Poštnina plačana w gotovini
Cena Din 1. - Prezio Ut. 0.30
Štev. 131
Izkljn£na pooblaščenka za oglaševanje italijanskega tn tujega izvora: Unione Pobblicita Italiana S. A., Milano.
F Ljubljani, torek, 10. junija 1041 -XIX
Uredništvo In npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lublina.
Leto VI.
Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pobblicita Italiana S. A^ Milano
Praznik Mornarice -prva obletnica vstopa Italije v vojno
Velik1 Mussolinijev govor na današnji slovesni seji Zbornice - Sporočilo Duceja in admirala Riccardija mornarjem
Rim, 10. jun. s. Danes popoldne ob 17 bo izredno važna seja Faši-stovske Korporacijske zbornice, na kateri bo imel Duce izredno pomemben govor. Govor bodo prenašale vse radijske postaje.
Rim, 10. junija, s. Posebna številka mornariškega glasila »Prore Ar mate c, prinaša ob tretjem dnevu Mornarice naslednje Ducejevo sporočilo: Kraljeva Mornarica praznuje danes svoj tretji dan v enem najbolj odločilnih trenutkov sedanje vojne, ki ima zdaj značaj vojne med dvema svetovoma. Kakšna pot je od skromne, pa vendar junaške mornarice v začetku italijanskega kraljestva pa do naše današnje Mornarice, ki spoznava in zmaguje daljave, težave ter bije sovražnika po oceanih! Ni prazna beseda zatrjevati, da drzna vnema poveljnikov in posadk, rimska hladnokrvnost ranjencev, visoko število padlih osvetljujejo kraljevo mornarico 8 soncem slave. Verovati, po-
slušati, bojevati se, trojno liktorsko geslo, je za mornarje Italije zares kakor sveto znamenje boja in zmage.
Rim, 1. junija. 1941-XlX.
MUSSOLINI.
Državni podtajnik v mornariškem ministrstvu admiral Artur Riccardi je za današnji dan poslal italijanskim mornarjem naslednje sporočilo:
Italija danes slavi tretji praznik Mornarice v vojni, ki naj po novem moralnem in političnem redu da svetu ravnovesje in pravičen mir. Mornarji Italije, italijansko ljudstvo je z vami in gleda na vas z ljubeznijo, z zaupanjem ter s ponosnim občudovanjem. Bodite vredni tega zaupanja, ki vas v soju vaše nekdanje slave in v blišču vaše današnje sile dela za dediča preslavnega izročila. Vaša odločnost je jeklena kakor vaše ladje, bolj kakor kdaj koli ste pripravljeni zagotoviti domovini uspešno pomoč, da doseže vse svoje pravice. Prestali ste trde in silovite preskušnje. Trde in silovite preskušnje morate še prestajati. Prestali jih boste, zakaj zavedate se velikega zgodovinskega trenutka in imate popolno vero v sijajno usodo naše ljubljene Italije.
Praznujete svoj dan na svojih bojnih mestih. Domovina vas gleda in ve, da ste vi najčistejši izvleček junaške zgodovinske nepretrganosti. Pozdrav Kralju! Pozdrav Duceju!
Berlin, 10. junija. 6. Vsi listi 6e spominjajo ob prvi obletnici vstopa Italije v vojno, kolikega pomena je bilo italijansko sodelovanje v sedanjem sporu. Zlasti poudarjajo tvarni in duhovni prispevek prijateljskega in zavezniškega naroda za dosego končne zmage.
»Volkiseher Beobachter« navaja vzroke, ki so privedli do tega, da je Italija 10. junija lani napovedala vojno Franciji in Angliji, potem pa pojasnjuje kolikšne in kakšne težkoče so morale italijanske sile prestati na tolikih in tako različnih daljnih frontah. Kot simbolično dejanje ob tej priliki navaja list nemški letalski napad na Aleksandrijo ter italijanski letalski napad na Gibraltar. Ta napada na vzhodno in zahodno trdnjavo obupnega angleškega odpora na Sredozemlju dokazujeta ob obletnici vstopa Italije v vojno, da gre italijansko-nemški napad na angleško cesarstvo z vsemi silami, zakaj to je boj na življenje in smrt, boj, ki bo odločil bodoč« usodo sedanjega spopada.
Visoki Komisar in sosvet Ljubljanske pokrajine slovesno sprejeta pri sv. očetu
Sprejem pri Ministru - tajniku in pri rimskem županu
Rim, 10. junija. Včeraj', v ponedeljek je slo- , vensko zastopstvo sprejel papež Pij XII. Z avtomobili so se pripeljali na Damazovo dvorišče in odšli po širokih stopnicah v papeževe prostore. Švicarji so delegaciji izkazali vojaški pozdrav, v dvoranah pred delovno sobo svetega očeta pa so jih pozdravili člani »Garde dei nobili« prav tako z vojaškimi častmi. Ceremonijar papeške hiše je gospode popeljal v malo prisrčno dvorano pred samo papeževo knjižnico. Naslednji trenutek je že prišel sveti oče. Zbrani so vsi pokleknili v polkrogu, Eksc. Grazioli pa je vse predstavil svetemu očetu. Sveti oče je vse obšel in vsakemn dal roko in prstan sv. Petra v poljub. Nato so gospodje vstali, papež pa je imel nanje sledeč nagovor v latinskem jeziku:
»Srčno nas veseli, da vas moremo sprejeti v naši hiši, ko že poznamo vas in vaša mesta. Z veseljem se spomin jamo,_ kako prijazno ste nas sprejeli na naši poti na Evharistični kongres v Budimpešti. Za vse to se vam iz srca zahvaljujemo, iskreno vas pozdravljamo, vas kot posameznike, tiste, ki jih zastopate, in vse prebivalstvo ljubljanske škofije. Ostanite trdni in goreči v veri in stanovitni v krščanskem življenju. Iz srca vam podeljujemo apostolski blagoslov.*
Nato je sveti oče podelil papeški blagoslov, ki so ga kleče sprejeli, nakar je zopet odšel v svojo zasebno delovno sobo. Slovenska delegacija je bilo pri odhoda deležna vojaških časti Garde dei nobili in Švicarjev kakor pri prihodu. Sprejem pri svetem očetu in njegova očetovska ljubeznivost je pri vseh zapustila najgloblji in trajen vtis.
Člani sveta so si še v naglici ogledali cerkev sv. Petra, nato pa so se odpeljali na ogled Mussolinijevega trga (Foro Mussolini), ki je camiš-ljen kot središče telesne vzgoje za Fašistično mladino. Po ogledu Mussolinijevega trga je bila slovenska delegacija sprejeta pri ministru tajniku Fašistične stranke Eksc. Sereni, ki jo je sprejel v Liktorski palači, sedežu stranke, nedaleč od Mussolinijevega trga. Prav tam je tudi sedež mnogih mladinskih organizacij. Eksc. Grazioli je sosvet
predstavil g. ministru, ki je imel nanj daljši nagovor. Ob 12 pa je svetnike Ljubljanske pokrajine na Kapitolu sprejel rimski župan Eksc. Princ Co-lonna. Pozdravil ga je z lepim nagovorom župan dr. Adlešič, nakar mu je rimski župan prav tako odgovoril z daljšim pozdravom.
Sosvet je snoči odpotoval v Ljubljano, kamor bo prispel danes. Bivanje v Rimu ter sprejem, ki so ga bili povsod, zlasti pri Duceju deležni, je na vse člane sosveta naredil najgloblji vtis.
Vojno poročilo it. 369
Uspeine akcije topništva in letalstva
pri Tobruku
Rim, 10. junija, s. Uradno poročilo štev. 369 pravi:
Severna Afrika: Italijansko topništvo je bombardiralo dva parnika, ki sta plula v pristanišče Tobruk. Letala so z bombami zadela skladišča in naprave v utrjeni postojanki, sovražna oklopna vozila pa, ki so bila bombardirana, so bila uničena. Sovražnik je priletel nad Benghazi, Derno in Tripolis.
Vzhodna Afrika: Hudo se še razvija boj v pokrajini Galja jn Sidamo. V pokrajini Gon-darja je opažati živahno delovanje sovražnega topništva, naše ga pa uspešno tolče.
Angleška vojska napadla Sirijo
Rim, 10. junija, s. Angleške sile iz Palestine so napadle Sirijo. S seboj vodijo nekaj francoskih oddelkov, ki jih tvorijo pripadniki generala de Gaulleja, da bi se s tem zakrinkal angleški napad. Pretveza za novi angleški napad na bivšo zavez-bico so zlagana zatrjevanja, da so nemški oddelki
V	Siriji. Francoski visoki komisar general Deutz je že pred nekaj dnevi z uradno izjavo zanikal vesti, da bi kakršne koli nemške sile, te ali one Vrste, bile v kakršnem koli kraju Sirije.
Angleški in de Gaullejevi oddelki, ki so napadli Sirijo, so se začeli premikati v smeri proti pogorju Džebel Druse v južni Siriji. Napad se je začel včeraj zjutraj ob dveh pod poveljstvom generala Wilsona. Poveljstvo francoskih čet na Vzhodu je prevzel general Dentz, visoki komisar v Siriji.
Po podatkih, ki so prišli v Rim z raznih strani, Je bilo mogoče zvedeti za naslednje podrobnosti:
Izšlo je francosko uradno poročilo, ki pravi, da so prednje straže francoskih rednih čet že stopile v stik z nasprotnimi silami, prihajajočimi iz Palestine in korakajočimi proti pogorju Dzebel Druse. Boji se nadaljujejo in francoska redna vojska izpopolnjuje poslanstvo, ki ji je zaupano. Računajo, da znašajo angleške sile, ki so vdrle v Sirijo, okoli 20.000 mož.
Vichfi, 10. jun. s. Uradno besedilo prvega službenega poročila francoskega vojnega ministrstva glede operacij v Siriji se glasi:
Angleški in degaulleovski oddelki so iz Palestine in iz Transjordanije ob zori 8. junija napadli Sirijo in Libanon. Po prvih podatkih ie razvidno, da so močne motorizirane in oklepne enote s podporo topništva prekoračile sirsko mejo ter skušajo predreti po cestah, ki drže v Damask. Naše čete vseh vrst orožja, ki nočejo podleči nesramnemu angleškemu in _de-gaulleovskemu napadu, junaško izpolnjujejo svojo dolžnost. Boji se nadaljujeio
Angleški pomorski oddelek, ki so ga tvorili ena oklepnica. dve križarki in pet torpedovk, in ki ie kr'ožil južnovzhodno od Bevrutha, je davi na libanonski obali izkrcal razmeroma majhno število čet, oboroženih s strojnicami. Oddelek je bil takoj ujet. Sovražnikovo letalstvo je brez uspeha bombardiralo letališča v Damasku, Aleppu ter s strojnicami obstreljevalo letališče v Rajaku.
Nemčija za zdaj samo vojna opazovalka
Berlin, 10. junija, s. Za zdaj še ni pričakovati, da bi Nemčija zavzela stališče glede novega položaja, ld je nastal po premišljenem angleškem napadu na Sirijo. To dejstvo hoče očitno jjodčrtati, da je Nemčija za zdaj le navadna opazovalka pri oknu, toda opazovalka, ki je precej pozorna in prizadeta. Na nemških uradnih mestih se izogibljejo sleherni napovedi glede bodočega razvoja v sporu med Francijo in Anglijo ter tudi nič ne ocenjujejo vrednosti vojaških postojank, ki si jih namerava Anglija zagotoviti v Siriji.
