it ii2-
^ft trikrat na tedten, in sicer t torek, Četrtek
^0t0   ob 4. uri popoldne ter stane   po poŠti ' .piiia ali v Gorici na dom poSiljana:
4*:"      se leto      .  .......15 K
s...........10  »
V Gorici, v četrtek dne 3. oktobra 1907
vse leto
r--auniJn|J Številke stanejo 10 vin.
SOČA" inia naslednje izralne priloge: 01» no-„ letu ..Kaiipot po Goriškem in*Wadtteanskeintyi»-« [ijjpftt po LJubljani in kranjskih mestih", dalje dva . v i-va »Vozni red železnic, parni kov in poStnU j>i ter mesečno prilogo „Slovenski Tehnik". 'jfsiofnino sprejema npravntštvo v Gosposki ulici ¦ [ ; 1. nadstr. v »GoriSki Tiskarnic A. Gabršček iirotila brez doppslane naročnine se ne ozigamo 3{lasi in poslanice se računijo po Petk-vrstaU" če ^., i-krat 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka % Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — geklanio iu spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za -.) in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj XXXVII.
»Vse za narod, svobodo in napredek U   Dr. /C Lavrii,
Uredništvo
se nahaja v. Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nad-h. , 2 urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. dd 12. d$poludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 19. dopčludne. UpravniStvo ae nahaja v Gosposki ulici St. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase Je pla*itt loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo U apravnistvn.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stana vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobatarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekalisču Jos Verdi, Peter Krobelj v Kapucinski ulici, L Bajt v po-kopališčni ulici, L Matiussi v uliciFonnica, LHovansk v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarai Lavrenčič na trgu della Caserma,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabržčck (odgov, J. Fabčic) tiska in zal.
Klerikalne sleparije deželnim volilnim redom, Gregorčič obsodil samaga sebe.
Na volilnem shodu pri Rebku dne
Ijl, marca 1907., ki je bil seveda sijajen,
govoril  dr. Anton Gregorčič o
(oveni deželnem  volilnem redu.   Hvalil
|§ deželni volilni red, zlasti, da prej se
volilo po  volilnih možeh,  sedaj ne
|k6; tržani ne bodo več hodili volit v
folmin; omenjal census za veleposest-
|iike, se bahal s pomnožitvijo mandatov
goriški okolici;  glede volitev v Go-
iei je omenjal, ker so ga nekateri grdo
"dali, »udarec« (katerega je pomagal
tudi on zavihteti!); farbal glede socija-
lilov itd. — Končno  pa se je povspel
rhvalisanju do gorostasne trditve: »Na
liibšem po novi postavi ae bomo.« Take
|  njegove besede.
To je bilo, ponavljamo, 24. marca ;307. Tako nam je povedala »Gorica«, It 25., z dne 28. marca 1907.
Dne 5. aprila PJ07., torej po 12 dneh, p je -iSloga< z dr. Gregorčičem na čelu, Ukor povdarjajo po klerikalnih listih, ipr. v » S 1 o v e n c u «, št. 226, z dne Um., skovala protest, ? katerem ni ni-liki hvale deželnega volilnega reda.
V protestu se imenuje določba ftede splošne volilne kurije »velika krivica, ki se godi enemu vo-livnemu okraju v primeri z drugim...«. »Slovenski živelj ;e oškodovan po sedanjem vo-iirnem redu v vseh volivnih skupinah...«. »Poostraje se stara krivica z novimi določbami, ki delajo krivico še bolj občutno in kričečo n e g o j e b i i t do z d a j... «. Skupino mest in trgov t s !l. volilnega reda imenuje; ...» n a j« •slastnejši znak nazadnja-'Sva, duševnega uboštva in *Jr a h u pred novimi idejami*.
Poprej je torej hvalil, čez par dni j je grajal. Pa še kako!
Pri tem pa se je tudi obsodil samega sebe. Za »korak naprej« je razglasil Gregorčičev podajač po »Slovencu« goriško volilno reformo, Gregorčič jo je hvalil pri Rebku ter se kazal modrega moža, ki je storil goriškim Slovencem z volih* m redom veliko dobroto.
Njegov protest v »Slogi« pa skon-čuje o volilnem redu, da ni... »sad resnega političnega r a z m i š 1 j e -v a n j a in vpoštevanja modernih zahtev o splošni in enaki, neposredni in tajni v o 1 i v n i p a v i c i, m a r v e č iz-rodek politične lshkomisehosti, ki z nekaterimi frazami in navidezno svobodomiselnimi določbami poostruje krivico dosedanjega volivnega reda«.
»Na slabšem ne bomo* — je rekel Gregorčič pri Rebku in hvalil je »reformo« -¦- čez par dnij pa taka obsodba tega, kar je prej hvalil!
Kako naj se imenuje tako postopanje? Pravo besede ne dobimo. Komentirajte pa, goriški Slovenci, to postopanje Gregorčičevo tako, kakor res zasluži njegov sad, ki ni le i z r o d e k poilitične lahkomiselnosti, marveč čin grdega narodnega izdajstva.
Kmetovalci odrt oči!
Pred vsakimi volitvami, posebno pa pred državno- in deželnozborskimi nastopa reakcijo-narna črna banda med ljudstvom ia ga vabi v svoj tabor ? najprivlačnejšiuii obljubami, na katere koj po dokončanih volitvah pozabi.
Vodstvo društva „SlogaH, ki je stalo dosedaj na čelu klerikalni stranki, je v času svojega obstoja si toliko masla nakopičilo na glavo, toliko političnih pregreškov z uajpo-gubnejšimi posledicami zagrešilo, da si pod to zastavo ne upa več med nas, ker uvideva vže najudanejši bacek, da vse, kar  so gg. nunci
napravili, oziroma opustili, daje tera posve-čencem »nezadostno" v njih politično spriče-vak    -
Da si pridobi ta banda, ki se igra na najbrezvestnejši način z zaupanjem in nevednostjo našega kmeta v dosego svojih zasebnih interesov, zopet omajano zaupanje, reorganizirala se je in nastopa pod novim imenom „K m e t s ki h zvez"; t. j, farba naše v politiki vže zbegano ljudstvo z vabljivimi obljubami, da je hoče stanovsko povzdigniti.
Ako se hoče pa en ali drugi stan povzdigniti, ne sme se gledati na politično mišljenje, na osebno prepričanje enega ali drugega sostanovnika, ampak treba imeti je vodstvu in glavnim čiuiteljem take strinke le blagor tega stanu pred očmi in nepristransko delovati v splošen prospeh vseh sostanovnikov.
Ako bi se stranka s takim stališčem in s takim naziranjem ustanovila, bil bi prvi, ki bi zanjo agitiral, no glede na to, aH je vodstvo v rokah posvečenih nuncev ali razkričanih liberalcev ; ali žal, prepričal som se, da nova „k me taka stranka" je ravno ista brezvestna farška dekla, kot je bila prej in to po teh slučajih:
Sedaj je trgatev, ki se je, hvala Bogu, dobro izvršila.
