Per 211/1905
10002706.15
Vg gorici, 1. septembra 1905. Ječa j
JiORSKI ^ GOSPODAR
List za povspeševartje kmetijstva .v slovenskem Primorju.
Ureduje in izdaja Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici.
List izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca ter stane 2 K na leto. Naročnino pošiljati je na upravo .Primorskega Gospodarja" v Gorici (Pri rudeči hiši št. 7). it«
Naslednikom odberimo si za kmetijstvo najbolj i - sposobnega sina!
Za kmetski stan nastopili so dandanes hudi časi in če si ne znamo pomagati, bodemo morali propasti. Pri nas je še mnogo ljudi in sicer ne samo med kmeti, marveč tudi med našo inteligenco, ki mislijo, da je lahko vsakdo kmet. Če ni kedo za nič druzega, pa bo dober za kmeta, pravijo. Oni mislijo, da obstoji kmetijstvo samo v kopanju in oranju. To mnenje pa je popolnoma napačno in mi smelo trdimo, da ga ni stanu, ki bi potreboval za izvrševanje svoje obrti toliko zuanja, kakor ga potrebuje kmet, ki hoče na svojem posestvu prav gospodariti. Kmet mora biti naravoslovec, poznati mora toraj natanko različna svojstva svoje zemlje, poznati mora svojstva rastlin, ki jih goji, poznati mora različne rastlinske in živalske škodljivce, ki mu pretijo, da vničijo sad njegovega truda, poznati mora nadalje življenje domačih živali in znati mu je, kako se dajo te najboljše izkoriščati. Kmet mora biti nadalje tehnolog, to se pravi, znati mora svoje pridelke prav izkoriščati, on mora biti jurist ter poznati zakone, ki se tičejo njegovega gospodarstva
10002706,15
in mora biti slednjič trgovec, da zna vsako stvar, predno jo začne, iz trgovskega stališča prav preračuniti ter ono, kar ima, lahko in dobro spečati v denar. Vse to se zahteva od kmeta, ni toraj dovolj, če zna samo dobro obračati lopato in motiko, marveč znati mora rabiti tudi glavo. Skrijejo naj se toraj oni, ki pravijo, da kmetu ni potrebno znanje.
Ker se zahteva dandanes od kmeta toliko znanja, zato bo-demo morali pač premisliti, komu naj izročimo svoje posestvo, ko nas več ne bo. Splošna navada pri naših kmetih je, da prevzame prvorojenec očetovo posestvo. Nič se ne gleda na to, ali je za kmetijstvo ali ni. Vsi drugi sinovi morajo navadno z doma s trebuhom za kruhom. Le tedaj, če so premoženjske razmere posebno ugodne in je prvorojenec bistre glave, pošljejo ga „študirat za gospoda" in nadomesti ga po rojstvu naslednji brat, o katerem se tudi ne gleda, bo li mogel voditi težko kmetijsko gospodarstvo ali ne.
Ta navada je za naše kmetijstvo velika nesreča. Čestokrat ostaja nam sam plevel doma a najboljši sinovi izgubijo se po svetu. Zato se pač ne smemo čuditi, če gre ta ali ona prej krasna kmetija pod vodstvom malomarnega naslednika vedno bolj rakovo pot. S takim ravnanjem ne škodujemo pa samo kmetijstvu, marveč mnogokrat tudi svojemu narodu. Priden in talentiran človek zna si vselej pomagati. Žal pa smo SloVenci že taki. da se prav radi izneverimo svoji očetnjavi, čim pridemo v boljši položaj. Le poglejmo priimke naši narodnosti nasprotnih bogatašev in velikašev po primorskih, kranjskih, štajerskih in koroških mestih!
Ko odbiramo sina, ki bo nam sledil na posestvu, moramo biti toraj bolj previdni, nego smo bili do sedaj. Ne glejmo več, kateri sin je prvi rojen! Če je za kmetijstvo vnet, dovolj priden, talentiran in zdrav, obdržimo ga doma, če pa nima že v mladosti za kmetijstvo nobenega veselja, uči naj se rokodelstva ali trgovstva. Rokodelcev in trgovcev tudi potrebujemo in kdor je priden, zamore si tudi tu pomagati. Če hočemo svoje sinove šolati, odberimo si najboljšega, katerega mislimo obdržati doma, za kmetijsko šolo. Če je naša kmetija srednja, pošljimo ga v goriško kmetijsko šolo, če je pa velika, študira naj najprej na gimnaziji ali realki, a potem naj gre na kako višo kmetijsko šolo, kakor so one na Dunaju, v Klosterneuburgu ali v Modlingu.
Ko zvrši to šolo, pa naj ne postane gospod, marveč kmetovalec. — Pač žalostno je, da imamo Slovenci tako malo v kmetijstvu izobraženih gospodarjev. Kdor je kaj študiral, rajši je tudi pisač nego kmetovalec. Čim obleče kedo pri nas gosposko suknjo, pa se mu zdi kmetsko delo nekako poniževalno. In vendar je to delo, kakor telovadba sploh, zdravju in sicer dušnemu in telesnemu koristno. V tem pogledu morali bi si vzeti pri Čehih vzgled. Gospodarja, ki je zvršil visoko kmetijsko šolo, ni prav nič sram korakati za plugom ali pa voditi po polju različne kmetijske stroje. Zato bi svetovali tudi naši inteligenciji po deželi, naj ne misli, da onečasti svoj gosposki stan, če prime včasih za grablje, lopato ali škarje. Ne, taki gospod, in bodi tudi duhovnik ali učitelj, ki se ne sramuje dela onih ljudi, med katerimi živi, je vreden tem večega spoštovanja.
Ko odbirarno sina za dom, glejmo toraj tudi, da ga ne prevlada današnja posvetna nečimernost, kajti kakor je dobro, če se loti gospod kmetovanja ter pripomore s svojo večo izobrazbo sosedom do napredka, ravno tako slabo je, če se loti kmet pri skromnih svojih sredstvih gosposkega življenja.
Kmetovalci, dober materijal ohranimo zale, slab materijal oddajmo drugim stanovom!
