih prostorih podjetja »Vino«. Trenutno vadijo program za občinski praznik. Zasedba je bolj šibka, a upajo, da se bo sedanjim godbenikom pridružilo kmalu več novih moči. Fantje, ki imajo vesolje do te vrste glasbenega udejstvovanja, se lahko prijavijo v glasbeni šoli ali pa na vajah vsako sredo in petek po 19 uri. B Pod vodstvom Franca Baškoviča je v Brežicah pričel delati tudi oktet. 2e dolgo so ga Bre-žičani pogrešali, a zaradi najrazličnejših teživ okteta doslej niso spravili skupaj. Sedaj pripravljajo program za nastop ob 10. letnici ustanovitve Svobode »Bratov Milavcev« v Brezini. Če bo za pevsko udejstvovanje še več zanimanja, nameravajo svoje vrste razširili v moški zbor. Cerklje : Leskovec 18:19 (12:18) V tretjem kolu Zasavske rokometne lige so Leskovčani gostovali v Cerkljah. Domačini so v prvem delu igre dosegli 12 golov, predvsem na račun nezanesljivega vratarja Leskovčanov. Prvi polčas se je končal 12:8. Po odmoru so domačini razliko še povečali, v 40. minuti pa je prišlo do preobrata. V 56. minuti so gostje rezultat izenačili in dah nato še zmagoviti gol (Vidmar). Gole so dosegli: za Leskovec: Gane 7, Mlakar I. 4, Vidmar 4, Cesar 2, Arh 1, 2ni-daršič 1; za Cerklje: Vintar 6, Jarkovič 5, Horžen 2. Jurečič 2, Furlan, Dragonja in Mazinjan pa po 1. Sodil je z napakami, ki na končni izid niso vplivale, sodnik Kranjc iz Hrastnika. Peter Lipovi. Temna lisa, ki jo vidite na sredi Save nasproti tovarne celuloze in papirja v Krškem je ponton, ki stoji natančno tam, kjer se ho čez Savo spenjal novi krški most. Ponton so uporabljali za sondiranje dna v rečni strugi, kjer bodo stali stebri mostu. Ko je Sava pred nedavnim spet močno narasla, se je ponton potopil. Z eno žično vrvjo je pripet k desnemu bregu, pritrjen pa je na še eno žično vrv, ki je razpeta z brega na breg. Ko je Sava začela naraščati, je bil ponton prav pod žično vrvjo, ki se razpenja z brega na breg in se zategadelj ni mogel dvigati hkrati z gladino vode. Sava ga je zalila, nakar je potonil. (Foto: T.Gošnik) 80 delegatov za občinsko konferenco SZDL Sektorski posveti vodstev krajevnih organizacij SZDL v krški občini so bili doslej v Krškem in na Senovem. Na obeh posvetih so ugotovili, da bo najboljše, če bodo delovne konference krajevnih organizacij SZDL v novembru, ko ne bo več kmečkih del. Na teh konferencah bodo izvolili 80 delegatov, ki bodo skupaj s 27 člani plenuma predstavljali občinsko konferenco SZDL. Na občinskem vodstvu SZDL razmišljajo o tem, da bi novi plenum štel 19 ali največ 21 članov Opustili bodo novoletne in druge čestitke Novoletne čestitke in tiste za razne praznike (na primer za občinski praznik in za 1. maj) so se zadnja leta zelo razpasle. Ko so na občinskem vodstvu SZDL v Krškem razpravljali o tem, so ugotovili, da jih velja čestitka za vsak izmed omenjenih praznikov od 10 do' 15 tisoč din. To je precejšen izdatek, vrhu vsega pa čestitk, ki za praznične dni prihajajo skorajda v kupih, nihče ne bere. Zatorej so sklenili, da v bodoče čestitk ne bodo več pošiljali. Sredstva, ki so jih doslej porabljali zanje, bodo namenili ob takšnih praznikih zvezi gluhonemih, zvezi slepih, Rdečemu križu in drugim humanim organizacijam MIKL0V0 ZALO bodo igrali v Kostanjevici v soboto ob 19.30 in v nedeljo ob 15. uri. V nedeljo dopoldne bo ob 9. uri še posebna predstava za šolarje. PRIDITE! Integracija PAPIRKONFEKCIJE in Valvasorjeve tiskarne? Zaradi govoric, da bo začela tovarna celuloze in papirja v Krškem sama izdelovati ciklostil papir v malih formatih, išče Papirkonfekcija nove proizvode. Najbrž ne bodo odločili za izdelavo škatel iz valovite lepenke boljših vrst. S stroji, ki jih imajo, bi lahko izdelovali manjše škatle, za večje pa potrebujejo nove stroje. V zvezi s tem se bodo morali prav tako odločiti za gradnjo novega skladišča. Za izdelavo oplemenitene embalaže, kakršno uporabljata tekstilna konfekcija in trikotaža, bi potrebovali tudi tiskarske stroje. Vsled tega razmišljajo o integraciji z Valvasorjevo tiskarno. Bruto proizvod združenih podjetij bi se povečal za 20 do 30 odstotkov. Krško pozimi brez telovadnice? Vse krške šole uporabljajo — tako kot TVD Partizan — za telesno kulturo telovadnico v Krškem, kjer so bile nekoč kinopredstave. Upravo TVD Partizan resno skrbi, Lovci: v dveh letih 15.000 dolarjev! Lovska zveza v Krškem združuje 23 lovskih družin iz občin Sevnica, Brežice in Krško. Lani je v lovskem turizmu sodelovalo 18 lovskih družin, ki so ustvarile 381 lovskih dni, vsak pa velja 5 dolarjev. Lani so tujci odstrelili 18 kosov srnjadi, 1 divjo svinjo, 1043 fazanov, 597 zajcev in 222 kosov drobne perjadi. Za odstrel in za meso so spodnjeposavski lovci stržili 9751 dolarjev. Letošnja sezona je nekoliko slabša, ker je veliko deževalo. Dozdaj so ustvarili 138 lovskih dni in okoli 4000 dolarjev. Spodnjeposavske lovce velja pohvaliti, saj so družbi pridobili 15.000 dolarjev. Pomoč in sodelovanje Ekipa papirničarjev — strokovnjakov iz Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem je odpotovala na enomesečno delo v tovarno papirja v Sremsko Mitrovico. V tej tovarni, ki je bila zgrajena leta 1964, imajo vedno težave v tehnološkem postopku v proizvodnji in delo ne teče po predvidevanjih. Nekateri iz krške ekipe so že sodelovali pri montaži papirnega stroja v Sremski Mitro-vici. Upajo, da bodo s strokovnim znanjem, ki so ga pridobili pri dolgoletnem delu lahko pomagali pri odstranjevanju napak v Sremski Mitrovici. Ce gre za kakšne večje tehnične napake strojev, bo zadeva težja. Predvidevajo, da bo ekipa krških papirničarjev v Sremski Mi-trovici približno mesec dni. Pavk kako organizirati pozimi normalno vadbo mladine, ker ni sredstev za nakup kurjave. Dogovorjeno je bilo, da bodo šole prispevale nekaj sredstev za vzdrževanje in uporabo prostorov. Zadeva še sedaj ni urejena, TVD Partizan pa nima denarja, če uprava Partizana in vodstva šol ne bodo rešili tega vprašanja, bo krška mladina čez zimo brez primernih prostorov za telovadbo. Pavk Zakaj ni bilo vode? Prebivalci Krškega so prejšnji teden zaman obračali vodovodne pipe. Ostali so brez vode, ker so na Drnovem pri Krškem, kjer je črpališče, montirali novo črpalko. Razumljivo je sicer, da je treba stroje popravljati, vendar pa prizadeti menijo, da bi jih moraln Komunalna uprava o svoji nameri obvestiti, da bi bili na to pripravljeni. V kolikor je sedanji način obveščanja predrag, bi lahko obvestili meščane preko radia in dnevnega časopisja. Tako so navajeni delati drugje. Krškemu se obeta avtobusna postaja Občinska skupščina Krško namerava skupaj s prizadetimi avtoprevozniškimi podjetji za potniški promet postati investitor avtobusne postaje. Zaenkrat je za novo postajo izdelana le groba skica. Tudi lokacija še dokončno ni izbrana, vendar vse kaže, da bodo postajo uredili na prostoru med upravnim poslopjem Agrokombinata in bencinsko črpalko. Koliko sredstev bo potrebnih za novo postajo, v kateri bi bili poleg prodajalne vozovnic tudi prostori za manjše gostišče, še ni znano. V prvi stopnji bi uredili samo postajni prostor za avtobuse, ki bo morda gotov še letos. Viktor Hiti - Peter Pretekli teden smo pokopali znanega partizanskega borca Viktorja Hitija-Petra, ki je 20 let po osvoboditvi omahnil v grob kot žrtev bolezni, dobljene v času NOB. Pokojnik je bil rojen 21. julija 1924 na Volčjem pri Cerknici na Notranjskem. Ob začetku vstaje je delal v Cerknici kot mesar. Ze prvega avgusta 1941 je bi sprejet v SKOJ in je delal v znani cerkniški skojevski skupini. 17. marca 1943 mu je prišel okupator na sled in ga je aretiral. Pred sodiščem je bil Peter obsojen na 5 let strogega zapora, katerega je preživljal v zaporih na Primorskem. Aprila 1944 je Nemcem, ki so zapornike vodili na delo, pobegnil pri Sevnici in se zatekel v Kozjanski odred. Tam je bil na TV stanici nad Ložcami do oktobra 1944, nato pa je od- šel v oficirsko šolo IV. operativne cone. Po osvoboditvi je pokojni Peter služboval najprej na vojnem odseku okraja Krško, 1952. pa je odšel na gozdarsko poslovno zvezo v Sevnico. Zadnja štiri leta je bil upokojen. Zavrat-na bolezen, ki si jo je nakopal v partizanih, kamor je prišel izmučen od zaporov, ga je pahnila v prerani grob. Pokojnega Viktorja Hitija-Petra bomo partizanski soborci kot vedrega in neustrašnega partizana ohranili v trajnem spominu. Težave na krožnici šolskega leta Šolsko leto 1965/66 je tudi v trebanjski občini premerilo prve tedne in že tone v globoko jesen. V razredih je utišal začetni živžav. Skrbi lezejo v glavo učencem in učiteljem. Prvi bi se radi kar največ naučili, drugi jim poskušajo to omogočiti na najbolj dojemljv način. Večni krog znanja se je zasukal in se bo vrtel do junija. Hkrati z njim se je začel vrteti tudi večni krog težav v šolstvu. V šolskih zbornicah, kjer kujejo učne načrte, sestavljajo urnike in se pripravljajo na pouk, nemalokrat steče pogovor o tem, kako poučevati pri tem, kar imajo. če bi prisluhnili pogovoru, bi kaj hitro zvedeli, da učni pogoji v trebanjski občini niso postlani z rožicami, niso niti zadovoljivi, čeprav se izboljšujejo iz leta v leto Tako tudi je, naj imamo v mislih prostore, opremo učilnic, učila, zasedbo delovnih mest, učiteljska stanovanja ali sredstva za šolstvo. Marsičesa še manjka, marsikaj je še samo na pol poti, tako tudi šolska reforma, ki je v občini naredila pet popolnih in trinajst podružničnih šol. V 94 oddelkih trinajstih šol v trebanjski občini je to leto vpisanih 2708 učencev. Najštevilnejši so nižji razredi, v katerih je petina več učencev kot v višjih letnikih. Učiteljev imajo vse šole 91, ugotovili pa so, da je to premalo in več učnih mest (zlasti za predmetni pouk) ni zasedenih. Pomanjkanje učnega kadra, sredstev in prostorov je z vsem ostalim, kar še ni urejeno, znatno zavrlo izvajanje šolske reforme. Ker niso urejeni prevozi učencev iz višjih letnikov podružnični šol v popolne osnovne šole, se je nagrmadilo kar petnajst kombiniranih oddelkov, ki jih imajo ponekod celo po več. Nedopustne, pa spričo slabih pogojev nujne, so kombinacije oddelkov z učenci od petega do osmega razreda. Tak pouk imajo v Knežji vasi, Do-brniču, šentlovrencu in na Selih šumberku. Na Jelševcu, kjer obiskuje pouk od prvega do četrtega razreda 76 učencev, so združili razrede v dva kombinirana oddelka. Učitelju (šola ima samo enega učitelje!) so tako omogočili, da »lahko« vestno opravlja svoje prosvetiteljsko poslanstvo. Primeri, da morajo učitelji opravljati v eni osebi učiteljske, upraviteljske, administrativne, vzgojiteljske in kdo ve kakšne še posle, zlasti na podeželju, v bolj odročnih krajih, niso redki. Učitelji, ki jim učni načrt predpisuje kakovost pouka, si pomagajo kakor vedo in znajo. Na dlani je, da pouk trpi in da učenci iz odročnih šol ne dobijo ena- kega znanja kot tisti v šo- bo to urejeno, pa tudi na lah občinskih centrov. Refor- zadnji seji občinske skupšči- ma je torej za zdaj šole iz- ne, ko so precej časa posve- enačila le organizacijsko, ne tili razmeram v šolstvu, ni- pa še v drugih ozirih. Kdaj so znali odgovoriti. nii'iui in m b a« m umatm e« « sb e s b b im p ki r£> »Odmor imamo,« so rekli učenci petega razreda osnovne šole na Mirni pred dnevi, ko so sončno dopoldne izkoristili za igre na šolskem dvorišču. Mirenska šola je postala premajhna in pretesna, česar ne ublaži niti pouk v več izmenah. Občani, učitelji in učenci želijo imeti novo šolo. Obljub je bilo že nič koliko, šele letošnja napoved, da bodo novo šolo začeli graditi prihodnje leto, je malce pomirila Mirenčane. »Zakaj ne, vse se povečuje, le šolo da bi imeli isto?