številka 30 četrtek, 28. julija 1994 100 tolarjev "Graška gora srečna, kot že dolgo ne!" i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i L' Izraz na obrazih prebivalcev Graške gore je od ponedeljka dalje precej drugačen, kot je bil doslej. Bolj vesel, ali kot je najbolj izvirno povedal predsednik gradbenega odbora za pridobitev ceste Drago Plazi: " Graška gora je srečna, kot že dolgo ni bila." V ponedeljek je Cestno podjetje Celje z vrha gore proti Plešivcu v dolžini poldrugega kilometra pričelo polagati asfalt, najprej grobi, danes (četrtek) pa naj bi s položitvijo fine prevleke delo tudi že končali. S tem bo posodobljena polovica ceste na velenjski strani, seveda pa si krajani želijo, da bi tudi preostali del čim prej dobil črno prevleko. Na slovenjgraški strani bodo asfalt začeli polagati predvidoma do letošnjega oktobra. (vos, foto:JM) 107,8 MHz mm teleue Pod prho J J2Jj U/JJJJJ ^J '{M }j bJ f ž-1 eč pošten, ker "plačaš prej gor", kot pa se ti ta tvoja poštenost obrestuje. Ne misliino zagovarjati tistih, ki so si privoščili nedomljen poseg v prostor in to smje dejanje sedaj poprmjjap. "Lumpi"so. Ampak vse karje prav. Se bo država poštenim dižcnjjanom za zavajanje odkupih vsaj tako, da bo dosledno rušila vse neprijavljene posege ? Ponekod vemo, da bodo dosledni(Radovljica, Piran). Vvelenjskiobčutipamendato\rstnarazmišljanja niso najbolj priljubljena Je vprašanje, morebiti zaradi nekaterih imen in priimkov (na kar so med vrsticami svojih vprašanj omenjali nekateri delegati na zadnjem zasedanju zbora KS velenjske občinske skupščine) odveč? g t p Sončno bo in vroče. Popoldan ni izključena še kakšna nevihta. V soboto, 23. julija, je bilo na Graški gori srečanje nekdanjih borcev in vseh tistih, ki spoštujejo pridobitve NOB. Prisrčen sprejem so jim s kulturnim programom pripravili domačini. Na srečanju, na Graški gori, je Odbor skupnosti borcev 14. divizije podelil plakete tistim, ki negujejo tradicije zimskega pohoda 14. divizije. Plakete so prejeli planinci: Stane Jamnikar, Julijana Hočevar, Miroslav Žolnir, Franc Ojsteršek, Jože Melanšek, Marjan Skaza, Vlado Videmšek, Jože Kandolf, Vlado Kretič in Milan Kretič; harmonikarji: Ivan Kumer, Maks Kum-er, Janez Meh, Slavko Mravljak, Peter Obšteter, Anton Sušeč; plaketo paje prejela tudi Lovska družina Velenje.O tem, kako je bilo v soboto na Graški gori, pišemo več na zadnji strani. __mkp, slika: Jože Mlklavc Za Rudarja že jutri začetek skrbi Prihodnji konec tedna (6.in 7.avgusta) bo steklo novo državno nogometno prvenstvo. Za mnoge klube, med njimi tudi za nogometaše velenjskega Rudarja, se bodo skrbi začele že od jutri do nedelje. Na sporedu bodo tekme šestnajstine finala za slovenski pokal. "Rudarji" bodo že jutri (petek) popoldne (pričetek ob 18.uri) gostovali v Kranju pri tamkajšnji ekipi Triglav Creina. To je moštvo, kije v minuli sezoni izpadlo iz druge lige. Pokalno tekmovanje je znano po presenečenjih, zato bodo igralci Rudarja zaigrali nadvse zavzeto, saj želijo tudi v tem tekmovanju doseči čim več, v prvenstvu pa je njihov cilj uvrstitev do 8.mesta. Glede na to, da bodo moštva v šestnajstini in osmini finala igrala samo po eno srečanje, Velenjčani jutrišnjega nasprotnika nikakor ne smejo podcenjevati, če želijo uresničiti visoke ambicije v pokalu. ■fvosj DOGODKI Neurje v Ravnah naredilo za vsaj 150 milijonov tolarjev škode ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Bodo prizadete kmete oprostili plačila davkov? Km Po doslej zbranih podatkih komisije za odpravo posledic elementarnih nesreč v občini Velenje je neurje, ki je 5. julija v večernih urah zajelo Šaleško dolino, najbolj prizadelo krajevno skupnost Ravne, Kjer je poleg močnega dežja padala tudi toča. Škode je za več kot 150 milijonov tolaijev, največ na kmetijskih površinah In vodotokih. Ocena škode še ni dokončna, ker kmetje vse škode še niso prijavili. Veliko Škode paje neurje povzročilo tudi na lokalnih in krajevnih cestah. Z najnujnejšimi deli pri obnovi lokalnih cest in saniranju vodotokov, so v Ravnah že pričeli, na krajevnih cestah pa so najnujnejše uredili krajani sami. Treba pa bo zagotoviti sredstva za posutje teh cest in ureditev pro-pustov. Velenjski izvršni svet, ki seje na zadnji seji seznanil s potekom sanacije tega področja, pa je predlagal Republiški upravi za javne prihodke, enoti v Velenju, da bi kmete, ki so bili v neurju najbolj prizadeti, oprostilo plačila davkov. ■mfcp Šoferji na Roglo V soboto bo na Rogli spet živahno. Tja se bo zgrnilo več tisoč slovenskih poklicnih voznikov, ki si bodo dali duška na IV. državnem srečanju. Namen shoda je bolj družabne narave, priložnost pa bodo izkoristili za povabilo podpredsednika Državnega zbora dr. Vladimirja Toplerja, ki bi jim naj razložil različico načrtov gradnje cest v Sloveniji, ukrepe za večjo prometno varnost, dosežke v meddržavnem sodelovanju na področju prometa in obljube za boljši delovni in življenjski standard poklicnih voznikov, avtomehanikov in vseh, ki delajo v prometni branži. Srečanja se bodo udeležili tudi šoferji, člani ZSAM Mozirje, Žalec, Velenje in drugi. Odhod avtobusa na Roglo za Velenjčane bo v soboto ob 9.00 uri izpred Rdeče dvorane Velenje. Organizatorji vabijo na prijetno družabnost. M Jože Miklavc Simbol kraja že postavljajo STARO VELENJE - Med obnovo Starega Velenja so na Starem trgu našli kar 5 pozabljenih starih vodnjakov. Zato seje vodstvo krajevne skupnosti že takrat odločilo, da bodo v obnovljenem trgu postavili lep vodnjak, ki bo postal simbol kraja. Kar nekaj časa so v kraju zbirali denar zanj (predračunska vrednost je 1,4 milijona SIT) in napovedovali njegovo postavitev, sedaj pa so načrt pričeli tudi uresničevati. Spodnji del vodnjaka je že postavljen, dokončali pa ga bodo do 20. avgusta. Ta dan bodo namreč v kraju obeležili krajevni praznik, pripravili pa bodo tudi tradicionalno spominsko gasilsko vajo in parado s starimi brizgalnami. m(bš) IQ ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PRIČELI SMO ZBIRATI CERTIFIKATE za pooblaščeno družbo za upravljanje LB MAKSIMA D.D. Vse lastnike državljanskih certifikatov obveščamo, da smo tudi v LB SB Velenje d.d. pričeli z zbiranjem certifikatov za pooblaščeno družbo LB MAKSIMA d.d. Omenjene certifikate bomo zbirali na treh vpisnih mestih in sicer: - ekspozitura Rudarska, Rudarska 3, Velenje, - ekspozitura Šoštanj, Trg svobode 5, Šoštanj, - ekspozitura Mozirje, Na trgu 9, Mozirje. Na vpisna mesta vas opozarjajo plakati "MAKSIMALNO DOBRA DRUŽBA ZA VAŠ CERTIFIKAT'. Z obvestilom o odprtju certifikatskega računa se oglasite na naših vpisnih mestih, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije. DOBRODOŠLI MED LASTNIKI! Obrtna zbornica Velenje O novem zakonu s predsednikom Državnega zbora Člani obrtnih zbornic, ki so se odločili, da bodo opravljali dejavnost še najprej na obrtni način, pričakujejo nov zakon. Ta je že v parlamentarni proceduri in po zagotovilih parlamentarnih in vladnih služb nanj ni pripomb. Poslanci naj bi ga obravnavali na eni od septembrskih sej. O pomembnosti novega zakona, o potrebi po novi organiz- iranosti na tem področju, pripravi obrtnih zbornic na izdajo obrtnega dovoljenja ter vloga teh združenj v poklicnem izobraževanju so predstavniki Obrtne zbornice Velenje ter Žalec seznanili tudi predsednika Državnega zbora mag. Hermana Rigelnika v prostorih njegove poslanske pisarne v Velenju. V pogovorih je ta menil, da predlagana nova ureditev obrti sledi sodobni evropski zakonodaji. Tudi delovanje sistema - tako za malo kot veliko gospodarstvo - je ocenil za dobro. Herman Rigelnik je predstavnikom zbornic obljubil vso podporo v njihovih prizadevanjih za čimprejšnji sprejem novega obrtnega zakona. Nedavni sprejem vodstva Obrtne zbornice Slovenije njegovo obljubo že potrjuje. »(tp) J Premalo | policistov j VELENJE - Velenjski j i izvršni svet se je na četrko- I ■ vi seji seznanil z oceno var- ■ J nosti v občini, ki so jo pri- J I pravili na Policijski postaji. ■ I Precejšnja težava, s katero | I se velenjska policija pri de- | ■ lu srečuje, je pomanjkanje i ■ kadrov. Kljub temu pa so . J na izvršnem svetu ocenili, J I da svoje delo opravljajo do- I | bro. Celovito poročilo bodo | ■ pripravili tudi za obravnavo ■ . v skupščini, izvršni svet pa . * bo na delovni sestanek v Ve- J I lenje povabil ministra za no- I | tranje zadeve Andreja Štera | I in predstavnike Uprave za I ■ notranje zadeve Celje, da bi ■ . skupaj pretehtali in rešili ka- . ' drovske zagate. mkp I Izvršni svet SO Mozirje Kolektivna komunalna raba Za člane mozirskega izvršnega sveta dopustov in počitnic očitno ni. Že jutri, v petek, se bodo sestali na novi redni seji. Uvodno točko bodo namenili kolektivni komunalni rabi. V nadaljevanju bodo razpravljali o predlogu uresničevanja privatizacije v zobozdravstvu, med drugim pa bodo obravnavali tudi predlog povišanja cen v Vzgojno-varstve-nem zavodu Mozirje. Osnovne šole v občini Velenje IlilitlltBIilllllllSIillli Nekatere z novimi imeni Na zadnjem zasedanju zbora KS Skupščine občine Velenje so delegati obravnavali tudi predlog sprememb imen javnih zavodov za vzgojo in izobraževanje. Tako sedaj ni več Vizov, ampak so vse šole osnovne šole in tudi njihova imena naj bi bila usklajena s slovenskim pravopisom. Nekatere šole so "doživele"še nekoliko drugačna poimenovanja. Delegati zbora KS velenjske in usposabljanje Velenje - MAK pomniti. Še vedno namreč večina občinske skupščine so tako med drugim potrdili predlog o preimenovanju šole bratov Mravljakov v Velenju v Osnovno šolo Gorica (spremembo imena so predlagali delavci in predstavnik sveta staršev šole). Namesto Osnovne šole Šmartno Velenje naj bi bil Center za vzgojo, izobraževanje CENTER. Predlog za preimenovanje so dali delavci šole, po ponovni obravnavi so z novim imenom soglašali tudi v KS Velenje -Desni breg. Prav pri tem predlogu so imeli delegati zbora KS največ pripomb. Menili so namreč, da se ime šole prepogosto spreminja in da si učenci tega ne morejo za- govori, da obiskuje osnovno šolo XIV. divizije. Prav tako jih je še zanimalo, kaj pomeni Mak center. Ob tej razpravi pa so nekateri delegati "dregnili še v osje gnezdo" glede podružničnih šol (v Ravnah, Cirkovcah,...) »m Gasilsko društvo Nazarje Slavje in veselje ob 70-letnici Sprejem za bodoče vojake VELENJE - V avgustu bo na služenje vojaškega roka odšlo večje število mladih fantov iz velenjske občine. Sekretariat za obrambo občine Velenje bo za nabornike pripravil sprejem, ki ga bodo v Domu obrambe pričeli v ponedeljek, 1.avgusta, ob lO.uri. Ste ga že vložili? Medtem, ko nekateri pravijo, da se nam letos (spet) obeta poletno vroča jesen, so se tokrat za spremembo že poleti začela nekatera tradicionalna jesenska opravila. Za jesen je, na primer, značilno vlaganje. Pri nas pa smo že sredi teh vročih dni pričeli pridno vlagati. Ne sicer zelenjave ali sadja, pričeli smo vlagati certifikate. Že skoraj izza vsakega grma preži na nas kakšna družba, ki si želi naš certifikat. Kakšna sprememba! Ni še dolgo tega, ko so premnogi govorili, da je to brezvreden kos papirja, zdaj nas želijo številne družbe, ki zbirajo certifikate, prepričati, kaka vrednost je to. In da bo znala le ta družba prav obrniti naš cer- tifikat, kupiti najboljše delnice in nam s tem obogatiti našo naložbo. Zanimivo je, da vse družbe zagotavljajo, da bodo kupovale delnice naših najboljših podjetij. Kot da bi res imeli toliko dobrih podjetij, ki nam bodo bogato poplačala naš vložek. Zdaj takih res prodornih podjetij ni videti kaj dosti, zato res ne vem, če se bo Zgodil čudež, da bodo vse družbe, kot obljubljajo, udeležene res pri najboljših. Seveda so tudi taki, ki porečejo: kakor je prišlo, tako naj še gre. In se ne sekirajo preveč za bodočnost svojih certifikatov. Veseli so že, če jim ne bo kdo porekel, da morajo s tem, ko so soudeleženi v kakem podjetju, še kriti izgubo, če bo vanjo zašlo. So pa seveda tudi taki, ki le verjamejo, da imajo zdaj v rokah nekaj vrednega. Nekaj, kar se jim lahko obrestuje. Taki se bodo ob sedanjem vlaganju res obnašali, kot da imajo jesensko vlaganje. Ne Želijo, da bi se jim stvar, ki jo vlagajo, pokvarila, ampak želijo ta "vložek" kasneje uživati. Lepo in prav je to. Razlika je le v tem, da pri pravem vlaganju lahko sami največ vplivajo na to, da bo posel dober. Pri tem vlaganju certifikatov pa so vendarle v mnogočem odvisni od drugih. Gre bolj za vlaganje na srečo. Četudi se odločijo, da dajo certifikat v svoje podjetje, ne vedo, če bodo vložili dobro. Seveda je pri tem tudi od njih v veliki meri odvisna usoda vložka. Odvisna je od njihovega dela, prizadevanja. Če se odločijo in certifikat vložijo v drugo podjetje, je to seveda podobno, kot če pri igrah brez meja vložimo joker-ja na neko drugo ekipo. Lahko uspemo, ali pa ne. Podobno je, če certifikat zaupamo kaki od družb. Prepričujejo nas, da bodo naš vložek razpršili in s tem zmanjšali naše tveganje, ampak kakšne preglednosti vlagatelji seveda ne bodo imed-li. Kar prav imajo tisti, ki pravijo, da je to neke vrste hazard. Hazard je to v tujini, pri nas še bolj. Ampak če se pri nas gremo že toliko iger, zakaj se ne bi šli še te. Pri tej so udeležni vsaj (skoraj) vsi državljani. To je torej naša naj-masovnejša igra na srečo. In ta poteka pod geslom predelanih verzov našega poeta: Al' bo kal pognalo seme kdor ga vlaga, sam ne ve! Vi< bo prinesel čas. Vendarle t?e vsem!. ■m V petek in soboto so slavili sedem desetletij bogatega delovanja nazarski gasilci. Res društvo ne sodi med najstarejša v dolini, dejstvo pa je, da visoke obletnici niso nujno merilo sedanje uspešnosti. To potrjujejo tudi gasilci v Nazarjah, ki so v minulem obdobju dosegli toliko, da so lahko bili na slavju več kot ponosni; s pohvalami za njihove izjemne dosežke seveda niso skoparili gostje. Slavnostni del so opravili že v petek proti večeru. Najprej so gostom, gasilcem in številnim krajanom prikazali reševanje iz vkle-ščenega vozila ob prometni nesreči; v Nazarjah je namreč sedež usposobljene enote s sodobno opremo za te namene. Za tem je bila v dvorani delavskega doma še slovesnost, s katero so obeležili jubilej in podelili številna priznanja. Sebi in krajanom, brez katerih vseh uspehov ne bi bilo, so se oddolžili v soboto s prijetnim večerom, ki ga je več kot popestril Sašo Hribar, nekoč krajši čas tudi sam nazars- Vaja dela mojstra In tudi ta prikaz reševanja Je bil namenjen ki krajan. ujp čim večji usposobljenosti ob morebitni nesreči Minister dr. Pavle Gantar s sodelavci v Velenju "Za nas je sanacija bloka V nujna zadeva!" Kakšna je usoda urejanja čistilnih naprav na bloku V šoštanjskih termoelektrarn, je bilo gotovo osrednje vprašanje delovnega obiska dr. Pavla Gantarja s sodelavci v Velenju sredi prejšnjega tedna. Poleg tega je predstavnike velenjske vlade zanimala še nova organiziranost na področju urejanja okolja in prostora, črne gradnje ter kako in kaj s komunalnimi deponijami. Dr. Pavle Gantar s sodelavci na delovnem obisku v Velenju Tako člani Izvršnega sveta velenjske občine kot tudi predstavnik šoštanjskih termoelektrar ter občinskega sekretariata za varstvo okolja so iz prve roke slišali to, kar so si želeli in kar si želimo prebivalci Šaleške doline. Dr. Pavle Gantar, republiški minister za okolje in prostor, je namreč povedal, daje sanacija bloka V za obe ministrstvi (njegovo in Tajnikar-jevo) ter tudi za slovensko vlado nujna zadeva. "Prizadevali si bomo, da bo to urejeno čimprej, vsaj do leta 1997 ali leto kasneje. Kljub temu, da je propadel dogovor s svetovno banko glede kreditiranja sanacije, se ni nič spremenilo!" S tem jasnim odgovorom je zanikal govorice, da ministrstvo načrtom o hitri sanaciji V bloka Teša ni najbolj naklon- jeno. Dr. Pavle Gantarje trdil prav nasprotno. Ministrstvo se ne zavzema za sanacijo omenjenega bloka samo zaradi uresničevanja pogojev podpisanega drugega protokola o žveplu, ampak predvsem zato, ker mora biti zrak v Sloveniji precej čistejši. Glede pokrivanja finančnega zalogaja za sanacijo je sicer soglašal s predi-: ogom: blagovni kredit, lastni delež ter delež iz proračuna. Ob tem pa je tudi menil, da bi morali račun za sanacijo v večji meri poravnati tisti, ki imajo od proizvodnje električne energije največ koristi - torej porabniki. "Zdi se nam nekorektno, da m-orajo občani Šaleške doline nositi ekološke obremenitve za neko dobrino sami, čeprav jo potrebuje cela Slovenija." Raz- korak med dvigom gospodarske rasti in dvigom električne energije pa, po njegovih besedah, kaže, da smo še vedno zelo potratni. Razmišljanja o prestrukturiranju gospodarstva so glede na ministrovo opozorilo nujna. Na velenjski premog slovenska energetika še računa, zaradi prevelike vsebnosti žvepla pa ga najbrž v široki potrošnji ne bo mogoče dolgo uporabljati. Prav tako razvojne možnosti Velenja - po njegovem - v prihodnje ne morejo biti več toliko odvisne od energetske strategije države kot doslej. Srečko Meh, predsednik velenjske vlade,je poudaril, daje za Šaleško dolino zelo pomembna stabilna proizvodnja na rudniku ter v Tešu. Med drugim tudi zaradi snovanja novih dejavnosti. Zato bo občina Velenje oziroma njena skupščina vztrajala pri doslednem uresničevanju sprejetega sanacijskega programa za šoštanjske termoelektrarne. Črne gradnje in legalizacija Glede legalizacije prijavljenih črnih gradenj v občini Velenje je dr. Pavle Gantar s sodelavci pohvalil delo odgovornih v Šaleški dolini glede potrebnih aktivnosti, saj je ministrstvo potrdilo PUP. Med drugim je minister še povedal, da morajo biti sedaj v občini pozorni na morebitne nove črne gradnje. Te bo "zgrabil" novi zakon o prostoru in graditvi in vsi tisti, ki so zamudili priložnost za legalizacijo črne gradnje, bodo to še kako obžalovali. Če prej ne, bo država razsodnica pri zapuščinskih razpravah. Deponija komunalnih odpadkov Deponija komunalnih odpadkov v Velenju je ena redkih z uporabnim dovoljenjem do leta 2000. Med 62 deponijami v Sloveniji jih to premore le 22. Minister je udeležence delovnega pogovora seznanil s prizadevanji glede tega vprašanja v prihodnje. Standardizacija in ekološka ter tehnična merila za obratovanje naj bi "pripeljali" do tako imenovanih regionalnih deponij. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar ter njegovi sodelavci so končali obisk v Velenju z ogledom urejanja čistilnih naprav na bloku IV šoštanjskih termoelektrarn. Po besedah direktorja Teša Jara Vrtačnika vse kaže, da bodo potrebna dela zaključili do dogovorjenih rokov. Prihodnje leto pričakujejo normalno obratovanje tega bloka, s čistilnimi napravami pa naj bi zmanjšali emisijo za 90 odstotkov. »(tp) Gorenje Gospodinjski aparati Obsežna vzdrževalna dela Veplas Velenje Po krizi spet uspešen zagon? Lani so se nad velenjskim Veplasom zgrnili črni oblaki, ki so napovedovali vse prej kot spodbudne dogodke. Po velikem izpadu naročil, zlasti v programu čelad, je kriza pokazala svoje zobe še na drugih področjih. Med pogovorom se je direktor Veplasa F,V. dotaknil tudi napisanih kazenskih ovadb, v katerih mu celjski kriminalisti očitajo storjene nekatere nepravilnosti. "Vsebino očitanih mi štirih kaznivih dejanj zlorabe položaja in sklenitve Škodljive pogodbe v celoti zanikam in svoje trditve zagovarjam z argumenti. Tudi najnovejšo kazensko ovadbo. Celjski kriminalisti so jo napisali, ker naj bi s prodajo čelad povzročil odliv kapitala v tujino." Leta 1992 naj bi F.V. sklenil pogodbo s hrvaškim ministrstvom za obrambo o prodaji vojaških čelad. 