V DRUŽBI Z JEZIKOM IN GORAMI Zbornik ob jubileju Stanka Klinarja uredila Eva Sicherl Klinar_FINAL.indd 1 13.11.2018 13:26:56 V DRUŽBI Z JEZIKOM IN GORAMI Zbornik ob jubileju Stanka Klinarja Urednica/Editor: Eva Sicherl Recenzenti/Reviewers: Stojan Bračič, Margaret Davis, Miran Hladnik, Vesna Lazović, Luka Repanšek, Eva Sicherl, Andrej Stopar, Frančiška Trobevšek Drobnak, Andreja Žele Jezikovni pregled prispevkov v slovenščini/Proofreading for Slovene: Miran Hladnik Jezikovni pregled prispevkov v angleščini/Proofreading for English: Margaret Davis Jezikovni pregled prispevka v nemščini/Proofreading for German: Lars Felgner Tehnično urejanje, oblikovanje in prelom/Technical editing, design and layout: Jure Preglau Fotografija na naslovnici/Cover Photo: Stanko Klinar na Vodiški planini (foto: Miran Hladnik) Bibliografija/Bibliography: Kristina Pegan Vičič Založila/Published by: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani/ Ljubljana University Press, Faculty of Arts Izdal/Issued by: Oddelek za anglistiko in amerikanistiko/Department of English Za založbo/ For the publisher: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani/Dean of the Faculty of Arts, University of Ljubljana Ljubljana, 2018 Prva izdaja/First edition E-izdaja/E-edition Publikacija je brezplačna./Publication is free of charge. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Medna- rodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Raziskovalni program št. P6-0218 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. / The authors acknowledge the financial support from the Slovenian Research Agency (research core funding No. P6-0218). Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=297773056 ISBN 978-961-06-0141-8 (pdf) Klinar_FINAL.indd 2 13.11.2018 13:26:56 Kazalo Stanko Klinar ........................................................................................................... 5 Bibliografija .............................................................................................................13 Tabula gratulatoria ...................................................................................................31 Spremni komentar ...................................................................................................33 Gašper Ilc Some Notes on Negative Prefixation and Derived Adjectives in English ................37 Eva Sicherl, Andreja Žele Novotvorjenke v slovenščini in vpliv angleščine nanje .............................................51 Nada Šabec The Integration of English Words in Slovene: Orthographic Aspects ....................65 Tomaž Onič, Maruša Bračič Nomen est omen: prevajanje aptonimov v fantazijski literaturi ...............................79 Darko Čuden O (pre)nekaterih lepotah, a tudi zadregah pri rabi zemljepisnih imen pri slovenskih učencih nemščine, da o nemških učencih slovenščine raje ne govorimo ......................................................................................................91 Monika Kavalir Redistributing Meaning: Translating English Existential Sentences into Slovene ...109 Jurij Božič The Distribution of the English Comparative: A PF Legibility Condition ..........123 Klinar_FINAL.indd 3 13.11.2018 13:26:56 4 V družbi z jezikom in gorami Dušan Gabrovšek Usage, Usage Dictionaries and Usage Notes ..........................................................137 Laura Mrhar Smernice terminologizacije in determinologizacije glagolov v zelenoenergetski terminologiji ............................................................................157 Silvo Torkar Krajevni imeni Dovje in Mojstrana .......................................................................169 Mija Bon Strukturni tipi ledinskih imen v Bovški kotlini .....................................................181 Käthe Nina Grah Schilderwahn: Straßennamen und andere in den Jahren der Transition ................191 Dušan Škodič Nevidna pot na Ribežne ........................................................................................199 Imensko kazalo ......................................................................................................205 Klinar_FINAL.indd 4 13.11.2018 13:26:56 Stanko Klinar Ko se spraviš k računalniku, da bi napisal kaj o Stanku Klinarju, si nehote v za- dregi. Kaj napisati? Ne zato, ker bi bilo treba nekaj malega podatkov razpresti na dolgo in široko, da bi bil jubilant v zadostni meri počaščen. Ravno obratno. Stanko je v svojem življenju in pri svojem delu tako vsestranski, da se bojiš, kaj vse pomembnega boš, nevede in nehote, izpustil. Pa začnimo s tistim najbolj tradicionalnim: Stanko je bil rojen kot najmlajši od šestih otrok 29. aprila 1933 na Hrušici pri Jesenicah v družini železničarskega uslužbenca, mati pa je bila doma iz Mojstrane. Po maturi leta 1951 na Jesenicah je študiral angleščino in nemščino na ljubljanski Filozofski fakulteti, po diplomi leta 1956 in odsluženi vojaščini pa začel s poučevanjem angleščine. Osem let je z veseljem in zagnanostjo učil generacije jeseniških dijakov, in z mnogimi ostaja še po vseh teh letih v stikih. Leta 1968 ga je zvabila Ljubljana: na tedanjem Od- delku za germanske jezike in književnosti je postal najprej lektor, kasneje višji predavatelj in nazadnje docent do upokojitve leta 1998. Magistriral je leta 1989 s temo Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih, doktoriral pa leta 1996 s temo Načelni vidiki prevajanja iz slovenščine v angleščino. Skozi njegove roke so šle generacije slovenskih anglistov, ki se najverjetneje strinjajo v eni ugotovitvi: brez Klinarja študij angleščine ne bi bil takšen, kot je bil. Najsi te je učil na lektorskih vajah, prevajanje, kontrastivno analizo ali besedotvorje: Klinar te je naučil! Ko smo si študentje izbirali mentorja za diplomsko nalogo, je veljalo: h Klinarju gredo lahko le najboljši. Še danes na oddelku poučujejo ljudje, ki pravi- jo: »Tudi ko sem že naredila izpit, sem še eno leto znova hodila k njemu, ker sem toliko odnesla.« Večjega priznanja učitelju verjetno ni mogoče dati. Ampak stvar je v tem, da Stanko ni bil samo učitelj. Družinski mož in oče štirih otrok, kar bi že samo po sebi zadostovalo za polne roke dela in skrbi, je vedno našel čas tudi za gore. Tem je zapisan z dušo in srcem že od otroštva, vsadil pa je to strast vanj njegov oče. Ampak najbolje to pove Stanko sam: Klinar_FINAL.indd 5 13.11.2018 13:26:56 6 V družbi z jezikom in gorami Na Golici sem bil prvič že pred vojno, to pa zato, ker je bila ena od dveh planinskih »božjih poti« našega očeta. Ves čas od doma, to je s Hrušice, smo šli peš in molče, kot se za »božjo pot« spodobi. Spotoma se je oglašala samo njegova »krevlja«, ki je tolkla ob kamenje in dajala takt. Na Kopiš­ čarjevi gostilni pri Sv. Križu je takrat tako vabljivo pisalo: »Ne hod' naprej, prijatelj moj, pri vinski kaplji tu postoj, da duša k truplu se priveže in kruha kos odreže.« Mi duše nismo kaj dosti privezovali, ker so bili pri nas dinarji na tesno šteti, ampak tam so bili veseli ljudje, harmonika, rože za trakom, vesele besede – noga je kar poskočila in ves dan je bil en sam blagoslov. (S. Klinar, Sto slovenskih vrhov) V svojih mladih letih je bil Stanko alpinist in gorski vodnik, povzpel se je na najvišje evropske vrhove (Eiger, Matterhorn, Mont Blanc). Kot zagnanega gor- nika ga pravzaprav pozna vsak, ki tudi sam zahaja v gore. Stanko je namreč lju- bezen do gora povezal z obsežnim jezikoslovnim znanjem in izrazitim čutom za praktično: od leta 1971 so nastajali njegovi legendarni planinski vodniki po Karavankah in Julijskih Alpah, mnogi so izšli v ponatisih in dopolnjenih izdajah, tako da v slovenskih gorah sploh ne naletiš na oskrbnika koče ali reševalca GRS, ki ne bi poznal »Klinarja«. Desetletja dolgo so izhajali njegovi, pogosto pole- mični jezikoslovni razmisleki v Planinskem vestniku, pa tudi drugod, s katerimi se je približal širši v gore odhajajoči publiki; izjemno dragoceni so tudi njegovi strokovni članki, v katerih je povezal imenoslovje, pravopis in terminologijo, in ki so izhajali v strokovnih in znanstvenih revijah za prevajalce in jezikoslovce. Naj pri tem omenim le še njegove članke in predavanja, namenjene že poklicnim prevajalcem, kjer je tenkočutno obdeloval praktične probleme »s terena«, kot je temu sam rekel. Vse z izjemnim jezikovnim občutkom in globoko ljubeznijo do domače slovenske besede. Da je Stanko nadvse delaven in dejaven mož, smo torej vedeli. Ko je v oddelčni knjižnici Kristina začela sestavljati Stankovo bibliografijo, ki je sestavni del tega zbornika, smo bili vseeno osupli, ko je število enot krepko preseglo tristo. Še bolj smo bili v zadregi, kako vse te zapise razvrstiti: toliko vsebinske širine in pove- zovanja raznih področij! In vedno skupni imenovalec: izbrušen slog, jasna misel in neposredna beseda. Vse do sedaj napisano pa vseeno še premalo pove o Stanku kot človeku. O tem klenem Gorenjcu, poštenjaku od glave do peta, ki mimogrede v Mojstrani nadvse gostoljubno pogosti tebe in tvojo družino med kolesarjenjem do Belopeških jezer. Klinar_FINAL.indd 6 13.11.2018 13:26:56 Stanko Klinar 7 Te spotoma predstavi kopici sosedov in prijateljev ter na hitro organizira še izlet pod Borovje nad Dovjem, kjer sta maša in piknik. In kjer na koncu vsi podpišejo razglednico prijatelju Dinku Bertonclju, alpinistu v Argentini. Tako kot povezuje domačine v Mojstrani, tako je znal povezati tudi ljudi na fakulteti. Veliko se jih še spomni nekdanjih fakultetnih izletov v gore, ki so se jih udeleževali tako študentje kot zaposleni: Miran je vodil spredaj, Stanko je hodil zadaj, rekoč, da bo pobiral »mrtve in ranjene«. Veliko smeha in šal, krohot pa navadno najglasnejši nekje v Stankovi bližini. Ko se je ob upokojitvi poslavljal od oddelka, smo mu sodelavci podarili simbolično darilo: prusik z dvema karabinoma in nekaj filmov. Oddolžil se je s povabilom na večer z diapozitivi, kamor nismo prišli samo anglisti, temveč vrsta germanistov, romanistov, splošnih jezikoslovcev in slovenistov. Da smo se naužili čudovitih gorskih podob in se skupaj z Margaret Davis nasmejali ob njeni rosno mladi podobi, ko igra badminton z enim od Stankovih otrok. Letos je Stanko dopolnil 85. leto. Ob tej priliki si nismo mogli kaj, da se ne bi cenjenemu sodelavcu zahvalili z jubilejnim zbornikom, v katerega smo prispevali nekdanji študentje, kasneje sodelavci, oplemeniteni tudi z nekaterimi mladimi močmi na fakulteti (naši in mariborski), pa dolgoletni prijatelji in sodelavci, nje- govi sopotniki na gorskih in drugih poteh. Vsem sodelujočim se za prispevke in drugo pomoč ter nasvete iskreno zahvaljujem, Stanku pa v imenu vseh voščim vse najboljše! Eva Sicherl Klinar_FINAL.indd 7 13.11.2018 13:26:56 Stanko Klinar (foto: Blaž Lesnik). »Draga Margareta ...« Ob praznovanju Margaret Davis 29. 11. 2011 (foto M. Hladnik). Klinar_FINAL.indd 8 13.11.2018 13:26:58 Ob promociji s prof. Orešnikom in ženo Majdo (foto: Margaret Davis). Doktor znanosti (foto: Margaret Davis). Klinar_FINAL.indd 9 13.11.2018 13:27:00 Slov. smučati, nem. skifahren, angl. to ski, frc. faire du ski, hrv. skijati, ital. sciare. Peitlernock 12. 11. 2000 (foto M. Hladnik). Na Velikem Kleku (Grossglockner). Klinar_FINAL.indd 10 13.11.2018 13:27:00 Doma v gorah (foto: osebni arhiv). Klinar_FINAL.indd 11 13.11.2018 13:27:00 Pred odhodom na reševalno vajo (foto: osebni arhiv). Klinar_FINAL.indd 12 13.11.2018 13:27:01 Bibliografija Monografije in učbeniki 1. jezikoslovje Aspects of English word-formation. Ljubljana: Univerza, 1974. V, 181 str. A guide to irregular verbs in modern English. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanske jezike in književnost, 1975. 115 str. Aspects of English word-formation : with exercises. 2. izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1977. III, 277 str. (Avtorica vaj: Margaret Davis) A practical introduction to English derivation : with exercises. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1979. III, 112 str. (Soavtorica: Margaret Davis). Ponatis 1985. Slovenski toponimi v nemških besedilih. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1982. VII, 146 str. (Soavtorica: Käthe Grah) Popravki k Velikemu slovensko-angleškemu slovarju. Ljubljana: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, 1984. 73 str. (Soavtorja: Margaret Davis, Marjan Golobič) Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanske jezike in književnosti in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1988. VII, 130 str. English word-formation : with exercises. 3. izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanske jezike in književnosti, 1989. (Soavtorica: Margaret Davis). Izšlo v dveh delih: Part One. 3., popravljena in dopolnjena izd. ­ II, 277 str. ; Part Two (Derivation). 3., delno dopolnjena izd. ­ II, 112 str. Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih. Radovljica: Didakta, 1994. 185 str. Klinar_FINAL.indd 13 13.11.2018 13:27:01 14 V družbi z jezikom in gorami English word-formation : with exercises. 4. izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanske jezike in književnosti, 1996. (Soavtorica: Margaret Davis). Izšlo v dveh delih: Part One. 4. izd. ­ II, 277 str. ; Part Two (Derivation). 4. izd. ­ II, 112 str. Načelni vidiki prevajanja iz slovenščine v angleščino : doktorska disertacija. Ljubljana: [S. Klinar], 1996. XI, 158 f. Slovenski toponimi v nemških besedilih. Ljubljana: Oddelek za germanistiko, Filozofska fakulteta, 2000. VII, 146 str. (Soavtorica: Käthe Grah) English word-formation with exercises. 5. izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, 2001. (Soavtorica: Margaret Davis). Izšlo v dveh delih: Part One. 5. izd. ­ 187 str. ; Part Two (Derivation). 5. izd. ­ 97 str. Ponatis 2008. Slovenski toponimi v nemških besedilih. 3., popravljena izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanistiko, 2005. V, 146 str. (Soavtorica: Käthe Grah) English word-formation with exercises. 5. izd., 2. ponatis. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, 2012 – 2014. (Soavtorica: Margaret Davis). Izšlo v dveh delih: Part One. 5. izd., 2. ponatis, 2012. ­ 187 str. ; Part Two (Derivation). 5. izd., 2. ponatis, 2014. ­ 97 str. 2. Planinstvo Karavanke : Planinski vodnik. Ljubljana: Planinska založba Slovenije, 1971. 210 str. Karavanke : Planinski vodnik. 2. izd. Ljubljana: Planinska založba Slovenije, 1975. 246 str. How to climb Triglav : A short guide to Triglav. Ljubljana: Planinska založba, 1979. 63 str. Ponatis 1991, 2005. Karavanke : Planinski vodnik. 3., popravljena in dopolnjena izd. Ljubljana: Planinska založba, 1983. 256 str. Sto slovenskih vrhov. 1. natis. Ljubljana: Prešernova družba, 1991. 271 str. Aljažev zbornik. Celje: Mohorjeva družba, 1993. 302 str. (Uredil skupaj s soavtorji: Tonetom Strojinom, Jožetom Urbanijo, Edom Škuljem. Tudi soavtor ilustracij.) Klinar_FINAL.indd 14 13.11.2018 13:27:01 Bibliografija 15 Karavanke : Planinski vodnik. 4., spremenjena in dopolnjena izd. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 1997. 316 str. Planinski terminološki slovar : Slovensko­angleško­nemško­francoskoitalijanski slovar planinskega, alpinističnega, plezalskega izrazja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002. 455 str. (Soavtorji: Bine Mlač, Marjeta Humar, Bojan Leskošek, Bojan Pollak, Franci Savenc, Pavle Šegula, Albin Vengust, Stanislav Bojan Zupet) (Zbirka Slovarji). Dovje in Mojstrana : Vodnik za izletnike in planince. Celje: Mohorjeva družba, 2007. 101 str. Ponatis 2009. Walks and climbs around Dovje and Mojstrana : A tourist guide. Celje: Mohorjeva družba, 2008. 101 str. Dovje und Mojstrana : Führer für Ausflügler und Bergsteiger. Celje: Mohorjeva družba, 2009. 105 str. Planinski terminološki slovar : Slovensko­angleško­nemško­francoskoitalijanski slovar planinskega, alpinističnega, plezalskega izrazja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. (Soavtorji: Bine Mlač, Marjeta Humar, Bojan Leskošek, Bojan Pollak, Franci Savenc, Pavle Šegula, Albin Vengust, Stanislav Bojan Zupet). (Zbirka Terminologišče). Način dostopa (URL): http://isjfr.zrc­sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/planinski#v [8. 8. 2018] 3. urednik Triglav : Ein kurzer Führer. Ljubljana: Planinska založba, 1980. 69 str. Ponatis 1991. Gradivo za vaje iz prevajanja v angleščino. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1982. V, 203 str. Gradivo za vaje iz prevajanja v angleščino. 2., dopolnjena izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanske jezike in književnosti, 1986. 247 str. Vodnik po slovenski planinski poti. 6., popravljena in dopolnjena izd. Ljubljana: Planinska založba Slovenije, 1988. 252 str. (Souredniki: Tomaž Banovec, Franci Savenc, Janez Porenta, Darinka Petkovšek, France Malešič) Gradivo za vaje iz prevajanja v angleščino. 3., spremenjena izd. Ljubljana: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, 1994. 248 str. Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino : Teorija in praksa slovensko­angleške kontrastivne analize. Radovljica: Didakta, 1996. 307 str. Klinar_FINAL.indd 15 13.11.2018 13:27:01 16 V družbi z jezikom in gorami Kako na Triglav. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 1999. 72 str. (Sourednik: Marijan Krišelj) Valentin Stanič : Prvi alpinist v Vzhodnih Alpah : ob dvestoletnici njegovih vzponov na Veliki Klek in Watzmann leta 1800. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2000. 158 str. 55 krat Karavanke : Izbirni vodnik. 1. izd. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2005. 191 str. 4. Prevajalec Grey, Zane . Dediščina puščave. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1962. 256 str. Prevod dela: The heritage of the desert Grey, Zane . Wildfire. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1962. 330 str. Prevod dela: Wildfire Allingham, Margery . Primer pokojnega Piga. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1963. 58 str. Prevod dela: The case of the late Pig Doyle, Arthur Conan . Baskervillski pes. Dolina strahu. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1963. 331 str. (Prvo delo prevedel Stanko Klinar, drugo Marko Jakše). Prevod dela: The hound of the Baskervilles Kmecl, Matjaž .Treasures of Slovenia. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1981. 335 str. (Prevod besedila Margaret Davis in Stanko Klinar, prevod pesmi Alasdair MacKinnon). Prevod dela: Zakladi Slovenije Peterlin, Stane (et al.) . Triglavski narodni park / Der Triglav­Nationalpark / Parco nazionale del Triglav / The Triglav national park. Bled: Triglavski narodni park, 1983. [41] str. (Prevod v nemščino Walter Moschek in Stane Klinar) Grey, Zane . Divji plamen. Trst: Založništvo tržaškega tiska ; Ljubljana: Adit, 1987. 272 str. Prevod dela: Wildfire Kmecl, Matjaž. Treasure chest of Slovenia. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987. 335 str. (Prevod besedila Margaret Davis in Stanko Klinar, prevod pesmi Alasdair MacKinnon). Prevod dela: Zakladi Slovenije. Ponatis 1988 Stele, France . Triglav. Komenda: France Stele, 1987. 119 str. (Prevod v angleščino) Stele, France . Nalivi svetlobe : Kamniško­Savinjske Alpe : ob 95­letnici PD. Komenda: samozal. F. Stele ; Ljubljana: Papirnica Vevče: Svet knjige, 1988. 166 str. (Uvodne besede in prevod podnapisov k slikam v angl. in nem.) Klinar_FINAL.indd 16 13.11.2018 13:27:01 Bibliografija 17 Janežič, Peter, Matjaž Kmecl . Sij gora / Sheen on high / Glanz der Berge : Kamniško­Savinjske Alpe, Julijske Alpe. Komenda: [samozal.] F. Stele, 1990. 119 str. (Prevod v angleščino) Stele, France . 50 izbranih dvatisočakov : Slikovni vodnik / 50 Two­thousanders : A pictorial guide / 50 Zweitausender : Berge im Bild : Julijske Alpe, Kamniško­ Savinjske Alpe, Karavanke. Komenda: [samozal.] F. Stele, 1990. 104 str. (Strokovno sodelovanje in prevod nekaterih ključnih besed v angl. in nem.) Neznana Slovenija / Unknown Slovenia / Unbekanntes Slowenien / La Slovenia ignota. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1991. 160 str. (Soavtor: France Stele) Klemenc, Stane . Gore / Mountains / Berge / Le montagne / Montagnes : Slovenija. Ljubljana: Dia studio, 1992. 160 str. (Prevod spremne besede v angleščino z Margaret Davis) Prlekija : Med griči Slovenskih goric / Among the Slovenske gorice hills / Im Hügelland der Slovenske gorice. Komenda: [samozal.] F. Stele, 1992. 127 str. (Soavtorji: Ciril Ambrož, France Stele, Jakob Emeršič, Matjaž Kmecl, Erna Meško, Irena Štuhec, Anton Trstenjak) Stele, France. Alpske prisoje : Od Alp do morja / The sunny side of the Alps : Between the Alps and the sea / Die Sonnenseite der Alpen : Von den Alpen bis zum Meer. Komenda: [samozal.] F. Stele, 1992. 163 str. (Prevod v angleščino z Margaret Davis) Stele, France. Dober dan, Slovenija. Komenda: [samozal.] F. Stele, 1993. 243 str. (Prevod v angleščino z Irene Hoffman) Kmecl, Matjaž. Treasures of Slovenia. 3., spremenjena izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1993. 330 str. (Prevod besedila Margaret Davis in Stanko Klinar, prevod pesmi Alasdair MacKinnon). Prevod dela: Zakladi Slovenije Kmecl, Matjaž. Treasures of Slovenia. 4. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1997. 330 str. (Prevod besedila Margaret Davis in Stanko Klinar, prevod pesmi Alasdair MacKinnon). Prevod dela: Zakladi Slovenije Schubert, Pit . Varnost in tveganje v skali in ledu : Doživetja in rezultati iz raziskovanja varnosti Nemškega planinskega društva. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2004. 271 str. Prevod dela: Sicherheit und Risiko in Fels und Eis. (Prevedel Marijan Zupančič, soprevajalca Bine Mlač in Stanko Klinar) Klinar_FINAL.indd 17 13.11.2018 13:27:01 18 V družbi z jezikom in gorami Stele, France. Slovenija z dlani / On view / Auf einen Blick. Komenda: [samozal.] F. Stele, 2005. 199 str. (Prevod v angleščino) Stele, France. Slovenija z dlani / On view / Auf einen Blick. Komenda: [samozal.] F. Stele, 2006. 159 str. (Prevod v angleščino) Stele, France. Slovenija z dlani / On view / Auf einen Blick. Komenda: [samozal.] F. Stele, 2007. 231 str. (Prevod v angleščino) Stele, France. Slovenija : Čez hrib in dol / Over hill and dale. Komenda: [samozal.] F. Stele, 2009. 127 str. Mihelič, Jože. Good morning : Triglav National Park. Bled: Triglavski narodni park ; Žirovnica: Medium, 2011. 165 str. (Soprevajalka Darja Pretnar) Stele, France. Triglav : The king of the Julian Alps. Komenda: [samozal.] F. Stele, 2013. Način dostopa: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC7B8I2SHU [17. 9. 2018] Mihelič, Tine, Rudi Zaman . Popular climbing routes in Slovenia. Radovljica: Didakta, 2014. 332 str. (Priredil in prevedel z Margaret Davis). Prevod dela: Slovenske stene Mihelič, Tine, Rudi Zaman. Popular climbing routes in Slovenia. 2. izd. Radovljica: Didakta, 2015. 337 str. (Priredil in prevedel z Margaret Davis). Prevod dela: Slovenske stene. Način dostopa (URL): http://www.biblos.si/lib/ book/9789612613716. [17. 9. 2018] 5. Razno Slomškova pot : Priročnik za pešpotnike in romarje. Celje: Mohorjeva družba, 2002. 96 str. znanstveni in strokovni PrisPevki 1. jezikoslovje O konverziji. Vestnik DTJK 12/2 (1978), 23 – 31. O konverziji : nadaljevanje, ki skuša odgovoriti na vprašanje, če je mogoče uspešno sloveniti konvertirane besede v leposlovnih tekstih. Vestnik DTJK 13/1 (1979), 7 – 23. Klinar_FINAL.indd 18 13.11.2018 13:27:01 Bibliografija 19 O konverziji : nadaljevanje in konec, ki skuša odgovoriti na vprašanje, kako konverzija žlahtni angleške prevode slovenskih besedil. Vestnik DTJK 14/1 (1980), 1 – 23. Samostalniškost angleščine v primeri s slovenščino. Vestnik DTJK 17/2 (1983), 26 – 38. Slovensko­angleški slovar za da, le, mar, namreč, pa, pač, saj, še, vsaj, že (osnovan na diplomskih nalogah Rudija Medena in Sonje Kirin). Mostovi 18/16 (dec. 1983), 39 – 67. Nadomestni that/those : poglavje iz slovensko­angleške tehnike prevajanja. Vestnik DTJK 18/1 – 2 (1984), 20 – 38. Kje smo? Kam gremo? Kaj hočemo? Mostovi 20/1 (1985), 12 – 15. Slovenska anglistika in prevajanje. V: Bulatovič, Nuša (ur.). Zbornik posvetovanja Mesto in vloga tujih jezikov v naši družbi. Ljubljana: Društvo za tuje jezike in književnosti SRS. 1985, 50 – 55. Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih. Vestnik DTJK 19/1 (1985), 1 – 23 in 19/2 (1985), 8 – 31. Načini prevajanja slovenskih besed baje, češ (da), lahko, menda, sicer v angleščino. Mostovi 20/2 (1986), 16 – 28. Samostalniškost angleščine v primeri s slovenščino. Vestnik DTJK 20/1 – 2 (1986), 22 – 43. Error analysis ali 2 X 10 človeških zapovedi za prevajalce. Mostovi 22/2 (1987), 15 – 31. Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih. Vestnik DTJK 21/1 – 2 (1987), 4 – 25. Samostalniškost angleščine v primeri s slovenščino. Vestnik DTJK 22/1 – 2 (1988), 1 – 17. Imena slovenskih zgradb in ustanov v angleških besedilih. Vestnik DTJK 23/1 – 2 (1989), 1 – 40. (Soavtorica Margaret Davis). Samostalniškost angleščine v primeri s slovenščino. V: Štrukelj, Inka (ur.). Uporabno jezikoslovje. Ljubljana: Zveza društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije. 1989, 565 – 572. Klinar_FINAL.indd 19 13.11.2018 13:27:01 20 V družbi z jezikom in gorami Samostalniškost angleščine v primeri s slovenščino / Noun­oriented tendency in English. Mostovi 24/2 (1989), 29 – 38. Prevajanje slovenskih manjšalnic v angleščino : Terminologija: manjšalnice ali deminutivi, angl. diminutives. Vestnik DTJK 25/1–2 (1991), 136 – 154. Prijateljsko do pike na i. Delo 33/67 (21. mar. 1991), 14. Zgornja Savinjska dolina (in njena angleščina). Delo 33/1 (3. jan. 1991), 8. With + participle. Vestnik DTJK 26/1 – 2 (1992), 193 – 205. Imena slovenskih ulic, cest, poti, smeri, avenij, drevoredov, podhodov, pasaž, sprehajališč, stopnišč, nabrežij, parkov, vrtov, trgov, mostov in spomenikov v angleških besedilih. Vestnik DTJK 27/1 – 2 (1993), 127 – 142. Materinščina obvarovana? Spust v vrtinec slovenskih predložnih imen. Slava 7/1 (1993/1994), 30 – 40. Slovenski pogled na angleške eksistencialne stavke. V: Štrukelj, Inka (ur.). Jezik tako in drugače : zbornik. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 1993, 242 – 251. Velike ali male začetnice : Jezikovni kotiček in predložna imena. Nedeljski dnevnik (21. nov. 1993), 6. Pravopisne razpoke : Ali kako pisati okrajšave in/ali nadomestke imen. Slava 8/1 – 2 (1994/95), 40 – 50. Slovene ali Slovenian? Slava 8 (1994/95), 105. Subjunktiv : The subjunctive mood / Subjunktivni naklon. Vestnik DTJK 28/1 – 2 (1994), 211 – 223. Čemu protistava? Vestnik DTJK 29/1 – 2 (1995), 225 – 229. Protistava kot upanje za večjo učinkovitost pouka prevajanja. Mostovi 30/1 (1995/1996), 23 – 29. Nadomestni that / The substitutionary that. V: Klinar, Stanko (ur.). Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino : Teorija in praksa slovenskoangleške kontrastivne analize. Radovljica: Didakta. 1996, 246 – 260. Prevajanje slovenskih manjšalnic / Ways of translating Slovene diminutives. V: Klinar, Stanko (ur.). Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino : Teorija in praksa slovensko­angleške kontrastivne analize. Radovljica: Didakta. 1996, 194 – 212. Klinar_FINAL.indd 20 13.11.2018 13:27:01 Bibliografija 21 Prevajanje slovenskih predložnih prislovnih določil v angleščino / Ways of translating Slovene prepositional adverbials into English. IATEFL newsletter : Slovenian branch 4/1 (Oct. 1996), 7 – 12. Prevajanje slovenskih predložnih prislovnih določil / Ways of translating Slovene prepositional adverbials. V: Klinar, Stanko (ur.). Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino : Teorija in praksa slovensko­angleške kontrastivne analize. Radovljica: Didakta. 1996, 270 – 279. Samostalniškost angleščine v primeri s slovenščino / Noun­oriented tendency in English. V: Klinar, Stanko (ur.). Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino : Teorija in praksa slovensko­angleške kontrastivne analize. Radovljica: Didakta. 1996, 149 – 193. Slovene ali Slovenian – ali kako po Steinbeckovem navdihu ( In dubious battle) bojujemo N/negotovo bitko. Vestnik DTJK 30/1 – 2 (1996), 245 – 253. Slovene or Slovenian? Slovenija : Quarterly Magazine 10/1 (1996), 3. Slovenski pogled na angleške eksistencialne stavke / English existential sentences (ES) for Slovenes. V: Klinar, Stanko (ur.). Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino : Teorija in praksa slovensko­angleške kontrastivne analize. Radovljica: Didakta. 1996, 261 – 279. Subjunktiv : The subjunctive mood / Subjunktivni naklon. V: Klinar, Stanko (ur.). Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino : Teorija in praksa slovensko­angleške kontrastivne analize. Radovljica: Didakta. 1996, 280 – 295. With + participle. V: Klinar, Stanko (ur.). Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino : Teorija in praksa slovensko­angleške kontrastivne analize. Radovljica: Didakta. 1996, 234 – 245. Zloženke / Compounds. V: Klinar, Stanko (ur.). Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino : Teorija in praksa slovensko­angleške kontrastivne analize. Radovljica: Didakta. 1996, 213 – 233. Protistavna idiomatika, kaj je to? Vestnik DTJK 31/1 – 2 (1997), 209 – 212. O angleških eksistencialnih (bivanjskih) stavkih. Mostovi 32/1 (1998), 6 – 18. Shematični prikaz angleških eksistencialnih (bivanjskih) stavkov. V: Štrukelj, Inka (ur.). Jezik za danes in jutri : Zbornik referatov na II. kongresu, Ljubljana, 8.–10. 10. 1998, II. kongres Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije: Inštitut za narodnostna vprašanja. 1998, 379 – 394. Klinar_FINAL.indd 21 13.11.2018 13:27:01 22 V družbi z jezikom in gorami Kako prevajati slovenske primernike v angleščino? Mostovi 33/1 (1999), 29 – 46. Primerniki (komparativi) : vaje iz prevajanja slovenskih primernikov v angleščino : dopolnitev članka v Mostovih 1999/XXXIII, str. 29 – 40. Mostovi 34/1 (2000), 38 – 44. Tehnični termin, kaj je to? : Poskus definicije tehničnega termina s hkratno oslombo na Planinski terminološki slovar / What is a technical term? : An attempt at defining the technical term by drawing on the Mountaneering Terminological Dictionary. Mostovi 38/1 (2004), 49 – 54. Tehnični termin, kaj je to? : Poskus definicije tehničnega termina s hkratno oslombo na Planinski terminološki slovar / What is a technical term?. V: Humar, Marjeta (ur.). Terminologija v času globalizacije : zbornik prispevkov s simpozija Terminologija v času globalizacije, Ljubljana, 5.–6. junij 2003 / Terminology at the time of globalization : collected papers from the Scientific Conference Terminology at the Time of Globalization, Ljubljana, 5th–6th June 2003. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 2004, 103 – 109. Kako je nasta(ja)la knjiga Slovenski toponimi v nemških besedilih. V: Osolnik Kunc, Viktorija (ur.), Hudelja, Niko (ur.), Šetinc Salzmann, Madita (ur.). Transkulturell / Transkulturno : Berlin, Ljubljana, Zabočevo : Festschrift für Käthe Grah zum 70. Geburtstag / Jubilejni zbornik za Käthe Grah ob 70. rojstnem dnevu. Ljubljana: Oddelek za germanistiko, Filozofska fakulteta, 2006, 39 – 44. Zlatorogov ljubljenec. Jezik in slovstvo 59/2 – 3 (2014), 19 – 22. 2. Planinstvo Greben Pihavec – Razor, prvenstvena! Naši razgledi 11/10 (1955), 327 – 330. Cmirove police. Planinski vestnik 13/8 (1957), 447 – 451. Kukova špica (2417) nad Peričnikom. Planinski vestnik 58/4 (1958), 220 – 224. Spominska beseda o Marjanu Prevcu (poskus duševnega portreta). Planinski vestnik 58/8 (1958), 453 – 459. Na čudnem robu. Planinski vestnik 60/4 (1960), 171 – 174. Marjan Prevec – gorski samotar. Planinski vestnik 61/1 (1961), 19 – 24. Jakob Aljaž – velik domoljub. V: Strojin, Tone (ur.). Triglav, gora naših gora. Maribor: Obzorja. 1980, 376 – 384. Klinar_FINAL.indd 22 13.11.2018 13:27:01 Bibliografija 23 Jakob Aljaž – patriota esloveno. Rodna gruda 36/11 (1989), 47 – 48. Jakob Aljaž – Slovene patriot. Rodna gruda 36/11 (1989), 45 – 46. Jakob Aljaž – slovenski domoljub. Planinski vestnik 89/7–8 (1989), 298 – 301. Jakob Aljaž – slovenski domoljub. Rodna gruda 36/10 (1989), 10 – 11. Dvatisočaka čisto na meji : Po klinih in jeklenicah nad prepadnimi stenami. Planinski vestnik 90/9 (1990), 390 – 392. Kališki grebén, (Kalški) Grében ali Grebn? Planinski vestnik 90/11 (1990), 502 – 503. Kanec pravopisa, če dovolite. Planinski vestnik 90/9 (1990), 398. Kugyjev kraljevski Montaž : Po klinih in ob jeklenicah nad prepadnimi stenami. Planinski vestnik 90/7–8 (1990), 311 – 314. Nemški vodnik po naših gorah. Planinski vestnik 90/3 (1990), 127 – 128. Janez Svetina. Planinski vestnik 91/9 (1991), 409 – 410. Obir, 2142 m : Vzhodne Karavanke, severna veriga. Planinski vestnik 91/10 (1991), 454. Sto slovenskih vrhov : Odlomki iz knjige z literarnimi opisi nekaterih vrhov. Planinski vestnik 91/10 (1991), 451 – 454. Kdo je skrivnostni Slavin? : Oj, Triglav moj dom, kako si krasan! Planinski vestnik 92/9 (1992), 369 – 372. Kdo je skrivnostni Slavin, avtor besedila planinske himne : Oj, Triglav moj dom, kako si krasan! Delo 34/180 (6. avg. 1992), 8. O pisavi in izgovorjavi imen : Al’ prav se piše kassa ali kasha … Planinski vestnik 92/4 (1992), 146 – 151 in 92/5 (1992), 229 – 230. Skrivnostni Slavin. V: Ambrož, Ciril et al. Prlekija : Med griči Slovenskih goric / Among the Slovenske gorice hills / Im Hügelland der Slovenske gorice. Komenda: [samozal.] F. Stele. 1992, 19 – 20. Kdo je skrivnostni Slavin? V: Klinar, Stanko et al. Aljažev zbornik. Celje: Mohorjeva družba. 1993, str. 49 – 58. Kost za glodanje : Spet pravopis, kajpak – to pot kar velika porcija. Planinski vestnik 93/5 (1993), 204 – 207. Klinar_FINAL.indd 23 13.11.2018 13:27:01 24 V družbi z jezikom in gorami Muzci, Stolov greben in Matajur. V: Mihelič, Tine. Julijske Alpe : planinski vodnik. 5., popravljena izd. Ljubljana: Planinska založba PZS. 1993, 289 – 312. Še enkrat Kost za glodanje ali kako pisati imena planin. Planinski vestnik 93/7 – 8 (1993), 345 – 346. Triglav : Mit in sedanjost. Adria 6/3 (1993), 50 – 58. Zajamniki ali Za Jamniki, ali kako pisati imena planin. Delo 35/164 (19. jul. 1993), 12. Kost za glodanje – že tretjič : Spet pravopis, toda ne obupajte! Planinski vestnik 94/6 (1994), 252 – 254 in 94/7 – 8 (1994), 321 – 323. Storžek nad Jezerskim sedlom : So bili vsi slovenski dvatisočaki popisani v PV 7 – 8 in 10/94? Planinski vestnik 94/12 (1994), 524 – 525. Vsi slovenski dvatisočaki? Planinski vestnik 94/10 (1994), 446 – 447. Bavhe : Prispevek k imenoslovju zahodnih Karavank. Planinski vestnik 95/11 (1995), 483 – 484. Medvedji dol in njegov Stol. Jeseniški zbornik 7 (1995), 389 – 392. Možje nad Zelenico. Jeseniški zbornik 7 (1995), 385 – 388. »Prisank« in »pačenje jezika« : Površno slovensko gorsko imenoslovje. Planinski vestnik 95/10 (1995), 429 – 431. Stegovnik/Štegovnik – zadnjič. Planinski vestnik 95/12 (1995), 545 – 547. Štegovnik, prezrt od vesoljnih Slovencev? Planinski vestnik 95/3 (1995), 137 – 138. Tri dežele – ena pot. Planinski vestnik 95/11 (1995), 503 – 504. Vezna pot (drugič). Planinski vestnik 95/1 (1995), 39 – 40 in 95/5 (1995), 230 – 231. Ciril Lavrič (1918–1996) : Odšel je veliki slovenski gornik, ki ga nismo poznali. Planinski vestnik 96/5 (1996), 211 – 212. Grif­Klif (2). Planinski vestnik 96/3 (1996), 133–134. Na gori križ : Kraljica Julijcev, Škrlatica, naš drugi najvišji vrh, 2738 m, spet nosi križ na temenu. Planinski vestnik 96/9 (1996), 369 – 373. Klinar_FINAL.indd 24 13.11.2018 13:27:01 Bibliografija 25 Postavitev križa na Škrlatici uradno odobrena. Planinski vestnik 96/12 (1996), 538. Prisank ali Prisojnik? Planinski vestnik 96/5 (1996), 232. Široke, globoke pravopisne razpoke : Obesek na članek Stegovnik/Štegovnik. Planinski vestnik 96/2 (1996), 70 – 75. 90 let slovenskega vzpona čez Steno : Kdo je prvi Slovenec, ki je preplezal Triglavsko severno steno? Planinski vestnik 97/12 (1997), 517 – 523. Nagelj za Darinko. Planinski vestnik 99/11 (1999), 505 – 506. Dr. Vladimir Škerlak 90­letnik. Planinski vestnik 100/5 (2000), 232 – 233. Trajne sledi velikega moža : Spomini na Janeza Brojana. Planinski vestnik 102/12 (2002), 24 – 26. Troglavi pantokrat ali zatiralsko božanstvo : Izvor in pomen imena Triglav. Zvon 8/4 (2005), 79 – 80. O Valentinu Staniču in slovenskem alpinizmu skozi bavarsko­slovensko perspektivo : 3. simpozij o višinski fiziologiji, Berchtesgaden/Reiteralpe, 16. avgusta 2007. V: Valentinčič, Marko (ur.). Valentin Stanič : Cerovščkov gospod : Ob dvestoletnici prihoda v Ročinj / Il prete di casa Cerovšček : Nel bicentenario dell’arrivo a Ročinj / Der Priester vom Cerovšček Hof : Anlässlich der 200­Jahrfeier der Ankunft in Ročinj. Nova Gorica: Educa. 2009, 145 – 155. O Triglavu : … in še malo čez. Mohorjev koledar (2013), 162 – 167. 3. recenzije Nenavadna antologija (Edgar Lee Masters, Spoon River Anthology, The Macmillan Company, New York 1952.). Naši razgledi 4/15 (86) (23. avg. 1955), 79 – 380. Etika v podjetniški družbi. Naši razgledi 5/6 (101) (24. mar. 1956), 142 – 143 in 5/7 (102) (7. apr. 1956), 166 – 167. Psihološki roman 1900–1950. Naši razgledi 5/21 (116) (10. nov. 1956), 510. Heinrich Böll in njegov novi roman. Beseda 6/1–2 (1957), 61 – 67. Kratka čitanka resnih zgodb : Ernstes kleines Lesebuch. Naši razgledi 6/1 (120) (12. jan. 1957), 19. Klinar_FINAL.indd 25 13.11.2018 13:27:01 26 V družbi z jezikom in gorami Poldrugo leto revije Wort in der Zeit. Naši razgledi 6/9 (11. maj 1957), 223. Veliki slovensko­angleški slovar. Naši razgledi 32/9 (13. maj 1983), 268 – 269 in 32/10 (27. maj 1983), 292 – 293. Hrvaško­angleški slovar : Slovenski pogled na izreden dosežek slovaropisja v Jugoslaviji. Naši razgledi 34/6 (22. mar. 1985), 176 – 177. Samorastniki/The self­sown. Delo 27/7 (10. jan. 1985), 9. Trije angleški slovarji Delo 27/55 (7. mar. 1985), 9. Rezija in njene gore. Planinski vestnik 87/12 (1987), 555 – 556. Klementov in Jančarjev padec. Delo 30/88 (14. apr. 1988), 8. »Nekam hladno je za ta čas …«. Planinski vestnik 88/8 (1988), 354 – 355. Planinstvo v Enciklopediji. Planinski vestnik 89/5 (1989), 222 – 223. Vrtiljak raznovrstnih, a vseskozi uresničljivih želja : K 2. zvezku Enciklopedije Slovenije. Delo 31/20 (26. jan. 1989), 14. Oxford­Duden­Cankarjeva založba : Angleško­slovenski slikovni slovar. Vestnik DTJK 24/1 – 2 (1990), 106 – 119. Srce in glava »ščuvata« k nadaljnjemu razmišljanju. Delo 32/80 (5. apr. 1990), 15. »Umor v (draveljski) katedrali«. Tretji dan 20/3 (1990), 35 – 36. Doživljanje lepot, ki jih lahko daje človek v knjigah : Sij gora in Večne lipe. Delo 33/7 (10. jan. 1991), 15. Hans M. Tuschar, Karawanken. Planinski vestnik 91/5 (1991), 230 – 231. Monografija o Karavankah (Hans M. Tuschar, Karawanken, založba Johannes Heyn, Klagenfurt 1989). Planinski vestnik 91/7 – 8 (1991), 360 – 361. Prerojeni slovensko­angleški slovar s predelanimi prevedki : Popravljen ponatis. Delo 33/91 (18. apr. 1991), 14. Človekovo intimno odzivanje na pralepote narave : Klasična fotografija je črnobela. Delo 34/109 (14. maj 1992), 14. Sprevod bleščeče lepote, da gledalcu zastaja dih : »Terra mystica« – osončena in demistificirana. Delo 34/12 (16. jan. 1992), 14. Stoletni slavljenki nekoliko povešen šopek : Še ena knjižna čestitka Planinski zvezi. Delo 35/227 (30. sep. 1992), 14. Klinar_FINAL.indd 26 13.11.2018 13:27:01 Bibliografija 27 »… té bodo morebit’ ostale …« : V čast slovenske zemlje. Delo 34/297 (23. dec. 1992), 5. Zubelj ženske človečnosti z roba slovenskega zemljevida : »Mar more kaj dobrega priti iz … Nove Gorice?« Delo 34/301 (30. dec. 1992), 15. Hanns Heindl, Im Banne der Julier, Geschichte und Geschichten um Dr. Julius Kugy. Planinski vestnik 93/7 – 8 (1993), 349 – 351. »V tem znamenju boš zmagal« ali 75 let Avgusta Delavca. Planinski vestnik 93/11 (1993), 505 – 506. Nov vodnik: Izleti po ljubljanski okolici. Planinski vestnik 94/7 – 8 (1994), 354 – 355. Nova obleka za star vodnik. Planinski vestnik 94/9 (1994), 399 – 400. Nova obleka za star vodnik ali »magistrala, transverzala« … : Vedno zelena planinska pobuda. Delo 36/161 (14. jul. 1994), 14. Pisatelj za vsako ceno ali dobro blago se samo hvali : Ugajati in zavajati – sinonim za vzgajati? Delo 36/226 (29. sep. 1994), 6. Polnokrvni poetični mojster psihološke prodornosti : V slovensko zavest stopa Walser. Delo 36/266 (17. nov. 1994), 14. Z novim vodnikom po starih poteh : Po ljubljanski okolici. Delo 36/120 (26. maj 1994), 6. Antologija Everesta (drugič). Planinski vestnik 95/6 (1995), 276. Izviren slovenski anglistični priročnik spet na trgu : Ob dvajsetletnici tretja izdaja. Delo 37/136 (15. jun. 1995), 10. Vodnik po Kugyjevi stezi. Planinski vestnik 95/12 (1995), 548 – 549. Dom na Kredarici : Izvirna komedija. Planinski vestnik 96/3 (1996), 136. Etika in odgovornost v gorah. Planinski vestnik 96/1 (1996), 32 – 33. Hvalnica kamnu. Planinski vestnik 96/3 (1996), 136 – 137. Knjiga brez napake. Planinski vestnik 96/1 (1996), 31 – 32. Koliko (nemškega) bralstva se zanima za pesnitev! : Še dve izdaji Zlatoroga. Delo 38/129 (6. jun. 1996), 50. Lepa naša domovina … : Cvetke iz gorskega sveta v nagrajenem turističnem vodniku Slovenije. Planinski vestnik 96/6 (1996), 253 – 256. Klinar_FINAL.indd 27 13.11.2018 13:27:01 28 V družbi z jezikom in gorami Priče tihega slovenskega zaklada : »Marmor« v Hotavljah je izdal in založil knjigo Antona Ramovša »Hotaveljčan skozi čas«. Delo 38/20 (25. jan. 1996), 15. Slovenija, turistični vodnik – v dobrem in slabem : Se je Mladinska knjiga prenaglila? Delo 38/61 (14. mar. 1996), 13 – 15. Še dve izdaji Zlatoroga. Planinski vestnik 96/3 (1996), 134 – 135. Še o jogi. Slovenec 80/83 (10. apr. 1996), 13. Veselje obilja, obilje veselja : Spet nov vodnik : Slovenija v Polyglottovi zenici. Delo 38/117 (23. maj 1996), 49. Ko imaš vse, si slep; v stiski – spregledaš : Nasmeh – gledališče slepih in slabovidnih. Delo 39/50 (3. mar. 1997), 6. Maherjev kolesarski vodnik. Planinski vestnik 97/7 – 8 (1997), 350. Nov kolesarski vodnik. Planinski vestnik 97/9 (1997), 404. Odličen dosežek slovenskega slovaropisja, nujen prevajalski priročnik : Lidija Šega: Veliki moderni poslovni slovar, angleško­slovenski. Jezik in slovstvo 43/6 (maj 1997/98), 296 – 299. Slovenski alpinizem ‘96. Planinski vestnik 97/9 (1997), 401 – 403. Karavanke iz celovške perspektive. Naš tednik 50 (1998), 14 – 15. Karavanke iz celovške perspektive. Planinski vestnik 98/7–8 (1998), 350 – 351. Lidija Šega: Veliki moderni poslovni slovar, angleško­slovenski. Mostovi 32/1 (1998), 67 – 71. Odličen dosežek našega slovaropisja. Delo 40/16 (21. jan. 1998), 10. Stane Belak­Šrauf: Veliki dnevi : Nujna knjižna oddolžitev velikemu alpinistu. Planinski vestnik 98/7 – 8 (1998), 306 – 308. Slovenska planinska pot, planinski vodnik. Planinski vestnik 98/12 (1998), 544 – 547. SQ – Stritar Quality. Planinski vestnik 98/10 (1998), 451. Tone Strojin, Poti skozi lepote. Planinski vestnik 98/6 (1998), 276 – 278. Visoka pesem naravi : Žužkovih Sto slapov. Delo 40/209 (10. nov. 1998), 20. Vodnik po Zahodnih Julijcih. Planinski vestnik 98/10 (1998), 448 – 450. Klinar_FINAL.indd 28 13.11.2018 13:27:01 Bibliografija 29 Žužkovih Sto slapov. Planinski vestnik 98/7 – 8 (1998), 348 – 349. Nov Miheličev vodnik. Planinski vestnik 99/2 (1999), 81 – 82. Skrivnost Blaščeve jame : Dramatizirane Triglavske pravljice Mirka Kunčiča. Planinski vestnik 99/6 (1999), 272 – 274. Leposlovna žetev zadnjega desetletja. V: Lavrič, Božidar (ur.). Planinski zbornik. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. 2003, 105 – 119. 4. Prevajalec Ferra­Mikura, Vera. Situacije. Naši razgledi 6/1 (120) (12. jan. 1957), 10. Anderson, Sherwood. Čedno dekle. Naši razgledi 6/17 (136) (14. sep. 1957), 404 – 405. Anderson, Sherwood. Kdor vztraja, zmaga. Primorski dnevnik 13/218 (3753) (13. sep. 1957), 3. Lipuš, Florjan. Filip Murn causes trouble. Le livre slovène 17/1 – 2 (1979), 66 – 70. Božič, Peter. The death of father Vincenc. Le livre slovène 18/3 (1980), 26 – 32. Zajc, Dane. Proximity and distance between image and word. Slovene Studies 4/1 (1982), 28 – 40. Zaplotnik, Nejc. No sacrifice could be big enough. V: Gillman, Peter (ur.). Everest : The best writing and pictures from seventy years of human endeavour. Boston: Little, Brown & Co. 1993, 104 – 107. 5. Razno Beseda o Ezri Poundu. Naši razgledi 5/4 (99) (25. feb. 1956), 93 – 94. Nekaj iveri o Williamu Faulknerju. Naši razgledi 5/12 (107) (23. jun. 1956), 304 – 305. Prozna dela Paule Preradovićeve. Naši razgledi 7/7 (145) (25. jan. 1958), 55. Prispevek k diskusiji o gimnazijskem učnem načrtu za angleščino. Prosvetni delavec 15/21 (16. dec. 1964), 2. Ljubljana seminar 65. Prosvetni delavec 16/18 (3. nov. 1965), 4 – 5. O pouku angleške literarne zgodovine. Prosvetni delavec 16/6 (31. mar. 1965), 4. Konferenca v Milanu. Prosvetni delavec 19/21 (26. dec. 1968), str. 4. Klinar_FINAL.indd 29 13.11.2018 13:27:01 30 V družbi z jezikom in gorami Dr. Donald Higgins : Prijatelj Slovencev in prevajalec Kajuha (umrl 21. marca 1968). Prostor in čas 1/3 – 4 (1969), 158 – 164. Konferenca v Milanu. Prosvetni delavec 20/1 (16. jan. 1969), str. 4. Kritiška »eksotika« Silvije Borovnik. Delo 30/256 (3. nov. 1988), 8. Parodija a la Sylvia. Delo 30/268 (17. nov. 1988), 14. Evropa pred vrati skupnega doma. Tretji dan 20/6 (1991), 10 – 13. »Ne bojte se tistih, ki umorijo telo ...« : Beseda spomina na Janeza Svetino. Družina 40/30 (1991), 5. Delovanje prevajalske smeri na angleškem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani / A report on the Slovene­English translation course at Filozofska fakulteta, Ljubljana. V: Omerza, Anton (ur.). Zbornik posvetovanja / Tagungssammelband / Zbornik savjetovanja / Raccolta del convegno / A tanácskozás összefoglaló műve. Ljubljana: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. 1992, 26 – 30. (Soavtorica Margaret Davis). »Dobremu je vse dobro, slabemu vse slabo«. Delo 36/254 (3. nov. 1994), 14. Materinščina obvarovana? : Jezikovni kotiček in predložna imena II. Nedeljski dnevnik 33/117 (1. maj 1994), 6. Predstavljamo vam Stanka Klinarja. Mostovi 33/1 (1999), 100 – 104. (Intervju pripravila Ksenija Leban). Gorenjska, kaj je to? : Drobci, paberki, kalejdoskop(ek). Jeseniški zbornik 8 (2000), 15 – 36. O narcisah in ključavnicah. Jeseniški zbornik 8 (2000), 103 – 108. V gorah rado spodrsne … : Odziv. Delo 47/15 (19. jan. 2005), 12. Ubežnik med gore. Gorenjski glas 62/68 (28. avg. 2009), 11. (Intervju pripravila Urša Peternel). Profesor Dušan Čop, devetdesetletnik. Delo 53/210 (10. sep. 2011), 15. Pogovor s Stankom Klinarjem : Klin se s klinom izbija, Klinar pa z argumenti. (Intervju pripravila Mojca Luštrek). Dosegljivo na: http://www.gore­ljudje.net/ objava/91468/. [8. 8. 