Dolžnost vseh nas je, delati na to, da se kar mogoče dober in dovršen mošt in iz tega vino napravi, da dobimo za naše blago lep skupiček, posebno ker je bila v severnih krajih neugodna vinska letina.
To se pa da doseči le, ako se z medsebojno podporo deluje in se vseh pripomočkov poslužuje, ki nam jih nudi moderno kletarstvo; tako se je dosedaj vedno vršilo, dokler ni nastopila fanatična duhovščina, ki ne dovoljuje nobenega stika med klerikalci in neklerikalci.
Več izgledov poznam, da se ne upa n. pr. pobožni kmetic ali klerikalni fanatik vsled prigovarjanja nunca posoditi stiskalnico ali kak drugi predmet neklerikalcu, in nasprotno ne upa si reven posestnik, naščuvan od nunca, okoristiti se predmetov inpripo-pomočkov, ki bi mu jih rad posodil nekleri-kaleč v svrho, da si olajša delo in zboljša pridelek, ker se boji zameriti se nuncu,  ali se
boji, da bi pridelal brezverski mošt, ki bi ne bil dober za maše,
Tako daleč sega to spietkarstvo in zdraž-barstvo hinavcev v Črni suknji.
In po teh izgledih naj zaupamo tem po-svečencem 1
Dovolj jasno je dokazano, do kakšnega cilja vodi ta politika. Zatorej bodi previdna, dragi kmetic, in ne sedaj na posvečene lima-nice in ne utrjuj pete, ki ima le namen tebe tlačiti. Toliko za danes.
Posestnik.
DOPISI
Iz ajdouskega okraja.
h Sili, dne 1. vinotoka leta 1907. — (Klerikalna brihtnost.) Svof Čas sem slišal nekaj praviti ter sem tudi v časopisih čital, da klerikalci Selški in Uatujski niso še poravnali tistih stroškov, ki so jih napravili s tisto veselico, ki so jo imeli pri katollško-sv. llerlotu v Seiu. Da bi bili v tem času, odkar sem jaz to slišal, poravnali račun, to se mi skoraj zdi neverjetno, ker klerikalcem ne gre prav rad denar izpod palca. Ali pa tudi je mogoče, da niso denarja imeli, kar pa ni prav nič Čudno v taki slabi letini kakor je letos. — Zdaj pa nimajo ti klerikalci nobenega izgovora več, da nimajo denarja, ker zdaj je prišel domov s Koroškega njih zvesti kolega Nute Tonakov, pa tudi denar je prinesel s seboj za poravnanje tistega računa. Nute Tonakov je blaga duša in ni tak, da bi pustil svoje sobrate v blatu, raje sam plača; saj je tudi on ud te črne družbe.
Proti večeru se je bil odpravil v neko prodajalnico v Trbižu, da kupi papir za pisanje. Ta klerikalni junak se je lotil kar po nemško prašati papir, Češ, da ne bo kazal, da je Slovenec. Kaj si mislite, ljudje moji, kako je prašal papir ta klerikalni junaki Čujte, čujte in strmite tej klerikalni brihtnostil „Fritte geurzum papier iiir dancen das cu škrajben?" Prodajalničarka, mlada deklica, ga je gledala in prašala po nemško, kaj hoče; on pa je še enkrat ponavljal:  »Pritte geur-
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
== »Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: *=*==   ALEXANDRE DUMAS.   =
(Dalje.)
—  Pomnite, Raoul, mu je dejal, že večkrat sem Tas opozoril, tega ue smete pozabiti, to je velika napaka mladega jahača: glejte, vaš konj je že utrujen; Pene mu gredo iz ustf dočim je moj tak, kakor da je ^vnokar prišel iz hleva; boleti ga mora, ker mu tako čakate zobovje; in pomnite, sedaj ga ne morete več zadati z isto točnostjo, ki je tako potrebna. Blagor i^deca je cesto odvisen od točne pokorščine njege« yega konja, čez osem dni, zapomnite si, ne boste več i&hali za vajo, temveč po bojnem polju.
Potem pa je nadaljeval, da ne bi dal temu nauku kko žalostno važnega lica:
—  Poglejte, Raoul, kako lepa planjava za lov na jerebice l
Raoul si je zapomnil nauk in Čuditi se je moral, v kako obzirni, deiikatni obliki mu ga je dal Athos.
—  Zapazil sem tudi nekega dno, pravi Athos, da imate pri streljanju s pištolo roko preveč stegnjeno; 8 te»» zgubi strel precej gotovosti. Tako ste med dvanajstimi streli trikrat zgrešili cilj.
—  Katerega ste vi, gospod, zadeli vseh dvanajstkrat, odvrne Raoul smehljaje.
—  Ker sem skrčil kite ter tako naslonil roko naj komolec. Saj razumete, kaj se to pravi, ne?                j
—  Da, gospod; ko sem pozneje sam streljal, sem j se ravnal po tem nasvetu, in dosegel sem popoln uspeh.
—  Še nekaj, nadaljuje Athos: kadar se sabljate, napadate preveč strastno svojega nasprotnika. To jej mladostna napaka, saj vem; toda gibanje telesa pri! preveč burnem napadanju spravi vselej meč iz prave smeri, in če imate opraviti s hladnokrvnim človekom, vas ustavi pri prvem koraku, ki ga storite, ter odbije vaš napad ali vas pa sam naskoči.                              j
—  Da, gospod, tako ste vi večkrat storili, toda j saj nimajo vsi vašega poguma in vaše spretnosti.       j
—  Kako hladen je ta večer, začne zopet Athos, j to spominja na zimo. Da ne pozabim: če pridete v| ogenj — in pridete gotovo, zakaj priporočeni ste mla- i demu generalu, ki zelo ljubi amodnik, — in če se za-pietete v boj s posamezniki, kakor se to nam plemičem večkrat pripeti, tedaj si zapomnite, da ne streljajte nikdar prvi: kdor prvi ustreli, zadene malokdaj svojega nasprotnika, ker strelja v strahu, da ne bi ostal brez orožja pred oboroženim nasprotnikom; in ko strelja vaš nasprotnik, vspodbodite konja, da se vspne; to je meni že parkrat rešilo življenje.
—  Slušal vas bom, in čeprav samo iz hvaležnosti.
—  He, ali niso to divji lovci, ki jih imajo tam doli ? pravi Athos. Da, res.... Potem pa še nekaj važnega, Raoul: če ste v boju ranjeni, če padete s konja, potem se umaknite s poti, po kateri gredo vaše čete, če imate le še količkaj moči; kajti vaše čete se lahko
vrnejo, in konji bi vas poteptali s kopiti. Vsekakor mi pa takoj pišite, ko bi bili ranjeni, ali pa skrbite zato, da piše kdo drugi namesto vas; mi vemo, kako je ravnati z ranami, dostavi Athos smehljaje.
—  Hvala vam, gospod, odvrne Raoul ves ginjen.
