8000032 SZtki trg?a'Ca Ce,Je 3000 Celie FrTmtl BENCINSKI SERVIS LETUŠ Tekmovanie s starimi motornimi brizgalnami Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3. Gornji Grad C67: Okonina 2, Zadruga mozirje 3333 Ljubno ob Savinji TGL 03 838 11 67 Zgomjesavhiska kmetijska zadruga Mozrje z.aa www.zkz-mozirje.com V tehničnih poslovalnicah sprejemamo naročila za KROMPIR za prehrano živine po tržno dnevnih cenah. DELOVNI ČAS: pon. - pet 6.30 - 23.00, sob.: 7.30 - 24.00, ned.: 7.30 - 22.00 Sprejemamo tudi naročila Z3 IJcIVC koKoŠl. Naročila oddajte v poslovalnici do srede, 9.9.2009. Dobava bo v petek, 11. septembra 2009. • Trsovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno 584-51-32 ■ Trsovina Bočna, Bočna 129, Gornji Grad 584-50-05 ■ Trsovina Nova Štifta, Šmiklavž 3 584-75-09 ■ Market Rečica, Rečica ob Savinji 115 838-80-84 • Teh. trsovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno 838-80-42 ■ Trsovina Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 ■ PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje 837-07-80 837-07-81 839-44-20 584-12-41 584-40-24 Pizzerija Četara vabi vse šolarje, da se skupaj s svojimi starši pred pričetkom novega šolskega leta okrepčate za nove izzive. Železnina Gornji Grad, Attemsov trs 8 Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno Železnina Luče, Luče 34, Luče . Cena kokoši: 6.20 EUR Cena piščanca: 3.00 EUR Podrobnejše informacije dobite v naši najbližnji poslovalnici. Tutela'* Razstava goveje živine Razstava malih živali Konjeniška predstava: konjski galop in viteške igre Predstavitev likovnih in literarnih del na temo podeželje in mesto z roko v roki • Predstavitev stoletne domače obrti . Degustacija kmečkih dobrot • Degustacija slovenskih mlečnih in mesnih izdelkov Za bučno razpoloženje bo poskrbela godba Zarja, po končanem uradnem delu bo z vami Ansambel bratov Avbreht. K.MMTIJSKA ZADRUGA ŠAU.ŠKA DOMNA, z.o.o., SoStanJ /.VAMI IN ZA VAS KAMINI BAZENI PEČI IN VSA DODATNA OPREMA 12. septembra od 9.30 pri konjeniškem klubu v Skalah pri Velenju 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče Program prireditve: smer n okna in vrata I MODRA ŠTEVILKA (V(* 080 10 27) ■ www.simer.si H Odprite svoje svet / Verjetno najBofjša oljna m vrat| ni svetni Naročnik oglasa: Četara d.o.o., Okonina 2. 3333 Ljubno ob Savinji OSREDNJA Tretja stran j KNJIŽNICA Študentsko delo - res napako na trgu dela? Tokratna tema tedna je namenjena študentskemu delu, ki ga minister za razvoj mag. Mitja Gaspari vidi kot napako na trgu dela in izziva socialne partnerje (verjetno ima pri tem v mislih predvsem sindikate), naj se opredelijo glede študentskega dela, če po drugi strani tožijo zaradi pomanjkanja delovnih mest. Dejstvo je, daje problematika dela preko študentskih servisov zelo kompleksna, saj ima tako pozitivne kot negativne učinke. Zanimivo polemiko na to temo izpod peresa mag. Janeza Drobniča, nekdanjega poslanca in člana stranke KDS ter nekdanjega ministra za delo, družino in socialne zadeve, je pred nedavnim objavil časnik Finance. Drobnič je prepričan, daje študentsko delo, »poleg tega da ponuja neupravičeno bogatenje posrednikov in vrha študentskih liderjev, nelojalna konkurenca običajnemu delu po zakonu o delovnih razmerjih in sredstvo, s katerim delodajalci zaposlujejo večne študente ali pa jih naredijo za večne študente ter onemogočajo mladim, da bi se ti redno zaposlili, imeli delovno dobo in vplačevali v pokojninski sistem.« »Ni pošteno kriviti delodajalce, da najemajo študentsko delovno silo, kije cenejša in jim zagotavlja še izjemno veliko prožnost, karjevteh nezanesljivih časih krize dobrodošlo zanje, ni pa za mlade in državo,« je med drugim zapisal Drobnič in ob tem poudaril, da je za potrebne spremembe sistema odgovorna država: »Delodajalci delajo zakonito in po logiki najnižjih stroškov, pokojninski sklad pa je zaradi tega prizadet za finančni znesek, ki ni majhen, saj obseg dela prek študentskih napotnic znaša med 20 in 25 tisoč delovnih mest.« Toliko mladih je tudi ob zavarovalna leta, ki se jim ne vštevajo v pokojninsko dobo. Študentsko delo poznajo tudi v drugih državah, kjer pa je edina prednost takšne oblike dela v tem, da ni vezano na kolektivne tarife, in s tem je štu-dentv primernem konkurenčnem položaju do preostalih kategorij delavcev. Delo se študentom šteje v pokojninsko zavarovanje, ker so plačani tudi prispevki. Študentje in študentske organizacije v Sloveniji imajo seveda svoj pogled na študentsko delo, ki ga ni mogoče ignorirati, kajti sedanji sistem financiranja študentske dejavnosti ima tudi številne pozitivne posredne učinke. Potreben je torej sistematičen, strpen pristop k reformi študentskega dela, ne pa populistične izjave, kakršne se iz ust nekaterih ministrov vrstijo skoraj iz dneva v dan. IZ VSEBINE: ^5 Tema tedna: Študentje še vedno (pre)velika konkurenca delavcem........,.........4 Kulturni dom Mozirje: Zunanja podoba bo prenovljena sredi oktobra........................5 Oblina Solčava: Na plazu se vendarle spet nekaj premika ..... 6 Šolstvo: Za štipendije se je treba prijaviti pravočasno ................ Šmihel nad Mozirjem: Fotoklub Fiosar pripravil državno razstavo.. 10 Triglav: V slovenski narodni noši s Pokljuke na vrh Triglava. Matija Veninšek: Svetovni prvak v diatonični harmoniki do ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------. ISSN 0351 -8140, leto XLI, št. 35,28. avgust 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi čdsopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. DELO NA NAPOTNICE PROTI REDNEMU DELOVNEMU RAZMERJU _ __ Študentje še vedno (pre)velika konkurenca delavcem Ob večjem pomanjkanju dela v podjetjih se kot posledica recesije kaže tudi vedno večji upad študentskega dela. Delo na napotnice po mnenju širše javnosti delodajalcem še vedno omogoča lažje manevriranje brez rednega zaposlovanja, iskalcem dela pa odjema možnost redne zaposlitve. Študente in njihovo možnost za zaslužek zagovarja Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), ki opozarja, da brez lastnega zaslužka marsikateri študent ne bo prišel do želene izobrazbe. reden delovni čas, če imajo od študentskega dela večji dobiček? Delo na napotnice ima namreč večjo olajšavo pri dohodnini, poleg tega je oproščeno plačevanja socialnih prispevkov. Še precej očitkov leti na študentsko delo, glaven in verjetno tudi najbolj utemeljen pa je ta, da STUDU ALI ZAPOSLITEV Z NAPAKO? Študentsko delo oziroma oblika tega dela, ki se izvaja v Sloveniji, očitno že dlje časa jezi marsikoga. Na to kaže dejstvo, da se je po pripombi ministra za razvoj mag. Mitja Gasparija o študentskem koriščajo ta sistem in študentsko organizacijo. Sistemu študentskega dela se predvsem očita, da naj bi bilo delo na napotnice občasno, torej kratkotrajno, kar v realnosti pogosto ne drži. Že iz oglasov, ki jih objavljajo študentski servisi, je razvidno, da Tudi v BSH Nazarje letos manj študentov Recesija povzroča, da podjetja najprej odstavljajo študente, tako so storili tudi v državni upravi. Tudi v največjem, za sedaj k sreči še stabilnem, zgornje-savinjskem podjetju, BSH Hišni aparati Nazarje, med letošnjimi poletnimi počitnicami zaposlujejo precej manj študentov kot prejšnja leta. V avgustu so pri sprejemu prednostno zaposlovali študente, katerih starši so zaposleni v njihovem podjetju, s septembrom pa si bo pri njih našlo delo tudi nekaj več drugih študentov. Številčno pa preko študentskega servisa BSH Nazarje zaposluje veliko manj kot leto poprej, kar je posledica gospodarske krize. delu kot napaki na trgu dela po študentih kar vsulo jeznih očitkov. In kaj se tistim, ki poleg študija želijo poprijeti še za delo, sploh očita? Samim študentom pravzaprav niti ne veliko, obtožbe bolj letijo na sam sistem dela, tiste delodajalce, ki iz- delodajalci študente iščejo za daljše obdobje in hkrati pogosto nudijo celo 8-urni delovnik. Delo študentov torej dosega polni delovni čas inje zato velika konkurenca delu navadnega delavca. Zakaj bi delodajalci zaposlovali za Tanja Stermecki, profesorica slovenščine: »Moja izkušnja je sledeča. Pred skoraj dvema letoma sem postala profesorica slovenščine. Sam študij je bil zahteven in mi je vzel veliko časa, predvsem književnost, saj seje na seznamu literature nabralo zagotovo okoli 400 knjig, ki jih je bilo potrebno prebrati. Torej človek mora biti delaven, vztrajen in prizadeven, če želi dokončati študij. Te vrline ostanejo v človeku tudi po koncu študija, kar pa je le malokdo pripravljen videti, ko se po opravljeni diplomi želiš zaposliti. V tem primeru ti delovne izkušnje, ki sijih pridobil med študijem, ne koristijo veliko, saj se ravnatelji izgovarjajo na nešteto dejavnikov, od katerih je prevladujoči ta (ki ga seveda ne omenijo), da bodo zaposlili nekoga »po vezah«. Poleg tega pa bi potencialni delodajalec rad, da imaš ob končani diplomi že vsaj pet let delovnih izkušenj na delovnem mestu, za katerega kandidiraš. To pa nekako ne gre skupaj. Potem ugotoviš, da imaš znanja in sposobnosti tudi na drugih področjih. Po vrsti prijav na delo, kijih pošlješ in nanje ne dobiš odgovora, se začneš spraševati: »Zakaj ni delovnih mest, ki bi bila primerna zame?«. Zaradi tega, ker »varčni« podjetniki zaposlujejo »ambiciozne« študente. Iz tega bi lahko sklepali, da študentje opravljajo dela, kijih diplomanti ne znajo. Kakšna ironija. Smo res zato študirali? Tako bi bilo bolje, da ministra Gaspari in Svetlik začneta sodelovati z ministrom Golobičem, saj država potrebuje korenite spremembe na področju visokega šolstva. Takoj! S tem ne mislim bolonjske prenove, ki je sedanji študij podaljšala ter tako mlade diplomante potisnila na stranski tir še za vsaj eno dodatno leto.« OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Otroci pijejo neoporečno vodo Osnovna šota Nazarje seje vključila v raziskovalni projekt Dezinfekcija in odstranjevanje biofilma v notranjih inštalacijah za hladno in ogreto pitno vodo v objektih s povečanim tveganjem za nastanek okužb z legioneiami. Pripravili so ga Inštitut za zdravslveno hidrotehniko, Inštitut za vode RS in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. »Namen razvojnega projekta je raziskava možnosti kemične dezin- fekcije kot osnovne ali dopolnilne metode zatiranja okužb z legionelo v notranjih vodovodnih inštalacijah. V tem razvojnem projektu se bomo omejili le na kemijske postopke za dezinfekcijo te bakterije. Primerjali bomo učinke dezinfekcije s klor dioksidom in vodikovim peroksidom, ki na podlagi dosedanje svetovne prakse kažeta najboljše rezultate. Na podlagi rezultatov preskusa bodo izdelana priporočila za izvajanje op- timalne kemične dezinfekcije in preventivnih sanitarno tehničnih ukrepov pri preprečevanju okužb z legionela-mi,« so v svojo projektno nalogo zapisali izvajalci poskusov na terenu Dateh okoljski inženiring pod vodstvom prof. dr. Borisa Kompareta. Po besedah ravnatelja nazorske osnovne šole Jožeta Kavtičnika je bila prva faza izvršena sredi avgus-ta.Takratso všoli dezinficirali sistem za dovod tople in hladne vode, pri tem pa ugotovili, da je neoporečna in ni nevarnosti, da bi se otroci ob prihodu v šolo okužili z omenjeno bakterijo. Marija Sukalo S (foto: Marija Šukalo) Radenko Tešanovic, predsednik k »V izjavah ministra Mitja Gasparija in njegovih somišljenikov vidimo, da razumevanje študentskega dela ni njihova vrlina! Zakaj bi bilo študentsko delo napaka? Z vidika države, ki ne pobere dovolj davkov za polnjenje državne blagajne, je morda res, malokdo pa ve, kaj se dejansko financira iz sredstev študentskega dela. Najbolj pomemben podatek je ta, da se preko študentskega dela financira več kot 50 % vseh študentov, ker so stroški študija ogromni, štipendij pa ni! Kaj še? Kot vemo, delodajalec plača trenutno 12,5 % več, kot je neto zaslužek študenta ali dijaka. Iz teh 12,5 %, kar na leto znese približno 35 milijonov evrov, se financira veliko subjektov. To so študentske organizacije univerz, ki >a zgornjesavinjskih študentov: skrbijo za študente in dijake ter seveda za ostalo mladino v univerzitetnih središčih, več kot 50 študentskih klubov po Sloveniji, od katerih jih večina pokriva periferijo! Nihče ne pove, da klubi skrbimo za dogajanje mladih v domačih krajih, da nekateri klubi skrbijo za mladino tudi čez teden (večina jih je aktivna čez vikend, saj so takrat študentje doma), da klubi skrbimo tudi za dogodke, kot so krvodajalske akcije, pomoč študentskim družinam, ozaveščanje o drogah, postavljanje stojnic ob dnevu boja proti AIDS-u, športne in kulturne dogodke in še bi lahko naštevali. Nikjer pa še nisem omenil najpomembnejšega. Študentje in dijaki se v klubih družimo, se pogovarjamo, skupaj ugotavljamo probleme ljudje s statusom navadnega državljana ostajajo doma in brez zaslužka. ŠTUDENTJE BREZ ŠTIPENDIJ IN POCENI NASTANITVE Marsikateri študent to ne bi bil, če ne bi imel možnosti za zaslužek, saj je brezplačen študij zgolj iluzija. Poleg tega po končanem študiju marsikdo ne najde službe, zato izkorišča socialno varnost, ki mu jo zagotavlja študij, in se še nadalje preživlja s študentskim delom. V zadnjem času tudi študentje ne pridejo do dela tako hitro kot še leto poprej. Ponudba študentskih del se drastično zmanjšuje, po ocenah ŠOS-a ponekod tudi do 60 odstotkov. V ŠOS-u ob tem opozarjajo, da si vsaj tretjina študentov z delom omogoča nadaljevanje študija, zato je njihov socialni status sedaj močno ogrožen. K temu prištejmo in jih poskušamo tudi reševati. Nič ni lepšega, kot če nekoga potegnemo stran od računalnika, alkohola ali drugih nevarnih substanc in mu stem ponudimo nova znanja ter nove dogodivščine. Hkrati je treba vedeti, da država s sredstvi, pridobljenimi s študentskim delom, financira tudi gradnjo študentskih domov, da s temi sredstvi financira tudi šolstvo. Na leto je v ta namen posvečeno več kot 7 milijonov evrov. Vedno se omenja samo zaslužek servisov, ki pa so, kot vemo, podjetja. Če bi država delala pametno, ne bi dajala koncesij podjetjem in bi to funkcijo opravljala sama ter s tem zaslužila 15 milijonov na leto! Kdo ima korist pri temi? Zakaj? Zgodba za naslednjič!