2018] Gora je nad človekom : Stanko Klinar, jezikoslovec, prevajalec, planinski publicist, alpinist in turni smučar. Planinski vestnik 115/2 (2015), 18 – 21. (Intervju pripravil Jože Mihelič). Klinar_FINAL.indd 30 13.11.2018 13:27:01 Tabula gratulatoria Mojca Belak Maja Lipužič Marjana Benčina Igor Maver Jason Blake Milena Milojević Sheppard Katarina Bogataj Gradišnik Laura Mrhar Mija Bon Tomaž Onič Jurij Božič Janez Orešnik Maruša Bračič Martina Ožbot Currie Stojan Bračič Kristina Pegan Vičič Lara Burazer Luka Repanšek Lilijana Burcar Veronika Rot Gabrovec Danica Čerče Franci Savenc Neja Čop Urška Sešek Darko Čuden Janez Skela Margaret Davis Eva Sicherl Lars Felgner Cvetka Sokolov Dušan Gabrovšek Andrej Stopar Nina Käthe Grah Tina Sušnik Miran Hladnik Nada Šabec Angelika Hribar Madita Šetinc Salzmann Gašper Ilc Dušan Škodič Zorka Jakoš Anamarija Šporčič Monika Kavalir Silvo Torkar Vida Kološa Frančiška Trobevšek Drobnak Smiljana Komar Marjeta Vrbinc Mojca Krevel Peter Weiss Vesna Lazović Andreja Žele Frančiška Lipovšek Mirjana Želježič Klinar_FINAL.indd 31 13.11.2018 13:27:01 Klinar_FINAL.indd 32 13.11.2018 13:27:01 Spremni komentar Pred nami je Klinarjev jubilejni zbornik. Stanko Klinar je svoje delo nadvse ši- roko zastavil, o čemer zgovorno priča bibliografija njegovih del v tem zborniku. Tudi trinajst prispevkov v tem zborniku je tematsko raznolikih, nastali pa so tudi kot odmev na marsikatero temo, s katero se je Stanko Klinar ukvarjal. Najprej sta tu besedotvorna prispevka. Gašper Ilc se posveča angleškim pridevniškim tvorjenkam z nikalnimi predponskimi obrazili in raziskuje njihove lastnosti. V svojem korpusu je zbral pare ali skupine takšnih pridevnikov, kjer je bese- dotvorna podstava enaka, vendar variira v nikalnem predponskem obrazilu (npr. inhuman/nonhuman), ali pa so to etimološko nepovezani pridevniki s pomensko primerljivimi podstavami (npr. illegible/unreadable). Osredotoči se na pomen teh tvorjenk, pogostnost rabe in kolokacijske kandidate. Eva Sicherl in Andreja Žele obravnavata novejše tipe tvorjenk, ki se pojavljajo v slovenski leksiki, pogosto s sprejemanjem besedotvornih vzorcev iz angleškega jezika. Posvečata se trem vrstam tvorjenk: zgradbeno kot skladenjsko različnim leksemom s sestavinami bio, eko, etno, alter in orto, afiksoidnim tvorjenkam in kratičnicam ter prekrivankam. O angleškem vpivu na slovenščino govori tudi prispevek Nade Šabec, ki se posveča pravopisnim vidikom vpetosti angleških besed v slovenščino. Tako primerja že uveljavljene starejše sposojenke, pri katerih je proces prilagoditve slovenščini že zaključen, z novejšimi primeri angleškega vpliva na slovensko besedje. Pri slednjih opozarja na večjo variabilnost v zapisu, rabi velikih začetnic in ločil. Avtorica na podlagi korpusne analize ugotavlja vedno pogostejše pojavljanje izvirnih angleških zapisov, zlasti med mlajšimi uporabniki sloven- ščine. Na to ne vpliva le stopnja znanja angleščine pri slovenskih govorcih, ampak tudi pozitiven odnos do prevzemanja besed iz angleščine zaradi njenega statusa moderne lingue france. Klinar_FINAL.indd 33 13.11.2018 13:27:01 34 V družbi z jezikom in gorami Razprava Tomaža Oniča in Maruše Bračič obravnava fantazijska zemljepisna imena v romanih J. R. R. Tolkiena, G. R. R. Martina in J. K. Rowling, ki se med seboj razlikujejo tako po uporabi figurativnih posebnosti in besedilnih značilnostih kot tudi po ciljnem bralstvu. Avtorja se osredotočata na aptonime, na njihovo vlogo v romaneskni zgradbi ter razpravljata o njihovem vplivu na bralčev občutek zbliževanja fantazijskega in resničnega sveta. Analiza je zastavljena kontra- stivno, fantazijska zemljepisna imena in kategorije pa so obravnavani glede na motiviranost strukture izvirnih imen. Avtorja skušata tudi ugotoviti, v kolikšni meri se motiviranost istega ali drugačnega tipa ohrani tudi v prevodu, kar je ključ- no za obstoj ekvivalence med izvirnimi in prevodnimi imeni. Darko Čuden razpravlja o zemljepisnih imenih v nemščini in slovenščini ter ko- mentira podobnosti in razlike, ki se kažejo v za vsak jezik značilnih besedotvorno­ skladenjskih vzorcih, v predvidljivosti ali nepredvidljivosti izpeljank za imena pre- bivalcev in prebivalk, jezika oz. narečja, v interferenčnih pasteh, v obsežni metafo- riki in metonimiji, v frazemih, ki so kulturološko prepoznavni kot izrazito slovenski ali nemški, predvsem pa v osnovnem oblikoslovnem sistemu, ki zadeva slovnični spol, sklanjatev in število. V prispevku Monike Kavalir beremo o še eni temi, s katero se je tudi ukvarjal Stanko Klinar, tj. bivanjskih stavkih. Članek z analizo bivanjskih stavkov preverja Klinarjevo hipotezo o samostalniškosti angleščine in glagolniškosti slovenščine. Dobljeni rezultati njegove teorije sicer ne podpirajo v celoti, vendar nakazujejo, da slovenščina v primerjavi z angleščino na splošno daje prednost bolj uravnoteženi razporeditvi stavčnega gradiva. Razčlemba prevodov angleških bivanjskih stavkov z ozirom na prevajalske premike, kot so sprememba stavčnega vzorca, izbira gla- gola in ohranjanje osebka, kaže na ključno razliko med jezikoma: medtem ko se v angleščini pogosto velika količina informacij zgosti v posamezni skladenjski eno- ti, predvsem v samostalniški zvezi (od tod ideja o samostalniškosti), so slovenski stavčni vzorci načeloma bolj naklonjeni enakomerni porazdelitvi pomena v stavku in v različnih stavčnih členih, kamor sodijo tudi glagolske zgradbe. Izrazito teoretičen je članek Jurija Božiča o distribuciji primernika v angleščini. V angleščini primernike srečujemo v dveh oblikah: sintetični, ki je izražena s pripono ­er, in perifrastični, ki je izražena z besedo more. Avtor podrobno opiše, kako se sintetična oblika izpelje z besedotvorno operacijo, kot je npr. premik glav (ang. “Head Movement”) ali združitev glav (ang. “Head Merger”) v vmesniku PF (Phonological Form). Ugotavlja, da perifrastična oblika primernika nastopi takrat, kadar omenjeni operaciji nista na voljo. S tem delno zavrne sicer dobro znano posplošitev, po kateri pridevniki, daljši od dveh zlogov , ne morejo tvoriti perifrastičnega primernika. Članek poda formalno analizo opisane primerniške Klinar_FINAL.indd 34 13.11.2018 13:27:01 Spremni komentar 35 »premene«. Prikazano je, kako perifrastična oblika nastopi kot posledica premika glav ter da je odsotnost takšnega premika z osnovami, ki so daljše od dveh zlogov, pogojena z načelom interpretacije vmesnika PF. Po tem načelu mora biti vsaka skladenjska glava v asociaciji z vsaj neko fonološko lastnostjo na vmesniku PF. Sledita prispevka, ki sta bolj slovaropisne narave. V prvem se Dušan Gabrovšek posveča pojmu jezikovne rabe v angleščini ter obravnavi le­te tako v specializira- nih priročnikih, ki jih stroka imenuje slovarji jezikovne rabe, kot v izbranih splošnih slovarjih angleškega jezika. V drugem delu članka avtor raziskuje možnost, kako bi lahko bogato in dolgoletno angleško »tradicijo jezikovne rabe« koristno preoblikovali takó, da bi jo vključili v protistavni okvir dveh specifičnih jezikov, in to v splošnih – pa tudi specializiranih – dvojezičnih slovarjih. Laura Mrhar se ukvarja s smernicami terminologizacije in determinologizaci- je splošnopomenskih in specializiranih glagolov na področju zelenoenergetske terminologije. Primeri rabe teh glagolov v konkretnih besedilih kažejo poti in stopnje (de)terminologizacije, iz izsledkov pa avtorica ugotavlja, kateri glagoli s področja zelene energije izvirajo iz splošnega jezika, kateri pa v zelenoenergetsko terminologijo prehajajo iz drugih strok. Prikazani so tudi nekateri primeri specia- liziranih glagolov, ki v zelenoenergetski stroki uvajajo popolnoma nove pomene in se nato iz te interdisciplinarne stroke širijo drugam. Silvo Torkar prispevek posveča razlagi izvora dveh krajevnih imen, ki sta za Stanka Klinarja nadvse pomenljivi: Dovje in Mojstrana. Jezikoslovci so krajevno ime Dovje navadno razlagali kot odraz določne pridevniške oblike *Dolge ( polje), Torkar pa se zavzema za možnost, po kateri je ime nastalo s flektivno derivacijo iz mestniške gorenjske narečne oblike na Doṷjem. Pri krajevnem imenu Mojstrana pa avtor izpostavi razlago, ki temelji na Valvasorjevem podatku, da kraj leži ob istoimenskem potoku Moisterna; tako je možno, da je krajevno ime nastalo s transonimizacijo iz vodnega, izpeljano pa je s svojilno pripono ­ьna po vsej verjetnosti iz staroslovenskega antroponima *Mojьstryjь. Tudi članek Mije Bon se ukvarja z zemljepisnimi imeni; tema so tokrat strukturni tipi ledinskih imen v Bovcu in bovški okolici z vidika funkcijskega imenoslovja. Avtorica ledinska imena razdeli na osnovi štirih pomenskih kategorij: poimeno- vani predmet, lastnost, svojina in nahajanje. Ledinska imena, zbrana na terenu, so klasificirana po strukturnih tipih, izdelanih v okviru Slovanskega onomastičnega atlasa, in dopolnjena z nekaterimi novimi tipi. Z besedotvornega stališča kažejo mikrotoponimi na zelo bogat besedotvorni sestav obsoškega bovškega govora. V obravnavanem narečju je opazna spolsko­oblikovna sprememba, pri kateri samo- stalniki ženskega in (redkeje) moškega spola pri polastnoimenjenju dobijo obliko srednjega spola množine, pri čemer se pojavi metatonija. Klinar_FINAL.indd 35 13.11.2018 13:27:01 36 V družbi z jezikom in gorami Zbornik zaključujeta en bolj esejistični članek Käthe Nine Grah in drugi bolj spo- minski prispevek Dušana Škodiča. Käthe Nina Grah se ukvarja s preimenovanjem ulic, krajev in drugih zemljepisnih enot po združitvi obeh Nemčij, pa tudi izven nemško govorečega prostora v Srednji in Vzhodni Evropi. Dušan Škodič pa v svojem literarnem prispevku strne misli o delu Stanka Klinarja iz perspek- tive planinskega publicista. V Nevidni poti na Ribežne tako spet dobimo predse podobo našega cenjenega kolega, ki je v nas pustil tako globoko sled in kateremu s hvaležnostjo in spoštovanjem posvečamo pričujoči zbornik. Eva Sicherl Klinar_FINAL.indd 36 13.11.2018 13:27:01 Gašper Ilc Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Some Notes on Negative Prefixation and Derived Adjectives in English Abstract The contribution focusses on some properties of negative prefixation that can be observed in English derived adjectives. Taking Davis and Klinar’s (1996) list of pairs/sets of derived adjectives that either share the same base (e.g. inhuman/non­human) or involve semantically related bases (e.g. illegible/unreadable) as a starting point, the paper analyses these items in terms of their meanings, frequencies and collocational candidates. The analysis is based on the data retrieved from two British English referential corpora: the British National Corpus and the Web Corpus ukWaC. The results show that in a given pair/set of adjectives there is one item that is more frequently used, and it is this item that frequently takes over the use/ meaning of the other. Meaningwise, in some cases there is a clear­cut distinction between the items of the same pair/set (e.g. non­moral vs. immoral), whereas in other cases there is a partial overlap in meaning (e.g. illegible vs. unreadable and incomplete vs. uncompleted). Nikalna predponska obrazila in pridevniške tvorjenke v angleškem jeziku Prispevek obravnava nekatere lastnosti pridevniških tvorjenk v angleščini, ki so tvorjene s t.im. nikalnimi predponskimi obrazili. V raziskavo so vključeni pari/skupine pridevniških tvorjenk, ki jih obravnavata Davis in Klinar (1996) in pri katerih gre bodisi za tvorjenke z isto osnovo vendar drugačnim nikalnim predponskim obrazilom (npr. inhuman/non­human), bodisi za tvorjenke s semantično primerljivimi osnovami, ki pa so etimološko nepovezane (npr. illegible/unreadable). Analiza tvorjenih pridevnikov se osredinja na njihov pomen, po- gostnost rabe in kolokacijske kandidate, pri čemer razčlemba temelji na korpusnih podatkih iz dveh angleških korpusov (British National Corpus in Web Corpus ukWaC). Rezultati kažejo, da je pri vseh parih/skupinah obravnavanih tvorjenk en pridevnik dominantnejši in Klinar_FINAL.indd 37 13.11.2018 13:27:01 38 Gašper Ilc izkazuje večjo pogostost pri rabi. Za tak pridevnik je tudi značilno, da prevzema rabo in pomen drugega pridevnika iz para/skupine. Z vidika pomena analiza pokaže, da je pri ne- katerih parih/skupinah tvorjenih pridevnikov pomenska ločnica med obema pridevnikoma jasna (npr. non­moral proti immoral), medtem ko pri drugih prihaja do delnih pomenskih prekrivanj (npr. illegible proti unreadable in incomplete proti uncompleted). 1 Introduction In their pioneering work on English derivation for Slovenian speakers of English, Davis and Klinar (1977 et subsq.) among other things address the question of neg- ative prefixation in English. The authors draw special attention to two potential problems that a non­native speaker of English may encounter when using English negative prefixes. The first involves the cases in which different negative prefix- es are added to the same base, for example, pairs and sets of derivatives such as non­human/inhuman, disinterested/uninterested, unused/misused/disused/abused, amoral/immoral/non­moral, which give rise to various semantic dimensions – from completely distinct meanings to minor semantic nuances, collocational preferences, and different pragmatic implications. The second problematic category comprises pairs in which negative prefixes are added to etymologically unrelated yet seman- tically related bases. Such pairs typically include bases of Germanic and Latinate/ Romance origin, for instance, the pair unreadable/ illegible, where both the negative prefix and the root are of the same origin (i.e. Germanic un­ and readable vs. Lati- nate il­ and legible). This difference, however, is not solely restricted to Germanic vs. Latinate/Romance bases, as there are cases where the two different bases come from the same language family, for instance unreasonable vs. irrational. The aim of the present paper is to shed some light on these two categories with the main focus on the analysis of the data retrieved from two British English ref- erential corpora: the British National Corpus (BNC) and the Web Corpus ukWaC. In particular, with regard to the corpus data, special attention is paid to semantic differences, the frequency and collocational preferences. Due to space limitation, the analysis presented in this contribution is limited to the negative adjectives that are listed and discussed in Davis and Klinar (1996, 63–67, and 104–106). 2 Negative prefixes in English To start with, it is necessary to address the properties of (English) negative pre- fixes briefly. The term “negative” itself can turn out to be problematic, since adding a negative prefix to a stem rarely renders the newly formed derivative Klinar_FINAL.indd 38 13.11.2018 13:27:01 Some Notes on Negative Prefixation and Derived Adjectives in English 39 syntactically negative: while the sentence Peter is not polite is negative, i.e. the subject Peter is denied of the predicate be polite, the sentence Peter is impolite is affirmative, i.e. the subject Peter is affirmed of the predicate be impolite. The distinction between polite and impolite should thus not be seen as the opposition between affirmation and negation, but as the relation of an opposite or antonymic nature. Following the analyses of negative prefixes by Bauer (1983, 151ff), Quirk et al. (1999, 1540), Plag (2003, 34), and Kjellmer (2005) a.o., we can hence claim that the so­called negative prefixes function as identifying devices for classifying and specifying adjectives. The former consist of non­gradable pairs (e.g. Muslim/ non­Muslim), and the latter of gradable pairs (e.g. polite/impolite). As soon as the semantic criterion of oppositeness is used for determining the status of negative prefixes, a plethora of possibilities opens up. For instance, although there are prefixes which directly encode the meaning of oppositeness (henceforth: central negative prefixes) as un­ and non­ in unhappy and non­committing or the reversative dis­ in disconnect, there are several prefixes (henceforth: marginal negative prefixes) which encode the negative meaning indirectly, through im- plicature. Belonging to this category are the prefixes mal­ and mis­ (e.g. malnutrition and miscalculate), which carry the meanings “wrong(ly), inaccurate(ly), defective(ly), improper(ly)”. Quirk at al. (1999, 1540) and Huddleston and Pullum (2002, 1687) list and dis- cuss five different negative prefixes in English, which directly carry the meaning of oppositeness and thus fall into the category of central negative prefixes.1 Their list includes the prefixes a­, dis­, in­ (and its variations im­, ir­, il­),2 non­, and un­. Of these five prefixes, the prefixes non­ and un­ are the most productive. Mean- ingwise, the prefix non­ is closest to the meaning of real (i.e. syntactic) negation, as it typically carries the meaning of contradiction, giving rise to the meanings such as “not X, not having/possessing X, lacking X”. The prefix non­ is mostly found with adjectives, and Plag (2003, 100) argues that non­ “primarily forms contradictory and complementary opposites”, which means that there is no pos- sible gradation between the two opposites: something can either be rational or non­rational but cannot be both or neither. Non­ can also prefix a noun, in which case it adds the meaning “the absence of/ the lack of the characteristics” as in non­fiction, non­payment and non­adherence. The morphologists (cf.: Marchand, 1969; Plag, 2003; Kjellmer, 2005, a.o.) 1 For a detailed discussion on the central and marginal negative prefixes in English, see Ilc (in press) a.o. 2 Henceforth IN­ stands for all different realisations of the negative prefix in­ (i.e. in­, im­, ir­, and il­). Klinar_FINAL.indd 39 13.11.2018 13:27:02 40 Gašper Ilc to some extent agree that the prefix non­ is neutral with regard to the evaluative force, however, Algeo (1971, 92ff) and Quirk et al. (1999, 1541) show that in some cases the prefix non­ is no longer neutral and can carry (negative) evaluative force as in non­architecture, meaning “bad architecture” (see also the comparison between non­ and un­ below). The adjectival prefix un­ is of Germanic origin, and used to be added to English bases (Huddleston and Pullum 2002, 1688). In present­day English, however, it is one of the most productive negative prefixes (Marchand, 1969; Huddleston and Pullum, 2002), and can be added to bases of different origins. As argued by Plag (2003, 30ff), the prefix un­ typically selects gradable adjectives,3 so the addition of the prefix results in the contrary and not contradictory meaning. Hence, the gradable adjective happy, for example, has a corresponding un­ derivative, whereas artificial, a non­gradable adjective, does not.4 This gradable vs. non­gradable distinction can perhaps be best observed in pairs such as unchristian and non­Christian. The adjective unchristian represents a gradable property, i.e. something can be consid- ered more or less Christian or even not Christian, whereas non­Christian is used as a classifying device for dividing subject into two categories with no intermediate stages (i.e. either Christian or non­Christian). In addition, the prefix un­ in unchristian carries additional evaluative force: unchristian behaviour can be attributed to both Christians and non­Christians if they do not adhere to Christian values, expectations or standards. The same evaluative force is unavailable for the non­ derivative. When added to nouns, the un­ carries the meaning “absence of X” (Plag 2003, 101) as in unease, unemployment, etc. Horn (2005) discusses two specialised meanings of the prefix un­ in the nominal derivatives. In the first, the un­ NOUN combination describes an entity that “is not structurally a member of the category X, but it shares a significant functional status with X s” (Horn, 2005, 341). To exemplify, the unbeef stew is a stew that looks like beef stew, but contains a beef substitute such as tofu. In this sense, the prefix un­ is very similar in meaning 3 This claim has to be understood for what it is: a generalisation. Plag (2003, 34) points out that this “restriction seems to hold only for un­ adjectives that are based on simple bases.” However, the adjective true is a simple base and non­gradable, yet allows the un­ prefixation ( true vs. untrue). It is noteworthy that in everyday usage speakers understand and use some non­gradable adjectives as gradable, resulting in the so­called gradable complementaries (cf. Horn, 2001; Murphy, 2010), as is the pair honest/ dishonest. Even though honest and dishonest are, strictly speaking, non­gradable (i.e. with no intermediate stages), the use of litotes in she is not dishonest demonstrates that there is an intermediate stage between the two endpoints to which the litotes refers. The same can be observed with untrue in it is not untrue to say …. Therefore, true and untrue should be classified as gradable complementaries. In sum, Plag’s (ibid.) generalisation holds as long as the adjective can be interpreted as gradable. 4 There are no results for unartificial/inartificial in the BNC, and only three results for inartificial in the ukWaC, two of which are from the same source. Klinar_FINAL.indd 40 13.11.2018 13:27:02 Some Notes on Negative Prefixation and Derived Adjectives in English 41 to the prefix non­, as unbeef and non­beef both mean “without beef”. The other meaning of the un­ NOUN combination pertains to the notion of a bad, untypical or peripheral member of a category. For instance, an unstate is a failed, bad state, and an unevent is an event that lacks characteristics of a proper event. In this case, again there seems to be a (partial) overlap in the meaning between the un­ NOUN and the non­ NOUN combinations (e.g. unevent vs. non­event, and unperson vs. non­person). In this latter case, both the un­ and the non­ combinations carry negative evaluative force. The prefix un­ can also be added to verbs, in which case the reversative interpre- tation is triggered, for example undress, undo, and untie.5 The adjectival prefix a­ is of Greek origin, and adds the meaning “without, devoid of, not X” to the adjective (Marchand 1969, 140; Plag 2003, 99). Most of the a­ derivatives are limited to specialised vocabulary (e.g. atelic, acellular, asplenic); however, some of them can be found in semi­specialised and general use (e.g. aseptic, asymmetric, abiotic, asexual, atypical, amoral, apolitical). The negative prefix IN­, by and large, selects Latinate bases, and is no longer productive (Marchand 1969, 168ff; Huddleston and Pullum, 2002, 1688). The ad- jectival IN­ derivatives are frequently subject to nominalisation, as in inactivity, illegibility, impoliteness, etc. Since both adjectival prefixes un­ and IN­ carry the meaning of “not having/possessing X, lacking X”, there is a noticeable competi-tion between the two forms, leading to two distinct classes of parallel forms. The first involves cases in which the same base selects both prefixes with no or little differences in meaning,6 for example, impractical/unpractical, inadvisable/unadvisable, indescribable/undescribable, irreplaceable/unreplaceable, unjust/injust, and unequal/inequal.7 This dual system has also led to inconsistencies, whereby the derived adjective and its nominalisation have different negative prefixes, as in unjust/injustice, unable/inability, unstable/instability (cf.: Marchand 1969, 168ff; Huddleston and Pullum, 2002, 1688). The other class includes parallel forms of English and Latinate origins as in unreadable/illegible, and uneatable/inedible, which display some semantic differences (see section 4.2 below) . 5 In English, the reversative meaning can also be expressed with the prefixes dis­ ( disconnect, disqualify, disarm) and de­ ( decentralise, deforest, defrost). The latter can also be used in cases where there is no original event, cf.: decaffeinate vs. * caffeinate (Plag 2003, 99). 6 Quirk et al. (1999, 1540) observe that “[w]ith adjectives, un­ can usually replace in­ or dis­ for ad hoc use, but with semantic consequences”. The authors claim that in such cases the un­ derivative is more closely associated with the literal meaning of the base than the other two negative prefixes. 7 The first item listed in the pair is the most frequent item according to the BNC and ukWaC corpora. The forms undescribable, unreplaceable, injust and inequal are not attested in the BNC, but are attested in the ukWaC. Klinar_FINAL.indd 41 13.11.2018 13:27:02 42 Gašper Ilc The prefix dis­ combines with Romance bases only (Marchand 1969, 158ff). When joined with the adjectival bases, it adds the meaning of “not having/pos- sessing X, lacking X” as in dishonest, dissimilar and disloyal. When added to nominal bases, it carries the meaning of “lack/absence of X” (Marchand 1969, 161) as in discredit, disregard, disbelief, etc. The prefix dis­ is associated with two distinct meanings when combined with a verbal base. In the first, it means “refuse to, fail to, not to X” (Marchand 1969, 159), for example, disallow, disagree, dislike, which can also be extended to the meaning of “stop to X” (e.g. discontinue, disuse). The other meaning involves the reversative interpretation as in disassemble, disappear, and disengage. 3 Methodology 3.1 Data For the purposes of investigation, the pairs/sets of adjectives with negative prefixes were extracted from Davis and Klinar (1996, 63–67, and 104–106), and further classified into two categories. Category A comprises derived adjectives that have the same base and take different negative prefixes. These pairs/sets include: • disinterested/uninterested, • disqualified/unqualified, • dissatisfied/unsatisfied, • incomplete/uncompleted, • inhuman/non­human, • irreligious/non­religious, • unprofessional/non­professional, • ineffective/non­effective, • immoral/amoral/unmoral/non­moral. The second category, category B, consists of pairs of adjectives that share seman- tically related bases which are of different origins (i.e. Latinate/Romance vs. Ger- manic/English). Three such pairs/sets are discussed in Davis and Klinar (1996): • irrational/unreasonable, • illegible/unreadable, • illegal/illicit/unlawful. The meanings of individual adjectives were determined with the help of the on- line Cambridge dictionary (https://dictionary.cambridge.org/), and the frequen- cies as well as the collocational candidates were determined with the help of the Klinar_FINAL.indd 42 13.11.2018 13:27:02 Some Notes on Negative Prefixation and Derived Adjectives in English 43 Sketch engine interface, using the BNC and ukWaC corpora. To identify poten- tial nominal collocation candidates in the range from ­5 to 5 words, the logDice measurement was taken as a point of reference. As observed by Gablasova et al. (2017, 169), the logDice values are insensitive to corpus size, and its results are easily interpretable: the logDice values range from 0 to 14, with the value of 7 and above highly indicative of strong collocational association (Rychlý 2008). 3.2 Results Table 1 presents the frequencies of the analysed adjectives. Due to different cor- pus sizes the raw frequencies look different; however, the distribution of lexical items is comparable, especially when examining the items of the same pair/set, as the same item has a higher frequency value in both corpora: only for irreligious/ non­religious and unmoral/non­moral can we observe different preferences. The item non­effective is non­existent in the BNC, and has low values in the ukWaC, so the pair ineffective/non­effective is excluded from further discussion. The same can be claimed for the adjective unmoral with only two occurrences in the BNC and six occurrences in the ukWaC. Table 1: The distribution of the analysed derived adjectives in the BNC and the ukWaC BNC ukWaC raw freq. per mil. raw freq. per mil. category a disinterested 172 1.53 1,377 0.89 uninterested 139 1.24 836 0.54 disqualified 367 3.27 2,975 1.92 unqualified 293 2.61 2,687 1.74 dissatisfied 450 4.01 4,884 3.16 unsatisfied 92 0.82 895 0.58 incomplete 703 6.26 11,108 7.18 uncompleted 39 0.35 348 0.22 inhuman 186 1.66 1,907 1.23 non(­)human 118 1.05 1,897 1.22 irreligious 29 0.26 233 0.15 non(­)religious 29 0.26 1,428 0.92 unprofessional 65 0.58 1,003 0.65 non(­)professional 62 0.55 935 0.60 ineffective 664 5.91 6,791 4.39 non(­)effective 0 0 31 0.02 immoral 313 2.79 3,025 1.95 amoral 60 0.53 667 0.43 unmoral 2 0.02 6 0.00 non(­)moral 2 0.02 130 0.08 Klinar_FINAL.indd 43 13.11.2018 13:27:02 44 Gašper Ilc BNC ukWaC raw freq. per mil. raw freq. per mil. category b irrational 497 4.42 4,731 3.06 unreasonable 984 8.76 7,672 4.96 illegible 81 0.76 1,072 0.67 unreadable 133 1.18 1,089 0.70 illegal 2,397 21.34 40,725 26.30 illicit 261 2.32 5,148 3.33 unlawful 902 8.03 8,483 5.48 4 Analysis and Discussion 4.1 CategoRy a: Dis- vs. un- disinterested/uninterested To start with, it is worth mentioning that the two forms result from different mor- phological/etymological processes. In its present form, the adjective disinterested is the fully adjectivised past participial form of the verb to disinterest, which was coined in the 17th century, and meant “deprive of interest” (Marchand 1969: 160), whereas the adjective uninterested is derived by adding the negative prefix un­ to the adjectivised participle interested. The morphological analysis of both adjec- tives is shown in (1): (1) a) [[dis­interest]­ed] b) [un­[interest­ed]] In modern­day usage, the original meaning of disinterested (e.g. “be deprived of interest”), has been partly bleached, resulting in the meaning “free from any bias”. This shift in the meaning can be attributed to the analogy with the meanings associated with the adjectival prefix dis­: “not having/possessing X, lacking X”; therefore, disinterested has come to mean “lacking/having no personal interest”. The prefix un­ in uninterested is added to the gradable participial adjective interested, adding the meaning “not X”. In terms of collocational preferences, disinterested frequently co­occurs with nominals such as altruism, pursuit, friendship, observer, contemplation, and benevolence, whereas uninterested is typically followed by the preposition in as in uninterested in politics. disqualified/unqualified The difference in the meaning between the two adjectives can again be attribut- ed to different derivational steps: disqualified is the participal adjective from the Klinar_FINAL.indd 44 13.11.2018 13:27:02 Some Notes on Negative Prefixation and Derived Adjectives in English 45 verb to disqualify, whereas unqualified is derived from the participial adjective qualified (2): (2) a) [[dis­qualify]­ed] b) [un­[qualify­ed]] For this reason, disqualified is linked to the meaning of verbal prefix dis­ “stop to X”, and unqualified with the antonymic, gradable relation qualified vs. unqualified. This difference is also mirrored in the collocational preferences: disqualified typically collocates with activities, for example, driving and acting ( disqualified from driving/acting), and agents of events (e.g. drivers, directors, trustees), while unqualified is frequently found with agents and professions (e.g. assistants, auditors, practitioners). dissatisfied/unsatisfied As is the case with the pair disqualified/unqualified, the derivational processes of dissatisfied/unsatisfied differ: dissatisfied is derived from the verb to dissatisfy “fail to satisfy”, and unsatisfied from the participial adjective satisfied, which results in the semantic differences between the two adjectives. The adjective unsatisfied collocates with emotions (e.g. yearnings, longings, desires, feelings) and acts (e.g. demands, requests), and the adjective dissatisfied is typically found in the combination dissatisfied with X, for instance, 252 out of 450 occurrences of dissatisfied in the BNC involve the preposition with. 4.2 CategoRy a: in- vs. un- incomplete/uncompleted This is the only pair in Davis and Klinar (1996) that involves the prefixes un­ and in­ and no other prefix. The authors (1996, 105) state that incomplete “means ‘having gaps’, and [ uncompleted] means ‘unfinished’”. This conclusion seems reasonable, taking into consideration that incomplete is derived from the adjective complete, and uncompleted from the participle completed: it is only the verbal elements that can pertain to events, as is the case with finished and completed. According to the dictionary entry for incomplete, however, it appears that the two meanings have fused, so the adjective incomplete can be used in both senses. The corpus data (Table 1) show that there is a strong pref- erence for incomplete, and the examples of uncompleted are limited, making a conclusive judgement on the differences/similarities between the two adjectives difficult. Corpus examples from the BNC suggest that there is indeed an overlap in meaning between the two adjectives (3a­d); however, the semantic nuances seem to be still preserved (3e). Klinar_FINAL.indd 45 13.11.2018 13:27:02 46 Gašper Ilc (3) a) What people say to each other when they are trying very hard to communicate is always sloppy and unsatisfying and full of uncompleted sentences and thought. b) […] in formal situations we are more likely to use Standard English forms, whereas in informal situations we will probably use such forms as contractions (can’t, innit), incomplete sentences, and dialect structures. c) The road now turns inland past an uncompleted building shell. d) On hearing the news of the king’s imprisonment, the workmen packed up tools and left the site, leaving an incomplete building, with some parts open to the elements. e) For example, the students could be given incomplete sentences such as the following: “The overall message in the story is that...” 4.3 CategoRy a: in-/un-/a- vs. non- inhuman/non­human, irreligious/non­religious, unprofessional/non­professional The distinction between the prefixes un­/IN­ and non­ has already been discussed in section 2. What all of these pairs have in common is that the un­/IN­ prefixes are added to gradable adjectives to mark the opposite end of the continuum. For instance, X may be human, more or less human or inhuman, depending on wheth- er X displays properties associated with values shared by humans. Collocational preferences for inhuman clearly reflect this meaning as they involve nouns such as torture, rampage, punishment, barbarity, prohibition and treatment. The prefix non­, on the other hand, is attached to non­gradable bases, creating contradictory pairs, such as human/non­human (i.e. (not) belonging to the human race). The col- locational candidates for non­human include primate(s), ape(s), animal(s), intelligence, creatures. The same gradable/non­gradable difference can be observed in the case of the pairs irreligious/non­religious, unprofessional/non­professional. immoral/amoral/non­moral Moral is the only adjectival base discussed in Davis and Klinar (1996) that allows multiple prefixation. The authors (1996, 105) claim that non­moral, unmoral and amoral are synonyms, whereas the adjective immoral is pejorative (i.e. with neg- ative evaluative force). There indeed seems to be a clear­cut distinction between non­moral “not moral” and immoral “violating moral principles” (4a­b). The ad- jectives amoral and unmoral tend to be used in more neutral contexts, although some specialised uses can be observed: the former describes an entity that is indif- ferent to questions of morality, and the latter pertains to an entity that cannot make moral judgements (4c­d). It is worth mentioning that examples can be found that Klinar_FINAL.indd 46 13.11.2018 13:27:02 Some Notes on Negative Prefixation and Derived Adjectives in English 47 indicate an overlap in meaning between some of these adjectives (4e­f). (4) a) Why should we not clearly demarcate the behaviour which is appropriate to moral and to non­moral beings? b) Their plans for Nuworld’s current inhabitants are hideous and immoral. c) The Internet is not immoral but amoral. d) After the first blush of sin comes its indifference; and from immoral it becomes, as it were, unmoral. e) I really find all that abhorrent and amoral. → cf.: immoral f) Starbucks is a nasty, greedy and unmoral brand who think nothing of bullying people to get their way. → cf.: immoral 4.2 CategoRy B irrational/unreasonable The difference between the two adjectives lies in the fact that unreasonable de- scribes something that is not reasonable, acceptable or fair according to some (so- cial) norm or expectation, whereas irrational has a narrower meaning, pertaining to something that is logically unfounded or nonsensical. The notion of fairness and acceptability in the case of unreasonable can be observed in its nominal collocates which include refusal, demands, behaviour, burden, and workloads, whereas irrational collocates with nouns that are beyond logical explanation, for example phobias, fears and beliefs. It has to be pointed out, nonetheless, that there is again a partial overlap in the use (5). (5) a) The mother may be in a state of intense anxiety, obsessed with often quite unreasonable fears about the health of the baby or herself or partner. b) It has got progressively worse over the months and I am now having irrational fears, that bad things will happen to my children, etc. illegible/unreadable The adjective illegible describes a text that is difficult to read, due to untidy/ unclear handwriting or print, so its top nominal collocates include handwriting, scrawl, inscription, scribble, signature and lettering. The adjective unreadable is an antonym of readable “worth reading or enjoyable to read”; therefore, we talk about unreadable prose/book. It seems, however, that the adjective unreadable is the more dominant of the two, taking over the meanings of illegible as well. For example, high on the collocation list for unreadable are nouns such as fonts, inscriptions and subtitles, which all indicate difficulty of reading (6): (6) a) Formulae which use symbol fonts may be unreadable. Klinar_FINAL.indd 47 13.11.2018 13:27:02 48 Gašper Ilc b) Gravestone inscriptions become unreadable over time. illegal/illicit/unlawful According to the dictionary definitions, these three adjectives are largely synony- mous, with an additional meaning for illicit which may pertain to something that is legal, but is not accepted or is disapproved of by society. The similarities and differences in their meaning can be easily observed when examining their nomi- nal collocates in (7). (7) a) illegal: immigrants, drugs, logging, abortion, trafficking, possessions, smuggling, acts, activities, gambling, payment s, arms, substances, weapons, trade b) illicit: drugs, dealings, dumping, financing, trade, export, lover, sex, pleasure, love, alcohol, affair c) unlawful: intercourse, manslaughter, discrimination, eviction, violence, act, killing, conspiracy, verdict, discrimination, conduct, sex, arson 5 Conclusion The present contribution is an attempt at discussing some of the properties that can be observed in English negatively prefixed adjectives. After providing an insight into the properties of negative prefixation in general, the paper focusses on pairs/sets of derived adjectives that are listed and discussed in Davis and Klinar (1996). These adjectives have been divided into two categories: category A includes pairs/sets of derived adjectives that share the same base (e.g. inhuman/non­human, non­moral/ immoral/amoral), whereas category B includes pairs/sets of derived adjectives that involve semantically related bases (e.g. illegible/unreadable). The main objective of the investigation has been to analyse these derived adjectives in terms of their meanings, frequencies and collocational candidates by using the data retrieved from two British English referential corpora: the British National Corpus and the Web Corpus ukWaC. The results have revealed that in a given pair/set of adjectives there is one adjective that is more frequently used, and it is this adjective that frequently takes over the use/meaning of the other. Even though there is in some cases a clearcut semantic distinction between the adjectives of the same pair/set (e.g. non­moral vs. immoral), which is also reflected in their collocational preferences, in other cases there is a partial overlap in meaning (e.g. illegible vs. unreadable and incomplete vs. uncompleted), which can be directly observed when examining collocational candidates (e.g. illegible/unreadable inscriptions). Klinar_FINAL.indd 48 13.11.2018 13:27:02 Some Notes on Negative Prefixation and Derived Adjectives in English 49 References Algeo, John. 1971. “The Voguish Uses of Non.” American Speech 46, no. 1/2. 87–105. doi: 10.2307/3087991. Bauer, Laurie. 1983. English Word­formation. Cambridge: Cambridge University press. Davis, Margaret, and Stanko Klinar. 1977. Aspects of English Word­formation. Second edition. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Davis, Margaret, and Stanko Klinar. 1996. English Word­formation with Exercises. Part 2. Fourth edition. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Gablasova, Dana, Vaclav Brezina, and Tony McEnery. 2017. “Collocations in corpus- ­based language learning research: identifying, comparing, and interpreting the evi- dence.” Language Learning 67, no. S1. 155–179. doi: 10.1111/lang.12225. Horn, Laurence R. 2005. “An Un­ Paper for the Unsyntactician.” In: Polymorphous Linguistics: Jim McCawley’s Legacy, edited by Salikoko Mufwene, Elaine J. Francis, and Rebecca S. Wheeler, 329–365. Cambridge, Massachusetts: The MIT Press. Huddleston, Rodney, and Geoffrey K. Pullum. 2002. The Cambridge Grammar of the English Language. Cambridge: Cambridge University Press. Ilc, Gašper. (in press). Aspect of Negation in English and Slovenian. Ljubljana: Znanstve- na založba Filozofske fakultete. Kjellmer, Göran. 2005. “Negated Adjectives in Modern English. A corpus­based study.” Studia Neophilologica 77, no. 2. 156–170. doi: /10.1080/00393270500355130. Marchand, Hans. 1969. The Categories and Types of Present­Day English Word­ ­Formation. A Synchronic­Diachronic Approach. München: C. H. Bec’sche Verlagsbuchhandlung. Murphy, M. Lynne. 2010. Lexical Meaning. Cambridge: Cambridge University Press. Plag, Ingo. 2003. Word­Formation in English. Cambridge: Cambridge University Press. Quirk, Randolph et al. 1999. A comprehensive grammar of English. Harlow: Longman. Rychlý, Pavel. 2008. “A lexicographer­friendly association score.” In: Proceedings of Recent Advances in Slavonic Natural Language Processing, RASLAN, edited by Petr Sojka, and Aleš Horák. 6–9. Brno: Masaryk University. CoRpoRa BNC = The British National corpus. 2010. ˂https://the.sketchengine.co.uk/˃ UkWaC = British English corpus from the .uk domain 2007. v), with the concept of graphemic­phonemic correspondence also being taken into account. The following are among the most common types of adaptation: • replacement of q, w, x, y with k, v, ks, j (e.g. quiz > kviz, weekend > vikend, mixer > mikser, Yeti > Jeti) • replacement of double consonants with single ones (e.g. pullover > pulover) • replacement of double vowels with single ones (e.g. b oo merang > bumerang) • replacement of atypical consonant and vowel doublets with single conso- nants and vowels (e.g. thriller > triler, sandwich > s endvič, finish > finiš; goal > gol) • replacement of c with k (e.g. picnic > piknik) In contrast to the above cases, which no longer display overt signs of being foreign, we see how many recent borrowings from English are marked by typically English orthographic features which set them apart from the rest of the Slovene lexicon. The following are among the most salient examples: • q, w, x, y (e.g. ql, wellness 6, detox, party) • double consonants (e.g. jacuzzi, mobbing) • double vowels (e.g. street food) • x instead of ks (e.g. relax, extra) • ch instead of č or š (e.g. ketchup, chef) • a typical English suffix ­ing (e.g. scouting, glamping) 6 Wellness is an extreme case of foreign spelling as it contains a non­Slovene grapheme w as well as two double consonants ( ll, ss). Double graphemes are not in the spirit of the Slovene language and tend to assmilate fairly quickly (e.g. the spelling mobing is much more frequent than mobbing). In the case of w ellness, however, Gigafida shows as many as 5461 occurrences of wellness and only 96 of velnes. Klinar_FINAL.indd 70 13.11.2018 13:27:03 The Integration of English Words in Slovene: Orthographic Aspects 71 • graphemes with Slovene diacritical marks č, š, ž spelled as c, s, z (either intentionally or erroneously due to fast typing and sloppiness; e.g. res kul casi, po spesl ceni, a lahk pisete knjige vredne branja). • incorrect and/or inconsistent capitalization (e.g. Torek je spet tu! Danes najprej ogled LIge prvakov potem pa PARTY PARTY v dveh nadstropjih!)) • incorrect, inconsistent, foreign or even so­called “loud” punctuation (e.g. Zdravje&Prehrana, z’ dežele; Latino večer & Havana party with DJ Marnix!!!.K giveaway­u sem se odločil dodati tudi 2x brezplačno ličenje! Trust 10.4.at 19:30??!?? Taggaj najbolj sladkosnedo prijateljico ) • abbreviations, acronyms, combinations of letters and figures in netspeak7, in SMS’s and in slang (e.g. OMG, BRB, 4EVER, GR8; fidbek, luzer, dizaster, gejmer, bro, autsajder, dbest, mišn imposibl, wishlisti, mejbi, kripi, fejl, čilati, skenslati…; Ok nujno. Any idea kaj lahko naredim če se word kar naenkrat odloči da ne more aktivirat izdelka (maturitetna seminarska naloga, rok oddaje jutri, situacija je resna)? PROSIM, ANYONE; PANIČNI NAPAD MAM. HOLA! A lahk plis pisete …). It should be noted that it is not only individual words that are marked orthograph- ically by English but often also hybrid structures (e.g. stand up komik, online nakupovanje, senior ponudba, comfort cona, cost­benefit analiza, multi­fusion­jet tehnologija) and longer portions of discourse inserted into otherwise Slovene texts (e.g. a flyer at the Maribor Faculty of Arts cafeteria reads: Noro dobri cupcakes ­ Love at first bite. Ponujamo vam: mini cupcake različnih okusov ­ čokolada, red velvet, snickers, malina). Another feature typical of recent lexical influence is the high degree of variation in spelling, whereby the same word may be spelled in two or more different ways. Consequently, pronunciation is also unstable, as speakers with greater exposure to English often try to approximate the original pronunciation8, thus reducing or even eliminating the graphemic­phonemic correspondence characterizing older and fully assimilated loanwords. The following section will thus focus on the variation found in the spelling of the selected words from Gigafida. 4.2 Developmental tRenDs In an attempt to establish the ratio of original English spellings vs. nativized ones, I examined a number of words from Gigafida. Taking into account the various 7 Internet discourse, also referred to as Weblish, Netlish, Globish, Webspeak and the like (Crystal 2001). 8 Primarily in the case of vowels (e.g. band, notebook), but not with non­Slovene phonemes such as interdental fricatives (e.g. smoothie). Klinar_FINAL.indd 71 13.11.2018 13:27:03 72 Nada Šabec genres and semantic fields in which these words occur according to years, I was hoping to detect developmental trends in their orthography. I was, however, somewhat hampered in this, as Gigafida only records data for the period from 1990 to 2011, which meant that data for the past seven years are not available. In other words, some new borrowings that are currently in wide use are not in- cluded at all (e.g. selfie vs. selfi). Also, while the corpus does contain examples from newspapers, magazines, fiction, non­fiction and the internet, these genres and specific sources are not presented consistently for all words and cannot be compared. Similarly, information on the years for the occurrence of individual words varies and can only be compared in some cases, not in all. For this reason, I decided to include, in parentheses, only the total number of occurrences for each individual spelling of a word and comment on them only selectively when relevant to the discussion. 4.2.1 politiCs Four words belonging to political discourse were selected: impeachment (304) vs. impičment (118), hearing (263) vs. hiring (91), establishment (344) vs. establišment (693), and fake news (1) vs. fejk njuz (0). We see that both impeachment and hearing predominantly retain their original spelling, while in the case of e stablishment the nativized form is almost twice as frequent as the original one. We can only guess at the reason for the difference – it might be related to the relevance of the concept for the Slovene political situation. This is certainly the case with fake news, which only features once – in 2010 – and is explained as “lažno novinarstvo” (in reference to Jon Stewart’s TV show) and was at the time practically an unknown phenomenon. Since then, especially recently, its use has become widespread because of the changed political situation in the US and elsewhere. As illustrated by the following example, it is even capable of serving as a base for forming new lexemes: Predvsem Twitter se zdi v medmrežju najprimernejši za objavo različnih stališč in je včasih lahko odlično sredstvo za podajanje, izmenjavo in vir informacij, čeprav žal tudi premnogih “sfejkanih”. (Sivka 2018, 8) 4.2.2 Business anD maRKeting teRminology The words manager (11305) vs. menedžer (41735) and brand (3530) vs. brend (1659) were chosen. The form manager was used only once – in 1991 – while the first occurrence of menedžer is registered in 1994. Nevertheless, menedžer has by far exceeded the use of manager, reflecting perhaps the extent to which the introduction of a new economic system after 1990 has affected Slovene. The Klinar_FINAL.indd 72 13.11.2018 13:27:03 The Integration of English Words in Slovene: Orthographic Aspects 73 situation with brand, on the other hand, is an example of a prestigious borrowing, with the original spelling prevailing.9 Two other words leasing (8955) vs. lizing (7292) and design (10096) vs. dizajn (9430) are typical examples of the vacilla- tion between original and adapted spelling within the period covered by Gigafida, even though the current situation would most likely display a tendency toward Slovenicized forms because of the greater familiarity with the concept and role they play in our daily lives. 4.2.3 ComputeR teRminology anD soCial meDia The comparison of the three co­existing forms e­mail (21294), mail (27426) and mejl (584) shows the prevalence of mail as a simpler and more economical form than e­mail, but nevertheless not entirely nativized. Software (3438), on the other hand, predominantly retains its original form. Contrary to most other words in all categories which may be inflected even when spelled in their orig- inal forms (e.g. establishmenta; in netspeak even in some strange, unnaturally sounding cases such as da vas update­am), software is used only in the unin- flected version. This is not the case with softver (1056) which, however, occurs much more rarely. An interesting case is facebook (22037), which is predominantly spelled in the English fashion (probably also because it is a brand name) as opposed to fejsbuk (145), while the difference between tweet and tvit is considerably smaller (91 vs. 55) and, I assume, by now strongly in favor of the Slovenicized form (the reason being both the graphemic­phonemic discrepancy of the vowel which lends itself naturally to the pronunciation of i in Slovene and the ease with which it forms new words such as tvitati, tviteraš etc.). The less formal spelling fejsbuk, on the other hand, is more common on the internet than in other genres. 4.2.4 spoRts The ratio of English to nativized spelling in the case of relatively new sports is consistently in favor of the former. The reason appears to be the novelty of the disciplines10, an extreme case being certain mixed martial arts techniques such as grappling and teep, which have no Slovenicized forms at all. The following terms were chosen for illustration purposes: kickboxing (355) vs. kikboksing (47), squash (913) vs. skvoš (404), bowling (2800) vs. bovling (1553). 9 For a detailed discusssion of brand and related forms see Šabec (2014). 10 Curling, for instance, by far exceeds the terms kerling or krling. It is also the term used in the name of the official Slovene Curling Association ( Curling zveza Slovenije). Klinar_FINAL.indd 73 13.11.2018 13:27:03 74 Nada Šabec 4.2.5 slang Slovene slang is heavily influenced by English and as such an ideal variety to explore from an orthographic perspective. Gigafida finds it mostly on the in- ternet, where its users, in the interest of speed and efficiency, tend to compress their communication, using abbreviations, acronyms, combinations of letters and figures and the like. At the same time they are very innovative and creative, playing with words. A more detailed analysis of this type of non­standard and very informal discourse would exceed the scope of this article11, which is why I have limited myself to the following words: friend (867) vs. frend (1405), sorry (1571) vs. sorči (98), and cool (4886), which may be spelled as kul (9239 – the number of recorded occurrences rising from 1 in 1992 to 3038 in 2010), qul (12) and even ql (952). In addition, I checked the frequency of occurrence of the interjection oops (107) vs. ups (2265), featuring occasionally as uups (10). The reason for choosing this little word is connected to identity. Interjections/exclamations are very sponta- neous expressions, more often than not uttered almost subconsciously. As such, they may be very revealing about our identity. The fact that the English oops has been adopted so whole­heartedly especially by the young and then further adapt- ed to ups (largely displacing its Slovene equivalents (o)joj, ojej) strikes me, if nothing else, as somewhat intriguing and deserving of further attention. 5 Interpretation of findings and concluding remarks Random examples taken from media and from Gigafida clearly show how very strong the English influence on Slovene has been in recent decades and how it is still growing. The speed with which English words are being imported into Slo- vene more or less indiscriminately can no doubt be at least partly attributed to the kind of world we currently live in – from the pressure to conform to globalizing trends and to “Americanize” our way of life, to the feeling that we need to be au courant all the time, meeting all sorts of deadlines with no chance to pause and reflect, let alone on the way we use our language. The contact of Slovene with English has thus gone beyond the casual to the more intense Stage 3 (Thomason and Kaufman 1988), involving the impact of English on basic and non­basic vo- cabulary as well as moderate structural borrowing. This is true of various types of discourse from media language to business and scientific terminology, but par- ticularly of informal registers typical of internet language. The unconventional, 11 For a more thorough discussion of Sloglish (mixture of Slovene+English) see Šabec (2009). Klinar_FINAL.indd 74 13.11.2018 13:27:03 The Integration of English Words in Slovene: Orthographic Aspects 75 often sensationalist spelling and punctuation, while still largely limited to net- speak is nevertheless spreading to other areas such as advertising in order to grab consumers’ attention more effectively (e.g. Gorenje: Simplicity collection. It’s so me! ). English­like spelling is also frequently used in the names of companies, mu- sic bands, artistic names of performers (e.g. City Center, Credit Express, trgovina Chemo kotiček; Alya, Big Foot Mama, 6 pack Čukur, Kingston) and even in the names given to newborn babies such as Liam and Vanessa (the latter reported in Sicherl 2015, 273­274). We are obviously dealing with a highly dynamic process that might lead to the acceptance of certain features that once would have been completely unacceptable. The sheer quantity of such examples speaks of the popularity/prestige attributed to English. Another observation supporting this claim is a recent trend to reverse the spelling of certain words that had already been completely Slovenicized back into English (e.g. jeans, jazz, gin, show rather than džins, džez, džin, šov 12). This may be because speakers, especially younger ones, are showing off their command of English, their preference for it or both. By choosing English (not only in borrowings, but also in their blogs, nicknames, etc.) they may be simply trying to reach a wider audience, or alternatively signal that they feel part of a global rather than local community. This again touches upon the very complex and often fluid issue of personal, social and cultural identity. In either case, the issue is not a purely linguistic one but is related primarily to the social/pragmatic attitudes toward borrowing from English. Our concern for Slo- vene and the frequently expressed overt resistance against excessive borrowing does not always match our practice, which often shows a degree of tacit consent to English infiltration. It is difficult to predict what the long­term effect of this tension between the prescribed norm and the actual causal use will be on Slovene orthography. If we could see the spelling of a word such as jeans in a few dec- ades’ time, we might have a better idea about it; however, as it is, we can only make an informed guess. The trend of anglicization might continue and, to some extent, spread from informal to formal discourse, while on the other hand it might diminish or, in some cases, even disappear with time, which would correspond with Thomason and Kaufman’s claim that contact­induced change cannot be pre- dicted from the prestige that the source language enjoys among target language speakers. In either case, Slovene orthography, which is currently very heavily influenced by English, remains a challenging subject of investigation and calls for further, more comprehensive research based on a larger data sample. 