Poštnina plačana v gotovini. Obrtni Vestnik Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega ot rtništva „Obrtni Vestnik" izhaja nesečno dvakrat, in sicer. sakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40'— polletno Din 20' — posamezna štev. Din 2' — Gficijelno glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru41 ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Netrankirani dopisi se ne sprejemalo. Rokopisi se ne vračaio. Ponaiiski dovoljeni le i navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Cene inseratom: Din p Pri x objavi '/, str. 600' . 300' . . . 'I, . 15" . '8 „ 75'- . „ „ */,„ . 37 50 IX. letnik. V Ljubljani, dne 15. avgrssta 1926. Štev. 16. Obrtnikom ljubljanske in mariborske oblasti! Volitve v zboriiiCG za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani so razpisane. Dne 22. septembra t. i. bodo volili obrtniki svoje zastopnike i v zbornico, ki je naj višji gospodarski forum Slovenije. 23.000 obrtnikov bo oddalo svoj glas in določilo one tovariše, ki naj zastopajo obrtništvo v obrtnem odseku zbornice. Obrtništvo, (Organizirano v obrtnih in gostilničar-skili društvih in zadrugah, ki so včlanjene v «Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju»; «Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani», « Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru»i «Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani» in «Zvezi gostilničarskh zadrug v Celju*, je sklenilo nastopiti'pri teh volitvah z enotno in skupno «Sta* novsko listo obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti». To organizirano obrtništvo odločno odklanja vsako vmešavanje političnih strank in skupin s politično primesjo in vseh izvenobrtniških elementov v te volitve, katere imajo popolnoma stanovsko-gospo-darski značaj. Obrtništvo odklanja pri teh volitvah vsa dnevna politična gesla in fraze,, katere imajo edino le ta namen, da zasužnjujejo obrtništvo .političnim strankam. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ima namen obravnavati in pospeševati vsa pereča vprašanja pridobitnih slojev in ščititi posameznika ne glede na njegovo eventuelno strankarsko pripadnost. Boj za obstanek vseh slojev, in stanov v državi je vsled razmer* ki jih je ustvarila svetovna vojna, silno težak in obupen, zlasti je ogrožen obstoj obrta vsled konkurence inozemske industrije, kateri se odpirajo vrata na stežaj. Vsled nerazumevanja potreb pridobitnih slojev,, zlasti obrtništva, so se ustvarjali žakoni, ki so tem slojem naravnost sovražni in škodljivi. Socialni zakoni so zadeli obrtništvo z vso krutostjo. V teh zakonih predpisane dajatve ogrožajo obstoj obrtništva. Zakon za socialno zavarovanje se mora nujno reformirati tako, da bo država na teli dajatvah soudeležena sorazmerno z delodajalci in delojemalci. Dosedanja carinska in tarifna politika je našo obrt zavirala in skoraj da uničila. Državne dobave so za obrtništvo vsled nesmotrenih predpisov nedosegljive, kar povzroča vidno naraščajočo brezposelnost obrtnikov in pomočnikov. Sedanji sistem pri oddaji državnih dobav je treba revidirati in ga usmeriti tako, da bo obrtništvo v polni meri vpoštevano. Davki, ki tlačijo obrtništvo, so krivično razdeljeni. Predpogoj pravične razdelitve je izenačenje davkov v vsej državi. Prevelike točilne takse in trošarine ubijajo gostilničarsko obrt, zlasti v Sloveniji, katera je j)0 taksah in trošarini dvojno prizadeta. Stari obrtni zakoni so nepopolni in za posamezne dele države različni ter pospešujejo šušmarstvo, katero se je po vojni neizmerno