12 tisoč nemških mark, kolikor je znašala kupnina, pa naj ne bi prispelo v Velenje. Kupec naj bi namreč moral denar nakazati na račun v tujino, v Nemčijo. S tem kapitalom naj bi v Frankfurtu ustanovili firmo v mešani lasti Vedo. 99-odstotni lastnik te mešane firme naj bi bU Veplas, en odstotek pa naj bi imel v rokah tujec. F.V. nam je povedal, da so se o ustanovitvi res pogovarjali, vendar je za zdaj ostalo vse le še pri besedah. Po besedah direktorja Velenjske plastike Franca Vedenika so bili povzročitelji črnih oblakov v precejšnji meri oni sami. "Kadar ima hudič mlade, jih ima več. To preizkušeno življenjsko pravilo se je potrdilo tudi v našem primeru. Pokazalo se je namreč, da kolektiv ni dovolj enoten, da pri reševanju kriznih težav nismo pristopili enotno k zastavljenim ciljem. Veplas ima zdrave programe, kar se je na vso srečo pri aktivnostih na trgu tudi potrdilo. Sklenjeni posli obetajo spet uspešen zagon." Pri programu čelad velja omeniti, da velenjski Veplas znova izpolnjuje naročila tako za domače ministrstvo kot za tujega kupca, da so v tem času opravili nekaj razvojnih nalog, in da v tem trenutku precej pozornosti namenjajo razvoju novih tipov čelad za slovensko ministrstvo. Novi posli, ki so na obzorju, napovedujejo dobro "življenje" temu programu tudi v prihodnje. "Ob tem naj omenim, da Veplas ni več zastopnik firme No-lan. Razšli smo se, v "hišo" pa pripeljali prav tako uveljavljeno nemško blagovno znamko čelad Roemer. Ta doslej na slovenskem trgu ni bila prisotna. Med drugim se dogovarjamo še o proizvodnji kompozitnih čelad za to nemško firmo." Glede na sezonski značaj izdelka je v tem trenutku proizvodnja jamborov za jadralno desko (program profilov) na višku. Vsemu navkljub že danes razmišljajo o tem, kako bodo zaposleni zapolnili vrzel v tej proizvodnji, ki bo nastala s prihodom mrtve sezone. Najtežje se za zdaj "piše" programu kompozitov. Franc Ve-denik ocenjuje, da so težave posledica slabe organiziranosti, nedoslednega spremljanja in obvladovanja stroškov. Res paje tudi, daje naročil manj zaradi dopustov pri kupcih proizvodov iz tega pro- grama. "Sem optimist, saj smo za odpravo napak zastavili vrsto aktivnosti, ki bi morale dati že-ljene rezultate. Med drugim načrtujemo prehod na novo tehnologijo. Takšno, ki ne bo zahtevala prevelikih vlaganj, omogočila pa bo večjo produktivnost in krepko pripomogla k izboljšanju ekoloških razmer. Nenazadnje tudi pogovori na zadnjih obiskih pri poslovnih partnerjih obetajo dovolj dela." Leta 1992, ko so hčer Veplasa Holding Čelade uvrščali po uspešnosti na 176. mesto v Sloveniji in ko je znašala njena letna realizacija približno 5 milijonov nemških mark, najbrž tako kmalu ne bodo mogli ponoviti. Spodbudno paje vsaj to, da imajo dela, potrebnega za normalno obratovanje, dovolj. Želijo si seveda še kaj več, zato bodo vso pozornost namenili iskanju kakovostnih poslov. »(tp) V Gorenju Gospodinjski aparati so letos zaradi razmer na tržišču in predvidenih večjih vzdrževalnih in obnovitvenih del spremenili terminski koledar. Tako so delavci iz programov Kuhalni aparati In Pralno-pomivalnl aparati že na dopustu. Zaposleni v programu Hladilno-zamr-zovalni aparati ta teden še delajo, na delo pa se bodo vrnili nekaj dni prej kot ostali zaposleni v Gorenju GA. Ob rednih preventivnih vzdrževalnih delih bodo letos med kolektivnim dopustom v Gorenju GA opravili tudi nekaj večjih ob- novitvenih del. Med najpomembnejša sodi obnova strehe v programu Pralno-pomivalni aparati. Zaradi dotrajanosti tako imenovane "druge" hale, zgrajene leta 1967, bodo v celoti zamenjan strešno konstrukcijo in kritino. Celotna obnova strehe, ki obsega kar 9.200 akvadratnih metrov, naj bi bila sklenjena do 16.avgusta. Spiski predvidenih del so dokaj obsežni tudi v ostalih programih. Skoraj 300 zaposlenim v Gorenjevem Vzdrževanju letos pomaga tudi 40 zunanjih sodelavcev, za razliko od prejšnjih let pa letos običajno delajo le po 8 ur na dan. MH.J. Očitno zdravi programi niso dovolj. Potrebna bo zvrhana mera enotnosti pri odpravljanju krize in veliko trdega dela za uspešno gospodarjenje Redni pregledi In preventivna vzdrževalna dela so vsekakor pomembna opravila zaposlenih v Gorenjevem Vzdrževanju Kako bo z lastninjenjem v HTZ? Najprej bo svoje rekla država HTZ, daljše Higiena, tehnika, zaščita je podjetje, ki je tesno povezano z Rudnikom lignita Velenje in zato je vse, kar je povezano pri njih z lastninjenjem, povezano s tistim, kar bo o tem v zvezi z elektrogospodarstvom in premogovništvom rekla vlada. Vsekakor pa HTZ sodi med podjetja, v katerih "direktnega" lastninjenja ne bo. Ima pa ob tem še eno lastnost, po kateri se to podjetje razlikuje od drugih: gre za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Podobno kot njim sorodna podjetja je v položaju, ko se država še ni izrekla o modelu, po katerem bi se lahko lastninili. Zaposleni zaenkrat le ugibajo, kako naj bi to potekalo. Iz besed vodja HTZ Franca Druksa pa smo razbrali, da bo v prvi fazi lastninjenja njihovo podjetje, podobno kot premogovniki, v državni lasti. Ta usmeritev naj bi bila prehodnega značaja. Potem pa bo država v tistem delu, ki je strateškega pomena, najbrž obdržala premogovništvo in energetiko, drugi del pa bi bilo možno lastniniti po principu, ki velja za druga podjetja. Ampak to so ta hip še ugibanja. "Med našimi delavci paje za odkup podjetja precejšnje zanimanje. Veliko jih je, ki bi želeli v podjetje vložiti certifikate. Ker ne vedo, koliko in kdaj bo to možno, jih precej jezi," pravi Franc Druks. a mkp Gorenje toplotne črpalke Velenje "Smo že olastninjeni" Tako pravi direktor Gorenje toplotne črpalke d.o.o. Franc Šacer. To so "rešili" že pri ustanovitvi. So namreč last Gorenja Servis, A banke in fizičnih oseb. Sami torej programa lastninskega preoblikovanja podjetja ne bodo izdelali, ampak se bodo najbrž prilagodili tovrstnim aktivnostim v Gorenju Servis. Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje 'M 4£ M M M M $$ W % m M m. mm. mm m Imamo znanega lastnika - "Mi se ne bomo lastninili po zakonu o lastninjenju, ker imamo znanega lastnika," nam je povedal direktor Marjan Klepec. Tako kot vsi javni zavodi tudi to premoženje (letni, zimski bazen. Rdeča dvorana) sodi pod državo oziroma občino. ■ Modna konfekcija Elkroj ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ odhodnina Devetstočlanski kolektiv Modne konfekcije Elkroj se lahko pohvali z lepimi dosežki, dobro opravljenim delom in za-gotovoljenimi naročili. Kljub temu s povprečno plačo 43 tisoč tolarjev zaostaja za gospodarstvom v republiki, svoje pa k temu dodaja nihče drug kot nova dohodnina. Pretežno ženski kolektiv je to in delavke seveda svoje delo opravljajo različno uspešno; nekatere normo lepo presegajo, druge zelo malo ali sploh ne. Uspešnost na delovnem mestu pa na vsoto v plačilni kuverti ne vpliva, je ne povečuje. "Kriva" je dohodnina. Delavka, ki močno presega normo dobi ob koncu meseca le malenkost več kot sodelavka, ki normo komaj dosega. Nauk je jasen: dobro delo, višja plača in višji dohodninski razred, ki požre dobro delo in nagrado zanj! Nova dohodnina delavke torej destimulira, čeprav bi jih morala spodbujati k dobremu delu. V Elkroju so zaradi tega z julijem pričeli sami "popravljati sistem". Delavke bodo poslej nagrajevali sorazmerno njihovemu delu, za boljše delo - boljše plačilo. To "pravično izravnavanje" bo seveda bremenilo firmo samo. Več jo bo stalo, višji bodo tudi prispevki državi. (Naša ljuba država pa v jok, bolje rečeno v značilen nasmeh). Bravo država! Tiskarna Velenje Pred podpisom pogodbe s skladom Zaposleni v velenjski Tiskarni so del aktivnosti, potrebne za lastninsko preoblikovanje podjetja, že opravili. Odločili so se za interni, torej delavski odkup in odkup po programu za petletno obdobje. Njihovemu vabilu so se v kar precejšnji meri odzvali tudi bivši delavci podjetja. V tem trenutku čakajo na zeleno luč sklada za podpis pogodbe. Anketa med Velenjčani: Kam s certifikati? Eli! * so' se že odločili, drugi še razmišljajo V zadnjih tednih nas in vas mediji kar "bombardirajo" z različnimi bolj in manj domiselnimi reklamami raznih investicijskih skladov, ki si želijo naše certifikate. Verjetno tudi zaradi tega marsikdo, ki se še ni odločil kam z njim, sedaj že resno razmišlja o tem. Nekaj Velenjčanov smo vprašali, kako so se odločili (če so se seveda že), kaj jih je k temu vodilo in kaj prepričalo, pa tudi to, ali verjamejo, da od države poklonjeni certifikati niso le navaden kos papirja. In kaj smo izvedeli? Jože Verdev JOŽE VERDEV, Velenje: "Odločil sem se za sklad upokojencev in Zveze borcev Krona. Pred časom smo namreč imeli sestanek in seznanili so nas z načrti. Mene so prepričali. Prej nisem vedel kam. Sem upokojenec Rudnika, vendar skladom bolj zaupam, čeprav vem, da jih je preko 20 in daje to svojevrstna loterija. Veste, da bom imel jaz kaj od certifikata, ne verjamem, morda moji zanamci. Še vedno ga jemljem kot kos papirja." DANI BAKULA, Velenje: "Sem se že odločil in sem ga tudi že vložil. V Ateno. Prepričal me je Jure Košir v televizijski reklami, kije res dobra. Prej me niti ni toliko zanimalo, kam bom z njim. Sicer sem zaposlen na Rudniku, vendar se mi zdi, da so pokazali premalo interesa in nas premalo obvestili o vsem, zato sem se raje odločil za sklad. Upam bolj kot verjamem, da bom imel kdaj kaj od tega certifikata." TUNJO PA VIČ, Velenje: "Še vedno se odločam in razmišljam, kam bi ga dal. Mis- Dani Bakula lim, daje ob sedanji močni reklami z različnih strani kar težko najti pravo odločitev le s pomočjo medijev. Rad vidim, da so ljudje seznanjeni s tekočimi dogodki, zato mislim, da je bilo s strani medijev dovolj narejenega, vendar vem, da marsikdo še ne ve, kaj bo naredil s certifikatom. Investicijski skladi se mi zdijo bolj varni kot posamezna podjetja, vendar mislim, da dobra reklama za odločitev ni dovolj. Važno je, katere firme ga ustanavljajo." IVA ZAVRŠNIK, Velenje: "Ne, še vedno ne vem, kam ga bom vložila. Malo že razmišljam in tako mene kot sina malo mika Atena. Nekako so mi simpatični. Iva Završnlk Helena Klančnik Tunjo Pavič Verjetno bo to čisto moja osebna odločitev. Mislim pa, da bo verjetno bolj malo koristi od certifikatov, ravno zaradi tega to odločitev jemljem bolj lahko. Vseeno se mi zdi, da dobra reklama ni dovolj za odločitev." HELENA KLANČNIK, Velenje: "Certifikat sem že vložila, ravno prejšnji mesec. Odločila sem se za Gorenje, kjer sem zaposlena. O tem, da bi ga vložila kam drugam, niti nisem razmišljala. Vseeno mi je, kaj bo iz tega, ker mislim, da ne bo nič. Če pa bo, pa toliko boljše." bš, foto: Aleš O. Velenje Center mesta kmalu v novi podobi Vse kaže, da bo ureditev Cankarjeve ulice v Velenju stekla še pred koncem dolgega vročega poletja. Te dni bo namreč izdano gradbeno dovoljenje, ki pomeni zeleno luč za izvajalca (Aleja d.o.o. iz Celja), da odpre gradbišče, ki ga v občinski vladi že nestrpno pričakujejo. Kar nekaj let je že preteklo od prvotnih idej o določitvah mestnega centra z ustrezno arhitekturno podobo. V ta namen je bila naročena in v letu 1989 izdelana raziskovalna naloga z naslovom DOLOČITEV MESTNEGA JEDRA S PREOBLIKOVANJEM CANKARJEVE ULICE (avtorja N. Korpnika in E. Vučina). Nalogo, predvsem njeno metodo in rešitve, je pohvalil sam prof. Vladimir B. Mušič (avtor spomenika "ONEMELE PUŠKE"). Tudi odzivi javne razgrnitve v izložbi blagovnice NAMA, so bili pozitivni, zato sva (N. Korpnik in avtor tega zapisa) celotno idejo preoblikovanja Cankarjeve ulice vključila tudi v natečajne rešitve za centralne predele mesta Velenje, ki so bile kasneje izbrane kot osnova za izdelavo ureditvenega načrta. Sama ideja preoblikovanja Cankarjeve ulice je bila tako skozi postopke sprejemanja ureditvenega načrta večkrat javno predstavljena. Za pot od ideje do realizacije pa je bilo potrebno počakati še na spremembo občinske vlade, saj seje predhodna vlada usmerila predvsem v urejanje Starega Velenja. Sekretariat za javne gospodarske zadeve sedanje občinske vlade je kot nosilec naloge v javnem razpisu izbral ZAVOD ZA URBANIZEM in naročil vse potrebne načrte in dovoljenja. Kakšna bo torej nova podoba Cankarjeve ulice? V projektu je obdelan predvsem osrednji del ulice; od podhoda na vzhodu pa do zelenice za vodometom na zahodu. Projekt je razdeljen na štiri sklope: - ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE (projektant E. Vučina dipl. ing. arh.) obsega oblikovanje tlaka, namestitev opreme (luči, klopi, oglasni stebri, koši...) in programsko delo (lokacije lokalov na prostem), - UREDITEV ZELENIH POVRŠIN (projektant S. Piano dipl. ing. arh.) zajema analizo obstoječih dreves, možnost ohranitve in zaščite, izbor novih dreves in vzdrževanje le-teh, - KOMUNALNO UREJANJE (projektant V. Štajner dipl. ing. grad.) zajema obnovo komunalnih vodov, odvodnjavanje in izvedbo novih komunalnih priljučkov, - ELEKTROENERGETSKI DEL (projektant F. Juvan dipl ing. el.) pa določa izvedbo ulične razsvetljave in el. priključkov. Osnovna značilnost projektirane rešitve je, da se predvideva tlakovanje pretežnega dela osrednje zelenice ter tako pridobi dragocena javna površina, namenjena različnim mestotvornim dejavnostim. V ta namen pa bo potrebno odstraniti nekaj dreves (predvsem v delu pred "Mladinsko knjigo"), ki se bodo ustrezno nadomestila z novimi drevesi. Skratka, gre za urejanje pomembnega dela mesta, ki naj bi se nadaljevalo z obnovo Titovega trga (projekti so že izdelani) in s tem dejansko začelo uresničevati sprejete ideje iz ureditvenega načrta. Za morebitna dodatna pojasnila se bralci lahko obrnejo na odsek za urejanje prostora občine Velenje. Jeseni je v načrtu tudi dodatna predstavitev (okrogla miza) aktualnih dogodkov v zvezi z izvajanjem ureditvenega načrta centralnih predelov mesta. Stanovalce, zaposlene in ostale "uporabnike" Cankarjeve ulice že v naprej prosimo za potrpežljivost med gradnjo, ki naj bi (po obljubah izvajalca) predvidoma potekala dobra dva meseca. Upajmo, da bodo izvajalci dobro opravili svoje delo in da bo nova podoba Cankarjeve ulice in kasneje še Titovega trga resnična pridobitev za mesto Velenje. ODSEK ZA UREJANJE PROSTORA Edl Vučina pet.. xn>e> THiNicA TK7 ©j 0ocj 28. julija 1 Za pravi, pravcati pravljični gozd so poskrbeli lovci Lep srebrni jubilej V nizu vsakoletnih turističnih in narodopisnih prireditev v Zgornji Savinjski dolini so opravili tudi z Gornjegrajskim praznikom. Bila je to 25.izved-ba prireditve, sicer nekdanjega čebelarskega praznika, doslej v dolini najboljša in zna se zgoditi, da bo ostala najboljša tudi po koncu sezone. Srebrni jubilej so v Gornjem Gradu dostojno obeležili. V devetih dneh krajevnega praznika so s številnimi športnimi, kulturnimi in narodopisnimi Radmirje Plod dolgoletnih naporov Že pred mnogimi leti so se v Radmirju soočili z velikim problemom pokopov umrlih. Na starem pokopališču je zmanjkalo prostora, nanj pa so vezane potrebe Radmirja in še osem sosednjih zaselkov ali njihovih delov. Vaški odbor v Radmirju je aktivnosti za raširitev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice pričel že davnega leta 1978. Različna nasprotovanja, neurejene zemljiške zadeve in neživljenski predpisi so bili razlog, da akcija dolgo ni stekla, končno pa so jo le pričeli oktobra 1992. Zasluga krajanov je, da bo gra- dnja sodobne vežice kmalu sklenjena, prav tako zunanja ureditev in urejanje novega pokopališča, vsaka družina je prispevala po 4.000 tolarjev, opravljenih je bilo 1.200 udarniških ur, veliko prevozov, zbrali so 85 kubikov lesa, porabili štiriletno najemnino za grobove in si pomagali z referendumskimi in proračunskimi sredstvi. Hkrati so obnovili celotno obzidje starega pokopališča in z vsem skupaj dali lepšo podobo temu znanemu romarskemu mestu. Res še manjka nekaj denarja, vendar bodo v Radmirju z znano pridnostjo in trmo gotovo rešili tudi ta problem. ■yp Krvodajalstvo 4 Še zadnja akcija pred jesenjo VELENJE - Delavci območne organizacije Rdečega križa Velenje se na počitniško zatišje še ne pripravljajo. Pred njimi je namreč dvodnevna krvodajalska akcija za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Pripravili jo bodo v prostorih doma učencev v Velenju, in sicer danes (v četrtek) ter jutri (29. julija). Danes bo akcija trajala od 7. do 15. ure, dan kasneje pa od 7. do 14. ure. *(tp) Raznolika Je bila predstavitev nekdanjih opravil prireditvami lepo zaokrožili namen svoje prireditve. Vanjo so se vključili in ji dali pravo podobo člani vseh krajevnih društev, z njimi tudi krajani sosednjih Bočne in Nove Štifte, vse skupaj pa so sklenili s slikovitim prikazom starih kmečkih in rokodelskih opravil. Ob športnih dogodkih je bil letošnji praznik v Gornjem Gradu predvsem kulturno obarvan, krajani in obiskovalci pa so imeli ob tem možnost aktivne vključitve v dogajanja sama. Kakorkoli že, vsakoletni višek praznovanja so v nedeljo obeležili številni sodelujoči, ki so na izviren in neposreden način prikazali del nekdanjega življenskega in delovnega utripa kraja in okolice, posebno pohvalo pa si gotovo zaslužijo gornjegrajski lovci, z vrhunsko predstavitvijo svoje dejavnosti. Res, lepo in zanimivo je bilo celih devet dni v Gornjem Gradu. ■\p Žalec • a « • Gasilci praznovali V žalski občini so v minulem vikendu kar štiri gasilska društva pripravila slovesnosti. V Veliki Pirešici, kjer so se zbrali gasilci sektorja Šempeter in številni krajani, so predali namenu novo avtocisterno TAM 130. Po paradi je sledila podelitev društvenih, občinskih in državnih odlikovanj in priznanj. Gasilci v Drešinji vasi so praznovali 80-letnico delovanja. O deluje na slovesnosti govoril predsednik GD Drešinja vas, Franc Zavašnik in poudaril, da so za jubilej obnovili gasilski dom in razvili prapor ter nanj pripeli trakove, lipice in žebljičke. V imenu Občinske gasilske zveze je na slovesnosti govoril njen predsednik Franc Oset. Slavje so imeli tudi gasilci GD Ločica pri Polzeli. Preden so predali namenu novo orodno vozilo Citroen, so pripravili gasilsko tekmovanje, gasilci Letuša pa so imeli tekmovanje za pokal KS Letuš ob krajevnem prazniku. Letuš Polzela ■ ■ ■ ■ ■ Urejajo križišče in cesto Dela pri sanaciji ceste proti Garantu 5.srečanje kmečkih družin • KiaitiiiBiiiiiaiiatig Srčno veselje na Čreti Devetdeset let GD Grajska vas Boljše krajevne ceste V krajevni skupnosti Letuš v žalski občini so v prvih šestih mesecih bili zelo delavni. Asfaltirali so kar štiri odseke krajevnih cest v dolžini 1,8 km. > Enega od teh, in sicer odsek ceste Omladič - Puncer okrog 400 m, pa so predali namenu minulo soboto popoldne. Na krajši slovesnosti je zbranim spregovoril najprej predsednik sveta KS Letuš Jože Perger, ki je dejal, da so krajani bili pri obnovi in asfaltiranju odseka te ceste, kakor tudi drugih treh, zelo delavni. Veliko so opravili« udarniškim delom, prispevali pa so tudi denar. Vsa zemeljska dela so tako organizirali in opravili sami, asfaltno prevleko pa je financirala občina Žalec iz svojega proračuna. Preden je predsednik Jože Perger prerezal trak in predal cesto namenu, je spregovoril predsednik režijskega odbora za gradnjo tega odseka ceste, Anton Mandeljc, ki se je vsem zahvalil in zaželel srečno in varno vožnjo po novi asfaltirani cesti. Že kar nekaj časa so se v KS Polzela pripravljali na projekt ureditve križišča in razširitve dela ceste proti tovarni pohištvene industrije Garant Polzela. Ker bo križišče in cesta nekaj dni zaprta za ves promet, so začetek del uskladili na čas, ko ima tovarna Garant kolektivni dopust. To križišče je bilo v zadnjem času na Polzeli nekakšna črna točka. Številne prometne nesreče so na srečo terjale le precejšnjo materialno škodo, medtem ko hujših telesnih poškodb ni bilo. Za izvedbo zemeljskih del (na sliki) je bilo na natečaju izbrano podjetje Kranjc, visoke in nizke gradnje, iz Žalca. ■ er Člani kmečkih družin iz vse Zgornje Savinjske in Zadrečke doline so v nedeljo slavili majhen, a zelo pomemben jubilej - bila je to peta obletnica odločitve, da se vsako leto vsaj za en skromen dan odtrgajo vsakodnevnemu delu in skrbem, da se družine zberejo nekje v visokogorju, malo proslavijo, malo tudi "politizirajo", predvsem pa se poveselijo in sprostijo. Zlasti za slednje so pravi mojstri in vsako njihovo srečanje je prav zaradi tega doživetje zase. Za 5.srečanje v nedeljo na Čreti so naročili tudi lepo vreme in ga imeli. Mnogo se jih je zbralo dopoldne in najprej so se posvetili maši v tamkajšnji cerkvici. Kasnejši uradni del so dopoldnili republiški in občinski predstavniki Slovenske ljudske stranke in Slovenske kmečke zveze, spregovorila sta jim Andrej Presečnik in dr.Franc Zagožen, po vmesnem presledku pa se je srečanje pravzaprav šele začelo - veselo, sproščeno, v smehu, pesmi in glasbi, za šale, ubrano petje in vesele viže, za čudovito razpoloženje so poskrbeli, kot resnično znajo samo člani kmečkih družin, od najmlajših do najstarejših. Le sreče so si na koncu zaželeli in ponovnega snidenja prihodnje leto. ■yp Lepo vreme so naročili, za ostalo poskrbeli sami GD Grajska vas v žalski občini je v soboto praznovalo 90-letni-co obstoja. Jubilej so gasilci praznovali z novimi delovnimi uspehi. Popolnoma so obnovili gasilski dom, namenu predali novo orodno vozilo VW in na pročelju obnovljenega doma odkrili fresko sv. Florjana, zaščitnika gasilcev. Že dopoldne je bila slavnostna seja, na kateri je o devetdesetletnici govoril predsednik GD Grajska vas, Ivan Strožar, nato pa so podelili več priznanj in odlikovanj, ki sta jih podelila poveljnik OGZ Žalec, Franci Naraks, in Ivan Strožar. Državno odlikovanje plamenico I. stopnje je prejelo GD Grajska vas, planico III. stopnje Tone Cizej in Vinko ter Boris Topovšek. Popoldne je bila parada in prevzem novega orodnega vozila, fresko na pročelju obnovljenega gasilskega doma je odkril najstarejši krajan Anton Jerneje, novo vozilo in obnovljeni dom pa je ob koncu blagoslovil taborski dekan Lepold Selčan. ■ -er Predsednik GD Velika Pirešica Janko Grobelnlk In poveljnik RudIŠtajner KAS OS 28. julija 1994 Nagradna križanka KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA ŠOŠTANJ Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10, Velenje s pripisom, nagradna križanka KZ ŠALEŠKA DOLINA,najkasneje do ponedeljka, 8. avgusta. Nagrade: 1. nagrada: NAKUP v vrednosti 7.000 SIT v MESNICI IN DELI-KATESI KZ ŠD na Tomšičevi 10 b v Velenju 2. nagrada: NAKUP v vrednosti 5.000 SIT v MESNICI IN DEU-KATESI KZ ŠD na Tomšičevi 10 b v Velenju 3. nagrada: NAKUP v vrednosti 3.000 SIT v MESNICI IN DEU-KATESI KZ ŠD na Tomšičevi 10 b v Velenju 4 1 3 k 5 7 S 9 ;io 1 H 11 15 <5 m i i . 