12 The number of occurrences for jeans vs. džins is 4073 vs. 3164 respectively, for jazz vs. džez 30271 vs. 2959 respectively. Klinar_FINAL.indd 75 13.11.2018 13:27:03 76 Nada Šabec Literature Crystal, David. 2001. Language and the Internet. Cambridge: Cambridge University Press. James, Allan. 2008. “New Englishes as Post­Geographic Englishes in Lingua Franca Use: Genre, Interdiscursivity and Late Modernity.” European Journal of English Studies 12: 97 – 112. James, Allan. 2009. “Theorising English and Globalisation: Semiodiversity and Lin- guistic Structure in Global English, World Englishes and Lingua Franca English.” Apples – Journal of Applied Language Studies 3, no 1: 79­92. Herring, Susan C. 1996. Computer­Mediated­Communication: Linguistic, Social and Cross­Cultural Perspectives. Amsterdam: Benjamins. Onysko, Alexander. 2007. Anglicisms in German: Borrowing, lexical productivity, and written codeswitching. Berlin: De Gruyter. Otwinowska­Kasztelanic, Agnieszka. 2000. A Study of the Lexico­Semantic and Grammatical Influence of English on the Polish of the Younger Generation of Poles. War-szawa: Wydawnictwo Akademicke DIALOG. Shukla, Shaligram and Jeff Connor­Linton. 2006. “Language Change.” In An Introduction to Language and Linguistics, edited by Ralph Fasold and Jeff Connor­Linton, 275­310. Cambridge, New York, Melbourne, Cape Town, Singapore, Sao Paulo: Cambridge University Press. Sicherl, Eva. 2015. “The English­Slovene language contact: borrowing of personal names.” In Slovanski jeziki v stiku z neslovanskimi : diahroni onomastični pogled = Slavic/ Non­Slavic language contact in the area of diachronic onomastics ( Linguistica), edi- ted by Silvo Torkar, 273­289. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Šabec, Nada. 2009. “ Sloglish or the Mixing/Switching of Slovene and English in Slove- ne Blogs.” Slavia Centralis II, no. 1: 32­43. Šabec, Nada. 2014. “Blagovna znamka/brand/branding/znamčenje …:vpliv angleščine na sodobno slovensko poslovno terminologijo.” In W podróży za słowem : księga pamiątkowa z okazji Jubileuszu 70­lecia urodzin profesora Emila Tokarza, edited by Mateusz Warchał, 167­178. Bielsko­Biala: ATH. Thomason, Sarah Grey and Terrence Kaufman. 1988. Language Contact, Creolization and Genetic Linguistics. Berkeley: University of California Press. Data souRCes Bezjak, Branka. 2018. “Intervju z Doris Urbančič Windisch: Vztraja, ker verjame v Ma- ribor.” Večer. June 4, 2018: 14. Crnković, Marko. 2018. “ Uvedite že blockchain volitve .” Obrazi no. 6, June 14, 2017: 98. First Blog. December 16, 2017. https://najstnica.svet24.si/blog/firstblog. Accessed June 22, 2018. Gigafida: a reference corpus of written Slovene. http://www.gigafida.net/Support/About. Grudnik, Katja. “Nega rok z L’occitane izdelki.” http://www.blogvivalavida.com/2018/01/ nega­rok­z­loccitane­izdelki.html. n.d. Accessed May 15, 2018. Klinar_FINAL.indd 76 13.11.2018 13:27:03 The Integration of English Words in Slovene: Orthographic Aspects 77 Mancevič, Denis. 2018. “Povezani v odtujenosti.” Delo, July 2, 2018: 5. Mekina, Borut. 2018. “Vojna za milijarde.” Mladina, March 2, 2018: 9. Petek, Rozmari. 2018. “Ločena ponudba tudi pri glampingu.” Večer, June 21, 2018: 6. Pikalo, Jernej. 2018. “Dnevi grmenja.” Večer, June 20, 2018: 19. Salecl, Renata. 2018. “Pomisleki: Univerzalizem okusa.” Delo, SP, May 19, 2018: 32. Sivka, Alenka. 2018. “Najbolj si želim, da bi se ljudje naučili spoštovanja.” Zarja, year IV, no. 265, June 19, 2018: 8. Trampuš, Jure. 2018. “Pasji dnevi nekega novinarstva.” Mladina, June 22, 2018: 23. Klinar_FINAL.indd 77 13.11.2018 13:27:03 Klinar_FINAL.indd 78 13.11.2018 13:27:03 Tomaž Onič, Maruša Bračič Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru Nomen est omen: prevajanje aptonimov v fantazijski literaturi Izvleček Aptonime navadno definiramo kot lastna imena, ki posredno ali neposredno izražajo do- ločeno izstopajočo značilnost osebe, ki jo poimenujejo, in sicer v povezavi z njenim po- klicem, značajem ali katero drugo karakteristiko. Aptonimi so v glavnem osebna lastna imena, a je isti princip delovanja mogoče aplicirati tudi na zemljepisna imena. Pričujoča razprava obravnava fantazijska zemljepisna imena v izbranih romanih J. R. R. Tolkiena, G. R. R. Martina in J. K. Rowling, ki se med sabo razlikujejo glede na uporabo figurativ- nih posebnosti in besedilnih značilnosti ter glede na ciljno bralstvo. Posebna pozornost pri obravnavi je posvečena aptonimom, njihovi vlogi v romaneskni zgradbi ter njihove- mu vplivu na bralčev občutek zbliževanja fantazijskega in resničnega sveta. Analiza je zastavljena kontrastivno, avtorja pa fantazijska zemljepisna imena in kategorije obravna- vata z vidika motiviranosti strukture izvirnih imen. Hkrati poskušata ugotoviti, v kolikšni meri – če sploh – se motiviranost istega ali drugačnega tipa ohrani tudi v prevodu, kar je ključno za obstoj (formalne ali dinamične) ekvivalence med izvirnimi in prevodnimi imeni. Poleg tega poskuša prispevek na osnovi pregledanega gradiva ugotoviti, kakšnih prevodnih rešitev se navadno poslužujejo prevajalci, da bi ohranili interpretativni poten- cial besedila. Nomen est omen: Translation of Aptonyms in Fantasy Literature Aptonyms are usually defined as proper names directly or indirectly suggestive of a par- ticular characteristic of the person bearing that name. The characteristic can be connected with the person’s profession, character or any other typical feature. Aptonyms are mostly personal proper names; however, the same principle applies to geographical names. The Klinar_FINAL.indd 79 13.11.2018 13:27:03 80 Tomaž Onič, Maruša Bračič paper deals with fictitious place names that appear in selected novels by J. R. R. Tolkien, G. R. R. Martin and J. K. Rowling. These differ from each other as regards figurative or other stylistic characteristics, as well as target readership. A particular focus is on aptonyms in these works, their role in the structure of the novels, and their influence on the reader’s impression of the convergence of the fantasy and the real worlds. The main method used is contrastive stylistic analysis with particular interest in the motivated structure of the original aptonyms. Additionally, the research investigates the translation aspect of aptonyms, whether their crucial characteristics have been preserved, and whe- ther their type remains the same or changes in the process. This issue is a crucial one for the existence of (formal or dynamic) equivalence between the original and the translated names. The paper also attempts to determine what kind of translation solutions are used by the translators in order to preserve the interpretative potential of the text. 1 Uvod S prevajanjem zemljepisnih imen, ki predstavljajo svojevrsten prevajalski izziv, se srečujejo prevajalci v najrazličnejših družboslovnih in naravoslovnih besedi- lih, na primer s področja geografije, turizma in podobno, nanje pa nujno naletijo tudi prevajalci leposlovnih besedil. V neumetnostnih besedilih, ki so primarno zavezana vsebinski natančnosti in točnosti, si lahko prevajalec pomaga z ohra- nitvijo izvirnega poimenovanja, s pojasnilom v opombi ali z navedbo prevodne- ga in izvirnega imena po vzorcu » slovensko poimenovanje (angleški izvirnik)« ali obratno, po drugi strani pa so v leposlovju možnosti bolj omejene, saj mora prevajalec umetnostnega besedila upoštevati tudi slogovno raven besedila in se izogibati slogovnim premikom. Poleg tega imajo zemljepisna (in druga lastna) imena v književnih besedilih fantazijski izvor in motivirano zgradbo. Aptonimi (tudi aptronimi) so v literarnih besedilih s svojo skrbno premišljeno zgradbo, ki omogoča večplastno interpretacijo, pogosto eden pomembnih gradni- kov fantazijskih in mitoloških svetov. Neredko vsebujejo tudi aluzije, besedne igre, glasovne ali iterativne okraske in podobne figurativne posebnosti, ki pove- čujejo njihovo interpretativno kompleksnost, hkrati pa za prevajalca pomenijo zahtevne prevajalske izzive, saj je ta interpretativni potencial v prevodu treba ohraniti v največji možni meri in ga hkrati smiselno prilagoditi ciljnemu jeziku in prostoru. V nadaljevanju prispevka so podane nekatere prevajalske zagate, pona- zoritve različnih tipov aptonimov s primeri iz dveh uveljavljenih del fantazijske literature – zbirke Harry Potter prevajalcev Jakoba Kende in Branka Gradišnika ter Igre prestolov prevajalca Boštjana Gorenca in Gospodarja prstanov od A do Ž Branka Gradišnika – ter nekatere možne prevodne strategije in rešitve. Klinar_FINAL.indd 80 13.11.2018 13:27:03 Nomen est omen: prevajanje aptonimov v fantazijski literaturi 81 2 Lastna imena in aptonimi Lastna imena so samostalniške besede, ki poimenujejo bitja, predmete in pojme, kar velja za slovenščino in za angleščino. V slovenščini se samostalnik deli na občna imena, ki se nanašajo na bitja, predmete in pojme, in na lastna imena, kamor sodijo osebna, stvarna in zemljepisna imena (SP, str. 10–16). Podobne, a hkrati nekoliko drugačne delitve lahko najdemo tudi za angleške samostalnike; Blaganje in Konte v pregledu angleške slovnice, ki je za prevodoslovne študije zanimiva predvsem zaradi kontrastivnega vidika, delita občna imena ( common nouns) na števna in neštevna, ti dve kategoriji pa naprej na stvarna in nestvarna (1998, 41). Avtorji kot na primer Soltesz (v Ahanizadeh 2012), Särkkä (2007), Newmark (2001, 70), Kalashnikov (2006) in Zabeeh (1968) predlagajo različne podrobnejše kategorizacije, med katerimi slednji (Zabeeh 1968, 54) v kategorije eksplicitno vključi tudi zemljepisna imena. Za pričujočo razpravo in za kontra- stivno analizo nasploh se kot zelo uporabna izkaže delitev, ki jo predlaga Heikki Särkkä (2007), saj omogoča objektiven razmislek o tem, katera imena oz. njihove dele je navadno mogoče prevesti. Lastna imena kategorizira v naslednje štiri tipe (v oklepaju dodani primeri so lastna imena in aptonimi, ki se jim posveča nada- ljevanje razprave): • osrednja lastna imena; kjer notranje skladenjske strukture ne moremo anali- zirati (npr. Azkaban, Asshai), • razširjena lastna imena; osrednja imena razširjena z deskriptorjem, ki se edini prevede (sem uvrščamo predvsem resnična zemljepisna imena, pri katerih ne obstaja podomačena oblika, npr. otočje Chagos ( Chagos Archipelago) ali po- staja King's Cross ( King's Cross); Kladnik (2007, 25) prvo sestavino (otočje, postaja) imenuje občnoimensko jedro zemljepisnega imena, ki poudari vrsto zemljepisnega pojava), • opisna lastna imena; so pretvorjena občna imena in se v celoti prevajajo, npr. Kraljevi pristanek ( King's Landing) ali Tri metle ( Three Broomsticks) in • izpuščena imena; so del idioma, ki se ga v prevodu zaradi kulturnih razlik nadomesti z najbližjim ekvivalentom ciljnega jezika; npr. idiom »to meet one's Waterloo«, ki pomeni doživeti dokončen poraz, brez poznavanja kon- teksta ni razumljiv, zato se ime izpusti; po drugi strani pa imamo pri idiomu »all roads lead to Rome« dobesedni ekvivalent z uporabo istega zemljepi- snega imena. Aptonime večinoma uvrščamo v tretjo skupino navedene kategorizacije, saj gre za opisna imena, kar nakazujejo tudi definicije tega pojma, ki aptonim veči- noma opredelijo kot ime, ki poimenovanemu nosilcu ustreza glede na poklic, značaj ali izstopajočo značilnost. Oxfordov slovar navaja, da gre za ime, ki je Klinar_FINAL.indd 81 13.11.2018 13:27:04 82 Tomaž Onič, Maruša Bračič »zabavno prikladno« poklicu poimenovane osebe. Najpogosteje gre sicer res za osebna lastna imena, npr.: Janez Kuhar, ki je po poklicu kuhar v restavraciji, a osnovni princip aptonimne zgradbe ustreza tudi zemljepisnim imenom. Nazo- ren primer zemljepisnega aptonima so Termopile, morska ožina v Grčiji, kar v dobesednem prevodu pomeni »vroča vrata«; poimenovanje izhaja iz obstoja termalnih vrelcev v bližini. 3 Aptonimi v fantazijski literaturi V fantazijskih žanrih aptonimi razkrivajo lastnosti poimenovane osebe ali kraja in hkrati v bralcu krepijo občutek resničnosti. Balteirova (2010, 3) meni, da so aptonimi v nasprotju z resničnimi lastnimi imeni vedno deskriptivni in rezultat besedotvornih mehanizmov. To velja tudi za aptonime resničnega sveta, a ker jih dojemamo kot obstoječa dejstva in njihovi deskriptivnosti ne posvečamo posebne pozornosti, ta njihov vidik zbledi in jih ne dojemamo več kot aptonime (npr. Šen- tjur, ki svoji sestavi skriva Sv. Jurija). Z besedotvornega vidika so tako aptonimi podobni tvorjenkam, ki imajo v odvisnosti od stopnje leksikalizacije bolj ali manj vidno povezavo z besedotvorno podstavo (Plemenitaš 2015, 84). Za razliko od običajnih opisnih imen so aptonimi lahko neposredno ali posredno opisni: pri nekaterih lahko bralec takoj razbere ključno značilnost, ponekod pa le, če ima določena jezikovna znanja ali dobro bralno intuicijo. Tak primer je Prečna ulica ( Diagon Alley) iz Harryja Potterja, ki je v prevodu sicer neposredni apto- nim, v izvirnem jeziku pa se vidi dvoplastnost poimenovanja (lahko pomeni ulico Diagon ali pa prislov Diagonally). Podobno velja za Nokturno ulico ( Knockturn Alley ali fonetično nocturnally, kar tudi odgovarja njenemu slabemu slovesu). Bertills (2003; cit. v Al Rabadi 2012, 43) literarnim imenom poleg funkcionalne vloge pripisuje tudi možnost ustvarjanja novih interpretacij, kar velja tudi za ze- mljepisna imena. V žanrih, ki ne vsebujejo vizualnega gradiva, so opisi tisti, ki bralcu pomagajo ustvariti podobo določenega kraja, enako tudi imena, ki poleg tega zbudijo občutek pristnosti. Tako Trochnmrkow trg ( Grimmauld Place) iz Harryja Potterja nakaže, da ne gre za svetlo in domačno hiško, prav tako kot nam Zimišče ( Winterfell) iz Igre prestolov ne naslika tople poletne rezidence, prav nasprotno. Izjemno neposredno je imenovana gora Poguba ( Mount Doom) oz. vulkan v Tolkienovem Gospodarju prstanov. Aptonimi imajo torej identi- fikacijsko vlogo s sočasnimi funkcijami zabavanja, posredovanja informacij in zbujanja občutkov (Van Coillie 2014, 123) ter so poleg tega še pomensko, zgo- dovinsko, geografsko in kulturno okrepljeni (Jaleniauskienė in Čičelytė 2009, 32). Tak primer je čarovniški zapor Azkaban ( Azkaban) iz Harryja Potterja, ki Klinar_FINAL.indd 82 13.11.2018 13:27:04 Nomen est omen: prevajanje aptonimov v fantazijski literaturi 83 po geografski podobnosti spominja na Alcatraz (utrdba na otoku sredi morja), v njem pa najdemo tudi zven hebrejske besede Abaddon, ki pomeni globine pekla (Rowling J. K., Azkaban). Hejwowski (v Fornalczyk 2007, 95; v Jaleniauskienė in Čičelytė 2009, 32) vidi v prevodni literaturi še eno funkcijo aptonimov, in sicer razkritje obstoja »kul- turnega drugega« (angl. cultural other) – v besedilu predstavljenega kraja, ki je pripovedovalcu (in s tem tudi bralcu) tuj in sodi v drugo kulturo. V takem prime- ru se pri prevajanju pogosto upošteva pravilo o »neprevajanju tretjega jezika«. V Polkrvnem princu je tako omenjena francoska čarovniška šola Beauxbatons, katere ime v prevodu ni niti podomačeno niti prevedeno (dobesedni prevod bi bil »lepi palici«), v Igri prestolov pa sta tak primer kraja Braavos in Vaes Dothrak. 3.1 motivaCija Tako za zemljepisna kot za osebna imena velja, da njihova funkcija v literar- ni zgradbi ni zgolj poimenovalna, marveč tudi označevalna. V umetnostnih be- sedilih, še posebej pri aptonimih, slednja praviloma prevladuje, saj predstavlja pomemben del karakterizacije literarnih oseb oz. izpostavlja ali nakazuje neke lastnosti dogajalnega prostora. Bühler (1965; cit. v Newmark 1988, 39) skladno s funkcionalno teorijo jezika po Romanu Jakobsonu to pripisuje ekspresivni funk- ciji besedila. V takih primerih govorimo o motiviranih lastnih imenih, saj je pri njih mogoče zaznati povezavo med sestavo besede in pomenom, kot pri primeru Divjišče ( Wilderland), Tolkienovi novotvorjenki (Gradišnik 2004, 67), ki teme- lji na samostalniku wilderness in hkrati spominja na glagola wilder in bewilder. Bralec lahko tako v izvirniku kot prevodu zazna omenjene konotacije. Bussmann (2006) kot motivirane izraze opredeli tiste, pri katerih se pomen lahko ugotovi iz pomenov posameznih elementov, kot npr. Zimišče ( Winterfell), Zgornje Trupeltse ( Great Hangleton) ali Prečna ulica ( Diagon Alley). Pri geografskih aptonimih to velja predvsem za opisna in razširjena lastna imena (kot jih definira Särkkä), ki imajo ob denotativnem pomenu še vrsto konotacij, ki nakazujejo na zgodovino ali tipično značilnost kraja, stavbe, ulice itd. Z vidika slogovne besedilne analize je motivirana lastna imena smiselno kategori- zirati. Ullmann (v Fischer 1998, 12) razlikuje fonetično, oblikoslovno in pomensko motivacijo. Pri fonetični motivaciji je med vidnimi kategorijami onomatopoetska, o kateri govorimo, če obstaja povezava med njihovo fonetično strukturo in pomenom (npr. kukavica, ki je dobila ime po svojem oglašanju). Pri oblikoslovni motivaciji lahko v izrazu ali frazi prepoznamo posamezne dele, ki imajo svoj pomen (Fischer 1998, 14), a je pri tem ključno, da pomen celotne zloženke temelji na neposrednem pomenu komponent (Ginzburg 1979, 25). V imenu velikega pragozda pri Tolkienu Klinar_FINAL.indd 83 13.11.2018 13:27:04 84 Tomaž Onič, Maruša Bračič Zelengaj Véliki ( Greenwood the Great) zaznamo pridevnik in samostalnik »zeleni gaj« (Gradišnik 2004, 267), pomen imena je torej razviden. Po drugi strani pa se- stava imena Tolkienove pokrajine Ajdole ( Ettendales) ni tako očitna kot Zelengaj, saj je že v izvirniku uporabljen arhaični samostalnik eten v pomenu troll, ogre (Gra- dišnik, 2004, 30). Zato je bilo tudi v slovenščini treba poiskati arhaični izraz, torej »ajd«, ki prav tako nekoliko zabriše pomen skovanke. V fantazijski literaturi zložena poimenovanja pogosteje kot k oblikoslovno mo- tiviranim imenom sodijo k pomenski motivaciji. Ungerer (v Fischer 1998, 14) obravnava pomensko motivirana imena kot izraze, katerih pomen lahko poveže- mo z drugimi pomeni, npr. Grlo ( The Neck) ali grad Črnina ( Castle Black) iz Igre prestolov; v prvem primeru gre za ožino, ozek del celine, kar lahko pomensko povežemo z grlom kot delom telesa oz. zoženim delom predmeta, npr. steklenice, podobno se črnina nanaša na značilnost črnega, recimo na vrsto vina, v tem pri- meru pa na grad, kjer so nastanjeni člani Nočne straže, ki jih bralec tako poveže s temačnostjo in z drugimi negativnimi konotacijami. Pomenska motivacija se od oblikoslovne razlikuje tudi v tem, da se kombinacija komponent uporablja figu- rativno (Ginzburg 1979, 27). Roswitha Fischer (1998, 13) omenjenim trem tipom motivacije dodaja še fonolo- ško, grafično in stilistično. Prvo opredeli v povezavi z izgovorjavo, z določenimi zvoki ali zvokovnim zaporedjem. Tak primer je M. o. M., kratica za Ministry of Magic iz Harryja Potterja, kjer začetne črke besed tvorijo izgovorljivo enoto (Fischer 1998, 30). Avtorica grafično motivacijo povezuje s pisnim diskurzom, kjer razumevanju služijo velike črke, vezaji in podobno, pogosta raba pa vodi do grafične demotivacije (npr. sit­com, ki je sčasoma postal sitcom). Tako fonološka kot grafična motivacija sta vezani na tipe sodobnejšega diskurza, zato jih v ume- tnostnih besedilih srečamo redkeje. Prav nasprotno velja za stilistično motivacijo, kamor avtorica šteje rabo glasovnih figur, kot so npr. aliteracija, asonanca, kon- sonanca (Fischer 1998, 14). Aliteracije so pogoste v Harryju Potterju, npr. Forbbiden Forest, Weasley’s Wizard Wheezes in The Hog’s Head Inn, ki zelo poživijo besedilo in razmejujejo barviti čarovniški svet od dolgočasnega bunkeljskega, a lahko hkrati postanejo pravi prevajalski izziv, saj je za ohranitev ekvivalence v ciljni jezik treba prenesti tudi omenjene slogovne značilnosti. 3.2 eKvivalenCa Koncept ekvivalence so prevodoslovci vpeljali z namenom, da bi bilo ustreznost prevodnih rešitev – na teoretski, predvsem pa na konkretni ravni – vsaj do neke mere mogoče objektivizirati. Juliane House (2009, 29–31) piše, da sta izvirnik in prevod, ki obstaja samo kot različica izvirnika, ekvivalentna, vendar je ekvivalenca Klinar_FINAL.indd 84 13.11.2018 13:27:04 Nomen est omen: prevajanje aptonimov v fantazijski literaturi 85 v prevodu odvisna od vrste besedila, področja, kulturnega konteksta itd. Ekvivalen- ca je podobno opredeljena tudi v Routledge Encyclopedia of Translation Studies, torej kot odnos med izvirnikom in prevodom, pri čemer prevod velja za prevod rav- no zaradi tega odnosa (2001, 77). Pri prevajanju fantazijskih besedil se za uporabno izkaže predvsem teorija ekvivalence Eugena Nide. Ta opredeljuje dva tipa ekviva- lence, formalno in dinamično (prim. Shakernia 2014, 2). Osnovno načelo formalne ekvivalence je to, da poskuša prevajalec čimbolj slediti izvirnemu besedilu, izogiba se vsakršnim dodatkom, prirejanju in nasploh odmikom. Bolj kot je torej prevod dobeseden, manj je nevarnosti, da se bo izvorno sporočilo »pokvarilo« (Shakernia 2014, 2). Po načelih dinamične ekvivalence prevajalec ne prevaja besede za bese- do, ampak prenaša smisel besedila, kar pomeni, da ne vsebuje enakih idiomov in besednih zvez, povzame pa pomen, ki ga želi izvirnik sporočiti (Shakernia 2014, 2). Ta ekvivalenca pride do izraza pri prevajanju izmišljenih zemljepisnih imen, ki jih le v redkih primerih prevedemo skoraj dobesedno. Prevajalec se mora potruditi, da prevod zveni čim bolj naravno, kar je namen te ekvivalence. Kot trdi Nida (1964, v Van Coillie 2014, 124), je prevod imena uspešen, kadar je funkcionalno ali di- namično ekvivalenten z imenom v izvirni obliki, kar je navadno tudi prevajalčev cilj. Van Coillie (2014, 124) dodaja, da prevod lahko drugače vpliva na bralca kot izvirnik, na kar je v svojem vodniku opozoril tudi Tolkien (Gradišnik 2004, 18). V primeru imena Rečnjava ( Riverrun) iz Igre prestolov, ki poimenuje kraj, kjer teče reka, bi formalna ekvivalenca zvenela precej nenaravno, prevajalec pa se je oddaljil od te besede, ki je v bistvu zloženka, in ustvaril novotvorjenko, ki še vedno zazna- muje območje z rekami, vendar v drugačni obliki. Ekvivalenca je povezana z jezikovno funkcijo, v tem primeru ekspresivno, eks- presivna besedila pa stremijo k izražanju avtorjevega mišljenja (Newmark 1988, 40). V literarnem delu se pojavljajo nenavadne kolokacije, izvirne metafore, »ne- prevedljive« besede, nenavadna skladnja, nenavadne besede in novotvorjenke. Nekateri od naštetih elementov se pojavljajo tudi pri zemljepisnih imenih, s čimer v bralcu zbudijo • občutek domačnosti; bralec se poistoveti z glavnim likom, čigar svet postane bralčev, npr. Prepovedani gozd ( Forbidden Forest) ali Jazbina ( The Burrow) iz Harryja Potterja, • občutek tujosti; kraji, ki so tuji glavnemu liku, so tuji tudi bralcu, npr. Braa- vos iz Igre prestolov, ki je hkrati neprevedljivo ime, • občutek globine; ime presega slovarski pomen, označuje dogodek ali značil- nost kraja; npr. Gomilsko ( Barrowfield) iz Gospodarja prstanov od A do Ž. Prevajalčeva naloga je, da se pri prevajanju takšne literature poskuša čim bolj približati avtorjevemu namenu, kar je bistvo ekvivalence. Klinar_FINAL.indd 85 13.11.2018 13:27:04 86 Tomaž Onič, Maruša Bračič 4 Aptonimi v prevodu Fantazijska literatura navdih pogosto črpa iz resničnega sveta – iz obstoječih kra- jev, ljudi in zgodovinskih dogodkov –, zato ni vseeno, kako se izmišljena ze- mljepisna imena zapišejo ali prevedejo. V tem smislu je prevajanje zemljepisnih imen podobno prevajanju strokovne terminologije v književnih delih, kjer je pri prevajanju ključna natančnost, če želimo ohraniti potencialne učinke na bralca tudi v prevodu (prim. Zupan in Štefanič 2014). Ko gre za resnična imena, je treba upoštevati uradni zapis in ponekod (npr. v turističnih besedilih) dodati deskriptor, da si bralec lahko predstavlja, za kaj gre (za ulico, stavbo, vzpetino itd.). Zaradi načela avtentičnosti se v fantazijski literaturi avtorji in prevajalci deskriptorjem izogibajo, saj ti morda preveč neposredno razkrivajo vsebino in poenostavljajo bralno izkušnjo, kjer to ni zaželeno, hkrati pa prekinejo bralni ritem. V kontekstu prevajanja se velikokrat pojavi vprašanje, zakaj in če imena sploh prevajati (dilemo izpostavlja tudi Klinar (1994, 11)). Prevajanje imen vsekakor ni vedno smiselno, še posebej, če niso ključna za zgodbo oz. ko gre za uradna zemlje- pisna imena. Preprosto in jasno pojasnilo glede prevajanja imen podaja J. R. R. Tolkien,1 ki je v pomoč prevajalcem svojih del napisal krajši vodnik po prevajanju imen in poimenovanj. V njem med drugim navaja, da je angleščina v izvirnem be- sedilu predstavnica »sogovorščine« (Gradišnikov prevod za Tolkienov » common speech« oz. izmišljen jezik), iz česar sledi, da jo v prevodu nadomesti ciljni jezik – zato je treba angleška imena prevesti v ciljni jezik glede na njihov pomen. Tol- kienov primer v tem zapisu je v slovenščino prevedeni Razendel oziroma »Dolina razpoke« ( Rivendell), kjer pojasni, da je takšna imena zaželeno prevajati ravno zato, da se ohrani skrbno zasnovana imenoslovna shema (Gradišnik 2004, 19), ki bi se v primeru ohranitve izvirnika v ciljnem jeziku porušila. Prevajalec je glede na pomen iskal ime, ki bi ustrezalo Razdrtemu (»(na)razen del«) (Gradišnik 2004, 192). Ta aptonim je prav tako dober primer leksikalno in strukturno motiviranega zemljepisnega imena, kakršna so imena mest Newtown ali Wildwood, saj ga je možno razdeliti na posamezne morfeme (Ginzburg 1979, 26). Najbolj splošna načina prevajanja zemljepisnih imen v fantazijski literaturi sta podomačevanje ( Valyria oz. Valyrija; Erech oz. Ereh (Gradišnik 2004, 86) in potujevanje ( Hogsmeade oz. Meryascoveena). Vevar (cit. v Mohar 2015/16, 98) ugotavlja, da slednje pogosto zagovarjajo starejše generacije prevodoslovcev, v sodobni prevodoslovni praksi pa se kot osrednja metoda uveljavlja podomači- tev. A ne glede na to, da slednja tuje ime približa ciljnemu bralcu, za prevajanje 1 Uvodna navodila so objavljena v delu Gospodar prstanov od A do Ž, ki ga je napisal Branko Gradišnik. Klinar_FINAL.indd 86 13.11.2018 13:27:04 Nomen est omen: prevajanje aptonimov v fantazijski literaturi 87 aptonimov ni primerna, saj se pomen ne prenese v ciljni jezik. Hkrati pa je pomen- sko prevajanje izvedljivo le, če ima zemljepisno ime v celoti ali deloma določen pomen, pri čemer je pri takšnem postopku nujno raziskati zgodovinsko­jezikovne korenine (Kladnik 2007, 83). To pomeni, da je pomensko prevajanje izvedljivo le, če je zemljepisno ime aptonim. Iz tega načina sledijo štiri Kalashnikove (2006) strategije pomenskega prevajanja: • običajni ekvivalent; slovarski prevod, če je enobeseden, npr. Zid ( the Wall); • priložnostni ekvivalent; prevod ni neposredni pomenski ekvivalent, a izraža enake značilnosti, npr. Ollchenbat ( Ollivander's); • ekvivalent s spremenjenimi značilnostmi ne izraža značilnosti pomenskega elementa iz izvirnika, pač pa označuje kraj ali osebo z drugo značilnostjo, npr. grad Črnina ( Castle Black), ki ni črne barve, pač pa sedež Nočne straže; • nebistveni ekvivalent; ne izraža značilnosti nosilca. V poštev pridejo tudi prevajalske strategije, ki jih predlagata Särkkä (2007) in Hermans (v Aguilera 2008, 3): • transkripcija; zapis imen brez dodajanja podvojenih črk, prilagajanje izgo- vorjavi, npr. Valyrija ( Valyria),2 • prepis; popoln prevzem besede, npr. Azkaban ( Azkaban), • delni prevod; večbesedno poimenovanje, kjer je vsaj ena beseda izpeljana iz tretjega jezika ali je lastno ime, npr. Ibbenska luka ( the Port of Ibben), • prevod; ohranitev funkcionalne vloge imena, npr. Prepovedani gozd ( Forbbiden Forest). Za konec omenimo še primer, ko pomensko prevajanje ni uspešno. Kajetan Gan- tar ugotavlja, da to navadno ne deluje pri prevajanju antičnih imen (prim. Aubelj 1997, 6). Nekateri slovenski avtorji so to poskušali, npr. rimska boginja Flora je postala Rožencvitarica, Minerva Modrica, a se ta način ni obdržal. Prevladalo je načelo avtentičnosti in antična imena so danes podomačena. 4 Zaključek Prevajanje aptonimov, ki se v fantazijski literaturi nanašajo na zemljepisna ime- na, je pomembno zato, da se v največji možni meri izbrišejo meje med resni- co in fantazijo. Za uspešen prevod si mora prevajalec zastaviti nekaj vprašanj 2 Tu je pogosto možnih več različic glede na popolno ali delno slovenjenje. Najbolj tipično se v obrazilu dodaja j (kot v primeru), nekatere tuje pismenke pa prevajalec lahko obdrži tudi zaradi skrivnostnejšega učinka take besede na bralca (v navedenem primeru bi bila možen tudi zapis Valirija). Klinar_FINAL.indd 87 13.11.2018 13:27:04 88 Tomaž Onič, Maruša Bračič o avtorjevem namenu, ciljnem bralstvu, ozadju aptonima in seveda morebitnih posebnih okoliščinah. Aptonime je smiselno prevajati, saj so nosilci globljega pomena, razen kadar so izpeljani iz tretjega jezika, ki naj ga prevajalec ne bi pre- vajal. V nasprotnem primeru bi prevod postal priredba. Bibliografija AHANIZADEH, Saeideh, 2012: Translation of Proper Names in Children’s Literature. Translation Directory. Dostopno tudi na spletu: http://www.translationdirectory. com/articles/article1522.php. AL RABADI, Raghd, 2012: A Moment of Truth in Translating Proper Names in Naguib Mahfouz’ Trilogy from Arabic into English. CrossCultural Communication 8(6). 43–47. AGUILERA, Elvira C., 2008: The Translation of Proper Names in Children’s Literature. E­fabulations: e­journal of children’s literature 2. 7–16. AUBELJ, Bronislava, 1997: Antična imena po slovensko. 1. izd. Ljubljana: Modrijan. BAKER, Mona, 2001: Routledge Encyclopedia of Translation. London in New York: Routledge. BALTEIRO, Isabel, 2010: Word­formation and the Translation of Marvel Comic Book Charactonyms. VIAL 7. 31–53. BLAGANJE, Dana, KONTE, Ivan, 1998: Modern English Grammar. 4. izd. Ljubljana: DZS. BUSSMAN, Hadumod, 2006: Routledge Dictionary of Language and Linguistics. Elek- tronska izdaja. London in New York: Routledge. FISCHER, Roswitha, 1998: Lexical Change in Present­day English: A Corpus­based Study of the Motivation, Institutionalization, and Productivity of Creative Neologisms. Tübingen: Gunter Narr Verlag. FORNALCZYK, Anna, 2007: Anthroponym Translation in Children’s Literature – Early 20th and 21st Centuries. Kalbotyra, 57 (3). 93–100. GINZBURG, Rosalia Zalmonovna et at., 1979: A Course in Modern English Lexicology. 2. izd. Moskva: Vysšaja škola. GRADIŠNIK, Branko, 2004: Gospodar prstanov od A do Ž: imenopis in podatkovnik oseb, krajev, predmetov in pojmov iz Srednjega sveta in okolice. Ljubljana: Mladin- ska knjiga. HOUSE, Juliane, 2009: Translation. Oxford: Oxford University Press. JALENIAUSKIENĖ, Evelina, ČIČELYTĖ, Vilma, 2009: The Strategies for Translating Proper Names in Children’s Literature. Studies About Languages 15. 31–42. KALASHNIKOV, Alexander, 2006: Proper Names in Translation of Fiction (on the Ma- terial of Translation into English of The History of a Town by M.E. Saltykov­Shche- drin). Translation Journal 10(1). Dostopno tudi na spletu: http://translationjournal. net/journal/35propernames.htm. KLADNIK, Drago, 2007: Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen. El. knjiga. Ljubljana: Založba ZRC, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Klinar_FINAL.indd 88 13.11.2018 13:27:04 Nomen est omen: prevajanje aptonimov v fantazijski literaturi 89 KLINAR, Stanko, 1994: Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih. Radovljica: Didakta. MARTIN, George R. R., 2011: A Game of Thrones. London: Harper Voyager. MARTIN, George R. R., 2014: Igra prestolov. Ljubljana: Mladinska knjiga. MOHAR, Tjaša, 2015/16: Translating Alice Munro: Culture­specific Terms as a Transla- tion Challenge. Philologia 13/14, 97–104. NEWMARK, Peter, 1988: A Textbook of Translation. Šanghaj: Shanghai Foreign Lan- guage Education Press. PLEMENITAŠ, Katja, 2015: Aspects of Nominalization from a Cognitive Perspective. Sonja Starc, Carys Jones in Arianna Maioranni (ur.): Meaning Making in Text. Multimodal and Multilingual Functional Perspectives. New York: Palgrave Macmillan. 72–92. ROWLING, Joanne K., 1997: Harry Potter and the Philosopher’s Stone. London: Bloomsbury. ROWLING, Joanne K., 1999: Kamen modrosti. Ljubljana: Epta. ROWLING, Joanne K., 2000: Jetnik iz Azkabana. Ljubljana: Epta. ROWLING, Joanne K., 2005: Harry Potter and the Half­Blood Prince. London: Bloomsbury. ROWLING, Joanne K., 2006: Polkrvni princ. Ljubljana: Epta. ROWLING, Joanne K., 2014: Harry Potter and the Prisoner of Azkaban. London: Bloomsbury. ROWLING, Joanne K., b. d.: Azkaban. Dostopno na spletu: https://www.pottermore. com/writing­by­jk­rowling/azkaban. SÄRKKÄ, Heikki, 2007: Translation of Proper Names in Non­fiction Texts. Translation Journal 1. Dostopno na spletu: https://translationjournal.net/journal/39proper.htm. SHAKERNIA, Shabnam, 2013: Study of Nida’s (formal and dynamic equivalence) and Newmark’s (semantic and communicative translation) translating theories on two short stories. Merit Research Journals 2(1). 1–7 TOPORIŠIČ, Jože, 2001: Slovenski pravopis. 6., ponovno pregledana izd. Ljubljana: Za- ložba ZRC SAZU. VAN COILLIE, Jan, 2014: Character Names in Translation: A Functional Approach. Jan Van Coillie in Walter P. Verschueren: Children’s Literature in Translation: Challenges and Strategies. London in New York: Routledge. 123–139. ZABEEH, Farhang, 1968: What is in a Name. Haag: Martinus Nijhoff. ZUPAN, Simon, ŠTEFANIČ, Marko, 2014: Military Jargon in the Slovenian Translation of Hostile Waters. ELOPE 11(1). 165–177. Klinar_FINAL.indd 89 13.11.2018 13:27:04 Klinar_FINAL.indd 90 13.11.2018 13:27:04 Darko Čuden Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani O (pre)nekaterih lepotah, a tudi zadregah pri rabi zemljepisnih imen pri slovenskih učencih nemščine, da o nemških učencih slovenščine raje ne govorimo Izvleček Zemljepisna imena v najširšem pomenu dejanskega in izmišljenega sveta predstavljajo ve- ličasten delež v besedišču vsakega naravnega jezika. V navezi nemščina­slovenščina in obratno prepoznavamo podobnosti in razlike, ki se kažejo v za vsak jezik značilnih bese- dotvorno­skladenjskih vzorcih, v (ne)predvidljivosti izpeljank za imena prebivalcev in pre- bivalk, jezika oz. narečja, v interferenčnih pasteh, v široki paleti metaforike in metonimije, v frazemih, ki so kulturološko prepoznavni kot izrazito slovenski ali nemški, a najbrž ali mogoče prevodni, predvsem pa v osnovnem oblikoslovnem sistemu, ki zadeva slovnični spol, sklanjatev in število. Prav v slednjih so razlike med nemščino in slovenščino največje. On (an embarrassment of) niceties and blessings as well as predicaments observed in the use of geographical names by Slovenian learners of German – not to mention German learners of Slovenian Geographical names (either factual or taken from fantasy literature) form a huge part of the lexicon of every natural language. Certain similarities and differences can be esta- blished in the comparison of Slovene and German geographical names, manifested in language­specific wordformational and syntactic patterns, (un)predictability of derivati- ons for names of inhabitants, language or dialect, in interference traps, in a broad cline of metaphor and metonymy, and in phraseological units which can be recognized as typical cultural traits of either Slovene or German (but are often translatable), and, above all, in Klinar_FINAL.indd 91 13.11.2018 13:27:04 92 Darko Čuden the basic morphological system (grammatical gender, declination, and number). It is in these latter traits that the differences between German and Slovene are most noticeable. Za uvod Včasih se zdi, kot da se ne bi zavedali razsežnosti zemljepisnih imen kot velike- ga podsistema lastnoimenskega besedja (kamor seveda sodijo še osebna in stvar- na imena), ki predstavlja ogromen del besedišča vsakega naravnega jezika. V tem smislu so sestavni del slovenščine prav vsa zemljepisna imena na tem in v drugih svetovih, tudi prevarantska in predvsem v znanstveni fantastiki izmišljena kot Atlantida, Narnija, Kraljestvo Enenkio, Elbonija, Sildavija, Šajerska, Zingara, Indija Koromandija, Butale, Schlaraffenland, Eldorado, pa tudi metaforična kot zemljepisno neizsledljiva dežela, kjer se cedita med in mleko pa vse do Goethejeve Italije, ki jo poimenuje das Land, wo die Zitronen blühn. Snov je preobširna, zato v tem pri- spevku le orisujem njene razsežnosti, nekatere le ošvrknem. V navezi slovenščina- ­nemščina in/ali obratno v tem prispevku ni uravnoteženosti. Včasih opisi in zgledi pretehtajo na slovensko stran, drugič spet na nemško. Se pa zdi, da so zemljepisna imena in njihova raba v slovenščini v primerjavi z nemščino v marsikakšnem pogle- du bistveno zahtevnejša, seveda pa tudi nemščina izkazuje svojevrstne posebnosti.1 1 O bistvu zemljepisnih imen Kladnik (2007: 423) z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU takole pojasnjuje (pretežno) bistvo zemljepisnih imen: Pokrajinska, vodna, reliefna, ledinska, upravna in krajevna zemljepisna imena, iz katerih izhajajo imena prebivalcev, so svojevrsten duhovni, kulturni, social- ni, zgodovinski in politični kazalec. Iz njih je mogoče razbrati marsikatero po- tezo naravne, družbene in značajske preteklosti, a tudi sedanjosti posameznega naseljenega ali nenaseljenega območja na našem planetu. Vsako zemljepisno ime je vezano na strogo določen zemljepisni pojav ali objekt. Nastane na dolo- čeni točki časovne osi in na natanko določenem jezikovnem ozemlju. Jezik pa kot živ(ahen) organizem na svojih poteh, ustvarjalnih brezpotjih in tudi stranpoteh te suhe zemljepisne koordinate na številne načine presega. Zgledi v tem prispevku so z redkimi izjemami mešanica tistega, kar sloven- ska slovnica imenuje naselbinska in nenaselbinska imena (zdi se, da je nemško 1 V prispevku ne citiram v literaturi navedenih slovarjev, leksikonov in enciklopedij, prav tako ne zgledov iz tiskanih in elektronskih medijev, ker so dandanašnji na medmrežju pač zlahka izsledljivi. Klinar_FINAL.indd 92 13.11.2018 13:27:04 O (pre)nekaterih lepotah, a tudi zadregah pri rabi zemljepisnih imen ... 93 razčlenjevanje zemljepisnih imen precej bolj neenotno), torej: imena mest, vasi, trgov in njihovih delov, držav, pokrajin, zveznih držav/dežel in otokov, če so ti hkrati države. Zemljepisna imena v jeziku torej živijo kot (skoraj) vsa druga občna imena, iz- kazujejo pa tudi nekatere posebnosti. Prav slednje se še kako radoživo pokaže ob primerjavi maternega z drugimi jeziki, v našem primeru z nemščino (tu pa tam pritegnem zgolj za pokušino še kakšnega). Opazujemo jih, uporabljamo in razčle- njujemo na vseh jezikovnih ravninah: glasoslovni, pravopisni, oblikoslovni, bese- dotvorni, skladenjski, besedilnostni, družbenostni, prevodoslovni in kar je še takih. 2 Besedotvorno-skladenjske značilnosti 2.1 V grobem lahko trdimo, da je mnogo tega, kar je v slovenščini predmet besedo- tvorja, torej enobesedni leksem, v nemščini skladenjske enota, torej vsaj dvobese- dna, in obratno. Zemljepisna imena ponujajo slikovito besedotvorno in skladenjsko paleto v obeh jezikih. Nekaj zgledov: Balkanizacija Afrike ali afrikanizacija Bal- kana? Kako nemščina izrazi to, čemur v slovenščini rečemo subsaharska Afrika? Lahko kot Subsahara­Afrika ali pojasnjevalno Afrika südlich der Sahara. V slo- venščini govorimo o Bližnjem vzhodu in bližnjevzhodnem konfliktu/o vojni na Bli­ žnjem vzhodu, nemški govorci to stvarnost lahko upovedujejo kot im Nahen Osten, Nahost­Konflikt/Krieg. Da gre jezik pogostokrat svoja (nelogična) besedotvorno- ­skladenjska pota, dokazuje tudi morfem mittel: im Mittleren Osten, in Mitteleuropa. 2.2 Nemščina pozna tudi tri­ in veččlenske zloženke, če pod tem seveda razumemo linearni niz treh ali več besed (enobesedni leksem je torej sestavljen iz treh ali več besed), čeprav so zloženke in izpeljanke po nemški besedotvorni teoriji v veliki meri hierarhično binarne. Taka tričlenska zemljepisna imena so na primer: Ebermannstadt, Oberammergau, Ehrenfriedensdorf, Eisenhüttenstadt, Fürstenfeldbruck, Georgsmarienhütte, Kleinochsenfurt, Marktheidenfeld. 2.3 Iz inventarja slovenskih in nemških zemljepisnih imen bi se dalo izluščiti be- sedotvorne in skladenjske nize, v prvem bi bila npr. imena na ­ ci, značilna za Klinar_FINAL.indd 93 13.11.2018 13:27:04 94 Darko Čuden severovzhod Slovenije, kamor sodijo Sobetinci, Markovci, Beltinci, dvobesedna imena z občnim imenom kot drugo sestavino, recimo vas: Srednja vas, Nem­ ška vas, Gor(e)nja vas; izpeljanke s predložno podstavo na ­ je: Obsotelje, Zasavje, Podravje; imena z morfemom grad: Gradec, Zagrasc, Gradež, Zanigrad, Bežigrad, Beograd. V nemščini so taki nizi lahko zloženke z drugo sestavino - hausen: Aidhausen, Alfhausen, Auhausen, zloženke s prvo sestavino Alt­: Althofen, Altlay, Altjeßnitz; dvobesedna imena z zemljepisnim pridevnikom: Wiener Neustadt, Preußisch Oldendorf, Salzburger Land, nekoč uradno Windisch St. Michael za Slovenji Šmihel, Cochemer Krampen, Deutsche Weinstraße; dvobesedna imena s prvo samostalniško sestavino Bad: Bad Dürrheim, Bad Essen, Bad Gandersheim, Bad Tölz; imena na ­ a: Fulda, Altena, Altona, Apolda, Bebra, Borna, Taucha, Unna, Vacha, Weida itd., dvobesedne zloženke z vezajem: Idar­ ­Oberstein, Bruchweiler­Bärenbach, Castrop­Rauxel, Garmisch­Partenkirchen. Vezajnih zloženk v nemščini mrgoli, slovenskih je bistveno manj, npr.: Šmarje ­ Sap, Gorenja vas ­ Reteče, Pri Cerkvi ­ Struge, sem sodijo tudi mestni predeli, kot Ljubljana ­ Vič in pa eksonimi tipa Emilija ­ Romanja in Porenje ­ Pfalško. Namen takih nabirk pa seveda ni le zbiranje kot tako, od tod lahko prebiramo nastanek teh imen, pomen(e) in pomenske odtenke, statistiko, zapis in izgovor- javo, vezljivost s predlogi, izpeljevanje (ime prebivalca, prebivalke, pridevnik), zemljepisno razprostranjenost in še kaj. 2.4 manj pReDviDljivi vzoRCi Pri izpeljankah iz zemljepisnih imen za prebivalca/prebivalko, pridevnik, tudi je- zik oz. dialekt je pričakovati manj predvidljive vzorce. V slovenščini je te nepred- vidljivosti bistveno več kot v nemščini, pomislimo samo na Bric, Brika, briški (iz Goriška Brda), ali pa na besedototvorno nedoslednost pri Romunija in Bolgarija. Imeni držav se končujeta na ­ ija, pa vendar sta prebivalca Romun in Bolgar in ne Romunec ali Bolgarec kot Slovenec in tudi ne Romunijan in Bolgarijan kot Italijan. Tako v slovenskih medijih opažamo nihanje v rabi Somalec/Somalijec, Sirijec/Sirec. Boris Šuligoj (2017: 1) se podobno, ko zagovarja nepredvidljivost tvorjenk (torej imena, ki so v rabi med domačimi govorci) in zavrača slovničarsko sistemskost, sprašuje v Delovi rubriki Dobro jutro: Pred dnevi je uredništvo klicala bralka, ki ni mogla verjeti, da so pre- bivalci Škofij Škofjoti. In potem sem ter tja beremo, da so »Škofljani« ali »Škofijčani«. Ko vse te jezikoslovce vprašamo, ali iz svojega popol- nega znanja jezika vedo, kako se reče prebivalcem Bertokov, Marezig, Boršta, Ospa, Opčin, Kubeda, Sv. Petra, Krkavč, Hrastovelj … navadno Klinar_FINAL.indd 94 13.11.2018 13:27:04 O (pre)nekaterih lepotah, a tudi zadregah pri rabi zemljepisnih imen ... 95 zamrznejo. Ali pa ugibajo in odkrivajo neznana ljudstva in prebivalce še ne odkritih planetov: Marezigančane, Opčinarje, Svetopetrce, Ospiče, Kubedance, Borštničane … V resnici imamo Bertošane, Marežgane, Osapce, Opence, Čubejce, Šu- petrce, Krkočane, Hrastovce … eksplozijo toponomastične lepote. Manj nepredvidljivosti je vsaj v standardnem jeziku videti v nemščini (ko gre za zemljepisna imena na nemško govorečih ozemljih), denimo: Bremen/ bremisch/ Bremer, Baden/ badensisch (pog.)/ badisch/ Badenser ali Badener, Hannover/ hannoverisch/ hannöverisch/ hannoversch. Onkraj nemških političnih entitet pa je besedotvorna krajina zelo pisana. Tako poznamo Tibet/ Tibeter ali Tibetaner, Togo/ Togoer ali Togolese, Katalonien/ Katalane, Jemen/ Jemeniter, Venezuela/ Venezolane, Texas/ Texaner, Tokio/ Tokioter, Monako/ Monegasse. Med »hujše« primere smemo šteti primere kot Bergamo/ Bergamaske, Ibiza/ Ibizenker, Aleppo/ Aleppiner in (v obeh jezikih) Madagaskar/ Madagasse in Malgaš. Zaradi podobnosti sta »nevarna« tudi Malaysia/ malaysisch in Malaya/ malayisch. 2.5 Na vseh koncih in krajih tudi s prej povedanim prežijo interferenčne pasti. Tako bomo nemško učeči se za Baskijo namesto Baskenland radi rekli Baskien, pač po vzporednosti s Slowenien, Armenien, Albanien, in tudi Somalien, čeprav je prav Somalia, za Gruzijo je prav, da poznamo ime Georgien, in da sta slovenska Damask in Bospor nemška Damaskus in Bosporus. V slovenskih medijih se pogosto pojavlja huda napaka za reko Elbe, ker marsikdo ne ve, da imamo za to reko slovansko ime Laba. 3 Atributivnost Zemljepisno ime je lahko s prilastki najrazličnejših vrst še dodatno pojasnjeno, dopolnjeno, razlikovalno (tukaj ne govorimo o standardnem zapisu zemljepisne- ga imena), in to tako na levi kot na desni strani, pogosto tudi na obeh. Tako go- vorimo o italijanskih/ francoskih/ slovenskih/ švicarskih/nemških/avstrijskih Alpah in tudi o albanskih, ki sicer Alpe sploh niso, jih pa tako zapisane prebiramo na zemljevidih. Atributivnost v tem smislu razumemo kot konstitutivni del besedila, ki bralcu oz. poslušalcu omogoča, da neko predmetnost oz. pojavnost prepo- znavava z različnimi pomensko umeščevalnimi razlagami. Tako denimo leksem Armenija vpeljemo v besedilo z die kleine Kaukasusrepublik Armenien in ga tako samo na levi strani razložimo trojno, v nadaljevanju pa pomenskost samo še Klinar_FINAL.indd 95 13.11.2018 13:27:04 96 Darko Čuden dopolnjujemo: drei­Millionen­Einwohner­Land. Nemški Chemnitz lahko na levi pokrajinsko umestimo kot saški Chemnitz, na desni pa kot apozijo: Chemnitz, svojčas vzhodnonemški Karl­Marx­Stadt. Sicer pa imajo zemljepisna imena ob sebi pridevniška dopolnila, ki so značilna za vsa občna imena. Tako govorimo o nevralgični Siriji, čudoviti Apuliji, nesrečnem Balkanu. Pomensko jih lahko nanizamo v številne razrede, eden bi bil denimo po osebnosti, ki (je) odločilno vpliva(la) na zgodovino, razvoj, usodo neke države: Hitlerjeva Nemčija, Titova Jugoslavija, Erdoğanova Turčija, drugi dvojec prej/potem: Nach­/ Vorkriegsdeutschland, pri čemer zapis lahko tudi kole- ba: Nachkriegsberlin in Vorkriegs­Berlin. Po tej analogiji si nemški govorci težje predstavljajo tvorjenke Vor/Nachhitlerdeutschland (če odmislimo še variante z medpono ­s­ in pisavo z vezajem in posledično pisanje države z veliko začetnico). Očitno so lastna imena v tem pogledu nekakšna besedotvorna ovira. Niso pa klasični levi in desni eno­ ali večbesedni prilastki edina oblika pojasnje- valnosti. Tako v nemščini kot v slovenščini je pogosta zemljepisna opomba v oklepaju. V naslednjem zgledu imamo občutek, da ima avtor članka občutek, da sta Rabat in Kartum obče manj znani od drugih imen in ju zato metajezikovno oklepaji: V Sloveniji vas utegnejo zaradi golote v javnosti policisti oglobiti z denarno kaznijo od 104 do 836 evrov, v Washingtonu ali New Yorku lahko končate za zapahi do 90 dni, v Dubaju vam grozi pol leta zapora, v Riu de Janeiru do enega leta, v Rabatu (Maroko) do dve leti zapora in možnost izgona, v Kartumu (Sudan) vas lahko prebičajo. Tri prestolnice na svetu imajo po mojem védenju ime po svoji državi. To so špan- sko govoreče Mehika, Panama in Gvatemala. Da bi razlikovali ime države od ime- na prestolnice, slednji pritikajo občno ime, v španščini Ciudad, Ciudad de México, zaradi angleške jezikovno globalne prevlade pa najpogosteje kar angleški City, v nemščini tudi Stadt: Mexiko­City/Stadt, Panama­City/Stadt, Guatemala­City/Stadt. V slovenščini se ta razlikovalnost kaže v oblikah, kot so: mehiška prestolnica, glavno mesto Mehike, Ciudad de Mexico ali pa kar angleško Mexico­City. 4 Zemljepisna dihotomija To poglavje se razume kot nadaljevanje drugega in tretjega. Zemljepisna imena lahko izpričujejo nasprotnost(i) v smislu: kar je od neke (dogovorjene ali tudi ne) točke navzgor in navzdol, na sever in jug, navznoter in navzven, novo in staro, veliko in malo in podobno. Tako poznamo nestandardizirane dvojnice, Klinar_FINAL.indd 96 13.11.2018 13:27:05 O (pre)nekaterih lepotah, a tudi zadregah pri rabi zemljepisnih imen ... 97 kot sta hrvaška in slovenska Istra in standardizirane Nieder­ in Oberlausitz, Vnanje in Notranje Gorice, Južno in Severno Karolin o (nemščina slednjih ameriških držav ne nemči za razliko od Nord­ in Südkorea, prav take ne Silicijeve doline, zato im Silicon­Valley). Nima pa vsako zemljepisno ime v tem smislu svojega antipoda. Tako poznamo Vzhodni Timor, ni pa Zahodnega, Južni Sudan, ni pa Severnega, Severno Irsko, ni pa Južne. Z Veliko Britanijo je poimenovana samo ena država na svetu, države, ki bi se začela z Mala/Mali/Malo ni, obstajajo pa Mali Antili. Velika Britanija se zdi stanje stvari, samoumevnost, ob projektih Velika Srbija ali Velika Albanija pa nemalokdo zastriže z ušesi. Narodnostni prilastki pač pogosto pričajo o prisotnosti »nenašega«, priseljen- skega življa, denimo Nemški Rovt (v Bohinju), še večkrat pa o kolonizatorski prevladi: Britanska Kolumbija, Francoska Gvajana, Britanski in Ameriški Deviški otoki, Nizozemski Antili. Razmerje malo/ veliko in staro/ novo (pa bržkone še kakšno) se v nemščini za razliko od slovenščine izjemoma kaže kompleksnejše. Nemška zemljepisna imena se glede na te dvojnosti zapisujejo na različne načine: pisanje skupaj ali narazen, z vezajem ali v pregibni in še pogosteje v nepregibni obliki, kadar gre za pridev- niško sestavino: Klein Vielen, Kleinbartloff, Groß Molzahn, Großvargula. Mor- fem groß je najti v štirih besedotvorno­skladenjskih zapisnicah, po podaljšanju z -en Großenhain, po pisanju narazen ali skupaj Groß Räschen in Großröhrsdorf, po vezajnosti Groß­Eislingen. 5 Metaforika in metonimija 5. 1 V naravnih jezikih kar vrvi od metaforike in metonimije, najrazličnejših sto- penj pomenskih prenosov in prehajanja iz enega v drugega. Pariški vrabček/ Der Spatz von Paris (s ptičjo manjšalnico v slovenščini, ne pa v nemščini) za francosko šansonjerko Edith Piaf, primorski slavček za Simona Gregorči- ča (spet ptičja manjšalnica), po novem tudi (najbrž) posmehovalno štajerski slavček za Damjana Murka, Las Vegas velja za mesto greha/ Sündenstadt. Alpenrepublik je Avstrija, čeprav je držav, ki imajo v uradnem imenu besedo Republika in ležijo v Alpah, kar nekaj. Po vzoru Elb­Florenz za Dresden prepoznavamo Dolenjske Benetke za Kostanjevico na Krki, Dordonjo (Dordogne) za francosko Toskano, albansko Trento (najbrž zgolj za slovenske pohodni- ške poznavalce?) za albansko dolino Valbona. Irak je v nemščini Zwei­Strom­ ­Land/ Zweistromland, torej dežela Evfrata in Tigrisa, Japonska je dežela Klinar_FINAL.indd 97 13.11.2018 13:27:05 98 Darko Čuden vzhajajočega sonca/das Land der aufgehenden Sonne, Finska dežela tisočerih jezer/das Land der tausend Seen, Irska je keltski tiger, Kuba pa Rdeči otok. Zeleni otok je Irska, Albanija je dežela orlov/ das Land der Adler, Libanon dežela ceder/ das Land der Zedern. 5.2 Metaforika in metonimija se v jezikih kažeta v najrazličnejših oblikah. Naštevam jih samo nekaj: Prehlajena Nemčija bi pomagala bolni Franciji. Kranj se vse bolj vozi na kole- su. Washington in Ankara sta v slabih odnosih iz več razlogov. Wir werden nicht erlauben, dass Kroatien zu einem neuen Beirut wird. Paris – ein touri- stisches Mekka. Wir wollen kein neues Vietnam! Po obliki oz. reliefu pogovorno ali uradno prepoznavamo nekatere države ali dele celin kot slovenska kura/kokoš, Afriški rog/Horn von Afrika, italijanski škorenj/italienischer Stiefel, Eva Klotz, predstavnica južnotirolskega gibanja Süd-tiroler Freiheit je denimo za časnik Die Welt z izrazito zbadljivo nemško »ško- renjsko« zloženko izjavila tole: Wir gehören nicht zum Stiefelstaat, sondern zu Mitteleuropa. Živalska imena oz. njihove izpeljanke zaradi neke posebne, mogočne lastnosti nadomeščajo ime države. Tako pod hiranjem keltskega tigra razumemo pešanje irskega gospodarstva, ki je še pred leti veljalo za izredno uspešno, Tigerstaaten so nasprotno gospodarsko uspešne države med Indijo in Kitajsko, ruski medved ni vrsta medveda, ampak prispodoba za politično in vojaško mogočno Rusijo. Podobno zaživi v jeziku slon v navezi z mitološkim zmajem: Članek z naslovom Zmaj ima pristrižena krila, slonu piha veter v uhlje govori o gospodarskih giba- njih v Aziji: na Kitajskem se upočasnjujejo, v Indiji pospešujejo. Državo oz. njene predstavnike v športu zastopajo legendarni bojevniki in sloviti literarni junaki: Učinkoviti vikingi šokirali lene švejke. Vikingi bi resda lahko bili Danci, Švedi ali Norvežani (morda tudi Islandci in Ferci?), v nadaljevanju besedila se izkaže, da gre za slednje, pri švejkih pa bržkone ni ugibanja. Prav v poročanju o nogometu opazujemo živahno motiviko, živalsko, rastlinsko, pastirsko, industrijsko itd.: kenguruji so Avstralci, tulipani Nizozemci, gavči Argentinci, nogometaši iz dežele ur in čokolade Švicarji. Državo prepoznava- mo tudi skozi najznačilnejša jedila: naslov Sarma v kislo­sladki omaki govori o srečanju turških in kitajskih političnih predstavnikov. V svet zabave, pesmi in plesov sodi naslov, ko avtor prispevka napoveduje izid nogometne tekme med Hrvaško in Rusijo: V Sočiju »naša fešta« ali ritem Kalinke? Metaforika Klinar_FINAL.indd 98 13.11.2018 13:27:05 O (pre)nekaterih lepotah, a tudi zadregah pri rabi zemljepisnih imen ... 