« še dejstvo, da štipendijo prejema le petina vseh, ki študirajo, inje v študentskih domovih lahko nastanjenih le 16 odstotkov študentov, za piko na i pa so številne finančne stiske staršev bodočih izobražencev. Tatiana Golob KULTURNI DOM MOZIRJE Zunanja podoba bo prenovljena sredi oktobra Sredi prejšnjega tedna je stavba Kulturnega doma Mozirje začela izgubljati svojo staro podobo, z novo se bo Mozirjanom predstavila v drugi polovici oktobra. Tokrat se prenavlja le zunanje pročelje stavbe, kar pa ne pomeni, da mozirska občina v prihodnje nima namena preurediti tudi njene notranjosti. Pročelje kulturnega doma bo po besedah župana Ivana Suhoveršnika v naslednjem mesecu in pol dodobra spremenilo svojo podobo. Obnovljena bo fasada stavbe, ki bo delno preoblečena z macesnovim opažem. To bo poskrbelo za prijetno razgibanost zunanjega videza, ki bo zaradi novega nadstreška nad vhodom v Osrednjo knjižnico Mozirje in spremenjenega vhoda v dvorano kulturnega doma, že tako precej spremenjen. Župan Suhoveršnikje zagotovil, da bo nova zasnova, zaradi katere so porušili stopnice in balkon, bolj funkcionalna in lepša. »Tokrat v notranjosti prenavljamo le oder, kar pa ne pomeni, da nimamo v prihodnje načrta prenoviti tudi ostale prostore in polepšati dvorano. Ko se bo moč prijaviti na ustrezne razpise in preko njih pridobiti še dodatna sredslva, bomo uredili tudi preostanek dvorane. Ostale prostore bomo urejali po selitvi naše knjižnice nad Mercatorjevo blagovnico, kar bo v roku dveh, treh let,« je povedal župan. Projekt, vreden 80 tisoč evrov, bo Občina Mozirje izpeljala s pomočjo finančnih sredstev (40 tisoč evrov), ki jih je pridobila z uspešno kandidaturo na razpisu ministrstva za kmetijstvo. Za ureditev zunanjosti kulturnega doma, ki je del trškega jedra, je mozirska občina pridobila vsa potrebna soglasta Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Tatiana Golob OBČINA SOLČAVA Na plazu se vendarle spet nekaj premika V mesecu juliju so na Macesnikovem plazu pod Olševo po daljšem časovnem premoru ponovno stekla sanacijska dela. Izbrani izvajalec Nivo Celje na vrhnjem delu namešča drenaže in ureja odvodnjavanje. Na Občini Solčava so si že dalj časa prizadevali, da bi se dela na ureditvi razmer na Macesnikovem plazu nadaljevala. Sanacija je bila zaradi različnih vzrokov na nivoju države za nekaj časa prekinjena. Tako na občini kot med prebivalci je bila prisotna bojazen, da se bo na plaz pozabilo, saj prihodnje leto preneha veljati posebni zakon o štirih velikih plazovih v Sloveniji. S tem zakonom so bila za odpravljanje posledic plazenja zagotovljena tudi ustrezna namenska sredstva. Kotje povedal solčavski župan Alojz Lipnik, dalj časa v Ljubljani niso mogli najti ustreznega sogovornika, saj je državna komisija za sanacijo velikih plazov, ki jo je vodil dr. Bojan Majes, v tem času odstopila. Kotje Lipniku na razgovoru v Ljubljani zagotovil Ervin Vivoda, vodja sektorja sanacij naravnih in drugih nesreč na okoljskem ministrstvu, je sicer imenovana nova komisija, ki pa še ni aktivna. Kljub temu je bilo Lipniku zagotovljeno, da se bodo dela na plazu letos nadaljevala po načrtu in do konca leta naj bi bila zaključena sanacija V juliju so se spet začela sanacijska dela na Macesnikovem plazu (foto: Marija Lebar) zgornjega dela plazu, za katero je samo letos predvidenih milijon evrov. Ta znesek je v državnem proračunu že zagotovljen in kljub finančni krizi vanj niso posegali. Kako bo s sredstvi za naprej, se bo videlo jeseni, ko se bo podrobno oblikoval proračun za naslednje leto. Potekajo tudi dogovori o pobudi za podaljšanje posebnega zakona o velikih plazovih, saj sanacije še niso končane. Na Macesnikovem plazu čaka še ureditev spodnjega dela plazu, kjer pa se plazenje še niti ni čisto umirilo. Marija Lebar VARna POT v SAMU TU RS Šamu Josip s.p„ Avtoprevozništvo, Nove Loke 5, Mozirje 041/666-213 ZA DIJAKE PREVOZI V VELENJE IZ LUČ 6:35, LJUBNEGA 6:55, ŠMIKLAVŽA6:45, GORNJEGA GRADA 6:00 in 6:55, NAZARIJ 6:25 in 7:20, MOZIRJA 6:30 in 7:24 PREVOZI IZ VELENJA V OBE SMERI 13:52, 14:50, 15:50, 19:20 ZA STUDENTE MOZIRJE-VELENJE- MARIBOR ob nedeljah ob 18:20 MOZIRJE-VELENJE-LJUBLJANA ob nedeljah ob 18:20 LJUBLJANA-VELENJE-MOZIRJE ob petkih ob 16:00 MARIBOR-VELENJE-MOZIRJE ob petkih ob 16:00 NUDIMO POPUSTE: - NA VOZNIŠKO DOVOLJENJE - VEČ OTROK IZ ENE DRUŽINE - ZA VOŽNJE V ENO SMER Obeta se nepozabna zabava z velenjskimi trubači, ki bodo v svoj repertoar poleg nostalgičnih komadov vtkali veliko rock’n’rolla, prisluhnili pa bomo lahko tudi Golici in številnim drugim slovenskim komadom. TURISTIČNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI VABILO! V nedeljo, 30. avgusta 2009, ob 15. uri vabljeni na tradicionalni koncert v Blateh, v neposredni bližini Rečice ob Savinji. Z nami bodo FEŠTABAND - Velenjski trubači, za katerimi sta letos med drugim izjemno odmeven nastop v Guči in videospot s Čuki. Fešta, W ie ne gre zamuditi! Seveda bomo člani Turističnega društva Rečica ob Savinji poskrbeli tudi za pijačo in jedačo, obiskovalce pa prosimo, da si privoščijo prijeten sprehod do Blat. GOLOBOVI SPET V SVOJI HIŠI Dobili nov dom, a življenj ni mogoče povrniti Človeška dobrota ne more povrniti življenj, lahko pa olajša težke čase, ki jih svojci preživljajo po izgubi najdražjih. Tako je bilo osrednje sporočilo govorcev na ganljivi slovesnosti, ki se je v petek, 21. avgusta, odvijala v Podgorju pri Letušu. Družina Golob, ki je pred dvema letoma v plazu izgubila dom in dva najdražja, je na blagoslov nove hiše povabila dobrotnike, prijatelje in znance. Braslovški župan Marko Balantje vsvojem govoru povzel dogodke od usodnega 18. septembra 2007 pa vse do dne, ko je z blagoslovom nov dom družine Golob tudi uradno predan namenu. Omenil je pomoč gasilcev, sosedov in številne dobrotnike, ki so preko Karitas, Rdečega križa in posebnega transakcijskega računa, ta je bil odprt pri braslovški občini, prispevali vsak po svojih močeh. Tako so želeli priskočiti na pomoč Golobovim - po domače Potočnikovim, ki so v usodnem trenutku ostali brez hiše, sina in bodoče snahe. »Na srečo,« je dejal Balant, »je imela občina Braslovče na razpolago stanovanje, kamor sta se začasno preselila Golobova.« Takoj po nesreči seje s pismom Golobovim javil lastnik podjetja Krevzel instalacije d.o.o. iz Šoštanja. Ponudil je, da skupaj s poslovnimi prijatelji pomaga zgraditi novo hišo. Svoje storitve in material pri instalacijah je pri tem ponudil brez- plačno, prav tako Elektro Jezernik, podjetje Cigrad pa je hišo zgradilo pod izredno ugodnimi pogoji. Svoj delež v materialu so dodala številna podjetja. Predstavnici Rdečega križa in župnijske Karitas Braslovče sta se zahvalili vsem neštevilnim dobrotnikom, saj je bilo treba kupiti »vse od žlice pa do posteljnine« že za začasno stanovanje v Braslovčah, ker Francu in Mariji od uničene domačije ni ostalo ničesar. Za nesrečo so zvedeli in denar poslali celo iz daljne Kanade. »Kot kaže, je dobrota Slovencem zapisana v genih,« je bila misel načelnika žalske upravne enote Marjanu Žoharju, ki je veliko pripomogel pri pridobivanju različnih dovoljenj za novo hišo. »Znano je, da Slovenci zmoremo stopiti skupaj, ko se naš bližnji znajde v stiski. Dokaz za to je tudi novi dom Golobovih, ki ga danes blagoslavljamo,« je dejal tudi braslovški župnik msgr. Milan Gosak, kije opravil obred blagoslovitve. Vsem, ki so pripomogli k novemu domu, seje na koncu zahvalil v svojem in ženinem imenu še sam Franc Golob. Slovesnost so polepšali ubrani glasovi Dobroveljskih fantov in večina prisotnih ni mogla skrivati ganjenosti. Marija Lebar Franc Golob: »Danes me prevevajo različna čustva. Z ženo sva vesela, da bova imela spet svoj dom, saj sva si iz stanovanja v Braslovčah ves čas želela nazaj v Podgorje. Seveda pa dogodek zbuja tudi žalosten spomin na tisi usodni 18. september, ko je plaz našo hišo dobesedno spodrezal. Sam sem stal pri vratih in ob groznem poku skočil na prosto. Ženo so rešili reševalci, za sina Aleša in njegovo Natalijo pa je bilo žal prepozno. Zelo sem hvaležen vsem, ki so pomagali pri reševanju, pa tudi tistim, ki so pomagali kasneje, da sva dobila nov dom. Hvala vsem, ki so za ta namen kaj darovali, hvala pa tudi tistim, ki so nama namenili le kako dobro misel, kajti tudi ta lajša gorje.« Marija Lebar KOMENTIRAMO Plazovi drsijo, odgovarja nihte Naneslo je, da sem zaradi svojega dela v enem tednu obiskala kar tri prizorišča plazov. Ne novih -takih v fazi sanacije in odpravljanja posledic. Dva od njih bi po zatrjevanju domačinov lahko pripisali človekovemu neustreznemu poseganju v prostor. In oba imata, čeprav sta se sprožila pred časom, hude posledice na samo okolje, kjer vsaj eden (Maces ni kov) še vedno predstavlja potencialno nevarnost. Hujše so posledice, ki sta jih pustila v življenjih ljudi, ki so živeli v neposredni bližini. Eden je terjal dve mladi življenji, drugi ni vzel življenj takoj. Jemlje jih počasi, iz dneva v dan, iz leta v leto. Na več kot dvajsetih hektarih zemljišča namreč lastnik nekdaj uspešne kmetije sedaj zaradi plazu ne more pridelati ničesar in je ostal celo brez odškodnine - pustimo ob strani vzrok, zakaj je ni dobil. Obema plazoma je skupno eno. Vzroki segajo v preteklost. Sredi sedemdesetih let so na razlaščeni Macesnikovi zemlji pod Olševo za- čeli na veliko sekati in kar z buldožerji riti po gozdu, ki je svoje krhko ravnovesje na skalnati podlagi ustvarjal dolga tisočletja, in to ravnovesje je lastnik dobro poznal. Domačini se spomnijo, kako skrbno je prejšnji Macesnik bedel nad »grabni«. Stalno jih je čistil, da je voda lahko nemoteno odtekala. Kasneje so s stroji te pretoke pretrgali in voda si je pač poiskala svojo pot in zgodila seje katastrofa, ki jo z velikim vložkom davkoplačevalskega denarja sanirajo že skoraj dve desetletji. V Podgorju pri Letušu je plaz domačiji Golobovih grozil že leta 1991. Takrat se je ustavil nekaj metrov pred hišo in hlevom. Zadevo si je ogledal geolog in naredil študijo, kako urediti plazovit teren, ki ga je menda povzročila gradnja ceste po pobočju hriba. Takratni plaz so sanirali, vendarle delno, saj je med tem zmanjkalo denarja. Gospodarje večkrat opozarjal pristojne na nevarnost, a ni dosegel kaj dosti. Vse do tistega usodnega dne, ko se je novi plaz sprožil le 50 metrov višje kot prvi. Odnesel je dve življenji in povsem uničil hišo. Sebo sedaj našel denar za sanacijo? Nas je streznilo, da v naravo ne moremo posegati kar »na pamet«? Da o odgovornosti niti ne govorimo. a S HITRIMI KORAKI SE PRIBLIŽUJE NOVO ŠOLSKO LETO Za štipendije se je treba prijaviti pravočasno Pridobitev štipendije za dijaka ali študenta je pomembna pomoč družinskemu proračunu, pa naj se mladina v kraj šolanja vozi ali tam prebiva. Še posebej vse omenjeno velja za Zgornjo Savinjsko dolino, ki po povprečnem dohodku zaseda nečastno mesto med zadnjimi v državi. Letos je nekaj sprememb pri cenzusu oziroma materialnih pogojih pri upravičenosti do štipendij. Gotovo bo na število prošenj in upravičenost do štipendije vplivalo tudi materialno stanje družin, kjer so starši v stečajih ali kako drugače izgubili službo. DRŽAVNE ŠTIPENDIJE Državne štipendije lahko dobijo upravičenci, ki poleg izpolnjevanja pogojev določenih z zakonom niso starejši od 18. let pri vpisu v prvi letnik srednje ali poklicne šole, in študenti, ki pri prvem vpisu niso starejši od 26 let. Pogoj za dijake in študente je, da niso zaposleni, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso prijavljeni kot brezposelne osebe in ne prejemajo že kake druge štipendije. Državne štipendije se dodelijo upravičencem, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne presega 65 % minimalne plače na družinskega člana, za šolan- resggpi Spodnje Savinjska subregija i j Savinjsko Šaleška subregija Celjska subregija j gg { Subregija Obsotelje in Kozjansko j ^ j Dravinjska subregija je ali študij v kraju stalnega bivališča. Za študij zunaj kraja stalnega bivališča