—  Ah, glejte, v Saint-Denis-u Brno že, zašepeče Athos.
Res sta prijezdila v tem trenutku do mestnih vrat, ki sta jih čuvala dva stražnika. Jeden je dejal svojemu tovarišu:
—  Glej, zopet mlad plemič, ki je menda na poti k armadi.
Athos se je obrnil: vse, kar se je le količkaj nanašalo na Raoula, ga je sedaj zanimalo.
—  Po čem poznate to? vpraša stražo.
—  Po njegovem obrazu/gospodi odvrrc »traža. Sicer pa je v tistih letih, ta je danes že dru^
—  To jutro je žo torej šel tod mimo mlad is^ /ek, kakoršen sem jaz? vpraša Raoul.
—  Da, pri moji veri, ponosen je bil in krasna je bila njegova oprema; moral je biti iz dobre hiše.
—  Ta bo moj spremljevalec na poti, gospod, pripomni Raoul, ko sta odjezdila dalje; toda spremljevalca, ki ga skoro izgubim, mi, žal, ne bo mogel nadomestiti.
—  Ne verjamem, da bi ga dohiteli, Raoul, zakaj govoriti imam že z vam! tukaj, in to, kar vam imam povedati, bo morda trajalo dovolj dolgo, da ras oni plemič znatno prehiti.
—  Kakor želite, gospod.
& (Dalje pride.)
zum papier ftlr dancen das cu Skrajben?* Dekle ga je potem vprašalo po slovensko, kaj da želi, toda on ali ni hotel aH ni mogel nič odgovoriti. Mladenka ga je praSala še enkrat, ¦ko je pa videla, da ni nič iz njega, ga je pustila na miru. Nute pa je še en čas stal ondu, potem jo je pa»odkuril v svojo barako brez papirja; tam se je šele oddahnil.
Rlhembarške novice. - Dr. Pavlica seje mudil pretekli teden kar tri dni v Rihembergu ter zbiral novice, katere je priobčil v četrtkovi izdaji svojega lista.
Beračenje v občini. Eazun županovega „pastirčka" ne prosnjači tukaj nihče po javnih cestah. O kamnanju in nadlegovanju ptuj-cev ni ne duha ne sluha. Če pa prosnjači županov »pastirček", je to slabo spričevalo za gospodarja in znamenje, da župan — slabo plačuje. — Da se pa ne bodemo slabo razumeliTin neopravičeno sumničili tfik7učite\jstvo, bodi povedano, da je ta „partirčekB že pred 60 leti odrastel ljudski Soli. Mi te dobro razumemo, doktore!
Strancar se opravičuje. Zakaj? Nam ni treba dolgo ugibati. Trgatev je tu in on je napel veliko žičen: svojem podstrešju. Razume se, da ni hotel Strancar s tem pomagati pajkom, da bi lahkeje pleli, temveč bi rad „liberalno" grozdje ter napravljal „pikolitK, pri koji kapljici bi lahkeje spisal kako „po-mirno" na svoje župljane. — Somišljeniki! Niti jagode ne dajte temu „nestrpnežu8. Pokažite mu vrata, ako bi se drznil Vas nadlegovati !
Iz kobariškega okraja.
Za župatl ni Uvku je bil izvoljen prejšnji teden pristen Knavsovec; — nikar pri tem misliti na cerkljanski like> istega imena, kateri pogubonosno vpliva na polagoma razvijajoči se razum in mišljenje kretenov, a plodo-nosno na razvitejše individuve. Mož se je mnogo pehal za Županski stoliček, katerega je končno vsled svoje »značajnosti" in „mo-žatosti" vendar dosegel. Imena podžupanov in starešin nam jamčijo, da se ne bo ravno tako plesalo, kakor bo njegova „značajnosttt godla.
Ne bi pisali o tem, ako bi nas ne prisilila v to notica v zadnji »Gorici" o prvem dejanju novega župana. Tu Čitamo, da je poslalo županstvo ob priliki odhoda nekega furlanskega grofa, kateri je služboval na Livku kot finančni rešpicijent, pismeno pohvalo njegovim predstojnikom baje" radi njegovega vzornega vodstva, reda in delovanja, ter ker je baje, veliko dobrega storil dejanski in z raznimi nasveti prebivalcem. Da opravlja tudi nižji uradnik vestno svojo službo, je le njegova sveta dolžnost, za katero si ne more naročevati slavospevov; da si je omenjeni finančni postajevodja :mal sam sebi najbolje nasvetovati, je popolnoma pravilno, a da se vtika županstvo v take zadeve ter odpošilja baje naročene slavospeve kakor pred leti, to je naravnost smešno, poniževalno, a naravno obenem, da hvali namreč izvoljeni Knavsovec onega, kateri je za časa volitev na vse krip-lje deloval za svojega »londsmana* dr. Gregorčiča, izdajico goriških Sloveacev radi volilnega reda.
Naloga županstva gotovo ni sklepati o takih budalostih, kar pred razumnim svetom le smeši, pač ps popraviti enkrat potoke in kozje steze, razdeliti občinski svet itd. ter skrbeti tudi za duševno povzdigo občinarjev, da se ne bodo mladi ljudje kar trumoma vsako leto selili v Ameriko.
Iz kanalskega okraja.
Iz Klllll, (Klerikalni premeteni vohuni.) — Obetali smo pred nedolgim časom, da hočemo cenjenim čitateljem razjasniti, kako si je znal klerikalec Terkuč izbirati ude k volilni komisiji.
Vlada je imenovala tuk. notarja Terkuča volilnim komisarjem m drž. volitve. Kot tak imel je tudi pravico imenovati nekatere može za ude komisije. IVva in glavna skrb njegova je bila, da se dfi k^siji klerikalen značaj (drugače bi se ne mojJ požreti napr. glasov, opomin stavca). Zk. ... je tudi nekega tukajšnjega že priletnega sod. uradnika. Dasi nerad, sfa je isti odločil, da sprejme to častno službo. Toda Terkuča je lomila bojazen in negotovost, kajti ni bil do dobra na čistem, se U tudi omenjenemu uradniku kuha po glavi njemu sorodno, t. j. klerikalno mišljenje. In zahotelo se mu je, seveda v interesu klerikalne stranke, priti stvari do dna. Nekega
mladeniča, ki je — vsaj sedaj — radi svoje eksistence odvisen od njega in je povrhu še prijatelj s sinovi onega uradnika, je poslal izvrševat službo špijona. V gostilni, pri časi vinca, je dotičnik napeljal govor tako, da je izvlekel iz njega informacijo. Povedal mu je namreč odkrito — ne sluteč, zakaj se gre —, da odda njegov oče svoj glas gotovo za nar. napr. kandidata. G. komisar je izpre-videl svojo zmoto, napisal temu »napačnemu* udu odpoved, in njegov namestnik je bil neki kmet iz Bodreža. Omenjamo, da se je to godilo nekaj dni pred volitvijo.