99 in metonimija sta lahko tudi pravo »leglo« besednih iger, ne nujno jezikovnega igračkanja kot takega, ampak kot višje stopnje jezikovnosti. Tako naslov »Kiviji« ne bi trgali kivijev ne skriva resnice, da Novozelandci ne marajo obirati tipičnih novozelandskih sadežev. 5.3 Zemljepisna imena z izpeljankami se lahko spremenijo v občna v številnih po- menih. Na paleti takega metonimičnega prenosa najdevamo ob nespremenjenih formativih (v slovenščini se taki deonimi seveda pišejo z malo začetnico) po- men pogodba/sporazum/zaveza: Z bolonjo smo podaljšali in podražili študij. Duh maastrichta priganja reševalce evra. Po nici – nica? Podaljšani formativi, pogosto gre za zemljepisne izpeljanke, predvsem imena prebivalcev, dobivajo številne občne pomene. Tako je japonec (lahko) avto, amerikanka kuverta, vipavec vino, kubanka cigara, švicar nož, tudi bankovec, dolenjka cesta, jeruzalemčan fižol, belokranjka čebula, kumrovčan vlak, gorenjka čokolada, v nemščini podobno Hannoveraner konj, Isländer konj in pulover , Emmenthaler sir , Berliner pecivo, Pariser kondom, Nassauer zajedalec/prisklednik itd. Ni mi znano, ali v nemščini ta pomenski prenos lahko prevzemajo tudi imena prebivalk, kot je razvidno iz zgornjih slovenskih primerov. 5.4 Domala brezmejno je frazeološko področje z zemljepisnimi imeni in njihovimi izpeljankami v obliki pridevnika ali poimenovanja prebivalca, pri čemer je sto- pnja leksikaliziranosti seveda različna, kot se za frazeme pač spodobi: odkrivati Ameriko, zaščiten kot kočevski medved, böhmische Dörfer, španska vas, pijan kot Šved, ich kenne meine Pappenheimer, točen kot švicarska ura, Eulen nach Athen tragen, Alle Wege führen nach Rom, ljubljanska srajca, lepo v vrsti, kot so hiše v Trsti, francosko­nemški vlak, (…) pa mirna Bosna! , balkanski sod smodnika, trojanisches Pferd, stockholmski sindrom itd. 6 Preimenovanja Veliko zemljepisnih imen je podvrženo spreminjanju, vzroki pa so sila različni, največkrat so ideološko­politično obarvani. Formozo so preimenovali v Tajvan, Rodezijo v Zimbabve, Burmo v Mjanmar. Od 1953 do 1990 imenovano mesto Karl­Marx­Stadt je danes Chemnitz, iz nekdanjega jugoslovanskega prostora je izginilo skoraj vse, kar je dišalo po Titu (šest republik in dve avtonomni pokrajini, Klinar_FINAL.indd 99 13.11.2018 13:27:05 100 Darko Čuden osem imen): Titovo Velenje, Titograd, Titov Veles, Titov Drvar, Titova Korenica, Titova Mitrovica, Titovo Užice, Titov Vrbas), tudi Kardeljevo se je znašlo na sme-tišču zgodovine. Množinski naslov tega poglavja ni naključje, zemljepisna imena se lahko spreminjajo vztrajno. Prestolnica Norveške je bila najprej Oslo, potem Christiania, danes je spet Oslo. V Afriki se je Republika Kongo preimenovala v Zair in potem v Demokratično republiko Kongo, od letošnjega aprila se nekdanji Svazi imenuje Esvatini, iz Dahomeja je nastala Ljudska republika Benin. Med uradnimi imeni držav prav gotovo izstopa Švicarska konfederacija z nemškim imenom Schweizerische Eidgenossenschaft (od tod tudi drugo ime za Švicarje Eidgenossen), francoskim Confédération suisse, italijanskim Confederazione Svizzera, retoromanskim Confederaziun svizra in latiniziranim, Confoederatio Helvetica (od tod prepoznavamo to državo po inicialkah CH). Grčija je uradno Helenska republika, za uradno ime Makedonije pa je (bil) v preimenovalni igri lep nabor imen: Nova Makedonija, Severna Makedonija, Republika Skopje, Vardarska Makedonija, Republika Zgornja Makedonija, Republika Makedonija, Ustavna republika Makedonija, Demokratična republika Makedonija, Neodvisna republika Makedonija, Republika Zgornja Makedonija, Republika Nova Makedonija, Republika Severna Makedonija, Republika Vardarska Makedonija, Republika Makedonija (Skopje). 7 Glasoslovje Tozadevna tehtnica težavnosti se spet prevesi na slovensko stran. Ostajamo le pri naglaševanju, ne dotikamo se drugih glaso(slo)vnih zadreg, kvalitete glasov, tonemskosti itd. Pri naglaševanju v nemščini ni pričakovati večjih težav. V zlo- ženkah se v občnoimenskem izrazju načeloma naglaša prva sestavina, tako Tíschtuch, v redkih izjemah je naglašena druga sestavina kot Jahrtáusend . Pravilo se analogno prenaša na zemljepisna imena, izjeme so tvorjenke kot Berlin­West, kjer je naglašena druga sestavina, ker deluje kot levi prilastek na desni, in vr- sta drugih kot Buxtehúde, Cuxháfen, Heiligenháfen, (ne pa tudi Heiligenstadt!), Bad Doberán,Groß­Éislingen, Eutín, Rheinzábern, Neu­Úlm, Ueckermǘnde, Wernigeróde, Wipperfǘrth. Poseben primer predstavljajo vezajne tvorjenke tipa Nórdrhein­Westfálen, Schléswig­Hólstein, z naglasom na obeh sestavinah (v pr- vem primeru še na drugem delu druge sestavine!). Za slovenščino značilni pre- mični naglas se vse raje seli na prvi zlog, kot izpričujejo zgledi Pórtugalska/ pórtugalski/ Pórtugalci; Nórveška/ nórveški, ne pa tudi Nórvežani. Posebno težavo predstavljajo slovenske enakopisnice tipa Cérklje/Cerkljé, kjer različna glasovna podoba umešča naselbino v drugo pokrajino. Klinar_FINAL.indd 100 13.11.2018 13:27:05 O (pre)nekaterih lepotah, a tudi zadregah pri rabi zemljepisnih imen ... 101 8 Zemljepisna imena kot osnova za tvorbo drugih lastnih in občnih imen Zemljepisna imena so lahko poimenovana po marsičem, osebi, živali, barvi, ra- stlini, obliki in velikosti naselja, reki itd.: Titovo Velenje, Zajčje Polje, Bele Vode, Kopriva, Dolga vas, Velika Polana, Nemški rovt, Most na Soči, Lovrenc na Pohorju itd, po svetnikih: Sankt Egidien, Sankt Gangloff, Sankt Goar, Sankt Moritz, medtem ko slovenščina izkazuje tri tipe tovrstnih poimenovanj, glede na variante Sveti (tudi z zapisom Sv.), Šent­ in Št­ : Sveti Jurij, Šentjošt, Štandrež. Kaj pa se zemljepisnega najde v drugih lastnih imenih? Zemljepisna imena najde- vamo v priimkih, iz katerih izhaja narodnostna ali pokrajinska pripadnost: Furlan, Nemec, Turk, H(o)rvat, Bohinjc, Rus, Schwab(e), Wend(e), Steinbeck, Schönfelder, Gundelfingen, Windo, Walcho, Welsch(er), Fries, Vrieseke. Pri znanih zgodovinskih posvetnih in cerkvenih osebnostih in umetnikih najrazličnejšega kova je del osebnega imena ime kraja, od koder je človek prihajal: Janez iz Kastva, Janez Svetokriški, Fran Podlimbarski, Josipina Turnograjska, Walter von der Vogelweide, Anastasia von Sermium, Hartmann von Brixen, Wolfram von Eschenbach, Otto von Bamberg. Zemljepisno je lahko poimenovan kemijski element, denimo Darmštatij/ Darmstadtium in Evropij/ Europium. Predvsem v anglo­ameriškem svetu, a glo-balizacijsko učinkovito, se uveljavljajo zemljepisna osebna lastna imena kot Dakota, Ireland, Irland, Alabama, Brooklyn, Bronx, Chelsea. Od tod do besednih iger je kratka pot: Ljubljana prvič v Ljubljani je naslov članka o menda v Ljubljani spočeti in zato po tem mestu imenovani belgijski deklici, ki s starši obišče mesto spočetja. Z zemljepisnimi imeni so poimenovana bolj ali manj leksikalizirana imena barv: bordeaurot (tudi samo bordeau), tibetorange, sienabraun. V nemščini zapis sle- dnjih niha, zato poleg sienabraun naletimo tudi na Sienabraun in Siena­braun. 9 Zastarevanje oz. zastaranost Dandanašnji največkrat ne prepoznavamo več nekdanjih slovenskih imen Solnograd in Monakovo za nemški Salzburg in München in že zdavnaj ne vidimo več oblike Novi York za današnji New York (živi pa v španščini in portugalščini kot Nueva York) . Nekatere ostaline pa kljub temu v jeziku lahko še (za)živijo. Značil- ne primere najdemo v slovenski kulinariki: florentinski zrezek, napolitanska pica in napolitanke, solnograški žličniki, in tudi v reaktualizaciji z ujedljivo­posmeho- valno funkcijo, ko avtor besedila nemškega diktatorja v kontekstu ustanavljanja paravojaških skupin v Sloveniji poimenuje z zastarelo slovensko zemljepisno iz- peljanko za današnji Salzburg: Klinar_FINAL.indd 101 13.11.2018 13:27:05 102 Darko Čuden Zato menimo, da Šiškova varda za poznavalce ni presenečenje. Pozornost vzbuja število teh mladcev, zakritost obrazov ter oborožitev s koli in sekira- mi. Nekako tako je začel svojo zločinsko pot in vzpon na oblast solnograški slikopisec. V slovenščini je, zanimivo, opažati živi besedni zvezi na Solnograškem/ s Solnograškega in dvojno ime Istanbul in Carigrad, v nemščini ne: pri gradnji carigrajskega letališča, … je v Carigradu za Reuters dejal trgovec … 10 Duhovitost Nenazadnje pa so zemljepisna imena lahko tudi čudovita vaba za jezikovne nabi- ralce, ki namesto, da bi lovili metulje ali zbirali prtičke (če ta konjiček sploh še obstaja?), iščejo zemljepisna imena v najrazličnejših jezikih sveta, enakopisnice s »prepisnicami« iz nelatilično pisanih jezikov, ki pa imajo pomensko malo ali nika- kor nič skupnega. Tako bi v zbirko jezikov iz iste družine lahko uvrščali slovensko vas Banja Loka in bosansko Banja Luka, hrvaški Motovun in slovenski Matavun, slovenski in izraelski Jeruzalem, slovenski vasici Verdun in več istoimenskih fran- coskih mest. Tudi Brest je mesto v Franciji, v slovenščini drevo, Breda je mesto na Nizozemskem, v slovenščini žensko ime. Anus je kraj v Franciji, Fucking pa avstrij- ska vasica, prav zaradi imena priljubljena turistična destinacija. Kurt Palm je leta 2011 izdal kriminalko z namišljenim imenom Bad Fucking, ki je bila kot najboljši roman odlikovana z nagrado Friedricha Glauserja. V slovenščini je kar nekaj »du- hovitih« imen, kot Pedrovo, Polule, Ritoznoj, Ritomeče, Britof, Bruhanja vas, Barka (na Gorenjskem) itd., čeprav pogosto nimajo nič ali bore malo skupnega s tistim, kar si kot neetimologi, torej v tem primeru jezikovno navadni smrtniki, predstavljamo. 11 Spol Oblikoslovje pri samostalniku zadeva predvsem spol, sklon in število. Po mno- goletnih pedagoških izkušnjah preseneča, da študentje na vprašanje, ali imajo zemljepisna imena v nemščini spol, večinoma odgovarjajo, da ga nimajo. Kaj pa v slovenščini? Imajo Ljubljana, Kranj, Celje spol? Pa Jesenice, Trbovlje, Benetke in Cirkovci? Zemljepisna imena so v slovenščini lahko ženskega, moškega in srednjega spola. Kot da to še ne bi bilo dovolj, so lahko tudi samomnožinski samostalniki ženskega ( Jesenice), moškega ( Cirkovci) in redkeje srednjega ( Sela) spola. Predstavljajmo si samo, kaj si nemški učenec slovenščine pod tem predstavlja? V nemščini pa je to vendarle veliko bolj preprosto. Zemljepisna imena so srednjega spola, razen (sorazmerno redkih) primerov, ki jih naštevajo vse nemške Klinar_FINAL.indd 102 13.11.2018 13:27:05 O (pre)nekaterih lepotah, a tudi zadregah pri rabi zemljepisnih imen ... 103 slovnice: Slowakei, Schweiz, Iran, Kosovo, Arktis itd. Je pa nujno razlikovati med spolom kot takim in rabo člena. Ampak tudi tukaj je jezikovna raba zelo jasna. O rabi določnega člena odloča prilastek na levi ali desni strani jedra ali na obojih. Zato govorimo o im verregneten Palma de Mallorca, im multireligiösen Indien, das mittelalterliche Ljubljana in o Klimtu, ki je bil Künstler im Wien der Jahrhudertwende. In tudi o Ljubljani in njenih prebivalci: Ljubljana und seine/dessen Einwohner, ne pa ihre/ deren Einwohner. Edini prilastek, ki v nemščini nikoli ne zahteva rabe določnega člena, je oziralni stavek: Slowenien, das morgen vom deutschen Außenminister besucht wird. Za posebno trd medjezikovni oreh se izkaže nemška prevodnica slovenskemu Še nikoli nisem bil na Arktiki/ Antarktiki. V kratki povedi prežijo kar tri pasti. Prvič: Arktiko/ Antarktiko lahko v slogu lažnih prijateljev in po analogiji z Amerika, Europa oblikujemo kot Arktika, po analogiji s Pazifik, Atlantik in Karibik tudi kot Arktik. Pravilni nemški obliki pa sta Arktis in Antarktis. Drugič: Kontinenta (če ju seveda štejemo za kontinenta) sta za razliko od vseh drugih žen- skega spola in nastopata z obveznim določnim členom, torej die Arktis. Tretjič: slovenski predlog na v tem primeru ni auf, temveč in. Rešitev je potemtakem: Ich war noch nie in der Arktis/Antarktis. Zemljepisna imena in z njimi povezani spol in seveda pomen so (lahko) predmet slovaropisja. Tako je v desetzvezkovnem Dudnu leksem Bordeaux kot slovarsko geslo vpisan dvakrat, prvič kot francosko mesto in s tem srednjega spola, drugič z metonimičnim prenosom vino iz tega okoliša, zato moškega spola, tudi kot skraj- šanka od Bordeauxwein (Lahko bi bil vpisan še enkrat in sicer kot oznaka barve, torej srednjega spola: das Bordeaux/ bordojsko rdeča po analogiji das Lavendel, zamenjuje pa ga pridevnik bordeuaxrot. Leksem Marathon je vpisan trikrat: sre- dnjega spola kot grško mesto, moškega z metonimičnim prenosom v pomenu 42­kilometrski tek in kot skrajšanka srednjega spola v pomenu dolgo, čezmerno trajanje česa: Marathonsitzung/ maratonska seja. 12 Dvojinskost in množinskost Slovenska zemljepisna imena se vedejo kot prav vsako drugo občno ime. Sodni boji dveh Amerik je naslov časopisnega članka in v nadaljevanju zvemo, da gre za sodni boj liberalne in konservativne Amerike; Slovenci imamo dve Istri, (…) kar se tradicionalne hrane tiče, celinsko in tisto ob morju; Romanje treh Slovenij (Slovenci iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije bodo jutri romali k cerkvi Matere Božje na Svetih Višarjah); Italija ni ena, Italiji sta dve, severna in južna. Med njima je še ena, srednja, recimo ji rimska, ki je skoraj svet zase, nekaj med Klinar_FINAL.indd 103 13.11.2018 13:27:05 104 Darko Čuden prvo in drugo; Vlakovni povezavi obeh Goric ne kaže najbolje. Roman Štefana Kardoša Vse moje Amerike je družinski roman, ki ga je pisatelj posvetil prekmur- skim emigrantom v Ameriko. Nemški slovničarji so s pojasnili v zvezi z množino zemljepisnih imen skopi. Götze/Lüttich (1989) navajata zgolj: In Deutschland gibt es fünf Rothenburgs, Engel (1988) pa die beiden Deutschland(s), druge slovnice tega sploh ne ome- njajo. Očitno to v nemški jezikovni pokrajini ni predmet razprave. Grah/Klinar (2005: 20, 21) navajata: Es gibt mehr als dreißig Brezje in Slowenien; Alle drei Bela, Spodnja, Srednja in Zgornja, liegen dicht nebeneinander; Alle Črni Vrh befinden sich auf beträchtlichen Höhen. Pravilo je torej, da je fleksijska mno- žina docela izjemna, ker je iz stavčnega pomena in skladenjske zveze razvidno slovnično število. V primerjavi z nemščino pa Klinar (1994: 30) ugotavlja, da je angleščina fleksijsko fleksibilnejša: There are more than thirty Brezjes in Slovenia; All the three Belas, Spodnja, Srednja in Zgornja, lie close together; The Črni Vrhs are all situated at some height above the valley. Da slovenske zadrege rešujemo z nemškimi občnimi imeni pred zemljepisnimi, je jasno: Es gibt zwei Ortschaften namens Bela itd. V nemščini se fleksija najbrž najraje pokaže pri zemljepisnih imenih na ­ a, kot Amerika in Korea. Na slednjem zgledu poglejmo, kako bi slovensko Koreji (pa tudi Ameriki/Amerike in Jugoslaviji/ Jugoslavije itd.) povedali po nemško. Na- slovu Nord­ und Südkorea spielen gemeinsam sledi podnaslov Die Annäherung zwischen den beiden Staaten setzt sich auch bei der WM im schwedischen Halmstad fort; naslovu Kim hat an der Uhr gedreht sledi podnaslov In beiden korea- nischen Staaten gilt jetzt wieder die gleiche Zeit in po uvodu v besedilo: Knapp drei Jahre nach der Einführung einer eigenen Standardzeit in Nordkorea laufen die Uhren in beiden Koreas wieder synchron. (Mimogrede: slovenščina pozna tudi pridevnik, izpeljan iz med Korejama: Utiranje poti medkorejskemu miru.) 13 Predlogi Zadrege s predlogi so velike, težavnostna tehtnica se spet prevesi na slovensko stran, le da težav tukaj ne občuti le nemški učenec slovenščine, ampak tudi mater- ni govorec. Problem predložnosti se zdi dovolj pereč, da citiram Snoja (2018: 22, ki nagovarja (čeprav v povsem drugem kontekstu) prav to vprašanje: Za našo državo ni vredno, da bi zgradili slovarsko bazo slovenskih lastnih imen in jo za začetek napolnili s krajevnimi imeni. Baza bi v prvem koraku za vsako naše krajevno ime vsebovala zapis, izgovorjavo, naglas, sklanja- tev, vezavo s predlogi, pripadajoči pridevnik in prebivalski imeni za oba Klinar_FINAL.indd 104 13.11.2018 13:27:05 O (pre)nekaterih lepotah, a tudi zadregah pri rabi zemljepisnih imen ... 105 spola z normativno označenimi dvojnicami vred, vpogled v narečno po- dobo imena in njegove družine, vpogled v zgodovino in etimologijo ter še nekaj obrobnosti. (…) Saj ne vemo vsi kar iz glave, ali se reče v Svibnu, na Svibnu ali na Svibnem, ali so prebivalci Naklega pri Kranju Nakelčani, Naklanci ali Nakljanci, in kako se reče prebivalcem Razdrtega (…). 13. 1 Težave s predlogi se kažejo na dveh ravneh. Prva zadeva stavčnoskladenjsko rabo, pogojeno s povedkom, torej z glagolskim dejanjem oz. stanjem, ki ob sebi zahteva prislovno določilo kraja, po njem pa se sprašujemo kje, od kod, kam (tudi od kod do kam). Med manj zahtevne bi z vidika slovenskega učenca nemščine šte- li od … do ( Popotovanje od Litije do Čateža, Od Kotelj do Belih vod), v nemškem primeru kot: fliegen/gehen/fahren/reisen/wandern/(ver)ziehen/pilgern von Berlin nach Hannover. Težka ne bo niti zveza med … in: med Ljubljano in Kranjem, zwischen Wien und Brno. Kjer pa v nemščini na vprašanje kje stoji predlog in, se v slovenščini razveja v v in na. Krajev, ki zahtevajo slednji predlog, je veliko: Brezje, Dunaj, Reka, Ptuj, Bled, Brezovica, Duplica, Polskava, Blejska Dobrava itd. Vendar tudi Brezje ni/niso samo eno/ene! Tako tudi iz imen na ­ o/ ­ovo: Razdrto, Primskovo, Naklo, Lancovo, Jezersko, Laško, Vransko itd. nepoznavalci ne vemo avtomatično, ali gremo v ali na določen kraj. Posebno težavno poglavje predstavljajo v slovenščini (tudi za Slovence) pridev- niška poimenovanja držav kot so: Irska, Škotska, Finska, Kitajska, Slovaška. So namreč nekakšni hibridi, ker se ob nekaterih predlogih v nekaterih sklonih vedejo kot ženska oblika ( Irska), v drugih pa kot srednja ( Irsko), od tod tudi negotovost pri rabi predloga. Tako naletimo v neformalnem govoru in tudi v formalnejših medijih primere kot: sem na Irskem in v Irski, grem na Irsko in v Irsko, prihajam iz/z Irskega in z Irske. Da so pri rabi predloga pogosto negotovi tudi nemški materni govorci pričajo zgledi, velikokrat povezani z otoškimi zemljepisnimi ime- ni: in/ auf Alaska/ Hawaii/ Kuba; auf/ in Mallorca, Käse/ Grüße von/aus Korsika. Poseben pojav v besedotvornem smislu v navezi slovenščina­nemščina se zdijo slovenska neformalna/nestandardizirana pridevniška poimenovanja pokrajin sre- dnjega spola, povezana s predlogoma na in z, ki označujejo predele/pokrajine in njihove dele, poimenovane v glavnem po središču: Bovško, Ilirskobistriško, Kočevsko, Ribniško. Taka poimenovanja zaznavamo tudi v skladenjskih oblikah kot na območju Domžal, na širšem kočevsko­ribniškem območju, v bohinjskem kotu, na bohinjskem koncu, pri čemer slednji bohinjski primer zaradi zemljepi- sne »zakotnosti« seveda ne more veljati za vse primere: zato (če že) najbrž na domžalskem koncu, ne pa v domžalskem kotu. O rabi predlogov pri zemljepisnih imenih naj bi odločale besedne navade prebivalcev, ker pa slednji niso stalnica, se Klinar_FINAL.indd 105 13.11.2018 13:27:06 106 Darko Čuden spreminja tudi njih besedje. To izpričujejo trije primeri imen vasi v Bohinju. Na zemljepisno­jezikovni premici življenja, od umiranja do izumrtja, opazujemo na- slednje: predlog na se bliskovito umika predlogu v v primeru Bohinjske Bistrice (ga pa vidimo v Krajevnem leksikonu Slovenije ob opisu vasi Brod, kjer beremo, da so nekateri zaposleni na bližnji Bohinjski Bistrici). Sem spod Studorja in grem pod Studor ter k Fužini (Stari Fužini) skorajda ni več slišati. Zagatni se s stališča slovenskega govorca utegnejo zdeti nekateri nemški prehodni glagoli gibanja. Prehodnost jim omogočajo predpone kot an­ (fliegen, laufen), be- (fahren, reisen), durch­ (fahren, fliegen, wandern, fließen) in um­ (fahren, gehen, ru- dern, schiffen, segeln, wandern, reisen). Nekatere slovenske ustreznice je najti prav tako v slovenskih prehodnih glagolih, npr.: prepotovati, obkrožiti, pre/objadrati, pre/obleteti. Pri drugih se nemška prehodnost kaže v slovenski neprehodnosti. Elbe durchfließt Dresden kot skladenjsko sopomenko Elbe fließt durch Dresden upove- dujemo le kot Laba teče skozi Dresden. Tudi zgoraj omenjena anfliegen in anlaufen sta podobna primera. Povedi Seit Mai fliegt die Lufthansa auch Tiflis an in Das Schiff lief gestern den Hafen von Koper an imata slovenski ustreznici le v Od maja leti Lufthansa tudi v Tbilisi in Ladja je včeraj pri­/za­/v­ plula v koprsko pristanišče. Brez sobesedila se zdi dvopomenski tudi stavek: Seit Jahren bereise ich Portugal, ki ga po trditvah nemških informantov lahko razumemo kot (Že) leta potujem po Portugalskem/Portugalski ali (Že) leta potujem na Portugalsko. 13. 2 Na drugi ravni pa raba člena zadeva zgradbo (ne)standardiziranega imena. Tu gre pravzaprav za (spet) zemljepisno pojasnjevalnost prvega člena. Pojasnjevalnost se zdi nujna (ni pa »nujno« vedno tako ), ker v obeh jezikih mrgoli večkratnih imen. Nekatera se pojavljajo dvakrat, druga pa tudi večkrat. Naselbinska razliko- valnost se lahko pokaže na sorazmerno kratkem raztežaju, kot pričata slovenski Bača pri Modreju in Bača pri Podbrdu. V nemščini so taka denimo Auerbach, Buch, Dohren, Dettingen, Friedberg, Oldenburg, Essen, Löbnitz, Berge, Limbach, Essingen, Krombach, Preetz itd. Predlogi označujejo naselbino glede na mnogotere danosti: ob reki, nad reko, pod hribom/goro/skalo/pečino, na hribu/planini/grebenu, v dolini, v bližini druge na- selbine, v pokrajini/deželi, v kotu itd. najpogostejši slovenski predlogi so na (Most na Soči in Ribnica na Pohorju), ob (Radlje ob Dravi), pri (Stari trg pri Ložu), v (Šentjakob v Rožu), pod (Log pod Mangartom), najpogostejši nemški pa an (Altenstadt an der Waldnaab), zastareli predlog ob (Rothenburg ob der Tauber), in (Reit im Winkl, Alzenau in Unterfranken), bei (Altdorf bei Nürnberg). Nem- ški zapisi v leksikonih in na prometnih znakih imajo naslednje oblike: izpisano Klinar_FINAL.indd 106 13.11.2018 13:27:06 O (pre)nekaterih lepotah, a tudi zadregah pri rabi zemljepisnih imen ... 107 (Hanau am Main), predložno skrajšano glede na ženski oz. moški spol reke (Dietfurt a. d. Altmühl/ Landsberg a. Lech; vezajno brez člena za reko (Dillingen/ Saar), pokrajinsko/deželno (Auerbach i. d. OPf. = Auerbach in der Oberpfalz). Nekoliko begajo zapisi zemljepisnih imen v slovenščini, ker pogosto ni jasno, kaj je uradno/standardizirano ime in kako družbeni (pod)sistemi, kot denimo promet, upoštevajo predpisano normo. V Velikem atlasu Slovenije je kartografsko zabe- ležen Log v Bohinju, v Krajevnem leksikonu Slovenije bohinjskega Loga med še- stimi vnosi sploh ni, so pa omenjeni Log Čezsoški, Log nad Škofjo Loko, Log pod Mangartom, Log pri Brezovici, Log pri Mlinšah, Log pri Polhovem Gradcu, Log pri Vrhovem, Log pri Žužemberku. Na wikipediji pa je omenjen še Log v Bohinju. Bohinjski Log je skromen zaselek, vsega dve hiši na levi in dve na desni strani Save, a z dvema prometnima tablama: Log in Log v Bohinju?! Literatura BERGER, Dieter, 1999: Geographische Namen in Deutschland. Herkunft und Bedeutung der Namen von Ländern, Städten, Bergen und Gewässern. Mannheim [etc.]: Duden. ČUDEN, Darko, 2009: Al' TO ime je in NE priimek al' je obratno, TU je zdaj vprašanje! – O nekaterih vidikih antroponima Anton Janko. V: Javor Briški, Marija, Miladino- vić Zalaznik, Mira, Bračič Stojan (ur.): Jezik in književnost skozi prizmo medkul- turnosti in diahronosti. Jubilejni zbornik za Antona Janka ob 70­letnici. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana. ČUDEN, Darko, 2013: Pluralia tantum im Deutschen, Slowenischen und Spanischen. V: Estudios Filológicos Alemanes. Revista de investigación en Lingüística, Literatura y Cultura alemanas. Universidad de Sevilla: Sevilla. ENGEL, Ulrich, 1988: Deutsche Grammatik. Heidelberg: Groos. GRAH, Käthe, KLINAR, Stanko 2005: Slovenski toponimi v nemških besedilih. Ljublja- na: Oddelek za germanistiko, Filozofska fakulteta. GOTTSCHALD, Max, 1971: Deutsche Namenkunde. Unsere Familiennamen nach ihrer Entstehung und Bedeutung. Berlin: De Gruyter & Co. GRIMM, Hans­Jürgen, 1987: Lexikon zum Artikelgebrauch. Leipzig: Enzyklopädie. GÖTZE, Lutz, LÜTTICH, Ernest. W. B., 1989: Bertelsmann Lexikon, München: Lexi- kographisches Institut. HELBIG, Gerhard, BUSCHA, Joachim, 1994: Deutsche Grammatik. Ein Handbuch für den Unterricht. Leipzig: Enzyklopädie. KLADNIK, Drago, 2007: Zgodovinski vidiki podomačevanja tujih zemljepisnih imen. Zgodovinski časopis 61:3­4, 423­465. KLINAR, Stanko, 1994: Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih. Radovljica: Didakta. KOCJAN­BARLE, Marta, 1992: Abeceda pravopisa. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Krajevni leksikon Slovenije (1995), Državna založba Slovenije, Ljubljana. Klinar_FINAL.indd 107 13.11.2018 13:27:06 108 Darko Čuden KUNZE, Konrad, 1998: Namenkunde. Vor­ und Familienamen im deutschen Sprachgebiet. München: Deutscher Taschenbuch Verlag. SCHRÖDER, Jochen, 1986: Lexikon deutscher Präpositionen. Leipzig: Enzyklopädie. SCHRÖDER, Jochen, 1995: Lexikon deutscher Präfixverben. Berlin [etc.]: Enzyklopädie. SCHRÖDER, Jochen, 1997: Lexikon deutscher Verben der Fortbewegung. Leipzig [etc.]: Enzyklopädie. SNOJ, Marko, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modri- jan in Založba ZRC. SNOJ, Marko, 2018: Cesar bi bil še vedno nag, če ga ne bi oblačili manj glasni krojači. Delo, Sobotna priloga, 1. 9. 2018, str. 22. Slovenski pravopis (2007), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. ŠULIGOJ, Boris, 2017: Ime. Delo, 28. 3. 2017, str. 1. TOPORIŠIČ, Jože, 1984: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. URI, Helene, 2016: Jezičnica. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, pre- vod Darko Čuden. URMES, Dietmar, 2004: Handbuch der geographischen Namen. Ihre Herkunft, Entwicklung und Bedeutung. Wiesbaden: Marix. Veliki atlas Slovenije (2012), Mladinska knjiga, Ljubljana. WEINRICH, Harald, 1993: Textgrammatik der deutschen Sprache. Mannheim [etc.]: Duden.. Klinar_FINAL.indd 108 13.11.2018 13:27:06 Monika Kavalir Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Redistributing Meaning: Translating English Existential Sentences into Slovene Abstract The paper looks at a self­compiled corpus of existential sentences in five English­lan- guage literary works and their Slovene translations, testing the hypothesis about the noun­orientation of English and verb­orientation of Slovene, as posited for instance by Kli- nar (1996). The results do not support this theory in the narrow sense but rather suggest that Slovene generally prefers a more balanced distribution of meaning in the clause compared to English. The analysis of the translations of English existential sentences with regard to translation shifts such as change of clausal pattern, verb choice and subject preservation points to what seems to be a fundamental difference between English and Slovene: while English readily accumulates meaningful material in one syntactic unit, which often happens to be a noun phrase (hence noun­orientation), Slovene patterns prefer meaning to be more evenly distributed across the clause and across various sentence elements, including but not restricted to verbal structures. Prerazporejanje pomena: prevajanje angleških bivanjskih stavkov v slovenščino Članek prek analize bivanjskih stavkov v namenskem korpusu petih angleških književ- nih del in njihovih slovenskih prevodov preverja hipotezo o samostalniškosti anglešči- ne in glagolniškosti slovenščine, kot jo najdemo npr. pri Klinarju (1996). Rezultati ne podpirajo te teorije v strogem smislu, temveč nakazujejo, da slovenščina v primerjavi z angleščino na splošno daje prednost bolj uravnoteženi razporeditvi stavčnega gradiva. Razčlemba prevodov angleških bivanjskih stavkov z ozirom na prevajalske premike, kot so sprememba stavčnega vzorca, izbira glagola in ohranjanje osebka, kaže na ključ- no razliko med jezikoma: medtem ko se v angleščini rado dogaja, da se velika količina Klinar_FINAL.indd 109 13.11.2018 13:27:06 110 Monika Kavalir informacij zgošča v posamezni skladenjski enoti, predvsem v samostalniški zvezi (od tod ideja o samostalniškosti), so slovenski stavčni vzorci načeloma bolj naklonjeni ena- komerni porazdelitvi pomena v stavku in v različnih delih stavka, kamor sodijo – poleg drugih – tudi glagolske zgradbe. 1 Introduction In an era of intensive contact between Slovene and English – in terms of expo- sure to media, everyday conversation, writing and translation – it is particular- ly important to ensure meaning is adequately transmitted in communication. In crossing from Slovene to English and vice versa, one area where considerable differences can be observed is information structure, tied inextricably to the issue of word order. The paper investigates the assumption, proposed by scholars such as Klinar (1996), that English is noun­oriented and Slovene is verb­oriented by examining a small corpus of existential sentences in five English­language liter- ary works and their Slovene translations. The first part is devoted to an overview of the general characteristics of word order and existential sentences in English and Slovene, followed by the analysis, discussion and conclusions.1 2 Information Structure and Existential Sentences in English The information structure of a sentence, or functional sentence perspective, is typ- ically analysed in two ways. The sentence can be divided into two parts, which Halliday and Matthiessen (2013: 89), following the Prague School, call the theme – “the point of departure of the message” – and the rheme – “the remainder of the message […] in which the Theme is developed.” Firbas (1992: 72), on the other hand, argues that the transition between the two should not be overlooked as it con- stitutes part of so­called communicative dynamism (CD): “Seen in the light of CD, the thematic elements carry lower degrees of CD than the non­thematic elements. Within the non­theme, the transitional elements carry lower degrees than the rhe- matic elements.” This distinction between what comes at the beginning and what comes later typically reflects a development from elements which express information that is given, i.e. 1 This paper was originally conceived as part of a project embarked upon together with Katarina Fink and Nataša Zaplotnik and supervised by Irena Kovačič; I would like to thank them all for their valuable insights, with special thanks also to the anonymous reviewer for the many helpful suggestions. Klinar_FINAL.indd 110 13.11.2018 13:27:06 Redistributing Meaning: Translating English Existential Sentences into Slovene 111 recoverable by the recipient of the message, and elements that present new informa- tion, which is the focus of the sentence because it is unexpected or important.2 A grad- ual rise in information can be observed, which is known as the information principle. Its goal is to simplify the decoding task of the listener and at the same time contribute to cohesion (cf. Biber et al. 1999: 897, Quirk et al. 1985: 1360–1361). Another typical trait is that long and complex elements as well as the focus of an information/tone unit tend to be placed towards the end of the sentence (cf. Quirk et al. 1985: 1356–1364), bringing about the so­called principles of end­focus and end­weight. Existential sentences (ES) pose a problem for information structure, since the subject, which is the most common realisation of the theme, here represents a new piece of information and cannot be linked to the preceding discourse. English still requires a subject and has a fixed word order, which results in using a special device providing some sort of “dummy theme” (Quirk et al. 1985: 1402), thus indicating “the ‘new’ status of a whole clause, including its subject”. In ES, this dummy theme is realised by existential there and acts as a signal to the recipient that an item of new information is to follow. In addition to the there­construction (cf. Milsark 1974, Lumsden 1988, Biber et al. 1999), some authors use the notion of existential construction as an umbrella term to include sentences without the there­element but which feature another in- itial item, such as an adverbial or participle (e.g. Quirk et al. 1985, Breivik 1989, Klinar 1998), yet others (e.g. McNally 2011) exclude examples with verbs other than be. Several classifications, such as Milsark’s (1974), depend crucially on whether and how the notional subject is expanded. Biber et al. (1999: 949–950) find that different types of clauses occur in different proportions depending on the register. Minimal existential clauses (i.e. without either adverbial expansions or postmodification) account for between approximately 10% (academic discourse) and 25% (conversation) of all ES, existential clauses with a postmodifier for 20% (conversation) to 50% (news), and existential clauses with an adverbial for 10% (academic discourse) to 40% (conversation). Surprisingly, relative clauses are by far the most frequent expansions in Gómez­González’s study (2001: 258). 3 Contrasting English and Slovene English is characterised by being a fixed word order language, which means that sentence elements in declarative sentences appear in a preferred order in relation 2 The given­new distribution is not typical of all world languages and there are also subtypes of English sentences that do not adhere to it, as shown, for instance, by Irwin (2018). Klinar_FINAL.indd 111 13.11.2018 13:27:06 112 Monika Kavalir to each other. The subject usually occupies the default sentence­initial position and appears before the predicator, which is in turn placed before any comple- ments (cf. Quirk et al. 1985: 50­51). Limon (2002) argues that the function of this kind of strictly regulated order is twofold: (a) it is used as “a grammar signal” (Biber et al. 1999: 899) on the basis of which sentence elements are identified, and (b) it is also important “with regard to ease of processing” (Limon 2002: 45) by the addressee. By contrast, the order of sentence elements in Slovene is much freer and Slovene word order is termed “variable” (Herrity 2000: 333), but this freedom is “relative and does not mean random word order.” Because of a highly developed inflection- al system, the order of units realising sentence elements usually does not change their syntactic or semantic functions. Toporišič (1982: 161–181, 2000: 679) argues that word order in Slovene is normally determined by functional sentence perspec- tive. The speaker thus usually begins by providing that piece of information which they feel can be understood from what has been mentioned before, and gradually builds up to the information that can be regarded as the most important or news- worthy. The theme is often realised by the subject, but any other sentence element can appear in its stead.3 There are, however, several instances of fixed word order in Slovene as well, especially with regard to the position of clitics. Haiman (1974) extends the typological distinction suggested by Perlmutter (1971) between so­called “Type A” and “Type B” languages. Type A languages are char- acterised by having dummy pronouns which fill the slots of logical subjects that have been displaced from sentence­initial position. English is a Type A language, and existential there is an example of a dummy pronoun. Conversely, Slovene is a Type B language and may “dispense with superficial subjects” (Haiman 1974). This of course means that Slovene has no equivalents to dummy there in English: [1a] There is a danger of floods. The floods caused a lot of damage last year. [1b] Obstaja nevarnost poplav. Poplave so lani naredile veliko škode. [2a] It is of vital importance that our customers and business contacts form a favourable opinion of our company. [2b] Zelo velikega pomena za naše podjetje je, da si naše stranke in poslovni partnerji o nas ustvarijo dobro mnenje. The above examples not only confirm Haiman’s (1974) theory regarding the use of dummy subjects but also serve to demonstrate that the problem of presence or 3 For the purpose of emphasis, the writer or speaker may choose to place the rheme before the theme, whereby the order of sentence elements becomes marked. Due to the necessity of emphatic stress, this kind of marked word order is rarely found in written texts (Jug­Kranjec 1981). Klinar_FINAL.indd 112 13.11.2018 13:27:06 Redistributing Meaning: Translating English Existential Sentences into Slovene 113 absence of dummy elements in English and Slovene is in fact closely connected with the issue of word order. For instance, unlike in Slovene, where the predica- tor­subject order “establishes the existence and subsequent relevance of a new individual/thing, who/which then becomes the […] theme of the next sentence” (Herrity 2000: 334), predicators in English simply cannot occupy sentence­initial position in declarative sentences. Since indefinite subjects expressing new infor- mation likewise cannot occupy initial position, dummy there is introduced to fill in the subject slot and ensure that there is no fundamental change in word order. The functional dimension is thus present in both languages but the expression of existence or appearance on the scene is realised differently: while Slovene sup- posedly has no problems maintaining the desired information structure, English has to resort to there­structures (cf. Rojko 1998: 66). Importantly, Klinar (1996: 193) reports a marked noun­oriented tendency in Eng- lish in comparison with Slovene, i.e. “an inclination to use nouns where Slovene prefers adjectives, verbs, or (idiomatic) phrasing”. In parallel sentences, the mean- ing of an English NP will often be included in a Slovene verb (Klinar 1996: 170): [3a] Everyone is pleased to see the emergence of new self­governing nations in Africa. [3b] Vsi se veselimo, ko vidimo, da v Afriki nastajajo nove neodvisne države. In English ES the stress is laid on the notional subject, i.e. a NP, which suits the above­mentioned tendency, whereas different patterns are to be expected in Slo- vene. In her study, Kroflič (1994) seems to confirm this, finding Slovene translations of English ES to be strongly verb­oriented, with examples such as the following: [4a] [ …] but the bright midmorning sunlight floods the room, piercing my skull, causing my hangover to throb, and because of this, there’s no workout this morning. [4b] [ …] v lobanjo, zaradi česar drgetam od mačka, in zato zjutraj tudi nisem telovadil. 4 While it seems clear that English ES do readily accumulate great amounts of infor- mation in the real, postponed subject that follows the dummy pronoun there and the existential verb to be, it is less obvious that the corresponding patterns in Slovene should as a rule involve a different verb and a reduction in the presence of nominal elements at the right­most edge of the clause. The analysis to follow thus looks at how the content of the notional subject is redistributed in the translation process. 4 Cited as in Kroflič (1994: 32). Klinar_FINAL.indd 113 13.11.2018 13:27:06 114 Monika Kavalir 4 Analysis The sample used in the analysis comprises five literary texts: Margaret Atwood’s Surfacing, Patricia D. Cornwell’s Post­Mortem, Mark Haddon’s The Curious Incident of the Dog in the Night­Time, George Orwell’s Animal Farm, and William Styron’s Sophie’s Choice, thus including works of different genres written in different geographical areas at different times. The first twenty examples of ES are included from each source, yielding a total of 100 examples with their transla- tions. A narrow definition of clause (cf. Quirk et al. 1985) is used which excludes subordinate clauses, although indirectly embedded clauses as parts of phrases are kept in the material. Where several interpretations as to the number of existential clauses are possible (e.g. when a passage could be analysed as either a complex notional subject or as several coordinated elliptical clauses), the approach taken is generally to opt for a minimal number of clauses, motivated by concern that otherwise the same structure would come up relatively too often. Due to method- ological concerns, ES are equated with the there­construction. To investigate the hypothesis that nominal material is transformed in Slovene into verbal expres- sions, the ES characteristics of verb choice, subject choice, and potential change of clausal pattern are analysed. 4.1 ChoiCe of veRB In the English examples the verb to be is always used apart from two exceptions, to linger and to establish, which are preserved in the Slovene translations: [5a] What dinners! How vividly there still lingers on my palate the suety aftertaste of the Salisbury steak at Bickford’s, or Riker’s western omelette, in which one night [...] [5b] Kakšne večerje! Kako živo mi še zmeraj ostaja v ustih oljnat priokus po salisburyjskem zrezku pri Bickford’su ali po Rikers’ovi zahodni omleti, v kateri sem nekega večera […] [6a] There had been suddenly established a bond between Morris and me, and I relaxed, filled with inquisitive zeal. [6b] Tako je bila na mah ustvarjena povezava med Morrisom in menoj in kar oddahnil sem si, ker sem se navzel pozvedovalne gorečnosti. The majority of Slovene translations, 52 out of 100, keep the same verb as in the original, with to linger and to establish occurring once , which means that exactly half of the Slovene translations use the verb biti, a direct translation of the verb to be. In 8 cases it is impossible to ascertain which verb corresponds to the original one, generally due to the fact that the clausal patterns are changed. This means Klinar_FINAL.indd 114 13.11.2018 13:27:06 Redistributing Meaning: Translating English Existential Sentences into Slovene 115 that in 40 examples the verb to be is replaced with a different verb in Slovene. The decision to use a verb different from the original one cannot be attributed to either personal inclinations of the translator (change of verb is attested with all translators, the number of such instances varies from 6 to 11) or development over time (the samples from the two novels translated in 1982 include 6 and 11 examples of verb change, respectively, and the extract from the book translated in 2004 contains 8 such examples). In 19 cases the verb that replaces to be comes from the original, and a full 16 of these verbs come from the extension, as shown in example [7]. These data do not confirm the discussed discrepancy between the alleged noun­orientation of English and verb­orientation of Slovene as there are only two examples with the headword of the notional subject turning into a verb, cited here as [8] and [9]. [7a] Breakfast was an hour later than usual, and after breakfast there was a ceremony which was observed every week without fail. [7b] Zajtrk je bil uro kasneje kot običajno in po zajtrku so vsak teden dostojno opravili poseben obred. [8a] The vote was taken at once, and it was agreed that [...] There were only four dissentients, the three dogs and the cat, who was later […] [8b] Glasovanje je bilo naglo in velika večina je odločila, da [...] Samo štirje so glasovali proti, to so bili trije psi in mačka, a pozneje [...] [9a] On Sundays there was no work. [9b] Ob nedeljah niso delali. In as many as 10 of these examples, the main part of the English notional sub- ject (such as too much information in [10] and small mice in [11]) remains the subject in Slovene ( preveč podatkov and majhna miška, respectively) and it is only the extension (or rather a part of it) which is transformed into the verb, for instance: [10a] I make this noise when there is too much information coming into my head from the outside world. [10b] Te glasove spuščam vedno, kadar v mojo glavo prihaja preveč podatkov iz zunanjega sveta. [11a] It looked as if there were two very small mice hiding in his nostrils. [11b] Videti je bilo, kot bi se mu v vsaki nosnici skrivala majhna miška. In 21 translations the verb to be is replaced with a different verb which does not originate in the English text. The Slovene verbs used in the translations can be divided broadly into two categories, more or less idiomatic combinations and be­approximations, with the verb in some cases semantically weakly related to Klinar_FINAL.indd 115 13.11.2018 13:27:06 116 Monika Kavalir the context (e.g. videti, pokazati). In 5 cases the verb is largely determined by the noun (subject or object) as part of a collocation (MI > 6, 5L 5R, Gigafida corpus):5 potoki vode so odtekali, zaslišal se je hrup, navdal me je občutek, vlada naj enotnost, prikradla se je lisica; 2 similar combinations are also attested in the Gigafida corpus as frequently co­occurring, although they are not as common as the previous set: oglasili so se koraki, delo se ponuja. In the remaining 14 ex- amples the most common verb is imeti (have) with 4 occurrences: in all 4 cases the subject is animate and changed, either introduced as an intervention by the translator or adapted from a non­subject noun phrase in the original, as evident in the following examples: [12a] At 1: 28 a.m. a policeman opened the door of the cell and told me that there was someone to see me. [12b] Ob 1.28 je policaj odprl vrata celice in mi rekel, da imam obisk. [13a] But now there was DNA profiling, newly introduced and potentially significant enough to identify an assailant [...], provided the police [...] [13b] Zdaj imamo analizo DNK, nanovo vpeljano, ki je zadosten dokaz za identifikacijo napadalca [...] ; seveda pa mora policija [...] Finally, the verbs priti and nastati, which can be understood as inchoative var- iants of biti, occur twice each, similarly also zgoditi se and pojaviti se; another possibility approaching the static value of biti is the expression iti za: [14a] One thing seems certain, and that is that there was a great deal of unresolved guilt and hatred pervading that sad home. [14b] Zdi se mi, da je ena stvar jasna, in sicer, da gre za večinoma nerazberljivo krivdo in sovraštvo, ki je prešinjalo to žalostno hišo. 4.2 suBjeCt anD Clausal patteRn The analysis of the subject in the Slovene translations suggests that in Slovene a notional, and if possible animate, subject works best, although it is also possible to use subjectless (impersonal) constructions. In a fairly high number of clauses, 25, the subject is changed (in 8 additional examples the correspondence is diffi- cult to determine). The plurality of these feature an inserted animate subject (11 cases; example [15]) but animate subjects derived from non­subject noun phrases are also common (4 cases; example [16]): [15a] [...] Today we begin the hay harvest. But there is another matter that must be attended to first. 5 Gigafida corpus, http://www.gigafida.net/. Accessed 30 June 2018. Klinar_FINAL.indd 116 13.11.2018 13:27:07 Redistributing Meaning: Translating English Existential Sentences into Slovene 117 [15b] [...] Danes začenjamo s košnjo. Vendar pa se moramo prej lotiti nečesa drugega. [16a] There was nothing I could say to him. [16b] Nič mu nisem mogla reči. Similar cases of inanimate changed subjects are also present (2 inserted, 2 de- rived). It is a peculiarity of some Slovene predicates and constructions that sub- jectless clauses are possible and the translators make use of them in 6 translations, for instance: [17a] Set into effect after the second strangling was a new policy. If there was another, Vander was to meet me in the morgue immediately. [17b] Biti nenehno v pripravljenosti je po drugi zadavitvi postal nov način dela. Če je prišlo do novega zločina, je moral Vander nemudoma v mrtvašnico. In 9 cases the clausal pattern (correspondence between the original ES and its translation) is disrupted. In 6 cases the original ES (or its main clause) is shrunk into a single sentence element: [18a] The doctor had arrived, a ray of hope where there was none. [18b] [...] zdravnik je prišel, žarek upanja v brezupu. In 1 case the original clause is expanded and becomes a subordinate clause, and in 2 cases the clauses are interestingly jumbled: [19a, 20a] I knew it would not end until Lori Petersen was turned inside out, every inch of her photographed, and all of it on display for experts, the police, attorneys, judges and members of a jury to see. There would be thoughts, remarks about her physical attributes or lack of them. There would be sophomoric jokes and cynical asides as the victim, not the killer, went on trial, every aspect of her person and the way she lived, scrutinized, judged, and, in some instances, degraded. [19b, 20b] Vedela sem, da temu ne bo konca, dokler Lori Petersen ne bo pregledana od glave do peta, vsaka ped njenega telesa fotografirana, vse razstavljeno in na vpogled strokovnjakom, policiji, odvetnikom, sodnikom in članom porote. Ko bo kot žrtev v sodni preiskavi, se bo o njej govorilo marsikaj. Izpostavljene bodo njene telesne značilnosti in pomanjkljivosti, včasih najbrž neokusno in cinično; vse strani njene osebnosti in njenega življenjskega sloga bodo skrbno in temeljito preiskane, mogoče celo osramočene. Table 1 summarises the translation shifts that occur in the translated ES in the corpus comparatively across clauses with and without extension, which is defined Klinar_FINAL.indd 117 13.11.2018 13:27:07 118 Monika Kavalir as any material that follows the headword of the notional subject. The only statis- tically significant (p<0.05) difference arises in the proportion of ES with a change in the verb used. It seems that the more material there is in a sentence the more likely it is that some of that content will yield a new verb. The implications of all the observed translation shifts are discussed in the next section. Table 1 Distribution of translation shifts across ES with and without extension ES without ES with Total (100) extension (29) extension (71) Changed clausal pattern 3 (10.3%) 6 (8.5%) 9 Changed subject 8 (27.6%) 17 (23.9%) 25 Changed verb 8 (27.6%) 32 (45.1%) 40 5 Discussion When translating from English into Slovene, many changes affect bare ES, as the analysis shows, and this is hardly surprising. ES with some sort of exten- sion, on the other hand, seem to yield to translation more readily in some ways. This is due to the interaction of several known and unknown factors; these are not limited to functioning in the environment of there­structures, but operate throughout language patterns. In 25 cases, i.e. in one quarter of all examples, the subject is changed, and the analysis points to a predisposition in Slovene to meaningful, animate subjects. In as many as 40 examples the verb is changed: instead of the original be, a verb originating in some other part of the English ES (generally the extension) is used in 19 examples and an entirely different verb in 21 examples (two prominent groups being collocations with the head nouns and be­approximations). It seems that often the verb biti simply feels too empty, too devoid of meaning. Nevertheless, the overall picture does not support the theory about the verb­oriented nature of Slovene. The analysis of the translations of English ES with regard to the verb and the subject instead points to what seems to be a fundamental difference between English and Slovene: while English readily ac- cumulates meaningful material in one syntactic unit, which often happens to be a noun phrase (hence noun­orientation), Slovene clausal patterns prefer a less varied information structure. Here is what idealised representations of commu- nicative dynamism and information structure in English ES and their Slovene counterparts might look like: Klinar_FINAL.indd 118 13.11.2018 13:27:07 Redistributing Meaning: Translating English Existential Sentences into Slovene 119 English Slovene Figure 1 Dispersion of meaning in English and Slovene existential sentences While the most rhematic parts of clauses do not show that many differences, Slo- vene seems to need more meaningful themes and transitions than English. The orig- inal assumption that Slovene as a Type B language has no problems maintaining the desired information structure does not turn out to be altogether unproblematic. While the dummy subject there can quite satisfactorily perform the function of the theme in English, Slovene generally demands an item with more lexical import, usually either a real subject or some kind of adverbial. If there is no candidate for the theme preceding the verb,6 the verb will usually be something other than be (13 out of 19 cases in the analysis), but the tendency to change the verb also applies when the verb does not occur initially. To extrapolate, it seems that Slovene as a language prefers information packaging where the meaning of a clause is relatively evenly dispersed without great amplitudes in communicative dynamism. 