Spopadu samemu dajejo iz več razlogov krajevni f>omen, čeprav spada v okvir velike bitke za Sredozemlje. Vojaški sotrudnik ageuoije Reuter je v svoji razlagi obširno povedal, česa pričakuje angleško vrhovno jjoveljstvo od napada na Sirijo: ojačenje položaja Aleksandrije, boljšo obrambo zvez skozi Suez, osvoboditev Vzhoda od obkolje-vanja. To torej, pripominjajo v Berlinu, ne pa ljubezen do Arabcev je bil razlog za angleški korak. To daje jasno razumeti tudi ves angleški tisk, ki poudarja, da je Anglija konec koncev vzela pobudo v svoje roke in poveličuje napad kot ead lastnih obsodb zoper vlado po polomu na Kreti.
Zaradi pomanjkanja bencina, gume in maščob ie
finski ministrski svet prepovedal vsako vožnjo z avtomobili, razen s posebnim dovoljenjem-
Seznam Izgub v maju
Rim, 10. junija, s. Vrhovno poveljstvo objavlja pregled izgub v maju, ki še niso obsežene v preteklih seznamih.
Na grškem, albanskem in jugoslovanskem bojišču: mrtvih 1430, od tega 4 Albanci, ranjenih 4.123, izgfnolih 223.
Bojišče na Julijskih Alpah: 14 mrtvih, ranjenih 24.
Severna Afrika: mrtvih 329, ranjenih 752, »z-ginolih 23.919.
Vzhodna Afrika: mrtvih 56, ranjenih 77, i2-ginolih 1354.
Mornarica: mrtvih 38, ranjenih 187, regino-lih 303.
Letalstvo: mrtvih 79, ranjenih 41, izgmolih 493.
Madžarski voini minister v Rimu
Rim, 10. junija, s. Včeraj je prispel v Rim madžarski obrambni minister general Bartha. Na postaji Termini ga je sprejel šef glavnega generalnega štaba, državni podtajniki vseh vojnih mi-nisterstev, člani glavnega stana Vojske in Milice, rimski guverner ter predstavniki drugih civilnih in vojaških oblasti. Navzoči so bili tudi predstavniki madžarskega poslaništva v Rimu. Za časa svojega kratkega bivanja v mestu se je zastopnik prijateljskega madžarskega naroda med drugim sestal tudi s predstavniki naših Vojnih Sil. Takoj zjutraj se je vpisal v dvorno knjigo na Kvirinalu, nato pa je položil vence v Pantheonu, pred spomenik Neznanega vojaka in pred spomenik padlih fašistov. Generat Bartha je potem obiskal načel-glavnega generalnega štaba ter poveljnike Vojske in Milice. Popoldne je obiskal tudi jmdtajnike v vojnih ministrstvih. Razgovori so potekali v ozračju popolne prisrčnosti. Povsod so bile madžarskemu ministru izkazane vojaške časti. Prebivalstvo | ga je radostno pozdravljalo.
Nemški maršal Lisi sa zahvaljuje Bolgarom za prijateljski sprejem nemške vojske
Bukarešta, 6. junija. 6. Feldmaršal List, poveljnik oboroženih sil na Balkanu, je izrazil bolgarskemu notranjemu ministru Gabrovskemu svojo živo zadovoljstvo in zahvalo za prisrčen sprejem, ki so ga vsi bolgarski prebivalci brez razlike izkazovali nemškim čelam v Bolgariji, kar potrjuje, da združuje Nemčijo in Bolgarijo res pravo in globoko prijateljstvo.
Vesti 10. junija
Narodne noše se vabijo, da se udeleže stolne procesije sv. Rešnjega Telesa v četrtek 12. t. m. Posebno so želene moške, ki jih dosedaj nismo imeli priliko videti pri procesijah.
Kljub angleškemu bombnemu napadu na Damask
je italijanska kolonija pred tamkajšnjim italijanskim konzulom imela telovadni nastop. Vsi Italijani v Siriji in Libanonu so zbrani okoli svojih uradnih zastopnikov in so popolnoma mirni
Sovjetska vlada je odpoklicala svojega dosedanjega poslanika iz Perzije. Za novega poslanika v Teheranu je imenovan bivši svetovalec sovjetskega poslaništva v Berlinu.
Vse zveze med Turčijo in Sirijo so pretrgane, poročajo iz Ankare.
Deset tisoč bolgarskih delavcev bo v kratkem odjJotovalo v Nemčijo.
Admiral Raeder je j>oslal španskemu vojnemu ministru brzojavko, v kateri se zahvaljuje za pomoč španske mornarice pri reševanju mornarjev z »Bismarcka«.
Med Basoro in Bagdadom je skočil s tira vlak, poln angleških in indijskih čet. Nesrečo so povzročili uporniki. Vsi vojaki so bili mrtvi
Snoči je angleški propagandni minister Beaver-brook zaprosil Kanado za pomoč. V svojem govoru pravi, da Anglija potrebuje vse, kar more Kanada dobavljati: orožje, denar in ljudi.
Francoski poslanik v Madridu, Pdetri, je angleškemu poslaniku v Madridu, Hoareju, izročil spomenico svoje vlade, v kateri ta o6tro ugovarja zoper angleški napad na Sirijo.
V Doornu so včeraj pokopali bivšega nemškega
cesarja Viljema II., jx>greba se je udeležil bivšd prestolonaslednik z otroki, pokojnikovi sorodniki iz Bolgarije in Madžarske ter številni nemški generali iz svetovne vojne, med njimi stari maršal Mackenzen. Na krsto so položili venec v Hiterjeveml imenu. Lepi venci so bili položeni v imenu nemške vojske, mornarice in letatetva.
Za Anglijo je zdaj prišel trenutek, da nadaljuje svojo roparsko politiko v območju svoje bivše zaveznice. Anglija niti v prejšnjih časih ni rada videla Sirije v francoskih rokah. Angleškim imperialističnim težnjam je manjkala še Sirija, ker z njo bi Anglijo lahko izvajala nadzorstvo nad vsemi arabskimi |x>krajinami. To je potrdil 29. maja tudi angleški zunanji minister Eden, piše glasilo nemškega zunanjega min. »Diplomatisch-Politische Korrespondenz«.
V nemških političnih krogih menijo, da bi bilo
zmotno soditi, da položaj v Iraku ni več važen. Iraški nacionalisti so dali osvobodilnemu boju arabskega sveta izrazito narodni značaj in so odločeni nadaljevati ta boj z vsemi sredstvi in za vsako ceno. Čeprav je iraški boj za osvoboditev moral biti trenutno ustavljen zaradi ogromne tehnične premoči Angležev, pa ni mogoče reči, da bi to bil že končni zaključek, zakaj taka proti angleška akcija ne more izgubiti svoje pomembnosti.
Angleško pomorsko poveljstvo je po daljšem molku včeraj le priznalo, da je bila v boju za Kreto jx>topljena še ena križarka ter dva rušilca. Gre za protiletalsko križarko »Calcutta« (4200 ton), ki je bila spuščena v morje ob koncu prejšnje vojne, rušilca pa sta »Herevard (1335 ton), ki pripadata vrsti rušilcev »Hero«, ki šteje 66 enot Dva taka rušilca sta že bila pmtopljena v Sredozemlju. Drugi rušilec je »Imjjeriab (1370 ton) iz vrste »Icarus«, ki ima šest enot.
Politični položaj Egipta se je poslabšal. Vafdisti so odklonili sodelovanje z vlado, ker angleške oblasti niso dovolile novih volitev.
Pri Ruščuku so odprli novo »veso med Romunijo in Bolgarijo čez Donavo s pomočjo posebnih ladij, ki prevažajo vlake. Otvoritvi so prisostvovali ministrski predsednik Filov in drugi člani vlade ter ministri Italije in Nemčije.
Finske carinske oblasti so povišale takse za uvoz za 50%. Povišanje pa se ne nanaša na meso, žito, jajca in maščobe.
Smederevo je zletelo v zrak
Budimpešta. 10. junija, s. Madžarski »Nemze* tor Ujvidek« prinaša poročilo iz Smedereva blizu Belgrada, da je tam nastala velika eksplozija. Velike količine streliva in drugega eksplozivnega materiala, ki je bil shranjen v mestni trdnjavi, so zletele v zrak zaradi dosedaj še neznanih vzrokov'. Eksplozija je jjopolnoma uničila trdnjavo in dve tretjini vsega mesta. Hude poškodbe so tudi na stanovanjskih hišah med trdnjavo in železniško postajo. Računajo, da je izgubilo več tisoč ljudi življenje.
Bombardirana Aleksandrija
Berlin,' 10. jun. s. O zadnjem letalskem napadu nemških bombnikov na Aleksandrijo poročajo, da so padale bombe tudi med pristaniške delavnice in doke, med mornariške arzenale in med skladišča goriva. Bombe velikega in nai-večjega kalibra so bile vržene tudi na tovarno torpedov in na tovarne, ki so bile preurejene za izdelavo topniškega streliva. Poškodovane so bile tudi vojne ladje, ki so bile tedaj v popravilu. Glavni cilj bombardiranja pa so bila bencinska skladišča za angleško mornarico. Ta skladišča so bila zgrajena 1. 1938. in so držala okrog 120.000 ton bencina.
Bardossy poroča o uspehu svojega obiska v Rimu
Budimpešta, 10. jun. s. Predsednik vlad'' Bardossv je bil včeraj sprejet pri regentu Hor-thvju in mu poročal o svojih razgovorih, ki jih je imel v Rimu. Za danes zvečer je bila sklicana vladna seja, na kateri bo Bardossv poročal o svojih vtisih s potovanja v Italijo. Potem bo sledila razprava o istem predmetu v obeh zunanjepolitičnih odborih parlamenta, ki bosta sklicana nn zasedanje še la leden. Danes bo tudi sestanek vladne stranke, na katerem bo govoril Bardossv.
1707 vodnjakov doslej ugotovljenih na področju
mestne občine
Ti vodnjaki bodo oskrbovali z vodo meščane v skrajnem primeru, če bi
odpovedal mestni vodovod
Ljubljana, 10. junija.
Že smo pisali, kakor neutemeljena in nespametna je govorica nekaterih Ljubljančanov, da našemu mestu ni zagotovljeno dosti vode ii mestnega vodovoda. Povedali smo, da mestni vodovod popolnoma redno deluje in ima toliko vode, da lahko računamo s stalno stoodstotno rezervo, to se pravi: Ljubljančani lahko porabijo še enkrat toliko vode kot sedaj in še vedno ne bi prišli v zadrego. Omenili smo tudi že, da je ljubljanska občina poleg vodovoda precej dobro preskrbljena tudi z vodo iz vodnjakov, ki bi pa v glavnem prišli v poštev šele tedaj, če bi vodovol popolnoma odpovedal iz kakršnih koli vzrokov, kakor so n. pr. v Belgradu ostali brez vode po napadu iz zraka.
Mestni vodovod je že lansko leto v okviru zaščitnih del začel zbirati podatke o ljubljanskih vodnjakih, jih pregledovati t6r skrbeti, da bi bili vodnjaki spet v redu in porabni. Pregled vodnjakov je bil važen zaradi ugotovitve, ali je voda zdrava in pilna ali pa porabna samo za druge namene. Te dni je mestni vodovod spet povabil občane, naj mu naznanijo vse vodnjake v središču mesta in za Bežigradom, za katere niso gotovi, če so že prijavljeni. V tem delu mesta je naravno manj vodnjakov kakor v pozneje priključenih, ker večina priključenih delov mesta ni imela povsod vodovoda. Omeniti namreč moramo, da je občina napeljala vodovod prav po vsej občini ter pri tem dragem delu morala spoznati, da se nekateri gospodarji še vedno branijo vodovoda. Sicer ee je ta konservativnost že skoraj popolnoma preživela, vendar pa moramo to zabeležiti, da spoznamo trdoživost ljubljanske konservativnosti. Ta konservativnost še vedno ovira sleherno delo za napredek našega mesta ter smo pogostokrat začudeni, da se to oviranje napredka javlja celo v našem tisku, pač zaradi uslužnosti napram naročnikom in bralcem
Takoj moramo povedati, da imajo zunanji okraji, ki so bili zadnji priključeni mestni občini, še prav mnogo dobrih vodnjakov. Pa tudi v središču mesta ter za Bežigradom je še toliko vodnjakov, da se bodo Ljubljančani začudili, ko jim povemo njih število. Doslej je mestni vodovod v ▼sej občini ugotovil 170? vodnjakov, studencev in kapnic. Poudariti moramo, da vsi ti vodnjaki nimajo prav nobene zveze z mestnim vodovodom.