Povod temu članku je dal dopisnik »Gorice", ki je hotel z zlobnim namenom očitati g. Križniču pristranost.
Iz tolminskega okraja. eiadiHška pradstavt "i Tolminu. — Pevski
zbor našega »Rokodelskega bralnega društva" priredi dne 6. t. m. v »Gasilnem donm" gledališko predstavo »Sin", rodbinska drama v 4 dejanjih. Spisal E. Gangl. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina L vrste 1 K 20 v, II. vrste 80 v, stojišča 50 v.
Iz cerkljanskega okraja.
Podružnica »Slov. plan. društva" v Cerknem priredi v soboto in nedeljo izlet na Blegaš. Odhod iz Cerkna je v soboto ob 5. uri pop. Na Robidenskem brdu (2 uri hoda) ob goriško-kranjski meji je v gostilni večerja in prosta zabava in se tam tudi prenoči. Zjutraj ob 5. uri odhod na Blegaš, kamor se dospe po dveurni hoji. V slučaju slabega vremena se izlet ne vrši.
Kmetska posojilnici v Cerknem je pričela poslovati preteklo nedeljo. Uradni dnevi so ob nedeljah in četrtkih dopoldan. Ljudstvo je novo posojilnico prav simpatično pozdravilo in ji je lep proevit zagotovljen.
Ali so pa tudi v resnici
K&j — Fay-ove sodine mineralne pa-stilke ? Izvrstne, Vam rečem I Mi imamo najrazličnejša sredstva pri rokah, toda jaz jemljem najraje Fny-nove sodonske mineralne pastilke. In potem: kdor je kupil enkrat, pride zopet; imam odjemalce, kateri prav za prav skozi celo leto le zaradi pastilk v trgovino pridejo, in največ se proda Fay-ovih pravih sodenskih mineralnih pastilk. Tukaj, prosim, škatljica stane le 1 K 25. vin. Dobijo se po vseh lekarnah, mirodilnieah in trgovinah z mineralnimi vodami. Glavno zastopstvo za Avstro • Ogrsko W. Th. GUNTZVEHT, finnaj Sil, Belghoferstr. 6.
Pajer iz svojega žepa?! Ali mari je pričel neumno pravdo na troške naše uboge dežele ? i
Društvo zi podporo Izpuščenih ktznencev In n]l-hovlh nedolžnih rodoln v poknažini grofiji 6orlško-Gradl-
ŠČanskl vabi na izvanredni občni zbor, ki se bode vršil dne* 13. oktobra 1907. ob 10. uri predpoldne v dvorani št. 11 drugega nadstropja tukajšnega c. kr. okrožnega sodišča s sledečim dnevnim rodom: 1. Zavetišče za izpuščene maloletne kaznence. 2. Sprememba društvenih pravi' Člen XXVII. 2. Volitev no-vega društva. 4. Morebitni predlogi. — Ako bi ne prišlo k prvemu občnemu zboru zadostno število udov, vrši se drugo zborovanje ob 10.1/, predpol. — Vodstvo.
Razglas. — Pri četrtem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902. od 1,000.000 kron, katero se je izvršilo v deželni hiši, so se srečkale:
obveznica štev.   13 v znesku 2000 K
Domače in razne norice.
Smrtni kOSI. — Včeraj je umrl v Gorici gospod Ivan Sirca, nadučitelj v pokoju. Pokojni je služboval dolgo časa v Cerknem, potem v Bolcu in končuj v Tolminu, kjer je ostal vsem v dobrem spominu. —¦ Šele malo časa je užival pokojnino v Gorici in že ga je pograbila neizprosna bela žena. — Sin E r n e s t je c. kr. vadnični učitelj, hči G i z e 1 a pa soproga c. kr. sodnega pristava Dolenca. — Gospej udovi in otrokoma naše sožalje!
Deželni odbor — obsojen. — Tvrdka Gor up je imela z občinami pogodbe o pobiranju doklad na užitnino. — Ko je začela financa pobirati državno nžitnino, je hotela tvrdka Gorup drage volje opustiti tudi občinske doklade, toda to jej ni bilo do-voyeno.
Zato je tvrdka morala obdržati svoj urad in osobje za pobiranje teh doklad. — Ali deželni odbor je pozneje kar na svojo roko dal nalog finančni oblasti, naj ta pobira tudi občinske doklade. Porušil je samolastno pogodbe med občinami in tvrdko Gorup, po vsem vrhu še tako bteztaktno, da tvrdke niti obvestil ni.
Naravno, da tvrdka Gorup ni vtaknila mirno v žep takega ravnanja in je tožila deželni odbor zaradi motenja posesti. Tri leta se je vlekla pravda, bila je ponovno na Dunaju, dokler je prišlo do obravnave in načelne razsodbe v Gorici pretekli torek. — Dr. Pajer in dež. svetnik Pettarin sta branila deželni odbor, ali zaman: — deželni odbor je bil obsojen. Zdaj pojde za veliko odškodnino in ogromne pravdne stroške. —> O tej pravdi utegnemo še govoriti, za danes vprn-i **mo le: AH plača vs« te ogromne troške dr.
153 „	„	1000
248 „	„	1000
128 „	„	200
105 _	»	200
212 „	„	200
170 „	B	200
sreči sedemnajstim vrstam mila, o katerih je koj v začetku tako pohvalno izrekla   §* rh»att. Pisala je  namreč v svoji 78. številk*
številki
»Izdelki so prav dobri, Vz.
Te obveznice izplača deželna blagajna od 1. januarja 1908. naprej v polni imenski vrednosti proti pridržku dotičnih obveznic in od 1. januarja 1908. še ne zapadlih odrezkov. — Deželni odbor.
Kodrov koncert je vspel pričakovano najlepše. Vse točke vsporeda so bile izvedene mojstersko, virtuozno. Pokazal je Koeian z nova, da so opravičene sodbe o njem, da je med najprvimi v vrsti virtuozov, da ne pozna nobenih težav, prstna in lokova tehnika mu je malenkost, fin, jeden najboljših sedaj znanih igralcev na gosli je Koeian. Občinstvo je bilo kar očarano prekrasnega užitka.
„GoriCIK vprašuje: „Ali ho liberalni poslanci imeli načrt volilne reforme dva dni pred razpravo v roki V Če ho ga imeli, ali v dveh dneh ni bilo mogoče preštudirati zakonskega načrta?" —Odgovarjamo, da ga niso imeli. Saj ve „Goricaa, d« je šel dr. Treo med sejo po načrt v deželni urad. Prej ga ni videl. — »Gorica" pa se je s tem vprašanjem zopet strahovito »rezala. Izdaja, da so imeli klerikalni poslanci iu Lahi načrt v rokah dva dni pred razpravo. In vendar se ni našel niti jeden klerikalni poslanec, ki bi se bil uprl načrtu. Seveda so vsi poslušali modrega Gregorčiča, ki je delal po politični pogodbi z liberalcem Pajerjem. — V protestu „Slogett pa so rekli, da so dobili načrt zakona komaj 2 4 ur pred sejo. Lagali so naj-brže v protestu. Sedaj m Gregorčič dobro spominja, da so imeli junaki načrt že dva dni pred sejo v rokah.