6 Conclusions The study presented suggests that Slovene is not, as is generally believed, verb­oriented in contrast with the noun­oriented nature of English; in the analysed translations of English ES, the verb does not act as a substitution for the noun phrase, with its function instead being to balance the clause. While the analysis is necessarily handicapped due to the limited amount of data and further research is necessary, the findings suggest that what Slovene requires is a relatively even the- matic and information structure, and it is this characteristic of Slovene that trig- gers the specific patterns found in Slovene translations of English there­structures. It would be particularly important to test this hypothesis on a larger corpus and to examine other ways of redistributing information in the process of transla- tion, especially in terms of elements that end up functioning as theme in Slovene 6 The question of whether the verb can function as the theme of the clause is an interesting one especially in prodrop languages (cf. Petroniene 2011). Klinar_FINAL.indd 119 13.11.2018 13:27:07 120 Monika Kavalir counterparts to English ES. Finally, there is no obvious reason why the posited tendency towards meaningful themes and transitions should be limited to exis- tential structures; consequently, more studies are needed to examine the issue of theme and rheme contrastively in English and Slovene. Bibliography pRimaRy souRCes Atwood, Margaret. 1984. Surfacing. London: Virago. Atwood, Margaret. 2003. Na površje. Translated by Tomaž Metelko. Ljubljana: Cankar- jeva založba. Cornwell, Patricia D. 1991. Post­Mortem. New York: Avon Books. Cornwell, Patricia D. 1998. Obdukcija. Translated by Boris Jukić. Ljubljana: Mladinska knjiga. Haddon, Mark. 2004. The Curious Incident of the Dog in the Night­Time. London: Vintage. Haddon, Mark. 2004. Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa. Translated by Vasja Ce- rar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Orwell, George. 1945. Animal Farm. London: Penguin. Orwell, George. 1982. Živalska farma. Translated by Boris Grabnar and Vida Brest. Lju- bljana: Tehniška založba Slovenije. Styron, William. 1979. Sophie’s Choice. London, Basingstoke: Picador. Styron, William. 1982. Sophiejina odločitev. Translated by Janko Moder. Maribor: Obzorja. seConDaRy souRCes Biber, Douglas, Johansson, Stig, Leech, Geoffrey, Conrad, Susan, and Finegan, Edward. 1999. Longman Grammar of Spoken and Written English. London: Longman. Breivik, Leiv Egil. 1989. “On the causes of syntactic change in English”. In Language Change: Contributions to the Study of its Causes, edited by Leiv Egil. Breivik and Ernst Hakon Jahr. Berlin: Walter de Gruyter, 29–70. Firbas, Jan. 1992. Functional Sentence Perspective in Written and Spoken Communication. Cambridge: Cambridge University Press. Gómez­González, María de los Ángeles. 2001. The Theme­Topic Interface: Evidence from English. Amsterdam: John Benjamins. Haiman, John. 1974. Targets and Syntactic Change. The Hague: Mouton. Halliday, Michael, and Matthiessen, Christian. 2013. Halliday’s Introduction to Functional Grammar. (4th ed., rev.). Abingdon: Routledge. Herrity, Peter. 2000. Slovene: A Comprehensive Grammar. London: Routledge. Irwin, Patricia. 2018. “Existential unaccusativity and new discourse referents.” Glossa: A Journal of General Linguistics 3(1), 24. DOI: http://doi.org/10.5334/gjgl.283 Klinar_FINAL.indd 120 13.11.2018 13:27:07 Redistributing Meaning: Translating English Existential Sentences into Slovene 121 Jug­Kranjec, Hermina. 1981. “O pomenski in stilni vlogi besednega reda pri oblikovanju sporočilne perspektive povedi.” Jezik in slovstvo 2–3: 37–42. Klinar, Stanko. 1996. “Samostalniškost angleščine v primeri s slovenščino.” In Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino, edited by Stanko Klinar. Radovlji- ca: Didakta, 22–43. Klinar, Stanko. 1998. “O angleških eksistencialnih (bivanjskih) stavkih.” Mostovi XXXII: 6­18. Kroflič, Darja. 1994. Existential Sentences in English and Their Translation into Slovene. B.A. dissertation. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Limon, David. 2002. “Word order in Slovene and English.” Mostovi 1: 45–52. Lumsden, Michael. 1988. Existential Sentences: Their Structure and Meaning. London, New York: Routledge. McNally, Louise. 2011. “Existential sentences.” In Semantics, edited by Claudia Mai- enborn, Klaus von Heusinger and Paul Portner. Berlin, Boston: Walter De Gruyter, 1829–1848. Milsark, Gary L. 1974. Existential Sentences in English. PhD dissertation. Cambridge: Massachusetts Institute of Technology. Perlmutter, David M. 1971. Deep and Surface Structure Constraints in Syntax. New York: Holt. Petroniene, Egle. 2011. “Process as theme in Lithuanian and English sentences.” Language in Different Contexts/Kalba Ir Kontekstai 4(1): 154–162. Quirk, Randolph, Greenbaum, Sidney, Leech, Geoffrey, and Svartvik, Jan. 1985. A Comprehensive Grammar of the English Language. London: Longman. Rojko, Neža. 1998. Tipi angleških bivanjskih stavkov in njihovi ustrezniki v slovenščini. M.A. dissertation. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Toporišič, Jože. 1982. Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Toporišič, Jože. 2000. Slovenska slovnica. (4th ed.). Maribor: Obzorja. Klinar_FINAL.indd 121 13.11.2018 13:27:07 Klinar_FINAL.indd 122 13.11.2018 13:27:07 Jurij Božič McGill University, Montreal, Kanada The Distribution of the English Comparative: A PF Legibility Condition1 Abstract The English adjectival comparative has a synthetic form, realized with the suffix ­er, and a periphrastic form, realized with the word more. In Minimalist Syntax (Chomsky 2001), coupled with Distributed Morphology (Halle & Marantz 1993), the synthetic form is derived by word­forming operations such as Head Movement or Head­Merger at the PF (Phonological Form)­interface (Embick & Marantz 2008; Bobaljik 2012). The periphra- stic form in turn results from the lexically specified absence of these operations. The underlying issue with these approaches is that they fail to derive the common observation that adjectives longer than two syllables cannot form synthetic comparatives. This paper gives a formal analysis of the comparative ‘alternation’ by positing Head Movement. Crucially, the absence of Head Movement with stems longer than two syllables is deri- ved by positing a PF Legibility Condition, according to which all syntactic heads must be mappable to some phonological feature at the PF­interface. More specifically, if Head Movement does form a synthetic comparative with an adjective longer than two syllables, the ‘comparative head’ will not be able to map to any phonological feature in the context of such adjectives, which will induce derivation­crashing. Distribucija primernika v angleščini: načelo interpretacije vmesnika PF Primernik v angleščini ima sintentično obliko, ki je izražena s pripono ­er, in perifrastično obliko, ki je pa izražena z besedo more. V okviru skladenjskega minimalizma (Chomsky 1 I would like to thank Lisa Travis for the insightful comments she has given me on the analysis presented in this paper. Any errors are of course my own. Klinar_FINAL.indd 123 13.11.2018 13:27:07 124 Jurij Božič 2001), skupaj z okvirom razpršene morfologije (Halle & Marantz 1993), se sintentična oblika izpelje z besedotvorno operacijo kot npr. premik glav (ang. “Head Movement”) ali združitev glav (ang. “Head Merger”) v vmesniku PF (Phonological Form) (Embick & Marantz 2008; Bobaljik 2012). Perifrastična oblika primernika pa nastopi, kadar omenje- ne operacijo niso na voljo. Takšne analize ne morejo potrditi dobro znane posplošitve, po kateri pridevniki, daljši od dveh zlogov, ne morejo tvoriti perifrastičnega primernika. Pričujoči članek poda formalno analizo opisane primerniške »premene«. Pokazali bomo, da perifrastična oblika nastopi kot posledica premika glav ter da je odsotnost takšnega premika z osnovami, ki so daljše od dveh zlogov, pogojena z načelom interpretacije vmesnika PF. Slednje veleva, da mora vsaka skladenjska glava biti v asociaciji z vsaj neko fonološko lastnostjo na vmesniku PF. Natančneje, če pride do premika glav tudi s pridevniškimi osnovami, ki so daljše od dveh zlogov, potem primerniška glava ne bo v asociaciji z nobeno fonološko lastnostjo, kar bo zaustavilo izpeljavo takšne oblike. 1 Introduction The English adjectival comparative can be formed either by suffixation of the com- parative suffix ­er ( smart ~ smart­er) or by periphrasis ( intelligent ~ more intelligent). A well­established fact (Graziano­King 1999) is that some reference to phonology is needed when determining whether a synthetic or periphrastic comparative is formed: adjectival roots that are monosyllabic or disyllabic ( short adjectives) permit the suffixation with ­er, whereas roots that are longer than two syllables ( long adjectives) only permit periphrasis. In Minimalist Syntax (Chomsky 2000), paired with Distributed Morphology (Halle & Marantz 1993), synthetic compara- tives result from the application of some word­forming operation: this can either be syntactic head­movement, or morphological head­merger that applies at the level of the Phonological Form (Embick & Marantz 2008; Bobaljik 2012). This paper makes two arguments. Firstly, Svenonius (2016) notes that the appli- cation of syntactic head movement cannot be used to give a principled analysis of the synthetic­periphrastic comparative “alternation”. We argue that this is not the case, showing that two categorizing adjectival heads need to be posited for Eng- lish syntax, which allows for a principled analysis of the comparative alternation through head movement. Secondly, we demonstrate that existing accounts of the comparative alternation (Embick & Marantz 2008; Bobaljik 2012) fail to capture the role of phonological syllable­counting in the determination of whether a syn- thetic form is possible with a given root. We amend this by proposing a universal principle of the Phonological Form (PF) interface, the PF­Legibility Condition, which states that all syntactic heads must be mappable to some phonological fea- ture at PF. Klinar_FINAL.indd 124 13.11.2018 13:27:07 The Distribution of the English Comparative: A PF Legibility Condition 125 1.1 BasiC assumptions This paper assumes the basic Minimalist framework (Chomsky 2000, 2001) in the shape of a Y­model of grammar, shown in (1) below. (1) Y­model of grammar LEXICON NUMERATION syntax morphology PHONOLOGICAL LOGICAL FORM FORM Under the Y­model of grammar, the lexical primitives feed syntactic compu- tation, which then undergoes spell­out to the phonological (PF) and semantic (LF) interfaces. In Distributed Morphology (Halle & Marantz 1993), morpho- logical operations occur at the PF­interface. This view of morphology argues that syntactic heads, when computed in the syntax, are merely bundles of ab- stract syntactic features and are devoid of any phonological features at that point. Their phonological features are assigned to them at the PF­interface, by the operation termed Vocabulary Insertion. For instance, the comparative head, formally cmp0, is assigned the Vocabulary Item /­er/. 2 Empirical Landscape Descriptively, English has two classes of adjectives; the long adjectives, such as intelligent, and the short adjectives, such as smart: (2) CLASS I: smart ~ smart­er / *more smart (3) CLASS II: intelligent ~ *intelligent­er / more intelligent Class I represents synthetic adjectives and Class II periphrastic adjectives. How- ever, as Bobaljik (2012: 164–165) and also Graziano­King (1999) note, there are further two sub­classes of adjectives: (4) CLASS Ia: polite ~ politer / more polite (5) CLASS Ib: ill ~ *ill­er / more ill Klinar_FINAL.indd 125 13.11.2018 13:27:07 126 Jurij Božič Both these sub­classes consist of short adjectives: Class (Ia) optionally allows the formation of either a synthetic or periphrastic form, while Class (Ib) disal- lows synthetic formations. This slightly undermines the classical observation that the synthetic­periphrastic divide is conditioned by the syllable­length of the root, since both polite and ill are not longer than two syllables, and yet they show di- vergent behaviour when forming the comparative. As discussed in Bobaljik (2012: 164), who draws on the study performed by Graziano­King (1999), syllable­length is actually not an accurate predictor of synthetic comparative formation. Rather, it is extra­grammatical factors, such as frequency of use, that dictate whether a mono­ or disyllabic root will form a syn- thetic comparative. However, the syllabic phonological criterion does delimit the “cut­off” point that licenses potential synthetic­comparative formation: once the two­syllable threshold is crossed, only periphrastic comparatives are formed. Let us term this the Phono­Syntactic Generalization: (6) Phono­Syntactic Generalization: The metrical shape of the root determines the “cut­off” point for ­er suffixa- tion: roots longer than /σσ/ cannot form synthetic comparatives. According to Bobaljik (2012) and Graziano­King (1999), this seems to be a “robust” generalization.2 Put differently, there seems to be much more variation in the set of mono­ and disyllabic roots than in the set of roots with a higher syllable count. 3 Comparatives and Head Movement In this section, we discuss the standard analysis of synthetic comparative forma- tion with syntactic head movement. We also discuss Svenonius’ (2016) claim that head movement cannot be used to construct a principled account of the compara- tive “alternation”, and show that this is in fact not the case. A standard analysis of comparatives involves the head of the comparative phrase, cmp0, attaching to the adjectivizer, a 0, which in turn is attached to an acategori- al root, as discussed in Embick & Marantz (2008) and Bobaljik (2012). These syntactic heads are the abstract representation of the morphemes involved in the comparative construction, shown below: 2 A possible counter­example to this are forms such as un­happi­er, where the semantic scope of the comparative dictates the following bracketing [[un­happy]­er]. However, such cases can be analyzed through late adjunction (see Newell 2005), and as such do not represent a counter­example to (6). Klinar_FINAL.indd 126 13.11.2018 13:27:07 The Distribution of the English Comparative: A PF Legibility Condition 127 (7) Synthetic comparative cmpP cmp0 aP a0 cmp0 a0 rootP root0 a0 root0 According to Embick & Marantz (2008) and Bobaljik (2012), some word­forming operation “concatenates” the discussed syntactic heads into a single word. One option is standard syntactic head movement (Travis 1984), which involves mov- ing √root up to a 0 and attaching itself to it; subsequently, [√root+ a 0] move and attach to cmp0, yielding [[√root+ a 0]+cmp0]. The other option is that morphological head­merger at PF (Marantz 1989) is what derives the synthetic comparative, by concatenating the relevant heads in a similar fashion. In this paper, we will posit syntactic head movement, though it could in principle be PF merger. As shown in (7), the root undergoes movement in a successive­cyclic fashion, first to a 0, and then to cmp0. The reasoning in the cited literature is that periphrasis arises when such head movement does not apply, resulting in the structure in (8), where two words are derived, viz. [Q 0+ many cmp0] and [√root+ a 0]: (8) Periphrastic comparative cmpP cmp0 QP cmp0 Q0MANY Q0 aP MANY a0 rootP root0 a0 root0 Klinar_FINAL.indd 127 13.11.2018 13:27:07 128 Jurij Božič Before we discuss (8) in detail, we must mention that the periphrastic comparative in English seems to host an additional phrase, viz. a quantifier. Bobaljik (2012, 134) notes that more, used in periphrastic comparatives, is itself the comparative degree of the quantifier many, since it has positive, comparative and superlative forms (e.g. many ~ more ~ most). As Bobaljik notes, more and most must be morphologically complex, since they are formed by the standard comparative and superlative suffixes, viz. ­er and ­(e)st, implying the morphemic divisions mo­re and mo­st. According to this, we must then say that Q , which represents mo­, many immediately precedes a P, and that cmp0, representing ­er, in turn immediately precedes QP, as shown in (8) above.3 In terms of head movement, periphrasis is achieved by the absence of a 0’s move- ment to cmp0. The root still moves to a 0, yielding [√root+ a 0], and Q also has to many move to cmp0, yielding [Q 0+ many cmp0]. This derives the periphrastic comparative, e.g. mo­re (=[Q 0+ many cmp0]) intelligent (=[√root+ a 0]). These steps are shown in (8) above. Svenonius (2016) has argued against analyses of the type presented here. He notes that using head movement to derive synthetic comparatives implies an account of periphrasis that is unprincipled. In particular, he says that we must assume that head movement always takes places, e.g. that a 0 always undergoes syntactic movement. This means that the adjunction complex (i.e. the derived word) cre- ated by head movement then needs to be undone at the PF­interface if the root is longer than two syllables. Svenonius basically assumes that some mechanism at PF checks whether the root is longer than two syllables; if it indeed is, then some other operation has to undo the effect of head movement in order to yield periphrasis. He rightly notes that such an account of the comparative alternation is unprincipled, since an ad hoc operation needs to be stipulated to “undo” head movement. However, there is independent evidence that head movement need not be undone at all. With (2)–(5), we illustrated the different classes of comparative­formation in English, based on Bobaljik (2012) and Graziano­King (1999). Recall that, in the domain of short adjectives (Classes Ia–Ib), phonological information is not a predictor of synthetic­comparative formation. In other words, nothing about 3 The assumption here is that Q is only in the structure for periphrastic comparatives. We could, in principle, many assume that it is always in the structure, but that with Head Movement, as in (7), it is spelt out as zero when occurring in the same adjunction complex as a0. This does make the prediction that we should cross­linguistically sometimes see this Q being suffixed (spelt out overtly) between the root and CMP in synthetic comparatives, many e.g. [Root­Q ­CMP], but it is unclear if this is borne out. However, this is not a crucial assumption for the many arguments made in this paper. Klinar_FINAL.indd 128 13.11.2018 13:27:08 The Distribution of the English Comparative: A PF Legibility Condition 129 the phonology derives the presence of head movement for smart­er and its ab- sence for more ill ( *ill­er). This implies that we are truly dealing with two lexical classes of adjectives: one class licenses head movement, the other does not. An analysis involving head movement must thus have more to say about the lexical specification of these forms, and not about “undoing” head move- ment at PF. We will here argue for a simple proposal, couched in Distributed Morpholo- gy (Halle & Marantz 1993), viz. that English has two classes of adjectivizing heads – call them a 0 and a 0 . These heads have different c­selection properties, 1 2 which dictates what heads they can immediately precede in syntax (i.e. in the structures in (7)–(8)): (9) C­selection of Adjectivizers cmp0 c­selects a0 , Q0 1 many Q0 c­selects a0 many 2 The head a0 can only be c­selected by 1 cmp0 directly, which gives rise to a syn- thetic comparative. The head a0 , in turn, can only be c­selected by Q0 , which 2 many gives rise to the periphrastic comparative. cmp0 must, of course, be able to select either a0 or Q0 , since /­er/ is found in the synthetic as well as the periphrastic 1 many constructions. A lexical analysis along the lines of (9) is necessary to encode the basic distinction between smart ~ smarter and ill ~ *iller, since phonological syllable­count plays no role in “preventing” head movement with ill (both roots are monosyllabic). To make the account in (9) complete, we must further say that a0 undergoes head 1 movement, but that a0 does not, as shown in (7)–(8) . Since these are two separate 2 heads, nothing in Minimalist Syntax or Distributed Morphology prevents an anal- ysis like this: some heads undergo head movement and some do not. To make this formally explicit, I will assume a basic version of Roberts (2005, 144), according to which the movement of some X0 is always triggered by an EPP­feature4 of an immediately higher head Y0. For English, we must then say that cmp0, a0 and a0 1 2 host an EPP­feature, while Q0 does not:5 many 4 An EPP­feature is a type of feature that triggers syntactic movement. Assume that a head X0 is higher in the syntactic structure than a head Y0, e.g. [ X0 [ Y0 ]]. If X0 bears an EPP­feature, this feature can only be XP YP satisfied by moving and attaching the “closest” head to X0. In this case, it is Y0 that will move and attach to X0. 5 The alternative account that uses morphological head­merger at PF, assumed by Bobajik (2012), must also resort to similar specification, just that it involves diacritics that do or do not license morphological head­merger of different syntactic heads – see Bobaljik (2012, 165) for details. Klinar_FINAL.indd 129 13.11.2018 13:27:08 130 Jurij Božič (10) EPP­specification a0 a0 — will trigger Head Movement of Root to a0 1[EPP], 2[EPP] cmp0 — will trigger Head Movement of a0/ Q0 to CMP0 [EPP] many Q0 — will not trigger Head Movement of a0 to Q0 many many In sum, all heads carry an EPP­feature that triggers head movement of an immedi- ately lower head, except for Q0 . This means that head movement, and hence a many synthetic comparative, will always be licensed, unless Q0 is in the structure. If many Q0 does occur, as in (8), it will not attract the lower a0, but it will itself undergo many movement to cmp0. This will give rise to periphrasis, as shown in (8). To make the present account complete, we must also specify the c­selection proper- ties of the two adjectivizers, as (9) only specifies which heads they are selected by: (11) C­selection of Roots a0 c­selects √ 1 root:{smart, …, polite} a0 c­selects √ 2 root:{intelligent, ill, …, polite} While a0 needs to select roots such as smart, it also selects roots like polite. a0 , in 1 2 turn, selects all long adjectives, but also roots such as ill, and also polite. Recall from (4) that roots such as polite can either form synthetic or periphrastic com- paratives. By allowing both adjectivizers to select roots like polite, we derive the seeming optionality of head movement with such roots. At this higher theoretical level, the four classes of adjectives, stated descriptively in (2)–(5), are derived by the different interaction of the two adjectivizers with different syntactic heads. In sum, an account of the comparative alternation involving head movement is completely principled, involving the standard mechanisms of EPP­specification and c­selection. Contra Svenonius (2016), Head movement does not need to be “undone” at all at PF in order to derive periphrasis.6 4 The Need for a PF-Legibility Constraint This section warns that the account given in section 3 does not as such derive the Phono­Syntactic Generalization (6). To do so, we propose a principle of the PF­interface – a PF Legibility Constraint, which rules out long adjectives form- ing synthetic comparatives. 6 One might wonder whether the fact that we posited two adjectivizers for English is not itself a stipulation. However, any account of the distinction between smart~smarter and ill~*iller needs to posit two lexical classes of adjectives in some way. Klinar_FINAL.indd 130 13.11.2018 13:27:08 The Distribution of the English Comparative: A PF Legibility Condition 131 In the previous section, we argued, contra Svenonius (2016), that a head move- ment account of the comparative alternation need not involve any stipulative the- oretical machinery. However, there is still a problem with accounts of the sort given in the previous section: they fail to derive the Phono­Syntactic Generalization stated in (6). This generalization states that long adjectives systematically fail to undergo head movement, which is a “robust” effect, according to Bobaljik (2012, 164) and Graziano­King (1999). The analysis given in the previous section fails to capture this generalization because a0 , used in forming synthetic compar- 1 atives, could very well select for a root that is longer than two syllables, such as intelligent. Such roots could simply be added to the lexically specified c­selection list for a0 in (11), since nothing in the grammar prevents this. The selection lists 1 in (11) encode the Phono­Syntactic Generalization as a mere lexical and historical accident, and yet the robustness of it implies that it is not the result of mere lexical specification. This means that there must be a grammatical principle that upholds this generalization. To uncover this principle, we shall first discuss some basic facts about assigning phonological content to syntactic heads. As discussed in section 1.1, phonologi- cal contents are assigned to abstract syntactic heads at PF by the operation of Vocabulary Insertion (VI) (cf. Halle & Marantz 1993). A typical VI­entry consists of a pair of lexical items: the elsewhere item and its contextual version. (12) A typical VI­entry √go0 ⟷ gǝʊ (elsewhere item) √go0 ⟷ went / _____ [past] (contextual item) For instance, the root √go0 is by default assigned the phonological form /gǝʊ/, which represents the elsewhere item that is the “default” item that any syntactic head usually has. However, in the context of the tense feature [past], the root √go0 is assigned the phonological form /went/, instead of the default /gǝʊ/. In this way, (12) illustrates the most typical VI­entry: one VI­item is the elsewhere item and the others are contextual items. Let us now consider the VI­entry for the cmp0­head. If we want to express the Phono­Syntactic Generalization, the standard way of achieving this in Dis- tributed Morphology (Halle & Marantz 1993) is to add a contextual specification to the VI­item: (13) VI­entry for cmp0 cmp0 ⟷ ­ǝr / {σ, σσ} _____ Klinar_FINAL.indd 131 13.11.2018 13:27:08 132 Jurij Božič The entry for cmp0 in (13) states that the suffix /­ǝr/ can only be assigned to cmp0 if the preceding phonological exponent (the root) is mono­ or disyllabic. This brings us closer to deriving the Phono­Syntactic Generalization. Let us explain in detail what the rule in (13) achieves. Above, we commented that the account in section 3 fails to explain why roots such as intelligent could not undergo head movement to cmp0 in the event that they were selected by a0 Let us now observe what the 1. VI­entry in (13) predicts for such a situation: (14) If a0 c­selected √ 1 intelligent0 cmpP cmp0 aP a0 cmp0 a0 intelligentP intelligent0 a0 intelligent0 In (14) above, the root √intelligent0 undergoes Head Movement to a0, creat- ing [√intelligent0+ a0], and the latter undergoes movement to cmp0, yielding [[√intelligent0+ a0] + cmp0]. If the situation in (14) arose, then the phonolog- ical form /ɪntelɪʤǝnt/ would be assigned to √intelligent0. Since /ɪntelɪʤǝnt/ consists of four syllables, /­ǝr/ could not be assigned to cmp0, according to the VI­entry in (13). What would then happen? In such cases, if the context for a given contextual VI­item is not met, the elsewhere item is inserted. How- ever, notice that cmp0, in (13), has no elsewhere item. In principle, we could entertain the idea that in such cases the elsewhere VI­rule for cmp0 does exist and maps to a zero exponent. But the root √intelligent0 can only form the comparative through periphrasis (where the /­ǝr/ is suffixed to Q ), and not many with a zero comparative­exponent. Thus, it follows that there is no elsewhere VI­rule for cmp0. It seems to be unclear what precisely should happen if (14) arose. What we need to say is that a derivation as in (14) crashes, in the standard Minimalist sense (Chomsky 2000), which entails that the derivation stops, amounting to ‘ungram- maticality’. Below, I propose the principle that induces such a crash – a PF Legibility Condition: Klinar_FINAL.indd 132 13.11.2018 13:27:08 The Distribution of the English Comparative: A PF Legibility Condition 133 (15) PF Legibility Condition Every X0 must have a potential VI­item it can associate with. If this condi- tion is not met, crash the derivation! This condition would crash the derivation in (14) because cmp0 would have no potential VI­item it could associate with. Recall that the VI­entry for cmp0 (13) only has the contextual VI­item /­ǝr/, but no elsewhere item, and the phonological context for /­ǝr/ is not met in (14). This means that there is no VI­item that could be assigned to cmp0 in (14), which violates PF Legibility and so crashes the deri- vation, rendering *intelligenter ungrammatical. It should be noted that the principle in (15) is not at all ad hoc, but is actually conceptually desirable and necessary. The principle is a very simple constraint on the phonological interpretation of syntax: it demands that every X0 be inter- pretable. This is a very general constraint of the PF­interface that is grounded in the general spirit of the Minimalist Program. Since narrow syntax essentially hosts just structure­building operations, it must interface with the PF and LF cog- nitive domains: these allow syntax to be assigned phonological content (at PF) and semantic interpretation (at LF). It thus must be the case that some principle forces syntactic structure to be interpretable at PF: the crucial aspect of ensuring interpretation at PF involves endowing syntax with phonological features, which will be interpretable at the cognitive sensorimotor system (Chomsky 2000)7, since abstract syntactic features cannot be read by that system. The constraint in (15) then merely enforces a general need to make syntax interpretable at PF. If a given structure cannot be made interpretable, i.e. an X0 has no VI­item it could associate with, the derivation crashes.8 How does the PF Legibility Condition derive the Phono­Syntactic Generaliza- tion? It ensures that roots with more than two syllables cannot “survive” in a synthetic comparative. One may wonder whether we need the PF Legibility Con- dition at all, since the lexical, c­selection facts are such that no long adjective (like intelligent) is selected by the synthetic comparative­forming head a0 . As 1 already noted above, the selection facts alone predict that the Phono­Syntactic 7 The sensorimotor system reads phonological features, which are essentially instructions for particular motor functions, such as vocal articulation. 8 This opens the question about what should be done with null/ zero exponence. There are two possible answers to this. If Siddiqi (2009) is correct, there is no zero exponence because all “null” syntactic heads actually get fused with non­null heads. However, if zero exponence really does exist, it is likely that (15) does not care about the contents of a VI­rule. In other words, it only cares that there is a potential VI­rule for every X0, but the VIrule may map to a zero exponent. This is a real possibility, since an elsewhere rule mapping to zero cannot be involved in the comparative construction, as noted above. Klinar_FINAL.indd 133 13.11.2018 13:27:08 134 Jurij Božič Generalization is a lexical accident, which does not seem to be the case. The grammar needs a principle that explains why the c­selection facts systematically obey the Phono­Syntactic Generalization, which is achieved by the PF Legibility Condition. An additional argument for the PF Legibility Condition comes from diachronic considerations. Bobaljik (2012, 72) reports that a slow diachronic shift towards the periphrastic construction can be observed by roots that are monosyllabic or disyllabic, e.g. ill ~ more ill (*iller), irksome ~ more irksome (*irksomer). A purely lexical selection analysis cannot predict a diachronic trend in any direc- tion, since it predicts that any root can freely be associated with any adjectivizer, without there being any systemic difference between the two. The PF Legibility Condition, on the other hand, predicts the existing diachronic trend directly, be- cause it can be explained as a general shift to a0 selecting all root types. More 2 concretely, it predicts that we will not observe the rise of a trend where roots such as intelligent start forming synthetic comparatives, as such formations violate the PF Legibility Condition. The purely lexical/selection analysis, in turn, cannot rule out the rise of a trend in this direction, which – to reiterate – is because it predicts that no grammatical factor rules out forms like * intelligent­er. 5 Conclusion The contribution of this paper is two­fold. Firstly, it argues against the claim, advanced by Svenonius (2016), that syntactic head movement cannot be used to give a principled account of the comparative “alternation”. We have shown that a combination of head movement and standard syntactic mechanisms can acco- unt for the comparative alternation in a principled way, once two lexical classes of adjectives are posited. Secondly, this paper notes that existing accounts of the comparative alternation miss the Phono­Syntactic Generalization. We have demonstrated that this can be amended by proposing a PF Legibility Condition, which prevents roots such as intelligent from forming synthetic comparatives. References Bobaljik, Jonathan. 2012. Universals in Comparative Morphology: Suppletion, Superlatives and the Structure of Words. Cambridge, MA: MIT Press. Chomsky, N. (2000). “Minimalist inquiries: The framework.” In Step by Step: Minimalist Essays in Honor of Howard Lasnik, edited by R. Martin, D. Michaels, & J. Uriage- reka, 89–155. Cambridge, MA: MIT Press. Klinar_FINAL.indd 134 13.11.2018 13:27:08 The Distribution of the English Comparative: A PF Legibility Condition 135 Graziano­King, Janine. (1999). “Acquisition of comparative forms in English.” PhD diss., CUNY. Halle, M. & Marantz, A. (1993). “Distributed morphology and the pieces of inflection”. In The View from Building 20, MIT Working Papers in Linguistics, 111–176. Cam- bridge, MA: MIT Press. Embick, David and Marantz, Alec. (2008). “Architecture and Blocking.” Linguistic Inquiry 39 (1): 1–53. Marantz, Alec. (1989). Clitics and phrase structure. In Alternative Conceptions of Phrase Structure, edited by M. Baltin and A. Kroch, 99–116. Chicago: The University of Chicago Press. Newell, Heather. (2005). “Bracketing paradoxes and particle verbs: a late adjunction analysis.” In Proceedings of ConSOLE XIII, edited by S. Blaho, L. Vicente & E. Schoorlemmer, 249–272. Leiden: Leiden University. Roberts, Ian. 2005. Principles and parameters in a VSO language: a case study in Welsh. Oxford: Oxford University Press. Siddiqi, Daniel. 2009. Syntax within the word: Economy, allomorphy and argument selection in Distributed Morphology. Amsterdam: John Benjamins. Svenonius, Peter. (2016). Spans and Words. In Morphological Metatheory, edited by H. Harley and D. Siddiqi, 199­220. Amsterdam: John Benjamins. Travis, Lisa deMena. (1984). “Parameters and Effects of Word Order Variation.” PhD diss., MIT. Klinar_FINAL.indd 135 13.11.2018 13:27:08 Klinar_FINAL.indd 136 13.11.2018 13:27:08 Dušan Gabrovšek Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Usage, Usage Dictionaries and Usage Notes Abstract The paper focuses on the concept of usage in English and on how it has been interpreted and represented in, one, specialized reference sources usually referred to as dictionaries of usage, and two, usage notes incorporated in selected general English dictionaries. The second part addresses the issue of how the rich and longstanding all­English “usage tra- dition” could be usefully transformed in the contrastive framework of a specific language pair, specifically in general – and also specialized – bilingual dictionaries. Jezikovna raba, slovarji jezikovne rabe in opombe o jezikovni rabi Prispevek se osredotoča na pójem jezikovne rabe v angleščini ter na to, kako so ga razla- gali in predstavljali v specializiranih priročnikih, ki jim pravimo slovarji jezikovne rabe, ter v opombah o jezikovni rabi, kot jih vključujejo izbrani splošni slovarji angleškega jezika. V drugem delu je glavna misel usmerjena v možnost, kako bi lahko bogato in dol- goletno angleško »tradicijo jezikovne rabe« koristno preoblikovali takó, da bi jo vključili v protistavni okvir dveh specifičnih jezikov, in to v splošnih – pa tudi specializiranih – dvojezičnih slovarjih. Klinar_FINAL.indd 137 13.11.2018 13:27:08 138 Dušan Gabrovšek 1 Introduction: Usage Issues at Large While usage can mean, according to the Longman Dictionary, either “the way that words are used in a language” or more generally “the way in which something is used, or the amount of it that is used” (Fox and Combley eds. 2014, 2014 [ sic]), this paper focuses exclusively on the former sense. In linguistic terms, usage at large thus refers to “the way in which the elements of language are customarily used to produce meaning; this includes accent, pronunciation, spelling, punctu- ation, words, and idioms” (Allen 1992, 1071). A highly complex topic, “usage refers to the conventional ways in which words or phrases are used, spoken, or written in a speech community” (Nordquist 2017b). Word meaning and word use often embrace a sociolinguistic aspect of attitudes to language use, often summarized under the catchall term of usage (Gabrovšek 2005, 57­58). Usage can be approached either prescriptively, i.e. in the author- itarian spirit which insists on a given solution advanced by someone, often a self­proclaimed authority1, or descriptively, which involves sifting through avail- able evidence before summarizing actual­usage­based arguments in favor of a given linguistic solution (cf. Gilman ed. 1989). In line with the two modes – de- scriptive and prescriptive – usage in language “can mean two things: the way people actually use language; or the way one group of people feels other people ought to use it” (Butterfield 2008, 137). More narrowly but significantly, usage can be used as “a collective term for various judgements on aspects of language” (Hartmann and James 1998, 149). Indeed, language can be observed in action objectively (descriptively) and without prejudice, which requires patience and evidence; by contrast, subjective linguistic intuition (prescription) is invoked when judging a word or phrase as ‘correct’ or ‘appropriate’, supplemented by arguments about non­linguistic factors such as ‘logic’ or ‘beauty’ (ibid.), coupled with “attempts to lay down rules of correctness as to how language should be used, using such criteria as purity, logic, history, or literary excellence”2 (Crys- tal 1992, 58). Small wonder, then, that usage “occurs neutrally in such terms as formal usage, disputed usage, and local usage, and it has strong judgemental and prescriptive connotations in such terms as bad usage, correct usage, usage and abusage, and usage controversies” (Allen 1992, 1071). Even though there is no official institution “that functions as an authority on how the English language should be used”, “there are [...] numerous publications, groups, and individuals 1 This approach is epitomized in the original [1926] edition of Henry Watson Fowler’s magisterial guide, Modern English Usage. Fowler was a grammarian and a lexicographer. 2 A distinction is sometimes drawn within the prescriptive mode between prescriptive and proscriptive rules, the latter being rules which forbid rather than command. (Crystal 1992, 58) Klinar_FINAL.indd 138 13.11.2018 13:27:08 Usage, Usage Dictionaries and Usage Notes 139 (style guides, language mavens, and the like) that have attempted to codify (and sometimes dictate) rules of usage” (Nordquist 2017b). While “the present­day scholarly concept of usage as a social consensus based on the practices of the educated middle class has emerged only within the last [i.e. 20th] century,” it is a fact that “for many people [...] the views and aims of the 17th- 18th century fixers of the language continue to hold true: they consider that there ought to be a single authority capable of providing authoritative guidance about ‘good’ and ‘bad’ usage.” Nevertheless, “with the classical model of grammar in rapid decline, the users of English collectively set the standards and priorities that underlie all usage.” (Allen 1992, 1072) But is this the way they see it, most of them at any rate? Linguists and lexicographers today almost invariably insist on a descriptive ap- proach, pointing out that language must be described and not prescribed. Accord- ingly, “linguistics has been generally critical of the prescriptivist approach, em- phasizing instead the importance of descriptively accurate studies of usage, and of the need to take into account sociolinguistic variation in explaining attitudes to language” (Crystal 1992, 58). However, matters are not always this straight- forward,3 witness the following observation made by a seasoned lexicographer: “There is always the danger, notwithstanding the liberal, unprejudiced views of linguists who themselves are conveniently a few rungs above those whom they would bid to accept them, that certain regional and other accents mark a speaker as educated or uneducated, cultured or uncultured, intelligent or stupid. They may well be undemocratic, but it is undeniable. Some prejudicial barriers have probably been breached during the last half century, but others have taken their place.” (Urdang 2008, 113) Usage information is selectively provided in the general dictionary (sometimes re- ferred to as usage dictionary because of this)4, often by means of descriptive labels, usage notes, and/or example sentences and phrases. These are typically provid- ed far more liberally in learners’ dictionaries than in native­speaker dictionaries. More over, there are in existence specialized dictionaries (also called usage guides) codifying only usage information in various ways, “intended to help users with encoding tasks such as speaking or writing.” Entries are often mini­essays on (unre- solved) issues rather than articles on particular words or phrases; examples include 3 Thus Wardhaugh (1999, 92) points out that linguists must recognize that many people’s attitude toward a dictionary is different from their own. 4 For the most part, a usage dictionary is considered a type of specialized language dictionary (such as those of idioms, collocations, pronunciation, etymology etc.) as contrasted with the general dictionary. Klinar_FINAL.indd 139 13.11.2018 13:27:08 140 Dušan Gabrovšek advice on spelling, hyphenation, stress, regional usage, grammar (Hartmann and James 1998, 149­50). Moreover, usage as related to language use can be given a more restricted “field­type” treatment, as in guides to business writing or to tech- nical writing, and – in a rather different vein – to usage in academic writing (Clark and Pointon 2016). Finally, dictionaries, or rather A­Z treatments, of usage can be supplied as parts of larger publications, as in Ehrlich (1986), where a concise dictionary of usage is provided in an appendix (pp. 289­348). Sometimes even a general dictionary offers a lot more in the way of usage than is customary: Thus e.g. the one­off Penguin Wordmaster Dictionary (Manser and Turton 1987) includes a large number of expository panels “which present a point of usage, the history of a word, an area of vocabulary, or the nuances of a definition”; this is why it “is a dictionary to be read, as well as used” (Crystal 1987, vii­viii). Even though usage guides incorporate – sometimes emphatically – a number of grammar issues, usage at large clearly differs from grammar: “Unlike gram- matical rules, principles of usage are more flexible, depending on the audience, purpose and occasion of a statement for guidance as much as on the strictures arrived at by academics or others.” (Princeton Language Institute and Hollander eds. 1993, 298­99) Also, as Allen (2009, 339) points out, “[T]he term usage is a broader one than grammar, and is more judgemental.” Importantly, unlike theoretical linguistics, usage issues represent an area where both linguists and laypersons hold an interest: Wardhaugh (1999, 13, 96) ob- serves that people have strong opinions about language use; in English, they often focus on well­known shibboleths such as between you and I/me, the split infini- tive, sentence­ending prepositions, double negative, and the (non­)use of whom. Butterfield (2008, 136), too, refers to “a handful of what can be described as the folk commandments of English usage.” Even popular almanacs can report on native­speaker usage problems, the World Almanac (McGeveran ed. 2004, 624), for example, identifying the top­ten “most misused words”: lie ­ lay, affect ­ effect, it’s ­ its, who ­ whom, fewer ­ less, principal ­ principle, their ­ there ­ they’re, your ­ you’re, I ­ me, imply ­ infer. Next, Todd’s (1997) usage dictionary’s dust cover features a big question mark over the well­known usage shibboleths each followed by a question mark too: harass or harass, to boldly go and to go boldly, supercede and supersede, different to/than/from, ambiguous and ambivalent.5 As it turns out, quite a few dictionaries of English usage are (mildly) prescriptive (e.g. Manser ed. 1988/2011 or Garner 2016), even though today’s trend – backed by most linguists (but not necessarily by many language users!) – toward more 5 Let us note, as an aside, that Todd (1997, 382) also tells us that an inhabitant of Slovenia is a Slovene and that the derived adjective is Slovenian, a “rule” many language users do not seem to observe. Klinar_FINAL.indd 140 13.11.2018 13:27:09 Usage, Usage Dictionaries and Usage Notes 141 objective and corpus­based reporting of language facts is clearly in evidence, and sensible attitudes are in plain sight. However, there may well be a significant difference, in principle, between a linguist’s view of usage and the perspective of the language user about to consult a usage guide. Usage dictionaries typically offer a single answer to each of the usage issues indi- cated in their entries. In actual fact, “most questions about modern English usage have more than one answer” (Crystal 1984, 9). Regarding the relation between language speakers and usage, ”people fall into three broad groups, in their con- cern over how their language works. Some couldn’t care less. Many – I think, the majority – care at least some of the time. And some care all of the time.” (ibid., pp. 9­10) Additionally, one might venture to say, many of those who consult us- age guides are likely to seek authoritative answers, preferably one per entry/issue – and hopefully “the best one” at that. The works highlighted in this study are called usage dictionaries (alternatively also either usage guides or usage handbooks). The related type of reference work labeled style manual, style guide, or style­book, such as the famous Chicago Manual of Style (CMS), published continuously since 1905, or the Oxford Dictionary for Writers and Editors (Ritter ed. and comp. 2000 [1981]), its cover subtitle being “The Essential Guide for Anyone Who Works with Words”, and its successor (Ritter ed. and comp. 2014)6, typically combines elements of usage with writing conventions / the mechanics of writing. The style manual usually includes a large number of concise entries prominently including those on spelling difficulties, capitalization, hyphenation, punctuation issues, abbreviations, and foreign words and phrases. Some of the major newspapers (e.g. The Guardian and Observer Style Guide) and publishing houses create their own style guides too. The style guide has been defined as “a set of editing and formatting standards for use by students, researchers, journalists, and other writers.” “Style guides are essential reference works for writers seeking publication, especially those who need to document their sources in footnotes, endnotes, parenthetical citations, and/or bib- liographies.” (Nordquist 2017d) 2 English Usage Dictionaries The dictionary of usage is a type of specialized language dictionary that histori- cally represents an outgrowth of the older lists of “improprieties” and language 6 The genre known as style­book seems to have started with Authors and Printers Dictionary, originally published in 1905 (Ritter ed. and comp. 2000, “Editor’s Note,” p. vii). Klinar_FINAL.indd 141 13.11.2018 13:27:09 142 Dušan Gabrovšek errors to be avoided.7 It is a monolingual reference work that typically includes discussions and recommendations regarding a variety of language issues and topics, which is why it is often advertised as “a [...] guide to modern grammar, punctuation, usage and style” (Johnson 1982, front cover). There are in existence a large number of English dictionaries of usage (e.g. Manser ed. 1998/2011, But- terfield ed. 2015; Gilman ed. 1989, Garner 2016); they often command respect and admiration, notably in the USA. Most of them have been designed for native speakers of English. They concentrate on standard (written) English, i.e. “the form of English that is most widely accepted and understood in an English­speaking country and tends to be based on the educated speech of a particular area, in England the south­east (although it can be spoken in a variety of accents). It is used in newspapers and broadcasting, and is the form normally taught to learners of English.” (Butterfield ed. 2016, 569); it is sometimes also called edited English” (Trask 2001, 1). I am aware of only one such work, viz. Todd and Hancock (1986), that has been expressly “designed for all users of English” and that, moreover, “offers a balance between description and prescription, basing its insights on recent research throughout the English­speaking world.” Further, it “adopts the position that English belongs to all those who have learnt to speak it, and that established regional varieties, whether spoken natively or not, have as much le- gitimacy as British, American or Australian dialects of the language.” (Todd and Hancock 1986, Introduction, pp. iv­v)8 There is a strong and long­lasting tradition of turning out usage guides and (hand)books in dictionary form9 focusing on problems of English usage from a monolingual and profoundly native­speaker­based perspective. Such works have been typically authored by journalists, editors, writers, teachers, literary critics, schoolmasters, grammarians, educators etc. rather than by professional (academ- ic) linguists. These good people often evince a keen interest in language matters, prominently including usage, and are quick to give their opinions on specific usage 7 This paper ignores the issue of (the status and impact of) the varieties of English, especially American vs. British English, as discussed in usage dictionaries. I cannot, however, resist adding the following remark made by a British expert: “Nowadays [...] British language watchdogs tend to be most suspicious of American imports. Cynics would say it is a case of the older sibling being jealous of the younger sibling’s success.” (Butterfield 2008, 155) Also, I have made no mention of usage dictionaries of varieties of English other than the British and American ones. 8 Todd and Hancock (1986) is one of the few usage dictionaries to include among its entries both “real­usage­type” items and “general­issues­type” items as well as linguistic concepts, so that it incorporates, say, both ante­/anti­, ago, among/amongst, borrow/lend/loan and Americanisms, analogy, animal terms, collocation, comparison of adjectives and adverbs. 