je cenzus 66 do 68 % minimalne plače na člana družine. Če gre za kandidate izenostarševskih družin, nimi potrebami ali take, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami, je cenzus 70 % minimalne plače. V šolskem/študijskem letu 2008/2009 je bilo v okviru Regijske štipendijske sheme Savinjske regije podeljenih 143 štipendij v skupni višini dobrih 400.000 evrov. Sodelovalo je 32 podjetij. Štipendije so znašale za dijake od 88,38 evra do 241,57 evra in za študente od 164,97 evra do 321,10 evra. Največ štipendij, in sicer 34 % so dobili kandidati s stalnim prebivališčem V Savinjsko-šaleški subregiji. Vir: Regionalna razvojna agencija Celje, d.o.o. ŠPORTNI PARK MOZIRJE Postavljeno mega igralo V okviru mozirskega športnega parka, ki se razprostira na zemljiščih ob desnem bregu reke Savinje, je bilo na otroškem igrišču pred dnevi postavljeno mega igralo. Postavljeno je bilo s sponzorskimi sredstvi podjetij, ki širom občine izvajajo različne projekte. Novo igralo, ki so ga otroci že sprejeli za svojega in je ob večerih polno malih nadebudnežev, je zaokrožilo široko paleto igral otroškega igrišča. Slednje je zelo dobro vzdrževano. Kazijo ga zgolj cigaretni ogorki, ki se pojavljajo ob klopeh. Prav tako lepo skrbijo za svoje skate igrišče mladi skaterji in kolesarji z bmx kolesi. Objekti so v senci in primerni za obisk tudi v vročih poletnih dnevih ter večerih. Za kvalitetno vzdrževanje in kontrolirano uporabo travnatih igrišč vzorno skrbijo zanesenjaki Nogometnega društva Mozirje. Z ustanovitvijo drušlva so športni tereni dobili kvalitetno obliko Mega igralo je bilo postavljeno s sponzorskimi sredstvi podjetij, ki širom občine izvajajo različne projekte (foto: Benjamin Kanjir) mnogi starši, katerih otroci vadijo obvladovanje okroglega usnja. Benjamin Kanjir in uporabno namembnost. Vzdrževanjeje sicer drago, društvo pa kot mnoga ostala nima potrebnih sredstev. Na pomoč zato priskočijo v . Ji i nil * 1 % fe,TU j -'»j ; m pii i nrJtM Hm ”1111 J Jv M v DO KDAJ ODDATI VLOGE? Rok za oddajo vlog za nadaljnje prejemanje državne štipendije je za tiste, ki to štipendijo že prejemajo, za dijake 16, september in za študente 14. oktober 2009. Za kandidate, ki državno štipendijo uveljavljajo prvič, rok za oddajo vloge ni omejen. Informacije lahko zainteresirani dobijo na Centru za socialno delo Mozirje aii na spletnih straneh ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. ZOISOVE ŠTIPENDIJE Zoisovo štipendijo lahko pridobi dijak ali študent, ki izpolnjuje splošne pogoje in ima v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,5 ali več ter je bil v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli identificiran kot nadarjen učenec, ali ima v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,1 ali več ter je bil v skladu s Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju identificiran kot nadarjen dijak, ali je maturantz izjemnim splošnim uspehom - zlati maturant, ali ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več, ali je glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5 % študentov v svoji generaciji, ali je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja. VLOGE ZA ZOISOVO ŠTIPENDIJO Tisti, ki za štipendijo zaprosijo prvič, naj vloge skupaj z dokazili pošljejo priporočeno ali osebno oddajo na Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije v Ljubljani. Rok za oddajo je za dijake 9. september in za študente 7. oktober 2009. Prosilci lahko pričakujejo odgovor v 30 dneh. Za tiste upravičence, ki so jim bile Zoisove štipendije dodeljene preko zavoda za zaposlovanje, bo zavod pristojen vse do zaključka njihovega študija. Vloge je potrebno oddati na pristojni enoti zavoda v istem roku, kot je zapisano v prejšnjem odstavku. KADROVSKE ŠTIPENDIJE V dvanajstih slovenskih regijah je vzpostavljen sistem Regijskih štipendijskih shem. Namen je 50-odstotno sofinanciranje štipendij s strani države za štipendije, ki jih razpišejo delodajalci. Na državnem nivoju je za ta namen v obdobju od 2009/10 do 2014/15 zagotovljenih 7,5 milijona evrov. Po kalkulaciji bi to za Savinjsko regijo pomenilo okoli 80 novih štipendij. Prednost vsekakor je, da delodajalci razpišejo štipendije za konkretne zaposlitvene potrebe. Pričakovati je torej, da bodo v regiji na razpolago tudi ustrezna delovna mesta. ROK ZA PRIJAVO POTREB DELODAJALCEV JE 31. AVGUST Odprtje že poziv za prijavo potreb delodajalcev. Rok, do katerega naj ti izkažejo svoje potrebe, je 31. avgust. Na tej osnovi bo predvidoma v začetku septembra 2009 objavljen še razpis za kandidate, za katerega računajo, da bo odprt okoli en mesec. Na podlagi prispelih vlog bodo nato podjetja sama izbrala svoje štipendiste. Sledi še tristranski podpis pogodbe o štipendiranju. Podjetje se zaveže zaposliti štipendista za enako dobo, kot je prejemal štipendijo in zagotovi 50-odstotni delež sofinanciranja. Štipendist se zaveže za redno končanje izobraževanja in zaposlitev pri delodajalcu - štipenditorju. Informacije lahko dobite na Regionalni razvoji agenciji Celje in njihovi spletni strani. Marija Lebar ■ • ; " _ : ; : \ KNJIŽNICA REČIC» OB SAVINJI Prostori krajevne knjižnice preseljeni v osnovno šolo Krajani Rečice ob Savinji so v večji meri verjetno že seznanjeni s tem, da se v njihovem kraju odpira še dodatni oddelek vrtca. Rečiška krajevna knjižnica, ki seje do srede avgusta nahajala v prostoru poleg vrtčevskega, seje zato preselila v nove prostore v Osnovno šolo Rečica ob Savinji. Novi prostori krajevne knjižnice se tako že nahajajo v eni izmed učilnic, ki ima samostojen vhod. Ta je lociran desno od glavnega vhoda in ga s parkirišča ni težko najti. Tudi v novi knjižnici je njenim uporabnikom na voljo preko 3.868 enot knjižnega gradiva, ki se stalno dopolnjuje z aktualnimi novitetami. Kljub manjšemu prostoru je vsem, ki želijo dostop do svetovnega spleta, na voljo internetni kotiček, opremljen s tiskalnikom in spletno kamero, v ponudbi je tudi fotokopiranje. Ljubitelji filma si lahko v knjižnici izposodijo videokasete in DVD-je, za najmlajše so na izbiro tudi pravljice in pesmice na CD-jih. Knjižnica na Rečici tako kot poprej obratuje dvakrat tedensko, ob torkih od 11. do 15. ure in ob sredah med 14. in 17. uro. TG ZNAKI BODO OPOZARJALI NA VEČJO PRISOTNOST KOLESARJEV Ukrep za večjo varnost v prometu V Sloveniji se vse več ljudi ukvarja s kolesarjenjem iz turističnih, rekreativnih oziroma zdravstvenih razlogov. Skladno s tem je tudi v vsakoletnem proračunu Direkcije Republike Slovenije za ceste del finančnih sredstev namenjen za gradnjo oziroma urejanje novih kolesarskih povezav. Kljub temu se na direkciji zavedajo, da nivo naraščanja prometne infrastrukture ne dohaja nivoja naraščanja števila kolesarjev. Zavoljo tega so se odločili za izvedbo nekaterih kratkoročnih ukrepov z namenom povečanja njihove varnosti, predvsem na cestah izven naselij. V ta namen bo postavljenih večje število prometnih znakov, ki bodo opozarjali na večjo prisotnost kolesarjev. Večinoma ob državnih cestah, ki nimajo zgrajenih kolesarskih poti, kolesarji pa jih uporabljajo za rekreativne namene. Zaradi vedno večje množičnosti se povečuje problem njihove prometne varnosti. Na teh cestah vozniki osebnih Takšni prometni znaki bodo postavljeni tudi ob cesti Radmirje-Luče in naprej od Luč do sester Logar (foto: arhiv Direkcije RS za ceste) motornih vozil ter terenskih dvokolesnih in štirikolesnih motorjev običajno prekomerno preizkušajo svoje vozne sposobnosti, s tem pa poleg sebe ogrožajo tudi šibkejše udeležence v prometu, kamor spadajo tudi kolesarji. Doslej so bili znaki, ki voznike opozarjajo na prisotnost kolesarjev na cesti, nameščeni na devetih odsekih širom Slovenije. Na podlagi pobud, ki sojih prejeli s strani uporabnikov, bodo v kratkem prometni znaki nameščeni na štirih dodatnih odsekih, tudi na dveh na našem območju. Znaki bodo postavljeni ob cesti Radmirje-Luče in naprej od Luč do sester Logar. Voznike se poziva, da upoštevajo omejitve hitrosti in s tem prispevajo k večji varnosti kolesarjev na vseh državnih cestah, ki so predvsem v spomladanskih, poletnih injesenskih mesecih še posebej privlačne za kolesarjenje. Benjamin Kanjir Organizacije ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Fotoklub Flosar pripravil državno razstavo Člani Foto kluba Flosar, ki ima sedež na Ljubnem ob Savinji, so se na letošnjem občnem zboru na pobudo člana Janija Sedovška odločili, da organizirajo državni natečaj za najboljšo fotografijo na temo portret živali. Po uspešni izvedbi je bil v okviru Ovčarskega praznika v Šmihelu organizirana zaključna razstava s predstavitvijo najboljših del. Razstava najboljših fotografij na temo portret živali (foto: Benjamin Kanjir) TEKMOVANJE S STARIMI MOTORNIMI BRIZGATNAMI Zgornjesavinjžanom najvišja mesta V soboto, 15. avgusta, je Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj organiziralo tekmovanje veteranskih gasilskih enot s staro gasilsko tehniko. Udeležile so se ga tudi tri ekipe iz naše doline in se odlično odrezale, saj so se vse tri domov vrnile s pokali. Na otvoritvi, kije bila 13. avgusta, seje zbrala kopica avtorjev, ki so prispevali svoja dela, poleg njih tudi predsednik Foto zveze Slovenije Silvo Slapar. Slednji je pohvalil visok nivo kvalitete poslanih in izbranih fotografij, ki jih je pred njim komentiral že predsednik strokovne komisije, kije dela pregledala in ocenila, Janez Papež. Omenjeni se je dotaknil fotografij kot medija, ki spremlja človeka skozi vse življenje, domala na vsakem koraku. Niti ne zavedamo se več, da so fotografije sestavni del revij, knjig, uporabljajo se v znanosti, medicini, umetnosti. Ljudjejih opazijo, redko kdo pa se vpraša, kako so nastale, koliko časa in truda je bilo vanje vloženega in podobno. Fo- tografe je zato opisal kot posebneže, ki skozi objektiv ujete trenutke predstavljajo na njim lasten način. Sodelujočim seje zahvalil predsednik Foto kluba Flosar Milan Cerar, ki sije ob odprtju razstave zasluženo oddahnil, saj je bila izvedba natečaja na nivoju države in sama razstava prvi tovrsten projekt v Zgornji Savinjski dolini. Prvo nagrado v kategoriji portret živali je prejela Suzana Čotar, članica Foto kluba Nova Gorica, med fotografijami na temo prosto pa Niko Sladič iz Foto društva Janez Puhar Kranj. Prireditev so glasbeno obogatili Andraž Supin, Lovro Gostečnik in Sabina Jevšnik, z izbranimi besedami pa povezovala Albina Reiter. Benjamin Kanjir Ženska veteranska ekipa Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) RadmirjejevŠoštanju osvojila prvo mesto. Ne samo udeleženke, dobro seje obnesla tudi njihova motorka, izdelana v Strojni livarni v Ljubljani leta 1934. »Prvega mesta se nismo nadejali,« pravi predsednik radmir-skih gasilcev Damijan Nerat. »Čeprav v našem društvu stari gasilski tehniki dajemo velik poudarek in tudi sami prirejamo podobno tekmovanje. Žensko veteransko tekmovalno ekipo smo sestavili šele letos in so prvič - sicer izven konkurence - tekmovale ravno doma v Radmirju. Zato smo pokala in prvega mesta še toliko bolj veseli in ponosni na naše tekmovalke,« še dodaja predsednik. Drugo mesto so si v Šoštanju pri- borile tekmovalke iz PGD Grušovlje, njihovi društveni kolegi pa so osvojili pokal za tretje mesto v moški konkurenci. Hkrati so se Gruš-oveljčani lahko postavili z najstarejšo motorno brizgalno in s konjsko vprego, kije bila še posebej deležna pozornosti številnih gledalcev in navijačev v Šoštanju, je povedal predsednik Janko Prislan. Tokratno - že 26. po vrsti - tekmovanje s starimi motornimi brizgalnami je bilo v Šoštanju še posebej dobro obiskano in slovesno. Šoš-tanjski gasilci so namreč letos obeležili 130-letnico delovanja in so med najstarejšimi društvi v državi. Prvo gasilsko društvo je bilo ustanovljeno v Metliki pred 140 leti. Marija Lebar PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE Mlado vodstvo se trudi za vrnitev zlatih časov Planinsko društvo Mozirje je z lanskim letom dobilo novo vodstvo, temu predseduje Zvone Mazej. Društvo se med drugim trudi s privlačnimi izleti v svoje vrste privabiti čim več ljubiteljev planin. Kot pravi podpredsednik društva Jože Bizjak, je želja vodstva društvo oživeti do stopnje kot v njegovih zlatih letih, ko je kot krovno društvo v Mozirju popeljalo takrat večino Mozirjanov na izlete blizu in daleč. V društvu upravljajo z Mozirsko kočo na Golteh in kočo v Mozirskem gaju. Kot pove podpredsednik Bizjak, je v letošnjem letu Mozirska koča dobila novega oskrbnika: »To nakazuje pozitivni premik pri gostinski ponudbi na Golteh. Za dvig kvalitete prenočitvenih kapacitet smo lani opravili zamenjavo oken, letos načrtujemo zamenjavo podov, naslednje leto pa še temeljito obnovo sanitarij in izgradnjo čistilne naprave. S tem so vsekakor povezani zajetni stroški, kijih bomo poskusili pokriti iz naslova najemnin in nepovratnih sredstev. Pri tem se zahvaljujemo za že prijete donacije in upamo, da bomo z resnim pristopom k adaptaciji prepričali še kak- šnega donatorja.