Sadjarstuo na Primorskem.
(Konec.)
V tržaški okolici je sadjarstvo bolj postranskega pomena. kar se mora naravno razjasniti v prvi vrsti v kakovosti zemlje in v vremenskih razmerah. Dolgo trajajoča suša poleti in močna, mrzla burja, ki nastane ne redkokrat tudi ko drevje cvete, ne dopuščajo, da bi prinašalo sadno drevje v gornji okolici vsaj nekoliko redne letine. Od celega Krasa, h kateremu se mora računiti tudi gornja tržaška okolica, ima ta gotovo najslabše pogoje glede sadjarstva. Samo na južnem, proti morju obrnjenem obrežju, katero ni tako razpostavljeno burji, vspeva sadno drevje (češpe, breskve, smokve, hruške) dobro. Vendar
a*
se uporabljajo ta zemljišča po večini za vinogradništvo in tu se pridelujejo vina, ki se prav drago plačujejo, med temi poznani prosekar. Sadje, ki se v tržaški okolici razmeroma malo pridela, proda se lahko in dobro v Trstu, katerega potrebo pokrije pa to sadje samo v majhnem delu.
V Istri se bavijo bolj močno s sadjarstvom kraji okoli Kopra, Izole in Pirana, ki se nahajajo ob severozapadni morski brežini. Sadjarstvo postalo je tod važen zaslužek kmetijskemu prebivalstvu. Pridelujejo se precejšnje množine črešenj, hrušk, smokev, breskev, jabolk, marelic, grozdjiča, jagod in češp.
Posebno važne so črešnje, od katerih se goje po največ tri vrste: najraniša (kmetje jo imenujejo rana divjaka), sad od te se vidi na trgu že koncem aprila, marožasta, ki zori 15 dni bolj pozno, in neka pozna črešnja.
Glede vrst drugih sadnih plemen, kakor jabolk, hrušk, breskev, sliv in marelic, ne more se povedati nič bolj natančnega, ker so se te do sedaj le malo preučile. Omeniti pa je še vredno pridelovanje jagod, ki se goji osobito okoli Pirana in Izole v razsežnih nasadili*. Ker se je šele letos poskušalo napraviti v Kopru javen izvozni trg, manjkajo natančnejši podatki glede množine pridelanega sadja. Pojasnila, iz katerih se more sklepati na zadnjo, daje število čolnov, ki se rabijo samo za prevoz sadja v Trst. Na podlagi tega ceniti bi se dala množina sadja edinega istrijanskega okraja, ki je vreden da se ga glede sadjarstva omenja, na 50.000 do 60.000 meterskih stotov. Od te množine odpada polovica na črešnje in smokve v enakih delih, ostalo pa se razdeli na drugo sadje.
Razun v Trst izvozi se mnogo sadja iz omenjenih krajev v Pulo in v Reko, v kar dajejo ugodne in cene zveze z lokalnimi parniki dobro priložnost. Sadje, ki se pošlje v Trst, ne služi pa samo za tamošnjo rabo, marveč precejšen del ga gre v severna konsumna središča.
Prej omenjeni poskus napraviti javen izvozni trg, ima namen, da se bo zamoglo ogniti gotovo nepotrebnemu posredovanju tržaškega trga in s tem obdržati tudi cene sadju, katere-so se razpostavljale pod dozdajšnjimi prodajnimi razmerami najbolj samovoljnim preinembam, kolikor mogoče v rednih mejah-
Drugod po Istri nahaja se sadjarstvo, razun v nekaterih
omejenih krajih1), še na jako nizki stopinji in je mnogo manjšega pomena, kakor bi to moglo opravičiti navadne nepovoljne razmere glede tal in vremena. Ne sme se pa zamolčati, da jako otežujejo osobito v nekaterih krajih srednje Istre obstoječe ne-dostatne komunikacije tako uporabo pridelanega sadja, ki bi se izplačala in so v veliko zapreko, da se sadjarstvo ne more udomačiti.
Samo smokev pridela se velike množine. Te se uporabijo sveže, bodisi doma ali se izvažajo v Pulo, Reko in Opatijo ali pa se sušijo. Suhih smokev izvozi se primeroma mnogo, osobilo iz kvarnerskih otokov, posebno iz Krka.
Imenujejo naj se še: orehi, lešniki, mandeljni in kostanji. Zadnji se cenijo osobito iz lovranske okolice na vshodni istrski obali radi njihove debelosti in njihovega okusa. Grosulje in granatna jabolka pridelujejo se največ v južni Istri in sicer prve posebno v domačih vrtovih.
H koncu omenja naj se še izvoz namiznega grozdja (med tem jako fin muškat), ki se vrši iz nekaterih pridelovalnih krajev v Pulo, Reko in Trst.
Za razširjanje plemenitih sadnih vrst skrbe v Istri dve državni drevesnici, h katerim je prišteti še nekatere podobne nasade kmetijskih okrajnih zadrug. Vrste, ki jih že dolgo let širi državna drevesnica v Pazinu, so:
Jablani: beli astrahan, rumeni belefler, beli zimski kalvil, beli poletni kalvil, rudeči zimski malinovec, gdanski rebrač, edel-roter, Parkerjev peping, kostlichster, zlata zimska parmena, kanadski kosinač, plemeniti rambur.
Hruške: Vekoslava avranška, Hardenpontovka, vojvodiua anžulernska, Margerita Marillat, vrtolanka (Vilj. Christova), zimska bergamotka.
Črešnje: Biittnerjeva rudeča srčica, kraljica Hortensia, vviirtemberška polčrešnja, Winklerjeva rumenica, maraska pie-monteška.
Marelice: Ananas.
Breskve: sv. Jakoba, belle imperiale, orehova breskva.
Slive: Anna Spath, italijanska češpa, ogrska muškatna češpa, zeleni renglod, rudeči renglod, viktoria.
