Št. 13 (784) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek, 1. aprila 1965 DOLENJSKI LIST Kandidata in poslance so seznanili s problemi Bele krajine V glavnem so to že znana dejstva: nedograjenost podjetij, trdi kreditni pogoji, premalo obratnih sredstev, težave pri nabavi surovin, nedograjena cesta Črnomelj-Vinica in pod. 1365 1894 1945 1905 Poslanska kandidata za zvezno skupščino Ludvika Goloba in dr. Marjana Dermastio ter republiške poslance Viktorja Zupančiča, Nika Belopavloviča in Leopolda Kreseta so na ponedeljkovem razgovoru v Črnomlju seznanili z glavnimi gospodarskimi problemi obeh belokranjskih občin. Za uvod sta predsednika občinskih skupščin inž. Rado Dvor-šak in Franc Vrviščar osvetlila nekaj splošnih ve z reprodukcijskim materialom. To je toliko večji problem, ker ta podjetja (tovarna kondenzatorjev v Semiču, BELT in Beti) tudi izvažajo. BELT ima, so povedali, le za dva dni surovega sivega železa, tovarna v Semiču dela le z dvetretjinsko zmogljivostjo, Beti ne more izpolnjevati izvoznih obveznosti itd. BELT in BETI imata razen tega premalo obratnih sredstev, kar močno otežkoča redno proizvod- Aleksandar Ranković - pokrovitelj Pokroviteljstvo nad proslavljanjem 600 letnice ustanovitve in 20 letnice osvoboditve Novega mesta je prevzel podpredsednik republike, tovariš Aleksander Ranković. problemov gospodarstva B^le krajine: zibanje gospodarstva v obeh občinah je izrazitejše šele v letih 1963—1965. -V obeh občinah so letos močno zmanjšali predvidena investicijska vlaganja v gospodarske namene in se omejili le na odpravljanje ozkih grl in nekatere manjše strojne izpopolnitve. Sedanja gospodarska razvitost pa še ne more ustvariti dovolj dohodka za pokrivanje vseh družbenih potreb in sta obe občini odvisni od dotacij republike. Vendar ugotavljajo, da so bila do sedaj sredstva za razvoj gospodarstva tako v industriji kot v kmetijstvu smotrno uporabljena in je njihov učinek iz leta v leto večji. Začete gospodarske osnove je potrebno razvijati naprej, pri tem pa vsaki gospodarski organizaciji določiti mesto, ki naj ga ima pri ustvarjanju narodnega dohodka, čedalje bolj so očitni pogoji za razvoj turizma, zato kaže usmeriti napore tudi v razvoj te dejavnosti. Razen usposabljanja gostinstva in trgovine pa je prvi pogoj za večji razmah turizma dokončanje rekonstrukcije ceste do Vinice. Ta nedokončani del ceste je hkrati gospodarski in že tudi politični problem Bele krajine! Predstavniki gospodarstva pa so razložili svoje probleme, s katerimi se srečujejo vsak dan. Vsa večja podjetja imajo teža- njo. Rekonstrukcija rudnika ni dokončana, s kreditnim zahtevkom za dokončanje pa niso uspeli. Predstavniki gospodarstva so naglasih, da raste gospodarstvo v Beli krajini pravzaprav iz nič in šele zadnja leta predvsem iz investicijskih posojil. Ta posojila pa so često dobili pod neugodnimi pogoji. Tako gre velik del ustvarjenega dohodka za odplačevanje posojil in obresti, zato pa ostane manj za nadaljnje izgrajevanje podjetij in reševanje skupnih družbenih nalog. Obe občini imata velike obveznosti do bivših borcev in avtivistov NOB, ki jih sami ne smo-reta zadovoljivo reševati. V razgovoru so predstavniki izrazili nezadovoljstvo s poslovanjem Ju-gobanke, kar zadeva razpolaganje z devizami, rekoč, da je mnogih težav pri tem krivo togo poslovanje te banke. Sistem deviznega samofinanciranja je potrebno čimprej uveljaviti, so naglasih. V celotnem našem gospodarskem sistemu pa je treba onemogočiti izvoz tistih surovin, ki jih potrebuje domača industrija za predelavo in izvoz končnih izdelkov. Kandidata in poslanci so se strinjali, da je treba najti možnosti za izvedbo načrta o premeni belokranjskih steljnikov. Ta elaborat, ki je v praksi preizkušen, je lahko šola načrtnega pogozdovanja tudi v drugih predelih. V razgovoru so predstavniki komun še povedali, da bo vrednost družbenega proizvoda letos v Beli krajini 19 milijard dinarjev. Z odpravo nekaterih ozkih grl proizvodnje in z redno dobavo surovin pa bi bilo moč vrednost proizvodnje v letošnjem letu še povečati za nekaj milijard dinarjev." Vefiko zanimanje za ureditev turističnih sob v brežiški občini V brežiški občini se ljudje letos izredno zanimajo za urejanje turističnih sob. Za turistično po sojilo se je prijavilo kar 67 zasebnikov. Največ jih je v Brežicah in rja Čatežu. Kreditni pogoji so u-godni. Vsak lastnik mora oddajati sobo vsaj 45 dni v letu. Za njeno ureditev dobi lahko do 750.000 di narjev posojila. Na Čatežu bo do poletja na razpolago 60 sob, v Brežicah 35, v Krški vasi 15 in v Pišecah 8. V primerjavi z lanskim letom je to velik napredek. Ljudje spoznavajo, da nudi turizem zaslužek tudi zasebnikom in da se bodo naložbe v ureditev tujskih sob obrestovale. Za napredek zdravstva je bila s skupnimi sredstvi in prizadevanjem delovnih ljudi zgrajena ta stavba in ob 600-letnici Novega mesta, 70-letnici ustanovitve prve dolenjske bolnišnice ter 20-letnici osvoboditve odprta -k ix Prihodnji teden se bodo začele proslave ob 600-letnici Novega mesta in 20-letnici osvoboditve. Med najpomembnejšimi slavnostmi je prav gotovo otvoritev novega kirurškega, otroškega in rentgenološkega oddelka pri Splošni bolnišnici v Novem mestu, ki bo v sredo, 7. aprila 1965 ob 11. uri. Več o tej, za vso Dolenjsko tako zelo pomembni pridobitvi bomo poročali prihodnji četrtek Udeležba presegla pričakovanja Prebivalci občin našega področja so tako na volitvah 26. marca, kot tudi na volitvah 28. marca uspešno opravili volilni izpit, saj smo tokrat prvič, odkar je uveljavljena nova ustava, volili polovico odbornikov v občinske Človek v trebanjskih jamah? 28. marca je skupina petih novomeških jamarjev raziskovala Veliko in .'Malo jamo v Trebnjem. Jami se od drugib razlikujeta po tem, da nimata kapnikov. Plasti pepela, ilovice in sige, v katere so zakopani razni ostanki lončenih izdelkov, šiljaste kosti in podobni predmeti, kažejo, da jelu nekdaj bival človek. Potrebno bi bilo, da bi jamo raziskali še geologi in arheologi. Morda se prav tu skri vajo pomembni dokazi o življenju človeka v predzgodovin-ski dobi. skupščine. Podatki, ki so nam jih o volilni udeležbi posredovale volilne komisije, so razveseljivi, čeprav velja hkrati poudariti, da tokrat volitve niso potekale izrazito manifestativno kot doslej, pač pa je na njih prevladovalo delovno vzdušje. Navajamo podatke o volilni udeležbi v posameznih občinah, ki so razvrščeni tako, da pomeni prva številka udeležbo na volitvah zborov delovnih skupnosti, druga na volitvah v občinski zbor in tretja na volitvah v kmetijsko podskupino: BREŽICE: 97,32 odst., 91,75 odst., 99,0 odstotkov; ČRNOMELJ, 91,1 odst., 91 odst., 95,6 odstotka; KOČEVJE: 94,81 odst., 94,4 odst., 99,8 odstotka; KRŠKO: 95,18 odst., 91,60 odst., 96,60 odstotka; METLIKA: 96,8 odst., 91,1 odst.. 96,4 odstotka; NOVO MESTO: 93,8 odstotka, 90,78 odst., 94,71 odstotka; RIBNICA: 96 odst., 80,8 odst., 97. odstotka; SEVNICA: 96 odst., 95,8 odst., 100 odstotkov. Dr. Marjan Dermastia in Ludvik Golob v Novem mestu Zvezna poslanska kandidata dr. Marijan Dermastia in Ludvik Golob sta se v ponedeljek, 29. marca, zadržala v Novem mestu v razgovoru s predstavniki ožjega političnega aktiva in gospodarstveniki iz novomeške občine. V dvo-inpolurnem pomenku sta odgovorila na veliko vprašanj s področja bančništva, investicij, gospodarskega razvoja, izgradnje posameznih pomembnejših gospodarskih objektov v novomeški občini itd. Ko zapiramo staro in odpiramo novo banko Vreme __■ _ .. . od 1. do 11. aprila Močnejši dež z ohladitvijo okrog 5. in 11. aprila. V ostalem bo prevladovalo lepo vre- j me, vendar so včasih j možne manjše krajevne « plohe. Dr. V. M. i V resnici je tako: staro banko bo (kot vse kaže) treba zapreti in odpreti novo. Zategadelj lahko razpravo o novem zakonu o bankah pravzaprav smatramo za navček, ki vabi k pogrebu dosedanjih bank in torej tudi k pogrebu novomeške komunalke. Ko staro banko pokopujemo in zapiramo, upamo, da bomo res odprli novo! O bankah in o bančništvu smo v našem časniku doslej bolj malo pisali. Nekaj vzrokov za to je v strahospoštovanju, ki preveva običajnega državljana pred banko, nekaj pa so krivi tudi naši bančniki: oni se pač veliko raje pomenkujejo v številkah kot z besedami. Sprehod skozi poslovno poročilo novomeške Komunalne banke nam posreduje vrsto zanimivih podatkov, ki bodo morda malce teže razumljivi za preprostega bralca, toliko več gradiva za razmišljanje pa bodo zato nudili našim gospodarstvenikom. Poslovno poročilo Komunalne banke Novo mesto (odslej jo bomo na kratko nazivali KB) za 1964 je skopo v besedah; številke, s katerimi se srečujemo na vseh straneh poročila, pa govore zelo pre-prečljivo in odkrito. Posredu- jejo popolno sliko tega, kako so se lani dejansko odrazili pri nas gospodarski ukrepi, ki so jih najvišji organi sprejemali z željo, da bi stabilizirali gospodarstvo. Stolpci številk govore o tem, kako smo gospodarili, kako inve- stirali, kako varčevali in kako obračali dinar, za katerega se vsak po svoje pehamo. 2e v' uvodu lahko veselo in brez oklevanja poudarimo, da so milijarde dinarjev, ki se na straneh poslovnega provjčita prelivajo skozi razne kredite, hkrati tudi dokaz, da smo lani kar dobro prelivali sredstva preko občinskih meja na področju, za katerega je bila KB Novo mesto ustanovljena. Razen tega je novomeška ko-munalka res sprotno in ekspeditivno reševala vse občasne kreditne zahtevke, saj je le redkokateri komitent čakal več kot teden dni na odobritev posojila. Oglejmo si za začetek naloge novomeške KB »Banka kreditira« smo vajeni reči in s tem se nam zdi povedano ' vse, kar zadeva bančništvo. S statutom KB Novo mesto in v raznih zakonitih predpisih pa so naloge spisane velike bolj podrobno: KB Novo mesto zbira prosta denarna sredstva od družbenih in civilnih pravnih oseb in posameznikov, daje kredite družbenim in civilnim pravnim osebam, daje potrošniške in druge kredite posameznikom, opravlja plačilni promet v državi za civilne pravne osebe in posameznike, daje bane ne garancije, opravlja druge bančne posle, ki ji jih prepustijo Narodna banka ali druge specializirane banke, ter opravlja službo okrajnih in občinskih investicijskih in drugih skladov, če to dovoljujejo predpisi. KB Novo mesto posluje za področje občine Metlika, Novo mesto in Trebnje. Osnovno (Nadaljevanje na 19. str.) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Kočevje: za šole 371 milijonov Proračunski dohodki občine Kočevje bodo letos znašali 917,200.000 dinarjev, od tega je skoro 48 milijonov proračunske rezerve. Sredstva pa so takole razporejena; za dejavnost šol 371,5 milijona, za kulturno prosvetno dejavnost 33,8 milijona, za socialno skrbstvo 54,7 milijona, zdravstveno varstvo 23,5 milijona, komunalno dejavnost 23 milijonov, delo državnih organov 168 milijonov, krajevne skupnosti 15 milijonov, družbeno politične organizacije in društva 36 milijonov, negospodarske investicije 86 milijonov, za gospodarske posege 37,4 milijona dinarjev itd. Občinski šolski sklad bo letos imel nekaj nad 318 milijonov dinarjev (36 odst. več kot lani), za , sofinanciranje strokovnega šolstva bodo po- rabili 50 milijonov din (15 odst. več kot lani), za pomo za šolanje v osemletkah pa 3,3 milijona ali 41,7 odstotka več kot preteklo leto. V celoti se povečujejo sredstva za šolstvo za 32,8 milijona dinarjev, vendar pa s tem še približno ne bodo zadovoljene vse potrebe šol. Prav zaradi pomanjkanja sredstev bodo morale šole v občim letos odstopiti od sicer bogato zastavljenega delovnega programa in se omejiti le na osnovno dejavnost. Ko so odborniki na zadnji seji skupščine potrjevali družbeni plan in proračun, so sklenili, naj bo tekoča proračunska rezerva (skoro 48 milijonov), če se »bodo sredstva vanjo enakomerno in v celoti stekla, namenjena v prvi vrsti šolstvu. S tem pa se bo materialni položaj naših šol že precej popravil. Pomagala bo tudi kočevska občina Odbornik France Volf iz Fare je na zadnjem zasedanju občinske skupščine Ko- KOČEVJE: KONČNO SAMOPOSTREŽNO! Dolgoletna želja prebivalcev Kočevja po sodobni blagovni hiši se bo letos vendarle uresničila. 2e danes si lahko občani ogledajo na občini maketo bodočega Trga svobode, kjer bo za spomenikom v naslednjih mesecih zrasla velika stavba, kjer bo v ozadju kino, spodaj velika samopostrežna trgovina z delikateso in bifejem, v gornjih prostorih pa sodobna konfekcijska trgovina. Mogoče bo v sklopu tega objekta tudi nov hotel. S to stavbo in pa s predvideno novo šolo v neposredni bližini bo ta del mesta veliko pridobil. Zvedeli smo tudi, da bodo v prostorih sedanje kavarne Zvezda uredili sodobno samopostrežno restavracijo (Daj-dam). Adaptacija bo opravljena predvidoma do 1. maja. oevje med drugim povedal tudi tole: ko se je razformi-ral pred leti obrat zavoda za zaposlovanje invalidov v Fari, je okrog 40 ljudi ostalo brez dela. Zaposlili so se v obratu DIP (Drvno industrij, sko pređuzeče) čabar v Brodu onstran Kolpe, kjer izdelujejo smoči. Iz Fare in ostalih slovenskih vasi je tu zaposlenih okrog 45 ljudi, vsi skupaj pa delajo v nemogočih pogojih. Marljivi kolektiv je sklenil zgraditi nove delovne prostore, vendar mu je sredi dela in načrtov zmanjkalo denarja. Nekaj je prispevalo matično podjetje iz čabra, večino pa so opravili prostovoljno. Odbornik iz Fare se Je zavzel, če bi tudi kočevska občina lahko pomagala kolektivu, ki dela sicer v drugi občani in drugi republiki, pač z ozdrom na to, da so v obratu zaposleni ljudje iz naše občine, ki se sicer ne bi mogli zaposliti nikjer drugje. Na seji so sklenili, naj' svet za industrijo temeljito prouči možnosti za tako pomoč in če bo le mogoče, bo občina pomagala dograditi delovne prostore. V tretjič gre rado, pravi star slovenski pregovor. Dr. Josef Klaus pa je hotel dokazati, da ta pregovor le ne drži vselej kajti, če bi držal, bi moral tudi on odpovedati svoj obisk v Jugoslaviji. Tako pa je on prvi avstrijski kancler, ki je po dveh odpovedanih obiskih uradno obiskal našo državo. Še dve znamenji njegove dobre volje lahko opazimo ob tej priložnosti: z njim sta bila tudi deželna glavarja Koroške in štajerske; obiskali so Beograd, kljub temu da je naša soseda Avstrija pravzaprav brez državnega poglavarja. Prejšnji, dr. Scharf, je pred nedavnim umrl, novega bodo volili pa šele maja in tako opravlja dr. Klaus hkrati tudi dolžnost avstrijskega državnega poglavarja. Pa še nekaj lahko zabeležimo: visoki gost se je kar dobro naučil srbohrvaščine. Dobra volja je bila torej očitna, zato so tudi razgovori v Beogradu potekali v prijateljskem vzdušju in pričakovati je, da bodo pokazali tudi sadove. Nas predvsem zanima trgovina. Avstrija je namreč lani nenadno pretrgala trgovinska pogajanja z našo delegacijo, že dolgo pa ima spisek raznih vrst blaga, za katerega veljajo posebne carine in omejitve za uvoz iz Jugoslavije. Naša država je seveda protestirala zlasti še, ker je tudi Avstrija članica splošnega sporazuma o trgovini in carinah, ki mu pravijo tudi GATT in v katerem velja določilo največjih ugodnosti. To pomeni, če Avstrija dovoli eni državi, članici GATT, uvoz nekega blaga brez carine, velja ta ugodnost avtomatično za vse članice GATT. To seveda tudi pomeni, da ne morejo veljati za eno take carine in take omejitve uvoza, za druge države pa drugačne. In prav to se dogaja v naših trgovinskih odnosih z Avstrijo. Zdaj je slišati, da Avstrija pristaja na to, da bo listo blaga, za katerega veljajo posebne omejitve za uvoz iz Jugoslavije, skrčila. Pravijo: močno skrčila, in da Avstrija še ne more Dobro sosedstvo povsem sprostiti svoje trgovine z Jugoslavijo zaradi »razvoja obmejnih pokrajin« (torej Koroške in štajerske!). Sicer je to tudi nekaj in vsekakor dobro znamenje za izboljšanje sosednih odnosov. Druga stvar, za katero sta zainteresirani obe državi, pa je izgradnja hidroenergetskega sistema v Djer-dapu. Avstrija bo imela kot donavska država tudi koristi od ureditve železnih vrat na Donavi in so pristali, da bodo nekaj prispevali za dograditev teh naprav. Potlej so še manjšinska vprašanja, za katere so zadnje čase pokazali v Avstriji precej razumevanja. Sam dr. Klaus pa je dejal, da so manjšine obogatitev za Avstrijo. Te naj bodo most za čim tesnejše zbliževanje med sosedi. Med drugim so govorili tudi o sprostitvi potovanja iz ene države v drugo in se do- govorili, da bodo do leta 1966 ukinili vizume. Proces zbliževanja je vsekakor postopen, toda je vztrajen, kar ni v prid samo Avstriji in Jugoslaviji temveč miru in sodelovanju na svetu sploh. V Vietnamu pa divja umazana vojna naprej. Pa je res umazana. Zdaj so začeli Američani uporabljati ne le zažigalne bombe pa ne-palmske bombe ampak še bojne pline. Vojna vse bolj prerašča v pravi spopad. Najprej so razširili geografski pojem Vietnama, potlej pa so vojno strateško razširili (z uporabo baz v Laosu, na Tajskem in Japonskem), potlej so to taktično razširili na uporabo novih vrst orožja in z odločitvijo, da smejo letalci napadati vse, kar se jim bi zdelo primerno, in to dan in noč. Tako se letalski napadi vrste dan na dan, v Južnem Vietnamu pa so s plini zastrupili precejšen kos dežele. Skraja so kaj takega sploh zanikali. Naslednji dan so le priznali in zraven dejali, da sploh niso vojni plini ampak taki, zaradi katerih človek le začasno oslepi, bruha in podobno. To je »humani način čiščenja sovražnega položaja« so še licemersko pristavili, pa »to sploh ni v nasprotju z ženevsko konvencijo« in da so ZDA to konvencijo sicer podpisale, toda senat je ni nikdar ratificiral in tako naprej. Lažni humanizem je morda pomiril ostanek lastne amariške vesti, ne pa mednarodne javnosti, ki je odločno protestirala. Tudi Jugoslavija je izjavila, da najodločneje obsojamo uporabo plinov, da o »humanosti« vojne sploh ne govorimo. Rejenčki v šoli slabo napredujejo Novomeški Center za socialno delo se je lani lotil pomembne naloge. Junija so socialni delavci obiskali vse rejenčke s področja občine, da bi ugotovili, kako živijo in zbrali podatke za analizo o rejništvu. Ti podatki so pokazali, da je bilo ob začetku julija 1964 s področja naše občine v reji 24 otrok, od tega 11 deklic in 13 dečkov. Med njimi je 5 dojenčkov, 3 otroci so stari od 2—7 let, 16 otrok pa je v starosti med T. in 15. letom. Ob obisku so bili vsi rejenčki zdravi, razen treh, za katere pravijo rejniki, da so živčni, da nemirno in slabo spijo. Tudi stanovanja, v katerih otroci žive, so primerna. Sest otrok ima svojo sobo, 13 jih ima svoje ležišče, 5 pa jih spi skupaj z drugimi otroki v družini. Bolj zaskrbljujoč je podatek, da od vseh rejenčkov 16 otrok obiskuje osnovno šolo in da vsi bolj slabo napredujejo. Dva sta imela popravne izpite, trije razred ponavljajo, drugi pa sicer izdelujejo, vendar zelo težko. Kje je vzrok za tako stanje? Verjetno jim rejnice ne morejo nuditi ustrezne pomoči pri učenju. Rejnice so v vseh primerih žene, večina teh je starih nad 50 let, dve imata celo več kot 70 let. Ugotovljeno je bilo, da rejenčki sicer pomagajo v družinah delati, vendar niso z delom preobremenjeni in jih to pri učenju ne more posebno ovirati. Prav gotovo pa na re-jenke in rejence vpliva tudi to, da nimajo nobenih stikov s starši, razen dečka, katerega oče redno obiskuje. Na podlagi tako dobljenih podatkov je Center za socialno delo v Novem mestu sestavil predloge za izboljšanje rejniške službe: v prihodnje bodo socialni delavci vsaj enkrat na leto obiskovali rejenčke in se v šoli vsaj dva- krat na leto zanimali za njihov učni uspeh. Rejnino bodo skušali zviševati skladno z naraščanjem življenjskih stroškov (zdaj znaša povprečna rejnina med 5.000 in 10.000 dinarji), v zaostale predele, posebno v vinorodne kraje, ne bodo rejenčkov več pošiljali, skušali pa bodo pridobiti nove rejnike v okolici Šentjerneja in Straže. Vzporedno z vsemi temi novimi ukrepi bodo nasploh poostrili izbor rejniških družin. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 6 Pred dnevi je .ohranitvi cen pre •cel veljati odlok ZlS :vodov in storitev na ravni z dne 22. marca. Do ukrepov o zamrz-njenju cen je prišlo zaradi naraščanja cen in življenjskih stroškov, kar je vnašalo v naše gospodarstvo nestabilnost. Zamrznjenje cen je seveda začasno. Njegov namen je preprečiti nadaljnje neskladnosti v blagov-nodenarskih odnosih in pripraviti vse potrebno za stabilnost našega gospodarstva. Treba je bilo torej stopiti korak nazaj, da bi v bližnji prihodnosti lahko dva koraka naprej. Za izpolnjevanje storjenih ukrepov so odgovorne predvsem gospodarske organizacije. Velika odgovornost pa je tudi na tržnih inšpekcijah in zavodih za cene, ki so dolžni preprečiti vsak poskus izigravanja predpisov. Ti organi morajo biti v stalnem stiku tudi z družbenopolitičnimi organizacijami. Ukhrepom ZIS je potrebna zlasti močna podpora sindikatov. Da bi ustvarili neogibno potrebne pogoje za stabilnost našega gospodarstva, pa ne zadošča samo ukrep o zamrznenju cen. Potrebno je bilo tudj omejiti vse oblike potrošnje. V ta namen so bili sprejeti naslednji ukrepi: zmanjšanje dinamike vlaganj v investicije, obvezni 10-odstotni depozit od višine celotnih investicij, uvedba 5-odstctne proračunske rezerve itd. 0 V petek in nedeljo so bile v Sloveniji občinske volitve : v petek smo volili odbornike občinskih zborov delovnih skupnosti, v nedeljo pa odbornike občinskih zborov, seveda le tam, kjer so bili pred dvema letoma izvoljeni odborniki z dveletnim mandatom. Volilna udeležba je bila ugodna. V mnogih krajih in delovnih organizacijah so volili že v zgodnjih dopoldanskih urah. Za vsak od-borniški mandat je kandidiralo povprečno nekaj več kot dva kandidata. Na nedeljskih volitvah v občinske zbore je glasovalo 91,7 odstotka volilnih upravičencev. Še ugodnejša je bila volilna udeležba v kmetijski podskupini zborov delovnih skupnosti, saj je znašala 95,4 odstotka. Menijo pa, da bi bila volilna udeležba marsikje še večja, če ne bi bilo toliko pomanjkljivosti pri sestavljanju volilnih imenikov in če bi bilo ljudem bolj pojasnjeno, kdo letos voli in kdo ne. Na seji volilne komisije zveznega odbora SZDLJ so med drugim ugotovili, da je med kandidati premalo žensk in delavcev. Ker je Ukrepi za stilizacijo gospodarstva sedaj že prepozno, da bi karkoli popravili, si je treba vsaj prizadevati, da bodo volivci dovolj preudarili potrebo po večjem številu žensk in delavcev v skupščinskih telesih, ko bodo izpolnjevali glasovalnice. • Novinar Bogdan Finžgar piše v običajnem uvodniku na prvi strani »Dela«, da je treba še bolj na široko odpreti vrata zasebni gostinski pobudi. Naraščajoči turistični promet terja od nas, da izrabimo vse rezerve. Tudi zasebna gostišča so neogibno .potrebna, toda ne le kot vir sredstev za zadovoljevanje proračunskih potreb, temveč kot dopolnilo hotelom in drugim večjim go- stinskim in turističnim organizacijam v družbeni lasti. Predlog zapona o zasebnem gostinstvu je bil predmet obravnave na republiški skupščini v torek in sredo. # V Skopju je bil kongres ZK Makedonije, na katerem je 350 delegatov zastopalo okrog 70.000 članov Zveze komunistov. V imenu izvršnega komiteja CK ZKJ in tovariša Tita je kongres pozdravil član izvršnega komiteja Boris Kraigher. Referat je prebral sekretar CK ZKM Krste Crvenkovski. O Na posvetovanju slovenskih pedagogov v Ljubljani so odločno terjalj enotno osnovno šolo. Menili so, da je sedaj ta enotnost močno okrnjena. Ta okrnjenost se kaže v različnih kvalitetah učnih kadrov v mestih in na podeželju, v različnih učnih uspehih, materialnih možnostih itd. Da bi dosegli želeni cilj — enotno osnovno šolo, je treba odpraviti vzroke, ki ustvarjajo njeno neenotnost. # Tik preden je bil sprejet odlok ZIS o zamrznjenju cen je uspelo tovarni avtomobilov v Kragujevcu podražiti »zastavo 750« in »zastavo 1300« — prvega za 170.000 din in drugega za 200.000 din. Svojo odločitev je kolektiv »opravičil« s podražitvijo surbvin in kooperacijskih storitev. Po novem stane sedaj »zastava 750« 1,260.000 din in »zastava 1300« 2,250.000 din. # Založba Mladinska knjiga je ob jubilejnem dvajsetem letu svojega obstoja pripravila simpozij o problemih naše povojne književnosti za otroke in mladino. Udeleženci simpozija so se zelo pohvalno izrazili tako o odličnih pripravah kot tudi o dobri in tehtni udeležbi vseh, ki jim je knjiga za otroke in mladino pri srcu. Zgledu Mladinske knjige naj bi sledile tudi ostale slovenske založbe. • Tudi Američana v vesolju. Istega dne, ko so v Moskvi pozdravili kozmonavta Beljajeva in Leonova, so v Cape Kennedvju izstrelili ameriška kozmonavta Virgila Grissoma in Johna Youn-ga. To je bilo prvič, da sta dva Američana potovala z isto raketo. Pohvalila sta se, da sta sama upravljala ladjico. Vsega skupaj sta bila skoraj pet ur v vsemirju. Padla sta, kot vsi Američani doslej, v- morje. • Podaljšanje za štiri leta in pol. Zahodnonemški parlament je pretekli teden podaljšal rok za preganjanje nacističnih vojnih zločincev za štiri leta in pol. To je praktično toliko kot skoraj nič. Dejstvo je le, da so morali zaradi pritiska svetovnega javnega mnenja rok vendarle podaljšati; no, minister za pravosodje Bucher, ki je bil najbolj vnet zagovornik podaljšanja, je zaradi take odločitve Bundestaga odstopil. Pomeni, da se solidalizira z nacističnimi vojnimi zločinci. • Novo vodstvo v Romuniji. Namesto umrlega predsednika državnega sveta Romunije in prvega sekretarja Romunske delavske partije Gheorghiu Dej a so izvolili za prvega sekretarja CK Nicholaua Causesca, za predsednika državnega sveta LR Romunije pa Chivu Stoica. • Habib Burpiba v Jugoslaviji. Predsednik republike Tunizije Habib Burgiba je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Na obisku bo ostal teden dni in bo med drugim obiskal tudi Slovenijo. • Plenum CK KP Sovjetske zveze. Te dni je zasedal plenum centralnega komiteja KP Sovjetske zveze. Razpravljali so o kmetijstvu in o nedavnem posvetovanju 19 komunističnih partij. • Krvave demonstracije v Ca-sablanci. V tem maroškem mestu so bile hude demonstracije. Začeli so jih dijaki, ki jim niso dovoliU vpis na višje šole. Policija je streljala na demonstrante, pri čemer je bilo ubitih, kot poročajo tuje agencije, 109 ljudi, maroško veleposlaništvo v Beogradu pa je sporočilo, da so vse te številke pretirane in da so ustrelili le sedem ljudi. „Slepe miši" okrog uvoza in izvoza? Pisati o izvozu in uvozu je na prvi pogled naloga kot vsaka druga, čeprav zelo neprijetna. Letos je v vseh pogo. vorih, ki jih v kolektivih načenjamo o tem, zaslediti precej negotovosti. Slišati je pikre opazke na račun zelo zavitih predpisov, birokracije in odmaknjenosti od življenja. Tu in tam je že čutiti nezainteresiranost, ki je posledica negotovosti v oskrbi s surovinami iz uvoza. V tem sestavku nanizane misli so nabrane v podjetjih tekstilne stroke. Stalno se izpreminjajoča navodila povzročajo zmedo Vodilni strokovnjaki iz proizvodnje, ki imajo že tako dela čez glavo, se mučijo poleg tega še s kopico izvozno uvoznih določil in predpisov. Iz-^voz in uvoz sta že od lani v reorganizaciji. Po tovarnah ne govorijo radi o tem. Vsako izjavo je treba skoraj s silo izkopati in izbrskati, ker se po podjetjih (kot je videti) boje, da bi jim škodovalo, če bi rekli kaj preveč ... V resnici pa gre pri precejšnji zmedi v zvezi z uvozom in izvozom oziroma izpremem-bami predpisov za odločitve in napake višjih organovt ki jih, kot je videti, še nismo vajeni kritizirati. Najbrž bo to kar držalo. Stališča, kolikšen del uvoza surovin si mora tekstilna industrija zagotoviti z izvozom svojih izdelkov, se izpreminjajo že od novembra lani. Najprej je bilo rečeno, da 50 odst., nato je. bilo določeno, da bo morala tekstilna industrija svoj uvoz surovin v celoti pokriti z izvozom svojih izdelkov. Ce bi celotni jugoslovanski izvoz bil 100-odstotno uresničen, bi dobila še 85 odst. deviz več. Pozneje je obveljalo stališče, da se morata izvoz in uvoz pokrivati v razmerju 50:50, ta navodila pa so se spet izpremenila in kot je slišati zdaj, bo dobila tekstilna stroka za eno tretjino surovin manj kot lani (ob 100-odstotno izpolnjenem planu izvoza!). Kaj pomeni takšna negotovost za volnarske tekstilne obrate, ki vse surovine uvažajo, si lahko mislimo. In še to: na koncu leta izvedeti, da boš moral prihodnje leto Ves uvoz pokriti z izvozom (še boljše: konec marca še ne vedeti za gotovo, kako bo s tem!), pač ni prijetno. Toliko težje pa je s tem, ker dobro vemo, da pogodb s kupci na tujih tržiščih ni mogoče skleniti kar preko noči. Nekaj podatkov o N0V0TEKS0VEM izvozu Novoteks bi moral letos po planu, ki je bil izdelan pred enim mesecem, pa danes ne drži več, izvoziti za 832.000 dolarjev svojih izdelkov. Ce upoštevamo, da porabi ea približno 1 milijon 700.000 dolarjev surovin iz uvoza, bi s Plaz odnesel pot Med vasmi Papeži in Zurge pri Osilnioi je nedavno odnesel plaz del vozne poti. Zdaj je vas z 11 hišami brez dovozne poti, kar bo treba čimprej popraviti. Zadnja leta je bilo v Kolp-ski dolini elektrificiranih že precej vasi, vendar nekatere še vedno niso. To so majhni zaselki z 1« nekaj hišami in precej oddaljeni od ceste. Kljub vsemu pa tu žive ljudje in otroci imajo zelo daleč v šolo, doma pa se morajo zvečer učiti ob petrolejkah. Ko je na zadnji seji skupšči. ne govoril o problematiki Osilniške doline, je odbornik štimec dejal, da je letos nuj-na elektrifikacija 'vasice Padovo pri Osilnici. Za % so se zavzeli tudi volivci na zadnjih zborih. Cene prašičkom neizpremenjene 839 mlajših in 43 starejših prašičkov so kmetovalci pripeljali na semenj 29. marca v Novem mestu. Odkupljenih je bilo 781 pujskov, ki so zaradi večjih ponudb obdržali ceno, kakršna je veljala prejšnji teden. Manjši pujski so veljali od 10.009 do 14.500 din, večji pa od 15.000 do 25.000 dinarjev. takšnim izvozom pokril približno polovico uvoza. Neposredno ali posredno bi preko trikotažne industrije prodali na tuja tržišča preko 100 ton preje v vrednosti 500 tisoč dolarjev, neposredno ali posredno preko konfekcijske industrije pa bi izvozili 140 tisoč metrov tkanin v skupni vrednosti 350 tisoč dolarjev. Te planske številke seveda zdaj ne držijo več. Tkanine že izvažajo, največ preko konfekcijske industrije. Zdaj, konce marca, pa imajo podpisanih pogodb že za okoli 150 tisoč metrov tkanin v skupni vrednosti 390 tisoč dolarjev. Te količine bodo prodane na zahodnih tržiščih. Za izvoz preje so že sklenjene pogodbe za prodajo v vrednosti 525 tisoč dolarjev, do zdaj pa je prodane preje za 450 tisoč dolarjev, ker še ni sezone. 70. odst. preje naj bi bilo po pogodbah prodane na zahodna tržišča, kot vse kaže, pa bodo morali zaradi potreb po uvozu surovin iz zahoda Izvozili vso prejo na zahodna tržišča. NOVOTEKS ima torej ža zaključenih 935 tisoč dolarjev izvoza v 1965. Moramo reči, da se je kolektiv potrudil, saj bo njihov letošnji izvoz za skoraj trikrat večji kot lanski! Kako izvažati brez avansa za uvoz surovin? Za prejo in tkanine so potrebne surovine. Preden proizvajalec lahko proda na tujih tržiščih bodisi prejo ali tkanine, so potrebne surovine. Metliška BETI na primer ni do konca marca dobila še niti enega kilogTama surovin iz uvoza, čeprav ima sklenjenih za 320 tisoč dolarjev pogodb in je v prvem tromesečju že odposlala za 75 tisoč dolarjev blaga na tuja tržišča! Po pogodbi je imela konec februarja odobren devizni avans v znesku 90 tisoč dolarjev za prvo četrtletje, toda akreditiv pri podružnici Jugobanke v Ljubljani še ni odprt, ker slednja zahteva poročilo o tem, koliko so izvozili. V BETI se upravičeno vprašujejo, če je avans bil odobren za prvi kvartal, ko v prvem kvartalu še niso dobili niti dolarja od njega. Za uvoz volne so potrebne tuje valute. V navadi je, da banka odobri podjetju za začetek leta devizni avans, bolj po domače: odobri mu predujem v tujih valutah. Avans mora proizvajalec po določenem obdobju (največkrat po treh mesecih) obračunati. Od septembra lani pa do konca marca letos pa ni nobena tekstilna tovarna v Jugoslaviji dobila nobenega deviznega avansa za uvoz surovin! Po eni strani torej vpijemo, da je izvoz ena prvih nalog v proizvodnji, po drugi strani pa tovarnam, ki naj bi izvažale, do konca februarja in celo do konca marca nismo zagotovili niti sredstev za uvoz surovin! Pod takšnimi pogoji se izvoz pač ne more enakomerno razvijati V tekstilni stroki si doslej še niso na jasnem, kolikšne devizne avanse za uvoz surovin bodo do--toili. Tudi tu se navodila in stališča stalno spreminjajo. Po pr- votnih podatkih naj bi dobile tekstilne tovarne volnarske stroke odobrene avanse za 42 odst. vseh surovin, ki jih uvažajo. Nato je bilo stališče izpremnjeno tako, da dobijo samo 70 odst. od prvotno odobrenih 42 odstotkov., to stališče pa se |e nato še nekajkrat izpremenilo na slabše. Preden je na odobreni avans odprt akreditiv, je treba oskrbeti potrdilo od Jugobanke, od centrale Jugobanke iz Beograda in od NB iz Ljubljane. 