V	to število torej niso računani javii vodnjaki, kakor n. pr. Robbov vodnjak na Mestnem trgu, vodnjak na cerkvi sv. Florijana, na Trgu sv. Jakoba, vodomet v Tivoliju in vodnjak na tivolskem otroškem igrišču ob železniški progi, na Vrazovem trgu ter sploh vodnjaki, ki vedno teko. V Zvezdi je sicer stari samostanski vodnjak kapucinskega samostana, ki je še pred nekaj desetletji slovel po vsej Ljubljani, tudi že urejen ter bi bil poraben v najhujši potrebi, poleg tega je pa zvezam z vodovodom. Ko bodo od kamnoseka prišli tepi kamniti deli, bo tudi iz tega vodnjaka noč in dan tekla vodovodna voda. Da bodo pa nepotrpežljivi Ljubljančani potolaženi, jim moramo povedati, da primanjkuje dobrih kamnosekov ter so zato kamnoseška podjetja v stiskah, vendar bomo pa vodnjak v Zvezdi dobili še ta mesec. Vodnjak bo seveda tako urejen, da bo v najhujšem primeru porabna tudi voda iz starega vodnjak/
Mrakovo gledališče. Sobota, 14. junija ob 20: »Sinovi Starega Rimljana«. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah.
Na jutrišnji produkciji šole Glasbene Matice, ki do ob četrt na ? v mali filharmonični dvorani, bodo nastopili iz klavirskega oddelka učenci gdč. Bradačeve, ge. Dernovškove, g. Drnovška, gdč. HraSevčeve, ge. Lipovškove, ge. Osterčeve, gdč. šeskove in ge. Štrukljeve. Iz violinskega oddelka g. Gregorca, g. Ivančiča, g. Pfeiferja m g. Staniča ter iz oddelka za čelo gosp. Šedlbauerja. Prodncija nam bo pokazala uspeh študija pri gojencih najrazličnejših stopenj in letnikov šote Glasbene Matice.
Gallusove mote te in madrigale bo pel pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske na koncertu v ponedeljek 16. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Gallusa štejejo poleg Palestrine in Orlanda di Lassa k najrečjim klasikom XVI. stoletja. O Gallusovih skladbah v resnici velia, d« se jim prav nič ne pozna prah XVI. stoletja. Poleg Gallusa je na sporedu simfo-nična glasba (izvaja solist pianist Anton Trost in pomnoženi orkester orkestralnega društva pod vodstvom dirigenta Škerjanca). Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. ____
Muzejsko draitvo za SIoenijo v Ljobljani bo imelo »voj redni letni občni zbor v sredo
11. t. m. ob 17 v čitalnici Narodnega muzeja z običajnim dnevnim redom.
Na realni gimnaziji v Kočevja bodo sprejemni izpiti za 1. razred dne 23. in 24. junija, obakrat pd 8.30 dalje. Prošnje, kolkovane z 10 din, ki jim ►e treba priložiti krstni list in izpričevalo o dovršeni osnov m k>li, je treba vložiti pri ravnateljstvu do 18 juniia. Izpit »mejo polagati učenci (učenke), rojeni v letih 1928, 1929, 1930 in 1931. — Šolsko leto #e bo zaključilo dne 23. junija- Ob 9 bo »kup' na služba božja, nato pa se bodo razdelila v ioli letna izpričevala. Učenci (učenke), ki bodo zdelali
IV. razred, bodo morali prinesli Se kolek za 100 dinarjev. — Ravnateljstvo.
V središču mesta je mestni vodovod doslej ugotovil 131 vodnjakov, za Bežigradom 50 in po vsej ostali občini 1526 vodnjakov. Popolnoma dobrih, z zdravo pitno vodo je v središču mesta najmanj 50 vodnjakov, vsaj toliko vodnjakov pa upamo, da bo še popolnoma urejenih za zdravo pitno vodo, a drugi vodnjaki bodo pač porabni samo za druge namene, nekaj je pa tudi zasutih. V središču mesta je samo ena kapnica. Za Bežigradom je že sedaj dobrih čez 20 vodnjakov z zdravo pitno vodo, razen tega je pa tam 16 kapnic. Po drugih okrajih vse občine je pa nad 1500 vodnjakov. Ker jih je večina še v rabi, jih je tudi večji del dober, gotovo pa najmanj 1000 vodnjakov daje dosti zdrave pitne vode. Mestni fizikat je upravičeno sila natančen, saj je v vojnih časih slaba voda še bolj nevarna, zato bi pa v najhujšem primeru, če bi mestni vodovod popolnoma obstal, Ljubljančani smeli piti samo prekuhano vodo.
Vodnjaki sjj v splošnem zelo zanemarjeni, ker pač niso bili že mnogo let rabljeni in zato tudi niso bili pravilno oskrbovani. Ljudje 60 vanje speljali za strešne žlebove in druge odtoke. Tako je bil n. pr. v 6lavni stari kapucinski vodnjak v Zvezdi napeljan odtok ob njem postavljenega vodovodnega vodnjaka, ki je bil ob sedanji ureditvi Zvezde odstranjen. Stari vodnjak je bil zato 2 m visoko zasut z blatom. Vse nesnaga je bila iz vodnjaka odstranjena ter štirikrat izčrpana vsa voda, dokler ni bila voda popolnoma čista, kar je ugotovila tudi preiskavo vode v Higienskem zavodu. Dno vodnjaka je sedaj zasuto z debeto plastjo opranega peska, ki izvirke čisti in je nesnažna voda odslej izključena.
Mestna občina je doslej s prispevki posestnikov popolnoma uredila že 11 vodnjakov, namreč 6 za Bežigradom in 5 vodn jakov v središču, vendar pa ti vodnjaki niso všteti v prej navedeno število dobrih vodnjakov z zdravo pitno vodo.
V korist epMnosti je pa, da z delom nadaljujemo in zato spet opozarjamo vse Ljubljančane, naj naznanijo takoj mestnemu vodovodu vse vodnjake, ki jih poznajo v središču mesia in za Beži. gradom. Naravno pa mestna občina ne more nositi vseh stroškov, zato bodo pa lastniki po brezplačnih strokovnih nasvetih mest vodovodnega odseka gotovo radi sami uredili svoje vodnjake. Vsi Ljubljančani naj bodo pa prepričani, da jim tudi v najhujšem primeru no bi bilo treba trpeti žeja
V treh vrstah...
V Fiatovih tvornich v Turina jo zaposlenih 70.000 delavcev. V zadnjem času je tvoraica znatno povečala prejemke. Dala jim je tudi nabavni prispevek. Družinske doklade so povečali za 100 odstotkov.
Nad 25 milijard znaša letna proizvodnja vžigalic v Italiji, kar precej prekaša domače potrebe.
Tudi v Norem mestu je vsako nedeljo in praznik koncert vojaške godbe.
Italijanski koojnl Albert Calise je prevzel svinje posle v Sarajevu.
Kakor je slišati se bodo tudi v Celju pričele gledališke predstave. Gostovalo bo graško gledališče, kot gostuje že nekaj časa v Mariboru.
če» Dravo v Maribor« je spet odprt nekdaj porušeni železniški most. Most so zgradili v rekordnem času.
Na Hrvaškem je že imenovan predsednik sveta za zunanjo trgovino in njegov namestnik ter člani sveta.
633 delniških družb je bilo koncem leta 1940. na Hrvaškem, ki so imele 2.893 milijonov glavnice. O! vseh družb je bilo v likvidaciji 104 » kapitalom 389.4 milijona dinarjev.
Belgrad ima po najnovejšem štetju, ki je bilo izvršeno 18 maja, 253.729 prebivalcev. Tu pa niso všteti prebivalci Pančeva, Zemuna in pa delov občine, ki so bile prej priključene Belgradu.
Saino en mlin na Hrvaškem melje belo moko za vse potrebe Hrvaška Mlin je v Osijeku.
Trboveljski premog ta Hrvate. Nemške oblasti so dovolile večji izvoz trboveljskega premoga za potrebe hrvaških železnie.
Bivši jugoslovanski denar so začele zamenjavati vse srbske banke.
Darko Mavsar, mani slovenski atlet, spada v vrsto najboljših italijanskih atletov, kakor pišejo italijanski športni Usti.
Stene tunela so se vdirale še vedno pri porušenem predoru pri Slovenski Bistriei. Sedaj pa so stene obložili z betonom. Tako bo omogočen promet % Mariborom brez prestopanja, ki Je bilo tako zamudno. Promet bo pa samo na enem tiru.
Do 15. t. m. morajo biti zamenjani vsi dinarji z novo valuto na Spod. Štajerskem. Kurz 1 :20.
»Moje življenje 1» dele v zadnjih 25 letih« in pa »Adolf Hitler ia Evropa« sta bili temi aa učitelje, ki se potegujejo za učiteljska mesta na Spod. Štajerskem. Mesta bodo dobili seveda le najbolj zanesljivi. — Nalogi so pisali učitelji v magdalenski šoli v Mariboru. Priglasilo se je 50 kandidatov.
Hrvaški minister Bodalc je dejal na nedeljskem shodu, da morajo Hrvati v bodoče lagodno živeti In da bo vlada v bodoče storila vse, da bodo imeli Hrvaiti vedno dovolj dela.
1,000.000 dinarjev je hrvaška vlada določila za popravilo porušenega Sarajeva Prav tako je zdravstveno ministrstvo nakazalo čez 2.000.000 din za zgraditev nove bolnišnice v Sarajevu.
Zasluge Duceja in Hitlerja za novo hrvaško državo
Zagreb, 10. junija, s. Tudi v nedeljo je bilo v hrvaških pokrajinah več političnih zborovanj, na katerih so govorili ministri in vidnejši člani stranke. Prosvetni minister je v svojem govoru govoril o zaslugah Duceja in Hitlerja za novo hrvaško državo. Sedaj imamo državo, je rekel dr. Budak, kakršno je ustvaril Bog. Ne dvomim, da bi takšnih meja ne imeli, če ne bi uživali pomoči Mussolinija in Hitlerja in če ne bi imeli svojega poglavnika Paveliča. Mi bomo zaradi tega izkazovali večno hvaležnost našim velikim prijateljem, ki so nam omogočili ustvariti svojo narodno neodvisnost. Bivši državni podtajnik za propagando in ravnatelj »Novega lista« Oršanič je v Našicah govoril silno ostro proti dr. Vladku Mačku in njegovim štivilnim prijateljem in rekel, da je vsega zla, ki je prišlo nad hrvaški narod, kriv on in njegovi sodelavci. Maček je bil tisti, ki je nekoč izjavil, da bo popeljal hrvaški narod proti Italiji in Nemčiji, proti Paveliču in proti tistim, ki se potegujejo za hrvaško neodvisnost. Toda taisti narod je zgrabil za orožje in se uprl proti Srbom in proti rabljem in si snel suženjski jarem. Ce nam primanjkuje tistega, kar je potrebno za življenje, pa tega niso krivi vstaši, temveč dr. Maček in njegova okolica.