« Hkrati društvo v svoje vrste vabi nove člane, še posebej mlade, ki jih veseli druženje v naravi in pridobivanje izkušenj ter znanja o planinstvu, orientaciji in naravovarstvu. TG WWW. KONCERT MEDNARODNEGA POLETNEGA SEMINARJA SOLO PETJA DOC. VLATKE 0RŠANIĆ Petje, ki poboža uho in srce V nedeljo, 23. avgusta, je bil v nazorski cerkvi zaključni koncert Mednarodnega poletnega seminarja solo petja doc. Vlatke Oršanić. Deset nastopajočih je s petjem navdušilo prisotno občinstvo. Nekaj manj kot uro lepega petja je kar prehitro minilo. Ob klavirski spremljavi so izvedli enajst točk iz klasične glasbene literature. Tako so bila na sporedu dela Bacha, Handla, Caccinija, Haydna, Pergolesija in Mozarta. Ambient in akustika nazorske cerkve sta pripomogla, da so oratorijska dela zazvenela v vsej svoji polnosti in lepoti. Pevci, ki se hočejo udeležiti poletnega seminarja solo petja, morajo imeti določen nivo znanja in interpretacije. Zaradi velikega zanimanja za udeležbo, je selekcija dokaj stroga. Da so se v desetih dneh, kolikor so pilili svoje znanje v prostorih Glasbene šole Nazarje, dodobra izpopolnili, je bilo videti po zadovoljstvu njihove učiteljice Or-šaničeve, kije nastop budno spremljala sedeč med občinstvom. Nastopajoči so na zaključku svojo mentorico povabili na prizorišče ob oltarju in seji s šopkom Utrinek z nedeljskega koncerta v nazarski cerkvi (foto: Marija Lebar) cvetja simbolično zahvalili za trud, ki ga je vložila v dvig kakovosti njihovega petja. Boštjan Korošec seje v imenu udeležencev zahvalil tudi župniji in Občini Nazarje, predvsem pa ravnateljici Olgi Klemše in Glasbeni šoli Nazarje, ki z ustreznimi prostori za vaje zagotavlja udeležencem odlične pogoje za izpopolnjevanje. Kot nam je na koncu povedala doc. Vlatka Oršanić, je z napredkom svojih varovancev zelo zadovoljna. Dejala je, da bo tudi naslednje leto izkoristila gostoljubnost Nazarij in Zgornje Savinjske doline in tukaj priredila svoj poletni seminar petja. Vlatka Oršanić, mednarodno priznana hrvaška operna pevka, se že dalj časa posveča pedagoškemu delu na področju solo petja in deluje tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prej je imela poletne delavnice na hrvaški obali ali na otokih, sedaj pa so že tretje leto gostovali v Nazarjah, kjer imajo po njenih besedah odlične razmere za delo. Dan po koncertu pri nas so imeli še koncert opernih arij v Celju. Marija Lebar STEYERJEV KLOPOTEC BO ODGANJAL SLADKOSNEDE PTICE IN ČRNE OBLAKE Iz Mozirja na Plitvički vrh Potem ko je v lanskem letu veter uničil star klopotec v vinogradih družine Steyer na Pli1vičkemvrhu,so se Dani Grudnik, Danilo Steyer, Ivo Suhoveršnik in Zvone Mazej dogovorili, da bodo izdelali in postavili nov klopotec, ki bo zagotovo pregnal vse vsiljivce iz Steyerjevih vinogradov. Dani Grudnik je vzel dogovor z vso resnostjo in storil vse potrebno, daje bila vtorek, 11. avgusta, na Plitvičkem vrhu pri Apačah, obredna svečanost s postavljanjem klopotca. Le-tega, velikega kar3,80 m (premer elise) in težkega več deset kilogramov,je izdelal Jože Pehar iz Polane pri Mariboru In ga opremil z napisom PD Mozirje. Klopotec so postavljali vrli Mozirja-ni na čelu z županom Ivom Suhover-šnikom, ki je ob dogodku dejal, da zelo ceni vzajemno sodelovanje evropsko priznanega vinarja in prijatelja mnogih Mozirjanov, Danila Steyer-ja in njegove družine ter Danija Grudnika, njegovega poslovnega partnerja iz Mozirja. Podžupan občine Apače Franc Pižmoht se je pridružil besedam Suhoveršnika z dobrimi željami Steyerjevim,da bi ob trdem delu jeseni obrali čim več kakovostnega grozdja in tudi letos pridelali dobro vino. Vesel pa je bil tudi druženja občanov iz občine Mozirje. Župnik Janez Fer-encekje klopotec in vinograde blagoslovil, »da bi nam to vino prinašalo veselje, zdravje in srečo, kar bi si delili drug z drugim«. Nato so nekateri »najmočnejši« družno dvignili klopotec vrh osemmetrskega droga, kamor sta splezala predsednik Planinskega društva Mozirje Zvone Mazej in sosed Steyerjevih, Tonček Holcapfel. Spretno sta namestila in zavarovala eliso, ki joje že prvi veter odločno pognal, da je zaropotala od udarcev lesenih kladiv. S tem lep običaj še ni bil povsem končan, saj je znano, da so Steyerjevi zelo gostoljubni in so radi ponudili obilen prigrizek ter preverjeno odlična vina iz njihove vinske kleti. Danilo Steyer je ob slovesu dejal, da se vedno veseli srečanja s prijatelji in znanci iz Zgornje Savinjske doline, saj so le-ti najboljši spod-bujevalci prodaje njihovih vin. Tovrstna srečanja so tudi vse pomembnejša, saj imajo težo zaradi možnega širšega sodelovanja, kar potrjuje prisotnost predstavnikov dveh občin, Mozirja in Apač. Jože Miklavc Jì6raHam www.posta.si Osebne poštne znamke Izberite svojo najljubšo fotografijo in ustvarite osebno poštno znamko, ki bo prikazovala vaše nepozabne trenutke ali zanimive poslovne dogodke. Odslej lahko izbirate med enajstimi okvirji. Informacije in naročilo osebnih poštnih znamk na: 02 449 2244, na osebne.znamke@posta.si ali na www.posta.si. Zanesljivo vsepovsod KJ POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE Končni vrstni red: Med pravočasno prispelimi glasovnicami smo izžrebali Majdo Golob, Slatina 2, Gornji Grad, ki prejme letno mapo znamk Pošte Slovenije in majico Savinjskih novic. Dobitnico čaka nagrada v uredništvu Savinjskih novic do 25. septembra 2009. Ob zaključku akcije smo med vsemi prispelimi glasovnicami izžrebali še dobitnika glavne nagrade. Hladilno torbo in letno mapo znamk Pošte Slovenije ter majico Savinjskih novic prejme Peter Brezovnik, Poljane 21, Rečica ob Savinji. Dobitnika čaka nagrada v uredništvu Savinjskih novic do 25. septembra 2009. Čestitamo! Vsem, ki ste sodelovali pri izbiranju najprijaznejšega poštnega uslužbenca/ke v Zgornji Savinjski dolini, se za sodelovanje vljudno zahvaljujemo in vas vabimo, da tudi v prihodnje spremljate naše akcije. SLOVENIJE 1. Janez Melavc (Nazarje) 281 2. Boštjan Kolar (Luče) 192 3. Simon First (Rečica ob Savinji) 64 Sledijo: - Milan Ajnik (Gornji Grad) 50, - Peter Lamprečnik (Šmartno ob Dreti) 41, - Jožica Brinovšek (Rečica ob Savinji) 35, - Dušan Sovinšek (Solčava) 27, - Branka Žagar (Mozirje) 26, - Sebastjan Brinovšek (Mozirje) 24, - Stanko Ramšak (Nazarje) 21, - Borut Zavolovšek (Mozirje) 20, - Angelca Fale (Gornji Grad) 19, - Bernarda Grudnik (Luče) 17, - Miran Grudnik (Ljubno ob Savinji) 14, - Marko Cokan (Ljubno ob Savinji), Drago Robnik (Luče), Irena Zagožen (Ljubno) 13, - Nada Remšak (Nazarje), Sašo Rosenstein (Luče) 11, - Stanko Bizjak (Mozirje) 10, - Andreja Vertačnik (Nazarje), Branko Pečnik (Mozirje) 8, - Heda Mančič (Solčava) 7, - Sonja Mavrič (Šmartno ob Dreti), Dušan Pesan (Rečica ob Savinji) 5, - Bine Poljanšek (Gornji Grad) 4, - Gregor Tiršek (Nazarje), Ida Jelen (Mozirje) 3, - Mirko Zgojznik (Mozirje) 2, - Danilo Poprask (Mozirje), Sonja Žehelj (Gornji Grad) 1. Zgodovinski pomen zadružništva in hranilnišiva (3) Piše: Aleksander Videčnik Še iz razprave prof. Frederika Degna: UGLEDNI POBUDNIKI NARODNEGA NAPREDKA »Josip Jurčič je sodeloval pri ustanovitvi posojilnice v Mariboru. Franc Rapoc je ustanovitelj posojilnice v Narodnem domu v Mariboru inje v svoji oporoki zapustil 25.000 goldinarjev za štipendije slovenskih študentov na visokih šolah. Dr. Jernej Glančnikje dvignil prej navedeno posojilnico na izredno poslovno raven in je skrbel za kreditiranje slovenskih podjetij, podpiral šolanje slovenskih dijakov in ustanavljal Narodne domove. Dr. Ivan Dečko je s prizadevnim narodnim delom spravil v slovenske roke celjsko okolico, ustanovil v Celju delavsko stanovanjsko zadrugo, udeležen je bil pri ustanovitvi Narodnega doma v Celju in v Brežicah. Janez Mencingerje širil narodni duh, tako kot književnik in tudi kot zadružnik. Velike so zasluge za dozorevanja Slovencev, za razvoj zadružništva, zlasti hranilnic rajfajznovk. Anton Sušnik je bil odličen gospodarstvenik, politik in narodnjak. Prav mnogo je deloval vtem smislu v Škofji Loki in okolici. Lovro Toman je širil vzporedno za zadružništvom tudi narodno zavest in seje udeležil kronanja kralja Petra I. v Beogradu. Dr. Fran Rosina je ustanovil Dolenskega Sokola in Sokola Maribor-matica (1907). Po prvi svetovni vojnije kot predsednik posojilnice v Narodnem domu Narodni svet v Mariboru in vojaške operacije generala Maistra. Zelo znan zadružnik in zadružni književnik Ivan Lapajne je imel velike zasluge kot organizator slovenskega učiteljstva in na polju pedagogike. Od naštetih začetnikov slovenskega zadružništva in narodnih delavcev so nadaljevali ugledni gospodarstveniki, politiki, književniki in narodni borci. Vse splošno zasluge, ki so jih imeli za zadružniško in narodno delo dr. H. Tuma, Vladimir Pušenjak, dr. I. Pipuš, Janko Lesničar, dr. F. Slane, A. Šinko, dr. Anton Korošec, dr. I. Basaj, K. Premrou, Miloš Štibler in še mnogi drugi. Vsi omenjeni možje so širili zadružništvo z enako vnemo kot gospodarski in narodni napredek. DELO ZADRUG IN POSOJILNICA ZA NARODNO STVAR Zelo nazorno povedo o vsem tem pravila Posojilnice v Mariboru, ki jih je avstrijska oblast leta 1869 tudi potrdila. V členu 31 je zapisano: "Ako je matica (rezervni sklad) dospela do pravilne višine, sme občni zbor čezmerni dobiček obračati na druge, občekoristne namene, zlasti pa potrošiti za gospodarski in duševni napredek Slovencev, posebno v mariborski okolici." Navedena posojilnica je podelila prvo denarno podporo že leta 1884 v znesku 100 goldinarjev. V poznejših letih, pa vse do danes, je ta zavod razdelil ogromne vsote denarja za narodne namene. Po enakem načelu so delovale vse slovenske zadruge in vsi denarni zavodi. Tako se v marsikaterem teh zavodov letni poslovni dobiček ne razdeli med članstvo, temveč se uporabi v dobrodelne in narodne namene. SREDIŠČE NARODNEGA GIBANJA Brez dvoma so zadruge in slovenski denarni zavodi postali središče narodnega gibanja, ker so se v njihovem okviru zbirali najuglednejši slovenski narodnjaki. Seveda so te sredine denarno podpirale narodno gibanje, razna narodna društva, slovensko dijaštvo in visokošolce. Gradila pa Mihael Vošnjak - pobudnik posojilništva na slovenskem govornem območju in ustanovitelj prve Zveze slovenskih posojilnic v Celju. so tudi Narodne domove, ki igrajo pomembno vlogo v zgodovini slovenskega naroda. Tako smemo trditi, da so bile razdeljene milijonske vsote za narodne namene! Mnoga društva še danes živijo in delujejo in to po zaslugi zadrug in posojilnic. Z gradnjo Narodnih domov so naši narodnjaki postavili granitno skalo v odporu proti ponemčevanju. Ti domovi so bili zbirališče Slovencev ne glede na politično pripadnost. In ne nazadnje - v teh domovih seje ustvarjala naša skupna država Jugoslavija. Le pomislimo kako pomembno in odločilno vlogo so igrali Narodni domovi v Mariboru, Ptuju, Celju, Brežicah, Konjicah, Ljubljani, Trstu in še kje.« Ponovno opozarjamo na obdobje nastanka zapisa prof. Degna, da bi se lažje vživeli v tedanje stanje okoliščin med Slovenci in na Slovenskem. Gre torej res za zgodovinsko vsebino, ki ponazarja dogajanje v drugi polovici 19. stoletja. Naj še enkrat poudarimo na potujčevanje naših krajev in ljudi, hkrati pa odločen boj proti ponemčevanju na Štajerskem. Primer Koroške nas lahko prepriča, da bi bilo lahko marsikje tako, kot je sedaj onstran naše severne meje. Vsebina tega branja pa je gotovo podučna in ohranja svetal spomin na čase našega narodnostnega boja. NARODNI DENARNI ZAVODI V NAŠIH KRAJIH Že smo omenili, daje bila v Mozirju ustanovljena slovenska posojilnica kottretja na slovenskem govornem območju. To je brez dvoma posledica zavednih prebivalcev Mozirja. Naj tu ob robu vsega omenimo, daje v času, ko seje povsod na Štajerskem v uradih poslovalo le nemško, občina Mozirje že leta 1850 uvedla slovensko poslovanje. Pobudo za ustanovitev posojilnice je dal Mihael Vošnjak, ki je pri vseh pripravah osebno sodeloval. Ustanovni občni zbor so sklicali 6. aprila 1874. Že 18. avgusta tega leta je bila posojilnica uradno registrirana. Posojilnica je poslovala kot "deličevka" v Laykaufovi hiši (sedaj Matjaževa hiša) sredi trga. V prvem ravnateljstvu so bili: Ivan Selak z Rečice, Anton Goričar iz Mozirja, Anton Turnšek iz Nazarij, Janez Lipold iz Mozirja in Janez Tribuč iz Mozirja. Ravnateljstvo je prevzel znani in vsestransko ugledni tržan Janez Lipold. Posojilnica je zelo uspešno poslovala vse do prve svetovne vojne. Leta 1903 je štela kar 1.074 članov. Zaradi vojne (1914-1918) je uspešnost poslovanja nekoliko upadla. Po vojni so bili v ravnateljstvu v letih od 1923 do 1937 izmenično tile Mozirjani: Ivan Pušenjak, nadučitelj; Franc Cilenšek, posestnik; Ivan Vajt, posestnik in kolarski mojster; Jože Trogar, trgovec in Davorin Melavc, trgovec. Ravnateljske posle je opravljal tudi Nazarčan Anton Turnšek. Posojilnico je okupator zaplenil leta 1941, dokončno pa je prenehala poslovati po drugi vojni leta 1947, ko so z zakonom likvidirali vse tovrstne denarne zavode pri nas. Naj omenimo, da je imel Denarni zavod Slovenije, ki je od 1944 posloval v okviru SNOS, v programu ohranjanje slovenskih