razcvetelo v naj večjo škodo obrtništva. Ustvaritev novega edinstvenega obrtnega zakona za vso državo, ki bo vpošteval vse pravice obrtništva, je zanj predpogoj obstanka in pro-cvita. Strokovno šolstvo je navezano v največji meri na dobrovoljne prispevke denarnih zavodov in posameznikov,1 vsled česar je slabo in nezadostno razvito. Država je po ustavi dolžna skrbeti za brezplačen pouk. Pri vseh osnovnih šolah sc morajo ustanoviti obrtno-nadaljevalne šole, katere imajo namen, vzgo-jevati obrtniški naraščaj. Obrtni krediti «Narodne banke» so nezadostni in vezani z velikimi zaprekami. Ti krediti se morajo po-r večati in dati na razpolago obrtnim kreditnim zadrugam. Slovenija, kjer je obrt v naši državi najbolj razvita in katere blagostanje sloni na procvitu obrtništva, mora uživati od države posebno zaščito. Vse v strokovnih organizacijah združeno obrtništvo si je v svesti, da more doseči vse te navedene zahteve le tedaj, ako bo v Zbornici za trgovino,obrt in industrijo zastopano po tovariših, ki so že dolga leta neumorno delovali na strokovnem obrtniškem polju, ustvarjali in vodili organizacije in ki poznajo težnje obrtništva. Zboljšanje razmer je pričakovati le potom nepolitičnih stanovskih strokovnih organizacij, katere morajo voditi obrtništvo ne glede na politične prilike v državi. Zbornica je ono torišče, kjer naj govori le obrtnik za obrtnika in kjer naj preneha vsaka politična mržnja. Ven s politiko iz gospodarskih institucij in naprej k cilju za dosego pravic in >enakopravnosti obrtništva! Tovariši! Vaše organizacije vas zovejo, da oddaste svoje glasove za tiste sotovav/išc, katere ste sami predlagali na neštetih zborovanjih in sestankih in katere, priporočajo Vaše stanovske organizacije. Celje, dne 10. avgusta 1920. Ivan Rebek, ključavničar in predsednik Občesloven-skega obrtnega društva v Celju; Engelbert Franchetti, brivski mojster in predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani; Ivan Bizjak, krojaški mojster in predsednik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju; Franjo Bureš, sedlarski mojster in predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru; Drago Bernardi, hotelir in predsednik Zveze gostilničarskih zadrug v Celju; Franc Kavčič, gostilničar in načelnik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani; Miha Vahtar, knjigovez in predsednik Slovenskega obrtnega društva v Mariboru ter podpredsednik Skupne obrtne zadruge v Mariboru; Josip Rebek, ključavničar in predsednik Obrtnega društva v Ljubljani; Ivan Kcrsnič, krojaški mojster in načelnik Zadruge krojačev v Ljubljani; Fran Špes ml., zidarski mojster in predsednik Strokovne zidarske zadruge v Mariboru; Filip Ogrič, zobotehnik in predsednik Obrtnega društva v Novem mestu; Ivan Žurman, pekovski mojster in podnačelnik Kolektivne zadruge v Slovenski Bistrici; Ivan Bernik, mizarski mojster in načelnik Mizarske zadruge v Ljubljani; Obrtniška razstava Slovenije v Ljubljani. * Dne 28. julija t. 1. sc je vršila seja načelstva Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, ki je obširno razpravljala o prireditvi obrtniške razstave,ki naj bi se vršila jeseni prihodnjega leta v prostorih Ljubljanskega velesejma. Seji so prisostvovali tudi direktor Tehnične srednje šole g. J. Reisner, arh. profesor g. Rado Kregar, ravnatelj Ljubljanskega velesejma g. Milan Dular jn tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gospod dr. Ivan Pless. Arh. prof. g. Rado Kregar je podal kot strokovnjak na seji jako izčrpen referat, kako naj bi sc ta razstava priredila. Vse zadruge