Baletni večer v Operi
V	popolnoma zasedenem gledališču sta snoči nastopila člana montekarlovškega baleta, plesalka Irena in nam že dobro poznani Maks Kirbos. Program je bil razdeljen v tri dele. V prvem delu je bilo na sporedu pet krajših točk. »Les sylphides« na glasbo Chopina in je po koreografiji M. Fokina, »Valse triste« na Sibeliusovo glasbo v koreografiji M. Kirbosa, »Danse dela gipsy« na glasbo Saint-Saensa in v koreografiji M. Kirbosa, zaplesala je ga. Irena sama. Četrta točka je bila Debussyjeva »L’ apresmidi d’ un faune«, ki jo je kareografiral W. Nipuski, izvedel jo je g-Kirbos sam; sledila je na Bareševo glasbo »Valse piquante« v koreografiji M. Kirbosa. V prvem delu je vsekakor zelo močna »Valse triste«, v katerem je poleg močnejšega g. Kirbosa doprinesla tudi gospa najmočnejše momente. Zadnja točka prvega dela bi lahko brez večje škode odpadla, kajti, čeprav je bila izvedena zelo dobro v tehničnem in izraznem oziru, vendarle se nagiba že k preceneni elektnosti. Pač pa je učinkovit »Ikarus« v drugem delu programa, za katerega je koreograf Lifar vzel snov iz grške mitologije.
Po Lifar jo ga je postavil g. M. Kirbfcs, ki je tudi sestavil ritem za tolkala. Dirigiral je g. dr. Danilo Švara. Vlogo lkarusa je izpolnil prav dobro in učinkovito g Kirbos, Dedala g. C. Pfeifer, mladenke gdč. Angelca Šušteršič, Nataša Ličen, Medi Morbacher, Danica Kirbos, mladeniče gg. Drago Pogačar, Stane Poli k, Roman Romanov in Slavko Hiti. V tem delu je g. Kirbos pokazal izredno visoke tehnične zmožnosti in virtuoznost telesa in tudi izrazno predstavlja visoko stopnjo; učinkoval je prepričljivo, dober je bil tudi Dedal g. Pfeiferja, moški zbor je bil boljši od ženskega, v katerem so se posameznice bolj ohlapno držale ritmične enotnosti. — V tretjem delu smo videli »Ruske lutke« (Igruaški) na glasbo ruskih narodnih pesmi in v koreografiji M, Fokina; je to pantoroimižno zamišljeno delo iz ruskega ljudskega miljeja. Kakor »lkarusa« je tudi to delo režirat in inseeniral g. P. Golovin zelo dobro. Delo je prepojeno s prvinami ruskih ljudskih plesov, Devuško, deklico je predstavljala zelo dobro ga. Irena Kirbos, mladeniča Parenjaka g. Maks Kirbos prav tako učinkovito, Podruški, prijateljice pa že pri »Ikarusu« omenjene dame; isto-tam navedeni gospodje pa prijatelje. Plesni večer je bil v splošnem dober; ob tej priliki smo spoznali veliko plesno sposobnost in kvaliteto g. Maksa Kirbosa, ki pa ni tako močan kot zasno-vatelj, čeprav n. pr. predstavljajo njegove koreografije gibalno lepo izpeljana dela, so pa iste po svoji notranji globini manj silna, dasi Še vedno kvalitetna In pomembna. Brez dvoma pa je plesalec prvega reda, kar smo spoznali predvsem v »Ikarusu«.
Sprejem v Zavod sv. Stanislava v Ljubljani
škofijski zavod sv. Stanislava se je z gimnazijo preselil v Ljubljano.
Sprejemni izpit za prvi razred bo dne 24. junija ob 10 v Slomškovem zavoda, Poljanska cesta 8. Delati ga morejo le taki, ki so se rodili v letih 1928 do 1931 in so ali bodo letoe dopolnili najmanj deset 10 ali največ trinajst
Za sprejemni izpit je treba poslati ali seboj prijavo, kolkovano z 10 dire (cerkveni kolek), ravnateljstvu škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. Prijavi se priloži: 1. spričevalo o dovršeni ljudski šoli; 2. rojstni in krstni list; 3. učenci petega ali šestega razreda prfdenejo tudi letno spričevalo.
Za sprejem v zavod lahko prosijo tudi učenci, ki so prebili sprejemni izpit na kaki drugi gimnaziji. Zglasit se morajo osebno in prinesti potrdilo o opravljenem izpitu ter krstni list.
Dosedanji zavodski gojenci naj vlože prošnjo za nadaljnji 6prejem do 15. julija. Pošljejo naj jo škofijskemu ordinariatu osebno ali po župnem uradu.
Letno plačilo — v dioarju ali v živilih — se bo določilo po dogovoru. Ustna pojasnila se dobijo v pisarni, ki je v pritličju Slomškovega zavoda, Poljanska cesta 6, od 10 do 12 dopoldne.
Vodstvo zavoda sr. Stanislava v Ljubljani.
Težave« s katerimi se boii Velika Britanija
Rim 10. iun. s. Zanimiv članek, ki kaže na skrbi, ki jih Angliji povzroča trenutni vojni položaj, je prinesel londonski »Dailv Herald«, ki piše med drugim: »Povedati moramo tisto, kar bi sicer ne smeli. Moramo strniti nase sil do na j večje mere. Anglija bo sicer izgubila vojno. Dvajset mesecev sem so dobro misleci liuaje to v svojih izjavah skoraj izključevali. Dva.]se mesecev smo poskušali dvigniti pogum z vtso-kozvenečimi besedami, in vedno nas je navdajalo s pogumom raupanje v neizčrpnost zalog britanskega imperija, računali smo vedno tuai na to, da se bodo naše neizčrpne sile mogle po-množevati s silami, ki jih imajo dovolj na razpolago Združene ameriške države. Vsak zlom smo vzeli tako, kakor da ga ni in stalno smo se tolažili, češ da se bliža »končna zmaga«. Toda ta končna zmaga je krinka, pod katero se skrivajo neštete težave. Pustite še naprej v veljavi zmedo, ostanimo pri nepoznavanju dejanskega položaja, izgubljajmo čas in skrivajmo se za naše dozdevne nade: vse se bo končalo dobro! To so vse izrazi domišljije, ki dvigajo vero v »končno zmago«. Bili smo premagani na Norveškem, v Franciji, v Holandiji, v BelgiH in v Grčiji. Vsak teh dogodkov je bil polom, toda vselej je bil takšen poraz raztolmačen angleški javnosti kot nekaj neizogibnega, slučajna neprilika in neljubo odlaganje končne zmage. Položaj Anglije je težak od trenutka, ko smo slopili v vojno. Naše upanje na zmago bi moralo temeljiti na prepričanju, da bi morali vsako fazo vojne bojevati z odločnostjo, kakršne svet še ni videl. Sedaj je treba pomnožiti naie napore, kajti končna zmaga bo možna le tedaj, ko bomo zmobilizirali vse svoje človeške in gmotne sile imperija. Toda reči je treba, da smo od tega še precej daleč.«
Novice s Hrvaške
Zagreb, 10. jun. s. Včeraj je dr. Pavelič položil temeljni kamen za gradnjo delavskih hišic, ki bodo nosile ime hrvaškega državnika Ante Starčeviča. V spremstvu odpravnika po-slov italijanskega poslaništva, nemškega posla-nika in ministra za zdravstvo in javna dela je Pavelič pregledal gradbena dela in se zanimal za vse podrobnosti. Delavci so ga navdušeno pozdravljali, ko je vzidal v temeljni kamen listino iz pergamenta. Potem je imel na delavci kratek nagovor, v katerem je rekel, da bodn delavske družine deležne v novi hrvatski državi dostojnega življenja in bodo zato vedno v službi hrvaške države.
Zagreb, 10. jun. s. Včeraj je bil izdan ukaz, s katerim se razveljavljajo vse prodajne pogodbe za premog iz hrvaških državnih rudnikov, ki so bile sklenjene pred 10. aprilom 1941.
Zagreb. 10. jun. s. »Hrvatski narod« raz; pravlja o napadu, ki ga je Anglija začela proti Siriji in pravi, da je Anglija po svoji navadi, da rada stopa preko trupel svojih dovčerajšnjih zaveznikov, poskušala s tem napadom rešiti, kar se še rešiti da. Razvoj dogodkov na sirijskem bojišču je takšen, da utegne prinesti veliko presenečenje za Anglijo. Na vsak način pa M angleški napad na Sirijo še boli ojačil evrop' sko celinsko fronto.
Zagreb. lO. jun. s. Pavelič je dobil od japonskega zunanjega ministra sledečo brzojavko*. Čast mi je obvestiti vas, da je japonska vlad;i vzela na znanje razglasitev neodvisne hrvaške države in jo priznala z velikim zadovoljstvom 7. junija 1941. Porabljam priliko in izražam vroče želje japonske vlade za srečno bodočnosl vašega naroda.	•
Zagreb, 10. jun. s. Državni tajnik za zunanje zadeve dr. Mladen Lorkovič je v razgovoru s tujimi časnikar ji izjavil, da hrvaški narod po obisku Paveliča pri Mussoliniju in Hitlerju gleda jasno v svojo bodočnost. Hrvaška vlada je bolj kot kdaj prej prepričana, da bo neodvisna Hrvatska v tem odseku Evrope stopila v mir, ki bo trajen, zdrav in pravičen.
Zagreb, 10. junija, s. Časopisje objavlja z velikim poudarkom članek, ki ga je o novih mejah med Srbijo in Hrvatsko napisal državni podtajnik za propagando Milkovič. Sestanek med Paveličem in Hitlerjem, pravi članek, ni bil navaden političen sestanek, temveč sestanek, ki je rodil kot svoj rezultat muvo mejo na Drini, ki bo ločila Srbijo od Hrvatske. Ta nova meja bo meja za stoletja. Zamisel, ki .jo je dal StarčevHS o veliki Hrvatski, se je sedaj spremenila v trdno dejstvo.
Ulične hodnike pridno popravljajo
Ljubljana, 10. junija.
Velik voz, na katerem kuhajo smolo oziroma asfalt, je videti sedaj v tej sedaj spet v drugi ulici. Delavci nosijo lesene čebričke, polne tekočega asfalta, na hodnike, kjer jih drugi delavci slresajo in izravnavajo luknje in polnijo razpoke, ki so nustale med časom. V zadnjih dneh so popravili hodnik pred »Pekovo« trgovin v Selenburgovi ulici, hodnik pred Maver-jevo trgovino v Wolfovi ulici, hodnik v Gradišč«, na Miklošičevi cesti in drugod. Predvčerajšnjim so popravljali Zmajski most. Dela je vedno dovoli, saj je treba ceste vedno popravljati, kajti nekatere že niso bile popravljene več let. Vozila in velik promet pa jih je pokvaril, cestni asfalt ni več zdržal, nastale *o luknje in razpoke, ki jih sedaj popravljajo, -r Mestna občina se zelo trudi, da ne bi bil zaradi cestnih pokvar promet moten in že spočetka poskrbi, da se vse poman »ki jivosti popravijo.
Bdtar Wall»m
Na sever, potepuh!
V	mestu je bilo Se vedno mnogo ljudi In glavna cesta je bila polna »u6i. Cirkuška godba je prav v i6iii trenutku sla mimo oken hotela in prekinila pogovor med materjo in slnom.^ Ta premor Je bil posebno mr. Loamerju dobrodošel.
»Kaj prav za prav nameravaš?« ga ja vprašala ladv Georgina.
Kadar je Elfrida bila slabo razpoložena ali razburjena, je njen glas postal hripav. In prav sedaj je bil izredno hripav.