') Tukaj omeniti je posebno oni del Čičarije, ki meji na prej imenovane Brkine in ima s temi popolnoma jednake sadjarske razmere.	\
Izkoriščanje grozdnih tropin za napravo konjak
Grozdne tropine se pri nas ne izkoriščajo še tako, kakor bi se lahko. Iz njih se napravija petiotizovano vino za domačo pijačo, tropinsko žganje ali tropinovec, uporablja se jih za napravo kisa, za kisanje repe. Vsi ti načini uporabe tropin so koristni in pohvale vredni, toda vsi skupaj ne donašajo še tiste gospodarske koristi, katero bi dala naprava konjaka. Konjak je, kakor obče znano, fino francozko žgano vino, katero se danes jako ceni močno zahteva ter dobro plačuje. Cena mu je od 10 do 20 kron liter, pa tudi še več, ako je prav fin in več let star. Ime ima to žganje po mestu Cogniac (Konjak) na Francozkem, kjer se že od nekdaj velik del vina, ali pa tudi Ves vinski pridelek v žganje tega imena podela. V ta smoter puste, da se vino par let stara in potem ga v posebnih pripravah (kotlih) destilirajo (žgejo). Predno je konjak gotov, puste destilat (žganje) še nekoliko let v hrastovih nepopolnoma ovi-njenih sodih. Napredujoča oenotehnika pokazala je, da zamoremo izdelati prav dober konjak namesto iz vina tudi iz tropin. Taki kon jak delajo posebno na Ogerskem v Beki, v Menešu in tudi drugod. Pred skoraj dvajsetimi leti podal se je pisatelj teh vrstic v Meneš z namenom, da bi si ogledal tamošnjo državno slovečo vinarsko in sadjarsko šolo, osobito pa še velikansko državno trtnico v bližnjem kraju Pavliš-Boracko. V tem kraju se je cepilo kar na miljone ameriških kolči, ki so se vlagale po francozkem, tako zvanem Richterjevem načinu v popolnoma peščeno trtnico, da se zadobč v enem letu okoreničene in cepljene ameriške bilfe. V,Menešu ogledal sem si celo šolo. Posebno vinska klet me je jako zanimala, kajti meneška vina prištevajo se najfinejšim ogrskim vinom. Iz prve kleti, kjer se je nahajalo dosti, res jako finega vina, prišli smo v drugo klet. V prvi kleti bilo je zaznamovano na vsakem sodu, katere vrste vino se nahaja v njem in iz katerega leta je, v drugi pa so bile pisane na posodi letnice n. pr. 1883., 1884. itd. To se mi je čudno zdelo in prašal sem spremljajočega me ravnatelja, kaj to pomeni. In on mi je odgovoril: veste kolega, to je samo petijoti-zovano vino raznih let, katero se tukaj stara ter čaka, da se ga podela v konjak. In res, le par korakov oddaljeno od petijotove
kleti, stala je hiša z napisom: „A konjaki gyiara" v našem jeziku: tovarna za konjak. Tovarna previdena je bila takrat z najmodernejšim Neukomovim aparatom in izdelek, katerega sem tudi pokušal, bil je res kaj fin. Prodajalo se ga je takrat po 20 kron liter.
Kar je v Menešu ali v Beki (tovarna Pfau) mogoče, mogoče je gotovo tudi pri nas na Goriškem in sicer tembolj, ker nam grozdje sleherno leto gotovo boljše dozori, kakor tam. V naših tropinah se nahaja zato brez dvoma velijo več ekstraktnih snovi, katere so potrebne za napravo finega, močnega petijo-tizovanega vina. Ako se hoče napraviti iz poslednjega fin konjak, ni treba druzega, kakor pustiti ga pri pravilnem kletarjenju kaki dve leti starati, ter ga potem s pomočjo pravega finega aparata, kakor so Neukomov, Fijalov itd. destilirati. Destilat se mora seveda zopet vsaj še dve leti starati.
Kmetijska tehnologija, to je obrt, katera spreminja surove kmetijske pridelke v več vredne izdelke, se ne nahaja pri nas na Goriškem skoraj niti v povitkih. In ravno naprava konjaka iz tropin, bi bila gotovo bolj važna kmetiško-tehnična obrt, le lotiti bi se je trebalo. To pa seveda zopet najboljše potom zadruge. Toraj na noge napredni goriški vinogradniki, snujte si tovarno za napravo konjaka iz tropin, kateri bo brez dvoma vsaj tako dober, kakor je ogrski, in se bo vsaj tako dobro tudi prodajal.
za gorskega kmeta, ker ne bo imel nič dela po sadovnjakih, da bi trgal rudeče in žuteče sadje. Žalosten pa bo tudi za mnogega dolinca, kateremu so vničile peronospora in druge nezgode sladko grozdje. Pač srečen oni, kdor ima v tem mesecu mnogo opravila, osobito po sadovnjakih in vinogradih.
Na domu spraviti moramo pridelke v red. Žito na kašči tu pa tam prevrzimo, krompir v kleti včasih preberimo in kar je
R. Doline.
gnilega odstranimo, krmo na seniku stlačino in premerimo, da bodemo znali vrediti po njeni množini število živine in način krmljenja. Osobito glejmo, da vredimo pred trgatvijo vinsko klet in popravimo vinsko posodo. Klet in hlev sta zrcalo cele kmetije, zato poskrbimo, da bosta vedno lepo kazala. Če ne moremo spraviti vsega krompirja ali vse pese pod streho, sko-pajmo blizu doma jamo, ki bo okoli y2 m visoka in 1 do iy2 m široka. Sem denimo korenstvo ter pogrnirno ga najprej s slamo a vrhu te s izkopano zemljo, v katero je napraviti nekoliko oduškov. Okoli jame napravi naj se jarek za odtok vode.
Na polju: Krompir se izkopava in proti koncu meseca pričenja se spravljati turščico. Banderiti turščico se sme šele potem, ko je pričelo listje rumeneti, vendar tudi sedaj ne koristi to delo turščinemu zrnju. Zelena turščica se kosi in krmi. Proti koncu meseca pričenja se setev ozimine. Ajda in repa se pleveta in okopavata.