« odgovore, če so vprašani, naj povedo, kaj jih najbolj žuli. (Foto: I. Zoran) Družbene službe pod drobnogledom Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov občinske skupščine in družbeno političnih organizacij, je nedavno obiskala v trebanjski občini nekatere delovne organizacije iz vrste družbenih služb. Med drugim se je mudila v šolah, zdravstvenih ustanovah in veterinarski -postaja. Zanimala se je predvsem za poslovanje, izvajanje programov, sredstva in kadre, ki to omogočajo, za notranje rezerve, za oblike nagrajevanja po delovnih uspehih, notranje predpise '1 delo samoupravnih organov. Komisija bo pri-pravila analizo, o kateri bo razpravljala občinska skupščina na eni svojih prvih sej. Komisija se je posebej zanimala za stanje v šolstvu. Ugotovila je, da je malo šol v občini z urejenimi razmerami. Razen pomanjkanja prostorov in učiteljskega kadra je finančno vprašanje šol precej pereče, četudi si družba prizadeva dati šolam kar največ more. Spričo vsega tega trpi pouk, ker so ponekod prisiljeni krčiti učne programe in črtati iz njih tehnične predmete ter telovadbo. Grenka trgovinica bo kmalu urejena Lekarno v Mokronogu bo temeljito preuredilo grosupeljsko gradbeno podjetje. Dela že gredo h koncu in bodo lahko grenko trgovinico kmalu odprli. Boljši delovni prostori lekarne bodo pomembna pridobitev ne samo za Mokronog, temveč za vse kraje, ki so nanj vezani. TREBANJSKE IVERI B SODNIK ZA PREKRŠKE se je preselil te dni v prostore občinske stavbe. Tja, kjer je bil prej, se bodo vselile družbene organizacije. Tako bo stavba, v kateri je bil do lani zdravstveni dom, samo za družbeno politične organizacije. ■ MED VLAKARJI, ki se vsak dan odpeljejo proti Novemu mestu, je tudi nekaj deset dijakov in dijakinj, novomeških srednješolcev. Pretežno obiskujejo pouk dopoldne. Zdaj, v jeseni se nekateri že zanimajo za stanovanja v Novem mestu. Dan je krajši, učenja čedalje več, na vlaku izgubljenega časa pa ne more nihče nadoknaditi. Kdor se je kot dijak vozil z vlakom, ve, kakšni napori so to. ■ VEČJE ZALOGE premoga na železniški postaji skominajo marsikaterega potnika in ga opominjajo, da se je treba čimprej oskrbeti s kurivom. Premoga prodajo v Trebnjem vsako leto več. ■ CIRKUŠKO STRELIŠČE pri domu kulture že nekaj časa privablja mladež in ji nudi razvedrilo. Vendar lastniki niso najbolj zadovoljni z obiski, kar je treba razumeti, šola je prva, zabava pa druga, pravijo starši učencev, ki radi smuknejo k cirkuškemu šoto rišču. MOKRONOG: zastor dvignjen po dveh letih Komedijo ali dramo? Če bi prisluhnili tradiciji, bi imela komedija boljši obisk. Pred leti je občinstvu navdušeno ploskalo Marinčevim šaljivim enodejankam. No, to je bilo, že dve leti pa v Mokronogu niso videli na odru igralcev domačega društva. Ce so se ljudem v tem času bolj priljubila resna dela? Odločili se bodo te dni: ali bodo naštudirali komedijo ali dramo. Sezona se je pričela. Kar so se v mokronoškem KUD Emila Adamiča dogovorili, da bodo spet poživili gledališko dejavnost, je v dramski sekciji postalo živahno. Sklenili so, da se bodo naučili igre in pripravili predstavo, če bo šlo po sreči, še letos. Pogovarjajo se o tem in onem, kako, kolikokrat bodo igrali, ponovili predsta- ve in podobno. Ker nameravajo tokrat gostovati na podeželju, predvsem v krajih brez kakršnegakoli kulturnega razvedrila, morda pa tudi So stanovanja, so učitelji Eno ali dve stanovanji v nastajajočem bloku, stanovanje nad lekarno, eno poleg pisarne krajevnega urada, družinsko stanovanje v stavbi SLP, ki jo bodo preuredili — tako štejejo učitelji in prosvetni delavci v Mokronogu, kjer so stanovanjskemu vprašanju zlasti lani in letos posvetili vso pozornost. Ob smotrnem reševanju stanovanjskega vprašanja v Mokronogu tudi vprašanje šolskega kadra ni pereče. zunaj občine, hočejo izbrati delo, ki bo občinstvo res pritegnilo in ga razvnelo. Živahnost je opaziti, posebno pod jesen, v vseh društvenih sekcijah. Vztrajno vadita glasbeni ansambel (spoznali smo ga na letošnji medobčinski reviji kulturnih dejavnost: v Novem mestu) in pevski zbor mdrenske doline, kateremu je mokrono-ško društvo mentor in oskrbnik. Glasbeni ansambel bi radi povečali in ga usposobili za večje nastope v krajih, kjer je zahtevnejše občinstvo, pa menda ni resnih kandidatov. Znatno na slabšem je društvena knjižnica. Ta je revna, nima dotacij, vzdržuje pa se pretežno s sredstvi silvestrskih prireditev. Na splošno je čutiti, da društvo je, da nekaj dela in si prizadeva, čeprav vse to ne pride vedno najbolj do izraza. Vidna pa je volja do dela in zanjo vedo vsi občani. Torej niso brez zagotovila, da bo kraj le imel primerno kulturno razvedrilo. SEVNICA: JE DAMO SOGLASJA!" Odborniki sevniške občinske skupščine so proti novim obremenitvam delovnih organizacij in zato niso izglasovali predlaganega dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje — V času vsesplošnega varčevanja naj boljše gospodarijo tudi potrošniki zdravstvenih skladov! Odborniki občinske skupščine Sevnica niso dvignili rok, ko je bilo na vrsti glasovanje o dodatnem prispevku za zdravstveno zavarovanje. Pa poglejmo, zakaj so se tako opredelili! V posavski skupnosti socialnega zavarovanja delavcev je bilo 31. avgusta letos 186 milijonov primanjkljaja. Sev-niška občina je tu udeležena s 27 milijoni, občina Krško s 106 milijoni, občina Breži- ce pa s 53 milijoni. Občinski skupščini v Krškem in Brežicah sta izglasovali večjo stopnjo dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, v Sevnici pa se je zataknilo. Odborniki niso hoteli izreči SEVNIŠKI VESTNIK KDO BO PRIKRAJŠAN? Izdatke občinskega proračuna v Sevnici so zmanjšali za 41 milijonov dinarjev V Sevnici so na seji občinske skupščine 30. septembra izglasovali spremembo odloka o proračunu občine za 1965 leto. Spričo manjših dohodkov so bili tudi v tej občini prisiljenj zmanjšati izdatke. Proračunske dohodke planirajo letos na 635 milijonov dinarjev, torej za 29 milijonov dinarjev manj, kot so predvidevali v začetku tega leta. Izdatke so znižali za 41 milijonov, ker je treba del sredstev odvajati v posebno prodačunsko rezervo. Ta znaša 10 milijonov in 31. marca, ko je bil sprejet proračun, še ni bila uvedena. Občinski šolski sklad se z novim odlokom znižuje za 4 odst., kar znaša 10 milijonov 300.000 dinarjev. Šole tega zmanjšanja ne bodo občutile, ker so 5°'o vseh sredstev dajale v proračunsko rezervo že od januarja letos. Ta rezerva znaša 11 milijonov 800 tisoč din in zadošča za pokritje manjkajočih sredstev v skladu. Šole so z novimi predpisi pridobile še dodatnih 8 milijonov dinarjev na račun nižjih prispekov od osebnih do- hodkov od avgusta do decembra 1965. V občinski upravi so odborniki izglasovali zmanjšanje izdatkov za 6 milijonov dinarjev, sklad za šolstvo druge stopnje pa je z rebalansom proračuna prikrajšan za 1 milijon dinarjev. Skladu za zdravstveno varstvo so tudi vzeli precejšnjo vsoto, 5 milijonov 600.000 dinarjev, vendar menijo, da bolniki ne bodo prizadeti. Račune za letošnji december bodo poravnavali šele naslednje leto. Šolski mlečni kuhinji je bilo v občinskem proračunu na začetku leta namenjeno 2 milijona 800 tisoč dinarjev. Ta denar ni bil porabljen in omenjeni znesek so znižali z utemeljitvijo, da bodo od oktobra do decembra zadostovali prispevki staršev in znesek 1,700.000 din iz proračuna. Na seji so izglasovali odborniki tudi znižanje izdatkov za socialno varstvo in preživnine za 800 tisoč dinarjev. Menili so, da lahko napravijo to brez škode, ker je v skladu za preživninsko varstvo kmetov še dovolj sredstev. SEVNIŠKE NOVICE IS Komunalna banka Sevnica se je iz dosedanjih prostorov preselila v bivšo poslovalnico trgovskega podjetja v Šmarju. Novi bančni lokali so sodobno opremljeni. Preselitev je bila umestna, ker predvidevajo, da se bo Šmarje razvilo v bodoče središče nove Sevnice. b Novi stanovanjski blok pri železniški postaji, imenovan »nebotičnik«, je že poln stanovalcev. Zgrajen je bil s sredstvi občinskega stanovanjskega sklada. V novem Ibloku so dobili stanovanja uslužbenci občinske unrave. podjetij Lisca in Jutranjka ter drugi- Na griču nad postajo in v bližini Kopitarne grade precej stanovanjskih hiš tudi zasebniki. s Nasproti restai>racije so pred kratkim zgradili novo tržnico, kjer okoličani prodajajo svoje pridelke, zlasti pa sadje. Na sevniški trg nosijo naprodaj grozdje celo iz Niša, toda ti prodajalci prodajalo kar na klopi, na zaboju ali na travi. Občinska sanitarna inšpekcija bi morala tako nehigienično prodajo sadja preganjati. S. Sk. soglasja, ker menijo, da nimajo pravice še bolj obremenjevati delovnih organizacij v občini. Z dopolnilnim prispevkom bi zbrali dodatnih 22 milijonov, kar bi lahko vplivalo na zniževanje osebnih dohodkov in standard zaposlenih. Ob koncu leta bi se gospodarske organizacije znašle v težkem položaju zaradi tolikšne obremenitve, pa tudi občinski proračun bi bil najbrže prizadet. Večina prisotnih je zagovarjala stališče, da v dobi vsesplošnega varčevanja tudi potrošniki zdravstvenih skladov ne bi smeli biti izjema. Razen tega so svojo odločitev utemeljili s tem, da v upravi in šolstvu niso mogli povečati osebnih dohodkov niti za toliko, kolikor znaša ukinjeni delež prispevkov. Izračunali so, da bi dodatna stopnja osiromašila sklade delovnih organizacij za 3 odstotke, odgovornosti za to pa odborniki niso hoteli sprejeti. Obrazložitev zavoda za socialno zavarovanje o nujnosti povečanega prispevka jih ni zadovoljila. Vanjo so dvomili tudi nekateri odborniki v Brežicah, pri glasovanju pa niso bili tako odločni in večina je le izrekla soglasje. Priprave na občinski praznik v Sevnici Na posvetu kulturnopro-svetnih, športnih in gospodarskih organizacij v Sevnici so se pomenili o praznovanju 12. novembra, občinskega praznika. V počastitev občinskega praznika bo ogled novih proizvodnih prostorov JUTRANJKE na Radiu, otvoritev preurejene šole v Kr-melju, vrsta športnih srečanj v šahu, kegljanju, streljanju in rokometu in šolsko tekmovanje šahistov. Delavska univerza Sevnica bo priredila predstave potujočega kina po šolah in občini. B. D. Regulacija naglo napreduje Delavci Vodne skupnosti iz Brežic so pričeli urejati strugo Sevnščne na dveh mestih, kjer je voda že odnesla del ceste. Obrambna struga bo dobro betonirana, tako da voda ne bo več ogrožala ceste. Z deli precej hitijo, ker se boje, da jih ne bi presenetilo jesensko deževje. Cesta od Sevnice proti Zabukovju bo po končani regulaciji v redu. S. S.fc. trebanjske novici; Tudi mladina mora sodelovati v reformi! Obči~ski komite ZMS Novo mesto je skrbno pripravil letne konference. V razgovorih pred njimi in na letnih konferencah so se o mladih in njihovi vlogi pri uresničevanju gospodarske reforme izoblikovala naslednja 6tališča: Obdobje, odkar smo začeli uresničevati gospodarsko reformo, je še prekratko, da bi lahko obširneje razčlenili vlogo mladih. Kljub temu je na osnovi politične aktivnosti Zveze mladine moč sklepati, da so mladi ljudje v celoti z odobravanjem sprejeli reformo. Njihovo odobravanje pa je temeljilo bolj na političnem zaupanju v pripravljene gospodarske ukre- Izšla je 2. številka »»Obvestil« OBVESTILA, glasilo ZKS, SZDL in sindikatov v novomeški občini, prinašajo v 2. številki, ki je nedavno izšla, več tehtnih sestavkov o gospodarski reformi. Na to temo se pravzaprav nanaša vseh šest zapisov, kolikor jih vsebuje številka. Osrednjo težo pa vendarle nosi prispevek »Konkretizacija go-darske reforme«, ki na enajstih ciklostiranih straneh ocenjuje do zdaj prehojeno pot v reformo v novomeški občini. List nadalje piše o neposrednem in konkretnem političnem delu ter odgovornosti v občini, o reformi, inšpekcijskih službah in državni upravi in se sprašuje, ali povečati storilnost in osebne dohodke ali osebne dohodke zmanjšati itn. Z objavljenimi sklepi skupne seje ObK ZK, ObO SZDL in ObSS poziva glasilo delovne organizacije k nadaljnjemu odkrivanju notranjih rezerv in urejanju drugih vprašanj, številko zaključuje sestavek o tem, kako so se reforme lotili gozdarji pe, kot pa na stvarnem razumevanju vsebine in dolgoročnih ciljev, ki jih želi z reformo doseči naša družba. Ponekod je slišati mišljenja, da je mladina premalo sposobna in da se ne zanima dovolj za pripravo in sprejemanje konkretnih odločitev. V posameznih podjetjih celo menijo, da so odločitve bolj stvar strokovnjakov