Mr. Loamer je zamišljeno ogledoval svoj mo-
»Ne veni. Zdi se mi, da bi bilo najbolje, da so odpeljem v Ogdensburg la pripeljem tega norca zopet nazaj., prav za prav res ne vem, zakaj b! morala biti huda name. Saj sem storil vse, kar ja bilo v moji moči. 8aJ sem bil vedno mnenja« da nikakor ne bo lahko Robina ugnati. Saj sem U to tudi žs rekel...«
»Malo ml Je mar, kaj sl rekel,« ga je zavrnila.
»Vendar pa moraš priznati, da to ni bila moja misel. Ti sama si prišla na to.«
Lady Georgina ga je preairljivo pogledala.
»Ni bila tvoja misel 1 Ali sl pa tl sploh že kdaj mislil, Allau? Ni bila tvoja misel! Nerada te spominjam na to, a vendar si zelo podoben svojemu očetu.«
Jasno je bilo, da je to bila najhujša žalitev, katero je sploh mogli izustiti. Sledil je dolg premor.
Mr. Allanu Loamerju je udarila vsa kri v glavo. Divje jo je pogledal, a ona se ga ni bala, ker je vedela, da je slabil.
»Meni je čisto vseeno .. .1«
Govoril Je naglo in nekako brez prave zveze.
»Zame je vsa zadeva končana. Saj je vse skupaj strašno! In on ve vse prav dobro... Saj je od vsega početka že vse vedet Saj te kar javno imenuje »Elfrldo«. On je bil na vse že pripravljen, mati. Robin ni nikak tepec... Ne smela bi priti semkaj... Čemu nisi ostala v Ottavi? Tvoja prisotnost je ves načrt unlčtla. Jutri se odpeljem v Ne\vyork m odpotujem s prvim parnikom v Ev-ropo.c
Lady Georgina pa se Je porogljivo nasmehnila.
»Odpotovati hočeš? Mogoče kot kurjač?« je vprašala Ironično. »In kako boš sploh prišel v Newyork? S tovamim vlakom kot slepi potnik? Ne, dragec; Ostal bol tukaj, dokler tl ja® ne dam dovoljenja In — denarja. Ostala naj bi v Ottavi! Saj nisem sploh nikoli imela namena, da bi ostala
v Ottavi. Po mi je mr. Sulivan ponudil svojo hišo za čas, ko ostane z družino v Evropi, sem njegovo ponudbo sprejela, ker sem vedela, da boS prej ali slej potreboval mojo pomoč. Ali ti je sploh kdaj kakšna stvar uspela brez moje pomoči?«
8 temi besedami je zlomila njegov odpor; postal je zopet spoštljiv in obziren.
»Mati, bodi vendar pametna! Ta zadeva mi že gre na živce. Bojim se, da bom dobil kakšen živčni napad... Tako me vse to razburja, da sploh ne morem spati... Prav res, vsa stvar postaja že nemogoča... In on ve vse natančna! Zakaj ne pustiš vse skupaj in se ne vrneš z menoj vred v Anglijo?«
Lady Georgina je vstala, stopila k oknu in razgrnila zavese.
Mislil Je, da je slišala kat i7rednc*ga, kar je vzbudilo njeno pozornost In je zato Šla k oknu. Vendar pa je bilo bolj verjetno, da si je želela nekoliko spremembe, da se je pomirila.
Ko se je obrnila k sinu, se je smehljala.
»Odpeljem se v Ogdensburg,« je dejala. »Poznam tam neki dober hotel...«
»Ali poznaš to gnezdo?« jo je začudeno vprašal,
»Pred več leti sem ga poznala,« je kratko odvrnila. Moj oče je inpl trgovske zveze s Kanado, zato sem več let živela v Torontu. Kako *e imenuje ona mož z rdečo brado?«
»Byrne.«	. .	,
Lady Georgina je prikimala.
»Hočem ga videti,« je dejala. »A ne ts Nespametno bi bilo, če bi oba zopet privedli semkaj. Kje prav za prav čakata?«
»Telefonirala sta iz neke majhne predmesin® restavracije.«
»To pomeni, da sla v mestu vse preveč znana, da bi si upala pokazaiti se na ulicah. Tudi tu o* zanju ne bilo nic bolje, Če je res to, kar si ni Prl" povedoval.«
Njegov obraz je bil videti zelo zaskrbljen. »Ali je sploh pametno,« je začel, »botei reči... ali je res potrebno, da se U sama vffl lavaš v to zadevo?«	n
»Ne bodi vendar tako neumen!« ga J« n® ^ prekinila. »Rajši mi povej, kaj si tema dvema n tvezli. Kakšen vzrok si jima navedel?«
»Rekel sem jima, da je Robin nekdanji i ki skuša družino že več let izsiljevati. Saj J bilo prav, kaj ne? Da je nekje izvedel za sumljivo zgodbo o naa...«
»Hotel si reči o meni,« ga je prokinlt*-»Res je, o tebi. Saj te nisem So nUtoli Seval, če obstoja kakšna aunUjiva zgodba o Toda verjetno je, kaj ne?c	Dalj«*
Zalaganje Ljubljane z jajci dobro deluje
V petek in soboto je bilo prodanih 19.000 jajc
1 Devetnajst tisoč jajc je bilo v petek in soboto na Vodnikovem trgu v mestni tržni lopi prodajnih Ljubljančanom po 6 jajc za kovača. Kakor smo že pisali, je bilo v petek oddanih 11.000 jajc ki so bila pripeljana čez mejo naše pokrajine, vendar je bilo pa med njimi tudi nekaj jajc domačih putk.
V	soboto so pa Ljubljančani dobili 8.000 jajc, ki so prav vse znesle pridne putke po Ljubljanski pokrajini, zato so bila pa ta jajčka na ljubljanskih kolodvorih in mitnicah kar slavnostno sprejeta. Tam so namreč na jajčarice m prodajalce jajc čakali tržni organi ter jih pogumno varovali pred verižniki, ki so prežali, kako bi se najhitreje polastili masten dobiček obetajočih jajc. V varnem spremstvu tržnih organov so jajčarice in prodajalci prišli v mestno tržno lopo in tu pod strogim nadzorstvom tržnih organov prodajali po 6 jajc za kovača. Velikodušno so najprej založili javno kuhinjo Delavskega doma, kamor hodijo na nrano naši delavci in drugi manj premožni sloji, predvsem pa moramo privoščiti jajca tudi revežem, ki so prišli k nam iskat zavetja i-n dobrih src. Ljubljanske gospodinje m bile pa prav vesele, saj je lahko vsaka gospodinja dobila za 2 kovača kar
ducat jajc. Tako skušnjave obvarovane jajčarice so bile pa tudi zadovoljne, ( ker 60 na trgu opravile naglo tet se hitro spet vrnite domov z lepim kup* čkom denarja. Nobenih sitnosti niso imele in tudi nobenega zapisnika ni bilo treba podpisati v pričakovanju kat dvakratne kazni, kakršne nalagata uprava policije in sodišč« grešnikom zoper proti-draginjske uredbe in postave. Kakor smo že pove-dali, ima gospod, ki ima opraviti s temi paragrafi v tržnem uradu, dan na dan čez glavo dela in preiskav. Zaradi previsokih cen mesa in mesnih izdelkov je bil prisiljen v 14 dneh izročiti upravi policije in državnemu tožilcu 15 obrtnikov. Skoraj vsak dan tega ali onega premaga skušnjava in ga zapelje v greh, čeprav dobro ve, da ga morata kaznovati oba, namreč uprava policije in še sodnija. Tudi to grešniki dobro vedo, da policijska kazen obvelja, čeprav je dofičnik pri sodišču oproščen. Zaradi predrage perutnine in jajc je bilo na policijo rn sodnijo poslanih 6 imen, zaradi predragega kruha 10 naslovov, a danes j« bil veljavni pekovski mojster za neužitni kruh nagrajen s 300 din. Ker je bil mojster prvič naznanjen, ga je kaznoval 6am tržni urad prav milostno, a & bi se greh ponovil,
Novi vozni red na notranjskih progah
O polnoči med Postojna in L Od tega časa
gredo in Četrtkom dne II. na 12, junija t, 1. $e uveljavi na progi Ljnbljana — j u b 1 j a n a — Vrhnika novivozni red.
dalje vozijo dnevno redno naprogi Ljubljana—Borovnica viadukt sledeči vlaki:
št	630 b
9	632 b
»	634 b
9	631 b
9	633 b
J>	635 b
št.	612 a
9	614 a
*	616 a
»	618 a
»	620 a
»	622 a
»	624 a
9	611 a
9	613 a
»	615 a
9	617 a
9	619 a
»	621 a
9	623 a
št.	8030
»	8032
»	8034
9	8036
9	8038
9	8040
9	8042
»	8031
9	8033
9	8035
»	8037
»	8039
»	8041
9	8043
odhod iz	Ljubljane	ob	6.05,	prihod k viaduktu		ob	6.54,
» »	»	9	11.40,	»	» *	9	12.29,
» »	»	»	18.25,	»	» »	9	19.14,
odhod od viadukta		»	6.57,	prihod	v Ljubljano	»	7.30,
» »	»	»	12.32,	»	» »		13.05,
» »	»	»	19.17,	»	» »	9	19.49.
Na	progi Logatec—		Postojna	vozijo	sledeči vlaki:		
odhod iz Logatca		ob	1.24,	prihod	v Postojno	ob	8.07,
» 9	»	»	9.10,	9’	» »	*	930,
t 9	»	»	12.05,	»	» »	9	12.45,
» »	»	»	13.20,	*	» »	9	14.00,
9 »	»	»	15.30,	»	» »	9-	16.10,
» »	»	»	18.39,	»	* »	9	19.20,
» »	»	»	20.30,	*	» »	9	21.10,
odhod ia	Postojne	»	5.15,	prihod	v Logatec	t	5.55,
» »	»		7.10,	»	* »	9	7.48,
» »	»	»	9.57,	»	» »	9	10.34,
» »	»	»	11.22,	»	» »	»	11.59,
» »	»	*	13.17,	»	» »	9'	14.01,
» _ »	»	»	16.20,	»	» »	9	17.00,
» »	*	»	18.20,	»	» »	'9	19.01.
Na progi Ljubljana—Vrhnika vozijo					sledeči vlaki:		
odhod iz Ljubljane		ob	5.55,	prihod	v Vrhniko trg	ob	6.30,
» »	»	»	7.50,	»	» »		8.25,
» »	*•	»	10.25,	»	* »	9	11.00,
» »	»	t	12.00,	»'	» »	9	12.35,
» »	»	»	14.00,	»	» »	9	14,35,
» »	»	»	17.10,	»	» »	9	17.45,
» »	»	»	19.10,	»	» »	9	19.45,
odhod iz Vrhnike trg		x>	6.39,	prihod	v Ljubljano	9	7.15,
» »	»	»	a34,	»	» »	9	9.10,
» »	»	»	11.09,		» »	»	11.45,
» »	• *	»	12.44,	> '	9- 9	9	13.20,
» »		»	14.44,	»	9 9	9	15.20,
» »	»	»	17.54,	»	9 9	9	18.30,
» »	»	»	19.54,	» -	9 9	9	30.30,
zlasti pa če bi bil kruh zdravju škodljiv, M pa mojstra moralo soditi sodišče po kazenskem zakonu. Ekscelenca Visoki Komisar ima prav dobro srce za prebivalstvo ter posebno manj premožne sloje varuje pred lakomnimi izkoriščevalci, Upajmo, da v Ljubljani ne bomo doživeli take sramote kot nekje na deželi, toda tudi v Ljubljani nismo nikdar varni, da se na teh ali onih vratih ne bi pojavil napis: »Jaz in moja obrt sva zaprta zaradi prodajanja nad določenimi cenami v škodo prebivalstva«,
V	čast naši pokrajini moramo še razodeti, da takega napisa doslej še nismo imeli v naši pokrajini, pač imajo pa tudi naši časniki dosti prostora za take grešnike.