14 dni se hitro obrne, preden so takšna potrdila skupaj, toda kdo ve, če ne bo medtem kdo spet vsega postavil na glavo? Obeti za prihodnost žal niso nič lepši: vzemimo, da bo katerikoli tekstilni tovarni avans res odobren in da bo z njim lahko nabavila surovine, ki jih potrebuje v svoji proizvodnji. Izdelali bodo prejo in tkanine in oboje prodali na tujih tržiščih. Preden bodo dobili naslednji avans, bodo Novi prispevek od kosmatega dohodka Ko smo v zadnji številki poročali o proračunskem prispevku za prva dva meseca tega leta in o plačevanju novega prispevka, sta bili v zadnjem odstavku zamenjani dve besedici: delovne organizacije bodo namreč plačevale prispevek v višini 17,5 odstotka od kosmatega dohodka zaposlenih. Za boljše avtobusne zveze Prebivalce Koprivnika v kočevski občini še vedno najbolj žulijo slabe avtobusne zveze s Kočevjem. Avtobusa pravzaprav sploh nimajo. Samo enkrat na mesec pride ponje avtobus KGP, ko dobijo delavci posestva osebne dohodke in jih odpelje v Kočevje. Pravijo, naj bi vsaj nekajkrat na teden prišel v Ko-privnik črnomaljski avtobus, ki ima zvezo za Kočevje. Urediti bi bilo treba tudi prevoz otrok v šolo, vodovod in pokopališče. Zdaj prihaja v Koprivnik enkrat na teden zdravnik, prebivalci pa bi radi, da bi enkrat tedensko priha jal k njim tudi zobozdravnik. TRGOVSKO PODJETJE TKANINA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 10 s svojimi poslovalnicami: % Poslovalnica I. — Nazorjeva 4 # Poslovalnica II. — »Pri Janezu«, Vodnikov trg 3 % Poslovalnica III. — »Pasaža«, Cankarjeva 3 % Poslovalnica IV. — »Tkanina«, Miklošičeva 10 nudi bogato izbiro vsega tekstilnega blaga. morali prvega obračunati in predložiti potrdilo o realizaciji. To nI preprosta stvar! Jugobanka mora registrirati carinsko deklaracijo in o tem obvestiti izvoznika. Ta mora obvestiti o tem prodajalca (v tekstilni stroki, kjer se odvija pretežni del izvoza posredno, je to bodisi trikotažna, bodisi konfekcijska industrija, ki nastopa proti izvozniku kot proizvajalec), ta po mora spet obvestiti neposrednega proizvajalca — tekstilno tovarno, da je dobil potrdilo o opravljenem izvozu. Hkrati s tem poteka drugi, enako komplicirani postopek, v katerem si partnerji, ki so v izvozu sodelovali, delijo med sebo} ustvarjeni priliv. Ko je vse to urejeno, šele lahko dobijo potrdilo v realizaciji. Upoštevati moramo še to, da se celotna pošiljka nc dobavi naenkrat, da je lahko vmes več tujih kupcev, itd. Skratka, »normalno« traja postopek, v katerem lahko dobi podjetje, ki je nekaj izvozilo, potrdilo o realizaciji izvoza, tri mesece .. . in potem? Nato šele lahko dobi naslednji avans . . . Kaj če bo to šele v avgustu letos? Mar torej ni smešno in hkrati zele neresno govoriti o tem, naj podjetja stremijo, da bi se njihov izvoz odvijal enakomerno? M. J. V Črnomlju: jajca po 25 din Zadnji četrtek je bil črno. maljski trg kar dobro založen, največ pa je bilo naprodaj jajc, katere so ženske kar ponujale po 25 din. Razen tega so prodajali čebulo po 150 din kg, špinačo po 300 din, solato po 500 din, motovileč na merice po 50 din, fižol po 200 din liter ter razna semena. LETOS ŠEST NOVIH GOSTIŠČ Med najvažnejšimi nalogami, ki stoje letos pred gostinstvom v ribniški občini, je dokončanje začetih gradenj ter dopolnitev in modernizacija gostinskih objektov. Letos nameravajo adaptirati prostore v starem delu restavracije v Ribnici. V načrtu je ureditev letnega prostora v gostišču »Pri Cenetu« in v gostišču »Ugar« ter ureditev gostinskih prostorov »Pri Amerikancu«. Privatni sektor gostinstva se je lani povečal za eno gostišče, ustvarjeni promet pa je znašal 96,000.000 din. Privatniki nameravajo letos povečati dejavnost s šestimi novimi gostinskimi lokali v Ribnici, Rakitnici, Bukovici, Vi-nicah, Dolenjih Lazih in Travniku v Loškem potoku. Vsekakor bo povečanje gostinskih lokalov pozitivno vplivalo na povečanje turizma, saj v nekaterih krajih do zdaj gostinskih lokalov ni bilo. . Vso skrb bodo posvetili tudi turizmu. Predvidevajo, da bodo razširili turistični dom na Grmadi in uredili cesto do doma. Postojanki na Travni gori bo treba omogočiti boljši dostop, turističnemu društvu v Loškem potoku pa bo treba nuditi razen moralne tudi materialno pomoč, da bo lahko začelo uresničevati načrt o gradnji turističnega doma na Beli vodi. R. Prizorček iz tkalnice v BETI — Več berite o uspehih, načrtih in težavah tega prizadevnega metliškega kolektiva na 4. strani današnje številke Dolenjskega lista! IZUMITEUSTV0 - ZAL SE VEDNO NAS PASTOREK 2e številne skupščinske razprave so opozorile na pomen izumiteljstva za hitrejši napredek proizvodnje, za povečevanje produktivnosti, za uspešnejše gospodarjenje ipd. Zato je gospodarski zbor republiške skupščine uvrstil na dnevni red prihodnjega zasedanja obravnavanje problematike izumiteljstva in drugih področij industrijske lastnine. Podatki o številu prijavljenih izumov in registriranih domačih patentov nam kažejo, da izumiteljska dejavnost pri nas rahlo stagnira; v primerjavi z razvitimi državami je celo na zelo nizki ravni. Tako je bilo npr. 1962. leta pri nas prijavljenih skupno 1730 izumov in registriranih 636 patentov (od tega 266 ali 40. odst. domačih), v Avstriji 10.147 izumov in 6053 patentov, v Italiji 32 393 izumov in 20.720 patentov, v Franciji 40.063 izumov in 36.398 patentov, v Zahodni Nemčiji 59.783 izumov in 18.508 patentov itd. Še zgovornejša je primerjava števila prijavljenih izumov na milijon prebivalcev: pri nas približno 40 prijavljenih izumov, v Avstriji 143, v Italiji 647, v Franciji 380, v Zahodni Nemčiji 740 itd. Nedvomno moremo torej ugotoviti, da razvoj izumiteljstva v naši državi zelo močno zaostaja za razvojem te pomembne dejavnosti v svetu. Kje so vzroki za takšno stanje? Eden izmed glavnih je prav gotovo to, da raziskovalna in izumiteljska dejavnost v našem gospodarstvu še ni dobila takega mesta, kot bi ga marala imeti, tj- da hi jo obravnavali kot sestavni del proizvodnega procesa oziroma pomembno področje strokovnega izobraževanja. O tem nam zgovorno pričajo izredno skopa in splošna določila, ki v statutih delovnih organizacij urejajo področje izumiteljstva. Le redke — predvsem večje — delovne organizacije so sprejele tudi posebne pravilnike o postopku za prijavljanje, ocenjevanje, za preizkušnjo in uporabo izumov in tehničnih izboljšav, o določanju odškodnine avtorjem izumov in izboljšav itd. Tudi v programih srednjih, višjih in visokih tehniških šol le redko zasledimo predavanja s področja izumiteljstva in industrijske lastnine. Prav tako je to pomembno področje izpuščeno tudi iz programov za izobraževanje odraslih. Prav gotovo zavira uspešnejši razvoj izumiteljstva tudi destimulativno nagrajevanje izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. Nesorazmerno nizke odškodnine so pogosto posledica podcenjevanja tega dela v kolektivih, delno pa tudi gospodarskih instrumentov, ki v nekaterih primerih bremenijo z njimi osebne dohodke. Na stagnacijo izumiteljske dejavnosti v zadnjih letih prav gotovo vplivajo tudi močno povišane patentne takse, visoki stroški za tisk patentnega spisa (od 25.000 do 100.000 dinarjev), trikratna obdavčitev odškodnine za izum in tehnične izboljšave (15-odst. davek na avtorske pravice, 2,3-od-stotni dopolnilni prispevek in končno še progresivni pri- Ugotovljeno stanje terja zato temeljito proučitev in obravnavo. Le-ta naj bi predložila ustrezne ukrepe za pospeševanje in hitrejši razvoj te pomembne dejavnosti, spevek iz skupnega osebnega dohodka) ipd. (Iz Večera) BETI: premalo obratnih sredstev Belokranjska trikotažna industrija BETI v Metliki predeluje volneno, bombažno, sintetično in svileno prejo vseh vrst v moške, ženske in otroške puloverje, v otroške garniture, razne vestije, majice, žensko perilo, čipke in zavese. Obrati v Metliki, Črnomlju, Mirni peči in Dobo vi so lani predelali 290 ton surovin ▼ razne prej naštete izdelke. BETI se je od leta 1960, ko se je kolektiv preselil v nove proizvodne prostore v Metliki, neslute-no razvila. Z ti 7-krci večji bruto proizvod! Vrednost proizvodnje se je od takrat povečala za 7-krat, vrednost osnovnih sredstev pa hkrati samo za 3-krat. Lani je kolektiv s svojo proizvodnjo ustvaril za 2 milijardi 142 milijonov din vrednosti. Število zaposlenih se je pri tem povečalo od 212, kolikor jih je bilo 1960., na 767 ljudi, kolikor jih je v BETI delalo lani, povprečno preko vsega leta. Kolektiv se je torej povečal za tri in pol-krat. Vse investicijske naložbe so bile torej zelo rentabilne, pa tudi kolektiv se je na račun investicij v zadnjih letih odpovedoval marsičemu. Obratnih sredstev je za 320 milijonov premalo Po planu za 1965 bodo v BETI naredili za 3 milijarde 200 milijonov din izdelkov. Za normalno poslovanje bi potrebovali že lani 450 milijonov din obratnih sredstev, tako da bi bil količnik obračanja 5. Lani pa so imeli in imajo še vedno le za 230 milijonov dinarjev HUMMHpmiHnUN^ stalnih obratnih sredstev z upoštevanjem osnovnega sklada. Po opravljeni drugi stopnji rekonstrukcije v 1964. je podjetje planiralo za letos 3 milijarde 275 milijonov družbenega bruto proizvoda. Po izračunih bi potrebovali za tolikšno proizvodnjo približno 550 milijonov din obratnih sredstev, da bi bil količnik obračanja 6. Razpoložljiva stalna obratna sredstva na dan 1. januarja 1965 pa so bila 230 milijonov in jih je torej za 320 milijonov din premalo. Lani so si pomagali s krediti za občasna obratna sredstva, letos pa bodo, kot vse kaže, takšni krediti veliko težrje dosegljivi, kolikor bodo sploh na razpolago. Vrhu vsega imajo za 230 milijonov din stalnih obratnih sredstev kar 26 raznih kreditov z odplačilnim rokom od 3 do 15 let! Prav bi bilo, ko bi lahko te kredite združili v enega, saj bi jim to samo olajšalo poslovanje. 15 odst obvezno posojilo in za 5 odst povečane rezerve bank še poslabšujejo že tako težavno stanje V kolektivu so zelo zaskrbljeni, ko razmišljajo o ukrepih, ki jih bodo nemalo prizadeli. Gre za plačilo 15-odstotnega obveznega posojila v SRS, ki naj zagotovi obveznosti, nastale z odpravo družbenih investicijskih skla- Dober potek volitev v delovnih organizacijah V delovnih organizacijah sevniške občine so petkove volitve v zbor delovnih skupnosti potekal© zelo dobro. Podjetja, ki st> jim še pred nedavnim očitali premajhno zavzebos'; pri pripravah, so na dan volitev pokazala brezhibno organiziranost. Vsa volišča so bila okrašena in volilni odbori so povsod dobro opravili svojo dolžnost. Vseh volišč v občini je bilo 8 in na štirih so zaključili volitve že do 9. ure dopoldne. Tam, kjer delajo v dveh izmenah, slo končali volitve v popoldanskih urah- Skoda še ni ugotovljena V TOREK JE PRIČELA NAGLO NARAŠČATI KRKA OKROG GRADU OTOČEC IN V NEKAJ URAH POPLAVILA VES OTOK. VČERAJ ZJUTRAJ, KO SMO POSNELI TOLE SLIKO, ŠE NI BILO NEVARNOSTI ZA GRAD, SINOČI PA SO MORALI NOVOMEŠKI GASILCI IN PRIPADNIKI JLA IZPRAZNITI VSE SPODNJE PROSTORE, KER JE VODA 2E ZALILA RECEPCIJO IN KUHINJO. STROKOVNJAKI, KI SO VČERAJ DOPOLDNE PRIČELI RAZISKOVATI VZROK NENADNEGA NARAŠČANJA KRKE, TRDIJO, DA JE PODZEMELJSKA KRAŠKA REKA, KI JO JE OMENJAL 2E VALVAZOR, PREBILA STENE IZ LEHNJAKA IN MULJA TER SE POD VASJO OTOČEC PRIDRUŽILA KRKI. KER OB ZAKIJUČKU ŠTEVILKE NISMO MOGLI VEČ DOBITI INFORMACIJ, BOMO O POJAVU IZČRPNEJE POROČALI V PRIHODNJI ŠTEVILKI. dov. Vse delovne organizacije bodo morale 50 odst. obračunanega posojila plačati takoj, 50 odst. pa do konca prvega polletja 1965. Poleg tega začne s 1. aprilom 1965 veljati še predpis o obveznem 5-odstotnem povečanju razerve pri KB za sredstva, ki jih imajo komunalke najete pri NB. Tudi ta ukrep zmanjšuje sredstva, s katerimi razpolaga ta kolektiv in KB ter posredno zmanjšuje plačilno sposobnost tovarne. Po vsem tem se v BETI zaskrbljeno vprašujejo, kako bo šlo naprej. 2e lani, ko je bilo stanje kljub vsemu boljše kot letos, so bili pri obratnih sredstvih močno utesnjeni. Promet pa je bil lani vrhu vsega že za eno tretjino manjši kot bo letošnji. Pogodbe za 320.000 dolarjev izvoza so sklenjene, toda ... Lani so v BETI izvozili za 239 tisoč 415 dolarjev svojih izdelkov na tuja tržišča. Letos jih nameravajo izvoziti za 425 tisoč dolarjev. Za 75 odst. te kvote ali za približno 20 tisoč dolarjev izvoza so pogodbe že sklenjene, v prvem tromesečju pa so že odposlali za 75 tisoč dolarjev izdelkov na tuja tržišča. Izvažajo v 15 tujin držav (na Norveško, Island, švedsko, v Avstrijo, Švico, češko itd.), še vedno raziskujejo tuja tržišča, iščejo primerne vzorce in se skušajo kar najbolj prilagoditi zahtevam na mednarodnem tržišču. V izvozu na vzhodno tržišče dosegajo cene, v izvozu na zahod pa v večini primerov komajda pokrivajo lastno ceno. Letos niso dobili iz uvoza še niti enega kilograma surovin! Prvi devizni avansi v znesku 90 tisoč dolarjev so jim bili odobreni po predpogodbi konec februarja letos. Akreditiva pri podružnici Jugobanke v Ljubljani doslej niso uspeli odpreti. Ju-gobanka povprašuje najprej za to, koliko je posamično podjetje, izvozilo. Ker je prvo tromesečje 1965 že za nami, se v BETI vprašujejo če je bil odobreni avans res odobren za to tromesečje .. . Kje dobiti 55 milijonov za tretjo stopnjo rekonstrukcije? Kot smo že omenili, so v 1964 v BETI opravili drugo stopnjo rekonstrukcije. Letos bi radi skončali še tretjo stopnjo, s čimer bi bil obrat dograjen. V ta nemen bi potrebovali 10 milijonov din investicijskih sredstev. 50 odstotkov ima kolektiv že zagotovljenih v svojih skladih, za ostalih 50 odstotkov, to je za 55 milijonov din, pa bi morali najeti kredit. S temi 10 milijoni bi v BETI zgradili oplemenilnico in kompletirali strojno opremo, tako da bi odpravili ozka grla v proizvodnji. S10 milijoni naložb bi se pri približno 10 odst. povečanju števila zaposlenih (okoli 80 delavcev bi sprejeli na novo), povečal družbeni bruto proizvod za novo milijardo din. Vsak investicijski dinar bi v tretji stopnji rekonstrukcije dal več kot 9 dinarjev družbenega bruto proizvoda. Te številke so brez dvoma zadostno spričevalo gospodarnosti njihovega investiranja. Nemajhne zasluge prizadevnega in skromnega kolektiva Prizadevni kolektiv metliške BETI je lahko tolikšne uspehe dosegal v nemajhni meri zato, ker si je vsa leta izgradnje pritrgoval od ust. Lani na primer so v delitvi v kolektivu ustvarili razmerje med osebnimi dohodki in skladi 61:39. Po planu za 1965 se bo razmerje izpre-menilo v 75:25, osebni dohodki pa se bodo nekoliko povečali. To je razumljivo, saj je lansko povprečje osebnih dohodkov v kolektivu bilo 27.500 din na zaposlenega, letos pa predvidevajo povprečje 38.000 din. Na nizko lansko povprečje so v nemajhni meri vplivali zelo nizki osebni dohodki v priključenih obratih v Mirni peči in v Dobovi, kjer so bili v prvem polletju povprečni osebni dohodki samo 16.000 din na zaposlenega. V zadnjem tromesečju lani se je stanje izboljšalo, da so povprečni osebni dohodki v celem kolektivu bili 33.300 din. Bruto proizvod na zaposlenega v 1964 je bil 2 milijona 874 tisoč din, neto proizvod na zaposlenega pa 1 milijon 173 tisoč din. Letos so v načrtu precejšnja povečanja, saj bo bruto proizvod na zaposlenega po planu za 1965 že 3 milijone 793 tisoč din, neto proizvod pa 1 milijon 449 tisoč din. K tolikšnemu povečanju, ki je kolektivu BETI lahko v ponos, bodo največ pripomogli specializacija proizvodnje po obratih ter povečana produktivnost dela, za kar je ustvarila pogoje opravljena druga stopnja rekonstrukcije. iiiiiiiiHiiHiiiiiin KRI, KI REŠUJE 1 ŽIVLJENJE I Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski J postaji: Jože šurla, član kolektiva Cestno podjetje Novo me- g sto; Franc Purebek, dijak ESS v Novem mestu; Stanko Vav- g potic, član kolektiva Novoteks Novo mesto; Jožica Prudič, I gospodinja iz Bele cerkve; Franc Lušina, posestnik iz Bele j| cerkve; Anica Janko, gospodinja iz Gradišča; Alojzija Krač, g gospodinja iz Dolnjega Karteljeva; Jožica Drobež, član kolek- g tiva Merkator poslovalnica Bela cerkev; Albina Zamida, go- g spodinja iz Gornje Gomile; Pepca Andrejčič, gospodinja z g Vinjega vrha; Ivanka Civič, član kolektiva Hotel Kandija; = Janez Kopi na, posestnik iz Družinske vasi; Anton Cinkole, g posestnik iz Dolnjega Kronova; Franc Zorko, posestnik Iz g Cadraž; Alojz Bele, posestnik iz Drage; Justi Rabzelj, gospo- s dinja iz Občic; Anton Čopič, Vinko Dragman, člana kolek- g tiva Pionir Novo mesto; Marjeta Jožef, delavka z Vinjega H vrha. V metliški Beti so lahko ponosni na sodobno opremo v svoji tkalnici. Na sliki vidite delavko ob najsodobnejšem stroju v tkalnici NAS OBISK »Z lepo besedo se povsod največ opravi...« Pismonoša Franci Glogovšek iz Brežic je pridobil 30 novih naročnikov - Vse občane vabi, da se pridružijo veliki družini zvestih bralcev Dolenjskega lista. »V tekmi za naročnike ni lahko zmagati,« pravi brežiški pismonoša Franci Glogovšek. »Na vaši pošti ste vendarle prvi. Ali s tem še niste zadovoljni?« »To je vse res, a mislil sem na celotno področje Dolenjske in Spodnjega Posavja, kjer so me mnogi prehiteli.« »Koliko novih naročnikov ste zbrali do sedaj v Brežicah?« »Na seznamu jih imamo 30. Mednje sem prištet že tudi vašo sosedo, tovarišico Vučaj-kovo onkraj ceste, ki sem jo ravno danes prepričal, da se je vpisala med naročnike. Le po sva se pogovorila. List po zna, saj ga že dolgo bere, če prav rti naročena nanj.« »Kako najlaže pridobite ljudi za naše glasilo?« »Vedno in povsod z lepo be sedo s primerno razlago o po menu lista. Lepa beseda naju »Voljo so pokazali vsi in vsak se je po svoje potrudil. Začeto delo bomo nadaljevali in še naprej ustvarjali kar najbolj tesne vezi med obča-ni in njihovim glasilom. Dolenjski list si je v naši občini prav s pomočjo PTT delavcev pridobil številne prijatelje. Vsem tistim, ki se še niso uvrstili med naročnike, želim da se čimprej pridružijo veli-ki družini njegovih zvestih bralcev.« Jt. činkoviteje deluje. Marsikdo se naroči na list samo zaradi tega, da bi bil sproti seznanjen z novicami iz domačega kraja. Za to delo moramo imeti pismonoše tudi dovolj časa. Na hitro se nič ne opravi. Kadar smo preobremenjeni s svojim delom, si kljub do-bri volji ne moremo privoščiti zbiranja novih naročnikov Najslabši dnevi so okrog prvega v mesecu, ko raznašamo denar, pobiramo naročnino za časopise in podobno.« »Kako ocenjujete prizadevanja vaših sodelavcev na pošt] v Brežicah pri pridobivanju novih naročnikov?« NESREČE Tovornjak na nj«v. Z avtomobilske ceste na odseku Bregana—Brežice je 25. marca ob 18.20 zdrsnil tovornjak BJ-21-94, ki ga je vozil Stjepan Leban iz Čazme. Lebana je prehiteval neki osebni avtomobil, -v tem trenutku pa je prišlo naproti neko osebno vozilo. Tovornjak se je zato umaknil povsem na desno, odkoder pa je zdrsnil po nasipu in obstal na njivi. Voznik se je lažje ranil. Škodo na tovornjaku so ocenili na 800.000 dinarjev. Spregledal je motorista Na križišču Zagrebške in Ra-govske ceste v Novem mestu je avtomobilist Stanislav Pavlin z osebnim avtom NM-28-64 trčil v mopedista Jožeta Lenarčiča. Avtomobilist je spregledal mopedista, ki je pripeljal po prednostni cesti. Ranjen ni bil nihče, škodo cenijo na 20.000 dinarjev. BENCIN EKSPLODIRAL V KUHINJI V novomeško bolnišnico so morali odpeljati Dragico Čavlovič iz Metlike, ki je 26. marca poleg štedilnika v kuhinji prala krilo v bencinu. Blizu ognja je bencin eksplodiral in poškodoval strop v kuhinji, Čavlovičeva pa je dobila hude opekline, škodo cenijo na 150 tisočakov. Nevešč pri krožni žagi Na krožni žagi si je 27. marca obrezal roko Jože Perla, delavec v obratu lesne galanterije ZORA v Črnomlju, zato so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Perla si je roko poškodoval pri razžagova-nju lat na krožni žagi, čeprav temu delu ni bil vešč. Storilec odnesel zamaščen bankovec Neznanec, ki je v noči od 27. na 28. marec vlomil v trgovsko poslovalnico MERCATOR v Prista-vici pri Velikem Gabru, je med drugim odnesel tudi bankovec za 5000 dinarjev, ki je razen na sredi vseskozi zamaščen. Kdor bi tak bankovec kje videl, naj to prijavi na najbližji postaji Ljudske milice. Proglašen za mrtvega, skora že pokopan a se živi! Obisk pri narodnem heroju Vinku Robku v Dobruški vasi pri Škocjanu Narodni heroj Vinko Robek praznuje danes, 1. aprila, 50-letnico življenja. Sko-roda hkrati z rojstnim dnem poteka 21 let, odkar so ga že proglasili za mrtvega, ga skoraj pokopali, pa se je vendar nekako izlizal in ostal živ. Smejoč se pripoveduje partizanske spomine. Govori brez olepšav, dogodke opisuje na kratko, jedrnato, z velikim smislom za vojaške podrobnosti. Na tri vprašanja — prosil sem ga, naj opiše svoje spomine na začetek vstaje, svoj partizanski ognjeni krst in spomine na dni, ko so ga skoraj pokopali, je odgovoril zelo na kratko, pa je vsega kljub temu toliko, da lahko zajamemo v tem sestavku samo odgovor na dve vprašanji. »Leta 1941 sem se iz češke preko Nemčije ilegalno vrnil domov«« — Kot dezerter iz stare jugoslovanske vojske sem se moral že pred vojno umakniti čez mejo. Zatekel sem se na češko, kjer sem 1941. delal v Moravski Ostravici kot rudar. Tam je bil z menoj tudi moj brat Franci. Na Češkem me je zatekla nemška okupacija. Kljub vsemu hudemu, kar je prestal v življenju, je tovariš Vinko Robek rad šegav in dobre volje Brat je zbolel in treba ga je bilo spraviti domov. Nekako sem izsilil, da so mi dovolili spremljati ga kot bolnika. Ko sem ga pripeljal domov, sem tu dobil zvezo s Francem Majcnom, rudarjem iz Trbovelj, ki je bil predvojni komunist. Ta mi je dal sabotaž-ne naloge in mi naročil, naj se iz Nemčije vrnem v partizane ter privedem s seboj čimveč naših delavcev. Vse, kar sem imel vrednega pri sebi, sem pustil doma. Ko sem se vrnil na češko, sem tam pred Nemci preklinjal Italijane, češ da so mi vse pobrali in nagovarjal delavce, naj delajo čimveč plavih ter sabotirajo proizvodnjo. Ko je postalo vroče, prihajali so mi namreč na sled, sem v začetku decembra 1941 ilegalno zapustil češko. Se prej sem se zgovoril z dvema Slovencema, ki sta se kmalu za menoj vrnila in odšla v partizane. Eden izmed njiju, Lojze Blažič, je bil pozneje z menoj v isti partizanski enoti. Ilegalni povratek iz Nemčije ni bil kar tako. Do Rati-bora na češkem sem se peljal z avtobusom, nato pa sem prestopil na vlak. Vzel sem karto za II. razred, upajoč, da bo tam kontrola milejša. Izkazalo se je, da sem imel prav. Do nekdanje avstrijske meje je šlo brez kakšnega podrobnejšega pregleda. Pri srcu mi seveda ni bilo lahko, obnašal pa sem se kar se da malomarno. Tolažila me je zavest, da imam nemški potni list. Tudi kontrolo v Mariboru sem nekako prestal, čeprav sem se moral precej izgovarjati in tako sem prišel vse do Sevnice brez posebnih zapletljajev. »Patrola mi je svetila po čevljih, pa me ni opazila« V Sevnici sem izstopil iz vlaka in jo mahnil peš proti meji. Tik ob meji sem imel to smolo, da sem naletel na nemško patrolo. Padal je dež, pomešan s snegom. Umakniti se nisem imel kam, zato sem se prislonil ob breg ob cesti in se pritajil. Vojaki so svetili z baterijo. Zastal mi je dih, ko je snop svetlobe osvetlil čevlje. Kako so gledali, ne vem, opazili pa jih le niso ... Ko so se oddaljili, sem speš-no nadaljeval pot in pozno ponoči prišel domov v Skoc-jan. »Psu in dvema policistoma sem srečno utekel« V Nemčijo sem se napotil še enkrat, po Majcnovem nalogu, leta 1942 spomladi. S seboj, sem vzel precej cigaret, da bi naše delavce tam lažje pripravil do povratka, ker je bilo tobak težko dobiti. 2e na poti v Sevnico pa sem naletel na tri policiste, ki so z vozom nekaj peljali. Ustavili so me in me legitimirali. Poka- Najuspešnejši mali oglasi: v domačem tedniku! zal sem potni Ust in trdil, da se vračam nazaj na delo v Nemčijo. Preiskali so mi prtljago, našli cigarete in to jim je bilo sumljivo. Zahtevali so, naj grem z njimi na najbližjo policijsko postajo. Navidezno sem se vdal in iskal priložnost za beg. Ko je cesta prišla na samoto in mi je bil teren pogodu, sem razmahnil z rokami in — beži v breg! Za menoj so naščuvali psa, pa sem ga s krepko brco tako poškodoval, da ga je minilo zasledovanje. Nekako sem utekel, misel na nadaljnje potovanje pa sem opustil.« Iz partizanskih let pa je tovariš Vinko povedal med drugim tole: »Pri Ortneku sem rešil partizanski top« — To je bilo 27. aprila 1944. Načelnik štaba XVIII. divizije major čubrič je dal postaviti k ortneškemu gradu top. Naše enote pa so kmalu nato začele bežati pred nemško kolono, ki se je pomikala proti Kočevju. Top je ostal na položaju brez zaščite. Hitro sem povprašal kako in kaj, borci pa so mi povedali, da so ga zamaskirali. Med pokanjem in v splošni zmedi sem na hitro zbral dve četi borcev in jih razporedil okoli topa z nalogo, naj ga ščitijo tako dolgo, dokler ne privedem okrepitve. Nato sem odhitel v štab IX. brigade na Gregor. Bil sem besen in sem opsoval vse šta-bovce po vrsti ter zahteval ruski bataljon, da bi rešil top. Dobil sem ga in enota je odhitela proti Ortneku. V navalu jeze sem jo mahnil k*r po čistini; nisem pazil na kritje. čeprav so mi borci, ki so napredovali po vseh vojaških pravilih in se pomikali iz kritja v kritje, klicali, naj bom pameten. Tako sem prišel do skupine hiš in se napotil proti vogalu, odkoder sem z daljnogledom opazoval položaj okoli zamaskiranega topa. Ko sem se obrnil, me je nemški ostrostrelec zadel od zadaj v glavo. Speklo me je in padel sem po tleh, nato pa sem bil tri tedne v nezavesti. Grob pri Gregorju je bil že izkopan... Ostalo so mi pripovedovali borci pozneje. Vsi so bili prepričani, da sem mrtev, saj sem imel vso lobanjo od temena do čela prebito. Na pokopališču pri Gregorju so mi že izkopali grob in me hoteli položili vanj, ko se je neki bolničar le spomnil in mi otipal žilo. Ugotovil je, da mi srce še bije. Naložili so me na voz ter me odpeljali v Kočevski Rog. Pripovedujejo, da sem bil tri dru na vozu na poti. Končnb so me pripeljali v snežniško bolnico pri Starem trgu na Notranjskem. Tam sem ležal in vsi so obupali nad menoj. Peti dan nato ko sem bil ranjen, pa je dr. Julij Saje rekel: »Umrl bo tako in 'tako, operirati pa ga le lahko poskusimo!« Položili so me na mizo in dr. Julče me je nekako pokrpal, tako da sem še danes živ! Tretji teden nato, ko sem bil ranjen, sem prišel k zavesti.« Narodnemu heroju Vinku Robku, ki je kljub prigodam, s kakršnimi se lahko pohvali malokdo na svetu, ostal živ in je poln vedrine danes dočakal 50-letnico življenja, naše iskrene čestitke! Pridružujejo se Vinko Robek je po svojem junaštvu znan in priljubljen po vsej Dolenjski, predvsem pa med kmečkim ljudstvom in bivšimi borci. Rodil se je 1. aprila 1915 na Vinjem vrhu in je bil gozdni delavec. V NOV je bil komandir čete v Krškem odredu in se je odlikoval v mnogih bojih z Italijani in belogardisti. Oktobra 1942 je bil sprejet v KPS. Postal je namestnik komandanta IX. brigade in se je proslavil v njenih bojili za osvoboditev Delnic, Mrkoplja, Ravne gore in Vrbov-skega, pa tudi v bojih pri Pijavi gorici in okrog Ribnice. 27. aprila 1944 je bil v boju z Nemci pri Sv. Gregorju tretjič ranjen v glavo, da je postal 100-odstotni invalid. — Na sliki: Vinko Robek z življenjsko družico v Dobruški vasi pri škocjanu jim prisrčni jiozdravi njegovih neštetih znancev, prijateljev in bojnih tovarišev, ki hranijo na pogumnega partizana najlepše spomine, zdru- žene s toplimi željami, da bi bil Vinko med nami še dolga, dolga leta čil, zdrav in ddbre volje! MILOŠ JAKOPEC Razgrnitev urbanističnega načrta za Center V sredo, 24. III., so se člani sveta za urbanizem pogovarjali o razgrnitvi predloga zazi-dave središča Novega mesta. Razstava tega načrta bo v začetku aprila na rotovžu in bo odprta 14 dni. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi posebno obdelavo Brega, ki ga je projektiral atelje prof. Mušica na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Skupščina bo o tem predlogu razpravljala predvidoma ob koncu aprila in če ga bo sprejela, bo takoj nato že mogoče dobiti lokacijska dovoljenja za gradnje v centru ±9 600 LET NOVEGA ME S TA 20 LET OSVOBODITVE Pravkar je izšel umetniški plakat, izdan v počastitev 600-letnice Novega mesta in 20-letnice osvoboditve. Z odtisom svojega »NOVEGA MESTA« je izdelal osnutek akadem. slikar Božidar Jakac mesta. Na razpravo in sprejem pred skupščino bodo dali tudi zazidalni načrt za Znančeve njive, ki je bil razgrnjen decembra 1962 v domu JLA. Spomenik padlim v Fari Na Zabjaku, kraju- med Faro in Vasjo ob Kolpi, bodo letos postavili spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma iz Kolpske doline. Postavitev spomenika priprav-ljajo že od 1949. leta, julija letos pa naj bi ga dokončno odkrili. Hkrati bo tu centralna proslava 20-oetnice osvoboditve za občine Ko-čevje, čabar in Delnice. Načrti za spomenik so že pripravljeni, precej sredstev pa so tamkajšnji prebivalci že zbrali sami. Zdaj so določili tri komisije, ki bodo med ljudmi še naprej zbirale prispevke. Proslava 20-letnice osvoboditve v Fari naj bu trajala dva dni. Sodeloval bo tudi garnizon JLA iz Delnic. miJiiininnii\jimninrniuniiumiTinniiiHHUtinniMUHLitiUiitmiBtnt:u!:u3i OBVESTILO Danes popoldne bo od 14.30 do 17.30 razdeljen kontingent fičkov, ki so prispeli v Novo mesto včeraj zvečer. V podjetju AVTOMODELI naj se oglasijo samo tisti novomeški naročniki, ki so vozila naročili in plačali do 25. decembra 1964. Naročniki iz drugih dolenjskih občin naj ne hodijo v Novo mesto, ker je prispela tokrat le manjša pošiljka lani naročenih avtomobilov fiat 600. — Posebej opozarjamo, da vozil F-1300 ni v tej pošiljki! UPRAVA Branko Lukič: (.Nadaljevanje in konec) Tri deklice v napol kmečkih oblekah stojijo pri majhnem kdove kdaj osnaže-nem oknu in zro v natikače, razstavljene v oknu. čudovito izdelane z množino barv in steklenih okraskov vlečejo nase široko odprte oči deklic. Mojster, sedeč za oknom s počasnimi premišljenimi gibi, ne ozirajoč se na otroke, izdeluje drugi par natikačev. Prav tako so pisani in lepi. V težak volneni plet zavita žena nosi v doma izdelani torbi težko breme. Prepognjena naprej stopa počasi in gleda v tla. Vse je v tej ulici takšno. Težko, počasno, zele- Srečanje v Titovem Velesu no od starosti. Kot da minula stoletja s puščobnim dihom razmetavajo redke liste na ogolelih vejah akacij. S streh, ki so se sklonile skoraj do tal, kot orehi padajo vrabci in ob vrečah z zrnjem pobirajo svoj dnevni obrok. Na tem mestu je tako bilo včeraj, tako je danes; samo jutri se ne bo moglo nič upreti zobu časa. Vardar. Zelena, deroča reka. Obale, obrasle s topoli, ki se samovšečno ogledujejo v zelenih tolmunih. Na mestih, kjer so v koritu reke kamni in plitvo dno, se zeleni valovi odenejo z belim pletom pene. In ob oporah mostov se kopiči pena. Kot da se starec Vardar huduje zaradi pregraj, ki so mu jih nastavili ljudje. Na obeh straneh je golo gričevje,, iz-mozgano od vetrov in pripek. Po pobočjih čepe gosto posejane hišice z nizkimi strehami. Le v središču sodobna poslopja molijo kvišku in kljubujejo zimskemu vetru. Strehe nizkih hišic so krite z opeko, ki je podobna po dolgem prerezani cevi. Prav ta opeka in za te kraje značilna oblika hiš ustvarja značimo podobo mesta na jugu. Zdi se, da se mesto kot lepotica nenehno ogleduje v zelenem zrcalu Vardarja. Iz dvorišča samostana na hribu opazujem Veles v do- poldanskem zimskem soncu. Iz mnogih dimnikov se kadi Rahla tenčica megle nad Var-darjem in dim sta ustvarila nad mestom sivomodri paj-čolan, ki se je na sredi upo-gnil in je njegovo tkanje 'tam gostejše. Nazaj grede opazujem otroke. Na cesti so kot povsod vrisali like in skakajoč na eni nogi potiskajo ploščico. Otroci so povsod enaki. Majhne, še v turških časih zidane hišice imajo sveže polita tla dvorišč. Skrbne gospodinje pometajo ulico pred hišami. V tem strmem hribu, ki mu Velešanci pravijo »Kojnik«, drugače ni moč vzdrževati snage. Ulice so ozke in hudo strme. Na stari »sahat-kuli«, zvoniku z uro, je odbilo poldne, ko sem počasi stopal navzdol. Ulice so bile tihe in prazne. XXX Košček nočnega življenja sem srečal v Titovem Velesu. Ko glavna ulica zažari v močni svetlobi neonske razsvetljave, ko se razidejo zadnji sprehajalci, v baru hotela »Internacional« zvoki orkestra ponujajo pozabo na dnevne skrbi ob kozarcu »žilavke«. Rdeča luč ovije plesalce in velika slikarska kompozicija na steni, ki predstavlja Veles, vsili misel, da je med stare hiše na obalah Vardarja prišel novi čas, ki je prinesel s seboj nove navade. Pevka ob spremljavi orkestra poje melodijo s festivala. Pogrešam narodno, pristno makedonsko pesem. Enkrat samkrat sem jo slišal v tej noči. Po- zneje, ko grem po praznem trgu pred hotelom se mi zdi, da je mesto enako kateremukoli mestu. Izložbe kot žareče oči vabijo k sebi, veter razmetava stare lepake po pločniku. Pred kinom službujoči miličnik zdolgočaseno gleda v neme nasmehe filmskih lepotic. Za vogalom se slišijo negotovi koraki nekoga, ki mu je »žilavka« vzela moči. Vse kot kjerkoli drugje. Le po strmih ulicah »Kojnika« drobne lučke ta-jinstveno pomežikujejo in kot da nizke strehe skrivajo tisočletne skrivnosti, ki jih ni nikjer drugje. Zdi se, da skrivnostno šepetajo med seboj iz središča mesta pregnani duhovi starih časov. In Vardar nekaj šepeta, kot da skrbno sešteva dnevni iz-ipiček. V nevidnih vejah javorov, visoko nad strehami, se leno in zaspano oglasi kavka. i 15 Odkar sta se spoznali, se je Ci-pora popolnoma spremenila. »Sre-čnice« v baraki si na tihem šepetajo, da je zblaznela. Saj ne bi bila prva, ki je odšla po tej poti. Bojijo se, da bo slovaška zdravnica to opazila in jo zaklenila v KB-izolacijsko barako med spolno bolne. Zadnje čase se je Cipora sprehajala po taborišču kot neprizadeta obiskovalka; kakor da se je pravila Barake s punčkami nič več ne tičejo. Sreča, ki jo je bila tako dolgo spremljala, jo je na mah zapustila. Naenkrat je dobila kar dva »raporta« v dveh zapovrstnih dneh. In od tistega časa ji ni ničesar več mar. Niti ne poje več. Njena usta so zaprta. Vse, kar zdaj pa zdaj reče, je: »Ubila sem Marcela« — in spet stisne usta. ponjo. Njo iščejo. O tem ni nobenega dvoma. Slutila je. A prej je mislila, da gre za splošno nevarnost, ki grozi vsem. Zdaj je nevarnost osredotočena, kot kopje naperjena vanjo. Samo vanjo. Tokrat je ona žrtev. Tokrat bodo vse oči uprte skozi bodečo žico — vanjo. Pod hrbtom stiska z rokami svinčnik in zvezek. Ni časa, da bi ju skrila. Nadzornice gledajo številko na njeni postelji. V hipu ji preblisnejo spomin vprašanja in odgovori: Kje je dobila zvezek? Fela. Tako ali tako jo bodo ubili. Toda ona ne bo omenila Felinega imena. Nadzornice so stopile v prehod ob njeni postelji. Zdaj so tik nje. Pripravljena je. čudno, kako mirna je. Za nič na svetu ne bo izdala Fele. Mirna je. Oči ima za- KA-CETNIK 135633 ... Zunaj se nekaj dogaja. Od nekod je slišati Elsin glas. Za barako je slišati hitre noge nadzornic. Gotovo je, da se nekaj pripravlja. Danijela čuti nevarnost, ki preži nanjo iz zasede. Dekleta še vedno trdno spijo, kakor da jih ne more nič na svetu zbuditi. Toda kakor hitro bo udaril prvi gong, bodo vse hkrati sko^ čile iz postelj: Postiljanje! Tako je vsako jutro, če bi se na primer vojna iznenada končala in bi Nemci čez noč zbežali ter gong ne bi več udaril budnice — ali bi dekleta za vedno takole obležala?- Zmešnjava " zunaj narašča. Le kaj delajo? Fela ji je bila zaupno povedala, da bodo nemara premaknili taborišče bliže fronti. Fela že ve. Nanjo se lahko zaneseš. Jaga se je morala zmotiti. Ne! Tokrat ne bo čakala, da jo ponovno prepeljejo. Končala bo s tem življenjem. Bila je že skoraj v vseh židovskih taboriščih na tem področju. Z jetniki ni mogoče govoriti. Niti videti jih ni mogoče. Nemci žive zunaj bodeče žice in na noben način ne moreš priti noter, k jetnikom. Nikoli ne bo našla Har-ryja. Ali je bilo vse njeno trpljenje — Vrata barake so se na stežaj odprla. Prva je vstopila Elsa s pletenim bičem v eni in koščkom papirja v drugi roki. Nadzornice iščejo med posteljami pravo številko. Urno in neslišno kot demoni opravljajo svoje delo. Od postelje do postelje stopajo — zdajle se bližajo njeni. Danijela drži z obema rokama zvezek in svinčnik pod hrbtom. Ve, da prihajajo to pot prte. Smrt. Tako jo torej občutiš... Nadzornice so potegnile odejo s Cipore in jo prijele za lase. Deklica ni niti črhnila. Dovolila jim je, da počno z njo, kar hočejo. Elsa je stala s prekrižanimi rokami in strmela naravnost v njene steklene oči. Obe sta molčali. Nemo sta se gledali. A videti je bilo, kot da se pogovarjata v nekem zaupnem, strahotnem jeziku. Elsa je odšla — in Cipora ji je molče sledila. Tega ji ni nihče ukazal. Za njo so šle nadzornice. Sprevod je zapustil barako. Danijela leži nepremično. Nasprotna stena se nagiba skupaj z vzidanimi omarami. Vsak trenutek se bodo prevrnile nanjo. Posteljne stranice in bele številke na njih ji druga za drugo v kolobarjih švigajo pred očmi — kakor svetlobni oglasi v izložbi, ki jim ni ne konca ne kraja. Nekatere deklice so skočile s postelj. Zdaj tekajo vzdolž Cipori-ne postelje. Vse se je zgodilo kakor pod vodo. Danijela ni slišala Ciporinega krika. Ne spominja se, da bi bila sploh kaj črhnila. Vsa stvar se je zgodila kot v brezzrač-nem prostoru. Odpeljale so jo .iz barake, a brezzračni prostor je ostal in napolnil vso barako. Deklice so razburjeno begale po prostoru, se ustavljale, videti je bilo, kot da se pogovarjajo — a ona ni ničesar slišala. Mirno je ležala v postelji in držala v rokah zvezek ter svinčnik pod svojim hrbtom. Ciporo so že odpeljali iz barake, a prvi udarec na gong se še ni razlegal. Danes se bo zgodilo nekaj strašnega. Cipora ni zakričala. Vse se je zgodilo s takšno vrtoglavo naglico, takšno strahotno tišino. Vse gledajo na Ciporino prazno posteljo: Elsa je bila v baraki!... Kdaj se je vse to zgodilo? ... Kdo je videl ves prizor? ... Kaj je rekla Elsa? ... Kaj se bo zgodilo danes zjutraj?... Preplašene oči mežikajo, strmijo. Mogoče so jo odpeljale v KB! Mogoče je slovaška zdravnica kaj slišala o Ciporinem stanju ... Dekleta tekajo sem in tja in z grozo pogledujejo na Ciporino prazno posteljo. Zdaj Danijela ne bo mogla skriti zvezka. Zakaj so vzele Ciporo? Saj so vendar prišle ponjo! Kaj, če bi našle njen zvezek? In kaj, če se spet vrnejo? življenje je zanjo že zdavnaj brez pomena, česa se je potemtakem tako bala? Potegnila je prazne roke izpod hrbta. Bile so brezčutne, otrple kakor vse njeno telo. 2 Na praznem morišču je stalo deset stolov. Njihovi četverokotni sedeži so prazni zijali proti nebu. čakanje. Prednje noge stolov so bile okorne v svoji negibnosti. Nasproti, onkraj morišča, se zbirajo jetnice iz Delovne divizije v velikansko množico bolščečih oči. Gumijevke nadzornic se dvigajo in padajo na glave v zadnjih vrstah. Oči strmijo — ne zaradi strahu pred moriščem, marveč zaradi gumijevk: Lejte, saj pazimo! Saj gledamo! Sredi morišča stoji deset stolov in njihovi prazni sedeži zro v nebo. Lejte, nadzornice, saj gledamo naravnost v stole! Ne odmaknemo oči z njih! če hočete, jih bomo celo preštevale: en ... dva ... tri... Poglejte, kako gledamo naravnost v stole in jih štejemo, samo ne te-pite nas po glavah. Za božjo voljo, nikar! Skozi vrata je pripeljal tovorni avtomobil in se ritenski postavil na morišče. šofer je pogledal skozi okno. Z eno roko je upravljal volan in peljal tovornjak nazaj na pravo mesto, da bi olajšal nadzornicam natovarjanje. Nato je skočil iz kabine, pregledal tovorni avto s stro-kovnjaškim pogledom izkušenega šoferja, ki je ustavil natanko na mestu natovarjanja, da ne bodo imeli nosači preveč dela. Temna, zadnja odprtina tovornega avtomobila je bila zdaj v ravni vrsti s stoli, šofer si je potisnil svojo SS-čepico na tilnik, vzel cigareto, ki jo je imel za ušesom, jo prižgal, se s prekrižanimi nogami naslonil na blatnik in zajel v pljuča cigaretni dim; ravnodušno je gledal vrsto praznih stolov, medtem ko je na stežaj in zaspano zehal. »Med .očiščevanjem' boš videla, kako debele so ...« Množica bolščečih oči onkraj morišča se je zdaj zlila v en sam par oči. »Moje ime je Renja, Renja Zeidner...« Uničujoče sovraštvo vseh oči se je zdaj strnilo v en sam par. »Naš kruh!... Naša margarina!... Z našimi življenji se redijo.