Vedno bolj se kaže, kako se ni z a n a-1 a š č dostavil  načrt volilne  reforme naprednim poslancem; vidi ae vedno bolj izdajska zveza I Gregorčiča z  Lahi. »Gorica1* misli, da   viefie j svoje junake iz blata, pa jih vedno bolj tlači v blato.
„80flcia na široko razpravlja o deželnem volilnem redu, aH nikdar noče povedati, da je bil sprejet načrt v deželnem odboru SO« glasno 2 glasovi Slovencev in Lahov, noče nič povedali, kako so skupno zborovali klerikalci in Lahi ter kako se zagotovili za vse slučaje, da mora prodreti volilna reforma. O tem naj piše nGorica% ne pa da se zaletava v ljudi, ki niso nič zakrivili.
Č8H1U je dobra Bžljfla. — Pod tem naslovom je prinesla zadnja »Gorica* notico, v kateri je hotela biti dovtipna, pa ni Spominjamo se, kako je ..Gorica" pred kratkim časom z veseljem konstatirala, da se je posrečilo kupiti laško tovarno mila v Gorici. Ko je pa izvedela, da je tovarna mila v Ga-brščekovih rokah, ji je to dejstvo tako zaprlo sapo, da je molčala v dveh številkih o tem narodnem podjetju. Mi vemo, da bi rada dala krono za vsako besedo omenjene reklamne notice, $amo da bi jo mogla izbrisati. V zadnji „Go-rici" stojijo med drugimi te-le besede: „V nekem srečnem trenutku smo dognali sledeče". Iz tega stavka smo pa mi dognali, da ima pisec pri „ Gorici* tupatam še »lueida intervalla", toda ko smo celo notico prebrali, smo se prepričali, da se nlucida intervalla8 prav malo razločujejo od navrdoega pisčevega duševnega stanja. Ne*, ne, dragi pisec, Ga-bršček si ni nabavil BŽajfe°, da bi pral 8Sočo8 in ^Primorca", pač pa je uvidel, da ue more »Soča" sama, Čeprav je velika reka, oprati vse umazanosti, ki »diči" klerikalne voditelje in nevoditelje, zato se je zatekel k Bžajfi«, in česar se ni posrečilo »Soči", se gotovo po-
svoji tako-le
drže vsako konkurenco po k^j, vos ti in ceni«. BGorica" je torej sam°a pohvalila kakovost Gabrščekovih nžajf er(, ne sme in ne more izostali uspeh. Klerikalt** pridejo sedaj v veliko žehto, katere bo q>. ležen tudi urednik BGorice". Prijetno ne b0 ampak jako zdravo.
Celo za splošno in Jednako volilno pravico za deželne zbore je uneta „Gorica". Glejte glejte! Ali nikdar noče povedati, da bi taka volilna reforma morala prinesti Siovencesl večino, kakor bi je bila sicer tudi že sedanja -- Zakaj ne pove tega ? Zato, ker bi estaii goriški Slovenci tudi po splošni in jedn&ki volilni pravici v deželnem zboru v manj. šini — ako bodo klerikalci na krmilu. K!*. rikalci so zadovoljni z manjšino ter niti ;> mislijo na staro zahtevo goriških Sloves,., da nam pritiče v deželnem zboru večiun,
„8orlcau In MPr«l8tlu. — Vsi kisika:; so od prvega do zadnjega budi naspruir.ft': prosvete in izobrazbe, s tem razločkom. /;.. so po vaseh odkriti, v mostu pa rujeju v\ videz le proti samoizobrazbi dijaški, MH t»r.; ko župan Pavlira jasno govori: BStariši. i,y. bolje bi bilo, ako bi ne pošiljali otrok v i„\»*t so „GoricaM seveda ne sme tako izraziti, wy_ pa kliče šolske oblasti proti samoizo*.n?} i dijaški, toda tudi tega se ne upu oikrit.., ampak se dela ogorčeno, češ, da se Mfiji^ v jjProsveti" dijaki in učiteljišnice iu <iu j» to nSoČa" sama priznala iu izpovedr.la M; smo tačas govorili o hudobni i n s i m: a-c i j i namišljenih sestankov in v ui besedah vidi »Goricau dragoceno i/.j,,'.vi To ni več nevednost, to je hudobija, in . t:< kimi ljudmi ni možno polemizirati. Kar •<¦ tiče čitanja srednješolske mladino, jt-fK./. ..Gorici" to, da so biii dijaki veliki prijav čitanja, so in bodo. In na tem BGorinr (.r..-. ničesar ne preobrne, k večjemu kak „ku;u!>- \
Eliitritnl tramvaj v fiorlel.    - Kv.»i-i;••*;
ogled za električni tramvaj so bo \r.'i! :» t. m. Tramvaj pojde s postaje južne 7,n>\u\-.< po Tekaltšču Vr. J. hko/.i šolsko uli.v. Travnik, Korenski trg, Gorišček in pu-:-. ;»> Solkanski cesti na dovozno cesto na k»!«:'m<: Stranska črta bo po Gledališki ulici ::;;:/> Stolne cerkve skozi Uaštel na Travnik
ObSOJIR dukOVRlk. — Pred okrajno >.i iu-.-.-v Clervinjanu je stal don Maraugon, vik".: > Smartinu pri Terzu, in njegov p»dre[>::ik U\ Sveratt. Kakor smo poročali, je don \\.w.-goii silil nekega Ilikerja, naj vstopi v ¦% cesijo, ko jo je gledal odkrit, ga pot*-.:;;;', n roko, ali ko se jo branil, ga ju o/uit.-*' i žaljivimi besedami, podrepnik Sver/nt w ;¦•? pa udaril za vrat. Don Marangon je vi-s/--.-m 20 K globe ali 2 dni zapora, Sver.ut .5 na JO K globe aH 1 dan zapora.
Sodnik je don   Marangona v ostri'   ; sedah podučil, dr. naj se dr?i v dolžne::.   •-korumu ter se ne spušča v trivijalu*"   L-
VpraJinJa. BGorica" je strašno hu-\. :.'. shajanje mladeuičev z dekleti. O^troei.'; :<• — ali tu jo hitro vprašamo: /tikaj pa *; 'i -volili klerikalci, da se bo smela shajati m/.. i:r.*-obojega spola pod katoliško streho v .' -trata", in sicer celo na ples, glede kater*1.:« pravijo nunei, da je strašno nevaren te: -se nahaja med plesalcem in plesalko s.i::i ' gati hudič?! In kaj tega pod katoliški:.; *-vomH ~~
Statistika slommgj vlukoiolskiaa gi|3š!ii ¦
i. 190«. 07. Preteklo leto je bilo v.v-i: >'-venskih visokošolcev 672. Med temi ;;.h '.• bilo 2?>2 pravnikov, 49 medicincev, i';% "¦_ droalovcev, 0:; tehnikov, 10 veterinaroev, :• agronomov, ;> ekspertni akademiki, ¦'* -: akademiki. 5 montanrev, 1 farmacevt. .' k:-servatoristov, 1 akad. slikar in 1 >I::^-"-«-:' pedagogija, :>77 jih študira na Ilunaju. -v Gradcu, 79 v Pragi, 11 pa so drugih n;e?::'
PflSaik /Ukerc izda v kratkem nov /ve:* svojih poezij. I/da jih L. Schventner.