9 Some, to be sure, are arranged not in alphabetical order but in either topical (Strunk 1918/1979) or alphabetized chapters (e.g. Fieldhouse 1982). Klinar_FINAL.indd 142 13.11.2018 13:27:09 Usage, Usage Dictionaries and Usage Notes 143 issues. Thus e.g. the American writer Robert Claiborne, a folk singer and labor organizer, wrote a usage guide with a front­matter essay entitled “What Is ‘Good English’ – and Who Says So” (Claiborne 1986, 1­35). Garner’s (1998, 709­19) “Timeline of Books on Usage” yields some 350 titles spanning the period from 1786 through 1997, with almost 50 titles published in 1990­1997 alone. The most famous of all such works – on both sides of the Atlantic, that is – is the authori- tative and resolutely prescriptive Henry Watson Fowler’s Modern English Usage (1926), currently in its fourth edition (Butterfield ed. 2015), and in a third con- cise “pocket” edition (Butterfield ed. 2016) that, despite being concise, offers some 4,000 A­Z entries offering “clear recommendations on grammar, pronunciation, spelling, confusable words, and written style” (back cover). At least one American “native­speaker­type” usage dictionary, first created in 1997 (Brians 2013), can be either obtained in book form or accessed online free of charge; it is entitled Common Errors in English (the print version being Common Errors in English Usage). Also, Lynch (2007 [cf. also 2011]), a modern guide to English usage for the 21st century, was updated and expanded from a popular grammar website.10 Finally, even two recent (15th and 16th) editions of the influential Chicago Manual of Style (2003, 2010) found it necessary to incorporate, for the first time in its long history, a sizable A­Z chapter on grammar and usage (Garner 2010), thus testifying to the great importance of usage issues in edited contemporary American English. Among the fairly few English usage dictionaries that cater specifically to the needs of non­native users (primarily foreign­language teachers and learners as well as translators), i.e. EFL­oriented usage tools, Heaton and Stocks (1966) was an early attempt. It was followed nearly three decades later by the 800­page Collins CO- BUILD (Sinclair ed. 1992) and the widely used Swan (1995/2005/2016). Diction- aries of usage can have a more restricted scope; Turton and Heaton (1996) and Trask (2001) both concentrate on learners’ “common errors”, and Turton (1995) on grammatical errors. Another “restricted­content” subtype of usage reference is the dictionary of confusables, a listing of confusing or confused words together with comments, explanations and exemplification, such as Room (1985) and Hea- cock (1989), or the online Farlex Grammar Book.11 Other “restricted­usage­type” works include those offering guidelines for nonsexist usage (e.g. Miller and Swift 1988), and guides to computer­ and Internet­related usage (e.g. Hale and Scanlon 1999 or the scholarly Walker and Taylor 2006). 10 Significantly, such guides often go beyond the basic “either – or”, prescriptive right vs. wrong paradigm by including examples of weak/strong, good/better, disputed/preferred, informal/formal usage (taken from the abebooks.com online ad for Lynch’s 2007 book). 11 Such words, to be sure, also figure in certain general­usage works, sometimes in special alphabetized sections, such as “Confusable Words”, pp. 137, 138­40 in Butterfield (ed. 2016). Klinar_FINAL.indd 143 13.11.2018 13:27:09 144 Dušan Gabrovšek 3 A Bit of History Usage in language has been around for quite a while: “[T]he first person we know of who made usage refer to language was Daniel Defoe” at the end of the 17th century (Butterfield 2008, 137­38). Allen (1992, 1075), too, points out that the concept of usage and usage criticism in English dates from the 17th century, when the first grammars of the language were written by William Bullokar (1586), Ben Jonson (1640), John Wallis (1658), and others. Robert Baker’s Reflections on the English Language (1770) was one of the earliest works that would now be regarded as a usage book. “Since the turn of the century, usage criticism in print has proliferated, in the form of reference books, usually arranged alphabetically as dictionaries, and columns on language in newspapers.” (ibid.) Moreover, usage was quick to become recorded also in the early monolingual dictionaries of English. By 1749, all of the basic lexicographical devices for de- scribing usage – abbreviated labels, usage notes, verbal illustrations – had been developed (Wells 1973, 47). Among the early English lexicographers, Edward Phillips, John Kersey, Nathan Bailey, and Benjamin Martin took great trouble to warn users about the status of certain words. (Osselton 2006, 103­4) As to the dictionary of usage, in Great Britain, Henry Watson Fowler’s clas- sic, Dictionary of Modern English Usage (1926)12, remains the best­known example of the genre. It was also used as a model for its American counterpart (Nicholson 1957) said to be “an adaptation” of Fowler (p. v). The last century or so has witnessed a steady stream of usage productions on both sides of the Atlantic, starting with the perennial favorite William Strunk Jr. (1918) and including Sterling A. Leonard (1932), Eric Partridge (1942/1957/1999), Mar- garet Bryant (1962), Michael Swan (1980/1995/2005/2016), Loreto Todd and Ian Hancock (1986), Martin Manser (1988/1994/2007/2011), E. Ward Gilman (1989), all the way to John Sinclair (1992/2004), Robert Burchfield (1996), Bryan Garner (1998/2009/2016), Steven Pinker (2014), Jeremy Butterfield (2015) – and many more.13 12 Three revisions have followed: The first one by the civil servant Sir Ernest Gowers (1965), the second one by the Oxford lexicographer Robert Burchfield (1996), and the third one by the former Collins Dictionaries editor Jeremy Butterfield (2015). An abridged (some 40% of the original), revised and expanded (c. 150 new entries) version, Pocket Fowler’s Modern English Usage, was published in 1999 (revised 2nd edition 2008) under the editorship of the lexicographer Robert Allen. 13 Most usage books published before the descriptive Merriam Webster’s Dictionary of English Usage (Gilman ed. 1989) were largely prescriptive. But there were some early works that tried to give facts rather than opinions and largely unsupported advice: J. Lesslie Hall’s English Usage (1917), Facts about Current English Usage (1938) by Albert Marckwardt and Fred Walcott, and Margaret Bryant’s Current American Usage (1962) exemplify the descriptivist tradition (Algeo 1994, 107). Klinar_FINAL.indd 144 13.11.2018 13:27:09 Usage, Usage Dictionaries and Usage Notes 145 Parenthetically, there are works similar to usage dictionaries that focus on a broad but single language­related desideratum, such as The Plain English Guide (1995), with a cover subtitle of “How to Write Clearly and Communi- cate Better,” by Martin Cutts, a writer, editor, and teacher who founded the Plain English Campaign in 1979, and established, in 1994, the Plain Language Commission.14 Naturally, usage advice is also available online (cf. McKean 2010). Wikipedia, for one, offers several relevant articles (“List of English Words with Disputed Usage”, “English Usage Controversies”), and so do Oxford Dictionaries edi- tors. There are in existence also a number of popular individual usage­focused websites (e.g. Larson 2003). In addition, Internet communication and “the quandaries of our new techno­language” (back cover) have spawned a pioneer- ing Wired Style by two California journalists (Hale and Scanlon 1999). Recent works of this kind (e.g. Ritter ed. 2014) have increasingly focused on publish- ing issues in the digital age. 4 Usage Dictionaries: Monolingual vs. Bilingual Orientation Usage is typically viewed as a monolingual topic that is preference­based, largely sociolinguistic and native­speaker­oriented. However, it can also be given either a bilingual-type (“specific­contrastivity”) or an EFL-type (“non­specific­con- trastivity”) treatment, which, if anything, is likely to affect the choice of entries in usage dictionaries. The former looks at a language topic or a specific issue as it is reflected in a given language pair, whereas the latter highlights usage as a difficulty­oriented practical­language matter that bears on any bilingual environ- ment with English as an L2. The bilingual­type and the EFL­type vantagepoints are clearly related, their common focal point being the non­native speaker. For this reason, they can, in principle, be implemented in both the general dictionary and the specialized dictionary; however, what we actually find in dictionaries is a selection of usage notes scattered in some general bilingual dictionaries and a fairly small number of monolingual EFL­oriented all­English usage dictionar- ies (referred to above, i.e. in the first place Swan 1995/2005/2016, Sinclair ed. 1992/2004, Ilson and Whitcut 1994, Turton and Heaton 1996, and Trask 2001). Indeed, one would be hard put to find examples of bilingual usage dictionaries; 14 Cutts, a leading voice in the international plain language movement, also wrote The Oxford Guide to Plain English (4th edn. 2013).Cf. the official website at http://www.plainenglish.co.uk/. Klinar_FINAL.indd 145 13.11.2018 13:27:09 146 Dušan Gabrovšek the only bilingually oriented usage dictionary I am aware of is Practical Guide to English Usage (n.a. 2013) which, while being written entirely in English, has been designed specifically for speakers of Catalan. In the monolingual tradition, usage is a choice among alternatives to which users attribute social value (Algeo 1991, 2­3). That is, for something to be a question of usage, three factors must be present: • there must exist alternatives of use; • language users must be able to choose among them; • those same or other users must think that the choice means something. The three factors (alternatives, choice, and value) are obviously related impli- cationally. To have value, there must be choice, and to have choice there must be alternatives; but alternatives may exist without choice, and choice without value. Usage has an important dichotomy: use vs. attitude. To understand usage, we must be aware of both what people say and what they think about what is said. There are often striking disparities between the two ( ibid. ), often related to and reflected in the two (competing) usage traditions – the prescriptive one and the descriptive one. The former lays down subjective rules regarded by someone as “educated,” “right,” useful, recommended, etc., such normative rules “setting out a norm, i.e. what users of a language should say or write according to some ideology rather than a rule describing what users actually say or write,” “an ex- ample [being] the rule that different is followed by from and not to” (Brown and Miller 2013, 314). The latter, by contrast, provides an objective description and un biased interpretation of language facts based on factual evidence. And the bilingual tradition? It is clearly different, and very modest in terms of its written record. In any case, it is clear that to invoke sociolinguistics, the sta- tus of an item, its social value, preferences, correctness etc., means to be firmly grounded in the monolingual mode. The bilingual mode, by contrast, while of- ten including many items from the monolingual (chiefly EFL­oriented) works, is likely to embrace an overall educational, language­teaching, translation­friendly removal­of­errors­oriented attitude, cast in the framework of two specific lan- guages. It provides valuable and wide­ranging assistance first and foremost to (usually advanced) foreign­/second­language learners. The choice of usage orientation will hardly fail to have important consequences in both monolingual and interlingual frameworks. Today’s linguists’ almost univer- sal insistence on the descriptive approach does not mean that the topic is, or has become, uncontroversial: In a language­teaching and/or EFL­oriented context, for example, some (enlightened) prescription seems almost unavoidable; moreover, Klinar_FINAL.indd 146 13.11.2018 13:27:09 Usage, Usage Dictionaries and Usage Notes 147 it is something that many language users, apparently oblivious of linguists’ com- plaints, expect – and even demand. 5 The Usage Note: Usage Information in the General English Dictionary and in the General Bilingual Dictionary The usage note as a distinct element of dictionary description has been employed by a great variety of English dictionaries, not only the general ones published by Oxford, Longman, Collins, Merriam­Webster etc., but also specialized ones. An early example of incorporating usage notes in a general bilingual dictionary can be found in Claudius Hollyband’s A Dictionarie French and English (1593), the first French­English dictionary with a known author. One must first explain what is meant by a usage note. Sometimes, the concept is simply equated with that of a usage label: “In a dictionary or glossary, a label or brief passage that indicates particular limitations on the use of a word, or particu- lar contexts or registers in which the word customarily appears is called a usage note or label.” (Nordquist 2017c) In this work, however, the two – even though they may serve basically the same purpose – are regarded as two distinct devices, the usage note being always longer, typically an explanation of a challenging or problematic language fact/situation. By contrast, a usage label is merely a (com- monly abbreviated) “tag”, i.e. often a one­word indication of a usage restriction, whether regional, field­related, or having to do with the status of a word or word combination in the broadest sense. Atkins and Rundell (2008, 233­35) note that entry components carrying infor- mation about usage are a feature of most dictionaries, especially those – mono- lingual and bilingual – for language learners. They distinguish two types of usage note, viz. the subject­oriented usage note, which has as its focus a group of words relating to one subject, and is normally cross­referenced from all the headwords it applies to (e.g. how to translate into French various constructions containing names of countries and continents, shown in a long note located near the entry for country). The other type is the local usage note that can contain many different types of information relating specifically to the headword of the entry where they are found (e.g. the difference in usage between although and though, a wrong usage of to ask [*to ask to somebody], to beat and its near­synonyms batter, pound, pummel, lash, and hammer, and advice on how the English­speaking user should put the preposition into in French). If we Klinar_FINAL.indd 147 13.11.2018 13:27:09 148 Dušan Gabrovšek consider the nature of the two types of usage notes, it would be only logical to assume that a good dictionary of usage is likely to incorporate both, with the local­usage­note type of entries usually prevailing over the subject­oriented­ usage­note type. One should not forget, though, that a bilingual dictionary of usage may well incorporate very short lexical or grammatical entries as well. One of the best­known controversial examples related to the usage note as used in the general English dictionary goes back almost half a century – and is still around: The American Heritage Dictionary (1969), a native­speaker­oriented general U.S. dictionary, introduced the “Usage Panel”15 to provide their own material for a set of usage notes, i.e. their pronouncements on specific usage points, chiefly advice on grammar and style. There are currently (2018) some 200 Panelists, “a group of [...] prominent scholars, creative writers, journal- ists, diplomats, and others in occupations requiring mastery of language. The Panelists are surveyed annually to gauge the acceptability of particular usages and grammatical constructions.”16 However, the American Heritage Usage Pan- el was also criticized for its authoritarian approach and prescriptivism as embodied in the frequently dogmatic opinions about usage. There were 501 usage notes in the original edition, of which 225 included reference to a vote taken by the Usage Panel, i.e. were among the items that the panel was actually asked to comment on. The 4th edition (2000) of the American Heritage® includes 1,800 notes “that provide a deeper appreciation of words than is possible in traditional dictionary format”, of which 500 notes analyze usage issues.17 Usage notes are not infrequently included in the general bilingual dictionary; they differ from dictionary to dictionary, sometimes appearing to be simply idiosyncratic selections. What they do have in common is that they typically reflect a contrastive­specific (bilingual) orientation, such dictionaries incorpo- rating a number of notes – both general/topical and mini­essays on particular issues – on specific contrastive L1/L2 points focusing chiefly on selected words and phrases, usually prepared for the benefit of speakers of one of the two lan- guages covered. In this sense, no set of notes in a given general bilingual dic- tionary can be taken as a “reference model”; by contrast, the EFL­type English 15 A kind of usage panel was likewise used by the prolific American usage­book author and lawyer Bryan Garner in the 3rd edition of his Garner’s Modern American Usage (2009), for which every page had been reassessed and updated with the assistance of a critical panel of 120 commentators. 16 American Heritage Dictionary panelists are listed at https://ahdictionary.com/word/usagepanel.html (this being also the source of the quotation later in this paragraph). 17 The other notes discuss synonym sets, word histories, and regionalisms that help give American English its distinctive character. Additionally, there are some 50 notes, labeled “Our Living Language”, that address the social dimensions of language. Klinar_FINAL.indd 148 13.11.2018 13:27:09 Usage, Usage Dictionaries and Usage Notes 149 usage dictionary can be used in this way thanks to its orientation referred to above as non­specific contrastivity. 6 The Bilingual Dictionary of Usage: Slovene and English Given the above, what are the principles along which a bilingual usage dic- tionary might be created? This is a basically encoding­oriented reference tool providing decoding information as well, designed chiefly for the advanced learner. It should, to begin with, be based on the idea of teaching a foreign/ second language, educating, providing also valuable interlingual information for translation purposes, combining the two interrelated “non­monolingual” approaches referred to above, viz. the bilingual one (“specific­contrastivity”) and the EFL one (“non­specific­contrastivity”). Of the two, the latter is ex- emplified in the EFL­oriented English dictionaries of usage of the general kind referred to above (e.g. Swan 1995/2005/2016, Sinclair ed. 1992/2004). At least in the first stage, it is these sources that are to be preferred over the more specialized, removal­of­errors­type of EFL­oriented usage dictionaries, as well as over the native­speaker­oriented English usage guides. The former, i.e. bilingual­type, mode, by contrast, is far more difficult to capture compre- hensively, as there is in existence no systematic coverage, for most language pairs, of specific interlingual/contrastive topics and difficulty points compiled and designed for the benefit of speakers usually of one of the two languages in question. The selection of issues/topics/items in the A­Z­format is to be based on the best and the most reliable existing studies and research, both traditional and corpus­based, as well as on teaching experience in the bilingual, chiefly L1/L2 environment. In what follows, Slovene (as L1) and English (as L2) will be used consistently. As to the entries, they are based especially on the following: 1) They are diverse: very broad/general, rather general, specific, long and short, and varied in content. 2) The two languages in question are to be combined so as to encourage compre- hension, efficiency, one’s own (dictionary) (re)search, and an overall encod- ing stance. 3) Some of the short entries will only spell out – or even only hint at – the prob- lem without offering a solution, hopefully encouraging the user to find it for themselves (cf. e.g. besides/beside and deciding or decisive below). 4) Abbreviations are to be used sparingly. Klinar_FINAL.indd 149 13.11.2018 13:27:09 150 Dušan Gabrovšek Given that it is to be an online work, the suggested bilingual dictionary of usage would be firmly based on the continuous­revision policy, and be possibly crowdsourced. We clearly need to know more about the nature of such a reference work, and – significantly – how users go about using it, when, and who exactly is likely to need it and consult it. What follows below is merely a first step, a foretaste of things to come – a first attempt at offering a small selection of the different kinds of entries to be consid- ered for inclusion in such a usage dictionary: accident (SI nesreča): is it car accident, road accident, traffic accident, or street accident? aspect vs. respect: Pogosta napaka nematernih govorcev: v tem oziru - in this *aspect namesto pravilnega in this respect. BESEDNE DRUŽINE (=WORD FAMILIES): Some are easy, others more de- manding (e.g. exhibit, exhibition, exhibitor – [!!] exhibitionist). The contras- tive aspect is often significant, especially in similar forms across languages: e.g. SI revolucionar, revolucionaren vs. EN revolutionary (adj./n.!); SI kiropraktika, kiropraktik vs. EN chiropractic, chiropractor. Consider e.g. SI melanholija, melanholik, melanholičen – do you (believe you) know their EN equivalents? Cf. also LAŽNI PRIJATELJI. besides vs. beside: to nista sopomenki! capable of something / capable of doing something (NE *to do something) COMMA usage: Pazite na rabo pred veznikom da (EN that): V SI je vedno treba uporabiti vejico, v EN nikoli! Npr. Rekel je, da je bolan. – He said that he was ill. complement(ary) vs. compliment(ary): SI dopolnilo/­len vs. pohvala/­len. This is one of the problems with similar­looking words (also lie – lay and disinterested – uninterested) with different meanings that are often found in native­speaker use too. »CONFUSABLES«: To so angleške besede, ki so si glede na pisavo in/ali izgovarjavo zelo podobne, v resnici pa imajo delno ali popolnoma različne pomene, besednozvezne povezave in/ali slovnične lastnosti, npr. affect in effect, all right in alright, allusion in illusion, advice in advise, biannual in biennial, classic in classical, complement(ary) in compliment(ary), conscious in conscience, deduce in deduct, disinterested in uninterested, entry in entrance, exciting in excited, genius in genial, intend in intent, lose in loose, lie Klinar_FINAL.indd 150 13.11.2018 13:27:10 Usage, Usage Dictionaries and Usage Notes 151 in lay, quite in quiet, principal in principle, raise in rise, than in then, troubling in troubled, weigh in weight, arise, rise in raise. Tovrstno tematiko v angleščini obravnavajo tudi specializirani slovarji in spletni viri (npr. Room 1985; Nordquist 2017a; Farlex Grammar Book). deciding or decisive? Obe pomenita odločilen. Kako pa ju lahko ločimo? to deduce (SI sklepati) vs. to deduct (SI odšteti), pa še samostalnik deduction (ki ima pomena OBEH pravkar navedenih glagolov!) despite vs. in spite of – ne pa *despite of drunk vs. drunken: Pridevnika z enakim pomenom, ki pa se uporabljata ra- zlično. Drunk nikoli ne rabimo pred samostalnikom, drunken pa VEDNO samo pred samostalnikom. Pravilno je torej npr. le He was drunk (on whiskey). ter A drunken driver. dynamic ali dynamics? V resnici gre za tri oblike: pridevnik dynamic, samostal- nik dynamic in samostalnik dynamics. emigrant, immigrant, migrant enough – vedno ga rabimo ZA pridevnikom, na katerega se nanaša. Torej npr. SI dovolj velik dosledno prevedemo v EN kot big enough, ne pa kot * enough big. evidence (neštevno) – SI dokaz(i) (števno) (npr. veliko dokazov – ample evidence; bistven dokaz – a vital piece of evidence) exhausting (naporen) – exhaustive (izčrpen, temeljit) – exhausted (izčrpan) implicirati – pravilni prevod je z glagolom imply in ne z * implicate! interested vs. interesting: I'm interested in books that are interesting to me. komičen – comical ali comic? LAŽNI PRIJATELJI (EN false friends): Medjezikovni problem besed v SI in EN, ki so si pravopisno in fonetično (zelo) podobne in običajno izvirajo iz klasičnih jezikov, imajo pa delno ali popolnoma različne pomene. Nekaj primerov: fitnes ( EN gym), faktografski ( EN fact­ridden), rebalans ( EN revision), profesor (EN professor, še večkrat pa teacher). literal, literally, literate, literary → Dober primer »confusables« nadomestiti, zamenjati – replace / substitute: Imata podoben pomen, a rabo v ra- zličnih strukturah: replace something/somebody in replace something with Klinar_FINAL.indd 151 13.11.2018 13:27:10 152 Dušan Gabrovšek something ter substitute something for something (npr. nadomestiti kislo smetano z jogurtom – to replace the sour cream with yoghurt toda [isti pomen] to substitute yoghurt for the sour cream). Pogosta napaka: substitute s strukturo glagola replace, npr. We can *substitute this word with that one. (pravilno replace) none (of us) is ali none (of us) are? V glavnem ednina ( is). PREDLOGI (EN prepositions) – Primeri značilnih »slovenskih« predložnih na- pak pri prevajanju v angleščino: na koncertu – *on / at a concert na postaji – *on / at/in a station alergičen na – allergic *on (to) odločiti se za – to decide *for (on) ostati na večerji – to stay *on dinner (for) priti do vasi ­ to arrive *to a village (at/in) rešitev za (problem) – solution *for (to) a problem vplivati na – to influence *on (0) zaskrbljen za svojo prihodnost – worried *for (about) one's future značilno za – typical *for (of) Pazi! to be fond of something – toda fondness for something to consist of = to be comprised of (TODA LE to comprise) to predominate – prid/prisl predomiNANT(LY)! problematika – nima AN ustreznice * problematic (prim. problems, issues, matters), saj je ta oblika v EN le pridevnik. Prevod: issues, problems, problem area; topic. revolucionar(en) – revolutionary (to je samostalnik in tudi pridevnik) SOPOMENKE: So lahko težavne glede učinkovitega ločevanja. Npr. varnost je lahko safety ali security; skrivnost je secret ali mystery, toda v zvezi ... ostaja skrivnost je možno le ... remains a mystery. Podobno s težavo ločujemo (glede pravilne rabe!) npr. glagole dovoliti – EN to let, to allow, to permit in dogoditi se – to occur, to happen, to take place. ŠTEVNOST (EN countability): Nekateri samostalniki v slovenščini in njihove ustreznice v angleščini se ločijo glede na števnost. Števni samostalniki imajo tudi množino, neštevni pa praviloma ne. Primeri takšnih razlik: election(s) – volitve, interest – obresti, news – novica/­ce, pyjamas/pajamas – pižama/­me, real estate – nepremičnina/­ne, door/doors – vrata. Klinar_FINAL.indd 152 13.11.2018 13:27:10 Usage, Usage Dictionaries and Usage Notes 153 !! advice – nasvet/­ti, evidence – dokaz(i), information – informacija/­je (v EN je vedno možna le ednina!). V EN množino pri neštevnih samostalnikih pogosto izražamo z zvezo samo- stalnika item, bit, piece + of, npr. a piece of advice, an item of furniture, a piece of real estate ali real estate property. [Prim. npr. Swan 2005: 128–32] Števnost v EN včasih povzroči spremembo pomena, npr. liberty (neštevno) pomeni ‘svoboda’, liberties (množina, števno) pa ‘svoboščine.’ unable (prid.) toda inability (sam.) ter unjust (prid.) toda injustice (sam.) And Finally... I have written this piece in honor of Stanko Klinar's 85th birthday. It is not a coin- cidence that it deals with real­language, real­life issues. So, dear Stanko, without further ado, all the best for many more happy years to come! References Algeo, John. 1991. “Sweet Are the Usages of Diversity.” Word 42, no. 1 (April): 1­17. Algeo, John. 1994. “Pan­Atlantic Usage Guidance.” In Little, Greta D., and Michael Montgomery, eds., Centennial Usage Studies, pp. 101­7. Publication of The Ame- rican Dialect Society no. 78. Tuscaloosa, AL: University of Alabama Press, 1994. Allen, Robert E. 1992. “Usage” and “Usage Guidance and Criticism.” In The Oxford Companion to the English Language, ed. Tom B. McArthur, pp. 1071­75 and 107578. Oxford: Oxford University Press. Allen, Robert E. 2009. “Dictionaries of Usage.” In The Oxford History of English Lexicography, Volume II: Specialized Dictionaries, ed. Anthony P. Cowie, pp. 339­60. Oxford: Clarendon Press. Allen, Robert E., ed. 2008. Pocket Fowler's Modern English Usage. 2nd edn. Oxford: Oxford University Press. Atkins, B.T. Sue, and Michael Rundell. 2008. The Oxford Guide to Practical Lexicography. Oxford: Oxford University Press. Brians, Paul. 2013. Common Errors in English Usage. At http://wsu.edu/~brians/errors/ [Also in book form, 3rd edn. {First edition 2004} Wilsonville, OR: William, James & Co.] Presently at https://brians.wsu.edu/common­errors/ Brown, Keith, and Jim Miller. 2013. The Cambridge Dictionary of Linguistics. Cambrid- ge: Cambridge University Press. Bryant, Margaret M. 1962. Current American Usage. New York: Funk & Wagnalls. Burchfield, Robert W., ed. 1996. The New Fowler’s Modern English Usage. First edited by Henry W. Fowler. 3rd edn. Oxford: Clarendon Press. Butterfield, Jeremy. 2008. Damp Squid: The English Language Laid Bare. Oxford: Ox- ford University Press. Klinar_FINAL.indd 153 13.11.2018 13:27:10 154 Dušan Gabrovšek Butterfield, Jeremy, ed. 2015. Fowler’s Dictionary of Modern English Usage. 4th edn. Oxford: Oxford University Press. Butterfield, Jeremy, ed. 2016. Fowler’s Concise Dictionary of Modern English Usage. 3rd edn. Oxford: Oxford University Press. The Chicago Manual of Style Online. At http://www.chicagomanualofstyle.org/home.html Claiborne, Robert. 1986. Saying What You Mean: A Commonsense Guide to American Usage. New York: W.W. Norton. New York: Ballantine Books, 1987. Clark, Stewart, and Graham Pointon. 2016. The Routledge Student Guide to English Usage: A Guide to Academic Writing for Students. London: Routledge. Crystal, David. 1984. Who Cares about English Usage? Harmondsworth, Middx.: Pen- guin Books. Crystal, David. 1987. “Preface.” In Manser and Turton (1987), pp. vii­viii. Crystal, David. 1992. Introducing Linguistics. Penguin English Introducing Linguistics. London: Penguin Group / Penguin English. Cutts, Martin. 1995. The Plain English Guide. Oxford: Oxford University Press. Ehrlich, Eugene. 1986. The Bantam Concise Handbook of English. New York: Bantam Books. “English Usage Controversies.” In Wikipedia. At https://en.wikipedia.org/wiki/ English_usage_controversies The Farlex Grammar Book – English Spelling and Pronunciation – Common Mistakes and Commonly Confused Words. At http://www.thefreedictionary.com/The­Farlex- ­Grammar­Book.htm Fieldhouse, Harry. 1982. Everyman’s Good English Guide. Rptd. with corrections and revisions 1983 and 1984. Everyman Reference. London: JM Dent & Sons. Fox, Chris, and Rosalind Combley, eds. 2014. Longman Dictionary of Contemporary English. 6th edn. Harlow, Essex: Pearson Education. Gabrovšek, Dušan. 2005. Words Galore: Aspects of General and Slovenian – English Contrastive Lexicology. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Odde- lek za anglistiko in amerikanistiko. Garner, Bryan A. 1998. A Dictionary of Modern American Usage. New York: Oxford University Press. Garner, Bryan A. 2009. Garner's Modern American Usage. 3rd edn. New York and Ox- ford: Oxford University Press. Garner, Bryan A. 2010. “Grammar and Usage.” In The Chicago Manual of Style, 16th edn., ed. R.D. Harper, pp. 201­304. Chicago and London: University of Chicago Press. Garner, Bryan A. 2016. Garner's Modern English Usage. Rev. 4th edn. of Garner's Modern American Usage. New York: Oxford University Press. Gilman, E. Ward, ed. 1989. Webster's Dictionary of English Usage. A Merriam­Webster®. Springfield, MA: Merriam­Webster. [Includes a front­matter essay entitled “A Brief History of English Usage,” pp. 7a­11a.] The Guardian and Observer Style Guide: A. [The other letters of the alphabet too] At http://www.theguardian.com/guardian­observer­style­guide­a Hale, Constance and and Jessie Scanlon. 1999. Wired Style: Principles of English Usage in the Digital Age. New York: Broadway Books. Hartmann, Reinhard R.K., and Gregory James. 1998. Dictionary of Lexicography. Lon- don: Routledge. Klinar_FINAL.indd 154 13.11.2018 13:27:10 Usage, Usage Dictionaries and Usage Notes 155 Heacock, Paul. 1989. Which Word When? The Indispensable Dictionary of 1500 Commonly Confused Words. New York: Dell Publishing / A Laurel Book. Heaton, John Brian, and J.P. Stocks. 1966. Overseas Students' Companion to English Studies. London: Longman Group. Ilson, Robert, and Janet Whitcut. 1994. Mastering English Usage. Prentice Hall International English Language Teaching. Hemel Hempstead, Herts: Prentice Hall International (UK). Johnson, Edward D. 1982. The Washington Square Press Handbook of Good English. New York: Pocket Books / Washington Square Press. Larson, Gary B. 2003­­. Garbl’s Myths and Superstitions of Writing. At http://home. comcast.net/~garbl/stylemanual/myths.htm Leonard, Sterling A. 1932. Current English Usage. English Monograph No. 1. Chicago: National Council of Teachers of English. “List of English Words with Disputed Usage.” In Wikipedia. At http://en.wikipedia.org/ wiki/List_of_English_words_with_disputed_usage Lynch, Jack. 2007. The English Language: A User's Guide. Newburyport, MA: Focus Publishing / R. Pullins. Lynch, Jack. 2011. Guide to Grammar and Style. Last revised 28 January. At http://an- dromeda.rutgers.edu/~jlynch/Writing/ Manser, Martin H. 2011. Good Word Guide. 7th edn. London: A & C Black Academic & Professional. First published 1988 as Bloomsbury Good Word Guide. Manser, Martin H., and Nigel D. Turton. 1987. The Penguin Wordmaster Dictionary. Harmondsworth, Middx.: Penguin Books. McGeveran, William A., Jr., ed. 2004. The World Almanac and Book of Facts 2004. New York: World Almanac Books. McKean, Erin. 2010. “Click Here – A Field Guide to English Usage Online.” boston. com [ The Boston Globe], 11 July. At http://www.boston.com/bostonglobe/ideas/ articles/2010/07/11/click_here/ Miller, Casey G., and Kate Swift. 1988. The Handbook of Nonsexist Writing: For Writers, Editors and Speakers. 2nd edn. New York: Harper & Row, Publishers. n.a. 2013. Practical Guide to English Usage: Comparing and Contrasting English and Catalan. Language Service, Universitat Oberta de Catalunya. Universitat Oberta de Catalunya. At www.uoc.edu/serveilinguistic/pdf/Guia­angles­20130129.pdf Nicholson, Margaret. 1957. A Dictionary of American­English Usage. Based on Fowler's Modern English Usage. New York: Oxford University Press ; New York: New American Library / Signet Reference Books. Nordquist, Richard. 2017a. Glossary of Usage: Index of Commonly Confused Words. Thou- ghtCo.com. At https://www.thoughtco.com/commonly­confused­words­s2­1692693 Nordquist, Richard. 2017b. “Usage (Grammar).” ThoughtCo.com. At https://www.thou- ghtco.com/usage­grammar­1692575 or alternatively at https://www.thoughtco.com/ usage­grammar­1692575?utm_campaign=grammartip&utm_medium=email&utm_ source=cn_nl&utm_content=9152941&utm_term= Nordquist, Richard. 2017c. “Definition of Usage Labels and Notes in English Dictionari- es.” ThoughtCo.com. At https://www.thoughtco.com/usage­note­1692482 Klinar_FINAL.indd 155 13.11.2018 13:27:10 156 Dušan Gabrovšek Nordquist, Richard. 2017d. “What Is a Style Guide (Reference Work)?” ThoughtCo.com. At https://www.thoughtco.com/style­guide­reference­work­1691998 Osselton, Noel E. 2006. “Usage Guidance in Early Dictionaries of English.” International Journal of Lexicography 19, no. 1 (March): 99­105. Oxford Dictionaries eds. “Usage.” At http://www.oxforddictionaries.com/words/usage. Partridge, Eric H. 1999. Usage and Abusage: A Guide to Good English. 3rd edn., ed. Janet Whitcut. [First published 1942] London: Penguin Books. Pinker, Steven. 2014. The Sense of Style: The Thinking Person’s Guide to Writing in the 21st Century. New York: Penguin Books. The Princeton Language Institute and Hollander, Joseph, eds. 1993. 21st Century Grammar Handbook. Produced by the Philip Lief Group, Inc. New York: Dell Publishing / A Laurel Book. Ritter, R.M., ed. and comp. 2000. The Oxford Dictionary for Writers and Editors. First edn. 1981. Oxford: Oxford University Press. Ritter, R.M., ed. and comp. 2014. New Oxford Dictionary for Writers and Editors. Ox- ford: Oxford University Press. Room, Adrian. 1985. Dictionary of Confusing Words and Meanings. London: Routledge & Kegan Paul. Sinclair, John McH., ed. 1992/2004. Collins COBUILD English Usage for Learners. 1st edn. / 2nd edn. eds. Lorna Knight and Michela Clari. Glasgow: HarperCollins Publishers. Strunk, William, Jr. 1918/1979. The Elements of Style. With Revisions, an Introduction, and a Chapter on Writing by E.B. White. 3rd edn. [4th edn., 2000] New York: Macmillan Publishing and London: Collier Macmillan Publishers. Swan, Michael. 2005. Practical English Usage. 3rd edn. Oxford: Oxford University Press. [4th rev. edn. {2016} abandons the A­Z format] Todd, Loreto. 1997. The Cassell Dictionary of English Usage. London: Cassell. Todd, Loreto, and Ian F. Hancock. 1986. International English Usage. Beckenham, Kent: Croom Helm. Trask, Robert Lawrence. 2001. Mind the Gaffe: The Penguin Guide to Common Errors in English. London: Penguin Books. Turton, Nigel D. 1995. ABC of Common Grammatical Errors. London and Basingstoke, Hants: Macmillan Education. Turton, Nigel D., and John Brian Heaton. 1996. Longman Dictionary of Common Errors. 2nd edn. Harlow, Essex: Addison Wesley Longman. Urdang, Laurence. 2008. The Last Word – The English Language: Opinions and Prejudices. Detroit: OmniData. Walker, Janice R., and Todd Taylor. 2006. The Columbia Guide to Online Style. 2nd edn. New York: Columbia University Press. Wardhaugh, Ronald A. 1999. Proper English: Myths and Misunderstandings about Language. The Language Library series. Malden, MA and Oxford: Blackwell Publishers. Wells, Ronald A. 1973. “Lexicography and English Usage.” In his Dictionaries and the Authoritarian Tradition: A Study in English Usage and Lexicography, pp. 87­120. Janua Linguarum, Series Practica, 196. The Hague: Mouton. Klinar_FINAL.indd 156 13.11.2018 13:27:10 Laura Mrhar Ljubljana, Slovenija Smernice terminologizacije in determinologizacije glagolov v zelenoenergetski terminologiji Izvleček V prispevku bodo obravnavane smernice terminologizacije in determinologizacije gla- golov s področja zelenoenergetske terminologije, pri čemer bodo kot vzorec vzeti tako splošnopomenski kot tudi specializirani glagoli. Primeri rabe v konkretnih besedilih, analiziranih s pomočjo enojezičnega korpusa, bodo pokazali poti in stopnje /de/ter- minologizacije, iz izsledkov pa bo mogoče ugotoviti, ali večina glagolov s področja zelene energije izvira iz splošnega jezika ali v zelenoenergetsko terminologijo prehaja iz drugih strok. Prikazani bodo tudi značilni primeri specializiranih glagolov, ki v zele- noenergetski stroki uvajajo popolnoma nove pomene, in se nato iz te interdisciplinarne stroke širijo drugam. Directions of Terminologization and Determinologization of Verbs in the Termino- logy of Green Energy This paper seeks to demonstrate the directions of terminologization and determinolo- gization of verbs in the specialized domain of green energy, considering both exam- ples of general and semantically specialized verbs. Examples of use in authentic texts, analyzed with the help of a monolingual corpus, show the degrees of /de/terminologi- zation, and the research findings reveal how many verbs used in this domain are taken from general language and how many migrate into green energy terminology from other specialized domains. Presented are typical cases of semantically specialized verbs that introduce new meanings in the interdisciplinary domain of green energy and then move to other domains. Klinar_FINAL.indd 157 13.11.2018 13:27:10 158 Laura Mrhar 1 Glagoli in /de/terminologizacija Glagoli so zaradi svoje organizacijske vloge v stavčnih povedih relativno ne- tipična besedna vrsta za tehnične termine1 (Žele 2004, 78), ki je pogosto spre- gledana, čeprav je del strukturiranega sistema, v katerem lahko ravno tako govorimo o različnih povezavah na isti ravnini, tj. s termini z istega podro- čja, ali povezavah na drugih ravninah, tj. s termini z drugih področij (prim. Žagar Karer 2011, 32). V tem smislu govorimo o poteh terminologizacije in determinologizacije. Pri terminologizaciji gre za poimenovanje manj znanega z izrazom, ki je vsaj v svojem osnovnem pomenu del splošne zavesti (Vidovič Muha 2000, 116), kar pomeni, da se termin, značilen za določeno stroko, uve- ljavi na področju, ki ni strokovno, oziroma se poimenuje s splošnim izrazom. V primeru determinologizacije gre za pomensko posploševanje izhodiščnega termina z uporabo v manj strokovnih, splošnosporazumevalnih in nespeciali- ziranih besedilih. 2 Smeri /de/terminologizacije Najbolj učinkovito merilo za ugotavljanje smeri /de/terminologizacije oziroma terminološkosti termina, v primeru tega besedila glagola, je konkretno strokov- no besedilo. Žele (2004, 78–79) glagole deli na pomensko specializirane, ki z rabo v različnih strokah in splošnejših besedilih prehajajo v determinologizaci- jo, ter na primitivne in temeljne, ki se s širokim pomenjem v zelo specializira- nih besedilih terminologizirajo. V nadaljevanju skušamo predstaviti praktično uporabo glagolskih terminov na področju zelene energije in nakazati smernice nadaljnje /de/terminologizacije v slovenščini. Kot vzorec za (korpusno) analizo so vzeti glagoli iz slovarja GREET 2 , izsledki pa naj bi pokazali, ali področje zelene energije večino glagolov prevzema iz splošnega jezika in ali v prime- ru določenih glagolov uvaja nove pomene in s tem preureja pomenje glagola. Predpostavljamo, da se je večini glagolov pomen do neke mere zožal, zaradi česar so se glagoli specializirali. 1 Pod tehničnim terminom razumemo objektiven in čustveno nezaznamovan strokovni izraz, ki opisuje zadeve nekega področja, dejavnosti, znanosti ali stroke. Gre za poimenovanje predmeta ali pojma ali akcije, lastnosti, kakovosti, delovanja, načina delovanja, količine – torej vsega, kar neko stroko specifično opisuje (Klinar 2004, 103–105). 2 GREET (GREen Energy Terms) je kratica za Angleško­slovenski slovar terminov zelene energije ( English­ Slovene Dictionary of Green Energy Terms), ki je bil sestavljen v okviru doktorske disertacije Sestava dvojezičnega specializiranega slovarja s prevodoslovnega vidika (Mrhar 2015). Klinar_FINAL.indd 158 13.11.2018 13:27:10 Smernice terminologizacije in determinologizacije glagolov ... 159 2.1 AnAlizA glAgolov iz slovArjA Greet s stAliščA terminološkosti GREET zajema 300 gesel, od tega le 16 glagolov, ki bodo v nadaljevanju ana- lizirani s stališča terminološkosti glede na to, kako se pojavljajo v slovarju, v SSKJ 3 in v enojezičnem korpusu Gigafida. GREET je zasnovan kot dvojezični prevajalni slovar, ki ima v omejenem obsegu tudi razlagalno funkcijo. Strokov- no izrazje je pomensko opisano s kratkimi in neenciklopedičnimi razlagami, ki so prevzete iz različnih strokovnih slovarjev ali iz SSKJ. Kratica v oklepajih na koncu razlage prikazuje, iz katerega slovarja je pomen prevzet. V nekaterih primerih so slovarske razlage, prevzete iz obstoječih slovarjev, že spremenjene oziroma skrajšane, medtem ko bi bilo treba pri nadaljnji reviziji slovarja razlage opisati še bolj natačno in predlagati specializirane razlage, ki bi splošne nado- mestile, kar velja predvsem za tiste primere, kjer so razlage v GREET identične razlagam v SSKJ. Sicer se definicije v specializiranem slovarju upoštevajo kot dodatne in ne nujno potrebne informacije, zato bi bile lahko iz slovarskih gesel v bodoče tudi izpuščene. Za podrobnejšo analizo in kvantifikacijo vsakega posameznega glagola bo kot vzorec vzetih 200 konkordanc iz Gigafide, ki bodo natančno prikazale, v kakšnem pomenu in kolikokrat se določen glagol v korpusu pojavi. Analiza bo pote-kala ročno in bo prikazala delež zelenoenergetske terminologije oziroma besedil v korpusu. Če zadetkov ne bo dovolj oziroma jih bo zelo malo, bo tudi to jasno zapisano. Glagoli bodo nato razvrščeni med pomensko specializirane in pomen- sko nespecializirane, kar naj bi pokazalo, do katere mere se jezik stroke prekri- va s splošnim jezikom in drugimi strokami ter v katerem primeru pride do /de/ terminologizacije. (1) aerate – prezračevati Razlaga v GREET: delati, da večja količina zraka učinkuje na kaj ( SSKJ) Razlaga v SSKJ: (1) delati, povzročati, da se zrak v kakem prostoru zamenja, (2) delati, da večja količina zraka učinkuje na kaj V Gigafidi je bilo pregledanih 200 konkordanc in med njimi je 131 zadet- kov, v katerih se glagol pojavlja v prvem splošnem pomenu (1), v kom- binacijah tipa prezračevati bivalne prostore/prostor/stavbo/stanovanje/ hlev/dvorano/hišo/rudnik/sobo/klet oziroma v primerih tipa prezračevati z odpiranjem oken. Le 45 zadetkov je primerov specializiranih besedil, ve- zanih na npr. kemijo, geografijo ali zeleno energijo, v katerih ima glagol 3 Povzeto po spletni različici slovarja SSKJ, dostopni na http://bos.zrc­sazu.si/sskj.html. Klinar_FINAL.indd 159 13.11.2018 13:27:10 160 Laura Mrhar drugi pomen (2) in se pojavlja v primerih tipa prezračevati vodo/zemljo/ gnojevko/tla/travno rušo/prst/polje/material/glinena tla/kompost/blato/ muljasta tla. Delež, ki ga dosega drugi pomen, je 22,5­odstotni. Iz tovr- stnih primerov je razvidno, da ima glagol, ki je v splošnem jeziku pogosto rabljen, v stroki specializiran pomen. Zanimivo je, da se je glagol razširil tudi na področje kulinarike, npr. prezračevati jajčni beljak s stepanjem ali prezračevati vino/čokolado, medicine, npr. Evstahijeva troblja prezračuje bobnično votlino, ter v enem samem primeru tudi politike, npr. Barry bo prezračeval Lordsko zbornico. (2) damage – poškodovati Razlaga v GREET: povzročiti poškodbo, poškodbe ( SSKJ)4 Razlaga v SSKJ: (1) povzročiti poškodbo, poškodbe, (2) povzročiti, da posta- ne kaj slabše, neuporabno V vzorcu 200 konkordanc v Gigafidi se glagol v zelenoenergetskem konte- kstu pojavi le enkrat, t.j. v primeru z deponijo lesa se poškoduje vsakokratno urejanje prostora. Delež, ki ga dosega pomen, vezan zgolj na poškodbe, ki jih zaradi človekovih dejavnosti utrpi okolje, je 0,5­odstotni. Glagol torej v zelenoenergetski terminologiji postane pomensko specializiran oziroma se terminologizira. Za stroko je relevanten tudi pomen, vezan na poškod- be, ki jih povzročijo naravne katastrofe oziroma vremenski pojavi; takšnih primerov je v pregledanem vzorcu osem (4­odstotni delež), npr. neurje je poškodovalo stanovanjske objekte/hišo, potres je poškodoval cesto/objekt, pomladanska nevihta je hudo poškodovala najstarejše drevo na Brionih, žled je poškodoval 25.000 kubičnih metrov lesa, narasle vode so poškodovale cestno in vodno omrežje, idr. V nadaljevanju je iz vzorca mogoče razbrati, da do terminologizacije glagola pride tudi na področju medicine, v primerih tipa poškodovati možgansko tkivo/celično DNK/resice tankega črevesja/imunski sistem/črevesno mišičevje, idr. V analiziranem vzorcu se glagol v medicin- skem kontekstu pojavi osemkrat (4­odstotni delež). Ostale pojavitve glagola v prvem (1) in drugem pomenu (2) so vezane na splošna besedila, kjer se glagol pojavlja v primerih tipa poškodovati z nožem/v nesreči/pri smučanju, poškodovati ograjo/osebno lastnino/otroška igrala, idr. 4 Izkazalo se je, da je razlaga iz SSKJ za GREET preveč splošna in vrste poškodb ne opiše dovolj natančno, kar bi bilo treba pri nadaljnji reviziji slovarja upoštevati in predlagati specializirano razlago, ki bi nadomestila splošno (npr. povzročiti poškodovanje okolja s človeškimi dejavnostmi). Klinar_FINAL.indd 160 13.11.2018 13:27:10 Smernice terminologizacije in determinologizacije glagolov ... 161 (3) decompose – razkrojiti Razlaga v GREET: narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente ( SSKJ) Razlaga v SSKJ: (1) narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine, (2) kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente, (3) knjiž. povzročiti, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost (4) knjiž. narediti, povzročiti, da česa ni več V Gigafidi se v sklopu 200 konkordanc glagol 72­krat pojavi z drugim po- menom (2) v besedilih z zelenoenergetsko tematiko oziroma drugimi sorodnimi tematikami (t.j. biološko ali kemijsko), npr. razkrojiti organske snovi/ strupene snovi/odpadne snovi/odpadke/raztopine kloroforma/listje/bakterije/ papir in les, razkrojiti na aktivni ali hranilni humus/na elemente, razkrojiti v metan/v sluz/v gnojilo/v organska hranila/v svoje sestavne elemente/v neorganske snovi, idr. Delež, ki ga dosega drugi pomen (2), je 36­odstotni. Glagol je že sam po sebi terminološki, do determinologizacije pa pride v besedilih, vezanih na pravno, gospodarsko in politično tematiko, kjer se poja- vlja s tretjim (3) in četrtim pomenom (4), npr. razkrojiti javni sektor/ državo/ javno moralo/opozicijsko partijo/materializem/družbene vrednote. S četrtim pomenom (4) se glagol pogosto pojavlja tudi na področju meteorologije, kjer se ravno tako determinologizira, npr. razkrojiti meglo/oblak. (4) distil – destilirati Razlaga v GREET: spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino ( SSKJ) Razlaga v SSKJ: (1) spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino, preka- pati, (2) z destilacijo pridobivati Na področju zelene energije in okoljevarstva se glagol pojavlja predvsem s prvim pomenom (1) in je rabljen terminološko. Prvi pomen (1) se v Giga- fidi v sklopu 200 konkordanc pojavi 40­krat, v primerih tipa destilirati pri atmosferskem tlaku, destilirati z amonijakom, destilirati olje/nafto/organsko tekočino/bituminozno zmes/zmes z različnimi vrelišči/komponente z nižjimi vrelišči. Delež, ki ga v Gigafidi dosega prvi pomen (1), je 20­odstotni. Zani- mivo je, da se glagolski termin determinologizira, kadar je rabljen v prene- senem pomenu ali v književnosti, npr. destilirati iz eseja/podobe, destilirati duha časa zgodnjih osemdesetih let, destilirati v modrost/v spomine. En sam primer v sklopu 200 konkordanc v Gigafidi dokazuje, da glagol z determi- nologizacijo prehaja tudi na področje računalništva, npr. destilirati datoteko. Klinar_FINAL.indd 161 13.11.2018 13:27:11 162 Laura Mrhar V primerih determinologizacije glagol pridobi tretji pomen, tj. nekaj prečistiti, predelati, izločiti iz nečesa. (5) eco­audit – ekološko nadzorovati Razlaga v GREET: presoditi, kako nekaj vpliva na okolje ter ta vpliv kontrolirati Razlaga v SSKJ: / Glagolskega termina ni mogoče najti ne v SSKJ ne v Gigafidi, saj njegova raba še ni dovolj razširjena. Ker se uporablja izključno samo na področju zelene energije in okoljevarstva, lahko sklepamo, da je njegov pomen speci- aliziran, saj je ožji od osnovnega pomena glagola nadzorovati. (6) forecast – napovedati Razlaga v GREET: vnaprej povedati, določiti potek, pojav česa ( SSKJ)5 Razlaga v SSKJ: (1) narediti, da postane prihod koga, nastop česa vnaprej znan, (2) vnaprej povedati, določiti potek, pojavitev nečesa, (3) z glagolskim samo- stalnikom povedati, izraziti svojo odločenost za izvršitev dejanja, kot ga določa samostalnik, (4) ekspr. reči, povedati (npr. napovedati o novem znancu) Glagol vzet iz splošnega jezika se v zelenoenergetski stroki uporablja z dru- gim pomenom (2) in v stroki ni specializiran. Drugi pomen (2), ki se znotraj te stroke nanaša predvsem na vnaprejšnjo določitev vremenskih pojavov ali potekov človeških dejavnosti, ki škodujejo ali negativno vplivajo na okolje, se v Gigafidi v sklopu 200 konkordanc pojavi 4­krat, v primerih tipa napovedati najtoplejše poletje doslej/otoplitev/prihodnost Antarktike/vreme. Delež, ki ga v Gigafidi dosega drugi pomen (2), je 2­odstotni. (7) insulate – izolirati Razlaga v GREET: obdati, premazati s snovjo, z materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka ( SSKJ) Razlaga v SSKJ: (1) napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi, osami- ti, (2) onemogočiti komu stike, povezavo z drugimi, (3) obdati, premazati s 5 Izkazalo se je, da je razlaga iz SSKJ za GREET preveč splošna in vrste potekov oziroma pojavov ne opiše dovolj natančno, kar bi bilo treba pri nadaljnji reviziji slovarja upoštevati in predlagati specializirano razlago, ki bi nadomestila splošno (npr. vnaprej določiti vremenski pojav ali potek človeških dejavnosti, ki škodujejo ali negativno vplivajo na okolje). Klinar_FINAL.indd 162 13.11.2018 13:27:11 Smernice terminologizacije in determinologizacije glagolov ... 