18 14 20 21 21 l 15 28 23 Nagrajenci nagradne križanke PRESTA 1. nagrado-nakup v vrednosti 5.000 SIT v pekami Presta prejme: FRANC HLEB, Bračičeva 1, Velenje 2. nagrado - nakup v vrednosti 3.000 SIT v pekami PRESTA prejme: MARIJA BRODEJ, Zgornji Dolič 44, Mislinja 3. nagrado - nakup v vrednosti 2.000 SIT v pekami PRESTA prejme:OLGA KEŠPRET, Lokovica 89, Šoštanj Pravilna rešitev nagradne križanke: NAJBOLJŠA PRESTA V SREDIŠČU MESTA Nagrajencem iskreno čestitamo! KMEČKA U DRUŽBA vestno in pošteno svoj certifikat lahko zaupate Kmečki družbi. V Kmečki družbi bomo s tako zbranimi certifikati premišljeno in gospodarno kupovali delnice perspektivnih in strateško pomembnih podjetij iz vse Slovenije, s čimer bomo zagotovili, da bo vaš certifikat varno in donosno naložen. Zaupajte strokovni, sposobni in izkušeni ekipi Kmečke družbe in vestno ter pošteno bomo izpolnili vaša pričakovanja. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47. CERTIFIKATI KMEČKA V DRUŽBA od1.avgusta lahko po vsej Slovenij zamenjate certifikate za delnice Kmečkega sklada 1 d.d. NA CELJSKEM: HKS Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Žalec, v vseh njihovih izpostavah ter na poštah. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47. CERTIFIKATI _______ KULTURA _ 63320 piše Ivo Stropnik S SPOMINSKIM ZAPISOM o Petru Musiju kar nekoliko zamu-jam(o) -195. obletnica njegovega rojstva je za vse javne medije prezrto šla mimo - brez najmanjšega zapisa o njem. A če kdo, bi se morali tu pa tam (vsaj ob okroglih obletnicah) spomniti na tega znamenitega Slovenca vsaj njegovi "rojaki" Šoštanjčani. Verjamem, da bi bilo vse drugače, če bi bil g. Viktor Kojc še pri močeh za priložnostno pisanje. (Dobro jutro, Viktor, spomnil sem se sinoči na Vas ob prebiranju Vaše najljubše Gregorčičeve pesmi!) Tako pa naš preljubi Šoštanj nima več Musijev niti Vošnjakov, niti Mayeija niti Ka-juha, Napotniki si tod ne iščejo več ateljejev, Kojci so doživljensko iz-mozgani in razočarani... Kot da Velenjčani od Šoštanjčanov niso znali -kakor Rimljani po Grkih - povzeti zgodovinsko pomembnega in kulturno dragocenega... -Zdaj ko bo nova oblast, pride znova naša strast bi morda ironično dejal novodobni Drago Jeran. Tudi prav, a vse bolj se treznim z D. Ruplom: Zdaj ni čas kulture, zdaj je čas politike. Tudi prav! Sic transit gloria mundi! Peter Musi seje rodil 26. junija 1799 na Vranskem, umrl 6. marca 1875 v Šoštanju, kjer je preživel večino svojega življenja (53 let). Kdor pozna Mu-sijeve spise, razmetane po časopisju prejšnjega stoletja, bo verjel, da predstavljajo dragoceno pričevanje kulturnega in gospodarskega življenja na Šaleškem. Musijeve spise in njegove številne časopisne notice bi morali že zdavnaj zbrati v monografij ico o Šoštanju, saj kronikalno tkejo svojevrstno zgodbo, kako je cvetelo in umiralo to naše mestece. *** Šoštanjskj nadučitelj Peter Musi (1799-1875) je kot vzorni slovenski šolnik iz prejšnjega stoletja veliko postoril za pedagoško teorijo in prakso. Njegovo delovno področje, kamor je širil Slomškovo napredno misel, je sodilo pod lavantinsko škofijo. Slomšku pa Musi ni sledil zgolj ideološko, bil je njegov sodelavec pri pisanju slovenskih učbenikov (zanj zbiral gradivo za Malo berilo za pervošolce, 1852, idr.), prvi med slovenskimi učitelji je napisal slovenski abecednik (Navod v branje za mladost nedelskih šol. 1832 in več izdaj), delo, s katerim ostaja pionir t.i. glaskovanja - bralnega pouka po črkovalni metodi. "Musijev Navod je bil najboljši izmed vseh dotedanjih abecednikov za redne in nedeljske šole, in sicer tako v metodi bralnega pouka kot v izbiri beriva." (I. An-doljšek). Kot praktik-metodik seje Musi uveljavil zlasti na področju sadjarstva in nazornega pouka; publicistično je bil zelo dejaven na različnih področjih kmetijstva, tako je npr. v Šolskem prijatelju objavljal (v nadaljevanjih) Kratek poduk o sadjereji sosebno za šolsko mladino (1854/55), v Drobtinicah pa so izhajali sestavki iz živalstva (Pokušne za nedelske šolarje. 1848). Doma (v Šoštanju) se je povrhu vsega mogočega ukvarjal še s čebelarstvom in gojil sviloprejko. Ustvarjal je v pred- in pomarčnih razmerah ter s svojimi deli veliko pripomogel k slovenskim "revolucionarnim" vzponom: najsibo pri začetkih slovenskega hranilništva (1844 ustanovil prvo šolsko hranilnico na Slovenskem) ali v prizadevanjih za pravice materinščine, čemur v prid je med drugim 1. 1854 v Šoštanju ustanovil prvo javno knjižnico, se angažiral pri nedeljskih šolah in v ta namen napisal že omenjeni priročnik. Še posebej dragoceno je njegovo delo Vodba modrega kmetovanja po Koroškem, Kranjskem in Štajerskem, ki so ga v letih 1854-1866 na Dunaju celo večkrat ponatisnili. Petru Musiju smo doslej prištevali predvsem zasluge pri začetkih slovenskega hranilništva, veliko manj znano pa nam je njegovo praktično-metodično delo. - Daje bil Peter Musi vsestransko razgledan, nadarjen in pronicljiv, nam nenazadnje dokazujejo tudi številni dopisi v Novicah in Drobtinicah, kamor je neumorno poročal o raznih dogodkih v Šoštanju in njegovi okolici. - Musi je bil odličnik duha in razuma med slovenskimi učitelji prejšnjega stoletja, bil je veliki oče slovenskega doma ter alfa in ornega takrat še kako živahnega in še zdaleč ne anemičnega Šoštanja. Morda bo ob njegovi skorajšnji 120. obletnici smrti (u. 6. marca 1875 v Šoštanju) priložnost, da ga z zbranimi spisi vendarle pogosteje srečamo v lastni kulturni preteklosti. Naj bo torej tokratni nekoliko zakasneli zapis o rojaku hkrati pobuda - velenjski in šoštanjski kulturi - tudi za to - za Musijevo berilo. *** X. (JUBILEJNE) POLETNE KULTUR-, PRIREDITVE VELENJE 199-1 RAGUA METE VRANIC V petek, 2. avgusta ob 20.30, bo na velenjskem gradu nastopila Meta Vranič s predstavo Gil-berta Leautierja: RAGUA SPET RAGUA. Vstopnice 500 SIT. Raglja spet raglja je trpko zabaven tekst o ženski, ki obupano z nenehnim ragljanjem išče stik s soljudmi, predvsem s soprogom, vendar ga ne najde. VERONA '94 Prijave za letošnje potovanje v Verono, 18. in 19. avgusta, bomo zaključili 31. julija! NIZOZEMSKA FOLKLORA V petek, 29. julija, ob 19.00, bo na ploščadi pred domom kulture v Velenju nastopila Slovenska folklorna skupina NIZOZEMSKA, kije te dni na gostovanju v Sloveniji. V prvem delu programa bomo videli slovenske ljudske plese, v drugem delu pa nizozemske, kijih tako-rekoč ne poznamo. Za pijačo in jedačo med koncertom bo poskrbljeno. Če bo deževalo bo nastop v dvorani doma kulture. : ZGODILO SE JE 28. MALEGA SRPANA... i ! LETA 1895 Daje bilo (in seveda še vedno je in verjetno vedno bo) tudi običajno j življenje, še zlasti pa pomembnejše gospodarske odločitve tesno po-I vezano s politiko in politiki oziroma od njih močno odvisno, priča tudi I naslednja vestička iz Slovenskega naroda. To je sicer tema o kateri ' smo v naši rubriki že večkrat poročali, pa kljub temu mislim, daje še J vedno zanimiva. "LOKALNA ŽELEZNICA VELENJE - SPODNJI DRAVO-I GRAD. Politični ogled železniške proge Velenje - Spodnji Dravograd 1 se bo vršil dne 20. avgusta." Politika je bila pri tej progi "milostna" in železnica je bila leta I 1899 dokončana oziroma je po njej stekel tovorni in potniški pro-I met. Sedemdeset let kasneje pa je bilo že vse drugače in zgodilo se J je to, kar se verjetno zgoditi ne bi smelo.....?! J LETA 1913 V Slovenskem narodu so v rubriki "Drobne novice" poročali o muhavosti vremena, ki nam jo včasih zares zna zagosti. "Sneg je naletaval, kakor poročajo dne 25. julija iz Konjic, isti dan po Pohorju. Na nekaterih višjih vrhovih gaje padlo toliko, da so ga opazili iz dolin. Seveda je v nekaterih urah zginil." Res, da ne gre za novico iz Šaleške doline, ampak julija sneg v naši neposredni bližini zares ni običajna zadeva in zato vredna objave tudi v naši rubriki. Med reklamami smo v isti številki Slovenskega naroda naleteli tudi na naslednjo reklamo za šampon. "Izpadanje las, prhljaj so naravni pojavi, če pa nastopijo ojačano, opozarjajo na racijonalno negovanje las. Ni treba, da bi se pri teh slučajih nakopalo na vrat znanstveno zveneče medikamente ali tuje-zemska tajna sredstva, marveč zadostuje vsakotedensko redno umivanje glave in las s "Shampoonom s črno glavo". Pri nakupu našega mnogomilijonskokrat preizkušenega sredstva za negovanje lasje treba opreznosti in samo deviza "Shampoon s črno glavo" daje jamstvo za originalnost preparata. "Shampoon s črno glavo" s polegstoječo varstveno znamko se dobiva za ceno 30 vinarjev zavojček (8 zavojčkov za 2K) tudi z jajčnim, s kotranovim in kamiličnim pridatkom v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah." Ali je šampon zares preprečil izpadanje las in deloval proti prhljaju časopis ni poročal. Morda pa bi se kateri od naših dedkov ali babic tega še spomnil in nas poučil o dejanski uspešnosti tega šampona. ■ DAMIJAN KUAJIČ Pripoved starih flosarjev (2) Rakun je ocenil, da je Vrbovec (mišljena je škofijska žaga, op.A.V.) v Nazarjah letno razrezal okoli 100.000 platanic. Po Raku-novem mnenju so letno plavili iz gornjega dela doline, torej iz Solčave in Luč, okoli 200.000 platanic, pri tem pa po njegovem ni vštet les škofijskega posestva Ma-rijingrad. Kot že opozorjeno, ocene količin spravljenega lesa so pač zelo osebne. Pred prvo svetovno vojno je "žagmošter" prejel od žagenega flosa 3 krone plačila in to "pri hrani", po Rakunu pa je lahko na vene-cijanki zrezal 3 takšne flose tedensko. Za vezanje flosov so potrebovali "trte". Največ so jih nabirali v okolici Ljubnega in to večino brezovih, le malo je bilo tudi hrastovih. To delo so opravljalie med jesenjo in pomladjo. Butara kakih 60 trt je stala pred prvo vojno 40 do 60 krajcarjev. Rakunova ocena spravljenega lesa po vodah doline je okoli 300.000 platanic letno ali okoli 2.000 flosov v enakem obdobju. Rakun je tudi trdil, da je graščina vse dokler ni Acenta zgradil žago v Nazarjah, prodajala les kmetom, ti pa potem splavarskim gospodarjem. Naši flosarji so že od leta 1885 pogosto vozili do Kalafata, tako Rakun, do tja je zagotovo vozil vsaj Kotnik iz Grušovelj. Cena žaganega lesa doma je bila okoli 20 goldinarjev, v Beogradu ali Pančevu pa od 26 do 36 goldinarjev. Koliko plačila je prejel flo-sar? Rakun je trdil, da je do Celja prejel 1 goldinar, do Radeč 2,5, do Zagreba 8 do 10, do Mitrovice pa od 25 do 30 goldinarjev. Za vezanje vodnega flosa je prejel delavec 1 goldinar, pozneje do 2. Navadno so vezali 3 skupaj in tako dnevno zvezali 3 do 4 flose. Pripovedovanje' Ermenca (p.d.Apata) z Ljubnega Kot kaže je bil Ermenc eden ti- stih flosarjev, ki so vozili na dolge proge. Spominjal se je, da so pred prvo svetovno vojno potrebovali za "rajžo" do Kalafata in nazaj 5 do 6 tednov. Splavarjenje je bilo naporno zaradi "džerdapov" in "kaza-nov". Zaradi teh pojavov so že pri Adi splav močneje utrdili (po tem tolmačenju je šlo za tokove na Donavi, op.A.V.). S seboj so od doma prevažali na splavu čoln s katerim so hodili nabavljat hrano v Kalafat pred katerim so stali. Zanimiva je Lekšetova pripomba, češ, da so čolne delali v Nazarjah. Že do Kalafata je bila dolga pot, toda nekateri so vozili še naprej do Bistreča. Baje je bil tiste čase znani trgovec z lesom v Kalafatu Jonita Mariaku. Ermenc seje spominjal tistih, ki so redno vozili do Kalafata in jih je nekaj naštel: Petrin in Flere s Po-brežij, Kolenc z Ljubnega, pa še Filež, Bati iz Režov, prav tako z Ljubnega. Z dolge rajže so se vračali en dan Piše: Aleksander Videčnik od Kalafata z ladjo do Turnu Seve-rina, kjer so prenočevali. Naslednji dan so z ladjo nadaljevali do Oršave in prenočili v Zemunu. Pot so nadaljevali z ladjo do Muhača (Mohač), spet prenočevali od tam pa nadaljevali z vlakom do Kotori-be in Pragerskega. Denar so menjavali v Kotoribi ali v Budimpešti. Žagan flos so tefaj doma plačevali okoli 24 goldinarjev, v Kalafatu pa je stal kakih 50 goldinaijev. Ermenc je menil, da so vozili v Kalafat od leta 1878. Nekaj časa so morali od lesa, ki so ga peljali v Kalafat plačevati carino, zato so od vsake vrste lesa tehtali po en komad. To je bilo zamudno delo in je povzročalo čakanje. Da bi šlo hitreje, so vozili na splavu od vsake vrste lesa po eno desko, kije bila zelo suha in so tako plačevali manj carine. Zelo so se bali proda na Donavi, temu so pravili "kosa". (O tretjem Lekšetovem pričevanju prihodnjič). GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 24-julija, ste prisegli na stare preizkušene pesmi, ki grejo v uho: 1. KLAVŽAR: "Naj prijateljstvo živi" 6 glasov 2. BRATJE IZ 0PL0TNICE:"Nič ne de" 3 glasovi 3. AVSENIKI: "Rezka" 3. DREN0VCI: "Od Luč do Solčave". 5. GAŠPERJI: "Kadar grem na pot" ,.,.2 glasova Predlogi za nedeljo, 31. julija: 1. ALPSKI: "Preveč je preveč" 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI:" Rizi-bizi polka" 3. LEGNAR: "Zdravica" 4. NAGELJ: "Blejski kočijaž" 5. PLANIKA: "V vinu so vse skrivnosti" ■ VIIIGrabner Današnji uvod je skladno s trendom nekaj zadnjih številk, najkrajši doslej. Že nekaj časa ponavljam , da je čas počitnic in dopustov, zato je prav in zadnji čas, da tudi sam nekoliko iz-prežem. Tisti, ki redno berete to rubriko, boste zaradi tega nekoliko prikrajšani, pa vendarle upam, da ne boste preveč zamerili. Nekaj počitka bo dobro delo tako vam kot meni, saj bodo članki po dopustu prav gotovo boljši kot doslej. Ne verjamete!? Prepričajte se v prvi avgustovski številki Našega časa, pa boste videli. Do takrat pa lep pozdrav in srečne počitnice. KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... | GEORGE MICHAEL George Michael je izgubil sod- i ni spor s svojo založniško hišo ! SonyMusic. Skoraj dve leti je tra- [ jalo natezanje po sodiščih, s 1 katerim je slavni britanski pevec i poskušal iztržiti od svoje gramo- | fonske hiše več denarja in še po- | sebej več umetniške svobode. Žal 1 mu to ni uspelo in ves potrt je izja-i vil, da bo svojo naslednjo ploščo | izdal šele leta 2003. i MADONNA i i | V ZDA so objavili novico, da i mislijo posneti film o življenju i Madonne v času od leta 1978, ko | seje preselila vNew York, pa do | leta 1984, ko je izdala hit album i "Like a Virgin". Za vsem skupaj ! stoji ameriška televizijska hiša ! Fox,kimendažeiščeblondinke,ki bi upodobile slavno pevko v glavni vlogi. BIG MOUNTAIN Big mountain se imenuje cali-fornijska skupina, ki ji je uspelo iz stare uspešnice Petra Framtona Veder se je v Rimu na skrivaj poročil s svojo dolgoletno prijateljico, 29-letno Beth Liebling. Toliko za oboževalke. TAKETHAT V naslednjih dneh bi slavna pe- Namesto dveh svečk dva glasbena gosta Saloon, Predin, Pohorje Express V edinem country saloonu daleč naokoli, velenjskem Saloonu, so v soboto zvečer praznovali. Drugi rojstni dan je obiskovalcem prinesel pivo po ceni, ki so jo imeli na ceniku prvi dan obratovanja, na odru pa so se trudili občinstvo zabavati člani skupine Pohorje Ex-press (prvič) in Zoran Predin (že tretjič). Lastnik Bojan Šalamon, ki se še vedno otepa z brezpravjem in se trudi pridobiti gradbeno dovoljenje za svoj lokal, je Saloonu priskrbel tudi novo, lepšo podobo. Notranjost je preurejena, svežina zagotovljena, stene pa pokrite s slikami iz knjige "Resnična zgodovina divjega zahoda". Glasbena redakcija želi Saloonu srečo, gradbeno dovoljenje in veliko zvestih kavbojcev. Zoran Predin v elementu "Baby I Love Your Way" iz leta 1976, uspelo narediti pravi hit letošnjega poletja. Skladba je prirejena v lahkotnem reggae ritmu in kot nalašč za ta letni čas. Skupina sicer še v mesecu juliju pripravlja izid svojega prvega albuma, na katerem bo tudi njegov drugi singl: Svveet sensual love. Naslov albuma bo Unity. PEARL JAM Pevec skupine Pearl Jam Eddie terica z Birminghama morala izdati videokaseto z naslovom Every-thing Changes. Na njej bodo zbrani videospoti skladb od Why Can't I Wake Up With You, pa do Babe, vmes pa bodo deset do petnajsminutni intervjuji s posameznimi člani skupine. To bo po Take That and party in The par-ty - live at Wembley, že tretja vi-deokaseta te znane skupine. Kaseto bo založila založba EMG/RCA, izšla pa bo z dvomesečno zamudo, saj bi se v trgovinah morala pojaviti že maja. JASONDONOVAN Nekdaj zelo popularni avstralski pop pevec in malo manj znani filmski igralec Jason Donovan (26), se po nekajletnem molku ponovno oglaša. Tokrat (potem, ko mu nazadnje ni najbolj uspelo z novo, nekoliko bolj rockersko glasbeno podobo), se vrača s filmom. Nastopa namreč v glavni vlogi filma Rough diamond, ki ga je bilo moč videti tudi na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu. STILSKIN Stilskin je še ena skupina, ki jo je proslavilo reklamiranja znanega izdelka. Z grunge skladbo In-side, ki služi kot zvočna kulisa najnovejšega reklamnega spota za kavbojke Levi's, je uspelo štiričlanski škotski skupini, ki prihaja iz Glasgova, narediti pravi hit. Skupina sicer obstaja že od leta 1989, sestavljajo pa jo: kitarist Peter Lawlor, basist James Finne-gan, bobnar Ross McFarlane in pevec Ray VVilson. MARIAH CAREY Mariah Carey trenutno kraljuje na lestvicah s svojo tretjo uspešnico z njenega zadnjega albuma Music box, skladbo Anytime You Need A Friend. Otožna balada, ki govori o osamljenosti, je še ena iz vrste podobnih skladb te odlične pevke, ki je za video te pesmi s spremembo pričeske nekoliko spremenila svoj izgled. Sicer pa Mariah ne počiva. Že sedaj dela na svojem novem albumu, ki naj bi izšel novembra, na katerm bodo predvsem božične pesmi. ■ MITJA ČRETNIK 8_ZANIMIVO_ 28. julija 1994 Danijel Šmid - Danny VECEZE VALEČ IN PEVEC Srečanje ■■■■■■■ Viktor Potočnik Vedeti, kaj se ti utegne pripetiti, poznati svojo pri-hodnjost ali vsaj drobce iz nje? Vprašanje, s katerim se tu in tam spogleduje skoraj vsak, in vprašanje, na katerega bi skoraj vsak želel dobiti tudi odgovor. Drugo paje, koliko v te zadeve verjame in koliko jih jemlje resno. Danijel Šmid-Danny je simpatičen in vesel fant. Decembra bo star 26 let. Njegovo fotografijo ste najbrž že uzrli v kakšnem slovenskem časopisu, v katerem prepro-kuje bralcem prihodnost, recimo v Novicah, Kaju, Kar-mi, Anteni. Prerokuje iz kart. Morda pa ste ga slišali, saj je bil že gost mnogih radijskih postaj. Pa Danny ni samo ve-deževalec, Danny je tudi pevec. Z "Belo plažo ljubezni" sodeluje tudi v lestvici Poletnih 13. Tekst in glasbo zanjo je napisal sam, posvetil pa jo je svoji veliki neuresničeni ljubezni. Kar se vedeževanja tiče, pravi, da je začutil, da to zna, zmore, in da je nekaj v tem čutil že kot o-trok. "Preprosto, ta občutek je prišel sam. Malo kasneje je bil povezan z mnogimi dvomi, B ko človek sam ne verjame, ■ kaj se dogaja v svetu, ki je v bistvu nerazložljiv. Šel sem ■ po tej poti, poslušal sem ta ■ klic in se pri dvajsetih odločil, da bom to počel pro- ■ fesionalno, na željo mno- ■ gih, ki so poznali te moje sposobnosti," pravi danes B Danny. ■ Ljudje ga sami poiščejo. Čep rav so ga v preteklos- ■ ti bolj težko našli, ker je ■ pogosto menjal kraj bivanja. "Pol leta sem živel tudi v ■ Celju," je povedal. Ampak ■ ljudje, ki so hoteli in želeli priti v stik z njim, so ga vse- B eno vedno našli. Mnogokrat je ■ od njih o tistem, kar jim je povedal, dobil tudi povratne infomacije. Zdaj pa ga lahko ■ dobite tudi po telefonu 0609 ■ 618 014. amkp m S pokrivalom na glavi ali brez, vedno pa s prijazno besedo in nasmehom seže človeku v roko. Čeprav za to nima vedno razlogov. Je namreč predsednik sveta krajevne skupnosti Ravne, in kdor se je že kdaj poskusil v tej koži, ve, kako znajo biti stvari neprijetne, Viktor pravi nehvaležne. "Vsem bi radi zadovoljili njihove potrebe, vsem naredili življenje lepše. Toda, ni denarja, čeprav velikokrat letam od vrat do vrat, se oglašam na ustreznih mestih. To nekateri razumejo, drugi nočejo razumeti. Moji predhodniki so imeli na voljo več denarja. Pa me danes sprašujejo tisti, pri katerih prosjačim:" Ja, kaj ste pa prej delali." Viktor ni človek, ki bi se KomjsijanadMisJinjo MllOŽi Čil O Ifl VCSClO Malokdo bi verjel, da bo pobuda članov Turistično-olepševalnega društva Mislinja, ki je organiziral družinski piknik, naletela na tako množičen odziv. V to smo se prepričali tudi sami, ko smo v soboto pešačili tja v osrčje Pohorskih gozdov, kjer je še vedno čutiti veličino nekdan-josti in časov, ko so bili tod še oglarji, drvarji, kopači železove rude in nepogrešljivi holcarji. V Komisiji so se srečanja družin udeležile tako tiste iz Mislinja in okolice, kod od drugod. Prišle