ZguSljIRS. — Neka deklica iz Mirna ;? izgubila od ulice sv. Ivana do Podturna -A& verižico z obeskom. Pošten najditelj je n:i" prošen, da prinese v naše upravništvo, k;<': dobi lepo nagrado.                             _____
DniAM I Samo BTemplera in efctyr»a ril/IIP l vrelec sta kot rogft&a *"\ I UA.UI   •   vodt 1)OStavno zavarovana^ j)
drugi izdelki, ki nosijo znnk „TenipU»r   -8' BStyria" vrelec ter so kot „Roitscher  > I" metu naj se zavrnejo          '
Deželno oikrboištvo vrelec Boga&ki Slatini.
lapodna delavska organizacija.
tfarodna delavska organizacija" v Trstu
-a'sedaj že skoro 3 00 0 Članov. To kaže
,0 o potrebi take organizacije.
' j»a shodu za ustanovitev  „Na-
Le delavske   organizacije" v Pulju je  go-
L; tudi dr. Rybaf, povdarjoje, da ni le pra-
ki, ampak njegova dolžnost sodelovanje pri
["p. 0. Izvoljen je v okraju/ kjeV tvorijo*'
Ljjjo prebivalstva delavci; zato sme reči,
L «'e delavski poslanec. Volilcev v okraju je
•«0. vec nego je imel glasov kak socialisti-
^ poslanec y Trstu.
>*a s h o d u   v  Puljn je bila  sprejeta-talo resolucija:
Delavci slovanske narodnosti, združeni
fjnsem shodu dne 29.  septembra t. 1. v
; v Narodnem Domu, zahtevajo od svojih
Lijpukov  v  deželnem  zboru  istrskem, da
Ubilo vse sile v to, da se  uvede sploSna,
L4 in direktna volilna   pravica,  in  ako to
*\ bilo mogoče, naj se volilna pravica kar
¦ti mogoče razširi".
I. ep  v spe h  X. D. O. -— Pred krat-
se je N. I>. C), zavzela  v posebni  spo-
r;i«i /a dosedaj  najbolj zanemarjeno in od
ij-s čorijalistov prezirano kategorijo  usluž-
|,:,?v južne železnice, to so provizorični te-
y sitibakordanti). Ze v nedeljo je bil eden
¦jo-rnik   X. I>.  <>.   pozvan  na  inšpektorat,
¦„r m mu prijavili,  da je  ravnateljstvo na
'ssju sklonilo ugodili  popolnoma trem od
;h tofek spomenice. Zlasti glede plačil   je
i-acnica X. I>. O. dosegla v petih dneh več.
-i dosedanji napori socijalne  demokra-
* U'koiu mnogih let.
V imenu omenjene delavske skupine po-avijamo ta uspeh X. D. O. z največjim >:.-.V!iji»ni. Ista je pokazala sijajno, kako rAiti svojo sorijnlno nalogo.
pprtka • obrtne in gospodarske vesti,
izkaz poiredoulnlci slovtasksga trgmktgt dru-
k .Merkur" ! L|lbl|lll. V shižho *e sprejme: j • i.fvodjv, I knjigovodja iu korespomleut Jurije, 1 potnik z:i milo, 1» pomoč. meSane li-kf. 3 pomočniki Špecerijske stroke, O i *r:oi ifikov manulaktunie stroke, 1 pomoč-u žflfaniuarskr stroke, ,'J prodajalke, 8 ).wv,
i            Službe    iSčejo:   4   poslovodje,   4
hV.-ivodje i« korespondenti, *2 kontorista, 18 ;-.:*&ikov mešane stroke, 8 pomočnikov Spe-vko stroke, O pomočnikov manufakturne -:k?. A pomočniki železninarske stroke, 3 ^>'niki modne in galant. stroke, 1«? konto-*";t<j. f> blagajničark, t> prodajalk, 2 pot-ai, Posredovalnica posreduje za delo-*'.ure popolnoma brezplačno, za delojemalce .*:«*; s!;ali odškodnini.
Hi iilillkM tf|8 je bilo v ponedeljek < * '^!?.v goveje živine,, 14 konjev, preSičev :**. Goveje živine prihaja jako dosti na ^ meso pa je Se vedno jednako drago. ''*.xr.it v C rorici je obljubljal nekaj, d:» se ,'i.a : obeduje med mesarji radi znižanja |*-«:*o,kih cen, pa ni nič. Naj se zgane ter 1 -V:  prebivalstvu!
Kupi se takoj lahek voziček
na dueh ali 4 kolesih u dobrem stanu.
iisl&v pove naše upravništvo.
Razgled po suefu.
^ Blželsl zfcafj bodo zaključeni do 10. t. m. *~ "ržavni zbor se snide kmalu potem.
V LJubljani je umrl g. Jos. P a v š e k, ki :* Wl nekdaj sloveč pevec ter je pel v Ljubki v slovenski operi.
i '; Milili gimnazij ? LJubljani je razdeljen na '?a gimnazija: nemški in slovenski. Nemci * ^ko g pomočjo klerikalcev dosegli svoj -^taSki gimnazij kot nemško trdnjavo v pro-4if4r'ju proti jugu,
Sinu iitiko-iiitrijski socijalne demokracija se -i »a Dunaju. Predložena je tudi resolucija
za splošno in jednake volilno pravico za deželne zbore in občine.
Pasivna rezlstenca je na severno-zapadni železnici. Tovorni vlaki zastajajo. Skladišča so prenapolnjena.
Nečloveška mati. — V Trstu je Karolina Kobal grdo ravnala s svojim 13 letnim sinom. Šest dni je bil privezan k postelji. Mati ga jojtepla neusmiljeno, zvezala ter metala pod pOTte&prSSBaT'*stF baUoTtaprli. -~**^
Slovensko gledališče v Trstu se otvori 6.
oktobra.  Repertoir obsega   11  slovanskih in
16  tujih iger. Igralski zbor šteje   10 dam in
17  gospodov. Sodelovali bodo jgojenci dramatične šole in gostovalo bo tudi nekaj članov ljubljanskega slovenskega gledališča, Sezona bo trajala do konca aprila 1908.
I. slovenska umetniška razstav« slik v Trstu se
otvori sredi meseca oktobra in bo otvorjena do 1. novembra. Razstava bo v dvorani „Sla-vjanske Čitalnice" v »Narodnem domu".