163 snovjo, z materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, elek- tričnega toka, (4) biol. dobiti določeno snov, stvar iz kake snovi v čisti obliki V zelenoenergetski terminologiji je glagol specializiran in se rabi terminolo- ško, s tretjim pomenom (3), ki se v Gigafidi v sklopu 200 konkordanc pojavi 53­krat, v primerih tipa izolirati prostor/hišo/steno/zid/streho/objekt, toplotno/zvočno/vibracijsko izolirati, izolirati pred mrazom, izolirati s stekleno volno, izolirati zaradi hrupa. Delež, ki ga v Gigafidi dosega tretji pomen (3), je 26,5­odstotni. Četrti pomen (4) je vezan izključno na področje biologi- je, ki besedišče pogosto posoja zelenoenergetski terminologiji, zato tudi na tem področju najdemo primere tipa izolirati barvilo/aminokislino/čisti radij/ DNK/protein/molekulo/virus gripe/gen. Primeri so vzeti iz Gigafide, kjer se četrti pomen (4) glagola, ki se v omenjenih strokah uporablja terminološko in je pomensko specializiran, v sklopu 200 konkordanc pojavi 46­krat. Delež, ki ga v Gigafidi dosega četrti pomen (4), je 23­odstotni. (8) irrigate – namakati Razlaga v GREET: dovajati vodo, zlasti obdelovalnim zemljiščem ( SSKJ) Razlaga v SSKJ: (1) imeti kaj potopljeno v tekočini, navadno z določenim namenom, (2) dovajati vodo, zlasti obdelovalnim zemljiščem, (3) pomakati, (4) kopati se V zelenoenergetski terminologiji je glagol specializiran in se rabi termino- loško, z drugim pomenom (2), ki se v Gigafidi v sklopu 200 konkordanc pojavi 26­krat, v primerih tipa namakati zemljo/puščavo/površino/polje/ njivo/njivske površine/nasad/velika bombažna polja/sadovnjak/zemljišče, province namaka dež. Delež, ki ga v Gigafidi dosega drugi pomen (2), je 13­odstotni. S prvim pomenom (1) se glagol v Gigafidi v sklopu 200 kon- kordanc pojavi 108­krat, v primerih tipa namakati v hladni vodi/v vroči vodi/v vodi/v rumu/v fungicid/v strupih proti talnim škodljivcem/v žveplovi vodi, namakati čez noč, namakati rezance/semena/trnek. Tudi ta pomen se najde v zelenoenergetski terminologiji, zlasti v primerih tipa namakati v fungicid/v strupih proti talnim škodljivcem. Delež, ki ga v Gigafidi dosega prvi pomen (1), je 54­odstotni. (9) liquefy – utekočiniti Razlaga v GREET: neko snov, npr. paro ali plin, spremeniti v tekoče agrega- tno stanje Klinar_FINAL.indd 163 13.11.2018 13:27:11 164 Laura Mrhar Razlaga v SSKJ: (1) spremeniti iz plinastega stanja v tekoče, (2) narediti, povzročiti, da trda snov preide v tekočo Glagol, ki se pogosto rabi v splošnem jeziku, v stroki ohrani nespecializiran pomen in se na področju zelene energije uporablja tako s prvim (1) kot z drugim pomenom (2). Prvi pomen (1) se v Gigafidi v sklopu 200 konkordanc pojavi 106­krat, v primerih tipa utekočiniti vodik/zrak/dušik/plin/živo srebro/ zemeljski plin/permanentne pline/klor. Delež, ki ga v Gigafidi dosega prvi pomen (1), je 53­odstotni. Drugi pomen (2) se v Gigafidi v sklopu 200 kon- kordanc pojavi 72­krat, v primerih tipa utekočiniti kamnine/les/trdno snov/ lesno biomaso/rudo/kristal. Delež, ki ga v Gigafidi dosega drugi pomen (2), je 36­odstotni. (10) mitigate – ublažiti Razlaga v GREET: narediti, da se kaj pojavlja v manj visoki stopnji ( SSKJ) Razlaga v SSKJ: (1) narediti kaj manj neprijetno, hudo, boleče, ostro, ne- gativno, (2) narediti, da se kaj pojavlja v manj izraziti obliki, v manj visoki stopnji, (3) narediti kaj blago, milo Na področju zelene energije se glagol rabi zgolj z drugim pomenom (2), ki se v Gigafidi v sklopu 200 konkordanc pojavi 14­krat, v primerih tipa ubla­ žiti katastrofalno pomanjkanje hrane/sezonska nihanja/posledice naraslih voda/posledice podnebnih sprememb/škodo na ribjem življu/vročino s Sonca, ublažiti z ureditvijo vodotokov, idr. Delež, ki ga v Gigafidi dosega drugi pomen (2), je 7­odstotni. Glagol vzet iz splošnega jezika v zelenoenergetski stroki pridobi specializiran pomen oziroma se terminologizira. (11) pollute – onesnaževati Razlaga v GREET: delati kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo ( SSKJ) Razlaga v SSKJ: (1) delati kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo Glagolski termin je pomensko specializiran in se na področju zelene ener- gije pojavlja predvsem v primerih tipa onesnaževati z dušikovimi oksidi/z blatom/z emisijami prahu in plinov/s škodljivimi snovmi/s kemikalijami ter onesnaževati okolje/naravo/pitno vodo/zrak/podtalnico. V Gigafidi se v sklopu 200 konkordanc glagol s pomenom iz GREET in SSKJ pojavi 177krat. Delež, ki ga v Gigafidi dosega ta pomen, je 88,5­odstotni. Glagol se je Klinar_FINAL.indd 164 13.11.2018 13:27:11 Smernice terminologizacije in determinologizacije glagolov ... 165 verjetno najprej pojavil kot termin, vendar se je determinologiziral, ko se je njegova raba razširila v splošnem jeziku, npr. onesnaževati božični mir/ slovenski jezik, in jeziku drugih strok, na primer v politiki, kjer se uporablja v besednih zvezah tipa onesnaževati javno življenje/visok državni zbor. (12) power – poganjati Razlaga v GREET: oskrbeti stroj ali vozilo z energijo Razlaga v SSKJ: (1) delati, povzročati, da se kaj giblje, premika, (2) delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika, (3) delati, povzročati, da pri- de navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto, (4) delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo, (5) delati, povzročati, da kaj kam pride, (6) delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati, (7) poditi, odganjati, (8) delati poganjke, (9) delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja, (10) začenjati rasti Primeri iz Gigafide dokazujejo, da se glagolski termin pogosto rabi v splo- šnem jeziku in v različnih strokah, npr. v politiki (npr. nemško­francoska os poganja združeno Evropo), gospodarstvu (npr. poganjati gospodarsko rast) in računalništvu (npr. poganjati strežnik), kjer ohrani nespecializiran pomen. Ko se splošnopomenski, nespecializiran glagol rabi na področju zelene ener- gije, je to navadno s pomenom iz GREET, v Gigafidi predvsem v besednih zvezah tipa x poganja x (npr. vlak poganja elektrika iz sončnih celic, letalo poganja sončna energija, električno vozilo poganja elektromotor, plovilo poganjajo hidromotorji z biološko razgradljivim oljem, stroje poganjajo novi viri fosilne energije, motor poganja bioetanol). V Gigafidi se v sklopu 200 konkordanc glagol s pomenom iz GREET pojavi 97­krat. Delež, ki ga v Gigafidi dosega pomen iz GREET, je 48,5­odstotni. (13) reclaim – predelati Razlaga v GREET: narediti nekaj, kar je že bilo uporabljeno, primerno za ponovno uporabo Razlaga v SSKJ: (1) narediti iz česa izdelek, izdelke, (2) narediti iz določene stvari drugo stvar, (3) narediti, da ima kaj drugačne lastnosti, značilnosti, drugačno obliko, uporabnost, (4) načrtno se seznaniti z določeno vsebino V Gigafidi se v sklopu 200 konkordanc glagol s pomenom iz GREET poja- vi 44­krat, v primerih tipa predelati aluminij/odpadke/plastiko/jedilna olja/ Klinar_FINAL.indd 165 13.11.2018 13:27:11 166 Laura Mrhar nafto, predelati v derivate/v usnje/v granulat/v gorivo/v kompost. Delež, ki ga v Gigafidi dosega pomen iz GREET, je 22­odstotni. Glagol, vzet iz splo- šnega jezika, v stroki ohrani nespecializiran pomen. (14) recycle – reciklirati Razlaga v GREET: ponovno uporabljati že uporabljene, odpadne snovi v proizvodnem procesu ( SNBSJ 6) Razlaga v SNBSJ: (1) ponovno uporabljati že uporabljene, odpadne sno- vi v proizvodnem procesu, (2) ekspr. ponovno uporabljati, oživljati, reaktualizirati Glagol se v Gigafidi v sklopu 200 konkordanc 142­krat pojavi s prvim po- menom (1), npr. reciklirati materiale/produkte množične proizvodnje/odpadno embalažo/jeklene odpadke/gospodinjske odpadke/odpadke/steklo/ papir/embalažo/amoniak, reciklirati za ponovno uporabo, ekološko reciklirati, reciklirati v nove kartonske izdelke/v plastiko, idr. Delež, ki ga v Gigafidi dosega prvi pomen (1), je 71­odstotni. Glagol je značilen za področje zelene energije in je pomensko specializiran, čeprav ima tako v stroki kot v splošnem jeziku isti pomen (1), kar gre verjetno pripisati temu, da je to na novo tvorjena beseda oziroma samostalniška izpeljanka, ki v SSKJ še ni bila upoštevana. Razločka med specializiranim in splošnim jezikom ni, se je pa glagol najverjetneje s počasno determinologizacijo iz jezika stroke razširil še na druga področja, kjer se lahko uporablja tudi v drugem pomenu (2), v Gigafidi v primerih tipa reciklirati stare uspešnice/original/zamisel/ pohištvo/ime/film/staro novico/stereotip/matrico. (15) transmit – oddajati Razlaga v GREET: delovati kot izvor tega, kar prehaja, potuje v okolico ( SSKJ) Razlaga v SSKJ: (1) delati, da prehaja kaj k drugemu, (2) delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več, (3) delovati kot izvor tega, kar prehaja, potuje v okolico, (4) z radijskimi, televizijskimi oddajnimi napravami posredovati program, sporočila Glagolski termin ima v stroki specializiran pomen in se uporablja samo v tretjem pomenu (3). S tem pomenom se glagol v Gigafidi v sklopu 200 6 SNBSJ je kratica za Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (Bizjak Končar et al. 2012). Klinar_FINAL.indd 166 13.11.2018 13:27:11 Smernice terminologizacije in determinologizacije glagolov ... 167 konkordanc pojavi 28­krat, npr. v primerih tipa oddajati škodljive hlape/ ogljikov dioksid/zdravju škodljiv vonj/električne signale/strupene snovi/zvok/ vodo/hlape/kisik/toploto/energijo. Delež, ki ga v Gigafidi dosega tretji po- men (3), je 14­odstotni. Poleg glagola oddajati se pogosto rabi tudi glagol prenašati, npr. prenašati zvok/svetlobo. Pomen glagolov oddajati in prena­ šati ni popolnoma enakovreden, saj se prenašati navadno uporablja takrat, kadar želimo povedati, da nekdo ali nekaj dela, povzroča, da kaj kam pride ( SSKJ). (16) transplant – presaditi Razlaga v GREET: izkopati rastlino in jo drugam vsaditi ( SSKJ) Razlaga v SKKJ: (1) izkopati rastlino in jo drugam vsaditi, (2) narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem Pomensko specializiran glagol se na področju zelene energije uporablja s prvim pomenom (1), ki se v Gigafidi v sklopu 200 konkordanc pojavi 105krat, npr. presaditi sadike/potaknjence/poganjke/rastlino/sejance/odraslo drevo. S tem pomenom (1) se glagol velikokrat rabi z nekim predlogom, npr. na, iz, v ( presaditi na novo gredo/na stalno mesto/na domača tla/na vrt/na prosto, presaditi iz prirodnega okolja, presaditi v cvetlične lončke/v korito/v kompostno zemljo/v rodovitno prst). Delež, ki ga v Gigafidi dosega prvi pomen (1), je 52,5­odstotni. Raba je razširjena tudi na področju medi- cine, kjer se glagol determinologizira in uporablja v drugem pomenu (2), npr. presaditi ledvico/jetra/gen/krvotvorne celice). V sklopu 200 konkor- danc se glagol z drugim pomenom (2) pojavi 87­krat in je tako njegov delež 43,5­odstotni. V Gigafidi se glagol pojavlja tudi v primerih tipa Nazivov ni bilo mogoče kar presaditi iz slovenščine v drug jezik. / Režiser Edi Majaron ni mogel s svoje kože, saj je izkušnje z odra marionet kar uspešno presadil tudi na operni oder. Ti primeri prikazujejo širjenje rabe glagola, ki se pri tem determinologizira. 3 Sklepne ugotovitve Večina glagolov vzetih iz GREET ima specializiran pomen in se pojavlja tako na področju zelene energije kot tudi v drugih sorodnih strokah. Primeri iz Gigafide potrjujejo, da je kar nekaj glagolov že samih po sebi terminoloških (npr. destilirati), čeprav se pogosto prekrivajo z glagoli, vzetimi iz splošnega jezika; od splošnih glagolskih leksemov glagolske termine torej loči le specializirana raba Klinar_FINAL.indd 167 13.11.2018 13:27:11 168 Laura Mrhar oziroma pojavitev v ozkostrokovnih besedilih. Nekaj glagolov s specializiranim pomenom se pri prehajanju v druge stroke determinologizira (npr. reciklirati); ko se raba termina razširi, postane manj natančna, medtem ko se mora primarni pomen glagolskega termina v vseh primerih ohraniti. V nekaterih primerih je raba nekega glagola (npr. predelati) v stroki tako razšir- jena, da se uporablja več pomenov. Lahko se zgodi tudi, da v stroki glagol ohra- ni nespecializiran pomen oziroma pomen iz splošnega jezika (npr. napovedati), medtem ko je veliko manjše število tistih glagolov, ki so vezani na eno samo stroko (npr. ekološko nadzorovati). V okviru zelenoenergetske stroke gre za rela- tivno nove pojme, zato lahko prihaja do nesoglasij pri rabi različnih dvojnic (npr. ekološko nadzorovati v nasprotju z ekorevidirati) ter pri slovenskem zapisu (npr. ekorevidirati/ eko­revidirati/ eko revidirati), kar se večinoma dogaja takrat, kadar ljudje o pravilni rabi in zapisu niso prepričani. Razvojne smernice terminologizacije in determinologizacije v primeru glagolov iz slovarja GREET torej splošno nakazujejo, da je pri pomensko primitivnih gla- golih, vzetih iz splošnega jezika, poudarjena smer terminologizacije, medtem ko je pri pomensko specializiranih glagolih, vzetih iz strokovnega jezika in prene- šenih ali v druge stroke ali v splošni jezik, poudarjena smer determinologizacije. Velikokrat je stopnja /ne/terminološkosti težko določljiva, še zlasti pri tistih gla- golih, ki se pojavljajo v različnih strokah, zato /ne/terminološkost navadno določa konkretno besedilo, v katerem se glagol pojavi. Viri in literatura BIZJAK KONČAR, Aleksandra, et al., 2012: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. http://bos.zrc­sazu.si/SNB.html KLINAR, Stanko, 2004: Tehnični termin, kaj je to? Poskus definicije tehničnega termina s hkratno oslombo na Planinski terminološki slovar. Humar, Marjeta (ur.): Terminologija v času globalizacije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 103–109. MRHAR, Laura, 2015: Sestava dvojezičnega specializiranega slovarja s prevodoslovnega vidika. Neobjavljena doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. VIDOVIČ­MUHA, Ada, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje (Razprave FF). Lju- bljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. ŽAGAR KARER, Mojca, 2011: Terminologija med slovarjem in besedilom. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. ŽELE, Andreja, 2004: Stopnje terminologizacije v leksiki na primerih glagolov. Humar, Marjeta (ur.): Terminologija v času globalizacije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 77–91. Klinar_FINAL.indd 168 13.11.2018 13:27:11 Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU Krajevni imeni Dovje in Mojstrana Izvleček Krajevno ime Dovje so jezikoslovci doslej skoraj brez izjeme razlagali kot odraz do- ločne pridevniške oblike *Dolge ( polje) (< * dьlgoje pol’e), ker so spregledali veliko verjetnejšo možnost nastanka s flektivno derivacijo iz mestniške gorenjske narečne oblike na Doṷjem (< na Dolgem, 1689 Nadougem). Za krajevno ime Mojstrana je med jezikoslovci doslej veljala Bezlajeva razlaga, da gre verjetno za izpeljavo iz re-konstruiranega prevzetega apelativa *mojstra ‘jagoda ali borovnica’, prim. furl. majostre ‘isto’ iz predroman. *magiustra. Valvasorjev terenski podatek, da kraj leži ob istoimenskem potoku Moisterna, nam omogoča domnevo, da je krajevno ime nastalo s transonimizacijo iz vodnega, izpeljano pa je s svojilno pripono ­ьna po vsej verje- tnosti iz staroslovenskega antroponima *Mojьstryjь, ne pa iz pravnozgodovinskega termina moyster, izpričanega v urbarju freisinškega loškega gospostva leta 1501 v pomenu sodja oz. sodin. Place names Dovje and Mojstrana The place name of Dovje has been hitherto almost exclusively explained by linguists as deriving from the definite adjectival form *Dolge ( polje) (< * dьlgoje pol’e). Such an approach, however, ignores a much more plausible alternative – that the name trac-es its origin to the inflected locative form na Doṷjem (< na Dolgem, 1689 Nadougem) from the regional dialect. The widely accepted explanation for the place name Mojstrana has been the one put forward by Bezlaj, namely that it is likely derived from a reconstructed borrowed appellative *mojstra ‘strawberry or blueberry’, cf. Friulian majostre ‘ ditto’ from the pre­Romance * magiustra. The remark found in Valvasor that the place is located next to the eponymous stream of Moisterna allows for the conjecture that the place name was created by transonymisation from a hydronym by Klinar_FINAL.indd 169 13.11.2018 13:27:11 170 Silvo Torkar means of the possessive suffix ­ьna. The Old Slovenian anthroponym *Mojьstryjь most likely served as the base, rather than the legal historical term moyster, attested in the urbarium of the Freising Prince­Bishopric estate of Škofja Loka from 1501, where it is used synonymously with sodja or sodin. Dovje 1.0 Mnenje, da so v slovenskih toponimih Dobrépolje, Velésovo in Dôvje ohranjeni odrazi določnih pridevnikov, se pojavlja v slovenski jezikoslovni literaturi od Škrabca (1881: 83, 1893: 156), Valjavca (1897: 154), Pintarja (1910: 740) do Ramovša (1924: 164), Bezlaja (1956: 139, 1965: 117), Šivic­Dular (1989: 240, 1998: 25, 2003: 8) in Snoja (1994: 58, 2009: 112). Eden redkih, ki Škrabčevi raz- lagi, po kateri je toponim Dobrepolje nastal po kontrakciji iz *Dobrojepolje, »ni mogel povsem pritrditi«, je bil Nahtigal (1917: 183). 1.1 Müller (1996: 51) je povzel starejše razlage imena Dobrépolje,1 v skladu s ka- terimi je to nastalo iz zveze določne oblike pridevnika dobrojè (po kontrakciji dobrè) ter samostalnika poljȅ. Snoj (1994: 58) je sprva opozoril, da se je določna oblika pridevnika v praslovanščini glasila dobròje, kar bi dalo cirkumflektirani e, v resnici pa ima Dobrépolje akutirani e.2 Kasneje se je korigiral in menil, da je bil sodeč po akutirani intonaciji e­ja prvotni naglas na končnici, torej *Dobrojè pol’e (Snoj 2009: 112). Vendar Skljarenko (1998: 298) v monografiji Praslovanska ak- centologija določni prid. *dobrjь uvršča v akcentsko paradigmo a (tvorjenke iz 1 oksitoniranih osnov),3 za sr. spol pa navaja naglas *dobrò­je, mest. *dobrjemь, kar je v slovenščini po kontrakciji dalo *dobrò, mest. *dobrèm. 1.1.1 Čeprav se v virih od 18. stol. dalje in v slovenskih besedilih od konca 19. stol. da- lje ime Dobrepolje začenja pojavljati tudi v množinski obliki, je Müller (1996: 51) s terenskimi poizvedbami ugotovil, da je danes živa le še edninska oblika Dobru 1 Ime Dobrepolje se ne nanaša na naselbino, pač pa na pokrajinsko ime za kraško polje v Suhi krajini, ki obsega 27 naselij, obenem pa je to tudi ime občine (Grandovec 1996: 12). 2 Že Ramovš (1923/24: 118) je menil, da »imamo v Dobrpolje, Velsovo akutirani ­é (< ­ojè)«. 3 Po moskovski naglasoslovni šoli je to akcentska paradigma b. Klinar_FINAL.indd 170 13.11.2018 13:27:11 Krajevni imeni Dovje in Mojstrana 171 pule, iz Dob’rga pula. Srednjeveški historični zapisi tega imena (Kos 1975: 105– 106, gl. tudi Spletni vir 1) segajo vse do leta 1220 in so vsi nemški ( Gůtenvelt), le eden je slovenski (1496 Dobrapoglia).4 Vir iz leta 1581 ima še Dobropoglie (Höfler 1982: 54), oblika z veznim ­e­ pa se prvič pojavi šele pri Valvasorju (1689 Dobrepole, Dobre­pole) in je potemtakem sekundarnega nastanka. Zelo verjetno je njeno povezovanje z določno obliko pridevnika v srednjem spolu zmotno, kar je razvidno tudi iz težav z razlago akutirane intonacije e­ja, pač pa jo je mogo- če pojasniti kot rezultat flektivne derivacije (konverzije) iz mestniške oblike *v Dobrémpolju oz. tožilnika smeri *v Dobrépolje.5 Naglas v imenu Dobrépolje je očitno bil na drugem zlogu (* Dobrópolje), kot je še izkazan v toponimu Dorópolje pod Bohorjem (1780 Doropole).6 Ime je torej nastalo kot sklop ( Dobrópolje), nato pa se je po izvršeni konverziji, ko sta iz mestniške oblike ( v Dobrémpolju) vzvratno nastala tožilnik v Dobrépolje in imenovalnik Dobrépolje, verjetno že v 17. stol. za določeno obdobje in v določenih okoljih preobrazilo v zloženko. 1.2 Krajevno ime Velésovo so še v 19. stol. zmotno izvajali iz imena slovanskega boga Velesa, dokler ga ni prepričljivo razložil Levstik (1882: 481), ki se je opiral na Valvasorjev zapis Velesalo in v nem. imenski obliki Michelstetten prepoznal dobesedni prevod iz slovenske zveze ‘velo selo’. Ime Velesovo v vseh srednjeveških virih nastopa izključno v nemški obliki, prve slovenske oblike so izpričane šele l. 1599 in Michelstetten vel Velessale, 1600 Velesselo (Koblar 1894: 17), 1689 Veleſalo, 1778 Velesouu. Ramovš je Velesovo izvajal iz *velojè selo (1923/24: 118) oz. *velʼeje selo (1924: 6), Šivic­Dular iz *velʼeje selo > *velʼēselo (1990: 161) oz. *velьjè selo/ *velojè (?) selo (1998: 25), Snoj (2009: 451) pa iz *Velʼejȅ selȍ. Vendar je Velesovo tako kot Dobrepolje lažje razložiti s flektivno derivacijo oz. izravnavo iz stranskosklonskih oblik: *Veló seló, mest. * v Velém selú, nakar je iz mestniške oblike vzvratno nastal imenovalnik * Veléselo in sklop *Veló seló se je že konec 16. stol. preobrazil v zloženko * Veléselo, kar je v gorenjskem narečnem razvoju dalo Velésoṷ, knjižno Velésovo. 4 Glede na to, da je zapis del latinsko pisane listine iz oglejske pisarne (Koblar 1893: 19), je najverjetnejše branje *Dobropolje. 5 O flektivni derivaciji v slovenski toponimiji gl. Bezlaj 1965: 117, Rospond 1970 in Torkar 2009. 6 Prim. tudi koroška toponima Drobólje ob Baškem jezeru, 1238–61 Oberpuolach ( *Dobrópolje, s sinkopo *Dobrólje, kot ugotavlja že Kranzmayer 1958: 57, nato s premetom Drobólje) in izven dvojezičnega ozemlja Dropole, nem. Tröpolach, 1288 Dobropoelach, 1331 Dropolach (< *Dobropoljane). Klinar_FINAL.indd 171 13.11.2018 13:27:11 172 Silvo Torkar Na Koroškem obstaja krajevno ime Vèsava (mest. na Vèsavi) z rekonstruirano imensko varianto Novo selo pri Kotmari vasi. Izpričano je leta 1204 kot Newozel (Kranzmayer 1958: 164), narečna oblika Vèsava pa je očitno podobno kot pri Velesovem nastala prek mestnika na Novémseli iz sklopa *Novó selo. 1.3 Podobno usodo je doživel toponim Dôvje z nemškimi zapisi Lengenfeld ipd. od 11. stol. dalje (Kos 1975: 118–119, gl. tudi Spletni vir 1), ki ga razlagajo kot odraz določnega pridevnika *Dьlgoje (polje) vse od Škrabca (1887: 311) in Ra- movša (1924: 164) pa do Čopa (1983: 66, 128), Šivic Dular (1989: 240, 2003: 8) in Snoja (2009: 120). Vendar je Dovje veliko lažje razložiti s flektivno derivacijo oz. izravnavo iz stran- skosklonskih oblik: *Dolgo, rod. Dovjega (< *Dolgega), mest. na Dovjem (< *na Dolgem), s pozno narečno palatalizacijo g > j. Valvasor ima izpričano slovensko obliko Nadougem (Valvasor 1:121), medtem ko na Hacquetovem zemljevidu, priloženem k 3. knjigi njegove Oryctographia Carniolica (Hacquet 1784), za Dovje piše Dougpole.7 Zgodovinarja Koblar (1892: 43) in Rutar (1893: 76) sta, sledeč svoji jezikovni intuiciji, pisala imenovalniško obliko Dolgo ( Dovje). Ramovš je seveda upošteval gorenjsko palatalizacijo g > j, vendar je tako kot vsi ostali menil, da je nastopila v domnevnem imenovalniku *Dolge. Palatalizacija v stranskih sklonih se je, sodeč po Valvasorjevem zapisu, izvršila po letu 1689. mojstRana 2.0 Starejšo gospodarsko zgodovino kmečke vasi Dôvje in pretežno kajžarske vasi Mójstrana je strnjeno prikazal Blaznik (1955).8 Toda v urbarskih virih od leta 7 Oblika Dovje je izpričana v Metelkovem gradivu 1823 in pri Freyerju 1843. 8 Ozemlje obeh vasi je pridobil freisinški škof leta 1033. Leta 1160 so bile na Dovjem šele 4 hube, 1291 pa že 28. Leta 1501 omenja urbar poleg cerkvene še 31 celih hub in štiri polovične. Kot se da razbrati iz urbarja 1630 in katastra 1755, jih je ležalo 27 na Dovjem, 5 pa v Mojstrani. Polovične hube so bile na Dovjem. Glede na to, da izkazuje Mojstrana vedno le po pet gruntov, je po Blaznikovem mnenju očitno, da so bili s tistimi petimi hubami, za katere navaja urbar 1318, da so bile na novo ustanovljene 1317, prav tega leta postavljeni temelji kmečkemu delu naselja. Kot ugotavlja Blaznik, zasledimo v urbarju 1291 štiri praznike, ki so plačevali zemljiškemu gospostvu za razliko od ostalih podložnikov le v železu. Blaznik jih lokalizira v Mojstrano. Dajatev mojstranskih praznikov in pa rekonstrukcija kmetij po njegovem mnenju jasno kažeta, da mojstranski prazniki niso bili kmečki podložniki. V njih prepoznava fužinarski element, ki se z železarstvom ni ukvarjal samo mimogrede (Blaznik 1955: 9). Skupaj so postavili topilnico, kopali in talili rudo ter prodajali železo (Blaznik 1973: 83, Gašperšič 1959: 5). Klinar_FINAL.indd 172 13.11.2018 13:27:12 Krajevni imeni Dovje in Mojstrana 173 1291 in vse do leta 1630 se presenetljivo niti enkrat ne pojavi krajevno ime Mojstrana. Tudi listine, ki se nanašajo na zgodovino fužinarstva, omenjajo fužino v Mojstrani, nastalo leta 1571, le z imenom županije Dovje, nem. Lengfeld (Müllner 1909: 476). V listini iz leta 1593 se pri omembi fužine v Mojstrani ponovno navaja le Längenfeld (Müllner 1909: 384). Doslej najstarejši znani listinski zapis imena Mojstrana je Mostrana iz leta 1616 (Müllner 1909: 160), nato pa Moistrana iz leta 1623 (Müllner 1909: 441). Kar zadeva urbarske vire, se naselbinsko ime Mojstrana prvič izrecno navaja šele v loškem urbarju freisinške posesti na Kranjskem iz leta 1630: Mosträni, Mostrani (ARS, AS 783, knjiga 18: fol. 290v, 296).9 Ime je nato izpričano v besedilu cerkvene vizitacije iz leta 1631: capella lignea in Moistregna S. Clementis (Höfler 2015: 40).10 Valvasor (1689 1: 122) nam posreduje dragocen podatek, ko pravi, da leži Moiſterna ob enakoimenskem potoku Moiſterna in ob Savi. V opisu meja gospostva Bled iz leta 1721 zasledimo zapis Moistrana (Sinobad 2005: 4). Na Florjančičevem zemljevidu Kranjske iz leta 1744 (Spletni vir 2) je isti kraj za- pisan kot Moisterna, enako tudi na zemljevidu, priloženem k Hacquetovi knjigi Oryctographia Carniolica (Hacquet 1784). V popisu prebivalstva leta 1754 najdemo že zapis Mojstrana (Gorenjske družine 2016: 97). Vsi poznejši viri navajajo to krajevno ime bodisi v zapisu Moistrana bodisi Mojſtrana (Freyer 1843). 2.1 Po ljudski etimologiji, ki jo je zapisal že Müllner (1909: 435), je ime Mojstrana izpeljano iz poimenovanja laških kovaških mojstrov (maestri). Toda glede na to, da se v freisinškem loškem gospostvu, kamor sta spadala tudi Dovje in Mojstrana, termin moister, moyster leta 1501 pojavlja v pomenu sodja oz. sodin (Blaznik 1963: 64–65), bi lahko postavili tudi domnevo, da je vas, katere prihodki so pri-padali mojstru, po njem prejela ime Mojstrna. Ime bi bilo v tem primeru izpeljano s pripadnostno pripono ­ьn­. Z enako motivacijo so namreč iz termina sodin na- stale številne Sadínje vasi. Sodin je bil ‘uradnik, služabnik zemljiškega gospoda s sodno pravico nad podložniki glede malih stvari, ki je imel od vasi prihodke ali je v vasi živel’ (Müller 2007: 417). 9 Zapis imena je v mestniški obliki. 10 Cerkev sv. Klemena v Mojstrani je bila ob vizitaciji 1631 še lesena in jo je dal škof nemudoma podreti, 1640 je bila že zidana (Höfler 2015: 40). Klinar_FINAL.indd 173 13.11.2018 13:27:12 174 Silvo Torkar 2.2 Vendar je Bezlaj v vseh svojih objavah, začenši z letom 1955, naposled pa tudi v etimološkem slovarju (Bezlaj 1982: 192), povezoval naselbinsko ime Mojstrana z gorskim imenom Mojstrovka in za obe imeni izrekel domnevo, da je nju-na osnova »verjetno primarno *mojьsta ‘jagoda’, prim. furl. majostra ‘jagoda, borovnica’«.11 Bezlajevo razlago za Mojstrovko in Mojstrano sta sprejela tako Čop (2002: 95, 2007: 121) kot Snoj (2009: 267). Čop (1983: 110) sicer navaja orn Črnič vrh (nad Hrušico) in mtn Črniče vrh ter Črniče raven v Mojstrani (iz dial. črnica ‘borovnica’), kar dokazuje, da so v zemljepisnih imenih na tem območju narečne črnice ohranjene. 2.3 Izrecna Valvasorjeva trditev, da leži Moiſterna ob enakoimenskem potoku Moiſterna in ob Savi, nedvomno sloni na podatkih s terena in ji smemo verjeti. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da je naselbina prejela ime po vodi, ki teče skoznjo, torej s transonimizacijo. Dodatno potrditev Valvasorjeve navedbe naj- demo pri Hacquetu (1784: 37), ki za ta potok navaja ime Moiſtranabach. Ker je na priloženem zemljevidu potok imenovan Bisterza, kraj pa Moisterna, se zdi, da sta v tistem času še soobstajali obe imeni za potok: starejša Mojstrana in mlajša Bistrica. Ime Bistrica navajajo za ta potok tudi jožefinski vojaški opisi ok. leta 1780 in je po vsej verjetnosti le vzporedno ime vode, ki je naposled prevladalo, da je bila s tem odpravljena dvojnost poimenovanja potoka in vasi. Potem ko se je vodno ime Mojstrana preneslo na naselbino, nastalo leta 1317, je pogosto gorenjsko vodno ime Bistrica, nastalo iz apelativa bistrica, nadomestilo nekdanjo *Mojstrano. Dejstvo, da se uporablja predložna zveza v Mojstrani in ne na Mojstrani, ni zadosten protidokaz, saj se uporablja tudi v Idriji, v Soči, v Vipavi, v Sori, v Sorici, v Kokri, v Bistrici (večkrat). 2.4 V luči ugotovitve, da je Mojstrana primarno vodno ime, je mogoče podati do- mnevo, da je to izpeljanka s pripono ­ьn­ iz slovanskega (staroslovenskega) atn *Mojьstryjь, torej *Mojьstryjьna ( voda), s kasnejšim preosmišljenjem drugega dela 11 Mojstrana je po njegovem mnenju predslovanski relikt s predslovanskim sufiksom ­ana. »Glasoslovno lahko oboje (tj. Mojstrano in Mojstrovko, op. S.T.) brez težave izvajamo iz predromanskega rastlinskega imena *magiustra, furlansko v dolini Bele majostre 'borovnica'« (Bezlaj 1955: 77). Kasneje je svojo razlago dopolnil s trditvijo, da je bila slovenska oblika za prevzeto besedo za borovnico *mostra, pozneje z ­j­ kakor pri ojster (Bezlaj 1969: 27). Klinar_FINAL.indd 174 13.11.2018 13:27:12 Krajevni imeni Dovje in Mojstrana 175 imena v ­strana. Podobno preosmišljenje je – resda samo v 19. stol. – izpričano pri krajevnem imenu Negastrn (1826 Negastran, 1843 Njegostran), ki ga izvajamo iz *Něgostryjьnъ vьrhъ (Torkar 2012: 697). V tpn Mojstrana in Negastrn oz. ustreznih atn *Mojьstryjь in *Něgostryjь je vsebovan samostalnik *stryjь ‘stric’, enako kot v tpn Celestrína v Slovenskih goricah in mtn Želestrn na Krku (< *Želestryjь, Torkar 2012: 698), srbskih tpn Časterna, Častren in Častrno (iz *Ča­stryjь, Loma 1997: 9), v čeških toponimih Častrov in Častrovice in v polabskoslovanskem toponimu Zastrow (Jan Svoboda v: Profous 1960: 147). Samostalnik *stryjь se pojavlja še v več drugih slovanskih, zlasti staropoljskih antroponimih: *Bezstryjь, *Dal’estryjь, *Domastryjь, *Lelistryjь, *Malostryjь, *Milostryjь, *Sulistryjь, *Želistryjь (Malec 1971: 116). Preosmišljenje drugega dela imena *Mojьstryjьna, zaradi katerega je nastala ­strana namesto pričakovanega ­ strina kakor v imenu Celestrína, je bilo mogoče zaradi naglasa na prvem zlogu. Zapisi Moisterna 1689, 1744 in 1784 naj- verjetneje odražajo občasno preosmišljenje antroponimske podstave *Mojьstryjь v mojster, mogoče pa je bilo zaradi vokalne redukcije, ki je v tistem času bila v polnem teku. Zapis Moistregna iz leta 1631, ki ga beremo kot *Mojstrinja, odstopa od vseh drugih, vendar tudi kaže na preosmišljenje v mojster. Dejstvo, da imamo na voljo historične zapise iz dokaj poznega časa, sicer otežuje rekonstrukcijo, vendar nam primerjalno slovansko gradivo pomaga razjasniti tako antroponimsko podsta- vo kot tudi imenoslovni vzorec, po katerem je ime Mojstrana tvorjeno. 2.4.1 V slovanskem antroponimikonu so izpričani številni zloženi atn, ki vsebujejo svo- jilne zaimke moj, svoj, naš ter osebne zaimke v stranskih sklonih sebi, tebi, nam (Svoboda 1964, Malec 1971, Rymut 1993). Zaimek moj izpričujejo stčeš., stpolj., srh. in stsln. atn Mojmir, stčeš., stpolj., srh., stsln. in strus. atn Mojslav (prim. tudi pokrajinsko ime Moslavina na Hrvaškem), slovaški atn Mojtech (prim. tudi priimek Majtán ter tpn Mojcihov in Motešice, Majtán 2008: 160), stčeš. *Mojžir (prim. tpn Mojžiř), stsln. Mojgoj (Kronsteiner 1975: 52, prim. tudi priimek Moge in tpn Migojnice, Torkar 2010: 130), maked. Mojsin.12 Majtán (2008: 160) navaja še srbohrvaški imeni Mojčed in Mojmil, sklicujoč se na Bosanca (1984: 332). Zaimek svoj je izpričan v stsln. atn Svojdrag, stčeš. Svojbog, Svojmir, Svojslav, *Svojžir (prim. tpn Svořiš), stpolj. Swosław, zaimek tvoj v stsln. atn *Tvojmir (prim. tpn Tmara vas, 1175 Thuomersdorf), zaimek naš pa v stsln. Našemysl (Kronsteiner 1975: 53) in stčeš. Našomir (Svoboda 1964: 95). 12 Ivanova (2006: 302) dopušča dve razlagi: a) < moj sin ali Mojo in sin, enako kot Bogdasin, Vitosin, Lukasin, Ivasin b) < Mojs( e) + ­in, medtem ko Stankovska (1992: 193) isto ime razlaga le kot izpeljanko iz Mojs( o) + ­in, pri čemer je Mojse oz. Mojso hpk od Mojsej ‘Mojzes’. Klinar_FINAL.indd 175 13.11.2018 13:27:12 176 Silvo Torkar Zaimek sebi je vsebovan v stsln. atn Sebebor (prim. tudi tpn Sebeborci), Sebemir (prim. tudi tpn Sneberje), Sebedrag in Sedrag (prim. tudi tpn Sedraž, Sodraževa), Sebegoj in Segoj (prim. tudi tpn Segonje), *Sebeteh (prim. tpn Sebetih), v stpolj. atn Sobierad, Sobiesław, Sobiemysl, Sobiesąd, stčeš. Soběslav, Soběbor, Soběhrd (Torkar 2010: 170, Svoboda 1964: 85). Zaimek tebi je izpričan v slovaškem atn *Tebeslav (prim. tpn Cibislavka, Majtán 2008: 160), zaimek nam pa zasledimo v stsln. Namdrag (Kronsteiner 1975: 53), stčeš. Namgost in stslš. Namslav (Majtán 2008: 160). 2.5 Številna slovanska in staroslovenska osebna imena so za vselej izginila, ker niso bila zabeležena v listinah, nemalo pa se jih je ohranilo v priimkih in zemljepisnih imenih. Eno takšnih je *Mojьstryjь, ki je po vsej verjetnosti dal ime najprej poto- ku, nato pa kraju Mojstrana. Krajšave atn – antroponim, antroponimski ­a –o rod. – rodilnik dial. – dialektno srh. – srbohrvaško furl. – furlansko stčeš. – staročeško hpk – hipokoristik stpolj. – staropoljsko mest. ­ mestnik strus. – starorusko mtn – mikrotoponim stsln. – staroslovensko nem. – nemško stslš. – staroslovaško ok. – okoli tpn – toponim orn – oronim Viri in literatura: ARS, AS 783, knjiga 18, Urbar gospostva Škofja Loka 1630. BEZLAJ, France, 1955: Zanimivosti iz toponomastike. Pogovori o jeziku in slovstvu. Predavanja na zborovanju slovenskih slavistov v Mariboru od 26. junija do 1. julija 1954. Maribor: Оbzorja. 66–81. [ponatis v: Metka Furlan (ur.), 2003, Zbrani jezikoslovni spisi I. Ljubljana: Založba ZRC. 50–64.] BEZLAJ, France, 1956–61: Slovenska vodna imena I­II (Dela 2. razr. SAZU 9). Ljublja- na: SAZU. BEZLAJ, France, 1965: Slovenski imenotvorni proces. Jezik in slovstvo 10/4–5. 113– 118. [ponatis v: Metka Furlan (ur.), 2003, Zbrani jezikoslovni spisi I. Ljubljana: Založba ZRC. 289–294.] Klinar_FINAL.indd 176 13.11.2018 13:27:12 Krajevni imeni Dovje in Mojstrana 177 BEZLAJ, France, 1969: Das vorslawische Substrat im Slowenischen. Alpes Orientales V. 19–35. [ponatis v: Metka Furlan (ur.), 2003, Zbrani jezikoslovni spisi I. Ljublja- na: Založba ZRC. 388–403.] BEZLAJ, France, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika, Druga knjiga, K–O, Ljubljana: Mladinska knjiga. BLAZNIK, Pavle, 1955: Freisinška županija Dovje. Zgodovinski časopis 9/1–4. 7–25. BLAZNIK, Pavle, 1963: Urbarji Freisinške škofije (Srednjeveški urbarji za Slovenijo IV). Ljubljana: SAZU. BLAZNIK, Pavle, 1973: Škofja Loka in loško gospostvo. Škofja Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka. BOSANAC, Milan, 1984: Prosvjetin imenoslov. Zagreb: Prosvjeta. ČOP, Dušan, 1983: Imenoslovje zgornjesavskih dolin. Disertacija. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (rokopis). ČOP, Dušan, 2002: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji. Jezikoslovni zapiski 8/2. 93–108. ČOP, Dušan, 2007: Imenoslovje in etimologija imen. Jezikoslovni zapiski 13/1–2. 117–125. FREYER, Heinrich, 1843: Special–Karte des Herzogthums Krain. Ljubljana: Verlag der Kunsthandlung H.F. Müller. Tudi Spletni vir 3. GAŠPERŠIČ, Jože, 1959: Gorenjsko železarstvo v XIV. in XV. stoletju. Kronika 7/1. 5–10. GORENJSKE DRUŽINE, 2016: Gorenjske družine v 18. stoletju. Celje: Celjska Mohor- jeva družba, Ljubljana: Slovenska matica, Ljubljana: Inštitut Karantanija. GRANDOVEC, Ivan, 1996: Naravne zemljepisne značilnosti suhega kraškega polja Do- brepolje. Naši kraji in ljudje. Dobrepoljsko­struški zbornik 1996. Dobrepolje: Obči- na Dobrepolje. 11–25. HACQUET, Balthasar, 1784: Oryctographia Carniolica, Dritter Theil. Leipzig: Johann Gottlob Immanuel Breitkopf (zemljevid Mappa Nationis Slavicae je na dLibu pri- ključen 1. delu, Leipzig 1778). HÖFLER, Janez, 1982: Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU. HÖFLER, Janez, 2015: Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska. 1. izd. Ljubljana: Viharnik, 2015. Tudi na spletu. IVANOVA, Olga, 2006: Иванова, Олга, Македонски антропономастикон (XV­XVI век). Скопје: Олга Иванова. KOBLAR, Anton, 1892: Drobtinice iz furlanskih arhivov. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 2. 30–92. KOBLAR, Anton, 1893: Drobtinice iz furlanskih arhivov. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 3/1. 16–27. KOBLAR, Anton, 1894: Drobtinice iz furlanskih arhivov. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 4/1. 13–30. KOS, Milko, 1975: Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) 1–3. Ljubljana: SAZU. KRANZMAYER, Eberhard, 1956–58: Ortsnamenbuch von Kärnten I–II. Klagenfurt: Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten. Klinar_FINAL.indd 177 13.11.2018 13:27:12 178 Silvo Torkar KRONSTEINER, Otto, 1975: Die alpenslawischen Personennamen. Wien: Österreichi- sche Gesellschaft für Namenforschung. LEVSTIK, Fran, 1882: Velésalo, substant. n., a ne Velésovo, adj. poss. n., Ljubljanski zvon 2/ 8. 480–483. LOMA, Aleksandar, 1997: Лома, Александар, Српскохрватска географска имена на ­ина, мн. ­ине. Ономатолошки прилози 13. 1–17. MAJTÁN, Milan, 2008: Slovansko­slovenské osobné meno Mojtech. M. Majtán i T. Laliková (ur.): Z histórie lexiky staršej slovenčiny. Bratislava: Veda, vydavatel’stvo SA. 160–164. MALEC, Maria, 1971: Budowa morfologiczna staropolskich złożonych imion osobowych. Wrocław: Zakład Narodowy im Osolińskich. METELKOVO GRADIVO 1823: Seznami krajevnih imen na Gorenjskem, Dolenjskem in v Beljaškem okrožju Koroške v nemščini in slovenščini, pripravljeni za F. Metelka leta 1823. Rokopisna zbirka NUK, MS 416. MÜLLER, Jakob, 2007: Toponimi šmarske župnije. Šmarska knjiga. Jubilejna monografija ob 500­letnici šolstva v Šmarju. Šmarje – Sap: Kulturno­raziskovalno društvo Turenček. 393–428. MÜLLER, Jakob, 1996: Imena dobrepoljskih vasi v času, prostoru in jeziku. Naši kraji in ljudje. Dobrepoljsko­struški zbornik 1996. Dobrepolje: Občina Dobrepolje. 47–80. MÜLLNER, Alfons, 1909: Geschichte des Eisens in Inner­Österreich von der Urzeit bis zum Anfange des 19. Jahrhunderts: Abt. 1, Krain, Görz und Istrien. Dunaj in Leipzig: Verlag von Halm und Goldmann. NAHTIGAL, Rajko, 1917: Doberdò – Doberdob (Imenoslovno­dijalektološka študija). Carniola 8/3–4. 160–191. PINTAR, Luka, 1910: Črtice o krajnih imenih. Ljubljanski zvon 30/12. 736–741. PROFOUS, Antonín, 1960: Místní jména v Čechách, jejich vznik, původní význam a změny: Díl V. Praha: Česká akademie věd a umění. RAMOVŠ, Fran, 1923/24: P. Stanislav Škrabec: Jezikoslovni spisi, I. zvezek, Ljubljana: Leo- nova družba, 1916–19. Slavia II. 205–231. [ponatis v: Jože Toporišič (ur.), 1997, Zbrano delo. Druga knjiga. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 587–595.] RAMOVŠ, Fran, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika. II. Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. ROSPOND, Stanisław, 1970: O derywacji fleksyjnej w nazewnictwie miejscowym słoweńskim. Onomastica jugoslavica 2. 30–63. RUTAR, Simon, 1893: Poročila iz Italije. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 3/2. 75–77. RYMUT, Kazimierz, 1993: Zasób leksemów w prasłowiańskich imionach złożonych. Onomastica (Kraków) 38. 5–19. SINOBAD, Jure, 2005: Opis meja gospostva Bled iz l. 1721, 1. del. Linhartovi listi 4/13. 2–4. Tudi na spletu http://www.rad.sik.si/wp­content/uploads/2014/04/linhartovi13.pdf. SKLJARENKO, Vitalij G., 1998: Скляренко, В.Г., Праслов ̓янська акцентологiя. Київ: Українська книга. SNOJ, Marko, 1994: K izvoru slovenskih toponimov na ­polje. M. Бабовић (ur.): Oсма југословенска oномастичка конференција и други лингвистички скуп »Бошко­ вићеви дани«. Подгорица: Црногорска академија наука и умјетности. Klinar_FINAL.indd 178 13.11.2018 13:27:12 Krajevni imeni Dovje in Mojstrana 179 SNOJ, Marko, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modri- jan, Založba ZRC. STANKOVSKA, Ljubica, 1992: Станковска, Љубица, Речник на личните имиња кај Македонците. Скопје: Љубица Станковска. SVOBODA, Jan, 1964: Staročeská osobní jména a naše příjmení. Praha: Nakladatelství Československé akademie věd. ŠIVIC­DULAR, Alenka, 1989: Besedotvorne vrste slovenskih zemljepisnih imen na gra- divu do leta 1500. Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 229–244. ŠIVIC­DULAR, Alenka, 1990: O ljudski etimologiji. XXVI. seminar SJLK. Zbornik predavanj. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 155–171. ŠIVIC­DULAR, Alenka, 1998: Kontrakcija v slovanskih jezikih. Slavistična revija 46/1– 2. [5]–43. ŠIVIC­DULAR, Alenka, 2003: Razvoj pridevniških sklanjatev v kontekstu zgodovinskih in arealnih vidikov. Jezikoslovni zapiski 9/2. 7–28. ŠKRABEC, Stanislav, 1881: Cvetje z vertov sv. Frančiška II (8). [ponatis v: Jože Topo- rišič (ur.), 1994, Jezikoslovna dela: 1. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kosta- njevica. 83.] ŠKRABEC, Stanislav, 1887: Cvetje z vertov sv. Frančiška VII (5). [ponatis v: Jože To- porišič (ur.), 1994, Jezikoslovna dela: 1. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Ko- stanjevica. 311.] ŠKRABEC, Stanislav, 1893: Cvetje z vertov sv. Frančiška XIII (2). [ponatis v: Jože To- porišič (ur.), 1994, Jezikoslovna dela: 2. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Ko- stanjevica. 156.] TORKAR, Silvo, 2009: Flektivna derivacija v slovenskih krajevnih imenih (jezikovno- zgodovinski vidik). Slavistična revija 56–57/Trubarjeva številka. [411]–419. TORKAR, Silvo, 2010: Tvorba slovenskih zemljepisnih imen iz slovanskih antroponimov: identifikacija, rekonstrukcija in standardizacija. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (rokopis). TORKAR, Silvo, 2012: Razpoznavanje slovenskih zemljepisnih imen. Slavistična revija 60/4. 693–707. VALJAVEC, Matija, 1897: Glavne točke o naglasu kńiževne slovenštine. Rad JAZU, knj. CXXXII. 116–213. VALVASOR, Johann Weikhard von, 1689: Die Ehre dess Hertzogthums Crain I–IV. Laybach. Spletni vir 1: https://topografija.zrc­sazu.si/ Spletni vir 2: https://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dzemljevidi%27&pageS ize=25&fyear=1744 Spletni vir 3: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG­75IQMI4Y/?query=%27so urce%3dzemljevidi%27&pageSize=25&fyear=1843 Klinar_FINAL.indd 179 13.11.2018 13:27:12 Klinar_FINAL.indd 180 13.11.2018 13:27:12 Mija Bon Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Strukturni tipi ledinskih imen v Bovški kotlini Izvleček V prispevku so prikazani strukturni tipi ledinskih imen v Bovcu in njegovi okolici z vidika funkcijskega imenoslovja, ki zemljepisna lastna imena pomensko deli glede na poimenovalni motiv, ki se ga lahko opiše s teorijo poimenovalnih modelov. Ti se delijo na štiri pomenske kategorije: poimenovani predmet, lastnost, svojina in nahajanje. Le- dinska imena, zbrana na terenu, so klasificirana po strukturnih tipih, izdelanih v okviru Slovanskega onomastičnega atlasa, dopolnjena z novimi tipi. Z besedotvornega stališča kažejo mikrotoponimi na zelo bogat besedotvorni sestav obsoškega bovškega govora. V obravnavanem narečju je opazna spolsko­oblikovna sprememba, pri kateri samostalniki ženskega in (redkeje) moškega spola pri polastnimenjenju dobijo obliko srednjega spola množine, pri čemer je prišlo do metatonije. Structural Types of Microtoponyms in the Bovec Basin This paper presents structural types of microtoponyms in the town of Bovec and its surrounding area from the functional­onomastic point of view, which determines a geographical name by the denominational motive, which can be described by the theory of denominational models. They are divided into four semantic categories: denominated object, characteristic, possession, location. The classification of microtoponyms, gathe- red with fieldwork, is adjusted to its representation in the Slavic Onomastic Atlas with ad- ded structural types. From the word­formational point of view microtoponyms testify to the rich word formation of the Bovec dialect speech. The dialect contains gender­formal change in which feminine and (rarely) masculine nouns in the process of transformation of common noun to proper noun obtain neuter plural forms with dialect metatony. Klinar_FINAL.indd 181 13.11.2018 13:27:12 182 Mija Bon 1 Uvod Funkcijsko imenoslovje zemljepisna lastna imena pomensko deli glede na poi- menovalni motiv, ki se ga lahko opiše s teorijo poimenovalnih modelov. Imeno- slovec pri tem opiše spoznavni odnos, ki ga je poimenovalec imel do poimenova- nega predmeta ob nastanku lastnega imena v poimenovalnem dejanju. Ta odnos lahko opišemo s štirimi pomenskimi kategorijami, ki odgovarjajo na vprašanja: • Kdo?/Kaj? (poimenovani predmet v trenutku nastanka lastnega imena), • Kakšen?/Kateri? (lastnost poimenovanega predmeta), • Čigav? (svojilnost poimenovanega predmeta), • Kje?/Kam? (nahajanje poimenovanega predmeta) (Šekli 2006: 477 po Šrámek 1999: 36–50). Prvotni pomen imena se z rabo izgubi, lastno ime se pomensko izprazni, njegov pomen pa postane enak poimenovanemu predmetu. Pomen imena v času nastan- ka in njegov pomen v času rabe je zato treba ločevati. Poimenovalni motiv lastne- mu imenu določa njegov strukturni tip (Šekli 2006: 477; Šekli 2008: 39). Delitev (slovanskih naselbinskih) zemljepisnih imen na strukturne tipe je bila sesta- vljena v okviru priprave Slovanskega onomastičnega atlasa (SOA). Po njej imena osnovno delimo na enobesedna, večbesedna, stavčna in kontaminirana (Šekli 2006: 478 po Eichler in Šrámek 1988). Enobesedna imena se naprej delijo na enodelna, ki vsebujejo samo en korenski morfem in so lahko brezponska (pomensko­ ali slov- ničnoizpeljavna) ali ponska (predponske, medponske, priponske tvorjenke), ter na dvodelna. Med večbesedna imena uvrščamo predložne besedne zveze, zložene sa- mostalniške besedne zveze s pridevniškim prilastkom in zložene pridevniške besede. Določena zemljepisna lastna imena ostajajo strukturno nejasna, predvsem tista, ki jih etimološko ni mogoče zadovoljivo pojasniti (Šekli 2008: 40−52). V prispevku bodo po strukturnih tipih obravnavana ledinska imena v Bovcu z okoli- co, ki jezikovno spada v bovški govor obsoškega narečja primorske narečne skupi- ne (Logar 1993: 123–124; Ivančič Kutin 2007: 12–18; Bon 2015: 12–21). Ledinska imena so v prispevku etimološko­zgodovinsko knjižena, razen kadar izvor imena oz. dela imena ni bil zadovoljivo etimološko pojasnjen in je zato knjižen glasovno- ­pravopisno ter označen z * (Šekli 2008: 33–35; Klinar et al. 2012: 47–51). 2 Enobesedna imena 2.1 enoDelna enoBeseDna imena 2.1.1 enoDelna BRezponsKa imena Enodelna brezponska imena so lahko pomenskoizpeljavna ali slovničnoizpeljavna. Klinar_FINAL.indd 182 13.11.2018 13:27:12 Strukturni tipi ledinskih imen v Bovški kotlini 183 2.1.1.1 pomensKoizpeljavna imena Mednje spadajo imena, ki so nastala samo po pomenski izpeljavi kot imenotvor- nem postopku z ničtim imenotvornim obrazilom. Ime je izpeljano iz občnega ali iz lastnega imena in je temu homonimno. Poimenovanje je lahko nemetaforično (izraža enakost z zemljepisnim poimenovanjem) ali metaforično (izraža podob- nost s pomočjo primere). Pomenskoizpeljavna imena so lahko izsamostalniška (izobčnoimenska, izlastnoimenska), izpridevniška ali izštevniška (Šekli 2008: 40−42, Brozovič 2013: 47). Izsamostalniška pomenskoizpeljavna imena izražajo poimenovani predmet, to- rej odgovarjajo na vprašanje Kaj? , in so glede na strukturni tip gole samostalniške besedne zveze (Šekli 2008: 41). V okolici Bovca najdemo zgolj izobčnoimenska izsamostalniška imena: Bajer, Brdo, Čelo, Dolina, Frnaža, Guna, Komunja, Kucer, Krnica, Ledina, Mašinhavs, Mlaka, Naklo, *Ogreja, Planja, Prevala, Rob, Rut, Skok, Stena, Stran, Šija, Škrbina. Izpridevniška pomenskoizpeljavna imena pomensko izražajo lastnost, tj. kako- vost in vrstnost, pri čemer odgovarjajo na vprašanji Kakšen? in Kateri? , ter svo- jilnost poimenovanega predmeta z odgovorom na vprašanje Čigav? Sem spada strukturni tip gole pridevniške besedne zveze (Šekli 2008: 41). Takih imen je na Bovškem malo. V ta tip sodijo imena zloženih samostalniških besednih zvez, pri katerih je prišlo do elipse oz. izpusta jedra: Bogata, Ravna. Izštevniška pomenskoizpeljavna ledinska imena med zbranimi imeni v okolici Bovca niso bila izpričana. 2.1.1.2 slovničnoizpeljavna imena Slovničnoizpeljavna imena so nastala po imenotvornem postopku slovnične iz- peljave, kamor prištevamo spremembo slovničnega števila, spremembo slovnič- nega spola in števila, rabo odvisnega sklona v vlogi imenovalnika, spremembo sklanjatvenega vzorca in sklapljanje predloga s samostalnikom (Šekli 2008: 42). Do spremembe slovničnega števila je prišlo pri mikrotoponimih Čela ← čelo, Močila ← močilo, Prodi ← prod. Posebnost narečja je, da prihaja pri polastnoimenjenju do spremembe spola in števila, kar v SOA ni navedeno, in sicer samostalniki ženskega in (redkeje) moškega spola ednine v množini dobijo obliko srednjega spola (vključno z na- rečno metatonijo), prvotni spol pa ohranijo ( Dolge njiva, Črča, Dabra, Lahove jama, Ledina, Meja, Njivica, Skalica, Skala, Gorenje Skala, Spodnje Skala, Pečica, Planjica, Polica, Breza; Lazca). Doslej je bila ta spolsko­oblikovna Klinar_FINAL.indd 183 13.11.2018 13:27:13 184 Mija Bon sprememba dokumentirana tudi v nadiškem narečju (Šekli 2008) in kobariškem govoru obsoškega narečja (Drnovšek 2009), maskulinizacije nevter pa so pri lastnih imenih znane še v gorenjskih narečjih (npr. Jarc 2004). Ta zanimivi in še ne raziskani oblikotvorni pojav bo treba v prihodnje na širšem gradivu in ob načrtnem terenskem delu podrobneje analizirati in določiti areal njegovega pojavljanja. S sklapljanjem predloga s samostalnikom sta nastali imeni Predgora in Zabrajda. 2.1.2 enoDelna ponsKa imena Ponska imena so tvorjena v besedotvornem postopku s pomočjo pon. Glede na mesto razvrstitve pone na koren se tvorjenke delijo na priponske, predponske in predponsko­priponske (Šekli 2008: 43). 