V	vinogradu: Mladje, ki ga je odtrgal veter naj se privezuje. Če je deževno vreme in pričenja grozdje gniti, obere naj se okoli njega nepotrebno listje, da bo zamogel zrak lažej k njemu. Škropiti ni več potrebno v starih vinogradih, tam pa, kjer smo požlahtnili trte letos, ponovi naj se tudi v tem mesecu škropljenje. Tudi v trtnici ne smemo prenehati s škropljenjem. Proti koncu meseca pričenja se trgatev. Pomniti je, da se napravi ob lepem jesenskem vremenu v grozdju največ sladkorja, če nas toraj slabo vreme ne sili, ne tržimo prerano. Posebno letos je zorenje grozdja nekoliko zaostalo. One trte, ki so vredne, da jih pomnožimo, zaznamovati moramo sedaj. Najboljše služi v ta namen oljnata barva, ki se namaže po deblu. Za vsako trtno vrsto rabi naj se, če so trte mešane, drugačna barva. Le od zaznamovanih trt jemali bodemo bolj pozno cepiče. Varujmo grozdje tičev in tatvine!
V	sadovnjaku: poberi jesensko in proti koncu meseca tudi žiinsko sadje. Kedar tržeš, trži oprezno. Sadja ne klati in tudi tresi ga ne, ker se tako sadje kmalu pokvari. S klatenjem pokvariš tudi drevo. Vsako sadno vrsto, shrani posebe. Mešano sadje nima cene. Letos bo sadje drago, zato se ne izplača na-pravljati iž njega mošt. Kvečemu naj se uporabi v ta namen potolčeno sadje. Smokve, ki jih ne moremo drugače spečati, zapuhajmo v dobro zagrnjeni posodi (orni pogrnjeni s plahto)
z žveplenim dimom (v posodo deni nekoliko žerjavice ter jo potrosi z žveplom) ter posušimo na solncu. S suho smokvo (cukrano figo) priljubiš se po zimi vsakemu otroku. Tudi žganje iz smokev je jako dobro, pa tudi mnogo ga pride. — Drevesca, ki si jih cepil v oko preglej in če se niso žlahtna očesa prijela, ponovi čim prej delo. Obvezo, ki zajeda, odstrani.
Na vrtu: Seje se zimska solata, zimska spinača in motovileč, presaja se zimsko zelje, zimski karfijol in zimske vrzote. Rano pomladansko zelje in rane vrzote se sejejo v mrzle zimske gredice. Seme različne zelenjave in različnih cvetlic se nabira. Vzeti ga je samo od takih rastlin, katere so presegale v rašči iz rodovitnosti vs ■ druge.
Na travniku se pričenja košnja otave. Če ne moremo vse otave posušiti, jo lahko skisamo. Kislo pičo vživa živina jako rada.
V gozdu se seče kolje za vinograde in nabira frudelj (zeleno listje za pičo). Da bo kolje bolj trajno, močiti ga je dokler je sveže, v 3 do 5"/o raztopini modre galice. Dovolj je, če denemo kolje na spodnjem koncu v to raztopino. Šilovna (jelovina, borovina. itd.) se proti koncu meseca presaja. Jesensko sajenje je boljše od pomladanskega.
Vredimo si klet! — Ko smo izpraznili vinski pridelek, je najbolj primeren čas, da denemo klet v red. Strop, stene, tlak počistimo paljčevine in prahu, razpoke in razvaline v njih za-taknimo. Strop in stene pobelimo nato, a tlak, če ga nismo napravili iz kamenitih plošč ali iz betona (cementa), kar je najboljše, posujmo z drobnim peskom. Poglejmo tudi ali služijo okna svojemu namenu! Če so razbita, popravimo jih, če so zamazana pa jih operimo. Da blanje v kleti ne gnijejo, dobro je, če jih namažemo s karbolinejem ali z oljnato barvo. Vsaki vinski in vsaki kletni pripravi določi v kleti svoje mesto. Če pride kaj iž njega, vrniti se mora na svoje mesto. Ni gršega, kakor če' je klet vsa prevržena s sodi, blanji, brentači, vedri, vehi, pipi
GOSPODARSKE DROBTINICE.
itd. Red v kleti pravi, kakšen red ima gospodar tudi pri drugem svojem posestvu.
Vinska posoda je pri našem kmetu navadno strašansko kosmata od plesnobe. Človek bi mislil, da je iz klobučevine. Včasih pokriva ta plesniver posodo tudi nad V2 cm na debelo. Vino v takem sodu seveda ne more biti nikdar tako dobro, kakor enako vino v snažnem sodu, ker prihaja v poslednjega skozi luknjice v lesu čist zrak h vinu, v prvega pa sprijen, smrdljiv zrak. Tudi snažna ni pijača iz prvega soda tako, kakor iz drugega. Zato očistite vinsko posodo plesnobe! Sedaj je v to najbolj ugoden čas. Cunja, katero namočimo v vodi in po-taknemo v pesek, pomagala nam bo pri tem delu najboljše. Ko smo sod od zunaj oprali in posušili namažemo ga lahko nekoliko z navadnim oljem. Vendar tega se ne sme rabiti preveč, ker bi zataknilo luknjice v lesu. Naprstnik olja zadosluje za sod enega hI. Obroče namaže se z oljem lahko bolj močno, kar bo zabranilo rjo.
Kam Tomasovo žlindro, kam superfosfat? Obe ti dve
gnojili pospešujeta raščo rastlin s fosforno kislino, ki se nahaja v njih. Tomasova žlindra ima navadno 16 do 18%, superfosfat 12 do 13% te redilne snovi. V poslednjem gnojilu pa je fos-forna kislina lažej raztopna nego v Tomasovi žlindri, zato deluje bolj hitro. Če potrosimo toraj superfosfat v prevlažna tla, raztopi se fosforna kislina prehitro in odteče deloma z vodo. Radi tega ima v takem zemljišču manjši uspeh. Nasprotno zaleže Tomasova žlindra v suhih legah samo tedaj dovolj, ko je mnogo dežja, ker se ne more drugače dovolj raztopiti. Zato priporočamo za bolj vlažne travnike Tomasovo žlindro, za suhe travnike pa superfosfat. Ker je v ceni obeh gnojil letos le majhna razlika, dati moramo Tomasovi žlindri, ki ima večo množino fosforne kisline, prednost tam, kjer ne znamo, katero izmed obeh gnojil bi,bilo boljše rabiti.