« Oči Renje Zeidner nepremično strmijo vanjo s sovraštvom in studom. Danijela jo je opeharila. Renja ji je verjela, ji zaupala takoj spočetka. A Danijela jo je pustila na cedilu. Izdala jo je. Zapustila jo je in odšla v Barako s punčkami, kjer žro juho in džem Delovne divizije. Zdaj, ko se bo zanka kmalu zadrgnila, se počuti osamljena in zapuščena. Ampak zdaj je ne bo nihče pomiloval! Naj trpi! Vsem »punčkam« se bo iztekel čas! Vsaka bo sprejela svoje — na stolih! Me pa, muselmonke iz Delovne divizije, bomo vsakokrat gledale skozi bodečo žico, kako »oči-ščujejo« njihova debela telesa, ki so se nažrla našega kruha in nam izpila mozeg! Danijela ni mogla več gledati na drugo stran. Odvrnila je glavo. ' Na tej strani so bila dekleta oblečena v čiste modre progaste halje; na drugi strani je bila nepopisna skupina žensk, katerih cunje so se zlile v dolgo, preperelo krpo, obešeno na bodečo žico. V zabrisani in brezoblični gmoti nisi mogel razločiti posameznih udov in obrazov. Punčke iz barake so gledale na drugo stran tako, kot gledajo sorodniki čez rob velikanskega skupnega groba ob izkopavanju okostnjakov. Vsak drobec te trohnobe je lahko tvoja sestra. Danijela ni mogla več gledati na drugo stran. Odvrnila je pogled — In jih zagledala: Korakale so. Z obrazi proti morišču. Prihajale so bliže in bliže. Na čelu je korakala Elsa. Za njo v gosjem redu gola dekleta. Nebo je mrko in pusto viselo nad moriščem. Kakor da se je vse nebo zbralo na tem mestu. Na desnici vsakega dekleta je korakala nadzornica v slavnostni, praznični obleki kakor družica, ki spremlja nevesto k oltarju. Elsino brazgoti-nasto lice je bilo od daleč videti tako, kot da bi ji bila polovica krinke zdrsnila z obraza. Koža med surovimi vbodi je bila zdaj krvavo rdeča, podobna živi rani. Druga polovica obraza je bila toga, praznična, slavnostna. Konice škornjev so se ji nedeljsko svetile in ob desnem škornju je bingljal konec pletenega biča. Prva v vrsti je bila Civija iz Chebina. Podoba je bila, da ji je vse skupaj še vedno uganka. Očitno se ni bila ničesar naučila in ni postala tukaj, v Baraki s punčkami, nič modrejša. Njena nedolžnost ni bila niti za las omadeževana. Kakor da je ne bi prav zdaj gole peljali iz Elsine sobe, kakor da bi tako šla naravnost iz večerne šole »Hčera sv. Jakoba« v Che-binu. Njeno drobno, nežno telo je izžarevalo devištvo in čistost — nedotaknjenost. Njena trdovratna otroška nedolžnost jo je branila, kot varuje lupina orehovo jedro. Ni bilo druge izbire kot streti lupino. is r 4 »Nič! Nič!« ponovil je nehote in še enkrat preobrnil suknjo. Drugi so strmeli vanj. »Kaj vam je, gospod Topolščak?« dejal je plaho debeli sodnik; vsiljevala se mu je slutnja, da je Miklavž zblaznel. »Oh — vrag vedi — da ni nič,« dejal je ta, težko premaguje razburjenost. »Mislil sem res — ker ste tako govorili — pa nič ni, nič!« Vtem je vrgel suknjo na zaboj. »Raki so gotovi, gospod sodnik,« oglasi se Urša med vrati. »Dobro, dobro, sedaj le pojdimo! Stojte, da denarjev ne pozabim! Saj vem, da se nisem zastonj vozil sem gor! Alo, sedaj pa rakce, rakce! Ali znate, kako se raki jedo?« Z zadnjimi besedami se je obrnil k pisarju, ki je stopal z Brnotom vred počasi za njim po hodniku. Topolščak je ostal v sobi, zaprl duri, vzdignil še enkrat tujčevo suknjo in jo pretipal in preobrnil. »Nič! Nič! Kdo je ukral — kdo mi je ukral?« sikal je med zobmi. Kmalu popoldne so odhajali Brnotovi. Slovo ni bilo gorko; Brnot je bil sicer malo vinjen in gostobeseden, Miklavž pa ni govoril veliko. Tomaž je vpre-gel konja in ga držal za brzdi ves čas, ko so oni sedali na voz; nihče ni zapazil, kako zlobno — zadovoljen smehljaj se mu je kazal na ustnih, ko ga je Topolščak osorno opozoril, naj se urno suče. Miklavžu se je odslej dozdevalo, da mu potekajo dnevi s podvojeno silo. Ugibal in premišljeval je venomer, kdo mu je ukral ono važno, zanj tako pomenljivo pismo in, akoprav se mu je slutnja sukala skoro vedno le ob eni osebi, vendar je ni mogel poprijeti se s sicer mu lastno žilavostjo. Spominjal se je, da je onega usodepolnega večera videl Tomaža na spodnjih stopnicah, a kaj hoče, kaj more ta reva. to hlapce, ki ne loči papirja od cunje? A kdo drugi bi mogel biti? Miši niso snedle testamenta, sicer bi se lotile tudi suknje, druga žival ali golazen tudi ne, torej le človek. Pa kateri — ko nihče ni prihajal v podstrešje in nihče, celo sestra Urša ne, ni znal za oni skrivni kotiček. Da bi bil Miklavž babjeveren in strahopeten, prišel ni bil morda do prepričanja, da mu je to napravil sam zlodej, a mož je bil pre-trezen. Najhuje je bilo, da si ni upal, da ni smel nikdar povprašati, kaj mu je storiti; sam, sam je moral nositi to silno skrb in bojazen in od nikoder ni bilo nade, rešiti se. A sklenil je biti vztrajen do zadnjega trenutka; za nevesto, za Metko mu ni bilo; brez denarja, brez njenega premoženja — kaj bo ž njo? Seve, ko bi se našel pozneje oni tujčev testament — pa kaj, ko bi ga ne bilo? Poraz njegove imovine je pred durmi, pomaga si lahko le z bogato ženitvi-jo, in taka bi se morda sklenila še drugod. Z ubož-no nevesto pa le pospeši propad. A hotel je čakati do zadnje ure; zato tudi ni ustavil drugega oklica, da je šlo vse redno pot. Enkrat mu je bilo že na jeziku vprašanje do Tomaža — hotel ga je staviti odkrito, prijateljsko, proseče, češ dam mu, kolikor hoče, ako ima on to pismo in mi ga vrne — a premislil se je; spomin na minule dni mu je zavezal jezik. Tega moža si ni upal kaj prositi, on je moral biti, morad ostati njegov — hlapec. Poleg tega pa se vendar ni mogel iznebiti misli: kaj ko bi vendar Tomaž bil pravi — ? V ponedeljek po drugem oklicu je imel Topolščak zopet več gostov okrog mize pod lipama. Vračali so se s sejmov s Štajerskega in Ogrskega in med njimi, večinoma mešetarji, imel je prvo besedo naš znanec Klander. Možje so bili baje dobro opravili in nihče se ni branil vreči svojo petico za vino. Sredi glasnega razgovora krikne zdajci Klander mimo gredočemu krčmarju: »I, kje pa spi danes tista tvoja kljusa, tisti Tomaž, ki ga rediš na svojo škodo — in paseš?« Miklavža je to vprašanje neprijetno streslo. »Ne vem, kje se klati!« zavrnil je skoro neprijazno. »Morda zopet pisma in papirje in cunje pobira ob cesti.« Eden iz družbe je sunil mešetarja, naj pije ter povprašal, koliko je dal koroški kupec za par volov, katera je bil Klander pomagal prodajati, in zato nihče ni pazil na one besede, niti na to, da je Topolščak za en trenutek omahnil, kakor bi ga bila strela udarila. Vrnil se je v hišo, a sam ni znal, kako je prišel tja; v veži pod stopnicami je obstal in se prijel ob steber. »Torej, vendar, vendar — da, to, to mora biti!« šepetal je. Malo pozneje je korakal s polnim bokalom med pivce ter ga postavil pred Klandra. »Za tega bom pa jaz dal!« dejal je dobrovoljno. »Halo, glej ga!« vpil je eden. »Ti je li prvenica storila ali kaj, da si tako radodaren?« »Oj, možje, ženi se, ženi in sedaj se hoče odkupiti,« menil je Klander moški in jel točiti. »Res je, res — toda tako poceni nam ne uide; z enim bokalom ne bo nič!« vpili so drugi. Mladinska knjiga: Levstikovi agrajenci za leto 1964 France Avčin Mladinska knjiga že vrsto let podeljuje Levstikove nagrade za najboljša leposlovna in poljudnoznanstvena dela, namenjena predvsem mladini, ki izidejo pri založbi, kakor tudi za najboljše ilustracije. Tako so tudi letos podelili Levstikove nagrade šestim oziroma sedmim avtorjem in ilustratorjem. Nagrade so prejeli: Za leposlovno delo: prof. dr. inž. France Avčin: KJER TIŠINA ŠEPETA Knjiga KJER TIŠINA ŠEPETA je po svoji snovi in obdelavi, po ljubezni do gora in naše zemlje sploh, vzgojno izredno pozitivno vplivala na mlado generacijo. Čeprav je knjiga planinsko potopisna in sodi med čisto beletvistiko, ima polno mest, ki kažejo pisateljevo sposobnost do nazornega oblikovanja. Opisi lepot slovenske pokrajine, ki jih je avtor doživljal tudi kot partizan med vojno, sodijo med najlepša pričevanja o slovenski zemlji. Za poljudnoznanstveno delo: prof. Miroslav Adlešič: S«. * T ZVOKA IN GLASBE .njiga SVET ZVOKA IN GLASBE je pravi priročnik za ijte, kar se nanaša na zvok in njegovo uporabo; v njej je zbrano vse, kar je na tem področju bistvenega s fizikalnega in fiziološkega stališča, pa tudi s tehniškega in glasbenega, velik del knjige je namenjen glasbilom. Za sestavo takšne knjige mora imeti pisec posebno nagnjenj« in veliko ljubezen do predmeta, v konkretnem primeru pa mora biti tudi dovzeten za glasbo. Razen tega mora imeti pisateljsko pero in sluh za jezik, kajti obdelana snov je bila po velikem delu pri nas ledina in avtor je mora] za marsikateri pojem in predmet izbrati ali ustvariti -fi-imeren izraz? Za ilustracije v knjigi ZLATA PTICA in O TREH GRAHIH ter v knjigi Ele Peroci ZA LAHKO NOC: ANČKA GOŠNIK — GODEC: ustracije izražajo pravljično, pa tudi vsakdanjo resi čnost, o kateri govori tekst s podobami, ki so zveste vse&ni, toda po moči in bogastvo- fantazije nikoli ne zaostajajo za tekstom. Ilustracije so oblikovno primerne starosti otrok, ki jim je knjiga namenjena; po bogastvu prizorov, majhnih, zabavnih detajlih, različnosti prizorišč in jzbranosti kostumov, pa te podobe presegajo starost otroka, mu prinašajo novo znanje in poglabljajo doživetje. Miroslav Adlešič Ančka Gošnik — Godec Za ilustracije v knjigi Ele Peroci HIŠICA IZ KOCK LIDIJA OSTERC: Ilustracije so ustvarile več kot le novo obleko za pripovedko Ele Peroci: HIŠICA IZ KOCK. Realizirane so v naJkvalitetjSi sodobni grafični opremi, kjer sodelujejo velikost knjige, razprtost tiska in velikost črk. Bogastvo in ubranost likovnih elementov sta v knjigi približani otroku, ki ima občutek, da bi kaj podobnega zmogel tudi sam in se tako uvaja na zahtevnejšo stopnjo estetskega doživetja. Za izvirne ilustracije v učbenikih NEMŠKA 'VADNICA ZA V. razred in NEMŠKA VADNICA za VI. razred: SAVO SO VRE: V zbirki črno belih in deloma barvno poudarjenih slikah je živahno, tudi duhovito ilustriran tekst. Podobe so likovno dosledno izdelane kot celotni prizori in v detajlu, enotne, vendar žive in neposredne. Nemška vad-nica je z ilustracijami pridobila na svoji učinkovitosti. Za izvirne ilustracije v učbeniku V. Pire: NAUK O ČLOVEKU prejme Levstikovo nagrado TONE ŽNIDARŠIC: Ilustriranje poljudnoznanstvenih in znanstvenih del omejuje v največji meri ilustracija. Žirija smatra, da je po zaslugi ilustratorja učbenik NAUK O ČLOVEKU dosegel svoj namen. Risba je trdna in čista, kar je važno je grafično poudarjeno, z bravo je ločena eno sestavina od druge, tako da učenec hitreje in točneje dojema vsebino knjige. Z ilustracijami je bil dosežen namen in uspeh knjige. Na razpis za prireditev IZREDNIH LEVSTIKOVIH NAGRAD ZA POLJUDNOZNANSTVENA DELA je žirija pregledala in prebrala tekst, ki ga je založba prejela in odločila, da ga nagradijo. Naslov dela je PIONIRI JUGOSLOVANSKE NAUKE (Poslan je bil anonimno, po predpisih.) Avtor je izbral za svoj spis življenje in delo petih jugoslovanskih znanstvenikov, ki so se udejstvovali na domačih tleh in tam postavili temelje znanstvenega dela med lastnim narodom in tako pokazali njegovo zrelost in samoosvojitev. Odločil se je za predstavnike z naravoslovnega področja: za matematika in fizika M. Getaldiča, botanika J. Pančića, biologa F. Erjavca, paleontologa D. Gorjanoviča-Krambergerja ter geografa in geologa J. Cvijiča. Lidija Osterc r ?>aa5 Savo Sovre Tone Žnidaršič Šopov v madžarščini Novosadsko založniško podjetje Forum je te dni izdalo v madžarščini zbirko pesmi makedonskega pesnika A ca Sopova pod naslovom »Ta, ki večno čaka«. Pesmi je prevedel Ferenc Feher. MIKENSKA ŠOLA NA NATEČAJU? Ce bo pravočasno pripravljen program za novo šolo na Mirni, se bo trebanjska občina udeležila natečaja za gradnjo osnovnih šol, ki ga je razpisala Splošna gospo-darska banka. Občina je v ta namen že pripravila minimalna sredstva- Načrte za šolo so naročili pri »Pionirju«. »DIALOGI« - nova slovenska revija V Mariboru je izšla t- dni prva številka nove slovenske revije za kulturna in družbeno politična vprašanja. »Dialoge«, kot je naslov novi reviji, izdaja zveza kulturnih delavcev v Mariboru. Kulturna javnost z zanimanjem pričakuje rojstvo nove revije, ki je v nekem pomenu naslednik lani ugaslih »Novih obzorij«, revije za kulturna in književna vprašanja, ki je tudi izhajala v Mariboru. Glavni urednik »Dialogov« je mariborski književnik France Filipič. RAZPRAVA 0 KULTURI Občinska skupščina v Sevnici vabi danes vse odbornike, predstavnike podjetij in predstavnike družbenih organizacij na zanimivo razpravo o problemih kulture v občini. Razprava je že tretja po vrsti in zanjo je pripravljenih več poglobljenih analiz o dosedanjem razmahu kulturno prosvetne dejavnosti v Sevnici in okolici. Današnji razgovor je še prav posebej pomemben zaradi tega, da bi kar največ, ljudi odločalo o perspektivnem programu kulturnega razvoja in da bi bila sredstva za kulturo letos kar najbolje razporejena, »Filma »(le joči, Peter« smo bili veseli Potujoči kino iz Ribnice nam je 8. marca za dan žena predvajal lep slovenski film '»Ne joči Peter!«. Polna gostilniška soba v kateri je bil film predvajan je dokaz tega, da si naši ljudje želijo kulturnega razvedrila, kino-operater pa se je zelo potrudil. Velika udeležba in gneča v prostoru, kjer so film predvajali, potrjujeta potrebo in upravičenost želja Ortne-čanov in prebivalcev Poljan po primernem prostoru za takšne prireditve. Prebivalci zato ponovno prosimo, naj na občinski skupščini in v kulturno-prosvetnih organih skušajo našim željam čimprej ustreči! V. P. Postanite član Prešernove družbe! Za članarino 1.200 din prejmete vsako leto knjižno zbirko 6 knjig in reprodukcijo umetniškega dela. če v vašem kraju ni poverjenika ali ne veste zanj, pišite na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, p. p. 41/1 RAZGOVOR TOVARIŠA TITA Z DELEGACIJO ZVEZK PEDAGOŠKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE ŠOLA NAJ OBLIKUJE NOVEGA SOCIALISTIČNEGA, JUGOSLOVANSKEGA ČLOVEKA (3) Dajte mu torej v tem kratkem obdobju — 30 let pravzaprav ni kratko, ampak dokaj dolgo obdobje — tisto, kar potrebuje za delo, pa naj se kasneje ob svojih dolžnostih, ki jih bo imel kot državljan socialistične Jugoslavije, zanima tudi za druge reči. Mislim, da ste se tudi sami prepričali, da pouk ne ustreza našim razmeram, da so programi preobremenjeni in da bi zlasti iz zgodovinskih učbenikov bilo potrebno izpustiti nekatere reči, ki so bile važne za kapitalistično družbo. Preobremenjenega programa se ne da obvladati; pomislite samo, koliko je med diplomiranimi študenti takih, ki zelo malo vedo ali so celo nevedneži. Imamo torej opravka s celo vrsto problemov, ki jih vi sami ne morete rešiti, zato se bomo morali skupno ukvarjati z njimi. Dobro bi bilo, ko bi se tisto, kar pravim, takoj uveljavilo, toda veste, demokracija je, pa se pojavljajo različna mnenja. Toda nekaj bo sprejeto. Vendar bodite tudi vi vztrajni pri pristojnih ljudeh in faktorjih. Predsednik Tito je v nadaljnjem razgovoru med drugim dejal: — Želel bi nekaj povedati o značaju naših šol sploh. Vzemimo na primer osemletko. Iz osemletke pride učenec, ki se ni sposoben vključiti v moderno proizvodnjo. Osemletka pa bi ga morala usposobiti za to. Tako gre v gimnazijo in že tedaj se orientira na univerzo. Zdaj imamo takšen položaj, da nam narašča število študentov na univerzi, iz univerze pa prihajajo pogosto slabi strokovnjaki, medtem ko nimamo srednjega kadra. Resda imamo tehnične in nekatere druge srednje šole, toda program za osemletno šolo bi moral vsaj pri zadnjih treh razredih biti prilagojen našim potrebam tako, da bi se učenec, ki konča osemletno šolo, lahko takoj vključil v proizvodnjo, v našo industrijo, kar bi hkrati razbremenilo gimnazijo. Zato pri nas tudi prihaja do delitve med intelektualnimi in fizičnimi delavci, ki utegne imeti daljnosežne posledice. Videli ste, da sem se temu na kongresu postavil po robu. Pri tem pride do razlik v plačah, nastajajo problemi, ki jih ne bi smelo biti, vse to pa je povezano z izobraževalnim sistemom. Ko govorim o gimnazijah, se mi zdi, da so ravno njihovi programi preobremenjeni z raznimi neuporabnimi rečmi. Če bomo imeli v srednjih šolah dobre programe, ki ne bodo preobremenjeni z odvečnimi stvarmi, bomo ustvarili boljše in realnejše možnosti za nadaljnje šolanje teh učencev in tako bo tudi z univerze prihajal sposobnejši kader. Zato je treba učne programe obvezno prilagoditi našim razmeram in sedanjemu položaju. Na kongresu ste govorili o ustvarjanju socialističnega človeka. Toda mi ustvarjamo dva socialistična človeka, intelektualca in delavca, namesto da bi ustvarjali enega človeka socialistične družbe. V celotnem šolskem sistemu moramo popravljati stvari, to pa ni odvisno samo od vas. žalostno je, da mladinec že v gimnaziji razmišlja o dobrem položaju kje v tovarni ali kje drugje v gospodarstvu, kjer bi takoj imel visoko plačo. Glede tega se ustvarja vzdušje, ki poraja takšno razpoloženje. To vzdušje moramo razbijati, razbijali pa ga bomo samo, če bomo oblikovali pravega socialističnega človeka, ki bo doumel, da je vsako delo v socialistični družbi družbeno koristno in dostojno slehernega posameznika. Tako je treba vzgajati mlade ljudi in delati na to, da bi se razlike med intelektualnim in fizičnim delom čimprej skrčile in postopoma izginile. Seveda tega ne bomo in ne moremo doseči z ustvarjanjem dveh kategorij socialističnega človeka. Glejte, to so problemi, ki jih je treba rešiti. Tovarišu Titu so povedali, da je na ljubljanski univerzi zdaj celo manjši odstotek delavskih otrok kakor je bil pred vojno. Tovariš Tito je odgovoril: — Zato imajo tam tudi probleme na univerzi... Govoril sem že, da bi v sedanji lazi bilo potrebno spremeniti program osemletke, da bi bilo v njem nekaj več elementov, ki bi usposabljali učence, da bi se vključili v proizvodnjo. Treba pa je tudi predvideti, da bi v bližnji perspektivi tudi iz gimnazije odhajali v proizvodnjo. Potlej bo tudi drugačna selekcija za univerzo. To bomo dosegli tudi z gmotnim spodbujanjem srednjih strokovnih kadrov, kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Ravnovesje je treba vsekakor vzpostaviti. Pomemben kulturni dogeiek v Kočevju Nove začetke gledališkega dela pri kočevski »Svobodi« v sezoni 1964/65 nakazuje novo ustanovljeno Gledališče »Jože šeško« DPD Svoboda Kočevje. Po odstranitvi mnogih subjektivnih in objektivnih težav so se pristojni organi nadvse resno oprijeli rešitve kulturno prosvetnega problema v naši občini. Uspehi niso izostali: dobili smo mlado gledališče »Jože šeško« v Kočevju z več kot 40 aktivnimi člani, ki so dodobra preuredili oder, izdelali kulise, pripravili izdajo gledališkega lista, budno zasledovali dela pri instalaciji centralnega ogrevanja dvorane in odra, organizirali množičen obisk šol in delovnih organizacij, največjo pozornost pa so posvetili študiju dela, ki so ga izbrali za otvoritveno predstavo, kmečko dramo Prežihovega Voranca v štirih dejanjih »Pernjako-vi«, ki jo je po avtorjevih osnutkih priredil in dopolnil H. Griin. Premiera bo v petek, 2. aprila 1965, repriza pa v nedeljo, 4. aprila 1965. Kočevska publika naj z dobrim obiskom pokaže zanimanje za mlado gledališče in opogumi delavni gledališki kolektiv še za nadaljnje uspešno delo v prihodnjih sezonah! Nič strahu pred obiskom: dvorana bo ogrevana. F. C. Po solato 11 km daleč... Med semiškimi gospodinjami vedno znova teče pogovor o tem, da bi morali prodajo zelenjave v kraju vendarle kako urediti, ženske se jezijo, češ da nimajo kaj kuhati, ker se zelenjave ne dobi. Kolikokrat morajo po solato v 11 km oddaljeni Črnomelj vsi tisti, ki imajo avtomobile! Kdor pa avtomobila nima, zelenjave največkrat ne je ... Semičani pravijo, naj bi v novo urejeni trgovini poskrbeli tudi za zelenjavo, saj vsak teden pripelje kamion blago iz Črnomlja, če bi pri-djali še zaboj ček solate in druge zelenjave, menda ne bi bilo pretežko ... 8 — dolenjski Vrtec v Semiču Danes, 1. aprila, popoldne ob 15. uri bodo v Semiču slovesno odprli vrtec za predšolske otroke, o katergm so občani razpravljali več let, posebno pa so si zanj prizadevali zadnja tri leta. Ob tej priložnosti so poskrbeli za skromno pogostitev vseh občanov, ki bodo s svojo navzočnostjo počastili pomemben dogodek. Nove, še obširnejše naloge ZVVI Na zadnji seji Občinskega odbora ZVVI Črnomelj sta bila za predsednika in tajnika ponovno izvoljena Drago Kobe in Lojze Starina. Sprejet je bil tudi obširen delovni načrt za letošnje leto. Na podlagi želja članstva, izraženih na občinski konferenci, je občinski odbor ZVVI 25. marca sprejel letni program dela. Ker poteka letos 20-let od osvoboditve, za katero je Bela krajina mnogo žrtvovala, bodo ob vseh večjih državnih praznikih zborovanja po posameznih krajevnih organizacijah. Tam se bodo sešli tovariši in tovari-šice ter obujali spomine na vojne dni. Občinski odbor bo hkrati z vsemi krajevriimi organizacijami še bolj kot doslej pomagal svojim članom pri uveljavljanju splošnega invalidskega dodatka. Posredovali bodo pri pristojnih organih za čim hitrejše reševanje invalidskih zadevah, razen tega bodo vodstva krajevnih organizacij pomagala svojim članom pri pisanju življenjepisa in drugih potrebnih dokazil. Računajo, da si bo tako okoli 350 članov ZVVI pridobilo pravico do invalidskega dodatka, ob tem pa tudi pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva, česar najbolj pogrešajo. Na seji so med drugim razpravljali še o merilih za dodeljevanje priznavalnin in poudarili, naj bi krajevne organizacije ZVVI in ZB še tesneje sodelovale pri reševanju teh vprašanj. Ker so ugotovili, da se je zdravstveno stanje prenekaterega člana organizacije v zadnjih letih poslabšalo, je bil odbor mnenja, naj bi več članov poslali na klimatsko zdravljenje ter ponovno pred zdravniško komisijo vse one invalide, katerim je komisija ugotavljala stopnjo invalidnosti že pred več leti. V delovnem programu ZVVI za letošnje leto je med drugim tudi zapisano, da si bo organizacija skupno z ZB prizadevala za dodeljevanje kreditov za popravila stanovanjskih hiš vsaj najpotrebnejšim članom organizacije, ki živijo v povsem neprimernih ali slabih stanovanjih. Pred zaključkom seje so sprejeli sklep, naj bi prav vsi člani ZVVI postali tudi člani Socialistične zveze, hkrati pa so sklenili, da se bo članstvo ZVVI stoodstotno udeležilo volitev. Voda je nenadoma privrela na dan na prostoru med stanovanjskimi bloki v Črnomlju. Po prvih ocenah strokovnjakov gre za termalni vrelec. Danes popoldne ob 15. uri bo posebna komisija na licu mesta sklenila, ali bodo vrelec zajezili in tu zgradili bazen s termalno vodo, kar bi nedvomno precej pripomoglo k razvoju turizma v Črnomlju. ŠE ENKRAT: VAJENSKA MLADINA To in ono iz Starega trga ob Kolpi 9 Kmetovalci so letos pokazali znatno večje zanimanje za škropljenje in čiščenje sadnega drevja kot prejšnja leta. Sadovnjaki so tako dobili podobo skrbne j šega gospodarjenja. Po občinskem odloku sodijo v sanacijsko območje sadovnjakov vasi: Stari trg, Prelesje in Sodelavci. Kmetovalci so prejeli pozive, da morajo sadno drevje očistiti in poškropiti, kar je večina gospodarjev tudi storila. 0 Kmetijska zadruga odkupi v Starem trgu vsak mesec po 10 pitanih bikcev, težkih okoli 400 kg. V Poljanski dolini je zanimanje za pitanje bikcev zelo naraslo. Kmetje prodajajo zelo malo sesnih telet; raje jih privezujejo in pitajo, ker se jim to bolj izplača. Q V Poljanski dolini postaja poraba gnojil vse večja. Medtem ko je zadruga lani prodala petdeset ton umetnih gnojil, jih bo letos prodala sedemdeset ton. Kmetovalci letos tudi bolj strokovno uporabljajo gnojila in sprašujejo za nasvete kmetijskega tehnika v Starem trgu. 9 V pisarno kmetijske za druge vsak dan prihajajo kmetje ter sprašujejo za cement in opeko. Imajo več živine in bi radi popravljali hleve, cementa in opeke pa nikjer ne morejo dobiti. Zaradi tega se mnogi jezijo in in pravijo, da kmetijstvo ne do napredovalo, če si ne bodo mogli popraviti hlevov in zgraditi gnojničnih jam. J. S. Čeprav nisem imela namena odgovoriti na članek »Kdo je odgovoren za tako vzgojo vajeniške mladine?«, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 12. marca 1965, sem vseeno mnenja, da je umestno in potrebno, da se odgovori na tak Članek, ki s svojimi netočnimi podatki lahko ustvari zmotno mišljenje o obravnavanem problemu. Res je razveseljivo dejstvo, da se za vzgojo in način dela z vajeniško mladino zavzema občinski komite ZMS Črnomelj. Ta prizadevanja so pokazala tudi že določene sadove, saj se je stanje na vajeniški šoli v toku teh razprav precej poboljšalo. Ravno zato me preseneča omenjeni članek, ki ugotavlja, da napak pri delu z vajeniško mladino sploh ni bilo. Da bi lahko na članek v celoti in jasno odgovorila, moram že v začetku povedati, da smo imeli predstavniki ZM, SZDL in občinskega sindikalnega sveta v podjetju že večkrat razgovore o omenjeni problematiki, zadnji pa je bil 12. februarja ob 8.30 z vodstvom vajeniške šole in delovne organizacije »Belt« To že takoj zavrača trditev članka, da družbeno politične organizacije niso nikoli prišle v podjetje. Na tem sestanku, ki mu je prisostvovala tudi tov. Stariha, smo razčistili probleme vajeniške mladine in med drugim ugotovili, da vse- Partizan v Semiču Kmetijske novice iz Adlesle % Za ročne motorne kosilnice je na območju Adlešič veliko zanimanja med kmetovalci. V pisarno KZ je že prišlo 11 gospodarjev, da bi naročili kosilnice Alpina, sedem kmetov pa se zanima za kosilnice tipa BCS. želje pa so večje od nabavnih možnosti, ker je kosilnic premalo. Namesto 18 kme- tov, jih bo kosilnice dobilo le 6. # KZ Črnomelj pripravlja odkup mleka tudi na adlešičkem področju. Iz zbiralnih centrov bo mleko odvažalo podjetje Zagrebške mlekarne. Pričakujejo, da bodo začeli 15. aprila. Kmetje bodo za liter mleka s 3,6 odstotno tolščo dobili 60 dinarjev. J02E ŠKOF Lansko leto je semiški Partizan močno spal. Vsi, ki so bili v odboru — z izjemo blagajnika — zaslužijo grajo. Na občnem zboru, ki je bil 12. marca, so izvolili nov odbor. Društvo ima odbojkarsko, strelsko in šahovsko sekcijo. V te panoge se lahko vključi le malo športnikov, zato bi bilo prav, da bi organizirali še rokometno in gimnastično sekcijo, za kateri je dosU zanimanja. Novi odbor, ki do zdaj še ni dosti pokazal, bo moral misliti tudi na vključevanje žensk v društvo Partizan. Telovadnica je oskrbljena z vsem potrebnim orodjem in bi bilo dobro, če bi kdo od starejših priskočil na pomoč, da bi spet sestavili vrsto, ki Je bila nekdaj precej močna. Upajmo, da bo vodstvo popravilo začetno napako in vključilo v svoje vrste čimveč mladine, da bo namesto v gostilne šla v telovadnico! Društvo bo na ta način vrnilo ugled, ki ga je pred časom upravičeno uživalo. K. B. bina članka, objavljenega v Do-p; lenjskem listu 7. januarja 1965, popolnoma ustreza realnemu stanju, razen tega, da Je pisec članka zamenjal podatke in zapisal, da vajenci na »Beltu« delajo 8 in več ur na dan. Ti podatki so bili tedaj namenjeni spodaj nadaljevani problematiki v drugem podjetju. Drugi podatki so bili točni, kar smo tudi na omenjenem sestanku ugotovili, in se čudim, kako more pisec članka izjavljati, da je bil »člančič« netočen in nenačelen. Vendar ni samo to. Pisec članka gotovo ne pozna delovanja ObK ZMS Črnomelj, ko tako brezbrižno govori o tem, ali Je ObK skušal izboljšati navedene razmere na vajeniški šoli, ali je ponudil prostor vajencem, kjer naj bi prebili prosti čas itd. Že iz začete razprave o vajencih je razvidno, da ObK ZM ni nezainteresiran za vajeniško mladino. Prav tako je tej mladini, kot tudi drugi mladini v Črnomlju priskrbel mladinsko sobo, kjer lah ko mladina vsako nedeljo dopoldne prisostvuje raznim poučnim in zanimivim predavanjem in kjer lahko organizira tudi zabavno življenje. Sedaj nameravamo urediti v tem prostoru mladinski klub. ki bo mladim ljudem res nudil vse oblike zabave in razvedrila. Iz vsega tega je razvidno, da mladinski komite ne sedi »križem rok« in da mladini, tako vajeniški kot drugi, nudi dovolj možnosti za razvedrilo. Vendar nam že sama hora legalis vajeniške šole, ki zahteva, da je mladinec ob 8. uri zvečer doma, otežkoča delo, saj bi edinole v večernih urah v mladinskih prosto rih lahko predvajali poučne filme z razgovori, ki bi bili zelo primerni za mladino. Ne zahtevam, da bi to uro podaljšali v nedogled, mislim pa, da bi bila 9. ura zvečer dovolj primerna za horo legalis mladincem, ki so stari že 18 in 19 let. Ta sprememba bi bila tembolj umestna, ker tov. Stariha sama ugolavlja, da enkrat na teden vajeniška šola sama krši ta »za kon«, saj ima pouk do 20.35. Sicer i se človek pri tem sprašuje, kdo je določil horo legalis vajeniški šoli, ko sama nima niti internega statuta šole, ki bi bil edini kom-petenten za uveljavljanja takih zakonov in ki edini omogoča redno in nemoteno delovanje šole. V podjetju so na omenjenem sestanku obljubili, da bodo sedaj statut sprejeli. Zelo presenetljivo je tudi dejstvo, da je vajeniška šola brez rednih zdravniških pregledov. Sekretar podjetja »Belt« je izjavil, da je bila to pač pomanjkljivost, ki pa zahteva veliko denarja. Zelo čudno, da pri zdravju mladega človeka gledamo na denarna sredstva! V podjetju so obljubili, da bodo to pomanjkljivost odpravili Zaenkrat je še niso in čudno je, da tov. Stariha ugotavlja, da je stvar ves čas v redu in da so vajenci zdravniško pregledani. Take izjave kažejo, da posamezniki ne poznalo problemov na svojem delovnem mestu, kažejo pa tudi na neodgovoren odnos do gojencev vajeniške šole. Gregorič Katjuša sekretarka občinskega komiteja ZMS Črnomelj (POJASNILO, članek o vzgoji vajeniške mladine, ki smo ga objavili v našem listu 12. III 1965, je uredništvo dobilo že v začetku februarja, a ga zaradi dolžine nismo mogli prej objaviti — Uredništvo D L.) Če v vaši delovni enoti, v šolskem okolišu ali stanovanjski skupnosti še ni poverjenika Prešernove družbe, javite se Vi. Pišite na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, p. p. 41/1 in poslali vam bomo vsa navodila. Zapostavljene se čutijo Pred kratkim Je bila redna letna skupščina Počitniške zveze občine Črnomelj, kateri Je prisostvovalo nad 60 delegatov. Večina razprav Je potekala o razvoju mladinskega turizma v Beli krajini. Mladi f eri alci so opozorili na vrsto pomanjkljivosti v azvoju turizma, posebno Se mladinskega, kateremu v občini niso posvečali nobene pozornosti. V Beti krajini je precej zgodovinskih krajev iz NOB, naravnih in dragih zanimivosti, vse te stvari pa so zaradi Delovna skupnost Knjigovodskega centra Črnomelj razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA Pogoji: l. srednja ekonomska šola s 5-letno pra kso v računovodstvu; 2. nepopolna šola z najmanj 10-letno prakso v računovodstvu. Osebni dohodki so zagotovljeni po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe pošljite na naslov: Knjigovodski center Črnomelj, najkasneje do 10. 4. 1965. slabe organizacije in propagande kaj slabo obiskane. Občinsko vodstvo organizacije lani ni dobilo nobene dotacije, prav tako tudi letos nd upoštevano pri delitvi sredstev organizacijam. Prisotni so bili zavoljo tega nezadovoljni in so kritizirali, da občina daje dotacije nekaterim organizacijam in društvom, ki nimajo niti delovnih programov in obstajajo samo na papirju, medtem ko Počitniška zveza ne dobi nič. Organizirala pa je doslej že več akcij, predavanj, seminarjev ter ima v svojih vrstah nad 160 Kanov Na skupščini so se pomenili tudi o nadaljnjem delu. Nameravajo organizirati več predavanj, seminarjev, izletov, pohodov ter krajša letovanja ob Kolpi na Vinici in v Starem trgu. Za or*ar.,.zaci.jo je med mladino veliko zanimanja in če bi imela Počitniška zveza vsaj nekaj sredstev, bd lahko nudila mladim več možnosti za koristno preživljanje prostega časa in rekreacijo. M- PEDAGOGI! — V izredno praktično korist vam bo knjiga pedagoških člankov in študij — PEDAGOŠKI TEDEN V NOVEM MESTU Izdala Dolenjska založha. Dobite v knjigarnah. Samo 500 dinarjev! MLINI OB KOLPI UMIRAJO Malo niže je še en jez, ki prestreza vodo kar za dva mlina, Smal-čevega in 2agarjevega. Stala sta drug za drugim, pod isto streho, in se je vrtelo šestero koles, šmal-čeva malenica se je ustavila ob gospodarjevi smrti 1935. leta. Tri leta kasneje je umrl še Peter Žagar. Njegova žena je potem nekaj let mlela, danes pa se ne vrti več nobeno kolo. Z Zagarjevo vdovo sedimo pri mizi pod orehom. »Seveda,« nam pravi. »Smalc je mlel sam, kasneje pa njegov zet Prinčič. Imel je tudi stope za proso in ječmen, moj mož pa stope za sukno. Okoli leta 1930 so te še delale. Dva bata sta v koritu stopala sukno. Potreben pa je bil še krop pa milo in soda. S tem smo polivali sukno, dokler ni bilo do kraja uglajeno. Potem pa smo sukno na štangah sušili.