2.1.2.1 V zbranem ledinskem imenju iz okolice Bovca so najpogostejša priponska ime- na. Priponska obrazila imajo pri zemljepisnih imenih imenotvorno vlogo (Šekli 2006: 481). Pojavljajo se naslednja priponska obrazila: -ica < psl. * ­ica: ← v pomenu manjšalnosti (izsamostalniška): Črnelica ž mn. ← majhna črnela ž ed.; Gmajnica ← majhna gmajna; Gomilica ← majhna gomila; Jezerca ← majhna jezera; ← kot nosilnik lastnosti (izpridevniška): Kratčica ← kratke (njive). ← Kobacadica. -n-ica < psl. *­ ьn­ica: ← prvotni pomen je nosilnik lastnosti, drugotni pa prostor/mesto: Ograjnica ← ograjnica ← ograja; Solnica ← solnica ← sol; Kotnica ← *kotna dolina; Praprotnica ← kjer je praprot. -ov/ ev-(n)-ica < psl. *­ o­( ьn) ­ica, -ov/ ev-ec < psl. * ­o­ьcь / * ­ьcь: ← izraža svojilnost (iz lastnoimenskega samostalnika): Kendovica ← Kenda, ← v pomenu obilnosti rastlinskega ali živalskega sveta pri izpeljankah iz poimenovanj za rastline in živali: Rakovnica ← rak, Brezovec ← breza; Ježevec ← jež, ← kot nosilnik lastnosti: Širokovica ← široko pobočje; ← * Čebrinjevec, *Žanevica. Klinar_FINAL.indd 184 13.11.2018 13:27:13 Strukturni tipi ledinskih imen v Bovški kotlini 185 - (l)je < psl. * ­ьe: ← skupna imena, pogosto iz poimenovanj za rastline: Kotlje ← več ko- tlov; Olšje ← olšje ← olša ‘jelša’, ← v pomenu svojilnosti: Radovlje. - išče < psl. *­ išče: ← v pomenu prostor/mesto: Kapišče ← kjer je ‘kapus, zelje’; Žarišča ← kjer so žare, Stražišče ← kjer je straža. - ina < psl. * ­ina: ← pomen nedoločljiv, morda prvotno v pomenu večalnosti: Dolina ← dolina ← *dol. - ja < psl. * ­a: ← v pomenu prostor/mesto (samostalnik + *­ a): Črča ← črča ← črt; Malena ← nar. malen, malin ‘mlin’. - lo < psl. * ­dlo: ← besedotvorno obrazilo s prvotnim pomenom orodje/sredstvo, ki je v drugotnem pomenu prostor/mesto: Ločilo ← *ločilo ← ločiti. - ec < psl. * ­ьcь: ← v pomenu manjšalnosti: Ložec ← *ložec ← log; Kolovratec ← kolovrat, ← * Rešec. -ič < psl. * ­iь: ← v pomenu manjšalnosti: Skokič ← skokič ← skok. - č-ek < psl. * ­ьč­ьk­ъ: ← obe obrazili nastopata v pomenu manjšalnosti: Votelček. - n-ik < psl. * ­ьn­ikъ: ← podobno kot obrazilo ­n­ica gre v prvotnem pomenu za nosilnika lastnosti, v drugotnem pa je pomen prostor/mesto: Počivalnik. -n-č-ica < psl. * ­ьn­ьč­ica: ← zloženo priponsko obrazilo, kjer ­n­ica nosi prvotni pomen nosilnika lastnosti in drugotni pomen prostor/mesto ter ­č s pomenom manjšalno- sti: Ograjnčica. - ar-ica < psl. * ­ar­ica: ← najverjetneje v pomenu mesto/prostor: Golobarica. Klinar_FINAL.indd 185 13.11.2018 13:27:13 186 Mija Bon 2.1.2.2 Predponska imena se v zbranem bovškem ledinskem imenju niso pojavila. 2.1.2.3 Predponsko-priponska imena se v zbranem bovškem ledinskem imenju niso pojavila. 2.2 DvoDelna enoBeseDna imena To so imena s strukturo zloženke in so zelo redka. V ledinskih imenih iz okolice Bovca je dokumentiran le en primer: Kolovrat ← kolovrat, nastal z zlaganjem kot besedotvornem postopku, pri katerem nastane glagolska medponsko­priponska zloženka s pripono ­ø ter s pomenom vršilnika (Šekli 2008: 47). 3 Večbesedna imena Večbesedna ledinska imena imajo lahko strukturo predložne besedne zveze, zlo- žene samostalniške besedne zveze s pridevniškim ali samostalniškim prilastkom, zložene pridevniške besedne zveze (Šekli 2008: 47). 3.1 pReDložne BeseDne zveze Predložne besedne zveze so med strukturnimi tipi ledinskih imen najpogostejše, in sicer zato, ker so med vsemi ledinskimi imeni najbolj povezana z občnimi imeni, saj so nastala s polastnoimenjenjem občnoimenskih predložnih besednih zvez, npr. pod steno → Pod stenó. V osnovni obliki odgovarjajo na vprašanje Kje? in označujejo nahajanje (Šekli 2008: 48). V jedru predložnih besednih zvez iz gradiva se pojavljajo predlogi na, pod, pri, v in za. Le­ti pa se spreminjajo s pregibanjem besedne zveze: na – z/s, pod – izpod, pri – k/h – od, v – z/s, za – izza/s/z. Ledinska imena s strukturo predložne besedne zveze imajo v do-ločilu lahko občnoimenski samostalnik, občnoimenski pridevnik, neosebnoi- menski lastnoimenski samostalnik ali osebnoimenski lastnoimenski samostalnik (Šekli 2006: 486). Zabeležena ledinska imena s strukturo predložne besedne zveze so: Na bregu, Na čukli, Na gavgah, Na glavi, Na *hrevu, Na Kaconovi poti, Na klopcah, Na konici, Na konju, Na koritih, Na kraju, Na kresu, Na lahtu, Na mlinu, Na ograpku, Na plazu, Na polju, Na potoku, Na ravnah, Na rebrih, Na rejdi, Na robu, Na skalah, Klinar_FINAL.indd 186 13.11.2018 13:27:13 Strukturni tipi ledinskih imen v Bovški kotlini 187 Na vrhu Olšja, Na vrteh, Pod bregi, Pod ledinami, Pod *Rabelkom, Pod robom, Pod skalami, Pod stenó, Pod Stražiščem, Pod veliko stenó, Pri borovcu, Pri Devici Mariji, Pri Gojčičevi skali, Pri Jurcovem hlevu, Pri kamnu, Pri kapeli, Pri Kukču, Pri Lenartu, Pri luži, Pri mlinu, Pri olšéh, Pri pekariji, Pri *Udeževem hlevu, Pri valjalnici, Pri Pritoku, Pri tasah, Pri žagi, V borovcih, V brdu, V jami, V klincu, V leški, V meleh, V *mocu, V molcu, V otoku, V trnju, Za *Becem, Za glavo, Za grabci, Za grivo, Za *hrevom, Za kucerjem, Za naklom, Za potokom, Za robom, Za skalo, Za šijo, Za šolo, Za vratci. 3.2 zložene samostalnišKe BeseDne zveze s pRiDevnišKim pRilastKom Prav tako kot predložne besedne zveze so tudi zložene samostalniške besedne zveze s pridevniškim prilastkom nastale s pomensko izpeljavo občnoimenskih samostalniških besednih zvez, npr. debela skala → Debela skala. V jedru teh besednih zvez je samostalnik, ki ima identifikacijsko funkcijo, v določilu pa pri- devniška beseda, ki ima razlikovalno funkcijo. V vlogi prilastka lahko nastopajo izobčnoimenski ali izlastnoimenski pridevniki. Slednji so pogosto svojilni pri- devniki, tvorjeni iz poimenovanja gospodarja (hišnega imena), in zveza izraža svojilnost, torej določa, komu pripada zemlja (Šekli 2008: 50−51). Dokumentirana ledinska imena s strukturo zložene samostalniške besedne zveze s pridevniškim prilastkom so: a) Cezarjev mlin, Čimcova gmajna, Flipčeva ledina, * Ganjeve korita, Kaconova guna, Kaconov laz, Kaljansko polje, Katrenčeva ledina, Lahova jama, Lejčerjeva ledina, Mala *Zajkna ledina, Kluženški klanec, Marinkeljnov rut, * Mojenkov rut, Paveljnov lazec, Pičelnov log, Plajerjeva skala, *Roderška skala, Rotova griva, Ruscov lazec, *Štircova drastica, Teronecev lazec, Tomažinova gmajna, Trampova skala, *Zajkna ledina, Žvanova skala; b) Črni vrt, Debela skala, Dolge njiva, Gorenja Kotnica, Gorenji Rut, * Goveja cesta, Globoki potok, Huda pot, Jaški breg, Jaški kamen, Lisičja vodenca, Medveja polica, Ravni laz, Spodnja brajda, Spodnja Kotnica, Spodnji Rut, Široki plaz, Škofova kapa, Zgornja brajda. 4 Strukturno nejasna imena Strukturno nejasna so imena Dedna, *Rabelk, Ščamo, Ščerí, Šterhula, Visna. Klinar_FINAL.indd 187 13.11.2018 13:27:13 188 Mija Bon 5 Zaključek V prispevku je bilo s strukturnega vidika analiziranih 206 ledinskih imen (mi- krotoponimov) iz Bovške kotline. Strukturna analiza je pokazala, da prevladuje tip predložne besedne zveze ( Na konici, V brdu) – 36 %, kateremu sledijo tip zložene samostalniške besedne zveze s pridevniškim prilastkom, bodisi s pome- nom lastnosti bodisi tvorjenim iz imena hišnega gospodarja, kateremu pripada zemlja ( Debela skala, Marinkeljnov rut) – 23 %, besedotvorno tvorjena imena s ponami ( Gomilica, Rakovnica) – 17 % ter tip gole samostalniške besedne zveze, pri katerem se pokaže prehajanje imen iz občnoimenske sfere v lastnoimensko sfero ( bajer → Bajer, rob → Rob) – 11 %. Za imenoslovje alpskega prostora je značilno, da je zaradi manjšega vpliva tujih jezikov ohranilo slovenska ime- na, ledinska imena s tujimi osnovami pa so mlajšega nastanka (Tuma 1923). Občnoimenska poimenovanja, ki so pomensko motivirala ledinska imena, so večinoma še živa v govoru. Z besedotvornega stališča kažejo mikrotoponimi s širokim naborom besedotvornih obrazil na zelo bogato besedotvorno sestavo obsoškega bovškega govora. Pri raziskovanju ledinskih imen se je pokazalo, da prihaja pri polastnoimenjenju do spremembe oblik spola in števila, in sicer tako samostalniki ženskega kot tudi (redkeje) moškega spola ednine v množini dobijo obliko srednjega spola (vključno z naglasno metatonijo), prvotni spol pa ohranijo ( Dolge njiva, Breza; Lazca). Obravnavana ledinska imena se z različnimi imenskimi strukturnimi tipi razvr- ščajo v vse štiri prvotne pomene, določene s teorijo poimenovalnih pomenov. 1. Poimenovani predmet: (1) izsamostalniško pomenskoizpeljavno ime ( Bajer, Frnaža, Škrbina – Čela, Prodi); (2) slovničnoizpeljavna imena s spremembo oblike slovničnega spola in števila ( Polica, Skalica; Lazca). 2. Lastnost poimenovanega predmeta: (1) zložena samostalniška besedna zveza z nesvojilnim pridevniškim prilastkom ( Debela skala, Črni vrt, Medveja skala – Gorenja Kotnica, Spodnja Kotnica); (2) izpridevniška pomenskoizpeljavna imena iz nesvojilnega pridevnika po izpustu jedra ( Bogata, Ravna); (3) priponsko ime na ­ica, ­ov­ica s pomenom nosilnik lastnosti ( Kratčica, Širokovica); (4) priponsko ime na ­ov­ica oz. ­ev­ica, ­ov­ec oz. ­ev­ec in ­(l)je s pomenom obilnosti ( Rakovnica, Ježevec, Kotlje, Olšje); (5) priponsko ime na ­ica, ­ec, ­ič in ­č­ek s pomenom manjšalnosti ( Gomilica, Kolovratec, Skokič, Votelček). 3. Svojilnost poimenovanega predmeta: (1) zložena samostalniška besedna zveza s svojilnim pridevniškim prilastkom ( Tomažinova gmajna, Marinkeljnov rut); (2) priponsko ime na ­ov­ica s pomenom svojilnosti ( Kendovica); (3) priponsko ime na ­lje s pomenom svojilnosti ( Radovlje). Klinar_FINAL.indd 188 13.11.2018 13:27:13 Strukturni tipi ledinskih imen v Bovški kotlini 189 4. Nahajanje poimenovanega predmeta: (1) predložna besedna zveza ( Na bregu, Na vrhu Olšja – Pri Jurcovem hlevu – Pri Lenartu); (2) slovnično- izpeljavno ime s sklapljanjem predloga s samostalnikom ( Zabrajda, Predgora); (3) priponsko ime na ­išče, ­ja in ­ar­ica s pomenom prostor/mesto ( Kapišče, Stražišče, Malena, Golobarica); (4) priponsko ime na ­n­ica, ­n­ik in ­n­č­ica s prvotnim pomenom nosilnik lastnosti in drugotnim pomenom prostor/mesto ( Ograjnica, Kotnica, Počivalnik, Ograjnčica); (5) priponsko ime na ­lo s prvotnim pomenom orodje/sredstvo in drugotnim pomenom pro- stor/mesto ( Ločilo, Močila). Viri in literatura Badjura, Rudolf, 1953: Ljudska geografija: Terensko izrazoslovje. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Bezlaj, France, 1956, 1962: Slovenska vodna imena I, II. Ljubljana: SAZU. Bezlaj, France, 1976, 1982, 1995, 2005: Etimološki slovar slovenskega jezika I–IV. Lju- bljana: Mladinska knjiga. Bon, Mija, 2015: Ledinska in hišna imena v Bovcu. Diplomska naloga. Ljubljana: Filo- zofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko. Brozovič, Maruša, 2013: Ledinska in hišna imena v vasi Selšček. Ljubljana: Znanstvena založba FF, Oddelek za slovenistiko. dapit, Roberto, 1995: Aspetti cultura resiana nei nomi di luogo: 1. Area di Solbica/Stolvizza e Korïto/Coritis. Padova: CLEUP. drnovšek, Sara: Ledinska imena v Drežnici. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2009. eichler, Ernst, šrámek, Rudolf, 1988: Strukturtypen der Slawischen Ortsnamen / Strukturni typy slovanské oikonymíe. Podkomisija za Slovanski onomastični atlas. Na-menkundliche Beiträge. Leipzig. Franciscejski kataster za Primorsko. Na spletu. Furlan, metka, 2017: Novi etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. ivančič Kutin, Barbara: Slovar bovškega govora. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. jarc, Tine: Ledinska imena pod Stolom, Begunjščico in Dobrčo. Starodavne poti pod Karavankami. Bled, Radovljica, Žirovnica, 2004. klinar, Klemen, škoFic, Jožica, šekli, Matej, piko-rustia, Martina, 2012: Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen. Jesenice–Celovec: Gornjesavski muzej Jesenice. logar, Tine: Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993. merkù, Pavle, 2006: Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu. Ljubljana: Založba ZRC. pleteršnik, Maks, 1894–1895: Slovensko­nemški slovar I–II. Ljubljana. Dostopen na portalu Fran. snoj, Marko, 32016 (22003, 11997): Slovenski etimološki slovar. Dostopen na portalu Fran. Klinar_FINAL.indd 189 13.11.2018 13:27:13 190 Darko Čuden SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–IV, 1970–1991. Ljubljana: Založba ZRC. Dostopen na spletu. šekli, Matej, 2006: Strukturni tipi ledinskih imen v kraju Livek in njegovi okolici. Jezikovna predanost: akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80­letnici. 477–491. šekli, Matej, 2008: Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. šivic-dular, Alenka, 1989: Besedotvorne vrste slovenskih zemljepisnih imen na gradivu do leta 1950. Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana. 229–244. šrámek, Rudolf, 1999: Úvod do obecné onomastiky. Brno: Masarykova univerzita. tuma, Henrik: Krajevno imenoslovje. Jadranski almanah. Trst, 1923. 125–158. vidovič-Muha, Ada: Slovensko skladenjsko besedotvorje (Razprave FF). 2. razširjena in dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. Klinar_FINAL.indd 190 13.11.2018 13:27:13 Käthe Nina Grah Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Schilderwahn: Straßennamen und andere in den Jahren der Transition Bald nach dem Ende des Zweiten Weltkriegs senkte sich der Eiserne Vorhang über Europa und besorgte die Trennung der europäischen Staaten in Ost und West, womit diese geographischen Begriffe zu politischen Markierungen wurden. Wenige von uns Zeitgenossen ahnten wohl damals, wie tief diese Spaltung gehen würde, die gut vierzig Jahre währen sollte, und in welcher Weise sie das Selbst- verständnis der Menschen in Ost und West prägen würde. Ich kann mich nicht erinnern, ob dieses Problem überhaupt öffentlich angesprochen wurde. War zum Beispiel von der Wiedervereinigung die Rede, so dachte man in der Regel eher an alle anderen Schwierigkeiten als an die Folgen der geistigen Trennung. Der Spuk löste sich 1989/91 mit einer Schockwelle auf, die bei uns allen, besonders aber bei den Menschen in Mittel­ und Osteuropa, ihre Spuren hinterließ. Namengebungen beziehungsweise Namenänderungen in Ost und West, die vor allem nach der sogenannten Wende zu mancherlei Irritationen und Fragwürdig- keiten Anlass gaben, verraten einiges über die Wirkungen der jahrelangen Ost­ West­Spaltung der Gesellschaft in Deutschland und anderen Ländern Mittel­ und Osteuropas. Machtwechsel bedingt Namenwechsel und wird unter anderem auch erkennbar an den Namen öffentlicher Einrichtungen, besonders gut und wortwört- lich ablesbar an den allgegenwärtigen Straßenschildern. In den Wendejahren war in der Presse mancherlei über die damit verbundenen Schwierigkeiten zu lesen. Für den vorliegenden Beitrag schöpfte ich vor allem aus Beiträgen der deutschen Wochenzeitung DIE ZEIT aus den Jahren 1990/91, die sich mehrfach mit dem Klinar_FINAL.indd 191 13.11.2018 13:27:13 192 Käthe Nina Grah Wechsel von den in der Namenkunde auch als „Ehrennamen“ eingestuften Stra- ßennamen befasste, aber auch aus dem (heute nicht mehr im Handel befindlichen) Deutschen Allgemeinen Sonntagsblatt sowie aus dem Primorski dnevnik (re- gionale slowenischsprachige Tageszeitung für Friaul­Julisch Venetien) und der (heute nicht mehr verlegten) slowenischen Zeitung Republika. „Über den Unsinn von Straßennamen als Sinnbild des politischen Wandels“ un- tertitelt Jens Reich seinen Beitrag in der ZEIT vom 1. Februar 1991. Jens Reich, Professor für Biomathematik und Bürgerrechtler in der ehemaligen DDR, im Nachwendejahr Abgeordneter des Bündnis 90 in der Volkskammer, leitet seinen Zeitungsartikel ein mit den Sätzen: „Flurnamen überdauern Jahrtausende. Hart- näckig hält das Volk an ihnen fest, und die Forscher rekonstruieren mit ihrer Hilfe die indoeuropäische Ursprache. Straßennamen dagegen sind das Instrument deut- scher Vergangenheitsverdrängung.“ Reich hat erlebt, wie Adolf­Hitlerplatz und Göringstraße einem Ulbrichtstadion und einer Stalinallee weichen mussten und fragt sich: „Werden wir jetzt nach ,der Wendeʻ wieder eine beflissene Straßen- namenbereinigung bekommen?“ „In der DDR“, erläutert Michael Klonovski in der ZEIT vom 25. Oktober 1991, „wurden öffentliche Einrichtungen […] im wesentlichen nach Vertretern aus vier Kategorien benannt: verstorbenen Politbürokraten, Widerstandskämpfern der NS­Zeit (und zwar keinesfalls nur kommunistischen), Angehörigen der Arbei- terbewegung und sogenannten ,progressivenʻ Persönlichkeiten der europäischen Geschichte“. „Wenn die Erde bebt“, schreibt Bernhard Wördehoff am 11. Mai 1990 in der ZEIT, „haben die Reparaturkolonnen nachher viel zu tun […]. Wir Deutschen in Ost und West haben da unsere Erfahrungen. An den Umsatzkosten des Schil- dermacherhandwerks, sei es kapitalistisch oder volkseigen, lassen sich die po- litischen Veränderungen der vergangenen Jahrzehnte ablesen […] als 1956 die Sowjets den ungarischen Aufstand niederschlugen, entzogen die Hamburger zur Strafe ihrem Landsmann Ernst Thälmann dafür den Straßennamen. Denn er war Kommunist gewesen, bevor er im KZ Buchenwald ermordet wurde […]. Un- verändert ließ man in der Bundesrepublik in all den Jahren nur die zahlreichen Straßen, die den Namen Hindenburgs trugen. Eine zartsinnige Erinnerung an das Ende der ersten Demokratie und den, der sie verriet.“ Und weiter mit Wördehoff: „Daß die Karl­Marx­Städter wieder Chemnitzer sein wollen, ist nur allzu verständlich und begründet […]. Wird man dem Namen Karl Marx auf deutschen Straßen in Zukunft nicht mehr begegnen, wird man ihn nur noch verfremdet finden – auf Kuba als Carlos Marx, in Vietnam als Kac Mac? […] Nun war Karl Marx weder der Gründer der DDR noch der Erfinder Klinar_FINAL.indd 192 13.11.2018 13:27:13 Schilderwahn: Strassennamen und andere in den Jahren der Transition 193 der Mehrwertsteuer oder auch nur der Vorname eines gewissen Herrn Engels, wie manche Äußerungen unserer Zeitgenossen vermuten lassen könnten […].“ Er war immerhin „ein Philosoph mit nachhaltiger Wirkung, die allerdings anders ausfiel als seine Philosophie […]. Irgendwo sollte der große deutsche Denker bei uns öffentlich erinnert bleiben. Wie wäre es mit Wilhelmshaven?“ (Wilhelms- haven, 1869 eingeweiht als Kriegshafen und benannt nach einem preußischen König Wilhelm, war nach Hamburg und neben Bremen die wichtigste deutsche Seehauptstadt, im Ersten Weltkrieg Hauptstützpunkt der Hochseeflotte, im Zwei- ten Weltkrieg U­Bootstützpunkt, seit 1955 wieder Marinegarnison.) In seinem Artikel „Verhaßte Symbole“ in der ZEIT bedauert auch Klonovsky die Einäugigkeit, mit der die „Wende“ im Namenwesen der Straßen Ostdeutschlands stattfindet: „Aus den Stadtbildern verschwinden nicht nur kommunistische Hard- liner […]. Ein ganzer Pulk lokaler Antifaschisten – ohnehin nur ein Appell an das schlechte Gewissen der Deutschen – fällt […] unter das Verdikt“. Auch in Polen „sind Schraubenzieher und Radiergummi gezückt“, wie Wörde- hoff in seinem oben angeführten Beitrag anmerkt. Andreas Bauer, Korrespondent in Warschau, berichtet am 26. Januar 1990 im Deutschen Allgemeinen Sonntags- blatt unter dem Titel „Auf zum letzten Gefecht“ über eine Konferenz im pol- nischen Tychy. Hier sind „Kommunalpolitiker und ,Vertreter aller relevanten gesellschaftlichen Kräfteʻ eifrig dabei, Namen von Heiligen und Heiligtümern von Straßenschildern zu verbannen.“ Tychy, eine „graue Betonstadt […] gehörte zusammen mit Nova Huta bei Krakau zu den Paradestücken des ,fortschrittlichen sozialistischen Städtebausʻ […]. Mitte 1989 gingen die ersten Eingaben bei den Stadtvätern ein […].“ Nun sitzen im Lesesaal des Kulturhauses Vertreter der Par- teien, Repräsentanten von Solidarnosc und Leute aus dem örtlichen Verbraucher- verein zusammen. „Nur zwei Namen werden einvernehmlich vom Stadtplan ge- tilgt: Boleslaw Bierut, der erste Staatspräsident nach 1945 und Stalins Statthalter in Polen, und Felix Dserschinski, polnischstämmiger Gründer der sowjetischen Geheimpolizei Tscheka […]. Nächster Tagungspunkt: die Leninstraße. Für die Änderung des Namens plädieren die Grünen gegen den vehementen Widerstand von Kommunisten und Solidarnosc […].“ Lenin bleibt erhalten, bis auf weiteres. „Auch Rosa Luxemburg fällt der Säuberung zum Opfer. Ihre Straße wird Janina Lewandowska zugewiesen, der einzigen Frau, die zusammen mit mehr als 4000 polnischen Offizieren im Frühjahr 1940 in Katyn vom sowjetischen Geheim- dienst ermordet worden war. In einer dramatischen Wortschlacht gelingt es den KP­Leuten aber, die Straße der Roten Armee vor der Umbenennung zu retten. Ihr Argument, 600 000 Sowjetsoldaten hätten 1944/45 ihr Leben bei den Kämpfen um die Befreiung Polens gelassen, bewirkt, daß die rote Streitmacht in Tychy einer Niederlage entgeht […]. Um 22.30 Uhr beginnt das letzte Gefecht dieses Klinar_FINAL.indd 193 13.11.2018 13:27:13 194 Käthe Nina Grah Abends um die Allee der Oktoberrevolution. Der erbitterte Widerstand der kom- munistischen Vertreter („Wir dürfen nicht vergessen, daß die Oktoberrevolution den Weg zu Polens Unabhängigkeit im Jahre 1918 geebnet hat.“) bricht wenig später zusammen. Die Allee der Oktoberrevolution heißt ab sofort Aleja Niepod- leglosci – Allee der Unabhängigkeit.“ Auch in Budapest ist die „Auseinandersetzung um die ,veraltetenʻ Straßennamen […] in vollem Gange und inzwischen unter den Budapestern schon zu einer Art Gesellschaftsspiel geworden“, bemerkt der Journalist Wolfgang Weisgram in der ZEIT vom 20. April 1990. „Ein halbes dutzendmal hat Budapests Prachtboule- vard schon seinen Namen ändern müssen. Was 1885 als ,Radialstraßeʻ begann, ist heute die ,Straße der Volksrepublikʻ. Noch. Der nächste Wechsel ist fällig […].“ Unter dem Titel „Boulevard der vielen Namen“ berichtet Weisgram von den Umbenennungen in Ungarns Hauptstadt: „Geschichte, ablesbar am Straßen- schild“. Die Stalinstraße hieß „für die Leute wohl nie Stalin ùt sondern immer nur Andràssy ùt. Nicht nur der eine, sondern auch der andere Name freilich ist […] diskreditiert […]“ bemerkt der Autor: „Kurz hinter dem achteckigen Platz, dem Oktogon, gibt es eine Adresse, die sich als ,Andrássy ùt 60ʻ tief in das magyari- sche Gedächtnis eingegraben hat […]. Hier war die Zentrale der faschistischen Pfeilkreuzler und danach die der volksdemokratischen Geheimpolizei, des be- rüchtigten und gehaßten AVH, dessen mutmaßliche Agenten im Jahr 1956 von aufgebrachten Menschen auf offener Straße gelyncht wurden […].“ Der Archi- tekt Geza Klein, den Weisgram interviewt, war hier, zwanzigjährig, inhaftiert. „Sein politisches Vergehen war die jugoslawische Verwandtschaft und damit der lebensgefährliche Verdacht des Titoismus […]. Der letzte Abschnitt des geplag- ten Boulevards beginnt am Kodàly körönd, vormals bloß körönd, vormals Hitler A. ter […].“ „Die Führer der 56er Regierung hatten sich vor János Kádár, Ferenc Münnich und den Russen in die jugoslawische Botschaft geflüchtet, aus der sie der damalige Botschafter und spätere Kurzzeit­Parteichef Andropow unter Zu- sicherung freien Geleits herauslockte.“ Denkmäler und Gedenktafeln sind bei der großen Flurbereinigung natürlich nicht ausgenommen: „Rechts hinter dem Heldenplatz“ bemerkt Weisgram, „stand, auf einem mächtigen Sockel, auch das Monument Lenins […]. Auf demselben So- ckel stand bis zum Oktober 1956 das heroische Standbild Stalins, das dann am Stiefelansatz durchgesägt und heruntergerissen wurde […].“ In diesen Zusam- menhang passt der Hinweis, den Jens Reich in der ZEIT zur historischen und heutigen Umbenennungspraxis gibt: „In späthellenischer Zeit, so höre ich, gab es Kaiserbüsten und Reiterstandbilder, auf denen man nach gelungener Palastre- volution nur die Köpfe wechseln mußte. Das konnte beliebig oft geschehen. Wir vollziehen das symbolisch mit der Umbenennung von Straßen.“ Klinar_FINAL.indd 194 13.11.2018 13:27:14 Schilderwahn: Strassennamen und andere in den Jahren der Transition 195 Benennungen und Umbenennungen – das kennen wir ja auch bei den Ortstafeln in mehrsprachigen Gebieten, ganz besonders da, wo nationale Minderheiten le- ben. Dort sind die Namen zuweilen auch in Bewegung, oft zur Erbitterung der ansässigen Bewohner. Da kann man die Genugtuung gut nachfühlen, mit der der Primorski dnevnik am 10. Januar 2009 auf der ersten Seite ein Bild bringt mit den, auf Basis eines Gesetzes zum Schutz der slowenischsprachigen Minderheit, neu aufgestellten dreisprachigen Wegweisern nach „Gradisca dÍsonzo – Gradiscje – Gradišče, nach Udine – Udin – Videm und nach Trieste – Triest – Trst“. Eine Machtfrage, die endlich entschieden ist!? Wie die Macht und hier gar die Besatzungsmacht den Bürgern mitspielen kann, führt uns auch eine Zeitungsglosse in der Republika vom 8. September 1994 vor Augen. Der bekannte Historiker Prof. Jože Pirjevec beschreibt unter dem Titel „Pogrevanje starega iredentizma“ (dt.: „Aufwärmen des alten Irredentismus“) unter anderem, wie seine Familie in der Besatzungszeit sogar ihres originalen Familiennamens beraubt wurde: „Skratka, ne morem reči, da nismo v zadnjih sto letih na tem koncu Evrope doživeli marsikaj: dve svetovni vojni, dva tota- litarizma, štiri vojaške okupacije, železno zaveso, ki je dobesedno zagrmela na naša polja in njive. Dvakrat smo menjali priimek (prvič neprostovoljno), štiri- krat državljanstvo, soočali smo se z vojno na fronti, ki je tekla streljaj od naše hiše […].“ (Dt.: „Kurzum, ich kann nicht sagen, dass wir in den letzten hundert Jahren in dieser Ecke Europas nicht so einiges erlebt hätten: zwei Weltkriege, zwei Totalitarismen, vier militärische Besatzungen, den Eisernen Vorhang, der im wahrsten Sinne des Wortes auf unsere Äcker heruntergedonnert ist. Zweimal wechselten wir unseren Familiennamen (zunächst unfreiwillig), viermal unsere Staatsangehörigkeit, wir wurden mit dem Krieg an der Front konfrontiert, die nur einen Steinwurf von unserem Haus entfernt verlief […].“) Post skriptum: Nach Fertigstellung des vorliegenden Manuskripts lese ich am 10. April 2018 in der slowenischen Tageszeitung DELO, dass Pirjevec’ Einspruch gegen die Anwürfe von B.M. Turk gerichtlich abgewiesen worden ist. – Wie viele angesehene Bürger haben im Exil ihre Namen gewechselt und riskiert, ihre Leserschaft, ihre Anhänger zu verlieren, um Gefahr zu laufen, sie dann bei der Rückkehr in die alten Verhältnisse, wieder unter altem Namen, nochmals zu ver- lieren. Ich erinnere mich hier an Willy Brandt, geb. Herbert Karl Frahm, der den Namen Brandt im norwegischen Exil annahm und nach seiner Rückkehr deshalb, vor allem in der politischen Welt, erniedrigenden Verleumdungen ausgesetzt war: „Die infamen Wörter ,Brandt alias Frahmʻ“, von Adenauer auf einer Wahlkampf- veranstaltung ausgerufen, spielten an „auf die verbreitete Reserve gegenüber Emigranten – in einer Form, die an die Decknamen eines Kriminellen erinnerten. Das verwundete einen Mann“ so schreibt Egon Bahr in seinen Erinnerungen an Klinar_FINAL.indd 195 13.11.2018 13:27:14 196 Käthe Nina Grah Willy Brandt, „der während des Krieges für das andere, das bessere Deutschland geworben hatte und aus eigenem Antrieb zurückgekommen war.“ Als eine Art Kuriosum in unserem Kontext möge am Schluss eine Reportage aus einem anderen geographischen Raum und unter scheinbar ganz anderen historisch­politischen Zusammenhängen dienen. Und doch geht es auch hier – wahrscheinlich – um Fragen der Macht und wie sie ausgeübt wird. Es handelt sich um den italienischen Ort Palma di Montechiaro und um die Mafia. Unter dem be- ziehungsreichen Titel „Im Fadenkreuz“ berichtet Carl Wilhelm Macke im Deut- schen Allgemeinen Sonntagsblatt vom 15. Juli 1994 folgendes: „Der kleine Ort auf Sizilien soll fest in den Händen der Mafia sein […], bekannt für seine Groß- kriminalität […], der ja immerhin das BKA (= Bundeskriminalamt) Wiesbaden eine Expertise von fast 200 Seiten gewidmet hat […].“ Hier gibt es im Hinblick auf die uns interessierenden Straßenschilder zunächst einmal eine Überraschung: „Schon der zweite Blick auf das Namensschild der stadteinwärtsführenden Straße schafft erste Verwunderung: Via Carlo Marx“. Und weiter: „Via Antonio Gramsci, Via Benedetto Croce, Via Giambattista […]. Kaum ein Name, von Dante ange- fangen über die anderen Größen der italienischen Renaissance und Aufklärung, bis in unser Jahrhundert fehlt […]. Sogar dem von der Mafia 1992 ermordeten Staatsanwalt Borsellini wurde eine Straße gewidmet […]. Direkt daneben liegt unübersehbar auf dem Tresen eines Zeitungskiosks die von einem mutigen Jour- nalisten gegründete Anti­Mafia­Zeitung I Siciliani. Nach der Ermordung dieses Journalisten, der zu viel wußte, führen seine Kollegen das Blatt mit Erfolg weiter […].“ Der neue, frisch gestrichene Bau, in dem die Stadtbibliothek untergebracht ist, wurde benannt nach „Giovanni Falcone, jenem brutal von der Mafia ermorde- ten mutigen Staatsanwalt von Palermo […]“. Der Besucher ist verwirrt. Sind sie Söhne der Omertà etwa des Lesens nicht mächtig? Verfügt man dort im tiefen Süden über mehr Gelassenheit als in unseren Breiten? Irgendwas läuft hier anders ab als in unseren oben zitierten Beispielen. Oder gibt es hier gar keine Mafia? Wie dem auch sei: „Ob Verlogenheit, Zynis- mus oder tatsächlich bewußter Widerstand Anlass zu dieser Namengebung war“, so der Journalist, „bleibt wie so vieles hier im Unklaren.“ Wie lange werden sich da die genannten Namen halten können? Und was kommt dann? Wird alles wieder anders? Darum zum Abschluss noch ein Stoßseufzer von Jens Reich: „Ich bin jahrelang in Marzahn an der Leninallee Ecke Rebhuhnweg vorbeigekommen – wenn der Amtsschimmel doch endlich einsehen wollte, dass allein der Rebhuhnweg un- sterblich ist.“ Klinar_FINAL.indd 196 13.11.2018 13:27:14 Schilderwahn: Strassennamen und andere in den Jahren der Transition 197 Literatur Bahr, Egon. 2013. »Das musst du erzählen«: Erinnerungen an Willy Brandt. Berlin: Pro- pyläen Verlag, S. 34. Bauer, Andreas. 1990. „Auf zum letzten Gefecht“ Deutsches Allgemeines Sonntagsblatt, 26. 01. 1990. Bumbaca, Pierluigi. 2009. „Preko dvesto večjezičnih tabel na narodno mešanem ozem- lju“ Primorski dnevnik, 10. 01. 2009. Klonovsky, Michael. 1991. „Verhaßte Symbole“ DIE ZEIT, 25. 10. 1991. Macke, Carl Wilhelm. 1994. „Im Fadenkreuz“ Deutsches Allgemeines Sonntagsblatt, 15. 07. 1994. Pirjevec, Jože. 1994. „Pogrevanje starega iredentizma“ Republika, 08. 09. 1994. Reich, Jens. 1991. „Rebhuhnweg überlebt“ DIE ZEIT, 01. 02. 1991. Weisgram, Wolfgang. 1990. „Der Boulevard der vielen Namen“ DIE ZEIT, 20. 04. 1990. Wördehoff, Bernhard. 1990. „Marx vom Platz“ DIE ZEIT, 11. 05. 1990. Klinar_FINAL.indd 197 13.11.2018 13:27:14 Klinar_FINAL.indd 198 13.11.2018 13:27:14 Dušan Škodič Planinski vestnik Nevidna pot na Ribežne Ime in delo Stanka Klinarja sem kot planinec in kasneje planinski publicist doživljal dokaj osebno. V začetku zgolj spoštljivo preko literature, kasneje kot uporabnik njegovih slikovitih vodnikov in nazadnje ko sva sodelovala pri izdaji moje zbirke planinskih zgodb. Vsako od obdobij je zaznamoval drugačen pogled na človeka, ki je na planinski sceni, ki je danes že skorajda izginila v obliki, kakršna je bila nekoč, pustil globoko sled. V časih, ko ni bilo interneta, je pisana beseda veljala več kot danes. Manj je bilo balasta v medijih, skorajda nismo poznali lažnih novic, pa tudi ne lažnih življenj ljudi z družabnih omrežij, ki jih osebno nismo nikoli srečali. Planinska scena je bila še toliko bolj konservativna. Do leta 2000 smo gorniki in alpinisti večino planinskih informacij pridobili iz Planinskega vestnika, ki je iz- hajal v malem formatu in črno­belem tisku. Tudi tiskanih planinskih vodnikov je bilo malo in izhajali so na vsake kvatre. Temu primeren je bil odnos do vodniške literature, zato ni čudno, da imam tudi sam na knjižnih policah vodnike, ki so izšli že pred tridesetimi leti ali prej. K spremembi so pripomogle nove založbe, ki so se pojavile na našem knjižnem trgu po osamosvojitvi in iskale prodajne niše med v gore zagledanim bralstvom. Vzniknili so avtorji, ki so prinesli nekaj svežine z drugače zasnovanimi in estet- sko opremljenimi knjižicami, da jih je bilo kar škoda tlačiti v stranski žep na- hrbtnika. Tedaj si raje šel do prve fotokopirnice (le kam so te izginile) in si dal narediti slabo kopijo opisa, ki si ga potreboval za turo. Stanka Klinarja sem kot avtorja spremljal v Planinskem vestniku že od mladih let. Na revijo je bil naročen oče in priznam, da marsičesa v reviji nisem najbolj razumel, Klinar_FINAL.indd 199 13.11.2018 13:27:14 200 Dušan Škodič še manj prebral vse po vrsti, česar še danes ne počnem. Toda ime avtorja, ki toliko odstopa od ostalih, da postane človek pozoren, mi je padlo v oko, saj ga je bilo mo- goče zaslediti marsikje. Sodeloval je pri tiskanih vodnikih, sestavljal je recenzije, vmes napisal v revijo uvodnik, se ukvarjal z imenoslovjem. Vključeval se je tudi v polemike, ki včasih zelo dolgo niso ponehale, kar pa v mesečnikih seveda ni tako neobičajen pojav. Morda mi je od tedaj ostala navada, da začenjam časopise pre- gledovati od zadaj naprej, a verjetneje me je le bolj zanimalo, do kam bo pripeljala kaka polemika, kot pa uspehi in tegobe planinske organizacije, ki so zasedale pro- stor na prvih straneh. Vsekakor je bil moj mladostni vtis, da gre pri Stanetu Klinarju za moža, ki ogromno ve, hkrati pa je zelo samozavesten in nepopustljiv nasprotnik v debati ali v polemiki. Vendar je treba na omenjene polemike gledati zelo drugače kot na današnje spletne debate, ki so skoraj vedno pod nivojem, četudi naj bi bile cenzurirane. So kot pasje bombice: počijo, zasmrdijo in ko se zrak premeša, izgine- jo. Tiste o katerih govorim v povezavi s Stanetom, pa so še vedno prisotne. Revija je vse do leta 1895 digitalizirana in prebere si jih lahko vsakdo. Ko sem sredi devetdesetih let kot zreli mladinec začel tudi sam objavljati, sem do tega gospoda še vedno čutil globoko spoštovanje, vendar nisem vedel, od kod izvi- ra. Verjetno je šlo tudi za nekakšno mistiko, ki je obdajala avtorje, ki so si s svojimi deli v planinski literaturi uspeli ustvariti ime. Tako je pač bilo. Danes vtipkamo ime človeka v brskalnik in še preden ga srečamo, vemo o njem marsikaj. Tedaj pa je bilo le ime, okoli katerega se je v naših glavah zgradil baldahin spoštovanja, pod ka- terega nismo videli, naj se je domišljija še tako trudila. Pomislil sem, kako zanimivo bi bilo sedeti v družbi takih ljudi za planinskim omizjem in jim prisluhniti. Kar nekaj nostalgije me spreleti ob tej misli, kajti ti romantični časi so izginili že pred desetletji. Ko smo se ob nedeljah vračali iz Kamniških Alp, smo s kakšno pijačo pred seboj posedali na lesenih klopeh pred domom v Kamniški Bistrici, tam se je vse srečevalo, mladi in stari, slišal si lahko res veliko zgodb, če te je zanimalo in če nisi sedel na ušesih. Bilo je kar težko vstati ter steči na avtobus, ki je v popoldanskih urah proti Ljubljani odpeljal vsakih trideset minut. Ko je izšla Stanetova knjižica z naslovom Sto slovenskih vrhov, sem jo šel nemu- doma kupit. Planinski vestnik jo je napovedal kot biser, ki bo obogatil planinsko knjižnico. Izšla je v obliki, kakršno sem pričakoval: s trdimi platnicami osebnega dnevnika, natisnjena na kvalitetnem papirju, vezana trdno in estetsko, nikakor ne »šparovno«, temveč tako kot mala zbirka Sienkiewiczevih romanov, ki sem jih še kot otrok dobil za birmo. Narejeno kvalitetno, da se lahko po vsaki uporabi vrne nazaj na polico, kjer predstavlja neko vrednost. Zadovoljno sem jo odnesel domov, nekajkrat površno preletel, si pogledal fotografije in seveda tudi kazalo imen gora z opisi. Samemu branju opisov sem se odpovedal, malce sem jih zgolj okusil, bežno, samo toliko, da je iz njih zavonjala gorska romantika, po kateri je Klinar_FINAL.indd 200 13.11.2018 13:27:14 Nevidna pot na Ribežne 201 Stane znan. Knjižica – vodnik je tako čakala na poletje, ko jo bom res potreboval za turo. Vodnik vsaj zame pač ni časopis, ki ga bereš za zabavo. Poleti sem jo vzel na dopust, čeprav v tednu, ki sva ga z ženo preživela pod šotorom v Trenti, skoraj nisem računal na njeno uporabnost (še vedno govorim o knjižici, da ne bo pomote). Od vseh tur, ki sem si jih zamislil, mi je namreč prišel v poštev le en naslov, s katerim bi ubil dve muhi na en mah, se pravi dve gori, na katerih še nisem stal. Trentski Pelc in Srebrnjak sta pravi trentarski gori, kar pomeni, da sta strmi, zaraščeni z rušjem in potke do njiju so zavite, kot se spodobi za gore, po katerih so se, še preden je Kugy prvič slišal za Trento, preganjali le gamsi in njihovi zasledovalci s puškami. Ti so v tej dolini od nekdaj imeli visoko spoštovan status ... Ko je po nekaj dneh lažjih brezpotij prišel na vrsto omenjeni cilj, sva v zgodnjem jutru po rosnih travah krenila proti sedelcu Na glavah, kjer gnezdi lovska koča. Nekajkrat sem pogledal opis, popolnoma brez potrebe, saj sva hodila ves čas po odlično ohranjeni stari italijanski cesti, ki se je vila navzgor dolgo in položno, sedla Na glavah se ni dalo zgrešiti. Tam sva si vzela čas za kratek počitek, vzel sem spet knjižico, ki ni ovinkarila. Treba bo naravnost navzgor pod Ribežne (iz besedila sem sklepal, da je to vezni greben med obema vrhovoma), po tem pa po neskončno lepem grebenu na en ali drugi vrh, najbolje kar na oba, saj je že ta »sprehod« sam vreden obiska. V redu torej, zagrizla sva v strmino, vrh naj bi bil že čisto blizu, saj sta bila do njega v opisu le še dva stavka, iz doline do sem pa cela dva odstavka. Do pod stene Ribežnov in nanje, se je glasilo, kratko in jedr- nato. Hmm, gledal sem navzgor, pa vse, kar sem videl, ni bila običajna, bila je kar zaresna trentarska trojka, v kateri brez varovanja nimaš kaj iskati, če te res ne žene navzgor strast avtohtonega trentarskega »raubšica«. Žena je takoj objavila, da ne gre za menoj niti pod razno, sam pa sem še kar nekaj časa trmoglavil, se na nekaj obetavnih mestih vzpel deset ali petnajst metrov, pa po njenem preplaše- nem zavijanju z očmi popustil s petelinjenjem in se počasi vrnil navzdol v visoko travo pod steno. Vsaj trikrat sem še odprl knjižico in prebral tisto: do pod stene Ribežnov in potem navzgor. Kot da se mi bodo odprle notranje oči in našle pri- krita navodila, s katerimi bom razrešil gordijski vozel. Upanje pa tako! Nemalo sem se pridušal nad avtorjem, ki me je žejnega pustil pred potočkom, ki je šumel globoko pod škrapljami. Nič ni pomagalo. Naslednjega dne sva poskusila z druge strani, od Zapotoka, pa spet ni šlo, ker nisem imel sploh nobenega opisa, zgolj ustno informacijo nekega domačina, da menda hodijo na Srebrnjak s tiste strani. Ni vedel nič drugega, midva pa sva imela vsaj lepo vreme in mir na planini. Tretjega dne sem se gore lotil sam. Žena je pričela s pospravljanjem, saj se je do- pust iztekal, meni pa potrpljenje, da se mi že tretji dan obeta hoja pod nedosegljivo Klinar_FINAL.indd 201 13.11.2018 13:27:14 202 Dušan Škodič goro. Bil sem še toliko mlad, da sem bil do gore sposoben gojiti tudi nekakšno zamero, danes se takim občutkom le še smejim. Po drugi strani pa nekako razu- mem mladino, ki se hvali, da je osvojila goro. Možno, da sem jo tudi sam tedaj dojemal na podoben način. Na Trentski Pelc sem se povzpel po svoje, preko Ušja in večinoma po grebenu, bilo je kar zoprno in zapleteno, saj takrat ni bilo Lojza Hosnerja, ki bi mi pokazal pot, niti njegove potke skozi rušje, ki je danes še slepi ne bi spregledal. Vse tego- be in jeza na avtorja so bile na koncu dne pozabljene, meni pa je ostala nepozabna zgodba. Dejansko sem si od celega tedna zanesljivo zapomnil samo ta ples okoli enega cilja in menda še pohvalo Jelka iz Bavšice, ki sem ga tistega dne srečal blizu informacijskega centra. Pravzaprav me ni pohvalil, le nekoliko je zamižal ne eno oko in rekel »Na Trentskem Pelcu da si bil?« Meni je bilo to dovolj, kaj si je Jelko v resnici mislil, pa je že zdavnaj pozabljeno. Na prelomu tisočletja je Stane Klinar v uvodnikih Planinskih vestnikov nekajkrat premešal meglo dolgočasja s svojim znanim Klinarjevim klinom, s katerim je zabil nekaj glavic planinskih žebljic. Vsakič sproti sem se ob tem nehote spomnil na tiste presnete Ribežne – na avtorja opisa pa se tedaj nisem več hudoval tako kot nekateri, ki jim je morda glede imenoslovja v svojem »klinu« dvignil pritisk. Minilo je še nekaj let in, če sem se prej šele učil gledati, sem tedaj že znal marsikaj videti. Takrat sem končno tudi lažje zajel poanto Stanetovega načina pisanja in spregledal suhe drobtine, ki so se skrivale pod takimi in drugačnimi »ribežni« v besedilih, kjer je bila, kot sem spoznal, vsaka beseda pretehtana, nobena ni manjkala in nobena ni bila odveč. Tako kot v Mozartovih simfonijah. »Ne preklinjaj not, ki jih ne zmoreš zaigrati – ko jim boš dorasel, bodo same zazvenele izpod prstov.« Bilo je okoli novega leta, ko mi je bilo vendarle dano osebno srečati Staneta. Skupaj z urednikom Planinskega vestnika Vladimirjem Habjanom sva vstopila v dvigalo za Klub v Cankarjevem domu, kjer je bil napovedan posvet z založniki planinske literature. Ko so se vrata že zapirala, jih je Habjan prestregel, da so se odprla starejšemu gospodu z očali in palico, ki je vstopil in se zahvalil. »Poznaš tega gospoda?« Odkimal sem in predstavljam si, da je bilo videti kar nevljudno. »To je Stanko Klinar«. Bil sem presenečen. Menda sem se zgolj na kratko predstavil in nerodno podal roko. Nisem si mislil, da ga bom nekega dne srečal na tako čudnem kraju, kot je dvigalo kulturnega hrama. Dvigalo je bilo veliko, svetlo in bleščeče, tla pa mokra Klinar_FINAL.indd 202 13.11.2018 13:27:14 Nevidna pot na Ribežne 203 od plundre, ki smo jo prinesli vstopajoči. In to je bilo pravzaprav vse, kar sem si zapomnil, govorila nisva. Konec marca sem ponovno šel v Cankarjev dom, potekal je tradicionalni festival gorniškega filma. V gneči med predstavami, ko se eni ljudje zgrinjajo iz dvoran, drugi pa vanje, sem v veliki avli naletel na Staneta. Morda me niti ne bi opazil, še manj prepoznal v tisti množici, a nekako se mu nisem mogel spraviti s poti. Če mi je že dano, da bom govoril z njim, se pač ne smem umakniti. Pozdravil sem ga in stegnil je roko. »No, poglej ga, mladeniča, kaj bo dobrega?« Malo osuplo sem razlagal, da si bom šel ogledat gorniški film – gospodu v visokih letih, ki ni dajal vtisa, da je nekoč plezal po takšnih gorah, kakršnih sam nikoli nisem zmogel. In ki je znal gledati nanje, ko sem jaz še slep hodil po njih. »Že v redu, saj tudi jaz nisem prišel sem po solato,« se je nasmehnil in mi zabičal, da morava biti na ti, če se hočem naprej pogovarjati. »Poslušaj, saj si Škodič, a ne?« Prikimal sem. »Moram reči, da si mi včeraj za pol ure polepšal življenje.« Začudenje mi je pogasil z razlago, da je prebral mojo zgodbo v zadnjem Planinskem vestniku. »A veš, kaj pa je bilo najbolje? Vedno me jezi, da vnaprej vem za večino stavkov, kako se bodo končali. Nekajkrat si me prav lepo presenetil.« Stanetu sem se zahvalil za pohvalo, kakršne nisem pričakoval, še najmanj sredi tiste gneče, kjer se je vsem nekam mudilo. Včasih se človek dejansko vpraša, ali je vse zgolj naključje ali se nam zgodi z namenom. Če ne bi bilo tako, si nekaterih stvari ob množici trenutkov, ki pridejo in minejo, zagotovo ne bi zapomnili. Jeseni 2016 sem pri Planinski založbi potrdil, da bomo šli v izdajo knjige zgo- dovinskih zgodb iz gorskega sveta, ki sem jih romantiziral na podlagi resničnih dogodkov, ki jih je zabeležil France Malešič v odlični kroniki nesreč Spomin in opomin gora. Kar nekaj časa sem cincal, kakšen uvod bi ji namenil, oziroma komu bi »obesil hva- ležno nalogo«, da zgodbe prebere in ob njih izpostavi svoje ime. Ker sem želel tudi v resnici presoditi njeno težo, sem razmišljal o poštenem delivcu besed, in, bolj ko se je čas odmikal, bolj sem spoznaval, da ne poznam tako pošteno strogega kritika, kot je Stane. S kilometrino, ki mi je do tedaj že vlila nekaj samozavesti, sem se čutil toliko doraslega, da sem poklical planinskega kronista Francija Savenca in ga pro- sil za Stanetov kontakt. Poklical bom in ga vprašal, sem si misli ... Beseda ni konj, človek pa je pravi zame, ker nikoli ne uporabi besede po nepotrebnem, ne graje, ne pohvale. Če ga bom le uspel nagovoriti. In nekega petka, mimogrede je preteklo še precej vode po Ljubljanici, sem globoko vdahnil in odtipkal številko. Saj itak ne bo dvignil telefona … Klinar_FINAL.indd 203 13.11.2018 13:27:14 204 Dušan Škodič »No, kaj bo dobrega, mladenič,« mi je vlil pogum, potem ko sem se predstavil in razložil, od kod mi njegova številka. Željo sem očitno še kar užitno zapakiral, saj me ni takoj zavrnil, ni pa niti potrdil. Nazadnje sva se zmenila tako, da sem moral k njemu na obisk, kjer sva imela prav zanimivo razpravo o vsem mogočem – samo o knjigi ne. Zraven sva srebala njegov angleški čaj z mlekom, kot pravza- prav vedno, kadar sem se oglasil pri njem doma. Po dobri uri sem se poslovil, mapo z zgodbami pa pustil ležati na sedežnem kotu. Bil sem kar vesel, da se je izteklo, kakor se je, in na poti domov sem premišljeval, kaj sem sploh dosegel, razen da sem naletel na podobnega sogovornika. Skupaj sva oglodala kakšno kost planinske zgodovine, jo drobila in srkala mozeg starožitnosti, verjetno tudi nostalgije, ki je mene ob tem dokaj neupravičeno prevevala. Glede na to, da sem šele generacija šestdesetih, sem to dojemal predvsem kot posledico požiranja sta- re literature in zapiskov, ki me včasih tako pritegnejo, da mi postane žal celo časov, ki jih nisem živel. Stane pa jih je v svojih mladih letih okusil, zato je bila debata seveda pestra. »Saj je fajn, ampak koga to danes sploh še zanima?« Tako mi je nekoč komentira- la zgodbo starejša gospa lektorica, ki sem jo prosil za pregled pravopisnih napak. No, lepa reč, koga res? Tistega vendar, ki razume! Če razumeš pravila igre, v tem primeru življenja minulih časov, pomnoženih s količnikom starih moralnih vrednot, te to ne samo zanima, to tudi razumeš. Po nekaj dneh me je Stane poklical in sporočil, da bo z veseljem naredil, ne uvodno besedo, temveč zapis o avtorju in njegovem delu. Kar mi je bilo še neprimerno bolj všeč. Držal je besedo, napisal na roko štiri strani besedila in po tem sva imela še najmanj štiri srečanja, da sva šla čeznje besedo za besedo. Ne dobesedno, ob njegovem angleškem čaju z mlekom sva predvsem premlevala vsebine in iskala podobnosti v zgodbah, ki še niso bile zapisane. In se pogovarjala o nekdanjem življenju dekel in hlapcev, o vrednosti časa nekoč in danes, o gradbenih podvigih naših prednikov v povezavi z bohinjskim predorom, ki sem ga prehodil nekega zimskega večera … Stane pa je pripovedoval o zgodbah svojega očeta, ki je bil preglednik v železniškem predoru pod Karavankami, ko so skozenj še sopihale parne lokomotive, pregledniki pa so zaradi slabega premoga, s katerim so hranili hlapone, omedlevali in so po kakšnega poslali tudi drezino, da ga je odpeljala na zrak, preden bi za vedno zaspal. Zgodbe in čar skrivnostne oddaljenosti preteklih življenj so postali povod prijetnim pogovorom, čeprav naju loči precejšen medgeneracijski jarek. Tega človek zelo tež- ko prestopi po dobesednem razumevanju opisa, gre pa lahko preko njega v mislih. Tako kot preko takih in drugačnih »ribežnov« ... Klinar_FINAL.indd 204 13.11.2018 13:27:14 Imensko kazalo A Bračič, Maruša 34 Aguilera, Elvira C. 87 Breivik, Leiv Egil 111 Ahanizadeh, Saeideh 81 Brians, Paul 143 Al Rabadi, Raghd 82 Brown, Keith 146 Algeo, John 40, 144, 146 Brozovič, Maruša 183 Allen, Robert E. 138–140, 144 Bryant, Margaret M. 144 Atkins, B. T. Sue 147 Bühler, Karl 83 Atwood, Margaret 114 Bullokar, William 144 Aubelj, Bronislava 87 Burchfield, Robert W. 144 Bussman, Hadumod 83 B Butterfield, Jeremy 138, 140, Bahr, Egon 195 142–144 Bailey, Nathan 144 Baker, Robert 144 C Balteiro, Isabel 82 Chomsky, Noam 123–125, 132–133 Bauer, Laurie 39, 58, 62 Claiborne, Robert 143 Bertills, Yvonne 82 Clark, Stewart 140 Bertoncelj, Dinko 7 Combley, Rosalind 138 Bezlaj, France 169–171, 174 Connor­Linton Jeff 68 Biber, Douglas 111–112 Cornwell, Patricia D. 114 Bizjak Končar, Aleksandra 166 Crystal, David 71, 138–141 Blaganje, Dana 81 Cutts, Martin 145 Blaznik, Pavle 172–173 Bobaljik, Jonathan 123–129, 131, 134 Č Bon, Mija 35, 182 Čičelytė, Vilma 82–83 Bosanac, Milan 175 Čop, Dušan 172, 174 Božič, Jurij 34 Čuden, Darko 34 Klinar_FINAL.indd 205 13.11.2018 13:27:14 206 Imensko kazalo D Graziano­King, Janine 124–126, 128, Davis, Margaret 7, 37–38, 42, 45–46, 131, 48, 57 Grošelj, Klemen 69 Dekleva, Milan 60 Drnovšek, Sara 184 H Habjan, Vladimir 202 E Hacquet, Balthasar 172–174 Ehrlich, Eugene 140 Haddon, Mark 114 Eichler, Ernst 182 Haiman, John 112 Embick, David 123–124, 126–127 Hale, Constance 143, 145 Engel, Ulrich 104 Hall, Lesslie J. 144 Halle, M. 123–125, 129, 113 F Halliday, Michael 110 Fieldhouse, Harry 142 Hancock, Ian F. 142, 144 Fink, Katarina 110 Hartmann, Reinhard R.K. 138, Firbas, Jan 110 140 Fischer, Roswitha 83–84 Heacock, Paul 143 Fornalczyk, Anna 83 Heaton, John Brian 143, 145 Fowler, Henry Watson 138, 143–144 Hejwowski, Krzysztof 83 Fox, Chris 138 Hermans, Theo 87 Freyer, Heinrich 172–173 Herring, Susan C. 68 Herrity, Peter 112–113 G Höfler, Janez 171, 173 Gablasova, Dana 43 Hollander, Joseph 140 Gabrovšek, Dušan 35, 138 Horn, Laurence R. 40 Gantar, Kajetan 87 House, Juliane 84 Garner, Bryan A. 140, 142–144, Huddleston, Rodney 39–41 148 Gašperšič, Jože 172 I Gilman, E. Ward 138, 142, 144 Ilc, Gašper 33, 39 Ginzburg, Rosalia Zalmonovna Ilson, Robert 145 83–84, 86 Irwin, Patricia 111 Glauser, Friedrich 102 Ivančič Kutin, Barbara 182 Gómez­González, María de los Ivanova, Olga 175 Ángeles 111 Götze, Lutz 104 J Gowers, Ernest 144 Jakobson, Roman 83 Gradišnik, Branko 80, 83–86 Jaleniauskienė, Evelina 82–83 Grah, Käthe Nina 36, 104 James, Allan 68 Grandovec, Ivan James, Gregory 138, 140 Klinar_FINAL.indd 206 13.11.2018 13:27:15 Imensko kazalo 207 Jarc, Tine 184 M Johnson, Edward D. 142 Macke, Carl Wilhelm 196 Jonson, Ben 144 Majtán, Milan 175–176 Jug­Kranjec, Hermina 112 Malec, Maria 175 Malešič, France 203 K Manser, Martin H. 140, 142, 144 Kardoš, Štefan 104 Marantz, Alec 123–127, 129, 131 Kaufman, Terrence 74–75 Marchand, Hans 39–42, 44 Kavalir, Monika 34 Marckwardt, Albert 144 Kelly, Michael 57 Martin, George R. R. 34, 79–80 Kenda, Jakob 80 Martincová, Olga 56 Kjellmer, Göran 39 Matthiessen, Christian 110 Kladnik, Drago 81, 87, 92 McGeveran, William A. 140 Klinar, Klemen 182 McKean, Erin 145 Klinar, Stanko 5–6, 33–34, 36–38, 42, McNally, Louise 111 45–46, 48, 57, 86, 104, 109–111, Miller, Casey G. 143 113, 153, 158, 199–204 Miller, Jim 146 Klonovsky, Michael 192–193 Milsark, , Gary L. 111 Koblar, Anton 171–172 Mohar, Tjaša 86 Konieczna, Eva 58 Mrhar, Laura 3, 158 Konte, Ivan 81 Müller, Jakob 170, 173 Kos, Milko 171–172 Müllner, Alfons 173 Kovačič, Irena 110 Murphy, M. Lynne 40 Kranzmayer, Eberhard 171–172 Kroflič, Darja 113 N Kronsteiner, Otto 175–176 Nahtigal, Rajko 170 Newell, Heather 126 L Newmark, Peter 81, 83, 85 Larson, Gary B. 145 Nicholson, Margaret 144 Lehrer, Adrienne 58 Nida, Eugene 85 Leonard, Sterling A. 144 Nordquist, Richard 138–139, 141, Levstik, Fran 171 147, 151 Limon, David 112 Logar, Tine 182 O Loma, Aleksandar 175 Onič, Tomaž 34 Lumsden, Michael 111 Onysko, Alexander 67 Lüttich, Ernest. W. B. 104 Orwell, George 114 Lynch, Jack 143 Osselton, Noel E. 144 Otwinowska­Kasztelanic, Agnieszka 68 Klinar_FINAL.indd 207 13.11.2018 13:27:15 208 Imensko kazalo P Siddiqi, Daniel 133 Palm, Kurt 102 Sinclair, John McH. 144–145, 149 Partridge, Eric H. 144 Sinobad, Jure 173 Perlmutter, David M. 112 Skljarenko, Vitalij G. 170 Petroniene, Egle 119 Snoj, Marko 104, 170–172, 174, Pinker, Steven 144 170–172, 174 Pintar, Luka 170 Soltesz, Katalin 81 Pirjevec, Jože 195 Stankovska, Ljubica 175 Plag, Ingo 39–41 Stocks, J. P. 143 Plemenitaš, Katja 82 Stramljič Breznik, Irena 58–59 Pointon, Graham 140 Strunk, William, Jr. 142, 144 Profous, Antonín 175 Styron, William 114 Pullum, Geoffrey K. 39–41 Svenonius, Peter 124, 126, 128, 130– 131, 134 Q Svoboda, Jan 175–176 Quirk, Randolph 39–41, 111–112, Swan, Michael 143–145, 149, 153 114 Swift, Kate 143 R Š Ramovš, Fran 170–172 Šabec, Nada 33, 73–74 Reich, Jens 192, 194, 196 Šekli, Matej 182–184, 186–187 Rekar, Aleksandra 61 Šivic­Dular, Alenka 170–172 Ritter, R.M. 141, 145 Škodič, Dušan 36 Roberts, Ian 129 Škrabec, Stanislav 170, 172 Rojko, Neža 113 Šrámek, Rudolf 182 Room, Adrian 143, 151 Šuligoj, Boris 94 Rospond, Stanisław 171 Rowling, Joanne K. 34, 79–80, 83 T Rundell, Michael 147 Taylor, Todd 143 Rutar, Simon 172 Thälmann, Ernst 192 Rychlý, Pavel 43 Thomason, Sarah Grey 74–75 Rymut, Kazimierz 175 Todd, Loreto 140, 142, 144 Tolkien, J. R. R. 34, 79–80, 82–86 S Toporišič, Jože 57–58, 112 Särkkä, Heikki 81, 83, 87 Torkar, Silvo 35, 171, 175–176 Savenc, Franci 203 Trask, Robert Lawrence 142–143, Scanlon, Jessie 143, 145 145 Shakernia, Shabnam 85 Travis, Lisa deMena 123, 127 Shukla, Shaligram 68 Tuma, Henrik 188 Sicherl, Eva 3, 58–59, 75 Turton, Nigel D. 140, 143, 145 Klinar_FINAL.indd 208 13.11.2018 13:27:15 Imensko kazalo 209 U Ullman, Stephen 83 Ungerer, Friedrich 84 Urdang, Laurence 139 V Valjavec, Matija 170 Valvasor, Johann Weikhard von 35, 169, 171–174 Van Coillie, Jan 82, 85 Vevar, Štefan 86 Vidovič Muha, Ada 52, 58, 158 Voršič, Ines 58 W Walcott, Fred 144 Walker, Janice R. 143 Wallis, John 144 Wardhaugh, Ronald A. 139–140 Weisgram, Wolfgang 194 Wells, Ronald A. 144 Whitcut, Janet 145 Wördehoff, Bernhard 192–193 Z Zabeeh, Farhang 81 Zaplotnik, Nataša 110 Zupan, Simon 86 Ž Žagar Karer, Mojca 158 Žele, Andreja 33, 53, 59, 158 Klinar_FINAL.indd 209 13.11.2018 13:27:15 Klinar_FINAL.indd 210 13.11.2018 13:27:15 Klinar_FINAL.indd 211 13.11.2018 13:27:15 Klinar_FINAL.indd 212 13.11.2018 13:27:15