so iz Velenja, Celja in še kod. Srečale so se stare in mlade generacije, prišli pa so tudi tisti, ki so nekoč živeli tukaj, potem pa jih je življenje in neka nevidna sila gnala v dolino za večjim in boljšim kosom kruha. In tokrat je človek imel občutek kot da čutijo nostalgijo po otroštvu in mladosti. Vsi udeleženci so najprej dobili pravo holcarsko malico, kot tukaj imenujejo gozdne delavce, potem pa so se zvrstile številne družabne igre. Delavci gozdarstva Mislinja so se pomerili v spretnosti podiranja dreves. Seveda tu hitrost ni vse, saj so tekmovalci morali pokazati še natančnost podiranja, pa tehniko lupljenja in še kaj, kar sodi k gozdnemu delu. Ko seje dan pričel prevešati v večer, se je pravo vzdušje šele začelo. V prijetno kočo gozdarjev so se začeli vračati tisti izletniki, ki so jo mahnili proti Rogli. Mašin žagam, Lovreškim jezerom, skratka bolj v osrčje Pohorja. Ko smo ustavili Ivana in Roziko Saitl, ki sta skupaj štela kar 164 let in jih vprašali, kako je bilo, sta v en glas zatrdila, da je bilo veselo in prijetno. Dodobra sta se naplesala ob zvokih številnih ansamblov; od Tovšakovih fantov iz Šentilja, do družinskega ansambla Kumer iz Velenja, pa ob glasbi Draga Tisnikarja z muzikanti. Rudi Krebl in Alojz Krenker sta ocenila, da je srečanje s strani turistično-olepševalnega društva lepo uspelo in to je tudi vzpodbuda, da se v takšni obliki nadaljuje tudi v prihodnje. V bodoče naj bi se tu srečevale tudi družine, katerih korenine segajo morda cela desetletja v preteklost. Sicer pa v društvu pripravljajo posebno peš pot po turističnih kmetijah Mislinje in okolice, v ponudbo pa bo zajeta tudi vsa pestra ponudba kmečkih jedi in dobrot. m Silvo Jaš kitil z vsem mogočim, prav tako razvoja svojega kraja ne spremlja izza pisalne mize, s pogledom skozi okno. Terenski človek je in njegovi mu večkrat očitajo, da dela za KS več kot za dom. Viktor ob tem ostaja brez besed, ker je res. Ker ima dokaz za to. V poseben zvezek namreč piše, kaj dela, kam gre, zakaj, koliko časa porabi za določeno stvar, vse v povezavi s KS. "Kar zanimivo je prebirati zapiske," pravi. "Lani sem bil odstoten 87-krat. Koliko ur sem za to porabil,tudi kar nekaj kilometrov naredil (še več bi jih, če ne bi imel telefona), pa nisem dobil za to niti tolarja. Ga tudi nočem. Želim si le, da bi imeli krajani spoštovanje do tega dela." Takih ni prav veliko. Očitkov o nepravični (po mnenju nekaterih krajanov) razdelitvi denarja med zgornjimi in spodnjimi Ravnami pa kolikor hočeš. "Sam mislim, da imajo krajani v zgornjem delu težje pogoje za življenje kot v spodnjem koncu." Tega ni povedal z jezo, ampak je besede "pospremil na pot" s kretnjo in krajšim odmorom. Ko smo ga povprašali o tem, kako ocenjuje razvoj KS, ni vedel, ali bi odgovoril naravnost ali med vrsticami. Odločil se je za "brez ovinkarjenja". "Če bi bili krajani bolj pripravljeni narediti kaj udarniško, če bi tudi občina bolj gledala na podeželje, bi lahko dosegli še kaj več, kot smo." Ne, da bi bil nehvaležen. Stvari komentira tako, kot jih vidi in občuti. Sploh pa ni človek, ki bi le grajal. Tako je med drugim pohvalil odziv odgovornih v občini ob zadnjem neurju v KS (upa, da bodo tako hitri in vztrajni, sploh pa učinkoviti tudi pri dodelitvi denarja za odpravo posledic naravne nesreče). Pohvalil je krajane Pristave. Prav po njihovi zaslugi jim je lani uspelo v tem vaškem odboru urediti cesto. "Pravi užitek je delati z ljudmi, ki imajo voljo, ki so pripravljeni delati. Kadar pa ti poskuša kdo nagajati, takrat bi najraje vse pustil". Prihodnje leto se mu izteče mandat za predsednika sveta KS Ravne. Ne ve, če bo še ugriznil v kislo jabolko. Ve pa, kako močno si želi, da bi jim vendarle uspelo asfaltirati cesto od Strnakovega transformatorja do tam-kajšnje podružnične šole. Dve leti je že upokojenec, ki si je prej služil kruh v šoštanjski tovarni usnja. Prostega časa ob vsem prej zapisanem nima prav veliko. Zato proste ure toliko bolj s pridom izkoristi za delo na koščku zemlje, v hlevu. ... "Delo se vedno najde." Letošnje poletje bo preživel, pravi, po običajnem dnevnem redu. Na dopust ne bo odšel, ampak: "KS, dom in delo". Žena, ki je zadnji del pogovora preživela v najini družbi, ob tem ni rekla besede. Je že vedela, zakaj. »(tp) cev. Največ klopov najdemo na vlažnih in toplih mestih mešanih gozdov, posebno na nizkem rastlinstvu ob gozdnih obronkih. Na robu lista klop potrpežljivo čaka na pravega gostitelja, da se ta zadene ob vejico. V Sloveniji je zelo razširjen klop vrste Ixodes ricinus. Klopa moramo čimprej odstraniti. Čim dlje je v koži, tem večja je možnost, da človeka okuži. Živalci najprej onemogočimo dihanje z oljem, vazelinom, petrolejem ali kremo, da zobci na rilčku popustijo. Nato ga s krožnim gibom v obratni smeri urinega kazalca s prijemal-ko previdno odstranimo. Odstranjenega klopa sežgemo ali zmečkamo. Klopa v ranici nikoli ne smemo zmečkati. tednih ponavadi izgine. Običajno je samo ena takšna obročasta sprememba na koži, najpogosteje v predelu stegna, dimelj ali pazduhe. Včasih pa se nekaj dni po prvi kožni spremembi pojavijo še številni, vendar manjši rdeči obroči. Opisane kožne spremembe pogosto spremljajo še drugi splošni znaki: utrujenost, glavobol, trd tilnik, bruhanje, vročina, bolečine v križu, sklepih ali mišicah. II. Drugo obdobje se pojavi le pri nekaterih bolnikih v nekaj tednih ali mesecih po okužbi s klopom. Kaže se z znaki prizadetosti srca, živčevja ali oči. Prizadetost srca nakazuje bolečina v prsih ali občutek hitrega in nerednega bitja srca. Napoved poteka bolezni srca je dobra. Prizadetost živčevja se kaže podob- udov). Prizadetost kože se kaže kot testasta oteklina rok ali stopal, iz katerih se v nekaj letih razvije stanjšanje kože z videzom zmečkanega cigaretnega papirja in skozi katero prosevajo podkožne vene. Diagnozo lahko postavimo na osnovi tipičnih kožnih sprememb (rdeči kolobar po vbodu klopa) in/ali pregledu krvi (dokaz protiteles proti boleriji). Proti tej bolezni se ni možno predhodno cepiti, lahko pa bolezen popolnoma pozdravimo s takojšnjim antibiotičnim zdravljenjem, ko se pojavijo prvi znaki bolezni. Zdravljenje je učinkovito tudi v drugem obdobju bolezni. V tretjem obdobju bolezni lahko z ustreznim zdravljenjem ozdravimo okoli 55 % bolnikov. Med sprehodi v naravi se navkljub vsem previdnostnim ukrepom (uporaba kožnega repelenta in obleke z dolgimi rokavi, redni pregledi celega telesa ali tople kopeli po sprehodih) ponavadi ne moremo izogniti vbodom klopov. Zato vas s tem prispevkom želimo opozoriti na znake dveh bolezni, katerih povzročitelje prenašajo klopi. To sta: - lymska borelioza in - klopni meningoencefalitis Če bi po vbodu klopa (ki pa ga lahko tudi spregledate) zasledili katere od naštetih znakov, svetujemo posvet z zdravnikom. Klopi so pajkovci, ki sesajo kri. So značilni paraziti živali (ptic, domačih ter divjih živali) in tudi človeka. Njihov življenjski ciklus ima štiri stopnje: jajčece, ličinka, nimfa in odrasla žival. Večina klopov potrebuje dve leti, da se izpolni njihov življenjski krog. Vbadajo z ril-čkom, ki ga imenujemo rostrum. Na njem so vidni zobci. Klop popije sorazmerno veliko količino krvi in se pri tem ustrezno poveča. Odrasli preživijo tudi več let brez hrane (kriv), ličinke in nimfe pa stradanja ne prenašajo tako dobro kakor odrasli: brez hrane preživijo le več mese- so klopi neva 1. Lymska (izgovori: lajmska) borelioza Povzročitelj je spiralna bakterija Bor-relia burgdorferi, ki jo prenašajo klopi z vbodom. Zdi se, daje potrebna pritrditev klopa v koži vsaj 24 ur, da ta s svojo slino lahko prenese omenjeno bakterijo v gostiteljev organizem. Pri nas je v povprečju okuženih 25 % odraslih klopov! Bolezen poteka v treh obdobjih: I. V prvem obdobju se pojavijo značilne kožne spremembe. Na mestu vboda klopa nastane po 3 do 30 dneh rdeča okrogla pega, ki se začne širiti navzven. Osrednji del začne po približno 10 dneh bledeti in nastane značilen rdečkast obroč, imenovan erythema chronicum migrans (ECM). Premer obroča je običajno okoli 15 cm, lahko pa doseže tudi do 70 cm. Kožna sprememba je na dotik topla, neboleča, lahko pa peče ali srbi. Po nekaj no kot v tretjem obdobju, spremembe na očeh pa so redke. III. Tretje obdobje se pojavi le pri nekaterih bolnikih, in sicer nekaj mesecev ali let po vbodu klopa. Za to obdobje je značilna prizadetost sklepov, živčevja in kože. Težave so lahko prehodne, stalne ali ponavljajoče se. Prizadetost sklepov se kaže kot potujoča bolečina v sklepih in mišicah, sklepi pa lahko tudi otečejo. Najbolj pogosto so prizadeti veliki sklepi (kolenski ramenski, kolčni, komolčni, gleženjski). Spremembe na posameznem sklepu trajajo nekaj dni, lahko pa tudi nekaj mesecev. Praviloma se ponavljajo. Prizadetost živčevja se kaže kot meningitis (glavobol, slabost, bruhanje, vročina), encefalitis (motnje spanja in koncentracije, spominske motnje, razdražljivost) ali okvara živcev (ohromelost obraznega živca, hude bolečine v poteku živcev ali ohromelost 2. Klopni meningoencefalitis Povzročitelj je virus, ki ga prav tako prenašajo klopi z vbodom. Bolezen se pojavlja sezonsko od maja do oktobra, največ v juliju. Največ obolelih je starih 20 do 40 let, v zadnjih letih zboleva vedno več mlajših oseb. Poleg klopov prenašajo virus tudi žuželke, ki pijejo kri, prenese pa se lahko tudi z uživanjem okuženega neprekuhanega mleka in mlečnih izdelkov. Bolezen poteka običajno v dveh obdobjih. Sedem do štirinajst dni po vbodu klopa se začne prvo obdobje z znaki kratkotrajne neznačilne vročinske bolezni: glavobol, vročina, slabo počutje, lahni prehladni znaki, bolečine v trebuhu in mišicah, bruhanje ter driska. Sledi obdobje brez znakov in z dobrim počutjem, ki lahko traja 1 do 20 dni. Nato se začne drugo obdodje z znaki prizadetosti osrednjega živčevja: visoka vročina, hud glavobol, trd tilnik, slabost, bruhanje, zaspanost, slabo prenašanje svetlobe. Pri hujših oblikah se pojavijo še: tresenje rok in jezika, motnje v govoru, motnje v zavesti in prehodne ohromitve udov. V večini primerov se otroci popolnoma pozdravijo, pri starejših pa so lahko posledice prisotne še več let.Diagnozo postavimo na osnovi kliničnega pregleda (vbod klopa, dvofazen potek, glavobol, bruhanje, otrpel tilnik) in pregleda likvorja po lumbalni punkciji. Proti tej bolezni se je možno predhodno cepiti in takšno cepljenje svetujemo za vse, ki se pogosto gibljejo v naravi. Cepivo je varno in učinkovito, njegovi stranski učinki so redki in blagi. Za 100 % zaščito je potrebno prejeti tri odmerke cepiva: drugi odjnerek damo 1 do 3 mesece po prvem in tretjega 9 do 12 mesecev po drugem odmerku. Po prvem odmerku je zaščita 70 %, po drugem 95 %, po tretjem, pa skoraj 100 %.Priporočamo, da se vsi, ki se pogosto gibljejo v naravi, cepijo proti klopnemu meningoencefalitisu. Cena enega odmerka cepiva stane okoli 2.200,00 SIT. Cepite se lahko v Zdravstvenem centru Velenje po predhodni prijavi ter posvetu s svojim (izbranim) zdravnikom. S cepljenjem (prvi odmerek) je smiselno pričeti v jesenskem času. Zaključek Z opisom znakov bolezni, povezanimi s klopi, smo vas hoteli opozoriti nanje in vas spodbuditi k natančnemu opazovanju po vbodu klopov. Predvsem bodite pozorni na morebitne zgodnje znake bolezni, kot so kožne spremembe (rdeči kolobarji), ali znake okužbe osrednjega živčevja (hud glavobol, bruhanje, otrpel tilnik, vročina, moteča svetloba). JSŠAndrej Trampuž, dr. med. 28. julija 1994 POLETNI VRTILJAK 9 Šiht jim je gangsterski rop! i ■ Utrinki iz Kajuhovega tabora v Ribnem pri Bledu "Saj bo kmalu..." Nikar si ne mislite, da tale poletna vročina mori vsakogar. Prav prija vsem, ki si vsak trenutek lahko namočijo tazadnje v morje, jezero ali reko. To so vsi tisti, ki so se odločili poletje izkoristiti za dopust, za brezskrbne počitnice. Očitno pa ne moti niti barab, ki se nikakor ne mislijo lotiti poštenega dela. Ves dan tuhtajo v senci, v kakšnem znanem lokalu, kje in kako bodo naslednjo noč "pridelali" osebni dohodek za tekoči teden, mesec, leto. To so gan-gsterji, ki se vam prijetno režijo v obraz, ki se prevažajo z vpadljivimi avtomobili, z dragimi limuzinami ali komaj še prevoznimi avtomobilskimi skeleti. Mogoče celo z vašim najdražjim konjičkom, ki so ga nekoliko modulirali. Postopanje, preganjanje, vese-ljačenje in vlamljanje jim je "ŠIHT", ki ga zanesljivo o-pravljajo samo v senci. Po možnosti ponoči, ko se ohladi. Ob zadnjem, brezobzirnem vlomu v stanovanjsko hišo v Velenju, ko so gangsterji (če je o-pravil razdejanje sam, je delal tudi nadure) "očistili" občana vseh vrednih tehničnih predmetov, se velja ponovno zamisliti vsem, ki se ločijo od svojega stanovanja, delavnice ali poslovnega lokala. Dovolj je že za nekaj ur. V kakšni družbi živimo ? S kom delimo zaupne razgovore in komu nudimo gostoljubje? Kakšen vtis dajemo v vsakodnevnem življenju in komu smo napoti?! Kako smo zavarovani in še in še je odtenkov, ki so pomembni za našo fizično varnost, za zavarovanje imetja. Zgodbe, ki jih gledamo na TV e-kranih niso več le fdmske, le zgodbe tujih ljudi...! To so naše zgodbe in naša kruta realnost. To je odraz neustrezne politike in tistega zablodelega modela demokracije, ki pušča ljudi na cesti, ki jih preganja šele post festum (če koga pač dobi pri kriminalnem dejanju). Ko si politika brusi kremplje za povzpetke na vladajoče sedeže, ko si politični prestižniki izbijajo oko za oko in zob za zob, tu v mirni soseski kradejo veliki profesionalci in revni nekdanji dninarji. Sociala jih je pustila na cedilu, šola noči pa vzgojila v B janičarje, ravbaije in zmikavte ■ z visokimi referencami. In kako bo jutri? Dovolj bo, ■ da boste za nekaj ur zapustili ■ vaše bogastvo - avto, vaš kapi- * tal - delavnico ali vaše dosto- ■ janstvo - zakonsko spalnico- ■ ...profesionalec^ ki vas je a odlično "na&xfcT,bomrtvo-hlad- ■ no oskubil stanovanje, poslov- ■ ni lokal ali odpeljal vaše vozi- a lo. Saj ve, da mu je to edini in ■ zanesljivi vir dohodka in lagod- * nega preživetja. Do jutri, do ■ pojutrišnjem, do nekoč pač! ■ Ob doživetju katastrofe po soočenju s posledicami vlomil- ■ skega dejanja je človek (dru- ■ lina) ponižan, zgrožen, raz- ' očaran. Komu na čast ves trud ■ za pridobitev solidnega stan- ■ darda in proizvajalske sposobnosti? Mar vse večji družini m kriminalcev, ki jim policija le zdaleč sledi? Mar državi, ki se B spreneveda o kruti realnosti m naše varnosti ob slavnih policijskih in ministrskih aferah?! B Ob zadnjem primeru povej- ■ mo le, da je bila oropana dru- ■ žina le še ena izmed številnih žrtev, ki plačujejo davek na ... ■ državo. Doklej še?! mjm " Zato smo pred odhodom vsem tabornikom dali pisna navodila in jih opozorili na zgodnje znake bolezni, ki jih prenašajo klopi z vbodom: Lymsko bolerilozo in klopni meningoencefalitis. Glede na to, da je tudi v Šaleški dolini prekuženost klopov precejšnja, smo vse, ki se veliko gibljejo v naravi, svetovali cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v jesenskem času. Med drugim smo za starejše tabornike pripravili tudi predavanja iz prve pomoči ter o preprečevanju, prepoznavanju in zdravljenju pogostih obolenj. Upamo, da smo s svojim delom opravičili zaupanje staršev, ki ste nam na taborjenju zaupali vaše otroke. Tudi v naslednjih letih se bomo potrudili, da bomo vodniki, mentorji, taborovodje, starešine in ostali zagotovili čim višjo strokovno raven in izkušenost ter še naprej tabornike vzgajali v duhu zdravega načina življenja, pristnih medčloveških odnosov ter pridobivanja novih izkušenj v tem prečudovitem biseru narave. UAndreJ Trampuž Ob srečanju borcev in aktivistov XIV. divizije na Graški Gori ob petdeseti obletnici pohoda na Štajersko, ko se je zbralo kakšnih štiri, pet tisoč ljudi, med njimi tudi Štefka Kučanova, je bilo sekretarju za javne gospodarske zadeve občine Velenje Tonetu Brodniku kar malce nerodno. Cesto, ki jo je marljivo gradil skupaj s krajani Graške gore, ni asfaltiral do praznika - bodisi namerno ali pa zaradi investicijske zamude. Kakorkoli že, Tone Brodnik je moral Štefki Kučan to razložiti, ONA pa mu je "spodrsljaj" očitno odpustila Džamija na kunta-kinte? Eni delajo odkrito, drugi na nekoliko prefmjen način. Govori se namreč, da džamija v Velenju zagotovo bo. Ne sredi Velenja, ampak na Kunta-kinte ob velenjskem jezeru. Tod menda pripadniki drugih veroizpoveduje ponujajo za parcele takšne vsote, da se jim mnogi sedanji lastniki pač ne morejo upreti. "Učimo jih demokracije!" Franc Sever, župan Starega Velenja, je obisk "padalcev" iz drugih krajevnih skupnosti na sejah sveta njegove krajevne skupnosti utemeljil takole: "K nam hodijo, da se naučijo demokracije. Mi smo namreč najbolj demokratičen svet krajevne skupnosti daleč naokoli, seje pa so vedno odprte za vse, ki se želijo učiti." Samovšečno ali resnično ? Če vas zanima, preverite. Nov izdelek ? V prvih treh izmenah Kajuhovega tabora v Ribnem pri Bledu seje letos zvrstilo že več kot 550 taborečih. Tako kot prejšnja leta je tudi letos Zveza tabornikov občine Velenje pripravila obsežen program aktivnosti v naravi za različne starostne skupine. Mnogo mladih tabornikov je letos prvič taborilo v Ribnem. Mnogo jih je prvič občutilo neizmerne lepote, ko so se zjutraj na bivakiranju prebudili v objemu Julijcev ali ko so opazovali leno dvigovanje jutranjih meglic nad Bohinjskim jezerom in tiho prebujanje narave. Kot velika družina smo se spoznavali med seboj, skupaj peli in plesali kolo, izdelovali bivake in ognjišča, lovili kobilice in pekli palačinke. V tabornem vodstvu smo se z vsem svojim znanjem in srcem trudili, da so se taborniki dobro počutili in da smo zagotovili njihovo varnost v največji možni meri. Kot zdravnik sem imel priložnost spremljati zdravstveno stanje taborečih. Na koncu smo bili vsi veseli, da kljub velikemu številu tabornikov (okoli 200 oseb na izmeno) nismo imeli nobenih resnejših obolenj ali poškodb. Opazili pa smo, da so imeli nekateri predvsem v prvi izmeni težave zaradi takratnega (skoraj tropskega) podnebja. Težave so se kazale predvsem s slabostjo in bruhanjem, ki so nastopile zaradi izgube telesnih tekočin in soli s prekomernim potenjem ter telesne preutrujenosti. Zato smo dodatno solili jedi in čaj v količinah, ki niso spremenile okusa. Po nekaj dneh so se te težave polegle. Po- dobne znake so imeli v času najhujše vročine tudi taborniki iz sosednjih taborov. Kot vsako leto se jih je nekaj prehladilo, vendar je samo ena čebelica zaradi angine morala predčasno zapustiti tabor. Od poškodb smo imeli le nekaj manjših opraskanin, dva blažja zvina gležnja in en zvin palca na roki. Po daljših pohodih so nekateri starejši taborniki zaradi neprimerne obutve dobili žulje na stopalih. Na žalost se kljub vsem previdnostnim ukrepom nismo mogli izogniti številnim vbodom klopov. Aranžerjem, dekorater-jem - tistemu pač, ki je izdelal napis za trgovino s talnimi oblogami v Erinem Standardu, je ušel en i. Optometer je to dokumentiral, vaša naloga pa je, da ga vstavite. Rešitev sporočite kar v trgovino, da bodo znali napako odpraviti. Možno je tudi, da gre za nove vrste talnih oblog, čeprav Optometer dvomi v to! Vse, kar ste želeli vedeti o Ameri-i, pa si niste upali vprašati Četrto nadaljevanje Najeti avto v Ameriki je zelo preprosto, če izpolnjuješ dva pogoja: imeti moraš štiriindvajset let in kreditno kartico. Odveč je razlagati, da ne jaz, ne moji sopotniki nismo imeli ničesar od tega. No, po nekaj dneh telefonarjenja smo vendar našli zadovoljivega iz-posojevalca, ki se ni oziral na malenkosti in ni mrščil čela nad jugoslovanskim vozniškim dovoljenjem. So se pa prestrašeno mrščile naše oči, vajene stoenk in fičotov. Pred nami je namreč stala prava mr-cina znamke chevrolet, široka za povprečno slovensko cesto in dolga kot ponedeljek po praznikih. In smo šli. Najprej na kratek tečaj vožnje k hotelskemu portir-ju, saj se tamkajšnji prometni predpisi krepko razlikujejo od naših. Preko Holland tunella smo zapustili New York in se napotili proti jugu. Naš cilj je bil New Orleans, kjer smo nameravali malce preizkusiti južnjaški teme-perament, ki je menda povsod po svetu enak. Saj se spomnite - sever dela, jug pa lumpa. No, to nam žal ni uspelo. Avtoceste v ZDA imajo povečini dvanajst pasov in morda bi kazalo poslati koga iz DARS, da si jih ogleda. Le eno slabost imajo, omejitev hitrosti je smešna, le 55mph, kar je okroglo naših osemdeset. Kazni so menda ostre, zato se omejitev držijo vsi, razen tovornjakarjev, ki se o policijskih zasedah obveščajo po radijskih zvezah. Prvih nekaj kilometrov smo prestrašeni opazovali požrešnost našega avta, ki se je povečala za dodatnih 15 %, če smo vklopili klima napravo. Strah se je razblinil na prvi bencinski črpalki, saj je gorivo smešno poceni, če se prav spomnim, le 90 centov za galono. Malo pred Washingtonom smo se zaradi fizioloških potreb ustavili pred neko trgovino, in ko smo hoteli ponovno pognati naprej, se je zaskočila ključavnica v volanu. Na pomoč smo poklicali nekega dobro razvitega črnca, ki je stvar tako mojstrsko pokvaril, da je avto sicer vžgal, ugasniti pa ga ni bilo mogoče. Noč bi preživeli pred hišo slovenskih izseljencev ob prižganem avtu, če ne bi avtorju tega pisanja, ki je drugače avtomobilsko nepismen, šinila v glavo ideja, da bi odklopil akumulator. Tako smo pot lahko nadaljevali, avto pa ob postankih u-gašali s kleščami. Ustavljali smo se le v večjih mestih, za nami je bil že Pits- bourgh, Philadelphija, prvi cilj pa je bil Richmond, kjer se prej o-menjeni temperament bojda že občuti. Občutil sem ga res, ko smo kljub opozorilu hotelskega recep-torja šli v eno bolj živahnih četrti. Verjamem, da imam antipatič-no faco, ampak možakar, s katerim sva skupaj čakala na WC, me je vendarle presenetil. Dobil sem nekaj sunkov pod rebra, nato pa sam z glasnim dretjem zbrisal nazaj za šank. Končalo se je slabo, na koncu smo bili skorajda deležni še policijskega streljanja, saj nismo vedeli, daje v takih delih mesta treba položiti roke na volan oziroma vzglavnike, če te ustavi policijska patrulja. Richmond si bom poleg tovarne cigaret zapoomnil še po nečem. Tu je naš avto dokončno crknil. Z upanjem na najboljše smo se še spuščali proti jugu, na koncu pa soglasno ugotovili, da je avtovleka nekaj tisoč milj draga stvar in obrnili nazaj. Prišli smo komajda čez nekaj dni in zbrali vse diplomatske sposobnosti, da nam ni bilo treba plačati nove ključavnice. Amerike sem imel počasi dovolj, denarja pa prav nasprotno in začel sem počasi razmišljati o vrnitvi domov. & Dare Hriberšek HOROSKOP ^OMCH 94 2K MA>CA io AffiU Veliko boste razmišljali o drugačnem življenju, čisto nasprotnem od tega, ki ga živite zadnje čase. Čeprav to za vas ni značilno, boste veliko sanjarili, naredili pa bolj malo od željenega. Seveda si boste potem spet dopovedovali, daje to zaradi okolice, ki vam ni šla na "roko". Nekaj pa boste vendarle dobro uspeli. Doma boste odnose popolnoma zgladili. ik 94 tU AftiU 4o tO* Poletni dnevi se vam bodo še naprej zdeli lepi in zanimivi. Nič čudnega, saj vam bo praktično uspelo vse, kar si boste zadali. Res je, da se boste zato tudi malo potrudili, vendar vam bodo poleg domačih trdno ob strani stale tudi zvezde. Preden se odpravite na pot, dobro poskrbite za svoje premoženje, kakeršnokoli je že, da ne bo še to izginilo kot kafra. JlPvffikA o4 4* fHMfA Precej občutljivi in ranljivi boste v prihodnjih dneh, zato ne bo prav nič čudno, če se boste s kom sprli. Še sami ne boste vedeli zakaj, vendar se vam bo ves čas zdelo, da ste zapostavljeni in osamljeni. Nikar ne podležite samopomilovanju, nekdo bi vam rad pokazal, da ste čisto vredu, le vi ga ne opazite. Zato glejte in opazujte. 