Listje okoli grozdja smč se odtrgati samo tedaj, če je grozdje jako gosto ter ne dobiva dovolj zraka, radi česar začenja gniti. To listje nabira namreč redilne snovi, osobito sladkor; predno ga torej odtržemo, premisliti moramo, ali je več vreden nabran sladkor ali je veča škoda, ki jo napravlja listje s svojo
senco na grozdju. Prerano ne smemo listja odtrgati tudi zato, ker brani grozdje pred veliko solčno vročino in pred točo.
Vkuhan paradižnikov (pomidorov) sok je po zimi, ko nimamo svežega paradižnika jako priljubljena začimba v juhi, go-lašu itd. Kdor se paradižniku privadi, pogreša ga malo ne v vsaki jedi. Vkuhan paradižnikov. sok (salso) pripraviš si na sledeči način : Sadež odberi semena ter odtisni mu preobilo vodo, da ga ne bo treba toliko časa kuhati. To narediš tudi s pomočjo vreče. Tako pripravljen paradižnik kuhaj nato tako dolgo, da bo kakor močnik a potem precedi skozi sito, osoli ter zopet kuhaj. Ko ni sok več tekoč, deni ga v steklenice s širokim vratom, katero trdno zagrneš s pergamentnim papirjem. Steklenice deni nato v gorko vodo, katero zagrej, da bo kakih dvajset minut vrela. Da se steklenice v vodi ne pobijejo, zavij jih v cunjo ali v seno. Če se ti pokaže bolj pozno na soku plesnoba, moraš zadnje delo ponoviti. Ako pergamentui papir pušča zrak, deni vrhu soka nekoliko olja.
Zaviniti novo posodo ni prav lahko delo. Nekoliko neprijetnega okusa po lesu ostane vselej v vinu, ki smo ga deli v nov hrastov sod in naj ga še tako skrbno pripravimo. Zato priporočamo, naj se dene v novo posodo prvo leto najslabše vino, ali še boljše domača pijača (žonta ali petjot) in sicer, če mogoče, dokler ni še popolnoma povrelo. Da spravimo iz soda kolikor mogoče čisto neprijeten okus po čreslu in čim več tanina, je najboljše sredstvo vroča para, ki se pusti v sod iz parnega kotla s pritiskom dveh, treh atmosfer. Paro je pustiti v sod pri čepu. Kondesirana para pa odteka pri vehi, katero je obrniti navzdol. Kjer ni dobiti parnih kotlov rabimo vrelo vodo, kateri smo dodali 272% sode. S to raztopino sod dobro pre-plahnimo. Predno se voda ohladi, jo je odtočiti. Nato vliti je v sod vnovič vrele vode, kateri smo dodali na 1 hl \ l žveplene kisline (hudičevega o\]a). Tudi s to vodo je sod dobro prepla-hniti. Pri tem je seveda veho zamašiti, da ne more para uhajati. Dobro je če napolnimo sod nato s čisto vodo (dodamo ji lahko nekoliko sode), katero pustimo par dni v njem. Predno pa de-nemo vino v posodo, zavreti je nekoliko slabšega vina ali nekoliko tropin in vode ter s to tekččino, dokler je še gorka, posodo oplahniti.
Mrežo za robkanje grozdja imeti bi moral vsak, tudi najmanjši kmet, kajti vino iz grozdja, kateremu si odstranil pred vrenjem hlastine, je vse drugače fino, nego vino, ki se je kuhalo na hlastinah. Te mu dajo namreč neprijeten raskav okus. Če nekoliko hlastine prežvečeš, pa se o tem prepričaš. Tudi ga-lice pride s hlastinami mnogo v vino. Zato je treba, da se naši vinogradniki ti pripravi privadijo, če hočejo imeti tuje odjemalce. Prej je stala mreža 8 do 10 gld. Če rabimo pa mrežo iz navadne pocinkane žice, stala nas bo okoli 2 kroni. Taka mreža dobiva se v različnih prodajalnicah za železo, n. pr. pri Zajcu v Gorici ali pri Greinizu v Trstu in stane 150 do 2 K m2. Mrežo je napeti na lesen obod. Stranice tega oboda naj se postavijo pokončno, ker dobijo s tem večo moč. Pod mrežo pribiti je ob stranicah nizke latvice, da mreža ne odpade. Dobro je, da sta dve stranici dolgi, nakar dobi priprava podobo navadne nosilnice.
Proti smoliki na breskvah. — Znano je, da je cepljena breskev bolj podvržena različnim boleznim, osobito smoliki, nego necepljena. Mnogokrat vidi se, da so vse cepljene breskve v sadovnjaku pomrle, a necepljena raste in se razvija še vedno krepko. Ker nam napravlja smolika na tem najbolj žlahtnem drevesu strašanskega kvara, zato bodemo skoraj prisiljeni vzgajati si breskve iz koščic. Res ne pridelamo na tako vzgojenem drevju tako debelega sadu, kakor na maternem, vendar drevo je vsaj vstrajno. Da dobimo debelejši sad, priporoča se drevesce večkrat presaditi. Slabo je pa pri tem načinu vzgoje to, da bre-skvino seme (koščica) nerada kali. Uzrok temu je večinoma plesnivec, ki ugonobi kal že prej, nego zamore pognati. Jako dobro je omenil neki prvaški posestnik nasproti svojim sosedom, ko smo se o tem pogovarjali, da je treba koščico najprej posušiti na solncu in posušeno hraniti do februvarja. Šele v tem času naj se sadi. Tudi mi smo na njegovi strani. Zato shranite koščice dobrih vrst breskev, posušite jih in pozimi posadite. Najbolj smo gotovi, da se breskev ne zvrže, če vzamemo sadež od takega debla, kjer ne rastejo v bližini druge breskve.