posojilnic tudi po drugi vojni. Tedaj pa je seveda o tem odločala Narodna banka SFRJ, ki do hranilništva ni imela razumevajočega posluha. (Bomo nadaljevali.) Previdno s sladkorji in maščobami MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Četrta polica prav v vrhu prehranske piramideje obarvana rdeče. Na semaforju rdeča luč brezpogojno pomeni stop. V prehrani ne gre za absolutno prepoved, pač pa za trezno odločitev glede količine in kakovosti. Ustavimo se za hip in pomislimo: koliko masla, marmelade, medu, sladkanih pijač, piva, peciva, si bomo privoščili? Kdaj bomo jedli ta živila? Če obvladamo delitev živil po obarvanih policah piramide, se lažje zdravo prehranjujemo. In čemu bi se zdravo prehranjevali? Zato, da se boljše počutimo in da ne ogrožamo po nepotrebnem lastnega življenja. IZBIRAJMO TRI OBROKE Človekova prebava in presnova sta odvisni od neštetih dejavnikov, na primer spola, starosti, telesne aktivnosti, dedne zasnove, presnovnih motenj, bolezni, okolja. Od vseh naštetih najlažje vplivamo na izbor živil in čas uživanja hrane. Ko osvojimo režim prehrane (obvezni zajtrk, kosilo, zgodnja večerja; po potrebi ena do dve malici), izbiramo še kakovost in količino živil. Skoraj vsako živilo v različnih raz- merjih največkrat vsebuje vse energijske hranilne snovi (ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe) in vsaj nekatere izmed vitaminov in mineralov ter vodo. Za maksimalno dobro predelavo in uporabo hrane vtelesu, ki ima za posledico dobro počutje, zdravje in odpornost organizma, pa je potrebno vse vitamine in minerale zaužiti skoraj vsak dan, zato dajemo večji poudarek uživanju sadja, zelenjave, pustega mesa, polnozrnatih žit kot pa energijsko bogati mastni in sladki hrani. Upoštevamo, da živila s prvih treh polic prehranske piramide že imajo v svoji narav-ni sestavi pomembne količine maščob in sladkorjev in teh ni potrebno odstranjevati. Poskrbimo le, da po nepotrebnem ne dodajamo še več teh energijsko bogatih snovi. KAKO ŽIVETI BREZ »RDEČIH« ŽIVIL? Maščobam in sladkarijam se nam ni treba popolnoma odpovedati. V preventivni zdravi prehrani od maščob uporabljamo za pripravo jedi manjše količine različnih rastlinskih olj. Nerafinirana rastlinska olja so bolj zdrava, vendar je najvažneje, da ne pretiravamo s količino, kar pomeni, da pri postopkih priprave hrane cvremo le izjemoma, običajno pa dušimo, pražimo in, kar je možno, uživamo surovo. Včasih si privoščimo malo Matična kronika za mese< julij 2009 ROJSTVA: Rodilo seje osem dečkov in pet deklic. POROKE: Katarina Trdina in Matej Reberšek, Bojana Hudej in Matjaž Pešec, Katja Presečnik in Andrej Čebular, Nežka Jeraj in Božidar Glinšek, Jerneja Nar-aločnik in Martin Mikek, Helena Pezdir in Peter Ters, Janja Napotnik in Janez Češnovar, Jasna Novak in Alen Avdič, Lidija Šinkovec in Sebastjan Gregom, Mateja Krumpačnik in Janez Pirečnik, Zdenka Robič in Tadej Brgles. SMRTI: Ivana Kordič iz Nazarij, Mirko Kladnik iz Bočne, Jožef Kreti iz Pustega Polja, Frančiška Škruba iz Ljubije, Jožef Kos z Lepe Njive, Marija Tratnik iz Nove Štifte, Marija Deleja iz Spodnjih Kraš. masla ali pa žlico ocvirkov. Za našo psiho je pomembna zavest, da nam nič ni povsem prepovedano in da imamo vse pod kontrolo. S slednjim imam v mislih količine: porabo maščob merimo z žlicami in žličkami. Količine sladkorja omejimo tako, da si sladke jedi privoščimo kot posladek dvakrat na teden do maksimalno enkrat na dan, odvisno od prehranjenosti posameznika. Tudi anoreksična dekleta morajo za izboljšanje svoje motnje najprej uživati dovolj sadja, zelenjave, beljakovinskih živil in nato močnato hrano in sladkarije. SLADKOR JE NEPOTREBEN Veliko ljudi je prepričanih, da je sladkor osnovno živilo: po vojni je bil na karte, možgani ga potrebujejo, je v paketu Rdečega križa... Za organizem je beli sladkor absolutno nepotrebno živilo. Rjavi sladkor vsebuje nekaj malega mineralov, a je v resnici le izgovor, da ljudje ne bi opusti- li sladkanja. Seveda oba izboljšujeta senzorične lastnosti hrane, sladkor potrebujejo gastronomija, kulinarika in svetovni kapital. Navadni ljudje, ki se veselimo, ker se zjutraj zbudimo čili in zdravi, ob sladkorju le zamahnemo z roko. Kuhinjski sladkorje kemijsko sa-haroza, sestavljena iz glukoze in fruktoze. To sta naravni sestavini v naši vsakdanji hrani: sadju, zelenjavi, škrobnih živilih, mlečnih izdelkih. Naša jetra glukozo tvorijo tudi iz maščob in beljakovin. Zato naslednji mesec kupite le 1 kg sladkorja. Vse dnevne obroke pripravite brez sladkorja ali pa količino postopno zmanjšujte. Čez pol leta boste začudeni ugotovili, da tistega kg sladkorja ne bi mogli porabiti, če ne bi pekli peciv za posebne priložnosti. Izberite recepte z manj sladkorja ali pa količine zmanjšajte za nekaj žlic. Okušalne brbončice se bodo sčasoma regenerirale in vsa hrana bo postala bolj okusna. Občina Ljubno objavlja na podlagi 87. in 90. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS št. 69/03) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. I. RS št. 14/04 in 34/04) JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v Občini Ljubno Predmet razpisa: • stanovanje št. 6, v izmeri 33,79 m2, v mansardi stanovanjske hiše na naslovu Radmirje 11, Ljubno ob Savinji. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Ljubno in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 31.08.2009 do vključno 09.09.2009. 3. Razpisne pogoje in obrazec za vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži v razpisnem roku po pošti ali osebno v zaprti kuverti s pripisom »Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ« na naslov Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 03/839-17-70 na Občini Ljubno. OBČINA LJUBNO Organizacije, Kotiček za voznike, Oglasi DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Avgustovske aktivnosti gornjegrajskih upokojencev Na pikniku gornjegrajskih upokojencev je vedno veselo Poletjeje čas piknikov, zato imajo tudi gornjegrajski upokojenci vsako leto v avgustu piknik pri lovskem domu v Zagradišču. Kraj in mesec sta že dolga leta ista, vzdušje pa je vedno nadvse prijetno. Letos je upokojencem postreglo tudi vreme, zato so lahko brez problemov izvedli tudi športna tekmovanja, ki jih je organiziral Jože Tajnšek. Slalom med količki s samokolnico in z zavezanimi očmi je požel salve smeha in vzpodbujanja, prav tako pa spretnost »natakaric«, ki so na isti progi nosile kozarec vode. Stroga komisija je izmerila čas in razglasila zmagovalce. Za dobro vzdušje je skrbel harmonikar Matevž Pistotnik, pa ne samo on, saj so mu pomagali tudi drugi prisotni. Danje hitro minil med prijetnim klepetom znancev, ki se srečujejo na podobnih prireditvah. Številčna udeležba kaže, da si upokojenci takšnih srečanj želijo, zato se bodo zagotovo srečali tudi prihodnje leto. Posebna zahvala gre letos Lovski družini Gornji Grad, kije sponzorirala piknik. V petek, 14. avgusta, so se članice ročnodelske-ga krožka odzvale vabilu koroških klekljaric in se odpravile na otvoritev njihove razstave. Stem so vrnile obisk Korošicam, saj so tudi one prišle v Gornji Grad na otvoritev razstave ročnih del. Razstava klekljaric je bila zelo lepa, zanimiva pa je bila predstavitev dveh noš - ljubljanske in primorske, na katerih je bila prikazana praktična uporaba klekljane čipke. Odbor gornjegrajskih upokojencev pod budnim očesom predsednika že načrtuje aktivnosti za naprej, tako da se v društvu sploh ne pozna poletno zatišje. V jesenskih mesecih bo za člane organiziran še kakšen izlet ali srečanje. Karlina Mermal PREDSTAVLJAMO VAM FERRARI 458 Iz katerega koli zornega kota ga pogledaš, je lep Ferrari in Porsche. To sta zagotovo dve imeni, ki dvigneta srčni utrip in povzročita živahen pogled v očeh mladih in starih ljudi. Ti dve imeni ne puščata dvoma otem, kajje hitro in kaj je drago. Pri teh dveh avtomobilih gre za nemško natančnost in italijanski dizajn. Kdo vodi, kdo je boljši? To je vedno odprto vprašanje, ki ga Ferrari vedno znova podkrepi s svojim sodelovanjem v Formuli 1. Pika na i je bilo zadnje desetletje pod Michae- lom Schumacherjem, kije Italijane naučil nemške natančnosti, in Michael je še vedno zelo vpet v dogajanje v Ferrariju. Njegovo mnenje o obliki, podvozju in motorju je pomembno vplivalo na razvoj novega lepotca 458. Ferrari 458 je enostavno lepotec. Iz katerega koli zornega kota ga pogledaš, je lep. Je prav zapeljiv maneken v svojem najboljšem obdobju. Zadek mu krasijo izzivalni boki in troje izpušnih cevi v sredini. Prireditev ob otvoritvi z novim oskrbnikom na Mozirski kočije zaradi predvidenega slabega vremena prestavljena na 5. september 2009. Naročnik oglasa: Slavko Kobetič s.p., Radegunda 39 Njegova bočna linija je mehka in zapeljiva in se prevesi v napadalen sprednji del, ki na avtocestah enostavno kriči po prevladi: »Prosim, umaknite sel«. ceno! Kdor vozi Ferrari je vedno opažen! Tehniki pri Ferrariju so porabo goriva zmanjšali na okoli 14 litrov na 100 km in očistili izpuh na 320 Seveda je oblika rezultat natančne obdelave v vetrovniku. Kot pomemben detajl je motor V8, ki se pohotno razkazuje pod zadnjim steklenim pokrovom oziroma zadnjim oknom. MotorV8s570KM pri 9.000 vrtljajih in 540 Nm navora pri 6.000 vrtljajih je zadosten razlog, da se brhke sosede kar naenkrat spogledujejo z vami in si nanašajo prevelike količine ličil in oblačijo prekratka krila. Ampak to vse je seveda zajeto v gramov C02. Kljub temu Ferrari 458 pospeši v 3.4 sekunde na 100 km/ h in doseže zavidljivih 325 km/h. Dovolj, da na hitro naberete 18 kazenskih točk in se znebite zajetnega kupa denarcev pa še vozniškega izpita se lahko kaj hitro znebite. Ampak kot brhka dekleta je tudi to pri Ferrariju všteto v ceno. Zakaj pa drugače kupujemo takšne avtomobile? Igor Pečnik Na podlagi sprejetega proračuna Občine Mozirje za leto 2009 (Ur. I. RS 14/2009) in Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje delovnih mest in pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Mozirje (Ur. 1.51 /2009) Občina Mozirje objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST IN POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MOZIRJE V LETU 2009 I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je dodeljevanje pomoči za področje malega gospodarstva iz sredstev proračuna Občine Mozirje za leto 2009. Obseg razpisanih sredstev je 15.000 EUR. II. SPLOŠNE DOLOČBE IN OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE Pomoči iz tega razpisa se dodeljujejo kot finančna pomoč. Višina pomoči, dodeljene posameznemu upravičencu, lahko znaša do 50% upravičenih stroškov za posamezni namen. Upravičenci: Do pomoči potem razpisu so upravičene gospodarske družbe, ki se po zakonu o gospodarskih družbah štejejo za mikro podjetje in samostojni podjetniki posamezniki. Upravičenci morajo imeti sedež in dejavnost v Občini Mozirje. Upravičeni nameni: - spodbujanje odpiranja novih delovnih mest, - prednostno spodbujanje samozaposlovanja, - promocijske aktivnosti na področju malega gospodarstva, - spodbujanje aktivnosti, ki so povezane s pridobitvijo nepovratnih sredstev iz EU skladov. Upravičeni stroški nastali od objave javnega razpisa naprej: - stroški, ki so povezani z na novo zaposlenim delavcem (prilagoditev delovnega mesta), - stroški povezani s kandidaturo za pridobitev nepovratnih sredstev iz EU skladov, - strošek najetja sejemskega prostora in stroški ostalih promocijskih aktivnosti. Ostali pogoji: - izpolnjen prijavni obrazec "VLOGA 2009", - imajo poravnane obveznosti do Občine Mozirje, - niso v stečaju ali likvidaciji, - niso v obdobju 2005 - 2008 že pridobili pomoči iz Občinskega proračuna. III. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisna dokumentacijaje od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Mozirje: http://www.mozirje.si ali pa v sprejemni pisarni Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje, vsak delovni dan med 8. in 12. uro do izteka prijave na razpis. IV. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE Vlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Mozirje, Odbor za malo gospodarstvo in turizem, Šmihelska cesta 2,3330 Mozirje ali osebno v sprejemni pisarni občine do vključno 18.09.2009 (velja datum poštnega žiga). Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Vsaka posamezna vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako: »NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST«. V. ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vloge, prispele na javni razpis, odpira in obravnava Odbor za malo gospodarstvo in turizem Občine Mozirje. Če Odbor ugotovi, daje vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinske uprave na predlog Odbora pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v roku ne dopolni ali vtem roku ne zaprosi za podaljšanje roka oziroma pristojnega organa ne obvesti o nastalih objektivnih okoliščinah, se vloga s sklepom kot nepopolna zavrže. Odbor pripravi predlog razdelitve ter dokončno razdelitev sredstev predlaga v potrditev občinski upravi. Odbor v primeru, ko zaprošena sredstva presegajo vsa razpisana razpoložljiva sredstva, lahko določi najvišji znesek sredstev na vlagatelja. Sklep o dodelitvi sredstev bo Občina Mozirje izdala v roku 30 dni po preteku roka za vložitev vlog. S prejemniki pomoči se sklene pogodba, s katero se določijo nameni in pogoji koriščenja sredstev. VI. OSTALE DOLOČBE Vlagatelj lahko dodeljena sredsh/a uporabi le za namene, ki so določeni v pogodbi. Vlagatelj pri katerem se ugotovi, da je sredsh/a porabil ne namensko, mora takoj vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, in dve leti ne more kandidirati na nova proračunska sredstva. Najkasneje pa v roku enega leta od dodelitve sredstev, mora prejemnik sredstev podati poročilo o učinkih porabe sredstev Odboru za malo gospodarstvo in turizem, kateri poročilo pregleda in o upravičenosti porabe dodeljenih sredstev poroča občinskemu svetu. VII. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z JAVNIM RAZPISOM Vse dodatne informacije: Ivo Glušič, tel.: 03/839 33 00 ali na elektronskem naslovu: ivo.glusic@mozirje.si. ŽUPAN OBČINE MOZIRJE Ivan SUHOVERŠNIK ZAKONCA NAPOTNIK IZ ŠMARTNEGA OB PAKI STA SE »VZELA« POD TRIGLAVOM V slovenski narodni noši s Pokljuke na vrh Triglava Da je bilo konec minulega tedna pod Triglavom in na vrhu še posebej tesno, gre pripisati dvojnemu dogodku. Obeležitvi dvajsetletnega jubileja igranja in prepevanja ansambla Zupan iz Savinjske doline ter »planinski« poroki popularnega para, scenskega mojstra Jožeta Napotnika ter njegove partnerice Milice Napotnik. Že osemnajst let civilno poročena sta si ob srečanju z župnikom Dori-jem Pečovnikom zaželela krščanske in planinske poroke, vendar si v sanjah nista predstavljala, da ju čaka takšen spektakel in »gorska pravljica«, je dejal Jože po veseli poroki v kapelici Marije Snežne na Kredarici. Minuli petek sta se strastna planinca Milica in Jože Napotnik v družbi več kot dvesto planincev iz Savinjske doline in Šmartnega ob Paki peš s Pokljuke odpravila na svojo planinsko poroko na Triglav. Spremljal jih je tudi župnik Dori Pečovnik, kije naslednji dan v kapelici na Kredarici opravil krščansko poroko. Milica in Jože sta zelo srečna, ker še ifaj Tudi v Zgornji Savinjski dolini ne manjka Jožetovih storitev, tako pa tudi ne znancev, s katerimije umetnik tesno povezan. Med njimi je tudi Stanko Gasparič z Rečice ob Savinji, podpredsednik Planinske zveze Slovenije in član Slapa. Napotniko-va je spremljal na poti do vrha Triglava in nazaj, hkrati je bil pomočnik pri poročnem obredu, posebej zato priložnost pa je napisal in prebral pesem. Jožetu Napotniku je bil priča ob poročnem obredu Miha Kovač, po svoje dolgoletni Napotnikov sodelavec. Ob izjemno čutnem Dori-jevem nagovoru med mašo, ob petju planinskega pevskega zbora Gavce, igranju citrarja prof. Petra Napreta in glasbi ansambla Roberta Zupana (Odmeva pesem s Triglava, Triglav moj dom ter Pastirček) in nekaterih drugih domoljubnih pesmi so solze mnogim orosile oči. Da pa je bila slovesnost in kasneje Poročni par, Jože in Milica Napotnik, s pričama, na levi Miha Kovač, na desni Geri Jehart (foto: Jože Miklavc) Nina in Marko Naj bo vajina skupna življenjska pot na Robnikovi domačiji posejana z ljubeznijo, srečo, zdravjem, razumevanjem in otroki... Družina Atelšek lahko intenzivno ustvarjata v svojih zrelih letih (Milica jih šteje 65, Jože pa 72 let), okrog sebe pa imata družbo številnih, dobrih prijateljev. Javne televizijske in druge odrske scene so njuno delo, oba pa sta zaljubljena v planinski svet. prava svatba še posebej zanimiva in glasna, so poskrbeli člani ansambla Zupan, ki so na Kredarici uprizorili pravi šov. Dom pod Triglavom se je tresel, saj so se oba dneva zabavali tudi mnogi drugi planinci. Jože Miklavc Marija, ob minulem okroslem rojstnem dnevu ti želimo zdravja in še na mnoga leta. Vsi tvoji VOZNIŠKI IZPIT Avtošola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 31.8. ob 17.00 Vpisi na dan tečaja ali na tel.: 041-227-133 Ifc-awS». ts» s? UGODEN RELAX-ov KREDIT DO 24 MESECEV! www.avtosola-reIax.si C XV LWH Tonetu za 60 let želimo veliko zdravja, sreče in da bi se ti uresničile vse skrite želje! Vsi tvoji Dragemu dediju želimo za 60. rojstni dan vse lepo, da še dolgo bil bi med nami zdrav in srečen! Vnučki Žisa, Nal in Vid C \ \ Tonetu Čeplaku nBL. za 60. rojstni dan {■JV/ Želimo ti veliko zdravja, sreče in naj se ti uresničijo vse skrite želje. To ti želijo sestre Marica, Danica, Joži, Ivanka in Olga z družinami SVETOVNI PRVAK V DIATONIČNI HARMONIKI DO 18 LET MATIJA VENINŠEK Njegov vzornik še vedno Avsenik Na nedavnem 17. svetovnem prvenstvu v igranju na diatonično harmoniko v italijanskem Salisanu je poleg Zgornjesavinjčana Primoža Zvira blestel tudi Rečičan Matija Veninšek. Matija je v kategoriji od 16do 18 let osvojil 98 točk in si s Primorcem Manuelom Šaronom delil prvo mesto. Manj znano pa je, da je mladi rečiški frajtonar nastopil tudi na 15. evropskem prvenstvu v diatonični harmoniki v italijanskem Attimisu mesec prej. Tam je imel nekaj manj sreče in ob tremi zagrešil napako, zaradi katere je trikrat začenjal z igranjem. To gaje stalo najboljše uvrstitve, a ko je tretjič raztegnil meh, je vse tako dovršeno izvedel, da sije prislužil tretje mesto. »Na evropskem prvenstvu sem imel slab dan in veliko treme pred komisijo, potem pa vse izpeljal, kot je treba. Nastopil sem s skladbo Tico tico v pr- Matija Veninšek se je s tretjega mesta na evropskem prvenstvu na svetovnem povzpel na prvo (foto: Marija Šukalo) iredbi mentorja Robija Zupana in venčkom koroških narodnih N'mav čez Izaro. To sva potem toliko izpilila, da sem obe skladbi na svetovnem prvenstvu izvedel brezhibno in mije komisija, v kateri je bil tudi Slovenec Zoran Lupine, dala visoko oceno,« opisuje nastop Kosmačev Matija z Rečice, ki trdi, daje vsako tekmovanje poglavje zase. Na njem se veliko naučiš, vendar moraš nastopu dodati še dušo in srce, del sebe. Brez tega je še tako tehnično dovršeno izvedena skladba lahko slabo ocenjena. Komisija namreč ocenjuje dinamiko, scenski nastop in tehnično izvedbo. Do visoke uvrstitve na svetovnem prvenstvu Matija ni prišel čez noč. Za njim je veliko ur vaj in učenja in podpora staršev. Glasbeno znanje Matiji sedaj daje tudi srednja glasbena šola v Ljubljani. Tudi v prihodnje bo Matijeva življenjska pot povezana z njegovo »ljubico« harmoniko, kot prepeva v eni od svojih pesmi, saj živi za glasbo in z glasbo. KRISTJAN PETEK IZ NOVE ŠTIFTE Pri petih letih obvlada delo, ki je za velike Kristjan Petek bo 1. septembra prvič zakorakal v šolo, dan prej pa bo praznoval šesti rojstni dan, toda od vrstnikov ga loči kar nekaj stvari. Predvsem je to njegovo navdušenje nad raznimi stroji, traktorji in še čem. Tako obiskovalcem kot tekmovalcem na tekmovanju v nalaganju hlodov v Lučah se je fantič vtisnil v spomin kot neverjetno sposoben. Njegovo obvladovanje hidravličnega nakladalca za les, kjer je hlode zlagal na prikolico kot lego kocke, je presenetilo tudi marsikaterega tekmovalca. Upravljanje ročic, s pomočjo katerih objame hlod in ga lepo poravna na prikolico, pri Kristjanu zgleda kotzabava in ne delo, ki terja veliko prakse. Da je takrat lahko pokazal svoje sposobnosti, je »kriv« oče Bojan, kije za tekmovanje posodil traktor in prikolico z nakladalcem ter tudi tekmoval. Zraven je vzel Kristjana, kije izkoristil priložnost in se dokazal. In od kod navdušenje in znanje? Na Matjaževi kmetiji v Novi Štifti, kjer je Kristjan doma, se najde veliko stvari, ki ga neverjetno zanimajo, pove oče Bojan, ki je že vse življenje povezan z lesom. Kot na vsaki kmetiji otroci delajo staršem družbo pri delu in tudi Matjaževi niso nobena izjema. Ko Bojan dela, Kristjan vse to budno spremlja in potem z očetom poskusita skupaj. Tako seje naučil li«isknjHMiiipMgnta - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKUUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠĆEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI V €CPŠpeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad TM.tOS 886 11 83 FaxiOS 888 11 84 GSM: 041 468 744 E-mail: speh.toni@slol.net, www.spehtonl.com Ob pradnaroOhi za jasen 2009 bi pomlad 2010 zatamobolacgsko NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu ROFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno) (zaključni sloj po vseh sistemih, 1000 barvnih odtenkov), paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). GARANCIJA 5 LET! NUDIMO POSEBNE UGODNOSTI! Oglasita s« z (realno) konkurenčno ponudbo bi appropriarlo o naN ugodni be ■-—■» ■ ■ »andUl 9Vl KVIHlIUil pomiODfll €<£- «F Upravljanje hidravličnega nakladalca za les pri Kristjanu zgleda kot zabava in ne delo (foto: Šteti Sem) tudi spretnosti nalaganja lesa. Še marsikaj drugega ga mika, da bi poskusil, pove oče, toda za nekatere stvari ima pač še prekratke noge. So pa stvari, ki so še prenevarne zanj. To razume in ne sili v težave. Bojan in Jelka Petek imata poleg Kristjana še tri dekleta, dve srednješolki ter eno študentko in, kot kaže, je Kristjan že v zgodnjih letih pokazal, kdo bo naslednji gospodar na kmetiji. Toda do tja je še daleč. Šole se veseli, pove fantič, ko bo velik, pa ne ve, kaj bo. Verjetno bo delai na strojih, šaljivo pove in steče po igrače. Traktor, nakladalec in še kaj ter se pripravi k prelaganju in prevažanju peska okrog hiše. Glede na to, kaj vse se je naučil do sedaj, zna biti iz tega fanta še dober gospodar. Štefi Sem »Moja želja je namreč, da bi na svetovnem prvenstvu v diatonični harmoniki osvojil tudi naziv absolutnega prvaka, kot je to uspelo soobčanu Primožu Zviru, za kar mu čestitam,« razkriva načrte. Naslednje svetovno prvenstvo bo čez dve leti. Do tedaj bo presedel prenekatero uro ob mentorju Zupanu, zabaval občinstvo na mnogih prireditvah in zabavah ter preigraval skladbe svojega vzornika Slavka Avsenika. »V njegovih vižah je vse tisto, kar glasba pričakuje od tebe. A narodnozabavne ritme maksimalno obvladuje tudi moj mentor in svoje znanje prenaša name, za kar sem mu neizmerno hvaležen,« nam je med drugim zaupal Matija Veninšek, ki razmišlja tudi o študiju solo petja, a to bo možno šele ob koncu mutacije njegovega glasu. Marija Sukalo STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko puško Gornjegrajsko strelsko društvo je minulo nedeljo na strelišču domače lovske družine organiziralo tekmo z malokalibrsko puško. V soboto je bil trening v ležečem položaju brez naslona, na katerem se je zbralo precej strelcev, na sami tekmi pa nekaj manj. Najboljši rezultat je dosegel Peter Bezovšek (78 krogov), na stopničko za drugo mesto seje povzpel Ivko Poličnik (74), tretji pa je bil Boris Purnat(73). Jože Gomboc MOZIRJE Odbojka s plavutmi na mivki Na finalnem tekmovanju v odbojki v Mozirju so organizatorji pripravili za gledalce še poseben »spektakel program«. Različna tekmovanja z odbojkarsko žogo za lepe nagrade ter ekskluzivno tekmo v odbojki med ekipama Pust mozirski in Šoštanjski pustni karneval. Ko so se pojavili na mivki eni in drugi, so gledalci pokali od smeha, tekma pa je bila tako srdita in nenavadna, da je morala posredovati posebna ekipa urgentne prve pomoči. Humor je dal odbojki prosto, velika, težka žoga pa je dodobra namučila tekmovalce. Še dobro, da so imeli nekateri plavuti in podvodne maske za pesek, da seje na koncu vse srečno končalo. Glavno skrb so že na igrišču prevzele medicinske sestre, v VIP šotoru pa seje nadaljevala rehabilitacija pozno v sobotno noč. Jože Miklavc Ekipa mozirskih in šoštanjskih pustnih odbojkarjev po tekmi na mivki (foto: Jože Miklavc) PROSTOVOLJNO GASILSKI DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Obisk razstave Spomin na Tita in JNA Člani šmarčkih gasilcev na razstavi v dvorani gasilskega doma Groblja (foto: arhiv PGD Šmartno ob Dreti) V četrtek, 13. avgusta, smo si fantje iz veteranske in nekaj iz članske desetine PGD Šmartno ob Dreti ogledali zanimivo razstavo o tovarišu Titu in Jugoslovanski narodni armadi. Na razstavi, ki jo prireja naš gasilski tovariš, regijski poveljnik Nikolaj Vihar, so naši veterani obudili spomine na življenje pod vodstvom pokojnega maršala in dni, ki so jih preživeli po leto, dve ali več v eni največjih vojska tistega časa. Mlajši smo z zanimanjem prisluhnili kakšni od anekdot. V dvorani gasilskega doma Groblja, kjer je razstava postavljena, se človek zlahka vživi vtisti čas, saj razstava premore veliko slik, opreme, raznih uniform in ostalih stvari, ki spomnijo na Tita in Jugoslovansko narodno armado. AB raje Pohod na Kamniško sedlo. 29.8. Organizator: PD Prevalje. Dodatne informacije: Grega Močnik, 031 296 019, http://www.pd-prevalje.si. Pohod na Jalovec. 29.8. Organizator: PD Ravne na Koroškem. Dodatne informacije: Jože Apat, 031 396 055. Kolo prijateljstva. 