v Sloveniji, kakor tudi posamezne obrtnike pa prosimo, da o razstavi razpravljajo na svojih sejah in podajo Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani do konca tekočega meseca svoje mnenje in predloge. Referat g. Kregarja v celoti objavljamo: Slovenski obrtni in industrijski krogi so priredili po prevratu že številne razstave, ki pa so podale v več ali manj pregledni obliki današnje stanje obrti in industrije Slovenije. Slika ni bila nikdar popolna, celotna. Raznim prilikam in namenu odgovarjajoča obrtna razstava mora zavzeti najrazličnejši obseg, obliko, aranžma in organizacijo. Možne so sledeče vrste razstav: 1.) Zgodovinska razstava, ki poda pregled razvoja posameznih panog v teku časa; v raznih dobah, raznih krajih Slovenije. Nadalje se more zasledovati uporaba raznega materijala ter način njegove obdelave. Ta razstava more nuditi statistiko razmaha, ustanavljanje novih podjetij, naraščanje delavstva itd. Lahko pa tvori zgodovinska razstava oddelek splošne razstave. V ta namen se uporabijo tabele, grafikoni, zemljepisne karte, fotografije ter umetno obrtni predmeti zgodovinske vrednote. Materijal za zgodovinski del razstave se more dobiti od privatnikov, privatnih in javnih zbirk. Zgodovinski del razstave Janko Horvat, slikar in predsednik Obrtnega društva v Ljutomeru; Rudolf Kuhar, mizarski mojster in načelnik Mizarske zadruge v Mokronogu; Alojz Rozman, gostilničar in predsednik Gostilničarske zadruge v Prevaljah; Karel Iglič, krojaški mojster in načelnik Kolektivne zadruge v Logatcu; Miha Koren, zlatar in predsednik Obrtnega društva v Trbovljah; Josip Berlič, gostilničar in načelnik Gostilničarske zadruge v Ptuju; Anton Štele, čevljarski mojster in predsednik Obrtnega društva v Kranju; Karel Pod-hraški, kleparski mojster in načelnik Skupne zadruge v Slovenski Bistrici; Josip Holy, brivski mojster in predsednik Obrtnega društva v Brežicah; Josip Klu-bička, čevljarski mojster in odbornik Čevljarske zadruge v Mariboru; Franc Dolžan, kleparski mojster v Celju; Štefan Szukitš, krojaški mojster v Murski Soboti; Ivan Rozman, čevljarski mojster v Ljubljani; Josip Ambrožič,• gostilničar v Ljubnem na Gorenjskem; Martin Kolšek, čevljarski mojster v Celju; Leopold Turšič, mizarski mojster v Cerknici; Karel Ilmelina, dimnikarski mojster v Slovenjgradcu; Štefan Rožič, pleskarski mojster v Ljjubljani; Stjepan Čoh, gostilničar v Rogaški Slatini; Franc Nerad, zidarski mojster v Celju; Miloš Rozin, kleparski mojster v Trbovljah; Josip Kotar, mizarski mojster na Vranskem; Ivan Virant, gostilničar v Žalcu; Jernej Golčar, sodarski mojster v Celju. je vedno velike važnosti za razumevanje moderne dobe in njenih oblik. • 2.) Sorodna zgodovinski razstavi je etnografska razstava, ki nudi enako pregled razvoja posameznih panog v določenih krajih v gotovih dobah, poudarjajoč pa predvsem vpliv pokrajine; miljeja, materijala itd., kar da produktom povsem tipično lice. Ti vplivi so merodajni v prvi vrsti za oblikovanje predmetov za uporabo materijala in njegovo tehnologijo. Mogoč je aranžma zgodovinske razstave na etnografski bazi. 3.) Vsakoletno se prirejajo sezijske razstave, ki vsebujejo zgolj moderne produkte ter nudijo pregled dela in napredka novejšega časa, predvsem poudarjajoč kvaliteto izdelave, plemenitost materijala in estetsko modernih form. Te vrste razstave tvorijo najkarakterističnejše lice moderne dobe. 4.) V prvi vrsti informativnega značaja je propagandna razstava, ki poda sliko in pregled moderne produkcije, vrsto in uporabo materijala, kapaciteto produkcije kvaliteto izdelkov, njihovo ceno, nadalje organizacijo obrti in industrije, njen obseg itd. Te vrste razstave se prirejajo v inozemstvu, da informirajo tuje trgovske, obrtne in industrijske kroge, ki o naših prilikah niso dovolj informirani ter so velike važnosti posebno za izvozno trgovino. 