Da dobiš debele prašiče, skrbi za suho in čisto ležišče in za primerno toploto v hlevu. Prevelika vročina prešičem škoduje in zamore biti poleti starejšim prešičem celo nevarna
(solnčni ožig, zadušenje). Zato ne sme poleti preveč svetlobe h svinjskemu hlevu, s čiinur se odvrne mnogo nadležnih zajedalcev in živali počivajo bolj mirno. Bolj temen prostor deluje sploh jako dobro na živali, ki se pitajo. Če mislimo, da bi morali pre-šiči več žreti, spustimo jih rano zjutraj ali zvečer pol ure ali eno uro v svinjsko dvorišče, da se prehodijo. Premikanje jim pomnoži tek. V dobi med krmenjem naj bo v hlevu popolen mir, kajti za prešiče je resničen rek: mir in počitek sta skoraj toliko kot vžitek.	*
POROČILU.
Kmetovalci in njihovi prijatelji pristopite vsi h »Goriškemu kmetijskemu društvu"! Kakor so zvezani rokodelci in delavci v svoja društva, tako zvežimo se tudi mi v svoje društvo. Le s tem, da se skupno postavimo v bran za svoje interese, zamogli bodemo doseči uspeh, če smo ločeni, bo brezuspešen naš boj!
Goriško kmetijsko društvo bo imelo, kakor je razvideti iz povabila, dnč 14. septembra svoj prvi občni zbor. Želeti bi bilo, da bi bil ta občni zbor, kolikor mogoče veličesten, kajti dal bode novemu društvu smer, v katero naj to hodi. Od mož, ki se izvolijo v odbor bo odvisno nadaljno delovanje društva in bo odvisen tudi razvitek kmetijstva v slovenski strani goriške dežele. Onega dne pridite toraj vsi v Gorico, da izrazite svoje mnenje. Kdor ni še pristopil h društvu, naj se prijavi čim prej začasnemu predsedniku g. dež. posl. Jakončiču ali pa onim gospodom, ki so podpisali pravila. Naročniki našega lista, ki mislijo pristopiti h društvu in so poslali naročnino 2 K za list, dopošljejo, ako se prijavijo za ude, lahko še primankljaj 2 K (1 K dopolnine za letnino in 1 K pristopnine) upravništvu lista. Če pošlje kedo kaj več, mu bo društvo seveda hvaležno.
Do sedaj se je prijavilo društvu že veličastno število članov. Povsod je zanimanje za društvo veliko. Samo iz nekaterih občin ni še ničesar. Upajmo pa, da se kmetovalci tudi tod vzdramijo
in posnemajo zavedne sosede. V vsaki občini skuša naj se dobiti vsaj 20 članov, da se čim prej vstanovi podružnica.
Vabilo na skupno naročitev umetnih gnojil. — Udje »Goriškega kmetijskega društva" vabijo se na skupno naročitev umetnih gnojil: Tomasove žlindre, superfosfata, solitra in kalijeve soli. Za Tomasovo žlindro prijaviti se je predsedništvu društva v Gorici ali predsedništvu podružnice vsaj do 30. septembra t. 1., za ostala gnojila pa do 31. oktobra. Za vsak me-terski stot (q) gnojila položiti je pri naročbi za Tomasovo žlindro in superfosfat 2 K, za soliter in kalijevo sol 5 K na račun. Gnojila se naroče skupno z ..Goriško zvezo". Cena gnojilom se dosedaj ni še določila, delovalo se bo pa na to, da bo čim bolj nizka.
Skupna naročitev „Petrine". — Udje „Gor. kmet. društva", ki se hočejo naročiti na to mazilo, s katerim se lovi malega pedica (črvi, ki žrejo črešnjice, ko so odcvetele), prijavijo naj se društvu ali podružnici do 15. septembra. Naročijo lahko tudi potreben papir. (Glej vabilo v zadnji št. „P. G.")
Goriško vinarsko društvo pričelo je svoje delovanje. V nedeljo dne 27. avgusta imelo je shod v Prvačini, kjer namerava pričeti s kletjo. H društvu pristopilo je lepo število, kakih 30 prvaških vinogradnikov. Prihodnjo nedeljo dne 3. septembra imelo bode podoben shod v Velikih Žabljah.
Trtna uš razširja se po Brdih jako brzo. Urednik tega lista konstatiral jo je v več vinogradih na Humu v kojski občini. C. kr. okrajno glavarstvo izdalo je radi tega prepoved, po kateri se ne smejo izvažati iz kojskega županstva, ki obstoji iz 7 katastralnih občin, trte in drugi prenašavci trtne uši v še neokužene kraje. V Brdih so toraj še samo štiri občine, ki nimajo te zajedalke in sicer Biljana,-Medana, Kožbana in Dolenje. Vinogradnikom kojskega županstva priporočamo, da začnejo čvrsto saditi divjo amerikanko.
Vreme. — Zadnje dni bilo je vreme posebno jezno. Kake štiri dni strašilo nas je vsaki dan s temnimi oblaki in s hudimi viharji. Kakor slišimo potolkla je toča prošli teden okoli Gradišča, Romansa in Morara, v torek pa okoli Vrtojbe, Bilj in Mirna, Gorjč ubogemu kmetu!