in upravnih vodstev kot pa 5tvar mladine. Takšna stališča mrtvijo dejavnost mladih ljudi in jo omejujejo zgolj na razpravljanje o raznih nepomembnih vprašanjih. Zaradi nedemokratičnih postopkov pri odločanju in sprejemanju posameznih rešitev, ter zaradi vidnih slabosti, ki kazijo bistvo reforme, 6e je med mladino marsikje uveljavilo mišljenje, da je najbolje biti tiho. Menijo, da je boljše stati ob strani in čakati na rešitev. Predlogi in pripombe mladih imajo namreč, nemalokrat za posledico grožnjo z odpustom in podobno. Ob vsem tem je dejavnost družbenih organizacij v podjetjih omenjena največkrat le na razlaganje že sprejetih odločitev (žal tudi na takšna razlaganja mladih najpogosteje niso vabili, niti v občinskem merilu!) ali pa na sodelovanje vodstev organizacij pri razpravljanju o problemih, o katerih bi morali odločati samoupravni organi in celoten kolektiv. Očitno je dejstvo, da je razvoj samoupravljanja v sedanji stopnji obremenjen z vrsto pristranskih odločitev in slabosti. Zlasti pristranske odločitve povzročajo med delavci nezadovoljstvo in občutek nemoči. Delavci zategadelj menijo, da kot neposredni proizvajalci ne morejo vplivati na politiko svojega kolektiva, še vedno imamo podjetja, v katerih so razne pravice in »zveze« nekaj običajnega. So primeri, da samoupravni organi upravljajo samo formalno, brez širših razprav in ne da bi podrobneje poznali probleme ter pri tem uveljavljajo zamisli posameznikov ali ožjih skupin vodilnih v podjetju. Proizvajalci se zategadelj v mnogih primerih še vedno počutijo kot da so v mezdnem delovnem odnosu. Seveda pravkar nanizanih kritičnih ugotovitev ne moremo posploševati. Brez dvoma drži, da imajo delavci svoje mišljenje ob vsakem problemu, ki je na kakršenkoli način povezan z življenjem in delom v kolektivu. O takšnih stvareh, ki se jih tičejo neposredno, veliko govorijo med seboj v nevezanih pogovorih ob raznih priložnosti. Toda nerazumevanje do pripomb in stališč delavcev tu in tam že Novomeška kronika b Zimski delovni čas so uvedle nekatere non-stop trgovine s špecerijskim blagom v oktobru, teko da popoldanska izmena ze-pre lokale že ob 19. uri. Potrošniki imajo zdaj več časa in se lahko čez dan oskrbi jo. Zaradi skrajšanega delovnika se promet v trgovinah ni zmanjšal. B Veseli rudarji iz Trbovelj so gostovali minulo soboto v dvorani kina KRKA s sporedom, kakršnega so dve uri poprej prikazali v Trebnjem. Zapeli so nam nekaj viž o radosti in tegobah rudarskega življenja, kakor jih je skomponiral eden od članov njihovega zabavnega ansambla. Tokrat bi lahko odpadli nekateri manj slani in že razvpiti »vici«, namesto katerih bi raje slišali kaj iz zakladnice rudarskega humorja. ■Prcureditvena dela v gostišču »Breg« se bližajo koncu. Te dni napeljujejo še elektriko, potem pa bodo še pričeli s čiščenjem in razporejanjem stolov in miz. Tolikokrat napovedana otvoritev bo menda zdaj zares za občinski praznik 29. oktobra. Leseni opaži in kovani okraski dajejo lokalu domače vzdušje. Prostora bo dovolj, saj imajo dve veliki sobi, pivnico, »Jakčevo sobo«, vrt in vrtno verando. B Na avtobusni postaji bi bilo treba čimprej obesiti še nekaj koškov za smeti. Zdaj, ko je trg asfaltiran, se smeti in odpadki še prej opazijo kot nekdaj. Čeprav pometač pridno pometa, je čez uro ali kaj že spet vse nastlano. Vsak drog s številko avtobusnega stojišča bi lahko imel košarico! b V kavarni »Center« so vzeli na poizkušnjo glasbeno omaro — juke-boks. Nekaj časa ga bodo pustili v zgornjem lokalu, potem pa ga bodo postavili še v spodnjem. Enkratno poslušanje plošče stane 20 din. Pravijo, da ga bodo kar kupili, čer se bo obnesel. B Na živilskem trgu je bilo v ponedeljek manj prodajalcev kot kupcev. Dobiti je bilo solato po 200 din kg, papriko po 150 din, grozdje po 250 din kg, slive po 200 din, jabolka po 130 din kg, krompir po 100 din, motovileč po 70 din merica, špinačo po 60 din merica, karfiolo po 250 din, kumare po 150 din, kostanj po 260 dinarjev. Jajca je imela naprodaj samo eno ženska. Okoli nje bila taka gneča, da še za ceno nismo mogli poizvedeti. B Gibanje prebivalstva: rodila je Lucija Jasnič z Novega trga 3 - Barbaro. lltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO obvešča, da je zaprto smetišče v Bršljinu pri Osolniku, odprto pa je smetišče ob cesti Novo mesto — Mirna peč približno 2 km od Bršlina na desni strani (Kačja rid). Smetišče bo odprto vsak ponedeljek, torek, petek in soboto od 7. do 14. ure. Za odlaganje smeti se plača prispevek Komunalnemu podjetju Novo mesto. prerašča v škodljiv činitelj Ln ustvarja nezadovoljstvo. S tem zmanjšujemo število pobud neposrednih proizvajalcev, čeprav bi morali danes s skupnimi napori vsega kolektiva reševati pravočasno vse probleme. Zveza mladine bi si zatorej morala z ostalimi političnimi silami prizadevati, da se v delovnih kolektivih ustvari takšno vzdušje, ki bo spodbujalo vsakega proizvajalca k razpravi. Samo tako bo lahko vsakdo vplival na odločitve in sodeloval pri odpravljanju proizvodnih problemov, raznih slabosti, napak tri pomanjkljivosti. UROŠ DULAR Loški most popraviti! Most čez Krko v Lokah pri Straži je treba popraviti. Je precej obremenjen, zato so se mestoma že pokazale luknje v deskah. Uporablja ga predvsem zaloška opekarna za transport izdelkov, seveda pa tudi okolišni kraji, ker most znatno skrajšuje pot med obema bregovoma Krke. Dol. Mraševo: dograditi pot Vaščani Dol. Mraševega pri Straži bi radi nadaljevali dela na poti proti Praprečam, ko bi imeli sredstva. Večja dela so opravili že lani. Tudi letos so pripravljeni pomagati s samoprispevkom, če bi se njihova prizadevanja uresničila. Kje se je zataknilo? V Šentjerneju se razočarani sprašujejo, kdo je kriv, da še niso začeli zidati zdravstvenega doma. Kot zatrjujejo, imajo za to stavbo, ki bi bila za kraj pomembna pridobitev, že vse pripravljeno. Te dni bi morali stavbo zakoličiti, pa iz nepojasnjenega razloga tega niso naredili. Bolj poučeni občani menijo, da se je zataknilo ali pri lastniku zemljišča, kjer bi moral stati zdravstveni dom, ali pa pri sredstvih oziroma pri obvezni rezervi, ki menda ni preveč bogata. Vsekakor pa bo s to odložitvijo zamujena priložnost, da bi za zidanje zdravstvenega doma porabili mehanizacijo, s pomočjo katere bodo dogradili te dni začeti stanovanjski blok. Bolgarski jamarji v Novem mestu Od 17. do 20. septembra so obiskali Dolenjsko in Novo mesto udeleženci IV. mednarodnega speleološkega kongresa ir vidni predstavniki bolgarskih speleologov: prof. dr. Dinev, Peter Tran-teev in inž. Radoš Radošev. Obiskali so Kostanjeviško jamo ter Veliko in Malo pre-padno na Brezovi rebri. V Novem mestu so si ogledali kulturno zgodovinske spomenike. S tem so gostje iz Bolgarije vrnili obisk novomeškim jamarjem, ki so se v Bolgariji mudili lani. luhmlmhm žele stalnega zobozdravnika 8. oktobra je bil v Žužemberku zbor volivcev, na katerem pa so pogrešali tehnično inteligenco, zaposlene ter obrtnike. Odbornik občinske skupščine Jože Gosenca je pojasnil predlog za rebalans proračuna ter snov preostalih točk dnevnega reda. V razpravi so občani izrazili zaskrbljenost zavoljo težkega finančnega položaja občine. Menili so, da bi morale delovne organizacije upoštevati priporočila glede prispevkov za šolstvo in otroško varstvo. Naglasili pa so tudi, da bi moralo priti do večjega premika v delitvi sredstev med občino, republiko in zvezo v korist občinskih skupščin. Kot običajno so na zboru volivcev razpravljali o najbolj perečih krajevnih problemih. Želeli so, naj bi novomeški Planinski izlet na Gorjance! PD Novo mesto prireja v nedeljo, 17. oktobra, izlet na Trdinov vrh (1181 m) na Gorjancih. Odhod bo ob 7. uri z avtobusom izpred hotela Kandija. Z avtobusi bomo šli do Gospodične in Krvavega kamna, od tam pa peš preko hrvaške koScnicc Kaštanice na Trdinov vrh. Vrnili se bomo peš preko Maličevega krča do doma Vinka Paderšiča pri Gospodični. Povratek z avtobusom bo okoli 17. ure, prihod v Novo mesto pa okoli 18. ure. Pešhojc je vsega za približno 2 uri in 30 minut. Planinci hi prijatelji Gorjancev naj sc udeleže tega izleta v čim večjem številu, saj je pogled na gor-janske gozdove, ko v jeseni žare v čistem zlatu stoletnih bukev, edinstven! Planince še posebej opozarjamo, da prireja istega dne izlet na Gorjance tudi PD Ljubljana — Matica, zato naj bo naša udeležba manifestacija planinske miselnost. Cena izleta je 600 din, izlet pa bo vodil ali prof. Zupančič ali p3 predsednik društva Uudi Jereb. Prijave sprejemajo po šolah poverjeniki PD, za ostale planince pa 11 eli;a Krošelj, občinsko sodišče Novo mesto, . soba 68. Prijavite se najpozneje do sobote. 16. oktobra, ob 12. uri! PLANINSKO DRUŠTVO NOVO MESTO. Zaradi pomanjkanja prostora je bil minuli filmski spored v našem listu objavljen potem, ko so bili nekateri filmi že predvajani. Obiskovalci zato niso bili pravočasno opozorjeni, naj si ogledajo filme (Sojenje v Ntirnbergu in Amerika, Amerika), ki jim tako občinstvo kot kritika prisojata mesto na vrhu filmske umetnosti. Toliko v pojasnilo tistim, ki so se zanimali. Od 22. do 24. oktobra bomo lahko spet gledali malega Joselita (Hoselita), ki ga poznamo iz španskega filma »Mati, poslušaj pesem mojo«. Tokrat nastopa v filmu »Beli konj« (hrvaški prevod »Pevec potepuh«). Kritika ga je slabo ocenila, vendar prepustimo besedo gledalcem. V drugi polovici oktobra bodo na sporedu »Razkošje v travi«, domači film »Vrtinec« (z Lojzetom Potokarjem in Janezom Vrhovcem) in »Izdajalec«, ki so ga posneli amaterji beograjskega kinokluba. šf. zdravstveni dom čimprej razpisal mesto zobozdravnika za žužemberško ambulanto, ker imajo zanj tudi že stanovanje. Nadalje so govorili o tem, da bi moralo podjetje Elektro Ljubljana takoj okrepiti daljnovod od Za-gradca do Žužemberka, ker sedanja, izredno nizka napetost toka, povzroča pogoste okvare na priključkih. Menijo tudi, da bi za področje Suhe krajine morali nastavi- ti rajonskega monterja v Žužemberku, ker se zdaj prekinitve toka malomarno odpravljajo. Oskrba z vodo je še vedno velik problem. Dogodi se, da je ves Žužemberk tudi dan ali dva brez vode. Občani so rekli, naj bi novomeško podjetje Vodovod v Žužemberku našlo nekoga, ki bi honorarno skrbel za odpravo motenj v preskrbi z vodo. MILAN SENICA DROBNE IZ DOL. TOPLIC ■ 8. oktobra je bil v Dolenjskih Toplicah zbor volivcev, ki ga je vodil občinski odbornik Jože Pelko. Po obravnavi predloga za rebalans občinskega proračuna so govorili o naslednjih krajevnih problemih: o regulacijskem načrtu, lokaciji za weekend hišice, vodovodu, neustrezni javni razsvetljavi, popravilu pota itd. Kritizirali so tudi sprehajanje kokoši po parkih in nasadih ter menili, da bi morali to vendarle že preprečiti ■ Vinogradniki so že pričeli trgati, četudi bi kazalo ob sedanjem lepem vremenu še malce počakati. Portugalka je v splošnem že potrgana, a z njo se vinogradniki ne pohvalijo. Pravijo, da je grozdje močno gnilo. ■ Zveza borcev in ostale množične organizacije so umrli Elzi Debeljakovi, ki je bila aktivna delavka več množičnih organizacij, pripravili lep pogreb. V imenu organizacij sta se poslovila od nje Rezka Virant in Anton Strniša, medtem ko ji je pevski oktet iz Novega mesta zapel več pesmi. ■ Pred nekaj leti je topliška zadruga pod pokopališčem uredila velik nasad nizkega sadnega drevja. Spomladi je bil nasad oreraščen že z osušenim senom, vendar si je lepo opomogel, ko so seno odstranili in je zdaj oko- lici v okras. Slišati je, da nameravajo nasad odstraniti in izkopati drevje, kar pa bi bila velika škoda. ■ Več kot 15.000 kilogramov Jabolk je zadruga že odkupila v Dolenjskih Toplicah. Sadje je letos v teh krajih bogato obrodilo, vendar pa je zaradi stalnega dežja pričelo zgodaj odpadati in gniti. Sadjarji dovažajo vsak dan velike količine sadja v zadrugo, ki ga odkupuje po 37 dinarjev za Industrijsko predelavo. d. g. Ravnateljstvo osnovne šole šmihel pri Novem mestu razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE Nastop službe takoj. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Obvestilo Ne.meščanom Komunalno podjetje Novo mesto obvešča vse občane, delovne organizacije in ustanove, da je občinska skupščina Novo mesto sprejela odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju mesta Novo mesto, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Dolenjske št. 19, veljati pa je začel 2. septembra 1965. Vsebinska sprememba odloka je v tem, da se je spremenil tretji odstavek člena 7., tako da se glasi: »Tipske smetnjake morajo preskrbeti za vsako zgradbo koristniki. Število in velikost smetnjakov se določi sporazumno med koristniki in Komunalnim podjetjem Novo mesto glede na količino smeti in odpadkov. Rok za nabavo smetnjakov je 31. decembra 1965.« Iz sprememb izhaja: 1. da morajo vsi občani, delovne organizacije in ustanove, ki še nimajo smetnjakov, nabaviti smetnjake za odlaganje smeti najkasneje do 31. decembra 1965, 2. tisti, ki že imajo smetnjake, so dolžni plačati odškodnino za smetnjake Komunalnemu podjetju Novo mesto, ki določi dejansko vrednost smetnjaka. Na to spremembo opozarjamo zaradi tega, da se ne bi stranke motile z mnenjem, da tisti, ki nima smetnjakov in jih ne nabavi, ni dolžan plačevati smetarine. Podjetje meni, da mora vsak spoštovati odlok občinske skupščine in dovoliti organizacijo te dejavnosti. V ta namen bo podjetje uradno obveščalo, kadar bodo smetnjaki na razpolago in če v roku enega meseca obveščeni ne bodo nabavili smetnjakov, bomo prisiljeni vložiti prijavo pri občinskem sodniku za prekrške, ki je pooblaščen za izvajanje odloka. Prav tako bomo takšni osebi tudi izstavili račun in uveljavili pravico do plačila neglede na to, da obveščeni ni nabavil smetnjakov. Prav tako bo podjetje postopalo s strankami, ki že imajo smetnjake, ki so last podjetja, če bodo odklanjali plačilo odškodnine. Da ne bi prišlo do nepotrebnih stroškov in izgube časa tako za stranke kakor za našo delovno organizacijo, prosimo občane, da se ravnajo po veljavnih predpisih, s čimer bodo omogočili tudi boljšo organizacijo dela v tej dejavnosti in bolj kvalitetno opravljanje storitev. KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO Št 41(812) DOLENJSKI LISI Iti KAJ SMO IN KAJ BOf^O VISELI V NOVOMEŠKEM KINU Slabo igrišče -vzrok poraza? Ćutim se dolžnega odgovoriti na neodgovorno in žaljivo poročanje dopisnika J. Spliha-la o tekmi Novo mesto : Jesenice, pnobčeno v prejšnji številki Dolenjskega lista. Kdor me malo bližje pozna, mi gotovo lahko pritrdi, da sem se, odkar sem v Novem mestu, vedno trudil, da bi pomagal kot trener in igralec k dvigu odbojke v Novem mestu. Iz omenjenega članka bi lahko nepoučen bralec razbral, da sem zato, ker sam nisem igral, nalašč svetoval začrtati »slabše« igrišče, da bi domači zaradi tega izgubili tekmo! Mislim, da je ves moj dosedanji trud, ki sem ga vložil v odbojko v prostem času, dovolj jasen dokaz neutemeljenosti takega mišljenja. Prvo igrišče sem svetoval začrtati zato, ker sem hotel odbojkarjem samo dobro — to igrišče je namreč boljše in ne slabše od drugega, kot trdi J. Splihal! To utemeljujem s tem, da je mreža na prvem igrišču prenovljena, igrišče manj izrabljeno in bolj ravno kot drugo, kjer je mreža že večkrat zakrpana, igrišče bolj neravno in izrabljeno. Razen tega se redni obiskovalci tekem na Loki verjetno spominjajo, da so odbojkarji do letos igrali večino tekem na prvem igrišču, ker je bilo boljše in so se na drugo preselili takrat, ko mreža na prvem ni več odgovarjala. Edini pameten razlog za odigranje tekme na drugem igrišču bi bil lahko da je prej v senci, kar pa dopoldne (tekma je bila ob 10. uri) ne pride v poštev. Na sploh pa je nesmiselno govoriti o tem, katero igrišče je boljše, ker so na vseh igriščih na Loki potrebna temeljita obnovitvena dela in nobeno igrišče ni več dobro. Mislim, da j© že skrajni čas, da tako odbojkarji kot omenjeni dopisnik pogledajo stvarnosti realneje v oči in iščejo vzrok za neuspehe' v nesistematičnem treningu in v notranjih odnosih — ne pa nekje zunaj, kot je to v praksi sedaj, ko je krivec poraza ali trener ali kapetan ali slabo igrišče itd. Mnenja sem, da tako neobjektivno poročanje prej školuje kot koristi tako omenje-iemu dopisniku kot celotne-nu odbojkarskemu športu v g N'ovem mestu. Prof. Igor Penko BALINARSKI TURNIR MEST: Novo mest© pred Ljubljano in Zagrebom V nedeljo je bil v Novem mestu balinarski turnir mestnih reprezen tanc Ljubljane, Zagreba in Novega mesta Turnir je potekal v čast 600 letnice Novega mesta in občinskega praznika. To je že tradicionalni turnir za prehodni pokal ObZTK, katerega je dvakrat osvojila Ljubljana in enkrat Zagreb Že prvo kolo turnirja je prineslo presenečenja, saj je Novo mesto I zelo lahko premagalo Zagreb s 13:4. Pri vodstvu 4:2 je Hren izbil balinčka za 6 točk, kar je vplivalo na goste, ki niso dosegli več nobene točke. Tudi druga ekipa je pripravila največje presenečenje s tesno zmago nad Ljubljano 19:11. Drugo kolo je prineslo domači derbi med obema ekipama. Prva ekipa je zaigrala zelo dobro ter zmagala s 13:6. V drugi igri je bila Ljubljana le boljša od Zagreba ter je zmagala s 13:8. Tretje kolo je moralo prinesti odločitev komu gre pokal: ali Ljubljani, če zmaga z visokim rezultatom (13:5), ali Novemu mestu I, če izgubi na 7 točkah. Temu primerna je bila tudi ogorčena borba, saj sta ekipi dosegli le po eno točko. Ljubljančani so vodili že 7:2, ko so Novomeščani do- segli več zaporednih točk in izenačili na 7:7. To jim je zadoščalo za prvo mesto in so naprej igrali bolj sproščeno. Vendar je državni reprezentant Rozman z lepimi zadetki prinašal odločilne točke ter tudi zmago z 10:13. V drugi igri je Zagreb premagal drugo ekipo Novega mesta 13:4; domačini so precej popustili, tako da so igrali precej slabše kot v prvi tekmi. Tako .je prvo mesto osvojila ekipa NOVO MESTO I z dvema zmagama in količnikom 36:23, druga je Ljubljana z 2 zmagama in količnikom 37:21, tretji Zagreb (ena zmaga, količnik 25:30) in zadnji Novo mesto II (ena zmaga in količnik 26:37). Tako je letos ekipa Novega mesta osvojila prehodni pokal OBZTK. V zmagovalni ekipi so igrali Hren, Legiša, Mraz in Vovko. Odlikovali so se prav vsi, njihova zmaga pa je tudi zaslužena. V drugi ekipi Novega mesta so igrali Bratož, Slana, Bele in šturm. Prireditev si je ogledalo tudi precej gledalcev, ki so bili zelo zadovoljni s kvalitetno prireditvijo. Občinska balinarska liga Zaključena je balinarska liga Novega mesta — jesenski del. V zadnjih treh kolih je Borac nastopil brez enega igralca; doživel je kar tri poraze. Pionir je nastopil z dvema mladincema, vendar je vseeno zmagal v zadnjih kolih ter brez poraza osvojil prvo mesto. Rezultati zadnjih kol: Pionir— Borac 13:0, Železničar—Poštar 13:3, Pionir—Poštar 13:7, 13. maj—Borac 13:3, Železničar—13.maj 13:6, Poštar—Borac 13:11. Lestvica jesenskega dela: 1. PIONIR 4 t, 2. ŽELEZNIČAR 3 t, 13. MAJ 2 t, POŠTAR 1 t, Bo-RAC 0 t. (cn) Rokomet v Brežicah V četrtek popoldne sta se na brežiškem rokometnem igrišču v prijateljskem srečanju pomerili ekipi domačega Partizana in Rudarja iz Trbovelj. Domačini so se nasprotniku, članu I zvezne lige, dobro upirali predvsem v prvem delu igre, medtem ko je v drugem polčasu prožna in hitra obramba gostov pokazala bogato znanje. Ves čas tekme pa je bilo videti, da sta ekipi varčevaii z močmi za kasnejša srečanja Tekma je bila končana z rezultatom 22:15 v korist gostov iz Trbovelj. Toča golov v Krškem Nogometaši Ponikev so v VI. kolu celjske nogometne podzveze doživeli hud poraz. V Krškem jih je enajstorica Celulozarja premagala z 8:1 (5:0). Dvesto gledalcev je bilo navdušenih nad igro domačinov. Najboljši v zmagovalni eKlpi so bili: Iskra, Sotošek m Bosina, pri gostih pa vratar. — Strelci golov: Iskra 4, Bosina 2, Lileg in Sotošek, čast gostov pa je rešil z lepim zadetkom Bevc. Pavk. Bela krajina : ILI! 2:2 Dolenjski derbi in odločilna tekma za naslov prvaka ljubljanske nogometne podzveze ni prinesel odločitve. Novomeščani so pred številnimi gledalci uspeli črno-maljcem na njihovem igrišču vzeti točko in ostati še naprej neporaženi! Prvaka letošnjega prvenstva gre iskati le med tema dvema ekipama: po trenutni situaciji sodeč, imajo več- možnosti nogometaši Elana, ker igrajo odločilno tekmo na domačem igrišču. To pa jih seveda ne sme uspavati, ker lahko obojim še kdo drug prekriža račune. V nedeljo se je v ostri *exmi prvi polčas končal neodločeno brez gola. V nadaljevanju so gledalci prišli na svoj račun, saj so se mreže tresle kar štirikrat. Najprej je bil uspešen Pekas in Elan je vodil 1:0. Veselje pa ni bilo ne popolno ne končno. Bela krajina je močno napadla in kronala svoje prizadevanje z goloma Weis-sa II. in Frlolje. Ravnotežje je spet vzpostavil Pekas, ki je postavil končni rezultat 2:2. Prvi del lige je zdaj končan, le Novomeščani morajo še odigrati tekmo z Motvozom iz Grosuplje ga, ki je bila prestavljena zaradi atletskega prvenstva Dolenjske. Hoše : Pa evo mesto 3:2 V prvenstveni odbojkarski tekmi slovenske lige so Novomeščani v Hočah podlegli domači šesterici 2:3. S to zmago so se Hočani prerinili na četrto mesto, medtem ko so Novomeščani ravno še na mestu, ki jim tudi v prihodnjem letu omogoča nastopanje v slovenski ligi To pa seveda le v primeru, če bo še v naprej ostal tudi v odbojki sedanji sistem tekmovanj. Zlasti v Sloveniji se namreč opaža, da odbojkarski kolektivi nimajo dovolj sredstev za dolga potovanja v Beocrrad. Staro Pazovo in ostale oddaljene kraje moštev zvezne lige. Tako sta belo zastavo v znak predaje izobesili ženski ekiod LJubljane in Maribora, ki sta odstopili od nadaljnjih tekmovanj v zvezni ligi. Zaradi premalo denarja sta ravenski Fužinar in Ljubljana na dnu. medtem ko se mariborski Branik bori v sredi raapredetalce. Znto je zlasti v Sloveniji vse več za-govornkov, da bi ukinili zvezno ligo. V tem primeru bo tudi slovenska liga nekoliko spremenjena. Moštva slovenske lige morajo odigrati še tri ali dva kola, preden bodo zaključila letošnje prvenstvo. Na vrhu je položaj še vedno zapleten. Med četrtoplasi ranimi Hočami in osmimi Novomeščani sta vsega dve točki razlike, kar priča o veliki izenačenosti tekmecev iz sredine lestvice. LESTVICA Maribor 16 14 2 43:11 30 Jesenice 16 14 2 46:17 30 Kanal 15 12 3 38:16 27 Hoče 16 6 10 27:34 22 Triglav 16 6 10 29:38 22 Bežairrad 15 7 8 33:21 21 Kamnik 15 6 9 28:33 21 Novo mesto 15 7 8 26:36 21 Žircmica 16 4 12 20:42 20 Črnuče 16 2 14 19:44 18 ZDRAVNIK VAM SVETUJE Potrebne rudninske soSi Znanstveniki so podrobno preiskali naše telo, vse njegove posamezne delčke. Ugotovili so, da vsebuje telo prav vse znane elemente, ki jih najdemo v naravi in da brez nekaterih sploh ne bi mogli živeti. Nekaj teh snovi potrebujemo v večjih količinah, nekaj pa v tako majhnih, da jih komaj lahko kemično dokažemo. V telo jih moramo dobiti s hrano. Ker ne dajejo energije, so pa nujno potrebni, brez njih zbolimo, jih štejemo med varnostne snovi. Največkrat so vezani v hrani kot soli, redkokdaj pa kot prvine. Najbolje je, da najavažnejše med njimi vsaj malo predstavimo. Kalcijeve soli ali apno so osnova za kosti. Brez prisotnosti vitamina D ali kalciferola, ki nekako vce-mentira apno v kosti, okostenevanje ni mogoče. Otrok že v materi potrebuje dosti apna; dobi ga iz materine krvi, po rojstvu pa ga pije z materinim mlekom, če je apna in vitamina D premalo, nastane rahitis. Tudi v krvi potrebujemo apno. Če se njegova količina zmanjša, se pojavijo nevarni krči. Prav tako potrebujemo kalcij za živčno prevodnost, za strnjevanje krvi in za uravnovešenost fizikalno-kemičnih procesov v celicah. Hrana, ki vsebuje dosti apna je mleko, sir, jajčni rumenjak; v drugih živilih ga je manj. Brez železa ni krvnega barvila, s katerim prenašamo kisik po telesu. Brez železa tudi zamre celično dihanje. Pomanjkanje železa povzroči slabokrvnost in s tem težavno dihanje. Ker ga v mleku ni dovolj, se lahko pripeti dojenčku, ki ga hranimo