94. ??>M> 49 Le ena stvar vas lahko skrbi v naslednjih dneh. To, da se boste naveličali lenarjenja in si zaželeli kakšnega ustvarjalnega dela. Pri tem boste morali malo popaziti, saj se vam lahko zgodi kakšna mala nesreča, ker ste ob vsem poletnem lenarjenju postali malo okorni, sicer pa vam bo vse šlo kot po maslu. Partnerja razvajajte, pa vas bo tudi on in obema bo lepo! Slu, 94 fntifA 49 Sedaj je vaš čas, zato nikar ne oklevajte in storite tudi tiste korake, ki vas jih bo strah. Le tako se vam bo življenje spet uredilo tako, kot si že lep čas želite. Pozabite, kar morate pozabiti in oživite nova prijateljstva, tudi ljubezenska naj bodo med njimi. Navsezadnje je poletje, vročino pa se v dvoje lažje prenaša. HJ) t>tV4CA 94 itn 49 itpttffitA Krivili boste nagle vremenske spremembe, pravi vzrok za vaše obnašanje paje v neizpolnjenih srčnih željah. Malo razmislite in se vprašajte, če ne želite morda preveč. Če se boste spustili na realna^a, se bo še vse uredilo tako, da bo že konec tedna lepši, kot ste Si ga zamišljali. Prijatelja pocukajte za rokav in ga spomnite na njegov dolg do vas. — TcAtMM 94 ilftvnliA 49 H. ?kM>* Popolnoma prerojeno se boste počutili v naslednjih dneh, saj boste živeli tako, kot sicer med letom le redko. Ne boste se obremenjevali z nepotrebnimi stvarmi, delali pa boste le tisto, kar bo najbolj nujno. Seveda si boste vzeli čas za partnerja, s katerim se bosta krasno razumela. Včasih bosta prav otročje razigrana in zato vedno bolj povezana. Lep teden je pred vami. TO. tll9>p4f9H 94 tkMt* 49 ??«• h9Vtf*(>A Malo več resnosti vam ne bi škodilo, saj ste nekatere že skoraj prepričali, da se na vas ne morejo več zanesti. Je že res, da imate zadnje čase precej skrbi, ki so povezane z vašo prihodnostjo, vendar se boste vseeno morali malo spremeniti. Pri delu ne boste "zraven", zato bo najbolje, če tega še niste storili, da si napol-nete baterije kje ob morju ali v zdravilišču. Št>dec 94 h9vu»ltA 49 4ecer*C>A Počutili se boste rahlo naveličano vsega in vseh okoli vas, še sebe povrhu. Kje je vzrok, veste, vendar vam prav nič ne diši, da bi ga poskušali odpraviti. Tako, kot je sedaj, vam namreč po svoje prav odgovarja, le skrivnost mora to vsaj še nekaj časa ostati. Vsaj toliko, da se odločite, kaj bi sploh radi; urejeno življenje ali še nekaj avanturic, preden ga uredite. 94 ??' 4eca-C>A 49 /ahHA>}A Največ energije vam bo v naslednjih dneh vzela služba, če jo imate seveda, vsem ostalim pa bo tudi sicer kar primanjkovalo prave energije in volje. Poletna vročica in zagorela telesa okoli vas vam ne bodo segla do srca, kar še ne pomeni, da boste tudi v ljubezni hladni. Še kako razgreti boste, verjetno še nekaj časa le enostransko. ^ y?<6t*> 94 fAHHAffA 49 ?0* (el>HAtfA Spet je pred vami obdobje, ko boste nasršeni za vsako malenkost. Nič čudnega torej, če se boste doma krepko sprli in ne boste našli skupnega jezika tudi s svojimi prijatelji. Kaj sedaj? Poskušajte s kakšnim konjičkom, ki vas vedno spravi v dobro voljo. Kar nekaj jih je, ki so ob pomanjkanju časa postali že malo pozabljeni, kajne? K 94 (ehliAtfA 49 MAMA Spet se boste znašli v vrtincu vsakdanjika, ki ste se ga po svoje že navadili in ga sprejeli, še vedno pa v vas zbuja željo po spremembi. Imate vsaj razlog za mala sanjarjenja, brez katerih sploh ne znate več živeti. Žal vas v naslednjih dneh čaka tudi kakšen trden padec iz oblaka, povezan s financami in tudi ljubezenskimi zadevami. Šok ne bo tako majhen, kot si boste priznali, le pokazati tega ne boste želeli, ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i SVETOVANJE pri poslovnih odločitvah v stiski POGLED V PRIHODNOST DELA MAGIJA Pošljite datum rojstva, fotografijo in vprašanja Ste v dilemi, kaj in kako sedaj, ne vidite izhoda ali pa vas le zanima, katera možnost je boljša? Dovolite, da vam pomagajo astronumerologi, vedeževalci in jasnovidci. Pomagali so že mnogim ljudem in z veseljem bodo to storili tudi za vas. Pišite na uredništvo našega časopisa s pripisom WHITE MAG1C. Pošljite datum rojstva, fotografijo in vprašanja ter seveda vašo šifro. Odgovori bodo objavljeni pod šifro in so brezplačni. Če želite odgovor na vaš naslov, pa se obrnite na naslov WHITE MA-GICP.P. 249, CEUE 63000. ■ IV. M. EVA ŠIFRA: Zvezda Najugodnejše obdobje: vsako leto od 21. 3.-3.6. Barva: zelena. Občutljivi organi: glava, živci Kamni, ki zdravijo: diamant, beli safir,»hema-tit, kamena strela. Nasvet: poznavanje samega sebe prinaša zaupanje in je najboljša pot k uspehu. Pamet naj brzda čustva. Pripadate številu ena, številka ena je začetek vsega. V življenju boste aktivni, borili se boste za svoje cilje in jih sigurno tudi dosegli. Glede nadaljnjega šolanja je najboljše, da se odločite sami. Imate pa talente, ki jih najbrž še niste dovolj razvili in se nanašajo na umetnost. Mogoče bi bilo dobro razmisliti tudi v tej smeri. Sicer pa imate še nekaj časa za odločitev. Ko boste dobro premislili, ne boste več v dilemi. Boste pa uspeli! Kakor vidim, res nimate veliko prijateljev, vendar se vi sami obnašate, kot da vam niso potrebni. Brez nič ni nič. Ne dovolite, da bi vas izkoriščali, nekaj pa morate dati tudi vi. Trenutno ste še kar pod vplivom razočaranja. S tem fantom ne boste imeli resne zveze. V vašem življenju se bo pojavil pravi moški šele čez nekaj let, ker se boste zdaj popolnoma potopili v študij in neko prostovoljno dejavnost. Tako vam bo enostavno zmanjkalo časa za ljubezen. V vaši daljnji prihodnosti vam bodo zvezde naklonjene. V kolikor vas kaj konkretno zanima, vas prosim, da postavite konkretna vprašanja. ŠIFRA: Ljubezen v prazno Najugodnejše obdobje: vsako leto od 21. 3.-3.6. Barva: zelena. Občutljivo organi: glava, živci. Kamni, ki zdravijo: diamant, beli sa-fir, hematit, kamena strela. Nasvet: v življenju boste imeli veliko manj konfliktov, če boste priznali razliko med moškim in ženskim svetom. Ne bodite tako presneto zamerljivi, zamera je rakova rana. Kar je navedel vaš partner za razlog prekinitve razmerja je seveda samo izgovor, ker to sploh ni pomembno, če se dva zares ljubita. Ne bodite zaslepljeni in poglejte resnici v obraz. Svetovala bi vam, da prekinete stike s tem človekom in razmislite o drugi varianti. Pravite, da ne morete imeti nikogar radi zaradi njega. Seveda ne, ker ste sami sebe prepričali v to. V kratkem boste spoznali ničvred-nost prejšnje zveze in videli dejansko lepoto tam, kjer si že dolgo zatiskate oči. Na ta način boste najlažje premagali težave. Pomislite na dobre in slabe strani, pa boste videli, kako hitro boste pozabili preteklost. V življenju boste uspeli zlasti na račun sreče. Izkoristili boste vsako priložnost, da se boste uveljavili. Velik vpliv na vaše življenje bo imela ljubezen. Imeli boste kar nekaj ljubezenskih razmerij, preden bo prišel pravi. Verjetno se bo ukvarjal s finančnimi posli. Zaradi tega boste tudi vi nadpovprečno situirani. Živeli boste v izobilju, zunaj mestnega vrveža. ŠIFRA: Dobrota Najugodnejše obdobje: vsako leto od 3. 3. - 20. 3. od 4. 6.-21.6. od 5. 9.-22.9. od 4.12.-21.12. Barva: rumena. Občutljivi organi: živci, dihala, žleze. Kamni, ki zdravijo: ahat, krizopras. Nasvet: ne iščite, česar ni! Nahajate se v najtežjem obdobju svojega življenja. V avanture ste se tako zapletli, da ne vidite izhoda. Odhajate na potovanje - daljše - preko luže, in mislite, da boste s tem stvar rešili. Odšli boste zelo nezadovoljni s strahom v srcu in glavi. Daleč od doma boste ogromno premišljevali, razum bo premagal srce. Čeprav boste s tem prizadeli sebe in drago osebo, boste tako povlekli pravo potezo. Vrnili se boste pomirjeni in zadovoljni. Poslovnost - odpirajo se vam vrata v beli svet. To je povezano z mlajšo žensko, svetlolasko. Trenutno sicer ni obetavna, vendar bo v bližnji prihodnosti pokazala svoj pravi jaz. Sodelovala bosta v obojestransko korist. Vaše zdravje je pod vprašajem v glavnem zaradi vaše stalno prisotne nervoze. Že koncem tega leta ne boste imeli več težav. ^ KOMPOZITI, d.o.o. VELENJE, Štrbenkova 1 Upravni odbor VEPLAS KOMPOZITI razpisuje prosta dela in naloge direktorja Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj - ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti - aktvino znanje slovenskega jezika - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izponjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: VEPLAS KOMPOZITI d.o.o., Velenje, Štrbenkova 1, s pripisom RAZPIS. Obvestilo o izbiri boste prejeli v roku 20 dni po poteku razpisa. A Zadruga mozir je Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 * objavlja javno dražbo za prodajo nepremičnine: 1. a) gospodarski objekt - klavnica v izmeri 149 m2 b) gospodarsko poslopje v izmeri 55,22 m2, skupaj 204,22 m2 2. Izklicna cena je 3.200.094,00 SIT. 3. Nepremičnina bo prodana najboljšemu ponudniku na javni dražbi dne 25. 8.1994 ob 10.00 uri v Ljubnem ob Savinji. 4. Dražitelj mora vplačati vsaj 3 dni pred začetkom javne dražbe varščino v višini 10 % od izklicne cene t. j. 320.009,40 SIT na žiro račun Mercator-ZKZ Mozirje z.o.o., 52810-601-20514 ali znesek deponirati v gotovini na sedežu prodajalca. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa vrnjena najkasneje v treh dneh brez obresti. Varščino, deponirano v gotovini, bomo vrnili takoj po dražbi. 5. Pogodba o prodaji se sklene v petih dneh po zaključeni javni dražbi. Celotna kupnina mora biti plačana v petnajstih dneh po sklenjeni pogodbi oziroma skladno z dogovorom, sicer se vplačana varščina zadrži, pogodbo pa prodajalec razveže. 6. Dražitelji - fizične osebe morajo predložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Dražitelji, ki zastopajo pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo o zastopanju in izpisek iz sodnega registra za pravno osebo, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. 7. Vse dajatve pri prenosu nepremičnine plača kupec. Nepremičnina se prodaja po načelu "videno-kupljeno". 8. Dodatne informacije dobite po telefonu 831-521 int. 205, kjer se je mogoče dogovoriti za ogled. Druga mednarodna klavirska šola v Velenju "Presenetili so me!" Umetniško izpopolnjevanje študentov klavirja je bil osnovni namen mednarodne poletne klavirske šole, ki so jo na velenjski glasbeni šoli prvič pripravili lani. Tudi letošnji ni bil nič drugačen, le da seje tokrat za druženje prijetnega s koristnim odločilo še več študentov klavirja kot lani. 15 (od tega jih je devet aktivnih, preostali so pasivni poslušalci) jih že od 18. julija dalje izpopolnjuje svoje znanje pod vodstvom umetniškega vodje šole Jacoba Lateineija, profesorja z Juilliard school of music v New Yorku. "Presenetili so me," nam je ob obisku dejal profesor Lateiner. "Pokazali so namreč boljše znanje, kot sem pričakoval. To priča o dobrem delu ljubljanske Akademije za glasbo. Vesel sem, da tudi letos sodelujejo nekateri lanski udeleženci." Dopoldanski čas namenijo teoriji, popoldanske ure igranju na klavirju. Kaj so se naučili, bodo udeleženci mednarodne klavirske šole pokazali občinstvu na zaključnem koncertu ob koncu šole. Ta bo jutri (v petek) v veliki dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Začeli ga bodo ob 20. uri. ■ (tp) Profesorja Latelnerja so letos privabili odlični pogoji za delo in dejstvo, da mu je bilo lani tu lepo. Udeležence šole pa najbrž želja po izpopolnjevanju klavirskega znanja (foto: Aleš 0.) 28. julija 1994 IDRO-BELA KRO MS ČAS 11 Policijska postaja Velenje Hudo ranjen sopotnik V nedeljo, 24. julija, ob 21.47 seje pripetila huda prometna nezgoda na Levstikovi cesti v Šoštanju. Po Aškerčevi je iz smeri Prešernovega trga proti Levstikovi vozil kolo z motorjem 19-letni Boris G. iz Šoštanja. V križišče s prednostno Levstikovo je zapeljal v trenutku, ko je z njegove leve strani (po Levstikovi) z osebnim avtomobilom pripeljal 30-letni Momčilo I. iz Šoštanja. V trčenju se je hudo poškodoval sopotnik na kolesu z motorjem, 23-letni Marko V. iz Šoštanja. Sumljivi je bil "pravi" V četrtek, 21. julija, malo pred 4. uro zjutraj, sta pri trgovini Planika v Velenju dva občana opazila neznanca, ki se jima je, kot sta sporočila policistom, zdel sumljiv. Nosil je vrečke in se čudno obnašal. Ko sta ga hotela prijeti, je vrečke odvrgel in zbežal. Izkazalo se je, da sta imela občana prav. Malo prej je neznanec vlomil v samopostrežno trgovino Tržnica d.o.o. na Cankarjevi. Iz trgovine je odnesel zobne paste, vžigalnike, kozmetične preparate in alkoholne pojače, iz mesnice pa suhomesnate izdelke in radiokasetofon. Trgovino je oškodoval za vsaj 150 000 tolarjev. Izdelke, ki jih je odvrgel, pa so policisti že vrnili trgovini. Vlom v osebni avto V četrtek, 21. julija, med 22. uro in polnočjo, je neznanec razbil steklo na vratih osebnega avtomobila, last Esada K. iz Velenja, parkiranega na Levstikovi cesti. S sprednjega sedeža je vzel manjšo moško torbico, v kateri je imel lastnik poleg osebnih dokumentov tudi 8000 tolarjev in 300 nemških mark. Poskus posilstva V soboto, 23. julija, okoli 22.30 sta na Celjski cesti v Velenju stopali 19-letna Velenjčanka in 18-letna Radeljčanka. Ustavil jima je voznik osebnega avtomobila iz Velenja (njegova identiteta je po-licitom že znana). V Pirešici je voznik vozilo ustavil in štoparki z nožem prisilil, da sta se morali sleči in ga spolno zadovoljevati. Po daljšem zadrževanju je dekletoma uspelo pobegniti. Velenjski policisti so osumljenca uspeli izslediti in prijeti v Velenju le nekaj ur po dogodku. S kazensko ovadbo so ga predali preiskovalnemu sodniku. Tatvina avtoradia V soboto, 23. julija, je neznanec iz odklenjenega kombija, last Bojana S. iz Velenja, ki je bil parkiran pred Rdečo dvorano v Velenju, odtujil avtoradio znamke Blaupunkt in prenosno svetilko, lastnika je oškodoval za okoli 20 000 tolarjev. Previdnost pri devizah! Velenjski policisti so bili prejšnji teden dvakrat obveščeni o poskusih vnovčevanja bankovecev za 100 DEM, ki sta bila ponarejena. Zato svetujejo občanom, da so pri "menjavah" in nakupih deviz previdni. Zaradi nočnega kopanja k sodniku za prekrške Nočno kopanje je v poletnih dneh res nekaj krasnega. Potekati pa sme tam, kjer je to dovoljeno. Družbica, ki si ga je zaželela in ga tudi izpeljala na velenjskem bazenu v nedeljo, 24. julija, pa bo morala zaradi tega k sodniku za prekrške. In to zato, ker se za prošnje varnostnika, da se iz bazena odstranijo, ni zmenila. Policisti so bili prepričljivejši, a kaj, ko bodo zdaj za nočne kopalce napisali predlog sodniku za prekrške. Vlom v priročno skladišče Čez noč, 22. julija, je neznanec vlomil v pritočno skladišče na gradbišču v Starem Velenju. Odtujil je ročno motorno žago znamke Tomos Huscqarna in Torno Hillti T72. Z dejanjem je GIP Vegrad oškodoval za 200 000 tolarjev. Popravek V prejšnji številki Našega časa seje v rubriki modro-bela kronika, v notici Vlomilci nimajo počitnic, pripetila nerodnost, ki jo danes popravljamo. Ob vlomu v prostore Velcoma na Foitovi v Velenju je bilo zapisano, da je lastnik ukradenega Igor S., kar pa ne drži. Lastnik ukradenega je podjetje Velcom. Policijska postaja Mozirje "Tri dni strahu in lakote" Čeprav je od uboja Stanislava Konca, ki ga je zagrešil Vladimir Frankulovič, minilo že kar nekaj dni, ta dogodek v Šaleški dolini še vedno buri duhove. Prve dni je bila seveda vsa javnost kritična do družine Frankulovič, strasti pa so se po zadnjih dogodkih vendarle malo umirile. Za kaj sploh gre? Nekaj dni potem, ko se je zgodil umor, je Frankulovi-čeva žena doživela živčni zlom, tako da je že od sobote, 16. julija, v psihiatrični bolnišnici v Vojniku. Tam naj bi ostala dober mesec dni, če ne še dlje! Frankulovičeva po besedah njenega najstarejšega sina Dragana po tistem dogodku ni več mogla spati, edino kar je zaužila, pa so bile velike količine kave in cigaret. Ko so Frankulovičevo odpeljali v Vojnik, je za to vedela tudi policija, tako, da so bili seznanjeni s tem, da so trije mladoletni otroci doma ostali sami. Stari so 9, 13 in 14 let. O tem niso obvestili socialne službe; tako vsaj trdi Marko Franic, ki je po treh dneh prevzel skrbništvo nad Fran-kulovičevimi otroki, čeprav ima v majhnem stanovanju že dva svoja. Franič je od socialne službe dobil skrbništvo za mesec dni, otrokom, ki so pod stalnimi pritiski, pa bo omogočil tudi počitnice. Najstarejši Frankulovičev sin Dragan je dejal, da so v zadnjih pisma predal tudi policistom, ki so mu svetovali, naj se otroci zaklenejo v stanovanje, čeprav so policisti vedeli, da so doma popolnoma sami in brez zaščite. In od česa so živeli trije mladoletni otroci tri dni, ko so bili povsem sami? Večinoma od jogurtov, ki so bili v hladilniku, a je teh že dneh dobili več grozilnih pisem, v katerih so grožnjej da bodo (seveda neznanci) pobjli vse Srbe, da morajo v 14. dnefi zapustiti Slovenijo, da bodo imeli vsi prerezan vrat in podobno. Dragan je dva prvi dan zmanjkalo, potem pa pač od ostankov, ki so jih našli v stanovanju, ker se ven zaradi groženj niso upali. Pritiskov in groženj na Fran-kuloviceve otroke je bilo še več, a o nekaterih niso hoteli niti govoriti. Kolikor smo lahko izvedeli, so bile to grožnje s strelnim orožjem, vendar o tem zaradi strahu noče nihče govoriti! Glede male Srbije v osrčju Šoštanja paje najbolje odgovoril Hrvat Marko Franič, ki je prevzel skrbništvo nad o-troki: "To je le napihnjena zgodba z določenim ciljem, jaz kot Hrvat nisem razmišljal niti sekunde, ko sem videl, v kakšnem težkem položaju so srbski otroci. Otroci so pač le otroci in ne morejo odgovarjati za o-četov zločin, čeprav jim nekateri želijo pripisati sokrivdo pri umoru, a to je povsem nesmiselno in bolno." Pritisk na otroke Vlad-imirja Frankuloviča se je v zadnjih dneh le malce umiril, a otroke je še vedno strah kaj bo, ko se bo začelo novo šolsko leto in kako jih bodo medse sprejeli sošolci. BlgJoco, foto F. H. iz Maribora, lažje poškodovali. Zbiralec "gasilske" opreme V četrtek, 21. julija, so mozirske policiste obvestili, daje neznanec na avtobusni postaji v Mozirju vlomil v hišni hidrant in odnesel gasilsko cev ter dva regulatorja curka. Javno podjetje Komunala Mozirje je oškodoval za 25 000 tolarjev. Iz šotora odnesel oblačila V soboto, 23. julija, je lep sončen dan izkoristil neznanec, ki je v kampu v Logarski dolini iz šotora odnesel oblačila. Natašo J., 25 let, iz Nove Gorice je oškodoval za 20 000 tolarjev. Prenočil pri policistih V soboto, 23. julija popoldne, je 32-letni Miro Š. iz Nazarij v vinjenem stanju razbijal in se nedostojno vedel do gosotov lokala v Gradu Vrbovec. Tudi ob posredovanju policistov si ni dal dopovedati, da to ne gre, zato so soglasno odločili, da ga vzamejo s seboj v za takšne primere najbolj primerne prostore. Noč je prespal pri policistih. TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pemovo 11 a (pri Veliki Pirešici) VOl.l 'II.IJ.IONSKA Š UMIKA- 063I72S-IM ZELO UGODNO * AKCIJSKA PRODAJA *ZEL0 UGODNO MOKA TIP 850 25KG MOKA TIP 500 25KG KAVA BAR 1 KG CELA OLJE ZVIJEZDA 12/1 TESTENINE 1/2 KG VEGETA1KG RIŽITALJ. 