Sprejemni izpiti v gimnazijah
Sprejemni izpiti na III. moški realni gimnaziji v Ljubljani bodo v torek, dne 24. jun. 1941 ob osmih. Prošnje, kolkovane z 10 din, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni v ponedeljek, 23. junja dopoldne od 8 dalje, popoldne od 15 dalje in sicer dopoldne za učence z zavetnicami od A—L, popoldne od M—Ž. Prošnji je treba priložiti rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli (šolski izkazi ali kakršna koli letna izpričevala ne veljajo!)
Sprejmni izpiti na IV. dri moSkl realni gimnaziji v Ljubljani bodo v torek, dne 24. junija 1941 ob osmih. Prošnje, kolkovane z 10 din, so bodo sprejemalo v ravnateljevi pisarni v ponedeljek, 23. junija dopoldne od 8 dalje, popoldne o dl5 dalje, in sicer dopoldne za učence z začetnicami od A—L, popoldne od M—Z. Prošnji je treba priložiti rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli (šolski izkazi ali kakršna koli letna izpričevala ne veljajo!)
Francobolli
per eollezione, Acqui-stiamo eollezioni, bloe-chi, serie, nuove emis-sioni ai migliori prezzi. Offerte a
Znanke
za zbirke. Kupujemo zbirke, bloke, serije, nove izdaje po najboljših cenah. Ponudbe na
ditta SAVARESE - tompra • Ven-(lita - Cambio, Genova
Via XX Settembre 139r.
Zastopništva za čokolado, kakao in
Cerc*»*l rappreaen-
tanze cioceolato, cacao H lado, kakao in hranila e generi alimentari per iščemo za Emilijo - Ro-Emilia-Romagna. H	manjo
DSPAUM5, BOLOGNA, VIA B. MASI 7
Propagandista
introdottissimo classe medici cereasi.
Farmaceutid BiaginI -
Propagatorja
sijajno vpeljanega v zdravniških krogih išče
Poizs 14 — Genova.
Vsi vlaki proge Ljubljana—Vrhnika trg »majo z Vrhnika tr ja avtobusno zvezo za Logatec na vlake proge Logatec—Postojna in obratno.
usJT™
indieare marca e prezzo!
Navesti znamko in ceno
C. AU4USTO TALLOMI, Milano, VI. Bolto 4
Vpisovanje v ljubljanske ljudske šole
Vpisovanje novincev v prvi razred ljubljanskih ljudskih šol b6 10. junija, vpisovanje učencev, ki se bodo na novo vpisali v katero ljubljanskih šol, torej taki, ki so prišli iz drugih krajev v Ljubljano ali tudi takih, ki se bodo v Ljubljani preselili v drugo šolo, bo pa Šele 1. septembra, obakrat ob 8.80. Pri vpisovanju je treta predložiti krstni list Oz. družinsko knjižico in pri onih, ki 66 vpišejo v prvi razred, tudi izkaz o cepljenju koz. V šolo se morajo vpisati vsi sposobni dečki in dekliee, ki so dopolnili 7 let ali jih dopolnijo do kraja tega koledarskega leta. Telesno in duševno razviti otroci se smejo vpisati v šolo tudi s popolnoma dopolnjenim šestim letom ter bodo »prejeti, če ho v Šoli dosti prostora. Opozarjamo pa vse starše na kazenske posledice, če bi otrok po zakonu ne vpisali v šolo. Vse druge informa-
cije se dobe prdi šolskih unraviteljstvih. Hkrati 10, da je krajevni šolski odbor ljubljanski sklenil, da je onim starlem, ki bi otrok ne
marali vpisati v poskusno Solo za Bežigradom, dovoljeno, da jih lahko vpišejo tudi na kako drugo šolo.
Koledar
Danes, torek, 10. junija: Marjeta, kr
Sreda, 11. junija: Barnaba, ap.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek,
Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška 48.
Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, poziva vse one, ki so se naselili na področju Ljubljane in ki se doslej še niso prijavili, oziroma niso izpolnili obeh tiskovin, da se žglase V pisarni sekcije, Frančiškanska ulica štev. 6/1. med uradnimi urami, t. j. med 9. in 12. ter 15. in 18. uro v naslednjem redu: Osebe, katerih priimki se začenjajo s črkami A, B, C, C, D, E in F naj se zglase v sredo 11. t. m., osebe, katerih priimki se začenjajo z O, H, I, J, K, L in M v četrtek 12, t. m., one, katerih priimki se začenjajo z N, O, P, R, S, S v petek 13. t. m. in osebe, katerih priimki se za-
čenjajo s T, U, V, 2 in ž pa v soboto 14. t. m. Vsi drugi izseljenci, ki bodo dospeli na področje Ljubljane, se morajo prijaviti Rdečemu križu v teku 48 ur po prihodu.
Maksimalne cene zelenjave je mostni trini urad spet določil s soglasjem gospodinj in prodajalk ter prodajalcev za ta teden takole: špinača brez stebelc do 8 din, vrtni radii do> 10 din, otrebljena koleraba 8 do 10 din, šopek zelenjave za juho 0.50 din, domača čebula 5 din in krompir do 2.50 din kg. Opozarjamo, naj gospodinje s pre-plačevanjem nikar same sebi ne d ražo živil!
Obvezno cepljenje koz opravlja mestni fizi-kat po vsej občini natanko po razporedu, ki je razviden z velikih lepakov, nalepljenih po vsej občini na cerkvah, šolah in razglasnih deskah. Starši in redniki naj vestno opravijo svojo nalogo ter otroka o pravem času zanesljivo prineeo na določeni kraj k cepljenju, kakor je razvidno z lepakov, da ne bi imeli sitnosti in Še težiib posledic.
Reven abitnrient išče primeru« zaposlitve čez počitnice, ker nima možnosti, da bi se vrnil domov. Naslov se dobi v upravi »Slovenskega doma*.
Ljubljansko gledališče
D ra ma i
Torek, 10 junija ob 19.30; Bog z vami, mlada letal Red A.
Sreda, 11. junija ob 19.30: Cigani Izven. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah.
Op er*:
Torek, 10. junija ob 19: Don Kihot. Red Torek. Sreda, 11. junija ob 19: Baletni večer. Red Sreda.
»e
SONO APERTE ANCHE PER VOI
Acqai*tando qualche biglietto delta Lotteria di Tripoli potete diventare milionario. GiA 19 possessori di un biglietto delle pre-cedenti Lotterie lo »ono diventati. Quest' anno il fortunato vin-citore potreste essere voi. Non voltate le spalle alla Fortuna. I biglietti costano solo Lire 12 (dinari 40) e sono in vendita g Lubiana fino al 18 GIUGNO a mezzanotte. Affrettatevi ad acquistarne qualcuno.
SO ODPRTA TUDI VAM
Če kupite srečko loterije Tripoli*, lahko postanete milijonar. Že 19 lastnikov srečk prejšnjih loterij prištevamo k milijonarjem. Letos ste srečni izžrebanec lahko Vi. Nikar ne obračajte hrbta sre«! Srečke stanejo samo 12 lir (40 dinarjev) in so naprodaj v Ljubljani do 18. JUNIJA opolnoči. Pohitite z nakupom f
Charlle Chan v San Franciscu
»Tako je,« je vzkliknil Ftoner?. »Ob- , ljubili ste, da boste stali ob strani in razmišljali. Premišljajte, kolikor vam je | drago, kajti tega vam ne morem preprečiti. Glejte, dajem vam tudi tvarino, o kateri boste lahko razmišljali.« Tedaj mu je ponudil drobno letino poročilo Cosmo-politan Cluba. »Dobro premišljajte o tem. Medtem se bom jaz bavil z drugimi stvarmi. Vztrajam pa pri tem, da se ne lotite zasliševanja niti ene osumljene osebe.«
Chan se je priklonil.
»Jaz se držim znamenitega kitajske-
fa modrijana, ki je rekel: — Norec se avi z drugimi, modrijan pa s samim seboj. — Na svidenj«,« in odšel je skupaj z gospodično Morrow.
Ftanery, ki je bil rdeč kot rak, se je
obrnil k državnemu tožilcu:
. »Lepo, zares lepo!« je vzkliknil. »To je najbolj zapleten primer v vsej moji službi, vi pa mi da jate za pomočnika dekle in Kitajca... Grozno..,«
Državni tožilec se je nasmehnil:
»Kaj veste? Znabili pa boste dosegli mnogo več, kakor pa si mislite.«
»To bi bil pravi čudež. Dekle pa Kitajec! Tisoč težavi Ravno primeren povod za moje tovariš«, da me bodo zbadali.«
Medtem sta dekle in Kitajec odšla in se pridružila Kirku, ki iu je že nestrpno čakal v svojem avtomobilu.
»Od gladu umiram,« je rekel. »Saj je že čas za kosilo. Jedla bosta z menoj! Pojdimo hitro domov.«
Ko so prispeli v vilo, je Kirk ukazal Paradjju,	naj	pripravi mizo	še	za dva,
potem pa	Je	odvedel Chaoa	v	njegovo
sobo. Pustil je detektiva, da je brskal po svoji prtljagi, sam pa se je vrnil v salon, kier je sedela gospodična Morrovv.
»Vi ste večm gostitelj,« mu je rekla smeje.
»Da, kot gost mi bo Chan posebno drag. On	je	svojski človek	in	zato mi
ugaja. Toda priznati moram,	da	sem ga
povabili tudi iz drugih razlogov. Vi boste delali 6kupaj s Chanom, kar pomeni...«
»Da se bom pod njegovim vodstvom izučila...«
»In zato bo potrebno, da pridete od časa do časa v stik z mojim gostom. In tako bom imel tudi jaz srečo videti vas. Nisem tako neumen, kakor se zdi, šaj sem vse to že vnaprej preračunal.«
»Ne razumem vas, zakaj bi'me radi večkrat videli?«
»Zato, da se bova vselej, kadar boste prišli, malo pogovorila. To bo vselej vesel dogodek v mojem življenju.«
Gospodična je zmajala z glavo.
»Vi niefe resen človek. Celo mene boste okužili z neresaobo, če bom pre-
»Zakaj pa ne bi gledali stvari z drugega zrelišča? Morebiti pa nisem popol-
večkrat prihajala k vam. Konec koncev bom izgubila še službo.«
_ 'Miščai notna nepoboljšljiv. Morebiti se vam' bo posrečilo, da me boste »zpametovali ravno vi.«
»Dvomim.«
Chan je vstopil, Parady pa je prinesel kosilo. Po končanem obedu je Kirk postal resen:
»Spomnil sem se tiste deklice z dvajsetega nadstropja, namreč Lille Baar. Sicer pa, ali sem vam sploh povedal, pod kakšnimi okoliščinami je prišel sir rre-derik k meni? V času svojega potovanja skozi London, sem se seznanil z njegovim sinom. Ta mi je pred nedavnim pisal, da bo njegov oče prišel v San Francisco. Odšel sem v hotel, kjer je bival. Od vsega začetka pogovora se mi je zdelo, da 6e postno zanima za Kirk Buil-ding, Zastavljal mi je vprašanje za vprašanjem, ko pa je izvedel, da stanujem v vili vrh nebotičnika, se je tako rekoč povabil sam. Jaz sem ga nenavadno rad sprejel... toda imel sem občutek, da ima za hrbtom neke druge namene... Ali ni to čudno?«
»Zares čudno, prav zares,« je rekla deklica.