samo z mlekom, da bo slabokrven. Zaloga železa, ki ga prinese na svet s seboj v jetrih, traja le nekako pol leta. Največ železa vsebuje kri, špinača, regrat, korenje, paradižnik, rdeče zelje in zelena solata. Nekaj ga je tudi v sadju. Kuhinjska sol vsebuje natrij, klor in malo kalija. Vsi trije uravnavajo osnovno presnovo in vzdržujejo potrebne količine vode v telesu. Klor je sestavni del želodčne kisline. Zapleteni sestav kalijevih in natrijevih soli v krvi in tkivnih tekočinah uravnava dihanje in ozmotski pritisk v žilah. Ker z znojem izločamo sol, jo moramo nadomestiti. Ustrezne količine kuhinjske soli dobimo v jedeh kot začimbo, nekaj pa jo jedi same vsebujejo. Fosfor je s kalcijem vezan v kosteh, nekaj pa ga potrebujemo za sestavo beljakovin in maščob. Presnova sladkorjev ne gre brez fosforja. Tudi možgani in drugo živčevje ga potrebujejo. Dobimo ga v mleku, mesu in jajčnem rumenjaku, deloma pa tudi v ribah. Brez bakra se po najnovejših raziskavah ne bi porajala kri. V vsaki hrani ga je dovolj. Jod potrebujemo za pravilno delovanje žleze ščitnice, če ga ni dovolj, se razvije golša. Da bi to preprečili, ga skoraj vse države dodajajo kuhinjski soli. Dovolj ga je tudi v morskih ribah, zelenjavi in v jajcih. Za vse druge elemente hi tako zelo važno, ker jih dobimo v vsaki hrani. Omenimo le, da brez žvepla ni nohtov in kože povrhnice, da je silicij potreben za lase in dlake ter podobno. Včasih, ko se razvije rahitis, slabokrvnost, krči, golša in druge bolezni pomanjkanja rudninskih soli, se šele zavemo, da bi jih bilo treba s pravilno hrano dobiti v telo že prej. Takrat povprašamo zdravnika za nasvet. Dr. B. O. Atletika na kočevski gimnaziji Razpisu Atletske zveze Slovenije za šolski atletski pokal v letu 1965 se je odzvala tudi kočevska gimnazija z moško in žensko ekipo. 8. oktobra je bilo prvo tekmovanje na športnem stadionu v Gaju. Moška ekipa je bila ocenjevana v 7 disciplinah, seštevane pa so bile točke prvih dveh tekmovalcev v vsaki panogi. Ekipa je zbrala 6620 točk. Največ točk sta prispevala v teku na 100 metrov Dušan Bižal 11,4 sek. (737 točk) in Borut Hočevar 11,8 (650 točk), Tudi drugi tekmovalci so dosegli iepe uspehe in nadpovprečne rezultate. ženska ekipa je tekmovala v 6 disciplinah, ocenjevana pa je bila na enak način kot moška. Dekleta so zbrala 5472 točk. Največ točk so prispevale metalke 3 kg težke krogle: Primoždčeva 9,95 m (709 točk) in Rusova 8,58 m (603 točke); Menardova pa v teku na 60 m 8,8 sek. (520 točk) in v skoku v daljino 4,19 m (542 točk). Tudi ostale tekmovalke so se dobro izkazale. Tekmovanje je bilo zelo prijetno in je vnovič dokazalo, da ima atletika v Kočevju tradicijo in dobro zaledje. O tekmovanju bomo podrobneje poročali, ko bo končano in bomo lahko uspehe kočevskih atletov primerjali z onimi iz drugih šol v Sloveniji. A. Arko. Nauo mesto : Krim 17:10 V prvenstveni rokometni tekmi so Novomeščani v Ljubljani premagali ekipo Krima, ki je še lani igrala v slovenski ligi, 17:10 (6:2). Za Novomeščane so bili uspešni: Jaklič (7), Vidmar (6), Jončič (2) ter Šetina (1) in Fifolt (1). Novomeški rokometaši so pripravili ljubiteljem rokometa lepo presenečenje. V ligi, kjer se točke največkrat osvajajo doma, so prejšnjo nedeljo igrali zelo slabo in izgubili na Loki proti Križam. Spodrsljaj, ki bi bil ob izenačenosti tekmecev lahko usoden, so v nedeljo popravili z zmago v go steh. Tekma je bila prava prvenstvena, domači pa so se večkrat posluževali tudi grobosti, da bi zaustavili prodorne goste iz Novega mesta. Ob dobri igri vsega moštva in uspešnem realiziranju Jakliča in Vidmarja se drugače tudi ni moglo zgoditi: zmaga je odšla v Novo mesto. Nedeljski spopad gotovo pomeni več kakor le dve točki in vrnitev na stare pozicije. Predvsem bo Novomeščanom, novincem v conski ligi. velika moralna opora za naprej, saj so se tokrat lahko sami prepričali, da se zmaga lahko le z dobro, po žrtvovalno in napadalno igro. V nedeljo pride na Loko Olim-pija iz Ljubljane. Tudi to moštvo je lani igralo v slovenski ligi. Gostje so vredni vsega spoštovanja, vendar pa jih ne gre precenjevati! S poletno in borbeno igro bodo domači rokometaši tudi njih lahko ugnali v kozji rog. Sicer pa tudi poraz ne gre jemati preveč tragično. Liga nI prišla niti do polovice in lahko računamo, da se bodo prave borbe šele začele. Zmage na tujem in zmage proti direktnim tekmecem: te bodo Ste le dvojno. Zato morebitni poraz proti Olimpiji ne sme spet vzeti morale Novomeščanom, ki priča kujejo, da jih bodo končno podprli tudi gledalci, ki se do zdaj niso preveč ogrevali za ta šport V Metliki zmagal Črnomelj 3. oktobra je bila v Metliki na Pungertu doslej največja roko metna prireditev. Na turnirju, ki naj bi nadomestil medobčinsko rokometno ligo, se je pomerilo 5 ekip: Partizan Črnomelj, Partizan B Novo mesto, Partizan Semič, Partizan Metlika in gimnazija Novo mesto. Spodrsljaj Babica V tretjem — zadnjem kolu državnega prvenstva v speedwayu, ki bo prihodnjo nedeljo v Sveto-zarevu, bo naposled odločeno, kdo bo državni prvak v tej športni panogi v letu 1965. V n. kolu je namreč dosedanji prvak Babic preteklo nedeljo v Mariboru zbral le 13 točk (od 15 možnih), toliko pa jih je zbral tudi Stankovič iz Svetozareva; tretji je bil Mariborčan Perko s 14 točkami, četrti in peti pa Regvard oz. Medved. Babicu se ni posrečilo ponoviti uspeha, ki ga je dosegel v I. kolu v Zagrebu, kjer je osvojil vse možne točke. Pred zadnjim kolom si s Stankovičem delita prvo mesto z 28 točkami pred Perkom, k: jih je zbral 27. Največ možnosti za naziv prvaka ima torej Stankovič, ki bo na zadnji tekmi nasto pil na domačem terenu. Ni pa še rečeno, da je Babic brez možnosti za ponoven podvig. Pavk. Sevnica : Krmelj 13:27 (7:13) V prvenstveni tekmi Zasavske rokometne lige v Sevnici so Kr-meljčani prepričevalno zmagah. Sodil je odlično Milan Šetinc iz Brežic. Med Sevničanl so bili uspešni Jazbec, Perv in Svažič s po 3 zadetki, pri Krmeljčanih pa J. Logar c 11, šunta s 6 in J. Žitnik s 5 zadetki. S tO zmago Krmelj zanesljivo vodi na lestvici. b. d. Turnir je odprl predsednik občinske zveze za telesno vzgojo in tajnik metliškega Partizana tov. Zvonko Pavlovič. Poudaril je velik pomen medobčinske lige za Dolenjsko, še zlasti pa za Belo krajino, in zaželel tekmovalcem veliko uspehov. Največje presenečenje je zagotovila zelo borbena ekipa mladih rokometašev iz Semiča, razočarala pa je ekipa gimnazije iz Novega mesta, ki je izgubila vse tekme. B ekipa Partizana iz Novega mesta je presenetila s tehnično dobro igro. Dogodek dneva je bilo srečanje med favoritoma Metliko in Črnomljem. Metličani so v prvem polčasu vodili z 2:0 in 4:2, toda Črnomaljci so pred koncem prvega polčasa izenačili na 4:4. Vrstni red tekmovanja je po tabeli taksen: Partizan Črnomelj 4 — 4 — 0 — 8, Partizan Metlika 4 — 3 — 1 — 6, Partizan B Novo mesto 4 — 2 — 24, Partizan Semič 4 — 3 — 1 — 2, gimnazija Novo mesto 4 — 4 — 0 — 0. Turnir je bil dobro organi-iran, republiški sodnik Ilija Kliaič pa je sodil odlično. —ni. ŠDortnn nismo iz B**??* H V četrtek, 7. oktobra, je bilo v Brežicah prijateljsko rokometno srečanje med ekipo Brežic in Rudarjem iz Trbovelj. Tekma se je končala s 15:22 (6:91 za gostujočo ekipa. JE3 V prvenstveni nogometni tekmi celjske podzvezne lige prvega razreda je enajstorica iz Brežic izgubila proti ekipi Polzele z rezultatom 4:3 (3:0). Brežiški nogometaši so igrali z okrnjeno ekipo, saj so jim manjkali kar trije bolj-š' igralci S V četrtem kolu reoubliške rokometne lige so brežiški rokometaši izgubili proti Celjanom z rezultatom 19:11 (7:6). Bretfičani so vložili protest, ker Celinn' niso pravočasno poslali obvestila, katerega mora domače moštvo po 12. členu propozicij slovenske rokometne lige poslati gostujoči ekipi najmanj 72 ur pred srečanjem. Celjani so igrali dobro, pomagal pa jim ie tudi pristranski sodnik. Q V VI. kolu republiške rokometne lige so igralke iz Selc premagala Brežičanke z rezultatom 9:8 (4:5). Gerjevič. RazširiGite domaČ! pokrafSnsk; tednik DOLPmkki LIST! Sindikalne športne igre Novega mesta Sindikalne športne igre Novega mesta imajo že lepo tradicijo, zato potekajo tudi letos v organizaciji SŠD Pionir. Letos se jih udeležuje šest večjih podjetij Novega mesta: Novoteks, ZTP, Iskra in Pionir, ki so sodelovali že lani, letos pa sta se jim pridružila še IMV in Novoles. Ekipe tekmujejo v sedmih panogah: moški. in ženske v odbojki in streljanju, moški pa še v balinanju, kegljanju, namiznem tenisu, šahu, tenisu in vlečenju vrvi. Razpored po dnevih: 11. 10. ob 16.00: BALINANJE na Loki; — 12. 10. ob 15.00: TENIS na Loki; ob 16.00: ODBOJKA na Loki; — *3. 10. ob 15.30: STRELJANJE v restavraciji Pio- nir; ob 17 00: NAMIZNI TENIS v samskem domu Pionir; — 14. 10. ob 16.00: BALINANJE na Loki; ob 16.00: ODBOJKA na Loki; — 15. 10 ob 17.00: NAMIZNI TENIS v samskem domu Pionir; — 18. 10. ob 16.00: VLEČENJE VRVI pri restavraciji Pionir; — 19. 10. ob 16.00: ODBOJKA na Loki; — 20. 10. Ob 17.00: KEGLJANJE v restavraciji Pionir; — 21. 10. ob 17.00- KEGLJANJE V restavraciji Pionir; — 22. 10. ob 17 00: ŠAH v samskem domu Pionir; — 26. 10 ob 18.00: SVEČANI ZAKLJUČEK v samskem domu Pionir. (en) V Semiču vendarle spet resnefša telesnovzaoina dejavnost? Prejšnji in sedanji odbor TVD Partizan v Semiču nista naredila veliko, čeprav se Semič lahko ponaša z lepim telovadnim domom. Dom je bil do pred nedavnim brez gospodarja, v njem so prirejali razne zabave, razbijali sipe, uničevali pod in podobno. Med prireditvami so telovadno orodje odnesli iz dvorane pod milo nebo, domala nihče pa ni znal dvorane po uporabi očistiti. Stanje se je popravilo, ko je dom prevzela ISKRA in ga popravila in od zunaj ometala. Ker bo dom zaprt tako dolgo, dokler ne bo imel gospodarja, so vzeli mladinci pobudo v svoje roke. Izvolili bodo nov ukpravni odbor, ki bo pripravljen v telovadnem društvu resno delati. : Sevnica (6:9) Volje in veselja za telesnovzgoj-no delo je dovolj, saj so mladinci sami ustanovili rokometno društvo in uredili zasilno igrišče ter si kupili žogo. Igrišče bi se dalo z majhnimi sredstvi urediti tako, da ga ob vsakem dežju ne bi zalivala voda. V domu TVD Partizan pa ne bi škodil hišni red, ki bi povedal, kaj se v stavbi sme delati in kaj ne. Upajmo, da bo novi upravni odbor vodil semiško TVD Partizan uspešneje kot dosedanja dva in da bo telesna vzgoja krenila na pot, po kateri je hodila z uspehom pred vojno in mnoga povojna leta. ZDRAVKO TOMAŽEVIČ Sindikalno športno srečanje v Krmelju 10. oktobra je bilo športno srečanje med sindikalnima podružnicama METALNE iz Krmelja in VALJARNE 2400 iz jeseniške 2E-LEZ9RNE. Pomerili so se v kegljanju, streljanju in šahu. V vseh srečanjih so zmagali domačini. Kegljači so zmagali s 322:302, strelci s 580:473, šahisti pa z 2,5:1,5. Po srečanju so domačini goste odvedli na Malkovec, kjer je bila družabna prireditev. b. n. Leskovec : Sevnica 22:17 (6:91 V drugem kolu Zasavske rokometne lige so se srečali Leskov-čani z ekipo Sevnice. V začetku so povedll domačini s 3:1, gostje pa so kmalu izenačili in končali polčas v svojo korist z 9:6. S smotrnejšo igro so Leskovčani rezultat kmalu izenačili ter na koncu zmagali s petimi goli razlike. Gole so dosegli za Leskovec: Arh 7, Gamc 7, Tesar 4, Mlakar I. 3 in Vidmar 1. Za Sevnico so bili uspešni: Jazbec 4, Juperl 4, Pere 4, Filej I. 2, Svažič 2, Krnc 1. Dobro je sodil Šetinc iz Brežic. Peter Lipovi. SAH Oktobrski brzoturnir končan Oktobrskega brzoturnirja se je udeležilo 5. oktobra 17 šahistov. Po predtekmovanju v dveh skupinah so se po štirje najboljši iz vsake skupine pomerili v finalu. Po pričakovanju in običaju je zmagal mojstrski kandidat Igor Penko s 7 točkami in zmagami nad vsemi nasprotniki. Drago mesto je presenetljivo zasedel s 5 točkami do sedaj manj znani Suš-nar. Na tretje mesto se je plasiral Jurij Picek s 4 in pol točke, četrti pa je bil Stane Fink s 3 in pol točke, kar je po daljši odsotnosti zanj lepa uvrstitev. Peto mesto je dosegel solidni mladinec Tone Sporar s 3 točkami, na šestem mestu pa je Ferdo Avsec. kar je zanj slabša uvrstitev, saj zna zaigrati tudi bolje. Sedmi je Marko Picek z 2 točkama — ta je v predtekmovanju edini premagal Penka, v finalu pa je igral slabše. Na 8. mesto se je uvrstil manj znani Čosič s pol točke. 