1KG PRAŠEK PERSIL PRAŠEK WEISE REISE PAMPERS PLENICE IZJEMNO UGODNO 36,90 48,90 965,00 165,90 57,90 799,00 94,90 849,90 719,90 1.599,00 GRAJSKI RIZLING JERUZALEMČAN 12/1 PIVO LAŠKO ZABOJ JUICE FRUCTAL FANTA PVC 2,5 L RADENSKA ZABOJ POKROVI ZA VLAGANJE KORUZA KRMNA JEČMEN KRMNI KRMILNA MOKA ' PRAŠEK ARIEL 2,4 KG 849,90 ' 149,90 269,00 1.599,00 110,00 199,90 540,00 339,00 27,90 22,90 21,90 AKCIJA V rročib poletnih dneh, ko prija hladen požirek, lahko v Košarici kupujete ohlajeno pijačo! *** KDOR VARČIJE - V KOŠARICI KUPIJE *** Policijska postaja Žalec Več nezgod z gmotno škodo Na območju mozirske občine se je prejšnji teden pripetilo več nezgod, ki so jim bile skupni predvsem prevelika hitrost vožnje glede na stanje cestišča in k sreči le materialna škoda. V ponedeljek, 18. julija, ob 18.15 je voznik osebnega avtomobila Janko V., 33 let, iz Zgornjega Pobrežja v Homec Brdu izgubil oblast nad vozilom in trčil v vozilo 47-letnega Alojzija S. iz Šmarce. Končalo se je z materialno škodo, tako kot nekaj minut pozneje istega dne blizu Ljubnega ob Savinji, kjer sta se oplazili vozili 31-letne Andreje P. iz Pariželj in 58-letnega Jurgena P. iz Nemčije. V torek, 19.julija, ob 19.45 je Pavel K., 20 let, iz Homec Brda začel s tovornim avtomobilom zavirati v bližini bencinske črpalke v Mozirju, pri tem pa ga je, zaradi prevelike hitrosti glede na stanje vozišča, zaneslo v jarek. S ceste na travnik V sredo, 20. julija, ob 14.50 je 58-letni Jožef P. iz Maribora vozil osebni avto iz smeri Soteske proti Mozirju. Pri odcepu za Mozirje je začel zavijati desno, vendar ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo in z vozilom je zapeljal na travnik V nezgodi so se voznik in sopotniki 60-letna Irena P. in 64-letni Er vsi Zapeljala pred tovorni avtomobil V sredo, 20. julija ob 14.30, je 32-letna Darja P. iz Kamnika vozila z osebnim avtomobilom iz Ločice pri Polzeli proti magistralni cesti v naselju Šempeter. V križišču z magistralno cesto je zavijala levo proti Žalcu. Ker je bil promet izredno gost, je čakala, kdaj se bo lahko vključila v promet. Ko je voznik pred njo speljal, seje v križišče zapeljala tudi sama. V tistem trenuku pa je iz smeri Žalca pripeljal voznik tovornega avtomobila 31-letni Slavko P. iz Dovja pri Jesenicah. Kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. V nezgodi seje sopotnik v osebnem avtomobilu, 11-letni Andrej P., hudo poškodoval, materilno škodo na vozilih pa so ocenili na 250 000 tolarjev. Zgorela gradbena baraka V torek, 19. julija, okoli 10.20 je zagorelo v gradbeni baraki v Založah, last Mirana D. iz Polzele. Policisti, ki so si kraj požara ogledali, so ugotovili, daje požar povzročil na dračje odložen vroč pekač z oljem, kar je povzročilo tlenje in nato ogenj. V požaru je zgorela baraka, dve frezi, hrbtna škropilnica, gorsko kolo, varilni aparat, samokolnica in Še več drugega ročnega orodja. Gmotno škodo so ocenili na 400 000 tolarjev. Požar so pogasili gasilci iz Polzele, Žalca in Šempetra. Poškodovala jo je strela V torek, 19. juli ja, ob 16.4 v času ne\ ihti ri ja Reki > rela udarila ovo di f _i>/. je ve a4-k Marija :i', ampak tudi, ali je še. na štedilniku! Na pomoč so prišli gas:!-~i •C SfilS Dolgo, vroče poletje Ta članek smo objavili že v prejšnji številki tednika. Žal, je med računalniškim vnašanjem izpadlo del besedila, zato članek objavljamo še enkrat. Avtorju se opravičujemo za nepredvideno napako. Uredništvo Gospodu Rezmanu se bo tale naslov verjetno zdel znan, saj je nastopil v lokalni nadaljevanki s tem imenom v daljnem letu 1988. Kot eden glavnih je goreče nastopal proti gradnji skakalnice, ki ni bila v interesu večine občanov. In leta so tekla, glej si ga vraga, zgodovina se ponavlja! Spet se dogaja dolgo vroče poletje, k čigar vročini, kaže, da ni pripomogla le cerkev, ampak kar izdatno tudi nekateri od velenjskih funkcionarjev. Na primer velenjski župan, ki je v Novem tedniku izjavil, da je sam predlagal lokacijo za novo cerkev, da občina gradnji ne bo nasprotovala in daje globoko užaljen, ker ga niso povabili k slovesnemu blagoslovu. Kot župan sicer kaj takšnega lahko predlaga, a kako se bo občina do takšne zadeve obnašala, ne more napovedovati - zato ker občina ni Pane Semečnik in Pane Semečnik ni občina. Gospod Semečnik je župan vseh župljanov: vernih, nevernih, rdečih, črnih, muslimanov, pravoslavcev, Židov, harikrišno-vcev...tudi moj konec koncev. Torej nima pravice nastopati samo v dobro izrazite manjšine (kar verni katoliki v tem okolju zanesljivo so), ter ji brezrezervno obljubljati najkvalitetnejši nezazidani predel mesta Velenja. Pravzaprav ima srečo, da se svečanega blagoslova ni udeležil, saj bi sicer tudi formalno dokazal, da je krepko prekoračil svoje županske pravice. Ali je morda užaljen, ker so se dogovorili, da bo vse speljano na tiho, preden se bodo Velenjčani sploh zavedli, za kaj gre, pa je cerkev naredila po svoje? In tu naletimo na osebo iz nadaljevanke 88, ki je medtem iz opozicije postala oblast. Ko je predstojnik Sekretariata za okolje in prostor Peter Rezman dobil vlogo za postavitev velikega križa, je natanko vedel, daje to cerkveno prejudiciranje gradnje cerkve. In zadevo je podpisal dobro vedoč, da trenutni akti ne dopuščajo gradnje sakralnega objekta (nove cerkve). Gospod Rezman ni trgovski vajenec, ampak fuknkcionar. To pomeni, daje izkazal sposobnosti vodenja in presojanja v različnih situacijah, funkcija pa ga obvezuje, da dela in presoja v korist občine, kar seveda pomeni v korist večine občanov. Verjetno soglasje za postavitev začasnega simbola res ni v nasprotju z zakonom, a marsikaj je lahko zakonito, pa ni v korist mestu. S prav tako močnimi argumenti, kot je soglasje dal, bi lahko bil zahtevek tudi zavrnil (strokovno podlago je vsekakor imel, saj srednjeročni plan, kakršenkoli že je, obstaja in je v veljavi). V tem primeru je torej funkcionar imel možnost presoje. Ravno zato, ker ni trgovski vajenec, mora ugotoviti in zagovarjati zahteve večine občanov in zato je licemerno zagotavljanje, da bo vse v zvezi z gradnjo potekalo zakonito, le golo sprenevedanje, ki močno smrdi (kot pri županu) po skrbnem zbiranju odpustkov za svoja pretekla dejanja v preteklem režimu. Potem, ko je aktivno sodeloval pri prejudiciranju postavitve cerkve, še trdi, da so v razgrnitvi tri variante zazidave zemljišča južno od Šaleške ceste. Prepričan sem, da se bo na to temo še kdo oglasil, zdi pa se mi, daje ta razgrnitev bolj podobna šaljivemu nagradnemu žrebanju) kot pa vari-antemu konkurzu (izvršni svet je kot variatno celo "spustil skozi" predlog, da se centralna avtobusna postaja prestavi ob eno najbolj frekventnih križišč, natanko pod najelitnejši velenjski gostinski objekt - vilo Herberstein, in tik ob košarkaška, teniška in ostala igrišča in ob kompleks bazenov!!! Si predstavljate, kako dolgo bi se obdržal ljubljanski izvršni svet, če bi hotel centralno avtobusno postajo postaviti sredi Tivolija?). Kajti ena varianta posebnih strokovnih podlag obravnava zgolj prometno rešitev območja (kar je tudi sicer formalno domet teh materialov, ki nikakor ne morejo zamenjati trenutno veljavnega srednjeročnega programa), v drugi različici je na področju, ki nas zanima, cerkvi dodana avtobusna postaja, v tretji pa so cerkvi dodana štiri teniška igrišča. Torej se točno vidi, kam pes taco moli. Nekaj je treba mimogrede, ko se že dela prometna ureditev, "spraviti noter" in pri tem ljudi prepričati, da se demokratično odločajo med tremi (3!) enakovrednimi možnostmi, ki so na ogled - slučajno? - postavljene ravno sredi poletja!!! Pa še nekaj: g. Rezman pravi, da je strokovno ugotovljena tudi možnost izgradnje cerkve na zahtevo lastnika zemljišča; po tretji varianti je velik ali pa pretežni del cerkve na parceli št. 2470 - ta parcela niti v času izdelave t.i. strokovnih podlag ni bila niti sedaj ni last cerkve! Zakaj, gospod Rezman, mislite, da ljudje predlagajo referendum, ki ga vi gladko zavračate? Zato, ker vam ne zaupajo! Zato, ker ne verjamejo, da pristojni funkcionarji tokrat delate v korist mesta. V tem primeru so prepričani, da s tem, ko ne delate za mesto, vsaj pasivno pomagate manjšini do prostora, kije bil kakorkoli že, desetletja ohranjen za vse meščane. Izgovarjanje, da bo vse teklo zakonito, je samo izmikanje, da kot predstojnik organa, ki skrbi za okolje, odgovorno poveste, kaj je za mesto najbolje. V končni fazi bi morala biti izbira med večimi zakonitimi variantami. Pravite, da nima smisla dvigali prahu v zvezi z zadevami, ki formalno še nido dorečene. O, pa ima smisel, saj je neformalno očitno že vse dogovorjeno - prepogosto se je namreč zgodilo, da se je javnost oglasila prepozno - v zadovoljstvo birokratov, ki so rekli: "Ja, kje ste bili pa prej?" Da vodi igro Cerkev od zunaj, se da sklepati tudi po neuradnih vesteh, da se začetnik akcije za izgradnjo nove cerkve in dekan sosednje fare Sv. Martina s to lokacijo nove cerkve ne strinja. Ob tem še recimo na ulici sliši, da se v zvezi z novo cerkvijo plete vezana trgovina. Šušlja se o možnosti gradnje obvoznice iz šlovenjgraš-ke smeri v zameno za naklonjenost pri gradnji nove cerkve. Saj je vendar znano, da cestni denar obvladuje demokrščanski lobi... Cerkev je očitno že lastnik večine privatnega dela zemljišča od ceste na bazene do bencinske črpalke. Večina preostalega zemljišča je v postopku denacionalizacije, cerkev paje s Herbesteinovimi dediči menda že dogovorjena za kasnejši odkup oziroma podaritev vrnjene zemlje. Tako bi lahko krasno zaokrožila veliko, za mesto nadvse pomembno zemljišče, in če drugega ne, ga ogradila. In to takorekoč sredi mesta. Trdim, da je še čas, da občina doseže, da se upravičencem v postopku denacionalizacije ne vrne istega zemljišča, ampak nadomestno, kar zakon v nekaterih primerih dopušča. Menda ne bo težko dokazati, da je to zemljišče del mesta, daje zanj vitalnega pomena, da ga je mesto desetletja namerno hranilo za rekreacijske namene (morda je druga pravna možnost, če že morajo upravičenci dobiti ravno to zemljo, da si občina izposluje predkupno pravico). Vsekakor bi morala občina vso razpoložljivo zemljišče pridobiti in ga šele potem nameniti za demokratično dogovorjen program - magari prodati cerkvi za novogradnjo. Če je sedanjemu Izvršnemu svetu kaj do tega zemljišča in če čuti količkaj odgovornosti do tistih, ki prostora do danes niso pozidali, ki se bo zadeve lotil - dokler ne bo doslej pridobljeno zemljišče od zasebnika sploh lahko pridobila brez soglasja občine, saj je težko verjetno, da tudi po sedanji "demokratični zakonodaji" občina ne bi imela vsaj predkupne pravice za tako pomembno mestno zemljišče, ki je v veljavnih aktih opredeljeno kot rekreacijsko področje... In da se ne bi slepili: vprašanje lokacije je bilo stvar stroke in strinjanja ali nestrinjanaja ljudi -toda s tistim trenutkom, ko je cerkev z obredno postavitvijo križa naznanila, da bo tam stala nova cerkev, je to postalo tudi politično vprašanje. Cerkev državi naravnost diktira odločitve!? Ampak, kako že gre tisti Cankarjev stavek o fraku in talarju... ■ Vlado Vrblč Opravičilo: Kot član IS SO Velenje sem čutil dolžnost, da na javno vprašanje v časopisu javno odgovorim. Prav tako sem čutil potrebo, da zavrnem trditev, s katero se ne strinjam. Ker sta se na demanti v predzadnji številki Našega časa ostro odzvala ena občanka in en občan, menim, da nisem bil dobro razumljen. Če je Alenka Pivko Kneževič štela moje pisanje za norčevanje iz njene zakonske zveze, se ji opravičujem, čeprav mi, v družinskem duhu vzgojenem Slovencu ni niti na kraj pameti padlo, da bi se norčeval iz njenih sorodstvenih ali družinskih vezi; hotel sem le podkrepiti moje mnenje o njenem sprenevedanju z nespornim dejstvom, da je dobro informirana o mnogih rečeh na področju urejanja prostora. Tudi njene formalne izobrazbe nisem navajal, da bi se iz nje norčeval, ampak zgolj zaradi domneve, da inženirje arhitekture naučijo, kaj so to ureditveni načrti. Hkrati ponavljam, daje bil sedaj veljavni Ureditveni načrt centralnih predelov Velenja zasnovan mimo nekaterih ustaljenih stalnic Zakona o urejanju prostora, toda to je njegova odlika, ne slabost. Sam sem prepričan, daje ta dokument izjemna priložnost za vsebinsko prenovo Velenja, zatorej ponovno zavračam njeno trditev, da Velenje nima programa. Ima ga in Skupščina občine Velenje ga je z velikim odobravanjem sprejela! Dodati pa želim, da z Alenko Pivko Kneževič ne morem javno polemizirati (v kolikor tega ne bo sama želela), ker kot njen predpostavljeni ne maram podpirati lažnega samaritanstva. Oba sva namreč na občini plačana zato, da delava. Za razliko od davkoplačevalcev, ki tudi nama režejo kruh, saj so ti praviloma plačani le za tisto, kar so naredili! Pojasnilo: Na pisanje Vlada Vrbiča o cerkvi se ne bi smel resno ozirati. Skrbi me le, da me tako pomembna velenjska oseba javno poziva, naj v imenu zaščite interesov večine prebivalcev Velenja kršim zakon in še to samo v tistih primerih, ki bi bili njemu po volji. Skušam delati po zakonih za vse državljane, ne le za večino! Je pa res, da sem eden redkih zagovornikov t. i. hoje po robu sedanje prostorske zakonodaje zaradi dejstva, da moramo še vedno delati po zakonih iz leta 1984. V primeru postavitve križa na trati za fižolom smo v Sekretariatu za okolje in prostor ravnali po zakonu in v skladu s prakso na tem področju in Vlado Vrbič ve, da gre postopek drugače, kot on o tem piše. Natolcevanje o mojih gorečih nastopih proti skakalnicam pa ne zdrži nikakršne primerjave s cerkvijo, ki je ni! Na črno pričeta gradnja skakalnic leta 1988 v Velenju mi je bila zgolj iztočnica za članek Stolp naših neumnosti (Naš čas, 30. 6. 1988), v katerem sem v bistvu pisal o ekološki sanaciji Šaleške doline in mimogrede okrcal vzporedno barantanje za tlakovanje poti na Velenjski grad in vilo Bianco. M Peter Rezman, sekretar sekretarlataza okolje in prostor Nesposobnost dodajanja 3 - epilog In zgodilo se je. V ponedeljek zjutraj, ko sem prišla na svoje delovno mesto. Našla sem prazno pisarno, ostale so le mize, v katerih sem imela zaklenjene stvari. Vsa ostala literatura, izpiski, poročila, ki sem jih pripravljala in izdelovala skozi desetletje mojega dela na področju varstva okolja v upravnih organih SO Velenje, so bili odstranjeni iz moje pisarne v Velenju. Menda v Šoštanj. Ne vem, govorilo seje. Tudi računalniška oprema, na kateri smo spremljali stanje onesnaženosti zraka. Za to pravico smo se hodili boriti v Ljubljano, redno vsak teden, nekaj let, ko ljudi, ki nam sedaj tako lahkega srca oddaljujejo in odvzemajo te stvari, še ni bilo med nami. Pazite, kadar se poskušate o-predeliti in izraziti svoje mnenje o kakšni stvari. Pa čeprav strokovno. Pravica je na strani tistih, ki imajo moč! In ti načina, da to moč pokažejo, pač ne izbirajo. ■Alenka Pivko Kneževič Proti genocidu Zaradi gnusnega zločina, za-grešenega pred nedavnim v Šoštanju izražamo v iniciativni skupini za ustanovitev območnega odbora Slovenske ljudske stranke v Velenju svojcem umorjenega globoko sožalje, za zločinca pa zahtevamo najostrejšo kazen. Mislimo, da si ob podobnih zločinih, ki se vrstijo drug za drugim, ne smemo zatiskati oči ali po nojevsko potiskati glavo v zemljo. Umori, nasilje vsake vrste, posilstva, pretepi, grožnje in ustrahovanja so na dnevnem redu in ob vsem tem ne moremo zanikati politične in nacionalne plati vseh teh dogodkov. Praviloma so v vseh teh, prav tako kot v šoštanjskem primeru, storilci Neslovenci, žrtve pa Slovenci. Zato se nam zdi potrebno opozoriti na dvoličnost največje slovenske politične stranke LDS, ki v duhu evropske mode s plakati in videospoti poziva Slovence k strpnosti do prebivalcev Slovenije, ki pripadajo drugim narodom. V Evropi, kjer so žrtve podobnih dogodkov Turki ali Kurdi, so taki pozivi morebiti upravičeni, v Sloveniji pa smo žrtve vedno Slovenci, avtohtoni in večinski prebivalci te države in v tem se bistveno razlikujemo od Nemčije ali Francije. Opozarjamo, da bi bilo vseh teh zločinov nad Slovenci bistveno manj, če Neslovenci ne bi čutili, da imajo v največji slovenski stranki - LDS, absolutno podporo, ravnanje te stranke pa se nam zdi izdajalsko in nemoralno. Ljudje, ki prihajajo z območij s povsem drugačnimi civilizacijskimi vrednotami, občutijo razkosanost in neenotnost, nehomogenost in nesolidarnost Slovenije kot prostor, ki jih ne ovira v njihovem napol plemenskem razmišljanju in ravnanju. Državljanstvo jim je bilo podarjeno, njihove simpatije do JLA pozabljene, noben zakon jih ne ovira pri razpredanju mafijskih povezav, največja slovenska stranka pa poziva večinski narod, naj bo ob vsem nasilju strpen in ponižen. Vse to je bistveno pripomoglo k atmosferi, v kateri postajajo posilstva slovenskih deklet in umori Slovencev nekaj vsakdanjega. Iskreno sočustvovanje s svojci ubitih, prestrašenih in posiljenih nam ne sme preprečiti vpogleda v širino vsega tega dogajanja. Slepo bi bilo trditi, da gre pri tem le za dejanja posameznikov in da ti posamezniki niso členi neke širše družbene skupnosti, tako na strani storilcev kot na strani žrtev. Zaradi vsega tega opozarjamo slovensko prebivalstvo na politično plat tragičnega dogajanja, opozarjamo, da so posredni krivci storjenih dejanj tudi že omenjeni politični dejavniki v Sloveniji, ki ščitijo in tako posredno podpihujejo storilce. Nenazadnje je sokriva tudi sodna oblast, ki razmišlja še vedno v okvirih marksističnih teorij o vplivih okolja in o krivcih, ki naj bi bili sami po sebi žrtve, posledice nepravilnosti v družbenem okolju. Ta sodna o-blast je vedno prizanesljiva s storilci z drugih civilizacijskih okolij, saj jih vidi "ogrožene", "neprilagojene", skratka neke vrste žrtve. Zato pozivamo vse zavedne Slovence in vse slovenske stranke, ki so nacionalno usmerjene, da pozabijo na medsebojne spore in da uskladijo svoje politične programe in se dogovorijo za sodelovanje. Stranki LDS pa svetujemo, da v bodoče svoje plakate in videos-pote, ki opozarjajo na nacionalno nestrpnost, začnejo izdajati v srbskem ali hrvaškem jeziku, ker bodo le tako nagovarjali edino prave storilce tragičnih dejanj. ■ Za iniciativno skupino za območni odbor SLS v Velenju Borut Korun Biti dobrota... Nisem hotel, da bi bile besede pravljica, romantično zasanjane in solzave. Hotel pa sem vendarle poiskati miren in sproščen kotiček pod soncem, kamor ne bodo vdirale zle vode s površine Zemlje. Zlohotno obrnem stran časopisa in sit sem že večnih obotoževanj in zmerjanj. Češ tako ne vzgajamo mladih, ki prihajajo za nami in bi radi preživeli nekaj lepih, blagih let. Srh me je spreletel, ko sem ponovno moral prebrati vest o krvavem obračunu med sinom in očetom ali vest o množičnem pobijanju ljudi v daljnih deželah. Včasih so nas poučili psihologi, da vse krvavo iz mladosti ostaja kot slaba, negativna dediščina otroku. Gorje, če se kdaj pozneje sprosti spontano in zahteva nove žrtve... Mnogokrat smo podivjani in napadalni, užijemo preveč mesa in popijemo preveč vina, pa hlastamo za perverznimi užitki, polnimi krvi, in vse ogabno pomešamo še s filmskimi kadri... Zavijamo se v neprodirni celofan in iz njega ne vidimo daleč. Ali je res pet minut pred dvanajsto? Usodno leto 2000? Ali pa moramo že prej sneti morilske maske in se približevati drug drugemu? Z darežljivo roko, z besedo ponujanja, s pripravljenostjo povezovanja! Kako težko je porušiti blok domišljavosti in nestrpnosti, premagovati samega sebe?! Pa vendar - kaj sploh še ostaja za nami? Samo dobra plemenita roka, ki bo tudi pozneje sijala kot zlato v ognju. Bil je človek, rekli so mu Dobrota. Med ljudmi se je sprehajal in sejal tople besede in darove, ki jih je delil z vsemi. Vsako zemeljsko bitje se gaje veselilo. Za njim ostajajo pozitivne vibracije in zdi se, da so te tudi danes pretkane z zlatimi nitmi. Bomo zmogli biti Dobrote? Kaj pravite?! Vlš Pojasnilo V zvezi