Imenih udov Goriškega kmetijskega društva.*)
Ličen Maks, velepos. Rilienberg
Marinič Miha. , Podsabotin Obljubek Fran, » žup. Krasno Kovač Ignacij, „ , Ajdovščina Kocjančič Fran, „ Podgora Ukmar Maks, „ Avber Zuchiatti Ant. , žup. Medana Sfiligoj Josip, , , Dobrovo Jakončič Ant., velep., dež. poslanec Gorica
Vovk Josip posest., žup. Dobravlje Malik Miha, . Ajdovščina Hrovatin Josip, naduč. v p. Gorica Jarec Jan. Evg, kurat Ročinj Martelanc Fran, c. kr. živinozdr., Tolmin Plahuta Anton, posest. Gorica Vrtovec Andrej, posest. Tolmin Dr. Pavlica Andrej, stol. vikar Gorica Vidič Fran, dekan Kanal Kumar Karol, vikar Avče Grilanc Jožef, kurat Levpa Ušaj Jožef, kurat Banjšice Dermastia Ivan N„ vikar Plave Kunšič Ivan, vikar Srednje Kristančič Ivan, posest. Višnjevek Sirk Anton,	,	. 23
Sirk Anton,	,	, 25
Sirk Ignacij,	„ Slavče
Klanjšček Joiip, posest, žup. Št. Ferjan Občina Št. Ferjan „ Dolnje Cerovo Gornje Cerovo Leban Anton, posest. Štandrež 39 Ernest Klavžar, uradnik Gorica Mužič Jocip, posest. Gorica Štranear Josip kurat Štanjel Kovačič Feliks, odvet. kand. Gorica Zavadlal Fran, velep. Štandrež Perko Štefan, opravnik kmet. šole Gorica Merljak Andrej, posest. Renče 346 Kerševan Pnter, posest. Oševljek Pahor Anton, vikar Kronberg
Občina Prvačina
Kozem Anton, pos. in žup. Prvačina Gjegorič Vinko, , „ podž. Orel Josip, ... Šušmelj Josip, , „ Furlani Jurij, ,, „ „ Leban Josip, „ , star. „ Pahor Andrej, , „ Mozetič Josip, ... Faganel Ivan, , „ , Zorn Fran,	...
Černe Andrej, „ „ „ „ Mervič Anton, „ „ „ „ Gregorič Al. (Rezkin)pos. in star. Prvačina Gregorič France, „ „ „ „ Vodopivec Ant., „ ,, „ „ Gregorič And., „ „ „ „ Giegoiič France, (Felipetov) pos. in star. Prvačina
Gregorič France^-posest. Prvačina 136 Zorn Fran,	„	„ 76
Gregorič Alojz, „	„ 50
Zorn Jernej,	„	„ 45
Černe Jožef, „	„ 135
Vinar. in. sad. društvo v Prvaeini Rogelja Fran, posest. Novelo 7
Stepančič Fran, Stepančič Anton, Rogelja Janez, Trampuž Fran, Durcik Janez, Trampuž Ivan, Rogelja Alojz, Stantič Alojz, Pahor Jožef, Škabar Fran, Pahor Štefan, Stepančič Janez, Stepančič Jožef,
Temnica 10 27 2
„ 38 Novelo 10 Temnica 41 46 36
Novelo 20 Temnica 35 Novelo 18 Temnica 14 ,. 44
Stepančič Karol, velep., župan Temnica Spačal Anton, pos. podžup. Kostanjevica Budihna Jožef, posest. Miren 98
*) Z mastnimi črkami tiskani udje so ustanovniki.
Kosovel Jožef, velep. župan Černiče Fabiani Jožef, „ „ Kobdilj Fabiani Jožef, posest. Štanjel Štrekelj Anton, pos, pot. kmet. učitelj Gorica
Dominko Viljem, vodja kmetijske šole Gorica
Dr. Franko Alojzij, velep., odvetnik
Gorica Občina Medana.
Toroš Karol, velepos., podžup. Medana
Kraševec Fran, pos.
Perin Henrik, „	„	,
Toroš Fran Konšt., pos. Medana
Toroš Anton r. Gašp. „ „
Toroš Jožef .	„
Toroš France r. , pos., mizar Medana
Toroš Ferdinand,
Toroš Leopold, velepos.
Jurič Anton, pos.	' „
Kocina Ivan, „
Mikulin Jakob, pos.
Zorzut Anton, , nadučit. „
Filej Jožef, .
Kurinčič Ivan, kurat
Simčič Anton, pos., krčmar
Keber Jožef,
Cukjati Anton Gredič, pos, Kristančič Rajmund, , Kos Štefan,
Mavrič Jožef,	»
Toroš Anton r. Josipa, » Srebernič Jožef,
Čehovin Florijan, velepos. Gor. Branica
Ivan Kmos:/r:'Tn:
priporoča Svojo sedlarsko delavnico.
ilnton Mic,
odlikovani fotograf v Gorici, Gosposka ulica št. 7. se priporoča SVOjim rojakom. 3333333333333333333333
Ivan Bednorik
France Pavlica, pos. Rihenberg 75 Anton Hmelak, „ Dol. Branica Filip Štubelj, „ trg. Šmarje France Gruntar, velepos., župan Šmarje Štefan Ozbič,	„ Svino
Albin Gruntar,
Anton Jejčič, pos.	„
Davčna občina Cerkno Bukovo „ Gorje Labnje Gor. Novake Dol. Novake „ „ Orehek „ Otalež Planina Reka-Ravna „ , Zakriž Kosmač Anton, pos., župan Cerkno Rakovšček Josip, nadučitelj Bevk Gabrijel, liran. uradnik „ 81 Kosmač Anton, pos. obč. tajnik » 50 Kobal Andrej, pos., podžup. „ 46 Jurman Peter, pos., gostil. „ 85 Kranjec Anton, „ „	„61
Derlink Miha, pos., c. odb. Gor. Novake 19 Svetičič Ivan, „ „ „ Jageršče 39 Peternel Fran, učitelj Šebrelje Obrekar Ivan, pos., krčm. Dol. Tribuša 133 Rijavec Mohor, „	„ „ 35
Lapanja Andrej, pos. „ „ 57 Podgornik Ignac, „ „ „ 42 Lapanja Matija, „ „ „ 29 (Dalje prih.)
v GORICI, ou .s via Vetturini 3, priporoča svojo knjigoveznico.
Absolvent
klosterneuburške vinarske, sadjarske in poljedelske šole, tačas odvetniški uradnik, star 31 let, vešč slovenščini, srbohrvaščini, .italijanščini in nemščini želi stopiti v strokovno prakso Naslov: A. Trobec, Sv. Ivan Trst.