« Zdaj ne stopajo tu ne prosa ne ječmena in ne sukna. Od ene ma-lenice stoje samo še zidovi. Druga ima še streho, toda notri ni ne kamnov ne stop. Ničesar. Kamnita lupina brez jedra. f Mlin Jožeta Konda v Dolu pod Predgradom pa je živ. Ko pristanemo ob jezu, se Vlado poslovi. Nebo se je pooblačilo, močan veter piha in smuka prvo orumenelo listje z jagnjedov. Vrbe na »osredku«, majhnem peščenem otočku pod slapom, se upogibajo in srebrno sivi lističi se v celih plasteh obračajo po vetru. Stari Konda danes ne melje, niti njegov sin Ivan. Danes je tu Ivanova prijazna žena Katarina. Vsa bela od melje sedi na mlinskem pragu in govori z žensko, ki je prinesla mlet. In nato govori z nami. Gledamo klesan kamen z inici-alkami in letnico, ki ga je dal leta 1853 takratni lastnik vzidati visoko v stransko steno mlina. Kon-dova Katarina ne ve, kaj pomenijo tiste štiri črke nad letnico, niti kdo je vzidal ta kamen. Saj ni čudno! Stoenajst let! Trije rodovi mlinarjev so od takrat že legli v grob in kdo bi izmeril vodo, ki je od tistih dob pretekla po mlinskih žlebovih! Toda mlinska kolesa klopotajo verjetno prav tako kot tistikrat, čeprav so bila že kdo ve kolikokrat Malenica v Lazah obnovljena. In mlinarica nas skoraj malce začudeno gleda, ko sprašujemo in zapisujemo. Kajpak, vodno kolo je hrastovo, nasajeno je na vretenu in vanj je zabit štrekelj. Kolo ima križ ali mitaruge, lopatice pa so bukove. Palčno kolo — šajba — je ponavadi iz hrastovega lesa, palci pa iz črnega gabra. Palčno kolo goni preslico; ta pa ima zobe — laloke z drena, kajti železna preslica jako dere palce, lesena pa ne. In tako zvemo marsikaj. Da sta pod grodom žrelo in klepetec in da zadnji trese žrelo, da se žito skozi tulec lepo vsiplje med kamna. Potem je tu predkamen za de-belačno moko pa pajtelj za belo meljo in sito, pripeto za uha na ro-govalje, pa so ladice, škafi, vejalni-ce in lopatice za moko pa vreče iz jute, žaklji iz bohača in ovčji mehi. Teh zadnjih pa skoraj ni več. In potlej je še vrsta priprav: obroč, hlapec, merice, kladiva za klepanje kamnov... Tu pa je treba spet razlikovati, kajti bel kamen klepljejo s ploščatim oskrdom, črnega pa s priostrehim pikom. Da, mnogo, marsikaj zvemo in vidimo Tudi to, da je dolina pričela odpirati vrata turizmu. Streljaj od mlina stoje namreč lesene živopi-sane letoviščarske hišice. Pravijo, da bodo drugo leto zrasle še nove. Kdo, ki živi v hrupnem mestu, pasi ne bi zaželel miru in sončne idile ob čisti Kolpi! NOVICE. Po 30 in veo letih: brez sredstev m u a V zvezi z obširnim poročilom o socialnem varstvu, obravnavanem na zadnji seji občinske skupščine Metlika, smo zaprosili Anico Molek, predsednico sveta za socialno varstvo, da bi še posebej naglasila osrednjo problematiko na tem področju. Preberite, kaj nam je povedala: — Nedvomno je med številnimi socialnimi problemi na različnih področjih v naši občini najbolj pereče nenehno večanje števila ostarelih ljudi brez sredstev. Največ težav je s priložnostnimi delavci, dninarji, ki so se po 30 in 40 let vdinjali pri go. spodarji. Bili so vse življenje izkoriščani, zdaj pa so stari in dela'i ne morejo'več. Ker njihovi gospodarji zanje nikoli niso plačevali socialnega zavarovanja, nimajo pogojev za pridobitev pokojnine. Težave so tudi v tem, ker so navadno taki hlapci stanovali in jedli pri enem gospodarju, kjer so pustili največ svojih moči, mimo tega pa hodili na dnino še k drugim. Tako se njihovi »delodajalci« izgovarjajo in zanašajo eden na drugega in se ne potrudijo niti toliko, da bi zanje uveljavili delovno dobo. Razen tega je na kmetijah ostalo precej ostarelih ljudi, katerih otroci so šli za kruhom v svet. Kmetije so neobdelane, starčki pa brez sredstev za preživljanje. Će bi imelli v Metliki dovolj delovnih mest za moške, bi marsikateri fant ostal doma. Izjemne cene vina in slivovke Volilna enota Dragomlja vas je bila na nedeljskih volitvah razdeljena na dve volišči: Dragomljo in Berečo vas. Tu so volilni upravičenci do 9.30 opravili svojo dolžnost stoodstotno, razen 11 upravičeno odsotnih. Zanimivo je, da med volilnimi listki ni bil nobeden prečrtan ali neveljaven in da so se vsi volilci odločili za enega kandidata. . MARIJAN PAVLIHA Matični urad Giradac Januarja je bila doma rojena 1 deklica. — Poročila sta se: Jožef Segina, traktorist, in Ana Lozar, poljedelka, oba iz Gribolj. — Smrti ni bilo. Samo s kmetijo se pa mladina noče več ukvarjati. Z dvema tisočakoma se ne da živeti! — Takim občanom in še nekaterim telesno ali duševno prizadetim daje občina socialne podpore, vendar se samo z njimi ne morejo preživljati. Ob koncu leta 1964 je znašalo povprečje občinskih socialnih podpor 2.300 din, a je med podpiranci večina takih, ki prejmejo ob mesecu le dva tisočaka. Vsi vemo in vedo, da je to malo ali nič, a žal v občinskem proračunu več sredstev nismo mogli zagotoviti. Letos je povprečje tovrstnih p;;dpor le za 500 din večje. Precej problemov je tudi v družinah alkoholikov. Na območju metliške občine je 45 družin, ki trpe zaradi stalnega uživanja alkohola enega ali obeh roditeljev. Te družine so neurejene, otroci so mnogokrat lačni, brez prave vzgoje, na dnevnem redu so pretepi. Zato ni čudno, če otroci iz takih družin v šoli ne morejo uspevati. Nekateri fantje postajajo potepenci — Naš svet je nemalokrat razpravljal o mladini, ki kon- Z volišča v Bereči vasi Že dalj časa zaprto metliško vinsko klet bodo danes popoldne odprli, ker nameravajo vse zaloge vina in žganja od-prodati po znižani ceni. Kakor smo izvedeli, bo liter metliške črnine veljal 120 din, liter slivovke pa 350 din. Klet bo odprta od 13. dalje vse do 24. ure, izjemne cene pa veljajo samo za stalne prebivalce Metlike. Za ta ukrep so se odločili zato, ker bodo v vinski kleti že prihodnji teden začeli urejati vinogradniški muzej. ča obvezno šolanje z nedokončano osemletko. Zavoljo tega so ji vrata V poklice zaprta. Za učna mesta v kovaški, pekovski, dimnikarski in še nekaterih drugih obrteh ni pravega zanimanja, v drugih obrtnih poklicih, na primer v trgovini, učnih mest ni na razpolago. Tako se ta mladina, predvsem fantje, vsa leta do odhoda k vojakom potikajo po gostilnah, kvartajo ter pohajkujejo v brezdelju. Kam to pelje, ni težko uganiti! Kmečke fante vsaj deloma zaposlijo doma, kjer pa kmetije nimajo, postajajo otroci potepenci- Hlapce in pestunje še izkoriščajo — Med osrednjo perečo problematiko socialne službe sodijo tudi letovanja otrok. Zdravniška komisija je v naši občim ugotovila, da je okoli 300 kmečkih otrok pod-hranjenih in nujno potrebnih klimatskega zdravljenja. Ker njihovi starši doslej niso bili zavarovani, so bili odvisni predvsem od družbene pomoči. Vsa leta nazaj pa v občinskem proračunu za letovanja ni bilo sredstev. Letos prvič dobimo v te namene lOO.OsK) din A. kaj je to? S tem denarjem lahko pošljemo na letovanje le dva otroka. Trdna pa računamo na razumevanje delovnih kolektivov, ki naj bi v bodoče prispevali za letovanja otrok svojih zaposlenih. Starši bi se morali sami pobrigati, da bi ta vprašanja prišla pred delavski svet in druge samoupravne organe. Na področju varstva otrok in mladine pa imamo še druge, posebne probleme. Kmetje namreč najemajo iz sosednjih občin o :roke iz socialno cgrjženih družin, češ da jih bodo šolali, otroci pa naj bi pri njih samo pasli živino. V resnici jim ti otroci nadomeščajo hlapce in dekle ali pestunje in so vseskozi izkoriščani. To se je pokazalo tudi v šolah, ko je bilo treba plačati šolsko malico. Mnogi gospodarji tudi tega skromnega zneska niso hoteli utrpeti- Naštevala bi lahko še in še, vendar sodim, da je navedena problematika tista, ki ji moramo pri reševanju dati prednost. Za to se bo zavzemal naš svet in tudi socialna služba pri občinski skupščini. Mladena Brancelj: METLIKA Pred sestankom društva upokojencev Te dni sta predsednik črnomaljskega Društva upokojencev Karel Moljk in tajnik Mirko Kramarič povedala, da bo 4. aprila redni trimesečni sestanek članstva. Ker novi pokojninski zakon gotovo zanima vsakega upokojenca, so povabili na sestanek tudi načelnika pokojninskega oddel- ka pri Medobčinskem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu. Tovariš France Colarič jim bo podrobneje razložil vse novosti in spremembe v pokojninski zakonodaji, hkrati pa odgovarjal na postavljena vprašanja. Na sestanku bodo obravnavali še druge društvene zade- iospodinjski delavnik je dolg Pepca Blatnik iz Metlike je mati treh majhnih otrok, ki še ne hodijo v šolo. V kuhinja ima red, kakršnega lahko opaziš le pri dobrih gospodinjah. — V Metliki je vedno manj gospodinj in vedno več zaposlenih žena. Ali vas mika služba? sva začeli pogovor. — Mika me, saj sem bila nekaj let zaposlena v novomeški tekstilni tovarni. Ko pa smo pred šestimi leti pri. šli v Metliko in sem imela enega za drugim tri otroke, na službo nisem mogla več pomisliti. Ce bi jdh dala v varstvo, bi morala toliko plačati, da bi z dohodki delavke komaj krila ta izdatek, pa še reda ne bi imeli takega, kot gm imajo zdaj. Dokler otroci ne odrastejo za šolo, ne bom šla v službo. En razlog pa je tudi v tem, da je mož-miličnik veliko zdoma, — Vstanem vedno pred zato mora biti vsaj eden od staršev pri otrocih. — Potemtakem lahko zjutraj poležite, če vas je volja? šesto. Ves dan imam dovolj dela, če hočem za vso družino poskrbeti, kot je treba. Z malo Ncvenko grem včasih na zrak, v kino le tedaj, če je komičen film, da se na- smejani, sicer pa sem v^dno doma. — Ste kot gospodinja zadovoljni s preskrbo v Metliki? Če smo v Dolu čoln vzlekli čez slap, ga v PRELESJU kar spustimo čez Madroničev jez. Ta je namreč visok in dobro grajen — gospodar pravi, da je povezan tudi z železnimi drogovi — skratka, krepko, solidno delo, ki mu tudi razdivjane vode ne bodo zlepa kos. Zato smo izložili aparate, šotor in blazine, čoln pa odrinili od grab-ljic, da je kar poletel čez jez. Pod slapom ga je čakal Janez, ga zgrabil in prislonil k bregu. Toda prej smo še govorili s Petrom Madroničem. Dobrodušnim, morda malce zagrenjenim človekom, odkar se mu je pred petimi leti sin ponesrečil z motorjem. Da, koliko načrtov je imel Peter Ma-clronič, ko se je bil preselil iz Daljnjih njiv in leta 1937 v Preles-ju kupil miin! Pet koles je gnalo mlinske kamne, eno kolo žago in še eno cirkular. Cel obrat, kar moderno urejen za tiste čase. Danes ima žago v najemu gozdna uprava, sam pa počasi melje in čaka, da mu bodo vnuki odrasli. In da je čakanje lažje, se ukvarja tudi s turizmom. Kot vsi ljudje tod okrog želi, da bi cesta, ki so jo bili pred desetimi leti zgradili od Dola do Bilpe, pa potem prenehali z delom, že vendar potegnili do Ko-stela in tako odprli Poljansko dolino svetu. Potem bi bilo tu več življenja. Sicer pa že zdaj prihajajo semkaj nekateri ribičj in turisti, med njimi tudi inozemci. V kmečkih hišah so tem ljudem pripravili devet sob, v kratkem pa jim bodo na razpolago tudi turistične sobe v gasilskem domu. Letos so mu namreč nadzidali nadstropje. In poljski pridelki bi s pospešenim turizmom šli bolj v promet, pa sadje, žganje... če stoje vikend hišice v Dolu, mora povedati, da si je tudi v Prelesju že postavil neki zdravnik svojo letno hišico. Tak letoviščar pa pride ljudem včasih močno prav, kajti najbližji zdravnik je v Predgrađu, pa še ta prihaja tja le ob sredah. Mlinar je začutil, da teče prazen kamen. Zasul je žita v grot, potem pa stopil k pajtlju, vzel lesen obroč, omotal okoli njega gornji rob vreče in podstavil pod zunanji rob obroča lesenega hlapca. Nato je vzel lopatico in pričeKna-metati moko v vrečo. Delal je hitro, z vajenimi kretnjami. Kaj ne bi! Več kot petindvajset let se že suče okoli pajtljev in mlinskih koles! Ko se spuščamo po vodi, opazimo na bregu med drevjem zdravnikovo hišico. Lepa je, idilična. Kot v pravljici, če že hočemo biti romantični. V KOTU pod Prelesjem se v Baričevi malenici vrti le še eno samo kolo. Gospodar je že pred leti razdrl druga tri kolesa, na preostalem kamnu pa od časa do časa melje koruzo. Sicer pa se mu res ne splača ukvarjati se z mlinarskim poslom. Rajši redi prašiče, kupuje brinje in kuha žganje. To gre bolje v denar in tudi zaslužek ni slab. Sonce je pritisnilo ob hrib in po Kolpi so se razpotegnile dolge sence. Le na ovinkih se še blesti gladina in nasprotna hrvatska reber se tu in tani sveti v soncu. Od brega pod Kotom se je pravkar utrgal velik splav in zdaj na železni vrvi počasi drsi čez Kolpo. Troje ljudi je na njem in dva konja, vprežena v voz, na katerem so visoko naloženi smrekovi hlodi. Brod pri BLAŽEVCIH! Pravzaprav mu domačini pravijo kar »most«. Dva železna pontonska čolna, trdno povezana v splav, ki lahko hkrati prepelje do sedem ton tovora. Nekam čudna, tuja, preveč razumno skonstruirana naprava na tej idilični reki. In tuj, pretehtan, preračunan je material: železne plošče, zakovice, škripec, jeklena vrv ... Domači so kvečjemu hrastovi plohi, položeni čez oba čolna. Skratka: nekaj tujega je, hladnega, čeprav je to prevozno sredstvo na moč koristno, že v stari Jugoslaviji in tudi kasneje so hoteli tu oziroma nekje v bližini Malenenica v Vrtin zgraditi most, pa ni bilo nikoli denarja. Zdaj imajo ljudje vsaj brod. Prvi most na gornji strani reke je na Brodu na Kupi, na spodnji strani pa ga srečamo šele na Vinici. Potreben je torej brod pri Blaževcih, zares potreben! Občina Vrbovsko, ki ga je bila zgradila, ga daje v najem: tretjino voznine dobi menda najemnik, drugo pa ima občina. In ljudje radi plačujejo: dvajset dinarjev za osebo, sto za motor, po dvesto, tristo za voz ali avto. — Kupujem največ živila, drugega ne dosti, ker moramo z eno plačo bolj skromno gospodariti. Kar jaz iščem, vse dobim v naših trgovinah. Opažam pa, da so cene nekaterega blaga včasih višje kot v Novem mestu. Metliške gospodinje se pritožujejo le zaradi zelenjave. V trgovini jo prodajajo le občasno, vrta pa nima vsaka. — In kdaj se neha vaš delovni dan? — Zvečer, niti ne tako zgodaj. Ko grem spat, še razmišljam, kaj bi vse morala narediti, pa nisem utegnila... M. B. ZA PITANJE PRAŠIČEV i a m o kci pospešuje dcbelcnjel Proizvaja Drogerija Ljubljana ve. Skušali bodo pritegniti še tiste upokojence, ki doslej niso bili člani. Zanimivo je, da upokojenci z nizkimi pokojninami kažejo največje razumevanje do dela v društvu, medtem ko nekateri z visoko odmerjenimi pokojninami niso člani društva in zanj sploh nočejo slišati. „ Pogovorili se bodo tudi o predvidenem izletu na Gorenjsko. Letos nameravajo črnomaljski upokojenci vrniti obisk Kranjčanom, ob tej priložnosti pa obiskati grobove talcev v Begunjah in morda še jeseniško železarno. Društvo upokojencev Črnomelj nima lastnih prostorov. Gostoljubje mu nudi ljudska knjižnica, vendar menijo, da dolgo tako ne bo šlo. Doslej je društvo delovalo tudi brez vsake družbene podpore. Upokojencem je letos prvič občinska skupščina namenila v proračunu 200.000 din pomoči, za kar so ji iskreno hvaležni. Svečanost v Mokronogu Drevi bo na ruševinah nekdanje usnjarne v Mokronogu svečanost, na kateri bodo podelili priznanja vsem, ki so zaslužni za obnovo kraja. Ob tej priložnosti bodo vse ruševine proglasili za zgodovinske spomenike. Matični urad Šentjernej Februarja ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili so sc: Ja nez Gregorič, zidar iz Irce vasi, in Ana Pevec, kmečka delavka iz Je-lendola; Stanislav Drobnič, krojač Iz Malene, in Frančiška Kuzma, krojačlca z Ostroga; Karel Ske-tel j, tesar s Sel pri Beli cerkvi, in Helena Bregar, delavka iz Dobru-ške vasi; Janez Skubic, kmetovalec iz Gor. Prekope, in Ana Florjan-čič, uslužbenka iz Novega mesta; Jože Rabzelj, kmetovalec, in Jožefa Kosmač, razvezana Rabzelj, gospodinja, oba s Hrvaškega broda. Umrli so: Uršula Prhne. užitkarica iz Orehovice, 74 let; Alojzija Hu-doklin, gospodinja iz Dobravice, 44 let; Franc Schmid, osebni upokojenec iz Šentjerneja. 79 let, in Lucija Piletič, užitkarica iz Dolenje Stare vasi, 77 let Matični urad Žužemberk Februarja ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili so se: Matija Vidmar, kmetovalec z Visejca, in Kristina Konte, kmetovalka z Lopate; Jože Boben, delavec z Vrha pri Hinjah, ln Marija Blatnik, kmetovalka z Visejca; Rafael Pečjak, kmetovalec s Plešivice, in Marija Turk, kmetovalka z Visejca; Jože Glavan, kmetovalec z Rebri, in Ana Vidmar, delavka iz Gradcnca; Vincenc Urbančič, delavec, in Roza Košiček, delavka, oba lz Žužemberka. — Umrli so: Marija Skrbe, kmetovalka iz Stavce vasi, 70 let; Karol Fabjan, socialni podpiranec iz Malega Lipja, 71 let; Ana Zupančič, osebna upokojenka iz Stavce vasi, 93 let; Ivana Sadar, socialna podpiranka iz Smihela, 84 let, in Janez Pečjak, kmetovalec s Klečeta, 64 let. meHiški^A^fednik AVTO KOČEVJE: dofea kolona novih vozil omejevanje investicij Kljub majhnim prevoznim zmogljivostim je kolektiv splošnega avtopre-vozniškega podjetja AVTO iz Kočevja lani dosegel zavidljiv finančni uspeh: prvič v 16. letih obstoja so se povzpeli preko milijarde dinarjev - Tipizacija tovornih vozil je velika prednost za podjetje - Kočevski servis za osebna vozila poznajo daleč naokrog. Kolektiv Avta iz Kočevja, ki je skoro večino svojih uslug usmeril na medrjarodni transport, je lansko leto, čeprav so imeli najmanjše prevozne kapacitete ves čas Od ustanovitve, dosegel najboljše rezultate, saj so se •tokrat prvič povzpeli preko milijarde ustvarjenega prometa. Realizacijo iz leta 1963 so presegli za 16 odstotkov, postavljeni letni plan pa za 5 odstotkov. Nasproti letu prej se je dohodek podjetja povečal za 100 odstotkov, sklada pa kar za 322 odstotkov, medlem ko so bili osebni dohodki večji za 80 odstotkov. Povprečni mesečni osebni dohodek (reden delovni čas brez nadur in drugih dodatkov) je bil lani skoro 50.000 dinarjev-Kljub dokajšnjim težavam in pomanjkanju vozil so plan deviznega priliva izpolnili, mednarodno realizacijo iz leta 1963 pa so presegli za 20 odstotkov. Uspehi, doseženi v minulem letu, so bili realna osnova za sestavo letošnjega proizvodnega plana, ki je večji od lanskega za 35 odstotkov. (Prepričani so, da ga bodo lahko dosegli in morda tudi presegli, posebno zdaj, ko so dobili zadnje izmed predvidenih 24 novih kamionov OM Titano. Posebno lepe uspehe dosega njihova mehanična delavnica ali »mehanika«, kakor jo kratko imenujejo. Vendar itudi tu niso brez težav, kakor je povedal vodja delavnice in predsednik delavskega sveta Matija Randl. Predvsem so težave zaradi slabih, starih, neprimeinih in že dolgo premajhnih prostorov. Prav to je spodbudilo kolektiv na misel t> gradnji novih mehaničnih delavnic in zadnje čase delavski svet vedno resneje razpravlja o tem. Zdaj, ko so prevozne kapacitete izpopolnili (novi kamioni so stali skoro pol milijarde dinarjev), bodo lahko namenili več sred- stev gradnji mehanične delavnice. — 2e dolgo je, je povedal tov. Randl, kar smo uvideli, da bomo napredovali lahko le s sposobnimi prevomimi kapacitetami, da je napredek le v tipizaciji vozil. Vsa stara vozila smo prodali in tako imamo zdaj 60 večinoma novih, tipiziranih kamionov. Prednost tipizacije je tudi v lažji organizaciji mehanične službe, m toliko težav z re- — Nove delavnice, je še povedal predsednik DS, naj bi bile zgrajene v naslednjih dveh lertih. Za prvo etapo (gradnja bo veljala okrog 300 milijonov) smo že zbrali okrog 40 milijonov dinarjev. Ko govorimo o mehanični delavnici Avta, ne moremo in ne smemo brez besed mimo servisa za Zastavo, NSU in Tomos. Sloves so si priborili z vestnim, solidnim in hitrim delom, talko da imajo že zdaj, ko se je pomlad komaj pričela, vsak dan najmanj 50 strank. Za Zastavo opravljajo vse generalne, ne ustrašijo pa se še tako karambol iranega vozila. DOZ iz Delnic je s servisom že sklenil pogodbo v višini okrog 20 milijonov dinarjev za vsa vozila s svojega območja, velikokrat pa se tudi zgodi, da pripelje stranka vozilo na servis prav iz Zagreba ali celo Ljubljane. 85 zaposlenih v mehanični delavnici je samo februarja ustvarilo 61 milijonov promete, za 20 milijonov več kot januarja. Brez dvoma je v tem tudi zasluga vestnega dela slehernega delavca, ki za delo izkoristi vsako minuto. »Ena od osnovnih smernic v izvajanju družbenega plana je še nadaljnje omejevanje investicijske potrošnje oziroma usklajevanje obsega te potrošnje z realnimi in materialnimi možnostmi... Na področju zunanjetrgovinske menjave se morajo naše gospodarske organizacije čim bolj približati splošnim težnjam po stabilizaciji gospodarstva. Učinkovito je treba povečati izvoz, uvažati pa le toliko, kolikor bodo dovoljevala razpoložljiva devizna sredstva. Kolektivi, ki ne izvažajo toliko, kolikor potrebujejo surovin iz uvoza, se morajo truditi, da dosežejo ali celo presežejo ravnotežje. Gospodarske organizacije se bodo morale elastično prilagajati potrebam tržišča, da bi lahko dosegle čim boljše proizvodne rezultate...« (Iz smernic za nadaljnji gospodarski razvoj občine Kočevje ob sprejetju letošnjega družbenega plana). K!!!ili!llii!i!ili|!lli;!HHilill!ill!l!!!!im luiiiunuiiiiiiuiii Tole so zadnji izmed 24 kamionov OM Titano, ki so jih delavci podjetja AVTO KOČEVJE nedavno tega dobili iz Italije. Za nove kamione je kolektiv namenil skoraj pol milijarde dinarjev, je pa s sedanjo modernizacijo svojega prevoznega parka nadvse zadovoljen! zerviiimi deli itd. — Da smo vse to lahko dosegli, se je moral ves kolektiv odreci marsičemu, prenekateremu dobičku in »trinajstim«, večkrat smo morah vsi skupaj zategniti pasove in upati na boljše čase . -. če bi vseh 60 kamionov s prikolicami, ki zdaj vozijo z oznako »Avto Kočevje«, strnil v kolono, bi bila to že zelo dolga vrsta. Ta vozila vozijo zdaj po vseh jugoslovanskih in številnih evropskih cestah. Mladina se odloča za razne poklice Zavod za zaposlovanje delavcev iz Kočevja je anketiral 332 dijakov, ki bodo letos končali šolsko obveznost. Anketiranih je bilo 161 fantov in 171 deklet. V 8. razredih so anketrali 18T dijakov (70 fan. tov), v 7. razredu osemletk 88, v 6- razredu 45 in v 5. ter 4. razredu 12 dijakov, ki bodo letos končali šolanje. V 8. in 7. razredih sb tudi pripravili KOČEVJE: 92,9-99,7-94,4 odst. na volitvah!: V kočevski občini so pri zadnjih volitvah zabeležili, kakor vedno doslej, razmeroma dokaj lepe volilne rezultate, saj je glasovala velika večina vpisanih volivcev. V petek, 26. marca, je pri volitvah odbornikov v zbor delovnih skupnosti volilo od 1652 vpisanih volivcev 1535 volivcev ali 92,9 odstotka, v kmetijsko podskupino zbora delovnih skupnosti pa 28. marca od 644 volivcev 642 ali 99,7 odstotka. Zelo lep rezultat so dosegli tudi pri volitvah odbornikov v občinski zbor; tu je bilo vpisanih 5318, volilo pa je 5018 volivcev ali 94,4 odstotka. Na precej voliščih, predvsem na podeželju, so v nedeljo končali volitve že do osme ure zjutraj, drugod do devete itn. Izmed 59 kandidatov so v kočevski občini izvolili v petek Spomenik padlim tudi v Osolnici Letos pripravljajo odkritje spomenika padlim borcem tudi v Osilnici. Postavali ga bodo v spomin okrog 80 padlim borcem in žrtvam iz teh krajev. Za postavitev spomenika vlada med ljudmi, ki še niso pozabili vojnih grozot in trpljenja, ki so ga morafli prestati, veliko zanimanje. Doslej so sami zbrali že okrog dva milijona dinarjev prostovoljnih prispevkov in v nedeljo 29 novih odbornikov, 14 v občinski zbor in 15 v zbor delovnih skupnosti, ki se bodo prvič sestali v nedeljo, 4. aprila. Na prvi seji nove skupščine bodo poleg konstituiranja izvolili tudi poslanca za republiški, gospodarski in kulturno prosvetni zbor. Izvoljeni so bili naslednji novi odborniki: občinski zbor: Mlaka — France Lužar, Stara cerkev — Jože Spoler, Kočevje — Tone Košorok, Kočevje — Ignac Vidrih, Kočevje — inž. Ciril Štrumbelj, Kočevje — Bruno Ciglič, Kočevje — Milka Cilenšek, Kočevje — Ivan Planine, Trata — Ivan Šolar, Zeljne — Oto Držek, Livold — Lojze Ivan-čič, Koprivnik — Anton Žagar, Kočevska Reka — Zdenko Hodnik, Fara — Martin Štefančič in Draga — Jože Poje. Zbor delovnih skupnosti: Rudnik — Franc Ahac, IN-LES — Obrat Kočevje — Pavle Peček, kemična Melamin — inž. Dušan Oražem, ITAS — Janez Hočevar, Zidar — Tone Butina, Komunala —■ Fani Korelc, gostinstvo — Pepca Zaje, Plctiljstvo —■ Ana Lisac, Bračičeva šola — Rezka Ožura, družbeno politične organizacije — Tone šercer, metijska podskupina KGP VE 18 — Tone Hribar, KGP 20 (Stara cerkev) Mirko Pan-tar, KGP 24 (Fara) Matija Jakšič, Kočevska Reka Vlado Prebilič. splošna predavanja za poklicno usmerjanje, strokovna predavanja o posameznih poklicih pa bodo aprila in maja, ko bo zavod že imel zbrane podatke o prostih delovnih oz. učnih mesti. Pred meseci izvedena anketa je pokazala, da mladi rod še ne pozna dovolj poklicev in se tako odloča le za enega ali dva. Zanimiv je primer, ko so se na neki šoli vsi fantje odločili za avtomehanike, dekleta pa za trgovke. Zavod za zaposlovanje delavcev je prav te dni pripravil posebno brošuri^ v kateri so opisani vsi poklici, ki si jih mladina lahko izbere v občini, opisano je orodje, s katerim delajo, delovni in drugi pogoji. Brošuro bodo dobili vsi dijaki, ki kon. čujejo osemletko, ob tem pa SKUPŠČINSKI DNEVNIK Prejšnjo sredo, 24. marca dopoldne, je spet zasedala skupščina občine Kočevje. To je bila v tej mandatni dobi že 24. skupna seja obeh zborov. Prvotni dnevni red so na seji nekoliko spremenili. ■ Ker dotlej Se niso dobili poročil o poteku in predlogih kandidacijskih zborov volivcev iz nekaterih krajev, so menili, da bi z razpravo o predlogih volilcev, podanih na minulih zborih, razpravljali na eni prihodnjih sej, ko bodo vsi materiali zbrani in proučeni. Kljub vsemu pa so ob razpravi o letošnjem družbenem planu oz. proračunu obravnavali tudi še nekatere predloge volilcev. Zelje občanov po urejanju raznih komunalnih in drugih problemov so precejšnje; skupščina je zadolžila vse pristojne svete, predvsem pa svet za komunalne zadeve, naj predloge podrobno proučijo, krajevne skupnosti pa naj sporočijo, koliko bi za ureditev posameznih problemov lahko prispevali sami občani, da bi potem lažje razdelili krajevnim skupnostim v proračunu zagotovljenih petnajst milijonov dinarjev. B V razpravi ob družbenem planu in proračunu so sodelovali naslednji odborniki: France Volf, Jože Markovlč, Anton štimac, ki se je zavzel za nadaljnjo elektrifikacijo Kolpske doline, France Žagar, Anton Žagar; Jože Svete in Andrej Arko sta menila, da bi bilo nujno poostriti družbeno kontrolo nad porabo iz proračuna dodeljenih sredstev raznim organizacijam in društvom, prav tako pa tudi nad smotrnostjo izkoriščanja z družbenimi sredstvi zgrajenih objektov. O problematiki šolstva v občini ter urejanju materialne osnove šol in osebnih dohodkov prosvetnih delavcev so v glavnem govorili vsi ostali diskutanti — to-varišici Snelerjeva in Kaplanova, Inž. Savo Vovk, Rudi Rauh, ini. M. Bračika, inž. Z. šaubah, Ivan Klun in sekretar obč. komiteja Miro Hegler. čeprav se letos povečujejo proračunska sredstva za šolstvo za dobrih 30 odstotkov, je opozorilia Danica Kaplanova, bo to zadoščalo le za najnujnejše potrebe, nikakor pa šole ne bodo mogle izpolniti sicer bogato in široko zastavljenega programa dela izven osnovne dejavnosti. Zavzela se je tudi za resnejše in doslednejše izenačevanje osebnih dohodkov v prosveti in ostalih družb, službah in gospodarstvu. ■ Na seji so odborniki sprejeli .še odlok o delitvi najemnin za poslovne prostore v stanovanjskih stavbah in potrdili naslednje garancijske izjave: KGP je zaprosilo za stalno poroštveno izjavo za najetje 19,2 milijona kredita. Sredstva potrebujejo za povečanje obore pri Smuki. KGP so tudi potrdili veljavnost za 17 že prej najetih kreditov v znesku nad milijardo dinarjev. Krediti so bili najeti za obratna in osnovna sredstva (gradnja kmetijskih objektov, nakup živine, nakup kmetijske opreme, gradnja aeroservisne delavnice ind.). »Pletiljstvo« je zaprosilo za dve poroštveni izjavi za najetje kreditov — za nabavo strojev. B Na eni prihodnjih sei bo skupščina obravnavala medobčinsko sodelovanje z mejnimi občinami. Posebna komisija bo potem prinravila podrobne materiale. ■ Na koncu seje se ji; nredsed-nik skupščine Drago Bencina toplo zahvalil za sodelovanje vsem odbornikom, ki jim je po dveh letih potekel mandat in izrazil prepričanje, da s tem njihova aktivnost ne bo pojenjala, da bodo se naprej sodelovali v svetih in drugih organih skuoščine. Vsi odborniki, ki so se tokrat poslovili od skupščine, so dobili v spomin na delo v skupščini lepa knjižna darila. bo zavod pripravil še vrsto predavanj o poklicih. V maju bodto razpisali tekmovanje osemletkarjev o izbiri poklica in ko bo šola končana, izbira poklica \©rjetno res ne bo težka za nikogar, saj bo dobro poznal celo vrsto poklicev- Maja bodo izvedb še eno anketo o izbiri poklica. Med učenci osmih razredov kočevskih šol je zavod izvedel tudi inteUgenčne teste, rezultati, ki so jih s tem do segli, pa bodo prav gotovo pozitivno vplivali na nadaljnje usmerjanje v uk oziroma študij in na dodeljevanje štipendij. Pralnici h Komunali in k Uslugi S prenehanjem poslovanja stanovanjskih skupnosti je v Kočevju nastalo vprašanje pralnice in javnega kopališča. Pri krajevni skupnosti ne moreta ostati, aa samostojno poslovanje pa tudi nimata pogojev. Na zadnji seji skupščine so določili, da prevzame pralnico in kopališče . v mestu Komunala, pralnico na Rudniku pa obrtno podjetje Usluga. S tem se bodo verjetno cene uslugam nekoliko povišale. Na tej seji so sklenili tudi, da krpalnico bivše stanovanjske skupnosti likvidirajo, ženske, ki so delale v njej, pa lahko vzamejo zasebno obrt. B Moških manjka. — Do konca februarja se je v Kočevju zaposlilo na novo 127 ljudi, 91 moških in 36 žensk, medtem ko se je tempo zaposlovanja v marcu močno povečal, predvsem zaradi začetka sezonskih del. Precej žensk išče zaposlitev, vendar ne marajo sezonskega, občasnega dela, pač pa stalno delovno mesto. Le-teh pa ni in je treba včasih kar dolgo čakati. Veliko žensk tudi upa na zaposlitev v obratu Satumusa, ki ga bodo verjetno letos ali pa prihodnje leto uredili v stavbi mlina. Za določena dela tudi manjka moške delovne sile, medtem ko je moških za druga dela dovolj. B Nov stroj v tiskarni. — Nedavno so v Kočevskem tisku dobili nov stavni stroj iz Sovjetske zveze. Prav strojna stavnica, pravijo, J« bila zaradi dveh starih SEDEM PANOG KOČEVSKE GIMNAZIJE Šolsko športno društvo na kočevski gimnaziji ima kar sedem športnih zvrsti: namizni tenis, košarko, odbojko, šah, smučanje, rokomet in sankanje. Najbolj kvalitetni sta košarka in odbojka. Ti dve panogi sta tudi najbolj popularni, najbolj množična pa je košarka: Od 220 dijakov jih je 150 članov gimnazijskega športnega društva. Pred kratkim so imeli občni zbor, na katerem so sprejeli nov delovni program. Želijo čimveč srečanj s srednjimi šolami po Sloveniji. Nameravajo uvesti tekmovanja med razredi v raznih panogah in uvesti tekmovanje za športni znak. Poživitev dela in pridobitev novih članov sta glavni nalogi novega odbora društva. Prav tako bodo morali začeti s treningi v tistih panogah, kjer jih zdaj še nimajo. ŠšD pomaga tudi pri razvoju športa v Kočevju. Precejšnje število športnikov je vključenih v Partizan, košarkarji pa — po tradiciji — sestavljajo jedro prvega moštva, šolsko športno društvo ima tudi nekaj svojega kadra, vodniki seveda pomagajo tudi v Partizanu in ostalih kočevskih športnih društvih.. Gimnazijski športniki pa niso zadovoljni z delom fonima, ki prireja tekmovanja srednješolcev. Termini so namreč velikokrat neprikladni za športnike iz šol, ki so izven večjih mest. Zanimivo je, da tega društva ne tarejo materialne skrbi! Fi-načna situacija je namreč ugodna, še posebej po 100.000 dinarjih, ki so jih dobili kot peta najbolj športna gimnazija v Sloveniji! Najpopularnejša športnika na kočevski gimnaziji sta T a-nja Menard in Rudi M u r o v i č , ki sta tudi odgovorila na nekaj naših vprašanj: — Kakšna je vajina sprotna izkaznica? — Tanja: najbolj navdušena sem za košarko, včasih pa sem se ukvarjala tudi z atletiko. Zdaj hodim v drugo gimnazijo, med koši pa sem že tri leta. Rudi: Letos bom končal gimnazijo. Vsa gimnazijska leta se redno ukvarjam z odbojko. Seveda pa sem se tudi ba-vil z atletiko in bil celo slovenski rekorder v metu krogle. — Največji uspeh? — T a n ja : zmaga na košarkarskem turnirju mladink s sodelovanjem Ljubljane in Slovana! Rudi: nastop v slovenski mladinski odbojkarski reprezentanci na turnirju republik. — Zelja? — Tanja: več tekmovanj in seveda več uspehov v košarki. Rudi: čimprej moramo priti v slovensko odbojkarsko ligo; za vstop smo bili lani prekratki za en sam set v Kamniku na odločilni tekmi! strojev večkrat ozko grlo, z novim strojem pa bodo prav lahko zmagovali precej številna naročila. Kočevski tisk se je v zadnjih nekaj letih že skoro v celoti moderniziral, saj se ves kolektiv zaveda, da je uspeh samo v sposobnih novih strojih. — Te dni smo" tudi slišali, da razmišljajo o združitvi tiskarne z Zavodom Borec iz Ljubljane, vendar do konkretnih sklepov še niso prišli. B Premiera Pernjakovih. — Jutri zvečer se bo novoustanovljeno gledališče Jože Šeško iz Kočevja prvič predstavilo na odru v še-škovem domu z dramo Prežihove-ga Voranca Pernjakovi, ki jo je dopolnil Herbert Griin. Ponovitev predstave bo v nedeljo, 4. aorila. Za prireditev bo amatersko gledališče izdalo poseben gledališki list. Gledališke liste bodo izdajali ob vsaki novi premieri. fCMO SMO VOLILI V RIBNIŠKI OBČIN! Petkove in nedeljske volitve v zbor delovnih skupnosti in občinski zbor občinske skupščine v Ribnici so bile dobro izvedene in so potrdile zanimanje delovnih ljudi za socialistično izgradnjo. Slavnostno vzdušje je bilo že zvečer pred volitvami v zbor delovnih skupnosti. Volišča so bila lepo okrašena, na zgradbah pa so visele zastave. V delovnih kolektivih je bilo na sam dan volitev pravo volilno razpoloženje. Volivci so prišli na volišča že v zgodnjih jutranjih urah in pretežna večina je volila že dopoldne. Tako je bilo tudi v nedeljo na dan volitev v občinski zbor in kmetijsko skupino. Razpoloženje je bilo v vseh krajih zelo prijetno. Tudi tokrat so volivci obiskali volišča že dopoldne, tako da so marsikje končali z volitvami pred 12. uro. Volilna udeležba je bila približno povsod enaka, dobra pa je bila tudi v dolenjevaškem predelu — z izjemo Otavic. 26. marca je od 751 vpisa-nin volivcev glasovalo 720 ali 95,5 odstotka. Nedeljski rezultati pa so naslednji: od 4117 volivcev je volilo 3325 ali 80 odstotkov. Izostankov je bilo malo, volili niso samo tisti, ki so na delu v Nemčiji. V kmetijski skupini je od 743 vpisanih glasovalo 721 volivcev ali 97 odstotkov. Sa občinski zbor so bili izvoljeni: v VE št. 2. Dolenja vas: Franc Trdan; VE št. 6 Hrovača: Stanko Andoljšek; VE št. 8 Ribnica-Mlaka: Janez Pucelj, VE št. 10 Gorenja vas: France lic; VE št. 12. Breze: Ivan Ogrinc; VE št. 14 Sušje: Jože Govže; VE št. 16 Sv. Gregor: Jože Rigler; VE št. 18 Zamostec: Jože Faj-diga; VE št. 20 Sodražica: Rudi Lovšin; VE št. 24. Žima-rice: Jože Perušek; VE št. 24 Hrib: Jože Bartol in VE št. 26 Mali log: Ivan Debeljak. V kmetijsko skupino zbora delovnih skupnosti so bili izvoljeni: VE št. 13 Dolenja vas: Janez Mrhar; VE št. 15. Slatnik: Nande Sile; VE št. 16 Sodražica: Ivan Kovačič; VE št. 19. Loški potok: Jože Bartol. V zbor delovnih skupnosti občinske skupščine so bili izvoljeni: V gospodarsko skupino: VE št. 2 INLES Ribnica: Marija Čaval; VE št. 4 HRAST in GALANTERIJA: Ciril Tisovec; VE št. 6 Kovinsko podjetje: Rudolf Bencina; VE št. 8. Komunala: Karlinca Mihelič; VE št. 10 Trgovina-gostinstvo: Anica Zekovič. V organizacijsko politični zbor občinske skupščine je bil v VE št. 26 izvoljen Goj-ko Pavlovič, v kulturno prosvetni zbor pa v VE št. 21 Janez Debeljak. V socialno zdravstveni zbor je bila v VE št. 24 izvoljena Angelca Ivanovič. 4. aprila se bo občinska skupščina Ribnica sestala na prvi seji. Na tej seji bodo izvolili poslance v gosporski, kulturno prosvetni in organizacijsko politični zbor. Skupščina bo tudi potrdila predloge kandidatov za republiški zbor SRS, izbirala izmed treh kandidatov za republiški zbor SRS in potrdila kandidaturo za zvezni zbor skupščine SFRJ. Na seji bodo imenovali kadrovsko in druge komisije. -r 7., 8. in 9. aprila bo v ribniški občini krvodajalska akcija. Menijo, da bo dalo kri 720 občanov. Ta nadvse odgovorna in humana akcija bo uspela le s pomočjo vsestranske podpore driižbeno-političnih organizacij in delovnih kolektivov. Akcijo bo vodil občinski odbor RK. Zavedaj- DARUJMO KRI! mo se, da je kri zdravilo, ki ga ni mogoče izdelati: samo ljubljanske bolnišnice porabijo tedensko toliko krvi, kot so jo porabili ob skopski katastrofi. Zato naj ne bo polnoletnega zdravega občana, ki bi se ne odzval temu klicu. Darujte kri, ki rešuje življenja! V. L. Presenetljivo za Dolenjo vas Že 40 televizorjev! Trgovina OPREMA v Ribnici je vedno bogato založena z najrazličnejšim blagom — pohištvom, s televizijskimi in z radijskimi sprejemniki, gramofoni in drugim. Posebno televizorji gredo zadnje mesece lepo v prodajo, tako da so jih letos v nepolnih treh mesecih prodali že okrog štirideset. Prav televizor, ki ga je Dolenjski list poklonil krajevni organizaciji SZDL v Ribnici kot nagrado v akciji za pridobivanje novih naročnikov, je bil menda štirideseti letos. Prodali so ga na občinski praznik Ribnice, 26. marca. Nedeljske volitve odbornikov občinske skupščine so bile v Dolenji vasi pri Ribnici prijetno presenečenje, saj tako dobre udeležbe ne pomnijo precej časa. Medtem ko je za splošni zbor glasovalo skoro 88 odstotkov volivcev (precej jih je na delu v Nemčiji), je glasovalo za odbornika v kmetijski podskupini skoro 99 odstotkov upravičencev. Kljub vsemu pa je nerazumljivo ravnanje nekaterih občanov, ki niti do zaključka volitev niso prišli na volišče, čeprav stanujejo le nekaj korakov proč. Zakaj tak odnos do dolžnosti, ki postaja vedno pomembnejši člen v poglabljanju socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja, bi težko ugotovili. Najbrž mislijo tovariši, da z nesodelovanjem na volitvah komurkoli škodujejo, v bistvu pa le dokazujejo svoje prepričanje, neresnost in nezainteresiranost, čeprav po drugi strani izkoristijo vsako priložnost za tarnanje in kritiziranje. Ni pa dovolj samo kritizirati, treba je napake odstranjevati, boriti se proti njim, boriti se s skupnimi močmi za boljše, lepše dni. O načrtih za gradnjo motela na Jasnici med ribniško in kočevsko občino smo v našem listu že pisali. Zdaj so predstavniki obeh občin ugotovili, da razmišljanja o gradnji prepotrebnega turistično-gostinskega objekta niso bila odveč in da gradnja niti ne bi veliko stala — največ 15 do 20 milijonov. Za začetek bodo zgradili tri ali štiri vikend hišice v starem kočevskem slogu, manjši bazen ter uredili nekaj razglednih točk in sprehajališč. Okrog naselja bo lepa tlakovana ploščad za avtomobile. Sredstva, ki jih bodo dobili deloma iz razformira-nih okrajnih virov, deloma pa iz kreditov oz. prispevkov gospodarskih organizacij, bodo skušali čim bolj ekonomično izkoristiti, bodo pa vsekakor dobro naložena gotovina, ki se bo bogato obrestovala. Prve lopate bodo zasadili delavci Zidarja in Gradbenika še v prvi polovici tega meseca, saj mora biti motel nared do začetka poletja, ko naj bi se v njem ustavili prvi turisti. Uspel ustni časopis v Ribnici Novinarji Dela, RTV Ljubljana in Dolenjskega lista, ki delajo v novinarski podružnici v Novem mestu, so priredili v petek, 2G. marca, na občinski praznik v Ribnici ustni časopis. V domala napolnjeni dvorani doma TVD Partizan so posredovali poslušalcem javne razgovore o šolstvu, gospodarstvu, pripravah na volitve in telesni vzgoji, v katerih so med predstavniki domačega gospodarskega in družbe-no-političnega življenja sodelovali tudi zvezni poslanski kandidat Ludvik Golob, republiška poslanka kulturno-pro-svetnega zbora Milena Boro-vac ter domači glasbeni ansambel Ribniški fantje. Publi- Ali občinski odloki ne veljajo za vse? Ortnečani in Poljanci smo bili vedno ponosni na drevesni park in kostanjeve drevorede, danes pa je vse to zelo zanemarjeno. Okoli nekdanjega hleva, ki ga uporablja rib. nizka zadruga za skladišče, je vse iznakaženo, nič boljše pa ni v logu, kjer so bile včasih košenice. Tam lahko vidimo zapuščino cestnega podjetja, ki je neodgovorno izkoriščalo log za odlaganje odvisnega zemeljskega materiala. Vsi odtočni kanali so zasuti, tako da manjka le še malo, pa bo tu nastalo blatno jezero. Okoli zadružnega skladišča je vse nastlano s senom in še ostanki iz časa slinavke so vidni ob drevoredu. Ni čudno, če domačini in tudi tujci godrnjajo nad nečistočo in neredom. Ljudje se sprašujejo, če zadruga ni dolžna upoštevati občinskega odloka o vzdrževanju čistoče in zunanjem izgledu naselja? P. ka, med katero so bili tudi vsi ribniški predstavniki, je z zanimanjem sledila prireditvi, na kateri je bil podeljen krajevni organizaciji SZDL televizor, pismonoši Andreju Zajcu pa moped kot nagrada za pridobljene naročnike Dolenjskega lista. Nevarno Jezerce v Prigorici Tik ob cesti v Prigorici jc že precej dolgo skopana jama, kamor je speljana kanalizacija i? bližnjega Hrasta, obrata T.nle.;a. Ker se je lansko leto tu nekdo že utopil, so nevarno jezerce ogradili in obljubili, da bodo kanalizacijo do kraja uredili. Cez zimo je jamo prekril led, sicer pa je mlakuža pravi raj za milijone komarjev in druge mrčesi, kar vetlo najbolje povedati stanovalci v bližini. Tudi sicer ograjena mlakuža ne vzbuja ravno estetske podobe za mimoidoče. — Upajmo,'da bo Hrast kanalizacijo čimprej dokončno uredil in odstranil smrtno nevarno smrdeče in komarjev polno jezerce. Kakor smo slišali, bodo hkrati urejali tudi kanalizacijo Prigorice, za kar so vaščanl navdušeni. Iz dragarske doline Čeprav malo pozno, so ženske v dragarski dolini slovesno proslavile svoj praznik pod naslovom »Društvo prijateljic rrdadine«. Uspešno so izvedle obširen program: z moškimi so naš tudi rale dve enodejanki: Bogatin in smrt ter LotkLn rojstni dan. Program je obogatil »ženski koncert« in lepa recitacija pionirja — Navdih pomladi. V kulturnem domu smo tokrat gledali za naše prilike kvalitetne igralce, ki so zaigrali zelo živahno, čeprav nekateri nabirajo že šesti križ. Gledalci se jim za njihov trud lepo zahvaljujemo. Po programu se je nadaljeval prijeten družabni večer Tovarišici režiserki gre vse priznanje za uspešno izvedbo te prireditve. RIBNFCA: letos kopališče Že minulo leto so pričeli tik ob vstopu v Ribnico regulirati potok Bistrico, letos pa nameravajo tu zgraditi veliko kopališče, ki ga je Ribnica že močno potrebna. Kopališče, ki bo sodobno urejeno, bo imelo razen olimpijskega bazena tudi manjšo restavracijo. V neposredni bližini kopališča bodo dogradili tudi zapuščeni stadion. Dela bodo predvidoma opravljena do začetka julija. Podmladkarji RK pri bolnikih V počastitev občinskega praznika je skoraj 90 podmlad-karjev RK iz osnovne šole Ribnica na ž« tradicionalen način obiskalo 30 bolnikov ribniškega šolskega okoliša, jim čestitalo k prazniku in jih razveselilo s skromnimi darilci in šopki cvetja. Bolni občani so se s podmaladkarji pogovarjali o različnih stvareh, predvsem pa o bolezni. Bolniki so bili teh preprostih in prisrčnih obiskov prav veseli. V. L. Asfalt proti Sodražici Kakšna zgleda cesta Zlebič — Sodražica v teh pomladanskih dneh, ko so jo morali zapreti za ves težji promet, smo že pisali, napisali pa smo tudi, da je potrebna čim prejšnjega popravila. Zvedeli smo, da se bo velika želja Sodražanov po asfaltirani cesti uresničila še letos, saj bodo še ta teden pričeli z deli. Cesto, ki naj bi bila v celoti asfaltirana (6 kilometrov), bodo precej razširili, zmanjšali ovinke in sploh napravili iz sedanjega razmehčanega kolovoza svobodno asfaltno pot. Sredstva za obnovo cestišča so že skoro v celoti zagarantirana iz republiških skladov. Uvidevni šofer 26. marca Je starejša ženska hitela na avtobusno postajo v Ortneku, kjer Je avtobus že čakal. Potnica je uvidela, da Je pozna in stekla po cesti naprej, a je kmalu opešala. Šofer Je to opazil in nanjo počakal. 