5.) Posebne vrste je prodajna razstava ali semenj, katera ima v glavnem namen razprodati razstavljeno blago. 6.) Temu sorodna* je vzorčna razstava, kjer se na podlagi razstavljenih vzorcev sklepajo kupčije ter sc informira trgovske kroge o vrsti produkcije, o cenah itd. Prodajna in vzorčna razstava sta često združeni. V prvi vrsti važno za te razstave so cene in povpraševanje po gotove vrste blagu. Produktivnost, forma in kvaliteta predmetov vsled tega ne more biti vedno merodajna. 7.) Pomembne v razvoju moderne obrti so obrtnošolske razstave ter one obrtnega naraščaja. Razstavljeni predmeti kažejo napredek in inteligenco mladine ter nudijo pregled vzgoje in izpopolnitev strokovnega poduka raznih zavodov in podjetij. Te vrste razstave navajajo naraščaj K' tekmovanju ter vzbujajo veselje in ljubezen do poklica in dela. 8.) Važno za moderno obrt je higijena v produkciji, higijena obratov, higijena delavstva, od katere je v veliki meri odvisno zdravje delavstva. Konkurence zmožna jc le ona obrt in industrija, ki ima zdrave delavske sile. Bolno delavstvo je le v breme vsakemu podjetju. Pravo sliko moderne obrti in industrije se more dobiti le, če se spozna tudi njene higijenske prilike. Iz tega razloga mora biti vsaki razstavi, ki hoče biti res popolna, priključen liigi-jenski oddelek. Z ozirom na bodočo obrtno razstavo je potrebno, da se določi njen obseg in program ter s tem omogoči sestavo aproksimativnega proračuna. Ker Slovenci še nikdar nismo imeli prilike pokazati stanje naše obrti in industrije v celoti, sem mnenja, da bi storili to o priliki bodoče obrtne razstave, ki naj bi bila predvsem reprezentančnega značaja. Zato bi morala ta razstava vsebovati vse prednosti navedenih vrst. Namen naj bi bil, podati sliko zgodovinskega razvoja slovenskih obrti v posameznih dobah in krajih, etnografske vplive na oblikovanje, uporabo ma-terijala itd. Sistematičen pregled organizacije, razvoja, razmaha posameznih vrst. Ona bi nudila rnatcrijal za študij nacijonalnim ekonomom, znanstvenikom in politikom. Razvoj oblik, vpliv tuje kulture in moderne umetnosti, vpliv naroda bi služil za podlago delu našim obrtnim umetnikom. Del razstave, obsegajoč obrtno šolstvo ter izdelke obrtnega naraščaja, bi informiral naše strokovno učiteljstvo o nedostatkih in napredku strokovnega poduka. Higi-jenski del bi nudil dovolj materijala za študij zdravnikom, zavarovalnicam, higijenskim oblastvom itd. Predvsem pa bi podala ta razstava pregled moderne produkcije, njene kvalitete, njene produktivne sile. Vzbudila bi smisel za pošteno reelno konkurenco, ki naj bazira na kvaliteti produkcije, ekonomični izrabi materijala in delovnih moči. Predmeti, izdelani za to razstavo, bi se prihranili ter uporabili za udeležbo na bodočih svetovnih razstavah, katerih se do sedaj Slovenci nismo mogli udeleževati s takim 'uspehom, s kakršnim bi bilo želeti, kljub temu, da so nam za to podani vsi pogoji, ki so lastni industrijsko najbolj razvitim pokrajinam naše države. Res je, da razstavljalec ne more in ne sme iskati na taki razstavi takojšnjih materijelnih koristi. Ali često je moralen uspeh večje važnosti in trajnejših koristnih posledic, kot pa momentani materijelni dobiček. Le tako je razumeti in utemeljiti opravičbo do ogromnih žrtev, ki