Klorjkalno slovenske društvo v Trstu, — v
Trstu se je ustanovilo „ Slovensko krščansko socijalno izobraževalno društvo". Pravila so potrjena. N6, veliko ne bo tako društvo na tržaških tleh.
DSRURClranl dijaki. V Celju živi neki prof. Fon, ki je nastopil proti „Svobodi", dijaškemu listu. Hlinil se je ta človek pri dr. Vrečkn, češ, ubogi slovenski dijaki, vsi bodo izključeni, če jih Nemci dobe I (Zakaj ?) V sredo 25. m. m. se pa je podal on, slovenski profesor, ob polu 6. uri popoldne k nemškemu ravnatelju Proftu in denunciral vse napredne slovenske (!) dijake ! To je narodno katoliško! Poročali bodemo o tej styari in sploh o Fo-novem moralnem in narodnem delovanju, da izve svet, kakšnim vzgojiteljem je prepuščena naša mladina! — Po »Slov. Nar."
Izlet srbskih knjlievnlkov In časnikarjev. —
Društvo srbskih časnikarjev v Belgradu slavi letos 20-letmco svojega obstanka. V proslavo te 20-letnice je društvo priredilo naučno potovanje po Bosni, Črni gori i:a Dalmaciji. To dni se izletniki iz Sarajeva prispeli v Dubrovnik, odkoder krenejo v Črno goro. V celem je 38 izletnikov, med njimi tudi več dam. Na povratku iz Črne gore obiščejo še Cplet, Zadar, Eeko in Zagreb.
V Boljunu v Istri je zmagala v vseh treh razredih hrvatska stranka.
10.000 buteljk Šampanjca, — v Budimpešti
so kcnstatovali, da je tvrdka „Adler° v zadnjih dneh stavila v promet 10.000 steklenic šampanjca. V tem nšampanjcuu ni bilo ni kaplje vina, Adlerja in njegove sokrivce so zaprli.
Roparski napad na železničarja. — 10. avg.
je bil v Trstu železničar Valter Knafelc napaden in oropan. Napadel ga je 30-letni čevljar Alojzij Lecce iz Kalabrije in še nekdo drag, ki je pa ostal neznan, dočiui so Kala-breža prijeli. Pri razpravi pred tržaškimi porotniki je Lecce za žive in mrtve trdil, da ni Čisto nič kriv, ko je bila pa izrečena razsodba, da je obsojen na 4 leta ječe, je vzkliknil : „ Hvala gospod predsednik 1 To ni nič! To je zame mal oblak dima! Živio Franc Jožef!" Če bo vsa 4 leta mož tako dobre volje V Šafti!
Mei&ar Ubijalec. — Dne 30. septembra, so pripejali orožniki v zapor v Mokronog ubijalca Pungerčarja, ki je dan poprej ubil svojega soseda. Udaril ga je z vozno ročico tako hudo po glavi, da je mož še tisto noč umrl. Ubijalec je mežnar iz Gabrijel pri Tržišču, ki je vedno opravljal mežnarska cerkvena opravila in je bil navdušen klerikalec. 100-lttea met — V Slovenski Bistrici so pokopali gostača Matijo Perka iz Zgornje Bistrice, ki je bil star 100 let. Pokojnik je bil do zadnjega čil in čvrst ter zelo marljiv in delaven mož.
je izšel četrti zvezek tega dela, o katerem so strokovnjaki izrekli prav ugodno sodbo. Cena temu zvezku je 3 40 K. Celo delo (4 zvezki) stane broširano 10 K, vezano 12 K. Slovenski Citrar. — Zbirka kompozicij in prevodov za citre. Te muzikalne publikacije, ki jih izdaja A. Schwentner, so izšli trije novi sešitki. Vse je priredil F. S. Koželjski. Vsak sešitek obsega po eno skladbo (^Nezvesta", fantazija po narodnem motivu;'" „"Vse" min8u, transkripcija po Ipavčevem napevu; „Po jezeru", transkripcija po narodnem napevu za dvoje citer) in veljata 3. in 4. snopič po 1 K, 5. snopič pa 1 K 60 h.
Književnost.
Slovanske himne. — V založbi L. Sch\vent-nerja v Ljubljani je izšla ravnokar zbirka slovanskih himen, katere je priredil za glasovir s podloženim tekstom Fr. Gerbič. Cena K 2, po pošti K 2.10. Vseh himen skupaj je v zbirki 17," med njimi ruska, maloruska, poljska, češka, slovaška, hrvaška, srbska, črnogorska, bolgarska, slovenska in lužiško-srbska.
Etika In politika. — Predaval v „ Akademiji" 24. febr. 1907. profesor dr. Albert Bazar (Zagreb). Cena 30 v, s poštnino 35 v. Dobiva se pri založniku L. Schwentnerju v Ljubljani.
Poduk v iflranju na cifrah. — sestavil Fr.
Sal. Koželjski. Založil  L. Schwontner.  Sedaj
Zavetišče graških usmiljenih sester.
Dne 26. septembra se je vršila v Gradcu kazenska obravnava, ki je imenitno razsvetlila razmere, katere so vladale v »Zavetišču usmiljenih sester" in katere najbrže vladajo po mnogih takih zavodih. Nadzorstva od strani posvetnih oblasti v takih zavodih ni, kajti zidovi so previsoki, in slednjič vspava posvetno oblast tudi pridevek usmiljenih sester. Kdo naj si tudi misli pri usmiljenkah tako neusmiljeno, lahko rečemo barbarično početje, kakoršno je odkrila gori imenovana obravnava.
Na zatožni klopi so sedele tri „usmiljenett sestre, 'namreč prednica Marta Berk, sestra Ksaveria Ana Ottenauer in sestra Klotilda Stanislava Serenkovie. Obtožene so bile, da so z bičem ranile deklici Marijo Skrober in Marijo Šagovec in da so škodovale zdravju njim izročenih deklic s tem, da so jim oblačile prisilne jopiče. Da ne bo dvomil „Prim. list" o resnici te obravnave, povemo mu še, da je predsedoval tej obravnavi de-želnosodni svetnik Gorjup, da je bil državni pravdnik dr. Sellieres in zagovornik dr. It. pl. Webenau.
Prva priča je bila enajstletna Marija Skrober. Njo so sestre vtaknile v prisilni jopič, v kojem se ne morv, človek gibati, ker so roke priklenjene k telesu. V tem jopiču je morala biti deklica celo noč in sicer v temni kleti, kjer ni bilo ne postelje, ne stola. Ko so jej nune vrgle na tla kruh, je morala deklica z ustmi kruh pobrati, ako ni hotela stradati. Ko so jo peljale nune na stranišče, je morala deklica z ustmi odkriti pokrov. Ko je vpila, jej je prednica zamašila usta. In zakaj je morala prestati mala, hsdolžna deklica tako kazen? Ker je dala mimoido-čemu beraču košček kruha, in ko so ji prepovedale sestre tako usmiljeno delo, seje osmelila in rekla,  da niso usmiljene sestre.