2enska in vsi drugi potniki so bili veseli šoferjeve pozornosti do starih ljudi, ker jo marsikje pogrešajo. V. t na seja občinske skupščine v Ribici Za občinski praznik, ki ga praznuje ribniška občina v spomin na eno največjih partizanskih zmag v spopadu s fašističnimi okupatorji v Jelenovem žlebu 26. marca 1943, so sc letos, 26. marca, v Ribnici, v dvorani doma TVD Partizan, zbrali na slavnostni seji prvoborci, poslanci, Obračun gasilcev iz Zamosteca Gasilci iz Zamosteca pri Sodražici so 7. marca zborovali v svojem novem gasilskem domu, ki je lep dokaz, da se da s skupnimi močmi veliko narediti. Urediti je treba še zgornje prostore doma in napeljati elektriko; to je bil sklep, ki ga nameravajo letos izpeljati. Prostora pa niso dobili samo gasilci, ampak tudi društva in politične organizacije, ki uporabljajo gasilski dom za seje in sestanke. Prav tako bodo tu imeli zbore volivcev, zbirala se bo mladina in sploh se bo lahko razvilo družabno življenje. Občnega zbora se je udeležil tudi 90-letni France Klun, ki je še neverjetno čil in vsak dan pridno plete iz vrbovih vej košare in jer-base. Klunov oče je nemara naj starejši gasilec v ribniški občini saj v tej organizaciji aktivno dela že 66 let. Toliko let je gasilec tudi Ivan Lovšin, ki je star 84 let. Zaradi rahlega zdravja ta Lipov-čan letos ni mogel priti na občni zbor. Tokrat so se gasilci pogovorili o dosedanjem delu in o nalogah, ki jih čakajo. Predstavnik občinske gasilske zveze Anton Sobar i2 Ribnice jim Je dal precej korist- nih nasvetov. Gasilci bodo podprli svoje mlajše kolege pri gradnji otroškega igrišča, ki ga gradijo poleg gasilskega doma. Na slovesnosti so izročili ALOJZU MAROLTU in ALOJZU LOVŠINU republiško gasilsko odlikovanje. Izvolili so tudi nov upravni in nadzorni odbor društva ter sprejeli nov statut. KAMENJE PADA! Ob cesti IV. reda na ostrem zavoju iz Ortneka na Velike Poljane je še zdaj nezaščiten odkrit gozdni teren, kjer so med gradnjo modernizirane ceste preizkušali rudninski sestav za peskolom. Tega so kasneje opustili, zdaj pa se zemlja, med katero so tudi precej velike skale, trga in pada na cestišče, po katerem vozi precej motornih vozil. To je zlasti nevarno v nočnem času. Občinsko komunalno podjetje jc bilo o tej stvari že večkrat obveščeno, a je do zdaj ostalo le pri obljubah. Naj bi Tsaj postavili opozorilno tablo »kamenje pada«, da ne bo nesreče. P. gostje in odborniki občinske skupščine. Predsednik skupščine, tov. France lic je otvoril slavnostno sejo, pozdravil navzoče ter jim čestital za praznik, nato pa je predal besedo prvoborcu Stanetu Nosanu. Tov. Nosan je v slavnostnem nagovoru opisal težke pogoje, v katerih jc že v predvojnem času KP pripravljala ribniško področje na upor; omenil je napad nacistične Nemčije na Jugoslavijo in opisal prve začetke narodnoosvobodilnega gibanja. Poudaril je, da je največja in najdragocenejša pridobitev našega boja svoboda in da ne smemo nikdar pozabiti, koliko krvi je bilo prelite zanjo in kolikšne napore je naše ljudstvo prestalo v 4- letnem boju. Svetli zgledi iz težkih dni narodnoosvobodilnega boja in revolucije naj nas vodijo tudi danes, ko gradimo socialistično družbo in se trudimo za gospodarski razvoj. Med govorom tov. Nosana je v dvorano ob zvokih harmonik in z zastavami prikorakala skupina pionirjev in pionirsk iz ribniške osnovne šole, ki so gostom in odbornikom čestitali k prazniku ter jih obdarili s spomladanskim cvetjem. Na seji so izvolili odborni-ško delegacijo, ki je odnesla venec na spomenik osvoboditve v Ribnici, ob koncu seje pa se je predsednik France lic zahvalil vsem odbornikom, katerim poteče mandat, za delo v skupščini. Iz proračuna občine Ribnica i Urediti materialno osnovo glasbene šole Z V poldrugem letu obstoja je glasbena šola v Ribnici, • ki jo vodi prizadevni glasbeni pedagog Andrej Puhar, do-f segla lepe uspehe. Minulo leto je z uspehom končalo šolo I 66 učencev, letos pa jo obiskuje 75 navdušenih mladih • ljubiteljev glasbe. Kaj več učencev zaradi pomanjkanja f glasbil in učiteljev ne bi mogla sprejeti. Med ribniško I mladino je največje zanimanje za učenje harmonike in • trobil, vendar pa jim prav slednjih primanjkuje, šola pa J tudi nima dovolj sredstev za nakup novih. Posebna oblika dela glasbene šole so javni ali interni I nastopi, saj je samo lani na podobnih prireditvah nasto-j pilo kar 43 od 66 učencev. V drugem polletju bodo letos J priredili sedem produkcij ali nastopov ob različnih praz-\ nikih. Prav minulo sredo je na prvem samostojnem in- iternem nastopu letos pripravila lep solističen klavirski I koncert učenka Hedvika Petje iz oddelka vzgojiteljice Mar-I jance Kumerjeve in pokazala zelo lep uspeh in dobršno i mero talentiranosti. Na podobnih internih produkcijah t bodo izbrali najboljše točke za nastope ob pomembnih I dneh. Prvič se bodo predstavili že za 8. marec, nato za I občinski praznik 26. marec, 1. maj, ob koncu šolskega J leta ipd. Proračun glasbene šole za letošnje leto se je povečal S od lanskih 8 na 16,5 milijona din. S temi sredstvi se bo I materialna osnova šole vsaj deloma utrdila (ureditev pro- • štorov, nabava inštrumentov), verjetno pa bodo v Sodra-| žici odprli oddelek šole. 2e ob osnovanju šole predlansko • leto se je namreč pokazala potreba po podobni ustanovi j v Sodražici, kjer se je med nedavno anketo prijavilo nad t 90 učencev, od katerih jih ima polovica lastne inštrumente. O osnovah družbenega plana občine Ribnica, ki ga je skupščina sprejela 22. marca, smo poročali že v prejšnji številki. Danes bomo zapisali nekaj kratkih stavkov o proračunu občine, ki je bil sprejet na isti seji. Proračunskih dohodkov bo letos 455 milijonov dinarjev, od tega nekaj nad 14 milijonov proračunske rezerve. Za dejavnost šol je namenjenih skoraj 158 milijonov, od tega b© v občinskem skladu za šolstvo skoro 137 milijonov, vendar pa predvidena sredstva za šolstvo ne bodo mogla kriti vseh potreb. Za kulturno prosvet. dejavnost je namenjenih 12,5 milijona, socialno skrbstvo 31,7 milijona komunalno dejavnost 3,3 milijona, za državne organe 111 milijonov, krajevne skupnosti 4 milijone, družbeno politične organizacije 21,4 milijona, negospodarske investicije 27 milijonov itd. REŠETOM Do poletja: motel na Jasnici Vinomer spet vabi Pozdravimo Armstronga! Naš reporter je v sinoćnjem razgovoru s trobentačem Louisom Armstrongom v hotelu Esplanade v Zagrebu izvedel, da bo veliki mojster jazza potoval na koncert, ki ga bo imel pojutrišnjem v Ljubljani, danes popoldne z osebnim avtomobilom po avtocesti. Novomeški in okoliški ljubitelji ga lahko počakajo okrog 15.30 na odcepu v Mačkovcu, kjer se bo verjetno ustavil in rad razdelil nekaj avtogramov svojim oboževalcem. Na sliki: Armstrong se podpisuje v knjigo o jazzu. (Foto: M. Moškon) Pri let]u jo medvedka napadla Eogarja Lavriea V začetku prejšnjega tedna je ves Loški potok govoril le o neverjetnem doživljaju logarja Ivana Lavriča, ki je iz spopada z razjarjeno medvedko komaj odnesel življenje. V torek pred poldnem je nekaj sto metrov nad vasjo Retje odkazoval les za posek, ko ga je napadla medvedka. Ker je prihlačala od zadaj, jo je opazil šele slaba dva metra od sebe, so pripovedovali ljudje. Čeprav je imel pri sebi puško, si ni mogel pomagati, kajti zverina je že planila po njem, mu strgala kožo z glave, ga ranila po nogi in roki ter ga opraskala še drugje. Rešil ga je pes, ki se je zagnal v medvedko in odvrnil njeno pozornost nase, napadeni logar pa se je bolj valil kot bežal po hribu navzdol do prve hiše. Odpeljali so ga v bolnišnico, ljudje, ki so kmalu prišli na kraj spopada, pa so nedaleč našli medvedkin brlog s tremi malimi medvedki; matere tedaj k sreči ni bilo v bližini. Srečanje z medvedko in ogledovanje njenih treh mladičev je bila velika, vendar strah zbujajoča senzacija za številne Potočane. Da je bilo 20. marca spet odprto gostišče na Vinomeru, priljubljeni izletniški točki kake 4 km od Metlike, se je kaj hitro razvedelo. Gostišče Vinomer, kjer je bila svoje čase gospodinjska šola, kasneje zadružno gostišče, je zdaj vzel v najem Miran Petric. Več let je vodil gostilno v Seči pri Portorožu. Kdorkoli je tam okoli hodil, ve, da je le malo italijanskih in domačih avtomobilov švrknilo čez klanec, ne da bi se usta- PROSPEKT NE SME LAGATI »Prospekt mora izpolniti to, kar obljublja!« Tako je razsodilo neko nemško sodišče. Nemškega turista je namreč navdušil prospekt, ki je obljubljal v Andaluziji hotel z vsem udobjem, s peščeno plažo in z gozdom pinij v bližini hotela. Ko je turist prišel v Andaluzijo, je našel drugorazredni hotel, plažo polno velikega kamenja, o pi-nijevem gozdu pa ni bilo ne duha ne sluha. Zaradi tega razočaranja je tožil lastnika hotela in zahteval odškodnino. Sodnik je zastopal tole stališče: »Ker stranka ne more preveriti resničnost ponudbe, je pač navezana na to, kar nudi prospekt. Zato ima tudi pravico do odškodnine.« Dvajset let v bigamiji Škoti so najbolj znani kot neprekosljivi stiskači. Toda 64-letni Andrew McNeill vtem ni bil nič podoben drugim rojakom. Nedavno ga je sodišče kaznovalo zaradi bigamije na visoko globo. Dvajset let je živel v sreči in zadovoljstvu dvojno življenje. Svoji prvi ženi Mary je zatrjeval, da je trgovski potnik in da mora zaradi takega posla pogosto potovati. Ta Ma-ry ni zaradi tega nikoli posumila, da bi ji mož utegnil biti nezvest, posebno še zaradi tega, ker sta imela v zakonu kar troje otrok. V resnici pa je imel Andrew še drugo ženo, tudi Mary, ter se ni mogel nikoli izdati. S to drugo ženo pa je imel samo enega otroka. Njej je zatrjeval, da opravlja službo obveščevalnega mornariškega častnika. V resnici pa ni bil ne eno ne drugo, temveč je prodajal staro železo, kar mu je neslo toliko, da je zmogel stroške za vzdrževanje dveh družin. vili pri Petricu. Po rodu Belokranjec se je vrnil v domače kraje, da bi tu s pridom uporabljal portoroške izkušnje. Ko smo ga vprašali, kaj bo nudil svojim gostom, je odvrnil: — Nerad se lažem, zato v začetku ne bom obljubljal kdo ve kaj. če bodo prišli lačni gostje, bodo dobili jagnjetino, purane, odojke,, piščance, domačo šunko, vse drugo pa po naročilu. Med »drugo« štejem tudi belokranjsko pogačo, ajdovo potico in žgance z ocvirki. Vse to zaenkrat samo proti telefonskemu sporočilu na številko 77-112, ker ne morem vsega imeti na zalogi, dokler se gostje ne bodo navadili redno zahajati k nam. — Od kod dobivate pijačo? — Imam samo pristna vinomerska vina — bela in rdeča. Drugih vin ne bom točil, razen v steklenicah. — Koliko prostora je v vašem lokalu? — Spodaj so tri manjše sobe, v prvem nadstropju je dvoranica za okoli 70 gostov, primerna za večje zaključene družbe ali kolektive. Tam je tudi radio z gramofonom in številnimi ploščami za ples. Najlepše pa bo sedeti na vrtu, kjer je dovolj klopi, miz in stolov. — Vse to se zelo lepo sliši; kaj pa cene? — Običajne, vendar ne hotelske in ne pretirane. — Nameravate še kaj preurediti? — Čez mesec dni bom imel že svoj akvarij, da bom lahko vsak čas postregel tudi s postrvml. Lepo bom uredil vrt pod košato lipo, več pa ne izdam. Boste že videli, če boste večkrat prišli, — se je premeteno odrezal. Ra. Milijon Američanov ozdravljenih Ameriško združenje za borbo proti raku je objavilo te dni zanimive podatke o zdravljenju te zahrbtne bolezni. Po teh podatkih je bilo doslej ozdravljenih 1,300.000 Američanov. V sporočilu združenja je nadalje rečeno, da uspešno zdravijo še 700 tisoč pacientov, pri katerih so odkrili rak. Te bedo v kratkem poslali kot ozdravljene na svoje domove. NE MORE VEČ ČAKATI V svoji zbirki nenavadnih oglasov ima Lon-dončan J. Riplev tudi tega, ld je bil objavljen pred nekaj leti v nekem rimskem časopisu: »Prosim, da se čimprej javi tisti gospod, ki me je preteklo soboto poljubil na španskih stopnicah in mi pri tem ponudil zakon. V nasprotnem primeru bom prisiljena poročiti se s svojim sedanjim zaročencem.« Pas za vitko linijo V ZDA že nekaj let prodajajo posebne pasove, na katerih je pritrjenih okrog dvajset zvončkov. Kadar oseba, ki nosi ta pas, poje več, kot bi smela, se pas nategne in zvončki prično zvoniti ter jo tako opominjati naj ukroti svoj apetit. Na teh pasovih je samo ena luknjica, ki ustreza normalni teži in obsegu pasu osebe, ki naj bi ga nosila. Pravijo, da gredo taki pasovi zelo dobro v prodajo in da so se izkazali za odlično sredstvo za ohranitev vitke linije. P0glP au?Sp sev"iškega gradu. Grad kliče po pre-reditvi n zaščiti pred propadanjem! izlet na Koroško la varno in lepo vožnjo na dolgi poti. Zato se KOMPASU zahvaljujemo za njegova prizadevanja in trud *;er upamo, da bomo tudi v bodoče zadovoljni z uslugama, ki jih izletnikom nudi že vrsto let. EC Za družine z otroki ni primernejšega izleta, kot je belokranjski Vinomer. Dovolj je sonca, zraka in trave, kjer lahko mladež brezskrbno skače, medtem ko si ata in mama privoščita kozarček vinomer-ske črnine in dober prigrizek. Za ljubitelje osamljenosti V severozahodnem delu avstralske države Novi Južni Wales stoji osamljena hiša. Na njenih vratih že nekaj let visi naslednja objava: »Kdor se želi preseliti v miren kraj, 20 milj od najbližjega soseda, 50 milj od prve železniške postaje in prav toliko od krčme, deset milj od vode in gozda in tisoč milj od najbližjega mesta, lahko dobi to hišo zastonj. Moja žena je zaradi osamljenosti pobegnila v mesto in čez nekaj časa sem ji sledil še sam ...« Čez noš milijonar v Trebnjem! Nekemu stanovalcu v trebanjskem gradu se je davi nasmehnila neverjetna sreča. Med potresnim sunkom nekaj po polnoči se je udrla soba, v kateri je stanoval. Ko je prižgal vžigalico, da bi videl, kje je, ni mogel verjeti očem: sedel je poleg polne skrinje zlatnikov, vrednih nekaj milijard dinarjev. Menijo, da je zlatnike skril nekdanji gospodar iz strahu pred Turki. Grajskemu stanovalcu se obeta zdaj novo stanovanje, občina pa bo imela dovolj denarja, da uresniči vse želje. Baje se za trebanjski zaklad zanimajo tudi sosedje in vse kaže, da bodo ta denar tudi posojali. VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD i? VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA PO 49. — Mitraljezec je šele sedaj opazil enajstletnega fanta, ki je bil ležal ob njem ves čas borbe. »Odkod si se pa ti vzel?« ga je vprašal. »Prinesel sem hrano na položaje,« je rekel Rudi, »zdaj grem pa po strelivo.« »Kako neki! Nemci nabijajo po pobočju z minometi. Ce se le premakneš, bo po tebi!« Rudi je pokazal predse: »Toda tu med našimi in njihovimi črtami ne padajo mine. Nobena še ni.« 50. — Mitraljezec je pogledal predse. Ob mrtvih Nemcih, ki jih je bil pokosil partizanski ogenj, je ležalo orožje in celi redeniki nabojev. Odkimal je: »Ne, tja ne moreš po municijo, to bi bilo noro početje.« — »Zakaj ne, tovariš? Nemci so se umaknili in dokler spet ne napadejo, bo mir. Ta čas bom pa že nazaj.« Preden ga je mitraljezec utegnil zadržati, je Rudi že skočil iz zaklona. 51. — Vsa partizanska bojna črta je obnemela. Tisoč parov oči je bilo uprtih v dečka, ki je stekel do padlega Nemca, prijel z eno roko mitraljez, ki je ležal ob njem, za jermen, z drugo pa dolg trak nabojev in začel vleči proti partizanskim vrstam. Osupli Nemci so se znašli šele sedaj in začeli divje streljati za njim. Rudiju je v hipu nagosto zažvižgalo okrog ušes in glave. utflKfr ^ vleke* za seboj šarca ter naboje in tekel, nt^a Mi U daIe noge in strmina, ki jo je moral hil) Ptai^emci so na Sosto užgali po njem, toda da znova uredijo svoje vrste in k na 110v napad na partizanske položaje, staknil ob izruvanem štoru in padel na a |l!ll!IlillllB!!!ilill!illlliIII Saša Dobrila: ARGON AVTI SMEH STOiETIJ Sir Robert Walpole je včasih povabil majhno družbo v gostilno. Povabil je tudi neplemeniiaše, če so bili nadarjeni in duhoviti. Nekega večera se je vojvoda Norfolški jezil, ker mu je sedel nasproti navaden meščan; glasno je izražal svojo nejevoljo. Ker pa se za zbadanja nihče ni zmenil, je nazadnje vzkliknil sosedu: »Slišal sem, da je bil vaš oče mesar!« »Res je gospod, mesar je bil,« mirno odvrne bistri meščan. »Najbrž ste hoteli s tem vzklikom opozoriti na razliko med vašim in mojim očetom. Dobro jo čutim: moj oče je vole pobijal, vaš pa jih je vzgajal.« Za časa angleškega kralja Georga II. je bil mr. Crovvle, član Spodnjega doma, obsojen, da je kleče na kolenih poslušal opomin predsednika parlamenta. Ko je Crovvle vstal, si je začel z robcem brisati kolena in je dvomiselno dejal: »To je najbolj umazana hiša, v katero sem kdaj v življenju stopil!« Sodnik George Jeffrevs je bil z obtoženci včasih zelo surov. Nekoč je dregnil s svojo palico obtoženca, ki je sedel na zatožni klopi in rekel: »Na koncu te palice je velika baraba!« Obtoženec pa mu je odvrnil: »Resnično! Samo na katerem?« Angleški vojskovodja v španski nasledstveni vojni vojvoda Marlborough je nevarno zbolel in žena, ki mu sicer ni s cvetjem posipala življenjske poti, ga je silila, naj zaužije zdravila, ki mu jih je priporočala. Bolnik pa se je upiral, dokler mu ni žena obupano izjavila: »Dam se obesiti, če ti ne bo pomagalo!« Doktor Garth, ki je bil slučajno navzoč, je tedaj svetoval vojvodi: »Kar zaužijte zdravilo! V teh okoliščinah vam bo gotovo pomagalo!« — Nikar se toliko ne deri, saj kača ni strupena! v K^ji zimski sezoni je rrnrfi 0rganiziral več & pred S. ^"»vi smo se ude-t /rrli novomeške eko- Sž C1^*. ob Vrbskem •P^*r ^^ca in Knežje-ia rž °a Gosposvetskem f^ul Preko ljubeljskega P^^iubljano. . p s tega izleta so 1' ^ čemer nima z&- cS?rte?vreme' temv! hS^J- Vodiča ste ^ iJ%tno besedo pred-SrfiHfinske in zgodo-s^*tfttuvosti Koroške, JJjfl* sta nam omogoči- za črpalko U ni prWe, da bi v Treb-niCrOV^l zgradili bencin-% fe obtičalo na SrtfiT Načrt za črpalko ' tfltei Splošni gospo-%js?£*i in prosili za toe^Jtoav je že nekaj }ls$banka od prejš-nieš*«lše ni odgovorila, IjNu. hUo: r^JSKI UST! ZA ZAČETEK: RUMEN PRIKAZ DELA V KLUBU Predsedniki krajevnih organizacij SZDL so obiskali seminar o družbenih centrih in klubih - Občani se bodo radi sestajali v njih, če bodo programi upoštevali njihove želje in potrebe. V brežiški občini že nekaj let nazaj ugotavljajo, da klubsko življenje nikakor ne more zaživeti, niti v mestu ne, kjer so pogoji najugodnejši. Na pobudo obč. odbora SZDL ter občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev je več tovarišev že obiskalo seminarje, na katerih so se seznanili z oblikami dela v klubih in družbenih centrih. Toda to še ni dovolj za uspešen začetek klubskih srečanj. Za organizirano življenje v klubih se mora z vsemi silami zavzeti neka družbena organizacija, na primer SZDL, ki je sposobna pritegniti v to dejavnost čimveč ljudi. Zametki klubskih večerov so v začetku marsikje obetali več, kot se je pokazalo pozneje. Ljudje so se sprva navduševali za zbiranje ob televizijskih zaslonih, zdaj pa so ti večeri že postali dolgočasni. Mreža televizijskih sprejemnikov se je hitro razširila, tako da klub lahko nadomesti dom aLi pa večer pri sosedu, še udobneje je, ker so prostori kurjeni, pa tudi vstopnine ni treba plačati. Zato dosedanji način dela v klubih obiskovalcev ni pritegnil, saj so po večini ostali le pasivni poslušalci. Vzrokov za to je več. Pomlad na radijskih valovih V tej akciji je uspešno sodeloval tudi radio klub Elektron iz Cerkelj s svojo primopredajno sekcijo YU 3 ACP v Brežicah. Težko je reči, ali so se te akcije bolj veselili pionirji ali člani. 21. marca so primopredajno postajo postavili kar na prostem pri prosvetnem domu. Brežicam so si ogledovali radijske naprave in poslušali radijski program iz Ljubljane, urni amaterji pa so postavili anteno, s pomočjo katere so se lahko javljali svojim kolegom — pionirjem — amaterjem iz cele Jugoslavije. Ko so ujeli pozivni znak, so izključili ljubljanski program ter poslušali amatersko oddajo. Posebno so se razveselili, ko so zaslišali: »Dobro jutro, dragi pionirji, čestitamo vam za dan pomladi.« Brežiški pionirji so imeli kar 20 zvez; najboljše sprejeme so imeli z amaterji iz Maribora, Ljubljane, Jesenic, Borova, Murske Sobote in Zagreba. Zanimanje za to manifestacijo je bilo veliko. Mnogo je bilo takih, ki so prosili, da bi jih amaterji sprejeli v svojo sredino. Še posebej so se razveselili, ko so dobilL po dve QSL karti, ki jih bodo poslali svojim dopisnikom kot pismeno potrdilo, da so z njimi imeli radio zvezo. To manifestacijo je obiskal tudi predsednik Ljudske tehnike Brežice Jurij Pestotnik, ki jim je čestital in zaželel čimveč uspeha v nadaljnjem delu. Oskar Gerjevič Ko so razpravljali o njih na raznih posvetovanjih, so vsakokrat znova ugotavljali kadrovske težave, pomanjkljive organizacijske oblike, neustrezno programiranje, neprimernost prostorov in pomanjkanje finančnih sredstev. Pri teh ugotovitvah je potem tudi ostalo. Sestanke so povsod prirejali po starem, dramske sekcije in pevski zbori so živeli zase in tudi mladina se je izživljala po svoje. Zares: od besed k dejanjem! Da bi prej ali slej klubsko življenje vendarle našlo odziv pri občanih, je občinski odbor SZDL danes teden priredil seminar za vse predsednike krajevnih organizacij Socialistične zveze in predsednike društev. Glavni namen seminarja je bil spremeniti neštetokrat izrečene sklepe v dejanja. Prav zaradi tega so na seminarju prikazali različne oblike klubskega dela. Za začetek je tov. Vlado Deržič spregovoril o vlogi klubov in družbenih centrov, nakar so nadaljevali razgovor udeleženci seminarja. Marsikaj zanimivega so povedali o željah občanov in možnostih za poživitev klubskih večerov na vasi. Ponekod so se klubi omejili predvsem na prosvetno dejavnost in gledanje televizijskega programa. Ljudje pa bi se prav radi pogovorih včasih o davkih, a ne tako, kot so vajeni na sestankih. Beseda naj bi tekla sproščeno, brez zapisnikarja. O tem se pomenijo tudi zdaj in to največkrat v. gostilni ali pa na domu tega ali onega gospodarja. Več glav več ve in občani se radi posvetujejo. Ce pa bi se na tak razgovor nekdo posebej pripravil, bi se ga prav gotovo radi udeležili, saj bi lahko zvedeli več, kot vedo sami. V klubsko delo bi se potem vključevali po interesih. Nekdo bi se odločil za kulturo, drugi za gospodarsko razpravo in tretji spet za reševanje otroškega varstva v svojem kraju. Klubski program bi moral biti po svoji vsebini in obliki izredno pester. Pripravljati bi ga moralo čimveč ljudi, nekdo pa bi moral biti odgovoren za brezhibno organizacijo in potek takšnih srečanj. Ljudje se radi zbirajo le v prostoru, ki je prijetno urejen, kjer se počutijo domače in sproščeno. Iz dneva v dan postajajo tudi zahtevnejši glede programa. Ta mora biti prilagojen njihovim željam in potrebam, kajti oni se ne bodo prilagodili neživljenjskim oblikam klubskih programov. Na seminarju so govorili o pomembni vlogi programskih svetov in o boljšem sodelovanju med organizacijami in društvi v posameznih krajih. Vsaka klubska prireditev naj bi odražala skupne težnje kraja in njihovih prebivalcev, še vedno se žal dogaja, da na primer gasilsko društvo ne odstopi prostora prosvetnemu društvu, Socialistični zvezi ali Zvezi mladine. Vsak zase se zapirajo v ozke in škodljive društvene meje. V takem vzdušju klub ne more zaživeti. šest samostojnih centrov bi lahko takoj zaživelo V brežiški občini bi se družbeni centri lahko razvili na sedežih krajevnih skupnosti. Pomembna seja občinske skupščine V sredo, 31. marca, je bila v Brežicah zadnja seja občinske skupščine v dosedanjem sestavu. Prihodnjič bodo vključeni vanjo že na novo izvoljeni odborniki, ker je polovici teh potekla mandatna doba. Seja je bila izredno važna, saj so na njej sklepali o družbenem planu in proračunu občine za letos. Skupščina je pri sprejemanju upoštevala predloge in pripombe družbenih organizacij, kakor tudi tudi pripombe občanov na zborih. Dobovska krajevna skupnost ima svojo gramoznico Krajevna skupnost v Dobo- vi je zaprosila občinsko skupščino za dodelitev gramoznice na Velikem Obrežu. Do sedaj jo je uporabljal zavod za komunalno dejavnost. Občinska skupščina je prošnji ugodila, zadržala pa si je še pravico do izkoriščanja gramoza za občinske ceste na območju Kapel, Globokega in Brežic. V Dobovi so to rešitev sprejeli z zadovoljstvom, saj si bodo z gramoznico veliko pomagali. Pesek bodo uporabili za urejanje vaških pofov, lahko pa ga bodo tudi prodajali in si na ta način prislužili denar za druga neodložljiva dela, ki jih je dolžna opraviti krajevna skupnost. Program za delo v naslednjih dveh letih je zelo obsežen in za njegovo uresničitev bodo po re bovali precej denarja. 780 prašičev na brežiškem sejmu V soboto, 27. marca, je bilo naprodaj na brežiškem sejmišču 780 pujskov vseh velikosti. Prodanih je bilo 690. Zaradi velikega povpraševanja je cena poskočila tudi na 700 manjših prašičkov, večji pa so šli v promet po okoli 500 din kg. Dobro obiskan roditeljski sestanek V nedeljo, 28. marca, je bil v brežiški dvorani JLA roditeljski sestanek za vse razrede osnovne šole II, Brežice in podružničnih šol: Čatež, Mr-slava vas in Skopice. Okoli 500 staršev se je sestanka udeležilo, tako da je bila dvorana nabito polna. Sledili so predavanju učiteljice Dolenčeve o medsebojnih odnosih, nakar so se v raz-govoru o tem pomenili še več, ob koncu pa so imeli razredniki pogovor s starši. Starši so želeli, naj bi v šoli poučevali tudi kmetijstvo, predlagali so občasna predavanja o vzgoji ali ustanovitev šole za starše, medtem ko so zahtevali, naj občina že enkrat uredi prevoze učencev v matično šolo, ki jo obiskuje 43 odstotkov otrok iz podružničnih šol. Za te otroke bi morali tudi čimprej urediti topel obrok hrane, katerega so starši pripravljeni plačati, a ga šola ne more nuditi zavoljo pomanjkanja prostorov-KATI KOLAR Nastajali naj bi iz prostorov družbenih organizacij, ki so ponekod v gasilskih domovih, drugod v prosvetnih domovih in šolah, ali pa celo v samostojnih zgradbah. V brežiški občini so pogoji za samostojne centre v Dobovi, v Brežicah, v Globokem, na Bizelj-skem, v Artičah in Cerkljah. Z manjšimi investicijami bi v teh krajih hitro uredili primerne prostore. Teže je v Pi-šecah, v Krški vasi, na Veliki dolini in na Čatežu, kjer prostora sploh nimajo. Sredstva za urejanje in vzdrževanje klubskih prostorov bo morala zagotoviti kra-javna skupnost ob pomoči občinske skupščine. Le-ta bo dodeljevala sredstva po pretresu predloženih programov in pa svojih možnostih. Pomembna vloga družbenih centrov je v tem, da se bo v njihovem okviru utrjevala samouprava občanov. Vsako važnejšo zadevo bodo vaščani obravnavali skupaj in izrekli svoje mnenje o njej. V družbenih centrih se bodo ljudje izobraževali, zabavali in predvsem odločali. Četrtkov seminar je pokazal, da so se za organizirano klubsko dejavnost navdušili vsi prisotni. Nazoren prikaz glasbenega, dramskega in filmskega večera v klubu bo pomagal, bodočim organizatorjem, da bo začetek njihovih prizadevanj kar najbolj uspešen. Slušatelji so bili izredno zadovoljni tudi z javno tribuno, ki naj bi postala redna oblika dela v družbenih centrih. Vsi so pozdravili take vrste delovni začetek, kot ga je tokrat namesto posvetovanja priredila Socialistična zveza. J. T. z Trgovska podjetja v Brežicah planirajo za letos 10-I odstotno povečanje prometa. Deloma so pri tem odstotku • upoštevane že višje cene. Tudi letos računajo na pomanj-| kanje reprodukcijskega materiala, ki zmanjšuje promet. • Trgovska mreža bo morala poskrbeti predvsem za • zadovoljivo preskrbo z živili. Prebivalstvo na podeželju I izraža številne želje po modernizaciji trgovskih lokalov in podjetja bodo morala po svojih močeh ustreči tem zahtevam. Letos bodo verjetno odprte tri nove trgovine: v Orešju, v Doljni Pirošici in v Skopicah. Brez trgovine obeti trgovine in gostinstva 11 1965 bodo težko prebili tudi na Čatežu. Primernega prostora zanjo nimajo in zaradi tega razmišljajo o postavitvi kioska. Letos računajo na povečan turistični promet in prav to jih sili, da bi čimprej našli primerno rešitev. V turizem se bodo morala vključiti tudi vsa zasebna gostišča. Bolj kot doslej bodo morala skrbeti za potrež-bo s toplimi in hladnimi jedili po želji gostov. V gostinstvu in turizmu so za 1965 predvideli povečanje prometa za 16,4 odstotkov. Z dograditvijo Cateških Toplic se bo ta porast močno povečal, saj bodo samo Cateške Toplice imele 350 milijonov prometa. Na razmah turizma in gostinskega prometa bo letos gotovo vplivala tudi sedanja obdavčitev v zasebnem in družbenem sektorju. S spremembo' prometnega davka na promet z alkoholnimi pijačami si bodo gostinci lahko povečali lastna sredstva. Z njimi bodo po potrebi izboljšali osebne dohodke ali pa se odločili še za kako investicijo. ta V nedeljo, 28. marea, je bil v veliki dvorani Narodnega doma roditeljski sestanek za vse starše, katerih otroci obiskujejo osnovno šolo II. Odziv staršev je bil zelo dober in dvorana je bila polna. Sestanek je bil združen s predvajanjem tov. Zlate Dolenčeve o odnosih med starši in otroki ter o medsebojnih odnosih učiteljev in učencev. Sledila je razprava, nato pa razgovor staršev z razredniki. B Na prostor pred železniško postajo pridno dovažajo zemljo, s katero bodo zasuli jamo in jo spremenili v park. To nalogo je prevzel zavod za komunalne zadeve in njegov predstavnik je na Za olepšavo Brežic Na pobudo novega uprav, nega odbora TD v Brežicah je bil pred nedavnim sestanek s predstavniki raznih or. ganizaedj. Udeležili so se ga zastopniki gospodarskih organizacij, občinske skupščine, projektivnega biroja, muzeja, šol in drugi. V živahni razpravi, kj je sledila poročilu predsednika TD Marjana Ura-tariča, so spregovorili o ureditvi mesta, avtobusne postaje, redu in čistoči, gradu in podobnem. Prof. Kugler, S. škaler, inž. FHipčič, Podgoršek in drugi so menili da bi grad lahko več pomenil, če bi ga primerno uredili. Prav tako so rekli, da je treba prati ulice in preskrbeli trgovine, da bodo več nudile potrošnikom in turistom. Na podlagi sklepov tega sestanka je bila čez nekaj dni že Pridobitev brežiške bolnišnice V brežiški bolnišnici bodo danes slovesno izročili v uporabo novo vodovodno pipo za pacientke ginekološkega in internega oddelka. Za ustanovo in bolnice je nova pipa pomembna pridobitev, saj se je moralo do sedaj tudi po 50 žensk zadovoljiti samo z eno. Prve naloge krajevne skupnosti Pred železniško postajo v Brežicah bi bilo treba čimprej odstraniti ruševine in urediti park, prav tako pa je nujna postavitev spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma, priključitev vodovoda kolodvorske restavracije na mestni vodovod ter ureditev celotne kanalizacije na železniški postaji in v njeni okolici. Krajevna skupnost Brežice je vse to zajela v svoj delovni program in tudi predvidela prispevke, računa pa tudi na pomoč občanov pri izpolnitvi vseh teh pomembnih nalog. D. V. ustanovljena hortikulturna sekcija, ki bo krasila mesto z zelenjem. Sekcijo so ustanovili na pobudo oddelka za turizem pri občanski skupščini. Otvoritev bazena V Cateških Toplicah začenjajo danes s kopalno sezono v poletnem bazenu. Otvoritvi bo prisostvovalo 20 gostov iz Skandinavije, napovedalo pa se je tudi precej Zagrebčanov. Voda v bazenu bo nekoliko toplejša kot v vročih poletnih dneh. Izpiti brežiških fotoamaterjsv Po trimesečnem tečaju so imeli v nedeljo, 21. marca, tečajniki Foto-kluba izpite. V treh mesecih so na dobro organiziranem tečaju veliko pridobili. Predavali so izkušeni amaterji iz kluba. Pred tričlansko komisijo je vseh trinajst kandidatov uspešno opravilo izpit. Na ta način je Foto-kluh izpolnil del načrta, ki si ga je zadal na občnem zboru. O—vič 200 milijonov investicij na Bizeljskem Kmetijska zadruga Bizelj-sko namerava letos investirati blizu 200 milijonov dinarjev. Za obnovo 17,5 ha vinogradov bi potrebovala 33,900.000 dinarjev, za nakup zemlje 21,600.000 dinarjev, za predelovalno klet 100,000.000 dinarjev, za nasad marelic v Pišecah 21,000.000 in za nabavo strojne opreme 17,000.000 dinarjev. Vseh načrtov najbrž ne bo mogla uresničiti, ker bo letos težko dobiti toliko sredstev. V tem primeru bo, nekaj investicij odložila na prihodnje leto. Zadruga planira letos 500,000.000 celotnega dohodka, torej 50,000.000 več kot lani. Za osebne dohodke in sklade ji bo ob izpolnitvi tega plana ostalo 79,900.000 dinarjev. Najlepše darilo za 20-letni-co osvoboditve- DOLENJSKI ZBORNIK 1963 — Dobite v knjigarnah. Cena 1.500 din. zadnji seji občinske skupščine obvestil odbornike, da bo spomenik padlim pred postajo prav kmalu dobil lepše in kulturnejše okolje. B Z dvorišča brežiškega gradu je končno vendarle izginil leseni provizorij, ki ga je pred leti postavilo podjetje VINO — BREŽICE. Poslopje je že razpadalo in je kvarilo podobo dvoriščnega prostora. Dohod v muzej je zdaj za obiskovalce precej lepši, čeprav bo treba okolico gradu še urediti. E3 V nedeljo je bila nasproti avtobusne postaje odprta nova slaščičarna. Lokal jc uredil slaščičarski mojster Djabir Demirovič. Tisti dan ga je obiskalo precej gostov, predvsem tistih, ki so čakali na prihod avtobusov. ■ V Čctiških Toplicah in v vseli gostiščih na Čatežu je bilo zadnjo nedeljo izredno veliko gostov. V restavraciji Na griču (na motelu) popoldne skoraj ni bilo mogoče dobiti sedeža. Nekaterim so postregli s kavo kar zunaj, četudi je bilo precej vetrovno in hladno. Veseli večer v Dobovi V petek, 19. marca, so mladinci iz Dobove skupaj z ansamblom »Dobovskih pet« priredili veseli večer. Program je bil pester; spored je obsegal folklorne plese, in kratke, a zanimive humoreske, pevci pa so ob spremljavi ansambla spored še dopolnili. — Velik aplavz Je pobral Jože Koblar, ki je kot gost zapel popevko Ksime-roni. Vse priznanje zasluži tudi napovedovalec Anton Sepec, neločljivi sodelavec dobovske mladine. Ker v Dobovi takih zanimivih prireditev primanjkuje, bi bilo prav, da bi mladinci nadaljevali s takimi prireditvami in da bi jim priskočili na pomoč vsi Dobovča-ni. Fem. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Zupančič iz Bukovja — Liljano, Olga Bun-delj s Čateža — Petra, Rozalija Ivšnik iz Kostanjka — Vladimira, Danijela Mirt iz Kladja — Miroslave, Amalija Medvešek iz Re-štanja — Jožeta, Lidija Jenič jz Krškega — Mojco, Ana Jagrič iz Osredka — Francija, Angela Ka-divnik s Senovega — Hedviko, Stefica Vugrinec in Kraja Gornjega — Mirjano, Anica Vukovič iz Brežic — Bosiljko, Lidija Kovačič iz Brestanice — Emila, Ivana Lisec iz Malega Lukovca — Martina, Pavla Popelar iz Dražanja — Silva, Terezija Volk s Čateža — Anico, Marija Sušnik z Viher — Marijo, Marija Zoks z Zg. Brezovega — Stanko. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ PretekU teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Josip Laškarin, delavec z Brezine, je padel z vagona in si poškodoval desno nogo; Franc Cvirn, delavec z Rožnega, je padel s kozolca in si poškodoval glavo in desno roko; Josipa Tkalčiča, vul-kanizerja iz Zagreba, je nekdo poškodoval z nožem po hrbtu; Anton Cirnski, posestnik iz Ri-gonc, je padel v gozdu in si poškodoval levo roko; Pavao Vido-vič, posestnik iz Prušnje vasi, je padel na poti in si poškodoval desno nogo; Stjepan Leben, šofer iz Čazme, se je. prevrnil s kamionom in si poškodoval hrbet; Ivan Cvetkovič, posestnik z Vel. Obreza, je padel na dvorišču in si poškodoval levo roko in desno nogo; Ivanko Kranjčcvič, hčer delavca iz Brezjega, je ugriznil pes v obraz B.REMU vesti ^ Pretežka bremena za mlade Zadnje desetletje je prineslo v življenje podeželskih ljudi velike spremembe. To velja predvsem za hribovite predele. Značilen je beg v industrijo in posledice tega doma grenko občutijo. Za delo na Posestvih je vedno manj ljudi. Gospodarji, ki so bili Pred 5 ali 10 leti še pri polni moči, ostarevajo in Prepuščajo svoja posestva mlajšim. To pa prinaša s seboj spet nove težave, ki jih potem rešujejo ha sodiščih. Začenjajo se preužitkarske Pravde. Pogodbe, podpisane °b prevzemu posestev, bi mla-^ morah izpoljevati, a jih Marsikdaj ne morejo. Tako ^ mladi in stari srečujejo na sodišču, pravde pa se vlečejo Po'več let. Posebno veliko jih Je v Sevnici. To stran pre-^žitkarstva zelo dobro pozna kvariš Raj ko Zupane, predalnik tamkajšnjega sodišča. vprašanje, za kakšne stvari se pravdajo izročatelji in Prevzemniki posestev, je takole odgovoril: »Splošen pojav je ta, da ob. veznosti mlajših presegajo ^ogijivost njihovih posestev. Mladi največkrat ne zrno-reJo dajatev, kakršne jim na-lagajo pogodbe. Da je tako, ^so sami krivi, v ozadju so es-nomski vzroki. ^o takšnih pravd pride Predvsem v primerih, ko pogibe niso dovolj natančne. *&nj pravd je tam, kjer je klo s sklepanjem pogodb se-J3lanjeno sodišče. Sodišče je Namreč že tedaj ocenilo pridobitno moč posestva in pogodbe so bile realnejše.« tovariš Zupane meni, da bi ^ izročilne pogodbe morale ^stavljati z vednostjo sodi. sča, tako pa v neštetih prime-fih prevelike obveznosti res-**P ogrožajo gospodarski pobožaj mladih. Starejši dobro Poznajo zmogljivosti svojih Posestev, mladi pa ne, ker niso dovolj izkušeni. Pogodbe Podpisujejo in se ne zavedajo posledic. Potem oboji iščejo zaščito na sodišču. Dogaja se celo to, da se fruada dva umakneta in pre- pustita posestvo izročitelju. Ta ga seveda noče, ker ga sam ne more obdelovati, tuje delovne sile pa ne more dobiti. Za tiste v nižini je občinska skupščina predvidela rešitev z odlokom o preživninah, ki jih lahko dobijo, če odstopijo svojo zemljo zadrugi Toda v sevniški občini je večina kmetovalcev v hribovitih območjih. Za njihova posestva ni kupca, torej tudi ni možnosti za preživnino. In če otroci nočejo ostati doma, so ti ljudje prepuščeni sami sebi. Kvečjemu lahko računajo na kako podporo. Tisti, ki se odločijo za delo na posestvu, pa si pogosto z neprimernimi pogodbami nalagajo pretežka bremena. Izpolnjevati jih ne morejo. Starši tega običajno ne uvidijo in iščejo svoje pravice na sodišču. Za boljše razumevanje navajam tale primer: Visoko v hribih sta sin in njegova žena prevzela posestvo leta 1953. Za delo sta sama. Posestvo obsega 15 ha. štiri leta po prevzemu je umrl oče in ostala je samo še mati. Sprožila je pravdo, ki naj bi odločila, če ji pripada po moževi smrti celoten preužitek ali samo njena polovica. Pravda teče že peto leto. Sodišče meni, da je v sedanjih gospodarskih pogojih celo polovica pogodbene obveznosti za mlada dva prehudo breme. Delata sama in tujih delavcev si tudi ne bi mogla privoščiti, ker jih ne moreta plačati. Normalno bi bilo, da vsi nekoliko popusti- jo, da vsi uvidijo, da iz posestva ne morejo iztisniti toliko, kot bi želeli. Toda mati tega noče uvideti. Svoj delež prejema v naravi. Za tri leta znaša to 15 kokoši, 120 kg težko tele, 525 kg pšenice, 75 kg ajde, 37 kg ječmena, 37 kg koruze, 37 kg prosa, 37 kg rži, 1095 jajc, 1095 litrov mleka, V5 kg sladkorja, 3 litre olja, 18 kg soli, 450 leg krompirja, 75 kg kislega zelja, 180 kg svinjskega mesa, 700 litrov vina, 1050 litrov sadjevca, 18 m3 drv, 3 delovne obleke, 3 garniture spodnjega perila, 3 pare nogavic, 3 pare čevljev in 3 boljše obleke. Po oceni iz 1963 je vrednost tega deleža 661.000 din. Podobnih primerov je še več. Ob takih pogojih mladi ne morejo gospodariti, če od- idejo v svet za kruhom, se starejši znajdejo v mnogo težjem položaju. Takih je vedno več in problem ostarelih kmetov bo treba učinkoviteje reševati. Mnogi nimajo svojcev. Občina sama najbrže ne bo kos skrbeti za te ljudi. Pomagati ji bo morala industrija, ki zaposluje delovno silo iz teh odročnih krajev. In še nekaj je tragično pri odseljevanju vaške mladine. Odhajajo predvsem tisti otroci, ki jim v šoli dobro gre in imajo boljšo izobrazbo. Doma ostanejo večkrat najslabši. »Za doma bo že dober,« pravijo, torej ravno obratno kot včasih. Tisti, ki ni bil kaj prida za delo, je šel v šolo, v obrt ali kam drugam, najboljši pa je ostal na posestvu. JOŽICA TEPPEY Prostovoljci na treh cestah Občani iz Šentjanža in bližnjih vasi gradijo tri ceste. Cesta Glino—Lapušnik je dolga 2 km in buldožerji so že opravili na njej svoje pionirsko delo. Tq bo veljalo okoli 300 tisoč dinarjev in iniciativni odbor je zaprosil, da bi celotni znesek krila občinski gozdni sklad in obrat kmetijsko gozdarskega podjetja iz Brežic. Vaščani so vložili v urejanje te ceste že 3000 delov- Prošnja Kopitarne Kopitarna v Sevnici prosi vse ženske odjemaUce, ki želijo kupiti napenjače za salo-narje da so vsaj nekoliko uvidevne in jih ob prvi priložnosti nabavijo v inozemstvu. Podjetje je uspelo zadržati doma le nekaj razstavnih pa-rov nih ur. Cesto pomagajo graditi vsi, ki imajo ob njej svoja zemljišča. Občinski cestni sklad jim je pomagal s propustnimi cevmi. Dobili so jih za 60.000 dinarjev, za toliki-no vsoto pa še prosijo. Druga vaška pot, ki jo bodo usposobili za promet s kamioni, vodi iz Podboršta do Požare. Dolga je 3 km. Veliko zemeljskih del je že narejenih. Tudi buldožerji so pripravljeni. Za urejanje imajo vaščani odobrenih 80.000 dinarjev. Buldožerji so preorali in izravnali tudi nekdanjo vaško pot Glaviše—Kladje. Plačal jih je gozdni sklad, nekaj sredstev pa so uporabili iz preostanka sredstev za elektrifikacijo. Zdaj bodo začeli urejati cesto občani. Tudi ta pot je dolga 2 km in po njej bodo že letos vozili kamioni. Potujoči kino - prijeti® razvedrilo za podeželje Delavska univerza v Sevnici predvaja filme tudi po šolah - Ta izobraževalna ustanova je kljub skromnim pogojem razvila pestre delovne oblike. Prikazovanje filmov v šolah in po vaseh je ena izmed pomembnih dejavnosti delavske univerze v Sevnici. Sodelovanje s šolami se je razvilo predvsem zaradi tega, ker niti en šolski zavod nima lastnega kinoprojektorja za predvajanje ozkotračnih filmov. Delavska univerza je poslala vodstvom šol seznam poučnih filmov, ki so vezani na predmetnik. Razen poučnih filmov ima za mladino pripravljen tudi zabavni program z dobrim izborom. S filmi bo delavska univerza obiskala vse popolne osemletke v občini. Predstave potujočega kina na vasi je delavska univerza vpeljala januarja. V prvem polletju bo prikazala 20 filmov. Naroča jih pri podjet- ZAPIS S KONFERENC TURISTIČNIH DRUŠTEV BREŽIŠKE OBČINE Čimprej občinsko turistično zvezo! ^elje, načrti in delo turističnih društev v Krški vasi in v Pišecah Ljudje se začenjajo zavedati, kako velik pomen ima turizem prav v brežiški občini! ^a vseh letnih konferenci^ turističnih društev v j^žiški občini so člani ,aJbolj poudarili željo po ^tanovitvi občinske turistične zveze. Ustanovili bi jo čimprej. Ta or-Iphizacija naj bi usklaje-La*a delo društev in skr-J;e*a za celotni turistični azvoj v občini. Vse kaže, Jjj bo ta koristna pobuda ^štev kmalu uresničena. m ^etno konferenco mora *.bcati samo še turi-Jl°no društvo na Bizelj-flKem in prav gotovo se bo-J:0 tudi tam izrekli za ^tanovitev občinske turi-k lČrie zveze. Prvi so imeli *?bf erenco v K r šk i v a -J{l Obiskalo jo je veliko 'Jcanov, da je bilo kar £tetesno v društvenem Pastoru. Z velikim zani-n.^jem so sledili bese-^bi tov. Lindiča, ki pred-ji^uie temu delavnemu v^Štvu. Razprava je šele I jpazala, kako živo se M?,?je zanimajo za turi- | vlCr»o ureditev kraja. Godili so o čiščenju in I ^lanju obale ob Krki, o L,.rebi po ohranitvi starih j ^n°v» iz katerih bi lah-' zapravili privlačne iz- II ,.^ke točke. Omenili so i j Ul kraške podzemeljske jjj^e in predlagali, da bi V^1 začeli raziskovati. Kdo * hiorda se prav v jamah v okolici Krške vasi in Velike doline skrivajo zanimive lepote sveta pod Gorjanci? Za raziskovanje kraških jam letos ni na razpolago dovolj sredstev, člani turističnih društev bi tu lahko veliko pomagali s svojo prizadevnostjo. Zanimivo letno konferenco jc imelo tudi turistično društvo P i š e c e. Prisotnih je bilo tudi veliko članov lovske družine in tistih vaščanov, ki z društvom že več let vzorno sodelujejo. V Pišecah so zelo dobro gospodarili z denarjem, ki so ga imeli za uresničevanje svojih načrtov, čeprav lani niso dobili potrebnih sredstev za ureditev lovskega doma in društvenih prostorov, so z lastnimi močmi popravili streho, prebarvali stavbo in naredili precej veliko stopnišče, po katerem je dohod do doma lažji. Za urejanje doma in okolice So porabili 1.800 prostovoljnih delovnih ur. Razen tega so v Pišecah postavili ob cesti še lep vodomet, zasadili živo mejo in izdelali 1.000 turističnih razglednic domačega kraja. Na pobudo društva so lani zgradili več komunal- nih objektov ob cesti ter prepleskali več zasebnih hiš. Pomembno vlogo je opravilo društvo tudi z uspelim tekmovanjem vaščanov pri urejanju vasi in olepšanju hiš in okolice z zelenjem in s cvetjem. V ta namen so priredili v Pišecah več predavanj s koristnimi napotki za ureditev kraja in sprejem turistov. Društvo ima tudi letos obsežen delovni program. člani želijo predvsem dokončati lovski dom, za kar bodo potrebovali finančno pomoč občinske skupščine. Nadaljevali bodo z rednim vzgajanjem vaščanov s predavanji in seminarji in še naprej bodo pridno urejali vas. Zasadili bodo okrasno zelenje ob cesti od spomenika do pošte in živo mejo od Goloba do Prosevca. Uredili bodo vodomet in izvir Gabernice od Dupla do gasilskega doma, razširili javno razsvetljavo proti Brežicam in Marofu, napravili lepe brezove klopi ter jih postavili k spomeniku in izviru Gabernice. Ob vseh teh načrtih bodo sodelovali z društvom tudi vsi člani lovske družine. VLADIMIR STRUN.!AK jih Vesna-film in Croatia film. Do sedaj je predvajala filme v Loki, na Blanci, Bučki, v škocijanu in na Studencu. Aprila bo ta krog razširila na Tržišče, Šentjanž in Za-bukovje. V Šentjanžu pozimi niso vrteli filmov zaradi mrzle dvorane brez peči, ostali kraji pa so bili težko dostopni. Kino predstave predvajajo vsak teden v treh krajih. Ljudje jih radi obiščejo, saj je to malone edina oblika kulturnega življenja na vasi. V krajevnih centrih prireja delavska univerza tudi ciklus kmetijskih, zdravstvenih, potopisnih in vzgojnih predavanj. Ciklus obsega okoli 9 predavanj in se bo ponovil v 8 krajih. Veliko zaposlenih ljudi v Sevnici in Krmelju obiskuje tudi predavanja o civilni zaščiti. Ta predavanja so v podjetjih in delavska univerza jih organizira v sodelovanju z odsekom za narodno obrambo in notranje zadeve. V sezoni 1964—1965 planira delavska univerza še tečaje higienskega minimuma za delavce v živilski stroki, seminar za predsednike novo izvoljenih sindikalnih funkcionarjev in seminar za nove predsednike samoupravnih organov v podjetjih. Delavci in uslužbenci Trgovskega podjetja iz Sevnice obiskujejo seminar za izpopolnitev strokovnega in družbeno ekonomskega znanja. Predavajo jim predavatelji ljubljanskega centra za trgovino in gostinstvo. V začetku aprila bo zaključen seminar za člane delovnih kolektivov, ki se sezna- njajo z vlogo in nalogami samoupravljanja v gospodarstvu. Pri delavski univerzi je ustanovljen tudi oddelek za glasbeno izobraževanje, ki zanima predvsem mladino Slušatelji glasbenega oddelka obiskujejo tečaje za klavir, harmoniko, petje ipd. Večkrat so že pokazali svoje znanje na javnih nastopih. Pi Vse to obširno delo je delavska univerza zasnovala pretežno na obljubah za finančno pomoč. Za splošno izobraževanje in predavanja na vasi bo prispevala potrebna sredstva občinska skupščina, strokovne tečaje in seminarje Včeraj so sprejeli družbeni plan in proračun Občinska skupščina v Sevnici je včeraj obravnavala in sprejela družbeni plan in proračun občine za 1965. Na dnevnem redu je bila še določitev proizvodnih okolišev, sprememba odloka o prometnem davku na maloprodajo ter obravnavanje poslovnega uspeha Kmetijske zadruge Kr-melj in Komunalno obrtnega podjetja Sevnica v lanskem letu. Odborniki so izglasovali tudi odredbo o stroških peke kruha in najvišjih maloprodajnih cenah pšeničnega in rženega kruha. Pozdravite svojce v tujini z Dolenjskim listom! Hvaležni vam bodo za pozornost! za samoupravne organe pa financirajo podjetja. Ustanova dela v zelo skromnih razmerah, saj ima upravno pisarno kar v kino-blagajni. Skozi ta prostor vodi tudi stranski vhod v dvorano. Trikrat na teden so .v dvorani kino-predstavc in trikrat na teden se za nekaj ur spremeni upravni prostor DU v prodajalno vstopnic. Upravnik tov. Miha Tomšič na tihem upa, da bo delavska univerza morda le dobila pisarno in učilnico v poslopju vajenske šole. Jt. Pred sodniki: šofer brez vozniškega dovoljenja Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je obsodil na 4 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let S. T. iz okolice Sevnice, ker je lani novembra v Sevnici povzročil prometno nesrečo, pri kateri j« bila Marija Jazbec hudo telesno poškodovana. Kamion NM 22-70, naložen z deskami, bi moral voziti M. K., keT pa ga je nakladalec blaga S. T. prosti, naj mu dovoli voziti na krajšo razdaljo, je šofer pristal, čeravno nakladalec ni imel vodniškega dovoljenja. Pri vojakih se je sicer učil voziti avtomobil, vendar vozniških izkušenj ni imel. Na Savski cesti v Sevnici, po kateri je S. T. prehitro vozil, je tedaj prihajal nasproti osebni avtomobil, kar je neizkušenega voznika tako zmedlo, da se rd znal izogniti trčenju a Marijo Jazbrc, ki je šla peš po skrajno desnem robu ceste. Tovornjak jo je zbil po tleh, ob tem pa si je zlomila levo lopatico, kar ocenjujejo sho-kovnjaki za hudo telesno poškodbo. Pravi šofer je med vožnjo vidfi, da je začelo vozilo zanašati, zato je T. opozarjal, naj zavira, vendar se ta v zmedenosti ni znašel. Po nesreči je pokazal, da mu je žal neprevidnosti, saj je oškodo-vanko obiskal in takoj pristal na odškodnino 200.000 din. Marija Jazbec je po dveh dneh zdravljenja v bolnici kmalu okrevala, brez posledic. Tudi na razpravi se je S. T. ke-sal, da je z lahkomiselnost.jo in malomarno vožnjo spravljal v nevarnost življenje ljudi, hkrati pa oškodovani Mariji Jazbec takoj odštel 100.000 din, polovico dogovorjenega zneska za odškodnino. To vse je sodišče upoštevalo, ko je šoferju brez dovoljenja odmerjalo kazen. Izvenšoiska dejavnost na sevniški šoli V okviru pionirskega odreda in mladinskega aktiva deluje la sevniški osnovni šoli več krožkov: foto krožek, kulturni krožek, šahovska sekcija, pevski zbor, krožek prve pomoči, dopisni krožek, prometni krožek, krožek za žensko ročno delo, za najmlajše pa še pravljični krožek. Vsi ti krožki dobro delajo, ker imajo za delo kar lepe pogoje. Foto krožek ima na primer zelo lepo o-premljeno temnico, pevski zbor ima pevsko sobo in je bil eno izmed zadnjih nedelj na tekmovanju v 2alcu. Ta krožek je bržčas tudi najštevilnejši, saj šteje čez 100 pevcev. Pionirska organizacija je za pusta pripravila uspelo ma-škarado, kulturni krožek pa je pripravil več proslav dneva žena v sevniških podjetjih. Kulturni krožek pravzaprav skrbi za vse prireditve v okviru odreda in pomaga tudi v drugih organizacijah. Navezali so celo stike z drugimi šolami in nameravajo obiskati predvsem šole v partizanskih krajih in se tam seznaniti s kulturnimi krožki. Dramski krožek zdaj še ne dela. Lani so bili 7-krat na gostovanju, letos pa zatrjujejo, da bodo pohiteli, da bi nadomestili zamujeno. Radioamaterski krožek je do zdaj delal vsa leta. V novih pogojih pa se ni znašel in še ni zaživel. Tudi tehnični krožek ne dela. Razlogi za to nedelavnost so jasni, ker na SoU nimajo strokovnjaka. Zdaj je vse delo usmerjeno v uresničevanje programa 20-letnice osvoboditve. Mladinski aktiv sevniške osemletke bo sodeloval v tekmovanju za izbiro poklica. Prav tako bodo tekmovali, kdo bolj pozna pionirske skupnosti in statut mladinske organizacije. V ta namen bodo organizirali razredna in medrazredna tekmovanja, nato pa se bodo poskušali pomeriti še v občinskem merilu. Krožkov je torej precej in vsak učenec si ga lahko izbere po lastnih nagnjenih. Kljub temu pa na šoli zatrjujejo, da letos še niso tako razgibani, cot so bili v prejšnjih letih. Selitev v novo šolo jim je sicer omogočila, da pod isto streho lahko lažje delajo, hkrati pa jim je zmotila ritem dela. No, na šoli zatrjujejo, da bodo kaj hitro spet šli po starih stopinjah. S. SiVNISKI VESTNI* 6,107.000 DIN ZA PRIZNAVALNINE Leta 1952 je bilo v občini Krško odobrenih socialno najbolj prizadetim borcem 36 stalnih in 38 enkratnih priznavalnin v skupnem znesku 3,145.000 din. Leta 1963 se je število teh, ki so prejemali priznavalnine, nekoliko povečalo: stalno priznavalnino je prejemalo 44 članov, 16 članov pa je prejelo enkratno pomoč. Za oboje je bilo porabljenih 4,145.000 din. Leta 1961 je prejemalo priznavalnino že 49 članov, 17 pa jih je prejelo enkratno priznavalnino. Skupaj je bilo lani za stalne priznavalnine porabljenih 4,225.000 din, za občasne 265.000 din, za zdravstveno varstvo prejemnikov priznavalnine pa je bilo zavodu za socialno zavarovanje plačanih 1,617.000 din, kar znese skupaj 6,107.000 din. Med občinske priznavalnine je bilo lani prenesenih 9 okrajnih, ki so jih prejemali nosilci spomenice 1941. Tem je priznana priznavalnina v mesečnem znesku 15.000 din. V občini je še približno 30 borcev, ki so nujno potrebni priznavalnine Za otroke padlih nismo dovolj skrbeli! V povojnem času je organizacija Zveze borcev skrbela predvsem za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. V občini Krško je bilo 239 takšnih otrok. 230 teh otrok je že končalo šolanje in poklicno usposabljanje, 9 pa jih obiskuje razne šole. Med otroki, ki so šolo že končali, sta samo 2, ki sta končala fakulteto, 5 jih je opravilo višje šole, 47 srednje šolo, kar 97 pa je takšnih, ki so končali razne industrijske šole in uk v obrti. 147 otrok padlih borcev je danes že zaposlenih, 38 jih je ostalo na domačih posestvih, drugi pa so odšli na razne strani. Med temi, ki se še šolajo, jih je 6 na raznih fakultetah, 1 na višji šoli, 2 pa obiskujeta srednjo šolo. Od 239 otrok padlih smo torej le sedmim zagotovili višjo in visoko izobrazbo, kar je sorazmerno malo ter hkrati dokaz tega, da za otroke padlih nismo dovolj skrbeli! 3,145.000 din za študijsko pomoč otrokom borcev Odkar so otroci padlih borcev v veliki večini že preskrbljeni, se organizacija Zveze borcev ukvarja s pomočjo otrokom živečih borcev. Ker mnogi izmed njih nimajo sredstev za šolanje, je bil že 1962. v krški občini pri socialnem skrbstvu ustanovljen poseben sklad za študijsko pomoč otrokom še živečih borcev, štipendije je leta 1962 prejemalo 35 otrok še živečih borcev, za kar je bilo skupaj porabljenih 1,302.000 din, leta 1963 53 otrok, za kar je bilo porabljenih 1,996.000, lani pa 54 otrok, za kar je bilo porabljenih 3,145.000 din. Lani so bile štipendije povečane za povprečno 60 odst. in se gibljejo v zneskih od 2 do 12.000 din. Proračun je prekratek! 24. marca so na skupni seji obeh zborov občinske skupščine in v prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v Krškem sprejemali družbeni načrt in proračun za 1965. Ker so oboje temeljito pretresli v mnogih razpravah po komisijah, svetih in raznih drugih posvetih še pred sejo skupščine, ko sta družbeni plan in proračun še nastajala, k obojemu na seji pravzaprav ni bilo veliko dodati. Kot povsod so tudi v Krškem ugotavljali, da je v proračunu premalo sredstev in so primanjkljaj nekako po-Krpali s fiktivnimi dohodki. Celotna proizvodnja se bo povečala za 15,6 odst. Družbeni načrt za 1965 predvideva porast družbenega bruto proizvoda na 30 milijard 18 milijonov din, kar pomeni, da bo za 13,6 odst. ali za približno 3 milijarde 500 milijonov večji kot lani. Narodni dohodek bo hkrati dosegel vrednost 11 milijard 370 milijonov in bo za 12,6 odst. ali za 1 milijardo 270 milijonov večji kot lani. Družbeni bruto proizvod na prebivalca bo letos znašal 1,136.513 din, narodni dohodek pa 430.482 din. Po panogah se bo družbeni bruto proizvod v odstotkih povečal takole: v celotnem gospodarstvu za 13,6 odst., v industriji za 13,6 odst., v kmetijstvu za 10,3 odst., v gozdarstvu za 14,5 odst., v gradbeništvu za 18,9 odst., v prometu za 11,1 odst., v komunalnih dejavnostih za 16,6 odst., v obrti za 12,4 odst., v trgovini za 13,4 odst. in v gostinstvu za 11,9 odst. Investicije, zaposlenost, produktivnost in potrošnja Investicije bodo letos za 5,2 odst. manjše kot so bile lani, vsega pa bo porabljenih za naložbe 2 milijardi 119 milijonov din. Investicije v gospodarstvo bodo za 28,5 odst. manjše kot lani; zanje bodo porabili 1 milijardo 204 milijone in 600 tisoč din, negospodarske investicije pa bodo za 66,6 odst. večje kot lani in bo zanje porabljenih 914 milijonov 500 tisoč din. Kot so ugotovili na seji, so investicije v gospodarstvo letos toli- V soboto zvečer so na La-mutovem razstavišču v Kostanjevici ob navzočnosti domačinov ter gostov iz Brežic, Novega mesta, kartuzije Pleter-je in Krškega odprli razstavo 35 risb Franca Kavčiča, vidnega predstavnika klasicizma na Slovenskem. Goste in domačine je pozdravil upravitelj kostanjeviške šole Lado Smrekar, nakar je shkarja predstavila kustodinja Narodne galerije iz Ljubljane Polonca Kokalj. Gostja iz Ljubljane je že dopoldne pokazala 90 prekrasnih diapozitivov mladini kostanjeviške šole, ko ji je predavala o »Umetnosti na Slovenskem v 19. stoletju«. Kakor smo zvedeli, so obiskali v soboto Kostanjevico ter njene galerije in znamenitosti tudi predstavniki republiškega sveta za kulturo; razen uslužbencev in članov sveta je bil z njimi tudi sekretar Miloš Poljanšek. Gostje so si z velikim zanimanjem ogledali dragocene zbirke v Kostanjevici ter se sez- ko manjše zato, ker ni več naložb v Celulozo in Kovinarsko, ki so lani predstavljale dobršen del naložb. Z investicijami v gospodarstvo bodo letos okrepiU predvsem poslovna sredstva v proizvodnji. Zaposlenost v industriji se bo povečala za 0,9 odst., produktivnost pa naj bi hkrati porasla za 8,3 odst. Odborniki so v razpravi opozorili, da se je lani v celotnem gospodarstvu zaposlenost povečala za 11.6 odst., produktivnost pa samo za 8,9 odst. in da bo torej letošnje planske številke težko doseči. Po predvidevanjih plana se bo potrošnja povečala za okoli 11 odst., realni osebni dohodki pa za 10,4 odst. (čisti osebni dohodki v gospodarstvu za 20 odst., v negospodarstvu pa za 22 odst.), število zaposlenih v celotnem^ gospodarstvu se bo povečalo za 2,3 odst. Letos bodo iz krške občine izvozili na tuja tržišča za 1 milijon 846 dolarjev izdelkov ali za 12.7 odst. več kot lani. Proračun je za 158 milijonov prekratek! V razpravi o predlogu proračuna za 1965 so odborniki najprej izglasovali popravek na zadnji seji sprejetega odloka o prispevkih občanov iz delovnega razmerja ter znižali stopnjo obdavčitve od 18 odst. na 17,5 odst. S tem se je primanjkljaj v proračunu povečal za 32 milijonov 800 tisoč din. Prvotna fiktiva v proračunu (v znesku 49 milijonov) se je povečala s tem na 81 milijonov 800 tisoč din. Presežek izdatkov na dohodkih bo skušala občina uravnovesiti z dotokom sredstev iz delovnih organizacij, ki so mimo rednih sredstev obljubile prispevati v proračun še 158 milijonov din, za 2 milijona pa je povečala namensko dotacijo okrajna skupščina Celje. Ta izredni dotok sredstev bo porabljen za potrebe v družbenih službah in v komunalni dejavnosti. Fiktiva v dohodkih ne more biti rešitev Nevzdržna proračunska situacija je na seji vplivala precej moreče, kljub temu pa so v razpravi vsi poudarjali, da z begom, v fiktivo pri dohodkih proračunskih težav pač Lepa razstava v Kostanjevici nanili z načrti za nadaljnji razvoj posameznih galerij in razstavišč. Razveseljivo je, da je kolektiv sveta za kulturo pokazal izredno zanimanje tudi za obnovitvena dela na La-mutovem razstavišču, ki ga bodo začeli v kratkem popravljati. M. K. ni mogoče rešiti, če hkrati niso zagotovljeni pogoji, da bo fiktiva res uresničena. Na seji so se malce dlje ustavili ob investicijah v kmetijstvo, kjer je pomanjkanje sredstev za soudeležbo, poleg izpremenjenih načinov kreditiranja, ustvarilo nevzdržen položaj. Kmetijska zadruga mora nadaljevati z naložbami v obnovo sadovnjakov, v obnovo vinogradov, za nakup mehanizacije in za utrditev svojih proizvodnih obratov, sredstev pa primanjkuje. S tem so postavljene na kocko dosedanje naložbe, hkrati pa se obetajo podražitve, kolikor ne bodo dela letos nadaljevali. Na seji so poleg družbenega načrta in proračuna za 1965, ki so ju odborniki sprejeli, sklepah še o spremembah in dopolnitvah odloka o skladih občin, o pristopitvi k medobčinskemu skladu za rekonstrukcijo in modernizacijo cest, o uvedbi 45-urnega delovnega tedna v Konfekciji papirja v Krškem ter o pripojitvi nekaterih gostinskih obratov k družbenim gostiščem. Dolgoletna zaslužna krška knjižničarka tov. Kristin* Lazorko med svojimi najljubšimi prijateljicami v novi Valvasorjevi knjižnici (Foto: Krahulec. Krško) 338 miliionov m tmmm šolstvo Občinska skupščina v Krškem, ki jo je novi proračunski sistem močno prizadel in jo izpremenil v revno občino, kljub vsem težavam posveča veliko skrbi razvoju družbenih služb in še posebej šolstva. Na eni zadnjih sej skupščine so, še preden je bil na seji 24. marca sprejet družbeni načrt in proračun za 1965, odborniki in predstavniki šol temeljito razpravljali o potrebah v šolstvu ter sprejeli več stališč o tem. Na seji 24. marca torej ni bilo pričakovati obširnejše razprave o tem, kljub temu pa je govorilo o šolstvu več odbornikov in gostov. Dejstvo, da je v proračunu kljub več kot težavni situaciji namenjenih finansiranju osnovnega šolstva 338 milijo nov 290 tisoč din sredstev, kar je več kot tretjina vsega, s čimer letošnji proračun razpolaga, prejšnjo trditev potrjuje. Svet za šolstvo jc predlagal, naj nameni občinska skupščina za osnovno dejavnost osnovnih šol v občini 359 milijonov din, kar pomeni, da je proračun namenil le za približno 21 milijonov din manj. Na seji so sicer poudarili, da je šolstvo v družbenem načrtu obdelano precej deklarativno, da pa bo treba stremeti za tem, da bi z uveljavljanjem šolske reforme usposobili šolo v aktivnega činitelja, ki gre v korak z ostalim razvojem, šolstvo se je doslej prilagajalo gospodarski moči v občini tako, da je pač dobi' lo to, kar so mu namenili prav zaradi tega je prišlo d« neskladij med razvitostjo š°1' stva in gospodarstva. V razpravi so ugotovili, d3 obsežnega načrta investiranj3 v šolstvo zaradi pomanjkanj3 sredstev ne bo mogoče v loti uresničiti. Vse sile bo ti*-ba strniti, da bi začeli z grad; njo osnovne šole v Brestaniel ter pripravili načrte za dogi-3' ditev šole v Koprivnici in * Krškem. Dva razreda šole je hotel pridobiti na nepošten način F. C. iz Brestanice je bil kot kvalificirani delavec že zaposlen, vendar si je želel postati miličnik in je pri Postaji LM na Senovem vložil prošnjo za sprejem v slu. žbo. Kot prilogo k prošnji bi moral predložiti šolsko spričevalo. F. C. je naredil le 6 razredov osxovne šole, za miličnika pa se zahteva popolna osemletka, zato je spričevalo predrugačil na ta način, da je v spričevalu besedico »sestri« razred spremenil v »osmi« razred. Na Postaji LM pa so to opazili, posebno še zato, ker je v neki drugi rubriki, katero je F. C. verjetno prezrl, ostala besedica šesti razred. Zadevo je obravnavalo novomeško sodišče in mu prisodilo kazen 3 mesece zapora, pogojno za dve leti. MALI OGLASI V NAŠEM LISTU VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEH! Danes popoldne bedo v Valvasorjevi hiši v Krškem ob 15. uri odprli zanimivo razstavo: »PRORAČUNI SPODNJEPOSAVSKIH OBČIN NEKOČ IN DANES.« Iz-lokalne muzejske zbirke bodo izbrali poučne dokumente o gibanju proračunske potrošnje občin v Spodnjem Posavju pred stoletji in danes. — Razstava bo odprta 14 dni; za skupinske obiske je pripravljeno vodstvo po razstavi »Priznanje« akrobatu v fičku LJ 336-18 V soboto si je privošči' ob 17.55 tik pred osnovno šolo v Kostanjevici nevsakdanji poskus žonglira-nja z avtom na cesti fičko LJ 336-18, ki je pripeljal iz smeri Podbočja po stranski cesti ob desnem bregu Krke. Dvojnega ovinka tik pred šolo ni mogel zvozit" z brzino, s katero je pri-dirkal v Kostanjevico. Zato ga je v drugi krivulji ovinka z lcvima kolesom*1 zaneslo pol metra pod cesto, vendar je imel toliko brzine, da ga je že nagnjenega močno proti travniku kar vrglo nazaj na cesto — tam pa ga je čakal kup gramoza, pripravljenega za posipanje. Zaletel se je vanj, a še vedno Jc bil toliko »pri moči«, da ga je enostavno podrl otmu, odnesel s svojim »trebuhom« kapo. Šofer je nato vijugavo vozal do nio-stu čez Krko, kjer je ustavil, njegov sopotnik pa je »pregledal« avtomobil, na* kar sta nadaljevala potovanje. Prečudna sreča je spremljala šoferja in njegovega sopotnika! Lahko bi razbila avtomobil, lahko b* se sama polomila, lahko pa bi zavozila tudi v vozil" in v skupinico ljudi pred šolo! Ne govorimo o tem> kaj bi bilo. če bi bili takrat na cesti šolarji! Marsikdo vozi po našib cestah in vsak dan berem0 o mrličih, ki jih terjajo vedno številnejše nesreče-Mar ni eden izmed vzrO' kov za nove grobove tudi taka skrajna nepremišljc' nost, domišljavost in nadutost takih neresnih š°' ferjev?! T. TUDI ZADNJA SEJA: DELOVNI SESTANEK »V imenu vseh nas bj se odbornikom, predsednikom svetov, republiškim poslancem, zlasti še poslancu Ludviku Golobu zahvalil za njihovo sodelovanje v občinski skupščini,« je po plodni razpravi na 21. skupni seji obeh zborov občinske skupščine v Trebnjem 23. marca spregovoril predsednik Ivan Gole. Približno take besede je za odbornike, ki so se na tej seji poslovili od skupščine, pripravil predsednik ObO SZDL Tone Žibert, rekoč: Odborniki, ki vam poteka dveletna mandatna doba, ste v skupščinskem delu pridobili bogate izkušnje. Prepričan sem in upam, da boste s svojimi izkušnjami znali obogatiti delo samoupravnih organov na terenu, kjerkoli že boste delali« Seje, ki je bila v novi skupščinski dvorani v stavbi občinske uprave, so se udeležili tudi predsedniki svetov, predstavniki družbeno - političnih organizacij in republiški poslanci: Ludvik Golob, Branko Grahek in Uroš Rupreht. čeprav je bila to zadnja seja za polovico odbornikov, ki jim je potekel mandat, je bila eden najboljših delovnih sestankov občinske skupščine, ne pa poslovilno zborovanje. Da je bilo tako, je bil seveda glavni razlog sejni dnevni red, ki je bil zelo pester in se po zanimivosti ni razlikoval od prejšnjih- Odborniki so si dali duška zlasti v razpravi o izgubah v kmetijstvu. Zavrnili so sanacijski načrt KZ Trebnje s pripombo, da je načrt s sedanjo obliko in vsebino le zgolj zgodovina izgub, manj pa predlog za tako gospodar, jenje v kmetijstvu, ki bi »pridelalo« čim manj izgub! Tako bo sanacijski načrt kmetijske zadruge znova na dnevnem redu na prvi seji nove skupščine. Dokler tak načrt ne bo predložen skupščini, občina zadrugi ne bo dala poroštvene izjave za najetje sanacijskega kredita. Načelnik oddelka za medobčinske inšpekcijske službe Franc Kotnik je v obrazložitvi poročila o lanskem delu inšpektorjev v trebanjski občini med drugim poudaril, da se je po zaslugi inšpekcijskih služb že marsikaj izboljšalo. Dodal je tudi, da je oddelek dobil še inšpektorja za elek-tro - energetsko področje, ki je do zdaj delal v okrajni inšpekciji. Ko so v razpravi ugotavljali velike izgube zaradi nesreč pri delu in obolenj, so predlagali, naj bi delovne organizacije posebej nagrajevale vse, ki bi kakorkoli vplivali na zmanjšanje teh izgub. Odborniki so nato brez razprave dvignili roke za ustanovitev občinskega sklada za osemenjevanje, gasilskega sklada, sklada za preživninsko varstvo kmetov in sklada za negospodarske investicije ter pristali na prenos sred- stev ukinjenega občinskega sklada za varstvo otrok in kmetijskega sklada v občinski proračun. PO seji je Dilo v zadružni dvorani lovariško srečanje. S tem se je dejansko končala dveletna mandatna doba polovici odbornikov občinske skupščine »Cekinček« na tekočem traku? Polobrtniška in nenačrtna proizvodnja chipsov (»cekinčka«) v mirenskem obratu GREDA je navrgla lani namesto dobička več milijonov dinarjev izgube To ugotovitev Službe družbenega knjigovodstva so v tre- Jeiševsko območje letos razsvetljeno Na Jelševcu in v drugih okolišnih vaseh so se vsi kot eden odločili, da letos napeljejo v hišah elektriko. Prispevali bodo 226 drogov in izkopali jame, do zdaj pa so že plačali načrte za elektrifikacijo m nakazali 912.000 dinarjev za začetna dela. Občinska skupščina bo njihovo prizadevnost podprla *ako, da bo preskrbela 6,000.000 dinarjev posojila. Resne priprave kažejo, da se bodo elek-trifikacijska dela kmalu pričela. banjski kmetijski zadrugi, katere proizvodni obrat je GREDA, temeljito pretresli. V sanacijskem načrtu, o katerem je 23. marca razpravljala tudi občinska skupščina, so zapisali, da bi mogel obrat ob primernih ukrepih v bodoče poslovati brez izgub, da bi mogel več proizvajati in poceniti svoje izdelke. Kot na splošno ugotavljajo, bi GREDO rešila avtomatska proizvodna linija, se pravi ocvrt krompirček na tekočem traku. Zato bi morali dobiti stroje z zmogljivostjo 400 kg na uro. Ti bi z manjšimi adaptacijami prostorov in drugimi potrebnimi opravili veljali okoli 100,000.000 dinarjev. GREDA bi lahko prido- bila desetkrat več chipsov, ne da bi sprejela nove delavce. Izračunali so, da bi se vrednost proizvodnje povečala od 73 na 768 milijonov dinarjev, kilogram »cekinčka« pa pocenil -za najmanj 400 dinarjev Stroške bi zmanjšali tudi s tem, da bi namesto dragih vrečk uporabljali potiskano cenejšo celofansko folijo. Seveda je trenutno najvažnejše vprašanje, ki ga načenjajo tako v zadrugi kot pri občinski skupščini, zadeva s sredstvi, zlasti še, ker vidijo rešitev le s kreditno pomočjo. Zadruga namerava priti do potrebnih kreditov čimprej, ker se bo le tako možno izvleči iz težav Tudi potrošnikom Je veliko do tega, da se GREDA primerno opremi, ker bi radi priljubljeni »cekinček« kupovali ceneje, kot ga zdaj. Posojilo za mekronoški vodovod Občinska skupščina v Trebnjem se je 23. marca odločila, da si bo pri skladu za zi. danje stanovanjskih hiš SRS izposodila 50,000.000 dinarjev, ki jih bodo porabili v drugi etapi gradnje mokronoškega vodovoda. Posojilo bo treba vrniti v 30 letih. Novi sodniki porotniki Na predlog ObO SZDL je občinska skupščina v Trebnjem imenovala 46 sodnikov porotnikov za občinsko in okrožno sodišče. Nove porotnike je imenovala zato, ker se je mandatna doba dosedanjim iztekla. Nesreče pri delu (ali na poti do delovnega mesta) so terjale lani 4.005 delovnih dni, poškodovalo pa se je 246 delavcev. Največ nesreč je bilo v KEMO—OPREMI in LITOSTROJE-VEM obratu in sicer 93. Zaradi »bolniških« je bilo izgubljenih 18.918 delovnih dni, bolovalo pa je 1.890 delavcev (od 1.911 zaposlenih). »Bolniško« je povprečno enkrat »izkoristil« vsak zaposleni. Lahkomiselno zapravljeni milijoni Zaradi nesreč pri delu in obolenj v letu 1964 se je narodni dohodek trebanjske občine zmanjšal za skoraj 89 milijonov. Nesreče in bolezni so bile najbolj pogostne v pomanjkljivo urejenih in opremljenih delovnih organizacij, predvsem pa tam, kjer so delovni pogoji najslabši. Inšpektorji medobčinskih inšpekcijskih služb so stalno preganjali take pomanjkljivosti oziroma prekrške, vendar je bil uspeh odvisen le od možnosti in pripravljenosti (oz. poslušnosti) delovnih organizacij, da rešijo ta vprašanja. Kjer se niso hoteli potruditi in so zanemarjali to področje, so se navadili velikih številk tudi pri izgubah. Naposled pa se je treba vprašati: doklej se lahko povečujejo izgube takšnega izvora? Bo družba res lahko vzela toliko iz svojega žepa, da bodo ozdravljene stare rane zaradi lahkomiselnega početja tistih, ki mislijo, da tako stanje lahko še traja?! Tako in drugačno blago - pod inšpektorjevim drobnogledom Pred nevihto bijejo plat zvona. Ponekod bijejo plat zvona tudi po nevihti. — Ponekod bijejo tudi zato, da bi za vekomaj odpodili hudo uro. Ko bi se mogli s kakšnim cinglanjem odkrižati inšpektorjev! — Inšpektor pride vedno nepričakovano. Kadar pride v trgovino, prodajalci kar okamenijo. Okamenijo zlasti tam, kjer je bil inšpektor res potreben. Taki navadno pravijo, kako »neživi j en j ski« so inšpektorji. Prišel je na sled 15 črnim vi notočem in kršitelje prijavil sodniku za prekrške. Na področju obrtništva so inšpektorja posebej zanimali žagarski šušmarji, ki so kljub prepovedi žagali hlodovino, najčešče s cirkularkami. Ja nez Miklič iz Roj je na vene-cijanki razžagal kmetom nad 35 kub. metrov hlodov in pobral od njih prometni davek, čeprav ni imel odprtega dovoljenja. Inšpektor je vse te žage zapečatil, kršitelje pa prijavil. Z bero šušmarskih primerov je bil inšpektor lahko še posebej »zadovoljen«. Kar 24 šušmarjev se je šlo obrtnike, ne da bi imeli obrtno dovoljenje. V svoj dnevnik je inšpektor pripisal, da bo v letu 1965 posvetil vso pozornost zlasti šušmarjem I. Z. Sanacijski načrt Kmetijske zadruge Trebnje znova pred občinsko skupščino! Ne 81 in pol, temveč 107 milijonov dinarjev izgub v KZ Trebnje - Prvi sanacijski načrt KZ zavrnjen - Saniranje izgub v kmetijstvu znova v obravnavi na prvi seji občinske skupščine. Občinska skupščina v Trebnjem je 23. marca umaknila sklep, da da poroštveno izjavo na posojilo, s katerim bi kmetijska zadruga sanirala izgube. Poroštvene izjave na tako posojilo pa ne bo dala vse dotlej, dokler zadruga ne bo predložila sanacijskega načrta, ki bo zagotavljal donosnejše poslovanje. Ob koncu leta 1964 je trebanjska zadruga ugotovila 81,504.000 din primanjkljaja. V sanacijskem načrtu, ki ga je občinska skupščina prejšnji teden ocenila kot zgodovino izgub in ga kot takega m sprejela, so navedeni razlogi, spričo katerih je bila kmetijska dejavnost deficitarna. Na več mestih Je podčrtano, da so ti razlogi objektivne narave, ki da niso —- kot tudi drugim kmetijskim organizacijam — dovolili zadrugi sproščeno dihati. V okviru tega se je trebanjska zadruga srečavala s precej nespodbudnim sistemom cen, kreditno politiko in podobnim In zavoljo tega ni mogla narediti poštenega koraka naprej. Neizgrajenost zadruge bi bila torej poglavitni razlog za poslovanje z izgubo. Kakor so poročali na seji občinske skupščine, pa lanske izgube v kmetijski zadrugi niso take. kot jih prikazuje zadruga sama, ampak znatno večje. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva znaša lanski primanjkljaj 107 milijonov dinarjev, pri čemer so vštete tudi razne dvomljive terjatve, Značilna je ugotovitev SDK, da je zadrugi zapadlo 4,000.000 din regresa na umetna gnojila, ker ni pravočasno vložila zahtevka! Prav tako je značilno, da so skoraj vse njene poslovne enote gospodarile z izgubo, tako posestva, mehanična delavnica, menza in celo kred'tno hranilni odsek. Vse to kaže, da je bila or. parrzacija poslovanja v za-drujri na zelo nizk; stopnn, čeprav ima ta zadruga razmeroma zadovoljivo število strokovnjakov. Kazno je, da so se izgube povečevale tudi zavoljo neodgovornega dela posameznikov, vendar direktor zadruge na sej' ni znal odgovoriti na vprašanje odbornikov, če je bil kdo klican na zagovor zaradi osebne krivde. Odborniki so ugotavljali, da je zadruga nekaj izgub res podedovala od prejšnjih zadrug, iz katerih je nastala, vendar pa ne more biti opravičljivo kalkuliranje proizvodov na pamet v obratu GREDA. Značilno je tudi, da ni obveljala nobena kalkulacija, ki so jo naredili na začetku leta, spreminjali pa je med letom niso. Vsi, ki so za napredek kmetijstva v trebanjski občini, zlasti še občinska skupščina, pričakujejo, da bo zadruga izdelala in predložila boljši sanacijski načrt, kot je biil ta, ki so ga odklonili. Pričakujejo zlasti, da bo poleg poostrenih ukrepov za izboljšanje osebne odgovornosti dan ustrezen predlog za saniranje izgub in nakazana pot v gospodarnejše poslovanje. Kakšen bo ta sanacijski načrt, bo možno zvedet; že na prvi seji nove skupščine, ki se bo sestala prve dni aprila. Menijo, da zadruga tokrat ne bo zamudila roka in pravočasno dostavila načrt skupščini, kot je domenjeno. Z dostavo načrta, ki so ga odborniki ocen'li kot seštevek vzrokov za izgube in izgub, je namreč zadruga precej zakasnela. Trebanjsko občino je tržni inšpektor lani večkrat prekr-maril podolgem in počez. Bil je v trgovinah, gostilnah, pri obrtnikih, v podjetjih družbenega sektorja, pri zasebnikih in šušmarjih. Na »licu mesta« je bil 170-krat! Lov za prekrški je bil uspešen: 55 kršiteljev je prijavil sodniku za prekrške, 9 pr. javnemu tožilstvu. Mandatno je kaznoval 39 krivcev, ki so morali plačati 90.000 dinarjev globe Zaključna bilanca za leto 1964: 103 kaznovani! V prodajalni štev. 2 v Trebnjem je inšpektor ugotovil, da je MERX iz Celja dobavil 40 zavitkov margarine, ki je bila nekaj dni prestara. V mo-kronoški prodajalni mesa pa je pokusil dvomljivo dobro salamo in po izvidu 19 kg take salame izločil. V gostilnah je inšpektorjeva žilica predvsem ugotavljala, ah 'je vino, ki ga točijo pivcem, zdravo, naravno ali ima kanček samorodnice in drugih primesi. Izločiti je bilo treba nekaj nad 600 litrov pokvarjenega vina in dvoje takih vin, ki sta dišali po sa-morodnici. Posebej pa se je inšpektor zanimal za tiste, ki so vino prodajah ;>pod roko«. Maja odprt še tretji hlev V Martinji vasi ima trebanjska kmetijska zadruga dva povsem urejena hleva, tretjega pa bo odprla v maju. Za pitališče pridelujejo krmo zdaj še na 432 ha. ko pa bo to delalo s polno zmogljivostjo, bodo potrebovali še okoli 270 ha zemlje. Zadruga bo te površine pridobila tudi zato, da bi lahko uvedla smotrnejše kolobarjenje na polju ter izvedla agro in hidromelioracijska dela za pridelovanje kvalitetne krme. Pitališče osnovno mehanizacijo že ima, nima pa še strojev za spravilo kvalitetne krme. Sedanje ročno nalaganje kr me na traktorske prikolice dela hudo oodraži. SELA-ŠUMBERK: nov gasilski mladinski dom V Selih-šumberku so domači gasilci in mladinci s prostovoljnim delom in prispevkom zgradili dom, ki obsega 160 mz. Zdaj imajo klubsko sobo in pisarno, dokončati pa morajo še gasilsko orodjarno in dvorano, ki bo namenjena vsem družbenim organizacijam. Čeprav dvorana še ni zgrajena, je organizacija SZDL v njej ž« imela proslavo dneva žena. Nastopili so učenci osnovne šole z igro »Mati in pastorka«. Program je bil živahen in so ga gledalci navdušeno sprejeli. Za dokončno dograditev dvorane in orodjarne so gasilci pripravili nabiralno akcijo, v kateri so prispevali vaščani Sela-Sumberka, Orlake in Zavrl ter iz sosednjih vasi Gom-bišče in Vel. Dole. Nabrali so 40 m3 iglavcev in listavcev. ObS Trebnje jih bo skušala oprostiti gozdne takse. V imenu gasilske in mladinske organizacije se vsem va-ščanom zahvaljujemo za pomoč pri izgradnji doma! MIRNA: težave s sredstvi? Kot obljubljajo, bodo »Mer-catarjevo« trgovino v novem stanovanj sKem poslovnem bloku na Mirni kmalu uredili. Kaže, da je pomanjkanje sredstev edina ovira, da bloka še niso uredili in odprli trgovine. Iz predzgodovine Novega mesta faieciove prazgodovin skoga iužinarstva so odkrili tudi v Novem mestu pri gradnji dolenjske železnice leta 1893. Pod sedanjim postajnim poslopjem v Bršlinu so takrat zgradili majhno hišico, v katero so namestili vodno čr palko. Pri kopanju temeljev za to hišico so našli prazgo- beni red ilirskih plemen. V starejši železni dobi pri Ilirih ni več socialne enakosti. Te-ćLmja družba sj že deli na bogate in revne, na vladajoče in podložne. Na eni strani rodovni prvaki in plemenski knezi, ki so v slučaj-1 vojne nevarnosti tudd vojaški poveljniki, na dmgi strani pa Način pokopavanja v prazgodovini na Mestnih njivah: v veliko žaro so dali pepel umrlega, nanj pa položili skledo s hrano dovinsko talilno peč za železo, v njej pa še obilo žlindre. Poleg te peči so odkrili še ostanke nekdanje kovačnice, v kateri so našli precej železnih žebljev, ki so jih očitno izdelovali v tej kovačnici. Nov način življenja, ki sle ni na novih gospodarskih temeljih, vpliva tudi na druž množica kmetov, pastirjev in rudarjev. Vse bolj in bolj se kopiči bogastvo v rokah posameznikov. Na gradiščih prirejajo velikaši po grških vzorih svečane pojedine, združene z obrednimi daritvami, s tekmami, z rokoborbami in s svečanimi sprevodi. Vse te prizore so nam ilirski umet- Samo še pet dni do začetka proslav Pripravljalni odbor za proslavo se te dni ukvarja z zadnjimi podrobnostmi. Osvetliti nameravajo z reflektorji mestna vrata in rotovž, na hrib pri Ragovem logu in Marof pa postaviti velike osvetljene napise. Te dni naj bi tudi meščani postorili še zadnje okrog hiš in po vrtovih, da bo mesto lahko dostojno dočakalo svoj šeststoti rojstni dan. Pometene ulice in pločniki, umite šipe, pospravljene smeti in drugo lahko precej izboljšajo vtis, ki ga bodo o mestu imeli tujci in gostje. Da ne bi kdo rekel, da niti vsakih sto let ne moremo pospraviti mesta, kot je treba! niki ohranili na bronastih zmagalnih vedricah — situ lah, ki so v tistem čast1, pred stavljale nagrado in prizna nje v bajnih igrali kot danes pokali pri športnih tekmova njih. V grobovih ilirskih vo-ljakov najdt;mo celo luksuzne predmete, uvožene iz grških sredozemskih kolonij, kar po novno kaže, kako šireko so bili razpredeni trgovski stiki tedanjega časa. Vsa ta dogajanja se najlepše odražajo v grobovih teda njega časa, ki so n?m še ved no glavna opora za poznavanje te -iobe. Doslej so svoje mrtve sežigali, njihov pepel pa v žarah zakopali v zemljo. Vehke spremembe v gospodarstvu in družbenem življe nju so narekovale tudi spre membe pri obredu pokopavanja. Odslej naprej pokopa vajo Ilir: svoje mrtve nese žgane, na njihove grobove pa aa&in nasipavati zemlje — nastajajo gomile, število pokopov v posameznih gomilah je dokaj različno, kot se gomile tudi že na zunaj razli kujejo po velikosti. Lahko ie gomila nasuta samo za enega ali dva pokojnika, lahko je družinska grobnica z več pokopi, običajno pa najdemo v gomilah še dosti več grobov. Največje nud njimi v Stični in na Magdalenski gori so prekrivale nad dvesto grobov! Te ogromne gomile so podobne majhnim gričkom, saj merijo do 7 m v višino in nekaj desetin metrov v premeru. Take velike gomile so pripadale celi rodovni skupnosti. V velikih gomilah običajno najdemo bogat »knežji« grob velikaša s čelado ali celo z oklepom, sulicami, sekirami, z okrašenim kotličkom, pašno spono in z več glmastimi posodami, v katere so dajah popotno hrano umrlemu. V bogatih ženskih grobovih pa najdemo veliko število zaponk, zapestnice in nanožnice, ogrlice iz baltiškega jantarja, stekla in brona. K nogam so jim položili številne posode. Plemenske velikaše so pogosto pokopah skupaj s konjem v polni bojni opremi. Taka gomilna grobišča z bogatimi najdbami pozna tudi Novo mesto, čeprav danes gomil zaradi izkopavanj in raznih zazidav ne moremo več videti. Pokopališča starih Ilirov v Novem mestu so bila na več mestih: eno je bilo na Marof u severno od današ njega Kettejevega drevoreda, drugo, večje, je bilo v Kan-diji na obeh straneh današnje Kristanove ceste in na Znančevih njivah, tretje pa v Smolovi hosti v Ragovem Gomile na Marofu je leta 1894 prekopal Jernej Pečnik. izkopanine pa poslal v muzej na Dunaj. Leta 1905 je Wal-ter šmid prekopal dve gomili v ragovski hosti in v eni izmed njih odkril grob ilirskega veljaka, ki je bil pokopan skupaj s svojim konjem-V grobu je našel lepo izdela no bronasto konjsko opremo ob okostju moža pa dve lepi bronasti vedrici. Gradivo je v ljubljanskem muzeju. Najdragocenejše izkopanine pa izvirajo iz gomile ob Kristanovi cesti na področju nekdanjega stadiona. Tu so tik pred drugo svetovno vojno ravnali zemljišče za stadion in pri tem naleteli na grobove. Med različnim gradivom so našli tudi znameniti bronasti oldep, ki je ;>edaj raz stavljen v Dolenjskem muzeju. Nedvomno je bil to grob ilirskega kneza, ki so ga pokopali okrog leta 600 pred n. št. Pripomnim naj še. da Ilirski vojaški poveljnik v bojni opremi — rekonstrukcija po najdbah iz Novega mesta (risal F. Stare) jalci že izčrpali, zunanji vzrok pa — Kelti. Bojevita krdela Keltov so zapuščala svojo pradomovino v Franciji in Porenju in v naglih sunkih so začeli prodirati po vse- odkriti na Marofu. Pri izkopavanju so opazovali zanimiv običaj, da so Kelti večkrat pepel svojih mrtvih pokopah, v že obstoječe ilirske gomile. Tako najdemo v taki gomili pokopane starejše Ilire in mlajše Kelte. V 1. stoletju pred n. št. se naseli na Dolenjsko novo keltsko pleme — Latobiki, ki se pri rimskih piscih in r.a rimskih napisnih kamnih večkrat omenjajo. Obširno grobišče teh Latobikov je bilo odkrito in delno odkopano v Novem mestu pri gradnja nove ceste v Bršlinu ped Maro-fom (današnja Ljubljanska cesta) leta 1890, rito leta 1902 ob gradnji poslopja okrajnega glavarstva (sedaj poslopje občinske skupščine), leta 1930 pri preurejanju opuščenega starega pokopališča v par.: in končno še enkrat leta 1954 s širjenjem cestišča pri poslopju okraja (Beletov vrt). Te najdbe nam povedo, da so že pred prihodom Rimljanov v naše kraje pokopavali svoje mrtve na pokopališču južno pod Maroiom na prostoru od zgradbe občinske skupščine do sedanje nove pošte Daritveni bronasti kotliček iz ilirske gomile v Novem mestu so bili v Jugoslaviji najdeni doslej komaj trije taki oklepi: dva v Stični in tretji v Novem mestu. Po vseh teh imenitnih najdbah sodeč, je bilo Novo mesto v starejši železni dobi zelo važen ilirski ct-nter, ki po pomembnosti ni zaostajal za onimi v Smarjeti, Stični m na Vačah. Smelo trdirn. da je Novo mesto doseglo svoj največji pomen sredi prvega tisočletja pred našim štetjem! Mlajša železna I »legli Bujnemu razcvetu in ustvarjalnemu višku ilirskih plemen na Dolenjskem sledi po letu 400 doba stagnacije in počasnega usihanja. Vzrokov za to je gotovo več. Notranji vzrok je ta, da so se ustvar- Evropi. čeprav maloštevilni, vendar dobro oboroženi in hitro gibljivi konjeniki so postali strah in trepet staroselcev na Balkanu in v Italiji. V 3. stoletju se utrdi tudi pri nas na Dolenjskem keltsko pleme Tauriskov. O tem nam pričajo številne najdbe iz Mokronoga, šmar-jete, Valične vasi in drugod. Najdbe v Novem mestu iz tega časa so še redke. Seveda Keltov samih ni bilo prav veliko, zato govorimo le bolj o latenski (po najdišču La Tene v Švici) kulturi, ki so jo domači Iliri polagoma pre vzemali in sčasoma stopili v ilirsko-keltsko kulturo. Značilne najdbe iz tega časa so svojevrstno oblikovane zapon-ke-fibule, ki so pogostokrat narejene iz železa, in dolgi dvorezni meči, skovani iz odličnega jekla. Grobovi iz mlajše železne dobe so b'li Pod Rimljani Dolenjsko osvoje Rimljani v svojih prodiranjih na vzhod proti koncu 1. stoletja pred n. št. Rimskim osvajalcem se domorodna združena pleme na Ilirov upro v silnih naporih leta 6 po n. št. Rekonstrukcija konjske opreme (po W. šmMu) Del konjske opreme, ki je bila izkopana v ilirski gomili leta 1905 v Novem mestu SESTSTO LET« HO VEG A MESTij Ko zapiramo staro in odpiramo novo banko (Nadaljevanje s 1. str.) enoto ima v Novem mestu-, v Metliki in v Trebnjem pa ekspozituri. Bančni deiavci in samoupravljanje Opisano delo je v KB Novo mesto opravljalo lani 34 bančnih delavcev, po sistematizaciji pa so bila 4 delovna mesta nezasedena. 34-članski kolektiv je opravil lani 62.387 delovnih ur, 11.374 delovnih ur (15 odst.) pa je odpadlo na bolezenske, redne in študijske dopuste ter državne praznike. Strokovni sestav kolektiva je takšen: 2 imata visoko, 15 srednjo, 12 nepopolno srednjo, 3 nižjo izobrazbo, 2 pa osnovno šolo. štipendirajo enega študenta na visoki in 2 na srednji šoli, pa tudi člani kolektiva se marljivo izpopolnjujejo. Zgolj dolgoletna praksa v bančni službi ne zadošča več. Lani je končal en delavec izredni študij na srednji, 1 pa redni študij na ekonomski srednji šoli. 5 delavcev študira izredno na višji ekonomski komercialni šoli v Mariboru, 2 pa sta opravila lani strokovne izpite. Za štipendije so porabili lani ."592.000 din, za izredni študij pa 629.000 din Organi družbenega in delavskega samoupravljanja V KB delujeta dve vrsti samoupravljanja: družbeno in delavsko. Družbeno uveljavljata upravni odbor in izvršni odbor. Prvi ima 15 članov in je sestavljen iz 13 predstavnikov, ki so jih imenovale tri občine samoupraviteljice ter iz dveh predstavnikov KB, izvršni odbor pa ima 7 članov; med njimi je 5 članov upravnega odbora in 2 predstavnika KB. Upravni odbor je imel lani 6, izvršni pa 25 sej. Svet delovne skupnosti banke je organ delavskega samoupravljanja. Vanj je kolektiv izvolil 13 članov. Svet je razpravljal* o tarifah bančne provizije, o pravilniku o obrestnih merah, o sistematizaciji in statutu banke ter o pravilniku o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Upravni in izvršni odbor pa sta razpravljala in odločala o poslovni politiki banke. Poostrene mere za kreditiranje 2e predlani se je začela kreditna politika zaostrovati, da bi stabilizirali gospodarstvo. V zvezi s splošnimi navodili ie novomeška KB lani dodelit vala bančne kredite samo gospodarno utemeljenim zahtevkom. Kredite so koristniki lahko uporabljali samo v namene, za katere so bili odobreni, prelivanja obratnih sredstev za investicije pa banka ni dopuščala. Odobravala je kredite za promet z blagom, za zaloge in za določene posle. Predpisi so zahtevali, da banka uporabi najmanj 20. odst. svojih sredstev za kreditiranje obratnih sredstev; poostreni so bili pogoji za vlaganje sredstev poslovnih skladov delovnih organizacij v vezane depozite, obveznice in blagajniške zapise. Obvezna rezerva poslovnih bank pri NB je bila po- večana od 20 na 30 odst., omejena pa so bila tudi sredstva, namenjena kreditiranju investicij. Občasni krediti za nakup in prodajo blaga so bili v zvezi s tem skrajšani od 3 na 2 meseca, kredite za sezonske zaloge pa so lahko odobravali samo za poljedelske pridelke, namenjene predelavi. Vse našteto je lani še bolj zaostrilo pomanjkanja kreditov za obratna sredstva in povzročilo v gospodarstvu nemalo težav. Kot bomo videli pozneje, delovne organizacije lanskih opozoril niso vzele dovolj resno. Se težje stanje v začetku 1965 nas opozarja, da bo treba v gospodarstvu bolj skrbeti za obratna sredstva in odlagati vse investicije, ki niso nujne. Za 8 milijard In 42 milijonov din kreditov za obratna sredstva Preko vsega lanskega leta je bilo pri KB Novo mesto odobrenih raznim koristnikom povprečno 8 milijard 42 milijonov din kreditov za obratna sredstva. 50,2 odst. teh kreditov je zagotovila KB iz svo- Itrediti pri trgovski mreži pa za nekaj več kot 248 milijonov din. Premalo varčujemo! Potrošniški krediti morajo biti po načelih gospodarnega poslovanja v ravnotežju s hranilnimi vlogami. Oglejmo si zdaj še hranilno službo. Konec 1963. leta je imelo 19.746 vlagateljev pri KB Novo mesto 701 milijon dinarjev hranilnih vlog, konec 1964 pa 10.236 vlagateljev skoraj 734 milijonov din hranilnih vlog. število vlagateljev se je torej znižalo, skupna vsota privarčevanega denarja pa je za 32 milijonov din večja. Pri tem moramo upoštevati, da je bilo zaradi priključitve občine Črnomelj h KB Ljubljana prenesenih tja 1.330 vlagateljev z več kot 100 milijoni din hranilnih vlog. KB Novo mesto jih bančnih sredstev, za preostalih 49,8 odst. pa je najemala kredite pri NB. Neodplačani, začasni krediti za obratna sredstva so se lahko lani po posebnem odloku spremenili v kredite za trajna obratna sredstva. Delovne organizacije so morale izjaviti, da jih bodo odplačale Iz čistega dohodka v 10 letih. Lani je bilo na ta način z zveznimi predpisi izpremenjenih v trajne kredite za obratna sredstva 896,000.000 din (v industriji 824 milijonov, v prometu 25 milijonov, v obrti 37.700.000 ter v kulturno socialnih dejavnostih 10 milijonov). Kreditov za trajna obratna sredstva Je bilo 1. januarja 1904 3 milijarde 516 milijonov, konec leta pa 3 milijarde 373 milijonov, torej za 142 milijonov manj. Občasni krediti za obratna sredstva so se hkrati povečali za 1 milijardo 150 milijonov din ali za 63,7 % (za 429 milijonov v industriji, za 232 v kmetijstvu, za 278 v trgovini in za 109 milijonov v kulturno socialnih dejavnostih, v drugih panogah pa za manjše zneske). Občasni krediti za obratna sredstva so bili konec leta sicer manjši od trajnih, kljub temu pa jih je bilo še vedno za 2 milijardi 958 milijonov din. Leto 1964 je minilo v znamenju pritiska na potrošniške kredite KB je nudila v letu 1963 za 909 milijonov 184.000 din potrošniških kreditov 6.820 koristnikom. Do konta lanskega leta se je znesek povečal za 775 milijonov 483.000 din ali za več kot polovico. Tako je bilo konec 1971 pri KB Novo mesto 9.807 koristnikom odobrenih 1 milijarda 684 milijonov potrošniških kreditov. Od tega je imelo 427 potrošnikov za 17 milijonov b02.000 din kreditov iz prejšnjega leta, 5.615 potrošnikov je najelo 1 milijardo 99 milijonov din potrošniških kreditov na novo neposredno pri KB, 3.765 potrošnikov pa 468 milijonov 358.000 din kreditov pri trgovski mreži. Potrošniški krediti pri KB so se povečali za hlizu 598 milijonov, potrošniški je sicer pridobila lani 1.131 vlagateljev na novo, toda h KB Ljubljana prenesenih vlagateljev ni uspela nadoknaditi. V 1963 je bila povprečna vloga na vlagatelja 65.335 din, lani pa 71.680 din; razen tega je bilo lani vplačano na hranilne knjižnice 542 milijonov 548.000 din, varčevalci pa so dvignili 410 milijonov 157.000 din iz hranilnih knjižic. Sorazmerno malo je vezanih vlog na odpovedni rok, ko vlagatelj izjavi, da določen čas privarčevanega denarja ne bo dvigal. Takšnih vlog je bilo samo 52 za skupno 30 milijonov din ali 28 odst. več kot 1963. Ugotoviti je treba, da hranilna služba pač še ni razvita tako kot bi bilo želeti in da bi moral njen odbor v prihodnje z raznimi sodobnimi propagandnimi prijemi svoje delo poživiti. Če na koncu primerjamo hranilne vloge z odobrenimi potrošniškimi krediti, bomo ugotovili, da je potrošniških kreditov skoraj za 1 milijardo več kot privarčevanega denarja, kar pač ni razveseljivo. Komunalka kot posrednik dolgoročnih kreditov za kmetijstvo Pri posredovanju dolgoročnih kreditov za investicije v osnovna in obratna sredstva ter za premostitvene in občasne kredite v kmetijstvu, je komunalka uporabljala sredstva iz kreditnega sklada Jugoslovanske kmetijske banke, Splošne gospodarske banke, sredstva svojega kreditnega sklada, svojih bančnih sredstev ter stanovanjskih in drugih skladov občin Trebnje, Metlika in Novo mesto. Iz kreditnega sklada JKB je bilo odobrenih za blizu 712 milijonov din raznih kreditov, transe za 1964 pa so znesle 407 milijonov din (krediti za živinorejske objekte v Dra-škovcu, Martinji vasi in Zalogu, za obnovo vinogradov na Vinomeru in Vidošičih ter krediti za kmetijsko opremo in odkup zemljišč). Iz ukinjenega republiškega investicijskega sklada sta bila odobrena le dva kredita za 37 milijonov din kmetijski zadrugi Trebnje za podražitve pri gradnji in za udeležbo. Poleg tega so bili v 1964. odobreni kmetijskim zadrugam Novo mesto, Trebnje in Metlika 4 zahtevki za kmetijsko opremo v skupnem znesku 128 milijonov. Investicijske naložbe so se povečale za 415 odstotkov Lani odobreni investicijski krediti iz kreditnega sklada in bančnih sredstev komunalke so bili za 1 milijardo 965 milijonov din ali za 415,9 odst. večji kot v 1963. Konec 1964. je bilo pri komunalki odobrenih 52 posojil v skupni vrednosti 2. milijardi 8K5 milijonov din. Komunalka je poslovala pri tem pretežno z lastnimi sredstvi, saj je bilo najetih le za 937 milijonov 591 tisoč din posojil pri drugih bankah. Zavrnjen ni bil prav noben zahtevek; transe za 1964 so znesle 2 milijardi 383 milijonov din, porabljenih pa je bilo za 2 milijardi 137 milijonov din. 4 milijarde 669 milijonov din investicij po panogah Za investicije v osnovna sredstva je bilo lani odobrenih 3 milijarde 616 milijonov din, transe za Športni dan na učiteljišču in ESŠ 7 petek so imeli dijaki učiteljišča športni dan — »orientacijski pohod po okolici Novega mesta«. Enak pohod so imeli dan pozneje še dijaki ekonomske šole. Prvi del tekmovanja je bil v Rago vem logu, drugi del pa so dijaki imeli na Marofu. Med posamezniki Je na učiteljišču pri fantih zmagal Vidoš, pri dekletih pa Gradišarjeva. Pri eko-nomcih sta bila najboljša Pire in Jarčeva. V drugem delu so tekmovale patrulje, ki so bile razdeljene v 4 tekmovalne skupine. V skupni oceni je med učiteljisčniki največ točk zbrala patrulja 2. a razreda, medtem ko je na ekonomski šoli bil najuspešnejši 3. a razred. V bodoče bodo taki športni dne vi organizirani vsaj enkrat na leto, saj so vsestransko koristni. J. M. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja slovenski film »Dolina miru«: 3. 4. ob 10.00 uri v Gabr-jah; ob 13.00 uri na Uolžu; ob 15.00 in 19.00 uri v Stopicali; 4. 4. od 10.00 uri v Škocjanu; ob 15.00 uri v Orehovici; ob 19.000 uri v Otočcu; slovenski film »Na svoji zemlji«: 5. 4. ob 12.00 in 19.00 uri v Škocjanu; 6. 4. ob 19.00 uri v šmarjeških Toplicah — zdravilišče; 8. 4. ob 13.00 in 19.00 uri na Dvoru, in slovenski barvni film »Srečno, Kekec«: 9. 4. ob 15.00 in 19.00 uri na Uršnih selili. PROGRAM PRIREDITEV 0B DNEVU USTANOVITVE NOVEGA MESTA 6. aprila, na predvečer dneva ustanovitve: ob 18. uri — v glavni dvorani Dolenjske galerije rastava Božidarja Jacka, Partizanska grafika, nato v mali dvorani Dolenjske galerije: razstava dokumentov in zgodovinopisja Novega mesta ob 20. uri — slavnostna akademija v Domu kulture v Novem mestu Program: 1. Slavnostni govor univerzitetnega profesorja in akademika dr. Franca Zwit-tra: Ob šeststoletnici Novega mesta 2. Moški pevski zbor Dušan Jereb zapoje 6 pesmi 3. Nastop ljubljanskega sindikalnega simfoničnega orkestra z vokalnimi solisti ljubljanske opere 7. aprila, na dan ustanovitve: ob 9. uri — slavnostna seja občinske skupščine v Domu kulture ob 10. uri — ogled razstav v Dolenjski galeriji ob 11. uri — otvoritev novega kirurškega, otroškega in rentgenološkega oddelka pri Splošni bolnišnici v Novem mestu 1964 pa so znašale 1 milijardo 702 milijona din. Preostanek so transe in obveznosti za prihodnja leta. Poleg tega je komunalka odobrila Splošni gospodarski banki v Ljubljani kredit v znesku 690 milijonov din, za obratna sredstva je odobrila pri investicijskih kreditih še 315 milijonov din, pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani pa je vpisala za 48 milijonov din obveznic, če seštejemo vse to, dobimo zavidljivo številko 4 milijarde 616 milijonov din, celotna transa za 1964. pa znese 2 milijardi 253 milijonov. 1 milijarda 702 milijona din, kar predstavlja tranšo za 1964 iz sredstev KB, namenjeno investicijam v osnovna sredstva, je bila po panogah .-azdeljena takole: 613 milijonov za industrijo (tovarna stekla, KRKA, IMV, BETI, NOVO-TEKS in OPREMALES), 82 milijo-'.iov za kmetijstvo (KZ Trebnje in Novo mesto), 100 milijonov za gradbeništvo (SGP PIONIR), 20 milijonov za promet (PTT podjetje), 29 milijonov za trgovino (ŽE-LEZNINA in DOLENJKA), 25 milijonov za gostinstvo (Hotel grad Otočec), 145 milijonov za obrt DANA Mirna, KEMOOPREMA Trebnje, KOVINAR Novo mesto in druga obrtna podjetja), 46 milijonov za gradnjo stanovanj (Medobčinska zavarovalnica in IMV), 551 milijonov za zdravstvo (bolnišnica Novo mesto in Zdravstveni"dom Trebnje), 7 milijonov 500 tisoč jc bilo odobrenih za kulturno-social-no dejavnost, 75 milijonov pa podjetjem za zaloge surovin. Odnosi s Splošno gospodarsko banko v LJubljani Tudi novomeška komunalka se je pridružila skupnim naporom za izgradnjo energetskih virov in rekonstrukcijo železarn v Sloveniji in je v ta namen odobrila Splošni gospodarski banki v Ljubljani za 690 milijonov din kreditov. Splošna gospodarska banka v Ljubljani pomaga Dolenjski pri izgradnji tovarne ravnega stekla, pri kreditiranju kmetijstva in industrije, s precejšnjim delom iz ukinjenega republiškega investicijskega sklada, manj pa iz bančnih sredstev, četudi so potrebe bile jasno razložene. Ko že govorimo o njeni pomoči pri izgradnji tovarne ravnega stekla, ne moremo mimo tega, da je to investicija republiškega pomena in da sodelujejo preko SGB v njej vse komunalke v Sloveniji. Za 231 milijonov posojil iz ukinjenih družbenih investicijskih skladov V začetku 1964 so bila po ukinitvi družbenih investicij- skih skladov njihova sredstva iz občin Metlika, Trebnje in Novo mesto prenesena v KB. Vsega jih je bilo 367 milijonov 600 tisoč din (odobrena posojila, obveznice, udeležbe, stalna obratna sredstva). Transe za 1964 so iz teh sredstev znesle 200 milijonov (84 milijonov je bilo odobrenih za osnovna sredstva, 78 milijonov 700 tisoč za udeležbe, 5 milijonov za vpis obveznic, 23 milijonov pa za stalna obratna sredstva). Iz teh sredstev je komunalka med letom odobravala tudi občasne kredite. Iz drugih skladov občin (skladi gospodarskih rezerv, kmetijski, gozdni in zdravstveni investicijski skladi) je bilo lani odobrenih 98 milijonov posojil, porabljenih pa 91,3 milijone. Ne bi bilo odveč, ko bi ustanovili mešano DOLENJSKO KOMERCIALNO BANKO! Iz poslovnega poročila KB lahko razberemo, da se je lani prelilo skoznjo skoro 20 milijard dinarjev. Prihaja čas, ko se bo treba v zvezi z novim zakonom o bankah odločiti, ali bomo za dolenjsko področje ustanovili posebno banko. To bi bilo našemu področju gotovo v korist! Po sklepu okrajne skupščine Ljubljana se ob njeni likvidaciji preneso skupna sredstva okrajnega investicijskega sklada v znesku okoli 14 milijard dinarjev v kreditne sklade komunalnih bank v Kranju, v Ljubljani in v Novem mestu. Novomeška kor munalka je za občine Trebnje, Metlika in Novo mesto dobila s tem približno 1 milijardo 600 milijonov din sredstev, ki se po novem zakonu o bankah že smatrajo za skupni delež občin, vložen v banko. Kolikor izvršni svet Slovenije ne bo občutno poostril zveznih pogojev za ustanavljanje bank in če bodo občine soustanoviteljice prenesle svoj občinski družbeni investicijski sklad in svoj delež v področnem okrajnem investicijskem skladu v novo banko, bi lahko Dolenjska dobila mešano komercialno banko. To pa je vredno tehtnega premisleka vseh delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju! Pri tem lahko vzamemo za zgled področje Gorenjske, ki je vse svoje sile strnilo okoli medobčinske komunalne banke ▼ Kranju. Topliška knjižnica v novih prostorih Prosvetno društvo v Dolenjskih Toplicah, ki je pred kratkim slavilo 60 letnico, ima za kulturni razvoj svojega področja velike zasluge. V zadnjem času je spet precej povečalo število knjig v javni knjižnici, ki jo namerava v kratkem preseliti v malo dvorano v prosvetnem domu V novem prostoru bodo postavili tudi primernejše orna. re in prostor uredili kot klubsko sobo, kjer se bo mladina zbirala k pouku in razvedrilu. ' Prosvetno delovanje se v Toplicah odvija predvsem v knjižnici in ob rednih film. skih predstavah, vse drugo pa daleč zaostaja za tistim, kar smo imeli pred vojno. Res so ljudje zdaj mnogo bolj zaposleni kot včasih, pa vendar bi se tudi danes dalo najti še kaj časa za poživitev kulturne in prosvetne dejavnosti. D. G. Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! Poslopje komunalne banke v Novem mestu OB SPREJEMU LETOŠNJEGA DRUŽBENEGA PLANA IN PRORAČUNA NOVOMEŠKE OBČINE Kako bomo le! os oDr&c&ii oinof * 6,2 odstotka večji dohodek na prebivalca: 6 odstotkov višji življenjski stroški - Popraviti odnos do materialnih izdatkov v družbenih službah -276 družin bo dobilo nova stanovanja Čeprav bi moral biti družbeni plan za leto 1965 sprejet že ob koncu preteklega leta, se je njegova izdelava zaradi zakasnitve z zveznim in republiškim planom, pa tudi zaradi novih predpisov, ki v bistvu menjajo odnose v delitvi narodnega dohodka, zavlekla daleč v letošnje prvo četrtletje. Družbeni plan, ki ga je v soboto sprejela novomeška občinska skupščina, teži k postopnemu prilagajanju razvoja gospodarstva in splošnih družbenih služb in tako tudi razvoju samoupravljanja. Sprejeti družbeni plan temelji na osnovnih odnosih, v katerih naj — kot pravi tovariš Kardelj na VIII. kongresu ZKJ — »številni faktorji družbenega dela zasnujejo in samostojno uresničujejo svoje razvojne proporce v skladu z materialnimi odnosi.« Dohodek večji za 6,2 odst. Družbeni plan predvideva, da se bo povečal obseg celotne proizvodnje in storitev v primerjavi s preteklim letom takole: v družbenem bruto proizvodu za 12,5 odstotka, v družbenem proizvodu za 7,1 odstotka in v narodnem dohodku za 7 odstotkov. Tako naj bi se tudi narodni dohodek na prebivalca v naši občini (v oklepaju republiško povprečje) dvignil od 460.640 (528.400) na 489.289 (572.700) dinarjev. Razlika 5 odstotkov med predvidenim dnižbenim bruto proizvodom in narodnim dohodkom je nastala zaradi povečanja cen reprodukcijskega materiala, ki se je podražil od leta 1963 za blizu 15 odst. Najbolj bo povečala obseg proizvodnje industrija (za blizu 20 odstotkov), kar bo posledica uvajanja novih proizvodnih zmogljivosti, najmanj pa gozdarstvo in gradbeništvo. Povečana sečnja bi namreč škodljivo vplivala na lesne zaloge, ki jih danes predstavljajo le mladi in srednje stari sloji, v gradbeništvu, ki je lani doseglo skoraj 3 milijarde realizacije, pa je že to rekorden obseg proizvodnje. Zelen signal za šolstvo Družbene službe, ki še vedno zaostajajo za splošnim razvojem, bodo letos dobile znatno več sredstev kot lani. Največ denarja je namenjenega šolam in drugim vzgojno izobraževalnim zavodom. Tudi sredstva za novogradnje se bodo .povečala, delno iz medobčinskega sklada za investicije v šolstvu, delno pa z republiškim posojilom za osnovne šole. Pričeli bodo graditi ekonomsko šolo v Novem mestu in osnovno šolo v Mirni peči. V zdravstvu, ki je od vseh družbenih služb zadnja leta Novomeška kronika ■ SKLADOVNICE DRV, ki še vedno krase prenekatero novomeško ulico, bo treba vsaj za 6C0 letnico pospraviti na notranja dvorišča ali pa v drvarnice. Občinski odlok namreč predpisuje, da je treba odstraniti drva iz ulic in pločnikov v eni url potem, ko jih pripeljejo. Ce so drva razložena ponoči, jih je treba pospraviti vsaj do pol šeste ure zjutraj. Pravijo, da bodo tam, kjer opozorila nič ne zaležejo malomarne lastnike predali sodniku za prekrške. ■ PARKE OKROG AVTOBUSNE POSTAJE, SPOMENIKOV IN PRI DREVOREDU bodo poslej pometali vsak dan, da bo ves čas proslav imelo mesto lepšo podobo. Tudi ulice bodo škropili dvakrat na mesec, turistično društvo pa bo namestilo po mestu še več ko-fiaric za odpadke. Obnovili bodo klopi po parkih in popravili gu-galnice na otroškem igrišču. Pre-pleskati bi bilo treba še vsaj 10 fasad po hišah v mestu. Komisija za komunalno ureditev bo obvestila lastnike teh hiš, naj čimprej ukrenejo vse potrebno za obnovitev fasad. ■ PREDVIDEVAJO, da bodo le tos v Novem mestu pričeli z grad-Djo 212 stanovanj v družbenem in 140 stanovanj v zasebnem sektorju. Dograjeno in vseljivo pa bo 154 stanovanj v družbenem in 72 Btanovanj v zasebnem sektorju. Vseljivih bo tudi blizu 50 stanovanj, ki so bila pričeta že v prejšnjih letih. ■ Jamarski klub ima v svojih prostorih že kar lepo zbirko podzemeljskih trofej. Med drugim hranijo v priročni omori jelenovo rogovje iz Prepadne jame na Kočevskem, razna več tisoč let stara živalska okostja in druge zanimive predmete, ki so jih našli pri raziskavah podzemlja. Ce bodo dobili primerno izložbeno okno, bodo nekaj najlepših trofej pokazali tudi javnosti. ■ PARKIRIŠČA so v našem ms-6tu star in pereč problem Vsak dan lahko vidimo drenj osebnih avtomobilov, motorjev in tovornjakov, ki tu parkirajo, čez dan so domala zasedeni vsi prostori, primerni za parkiranje. Stiska je čedalje hujša, zlasti pa je opazna zdaj, ko se je pričela pomlad in lepo vreme privablja v mesto vsak dan več motoriziranih gostov. Par-kirska stiska bo verejetno še hujša, zato bi kazalo kaj ukreniti. Pristojni organi so že nekajkrat Obravnavali ta vprašanja in zlasti* razpravljali o tem, kje naj bi parkirali tovornjake ln druga večja motorna vozila. ■ GOVEDINO LAHKO PRODA- JAJO, ne smejo pa biti zagovedni mesarji namreč (samo nekateri, izjeme!) v mesnici na Glavnem trgu! Ce se mesar zadira na stranko, s tem pač ne kaže svoje srčne kulture in poklicne ustrežljivosti. Meso je že brez tega dovolj drago in vsaka gospodinja bo vesela, če ji bo pomočnik v mesnici kulturno in vljudno postregel. Skrbi ima že brez njegovega zadirčnega ogovarjanja dovolj! In da ne bo zamere: gre samo za izjeme, večina pomočnikov in mojstrov v mesnicah v našem mestu pa ima dostojne in lepe odnose do kupcev! ■ ZELO DOBRO JE BIL založen novomeški živilski trg zadnji ponedeljek. Jajca so veljala še vedno 35 din, cene drugim pridelkom pa so bile že nekoliko nižje: krompir 55 din kg, jabolka 160 din, zeleni radič na merice 60 din, radič rdeči 80 din, motovileč na merice 70 din, regrat 40—50 din krožnik, mleko 90 din liter, sirčki 360 din kg, čebula 160 din kg, fižol 240 din kg, šopki teloha in vresja 25 din. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Jožica Jontez iz Kettejevega drevoreda 44 — Mileno; Ivanka Darovec iz Ljubljanske 9 — deklico; Milena Vidic iz Ulice Majdo šile 16 — Marka; Antonija Štam-car iz Ragovske 7 — Zdenko in Milena Kerin z Mestnih njiv, blok 6 — Nenada. — Poročila sta se Alojz Mohar, mesarski pomočnik in Ana Gregorčič, trgovska pomoč, niča, oba iz Zagrebške ceste 27. — Umrl je: Anton Brulc, TT monter iz Mestnih njiv blok 5, star 41 let. Nekaj besed o svežem in starem kruhu Včasih dožive gospodinje v prodajalnah kruha majhna presenečenja: namesto svežega kruha dobijo starega, na vprašanje »zakaj?« pa odgovor, da je treba porabiti najprej starega. Res je, da je treba tudi star kruh porabiti, toda nc na ta način! Mar se mora potrošnik prilagajati muham podjetja? Izdelavo bi že morali tako urediti, da bi potrošniki vsako jutro dobili svež kruli. Pred vojno, ko je Novo mesto imelo le 3.500 ljudi, je bilo v mestu kar sedem pekov. Tedaj je bilo vsako jutro več vrst kruha, ki ki je bil vedno svež. Kdor Je kupil star kruh, ga je dobil ceneje! Peki so bili privatniki, pa so kljub temu poskrbeli, da tudi star kruh ni šel v Izgubo. Zakaj potem danes tako. 'T' najbolj napredovalo, bodo letos posvetili več pozornosti preventivni zdravstveni službi in urejanju ambulantnih prostorov. Tudi za socialno varstvo je letos namenjenih znatno več sredstev kot lani. Predvsem bo več denarja za razne oblike pomoči socialno prizadetim osebam in borcem. Na področju kulture in pro-svete bomo skrbeli za načrtno izgrajevanje in urejanje prostorov za potrebe teh dejavnosti. Tu smo v zadnjih letih z minimalno lastno udeležbo dobili znatna sredstva iz republiških skladov in iz okrajnega proračuna. Po družbenem planu bomo žrtvovali 8,3 odst. ustvarjenega narodnega dohodka za te službe. Ta delež bo omogočil povečanje materialnih izdatkov, ki so zdaj krepko zaostajali za osebnimi dohodki. Kakor si posfelješ, tako boš spal... Vsa letošnja prizadevanja za dvig življenjske ravni so odvisna predvsem od pametne gospodarjenja, če bo investicijska potrošnja ekonomsko utemeljena, če se bo torej investirani dinar pričel čim hitreje vračati, potem lahko pričakujemo, da bomo ujeli tudi povečanje življenjskih stroškov, ki po predvidevanjih republiškega zavoda za gospodarstvo v Sloveniji ne bo manjše od 6 odstotkov! Tako morajo samoupravni organi res dobro in odgovorno pretehtati, kako bodo obračali denar. Delovne organizacije naj ne odpravljajo kategorije osebnih dohodkov izpod 30.000 dinarjev zaradi sociale in humanizma, temveč na. podlagi večje produktivnosti dela. Rast osebnih dohodkov v nekaterih delovnih organizacijah žal ni vedno v skladu s produktivnostjo in večanjem skladov. Letos bo predvidoma dokončanih 276 stanovanj, kar je za 88 odstotkov več kot lani. Urejena bo vrsta komunalnih vprašanj in izdelana bo urbanistična dokumentacija. Za razvoj osebne potrošnje pa bo treba posvetiti več skrbi boljši oskrbi trga in zboljšati poslovanje trgovinskih, gostinskih in obrtnih storitvenih organizacij. Svojo vlogo pri izvrševanju nalog družbenega plana bodo morale v polni meri odigrati tudi krajevne skupnosti in vse družbeno politične organizacije. Pristojni organi skupščine pa bodo morali neprenehno spremljati gospodarski in »tir splošni družbeni razvoj, poročati skupščini o morebitnih neskladnostih in predlagati ustrezne ukrepe za čim uspešnejši razvoj občine. M. MOŠKON športna dvorana -že junija! Končno bodo tudi novomeški športniki dobili športno dvorano, ki si jo že tako dolgo želijo. Gradnjo bo prevzelo beograjsko gradbeno podjetje, ki bo postavilo dvorano montažnega tipa. Oblika bo podobna znanemu ljubljanskemu Gospodarskemu razstavišču, le da bo dvorana za eno tretjino manjša. Beograjčani zatrjujejo, da bodo dela — začeli bodo še ta taden — končana v dveh mesecih. Torej: junija nova dvorana nad igriščem Bratstva in enotnosti! Solidno in hitro očisti oblačila KEMIČNA ČISTILNICA NOVO MESTO Germova ulica 5 Zadnja seja občinske skupščine v dosedanjem sestavu V soboto, prav med dnevoma, ko smo volili nove I občinske odbornike, sta se sestala na zadnjo sejo v tem I sestavu občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občinske i skupščine v Novem mestu. Poročilo o družbenem planu I in proračunu občine za leto 1965 je prebral podpredsed-1 nik skupščine Andrej Grča, nato pa sta oba zbora raz-I pravljala o teh dveh dokumentih na ločenih sejah: zbor I delovnih skupnosti v dvorani sindikalnega doma, občinski I zbor pa v dvorani doma kulture. Ko sta se oba zbora spet sestala na skupno sejo, je I poročal o pripombah obeh zborov na družbeni plan in I proračun odbornik Tone Valentinčič. Odborniki so dopol-| nili predloga s priporočili, naj se letos izvedejo investi-1 cije, ki obetajo najbolj rentabilno vračanje vloženih sred-I stev, naj se v kmetijstvu uskladi proizvodnja z izvozom, I vrednost izvoza pa dvigne za 500.000 dolarjev. Še več I pozornosti naj se posveti stanovanjski izgradnji, predvsem 1 stanovanjem za borce, zgradi naj se vodovod v Dolenjskih I Toplicah, ugotovi naj se upravičenost obstoja nekaterih I zavodov In drugo. Skupščina je nato soglasno sprejela I oba načrta. V nadaljevanju seje so odborniki sprejeli odlok o I ustanovitvi medobčinskega sklada za skupno financiranje, I rekonstrukcije in modernizacije cest II. in III. reda na I območju občin Brežice, Črnomelj, rtočevje, Krško, Metli-I ka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje, odlok o I ustanovitvi medobčinskega sklada za investicije v šolstvu I v Novem mestu in odlok o ustanovitvi medobčinske uprave 1 za notranje zadeve. Za člana upravnega odbora sklada za I ceste so izvolili Ivana Kočevarja, za v. d. načelnika uprave i za notranje zadeve pa Lojzeta Turka. Skupščina je razpravljala še o spremembah nekaterih I odlokov in pogodb ter obravnavala upravno pravne in i finančne zadeve. Volilo je 92,62 odstotka isliiegM Na petkovih volitvah za odbornike zbora delovnih skupnosti in na nedeljskih za odbornike splošnega zbora in kmetijske podskupine je 44 odbornikov dobilo svoje naslednike. Po prvih izračunih je za odbornike obeh zborov občinske skupščine glasovalo 92,62 odstotka vseh vpisanih volivcev, če bi bile o pravem času odstranjene še nekatere napake tehničnega značaja, bi bil končni uspeh volitev še boljši. Struktura izvoljenih kandidatov je ugodna. Med 44 izvo- OGLEDALI SMO SI LOKOMOTIVE Učenci petih razredov osnovne šole Katja Rupena v Novem mestu smo 18. marca obiskali novomeško železniško postajo. Tovariš Mohorič, ki nas je že čakal na veliki potniški lokomotivi, nam je razkazal zunanji del parnega stroja in kotla. Nato nam je pokazal še številne merilne naprave v notranjosti lokomotive, hkrati pa odgovarjal na številna vprašanja učencev. Ogledali smo si tudi tovorno lokomotivo in se zanimali za njeno delovanje. Ker se v šoli učimo o parnem stroju, nam je ogled lokomotive zelo koristil, zato se tovarišu Mohoriču lepo zahvaljujemo za izkazano prijaznost. Ijenimi odborniki je 35 moških in 9 žensk, od teh največ neposrednih proizvajalcev, kmetijskih proizvajalcev, kulturnih, prosvetnih in zdravstvenih delavcev itd. Od dosedanjih odbornikov so volivci ponovno kandidirali in izvolili samo dva odbornika: Fran- ca Hrastarja in Rudija Barba. Izredno ugoden rezultat, dosežen na posameznih področjih, je plod temeljitih priprav ter resnega in požrtvovalnega dela številnih družbeno-političnih delavcev, ki so pri izvedbi volitev pomagali. vpisani volilo volivci: volivcev: odstotek: 14.029 12.735 90.77 OBČINSKI ZBOR ZBOR DELOVNIH SKUPNO STI Podskupine — gospodarstva: 4.770 4.403 92,31 — kmetijstva: 2.395 2.269 94,74 — kultura- prosveta: 273 269 98,53 — sociala- zdravstvo: 381 355 . 93,18 — organizacijsko- politična: 298 289 96,98 8,117 T.585 93,45 Slavko Gril, razreda učenec 5. Občani so z zadovoljstvom sprejeli novi način kandidiranja odbornikov, zlasti pa jih je na volišča pritegnilo tudi to, da je v večini primerov kandidiralo več občanov in je bila večja možnost izbire. Priprave na volitve so se začele pravzaprav že lani, ko so o volitvah razpravljali na konferencah SZDL, na kandidacijskih zborih volivcev in na sestankih družbeno političnih organizacij. Družbeno politični delavci in vsi občani, ki so pomagali pri politični in tehnični izvedbi volitev, so se posluževali svojih izkušenj iz prejšnjih let, zato so ponekod že" v jutranjih urah zaključili z volitvami. Priprave na volitve so bile na območju KU Straža med najboljšimi, saj so tu do 11. ure volitve praktično že zaključili. Dober uspeh, ki je bil na volitvah tokrat dosežen in ugodno razpoloženje med ljudmi obetata, da bomo z enakim poletom volili tudi v nedeljo, 18. aprila, poslance v republiško in zvezno skupščino, -sd Tudi pripadniki armade so pokazali dobro voljo za ureditev mesta ob 600-letnici. Začeli so urejati zelenico pred pošto. Poštno podjetje bo prispevalo gramoz, JLA pa tudi prevoze. Na sliki: vojaki pri delu N0V0MEŠČANI! DELOVNE IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE! HIŠNI SVETI! KRAJEVNE SKUPNOSTI! Letos praznujemo 600-letnico Novega mesta in 20-letnico osvoboditve. Čimveč svojih naporov usmerimo v izboljšanje zunanje podobe našega mesta. Uredimo zelenice, pota, obnovimo fasade in vrtne ograje ter drugo zunanjost Novega mesta! Z olepšanjem začnimo takoj, začetek praznovanja, 7. april, je pred vrati. Olepšajmo naše mesto! ZDRAVNIK VAM SVETUJE Želodčni rak Danes vse pogosteje govorimo o raku na tem ali onem delu telesa. Rak želodca je pogost, saj pravimo, da od vseh rakastih bolezni pri moškem odpade skoraj polovica na želodčni rak, od vseh rakastih obolenj pri človeku pa nekako tretjina. želodčni rak se razvija najpogosteje po 50 letu življenja, čeprav se lahko pojavi tudi prej. Bolezen je zahrbtna, se že navadno precej časa razvija, ne da bi imeli bolniki kakšne posebne težave. Zaradi tega tudi ni lahko ugotoviti diagnozo. še najbolj sumljive so razne prebavne težave, ki jim ne najdemo vzroka. Pridruži se težava z apetitom in značilno je, da tak bolnik ne mara več mesa in ga odklanja Večinoma dobi po jedi tiščanje pod žličko in občutek, da je želodec močno poln. Večkrat riga, Pri tem dobi neprijeten okus v usta in iz ust mu smrdi. Pozneje tudi bruha, šele precej kasno se pojavijo bolečine v želodcu, ki se vedno večajo. Bolnik začne hujšati, slabo izgleda, truden je, v obraz postane sivobled in malo rumenkast, želodčni sok je brez kisline. Rentgen pokaže tumor. Zdravilo je samo takojšnja operacija, da se rakasto tkivo odstrani. Kako naj se bolnik ravna pozneje, Pa določi v vsakem primeru zdravnik. Ker vemo, da se lahko razvije rak želodca iz rane na želodcu, je potrebno, da vsak bolnik z rano na želodcu točno upošteva zdravnikova navodila in d"a se vsak bolnik z želodčnimi težavami po 40 letu Posvetuje s svojim zdravnikom, da bi ne bilo prepoz. no. Dr. B. O. Dobro in uspešno delo PARTIZANA v Kočevju Med sedmimi športnimi panogami kočevskega Partizana: atletiko, košarko, odbojko, namiznim tenisom, dviganjem uteži, orodno telovadbo in smučanjem, izstopajo odbojka, košarka in atletika po kvaliteti, orodna telovadba po množičnosti in perspektivi, namizni tenis pa po zastoju zaradi SPENTA. Sicer pa lahko rečemo, da vseh sedem redno dela, le tekmovanj imajo nekatere več, druge pa manj. Na zadnjem občnem zboru so sklenili, da bodo v bodoče dajali več poudarka atletiki in da bodo težili za večjo množičnostjo in čim večjim številom tekmovanj. Posamezne sekcije bodo v bodoče svoje delo opravljale same, vendar z vednostjo uprave društva. Skrbeli bodo za vzgojo kadrov, ker brez njih ne bodo mogli napredovati. Problematičen je način vzgoje: po ukinitvi okrajne zveze za telesno kulturo je nastalo precej težav, če tradicionalnih trenerskih in instru- ktorskih tečajev v Rovinju ne bo več, se bodo Partizanovci povezali z bližnjimi občinami in sami rešili ta problem. Podobna je tudi situacija s sodniškim kadrom. Res je škoda, da nekatere močne panoge (košarka) sploh nimajo sodnikov! Aktivnih članov je okrog 350. Pri Partizanu v Kočevju so v veliki večini opustili podporne člane, ker menijo, da ti simpatizerji lahko pomagajo tudi s plačevanjem vstopnine in spodbujanjem na tekmah. Delo bo v veliki večini odvisno od finančnih sredstev in od kadra. Razpravljali so tudi o velikem številu sekcij. Sklenili so, da naj ostanejo le tiste, ki imajo dovolj kadra in za katere vlada zanimanje. V trenutnem stanju bi morda vpeljali le rokomet. B Po ukinitvi okrajev in okrajnih zvez povzročajo Partizanu precejšnje probleme tekmovalne skupnosti. Košarka in atletika sta zdaj v skupnosti z Grosupljem in Ribnico; medtem ko bodo atleti šli lahko vsaj na slovenska prvenstva, pa so košarkarji v neugodni situaciji: ne v Grosupljem ne v Ribnici nimajo košarkarskega moštva. Podobne težave imajo tudi v drugih punogah. Mirno se pripravljajo le odboikarji, ki bodo tudi letos tekmo-, aii v drugi slovenski ligi. B Ne vedo še, koliko bodo dobili dotacij. Predsednik društva Saša Bižalj nam je povedal, da so v predračunu navedli 1,900.000 din, ker so menili, da bi morali honorirati tudi trenerje in inštruktorje, ki zdaj vsi delajo popolnoma amatersko. Občinska zveza za telesno kulturo ' je to vsoto zmanjšala na 860.000 din. če bo pri tem ostalo, bo torej občinska skupščina Kočevje dala Partizanu 140.000 din več kakor lansko leto. Ta vsota seveda ne bo zadostovala za razširitev dela, vendar bo v trenutni situaciji morala zadostovati. KOČEVJE: del© sveta za telesno kulturo Športniki v kočevski občini so se prav gotovo razveselili, ko se je svet za telesno kulturo ločil od prejšnjega sveta za kulturo, pro-sveto in telesno kulturo. Predsednik novega sveta Andrej Arko je menil, da dosedanji svet ni mogel preveč dobro delati, ker nekateri člani niso kazali prevelikega zanimanja za telesno kulturo. V zadnjem času je svet preko ObZTK, ki je zbirala podatke, sestavil predračun o potrebah šport- Rogometašem se le obetajo boljši časi' V zadnjih letih smo na stadionu ■Bratstva in enotnosti v Novem me-stu gledali le malo dobrih nogometnih srečanj. Stari nogometaši jjO/S slabo igro, neresnostjo in nekaterimi izpadi izgubljali privržence okroglega usnja. Ker niso "enirali, so bili rezultati naravnost porazni. Letos je zato komisija za nogomet pri občinski zvezi Črnomelj : Luka Koper 11:6 Igrišče v Črnomlju. Sodnik Moder iz Ljubljane — dober, gledalcev 600. Črnomelj: Rajgelj, VVeiss 4, Kvas 1, Ivanušič 3, Butala 2, For-tun, Rožič 1, Pisec, Jakša, Prelog. ~- Koper: Kuzmanič, Tripar 1, Prelec, Babic, Zetko 2, Brzin 1, Hribar 1, Pizan 1, Korelc, Tomšič, Kocjančič, Uršič. • " borbi z visoko plasiranim! gostjami je ekipa Črnomlja osvojila novi dve točki. Rezultat ni realen dokaz stanja moči na Igri-Ku. Domače igralke so bile stalno v premoči in izredno nevarne pri streljanju na gol. Partizan : Old boys 20:21 Partizan: VVeiss, Lozar 7, Gra-brijan 5, šimec B. 3, Šimec D., Klepec 3, Barbič 1, Mustra 1. — Old boys: Zunič 2, Bižalj, Čop 5, Žunič S. 3, Ježovnik 2, Einsiedler 1, Vipavec 3, Strmec 3, Moljk, Sa-tošek 2. Nihče ni pričakoval, da bodo starejši igralci premagali aktivne igralce Črnomlja. Mladi so igrali tehnično bolje, starejši pa so bili polj borbeni. Borbenost starejših Je lahko za vzor mlajšim in opozorilo, da bo za dosego dobrih [ezultatov potrebno vložiti še veliko naporov. J. S. Ribnica : Radeč® 19:22 Radeče: za Hrastnik, Kralj Mre-*ar I., Pergar, Mrežar II., Sotlar, Koren, Debelak, Sotošek, Matko. -Ribnica: Svigelj L, Matelič, Ra-bič, Svigelj II., Sile, Andoljšek, ^onikvar I., Ponikvar II., Lovšin. . - rvenstvena rokometna tekma tmbljanske conske lige se je kon-<£'a z zmago domačinov 22:19. Pred kakimi 150 gledalci Je sodil Vidmar iz Brežic. r— MEDVEŠČAK v Novem mestu! V pisarni zagrebškega Mcdvešča-so v torek opoldne izvedeli, da ie temu odličnemu zagrebškemu rokometnemu klubu poverjena "fganizacija rokometnega klubskega finala. Evrope, ki bi po pr-Ijjj vesteh moral biti v Parizu, lekma s prvakom Romunije bo v Novem mestu, ker so Zagrebčanom na irriščn zaceli pr-rtitl stolrinice. Prijatelji rokometa «1 "odo ta superspektakel la!činsko šahovsko prvenstvo pionirskih ekip. Nastopilo je 9 ekip iz osnovnih šol Trava, Koprivnik, Jože ŠeSko, Kočevje in Mir..o Brr.čič, Kočevja, šahiste je pozdravil predsednik zveze tov. Škulj in tehnični vod-1a turnirja tov. Mohar. Zmagali šo: mlalše pionirke iz šole Jože SeSko, sJairoJSe pionirke iz šole Jože Š°5ko. mlajši pionirji iz šole Jožo šeško. starejši pionirji iz šole Konrfvnlk A. Arko Otvoritveni atletski mitine V TEM TEDNU VAS ZANIMA —i————^l^flc^. ■-------__ -_ Tedenski koledar Petek, 2. aprila — Franc Sobota, 3. aprila — Helena Nedelja, 4. aprila — Izidor Ponedeljek, 5. aprila — Vincenc Torek, 6. aprila — Ivo Sreda, 7. aprila — Radivoj Četrtek, 8. aprila — Albert ČESTITKE Skrbnemu možu in očku Francu Škofu iz Novega mesta za njegov dvojni praznik iskreno čestitamo ln mu želimo še mnogo zdravih let! Žena Marija, hčerka Sonja in sinko Franci. Dragi mami Angeli Kovačič iz Goriške vasi pri Mirni peči iskrene čestitke za 70. rojstni dan! Hčerka Pepca z družino. Atu Francu Urudarju iz Novega mesta želijo za njegov praznik Še mnogo zdravih let žena, otroci z družinami in družina Potočar. a Tonki Križanovi iz Zemlja pri Gradcu želijo za življenjski praznik vse lepo in mnogo sreče Zupančičevi in Brudarjcvi iz Novega mesta. PREKLIC Rudolf Vidmar iz Zbur, Šmar-jeta, preklicujem vse, kar sem govoril o Slavki Ržen iz Malih Poljan, škocjan. Zahvaljujem se Ji, ker je odstopila od tožbe, ker so vse besede neresnične. Ob bridki izgubi našega dragega moža in ateka TONETA FLORJANČIČA z Otočca se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in dobrim vaščanom za njihovo pomoč. Žalujoča žena Pepca, hčerke Jožica in Tončka i i ! NIŠ DAN! ! Razen dneva varčeva- ! • nja, dneva pomladi, ! j dneva OZN in drugih } j prazničnih dni imajo ! j tudi časniki in časopisi « enkrat na leto svoj dan. ' < Letos ga je dočakal na I • četrtek tudi naš pokra- ! j jinski tednik. V današ- ; « nji številki smo vam • J postregli s kopico toč- j • nih in zanesljivih vesti, j ■ člankov in objav, vmes j « pa je tudi nekaj novi- j 1 narskih rac. Med naroč- ; J nike, ki nam bodo do • J 8. aprila 1965 sporočili • J naslove vseh danes iz- | J mišljenih vesti, novic | J ali fotografij, bomo 15. j j IV. 1965 razdelili nekaj j 2 lepih in koristnih na- ■ l grad! Vsem bralcem in na- i ■ ročnikom — lep po- { j zdrav! UREDNIŠTVO LISTA i Prizadeti ob nenadni smrti, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so spremljali našega dragega moža, očeta in brata ANTONA KLOBUČARJA na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, nam izrekli sožalje in nam ob tej težki uri nudili vso pomoč. Posebno se zahvaljujemo organizacijam ZB, SZDL, gasilcem in društvu upokojencev iz Grada-ca za darovane vence, številno spremstvo in ganljive poslovilne besede. Žalujoči: žena Pepca, otroci Tonček, Vera in Tončka z družinami in ostalo sorodstvo. Najlepše in iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našega predragega očeta RUPA M1SLEJA ob prerani izgubi v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem darovalcem tako lepih vencev. Hvala vsem petim govornikom za njihove ganljive poslovilne besede in topla hvala vsem, ki so nam ob bridki izgubi pismeno ali ustno izrazili svoje sožalje. Prav posebna hvala pevskemu zboru iz Bele cerkve in šolskemu pevskemu zboru Katje Rupena iz Novega mesta za njihove lepe poslovilne pesmi na domu in ob odprtem grobu. Posebej smo hvaležni vsem organizacijam, ki so pri pogrebu sodelovale ter iskrena hvala vsem sosedom, ki so nam v najtežjem trenutku stali ob strani. Žalujoča družina Mislejeva. Ob izgubi drage mame ANTONIJE VENCEU z Broda se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence. Posebno se zahvaljujem sindikalni podružnici KROJAČ in mojim sodelavcem za darovane vence, kakor tudi vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, posebno pa še tovarišici Ivanki za njen trud in požrtvovalnost. Sin Ivo z družino. PRODAM STANOVANJSKO IlIsO v bližini Novega mesta. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (304/65). VSELJIVO HISO, skoraj v centru Ljubljane, prodam. Enoinpolsob-no stanovanje v pritličju komfortno ter enosobno manjše pod streho. Naslov v upravi Dolenjskega lista (311/65). POCENI PRODAM tovorni avto mercedes kasonar, 5 ton, gume 20 x 1100 skoraj nove, stroj de-fekten, ostalo vse dobro, in rezervne dele ali zamenjam za osebnega ali les. Prodam tudi krožno žago domače konstrukcije, kompletno. Jurkovič, Gra-daška 12, Ljubljana. POCENI PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v bližini Mirne peči. Naslov v upravi lista (288/65). PRODAM MALO POSESTVO, vse v dobrem stanju. Elektrika in voda v hiši. Vprašati v nedeljo: Ivan Ogorevc, Dednja vas — Pišece. ENOSOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za enako v Novem mestu. Judež, Podgrad 11, Stopiče. TRAVNIŠKO ŽELEZNO BRANO in drugo poljsko orodje prodam. Hadl, Novo mesto. ZARADI SELITVE UGODNO PRODAM: električni štedilnik TOBI, skoro nov, kompletno kuhinjsko opremo, visoko češnjevo omaro, umi valno mizo z ogledalom, stojalo za rože, preprogo in več raznih predmetov. Naslov v upravi lista. RADIO. LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00 , 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19,30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00 ure. PETEK, 2. APRILA: 8,05 Mar Jan Kozina: Baletna suita. 9.25 Igra pihalna godba Goldmana Franco. 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne pesmi. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Inž. Franc Mikuž: Letošnji hibridi koruze za Slovenijo. 12.30 Odlomki iz Offenbacho-vih »Hoffmannovih pripovedk«. 14.35 Trije klavirski dui. 15.30 Narodne pesmi iz Ukrajine. 15.45 Novo v znanosti. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe. 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih. 20.00 Zvočni mozaik. 20.40 Slovenska klavirska glasba — VI. oddaja. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje jazza. SOBOTA, 3. APRILA: 8.05 Poje Koroški akademski oktet. 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole Kamnik pred mikrofonom. 9.45 Četrt ure s pevcem Ivom Robl-čem. 10.15 Glasbeni sejem. 1100 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Ivo Vomer: Uspešen način pripuščanja kobil. 12.30 »Veseli kmetovalec« in druge Schumannove glasbene zgodbe za mladino. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in nozdravljajo. 17.35 Pe-ami ir: plesi narodov Jugoslavije. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 V so- boto zvečer. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 4. APRILA: 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra — Svetislav Ruškuc: Vozli. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Katja Spur—Anica Kos: Uničevanje je ustavila svoboda. 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00 V svetu opernih melodij. 15.05—18.00 športno popoldne — vmes ob 18.00 Radijska igra Štefan Kališnik: Neukradeni avto. 18.36 Album francoske in ruske glasbe. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 22.10 V plesnem ritmu z orkestrom Ray Conniff in Ray Ari-tony. 23.05 Jugoslovanska glasba iz ljubljanske in beograjske radijske produkcije. PONEDELJEK, 5. APRILA: 8.55 Za mlade radovedneže: Smejte se z nami. 9.45 Igrajo vam tuje pihalno godbe. 10.15 Pisan orkestralni intermezzo. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Cegnar: Pakiranje jagodičja za samopostrežbo. 12.30 Skladbe priljubenih tenorskih arij. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Glasbena križanka št. XIII. 18.45 Družba in čas — prof. dr. Dolfe Vogelnik: Kako umiramo. 20.00 Izbrali smo za vas. 20.40 Skupni pro- PRODAM POLTOVRNI AVTO, generalno popravljen, in osebni avto za predelavo za gumi voz. Miha Čolnar, Novo mesto, Trdinova 14. PRODAM 100 KORENINČENII1 TRT — črnine in 1000 kg sladkega sena. Alojz Ovničck, Novo mesto, Kar lovska 5. PO UGODNI CENI prodam dobro ohranjeno kovaško orodje. Ogenj na električni pogon. Naslov v upravi lista (296/65). PRODAM mlinsko kolo z zobčeni-ki, transmisijo z jermenicami in jermenice z osovinami, za tri pare kamnov. Mlin, Dol. Toplice 1. UGODNO PRODAM rabljeno spalnico. Cesta talcev 6, Novo mesto. PRODAM MIZO, stole in dober radio. Stanetova 1, Novo mesto. UGODNO PRODAM vzidljiv levi štedilnik in električni kuhalnik na tri plošče. Irca vas 30, Novo mesto. VAJENKO ZA CVETLIČARNO sprejmem. Cvetličarna, Kom. Staneta 1, Novo mesto. GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj. Najboljši pogoji: center mesta, mehanizirano gospodinjstvo, možnost večernega izobraževanja. Ponudbe na naslov dr. inž. Drnovšek, Miklošičeva 8, Ljubljana. SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO. Ugodni pogoji, plača dobra. Dušan škerlep, Ljubljana, Titova 103. SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k odrasli 4-članski družini. Plača do 25.000 din. Dr. Vargazon, Ljubljana, Goce Delčeva 76. PRIDNEMU, POŠTENEMU DEKLETU, vajenemu kmeč. del, ki bi po službi pomagala na mali kmetiji, damo hrano in stanovanje. Imamo stanovanje. Sprejmemo tudi dve. Marija Hribar, Tenetiše št. 13, pošta Golnik, Gorenjska. SPREJMEM DEKLE za pomoč V gospodinjstvu in varstvo dveletnega otroka. Možna je dopolnilna zaposlitev. Sonja Vidervol, Kamnik, Zaprice 2. IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČ NICO za pomoč v gospodinjstvu po službi. Hrana in stanovanje preskrbljena. Naslov v upravi lista. (290/65). POŠTENO GOSPODINJSKO POMOČNICO, z nekaj znanjem kuhe, sprejmem k trem odraslim osebam. Jula Molnar, Bled, Kidričeva 13. PRODAM AVTO Fiat 600, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (312/65). DVA ROJAKA, živeča v tujini, želita spoznati dekleti, stari od 25 do 30 let. Poklic in izobrazba nista važni. Sliki zaželeni. Jože šebalj, Kottermuhler str 4, So-lingen 565, Janez Zabokovšek, Bei Stephan Schnne Malterses str. 4 (Hof) Dolingen Deutsch-land). SAMSKA, MIRNA ŠIVILJA kupi stanovanje ali sobo v Novem mestu. Plača takoj. Informacijo pri urarju Vahterju. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI-NA — Ali ne delujejo želodec, jetra, žolč, črevesje? Uredite jih z rogaško »Donat« vodo! Na zalogi jo ima v Novem mestu Trgovsko podjetje »Hmeljnik« — telefon 21-129 in »Standard« — telefon 21-158. PRODAM VELIKO ENOSTANO-VANJSKO HISO, primerno za obrtniški in gostinski lokal. Hiša ima vse pritikline in instalacijske napeljave ter je na lepem prostoru v predmestju Kočevja. Ima tudi velik vrt. Ponudbe pod šifro »Ugodna prilika«. Brežiee: 2. in 3. 4. jugoslovanski film »Ogledalo Pokornega«. 4. in 5. 4. italijanski barvni film »Vsako noč novo leto«. 6. in 7. 4. sovjetski barvni film »Bele noči«. Dol. Toplice: 3. in 4. 4. sovjetski- film »Hiša na sedmih vetrovih«. Kostanjevica: 4. 4. ameriški barvni film »Prepovedane strasti«. 7. 4. ameriški film »V ritmu twi- sta«. Metlika: 3. in 4. 4. italijanski film »David in Goljat«. 5. in 6. 4. italijanski film »Pasje življenje«. 7. in 8. 4. poljski film »Nož v vodi«. Mokronog: 3. in 4. 4. francoski film »Aprilska ljubezen«. Ribnica na Dol.: 3. in 4. 4. francoski barvni film »Salambo«. Sevnica: 3. in 4. 4. ameriški film »Vrnitev v mesto Pejton«. 7. 4. jugoslovansko-nemški barvni film »Zaklad v srebrnem jezeru«. Sodražica: 3. in 4. 4. francoski film »Svetnik vodi igro«. Stara cerkev: 3. in 4. 4. juga slovanski film »X-25 javlja«. Straža: 3. in 4. 4. ameriški film »Živim za tebe«. Trebnje: 3. in 4. 4. italijanski barvni film »Maščevanje Vikinga« Matični urad Novo mesto V času od 22. 3. do 29. 3. lc bilo rojenih 14 dečkov in 19 deklic. — Poročila sta se: Anton Fridelj, elektrovarilec iz Dolenčev, in Marta Zaje, bolničarka iz Lazov. — Umrli so: Ivan Robek. upokojenec iz Bele cerkve, 69 let: Anton Florjančič, kmetovalec z Otočca, 56 let; Terezija Kump, družinska upokojenka iz Stranske vasi, 59 let; Jakob Kavšek, kmetovalec iz Dol. Kamene, 87 let; Antonija Vencelj. gospodinja . z Broda. 77 let, in Marija Hutevec, gospodinja iz Dol. Lakovnic, 79 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Žugič iz češnjevka — Roberta, Cilka Oven iz šentlovrenca — Roberta, Anica Gorše iz Kota — Jožeta. Stanka Bele iz Vavte vasi — Marka, Anica Bedek iz Bršljina — Božidarja, Vera Blatnik iz Zavra tca — Veroniko, Marija Ma- lešič iz želebeja — Martina, Marija češnovar z Vrha — Alojza, Ana Luder iz Polja — Darinko, Frančiška Ilar iz Potovrha — Zdravka. Marija Juršič iz Velike Cikave — Marinko, Štefka Poglajen in Drganjih sel — Stanka Amalija Požeš iz Gornjih Selc — Marijo, Terezija Sintič iz Planine — Zdenko, Ana Hozjan iz Ju-ruvskega broda — Ankico. Stanka Svajger iz Črnomlja — Vladimira, Marija Petrina iz Metlike — Rudolfa, Ivanka Gorenc iz češ-njic — Damjana, Marija Rožič iz Dragatuša — Romana. Marija Papež iz Črnomlja — Polonco, Ana Sitar iz Prelesja — Marjana, Katica Novosel iz Bratovanjcev — Lilijano, Marija Lozar iz Petrove vasi — Renato, Jožica Germovšek iz Trebnjega — Tanjo, Marija Jordan iz Zameškega — Tanjo. Ivanka Golob iz Sela — dečka, Štefka Mervar iz Dolnje Straže — de.klico, Ana Jakše iz Boričeva — deklico, Alojzija Avsec iz Smolenje vasi — dečka, Vida Mi-klič iz Gornjega Karteljeva — deklico, Marija Konda iz Gradnika — dečka, Marija Kastelic iz De-šeče vasi — dečka. gram JRT — Studio Ljubljana 22.10 S popevkami po svetu. TOREK, 6. APRILA: 8.05 Štirje kovači in trio Jožeta Krežeta. 9.45 Četrt ure z orkestrom Mantova-ni. 10.15 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Inž. Milan Hafner: V mlekarne naj doteka več mleka. 12.30 Iz koncertov in simfonij. 14.35 Pet minut za novo pesmico. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Pol ure z ansambli in vokalnimi solisti zabavne glasbe iz studia 14. 20.00 Majhen recital altistke Marije Bitenčeve, pri klavirju Zdenka Lukec. 20.20 Radijska igra Aleksander Marodič: Ru-šilec »Zagreb«. 22.10 Nočni akordi z orkestri Andre Kostelanetz, Helmut Zacharias, Arturo Somohano in Frank Chaksfiuld. 23.05 Zabavni intemezz.0 SREDA, 7. APRILA: 8.05 Glas bena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. Samo zarad) palčka 9.25 Domače pesmi in na-pevi. 10.15 Melodije za razvedrilo. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Raoul Jenčič: Popolna mehanizacija setve koruze. 12.30 Dueti iz oper dunajskih klasikov. 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu. 17.05 O življenju in delu Jahan-nesa Erahmsa IV. oddaja. 18.15 Iz fonoteke Radia Koper. 20.00 Tako pojo In igrajo v Pragi 20 40 Eugene D"Albert: Nižava, radijska priredba opere. 22.10 Plesna glasba. ČETRTEK, 8. APRILA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.25 Slavko Mihelčič: Trije manevri. 9.35 Narodne in domače viže. 10.15 Glas- beni sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Mira Puc: Naloge v selekciji govedi. 12.30 Mali opoldanski koncert z godali. 14.05 Naši solisti v operah Julesa Masseneta. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igra vam pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča. 18.15 Odskočna deska 24. oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer umetniške besede Maks Fu-rijan. 22.10 Od popevke do popevke. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 1. APRILA: — 18.00 Šolska oddaja — v Cerkljah. 18.25 Obvestila. 18.30—19.30 — Glasbena oddaja — Izbrali ste sami. NEDELJA, 4. APRILA — 10.30 — Poročila iz naše občine — Razgovor z delegatom na V. kongresu ZKS — Mnenja drugih: Razgovor v studiu — Občinski prispevki in davki v obrtništvu in drugih poklicih — Naš prispevek —- Za naše kmetovalce — Magnetofonski zapisek: Obisk na Sromljah — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 12.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 6. APRILA: — 18.00 — Starši sprašujejo — Glasbene čestitke — šporini komentar — Od torka do torka v brežiškem kinu — Obvestila — Glasbena oddaja: Umevanje glasbene umetnosti — instrumentalna glasba. Obvestilo gozdnim posestnikom Destilarna v Obrhu - Gozdni obrat Podturen, sprejme NEOMEJENE KOLIČINE JELOVIH IGLIC Za 1 kg jelovih iglic, dostavljenih v destilamo, plača 7 din. Sprejema tudi smrekove iglice po 5 din za 1 kg. PREBERITE ŠE TOLE! Izredna ugodnost: Za 1 prm držane (maklane) bukove celuloze nudi gozdno gospodarstvo zelo ugodno odkupno ceno: B.000 din za prm, dostavljene na skladišče katerekoli železniške postaje. Podrobna navodila dobite pri logarju in na vsakem gozdnem obratu. Izkoristite izredno možnost dodatnega zaslužka! SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE razpisuje za 7. april 1965 JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO osebnega avtomobila »ZASTAVA« - FIAT 1300 ZAČETNA CENA 2,100.000 DIN. Dražba za družbeni sektor traja od 8. do 10. ure, po 10. uri pa za zasebni sektor. Pred pričetkom dražbe je treba položiti varščino v višini 5 odst. od začetne cene, ki se ponudniku, ki ne bi uspel na dražbi, vrne. Informacije dobite pri oddelku za finance SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE. Zavod za zaposlovanje delavcev Kočevje PRODA sledeča osnovna sredstva: - MOPED TMZ - MOŠKO KOLO »MSELLE« in - PISALNI STROJ »OLIVETTI« LICITACIJA bo 8. aprila ob 8.00 uri za socialistični sektor, ob 10.00 uri pa za privatni sektor. Interesenti si lahko ogledajo omenjena sredstva na dan licitacije od 7.00 do 8.00 ure v stavbi Občinske skupščine Kočevje (hodnik v pritličju). Za že vzorno urejeno tekoče knjigovodstvo išče MANJŠA USTANOVA V NOVEM MESTU NOVEGA honorarnega knjigovodjo ali knjigovodkinjo Popoldansko delo tri do štirikrat na teden po nekaj ur. Honorar po dogovoru. Samo popolnoma samostojne moči naj pošljejo zapečateno ponudbo s kratko navedbo dosedanje prakse in s svojim na slovom pod šifro »SAMOSTOJNO DELO« na upravo Dol. lista, Novo mesto, p. p. 33. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Ivan Tomažič, sin delavca .iz Nove Lipe, je padel po stopnicah in si poškodoval levo nogo; Anton Breznik, delavec iz Potočne vasi, je padel z mopeda in si poškodoval desno koleno; Vida Saje, hči mizarja z Otočca, je padla in si poškodovala desno koleno; Franc Spelko, delavec z Jame, je padel z mopeda in si poškodoval glavo; Franc Šinkovec, delavec iz Dolge Rake, je padel z mopeda in si poškodoval glavo; ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA proda - reševalni avto ŠKODA 1957 v nevoznem stanju. Kolikor ne bo interesentov gospodarskih organizacij, bo prodan privatnikom. DOLENJSKI LIST laCINIKI iN IZDAJATELJI: oDćinsk. odbon SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krško. Metlika. Novo mesto Ribnica, Sevnica Id Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gosnik (glavni ln odgovorni uredrnk), Rla Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec Marjan Moškem Jožica l'eppey in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številki 40 din — Letna naročnina 120' dm, polletna 600 din; plačljiva je vnaprej Za inozemstvo 2400 din — Tekoč, račun pri podružnici NB / Novem mestu: 6O6-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE- Novo mesto Glavni trg 3 - Poštni predal 33 -Telefon 21-227 — Rokop:sov m fotografij ne vračamo -TISKA časopisne podjetje DELO V Ljubljani.