jih doprinašajo države in privatniki s prireditvami velikih svetovnih razstav. Taka popolna razstava, velikopotezno zasnovana, bo vzbudila samozavest naših obrtnikov in industrijcev, vzbudila bo veselje do dela, voljo do poštenega tekmovanja, zanimanje širšega občinstva, državnikov in inozemstva. Preden se preide na podrobno organizacijo razstave, se morajo odločiti obrtni in industrijski krogi za njen obseg. Želel bi, da se sprejmejo zgoraj navedeni predlogi v ce]oti in to z ozirom na popolnost slike in pregleda. Na podlagi te odločitve se more šele izdelati program in aproksimativen proračun. Predloge za program in višino proračuna podam na prihodnji seji. O zmožnosti take razstave ne dvomim, ali delo je ogromno ter zahteva čas in sredstva. časa je do jesenskega termina prihodnjega leta dovolj. Sredstva pa mora nuditi uvidevnost in požrtvovalnost obrtnih in industrijskih krogov. Prepričan sem, da tudi državne oblasti ne bodo odrekale gmotne in moralne podpore. Po referatu se je razvila živahna debata, katere so se udeleževali gg. Franc Ravnikar, dr. Ivan Pless, Milko Krapež, Ivan Bernik, Alojzij Smerkol, Ivan Breskvar, F. Bricelj in Josip Sluga. Ravnatelj velesejma g. Milan Dular je pozdravil to prireditev razstave in izjavil, da jo bo uprava velesejma podpirala. Razstava bo v okviru referata, ki ga je podal arh. prof. g. Kregar, za razvoj in ugled našega obrta velike važnosti. Zato pa pokažimo svoje zmožnosti! Pravilnik za izvršitev posameznih odredb začasne uredbe o pooblaščenih arhitektih in inženerjih. (Konec.) Kdor hoče izvrševati obrt stavbenika (stavbnega mojstra), za tega veljajo torej predpisi obrtnega reda in stavbnega zakona. Na podlagi teh določb mora dobiti koncesijo za stavbenika in za vpogled usposobljenosti doprinesti dokaze, ki jih predpisujejo §§ 9., 10., 11. in 12. stavbnega zakona. Dokazati mora, da je z uspehom prestal stavbeniški izpit na sedežu velikega župana (v Sloveniji v Ljubljani). Pri tej priliki kažemo izrecno na uredbo ministrstva za notranje zadeve, trgovine in prosveto z dne 27. decembra 1893., drž. zak. št. 195, glede izpita oseb, ki nameravajo pridobiti koncesijo za stavbni obrt. Ta uredba predpisuje, da mora stavbni mojster pri izpitu izdelati projekt za visoko stavbo z vsemi proračuni, odgovarjati mora pismeno in ustno na vprašanja iz matematike, geometrije, mehanike, stavbne mehanike in stavbne konstrukcije. Napraviti mora projekte in tudi statistične proračune. Obvladati mora učno snov, ki je predpisana za višje obrtne šole stavbnotehnične smeri. Te šole obstojajo pri nas in učna snov na teh šolah vsebuje vse potrebno za polaganje izpita za stavbnega mojstra, za pridobitev znanosti, ki jo potrebuje stavbenik. Samo ob sebi umevno je, da razpolaga torej stavbni mojster, ki je pridobil koncesijo z ono znanostjo, ki je potrebna za dela, omenjena v členu 11. izpodbijanega pravilnika. V Ljubljani obstoja tudi srednja tehnična šola (obrtna šola), ki je izvrstno organizirana in katere absolventi zadoščajo popolnoma zahtevam, ki se stavijo danes na stavbenika. Absolventi zapustijo šolo izobraženi v vseh modernih panogah stavbne obrti. A ne samo v Ljubljani obstoje take šole, temveč tudi v Splitu, Sarajevu, Beogradu in v Zagrebu. Znano je, da največji in najimenitnejši stavbeniki, ne samo dandanes, temveč tudi v prejšnjih stoletjih, niso bili akademično izobraženi in vendar so na svetu visoke zgradbe, ceste, vodne zgradbe, mostovi itd., ki so jih zgradili stavbeniki, katerih stan že obstoja več kot tisoč let, in sicer v blagor narodu in državi. S stanom stavbenikov je blagor države ozko vezan. Pridobitne razmere cele vrste drugih slojev prebivalstva so odvisne od’stanu stavbenikov, kateri si je tudi pridobil tekom dobe tiste pravice, ki mu gredo. To velja ne samo pri nas, temveč tudi v vseh drugih državah. Stan stavbenikov se danes v Evropi naravnost favorizira. Na Češkem, Poljskem, v Avstriji, Franciji in Nemčiji se dela s polno .paro na izpopolnitvi obstoječih srednjih obrtnih .