2.B njegova uvrstitev v finale predstavlja majhno presenečenje. JEZNI NA KOSMATE ČEKANARJE Suhokranjski kmetje se jezijo, da jim divji prašiči po-žro skoraj polovico poljskih pridelkov, drugo polovico pa pomendrajo. Trenutno se klati po okolišnih gozdovih, poljih in pašnikih kakšnih 45 divjih prašičev, predvsem samice z mladiči. Drhal se navadno ne pojavlja skupaj temveč v skupinah, navadno samica s svojimi mladiči. Najhujša tekma »kdo bo koga« je jeseni, ko si eni kot drugi nabirajo salo oz. pri- pravljajo živež za čez zimo. Kmetje nešteto noči prestra-žijo ob ograjenih poljih. Cesto čakajo zaman cele noči, ker nepovabljeni čekanasti sosedje vpadejo na nezastraže-nem mestu. Tako v Ajdovcu, Zafari, šmihelu, na Hinjah in drugih krajih. Ker sami ne morejo preprečiti vpadov divjih prašičev na njive, se kmetje jezijo na lovce in od njih zahtevajo povračilo za škodo. Lovska družina je po izjavi svo- jega predsednika Franca Jarca letos kmetom že izplačala 160.000 din. Taka izplačila lovsko blagajno praznijo hitreje, kot doteka vanjo denar. Lovci seveda vztrajajo pri zahtevi, naj bi se vsi kmetje branili pred divjadjo, ne samo nekateri. Zatrjujejo tudi, da bi bili sami bolj uspešni, ko ne bi bili utesnjeni v lovskih mejah, ki so enake katastrskim. Zunaj teh, kamor se prašiči zatečejo, tudi oni ne smejo loviti. Kaznovano nasilje Na 6 mesecev zapora, pogojno za 3 leta, je bil nedavno tega obsojen J. G., čevljarski pomočnik iz okolice Šentjerneja. Letos januarja je namreč napadel svojo teto M. P. v njenem stanovanju na Polho-vici, jo večkrat boksnil v prsi, zatem pa še vrgel ob posteljo, da si je zlomila tri rebra. Prav nič mu ni pomagalo, četudi je odločno zanikal nasilje nad pohabljeno, zato toliko bolj pozornosti potrebno osebo, ker so priče povedale drugače. Okrožno sodišče ima za dokazano, da je prav on M. P hudo telesno poškodoval in da je s pretepanjem prenehal šele tedaj, ko je posredovala njegova mati. Kot kaže, vladajo v tej družini grde razmere, čev ljarja pa je razkačilo že samo to, da je sumil teto prisluškovanja pod oknom. Predrugačila je živinski potni last Ker kmečka gospodinja E. M iz okolice Brežic lani oktobra na sejmu ni mogla prodati prašičkov, živinski potni list pa je imela, se ji je zdelo škoda novih potov, ko je letos pozimi spet peljala na sejem. Živinski potni list, izdelan oktobra lani, je predrugačila tako, kot da bi bil izdan letos februarja. Pristojni organi pa so goljufijo opazili, zato se je morala E. N pred kratkim zagovarjati na novomeškem okrožnem sodišču. Prav nič ni tajila, da bi številke v živinskem potnem listu popravila, pač pa njenega zagovora niso mogli upoštevati. E. M. je namreč trdila, da ni vedela, da se živinskih potnih listov ne sme popravljati, če niso bili uporabljeni. Sodišče pa je menilo, da to ni res. Na vasi namreč vsak otrok ve, kako je izdaja živinskih potnih listov natančna stvar. E. M. je bila obsojena na 1 mesec zapora, pogojno za 2 leti. Na 4 mesece zapora, pogojno za 3 leta, je bila pred kratkim obsojena na Okrožnem sodišču v Novem mestu K. M., ki si je kot tajnica v tovarni Iskra v Novem Tako bi se vsak vozil V. P., uslužbenec iz Mokronoga, je bil na okrožnem sodišču v Novem mestu obsojen na 4 mesece zapora, pogojno za dve leti in plačilo 11.955 din oškodovanemu podjetju Kemooprema, "a katerega račun je jemal bencin za svoj avtomobil fiat 750. Obtoženi si je od januarja do konca marca letos prilastil najmanj 127 litrov bencina in nekaj škatlic tekočine proti zmrzovanju (antifriz). Pri podjetju Mercator je gorivo nabavljal na račun Ke-moopreme, kjer je bil zaposlen, velik del tega pa je porabil za vožnje 5 svojim avtomobilom. Da bi goljufijo prikril, je na listine, s katerimi je izdajal iz skladišča material, pripisal količine bencina, ki jih je porabil zase in s tem zagrešil novo kaznivo dejanje. Podjetje trdi, da je bilo oškodovano za dosti več, vendar bo moralo za preostalo odškodnino tožiti V. P. v civilni pravdi. Na razpravi je skušal obtoženi prikazati, da ga priče črte in da je vzel le enkrat ali dvakrat po liter bencina zase, vendar so bili dokazi o nasprotnem tako močni, da pri odmeri kazni zagovora sodišče ni moglo upoštevati. »Prijela me le stara strast«« Stanko Pinoza iz okoVtce Sevnice je septembra že osmič sedel na zatožni klopi. Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu se je tokrat moral zagovarjati zaradi vlomne tatvine na škodo A. K. iz Drožanja. Obtoženec je kaznivo dejanje takole pojasnil: »Ko sem šel usodno nedeljo aprila 1964 mimo K. hiše in videl, da je zaklenjena, me je prijela stara strast. ..« Pinoza je za hišo našel lestev, jo prislonil k oknu in tako prišel v dnevno sobo. Pri K. je vzel več oblačilnih in drugih predmetov v vrednosti 29.000 dinarjev. Izgovarjati se ni mogel, ker so miličniki pri njem našli še veliko ukradenih stvari, vendar je priznal samo toliko, kolikor so našli in niti pike več. Senat je nepoboljšljivega tatica obsodil na 1 leto strogega zapora. POPRAVEK Pretekli četrtek smo na tej strani na podlagi uradnih podatkov poročali med drugim tudi o nesreči, ki se je pripetila ob betonski ograji v Lešnici. Na željo Kartuzije Pletenje pa sporočamo danes, da omenjena skupina ponesrečencev 1. oktobra letos ni popivala v pleterski kartuziji. UREDNIŠTVO Vlomilce so odkrili Nedavno smo v našem tedniku poročali o večjih vlomih v Mokronogu in na Vrhu pri Trebnjem. Varnostni organi so zmikavtom prišli na sled in ugotovili, da sta se s Kaznivimi dejanji ukvarjala V. K. in S. K. Prav tako so ugotovili, da sta ta dva sodelovala tudi pri vlomu v Podturnu 19. septembra. Preiskave pa so dokazale, da sta vlomilca zagrešila več podobnih dejanj tudi v drugih krajih Slovenije in na Hrvaškem. NESREČE Naglo je zavri in trčil Lažja prometna nesreča se je pripetila 10. oktobra popoldne na cesti pri Velikem Gabru. Voznik osebnega avtomobila LJ-385-30 Janez Oven se je pripeljal iz Sent-lovrenca. V desnem nepreglednem ovinku mu je prišel naproti voznik osebnega avtomobila LJ-416-56 Anton Pucelj. Pucelj je takoj zavil v desno in vozilo ustavil, Oven pa je pritisnil na zavore, vendar se nesreči ni mogel več izogniti. Njegovo vozilo je trčilo v Pucljev avto. Voznika se nista ranila, le škodo na vozilih so ocenili na 250.000 dinarjev. Mopedist v avto v Straži Na nepreglednem ovinku pred hišo štv. 37 v Straži sta 10. oktobra dopoldne trčila mopedist Anton Klepac in voznik osebnega avtomobila Karel Znidarec. Mopedist je pripeljal iz Vavte vasi in ie zavijal proti Soteski, avtomo-bilist pa je pripeljal naproti po sredi ceste. Voznika sta ubežala poškodbam, popravilo vozil pa bo veljalo nad 20.000 dinarjev. Vozil je z odprtimi vrati Na novomeški bencinski črpalki Je voznik osebnega avtomobila LJ-349-54 Alojz Vidmar 10. oktobra zjutraj čakal, da mu natočijo gorivo. Na njegovi desni strani je stalo vozilo ZG-342-72. Pri vožnji nazaj je njegov voznik Zlatko Jankovič odprl vrata in trčil v Vidmarjev avto. Škodo cenijo na 15.000 dinarjev Nezavesten, voznik v bolnišnici Na ozki gozdni pdti pri Trebel-nem sta se 5. oktobra dopoldne srečala tovornjak CE-79-13, ki ga je vozil Milan Lisec, in osebni avto z voznikom Jnietom Stefan-čičem. štefančič je bil namenjen v Raduljo, ko mu je prišel naproti tovornjak, naložen z ogljem. Lisec je zavrl, ker pa so mu od-oclpovedale zavore, je trčil in rinil kakšnih šest metrov pred seboj osebni avto. Nezavestnega voznika osebnega avtomobila stefančiča so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za blizu 300.000 dinarjev. Trčenje pred preozkim mostom Na kandijskem križišču v Novem mestu je voznik tovornjaka Alojz šušteršič 5. oktobra popoldne trčil v prikolico tovornjaka, ki ga je iz Žabje vasi pripeljal in pred mostom (zasedenim) ustavil Suljo Sefić. Sefič je pred mostom čakal, da bi se cestišče izpraznilo, škode je za okoli 20.000 dinarjev. Tovornjak je podrl kravo Na avtomobilski cesi pri Kar-teljevem je tovornjak s prikolico, ki ga je vozil živa Jovančič iz Pančeva, 5. oktobra zjutraj podrl kravo, ki se je med pašo znašla na cestišču. Kravo je moral lastnik Anton Rozman takoj zaklati. Menijo, da je imel s tem 300 tisočakov škode Tresk v drevo Kakšnih 10 km od Otočca je av-tomehanik Jože Božič iz Novega mesta 21. septembra dopoldne po neprevidni vožnji z osebnim avtomobilom zapeljal s tretjerazredne ceste na travnik in se zaletel v jablano. Voznik je dobil rano na čelu, škodo na vozilu pa oendjo na 350.000 dinarjev. Nesrečni padec pod breg Upokojeni rezervni major Anton Riček se je 1. oktobra vračal iz Pisec proti svojemu domu na Pečarjev breg. V hrib je šel po stezi, ki ima na vsakem ovinku kamnite stopnice. Na tretjem zavoju mu je spodrsnilo. Padel je pod breg, se valil po strmini in pri tem z glavo nekajkrat udaril ob kamen. Nesreča se je končala s smrtjo. Pokojnik je zadnje čase močno oslabel. Na dan nesreče je popil v gostilni le en brizganec. Ljudje vedo povedati, da se je od oslabelosti tudi doma večkrat zgrudil Znana žeparja prijeta liupravieiiia uzal.ienost Žepa rji, pred katerimi smo imeli dve leti mir, so se v Novem mestu spet pojavili 4. oktobra. Tega dne je bil v Ločni semanji dan. Z belokranjskim vlakom sta se zjutraj pripeljala Slavko Ke-gljevič in Izidor Husjak in se pomešala med sejmarji. Kmalu so trije možakarji na sejmišču zavpili, da jih je nekdo okradel. Zmanjkalo jdm je nad 300.000 din. še isti mestu neupravičeno prilastila malo manj kot 13.000 dinarjev. Kljub temu, da obtoženka sploh ni hotela priznati tatvine in da je (ko so jo osumili) celo grozila s tožbo zaradi obrekovanja, je bila njena krivda ugotovljena. Decembra 1964 je v podjetje prišla denarna nakaznica v znesku 12.773 din, s katero je Komunalni zavod za socialno zavarovanje poslal delavcu A. B. nadomestilo za čas bolezni. Tega denarja pa delavec ni prejel, medtem ko je poštar nakaznico z denarjem vred izročil tajnici. Obtoženka Je vztrajno trdila, da je še isti dan izročila naslovniku denar med delom, ven dar nihče od B. sodelavcev tega ni videl. Dokazano je tudi to, da tistega dne tajnica in oškodovani B. sploh nista delala v isti izmeni. Sodišče je bilo mnenja, da bo pogojna kazen za prvič storjeno kaznivo dejanje na obtoženko vzgojno vplivala in da se v bodoče ne bo več lotevala nepoštenih podvigov. večer so toliko denarja našli pri Kegljeviču in Husjaku, ki so ju prijeli. Ugotovili so, da sta že stara znanca varnostnih organov, saj sta bila že večkrat kaznovana za podobna dejanja. Navadno sta »delala« na sejmiščih, kjer sta izkoriščala gnečo in nepazljivim lastnikom jemala denar. Oškodovancem z ločenskega sejmišča so denar takoj vrnili. Potrošnike je goljufal »Kakor šele zdaj vidim, je ljubljansko mestno ljudstvo iz vas meniha skazilo, zakaj če se zelo ne motim, ste mi prišli pridigo delat. Pa da boste videli, da je bil moj učenik sv. vere ravno tako moder, če ne bolj, ko vaš, naj vam povem, da imamo vsi ljudje enakih misli o pravici. Zdi se mi, da je Bog sam nekatere ljudi više postavil kot druge, da je v Četrti zapovedi pokorščino zapovedal (katere bomo Ljubljančane šele naučili), da ni nikjer dovolil, da bi se nizko ljudstvo povzdigovalo in še marsikaj, kar vam bom potlej povedal, kadar boste to dobro premislili. Zdaj pa povedite, kaj bi vendar radi?« Sumerek je težko zakrival nevoljo. Moško je uprl oči v glavarjev obraz, kako bi se mu nevredno zdelo na zasmehovalne besede odgovarjati, in dejal mirno: »Gospod, vas je naš milostni gospodar in vojvoda postavil za varuha in svojega namestnika v deželi in sosebno v njem poglavnem mestu. Včerajšnjo noč pa je nekaj vaših ljudi nekaj delalo v mestu, eden izmed njih je celo čez zid v zaprto mirno meščansko hišo plezal. Tudi so se naši straži z orožjem v roki ustavljali in tako bi bilo kmalu prišlo do pobojev. Mi meščanje se nadejamo, da se vse to ni z vašo voljo in vednostjo zgodilo; in da ne bo kaka druga vera med ljudmi nastala, prosimo vas, da tiste ljudi kaznujete in zanaprej blagovolite, da se ponočni mir več ne kalL« »Hem, to je vse?