29.8. Organizator: PD Nazarje. Dodatne informacije: Marjan Gračner, 03 5832 092, pd-nazarje@volja.net. Več Informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. PLANINSKO NOGOMETNI SPEKTAKEL NA 1.808 M Korošica je najlepši športni stadion v »nebesih« TURNIR V MALEM NOGOMETU V BOČNI Hribovje Kamniško-Savinjskih Alp je bilo za vikend sredi avgusta prenapolnjeno s planinci, kot mogoče še nikoli doslej. Po dolini do planinskih izhodišč so se vile reke avtomobilov, planinske pešpoti pa so bile karavane nasmejanih pohodnikov, ki so dajali drug drugemu prosto pot. Vreme, sobotni cerkveni praznik, še vedno cenovno dostopne cene in za mnoge zadnji prosti vikend pred delovnim tednom so bili razlogi za romanje. Gnečo na Korošici je povzročil tudi vsakoletni turnir v malem nogometu, ki ga je že štirinajstič zapored organiziralo Planinsko društvo Celje Matica. Kar devet ekip s širšega celjskega območja in Dragomerja pri Ljubljani seje prijavilo na to prestižno tekmo na višini 1.808 m, kar je svojstven rekord takšnega turnirja. Za Zgornjo Savinjsko dolino so »nabijali« nogometaši TD Podvolovljek (najmlajši), ekipa Raduha iz Luč ter eie končne rezultate izenačene, so za zmago zabijale penale (sedemmetrovke), kar je bilo za številne gledalce zelo zabavno, za igralce pa prav adrenalinsko početje. Tekmovanje v največjem naravnem amfiteatru pod Ojstrico je velik izziv za tekmovalce. Da nekaterim zares ni bilo težko priti do zelenega stadiona na nadmorski višini 1.808 m, pove dejstvo, da so fantje, ki so nesrečno izgubili odločilno tekmo, takoj za tem krenili še na vrh Ojstrice in od tam vriskali ob razglasitvi rezultatov. Najbolje so se odrezale ekipe: 1. ŠD Gomilsko, 2. Veterani ŠD Rožna dolina in 3. Začret pri Celju. Domači nogometni upi so se uvrstili na mesta v sredini in koncu lestvice, Raduha na četrto, Žonglerji iz spodnjega dela Zgornje Savinjske doline na peto ter ekipa TD Podvolovljek na častno deveto mesto. Jože Miklavc Žonglerji iz spodnjega dela Zgornje Savinjske doline so žonglirali med bolj in manj uspešnimi ekipami planinskih nogometnih navdušencev (foto: Jože Miklavc) žejni Žonglerji, ekipa iz BSH Hišni aparati Nazarje in sponzorja A.M. Miklavc TP. Vse tekme turnirja je vodil izkušeni nogometni sodnik Peter Hribernik. Ekipe (po šest igralcev), ki so im- V finalnih obračunih odločali prosti streli Športno društvo Bočna je predzadnjo soboto v avgustu pripravilo prvi turnir v malem nogometu. Na njem seje preizkusilo deset ekip iz naše doline. Zgornjesavinjski ljubitelji malega nogometa so v treh skupinah svoje znanje in spretnost merili preko celega dne. Do finalnih obračunov so z odlično igro prišli nogometaši ekip Melancanov, Luftarjev in Makrolesa. Lučki ekipi Melancani in Luftarji sta POLETNA VELIKA NAGRADA V SMUČARSKIH SKOKIH Primož Piki tudi v Zakopanah med dobitniki točk Peta in šesta tekma velike poletne Grand Prix nagrade na Poljskem je samo še potrdila dobro formo trenutno naših najboljših skakalcev Kranjca in Pikia. Robi seje obakrat uvrstil med deseterico in se v skupni razvrstitvi prebil celo na tretje mesto, takoj za Švicarjem Amman-nom in Poljakom Malyszem, Primož pa seje z 22. in 26. mestom še utrdil med trideseterico najboljših skakalcev sveta. Zadnja rezultata sta še toliko bolj pomem- bna, saj so v Zakopanah nastopili res vsi najboljši, prvič po poškodbi tudi lanski zmagovalec svetovnega pokala Schlierenzauer in junak novoletne turneje Loitzl. Karavana poletne velike nagrade se sedaj seli na Japonsko, po besedah našega glavnega trenerja Matjaža Zupana pa bo v deželo vzhajajočega sonca odpotovala nekoliko spremenjena ekipa. Franjo Pukart V Bočni goli, dani med tekmami, pogosto niso zadoščali za zmago (foto: Marija Sukalo) pokazali dobro igro in v regularnem času izenačili rezultat z 1:1, zato so o zmagovalcu odločali prosti streli. Z bele črte so največkrat mrežo nasprotnika zadeli Luftarji in zmagali s 5:4. Zaradi rezultata 2:2 med Luftarji in zadrečkim Makrolesom so tudi tu o zmagovalcu odločali prosti streli. Natančnejši so bili nogometaši Makrolesa (3:4). V tekmi med ekipama Makroles in Melancani so prvi slavi- li s 3:1 in si s tem priborili tudi prvo mesto. Makroles se poleg zmage lahko pohvali tudi z najboljšim strelcem turnirja, Rokom Faletom, ki je nasprotnikove mreže zatresel kar sedemkrat. Drugo mesto je pripadlo Luftarjem, ki imajo v svojih vrstah najboljšega vratarja Sebastjana Leverja, in tretje Melancanom. Marija Sukalo ZAKLJUČEK ZGORNJESAVINJSKE LIGE V ODBOJKI NA MIVKI VARPOLJE 2009 Drinkersi, White Rabbit in Krnike najboljši v »playoffu« Vodilne ekipe v odbojki na mivki v Varpoljah (foto: Jaka Robnik) Letošnja sezona bo zagotovo ostala v najlepšem spominu moškemu paru Drinkersov in mešani sestavi Krnike, ki so zmagali tako v rednem delu prvenstva v odbojki na mivki kot na zaključnem turnirju »playoffa«. Kljub slabem vremenu, težki žogi in razmočeni mivki sta drinker-sa v finalu tesno, vendar povsem zasluženo ugnala največja konkurenta iz Kava bara Zmajeve Votline, domača ekipa Kovi pa seje po nesrečnem porazu v polfinalu morala zadovoljiti z bronom, V ženski konkurenci so se glede na situacijo po rednem delu karte še najbolj premešale. Ker so favorizirane Pume nepričakovano odpovedale svoj nastop, se je za vrh vnel boj med Naomi Krempelc in White Rabbit. Slednje so dobile odločilno tekmo in osvojile veliki pokal, medtem ko sta si tretje mesto priigrali tamisici s Prihove. Pri mešanih dvojicah se rezultat vsaj na prvih dveh mestih ni spremenil in je ostal takšen kot po rednem delu. Par ekipe Krnike je še enkrat ugnal domačo Gmajno, na tretjem mestu pa so Poljske ljubimce zamenjali mladi Žnuroci. Stem se vvarpoljskem športnem parku počasi zaključuje sezona odbojke na mivki, kije bila spet polno obiskana. Za konec je ostal le še turnir naključno izžrebanih trojk, ki ga domače društvo v sodelovanju z Drogo Kolinsko prireja prvo soboto v septembru. Ker prijavnine ni, v igri pa so lepe praktične nagrade, je vaše le, da se prijavite. Dosedanje izkušnje so pokazale predvsem obilo športne zabave, smeha in še kaj drugega, kar sodi k dobri volji, zato pridite na turnir v kar največjem številu. Franjo Pukart KOLESARSKI KLUB SAVA Gorenjski menedžerji preko Črnivca in Pavličevega sedla še na Jezersko Kolesarski klub Sava in njegova glavna pokroviteljica Sava Kranj sta pretekli konec tedna organizirala 3. tradicionalni Izziv treh vrhov. Udeležilo se ga je 36 menedžerjev, večinoma predstavnikov sponzorjev in prijateljev kluba. S tem prijateljskim športnim dogodkom seje vodstvo kranjske Save in kolesarskega kluba želelo zahvaliti za finančno podporo in še utrditi stike z gospodarstveniki, ki so naklonjeni razvoju mladih kolesarjev, iz katerih se razvijajo vrhunski športniki. Kolesarski klub Sava deluje že več kot 40 let. Poznani so po izvrstnih tekmovalcih, kakortudi po odlični organizaciji vrhunskih kolesarskih prireditev. Vsako leto pripravijo tudi tradicionalno kolesarsko dirko za veliko nagrado Kranja, za popularizacijo kolesarstva pa organizirajo tudi rekreativne kolesarske prireditve. Letos, tretje leto zapored, so se v sklopu teh prireditev na kolesarski izziv odpravili podporniki Kolesarskega kluba Sava. Udeležence je kolesarska pot vodila iz Kokrice v Kamnik, nato preko Črnivca in Kranjskega Raka v Luče in v Logarsko dolino. Preko Pavličevega sedla so se povzpeli še na Jezerski vrh in kolesarski dan zaključili spet na Kokrici. Na omenjeni trasi so kolesarji prevozili 135 km, skupaj s postanki pa so na poti porabili deset ur. Fanika Strašek Šmihelska cesta 2, Mozirje iiuninraF GRAFIČNE STORITVE kot je bilo V načrtu (foto: Fanika Strašek) Črna kronika, Ljudje in dogodki, Informacije VILI BEZJAK, komandir Policijske postaje Mozirje, policijski inšpektor I Pred nami je začetek novega šolskega leta. Na cestah bomo veliko pogosteje kot med počitnicami srečevali otroke, med njimi se jih bo mnogo podalo v šolo prvič. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem seveda ne smemo pozabiti tudi na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), prav tako pa ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč, zato morajo vozniki nanje še posebej paziti. ESECA CIMOZ Za večjo prometno varnost otrok ob začetku šolskega leta Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. V skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa bodo policisti ob začetku šolskega leta izvedli ustaljene aktivnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh bodo prispevali k umirjanju prometa. Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov in nadzoru upoštevanja prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogostejše zadržujejo. VOZNIKI! Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih...). Za večjo varnost naših otrok priporočamo: Starši! Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometnovarnostni vzgoji otrok! Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne samo na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite: najboljša vzgoja je vedno vaš lasten zgled! Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite! STASA LEPEJ BASELJ Camino - Moja samotna pot Avtorica Staša Lepej Bašelj piše, kako seje leta 2006 peš podala na 807 km dolgo pot Camino Frances. To je najbolj znana in obljudena romarska pot, ki se začne na francoski strani Pirenejev in konča v Santiagu de Composteli. Poleg Rima in Jeruzalema je to tretja največja krščanska romarska pot. Leta 2004je UNESCO razglasil Camino za Evropsko kulturno pot, ki je po obrazložitvi Sveta Evrope »pribežališče tolerantnosti, učenja in solidarnosti, dialoga in zbliževanja«. Ime je dobila po sv. Jakobu, ki je kot oznanjevalec krščanstva umrl mučeniške smrti. Sv. Jakob je zavetnik Španije, romarjev in vojakov ter priprošnjik za lepo vreme in dobro letino. Poleg vsega naštetega je to tudi pot k samemu sebi, notranjemu očiščenju in marsikakšnemu novemu spoznanju, do katerih romar pride v dolgih urah samotne hoje in razmišljanja. Vfyed-fO leči ... MOST PRIHODNOSTI PREKO SAVINJE Dolgoletna in vztrajna želja krajanov Novih Lok in Lok, da bi se dokopali do novega mostu, saj sedanji z betonskimi podporami pred-stavlj a ozko grlo ob poplavah, je dobila trdne temelje 10. avgusta. Župan občine Mozirje Jože Kramer je namreč tega dne podpisal pogodbo o gradnji novega mostu. Pri snovanju le-tega je bil dan vehk poudarek oblikovni konstrukcijski zasnovi, ki se bo mirno vključila v okolje. Drugačna konstrukcijska rešitev mostu dolžine 45 metrov brez vmesnih podpor pa bo zadovoljila vodnim zahtevam po prevodnosti visokih vod v času neurij. 20 leči ... KAKO SMO GOSPODARILI V PRVEM POLLETJU V polletnem obračunskem obdobju ugotavljamo ugodno rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje, saj se je le-ta povečal v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 8,7 %, kar je za 4,1 % hitreje od rasti v republiki. Največji porast proizvodnje je prisoten pri Gorenju MGA za 11,9 %, pri Elkroju za 11 % in pri Gorenju LIN za 7,2 %. Ugodne rasti ugotavljajo tudi v gozdarstvu pri oddaji lesa, in sicer za 3 %, medtem ko je gojenje gozdov nižje od lanske rasti. Nadaljuje se padec kmetijske proizvodnje, in sicer pri mleku in odkupu živine za 6,8 %, pri jajčni proizvodnji pa kar za 11 %. Izredno zaskrbljujoči so podatki v panogi turizma in gostinstva, kjer se je število nočitev v zasebnem in družbenem sektorju znižalo za 40 %, promet v gostinstvu pa padel za četrtino. 3 O leči... ZAPRTA MOZIRSKA KOČA Že nekaj časa beremo, poslušamo in smo priče raznim pripombam na to, da je koča na Golteh zaprta. Od leta 1896 dalje je služila ta postojanka planincem in prijateljem planin varno in dobro zavetišče. Po nesreči z gondolsko žičnico na Golteh je Rdeča dvorana v Velenju še oskrbovala kočo, potem pa jo zaprla. Tako je postalo negodovanje planincev vse glasnejše, ker vodi tod mimo nekaj planinskih poti. Rdeča dvorana je ponudila kočo v najem mozirskemu planinskemu društvu, ki je na svoji seji o tem tudi razpravljalo. Pripravljenost društva, da bi se koča odprla, je velika. Pripravila Tatiana Golob 22 V____-ž ČRNA KRONIKA • DELOVNA NEZGODA NA LJUBNEM Ljubno ob Savinji: 18. julija se je v podjetju KLS Ljubno ob Savinji ponesrečil delavec. Drug delavec ga je dvigoval z viličarjem, pri tem pa je padel v globino dveh metrov in utrpel hude telesne poškodbe. Odpeljan je bil v celjsko bolnišnico na zdravljenje. • TATVINA KIPCA V KAPELI Dol-Suha: Občanka je 18. avgusta opazila, da je neznani storilec v Dol-Suhi iz kapele ukradel kipec Marije. Policisti zbirajo obvestila, ki bi jih privedla do storilca. • HELIKOPTER POSREDOVAL NA MENINI Gornji Grad: 21. avgusta je policijski helikopter nujne medicinske pomoči posredoval na Menini planini. Osebo s poškodovano ključnico so prepeljali na zdravljenje v UKC Ljubljana. • KOLESARKA ZAVILA PRED AVTOMOBIL Solčava: 23. avgusta seje izven naselja Solčava v smeri Logarske doline zgodila prometna nesreča. 