šol. V Nemčiji zahtevajo celo od tehnikov, akademikov v začetku študija absolvlranja prakse pri stavbeniku. Absolventi tehničnih srednjih šol v Nemčiji dobijo celo naslov inženjerja. S temi izvajanji smo doprinesli dokaz, da so pravice in dolžnosti našega stanu z veljavnimi zakoni urejene: Delokrog naše obrti je, natančno določen in je izključeno, da bi mogel izpodbijani pravilnik naše pravice omejiti. Pravilnik ni zakon in minister tudi ni smel prekoračiti pooblastila, ki mu ga je dala začasna uredba za reguliranje odnošajev inženjerjev. Sklicujemo se na člen 94. naše ustave, glasom katere sme upravno'oblastvo izdajati le takšne uredbe, ki so potrebne za vporabljenje zakonov, in je potrebna za to zakonita pooblastitev za poseben primer. Izrecno pravi tretji odstavek člena 94., da uredbe ne smejo nasprotovati zakonu, za katerega izvrševanje so izdane, da pa tudi ne smejo biti v nasprotju z zakonito pooblastitvijo, na kateri podstavi so predpisane. Za reguliranje pravnih. odnošajev našega stanu je po veljavnem obrtnem zakonu pristojen minister za trgovino in industrijo. Ta pa do sedaj ni spremenil predpisov, ki obstoje za našo' obrt, torej tudi za pravilnik ni mogel spremeniti predpisov, na podlagi katerih lahko izvršujemo naš poklic. Prepričani smo, da g. minister gradjevina tudi ni hotel seči v našo pravico in gotovo ni imel namena favorizirati pooblaščene arhitekte in inženjerje, ki tvorijo le razmeroma majhen del onih oseb, ki se pečajo s stavbami. Naglašamo še, da je celo upravno sodišče na stališču, da morajo tudi oni, ki so dovršili stavbno, odnosno in-ženjersko šolo na tehnični visoki šoli dokazati, da so bili prej ali za časa študija zaposleni v stavbni stroki šest mesecev namesto predpisane prakse šest let (od tega dve leti kot polir, dokazati morajo samo štiri, odnosno če imajo diplomo tehnične visoke šole za visoke zgradbe ali za inženjersko stroko, samo tri leta prakse). Končno morajo dokazati, da so z uspehom prestali stavbeniški izpit. Ako hoče torej postati prosilec stavbenik v Sloveniji, mora izpolniti, ne oziraje se na to, da je pooblaščeni inženjer, pogoj v Sloveniji veljavnega obrtnega reda in stavbnega zakona. Identično stališče je zavzemala tudi prejšnja upravna praksa, kar dokazuje razsodba upravnega sodišča z dne 28. junija 1912., št. 5813, Budvvinski itd., št. 9054/A. Navajamo še, da obstoja danes v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev cela vrsta organizacij (zadrug stavbenikov), ki delajo vse v blagor svojemu stanu in v blagor celokupnemu narodu. Stavbeniki v naši državi so pa tako izvrstno izobraženi, da so izdali v našem jeziku edino tehnično ročno knjigo, ki vsebuje vse podatke za sestavo projektov in proračunov in ki je edina te vrste v državi. Dokazali smo torej, da naše pravice niso mogle biti omejene z izpodbijanimi določbami pravilnika;. Vendar pa utegne stilizacija pravilnika povzročiti našemu stanu, ki se mora v današnjih časih težko boriti, veliko neprilik in ogromno škodo. Stilizacija tega člena je protivna zakonom, na podlagi katerih izvršujemo svojo obrt. Zgodili so se že