« pravi Auersperg. »Le odidite pa potolažite uboge strahopetce po mestu. Jaz sem bolj skrben zanje in za vas, kako si domišljate. Vso to reč sem že preiskal, pa moram vam povedati, da je vsa drugačna, nego ste jo vi razložili. Vsa krivda pade na vas in vaše meščane. Kajti jaz ne vem, zakaj bi vaši stražniki mojih stražnikov pri miru ne pustili?« »Ne zamerite mi, da se predrznem odgovarjati: prvič ima mesto pravico, stražo postavljati, in nihče Brestaniški mesar R. Z. si je na račun potrošnikov, ki so v mesnici št. 7 kupovali meso, letos februarja v dveh dneh na nepošten način pridobil 14.620 din. Vsota res ni velika, goljufal pa je le! Ko je iz klavnice prejel 156 kg govejega mesa, označenega za najboljše, ki gre v promet po 920 din, je izposloval, da je posebna komisija to meso spoznala za drugorazredno, v prodaji po 750 din. Prebrisani mesar je po- f j • JOSIP . JURČic f • Hči mestnegasodnika trošnikom nato zaračunaval meso, kot da bi bilo najboljše, razliko v ceni pa je obdržal zase. Na razpravi, ki je bila pred kratkim na novomeškem okrožnem sodišču, je obtoženec skesano priznal goljufijo in krivdo. Obsojen je bil na 3 mesece zapora in na povrnitev škode. Sodišče meni, da bo R. 2. kazen spametovala, medtem ko vse to ne meče najboljše luči tudi ua komisijo, ki je meso prekvalificirala. Cvetko je povozil drug. To je ena naših privilegij, katere nam je vojvoda slovesno potrditi blagovolil, drugič pa si drznem pristaviti, da, če vaši ljudje čez plotove lezejo, morajo prej veljati za tatove kakor za stražnike.« »Tudi tukaj vas niso prav podučili, ljubi moj gospod sodnik! Kaj morem jaz za to, če eden mladih in živih mladeničev leze k svoji ljubici?« Sodnik je prebledel. Vedel je, kam to meri, a odgovoriti ni mogel. Ali je imela njegova hči kaj pri tem? Kako ve Auersperg to? »K svoji ljubici,« saj tako je dejal, ko bi bila za mesto in za njegovo življenje nevarnost, Janez Sumerek bi bil stal mož, meščan krepak in neustrašen. Ko mu je pa le misel o majhni verjetnosti prišla, da njegovo dete, njegova edina ljubezen ne bi bila take čednosti, kakor si je mislil — tu se je tresel in pozabil. To je menda zapazil tudi Auersperg, kajti posmehljivo je dejal: »Ne zamerite, sodnik! Ni mi v glavo palo, da se menim o vaši hčeri. Lepa deklica zares in skoraj vredna, da se plemenitaš ozre po njej.« »Gospod poglavar,« pravi sodnik jezno, »to so besede, na katere vam jaz ne odgovarjam. Nisem prišel, da bi se mi moje poštenje —« »že vem, že vem, kaj imate na jeziku, pa pustiva to reč in zmeniva se dalje. Vi mi niste povedali vsega. Eden mojih ljudi je ubit sinoči. To boste pač lahko sprevideli, da jaz svojo veljavo in svojo čast izgubim, če dovolim, da meščanje moje hlapce brez kazni pobijajo. Zato jaz terjam od vas, da mi v Kmalu bo leto dni od tedaj, ko so šli nekega dne otroci iz sevniške šole proti dokaj oddaljenemu domu. Dvajset otrok se je med potjo šalilo in veselo merilo pot ob obeh straneh ceste, ko je nenadoma pridrvel kolesar. Prav pred otro- štiriindvajsetih urah izveste in daste tistega meščana, ki je mojega hlapca ubil.« »Hlapec vaš,« odgovori sodnik, »ni ubit, dasi-ravno je ranjen tako, da ne vem, ali bo živel. Pri meni je in kar mu more ljubezen bližnjega storiti, uživa v moji hiši. Kadar vas je volja, pošljite ponj. Sicer pa vam moram naravnost reči, da ne vem, kdo ga je ranil, in tudi, ko bi ga vedel, ga mesto ne bo izdalo, ker on je bil med nepokojniki in se na lepo besedo ni hotel vdati.« »če ga v štiriindvajsetih urah ne izdaste, kdor ga je ranil, potem bom jaz sam kaznoval.« »Jaz prevzamem vso pregreho tistega na svojo vest, ki se mu je ustavljal in ga je ranil.« »Dobro. Tedaj bom kaznoval vas. Pomislite!« Rekši, mu migne, naj odide. Sodnik se malo pokloni in odhajaje reče: »Ne bojim se. Kadar boste prst položili na ljubljanskega sodnika, boste sprevideli, kaj je pravica, število meščanov ni ravno majhno in vsi ti bodo vedeli, da imajo še enega višjega gospodarja, kakor je deželni poglavar, tudi ko Janez Sumerek ne bo že več živel in vi ne.« Zdaj je bilo na Auerspergu, da je barvo spre-vrgel. Razkačen se je z eno roko dotaknil zlatega ročnika na bodalu, z drugo kazaje na vrata vpil: »Pes, tam so duri!« Ko je sodnik zapustil poglavarjev stan, je šel naravnost domov, tam dal poklicati nekoliko starih pa mlajših meščanov, na katere se je najbolj zanašal. Med poslednjimi je bil tudi naš pošteni Simon, ki se je pred vsemi drugimi rotil in klel, da dokler bode on živel, ne bodo vsi plemenitaši ne lasu izpulili iz glave najboljšemu sodniku, kar jih je Ljubljana imela in jih bo. Konec vsega posvetovanja je bil ta, da so se možje sveto zavezali, svoje stare privilegije proti vsakemu do krvi braniti, tistega, ki je vojaika ranil, ne izdati in ko bi se reči nadalje motale, milostnega vladarja na razsodbo in pomoč poklicati. ki je zakričal naj se umaknejo, to pa je 7-letno Cvetko tako zmedlo, da je skočila čez cesto. Kolesar jo je v nagli vožnji podrl in šele nekaj metrov dalje ustavil. Deklico, ki je obležala z zlomljeno nogo, je pobral očividec cestar in jo odnesel do bližnje hiše, medtem pa se je kolesar odpeljal po zdravniško pomoč. Pred kratkim je moral kolesar J. A. iz Zurkovega dola za svoje dejanje odgovarjati pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu. Zaradi prenagle in neprevidne vožnje, s katero je ogrožal na cesti življenje ljudi, je bil obsojen na 1 mesec zapora, pogojno za leto dni, medtem ko bo odškodnina določena v posebnem civilnem postopku V TEM TEDNU VAS ZANIMA 7 edenski koledar _—^- Petek, 15. oktobra — Terezija Sobota, 16. oktobra — Jadviga Nedelja, 17. oktobra — Mira Ponedeljek, 18. oktobra — Luka Torek, 19. oktobra — Etbin Sreda, 20. oktobra — Irena Četrtek, 21. oktobra — Urška PREKLIC Jožefa Metež iz Gor. Suhorja št 10. p. Dragatuš, preklicujem vse, kar sem govorila o Ivanu Muhviču v Obrhu kot neresnično in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe MALI OGLASI CENIK: vsak oglas do 10 besed — 900 din. vsaka nadaljnja beseda 100 din Za naslov v upravi lista: pribitek 100 din — Redna zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pn vseh malih oglasih, osmrtnicah, zahvalah, preklicih in podobnih objavah 20 % popusta VOLKSVVAGEN 1955, dobro ohranjen, prodam Naslov v upravi lista (878-65). DVE NOVI AVTOMOBILSKI GUMI 5.20x14, uležani 7 mesecev, prodam v Novem mestu Naslov v upravi lista. V IJUBLJANI PRODAM novo dvosobno komfortno vseljivo stanovanje. Naslov v upravi Dol. lista (840-65) PRODAM HISO z gospodarskim poslopjem in vrtom, ali posamezno, živinski hlev, primeren za nadzidavo hiše, in kozolec s petim okni — enojnik. Rakovnik, Sentrupert na Dolenjskem. PRODAM FIAT 750, letnik 64. Ogled na veterinarski postaji Trebnje (Miklič). TAKOJ PRODAM VSELJIVO HIŠO, zidanico, prešo, vse pod eno streho, vinograd z grozdjem in sadovnjak, vse po nizki ceni za 1,000.000 din, zaradi hitrega odhoda v inozemstvo. Kelc Slavka, Otavnik 15, Tržišče. SPALNICO, DOBRO OHRANJENO, prodam. Luzar, Mestne njive B. 5. PRODAM 6 tednov stare mladičke, čistokrvne ovčarje. Kulin Boris, Ratež 18, Brusnice. PRODAM DOBRO OHRANJEN šivalni stroj. Pugljeva 3-1. Novo mesto. NUJNO PRODAM FIAT 600 v odličnem stanju. Vprašajte do petka na Majde Sile 9! RODAM MOTORNO KOSILNICO »BCS«. Naslov v upravi lista (879-65. UGODNO PRODAM električni br-zošivalni stroj »Snnger« za 80.000 din. Baškovec Marija, Gubčeva 14, Krško. NSU PR1MO 150, dobro ohranjeno, poceni prodam, tudi za ček. Ponudbe na upravo lista (875-65) ZAZIDALNO PARCELO (hiša zgrajena do plošče) prodam v Resi pri Krškem. Informacije po telefonu 75-025-37. TAKOJ PREVZAMEM na vso oskrbo starejše ljudi, s kakršnimkoli premoženjem Naslov v upravi lista (891-65). KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejme Petan Andrej, krojač, Krško KUPIM RABLJEN HRASTOV ALI KOSTANJEV STROP 4,5x5,5 m. Pišite na naslov: Marjan Mo-škon, Streliška 3, Novo mesto. IŠČEM SOBO v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (883-65).* SKROMNO NEOPREMLJENO STANOVANJE v Novem mestu ali bližnji okolici išče upokojenka s hčerko. Naslov v upravi Usta (886-65). SOBO ODDAM DVEMA ŠTUDENTOMA. Naslov v upravi lista (887-65). SPREJMEM GOSPODINJSKO pomočnico. Oglasite se po tretji uri. Inž. Pavle Valentič, Mestne njive 6, Novo mesto. ZAKONCA IŠČETA stanovanje na deželi. Tudi pomagata. Polesnik, Dole 3, Suhor. POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). VDOVEC, STAR 56 LET, z malo kmetijo, išče vdovo ali starejšo dekle s čisto preteklostjo, staro od 48 do 55 let, z gotovino, ali šiviljo, ki bi imela smisel za napredno gospodarstvo. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Mir«. SOBO V NOVEM MESTU, najraje v centru in vseljivo po možnosti še ta mesec, potrebuje dekle. Ponudbe oddajte v uredništvu lista. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI-TINA. — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca ali jeter in žolča, ali ostalih prebavil! Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava. V Novem mestu ga dobite pri trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158. KIKO Brežice: 15. in 16. 10. ameriški barvni film »Ptiči«. 17. in 18. 10. nemški barvni film »Poslednje jahanje v Santa Cruz«. 19. in 20. 10. angleški film »Življenje za Ruth«. Črnomelj: 15. in 17. 10. ameriški film »človek, ki je ljubil vojno«. 19. in 20. 10. ameriški film »Revolveraš iz Arizone«. Novo mesto »Krka«: 15. do 18. 10. španski barvni film »Mati, poslušaj mojo pesem«. 15. do 18. 10. nemški film »Čudna grofica«. 19. do 21. 10. ameriški film »človek, ki je ljubil vojno«. 20. 10. ameriški barvni film »Razkošje v travi«. Metlika: 16. in 17. 10. franco-sko-poljski film »Planet smrti«. 20. in 21. 10. švedski film »V krempljih špijonov«. Dol. Toplice: 16. in 17. 10. ameriški film »Ni imena na naboju«. Kočevje »Jadran«: 15. in 17. 10. francoski film »Triumf Strogova«. 18. in 19. 10. ameriški film »30 let smeha«. 20. in 21. 10. ameriški film »Na muhi«. Kostanjevica: 17. 10. angleški film »Usodna ciganka«. Predgrad: 17. 10. francoski film »Pogled z mostu«. Sodražica: 16. in 17. 10. ameriški film »Nuna«. Sevnica: 16. in 17. 10. italiijan-ski film »Ločitev po italijansko«. 20. in 10. nemški film »Tudi to se imenuje ljubezen«. Ribnica: 16. In 17. 10. francoski Jilm »živali«. Stara cerkev: 1«. in 17. 10. nemški film »Poročni zavod Auro-ra«. Šentjernej: 16. in 17. 10. »Tar-zanova pustolovščina«. Straža: 16. in 17. 10. ameriški film »Ko je kraljevala komedija«. Mokronog: 16. in 17. 10. jugoslovanski film »Obračun«. Trebnje: 16. in 17. 10. jugoslovanski film »Desant na Drvar«. POTUJOČI KINO KRŠKO V letu 1965 bo predvajal potujoči kino Delavske univerze Krško naslednje filme: 16. in 17. X. 1965 nemški film »Profesor Mamlok«. 23. in 24. X. 1965 ameriški film »Od tu do večnosti«. 30. in 31. X. 1965 nemški film »Zaljubljeni detektivi«. 6. in 7. XI. 1965 japonski film »Streha Japonske«. 13. in 14. XI. 1965 angleški film »Čas brez milosti«. 20. in 21. XI. 1965 nemški film »Rdeči krog«. 27. in 28. XI. 1965 italijanski film »Slasti sobotnega večera«. 4. in 5. XII. 1965 ameriški film »Dva jahača«. 11. in 12. XII .1965 jugoslovanski film »Iz oči v oči«. 18. in 19. XII. 1565 angleški barvni film »Valček toreadora«. 25. in 26. XII. 1965 ameriški film »Vse za smeh«. Predstave bodo enkrat na teden v Koprivnici, na Raki, v Velkem Podlogu, v Podbočju in v Dolenji vasi POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja ameriški film »Vse za smeh« 16. oktobra ob 19. uri na Uršnih selah 17 oktobra ob 16. uri v Prečni 17. oktobra ob 19. uri na Slatniku 18. oktobra ob 19 uri na Uršnih selah 20. oktobra ob 19. uri v Stopičah. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Stefica Humek iz Ključa — Marico, Ana Droždan iz Sevnice — Marjana, Jožefa Martini iz Brezovice — Martina, Antonija Novosel iz Smrevišča — Marico, Djurdja Matkovič iz Dubra-vice — Sonjo, Angela Grmšek iz Malega Kamna — Marjanco, Gabrijela Zupevc s Senovega — Darjo, Frančiška Tomše iz šentlenar-ta —- Renato, Nevenka Bača Iz Ključa — Srečka, Marija Šumlaj iz Mihalovca — Mojco, Barica Pavlovič iz Laduča — dečka, Terezija Kovačič iz Podvrha — dečka, Neža Juršič iz Jablanice — Antona, Olga Kozmus iz čurkove-ga dola — Mar jetko, štefica Ru-par iz Laduča — Krešimira, Štefanija Jurač iz Sel — deklico, Cirila Grgičevič iz Brežic — Tomislava. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Mušič s Tanče gore — Andreja, Marija Medvešek iz Zameškega — Martina, Stanka Pezdirc iz Slamne vasi — Jožeta, Marija Sever iz Gornjega Vrhpolja — Renato, Ivana Sajevic iz Črnomlja — Ireno, Al-binca Hudoklin iz Gornjega Gradišča — Milana, Anica Ivanetič iz Omote — Milana, Vida Vidic iz Prečne — Miroslavo, Mihaela Lum-pert iz Golobinjeka — Jožeta, Jožefa Špehar iz Malega Slatnika — Biserko, Cecilija Repše iz Mo- sta — Danico, Lojzka Znidaršič iz Slepška — Metko, Ana Gašpe-rac iz Velike Loke — Bogomirja, Marija Sašek Iz Smolenje vasi — Jožico, Zlatka Cindrič iz Črnomlja — deklico, Marija Piletič iz Gornjega Gradišča — dečka, Marija Ovniček iz Velikega Orehka — deklico, Marija Kobe iz Črnomlja — dečka, Ljudmila Udovč z Grmade — dečka, Marija Filak z Grma — deklico, Marija Vidmar iz Žužemberka — dečka, Cirila Bregar s Čateža — dečka. Kristina Turk z Malega Orehka — dečka, Darinka Us iz Gornjih Jesenic — deklico, Amalija Zunič iz Preloke — dečka. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franja Zrnca, posestnika iz Kač-kovca, je nekdo napadel in mu poškodoval glavo; Angelo Kores, upokojenko iz Krškega, je povozil avto in ji prizadel poškodbe po glavi; Alojz Bogve, delavec iz Križa, je padel z lestve in si poškodoval hrbtenico; Marija Vi-rant, gospodinja iz Kostanjka, je padla na travniku in si poškodovala desno koleno. pilllllllllllllltHIlIlilllllfllllllll« ( KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE j Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski E B postaji: Aleksander Zupan, Anton Srebrnjak, Franc Lobe, g H Tomaž Brašnikar, Stanko Rajk, Anton Luzar, Drago Bučar, § H Ivan Gazvoda, Alojz Smuk, Stanko Kastelic, Martin škufca, M §§ Jože Franko, Franc Stani.ša, Alojz Plantan, Janez Jeralič, m g lože Piletič in Štefan Mavsar, člani kolektiva IMV Novo = -E mesto; Lado Jane, Franc Jenko in Ivan Jakše, člani kolek- g H tiva Novoteks Novo mesto; Alojz Gorenc in Alojz JBevc, g H člani Sekcije za vleko Novo mesto; Anton Sircelj, Franc = H Felc, Zalo Krumar, Jože Simonič, Franc Koren in Anton s ■ Strajnar, člani kolektiva Prometna sekcija Novo me3to; g g Janez Udovič, Marjan šinigoj, Bojan Omerzelj in Franjo g g Bončina, člani kolektiva Sekcije za vzdrževanje prog Novo jj m mesto; Milena Berus, Vlado Stepišnik in Antonija Kastelic, g H člani kolektiva ZTP Novo mesto; Jože Kastelic, član kolek- g g tiva Novoles Straža; Alojz Pust član kolektiva Splošne bol- = g niče Novo mesto. Upravni odbor osnovne šole Sevnica razpisuje prosto delovno mesto -SNAŽILKE Osebni prejemki po pravilniku. Nastop službe s 1. novembrom 1965. Prijave pošljite do 20. oktobra 1965. Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini in hvaležni vara bodo za pozornost! RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00. PCTEK, 15. OKTOBRA: 8.05 Zabavni zvoki. 9.00 Pionirski tednik. 9.55 Glasbena medigra. 10.45 Nas podlistek: E. M. Vinch: Gumbi. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vzimitev vrta. 12.40 Skozi vas. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Uroš Krek: Simfonieta. 15.20 Napotki za turiste. 15.30 Glasbeni motivi iz NOB. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Zvoki iz studia 14. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lahka glasba. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 16. OKTOBRA: 8.05 Domače pesmi in napevi. 9.25 Slovenski skladatelji mladini. 9.40 Igrajo domače pihalne godbe. 11.00 Turističn napotiti za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Slovenske narodne v Rav-nikovih, Krekovih in Devovih priredbah pojeta tenorista Anton Dermota in Mitja Gregorač. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Hafner: Proizvodnja mleka v kooperaciji v novih pogojih. 12.40 Prek sončnih dobrav. 13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Popevke tes» tedna. 20.00 Sobotna ve- čer s plesom. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 17. OKTOBRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — France Bevk: Deček s piščalko. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Anton Ikovlc: Iz akcije v akcijo. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00—11.15 Turistični napotki za tuje goste. 11.45 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Od vasi do vasi. 14.30—17.00 »Danes popoldne« (šport in glasba). 16.00 —16.20 Humoreske tega tedna. 17.30 Radijska igra — Karel Čop: Ure. 18.30 Tuji koncerti v Ljubljani. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 22.10 Nočni mozaik zabavnih zvokov. PONEDELJEK, 18. OKTOBRA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže: Cevlon. 9.25 Naš juke-box. 10.35 Naš podlistek — A. Maurois: Šola in zakon. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Uroš Krek: Mouvements concertans. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Cigler: Formiranje biološke amortizacije po novem. 13.30 Priporočajo vam. . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.20 Zabavni inter-mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Glasbena križanka. 18.45 Narava in človek — Dr. Andrej Hočevar: Meteorologija v službi kmetijstva. 20.00 četrt ure z ansamblom »Three Suns«. TOREK, 19. OKTOBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri. 10.15 Revije jugoslovanskih opernih pevcev. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Viktor Repanšek: Rezultata sortnih poskusov s krompirjem. 12.40 Na kmečki peči. 13.30 Priporočajo vam 14.35 Pet minut za novo pesmico. 15.20 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Iz studia 14. 19.05 Glasbene razglednice. 20.20 Radijska igra — Smiljan Rozman: Hiša. 22.10 Skupni program JRT, studio Beograd. SREDA, 20. OKTOBRA: 8.05 Glasbena matineja lepili melodij. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.30 V svetu lahke glasbe. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jelka Hočevar: O učinkovitosti sredstev za zatiranje koloradskega hrošča. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Koncert tujih pihalnih godb. 17.05 Izbrani listi iz Barto-kovega opusa. 18.15 Iz fonoteke Radia Koper. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Plesna glasba ČETRTEK, 21. OKTOBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.40 Stari in novi znanci. 10.15 Z ansamblom Ljubljanske opere. 11.00 Turistič- ni napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Franc G rum: Račun pri krmljenju krav za veliko mlečnost. 12.40 čez hrib in dol. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Otroška lirika. 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice in valčka. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 2O.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. RADIO BREŽICE PETEK, 15. OKTOBRA: 18.00— 19.30 — Obvestila in glasbena oddaja — Izbrali ste sami. NEDEIJA, 16. OKTOBRA: 10.20 — Poročila iz naše občine — Zunanjepolitični pregled — Delavska univerza ne sme umreti — Občinska uprava in gospodarska reforma — Obnašaj se spodobno: Vljudnost v zakonu — Iz novinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce — Domače vam pojo Slovenski oktet In kvintet Petrič — Magnetofonski zapis: Obisk pri SKP Kovina na Bizeljskem —• Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 19. OKTOBRA: 18.15 — Ne smemo pozabiti — Od torka do torka v brežiškem kinu — Športni komentar — Obvestila — Glasbena oddaja: Umevanje instrumentalne glasbe — nadaljevanj«. INTERVJU Z 7«JMNHIH_ V: Kaj meniš o dokladah na sploh in še posebej o zadnjem povišanju (v zvezi z reformo)^ za 1200 din na mesec? O: Da je proizvodnja otrok nerentabilna in jo bom opustil, čeprav povsod jamrajo, da število rojstev v Sloveniji nazaduje. Pamža, ki ju imam, mi s stroški delata sivo glavo. Že preprost račun pove, da sedanje otroške doklade ne zadoščajo niti za liter mleka in pol kg črnega kruha na dan (liter mleka 140 x 30 dni je 4200 din; pol kg črnega kruha 70 din x 30 dni je 2100 din oziroma skupaj 6300 din, doklade pa znašajo okoli 5000 din na otroka). Kje je meso, sadje, zelenjava? Kje so jajca, sadni sokovi? Kje obleka, obutev, šolske knjige? Seveda pa so tu parole o zdravi in srečni mladini! Vprašal si me še o zadnjem povišanju doklad za 1200 din. To zvišanje ne pokrije niti razlike med staro in novo ceno mleka (stara cena mleka 95 din, nova 140 din, razlika 45 din x 30 dni je 1350 din na mesec). V: Slišal pa sem, da ima socialno zavarovanje na račun sredstev, zbranih za otroške doklade, milijarde presežka. Menda že tudi razpravljajo, kako naj bi s temi sredstvi izboljšali standard otrok? O: Spet nekaj zapletaš kot naše socialno. Že nad leto dni razpravljajo naši »višji« o tem presežku in kako bi ga najpravičneje razdelili otrokom. Pred meseci sem slišal razpravo v radiu in drugo slučajno bral. Po obeh naj bi otroških doklad ne poviševali, ampak razdelili presežke iz sredstev za otroške doklade predvsem za potrebe otroškega varstva. Predloge sem si zapomnil, potem pa se pozanimal, kako bi se obnesli v naši občini. Otroško varstvo je pri nas kar dobro razvito, saj imamo v dveh naseljih organizirano celo varstvo dojenčkov. Kljub temu pa vse varstvene ustanove sprejmejo le okoli 5 o/o vseh otrok v občini. Se pravi, da bi bilo le teh 5 *Jt otrok deležnih boljšega standarda, če bi sredstva razdelili le otroškim varstvenim ustanovam. Toda čigavih je teh 5 °/o otrok? Seveda so to v večini primerov otroci staršev, katerih standard je nad mojim, se pravi nad povprečnim. Običajno sta oba starša zaposlena in imata lepe dohodke. Se pravi, da bi spet pomagali tistim, ki imajo dovolj; reveže, ki imajo več otrok, od družine je zaposlen običajno le eden in zato otrok ne dajejo v vrtce, pa bi prizadeli. Sem torej zato, da se zvišajo otroške doklade, ker bodo potem tako in tako tisti, ki koristijo otroške varstvene ustanove, lahko zanje tudi več odrinili in tako bodo tudi te ustanove dobile več sredstev. Morda je v mojih izjavah tudi kak spodrsljaj. Cfc je, ga nisem zakrivil namerno, ampak le zaradi slabe obveščenosti nas Janezov Novakov o stvareh, ki jih naši odgovorni in včasih neodgovorni organi pripravljajo. Svetujem jim, da bi nas včasih le, predno sestavijo predloge (predvsem pa kadar gre za sredstva, ki jih sami prispevamo) obvestili o novostih in spremembah, ki jih pripravljajo in nas vprašali tudi za mnenje, kakor smo bili vprašani, ko smo sprejemali novo ustavo. »N0V0TEHNA« Novo mesto obvešča lastnike osebnih avtomobilov znamke ZASTAVA-FIAT in lastnike motornih koles TOMOS, da je 1. oktobra 1965 začel redno poslovati novo ustanovljeni AVTOSERVIS v TREBNJEM na Dolenjskem (telefon 83-085) Po ugodnih cenah in takoj izvršujemo vsa popravila in nudimo vse ostale strokovne usluge! DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in Ddgovornd urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Mo-Ikon, Jožica Teppev in Ivan Zoran . IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din — Letna naročnina 2000 din, polletna 1000 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo: 3750 din oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu: 521-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO r Ljubljani.