66-letna kolesarka je v trenutku, ko jo je prehitevala 68-letna voznica osebnega vozila, nenadoma zavila levo, zaradi česar je prišlo do trčenja med vozili. Kolesarka, kije padla po vozišču, je bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico Celje, saj je v prometni nesreči zadobila hudo telesno poškodbo. • PLANINEC BREZ IZHODA Solčava: 23. avgusta popoldan je planinec v vzhodni steni Ojstrice zašel v zahtevno brezpotje. Posredovali so reševalci GRS Celje, aktiviran pa je bil tudi helikopter Slovenske vojske z dežurno reševalno ekipo. Zaplezanega planinca so varno in brez poškodb prepeljali nazaj v dolino. • PRIDRŽANJE VINJENIH VOZNIKOV V preteklem tednu sta bila pridržana dva vinjena voznika, in sicer voznik osebnega avtomobila, kateremu je alkotest pokazal 0.93 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, in voznik osebnega avtomobila, kateremu je alkotest pokazal 0.65 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in g* DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA ’ni.- ■' °<1/t 660-, KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE p.p. 79, 3330 Mozirje OBVESTILO Vse ljubitelje štirinožnih prijateljev vabimo na vpis v jesenski tečaj šolanja psov, v nedeljo, 6. septembra 2009, ob 10. uri na društvenem vadišču v Varpoljah. Dodatne informacije na gsm 051-436-407 Dominik ali na email: dhrovat@smail.com. Svet bi se moral zahvaliti vsem tistim presenetljivim ljudem, ki so vedno prijazni -pa naj bo še tako nerazumljivo - ne da bi jih kdo prosil za to. Helen Thomson ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice, prababice Ane MEŽNAR se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala še dr. Karmen Fiirst, pogrebni službi Morana in gospodu Antonu Veneku za zelo lep govor, duhovniku, pevcem in vsem, ki so sodelovali v obredu. Vsi žalujoči MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v grobu spiš, vedi, da z nami še naprej živiš. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta in dedija Franca USARJA iz Ljubije (10.3.1941 -17.8.2009) se zahvaljujemo vsem, ki ste mu stali ob strani pri boju z boleznijo. Prav tako zahvala Zdravstvenemu domu Nazarje, pevcem, Marjanu Podkrižniku, sorodnikom, sosedom, prijateljem, Lojzetu Plazniku in Simonu za odigrano Tišino ter vsem, ki so darovali cvetje in sveče. Žena Majda, hčeri Ana in Mateja z družino Ali si moj sin lahko ogleda kravo? Nikoli je še ni videl. ZALOTEN NA DELU VTISI Z DOPUSTA To, daje hlinil bolezen, daje lahko delal drugje, smo zvedeli šele, ko nam je stregel na pikniku zaposlenih. Sin se nam je v kraju, kjer smo letovali, skril samo za to, da mu letos ne bi bilo potrebno pobegniti od doma. IZ RADODAJKINEGA DNEVNIKA Bil je tako sramežljiv, da me je šele, ko sva tretjič pristala v postelji, vprašal za moje ime. NA PRISILNEM ZDRAVLJENJU Za eno zdravilo boste prav gotovo plačevali vse življenje. Ne verjamete? Pa saj že zdaj plačujete za lek proti nespečnosti - RTV naročnino. IZ POLICISTOVE BELEŽKE Oškodovanka je osumljenca opisala kot tipa, ki je podoben takšnemu igralcu, ki bi ga noben režiser ne najel. OBZIRNOST Ker sta hotela hitro končati prepir, nista izbirala besed. KASKADER Nekateri igralci imajo dvojnike tudi na snemanju romantičnih filmov, da vskočijo, če jih pride obiskat tašča. KAJ JE TU SPORNEGA? Ne vem, zakaj se pacientka pritožuje čezme, ker sem ji zaradi njene poškodbe pomagal sleči modrček? Seveda se je potem njen poškodovani nos bolje videl! BREZ ALTERNATIVE Postati lovec si pravzaprav nisem posebno želel. Raje bi bil nabiralec, ampak divjad pač beži. DOŽIVLJENSKA RENTA Sin bogataša si ogleduje očetovo podjetje in reče: “Praviš, da bo nekega dne vse to moje?” “Ampak ne, dokler sem jaz živ,” reče oče in za vsak slučaj objame tajnico. ŠOLARJI SO TU! Vozniki, bodite pozorni! Šola se začenja. Ne pobirajte mladih avtoštoparjev,. sploh v zgodnjih dopoldanskih urah v smeri stran od šole ne! 3» v-Tf ' I. I'll-Ul MI I',' ‘ITY^T-^F' IH lij Ji i'1 Še sreča, da je to šele drugi dež na našem dopustu. Upam, da ne bo trajal pet dni, tako kot prvi. AGENCIJA DEŽEK Smo odlična turistična agencija. Vaš kraj damo v naš katalog, tudi če se nobena druga agencija zanj ne odloči. TV SRBENJA Nova oddaja na televiziji: Kje pa vas vaš ljubček čoha? STAVA VELJA Ko sta se Dori Pečovnik, slovenski župnik iz Berlina (levo), in Miha Kovač, mlajši upokojenec (svetovalec - manager), najprej spopadla v grizenju kolen proti Kredarici, je za kakšen kilometer zmagal božji služabnik. Ko pa sta se na Kredarici pomerila v moči mišic rok za kišto piraje »gvinal« Kovač, Mihova žena Katka pa jo je plačala. ENIM POKAL, DRUGIM GLAVNO NAGRADO Ondan, ko so v Varpoljah in Mozirju sekale čez mrežo dolgonoge in stasite odbojkarice, je bil eden glavnih organizatorjev turnirja Mozir-jan David Skok. Kako je dekletom pri srcu, se vidi s posnetka. In še enkrat za konec je bil glavni. POZNO OGREVANJE Tomi Preskar, nogometaš Melancanov, levo: »Tri sklece še naredim, potem bom pa menda dovolj ogret.« Robi Funtek, nogometaš Luftarjev: »Jaz jih bom štiri. Tekma se že bliža koncu, pa se mi zdi, da sem še kar zastan.« BLISKAVICA PRI FOTOGRAFIRAN. USEDLINA NA DNU JEZERA KNJIGA ZEMLJEVI- DOV OGRODJE ZA TRTO, BRAJDNIK SPANSKA IGRALKA- VICTORIA SADNA PIJAČA RAČUNSKI OSTANEK, RAZLIKA DEBETA IN KREDITA OBJESTNOST (REDKO) HRBTNI DEL USTROJENE ŽIVALSKE KOŽE ALMA KARLIN SORTA DALMATINS KE TRTE IN VINA SMER V UMETNOSTI, KI POUDAR. KMEČKO MOTIVIKO KITAJSKI POLITIK (ZIYANG) VZDEVEK HINKA BRATOŽA HORMON KI UREJA DELOVANJE MLEČNIH ŽLEZ SEZNAM IMEN ČEBULAR (NAR., VZHODNO) ŠPANSKO Ž. IME NEENAKOMER- NO UTRIPANJE SRCA STAR SLOVAN SOL SEČNE KISLINE VERA ACEVA STREŽAJ V UNIFORMI EMBALAŽA ZA TEKOČINE IZ PLASTIF. PAPIRJA FRANCOSKI STRELEC- JEAN PIERRE PRIOSTREN DEL ČESA, KONICA MARIBORSKI TEDNIK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Mišjak, izpara, nomad, ser, KE, avtist, MM, Lens, poliartritis, iverka, Amont, ribosom, Aska, Ana, Isa, strd, Anam, Rae, ee, KC, logogram, risovina, Nep, Aja, irit, Kne, kap, Čita, ats MINI SLOVARČEK: ABRIL- španska igralka- Victoria AMAT- francoski strelec- Jean Pierre ZHAO- kitajski politik (Ziyang) NEA- reka na Norveškem FOTIJ- učeni bizantinski teolog ZAKLJUČEK GESLA BRZOJAVKA, NUJNO DIPLOMATSKO SPOROČILO KRAJ NA OTOKU CRES, HRVAŠKA GRDO DEJANJE, TUDI UMAZANIJA (SLABŠ.) TRINITRO- TOLUEN MERA ZA RITEM (GLASB.) VIKTOR ADLER NALIVNO PERO BEOTIJEC, AONEC GLAVNA ŽILA ODVODNICA KRILO RIMSKE LEGIJE ARABSKI SREBRNIK PRIVRŽENEC JUDOVSKEGA POLITIČNE- GA GIBANJA RUSKA IGRALKA (SAVINA) REKA NA NORVEŠKEM ZGORNJI DEL STOPALA VELETOK V ITALIJI, PAD THOMAS ADDISON JSaóWbKi 4!®®, JUisi&a KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 36. številki SN ime in priimek NAROČ. St. naslov j ] Študentje in dijaki! Obveščamo vas, da bomo tudi v šolskem letu 2009/10 opravljali prevoz študentov in dijakov na relaciji Luče - Mozirje - Ljubljana vsako nedeljo zvečer in ponedeljek zjutraj ter ob petkih iz Ljubljane do Luč. Za vse informacije smo vam na voljo na telefon 031/370-279. Zgornji Zavratnik d.o.o. Napovednik dogodkov • Sobota (29. avgust), ob 8.00. Start pred trgovino Tuš v Nazarjah Kolesarjenje Kolo prijateljstva_____________________________ • Nedelja (30. avgust), ob 9.00. Šmartno ob Dreti Turnir velikega nogometa____________________________________ • Nedelja (30. avgust), ob 10.00. Golte, Koča na Treh piotiti Lovski dan - tekmovanje v kuhanju golaža, živa glasba • Nedelja (30. avgust), ob 15.00. Blate pri Rečici ob Savinji Tradicionalni koncert v Blatah s Feštabandom (Velenjski trubači)_________________________________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam kozo z mladičema; gsm 041 /550-825. Prodam kravo za zakol ali nadaljnjo rejo, ovčke in jagenjčke; gsm 041/793-530. Ugodno prodam pse zlate prinašalce, stare dva meseca; gsm 031/658-729. Prodam telico čb pasme, brejo 8 mesecev, cena po dogovoru; gsm 041/649-539. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 070/870-380. Telico simentalko visoko brejo prodam; gsm 041/943-352. Krave frizike breje prodam; gsm 041/239-017. Prodam bikca limuzin, starega 10 dni; gsm 041/230-067. Prodam kravo sivko, dobro molznico; gsm 031/585-735. Prodam brejo telico pasme rj.; gsm 051/ 366-115. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI - PODARIM Podarim 3 psičke, majhne rasti, stare 3 mesece; gsm 041/764-090. DRUGO - PRODAM Prodam hidravlični cepilec drv; gsm 031/ 568-095. Štiri klaftre bukovih drv prodam; gsm 051/ 684-990, zvečer. Prodam bel jedilni krompir, neškropljen; gsm 041/216-481. Prodam dobro ohranjeno siloreznico SR 12 SiP Šempeter; gsm 051/311-116. Prodam jedilni krompir dezire; gsm 070/708-189. Oddam ovčji gnoj, primeren za jesensko Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. gnojenje vrtov; gsm 070/708-155. Prodam jedilni krompir, neškropljen; gsm 041/868-633. Ugodno prodam krmni in jedilni krompir, nad 300 kg dostava na dom; gsm 031/821 -129. Prodam 200 m2 desk za streho debeline 18 mm; gsm 041/850-912. Prodam vile za bale; gsm 051/302-934. VOZILA IN OPREMA Prodam novo žensko motoristično jakno št. XS, 50 EUR; gsm 031/393616. NEPREMIČNINE Kupim zemljišče za postavitev vikenda na relaciji Celje-Mozirje; gsm 041/348-682. V občini Ljubno najamem stanovanje ali hišo; gsm 070/833-298. V centru Mozirja na atraktivni lokaciji oddam lokal; gsm 041/650-15L___ Dvosobno stanovanje v Gornjem Gradu vzamem v najem; gsm 041/683-663. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. MASAŽA IN NEGA TELESA Vsak četrtek in petek pri Šport center Prodnik za vas masira in zdravi športni maser Miro Maksimovič. Izbirate lahko med športno masažo, kiropraktiko, zelo uspešno anticelulitno masažo+vakuum, zdravljenjem raznih poškodb, zdravljenje hrbtenice z masažo, laserjem, ultrazvokom, vakuumom... Za termin pokličite na gsm št. 041/564-470. Miran Maksimovič s.p., Topolšica 55b, 3326 Topolšica. RAČUNOVODSKE STORITVE 2 meseca brezplačno vodenje, dodatni popusti! 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo Najnižja šolnina v regiji in ugodni plačilni pogoji. Želite pridobiti dodatna strokovna znanja? Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju. • 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si • • www.pksola.com/visja/visja.htm • banka ceije So stvari, ki jih lahko ponudi te dobra banka. m m • ài* v mga KREDIT Banke Celje za uspešen j začetek novega šolskega leta Svojemu šolarju lahko sedaj s kreditom Banke Celje omogočite VEČ! Ob sklenitvi ŠOLSKEGA NEZGODNEGA ZAVAROVANJA ali zavarovanja VITA RAZIGRANA vam bomo kredit za nakup šolskih potrebščin odobrili z ZNIŽANO obrestno mero. Da bo vaš otrok v šolo odšel zadovoljen in varen! Ponudba traja do 30. 9. 2009. Zahtevajte informativni izračun kredita v najbližji enoti banke ali obiščite spletno stran www.banka-celje.si. I. IZREDNO IZOBRAŽEVANJE V PROGRAMIH NIŽJEGA, SREDNJEGA POKLICNEGA, POKLICNO-TEHNIŠKEGA IN SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA (izobraževanje odraslih) STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKA - kozmetični tehnik - prometni tehnik - konfekcijski modelar - ustvarjalec modnih oblačit - avtoservisni tehnik - avtoserviser - avtokaroserist - frizer - izdelovalec oblačil GRADBENIŠTVO - gradbinec - zidar - tesar - strojnik gradbene mehanizacije - izvajalec suhomontažne gradnje - pečar-keramik - gradbeni tehnik - gradbeni delovodja ELEKTROTEHNIKA IN KEMIJA - elektrikar - elektrotehnik - tehnik računalništva - kemijski tehnik STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKA | - oblikovalec kovin-orodjar - instalater strojni instalacij - klepar-krovec - mehatronik-operater - strojni tehnik - medijski tehnik Možnost dokončanja izobraževanja aii prekvalifikacija tudi še po starih iztekajočih se programih: - elektrikar energetik - oblikovalec kovin - orodjar - strojni mehanik - zlatar - urar - avtoklepar - operater/operaterka na CNC stroju - ročno obločni varilec/varilka - plamenski varilec/varilka in spajkalec/spajkalka - TIG-varilec/varilka - MIG-MAG-varilec/varilka - hišnik/hišnica - skrbnik/skrbnica procesnih naprav-mehatronik/mehatroničarka - izdetovalec/izdelovalka spletnih strani - vizažist / vizažistka - vzdrževalec/vzdrževalka pnevmatik in vulkanizer/vulkanizerka - maniker/manikerka - izvajalec/izvajalka zidanja in ometavanja - izvajalec/izvajalka betonskih del - voznik/voznica v cestnem prometu - temeljna poklicna kvalifikacija III. DRUGO IZOBRAŽEVANJE - jezikovni in računalniški tečaji - poslovno komuniciranje in vodenje - specializirani tečaji s področja strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, medijskih komunikacij, logistike, frizerstva in modnega oblikovanja INFORMACIJE: vsak dan od 8. do 16. ure E-pošta: izobrazevanje-sspsce@guest.arnes.si Tel: (03) 42 858 28, (03) 42 858 54, (03) 42 858 73, 041 708 938 Celje - skladišče D-Per sam 5000023791,35 COBISS Q /V/r/ //i'T 1. rojstni dan TRGOVINE SAM NAZARJE, ki bo v soboto, 5. septembra. • Zabava z ansamblom ČAR od 9.00 -12.00 ure. • Ujemite SREČO v trgovini SAM NAZARJE in si izžrebajte bogato nagrado • Predstavitev okoliških društev, šol... na stojnici pred trgovino SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 mesta: Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 WWW ITI QÌ Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 VV VV VV.OC1111-91 OSREDNJA KNJ. CELJE