slučaji, da so državne oblasti, oziroma njeni organi razlagali pravilnik na ta način, da mi stavbeniki sploh nismo več upravičeni do del, ki jih navaja pravilnik. Ta razlaga pa je napačna. Pravice stavbenikov, zidarskih in tesarskih mojstrov in kamnosekov, ki so si jih ti obrtniki pridobili na podlagi obstoječih obrtnih zakonov, torej niso mogle biti tan-girane* vendar pa obstoji nevarnost, da se bodo ozirale državne oblasti ivsled napačne razlag© in ocenitve pravilnika samo na projekt*^ proračuna itd., pooblaščenih inženjerjev in arhitektov, dočim bodo naše projekte itd. odbijale. Iz vseli teh razlogov prosim o slavno .ministrstvo* da se zavzame za našo pravice s tem, da se izda avtentično pojasnilo :s rstrani ministrstva, da členi 12., 13. in 17!j pravilnika za izvrševanje posameznih odredb začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih v kraljevini Srbov, Hrvatov; in Slovencev ne tau-girajo pravic stavbenikov iu sorodnih obrtnikov, in da se odredi, da se. člen pravilnika vobče izbriše iu člena 13. in 17. primerno preatilizirata. Z ozirom na to, da je naš stan z izpodbijanimi določbami težko ogrožen, prosimo za čimprejšnjo rešitev i naše prošnje. V. Marib o r u, dne 1().; julija 1926. Vsa stavbeniška strokovna udruženja so proti temu pravilniku najenergičneje nastopila ter s e obrnila do pristojnih ministrov ih do naših narodnih poslancev, da izposlujejo ukinitev, odnosno izprememfee tega pravilnika. Intervencija je ihtela uspeh. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je ddbila od ministra trgovine in industrije obvestilo, da je izdal velikemu županu'v. Ljubljani in Mariboru naslednja navodila: «Ker bi mogla nastati domneva, da se čleiii 12., 13. in 17. pravilnika za izvedbo posameznih odredb začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih («Službene Novine» z dne 9. junija't. 1., št. 129) poljubno tolmačijo in da se z njimi zožujejo pravice stavbenih obrtnikov, ki so si pridobili pravico za izvrševanje svojega obrta po zakoniti poti in katerim je po obstoječih predpisih obrtnih zakonov (obrtnega zakona za Hrvatsko in Vojvodino, zak. čl. XVII iz leta 1894., naredbe o- izvrševanju obrtov v Bosni iu Hercegovini z dne'3. marca 1909., stavbnega zakona za Slovenijo in Dalmacijo l dne 26. novembra 1843.; drž. zak. št. 193) točno odrejen delokrog, je to ministrstvo zavzelo stališče, da zgorajšnje odredbe pravilnika v nobenem primeru ne tangi raj o obstoječih predpisov obrtnih zakonov. Ne more se predpostavljati, da se je s lem pravilnikom nameravalo • razveljaviti obstoječe predpise Obrtnih zakonov, ker je jasno, da se s pravilnikom ne morejo menjati zakoni, ki so še v veljavi.> Z zadoščenjem pozdravljamo ta odlok ministrstva trgovine in industrije. Opozarjamaistavbenike,(zidarske, tesarske in. kamnoseške mojstre, da se ozirajo na ta odlok, ako bi jim katerokoli oblastvo ali korporacija hotela kratiti njihove pravice, kakor se je. to že skušalo v nekaterih primerih. Temeljni pojmi elektrotehnike. ■, (Nadaljevanje.) Ta zavest nas torej prepriča, da pfodukt volt krat ampere pri izmeničnem toku pomeni le dozdevni učinek, medtem, ko je ta produkt pri istosmernem toku že pravi učinek dela: Pravi učinek v wattih dobimo pri izmeničnem toku šele, ko pomnožimo dozdevni učinek s cos «fi», ki je kot rečeno vedno manjši kot 1. Enostavno sledi iz tega, da lahko izračunamo cos «fi», ako odberemo na instrumentu na sklepalni deski množino voltov, tedaj napon in množino amperov na amperometru, dalje množino wattov na wattmetru ter napravimo Icvocijent, Cosinus