Dvanajstletna Suzana Miiller je bila dvakrat v jopiču, trinajstletna Josipina Knechtl tudi dvakrat, devetletna Štefanija Klein enkrat. Štirinajstletna Marija Kollmann je tičala od 2. popoldne do večerje z jopičem na sebi v temni kleti. Devetletna Ludovika Basser je bila tudi v jopiču za kazen, ker se je zmotila pri pletenju. Osemletna Marija Šagovec je bila bičana po onem delu telesa, katerega se v pošteni družbi ne izgovarja in pri tem jej je držala nuna Ksaverija noge.
Sodni zdravnik dr. Kautzner je izpovedal, da je prisilni jopič v rabi v zavodih, pa le za malo časa, da je zelo škodljiv za zdravje malih deklic, posebno še, če se jih zapira v temne prostore. Sam je tudi priznal, da ne more drugače imenovati početje teh nun, kakor z besedo „tortura".
Zanimala bo naše čitatelje tudi kazen, katere so dobile te usmiljene sestre. Prednica
Marta Berk je bila obsojena na 20 kron globe, Stanislava Serenkovič na 10 kron in Ana Ottenauer je bila oproščena! Srečo pa imajo nune 11
Z bičem in jopičem so vzgajale usmiljene sestre mlade deklice, in najbrže jih bodo še nadalje tako vzgajale. Saj stene so neme in ne slišijo vpitja mučenih deklic.
Naše stališče sploh proti takim zavodom je znano. Ni treba, da bi se povsod ravno tako godilo, kakor se je godilo v tem »zavetišču«. Deklice se izobrazijo enostransko, moliti znajo v vseh mogočih jezikih, ko pa pridojo v svet, ker vse ne ostanejo v zavodu, si pa ne znajo pomagati, sveta ne poznajo prav nič in večkrat se kruto maščuje ta enostranska vzgoja nad njimi.
Pozor trgovci in zasebniki!
Vee vagonov različnega fižola, krompirja, zelja v glavah in lepih namiznih jabolk se dobi pri
franju Cerar,
Donižalo - Stol) pri LjijaBi.
Odlikovana pekarlja In dadfiicarna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni bili)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo V*- po jako zmernih cenah. "*V
Anton Potatzky v Corici.
Na sredi RaStelja ?.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najcaneje kupovalSSe alrnberikega In drabnefl* blaga ter tkanin, preje I« nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaše in favljarje.
Svetinjiee. — Eožni venet. — Masne knjižice.
lišna obuvala za ?so lotne Saše.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oBkrbliena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    S    35-8
80
Za jesensko dobo
priporočam cenjenim odjemalcem svojo veliko novo zalogo novomodnega blaga, katerega sem si nabavil v velikanski množini zaradi povečanja svoje trgovine.
Postrežba solidna, cene najnižje,
Anton Bohiliski Corso G. Verdi štev. 35.
Ivan Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
»**     trg Koronj št. 11.      «r~~
Naznanilo.
V nedeljo  dne  6.  oktobra t, 1. prodajalo   se  bode  v Biljani več parcel zemljišča in eno posb pje.
Natančneje pove Anton Prineič, gostilničar v Biljani.
Denar prihrani, kdor kupi izgotovljeno pohištvo
Kožuhovne ovratnike
(boa) ---------
v največji izberi - po čudovito nizkih cenah
Raznovrstne nletenine za zimo
I Jaegerperilo
I naj si v lastno korist ogleda vsakdo pred nakupom v trgovini J. ZORNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10.
i. t. d.,
Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba!  — Cene stalne!
: Hotel „Pri zlati taplji"
u Solkanu pri Gorici
v bližini »Mizarskezadruge".
Toči izvrstna bela in črna vina,
istrski reiošk, kraški teran in pristna
bela domača vina. — Žgane in drage
opojne pijače več vrst. — Izvrstna
I kuhinja pos.reže ob vsakem časa z
" mrzlimi in gorkimi jedili.
Postrežba točna, cene zmerne. Za mnogobrojen obisk se toplo | priporoča                                          |
flnton milost, I
.,                                      lastnik.
mehanična delaunica
GORICA - za vojašntuo - GOHICA
=====   Telefon št. 71   =====
Koncesijonirana instalaterja za plinove,
vodne in električne rusvetlja . Sprejemata oddajo in montiranje ti&nw in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkarni za vsake smotre in za vsako visoftino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode.
V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje.
Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihuite", St. Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Ww. Lutz sinovi" v Bludencu, t. j. tovarno, ki izdeluje posteklinate (email) peči in izveske.
Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko, pozla-eenje, ponikeljevanje in za plastične na-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s precizijskimi stroji za fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. — Načrti proračuni brezplačno.
Poprava In komisijska zaloga d v o ko I es
Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu
v Goric), Via Duoma itev. 3.
Prodaja tudi m »eseSnt obrate.
Po ceni meso
dajejo veliki Bieneudorfski domači zajci, kateri tehtajo do 30 funtov. Angleški, francozki belgijski in flanderski domači zajci in jarci * dalje plavi dunajski, normandski in lotrin&i veliki domači zajci (5 tednov stari po K 1-50-plemenski po K 5 in više. •— Golobe, kokoši, jajca za valenje in žlahtno sadje vseh vrst   razpošilja   po   ceniku   Schwab,   Dunaj
Wieduer Hauptstr. 127. Bienhofske velike domače zajce, Športno in domačo perutnino vseh plemen razpošilja Schwab, Dunaj, V/2. Hauptstrasse 127, llustrovan cenik s pojasnilom v plemenih se dobi zastonj.
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Carici CorsD Franc. Gius. it. I     j
--------  Filijalka ? Dorabergn.  -------*
Sprejema naročila vsakovrstnega j
peciva, tudi najfinejega, za nove (
maše  in  godove,  kolače  za  blr- I
! mance, poroke  itd.  Vsa naročila \
izvršuje točno in natančno po želji <
naročnikov.                                     (
j    Ima tudi na prodaj različne moke, t
! fino pecivo, fina  vina in  likerje t
| po zmernih cenah.                         I
S Za veliko   noč  priporoča   gorlfke j plnce, potice Itd.              J
©
Globin
ao
O"
> o
najboljšem v  najfinejše
cishlo zadev! jej
Kerševani & Čuk
: v Gorici
Stolni trg it. 9 (piazza Duumo)
priporoča svojo
raznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanični delavnica  konec
Raštelja št. 4 sprejema vsako
popravo šivalnih strojev, dvo-"
koles, pušk in samokresov.
Šivalno stroja In poprava jamčiva od 5-10 let.
maŠmmUtim
SVETOVNO  ZNANI
FERNET-BRANCA
BRATOV   BRANCAV  MILANU
jedini lastniki načina za izdelovanje,
ja najbolj učinkujoča želodčna grenčica •*!?*!
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki W**m
Ant. Brešcak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejše izpero pohištva vseh slogo? za vsak stan, priprostega in naj-
finejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo
\    Gene brez konkurence.
Različna pohištvo iz železa,
lodobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.