s člankom v tedniku "Naš čas" z dne 14.7.1994, v rubriki "Mnenja in odmevi", ki ga je podpisal g.Gregor Uranič iz Vo-jnika, je med drugim navedena trditev, citiramo: "reševalci so prispeli na kraj dogodka šele po 45 minutah." Javnost obveščamo, da je bila ekipa nujne medicinske pomoči v sestavi reševalec, zdravstveni tehnik in zdravnik, z urgentnim vozilom na mestu dogodka v osmih minutah po telefonskem klicu na telefonsko številko 94. Lep pozdrav! ■ Vodja reševalne službe Jože Zapušek, V.d.direktorja Zdravstvenega doma Velenje p. o. Jože Zupančič,dr.med., spec. spi. med. Pohvala gre še vedno težko z jezika Spominjam se dneva, ko sem prvič peljala sina in hčerko v vrtec. Vzgojiteljic in drugega osebja nisem poznala, zato so se v meni porajala nešteta vprašanja. Bosta otroka v tem novem domu srečna? Bosta od vzgojiteljic dobila to, kar pričakujem? Se bosta vključila v skupino in se z veseljem oprijela dela? Sto in sto misli se mi je porajalo v glavi, preden smo vstopili v vrtec. Čutila sem njuno tesnobo in strah. Stiskala sta se k meni, njune žalostne oči pa so me prosile, naj ju odpeljem domov. Med množico otrok in staršev smo i-skali vzgojiteljici. Z nasmehom in prijetnim glasom je vzgojiteljica Nada stegnila roke proti hčerki. Začutila je njeno stisko, zato jo je stisnila k sebi in jo ves čas toplo božala. Obrnila se je k otrokom, ki so zvedavo opazovali, in jo seznanila z njimi. Tudi sina je sprejela prijazna in nasmejana vzgojiteljica Zvonka. Stisnil seje k njej in vedela sm, da me ne pogrešata več. Odhajala sem s prijetnim občutkom in trdno prepričana, da bosta v vrtcu "Mojca" dobila vse tisto, kar potrebujeta za zdravo duševno in telesno rast. Nisem se motila. Vem, da so otroci v tem vrtcu srečni. Njihovi likovni in tehnični izdelki izražajo vestno, načrtno in nevsiljivo vzgojitelje-vo delo. Izdelki so polni tiste tihe sreče, ki jo je težko opisati. Všeč mi je, da se podobna igralnic spreminja z aktualnimi dogodki, letnimi časi. Med letom so velikokrat obiskali grad, kjer so imeli otroci priložnost spoznati in izvedeti vse o življenju in delu na gradu. Po vsakem obisku sta mi otroka navdušeno pripovedovala, kaj vse sta videla, slišala in doživela. Vsa njihova spoznanja, odkritja in doživetja smo imeli starši priložnost videti v njihovi predstavi " Kralj ična na zrnu graha". Podobnih predstav je bilo med letom veliko in marsikatera predstava je ostala za spomin na video kaseti. Še nekaj sem opazila. Osebje vrtca je izredno povezano s starši. Na roditeljskih sestankih so vzgojiteljice znale vzpodbuditi in pridobiti starše za sodelovanje.Ogromno truda, vestnega in načrtnega dela je vloženega v uspeh vrtca "Mojca". Ni ga denarja, da bi jim to plačali. Plačajo jim lahko le nasmejani, srečni otroški obra-zi.Prepričana sem, da bi bile vz-go-jiteljice srečne, ko bi vedele, kako radi jih imajo otroci, ko bi v gneči ljudi slišale: "Mami, vidiš mojo vzgojiteljico? Pomahaj ji!" Hvaležna mamica ■Magda Bedot Jolandi Steblovnik čestitamo uvrstitev v polfinale svetovnega mladinskega prvenstva v Lizboni in osvojitev naslovov državne prvakinje na 800 in 1.500 metrov v mladinski in članski konkurenci! Atletski klub Velenje liisusiiliKassitiMsiilssiissaaoiiatsaillisi Plavanje - uspeh nad pričakovanji Dvajset medalj na državnem prvenstvu Tenis IlilllKIIHtllllltKIIIKtlllligfSlKKitllllKif Matej na evropskem prvenstvu V italijanski Genovi je evropsko prvenstvo za igralce in igralke do 14 let. V slovenskem zastopstvu eje tudi Velenjčan Matej Črešnik, ki je kljub porazu na startu zapustil dober vtis. V 1 .krogu gaje namreč po hudem boju premagal 7.nosilec Španec Ferreira s 6:2 in 7:6 (12:10), Matej paje imel v drugem nizu celo dve zaključni žogi. Bolj uspešen je Črešnik v igri dvojic. S soigralcem Dolečkom iz mariborskega Branika sta namreč v prvem krogu premagala kar tretja nosilca iz Nemčije z 1:6; 7:5 in 7:5 ter se tako uvrstila v osmino finala. Dovšak zmagal v Ljubljani Pretekli teden je bilo v Ljubljani odprto prvenstvo Slovana igralcev do 18 let. Kljub odsotnosti najboljših, nastopali so v Portorožu, so se odlično izkazali igralci ŠTK Velenje. Na turnirju je namreč zmagal Dovšak, ki je v finalu premagal Šantla iz Maribora s 6:3 in 6:2. Med osem najboljših sta se uvrstila Apšner, ki ga je v četrtfinalu premagal prav Dovšak s 6:1 in 6:1 ter Grosman, kije izgubil s Šantlom. Dovšak bo ta teden poskušal tudi v kvalifikacijah satelit turnija v Domžalah, z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. ■ Aloj Benetek Gorsko kolesarstvo Državno prvenstvo na Ljubnem V soboto in nedeljo bo na Ljubnem ob Savinji državno prvenstvo gorskih kolesaijev v spustu. Prijave bodo sprejemali v soboto od Š.do 9.30, obvezni uradni trening pa bodo pričeli ob lO.uri. Tekmovali bodo mladinci, ženske, člani in rekreativci (tekmovanje slednjih ne bo štelo za državnega prvaka). Prvo vožnjo bodo pričeli v nedeljo ob lO.in drugo ob 13.uri. Za uvrstitev šteje boljši od tekov, nastop paje obvezen v obeh. Prišlo je poletje S prihodom poletja so se odprle še zadnje visokogorske planinske postojanke. Sezona planinaijenja je tako dosegla svoj vrhunec. Zopet nam bodo znojne kaplje polzele po obrazu in močile telo, ko se bomo z vedno pretežkimi nahrbtniki podajali v ta naš prečudoviti planinski svet, v katerem pa kljub vsej tej lepoti prežijo na planince številne nevarnosti, ki so še posebej občutne v večjih skupinah. Ravno tukaj pa imajo še kako pomembno vlogo ljudje, ki te skupine vodijo. Planinsko društvo Velenje, ki se poleg izletništva ukvarja še z mnogimi sorodnimi dejavnostmi, namenja veliko pozornosti vzgoji in izpopolnjevanju svojih planinskih vodnikov. Že spomladi so se nekateri mladinski vodniki udeležili izobraževalne akcije, kije potekala na Grohatu pod Raduho. Organizator je bil Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije. MDO Koroške pa je v juniju tik pred začetkom glavne planinske sezone v Domu na Smrekovcu pripravil področno izpopolnjevanje planinskih vodnikov v letnih razmerah. Slušatelji so obnovili in dopolnili znanje o prvi pomoči, orientaciji in nevarnostih v PO URIM DOLINAH gorah. Zahtevni praktični del na terenu paje prekinilo izredno slabo vreme. Na svoji zadnji seji pred poletnim zatišjem so se zbrali člani upravnega odbora PD Velenje in sekcij. Pod drobnogled so vzeli polletno življenje in delo društva ter prišli do zaključka, da kljub marsikaterim težavam sproti uresničujejo naloge, ki so sijih zadali. Sicer pa so na tej seji največ časa posvetili pripravam na letošnji planinski tabor v Logarski dolini in šaleško planinsko pot. Življenje pod platneno streho se bo pričelo 5. avgusta in bo trajalo najmanj do konca meseca. Vsi tisti, ki vas tabor zanima, lahko dobite vse informacije v planinski pisarni pri gospe Julki Skorjanc, tel: 851-192 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 10. ure ter torek in četrtek od 17. do 19. ure. Letos mineva natanko 20 let, odkar je skupina srčnih planincev s Sta-netom Jamnikaijem na čelu speljala po obronkih Šaleške doline prijetno planinsko pot, katero je do sedaj prehodilo in prijelo značke skoraj 2000 planincev. Na sestanku je bila sprejeta odločitev, da se ta lep jubilej dostojno počasti na eni izmed kontrolnih točk te poti. Kot smo že na začetku zapisali, je Pretekli petek, soboto in nedeljo je bilo v Krškem državno prvenstvo za kadete in mladince, v Ljubljani pa se je v soboto končalo državno prvenstvo za mlajše dečke in deklice. V Krškem je tekmovalo 176 plavalcev iz vseh 14 slovenskih klubov. Med njimi je bilo 12 naših plavalcev: 3 kadetinje, 5 kadetov, 1 mladinka in 3 mladinci. Dobro načrtovano delo in prizadevnost plavalcev sta obetala pred državnim prvenstvom lepe rezultate. Toda dosežki in uvrstitve v Krškem so presegli najbolj optimistične napovedi. Plavalci so osvojili kar 19 medalj: 8 zlatih, 7 srebrnih in 4 bronaste. Pri tem je treba povedati še to, da so naši kadeti v tej tekmovalni skupini leto dni mlajši, zato bodo v isti kategoriji nastopili še drugo leto. Najboljša med našimi plavalci je bila Ajda Valcl. S 5 zlatimi (100 m, 200 m prosto, 100 m, 200 m hrbtno in 200 m mešano) in 1 srebrno medaljo (50 m prosto), je bila tudi najuspešnejša plavalka prvenstva. V disciplini 100 m hrbtno ji je samo za nekaj stotink sekunde ušel nov državni rekord, ki ga je pred dvema letoma odplavala najboljša slovenska plavalka Alenka Kejžar. Poleg Ajde Valcl so državni prvaki postali še: Spela Bukovec v disciplini 200 m prosto; Andraž Valcl v disciplini 200 m delfin in pre- Ženski nogomet Škalčanke v vodstvu V državnem prvenstvu v malem nogometu za ženske so že odigrali prva dva kroga. V prvenstvu sodelujejo tudi nogometašice Škal, ki po uvodnih krogih vodijo na lestvici, s 7 zadetki je trenutno najboljša strelka Urška Ve-denik, na drugem mestu in tretjem mestu sta ekipi Pande in Novošped. Prvi krog so ekipe odigrale v Hrastniku in drugega v Gornjih Petrovcih. Rezultati ekipe Škal - Hrastnik: Škale:Hrastnik 2:0, Škale:Pande 0:0, Škale:Novošped 6:0, Škale:Jarše 0:1; Gornji Petrovci: Škale:Pande 1:0, Škale:Novošped 0:1, Škale:Hrastnik 8:0. senetljivo tudi Mateja Udovičič v disciplini 200 m prsno. Špela Bukovec je poleg 1 zlate prejela še 4 srebrne medalje (400 m prosto, 100 m, 200 m delfin in 200 m mešano), Andraž Valcl je poleg 1 zlate osvojil še 1 srebrno (400 m prosto) in 2 bronasti medalji (200 m prosto in 100 m delfin). Mateja Udovičič je poleg 1 zlate prejela še 1 srebrno medaljo (100 m prsno). Tretje mesto in bronasto medaljo je osvojil še Rok Tajnikar (200 m prsno) in kadetska štafeta 4 x 200 m prosto v postavi: Andraž Valcl, Sašo Doblšek, Jure Primožič in Mario Petras. Tudi nekaj drugih uvrstitev v finale državnega prvenstva je bil za plavalce izreden uspeh, saj so praviloma vsi ti izboljšali svoje dosedanje rezultate. K tem velikim uspehom je veliko pripomogel trener velenjskih plavalcev, Rajmund Valcl. Med najmlajšimi plavalci, ki so tekmovali v Ljubljani, je bila ponovno najboljša Tina Pandža. Osvojilaje drugo mesto v disciplini 50 m hrbtno. Rezultati velenjskih plavalcev, ki so se uvrstili v finale državnega prvenstva: kadetinje - 50 m prosto: 2. Valcl 29.35; 100 m prosto: 1. Valcl 1:03.07; 200 m prosto: 1. Valcl 2:16.17; 100 m hrbtno: 1. Valcl 1:09.27; 200 m hrbtno: 1. Valcl 2:29.67; 100mprsno:2. Udovičič 1:19.90; 200m prsno: 1. Udovičič 2:50.72; 100 m delfin: 5. Udovičič 1:17.28; 200 m mešano: 1. Valcl 2:34.32; kadeti -100 m prosto: 5. Petras 1:00.97; 200 m prosto: 3. Valcl 2:07.57,6. Petras 2:10.10; 400 m prosto: 2. Valcl 4:28.54,6. Primožič 4:41.15; 1500 m prosto: 6. Primožič 18:29.53; 100 m prsno: 5. Doblšek 1:16.37; 200 m prsno: 5. Doblšek 2:44.66; 100 m delfin: 3. Valcl 1:05.29; 200 m delfin: 1. Valcl 2:19.76; štafeta 4 x 100 m prosto: 5. Velenje 4:06.21; štafeta 4 x 200 m prosto: 3. Velenje 8:56.64; štafeta 4 x 100 mešano: 4. Velenje 4:36.92. V vseh štafetah so nastopili Andraž Valcl, Sašo Doblšek, Jure Primožič in Mario Petras. Mladinke - 200 m prosto: 1. Bukovec 2:14.74; 400 m prosto: 2. Bukovec 4:43.04; 100 m delfin: 2. Bukovec 1:08.97; 200 m delfin: 2. Bukovec 2:29.91; 200 m mešano: 2. Bukovec 2:33.63; mladinci -100 m prsno: 4. Tajnikar 1:16.49; 200 m prsno: 3. Tajnikar 2:46.08; 100 m hrbtno: 4. Fricelj 1:05.68; 200 m hrbtno: 4. Fricelj 2:19.85; 100 m delfin: 8. Stopar 1:06.36. Rezultati iz Ljubljane: mlajše deklice - 50 m hrbtno: 2. Pandža 41.77; 50 m delfin: 4. Pandža 41.99; 100 m delfin: 4. Pandža 1:37.22; 100 m prosto: 4. Pandža 1:21.45; 200 m prosto: 5. Pandža 2:54.97; mlajši dečki-100 m delfin: 7. Ocepek 1:29.12; lOOm prosto: 10.Ocepek I:15.17;štafeta4x50mmešano: 8. Velenje 2:40.31 (Danev, Velički, Korb in Ocepek). Vsem plavalcem in trenerju Rajmundu Valclu iskreno čestitamo za dosežene rezulta-ste. H Marko Primožič Domžale:ERA Šmartno 2:0 (1:0) Nogometaši ERE Šmartno so v soboto gostovali v Domžalah in v prijateljski tekmi klonili proti domačinom z 0:2. Kljub porazu Šmarčani niso igrali slabo, vendar bodo morali igralci spremeniti stare navade in se podrediti zahtevam novega trenerja, ki zahteva drugačen odnos in predvsem sodobnejši pristop k igri. Zlasti v zadnji liniji je še preveč napak, saj obrambni igralci še niso dojeli prijemov, kijih zahteva nov način igre. ERA Šmartno: Kališek, Golač, Irman, Maglica, Omeragič, Fajdiga, Mašič, Grobelšek, Podgoršek, Druškovič, Žurej in igrali pa so še Magrič, Rudnik, Jelen in Delameja. V nedeljo, 31.julija, bo v Šmartnem gostovala enajsterica Rudarja iz Trbovelj. ■ Janko Goričnik Squash «M*«l»«SM*K»««tt»«M»«*K Petra Vihar peta V avstrijskem Beljaku so v nedeljo končali mednarodni turnir za veliko nagrado Alpe-Adria. Nagradni sklad je bil kar 55.000 šilingov, sodelovali pa so predstavniki Avstrije, Velike Britanije, Škotske, Nemčije, Italije in kot edina slovenska predstavnica Petra Vihar. Ve-lenjčanka je v zares odlični konkurenci osvojila 5.mesto, zmagala pa je njena znanka Pamela Pancis iz Avstrije. ■ Big.J. Pikado ■I**«««**«**«!!!«*«**!!!« Damjanovič in Gorenje V petek so odigrali 3.turnir za pokal Poletje 94 v Starem Velenju. Zmagal je Damjanovič, ki vodi tudi v skupni razvrstitvi, enako velja za ekipo Gorenja. Vrstni red posameznikov: Damjanovič (RLV) 16 točk. Lešnik (Gorenje) 16, Jančič (RLV) 14, Tuka (Pomidora) 14, Ibrahimovič (Gorenje) 14, Pfeifer (OŠ GŠ) 14 itd.; pri ekipah je Gorenje za točko (26) premagalo RLV (25). Skupna uvrstitev: 1 .Damjanovič 31,2.Pfeifer 27,3.Čerenak 21 itd.; ekipno: 1.Gorenje 45,2.RLV 36, 3Pomidora 20 in 4.Embapak 9. Naslednji turnir bodo v Starem Velenju pričeli v petek ob 19.uri. sedaj izletniška sezona na vrhuncu, vsaj za dva izmed številnih izletov, ki so v programu za julij, imamo zanesljive podatke: to sta izlet na Mangart in Km. Prvi bo že to nedeljo, 17. t. m., vse ostale podatke pa lahko dobite v pisarni PD Velenje in pri g. Stanetu Upniku PS Škale (tel. 893-622). Pa srečno na samotnih planinskih poteh! ■ (mh) PIVOVARNA UNION D.D. LJUBLJANA Pivovarna UNION, d. d. Ljubljana ugotavlja, da seje na slovenskem tržišču pojavilo pivo, ki ga pod blagovno znamko ŽALSKO CESARJEVO PIVO polni BUP Buzet iz Hrvaške, uvaža pa firma J OST - HOP iz v Žalca. Pivovarna UNION je obrat za proizvodnjo piva v Buzetu pripojila 1. 7.1990 povsem legalno in legitimno in je v njem do aprila 1993 varila in polnila pivo, nazadnje pretežno pod blagovno znamko Union. Kot je znano, je bil obrat za proizvodnjo piva v Buzetu poleti lansko leto Pivovarni UNION protipravno odvzet in ga je hrvaška oblast dodelila v upravljanje zasebnemu podjetju BUP, d.o.o. iz Buzeta. S tem je bila Pivovarni UNION onemogočena uporaba naprav za varjenje piva in nadzor nad to proizvodnjo, tako da Union ne more prevzemati odgovornosti za kakovost in ustreznost tam narejenega piva. Zato Pivovarna UNION, d. d. vabi slovenske potrošnike, da kupujejo samo kakovostna slovenska piva. KUPUJMO SLOVENSKE PROIZVODE! 11 KAS CAS Zm.' m 4 i 28. Julija 1994 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Prve pol ure je vse škripalo Ne mara tehno, ima pa rad vse, kar diši po starem in po Mediteranu. Nosi očala in se naokoli vozi s Katro. To je tisto, kar pri Janiju Drevu, tonskemu tehniku Radia Velenje, najprej pade v oči in v uho. Pa še nekaj: na oddajo ob petkih popoldne pridrvi deset minut prej. To se potem sploh ne pozna, saj tudi v tistih pičlih minutah vse "pedantno" pripravi. Edini je, ki mu je prihod v studio, kadar je v programu, dovoljen le teh nekaj minut pred začetkom. To zato, ker je bil prej, v svoji "redni" službi, v Gorenju Orodjarni, oddelku Merilni sistemi (EPP za merilne sisteme). Po poklicu je elektro inženir in delo na radiu mu je hobi, ki ga jemlje zelo resno. Zlasti takrat je to opazno, kadar s kakšno svojo zamislijo "zateži" in "teži" tako dolgo, daje ne vzamejo zares tudi drugi. Sicer paje Jani spoznal že kar nekaj radijev in kar nekaj radijev je spoznalo njega: skupaj z Antonom Ribaričem je opravil pionirsko delo pri ustanavljanju razglasne postaje Rudnika lignita Velenje, delal je na Radiu Celje in na Koroškem radiu. Na Radio Velenje paje prišel na hitro. Junija 1982. leta je bilo, ko gaje prebudil telefonski klic Staneta Vovka, takratnega direktorja in odgovornega urednika Radia: "Ste vi ta pa ta? Znate delati to pa to? Bi prišli? Zadeva je nujna... Zgodilo se je to in to... Jaz se pa še niti prebudil nisem, še manj pa ti-stikrat vedel, kje naj bi Radio Velenje sploh bil. Ampak sem prišel in še danes vem, da je prve pol ure vse škripalo," seje spomnil Jani. Tako hudo najbrž ni bilo. Pa če tudi je, danes se poslušalci tega ne spomnijo več. Mislila sem ga še kaj vprašati, pa ni bilo časa. Iskal je Severino in njeno Dalmatinko. Mendajo je obljubil nekomu. Morda vam? M mkp Jani Drev (foto: A.O.) DEŽURSTVA OBČINA VELENJE tiimoiiaiiiiaiimit Zdravstveni zavod Velenje Ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje In to 24 ur na dan (podnevi In ponoči - ob delavnikih In praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 28. julija dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Renko 0., nočna dr. Urbane in dr. Renko 0. Petek, 29. julija-dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Renko O., nočna dr. Kozorog in dr. Renko V. Soboto in nedeljo 30. in 31. julija - dopoldan dr. Slavič popoldne in ponoči dr. Friškovec in dr. Ramšak. Ponedeljek 1. avgusta -dopoldne dr. Friškovec, popoldne dr. Gašperjeva , nočna dr. Friškovec in dr. Ranšak. Zobozdravstvo: Iz Zdravstvenega doma Velenje in Slovenj Gradec so nas obvestiti i, da v Velenju od 10. 7.1994 preneha z delom dežurna zobna ambulanta med prazniki in ob nedeljah. Zdravstveni dom Slovenj gradeč tudi obvešča, da bo njihova zobna ambulanta ob nedeljah in praznikih sprejemala bolnike z bolečinami iz Dravograda, Mozirja, Radelj ob Dravi, Raven na Koroškem, Slovenj Gradca in Velenja od 7.30 do 11.30 ure. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna Lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 29.7. do 8.8.1994 Rok Pečnik dr. vet. med. Veterinarska postaja Šoštanj, telefon 881-322. OBČINA MOZIRJE «••■*•«»•*««•«<««■*■» Veterinarska postaja v Mozirju: Od 25.7. do 31.7.1994 Ciril Kralj dr.vet. med. Ljubno, telefon 0609-616-978 ali 841-410. Od 1.8. do 7.8.1994 Marjan Lešnik, dr. vet. med, Mozirje, telefon 0609-616-978 ali 831-219. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE V tednu od 18. 7.1994 do 24. 7.1994 povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, niso presegale mejne dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja ■ SEKRETARIAT ZA OKOLJE IN PROSTOR MAX. POLURNE KONCENTR. od 18.7. do 24.7.1994 konc. SO 2 (mg/m3) SOS. 18.7. 22.7. TOP. V.V. ZAV. VEL. G.G. MERILNE POSTAJE Iflfl 19.7. □ 23.7. UZD 20.7. ■I 24.7. iNFORMATIKA PODJETJE ZA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.d. NOVO CELJE 9, ŽALEC, TEL.: 713-568, 711-123 IZJEMNO UGODNA PONUDBA: PC 486 DLC - 40 - CPU 486 DLC 40 MHz VLBus, Upgrade -RAM SIMM 1MB-70 ns 4 kom. - Vga Card VLB Multi MIRAGE + 1 Mb 16,7 MB 800 x 600 64k color, 2 x hdd / fdd, 2 x s, 2 x p, 1 x g -Mehki disk MITSUMI 3.5 "1.44 MB -Trdi disk 210 MB 14 ms - Monitor VGA 14" color TVM LR3A 0.28 dot - Tipkovnica CHIC0NY SLO - Ohišje MINI tower 200 W + TC, TUV, RS0 - Miška TR0N CENA 139.000 SIT POS BLAGAJNE za ceno PC - ja PROGRAMSKA OPREMA ZA TRGOVINE, RAČUNOVODSTVA IN POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEMI. MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! AVTOSHOP PodcfOM&k d.o.o. Cesta talcev 3 (pri trgovini PEKO) 63325 Šoštanj, tel. & fax: 063/ 882-283 N 0 V 0 N! - VSE ZA VAŠ AVTO TUDI V ŠOŠTANJU! * rezervni deli * avto-kozmetika * dodatna oprema * avto-elektro material * avtoradii in zvočniki BLAUPUNKT * zavorni sistemi * pločevina TA HIP ZELO UGODNO: pokrov motorja R4 11.910,00 blatnik R4 blatnik R9 svečke Champion olje Castrol GTX3 hladilnik R4 disk ploščice Z101 sončne strehe 2.530,00 2.940,00 238,00 859,00 13.648,00 978,00 že Od 18.800 Prepričajte se o izjemni ponudbi! TRGOVINA "POSTAJNER" RAVNE 21, Šoštanj Tel. & fax: 063/893-157 vas vabi na OTVORITEV v soboto, 30. julija ob 10. uri! Otvoritvena PONUDBA: apno (vreča) 396,00 tervol (m3) 3.150,00 belton (liter) 676,30 beltop (liter) 927,80 lepilo za keramiko (vreča) 808,50 ***Naj bo POCENI nakup razlog več za vašo dobro voljo! *** _Vljudno vabljeni! 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 28.JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 29.JUUJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 30. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 31. JUUJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, l.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.30 Poletnih 13; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 2. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.40 Iz sveta glasbe; 19.00 Na svidenje. SREDA, 3.