Rotapmnik SISJS
ki je svršil kmetijsko šolo v Gorici. Ponudbe je pošiljati na upravo ,Prim. Gosp,"
Vabilo
k
prvemu občnemu zboru
„Goriškega kmetijskega društva" v Gorici,
ki se bo vršil dne li. septembra t. I. (drugi četrtek meseca) ob 10/a U' i predp. v prostorih hotela „Pri rlatem jelenu" s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo ustanovnega odbora.
2.	Volitev predsednika, prvega in drugega podpredsednika, taj-
nika in 15 članov osrednjega odbora.
3.	Volitev dveh računskih pregledovalcev.
4.	Potrditev proračuna za 1. 1905.
5.	Potrditev društvenega glasila.
6.	Razni predlogi.
V Gorici, dne 24 avgusta 1904.
Ustanovni odbor.
Opazka. Kdor misli staviti na občnemu zboru kak predlog, prijaviti ga mora predsedništvu vsaj 8 dni prej, predno se vrši občni zbor. - Kdor ne plača vsaj do 13. septembra 1905 pristopnine in članarine ne vdobi izkaznice ozir. vstopnice k obč. zboru po § 10.
BrCZdnE stiskalnice z diferenejalno pripravo za pritisk, a\mma\a\
škropilnice proti strupeni rosi, ma\a\a\
Žueplalnike, Stiskalnice za olje, kakor tudi
vse druge kmetijske stroje prodaja po tvorničnih cenah
IG. HELLER na Dunaju
II. Praterstrasse 49- —
* Ceniki brezplačno in prosto poštnine.
9	Na Primorskem največa zaloga	#
- lesene in lončene robe	:
je ona
Mihe Kozman-a *
9	v Gorici (Raštel.j št. 27., nasproti lekarne).	•
Tu dobiš n. pr. vsakovrstne grablje, ročaje za kose, brente za grozdje in one za škropilnice, vinske sodčke, beriglice, škafe, golide, nečke, saniokolnice, lesene lopate, sita, rešeta, košare fine in one za raz-pošiljatev sadja, kroglf, slamnate klobuke, metle, ribeže, stolice, lonce, « skle e, krožnike itd. itd. vse kar rabimo na kmetiji.
0	Priporoča se našim gospodarjem iu gospodinjam.	#
gjioiie MIsMs napram
kakor tudi vse stroje in priprave za prevajanje mleka, napravo masla, sira itd. zalaga v najboljših izdelkih 3333333333333333333333333333
Društvo Globe-Separator
DUNAJ XVI 2, Neymyergasse št, 17.
Zahtevajo naj se ceniki, aoo Zastopniki se iščejo povsod.
V varstvo proti škodljivcem sadnih in vrtnih	, nasadov. Sadne in vrtne	i ; škropilnice,,Majhen čudež", ki se lahko nosijo, vozijo,	, se gonijo z roko ali s vprego.	1
; Škropilnice proti peronospori „Austria". Razpršilnik . , za žveplo „Vindobona". Špriealka za žvepleni ogljik „Kober". Samodelujoč razpršilnik „Ideal". mavavmmm 1
Priprave so zavarovane- s patentom in so se nagradile 1 • na razstavah in konkurenčnih zbirkah s prvimi darili.
1	Prodaja s polnim jamstvom
FHAN NECHOILE DUNAJ-y 1 ^p^"5^58 M. '
' tovarna vinarskih priprav, kletarskih strojev in želežnine.
MMMMMM Jf

Pristni ^

Alf«
Lval
rhi
pasnemalnihi NEDOSEŽNI.
Nad pol milijona posnemalnikov v rabi in z nad 600 prvih nagrad odlikovani.
so glede trajnosti, zmožnosti in čistega posnemanja
i
1;
Ceniki brezplačno in prosto poštnine.

Akcijska družba
iILFil SEPSR9T0R
PRAGA * DUNAJ
Tvornica najboljših mlekarskih = strojev in priprav. =
Zastopniki se povsod iščejo. *


Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. (Odgov. Josip Marušič).
®8<=——
Denar prihrani A
kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333
ANTON BBEŠGflH
Gorica, Gosposka ulica št. 14
333333 (Via Signori) 333333
kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki ™ stan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 3333 žime in platno. 3333
Lastna delavnica 00333 za tapecirano pohištvo.
Cene brez konkurence.
^ Daje se tudi na obroke. ^
K*	M
najboljše stiskalnice za vino
in 0L]H£ so naše stiskalnice JERHUL"
najnovejšega ia najboljšega sestavaz dvojnim in nepretrganim pritiskalom; za jamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice; hidravlična stiskalnica, najboljše auto-matične patent o- Q V P H 0 N 1 914 ki de,uJ®.i° sanie vane škropilnice jjU T Jr «1 41 11 1 H od sebe. ne da bi jih bilo treba goniti. Plugi, rnliiji za grozdje, sadj4 in oljke. Robkalniee za grozdje. Vinogradski plugi. Sušilnice za sadje in druge vegetalne, živ-Ijenske ia mineralne pridelke. Stiskalnice za seno, slamo itd na r»ko. Mlatilnice /.a žito, čistilniee, rešetalniee. Slamo-reznice, ročni mlini za žito v razni velikosti in vsi drugi stroji za poljedelstvo. I'deluje in prodaja z jamstvom kot posebnost najnoveje, izborne izkušene, kot najboljše pripo-zn.-ine in odlikovane sestavi
Stiskalnica za vino.
Ph. flatfart S t
tovarna za poljedelske in vinske stroje SMT '»a DUNAJU, U. Taborstrasse Št. 71.
Automat. škropilnica.
Odlikovani v vseh državah sveta z nad zlatimi in srebrnimi kolajnami. Cenik s podobami in mnogoštevilna pohvalna pisma — Raz prodajalci iu zastopniki »e iščejo povsodi, kjer^še nismo zastopani.
tc
IG 8 DEKLElfil
magistralna ulica iti.
Največja zaloga šivalnih strojev, tudi za vezanje (rekamiranje), dvo-koles, slamoreznic in mlečnih posnemalnikov (centiIfug).
Prodaja se tuill proti plajeranj« na obroke!