»Dva dni kasneje, ko se je preselil k meni, je prosil za jjojasnilo o indijski izvozniški družbi iz Kalkute. Zdelo se mi ie, da je polagal največjo pozornost na Lillo Baar. Jaz nisem poznal niti tvrdke niti Baarove, toda sir Frederik je odkril, da ima moj tajnik Kinsey zveze s to deklico in se je na diskreten način začel pri njem zanimati za to dekle. Nekega dne sem slišal, da je v pisarni Kin-sey vprašal sira Frederika, če želi, da ga seznani z gospodično Baarovo. Sir Frederik je enostavno odgovoril: — Bomo že videli —, pa se mi je že tedaj zazdelo, da je bila ravnodušnost v njegovem glasu ponarejena. Ne vem ali more vse to bili važno za preiskavo.«
Baarova pisarne t
drobnarije zelo dragocene. Ali niste tudi vi tega mnenja, g Chan?«
»Da, gospodična Baar se mi zdi zelo zanimiva in bi io rad zaslišal, ali pa jo zaslišite vi.«
Gospodična Morrovv je vstala od mize:
»Telefonirala bom v njeno pisarno in jo zaprosila, naj pride sem,« je rekla in stopila k telefonu.
Pet minut kasneje je Baarova stopila v salon Barrjja Kirka, kjer so bili Mor-row, Chan in Kirk. Vsi so bili presenečeni nad njeno nenavadno tef>oto, ljubkostjo in nad modrino njenih oči
row
Zastopnica državnega tožilca je vstala in z ljubeznivim nasmehom dejala:
»Hvala vam, da ste prišli. Jaz sem Morrovv. Dovolite, da vam predstavim gospoda Chana ia g, Kirk«.«
Mlada gospodična ju je sramežljivo pozdravila.
»Rada bi govorila z vami,« je nadaljevala goejDodična Morrovv. »Jaz sem zastopnica državnega tožilca.«
Lilla Baarov je začudeno pogledala s svojimi velikimi modrimi očmi in rekla le tole:
»Ah, da.«
»Vi ste že gotovo slišali o umoru, ki se j« snoči dogodil v vašem nadstropju,« je nadaljevala Morrovv.
»Sem,«
»Vi ste »noči dalj časa delali v svoji pisarni, ali ne?«
»Da, gospodična. Sedaj je začetek meseca in takrat imam vselej mnogo več dela.«
»Kdaj ste odšli iz te hiše?«
»Mislim, da je bilo okrog četrt na enajst, p« vam tega popolnoma točno ne morem reči. Odšla sem, toda o tem strašnem zločinu nisem vedela še nič.«
»Dobro, ali pa ste morebiti opazili kakšne sumljive ljudi v bližini hiše?« »Nič, nikogar nisem opazila.«
Glas ji je postat trdnejši. Gdč. Mor-v ji je pogledala naravnost v oči.
»Povejte mi gospodična, ali ste vi poznali sira Frederika?«
»Ne, nisem ga poznala.«
»Niste ga poznali? Prosim vas, premislite, kaj govorite. Ali ga niste videli predvčerajšnjim zvečer..., ko ste odšli iz njegove pisarne?«
Dekle 6e je zdrznilo.
»Oh da, da. . »edaj sem ga videla. Mislila sem, da me vprašujete, če sem mu bila predstavljena.«
»Torej, predvčerajšnjim zvečer ste biM v niegovi pisarni?«
»Odšla sem v Kirkovo pisarno. V bližnji sobi te sedal precej obilen gospod z belimi krbL Mislim, da je bil to sir Frederik Bruce.«
»Mislite samo?«
»Da, toda sedaj vem, da je bil on. Videla sem njegovo slika v časopisih.«
»Ali je bil sam v pisarni, ko ste vi vstopili?«
»Da.«
»Ali ste prišli k njemu?«
»Ne, k njemu pa ne.«
»Ko ste odšli iz pisarne, ste glasu, jokali.«
Dekle se je spet zdrzni to ki obraz
se ji je nakreiTižiJ.
»Ali ete jokali zaradi sira Frederika?«
»Ne, nef« je spet odtočno odgovorila gdč. Baarova.
»Zakaj pa potem solze?«
»To je... popolnoma zasebna zadeva. O tem ni potrebno govoriti, ali ne?«
Dalje.
I0TTERIR Dl
TRIPOLI
Tokio - mesto ob 5.512 rekah in prekopih
Japonska prestolnica glede ureditve in sfavbne umetnosti v ničemer ne zaostaja za velikimi evropskimi mesti
M.'
>»- v;*; > ,»
*w*tv
** ■ **. M H it
t... ■ ■■
»jjgts Pogled na del japonske pre-ttpji} stolnice, kakršna je r svojem strogem središžu.
T~ Najlepao sliko o tem, kako živi današnja Japonska, nam podaja njena prestolnica Tokio. To je mesto, ki 6 svojo ureditvijo in po stavbni umetnosti prav nič ne zaostajo za največjimi sodobnimi evropskimi mesti.
Velike trgovske hiše
Tokio se ponaša zlasti z ogromnimi trgovskimi hišami, ki jih je nekaj čez dvajset. Njihove podružnice pa so po vsem svetu raztresene. V takimi trgovski hiši dobiš vse, karkoli si poželiš, od najmanjšega gumba do celotne stanovanjske oprave. Njih posebnost je pa v tem, da imajo na razpolago vedno najnovejše stvari. Štiri do petkrat v mesecu prirede zastopniki teh trgovskih hiš svoje samostojne razstave, na katerih je zastopana naijnovejša japonska slikarska, kiparska in druga umetnost, poteg tega pa še vidiš na njih najsodobnejše izdelke iznajdljivih japonskih obrtnikov. Prirejajo tudi samostojne družabne veselice po tradicionalnih japonskih običajih ter na ta način skušajo prispevati k visoki omikanosti tokijskega prebivalstva.
Življenje na »Ginzi« podnevi in zvečer
V pravi hiSi vidimo sodobno japonsko, če pogledamo malo na krasno tokijsko cesto, imenovano
»Oinza«. To je tokijska promenadna cesta, ki nam naravnost mojstrsko prikazuje, kako 6e tu spai: evropska kultura s staro japonsko tradicijo. N;
»Oinza« so štiri velike trgovske palače, ki s svojimi prekrasnimi izložbami vabijo in priklepajo ljudstvo nase. Ob večernih urah se tu pojavijo majhni platneni šotori, ki so posebno nasprotje dnevni sliki »Ginze«, ob kateri je 2.500 trgovin, 437 restavracij, 218 nočnih zabavišč in čajarn in štirje veliki kinematografi. Stanovanje ima ob tej cesti le kakšnih 15.000 ljudi, podnevi pa je samo gjtfh hišah narnnščenih čez 170.000 ljudi.
Jamamoteka železnica, ki je speljana skozi Tokio, in železnica, imenovana po mestu Tuyo, ki grvp križa, sta najvažnejši tokijski prometni žili. Pri obeh je v službi kakšnih 40.000 ljudi, ki imajo zares dosti posla, da so kos navalu potnikov, ki je zlasti zjutraj in zvečer nenavadno velik. Po številčnih podatkih, ki so jih zbrani na postaji Jura kirtyo, se pelje vsak dan med 6edmo in deveto uro do 25.000 ljudi tam mimo.
Čudo med atleti
16 letni Šved dviguje 100 kg težko utež
V skandinavskih športnih krogih mnogo govore o najmlajšem atletu Juriju Brustedtu na južnem Švedskem, ki kljub temu, da je star šele šestnajst let, dvigne z roko 100 kg težko utež. Švedska športna zveza zatrjuje, da ni nikjer več na svetu takšnega mladeniča, ki bi pri svojih 16 letih zmogel kaj takšnega. Tedaj, ko je Brustedt dvignil 100 kg. je bil navzoč tudi nemški svetovni mojster v dviganju uteži, Man-ger. Dejal je, ko je gledal mladega Šveda, s kakšno lahkoto in pravilnostjo dviguje tolikšno težo, da je to res izreden atlet, kakršnega še ni videl nikoli.
Mesto, ki ima največ mostov
Japonska prestolnica je tudi zanimiva zaradi ogromnega števila rek in prekopov. Skozenj teče približno 5.512 različnih rek in prekojx>v, ki so izredne važnosti za trgovski promet in procvit mesta. Zato ima Tokio med vsemi mesti na svetu tudi največ mostov. Najlepši in največji od njih spaja oba bregova reke Sumide. Drugi najvažnejši tokijski mostovi so Azuma, Ryogoku, Syn-o, Si-rahige, Kototoi, Komagata in Kuramae. Poleg teh pa je v Tokiu še 5.190 manjših mostov, pri katerih bi si najbrž polomili jezik, če bi jih hoteli vse našteti.
Potem je v japonski prestolnici zanimivo tudi to, da je tu nič manj kot
4000 tiskarn
V največjih med njimi, v tiskarnah Dainihov, Koydo in Tapan je nameščenih od tri do štiri tisoč ljudi. V vseh tokijskih tiskarnah je zaposlenih do 26.000 ljudi. Večina teh dela po ogromnih časnikarskih podjetjih.
V Tokiu izhaja devetnajst vodilnih japonskih in dva angleška časopisa. Njih dnevne naklade so naravnost ogromne, če jih primerjamo z nakladami listov v posameznih evropskih, vsaj manjših državah. Tako na primer »Tokio Asahi«, izhaja vedno v 1 milijon izvodih, »Tokio Niči-Niči« v 1,100.000 izvodih, »Jomiuri šimbun« v 1,200.000, »Myako« v 300.000, »Hoči« v 200.000 in »Kokumin Šimbun« v 150.000 izvodih.
Sodobna palala policijskega ravnateljstva v Tokiu
Nova kovina »Ferrital«
popoln nadomestek za baker
Nov uspeh na polju avtarkije je bil v Italiji dosežen, ko so našli nadomestno kovino za baker. Najznačilnejše lastnosti te nove kovine dovoljujejo njeno uporabo namesto bakra v najrazličnejših predelavah. Nova kovina se imenuje »Ferrital«.
»Ferrital« pridobivamo iz peska, ki vsebuje železo. To je najčistejše železo, ki se zaradi svoje trdotne stopnje lahko ujx>rablja v vojno-tehnične namene, v industrijskih obratih, zlasti za železne plošče pri elektromagnetih.
Agencija »I. E. I«. poleg tega poroča, da 60 bili ustanovljeni obrati za pridobivanje te nove kovine v Bresciji. Proizvajanje »Ferritala« v palicah bo doživelo, kakor vse kaže, v kratkem velik razmah. Izkoriščanje jjeska, ki vsebuje železo, dobiva vedno večji pomen v splošnem načrtu lastnega gospodarstva italijanske kovinske industrije, ki je za industrijske m vojno-tehnične namene ogromnega pomena.
Avtomobil z motorjem na veter
Nek romunski inženir se že precej časa ukvarja z mislijo, kako bi dosegel, da avtomobili ne bi po nabili preveč bencina, ki je danes z njim treba skrajno varčevati. Zdi se, da se mu je to vsaj v neki meri tudi posrečilo. Na avtomobilovo streho je namestil motor, ki ga žene veter in ki ga je brez težav mogoče 6pet demontirati. Motor je v zvezi z baterijo električnih akumulatorjev, ki pošilja električno energijo potem električnemu motorju za avtomobilski pogon. Baterija, kd se napolni v 16 urah, lahko žene avtomobil celi dve uri.
MM
V Damaska, prestolnem mestu Sirije, ki je zdaj stopila ▼ ospredje zanimanja na Bližnjem vzhodu.