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 17.30 Novi pomp; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Gibanje prebivalstva OBČINA VELENJE: ISllt POROKE: Benjamin Urbane, Kidričeva 17, Velenje in Vera Skok, Kidričeva 17; Ervin Uranjek, Poh. Bataljona 1 Velenje in Karmen Osojnik, Pohorskega Bataljona 1 Velenje; Milan Hladin, Partizanska 60 in Apolonija Kogoj, Cesta 11/15 Velenje SMRTI: Jožica Ramšak, 1956, Lopatnik pri Velenju 8/a; Stanko Rotovnik, rojen 1932, Paka pri Velenju 40 REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VELENJE Sekretariat za občo upravo INŠPEKTORAT Sekretariat za občo upravo-občinski inšpektorat Velenje razpisuje prosto delovno mesto URBANISTIČNI INŠPEKTOR II z naslednjimi pogoji: - visoka šola arhitektonske, gradbene, geodetske, geografske, krajinsko arhitektonske, komunalne ali pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit ZUP - 3 mesece poskusnega dela - državljan republike Slovenije - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Sekretariat za občo upravo - kadrovska služba Občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po končanem razpisu. 28. julija 1994 m JAVE MALI OGLASI MOPED TOMOS AVTOMATIC, malo rabljen, v odličnem stanju, prodam za 45.000 SIT in motorno kosilnico za 8000 SIT. Telefon 858-153. MOTO KULTIVATOR GORENJE MUTA, prodam. Jože Verdel, Kale 2, Šempeter. NOV GLASBENI STOLP SILVA PP-616 s 100 W zvočniki, stereo radio, dvojni kasetnik in gramofon prodam. Telefon 882-824. NERABLJENO ZIDNO OPEKO cca 1000 kom, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 893-226. DINOV KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK in stol gugalnik, prodam. Telefon 885-274. V OBČINI LAŠKO, ob asfaltni cesti, prodam njivo 8435 m2. Telefon 063-854-112. OKNA 80 X 140 cm naprodaj za 11.000 SIT kom. Telefon 852-273. V OBČINI LAŠKO ob asfaltni cesti, prodam njivo 8435 m2. Telefon 063-854-112. 120 BASNO KLAVIRSKO HARMONIKO VVELTMEISTER, prodam za 1500 DEM. Telefon 851-727. POSOJAM DENAR. Garancija čeki. Prodam mercedes 200 D. Telefon 854-327. JUGO 45 KORAL, letnik 89, registriran do 95/6, prodam. Telefon 895-124. SPALNICO IN DNEVNO OMARO PRODAM. Telefon 851-931. ZASTAVO 101, letnik 1984, brezhiben, redno vzdrževan, garažiran, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 852-887. ODDAM STANOVANJE V NAJEM. Telefon 853-325. DOBORO OHRANJENE KNJIGE ZA 7. razred osnovne šole, prodam. Telefon 881-245. Z-101, rdeče barve, letnik 84/10, 90.000 km, delno obnovljena pločevina, vlečna kljuka, prodam za 1400 DEM. Telefon 892-414. NUDIMO ZIDARSKE IN FASA-DERSKE STORITVE. Telefon 831-728. VIKEND V LETUŠU PRODAM. Velikost 9 X 6,5 m, nedograjen. Telefon 708-022. ZAMENJAM 10 POLNIH PENZIO-NOV ZA 2 OSEBI V HOTELU v Rogaški Slatini za 15 dni v priko- lici v kampu ob morju. Informacije 063-858-867. OTROŠKO POSTELJICO Z JOGI-JEM in zibko prodam. Telefon 881-055. DVA KOZLIČKA PRODAM. Cena po dogovoru.Telefon 885-490. CISTERNI ZA KURILNO OUE 15001 in 11001, ter strešni okni 85 X112 cm prodam. Telefon 885-652. OSEBNI AVTO R-4, LETNIK 88, prodam. Telefon 885-259. PO UGODNI CENI PRODAM pevsko ozvočenje VEM, diatonično in kromatično električno harmoniko. Telefon 852-501. ZAMENJAM NOVO DVOSOBNO STANOVANJE v Starem Velenju, za podobno v Velenju ali Šoštan-u. Telefon 853-684. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE, spo-roča, da bo v nedeljo 31.7. prodajala mlade kokoši nesnice, v Šaleku pri Stropniku, blizu cerkve, od 8. do 8.30 ure. Kokoši so cepljene in krmljene s koruznim šrotom. Lahkojih naročite tudi po telefonu 0602-61-202. STANE JERENEC Šalek 89, obvešča, da s 30.6.94 preneha poslovati kot podjetnik posameznik. V VELENJU KUPIM HIŠO. Telefon 857-872. V CENTRU VELENJA PRODAM STANOVANJE. Telefon 857-872. V OKOLICI VELENJA KUPIM VIKEND. Telefon 857-872. V ŠOŠTANJU PRODAM PISARNIŠKI PROSTOR. Telefon 857-872. R-4, letnik 89, prodam za 4500 dem. Telefon 857-941. MOLZNI STROJ VIROVITICA ter toplotno črpalko Škofja Loka prodam. Telefon 892-115. ATX 50 B ali ATX z BT mašino kupim, nad 90 letnik. Telefon 888-213. KUPIM GARSONJERO in dve leseni rabljeni omari. Ponudbe pošljite pisno na upravo Našega časa pod šifro "Gotovina". FIAT 126 PGL, letnik 91, prodam. Telefon 858-801 po 20. uri. MIKSER STAR 1 leto za mletje žit in okopavin, prodam. Telefon 856-646. REDNO ZAPOSLIM SAMOSTOJNO KUHARICO v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon 831-368. OBČINA VELENJE Sekretariat za družbene dejavnosti OBVESTILO Sekretariat za družbene dejavnosti obvešča vse občane, da je glede zagotavljanja zoobzdravstvene pomoči ob nedeljah in praznikih v mesecu juliju 1994 stopila v veljavo nova - regionalna organiziranost dežurne zobozdravstvene službe v državi, ki izhaja iz Plana zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji do leta 2000. Po njej je za potrebe občanov iz občin Mozirje, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi, Dravograd, Slovenj Gradec in Velenje organizirana skupna dežurna zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec, ki že deluje od 10.7.1994 dalje in sprejema paciente od 7.30 do 11.30 ure. Zobozdravstveno pomoč ob nedeljah in praznikih je zato potrebno iskati v tej ambulanti, saj je s pričetkom njenega delovanja prenehala delovati dežurna zobna ambulanta v javnem zavodu Zobozdravstvo Velenje. Peter Kovač, dipl. soc. SEKRETAR SEKRETARIATA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE - PE ENERGETIKA obvešča svoje odjemalce na področju Velenje in Šoštanja, da zaradi redne"" letnega REMONTA ne bo dobave toplotne energije dne 30. in 31.7. ter 1. in 2.8.199 Cenjene odjemalce prosimo za razumevanj OTbTd.o. POLZELA 38 Informacije tel.: (063) 721-052 KLJUB VIŠJEMU RD. OSTAJAJO PRI NAS CENE ZA VOZILA SUZUKI IN FIAT NESPREMENJENE. CENE SO V DEM! •"SUZUKI - ugodni krediti od 1 - 4 let, 30% polog, dev. klavzula SVVIFT1.0 GL3D SWIFT SEDAN1,3 GL4D SERVO SAMURAILX VITARA LX *"FIAT SCIONERI UN01,1 IE S CAT SCI0. TIPO 1,6 IE SX MAQ CAT SCIO. TEMPRA 1,6 IE SX MAQ CAT CINOUECENTO 900 IE UNO TURBO IE 93 TIPO 1,4 IE S TEMPRA 1,6 IE SX SW 93 •••LANCIA V10MIA92 DEDRA 1,6 IE 93 •••POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABLJENIH VOZIL VISA 11 RE 87 IDA KADETT 1,3S 89 GOLF JXD 89 TOVOTAMRI11.6 LT 16VCAT87 VW POLO 640 CAT 92 RENAULT CLI016V 1,8 CAT 93 Vabimo vas, da nas obiščete v naših salonih na Polzeli in PE VELENJE v Blagovnici ERA -Standard! 16.871 20.631 24.089 34.025 17.870 23.490 26.630 13.490 22.690 19.990 26.480 13.990 24.860 4.500 11.900 12.400 15.800 20.000 24.000 Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš upokojeni sodelavec AVGUST DOLAR rojen 8.7.1930 doma iz Dobrne, Vrba 18 Kot dobrega sodelavca in prijatelja ga bomo ohranili v lepem spominu. GIPVEGRAD Velenje ZAHVALA Tiho je odšla draga mama in stara mama ROZINA PRAPROTNIK rojena ZAJAMŠEK Prisrčna hvala vsem, ki ste bili ob slovesu z nami. Hvala dr. Grošlju za dolgoletno skrbno zdravljenje naše mame. VSI NJENI 107,8 MHz IMIHO VELENJE KAMNDSESTVO PODPECAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto IZDELAVA NAGROBNIKOV, OKENSKIH POLIC, TLAKOV... Po ugpdni ceni polagamo marmor! JBREtVriSd.o.o. Foitova 2, Velenje Promet z nepremičninami kupoprodajne in najemne pogodbe cenitve nepremičnin vpis v zemljiško knjigo tel., fax (o63) 857-647 od 8. do 12. ure POGREBNE STORITVE 24 UR NA DAN ROPOTAR IVAN KOMPLETNE POGREBNE STORITVE - UREJANJE CVETLIČARSKIH STORITEV PREVOZI DOMA IN V TIJJINI - MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA UREJANJE GROBOV - PRVI PREVOZ DO 70 Km ZASTONJ 5 POVRAČILOM STROŠKOV 76.500 VAM OPRAVIMO CELOTEN POGREB! ŠEMPETER V SAV. DOLINI 112/a, tel. 063/ 701 433 Glej, tista daljna zvezda iz misli mi ne gre, kije čez dan ne vidim, a vendar vem da je. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Nerazumljivo dejanje usode nam je v cvetu mladosti iztrgalo našega MATEVŽA BOŠNAKA 4.11.1978-15.7.1994 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, ustna in pisna sožalja in opravljen pogrebni obred. Še posebej se zahvaljujemo sošolcem 1. letnika gimnazije Velenje za poslovilne besede. Žalujoči: Mama Darinka, oče Janko, sestra Urška. .Zaman je bilnaš trud, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata IVANA KUSTERBAJNA rojenega 11.12.1927 -18.7.1994 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala godbi Zarja Šoštanj, govorniku za poslovilne besede, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: Žena Anica, sinovi Vinko, Lojze in Ivo z družinami, sestra Marica z družino ter ostalo sorodstvo. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Nas čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna Številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: MIIiliII!K1MW/ftl in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Srečanje borcev na Graški gori Tam, kjer je ostala marsikatet^a pesem neizpeta Graška gora je v soboto dopoldne obsijana s soncem sprejela v svoje nederje nekadanje borce ter številne prebivalce velenjske in slovenjgraške občine, ki so jih s pesmijo in besedo pozdravili domačini. Tudi s tisto: "Graška gora, Graška gora, vemo mi za tvoje dni. Prišli smo s pozdravom k tebi, zdaj pesem nam iz src doni," kot je v pesmi Graška gora zapisal Franc Hudomal. Prišli so borci legendarne 14. divizije, 3. bataljona III. VDV brigade, pripadniki drugih enot, ki so se odzvali povabilu, borci Koroškega odreda, aktivisti OF šaleško-mislinjskega okrožja, člani Zveze združenj borcev NOB iz občin Velenja in Slovenj Gradca in množica tistih, ki spoštuje prodobitve NOB, mladih in starih. Prišlo je tudi veliko planincev. Med gosti so bili general Ivan Dolničar, predsednik ZZB NOB Slovenije in udeleženec bojev na Graški gori, predsednik Državnega sveta Ivan Kristan, ministrica za delo in družino Rina Kli- nar, prišla sta tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič in častna gostja Štefka Kučan. "Pozdravljamo tudi vse, ki bi želeli biti danes na Graški gori, pa jim je to iz različnih razlogov nemogoče. Pozdravljamo jih tukaj, na tej gori jurišev, kjer je ostala prenekatera pesem neizpeta in prenekatera želja neizpolnjena," je prisotne najprej pozdravil Jože Povše, predsednik Občinske organizacije Zveze združenj borcev NOB Velenje. Slavnostni govornik Ivan Dolničar pa je najprej orisal pomen pohoda 14. divizije na Štajersko, kije na Graški gori februarja leta 1944 doživela svoj najdaljši dan. "Spomini na vojno še niso izumrli nikjer v svetu, še zlasti pa ne v Evropi, ki se že pripravlja, da bo dostojno proslavila obletnico konca vojne. Prihodnje leto bo minilo petdest let od takrat. To govorim zato," je poudaril general Ivan Dolničar, "da bi se gospodje, ki zastopajo Slovenijo, zavedali pomena zmage nad fašizmom in deleža, ki ga je pri tem dala Slovenija. Po tej plati se lahko z vsakim čutijo enakopravne. Govorim to tudi zato, ker nekateri danes govorijo, da je šlo za državljansko vojno, za spopad med komunizmom in fašizmom na slovenskih tleh. Škoda, ker takšno govorjenje nekateri že s pridom uporabljajo. Bolje bi bilo, da bi se skregani zamislili nad sedanjostjo in nad tem, kako bi združili sile za skupno blagostanje. Takšna sprava bi nam bila ta čas najbolj potrebna," je med drugim rekel in dodal, da naj zgodovinska dejstva ugotavljajo zgodovinarji in da ne verjame, da lahko to stori kdo drug. Povedal je, da so nekdanji borci izkušeni ljudje, da so bili različno opredeljeni med NOB in so tudi danes. Imeli pa so takrat skupen cilj in imajo ga tudi danes. Danes je to ohranitev in spoštovanje pridobitev NOB, samostojna, socialno pravična in varna država. Delegacija borcev je k spomeniku Nošenje ranjencev na Graški gori položila venec, z minuto molka pa so se spomnili vseh, ki jih danes ni več med njimi. UMIlena Krstič - Planine Srečanja na Graški gori seje udeležil tudi predsednik ZZB NOB Velenje general Ivan Dolničar (foto mkp) Prisrčen sprejem so Jim pripravili mladl(foto: Jm) Ravne pri Šoštanju Igre brez poražencev Ravne pri Šoštanju so bile v nedeljo kraj brezmejnih iger. Po lanskem srečanju suhih (Gabrčanov) in debelih (Ra-venčanov)je letos odbor za obnovo igrišča pripravil nove igre - Igre brez meja. Prireditev se je pričela dopoldne z nogometnim turnirjem na katerem je sodelovalo devet ekip, zmagali pa so nogometaši Vinske gore. Popoldne so se v igrah brez meja pomerile štiri ekipe. V veliko veselje številnih obiskovalcev Ivan Kompan iz Topolšice se sprašuje: so se spotikali, "dušili", polivali, padali itd. predstavniki Gaberk, Zavodenj, Podgorja in Raven. Zmago in pokal so ob koncu domov ponesli Podgorčani, sicer dolgoletni koroški prijatelji Ra-venčanov, drugo mesto je pripadlo Gaberkam in tretje domačinom. Poražencev igre brez meja seveda ne poznajo in v takšnem vzdušju je potekalo nedeljsko popoldne tudi v Ravnah - ob razpoloženjski glasbi ansambla Franca Miheliča. Srečko Potočnik je v imenu organizacijskega odbora prire- ditev ocenil kot uspešno ter napovedal ponovitev ob letu. Zasluge za uspešno izvedbo pa imajo še obrtniki Raven pri Šoštanju, Zavarovalnica Triglav, RLV, TEŠ, Naš Čas, Radio Velenje ter vsi krajani (ti so prispevali dobitke za srečelov). Po besedah g. Potočnika bodo z izkupičkom lažje vzdrževali ali celo posodobili igrišče, ki počasi prerašča v center, kamor na srečanja vse pogosteje prihajajo številne skupine iz Velenja in okolice. Mao Le redkokatera zgodba, ki jo piše življenje, je pravljična. Veliko več je med njimi tistih z bolečino, ki človeku dobesedno položijo v usta besede: "Zakaj prav jaz? Zakaj? Komu sem v napoto, s čim sem si to zaslužil?" Ivan Kompan iz Topolšice se tako sprašuje že vsaj leto dni. Ko je prejšnji konec tedna ostal brez strehe nad glavo on, njegova žena Biljana in sin Matija svoje bolečine ne more obdržati zase. Preveč ga boli, prevelik je občutek o "mutnih poslih", da bi molčal in poskušal zadevo rešiti sam. Zaupal jo je že marsikomu, prejšnji ponedeljek tudi nam. Vzrok trpljenju njegove družine je stanovanje v hiši Topolšica 81. "Saj ne vem, kje naj začnem. Če ne bi bilo dobrih ljudi v Topolšici, bi živel pod milom nebom, žena je trenutno s tri letnim sinom pri teti njene matere v Ljubljani, moje stvari pa so nametane v tisti leseni drvarnici. Ključ od vrat ima moja sestra, ki je skupaj s svojim možem in ta z nekaj po-magači, poskrbela za vse to. Zakaj sestra ravna tako z mano? Odgovora ne poznam. Pozna ga samo ona sama. Živi v hiši v Vinski gori, z mano se kot človek s človekom noče pogovarjati, ampak pošilja le svojega moža. Če sem komu v napoto, naj mi to pove. Najraje bi, da me odstranijo s tega sveta, da ne bom nikomur v napoto". Te njegove zadnje besede povedo veliko. Pričajo o obupu, o brezizhodnem položaju. Žakaj gre? Kot nam je povedal, gaje prejšnji petek nasilno izselil iz stanovanja v Topolšici 81 mož njegove sestre Marije, ki je lastnica tega Sem komu v na poto? Udo itte L hoče ločiti 1 stanovanja. Kupila od občine, čeprav naj bi bila lastnik stanovanja Bolnišnica Topolšica, kjer so mu zagotavljali, da stanovanje ni naprodaj. Če bi ga, bi ga Ivan kupil. "Od leta 1966 je v tem stanovanju prebivala naša družina. Ko je oče umrl, je najemna pravica prešla na mamo. Ta danes živi pri mojem bratu v Šaleku. Mama mi je vseskozi govorila, da bo to pravico prepisala name. Ne vem, zakaj tega sedaj ni storila, ampak je dala pravico moji sestri Mariji. Ne vem, kaj se je dogajalo od leta 1987 do lani, ko sem bil v Črni gori. Poročil sem se namreč, in ker je bila žena Črnogorka, sva se preselila v njeno domovino. Prej je delala kot fizioterapevt-ka v bolnišnici v Topolšici." Ivan pravi, da so se težave začele ob njegovi vrnitvi v Topolšico. Nikoli se tu ni odjavil, ima slovensko državljanstvo, postopek za pri- dobitev slovenskega državljanstva za ženo teče v Ljubljani. "Tri tedne po tem, ko sem spraševal, če bi lahko stanovanje odkupil, in mi je bilo rečeno, da ga ne morem, gaje kupila moja sestra Marija. Ta živi v svoji hiši v Vinski gori in stanovanja ne potrebuje. Kako je lahko občina njej prodala stanovanje bolnišnice, mi ni znano. Bil sem torej najemnik, vendar brez pogodbe. Sestra mi Je pošiljala pisma, tudi pogodbo mi je poslala, vendar svojo, ne tisto, za katero velja uradni obrazec. Če je ne podpišem, me bo dala na sodišče, mi je grozila. Od 24. do 27. januarja letos mi je dala rok, da se oglasim pri njej in se dogovoriva. 25. januarja pa je že šla na Des v Velenju, odklopili so mi elektriko in mi jo s pomočjo posredovanja iz bolnišnice marca letos nazaj priklopih. 4. junija letos je prišlo spet do spora. Vdrli so mi v stanovanje in izselili eno sobo. Poklical sem policijo, ta je naredila zapisnik. Pred 14 dnevi so sestrim mož, štirje močni in dva policaja spet prišli, moje stvari zmetali v drvarnico in zamenjali ključavnico. Takrat me ni bilo doma. Pomagal sem pri Delop-stovih v Topolšici. Ko sem prišel domov in zahteval dokument, na osnovi katerega bi me lahko izselili, mi ga niso pokazali, ker ga očitno niso imeli. Niso mi dovolili, da vzamem ven vse svoje stvari. Ni mi preostalo drugega kot da ženo in sina peljem k ženini teti v Ljubljano, sam pa sedaj živim pri Delop-stovih. O tem, da mi je sestra lani decembra odrezala ključavnico s kleti, pa o tem, da sem si na novo uredil kopalnico, strope v sobah obložil z lesom, ne bom posebej pripovedoval. Saj so mi govorili: "Ivek, vzemi sekiro in vse razbij!" Toda jaz vem, da se s pištolo in sekiro zadev ne da urejati. Res sem hodil v posebno šolo, toda nisem tako butast kot mislijo nekateri. Nisem ubog. Hočem pa delati, ustvarjati. Poznajo med kot pridnega delavca. Trenutno sem res na čakanju, toda iščem delo in na obzorju je nekaj spodbudnega. Do 30. junija letos sem po pogodbi delal v Gorenju Notranja oprema. Vse se mi zdi sumljivo. Kdo me hoče ločiti: občina ali sestra? Še lovci imajo boljši zakon kot naša država?" Ivan Kompan: "Ne vem, zakaj sestra noče govoriti z mano. Ne vem, kaj naj dam vse te stvari. Sam sedaj živim pri Delopstovlh, žena In sin Matija pri ženini teti v Ljubljani." Ker se je Ivan v pogovoru pogosto spraševal, kako je lahko njegova sestra kupila stanovanje od občine in ne od bolnišnice, smo isto vprašanje zastavili Gordani Kos, pravnici na velenjskem občinskem sekretariatu za javne gospodarske zadeve. Ta je potrdila, da je bilo stanovanje v hiši Topolšica 81 last bolnišnice. Vendar, ko se je bolnišnica reorganizirala po Zakonu o zavodih in postala javni zavod, je vse dolžnosti in pravice prevzela u-stanoviteljica - to je občina Velenje, vključno z dolžnostjo prodaje stanovanj po stanovanjskem zakonu. "Tako je prišlo tudi do prodaje stanovanja Mariji Končnik. Ta je postala njegova lastnica v drugi polovici lanskega leta, saj jo je mati kot imetnica stanovanjske pravice po umrlem možu pooblastila za nakup stanovanja. S sklenitvijo kupo- prodajne pogodbe je tako Marija Končnik postala lastnica stanovanja v Topolšici 81. S tem je prevzela tudi vse dolžnosti in pravice lastnika stanovanja. Stanovanje je kupila v stanju kot je bilo pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe. Stanovanje takrat ni bilo prazno, ker je v njem prebivala družina Ivana Kompana. Po 58. določilu člena stanovanjskega zakona oseba, ki u-porablja stanovanje brez sklenjene najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito. V takih primerih lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo za izpraznitev pri red- nem sodišču. Rok, ki ga določi sodišče za izselitev, pa ne sme biti krajši od 60 in ne daljši od 90 dni. Tega Marija Končnik ni storila." Povedala nam je še, da Ivanu Kompanu v tem trenutku ne morejo pomagati. Socialnega stanovanja nimajo na voljo. Razpis za solidarnostno stanovanje pa smejo, po določilih, objaviti enkrat na leto. Letos je bil ta rok od 1. do 30. aprila. Ker ima vsaka stvar več plati, smo o zadevi pobarali še Marijo Končnik. Povedala pa nam je tole: "Ni res, da se z bratom nisem hotela pogovarjati. Prav nasprotno. Večkrat sem mu ponudila, da bi se pogovorila, pa se on ni hotel. Meni ni v napoto in najbrž tudi drugim ne. S tem, ko me je mama pooblastila za nakup stanovanja, sem se obvezala, da bom za njo skrbela do njene smrti. Za brata je bila pogodba, ki sem mu jo dala v podpis, grozilna. Jaz pa sem samo hotela, da se uradno dogovoriva, po podpisu pa bi jo overovila na sodišču. Tako bom storila tudi, če bom koga vzela v stanovanje. Prav tako sem brata opozorila, da naj ničesar ne vlaga v stanovanje, ker mu stroškov nisem pripravljena vrniti. Ni se zmenil za to. Tudi računi so prihajali na njegov in moj naslov. Najemnine ni plačeval. Vse imam zabeleženo črno na belem. Pravzaprav se mi brat smili, kajti prepričana sem, da tako gov ori zaradi drugih, da so pri vsej zadevi v ozadju drugi motivi." itp, foto: jp