Pes rešil 30 dijakov smrti v plamenih
Nenavaden primer, ki dokazuje, da pes ni samo človekov zvesti spremljevalec, pač pa dostikrat tudi njegov rešitelj
Znano je, da imajo živali jjoseben čut, da že od daleč zaslutijo bližajočo se nevarnost, na primer nevarnost potresa, požara ali podobnega. Ob takšni priliki postanejo živali, med katerimi se v tem oziru še zlasti odlikujejo psi, nekam čudno nemirne. Zgodilo se je že neštetokrat, da so s takšnim svojim vedenjem kot nekakim opozorilom že tudi rešili ljudi pred smrtjo. O nenavadnem primeru, ki dokazuje, da pes ni samo človekov zvesti spremljevalec, pač pa dostikrat tudi njegov rešitelj, poročajo zdaj iz Stockholma. Zgodilo 6e je tole:
Trideset dijakov in dijakinj iz neke srednje šole je te dni naredilo izlet na Amdo, največji m tudi najlepši od šest tisoč otočkov iz otoške skupine v	bližini Stockholma. Po	dolgem	f>otovanju
so bili	zelo utrujeni in	so si	privoščili nekoliko
počitka pod šotori, ki so jih jx>stavili na prostem na neki gozdni jasi. Vse naokrog je bilo drevje na gosto zaraščeno in je v njegovem zavetju teh trideseh dijakov lahko našlo tudi blagodejne sence. Kmalu je vse od utrujenosti prevzel globok spanec. Spali 60 tako trdno, da nihče od njih ni slišal, kako se je v bližini oglasilo najprej pasje cvilenje, nato pa neutolažljivo Tajanje. Nekdo od izletnikov je bil namreč vzel s seboj velikega krasnega danskega psa. Ko je razumna žival videla, da s svojim lajanjem ne more nikogar prebuditi, je vdrla v šotor svojega gospodarja in ga vsaj tam skušala opozoriti na nevarnost.	Toda	tudi tu	lajanje ni
nič zaleglo. Gospodar je bil toliko utrujen od naporne hoje, da ie spal kot ubit. Tedaj pa se mu je pes	približal in ga	začel	nalahko	grabiti z
zobmi za roke ter ga cukati, dokler ga končno le ni prebudil.
Bil je tudi že skrajni ča6. Nekje v bližini je bil namreč izbruhnil strahovit gozdni požar, kakršni se v prvih pomladanskih mesecih tako pogosto pojavljajo na Švedskem in ki se nenavadno tiho, toda z neverjetno naglico razširjajo na vse strani in uničujejo pred seboj vse, ma karkoli nalete. Razširjajo se celo s hitrostjo dva do tri kilometre na uro. Pes, ta zvesti spremljevalec in varuh utrujenih izletnikov, je požar zaslutil že davno prej, predno je ta pribesnel v bližino taborišča, toda tedaj, ko se mu j« posrečilo prebuditi vsaj gospodarja, je bil ogenj že čisto blizu, že ob robu jase. Le še pet minut naj bi poteklo, in že bi bilo vse dijaško taborišče en sam kres, pod njim pa bi ugasnilo trideset mladih življenj. Dijak, ki ga je bil prebudil pes, je hitro skočil jjokoncu ter spravil na noge še druge tovariše in tovarišice. Nepričakovano in žalostno je bilo slovo
od njihovega taborišča, ki ga je od treh strani že začel oblizovati siloviti, neizprosni ogenj. Napol oblečeni 60 dijaki začeli bežati, kolikor so jih nesle noge ter nosili v rokah, kar so v zadnjem trenutku še mogli ugrabiti jx>žrešnim ognjenim zubljem.
Lahko si mislite, kako so bili kljub vsemu temu nadvse srečni, da so rešili vsaj svoje golo življenje, za kar se morajo pač zahvaliti najboljšemu varuhu, psu, oziroma njegovemu gospodarju, da ga je na izlet vzel s seboj.
Vojna in nikotin sta tudi v zvezi
Sedanja vojna je tudi živčna vojna. To gotovo drži, saj so se o tem morala že marsikje na svetu sami prepričati. Razburjene živce pa je na nek način treba tudi pomiriti. Nekateri so prepričani, da je uspešno sredstvo za to nikotin. Vsaj kadilci tako pravijo. Da sta vojna in nikotin res v n ':aki zvezi, dokazujejo zanimivi podatki, ki so bKf zadnjem času objavljeni in ki se iz njih vf-ai1. Jjj se je skoraj v vpoft državah na svetu za časa šf-danje vojne precej povečala potrošnja tobaka iti cigaret. Za primer naj navedemo stanje, ki vladi v tem oziru v Nemčiji. Tam so leta 1913 pokaditi 12.4 milijarde cigaret, leta 1937 pa je potrošnja cigaret poskočila že na 42.2 milijardi, torej za približno 30 milijard. Številka, ki se nanaša na lansko leto, pa je še za nekaj milijard višja.
Za kratek čas
Varčevanje.
Žena: Ne boš mi verjel, pa je le res — osemdeset dinarjev ena sama kokoš! Kar zadovoljna sem, da je nisem kupila. Prihranila sem, pomisli, osemdeset dinarjev!
Mož: Pridna si. Drugič pa dveh kokoši nikar ne kupi, pa boš prihranila sto šestdeset dinarjev. *
Krojačeva pomota.
— Prinesel sem obleko, tu pa je račun, ki mi ga je dal mojster za Vas.
— Račun, zame? Tako naglo? Kaj mi prav nič ne zaupa!
— Nasprotno, gospod Dolžan, pa še kako Vam zaupa. Smatral Vas je za človeka, kd res plača. Oprostite pomoti!
Maršal Italo Balbo*
Italijanski roji nad svetom
Stormi d’ltalia aol mondo 11.
Skok čez Atlantsko morje
Noč je vedno temnejša. Ne vidimo več niti sence lune. Gosta tema zavija nebo in vode, katerih površje zastonj skušamo ugotoviti, nad morjem ni več moči videti obzorja.
Valle je pripravljen za vkrcanje. Zdaj mi ne ostaja več drugega, kakor da pozdravim poveljnika »Aliče«, Pizzuta, ki je bil je letalec že v vojni Zelo je razburjen. Stisnem mu močno roko. Prav isti tihi opomin vsebuje moj pozdrav hrabremu Ila-riju. Toda Valta, polkovnik Biondi in Maddalena me hočejo objeti, ko se vkrcavam.
»Je vse pripravljeno, Cagna?«
»Kar najbolj!«
Ura je natanko ena in devet in dvajset minut po Green-wiehu. Določeno je že, da bomo odleteli v oddelkih po trije stroji, črni oddelek, beli, rdeči, zeleni z nekaj minutami razmaka med enim in drugim.
Moj oddelek je prvi.
Motorji se že gibljejo, propelerji se besno vrte. Bije ura, ki smo jo toliko pričakovali. Edino grmenje motorjev trga nočni molk. Od strojev ni videti drugega, kakor malo potno luč na koncu krila. Posadke strme v temotni zrak, zaprte v svoje leteče kletke. Morda stiskajo čeljusti v naponu vseh svojih sil pred usodo, kakor dela moj tovariš Cagna.
Jaz sem nad vse miren. Moji živci so pokorni volji, ki jih podjarmlja. Morda se še nikdar nisem čutil tako gospodarja nad samim seboj, kakor ta trenutek.
So vsi stroji pripravljeni? Dal Torej naprej. Poženimo stroj v neznanost z vso naglico.
Ogromni hidroplan, tako težak, da se mn krma vsa potaplja v vodo, se sproži in že plane nenadno po mrtvi in gosti vodi. Rilec moli nalahno v zrak ter vedno odločneje reže valove po nevidni črti ravne proge. Pospeši, drvi, požira razdaljo z besom in drhtenjem, poskakuje nenadno in v sunkih, naglih, odrezanih, odločnih, proti valovom.
Treba ga je krotiti z nasiljem, treba mu je dati občutiti našo odločno voljo, prevladujoče in močnejšo od njegove. Hitro je na tem, da se bo odlepil od vode, katero boža še nekaj kratkih trenutkov. Potegnemo globinsko krmilo do prs: opazim, da smo se odločili od morskega površja, čutim, da stroj po nočnem zraku hitreje drvi. Krmilo je treba držati trdno z vso silo rok ter dati letu v tem dramatičnem trenutku največjo hitrost.
Gorje, če bi iskal obzorja. Najmanjša neodločnost, trenutek negotovosti, nepričakovana napaka, sad slepega nagona, bi pomenil gotovo izgubo stroja in življenja.
Naprej, naprej, naravnost v temo!
Komaj smo se odlepili od vode, naravnam višinomer na ničlo in se zaupam natančnosti instrumentov: dvanajst minut ne moreš storiti drugega, kakor pridobivati višino in leteli naprej. Nemogoče pa je vedeti za višino našega leta drugače, kakor po razsvetljeni uri višinomera. Okoli nas so teme, zaprto nebo, črn zrak. Ni je točke, da bi se ravnal po njej. Lahko smo dvajset metrov visoko na nebu, lahko dva tisoč. Ves napor za dvig teh deset tisoč kilogramov je zaupan našim motorjem, ki bijejo z zmagovitim, zmagoslavnim, varnim dihom.
Rešeni smol
Ker sem se dvignil prvi, nisem mogel videti, kako so odleteli drugi stroji. Zvem samo, da je Valle poskusil zastonj, ugasnil motorje in sc približal bregu. Pozneje bom zvedel, da je odložil bencin, ki ga je imel nad določeno težo, in odletel čez pol-
drugo uro, prekrasno šel za nami in ujel našo skupino nad brazilskim obrežjem.
Sem že visoko na nebu. Ozračje je pokrito z visokimi plastmi, skozi katere se krade megleni, mlečni soj nevidnega meseca.
V	skoraj popolni temi letimo res znanstveno, samo po aparatih na krovu ter se neprenehoma držimo poleg višinomera že brzino-mera ter števca za obrate.
Pot me prav nič ne skrbi, zakaj izurjenost posadk je kos izredni presknšnji, katero začenjamo.
Zdaj lahko gledam ven. Za menoj gre skupina majhnih električnih svetilnikov: trikotniki v pravilni postavi na nebu. Spredaj, trideset metrov na moji levici, je Maddalena.
Čez pol ure preletimo otočje Bissagos. Nad odprtim oceanom smo.
V	zvezi sem z Bolamo, z ladjami, s stroji. Telegrafist naglo popisuje list za listom. Radio dela odlično. V trdi noči naše oči ne vidijo sto metrov naprej in na boke drugega, kakor svetilnik stroja, ki leti v našem sestavu. Toda radio vidi in čuti za na* na tisoče in tisoče kilometrov, na vso širino oceana do San Paola v Rimu na eni strani, in do Ria de Janeira na drugi. Komaj smo dobro v zraku, pa že govorimo s skrajnim tečajema našega poleta, z odhodiščem in priletiščem.
Trmasto kličem »Aliče« za sporočila o odletu. Povedo mi, da so trije stroji ostali v Bolami.
Torej nas je enajst na poletu. Prezgodaj je, da bi klical. Treba je čakati. Moj telegrafist mi ne sporoča o kakih drugih pripetljajih.
Najstrašnejša ura poleta, ura dviga, je minila. Neprenehoma se mi vrača tale misel: če bi bili vremenski pogoji boljši! Če bi bila luna! če bi nam bil pomagal veter! Toda to so prazne misli in jih preženem. Nismo mogli storiti drugače.
(Nadaljevanje sledi.)
Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelji ini. Jože Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob t2 Mesečna naročnina je 14 din, za inozemstvo » din — Uredništvo: Kopitarjeva ulica — Uprava i Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon 40-01 do 40-09 —
Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje