PRIMORSKI DNEVNIK ______GLASŽLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE LftoV . Cena 15 lir 10 jugolir - 2.50 din TRST sobota 7. maja 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Gtev. 108 (1198) Unne volitve lo politika • junija v Trstu in 19. junija or)0?3 občinah bodo prebivalci m-ameriške cone Tržaškega bari izvoliH občinske svete, ki , 0 v okviru in pod pogoji an-,-enšlce vojaške uprave «od-a l» o upravnih vprašanjih na-vsakdanjega življenja. Pravi-0 «odločali«, ker gre 2a navadita j*30'. Za katero se skrivajo jii 0 počeni načrti anglo-ameri-m"n V°la^e uPrave, ki ima pri nas Vnr °rl V odločanju o političnih i? panjih našega vsakdanjega In kdor odloča o poli- tičnih vprašanjih, ta odloča hkrati •oncno tudi o vseh vprašanjih Jjravnega značaja, ker so uprav-t„,Vp)a*ania le posebna oolika iz-0 Političnih vprašanj. Upi-avne volitve ne vPrašan nccenjajo k —ja politične oblasti, in za-ne morejo imeti nobenega res-‘esa vpliVa na določene smernice j- 'ličnih krogov, ki imajo v svo-K*°kah politično oblast. o ima politično oblast v an- ?}°-ameriški coni Tržaškega ozem-v kakšnem odnosu d j te ■ja. .■* b bodo upravni organi, ki jih Val ™ iuniia izvolilo prebi- 5 VO anglo-ameriške cone Trža-Ke9a ozemlja? tef° ?e 0sn°vno vprašanje, na kasti° 'e po^rebno odgovoriti prven-niten°’ če hočemo konkretno oce-hov P°men upravnih volitev, nji-o 0 dejansko vrednost in obseg j9anov javne uprave, ki bodo iz-to 12 v°Htev. Od odgovora na cel VJ>rašanje pa je hkrati odvisna j 0 na uolivna perspektiva, s k a-ga°. Se bodo razne stranke in oi-Vr lZa-oije udeležile volitev, in ■ifir notenie njihovih dejanskih poje ciljev. Od tega odgovora v °nčno odvisna tudi dejanska nost vseh volivnih programov, prerf Se bodo razne stranke °Sn St.Ql’^e volivcem, in na tej ovi zahtevale njihovo zaupanje. prertSebnost nušega položaja je 5re Vsern v tem, da kljub temu da inj Uradno za upravne volitve, tria'0 ■ s^e(lnje izrazito politični aJ, in se vse stranke nanje pri-P’zijajo 0s na izrazito politični tf*. Spričo dejstva, da je po-QJ! ,na oblast neposredno v rokah srL°'ameriške vojaške uprave, po-fctfi • Pa v rokab italijanskega m”}«ičnega konservatorizma, je H* čni pomen bližajočih se 9;aja,;ni,i volitev v naslednjem: Z „e ?^'anjen: za to ali ono stranko ulj 0 v°livec dal prednosti temu ,inoncTu votivnemu programu, sno ne bo dal prednosti pred- > temu Pzo, 'Sfamti ali onemu votivnemu sorp ampak bo s svojim gla-n|j 0?rec*vsern izrazil odobravanje litjjj s°dbo nad vso dosedanjo po-■ifare nnbl°' ameriške vojaške u-8a ’ °čnosno nad stališčem, ki »ijijj ^snovnih političnih vpraša-\n. paškega ozemlja zavzema, l>0jJ,In Pospešuje anglo-ameriška uprava yazume te volitve tudi vo-c'i/l ^ uPrava sama, in to iz slede-re*nit ®0V: Ce bi vojaški upravi »eSa šlo za demokratizacijo na- iu j ^Vne3a življenja, bi v skla-t>isaja ubom mirovne pogodbe raz-■>i j2-, Politične volitve, iz katerih Eisajtta Pditična oblast, ki bi raz-takori ’lpravne volitve na osnovi ■■fič„ a sPre.jetega od izvoljene po-ika u °blasti. Teh volitev voja-»o prc,(at’a ne razpiše pod formal-^'ernp1'^0’ da- še n*so imenovali Pop rja- Upravne volitve, brez »Ušča^ Političnih volitev, pa . nedotaknjeno politično Je 'd*1 * tem ostane tudi vpra-*!e9a i^J^^ratizacije našega jav-j? bii0ll^{enla v bistvu tam, kjer bproPle? upravnimi volitvami. siVltl!1 jcPlitvah izvoljeni ob-'bravn ^ imajo sicer možnost di»iclat?.iCiative’- nbse« as‘. ki m meje Oblo« '^ive pa določa politična ?'e<* ttnr °sfa,a tsta, kot je bila ,Q,!e0a r,fl^n!7ni volitvami. Spričo .°iUoe •'dozaja sličijo upravne ( *Ce9a 0^ancl°-ameriški coni Tr-ia Suinidernlia Primeru gospodar-' ki bi bil do sedaj sam i dni priganjače, sedaj J**11* izbp,. s}tznjem možnost, da si rH P^onli''^ ■w°je ljudi, ki jih bo-■■ih, ^flli Po njegovih navo- tni’ z°0rai navedenem pri-, ’®lja n..0 si vojaška unrava za- -On dem " otoška uprava za-*>!.'!ie ‘Zad’° našega jav- ■ vn <; . , h??*- Politji". 2 uoravnimi volit-aJ^a’ ker volitev ne dopu- odn‘amer-S-’Jlritr>1, d'1 prebivalstvo nime COne Tržaškega tni nih „ Q Prav‘ce odločati o „ prašatiji/i (spoštovanje * poonrih«. __________________ V* "'tp .------- \*iJusi,uuun-jK lj ^o,t ^ 1°dbp; enostranska vo-t>!°: uklju?^keaa ozemlja z Ita-*n 1 ■*> u n*, n,e v Marshallov tuj, ‘n n n.i "'r v ‘Tiursnanon ’ Pravno ?ntf!ki pakt: narodna le o te dvojezičnost itd.i. diln^nosd! Vprafani^ še od!o-b« t0nia i,i,,'!l Pridržuje pravico ‘tin,5®.”1®, nadUCn° vojaška up ra- Po,bi ~ vvjusKa, vjjrn- > - «Tog0n?*n° io dopuSta tl-Dni;«"1- ona Preoušča » ‘So stav i,Čno nbla< ker se ntl ^inti m, V b'stvu krije s c Vojat,j črnicami annlo-ame-,°i ur6ke uprave. A volitev pričakuje, k ,ritcv sr ■ uprava potrdilo in Ki0 r<*Pis „ p0lit>kc. in zato si »iruj* Jaiij0 Privnih volitev iz* tniu’cč. J,0 . aP‘0Odnejši trenutek, kQ Jic nastrm.rad‘ zl°glasne rt-inaTa trenutna, a tež- rZšn ^ Ta vnodni z Lr,°Jaika *« Pr°ti antu [■ r3anjem procc-,.n9rnenrant>faiističn in i borcem a:l!n,čni' ^Jlni^vbodane borbe, z ni°kraUčn?hri zaposta''lja-lCmh organizacij, z novo izdajo tristranskega predloga o vrnitvi Trsta Italiji itd. Posreden dokaz, da pri upravnih volitvah gre dejansko za politične volitve in da se iz teh volitev skuša kovati politični kapital, imamo tudi v dejstvu, da gredo na te volitve vse italijanske reakcionarne stranke z izrazito političnim programom. Se več. Njihov program ni le političen, ampak celo rasistično šovinističen: v njihovih programih sploh ni prostora Za Slovence. V nadaljnjih člankih bomo očrtali osnovne poteze volivnih programov italijanskih šovinističnih strank, dalje program Vidalijevih jrakcionašev in končno stališče in program Slovamko-italijanske ljudske fronte glede upravnih volitev. L. D. H. Tatung osvobojen PEKING, 6. — Agencija «Nova Kitajska« javlja, da je danes narodnoosvobodilna vojska brez bojev osvobodila Tatung, ki je železniško središče pokrajine Sensi. 13 tisoč kuomintangovih vojakov se je podalo z orožjem. Sedaj je vsa pokrajina Sensi očiščena sovražnih čet. Pekinški radio javlja, da je osvobodilna vojska pri svojem napredovanju proti jugu osvobodila mesto Ciki in Cun ob meji pokrajin An-hvej in Cekjang. Osvobodilna vojska napada tudi s treh strani Ka-šing. Sedaj nadzoruje osvobodilna vojska 200 km železnice Cekjang-Kjangsi južno od jezera Pojang. Agencija «Nova Kitajska« javlja, da je 4. maja 6 kuomintangovih bombnikov ameriške proizvodne bombardiralo Nanjan, južno predmestje Pekinga, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi. Ista agencija javlja, da so sto tisoč mož, ki so bili v pomožni službi osvobodilne vojske, pošali na domove, da sodelujejo pri pomladni setvi. Kandidatna lista SlouansKo-ltalllaishe ljudske tronte za občinske volitve v tržaški občini 12. junija 1949 la lista del candidan del Fronte popotare itaio-siava per ie elezioni amministrative del comune di Trieste il 12 giugno 1949 BEOGRAP. 6. — V Beogradu je izšla prva številka revije »Mednarodna vprašanja«, ki jo izdaja zavod za mednarodno politiko in gospodarstvo v zunanjem ministrstvu FLRJ. 1. LAURENTI EUGENIO, delavec - operaio - Ital. 2. STOKA (STOCCA) FRANC, ribič - pescatore - Slov. 3. SOLIERI ERMANNO, delavec - operaio - Ital. 4. dr. DEKLEVA JOŽE, advokat - avvocato - Slov. 5. RESCHITZ ALMA, uradnica - impiegata - Ital. 6. PETRONIO BORTOLO, pomorščak - marittimo - Ital. 7. RUPENA FRANC, trgovec - commerciante - Slov. 8. SORTA GIORDANO, delavec - operaio - Ital. 9. RIBARIČ IVAN, trgovec - esercente - Hrv. 10. DRASSICH CARLO, delavec - operaio - Ital. U. dr. HLAVATY ROBERT, zdravnik - medico - Slov. 12. LUXA GIORDANO, delavec - operaio - Ital. 13. KRAINER vd. KOCJANCIC VALERIJA - SPELA, gospodinja - ca- salinga - Slov. 14. BUKOVEC IVAN - VOJMIR, delavec - operaio - Slov. 15. BOLTAR (BOLTARI) EDOARDO, uradnik - impiegato - Ital. 16. PURIC FRANC, kmet - contadino - Slov. 17. dr. DANEU (DANIELI) ANTON, zdravnik - medico - Slov. 18. UKMAR ANTON, delavec - operaio - Slov. 19. MAULE BRUNO - delavec - operaio - Ital. 20. GERDOL IVAN, učitelj - insegnante - Slov. 21. LIPOVEC FRANC - TINE, delavec - operaio - Slov. 22. ŠKAMPERLE ANTON, čevljar - calzolaio - Slov. 23. GINORI LORENZO, delavec - operaio - Ital. 24. PERNARČIČ LUDVIK, delavec - operaio - Slov. 25. KALIN LADISLAV, delavec - operaio - Slov. 26. COK ANTONIJA, učiteljica - insegnante - Slov. 27. VITRI ANDREA - PETER, delavec - operaio - Ital. 28. HROVAT LADISLAV, trgovec - commerciante - Slov. 29. GOJCA JUST, delavec - operaio - Slov. 30. GRGIČ (GREGORI) ALBIN, kmet - contadino - Slov. 31. GIOSAFATTO por. SLUGA GIUSEPPINA, gospodinja - casa-linga - Ital. 32. SCUKA ALBERT, delavec - operaio - Slov. 33. DESKO vd. GNESUTTA ANGELA, gospodinja - casalinga - Slov. 34. GREGORI ANTONIO, delavec - operaio - Ital. 35. GRILANC (GRILLANZ) ALOJZ, kmet - contadino - Slov. 36. SPANGER ALOJZ, mizar - falegname - Slov. 37. SANCIN MARIO, delavec - operaio - Slov. 38. KATUNAR (CATTONARO) ERVIN, delavec - operaio - Slov. 39. GRGIČ (GREGORI) ANDREJ, - gostilničar - oste - Slov. 40. KAPUN (CAPONNI) NADA, uradnica - impiegata - Slov. 41. PERCO RAFFAELE, študent - študente - Ital. 42. NOVAK IVAN, delavec - operaio - Slov. 43. POCKAR JOSIP, delavec - operaio - Slov. 44. MESESNEL por. SCUKA ANTONIJA, gospodinja - casalinga - Slov. 45. POZZI SALVATORE, uradnik - impiegato - Ital. 46. PAHOR por. WERK VIDA, učiteljica - maestra - Slov. 47. FAGANEL JOSIP, uradnik - impiegato - Slov. 48. GRZANCIC JOSIP, livar - fonditore - Slov. 49. FABRICH por. ŠKAMPERLE (SCAMPI) PETRONILLA, gospodinja - casalinga - Ital. 50. ŽNIDARČIČ FRIDERIK, železničar - ferroviere - Slov. 51. GODINA SILVESTER, soboslikar - pittore - Slov. 52. KOŠUTA (COSSUTTA) ANGEL, delavec - operaio - Slov. 53. UKMAR SILVANA, uradnica - impiegata - Ital. 54. SUBAN IVAN, uradnik - impiegato - Slov. 55. CORETTI por. ZALAŠČEK ALMA-JANKA, delavka - oper. - Slov. 56. MIHELJ JOSIP, delavec - operaio - Slov. 57. MOLINARI GIUSEPPE, knjigovez - cartotecnico - Ital. 58. GODINA IGNAC, poslovodja - gerente - Slov. 59. SKODNIC (SCODNICH) por. ŠKRINJAR (SCRIGNARI) ZOFIJA, uradnica - impiegata - Slov. 60. STOKOVAZ ANTONIO, zidar - muratore - Ital. Volivni Slovansko-italijanske ljudske fronte Španija oporišče ameriškega ekspanzionizma Govor jugoslovanskega delegata Popoviča v političnem odboru OZN -V Španijo pošiljajo nemški vojni material preko Francije ter poljske fašistične edinice, ki jih bodo vežbali ameriški inštruktorji LAKE SUCCESS, 6. — Ko je poljski delegat predložil resolucijo glede Španije, je poudaril, da je predlog delegacij štirih držav Latinske Amerike uradni rezultat tajnega gibanja, ki skuša doseči sprejem Francove Španije v OZN. Kakor smo že včeraj omenili, je nato govoril jugoslovanski delegat Vladimir Popovič, ki je obsodil naraščajočo podporo, ki jo ZDA in Velika Britanija dajajo Francovi vladi. Omenil je številne obiske, kj so jih v Španiji napravili ameriški višji uradniki, parlamentarci in poslovni ljudje. Poudaril je tudi na to, da uporabljajo Španijo, kot bazo ameriškega ekspanzionizma v Sredozemlju. Popovič je nato izjavil, da je takoj po vojni začela delovati v Franciji ameriška pomorska misija, da določi baze na španski obali in na strateških cestah, ki gredo proti francoski meji. Ameriške okupacijske oblasti pošiljajo nemški vojni materjal v Španijo preko Francije. Urugvajski delegat Albert Do-minguez Campora je poudaril nezdružljivost listine OZN s fašizmom in nacizmom in poudaril, da prestavlja resolucija štirih delegacij Latinske Amerike rehabilitacijo fašističnega režima. Perujski in kolumbijski delegat pa sta zatrjevala, da nima OZN pravice vmešavati se v notranje zadeve Španije. Q nevmešavanju pa govorijo ravno sateliti tistih imperialistov, ki jih je jugoslovanski delegat Popovič razkrinkal v svojem govoru in ki pripravljajo svoje vojaške baze v Španiji. Moskovska «Pravda» piše, da sedaj pošiljajo v Španijo poljske fašistične edinice, kjer jih bodo vežbali ameriški inštruktorji. Govorila sta nato francoski in ameriški delegat, ki sta izjavila, da se položaj v Španiji ni spremenil in da zaradi tega in vzroka podvze-ti novih strožjih ukrepov. Govorila sta dalje še beloruski in kubanski delegat in seja se je odložila na jutri. Del uspeli posojila U ZSSR MOSKVA, 6. — Kakor poroča finančno ministrstvo, je podpisovanje za četrto sovjetsko posojilo za obnovo, ki znaša 20 milijard rubljev, doseglo samo 4. maja 21 milijard 691 milijonov rubljev. PRAGA, 6. — Ob četrti obletnici vstaje v Pragi predvajajo v prestolnici film «Tiha barikada«, ki ima za podlago vstajo Prage proti Nemcem leta 1945. Odgovori maršala Tita na vprašanja f€ingsburyfa Smitha Ljudstvo Makedonije ne želi biti odtrgano od ostalih narodov Jugoslavije, ker je v Jugoslaviji dobilo vse, kar je želelo - Narodi Jugoslavije želijo, da pride do sporazuma med ZDA in Sovjetsko zvezo v* Sestoporočilo BEOGRAD, 6. (Tanjug) — Maršal Tito je dal sledeče odgovore na vprašanja glavnega ravnatelja evropskega urada ((International News Service« Kingsburyja Smitha: »Postavili ste mi 9 vprašanj, med katerimi je 6, na katere rajši odgovorim. Ostajajo torej tri zadnja, vprašanja. Vaše sedmo vprašanje je sledeče: «Alj je jugoslovansko ljudstvo odločeno čuvati neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost sedanje zveze jugoslovanskih ljudskih republik?« ODGOVOR: «Smatram to vprašanje tako rekoč za nepotrebno,vendar bom odgovoril. Razume se, da so jugoslovanski narodi trdno odločeni braniti svojo neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost vseh 6 zveznih republik Jugoslavije. Narodi Jugoslavije so imeli preveč Žrtev za svojo neodvisnost, za svoje bratstvo in enotnost, v eni besedi za novo federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, da bj se lahko odpovedali največjim zgodovinskim pridobitvam svoje osvobodilne vojne«. Vaše osmo vprašanje je sledeče: ((Kakšno bj bilo stališče ljudske republike Makedonije spričo kakega tujega poizkusa odtrgati jo od ostalih ljudskih republik Jugoslavije?« ODGOVOR: ((N a to vprašanje je makedonsko ljudstvo že odgovorilo po svojih predstavnikih in odgovarja danes s tem, da, neumorno in z največjim navdušenjem gradi svoje srečno življenje v bratski skupnosti z ostalimi narodi republike Jugoslavije •Zaradi tega ne želi ljudstvo makedonske republike biti odtrc/ano od ostalih narodov Jugoslavije, ker je v Jugoslaviji dobilo vse, kar je želelo, t. j. popolno narodno enakopravnost in možnost razvoja na vseh področjih«. Vaše deveto vprašanje se glasi: «Generalisim Stalin je izrazil, ko sem mu pred kratkim postavil nekatera vprašanja, svojo željo za mirni sporazum med Rusijo in ZDA. Ali imate tudi vi to upanje?« ODGOVOR: «Globoko sem prepričan, da izražam željo vseh narodov Jugoslavije in to, kar odgovarja želji vseh naprednih ljudi sveta, če izjavim, da je naša največja želja, da pride med ZDA in Sovjetsko zvezo do mirnega sporazuma in do rešitve vseh sporov. Priprave za Titovo Slaleta LJUBLJANA, 6. — Športniki LR Slovenije se aktivno priprav- ljajo za letošnjo štafeto, ki bo 25. maja ponesla maršalu Titu voščila slovenskega ljudstva ob njegovem rojstnem dnevu. Dočim je štafeta pretekla lahsko leto 2940 km, bo ietos pretekla 4000 km. Prejeli mo včeraj šesto poročilo gen. Aireya, poveljnika anglo-ame-riškega področja Tržaškega ozemlja Varnostnemu svetu OZN za razdobje od 1. januarja do 31- marca 1949. Kakor vedno, so bistvene misli o politični liniji, ki jo izvaja gen. Airey pri nas, tudi lo pot vsebovane v uvodu poročila. Zato bomo na kratko poročali samo o uvodu; o posameznih poglavjih pa bomo pisali drugič. Predvsem gen. Airey v. svojem poročilu priznava — sicer indirektno — da je področje že šest mesecev. včlanjeno L tako imenovano ((evropsko gospodarsko obnovo« (t. j. Marshallov plan), da pa otip Ijivejših rezultatov od tega članstva še vedno ni, kajti zanje amora nujno preteči nekaj časa«, zlasti glede «bistvenega porasla zaposlitven. Seveda je potem spričo tega neumestno govoriti q «stalnem napredovanju tržaške industrije in trgovine«. Glede obnove adela prejšnje tržaške tranzitne trgovine s Srednjo Evropo« pa ima gen• A. samo ((upanja polne znake«, ki pač ne morejo imeti bog ve kakšno vrednost, ko od vseh držav Srednje Evrope omenja samo Avstrijo; pa tudi zanjo pravi, da šele bo, t. j. da niti z njo še ni nič. Gen. A. nato priznava, da so države Srednje in Vzhodne Evrope tradicionalno uporabljale tržaško pristanišče za svojo trgovino. Skoda je le ,da je šele po štirih letih po končani vojni komaj letos poslal v prestolnice teh držav zastopnike VU, medtem ko je ista VU' kaj kmalu in hitro uredila vse potrebno Z Italijo, za katero se v. nobenem primeru ne more reči, da je tradicionalno uporabljala Trst za svojo trgovino, ker ima še svojih luk preveč. Zato radi verjamemo gen. A., da je ((napredovanje v tej smeri še na stopnji poskušnje ter počasno« in da je vzrok za sedanje slabo stanje ravno v tem, ker ((je bilo pristanišče u glavnem odvisno od dovažanja severnoameriških dobav za Avstrijo in od razvoja trgovine z Italijo«. Zelo slabo tolažbo pa nam nudi gen. A. s svojo trditvijo, «da bi bilo zaman in prav nevarno pričakovati, da bi pristanišče spet doseglo celotno višino tako pomembnega obsega tranzitne in pristaniške trgovine, ki je dosegla višek pred prvo svetovno vojno«, t.j. v Času, ko Trst še ni bil pod Italijo niti pod angloameriško vojaško u-pravo. Se slabša tolažba pa je za Tržačane generalova trditev, da ((gospodarske bodočnosti Trsta ni BEOGRAD, 6. — Maršal Tito je Včeraj sprejel člana britanskega parlamenta Mac Leana. Danes pa je ob navzočnosti namestnika zunanjega ministra dr. Beblerja sprejel opolnomočenega ministra Argentine v Beogradu Francisca Ca-nossa. Pogreb (urinskih žrtev TURIN, 6. — Danes je bil tukaj pogreb 31 žrtev letalske nesreče na Supergi. Pogreba so se udeležili športniki iz vse Italije ter ogromna množica ljudi. Maeterlinck umrl NIZZA, 6. — Nenadoma je umrl zaradi srčne kapi belgijski pesnik Maurice Maeterlinck, ki je bil ro. jen 29. avgusta 1862. Leta 1911 je dobil Nobelovo nagrado za svojo knjigo «Modra ptica«. mogoče obnoviti na pogojih preteklosti«, pri čemer nam v resnici ni jasno, kaj prav točno s tem stav.kom gen. A. misli. Važno pa je za nas predvsem, do kakšnih zaključkov gen. A. prihaja zaradi vseh gornjih trditev. Logično bi namreč bilo, če bi gen. Aireg dejal, da je nujno obnoviti povezavo z državami Srednje in tfzhodne Evrope, kamor je že poslal svoje zastopnike (kaže, da že v. naprej se. da ne bodo nič opravili!). To povezavo s omenjenimi državami poudarja že leta in letu vse demokratično gibanje v Trstu z komunistično partijo na čelu. Toda v. svojem poročilu gen. A. napada kar «obe krili Komunistične stranke«, ki naj bi počenjale ((temne napore«, «da bi slabile gospodarsko obnovo p korist svojih ideoloških ciljev«. Ako torej zahtevamo povezavo Trsta z zaledjem, ki edina lahko omogoči gospodarski procvit Trsta, so to za gen. A ((temni napori za slabitev,' gospodarske obnove«! Zato je gen. A. prot; temu in zato popolnoma neupravičeno in nelogično trdi, da '-Trst, ločen od Italije, kakor je, ni več življenja zmožen» in še dalje ((pretrganje življenjskih vezi, ki ga družijo z Italijo, bi prav gotovo vzele velikemu delu prebivalstva sredstva za življenje«. Menimo, da sg bo vsak Tržači.n začudeno vprašal, kako to, da gen. Airey ne ve, da je tržaško prebivalstvo ravno takrat imelo največ sredstev za življenje, ko so bile vezi z Italijo tgko rekoč najbolj ((pretrgane«. To pg je bilo takrat, ko so bile vezi s pnrodnim zaledjem Trsta najmočnejše t.j. tedaj, ko Trst še ni bil pod Italijo, v. katero si prav zaradi tega ne želi več nazaj! Zato so vsa generalova ponavljanja ((sklepov, ki jih je že več kakor enkrat povedal, namreč, da je edina pametna in varna rešitev Tržaškega vprašanja u vrnitvi Trsta Italiji» — popolnoma odveč in zaman! To pa zaradi tega, ker so ta ponavljanja povsem nelogična in v. nasprotju z vsemi življenjskimi interesi Trsta ter njegovega prebivalstva. Ta ponavljanja sp le V interesu italijanske • reakcije v Italiji in v Trstu ter njenih gospodarjev anglo-ameriških imperialistov! To je. danes vsakomur jasno! Zato bo vsak Tržačan glasoval 12. junija proti vsem tistim strankam, katerim je najbrž tudi to generalovo poročilo hotelo služiti za volivni pripomoček! Zapomir|ei!|§ v Evropi Pismo pravosodnega ministra grške demokratične vlade predsedniku skupščine OZN Evattu za dosego miru v Grčiji - Doseženi sporazum o Berlinu je zmaga politike miru Sovjetske zveze PRAGA, 6. — Praški tisk javlja, da je pravosodni minister demokratične vlade svobodne Grčije Porfi-rogenis poslal po češkoslovaškem zunanjem ministru dr. Clemen-tisa pismo predsedniku glavne skup. ščine OZN dr. Evattu, v katerem obrazlaga predloge začasne vlade za obnovitev miru v Grčiji. Pismo pozdravlja Evattovo pobudo za vzpostavitev miru v Grčiji in javlja, da so predstavniki demokratične Grčije pripravljeni sodelovati pri tej pobudi. Kakor poročajo a-gencije, je minister Porfirogenis izjavil med svojim bivanjem v Pragi, da je grška demokratična vlada predložila Združenim narodom Najvažnejši dogodek v tem tednu je pravkar doseženi sporazum med vladami Sovjetske zveze, Francije, Velike Biitanije in ZDA za ukinitev vseh omejitev glede prometa in trgovine med Berlinom in zahodnim področjem Nemčije ter sporazum za sklicanje sveta zunanjih ministrov, ki bo začel svoje zasedanje 23. t. m. v Parizu. Končno poročilo o sporazumu navaja, da se bo na tem sestanku razpravljalo o vprašanjih, ki se nanašajo na Nemčijo, o vprašanjih, ki so nastala zaradi omejitev prometa v Berlinu ter o denarnem vprašanju v Berlinu. Vsa pozornost svetovne javnosti je sedaj obrnjena na to konferenco. Do uspeha in sporazuma bo seveda prišlo, če bodo zahodne države pokazale res dobro voljo, o kateri toliko govorijo. Vsekakor je sedanji sporazum zmaga politike miru Sovjetske zveze, ki je vedno ostala zvesta jaltskim in podstdamskim sklepom in v tem duhu se bo tudi udeležila konference. Predlogi, ki so bili sprejeti za ukinitev omejitev v Berlinu, so isti, ki jih je postavil Višinski v OZN in ki jih je navedel Stalin v znanem intervjuju meseca februarja. Te predloge je ameriška vlada takrat odbila. Cel mesec je sedaj ameriška vlada prikrivala sovjetsko ponudbo za ukinitev omejitev v Berlinu, zato 'H&6 tedmdti da je medtem nadaljevala priprave za podpis atlantskega pakta. Enotna socialistična stranka Nemčije je pozvala ljudstvo, naj zahteva vzpostavitev demokratične enotnosti Berlina, enotno nemško državo, pravičnef mirovno pogodbo in umik okupacijskih čet. » * * Razgovore med sovjetskim predstavnikom Malikom in ameriškim predstavnikom Jessupom so skušali reakcionarni in vojnohujska-ški krogi izkoristiti tudi pri sedanjem zasedanju OZN. Hiteli so zatrjevati, da bi bilo najbolje brisati z dnevnega reda špansko vprašanje, ker da v tem trenutku ni želeti »ostrejših spopadov«, ki da bi lahko ((kvarno vplivali na potek razgovorov o Berlinu. Ti krogi si seveda sporazum predstavljajo na ta način, da bi Sovjetska zveza odstopila od svojih načel spoštovanja sprejetih mednarodnih obveznosti in pristala na kršitev teh obveznosti ter na nrotiljudsko politiko, ki jo vodijo zahodne države. Toda spletke v OŽN niso uspele in med debato n španskem vprašaniu so delegati držav ljudske demokracije ponov- no razkrinkali vojno politiko an-gloameriških imperialistov. Poljski delegat je predložil resolucijo z zahtevo, naj skupščina potrdi resolucijo iz leta 1946, ki nalaga članicam OZN, naj odpokličejo svoje diplomatične predstavnike iz Madrida. Dalje ugotavlja resolucija, da so vlade ZDA in Velike Britanije ter številnih drugih držav, kršeč omenjeno resolucijo, nadaljevale z utrjevanjem svojih političnih in gospodarskih odnosov s Francovo Španijo ter na ta način preprečile ustanovitev demokratičnega režima v Španiji. Jugoslovanski delegat Vladimir Popovič je poudaril, da dajeta vladi ZDA in Velike Britanije vedno večjo podporo Francovi Španiji in jo uporabljata kot bazo ameriškega ekspanzionizma v Sredozemlju. V okvir tega ekspanzionizma spada tudi podpis tako imenovanega statuta evropskega sveta, ki so ga pravkar ppdpisali predstavniki 10 držav v Londonu. Ta evropski svet je nekaka razširitev zahodne vojaške zveze. Vsakomur, ki le bežno pogleda načrt organizacije evropskega sveta, postane takoj jasno, da bo ta ((federacija« navadno orožje za izpolnjevanje vojaških navodil ZDA in njenega partnerja Velike Britanije. Zahodno evropske države bodo morale opustiti svoje suverene pravice v imenu »nadnacionalne vlade«. Dejansko gre torej za likvidacijo nacionalne suverenosti in zato, da Wall Street postane edina »nadnacionalna« vlada v zahodni Evropi. Organizatorjem ((evropskega sveta«, ((evropske federacije« in podobnih blokov gre le za to, da bj z bučnim naslovom preslepili narode in jih kot pohlevne pvce vpregli v voz vojnohujskaške politike Washing-tona in od njega odvisnega Londona. * * * Proslave prvega maja pa so po vsem svetu pokazale, da o ljudske množice odločene boriti se proti zasužnjevalnim načrtom anglo-ameriških imperialistov. V Jugoslaviji je ljudstvo prvega maja pregledalo svoje delovne uspehe in svoje sile za dosego novih zmag pri socialistični graditvi. De- lavski razred in narodi Jugoslavije so te dni proslavili 30 letnico ustanovitve partije m revolucionarnega sindikalnega gibanja z novimi pomembnimi zmagami za zgraditev socializma. * * Strah in trepet imperialistov so tudi velike zmage kitajske osvobodilne vojske, ki je le dni osvobodila Hangčou in več drugih važnih mest ter obkolila v Šanghaju 300 tisoč kuomintangovih vojakov. Ta vojska uničuje vedno nove kuomintangove armade in ,e dni se je združila s partizanskimi odredi Južne Kitajske. * * * Tudi v Italiji so delavci pod vodstvom svoje sindikalne organizacije dosegli novo zmago v borbi proti zvezi industrijcev. Pod grožnjo splošne stavke in zaradi enotnega nastopa delavstva so bil j. industrijci prisiljeni sprejeti pogajanja o še nerešenih vprašanjih, ki so jih do sedaj trdovratno odklanjali. Odločno borbo vodijo tudi kmetijski delavci, ki so napovedali stavko za 16. maja. če bodo delodajalci še nadalje odklanjali nji- hove zahteve za izboljšanje delovnih pogojev. * * * Važen politični dogodek je tudi konferenca beneškili Slovencev v Čedadu. Na dan 1. maja se je tam po 83 letih, odkar so pod Italijo, zbralo 181 zastopnikov Rezije, Terske, Nadiške m Sovodenjske doline ter so zahtevali sorazmerno število slovenskih zastopnikov v deželnem parlamentu in deželnem odboru; enakopravnosti slovenskega jezika v vseh javnih uradih; obstoj in nemoten razvoj slovenske osnovne in srednje šole; pravico do izseljevanja za delo tudi v dežele ljudske demokracije, zlasti v Jugoslavijo; nemoten razvoj slovenskih kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij; ponovno obratovanje domače industrije, ki sedaj stoji; takojšnji pričetek javnih del; kazenski postopek proti osebam, ki so se pregrešile proti določbam manjšinske zakonodaje, zlasti proti tri-koloristom. Na konferenci so tudi poudarili. da bodo podpirali borbo italijanskih naprednih sil proti tistim, ki hočejo vreči Italijo v nove pustolovščine v okviru atlantskega pakta. Poudarili so tudi. (ja bodo stali ob strani vseh tistih, ki se. borijo za mir in lepšo bodočnost ljudi. predloge za dosego miru v Grčiji v upanju, da bodo pogajanja med štirimi velikimi državami glede položaja v Berlinu in glede nemškega vprašanja dovedla do miru v vsej Evropi. Predstavnik ameriške vlade je izjavil, da je Porfirogenis zaprosil za potni list za potovanje v ZDA. Iz Lake Successa javljajo, da je Evatt danes sprejel predstavnike Grčije, Albanije, Bolgarije in Jugoslavije, da jim stavi predloge za obnovitev rednih odnosov med Grčijo in njenimi severnimi sosedi. * * * Funkcionarji vzhodne in zahodne ,Nemčije pripravljajo načrte za izvoz in uvoz med vzhodno in zahodnimi conami, ko se bo 12. maja promet obnovil. V njujorških pooblaščenih krogih so mnenja, da bo svet zunanjih ministrov, ki se bo sestal 23. maja v Parizu, zaključil svoje delo do 15. junija. To zahtevo so namreč postavile zahodne države, ker da morajo pripraviti volitve v zahodni Nemčiji, ki so jih določili za 15. julija. Malik je pripomnil, da bo možno delo zaključiti tudi prej, če bo šlo vse dobro. Komunistični predstavniki v parlamentarnem svetu v Bonnu so včeraj predlagali, naj se prekine delo za ustanovitev zahodne Nemčije in naj se stopi v stik z voditelji sveta nemškega ljudstva, da se razpravlja o skupnih koristih Nemčije. Ti predstavniki so poudarili, da sporazum o ukinitvi omejitev v, Berlinu in o sklicanju konference sveta zunanjih ministrov odpira pot do enotnosti Nemčije in zaradi tega je odveč ustanovitev zahodne države. Skupščina je seveda odbila ta predlog in danes se je parlamentarni svet zopet sestal, da nadaljuje razpravljanje o «ustavi». Zahodne države skušajo sveta zunanjih ministrov postaviti pred izvršeno dejstvo in na vse nacme pritiskajo, da se «ustava» odobri še pred konferenco. Agencija Dena poroča, da je parlamentarni svet danes odobril ((Ustavo« za zahodno Nemčijo. 7. maja 1S49 Akademija višje realne gimnazije ali s film glleji Včeraj zvečer je slovenska viija realna gimnazija priredila v kinodvorani v Skednju akademijo. Da prirede dijaki proti koncu šolskega leta nastop, to je samo na sebi v redu in vredno pohvale. Toda čim smo vzeli v roke spored včerajšnje akademij^ smo se začudili, preden smo sploh še kako točko tega sporeda videli. Po štirih letih slovenske srednje šole v Trstu nam predvajajo spored, ob katerem ne moremo reči drugega kot: sramota! Mi ne vemo, kdo je prav za prav ta spored sestavil, smatramo zanj odgovorno šolsko vodstvo. (Nočemo pa tudi prikrivati, da se čudimo, kako da se VSI dijaki puste vpregati o tak blaten voz). Bolj nas je zanimalo vprašanje, v čem je ta program SOLSK1 in SLOVENSKI. Kje je ostala slovenska beseda? Slišali smo jo sicer v prizoru iz «Sna kresne noči» in nekaterih pesmih, a to je bilo tudi vse — in lahko rečemo: nič. Mar prof. Peterlin ni našel nič drugega kot «nevtralnega» Shakespeara? Priznati je treba, da je sklepal pravilno: ta ali oni se bo lahko spotaknil ob izvedbo, ali v avtorja pač ne). Nas tokrat dovršenost izvedbe toliko ne zanima. Dijaki bi namreč lahko še tako jpopolno in lepo zapeli tiste pesmice, ki so bile na sporedu, ostane vendarle dejstvo, da je prof. Harej pozabil, da gre svet naprej. On pa je izgubljal čas TRŽAŠKI DNEVNIK Pospešili je treba zdeli Vtisi o .uspehu" splošne stavke pri gradnji lioue Šote V Dornju uslužbencev krajevnih javnih ustanov Dosedanji prostori so za šolski pouk neprimerni Glasbena matica Trst Javna produkcija gojencev bo v torek, dne 10. maja t. 1. ob 20 v kino dvorani v Skednju. Nastopijo gojenci in gojenke instrumentalne šole za klavir in violino ter solopevske šole. Vstop prost. Vabljeni! s tem, da je dijake učil stare «bur-ševske«, neslovenske popevke (Ko študent na rajžo gre), privlekel je iz neke ropotarnice na dan Slomška, (bilo je ganljivo — kot da smo pri večernicah) in za konec še Nazaj v planinski raj, (najbrž kot htmo domotožnost vseh pobeglih izdajalcev). Gospod Harej naj ne misli, da se zaletavamo v slovensko narodno in umetno pesem. Poudariti hočemo le, da se vrsta slovenskih komponistov ni končala s patrom Hugolinom Sattnerjem. Jasno je, da so si ljudje, za katere se je pri slovenskih stvareh čas ustavil že daleč nekje v preteklosti, lahko pomagali iz zagate le še j plesom in godbo. Na stvari nič ne spremeni, če so dekleta lepo plesala ples iz ».Travnate« ali pa češko Besedo — slovenskega namreč tl tem vendar ni nič. Chopin jn Schubert sta velika komponista, a za tafco prireditev bi se lahko našlo tudi kaj slovenske glasbene literature. (Vprašanje zase je seveda, ali spada poskiis priredbe Schubertove »Serenade« za trobento bolj na takšno šolsko akademijo ali pa v Taverno Štern). In kot da ne bi »burševstvo« zadostovalo že pri pevcih, nam ga servirajo Še s harmonikami, Toda zdi se, da so prireditelji mislili, da limonad-nih venčkov na harmonikah še ni dovolj: ko so že nastopili štirje harmonikarji, jih je pozneje prišlo ie šest — žiuio ohcet! Takšna je bila ta akademija. Po čem bi lahko sodili (če izvzamemo prvo točko), da imamo pred seboj gimnazijce, si zaman glavo belimo. S čim so nam ti ljudje pokazali, kaj jim daje šola? Izvedli so nam spored, ki bi ga prav lahko pokazali tudi mladinci, ki ne hodijo v gimnazijo. Po svoji odmaknjenosti od slovenske stvarnosti bi pa skoraj lahko služil ljudem, ki govore italijanski, angleški ali kakor koli. T.a spored je bil lahko zelo »razumljiv« gospodu Marshallu, zastopniku VU in višjemu šolskemu nadzorniku dr. Rubiniju, ki sta to prireditev počastila s svojo navzočnostjo. (Harmonike, «Traviata», trobenta, — vseeno je, če si Slovenec ali Anglež). Biti je moral tudi zelo všeč gospodom Mizeritu, Benčiču in drugi dični družbi. (Opazoval si lahko tam še predvojne o-pričnike klerofašističmega režima iz Ljubljane, potem hlapce okupatorjeve policije, ki je poštene Slo-vence pošiljala k Sv. Urhu ali v taborišča in videl si še druge cvetke, bilo jih je skoraj pol dvorane). Kako je s slovensko šolo na tem delu Tržaškega ozemlja, smo že mnogokrat govorili. Vemo, kdo jo vodi, kdo nastavlja učne moči, kdo predpisuje, kaj se na tef šoli sme in kaj se ne sme. Ena izmed posledic takšne -olske politike je tudi včerajšnja « akademija«. Tudi to pot ne moremo drugače — in to pot mogoče še manj kot sicer — kot da OBTOŽUJEMO. Tržaški športniki ob letalski nesreči Užaloščeni ob letalski nesreči, ki je začela italijanski šport, izrekamo sožalje v imenu vseh športnikov, včlanjenih pri ZDTV. TAJNIŠTVO ZDTV. pekulanti s čustvi iskrena čustva Žalovanja so za-a športnike in tržaško ljudstvo, ia je bila vest o prerani smrti adih športnikov, med katerimi bila tudi dva Tržačana. Toda v Trstu je vse mogoče, zato je igoče izpreminjati prava čista dva. Ljudi brez predsodkov ne mjka in ti so bili včeraj pri ma-zadušnici za pokojnike v cerkvi . Antona Novega. Po verskem redu so začele odmevati melo-e znane pesmi «Piave», tiste pes-, ki spominja, kako je italijan-s armada prekoračila reko ta-at, ko je bila Avstrija Že v raz-lu in je utrujeno vojaštvo za-Sčalo vojne vrste Res špekulan-n je bila povsem dobrodošla pri-:a, da so svojemu šovinizmu 1i oni pečat, ki si ga gotovo leleženci verskega obreda v svoji Umnosti niso želeli. 16. decembra 1945 so ustanovili v Domju na pobudo staršev šoloobveznih otrok prvo slovensko osnovno šolo. Ljudje so se takoj zavedli važnosti šole ter so zanjo tudi vse žrtvovali. Začeli so pomagati z nasveti, z gradivom in delovno silo, tako da je bila šolska soba vsaj začasno primerna za pričetek pouka. Manjkal je seveda šolski inventar, šolske klopi in druge osnovne potrebščine, ki spadajo v šolo, vendar pa so tudi te začetne težave ljudje sami premagali in šola je začela kmalu s poukom. Kasneje so priznale to slovensko šolo tudi šolske oblasti ter nastavile učne moči, ki so dotlej poučevale na tej zasebni šoli, kot redne učitelje. Starši šoloobveznih otrok pa so kmalu uvideli, da so dosedanji prostori za pouk neprimerni ter so odšli k raznim predstavnikom šolskih oblasti ter zahtevali, naj poskrbijo, da bi mestna občina zgradila v tem šolskem okolišu novo šolsko poslopje. Kmalu na to so celo začeli z gradnjo novega šolskega poslopja, ki bi naj ustrezalo vsem načelom moderne šole. Čeprav so začeli kopati že v začetku aprila v bližini, kjer je sedaj osnovna šola, temelje za novo šolsko poslopje, dela le počasi napredujejo in, če bodo nadaljevali v tem tempu, ki so ga doslej pokazali, ne bodo imeli ljudje v tem kraju še par let slovenske šole. Stavbena dela je namreč prevzelo neko podjetje iz Italije in zato se ni čuditi, če se ti ljudje tako ((zavzemajo« za slovensko šolo. Prav tako se tudi delavci, ki so zaposleni pri graditvi te šole, zelo pritožujejo, nad lastnikom podjetja, ker delavce silno nizko plačuje ter jim noče izpolniti njihovih zahtev. Šolske oblasti, ki so si prevzele odgovornost, da bo čimprej zgrajeno v tem kraju novo šolsko poslopje, pozivamo, da posredujejo pri podjetniku, ki je prevzel to delo, da bo šolsko poslopje čimprej pod streho. Prostor, v katerih je do sedaj nameščena slovenska osnovna šola, je za šolske prostore popolnoma neprimeren, ker je tik gostilne, v katero zahajajo tudi po dnevi razni ljudje ter z glasnim petjem motijo šolski pouk. Poleg tega se pa vrši v tej majhni sobici redni šolski pouk v treh izmenah od prvega do petega razreda osnovne šole ter se vrsti v njem dnevno 63 šoloobveznih otrok. Gotovo je, da prostor ni mogoče tako prezračiti, da ne bi pri tem trpelo zdravje otrok. Poleg tega pa so šolski prostori obrnjeni na glavno cesto, ki pelje iz Trsta v Dolino in dalje v Boljunec, in na kateri je vedno veliko prometa ter se dviga prah. Otroci tudi nimajo možnosti, da bi se ob prostem času razvedrili na svežem zraku, marveč se vrši pouk z majhnimi presledki neprenehoma dalje. S tem da bomo imeli v tem okraju novo šolsko poslopje, bo dana tudi možnost boljše predelave učne snovi, od česar bodo imeli največjo korist otroci sami, ki bodo odhajali na višje šole pa tudi v razne strokovne poklice dobro pripravljeni. Slovenska šola je bila na našem ozemlju dolgo časa zapostavljena ter si mora še danes z veliko borbo utirati pot. Kljub vsemu pa je delno prebredla vse težave, ki so se ji stavile na pot, in to z vztrajno in dobro voljo učiteljstva ter z veliko pomočjo vsega našega ljudstva. Šolske oblasti pri vojaški upravi bi morale upoštevati to dejstvo ter odstraniti vse ovire, ki preprečujejo slovenski šoli njen razmah. USLUŽBENCI KRAJEVNIH JAVNIH USTANOV RAZOČARANI NAD KLAVRNIM KONCEM STAVKE, KI JE ZDRUZILA VSE DELAVCE TE KATEGORIJE V ODLOČNI BORBI ZA URESNIČITEV NJIHOVIH ZAHTEV? ZAKAJ SO VODITELJI ENOTNIH SINDIKATOV PREKINILI S STAVKO, ČEPRAV SO DOBRO VEDELI, DA SO OSTALE VSE NJIHOVE ZAHTEVE NEREŠENE? Najboljše merilo za uspeh ali neuspeh stavke so vedno pogovori in mnenja delavcev, ki so stavkali, kot tudi mnenje ostalega delavskega razreda. Ce hočemo torej govoriti o uspehu ali neuspehu zadnje stavke uslužbencev krajevnih ustanov, potem moramo vedeti za mnenje vseh tistih, ki so se z odločnostjo jn vztrajnostjo borili sedem dni za svoje pravice in bi bili to borbo še nadaljevali, da jih ne bi bili njihovi sindikalni voditelji izdali. In mnenje teh bi morali slišati tudi ysi tisti sindikalni voditelji, ki danes drug drugega obme-tujejo z očitki, češ da je eden ali pa drugi izdal skupno borbo; šele ko bi slišalj vse komentarje razočaranih stavkajočih delavcev ter bi spoznali njihovo mnenje o tej stavki, bi lahko čutili, kako zgrešena ie bila njihova pot in kako podlo so izdali prizadete delavce, ki so polni zaupanja v zmago nastopili težko borbo z odgovornimi oblastimi za uresničitev svojih u-pravičenih zahtev. Poslušali smo 'razgovore stavkajočih cestnih pometačev, čuli smo mnenje smetarjev kot tudi uslužbencev krajevnih javnih ustanov in drugih; vsi brez izjeme so obsodili vodstva sindikalnih organizacij, ki niso znala alj pa niso hotela voditi splošne stavke do končne uresničitve vseh zahtev uslužbencev krajevnih ustanov. Danes govorijo voditelji obeh sindikalnih organizacij, da so uslužbenci krajevnih javnih ustanov vendarle dosegli s svojo borbo u-resničitev, če že ne vseh, pa vsaj del svojih zahtev. Prva poročila sindikalnih organizacij so bila zelo skopa ter niso skoraj nit; obravnavala tega vprašanja ali pa so se ga spretno izognila. Toda vsa naslednja poročila so bila pisana že v popolnoma drugi obliki; povsod se je govorilo že o nekaki še kar dovolj zadovoljivi zmagi zahtev 6 oseb ranjenih pri prometni nesreči v ul. Sonnino Na ul. Sonnino se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških življenj. V filobus proge «D» se je zaletel angleški tovorni avto «Dod-ge». Bilo je pol sedmih zjutraj. Po cesti sta se podila dva angleška tovorna avta. Oba sta prihajala s Se-nega trga in sta se ves čas izmenoma prehitevala. Toda jasno je bilo, da se prav na tej prometni žili ne bo srečno končala ta dirka. In res; na vogalu ul. Gregorutti jr bilo, ko sta oba težka tovorna av-ta vozila, vštric Eden od teh je zdrknil na levo in udaril y radiator drugega. Vojak, šofer slednjega avta «Dodge L, 5560283» je takoj obrnil avto na levo. Pri tem je z vso silo udaril naravnost v drevo, ne da bi se mu kaj hujšega zgodilo. Prvi avto pa je vozil kar naprej z isto hitrostjo. Šofer, prav tako vojak, avta «Dodge Z 5382381» pa ni vedel, da je na vogalu Gregorutti postajališče filobusne pro. ge «D» in da je tu bil ustavljen filofcus. Drveči avto se je zaletel vanj z vso silo. Udarec sam je napravil več strahu potnikom kot K pa škode. Le vojaški šofer je pri tem zletel iz kabine na cesto. Avto pa je svojo pot nadaljeval še nekaj metrov naprej, nakar se je sam ustavil. Na kraj incidenta so takoj prispeli civilni in vojaški policisti na MIIIIIIJIII® t »#!! Predprodaja vstopnic za nedeljo in ponedeljek Vstopnice za nedeljsko predstavo 8. t. m. (((Prodana nevesta«) ob 15. uri in za ponedeljek 9. t. m. (»Figarova svatba«) ob 20. uri prodaja potovalni urad «ADRIA-EX-PRESS« v ul. F. Severo 5 b. — Preskrbljen bo prevoz z avtobusi v Koper in nazaj. avtomobilih. «Dodge», ki se je pri tem najmanj poškodoval, pa je odpeljal ranjence v bolnišnico o-ziroma na ambulanto. Poleg vojaka, ki je še najteže ranjen, so v filobusu bile ranjene sledeče osebe. 37-letna Henrika Sriani. učiteljica iz ul. Sonnino 19. Ce ne bodo nastopile komplikacije se bo ta morala zdraviti y bolnišnici mesec dni, ker ima zlomljeno stopalo. Dalje 29-letna Anita deila Rocca, tramvajska uslužbenka z Istrske ceste 37. Ta se bo morala zdraviti teden dni, ker so njene rane lažjega značaja. Ostale: 43-letnega težaka Josipa Maccolattija iz ul. Vergerija 16, 21-ietnega policijskega agenta Claudija Tommasinija iz ul. Čatullo 6 ter 38-letnega nata. karja Alfreda Terranija iz ul. deila Tesa 16 so po prvi pomoči na ambulanti poslali domov, Opozorilo Zveze ES Kmetijska strokovna zveza ES poziva vse kmete, ki niso pravočasno naznanili vojne škode, da čimprej predložijo našemu uradu v ul. Imbriani 5/T. potrebne dokumente. Pogajanja za rešitev spornega vprašanja delavcev 1LVA V četrtek zjutraj so se nadaljevala na uradu za delo pogajanja za rešitev spornega vprašam ja delavcev tovarne ILVA. Ker so ostali predstavniki delavcev kot tudi delodajalcev pri svojem prvotnem stališču, je ostalo sporno vprašanje še vedno nerešeno. Adv. Levitus je V imenu urada za delo predlagal da se pogajanja prekinejo, dokler ne bi urad za delo izdelal svojih predlogov, ki bi imeli namen re-siti vprašanje delavcev ILVA. Včeraj zjutraj so se pogajanja nadaljevala; navzoči so bili predstavniki sindikalnih organizacij kot tudi predstavniki delodajalcev. Na tem sestanku je urad za delo predlagal novo rešitev tega vprašanja; ker pa nismo še prejeli poročila o poteku pogajanj, bomo o tem obvestili naše čitatelje v eni izmed prihodnjih številk. Na vsak način so delavci ILVA trdno odločeni nadaljevati s stav. kovnim gibanjem, dokler ne bo vodstvo tovarne ugodilo njihovim zahtevam o povišanju mesečnih prejemkov in o izboljšanju delovnih pogojev. Do sedaj je vodstvo vztrajalo pri svojem stališču, da poviša plačo samo nekaterim delavcem, česar pa ti niso hoteli sprejeti. Mnenje delavcev ILVA je, da bi bilo najbolje prekiniti s pogajanji, ki prav gotovo ne bodo prinesla zaželenega uspeha, ter pričeti z bolj odločno borbo, ki bi prisilila vodstvo tovarne, da spremeni svoje mnenje ter ugodi upravičenim zahtevam svojih uslužbencev. mm m PRVA SLOVENSKA SOLA V DOMJU, KI SO JO USTANOVILI SAMI STARSI. SOLSKI PROSTORI SO POPOLNOMA NEPRIMERNI. KER SE DOTIKAJO HISE, V KATERI JE GOSTILNA TER SO OBRNJENI NA GLAVNO CESTO, KJER JE VELIKO PROMETA. Glavni odbor Zveze ES za upokojence bo imel sejo danes 7. t. m. ob 16 na sedežu v ul. Imbriani 5/1. Komisija brezposelnih ES (pripravljalni odbor) je nujno vabljena na sejo danes 7. t. m. ob 18.30 na sedežu v ul. Imbriani 5, soba št. 4. Vozni red parnikov in avtobusov VOZNI RED PARNIKOV IZ TRSTA V KOPER (Odhod s pomola pri ribarnici) Ob delavnikih: 6.40, #10.15, 11.20, 12.00, 15.00, #17.00, 17.40, 18.30. Ob nedeljah: 7.45, 11.30, 14.15, 18.30. VOZNI RED PARNIKOV IZ KOPRA V TRST Ob delavnikih: 5.40, 6.20, #7.30, 8.45, #12.00, 13.15, 13.45, 17.15. Ob nedeljah: 6.30, 9.00, 13.00, 17.20. Znak s križcem pomeni barko. Avtobusni vozni red v cono B in Jugoslavijo (Odhod iz glavne avtobusne postaje) ODHODI IZ KOPRA ob 7.00 in ob 15.30 uri s prihodom v Trst ob 8.00 in ob 18.30 uri. ODHODI IZ TRSTA ob 12,00 in ob 17.45 uri s prihodom v Koper ob 13.00 in ob 18.45 uri. V PORTOROŽ (preko Strunjana): 12.30, 19.45. V NOVI GRAD (preko Kopra, Padne in Buj) ob delavnikih: 6.30 s prihodom: 9.10. Odhod iz Novega grada: 17.00, prihod v Trst: 19.45. — Ob nedeljah: 17.00 s prihodom: 19.40. V LJUBLJANO (skozi Postojno): 7.00. Na REKO (preko Bazovice): 7.00. V ŠTANJEL NA KRASU: 13.00. 700.000 Or so uhradli iz sianouania katerega so odprli s ponarejenimi ključi ALI SI ZE NAROČNIK ■PRIMORSKEGA DNEVNIKA« Včeraj dopoldne med 10 - 13.30 so neznani tatovi s ponarejenimi ključi prišli v stanovanje družine Trampuša Alojzija v ul. Pallini 4, kjer so imeli veliko srečo. Iz omare so ukradli 407.000 lir v gotovini- Dalje so odnesli s seboj tudi: 22 gr težko zlato zapestnico; zlato zapestnico z diamanti in brilanti; zlato verižico; zlati obesek in srebrno tobačnico. Policija je u-vedla preiskavo. Za tatovi ni nobenega sledu. Skupna vrednost u-kradenega blaga znaša 700.000 lir. Družinski spor pred sodnikom Nekega junijskega dne lanskega leta se je gospa Albrechtov« zglasila na stanovanju njenih sorodnikov in pri sosedih. Millinovih. Q-bisk je služil namenu, da bi napravila konec govoricam o nekakšnih intimnih zvezah med njo in možem Millinijeve. Albrechtova je naletela v stanovanju na samo MU-linovo. Med ženskama se je začel pogovor, ki naj bi razbistril vodo. Namesto tega pa je dosegel baš o-bratno. Ozračje je postalo napeto Prav ko so se glasovi žensk dvignili, je prišel domov Millin. To je pomenilo olje na ogenj. Millino-va je dobila še večjo korajžo in se je lotila Albrechtove, katero je Vrgla iz stanovanja z brcami in pestmi. Vsled tega se je MilUnova morala zagovarjati pozneje pred sodiščem in je bila tudi obsojen«. Vendar pa se žena ni dala ugnati Skušala se je maščevati. Sla je tožit Albrechtovo, češ da je vdrla v zasebno stanovanje. To obtožbo j« včeraj obravnavalo kazensko sodišče. Millinova pa tudi včeraj ni imela sreče. Med procesom je pr-šlo na dan, da je obtožba zgrajena nu peščenih nogah. Vsled tega je sodišče oprostilo Albreciuo-VO. Predsednik sodišča je bil dr Lachi, državni tožilec dr. Grubia-si, zagovornik odvetnik Cgtalan, zapisnikar Neri. 35 tisoč lir ji je izvlekel Anton Mavchetti iz Milj se je pečal s prodajanjem cigaret. Pri teh svojih trgovskih opravkih je z raznimi obljubami z,vabil od gospe Anite .Tacono 35.900 lir predujma. Jacono je sicer nekaj časa čakala, da se bodo obljube izpolnile. Ko pa je videla, da ostaja vse pri obljubah, ga je ovadila policiji. Marchetti se je začel izgovarjati, da je sam postal žrtev nekega vojaka, ki mu ie baje obljubljal cigarete, od njega Pa naj bi izvlekel denar, tudi kot predujem. Marchetti je konec koncev prišel na zatožno klop zaradi preva. re. Včeraj se je moral zagovarjati pred okrajnim sodiščem, ki ga je obsodilo na leto dni ječe ter na plačilo 12.000 lir globe. Poleg tega pa ga je obsodilo na nekakšno prisilno delo, in sicer dvg leti na poljedelskih delih. Ker pa tu v Trstu ni talfih kaznilnic, kjer bi zaposlili ljudi, bo moral biti dve leti pod stalnim policijskim nadzorstvom. Sodnik je bil dr. Rossi, tožilec Valastro, zapisnikar Cheni, obtoženca je branil odvetnik Batino. POPRAVEK OBVESTILA ST. 1040 TRST, 6. (AIS) — S tem se popravlja tiskovno obvestilo ZVU št. 1040 z dne 27. aprila 1949 o volivni borbi na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Paragraf 7 (b) je treba čitati tako: «Sedanje odredbe ZVU, ki urejujejo nalepljanje lepakov, bodo ukinjene za tiste lepake, ki se nanašajo samo na volitve, od dne, ko bo župan vsake občine uradno naznanil dan volitev. Zaradi registracije je treba po en izvod vseh lepakov poslati poveljstvu policije v justično palačo, soba št. 105 v 24 urah potem, ko so bili lepaki nalepljeni«. Prvotno besedilo spremenjenega paragrafa se je glasilo: ((Sedanje odredbe ZVU. ki urejujejo nalepljanje lepakov, bodo ukinjene v času volivne borbe za vse tiste lepake, ki se nanašajo samo na volitve. Zaradi registracije je treba po en izved vseh lepakov poslati poveljstvu policije v justično palačo soba št. 105, v 24 urah potem, ko so bili lepaki nalepljeni«. Spored tekem odbojke za nedeljo 8. t. m. Igrišče Tomažič ob 8.30: Sv. Marko - D SZ ES; ob 9.30: Col ILVA -Dijaško FD; ob 10.30: Tomažič -Skorklja; Tovarna strojev počiva. Vozni red parnika «Vida» Piran-Izola-Trst in obratno Ob delavnikih. Odhod iz Pirana: 6.00 in 14.30; iz Izole: 6.35 in 15.05; s prihodom v Trst: 7.30 in 16.00. Odhod iz Trsta: 12.00 in 18.05; iz Izole: 13,00 in 19.15; s prihodom v Piran: 13.30 in 19.45. Ob nedeljah. Odhod iz Pirana: 8.00; iz Izole: 8.35, s prihodom v Trst: 9.30. Odhod iz Trsta: 18.00; iz Izole: 19,00, s prihodom v Piran: 19.30. stavkajočih uslužbencev in celo voditelji Enotnih sindikatov, ki so v pryem trenutku ostro napadali Delavsko zbornico, češ da je izdala interese skupne borbe, so nazadnje pričeli popuščati ter so končno tudi ((priznali«, da je vojaška uprava prav za prav ((Ugodila« skoraj vsem zahtevam stavkajočih delavcev. To izjavo so objavili seveda vsi desničarski in reakcionarni časopisi, ki bi hoteli dokazati svojim čitateljem, da je bilo postopanje vodstva Delavske zbornice popolnoma pravilno ter da se je kvečjemu ((pregrešilo« edinole vodstvo Enotnih sindikatov, ki je hotelo stavko nadaljevati. Popolna stavka uslužbencev krajevnih javnih ustanov je trajala sedem dni; v teh sedmih dneh so bila na dnevnem redu pogajanja z odgovornim} oblastimi, kj pa niso niti za las hotele spremeniti svojega stališča glede vprašanja plač uslužbencem krajevnih javnih u-stanov. Ne čudimo se, da je ostala vojaška uprava tako odločno na svojem prvotnem stališču glede upravičenih zahtev te kategorije delavcev. Prav gotovo je imela še v spominu zadnjo stavko delavcev tržaških ladjedelnic, ko so prav tako voditelji sindikalnih organizacij popustili v svoji borbi ter so sprejeli pogoje, ki jim jih je sama predložila. Zakaj bi torej tokrat spreminjala svoje stališče, če je pa vedela, da lahko skorajda z gotovostjo računa pri teh pogajanjih na «pomoč» zveste Delavske zbornice, kateri bodo potem sledili tudi voditelji Enotnih sindikatov. Tako so ostale tudi tokrat zahteve stavkajočih delavcev nerešene. Čeprav sta si po «uspehu» obe stavki zelo slični, je med njima vendarle neka razlika. Ce so si namreč pri prvi upali govoriti sindikalni voditelji še o nekaki ((zmagi«, so se tokrat previdno ognili vsaki besedi, ki bi na njo spominjala. Pač pa so začeli bolj previdno prepričevati razočarane delavce, da so vendar s svojo borbo dosegli uresničitev skoraj «vseh» svojih zahtev. Kakšna je ta uresničitev seveda sindikalni voditelji ne navajajo. Glavno je premostiti prve težke trenutke, potem bodo že delavci na to nekoliko pozabili in zopet bo šlo vse po stari poti... Ce računajo sindikalni voditelji na to, da bodo delavci pozabili na ta klavrni konec stavke, potem se zelo motijo. Sindikalni voditelji so zelo dobro vedeli, da zahtevajo u-službenci krajevnih javnih ustanov nadaljevanje splošne stavke, ki bi lahko edina zagotovila uresničitev Vseh upravičenih zahtev. To so še prav posebno dobro vedeli voditelji Enotnih sindikatov, ki so še v svojih zadnjih poročilih o poteku te stavke naglašali, da je zahteva vseh uslužbencev krajevnih ustanov — nadaljevanje stavke. Zakaj so potem popustili, če so že obdolžili Delavske zbornice izdajstva interesov delavskega razreda. Zakaj so prikinil; s stavko, ko so dobro vedeli, da niso bile rešene zahteve uslužbencev krajevnih javnih ustanov? Uslužbenci krajevnih javnih u-stanov so pričeli ponovno z delom. Toda na obrazih se jim pozna, da jih je potek, in še prav posebno mimm Sobota 7. rnaja Stanislav, Pristoslav Sonce vzhaja ob 4.45, zahaja ob 19.19. Dolžina dneva 14.34, Luna vzhaja ob 11.13, zahaja ob 2.54. Jutri nedelja 8. maja Mihaela, Budislav SPOMINSKI DNEVI 1868 se je bil rodil Wladyslaw S, Reymont, veliki poljski pisatelj. Umrl je dne 5. 12. 1925. PRESKRBA Konec razdeljevanja testenin. Sepral sporoča; da se danes zaključi razdeljevanje testenin na dodatne nakaznice (za april), za težke in najtežje delavce ter delavce, ki so zaposleni pri zavezniški vojski. Zapadlih bonov ne bodo podaljšali. ENOTNI SINDIKATI Ključavničarski in tesarski nameščenci, člani izvršilnega odbora so vabljeni na zborovanje jutri 8. t. m. ob 9.30 v ul. Imbriani 5/1. 8. t. m. ob 9.30 v ul. Imbriani 5,1. Krojni tečaj se bo pričel danes 7. t. m. ob 19.30 na sedežu zveze v ul. Montfort 3. Vpisuje in daje informacije urad v ul. Imbriani 5, I. Glavni odbor državnih uslužbencev ES ima sejo v torek 10. t. m. ob 18 na sedežu. Zveza ES za uslužbence zavarovalnic in bank je vabljena na sejo v torek 10. t. m. ob 18.30 na sedežu Zveze. Ciani odbora državnih ustanov (državni uslužbenci, poštnotelegraf-ski uslužbenci, uslužbenci krajevnih javnih ustanov in šol) so vabljeni na sejo v sredo 11. t. m. ob 18.30 na sedežu. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo v Barkovljah ponovno opozarja vse starše in ljubitelje otrok, da se udeležijo današnje pionirske prireditve, ki bo ob 8 zvečer v Franklovem. Na sporedu so recitacije, prizori in petje, za smeh pa bo poskrbel tov. Marsič s svojim Pavliho. Ne zamudite te prve letošnje otroške prireditve, (ia vidite bar-kovljanske malčke, ki bodo pokazali, kaj vse zmorejo otroci, ki jih vodi naša znana igralka tovarišica Vera Remčeva. Vstop je prost. Prosvetno društvo v Barkovljah priredi danes 7. maja, pionirski večer. Poleg pionirjev bo nastopil tudi tov. Marsič s svojimi lutkami in z novim sporedom. Ker je to prva letošnja pionirska prireditev, so vabljeni vsi starši in ljubitelji otrok, da ne zamudijo te lepe prilike. Začetek predstave bo ob 8. uri zvečer. Nočna služba lekarn Codermatz, ul. Tor S. Piero 2; Picciola, ul. Oriani 2; Serravallo, trg Cavana 1; Zanetti-Vivante, ul. S. Lazzaro 3; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8400, papirnati šter-ling 1925, telegrafski dolar 650, dolar 640, švicarski frank 164, 100 francoskih frankov 185, avstrijski šiling 25, zlato 1020-1030 lir. NEDELJSKI AVTOBUSNI VOZNI RED (Odhod iz glavne avtobusne postaje) Na PROSEK ob 10, 12.20, 14, 15, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21. V REPENTABOR ob 10, 12.30, 14, 16.30. V TREBČE skozi Bazovico in Pa-driče ob 8.30, U, 12.30, 14, 15. V DOLINO skozi Domjo in Boljunec ob 9, 12.30, 17, 20.30. Po isti progi odhod iz SV.. ANE (Stadion) ob 13, 14, 15, 16, 18 in 19- V NABREŽINO ob 15. uri. V GORICO ob 7, 13. 13.30 in 19. V NOVI GRAD ob 17 s prihodom ob 19.40. PARTIZANSKEGA BORCA TOV. MILANA STARCA NESEJO K ZADNJEMU POČITKU. POGREB JE BIL V ČETRTEK 5. T. M. NA KONTOVELU. klavrni konec zadnje stavke, zelo razočaral. Verjeli so besedam svojih sindikalnih voditeljev, ki so trdili, da bodo borbo nadaljevali do konca, zalo je bilo razočaranje tem hujše. Nekaj lepih besed, s katerimi hočejo sindikalni voditelji prikriti syoje izdajstvo, pač ne zadošča, da bi delavci spremenili svoje mnenje. «Zakaj nismo nadaljevali stavke, zakaj smo tudi mi sledili zgledu Delavske zbornice? Ali nismo morda tako močni, da bi lahko tudi sami, brez pomoči voditeljev Delavske zbornice, nadaljeval; s stavko? Saj so bili tudi delavci, včlanjeni v Delavski zbornici mnenja, da se stavka nadaljuje« «To so besede starega smetarja, ki si ni mogel kaj, da ne bi dal duška svoji jez t. Na to vprašanje pa sindikalni voditelji prav gotovo ne bodo odgovorili. Kot ob zaključku zadnje popolne stavke delavcev tržaških ladjedelnic, tako ponavljamo tudi tokrat, da bodo «uspehi» sindikalne borbe prav takšni, dokler je bodo vodili ljudje, kj so izdali resnično razredno borbo delavskega razreda ter so namesto nje uplivali način kompromisarstva ter popuščanja proti razrednemu sovražniku. Madridski trgovec povozil otroka Trgovec Piastro Avgust, iz Madridu j« s svojim avtomobilom M 81348 prišel v Trst po opravkih Včeraj se mu je zgodila nesreča Ko je vozil po ul. Fabio Severo, mu je pred številko 138 prišel pod avtomobilska kolesa 8-letni dečko Boscagli Gianfranco, ki stanuje v isti ulici. Fantek je pritekel iz vv-že, ne da bi se ozrl na levo ali desno ter pritekel naravnost pod avtomobil. Pokopali so Cosulicha Včeraj ob 16 popoldne se je >z Skorklje razvil žalni sprevod. Po-kopali so kapitana Avgusta Cosulicha. Pokojnik je bil predstavnik tukajšnjega in italijanskega vele-kapitala in ladjedelnlške industrije. Njegovo ime je s tem tudi povezano z najneprijetnejšimi ir, grenkimi spomini na tukajšnje delavstvo. Spomine na izkoriščanje delavstva v ladjedelnicah ne moie-jo izbrišatj vse hvale nekega dela časopislja. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. maja 1949 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 12. Cerkvene poroke: uradnik Belli-zon Karlo in gospodinja Di Lernia Marija, varilec Zoeh Erminio in šivilja Del Nero Lidija, uradnik Vi-cigni Lino in gospodinja Sossi Antonija, šofer Sergovič Anton in gospodinja Fabris Marija, železostru-gar Venturin Marijan in gospodinja Seghina Sabina, vojak ameriške vojske Wainscott Curtis in gospodinja Micol Viktorija, težak Stafuz-z« Ervino in gospodinja Vidrich Josipina, uradnik Giacchi Henrik in trgovska pomočnica Godas Vanda, mehanik Milocco Silvan in frizerka Sancin Marija, šofer Trama-rin Ruggero in gospodinja Rioza Albina, delavec Stefani Ludovik in šivilja Tessera Natalija, učiteljica Grion Ermes in gospodinja Causer Attilija. Umrli so: 65-letni Bettini Josip. 71-letni Donadel Josipina, 54-tetni Messar Anton, 70-letni Pavani Gior-gio, 27-letni Lessanuti Alberto. 54-letni Giardinl Umbevto, 69-letni Ndrdio Armando, 38-letnl Danieli Emilij, 57-letni Cassinari Valentin, 72-letni Cosulich August, 11 mesecev stari Ugrin VViljen. 74-!etna Počkaj Marija, vd. Sigulin. S L fl V H % 8 K. H GRUDNU GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Danes 7. t.m. ob 20.30 gostovanje v Prosvetnem domu na KOMOVELV z dTJsseaujevo igro GLOBOKO SO KORENINE Jutri 8. t. m. ob 16 gostovanje v dvorani Prosvetnega društva t; bABREŽIM z dTJsseaujevo igro GLOBOKO SO KORENIKE f ponedeljek 9. t. m. ob 20 gostovanje v dvorani kina v ŠKEDNJl z dTJsseaujevo igro GLOBOKO SO KORENINE Za prvenstvo ozemlja: I®risceMi, Ankaranu ob 10: Koštalunga - - lje; ob 15.30: Ponziana - Skedenj’ igrišče Boljunec ob 15.30: Tuvam* strojev - Meduza; igrišče v čah ob 10: OMMSA - Dreher; ° 15: Pristaniščniki - Rojan; Umag ob 16: Umag - Magdalen . igrišče Koper ob 16: Aurora - | Ana; igrišče Piran ob 16: Piran Arrigoni. Gledališče ..Rislori" Koper Razpored gledaliških predstav prinašamo na ((Istrski strani* !! RADIO 11» TRST II. Sobota 7. maja 1949. 7.00: Koledar. 7.05: Jutranja ba. 7.15: Napoved časa - Por°„ pCD 11.30: Simfonična antologija-, 1 ' v Ljudje in nazori. 12.15: Pevya-n Marjana Kosa. 20.30: Progl.,Sigr»< periskop. 20.45: Glasbena Sinkop'' 21.00: Sobotni večer, nato ^ rani ritmi. 22,15: Filmska 8 pja< 22.45: Večerne melodije. J33?' j(3j poved časa - poročila. S vam nudi jutrišnjih spored-Polnočna glasba. TRST I. Sobota 7. maja 1949- ^ 7.00: Koledar in jutranja s 7.15: Radijski program. 11-“;' jajie< fonična glasba. 12.55: Kaj bo Qf, v radiu. 13.00: Poročila- 1 /Lrgol>’ kester, ki ga vodi Guido 14.00: Športne novice. 14.10- uCci» niška ura - predava dr. re g-g/e Di Cori. 16.30: Ljudski oder - ‘ jjh na mizi, komedija v treh s]ed> od Sommerset Maughama * jaStiS-plesna glasba. 19.30: Plesna ?ake?5 20.00: Poročila. 20.28: Za ^ nekaj. 20.33 La Bisarca - *Jnini.i®-vodstvom Garineia in Giova 22.00: Tullio Kezlch: »*“"} vod‘ stern«. 22.10: Orkester, k> *tucci * Carrol Gibons. 22.30: ^a. 23.lJ; klavirski koncert in orkeste • Poročila. 23.30: Nočna glasu“-Zaključek. HOSSETTI. 16.15: «Nora z"18 ne Tiernev, Cornel w,!deV)1 Cl»r* EXCELSIOR. 16: ((Dopisnik * > Gable, H. Lamarr. vr(1i * FILODRAMMAT1CO. I5 30'novVal, P' domov, Lassi!«, R. Mac Crips. p. T"' FENlCE. 16: «Trpeče mest0’’ si, B. Costanova. reJil*’ ITALIA. 16: «Jaz te bom Bergman, G. Peck. noK0Pa,1i* ALABARDA. 16: «*va P®K V|t*» ljubezenska zgodba, M . Paul Mueller -niKov’’' VIALE. 16: ((Karavana upom Montez. 5teinb«cKll, IMPERO. 16: ((Biser« pod>rIS vem romanu. Peoro Ar Maria Marques. , „ M«?* GARIBALDI. 15.30: «' Br'tl,, krista«, Louis Mayn«r . ■ p0ier MASS1MO. IG: »Obtožena«. De! Rio. Douglas Faifba up0 NOVO CINE. 16 30: «Kara nikov«, M. Monter. uot,e^ KINO OB MORJU- 15 30 ^ Vzhodu«. . odpoved*' IDEALE 16: »Skrajna o Milena, B. Britton - veUr 1 SAVONA. 15.30; «Pon^ Oarv Grant. Mjrna Uoy- s3„ja ARMONIA. 15.30: «M10*° - fliro* po eestah«, A. L, 777». ODEON. 16: «KUCUe Nb^t mes Stevvart. zaP,fl MARCONI. 16: »CsvOlJ Garv Cooper, G. ArHttJJ-AZ7URRO. 16: <-ivr1Zfane od ?or‘ške občine. Po jučitvi Vrtojbe k Jugoslaviji je zadruga, katere večina članov je ostala pod Italijo, prenesla svoj sedež v Gorico. Tedaj je njeno vodstvo zaprosilo občino za odobritev prenosa zadružne obrtnice. Toda občina je prošnjo zavrnila in oago-vorila, da ne more izdati novih trgovskih obrtnic. Ker pa si je občina napačno razložila prošnjo, s katero so zadružniki prosili samo prenos obrtnice in ne ponovno izdajo, je po tem odgovoru zadruga vložila OB KULTURNI PRIREDITVI NA PEČI ^anS.Finžgar: Razvalina življenja Ca fnda ne bi zlepa našel Sloven-> ki bi mu bilo neznano ime na-ka p Pisatelja in dramati Vestih ana Finžgarja. V svojih po- in romanih nam lepo po do-todif „fr‘ka2Uje težke socialne, na-živl'°.e *n moralne probleme iz letlIa na vasi. In kdo izmed nas £u 502113 našega prvega zgodovinam«? romana (ko, namen je doseči srečo uE?**®?«! 2asp in za svoj.; edinko °hjir'' tem ne pozna nobenih struBiiV'. svoi‘m žganjem je že za-vn _ y*° vas. Vse sosede bo spra-trn beraško palico. Zlasti mu je BjeSo Poti mladi Ferjan, ki ljubi a fa- 0 benko. Ferjan je posestnik, M, d p°stopa kot da bi delal. Pra-ks Da *?e ve- za koga naj se trudi, b[ .o le sam. Ce bi dobil Lenko, in dober gospodar. Ferjanovi igntlj.n ir,t načrti pa niso pogledu v zako'111 Grbu- Svojo hčer prisili Marti« z drugim možem, sosedom it J*om- Ta je skrben, delaven1 in leijjj a- Pri njem bo gotovo-tudi »ie uJr*4na- Tsko misli in sklepa M misn 'n tako ** tudi zS°dt- Ko lig ;e 1 ’ da je svoj cilj dosegel, se 2 težkim t0 Podirati vse, kar je sicer nj1- trudom zgradil. Lenka je M, jIJla J0°gatejša gospodinja v vali Pa si.VS6ga v izobilju — manjka Soqe , avno: ljubezen. Le te ni mo->'‘r°dr>ivPdi' tJbogala je očeta Ihrt’ « so jo silili Piti. ,jatla nikakor H ,,^°ie§a m jo silili v zakon, ne more poza-srca vendar ne mo-in obu- Ubit- venoar l>>- toži razdvojena in j„ - moža muči, zanemarja m° upanje na materinsko ,nekaj časa tolaži. Ko pa •t a je tudi to upanje zaman. .. - a - — - --- v Zastv-03 -vda Pijavi, s katero je iPdbirjjv Up|ia.‘ okolico in namesto Hg e sreče ostanejo le razva i.^ko Sp > živ, tudi nad Martinom ma lca, ki 3enio in se mu vrača kri. k 11 2 nio° je 5toril Tnni- Kil i® VP °gata a ker ni bila zanj dovolj i® menil, da denar lahko k^^vi tn ' 0 '*w. ■ kar je «vino zagrešilo« ri ‘ tpr, j-n. da bi mu bila le Tona *°2rio. ((Jiaa in gospodinja, je pre- "4 ^ii f*°si križ. ki si ^ Tona edina pozitivna in „ rv* ,v“*- ■'* 81 ga 5ani paložila mu očita Tona >bgvPa „ 6rbi, delu. Moralno stoji nad s srl^dparh-'2113!8 ie’ da zaradi svojo * le nSt* k revnemu sloju ob-svr,-i2oblikn,a trp,ipnie- In trpljenje 5» be.srp- lako- č|, H. lanske komedije Di na let’,3 katerlm so se priča uprizoritev u. boste imeli Diil.;Dc«a jutri 1 'i«ten*“ _m.a tn * šk e ga 'z 1 c ta UmetniSki nam na Peči tu- užitek. mesnice zaprle Z 'D, rte‘*rje‘?hev- v Gorici’ t;dsek v v 8tOfii Ve*^a vse interesen. x Qv° /a P°n#deljek 9. t. m. Diku"l8sniCe b‘*Jesnice poletni ur-Da i-j5r>l0d,r j do 20- ure. Ob n*d*ljkth urte od 6- do 11. J*'h bodo zaprte ves °°re N*»t Niij dl Tr m . l«ote» je 5. t. m. »o orožniki iz Pod. dnim oblastem 17• letnega Edvarda Sošola, 18-letnega Veliščka Bruna, 17-letnega Kodei-maca Jožefa, 20-letno Kodermac Jolando in 21-letno Mikluš Jolando, ki so vsi doma iz Oslavja. Poročilo pravi, da so zgoraj omenjeni 26. aprila z žvižganjem in vpitjem zasramovali častni oddelek pehotnega polka «Mantova», ki se se je pripravljal, da sname zastavo na trgu pred oslavsko kostnico. Informirali smo se na, mestu, kaj je resnice na stvari, in izvedeli naslednje podrobnosti: Tistega dne, ko so se pripeljali omenjeni vojaki s kamionom v Oslavje, je stala skupina mladih ljudi pred hišo Veliščka Bruna in se med seboj raz-govarjala in šalila. Ko jih je podporočnik, ki je vodil vojaški oddelek, zagledal, jih je brez posebnega vzroka nahrulil in ukazal, da se ne smejo smejati, ne da bi vedel, kaj je bil predmet njihovega razgovora in smeha. Ko so potem vojaki opravili svojo dolžnost, so se na povratku u-stavili pred omenjeno hišo, ki je blizu kostnice in pobrali vsem, ki so bili tam. osebne izkaznice. Po-leg tega so šli v hišo in odvzeli izkaznico tudi Veliščku Brunu, ki je bil ves čas v hiši in sploh ni vedel, za kaj gre. Poročnik jim je nato rekel, naj se zaradi dokumentov oglasijo na kvesturi. Eden izmed prizadetih se je res oglasil tam, kjer pa niso o stvari ničesar vedeli. Sele pri orožnikih v Podgori so našli svoje dokumente. Orožniki so napravili zapisnik in, ker so se prepričali, da zgoraj navedeni niso ničesar zagrešen ter so bili samo žrtev domišljavosti oficirja, so jim vrnili dokumente in jih poslali domov. Omenjenemu oficirju pa bi svetovali, da se pri-hodnjič prej informira, o čem se ljudje pogovarjajo in če ne zna jezika, naj se ga nauči ali pa naj vzame tolmača, da ne bo mirnih ljudi brez potrebe šikaniral. Koncert dunajskega kvarteta Danes zvečer ob 21. uri bo v dvorani Ljudskega doma v Gorici koncert štirih dunajskih umetnikov. članov Filharmonije. Ti so: Mildner Alfred, ki igra na prvo violino, Hruby Karel, drugo violino, Weidenholer Raoul, violo in Forst Jutte Marija, ki igra čelo. Na programu je več skladb Mo-zarta. F. Schuberta in E. Griega Ta umetniški ansambl se pravkar vrača s svoje turneje po Italiji, kjer je že! lepe uspehe, zlasti v Padovi, od koder prihaja danes v Gorico. Vstopnina /naša 150 lir in so vstopnice v prodaji pri potovalni agenciji Appianj na Rooseveltovem korzu. Trgovske zbornice treh Benečij na sestanku Jutri se bo v prostorih trgovske zbornice v Gorici sestalo nad 30 zastopnikov trgovskih zbornic vseh treh Benečij. To je prvi sestanek te vrste, odkar je končala vojna. Podrobnosti dnevnega reda, o katerem bodo razpravljali, še niso znane, vendar se predvideva, da bodo predvsem proučevali probleme o gospodarski obnovi treh Benečij s posebnim ozirom na promet in povzdigo industrije. Goriška Trgovska zbornica bo ob tej priliki obrazložila gostom, kako deluje prosta cona in načrte, ki jih ima z njo v zvezi za bližnjo bodočnost. priziv na pokrajinski upravni odbor, ki je prošnjo prav tako zavrnil, V tem času pa je v zadružno poslovanje posegla finančna intendanca, ki je predsednika zadruge prijavila sodišču, ker da je zadruga od septembra 1947 do negativnega odgovora občine prodala brez obrtnice za 10 milijonov 300 tisoč lir blaga. Zadružniki pa so tudi proti zavrnitvi pokrajinskega odbora vložili priziv na Državni svet, od katerega še pričakujejo odgovor. Zagovornik predsednika zadruge 46-letnega Franca Perka iz Podgo-re, odv. Targioni, je tudi včeraj j predlagal sodišču, naj razpravo od-! loži in počaka na odgovor Državnega sveta. Toda predsednik sodišča je odložitev odbil. Tako se je razprava pričela in sicer na podlagi obtožbe, da je zadruga poslovala preko šest mesecev brez pristojne trgovske obrtnice, ne, glede ne to,, ali bo Državni svet pristal na prenos njene obrtnice ali ne. Po zasliševanju obtoženca, zadružnega predsednika Perka in tajnika zadruge Merkuže, ki sta priznala poslovanje zadruge v tem razdobju, je javni tožilec zahteval, da se predsednik spozna za odgovornega in da ga kaznujejo na 8 mesecev zapora in na globo, ki naj bi znašala 10 krat toliko, kot velja blago, ki ga je zadruga prodala v tem času. Tedaj je stopil pred sodnike Perkov zagovornik, ki je podrobno in natančno obrazložil vse tiste, tako malo poznane trgovske zakone in dokazal, da je obtožba neutemeljena. Nato so sodniki zapustili sodno dvorano in se nenavadno dolgo premudili v posvetovalnici. V tem času je bil na hodniku velik promet slug, ki so tekali sedaj po eden in sedaj po drugi zakonik, ki naj bi sodnikom pomagal razjasniti to nenavadno zadevo. Končno pa so sc vrnili v dvorano in ie predsednik dr. Storto v napetem pričakovanju navzočih, posebno pa obtoženca, izrekel za Perka oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Za las je ušel smrti Včeraj je mestni avtobus v ul. Carducci skoraj povozil 6 let starega dečka, ki je ob prihodu vozila hotel prekoračiti cesto. Toda voznik je takoj prijel za zavore in vozilo se, je ustavilo s kolesi prav pred skorajšnjo žrtvijo. Fantek po imenu Marij Padovan je tako iz hudega položaja pod kolesi srečno zlezel samo z nekaj praskami, ki jih je odnesel ob udarcu ob biat-nik avtobusa. Izvoznik električnih motorjev Lanskega julija so organi carinarnice V Tržiču prijavili našemu sodišču 55-letnega Alojza Colussi-ja iz Gradeža, ker da je uvozil iz Trsta v Italijo štiri električne motorje, ne da bi si za to preskrbel uvoznega dovoljenja in plačal čari-no. Pred sodiščem se je Colussi zgovoril, da mu jq za ta uvoz izdala dovoljenja angloameriška u-prava v Trstu in da je mislil, da to zadostuje. Oprostili so ga, ker ni zakrivil dejanja. Dražba košenine v Krminu Konzorcij za izsuševanje močvirja Preval pri Krminu oddaja košenino trave, ki raste ob kanalih in poteh, ki r-o last konzorcija. Interesenti morajo še danes vložiti svoje ponudbe pri omenjenem konzorciju. V ponudbi naj bo naveden točno odsek, kj ga želi prevzeti ponudnik in jo je treba oddati v zaprti kuverti. Seznam posameznih odsekov je na vpogled pri uradih konzorcija v Krminu, na občini v Krminu in v Koprivi. KINO VERDI. 17: «Možje dečjega mesta«, S. Tracy. CENTRALE. 17: «Obzidje teme«, R. TayIor. VITTOR1A. 17: «Prehod na severo-zapadu«, S. Tracy. MODERNO. 17.30: «Prehod na se-. vero-zapadui), S. Tracy. EDEN. 17: »Napoleonov sovražnik«. Prošnje za profesorsko službo Opozarjamo srednješolske profesorje, ki se zanimajo za službo su-plentov, da morajo vložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir še v teku tega meseca. Tisti, ki so v službi že v tem letu, naj prilo-Žijo prošnji samo nov državljanski list in prilogo, na kateri naj navedejo svoje dosedanja službena mesta. Tiskovino za ta seznam lahko dobijo na šolskem skrbništvu. ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? Tisti, ki prosijo na novo, pa morajo priložiti prošnji tudi nravstveni list, zdravniško spričevalo in krstni list. Prosilci, ki imajo posebne pravice, kakor invalidi, bivši borci, bivši partizani, interniranci, sorodniki padlih in interniranih morajo te svoje pravice dokazati s posebnimi uradnimi potrdili. Natančnejše podatke bodo prizadeti lahko dobili na šolskem skrbništvu na Verdijevem korzu št. 33, Zborovanje članov gradbenega sindikata Jutri 8. maja ob 9.30 naj pridejo vsi člani gradbenega sindikata na predkongresno zborovanje, ki bo na sedežu Delavske zbornice v ul. XXIV. maja št. 1. Za prodajalce čistega špirita Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem prodajalcem čistega špirita na drobno, da se je veljavnost ministrskega odloka z dne 30. aprila 1949 št. 11309-2885, ki določa, da se čisti špirit ne sme prodajati na drobno v posodah, ki držijo več kot 2 litra, podaljšala do 31. t.m. Tozadevni odlok bomo v kratkem objavili. Samo pismene pritožbe za stanovanja Goriško županstvo sporoča, da bo odslej sprejemalo samo pismene pritožbe glede stanovanj in se na ustne ne bo oziralo. Pismene pritožbe je treba predložiti na občin- kjer je na vpogled tudi uradni list skem protokolnem uradu y pritličju s podrobnimi navodili in piedpisi. soba št. 17. Nadaljevale bodo z gibanjem, dokler vodstvo ne bo pristalo na vrnitev prejšnjega ravnatelja - Posredovanje teskstilnega sindikata in Delavske zbornice V nasprotju z izjavo, da je predilnica v Podgori ustavila vsako aktivnost in da so jo zaprli, kakor je objavil neki časopis, je moralo vodstvo tovarne samo začasno prekiniti z delom v tkalnici in v barvarni, ker je zaradi gibanja v predil-niškem oddelku zmanjkalo preje. Gibanje delavk v prvem, predil-niškem oddelku, je bilo usmerjeno predvsem kot protest proti grobemu postopanju novega ravnatelja in je trajalo tudi še ves včerajšnji dan. Da bi prišlo do kakšn.iega pozitivnega zaključka pri tem gibanju, so že predvčerajšnjim posredovali tako tekstilni sindikat, kakor Delavska zbornica iz Gorice z namenom, da bi se delavke lahko vrnile že včeraj popoldne na delo. V to svrho so sklicali včeraj popoldne ob 13. uri posebno zborovanje pred glavnim vhodom v. tovarno, kjer naj bi odločili nadaljenje postopanje. Ob napovedani uri se je v resnici zbrala večina delavk na določenem mestu in zastopnica Delavske zbornice jim je razložila, kako stoje stvari in kakšen je položaj. Povedala jim je, da je vodstvo obljubilo odstranitev osovraženega novega ravnatelja Camoscija in vrnitev prejšnjega ravnatelja Conficona, o katerem gre med delavkami splošno mnenje ne samo, da postopa mnogo bolj po človeško z njimi, ampak tudi da je tehnično bolj sposoben od novega prišleka. Govor delavske zastopnice in diskusija, ki se je po njem razvila, je trajala več kot eno uro, ker mnogo delavk ni hotelo verjeti obljubam vodstva in so se protivile, da bi še nadalje delale pod novim ravnateljem Camoscijem, q katerem so nekatere grozile, da ga bodo odpeljale na samokolnici iz tovarne, če se bo še drznil priti med nje in jih zmerjati in postopati, kakor da bi bil v koloniji.-Po dolgem razpravljanju je bila večina soglasna s tem, da se vrnejo na delo, da pa bodo nadaljevale s svojim gibanjem, dokler ne bodo vrnili prejšnjega ravnatelja in postali Camossio stran. Ako vodstvo ne bo držalo teh obljub, so delavke sklenile, da bodo pod vod- stvom svojih sindikalnih organizacij nadaljevale s svojim gibanjem in, kadar bo potrebno, tudi prekinile z delom. Ce pa bi se rešitev le preveč zavlekla, so pripravljene stopiti tudi v stavko in se boriti za spoštovanje svojih pravic in človeškega dostojanstva do zmage. Po teh sklepih je odšel del delavk na popoldansko delo in sklenjeno je bilo, da se danes zjutraj začne z rednim delom y vsej tovarni, dočim se bo gibanje nadaljevalo na tisti način, ki se bo pokazal najbolj prikladen in učinkovit za dosego njihovih zahtev. V ta namen je bil sestavljen tudi poseben tovarniški odbor, ki si je pri svoji borbi prevzel geslo «Hočemo ravnatelja Conficona in da se odstrani Camosci«. Po teh sklepih so se delavke, ki niso šle na popoldansko delo, odpravile domov. Prav tako so odšli tudi številni orožniki, ki so oboroženi s puškami prišli na kraj zborovanja «za vsak primer« in pa nekateri policijski agenti v civilu. DFS izraža sožalje turinskim nogometašem Demokratična fronta Slovencev v Italiji je poslala športnemu društvu tiTorinon posebno brzojavko, v kateri mu izraža sožalje zaradi tragične izgube njegovih igralcev in njihovih voditeljev. I ST RS I< I DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/o PRITL. - TEL. 70 V spomin dobremu tovarišu borcu in revolucionarju Ob peti obletnici junaka Ante Babiča Sekretariat okrožnega odbora SIAU za Istro je ob priliki rojstnega dne tov. Tita napovedal 20-dnevno tekmovanje pod naslovom aZa Titan. Vse množične organizacije, sindikalne podružnice, ustanove in podjetja so pozvana na tekmovanje. Sindikalna podružnica VUJA je pozvala vse ostale podružnice na tekmovanje. Sekretariat okrožnega odbora SIAU bo vodil tekmovanje, ki ne predstavija poseben program dela izven našega gospodarskega programa, ampak teži za pospeševanje obstoječih nalog ter za razvijanje onih, ki so zanemarjena, pa zato nič manj važna. «Za Tita!« — naj se razvija tekmovanje povsod, da bo tako še bolj dvignilo zastavo požrtvovalnosti in delovnega poleta ljudstva Istre. GLEDALIŠČE A.RISTORI _________v KOPRU [RE SI! Danes 7. maja ob 20 V. A. MOZART: FIGAROVA SVATBA Nedelja 0. maja ob 15 B. SMETANA: PRODANA NEVESTA Ponedeljek 9. maja ob 20 V. A. MOZART: FIGAROVA SVATBA Blago grobu i u tami, što se s ja ji gdje kandilo pripa-ljuju naraštaji. Z. Jovan Jovanovič Obletnica junaške smrti Ante Babiča, dobrega tovariša, hrabrega borca in revolucionarja iz Lovrečiče. 7. maja 1944. leta. Vasica Rače na pobočju Planika opustošena ter tu in tam požgana... Nemci so obkolili vasico... Trideset tovarišev in tovarišic se umika v smeri proti Klani. Zaradi golega, kratkega terena je umik otežkočen. Nujno je bilo rešiti tovariše ter pripraviti in sprejeti borbo z na-cifašisti. Izza zida. ki je služil za zaklon, je brzostrelka sejala smrt. Štirje Nemci so tamkaj končali in Ptsema vrsta ,iriiaiei|ev“ nudsivai V narodni revoluciji narodov Ju. goslavijc, v borbi proti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem, se tudj narodi Istrskega o-krožja izvojevali svobodo, uničili fašistični režim in uvedli ljudsko oblast. To je oblika oblasti, ki odgovarja najbolje interesom - koristim delovnega ljudstva vseh treh narodov Slovencev, Italijanov in Hrvatov, ki so se v času borbe pobratili in si z združenimi napori gradijo danes boljše pogoje za življenje- To potrjujejo dejstva, doseženi uspeh, zrn vs«h poljih gospodarske, kulturne in politične delavnosti. Na tem potu nas ne more ustaviti nihče in še najmanje reakcija s svojimi agenti, ki uporabljajo vse mogoče načine in sredstva proti ljudski oblasti in pridobitvam naše revolucije. Na tem potu nas ne more ustaviti niti klevetniška gonja Informbiroia in oni, ki soglašajo z izdajniško Vidalijevo politiko. Naj naštejemo samo nekaj primerov sovražnega delovanja našega duhovništva pod vodstvom reakcije. Župnik iz Lovrečiče don Bruno joče izpred oltarja za fašisti na dan prvega obhajila otrok iz Sv. Lovrenca. Hrvatske otroke nagovarja, naj hodijo raje v italijansko šolo. pri čemer potuhnjeno pripominja, da bi imel še mnogo pove-dati, da pa ne reče, kar se boji. Vsi dobro poznajo «dobro delo« prijaznega župnika iz Buj, dona Damijana, ki je ukradel skoro 30 kg težki srebrni kip Sv. Se/vola, na njegovo mesto pa pustil Bujča-nom lesenega in odšel. Don Bruno Bursati, njegov naslednik, je podpisal za mir, da bi ^e za ta način zamaskiral in prikazal kot prijatelj ljudstva. Toda kakšen prijatelj ljudstva bi mogel biti, ko od svojega prihoda vse do danes tihotapi z metrolirami, katere nosi protizakonito čez demarkacijsko črto, od katerih daje en del «revnim družinam«, to je tistim, ki so s propadom fašističnega režima izgubile nekdanje prednosti in ki nočejo delati, dasj za delo sposobne. Umljivo, laže je živeti brez dela, kakor so se pač navadile pod fašizmom- Od približno 20 družin, katerim pomaga don Bursati, so nekatere prejele že petkrat «po-moč« v metrolirah, pa tud; še večkrat! To je značilna politična metoda fašizma, ki jo ta župnik upo-rablja, samo da bi pridržal okoli sebe posameznike, ki imajo grdo preteklost. Med šolsko mladino razpihuje narodnostno mržnjo ter raznaroduje naše otroke, ki prj čemer se poslužuje cenenega zastraševanja kot «da bodo šli v pekel oni otroci, ki bodo zahajali v hrvatsko šolo; oni pa, ki obiskujejo italijansko šolo, čaka nebeški raj. Ali mislita don Bruno iz Lovrečiče in don Bursati, da bodo njune krokodilove solze vplivale, da bo j ljudstvo iz Lovrečiče pozabilo na trpljenje, ki ga je prestalo v času borbe za osvoboditev, da je temu ljudstvu mogoče pozabiti na to, kaj je bil fašizem, ali mislita, da bo ljudstvo iz Buj dovolilo ponovno raznarodovanje svojih otrok? Naj sj oba in tisti, ki mislijo podobno kakor onadva, zapomnijo, da je nemogoče zakriti protiljudsko delovanje imeprialističnih agentov ob pomoči oltarja in cerkvene službe, ki ju hočejo spremeniti v politično tribuno. Protiljudskega delovanje ne morejo prikriti s podpisom za mir. Njihovo delovanje je sestavnj del celotnega dela reakcije, kj ima za cilj to, da rovari proti naši ljudski oblasti. Na isti reakcionarni liniji klevetniške gonje so izdajale, Vi-dalijeve skupine. Toda vsi se motijo, kajti naše ljudstvo gleda z zaupanjem v ljudsko oblast, katero je ustvarilo samo in ki s svojim požrtvovalnim delom pripravlja boljše življenje. Najboljši odgovor na vsa izzivanja naše in mednarodne reakcije, kakor tudi tistih, ki so izdali svojo partijo in ljudstvo in ki so okoli Vidalija, daje ljudstvo z velikimi uspeh; prvomajniškega tekmovanja in z veličastno proslavo 1. maja v Kopru! Ta delovni polet naših množic je v času borbe ustvaril bratstvo in enotnost med Slovenci, Italijani in Hrvati, zaupanje v lastno moč na-šega ljudstva za izgraditev boljšega življenja pod vodstvom ljudske oblasti jn KP ter ga ne bodo zlomili s svojo politiko in fašističnimi metodami niti župnik iz Lovrečiče, don Bursati, razni Specami-liji, Peliconi in njim podobni sovražnik, ljudstva! PLAVI C . maje ZA OKROŽNO PRVENSTVO: Aurora B-Novi grad — Koper ob 13.30: Buje-Partizan — Buje ob 15.30; Umag B-Arrigoni B — Umag ob 15.30; Petrovia-Fiorini — Petrn-via ob 15.30; Jadran DK-Piran B — Dekani ob 15.30: Brtonia!a-Me-duza B — Brtonigla ob 15.30; O-lijnpia-Rdeča zvezda — Bertoki ob 15.30. ZA PRVENSTVO I. KATEGORIJE: Dalja-Vilanija — Dalja ob 16; Sa-vudrija-Jadran SL — Savudrija ob 16; Materada-Seget — Materada ob 16; Buiinija-Ferbulana — Bužiriija ob 16. naši tovariši so bili rešeni. Toda na zidu je spustila roka junaka najpreje brzostrelko in nato še pištolo. Izstreljen je zadnji naboj. Iz daljave se je kot silhueta vv dela postava Ante Babiča, pripog-njena nad zid. Se danes niso po sivem kamenju majhnega doliča nad vasjo Rače izbrisani odtisi nabojev, še danes najdemo tu in tam prazen izstrelek. Vse to spominja na junaško borbo in konec tihega tovariša in vnetega antifašista iz Lovrečiče... * * * Od ustja reke Mirne do najbolj zapadnega dela Istre pri Savudriji se razteza lepa plodna in bogata zemlja. To bogastvo si je razdelila med seboj desetorica italijanskih fašističnih «paronov». Na drugi strani pa so ta premoženja namočili neštevilni koloni s svojim znojem in krvjo ter jih oskrunili z grozodejstvi nad nedolžnimi družinami. Vse te pojave je dobro videl in opazoval Ante Babič že v zgodnji mladosti, ko je hodil vsak dan v šolo iz Lovrečiče v Umag, Na vsakem koraku je srečal in občutil težak položaj hrvatskega kmeta. In vse to si je mladi Babič zapomnil. Gimnazijo je končal v Trstu in pravo je študiral na znanem vseučilišču v Padovi. Že v času svojega študiranja se je v njem razvijal duh doslednega antifašista in pozneje pravega revolucionarja. Zloglasni «Tribuna!e speciale« v Rimu je obsodil Ante Babiča že leta 1941 zaradi njegovega revolucionarnega delovanja na 10 let ječe. Prestal jo je nekaj več kot dve leti. S kapitulacijo Italije se je vrnil v svoj rojstni kraj, kjer je vstopil v edinice narodnoosvobodilne vojske, v kateri se je do zadnjega zdihljaja tudi neustrašeno in junaško boril. V krvi so umrli tudi njegovi starši. V januarju 1944 so mu odpeljali Nemci očeta in ga najprej odvedli iz Lovrečiče v Trst, nato pa v Nemčijo, kjer so ga vrgli v taborišče «smrti« Dachau. 5. mcrca 1945 je bil sežgan... Na podoben in žalosten način je končala svoje življenje tudi uboga mati našega Ante Babiča. Cim so Nemci zvedeli, da je njen sin med borci narodno-osvobodil-ne vojske, so jo odpeljali iz domače vasi v Trst ter tam zanrli v Coroneo. Tudi njej niso nriza-nesli in morala je kljub starosti v razna taborišča polna trpljenja in pomanjkanja, kjer je končno umrla. Mladina majhne vasi ob istrski obal, pa se bo ob junaških dejanjih in revolucionarni preteklosti Ante Babiča in njegovih star- Na strmih tn golih pobočjih reke Rižanc v Slovenski Istri se nahajajo številne slovenske vasice, ki stoletja kljubujejo vsc-m vremenskim -neprilikam. Da, zemlja je kamenita in suha ter slabo vrača obilen trud temu marljivemu ljudstvu. — Kar ne uniči strašna burja, to pobere navadno suša. Toda Istran je skromen, žilav ter iznajdljiv. Ko so mu krivične meje odtrgale Trst. naravno središče cele Primorske, je začel misliti na nou naqin življenja, ki mu ga omogoča ljudska oblast. Prvi primer so dali Gabrovčani, ki so iz popolnoma požgane vasi organizirali prvo kmetijsko obdelovalno zadrugo v Sloveniji. — Po vijugasti In strmi cesti med Rižanc in Rakovcem se pride v vas Skrlico. Okoli 50 ka-menitih hišic se je zbilo v jato pod Klancem, na katerem se vzdiguje edinstven petvogalni zvonik, V gradu, kjer so nekdaj živeli furlanski doseljenci, same-va na žici skali cerkev sv. Florijana. Vas Skrlica ni hotela v ničemer zaostajali za ostalimi vasmi, saj je veljala že od nekdaj za napredno. V času NOB so prav vsi vaščani sodelovali v vseh akcijah proti okupatorju. Kaj čuda, če so se pobesneli na- TOAE MHIE€ z v ulij v pa ••• cisti leta 1943. kruto maščevali tudi nad to vasjo in jo popolno, ma požgali. Se dolgo let boao vaščani pripovedovali o tem strašnem dogodku, ki pa jih je še utrdil v borbi proti vsem sovražnikom delovnega ljudstva. Po svobodi je bila treba misliti na obnovo porušenih domov. Kakor vedno, so se tudi seda] delila mišljenja o načinu novega živ-licnja in tu se začenja nasa povest. «Si cula, Ančkas, — je dejal nekega večera starejši kmet I. van svoii ženi. ko se je ravnokar vrnil i množičnega sestanka, na katerem so odločili, da bodo u-stauovili kmetsko obdelovalno zadrugo. — «Je vse prav, ma meni ne gre v glavo, da bi dat jaz svojo zemljo skupaj z onimi, ki nimajo skoro ntč. Da bo imel zdaj enako Balon, Nacjo, Tota in taki, ki so vedno delali pri nas kot dninarji? Ne, to ni prav«' «Ti ne boš nikdar tega razumel, ker mtsllč po starem« — je previdno odgovorila žena. — vMar se niso enako borili vsi zn suobodo? Kaj bi bilo iz nas in iz naših gruntov, da so zmagali fašisti? Si pozabil, kako nam je bilo pod fašizmom? Kolikokrat je bilo posestvo že na dražbi? Končno...«. «Vidim, vidim, kam ciljašj» — jo prekine naglo Ivan. — #Stura sva že. Sinova nočeta več domov, Peter je padel pri partizanih in.,.«, «Bcn, jo, še veš, kako je. Pa pustiva to za danes. Pozno j,e že, boš že premislil, saj se ne’ mu di!« — Vzela je okajeno petrolejko in šla na pod. — To noč I-van ni mogel zaspati. Pred oči so mu prihajali spomini iz mladosti, ko je še njegova rodbina veljala za najbogatejšo t! Skrli-ci. Da, nekdaj jo imeli najboljše vale, gozdove, celo gostilno in trgovino. Se duhovnik je izšel iz njihove hiše. T0 je bilo nek-daj. Pozneje se je rodbina Odo-nlč razdelila in njemu je ostal slabši del. Prišel je fašizem ir. z njim narodno in gospodarsko zatiranje. Ivan se je branil, kakor Je vedel in znal, prodajal je manjše kose zemlje, si izposojal denar ga davke, da je rešil vsaj nekaj za svoje sinove. Tudi tukaj se jg prevaril. Starejša sinova Pepi in Florijan sta se pred leti poročila ter se vključila v produkcijo. Kolikokrat ju je vabil, naj se vrneta, toda pravega odgovora le ni dobil. Mlajši sin Peter, na katerega je polagal največ upanja, je padel pri partizanih. Po njem je ostala vdova Romana z, mladoletnim sinom Markcem. No, in še ta dva živita sicer v istem dvorišču, toda v posebni hiši. Razen tega sta bila mati in sin predana aktivista in, kar je še najbolj bolelo deda I-vana, bila sta vnela pristaia zadružništva. — Sele pred jutrom je nekoliko zatisnil oči. fotopljeno, bombardirano itd. v raznih delih sveta, vendar pa jih uradno še niso izbrisali in tvorijo torej tkzv. «fik-tivne« postavke. Vendar ni skoraj nikakega upanja, da bi še pridobili katero od teh ladij. Tržaška ribiška «mornarica» je štela prav tako na dan 31. 12. 1948 407 ribiških ladij s skupaj 978 tonami. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bil nanovo vpisan parnik «Laguna» (7.168 btto ton) in parnik «Corallo« (7.176 ton). Oba sta last družbe vNavigazione hibera Triestina« (lastniki E. Sperco in sin, d.d., s podporo -holandskega kapitala), ki je novo podjetje in nima nič skupnega z nekdanjo istoimensko družbo. Vpisan je bil dalje parnik «Barbara M« s 184 ionami, izbrisan pa parnik «La-coma« (5932 btto ton), ki je privzel zastavo Paname, ter tri motorne jadrnice. Stanje tržaškega plovnega parka na dan 31. marca t. I. je tedaj naslednje: jadnic in motornih jadrnic parnikov...................i • i motornih ladij ....iti Celokupna tonaža tržaške trgovinske mornarice — parnikov, motornih ladij in jadrnic — znaša torej nekaj nad 203.000 ton. Trst se je nekdaj ponašal s plovnim parkom nad 700.000 ton. * * * Prvič po vojni bo priplula v kratkem prva nemška ladja v jadranska pristanišča in sicer petrolejska ladja «Euroland«, last družbe «Tankschiffreredei» iz Hamburga. Zastopnik tržaške pomorske agencije O. Pueschel se je mudil pred časom v Nemčiji, da naveže svoje predvojne stike in pripravlja s tem v zvezi prevoze porurskega premoga preko Rotterdama v Trst z nemškimi ladjami. V obratni smeri pa naj bi vozile blago namenjeno v anglo-ameri-ško področje Nemčije. Tvrdka Pueschel je staro nemško tržaško podjetje, naslednik agencije Schroebel. * Se * Ko smo te dni zasledovali vesti o tarifnem boju plovnih družb pri vožnjah proti Indiji, je pala pripomba, da bo tudi v Levantu prišlo do časa sličnega. Današnje popolnoma svobodne proge bodo združene v monopolnem dogovoru (conference), toda pri dnevnem naraščanju števila plovnih linij bo vedno dovolj outsider-jev«. Zlasti so že veliki konkurenti grški brodarji. Toda dotlej bo še nekaj časa minilo in v tem času si bodo vse številne družbe nabrale dokaj dobičkov. Le ((Tržaški W.oyd« in njegovi uradniki «stanno a guarda-re sončni zahod ali zahod podjetja?. * * * Konferenca pomorskih odsekov Trgovinskih zbornic, ki se je vršila dne 21. t. m. v Benetkah in ki naj bi razpravljala o nekaterih važnih vprašanjih, med drugim tudi o preureditvi plovnih linij subvencioniranih družb, se je končala. Važnejših vprašanj ni razpravljala, marveč je odgodila nadaljnje delo na prihodnje zasedanje dne 20. julija t. I. v Livornu, kjer naj bi vsi odseki predložili izčrpne referate. * * * Iz Benetk poročajo, da bo družba «Lloyd Mediterraneo« pričel linijsko plovbo na progi Benetke-Bari-Haifa s potniško ladjo. Ime «Lloyd» ima na progah za Levant sloves zaradi ((Tržaškega Lloyda« in družba se bo s tem vsekakor okoristila. * še * Proti Levantu bo pričela plovbo tudi'švicarska družba IMEF z ladje ((Caterina Madre« (1100 ton), ki bo 5. maja t. I. odplula iz Trsta. Družba bo v kratkem postavila na to progo še drugo ladjo. Agent «Audely». Prav tak o bodo pričeli število i . 54 i . 40 i i 44 brutto tonaža 4.063,47 104.598,13 94.701,16 Na Sar planino, v Makedonijo? — me je začudeno vprašal prijatelj. — Se ne bojiš, ali greš v partizane? — se je pošalil, namigujoč na šovinistično imperialistično in kominformistično časopisno gonjo proti novi Jugoslaviji. Priznam, da me je nekoliko zanimalo, med drugim tudi. videti in slišati, kaj delajo in kako odgovarjajo Jugoslovani na to gonjo. V Sloveniji in po vsej Jugoslaviji sem imel občutek enega samega krepkega gibanja, ki sem ga začutil takoj v Ljubljani, ko mi je Miloš sporočil, da za slovenske planince, ki so se pripravljali na pot v Makedonijb, v teh dneh ne bo običajnega znižanja voznine za planinske skupine, ker ravno odhajajo mladinske brigade na delo na avtomobilsko cesto Zaareb-Beograd, v Novi Beograd, v Novo Gorico itd. S tem v zvezi je bila ena naših največjih skrbi, namreč za sedež v vlaku, toliko bolj, ker smo potovali ponoči. Sedež je pomenil možnost spanja na dolgi poti. Četudi so vlaki dolgi, so vedno prepolni potnikov, to je bila že moja običajna izkušnja v Jugoslaviji. Ljudje zelo mnogo potujejo. Uspeli smo zasesti kupe, ker smo bili zgodnji. V poznejših urah je ob dobrem razpoloženju Miloš zlezel na polico za prtljago in tam dobro zaspal. Ostali smo ga posnemali na klopeh. Ob zori smo se prebujali drug za drugim. Vlak je drdral preko brezkončne ravnine Srema. Njive. sveže zorane ali stmišča ali z ozimino porasle, in travniki.... Sem in tja posamezna drevesa ali mali gozdiči v dalji zakrivajo vasice. Včasih oster baročen zvonik vdira v neko. Zemun... in glej, že se vidi na gričku Beograd onstran širokega rjavega pasu Save. Neposredno pred nami do Save leži široka ratmina, tu še s travo in suhim ločjem obrasla, tam pa že ogromna delavnica, stavbišča z žerjavi, gradbeni odri, železniške tračnice in prvi 6-7-nadstropni stavbni bloki: Novi Beograd. Okrog polnoči smo se od vseh strani zbrana družba odpeljali iz Beograda proti Skopju. Ko se je danilo, smo se že bližali srcu srbske Sumadije, Nišu. Okrog nas je široka plodna dolina s položnimi grički na zapadni strani, ki na vzhod prehajajo v višje proti Bolgariji obmejne gore. Največ je žitnih polj, mnogo sadnega drevja, ob progi in pod bregovi Pa zidane pritlične hišice z nestrmo streho, ki se loči od naše kraške, ki ima navadno le dve krili, pravokotne oblike, po tem, da ima štiri krila; dve krajši krili, za ši- Smučat na Sar planino v Makedoniji * SAR PLANINA — VRH TURCIN 2702 M. rino poslopja, sekata sleme pravokotno nagnjeni toliko kot dve dolžinski krili. Tu nosijo kmetje in delavci še mnogo obleke iz doma tkanega volnenega blaga, največ temno-rjavo barvanega, ozke dolge hlače, kratek jopič ali kratek kožuh z znotraj obrnjeno dlako in nizko ali visoko kučmo. Ko. žuh je bolj ali manj okrašen z narodnimi vezeninami, ali le spredaj vzdolž gumbov ali tudi zadaj ob spodnjem robu ali tudi niše na hrbtu. V vsakem pomembnejšem kraju opazujem v graaoi večje, v prvi vrsti industrijske objekte: v Rakovici pri Beogradu, v Nišu in v marsikakem kraju v prav obsežni meri, ki bo v najkrajšem času posebno v manjših krajih čisto lice naselja. Južno od Niša je dolina Morave še vedno zelo široka, plodna; zaman bi človek tu iskal kamna. Vendar se polagoma dviga vsa dolina in še bolj grički na obeh straneh, ki postajajo tudi na za-padu skoro gore. Od časa do časa leže ob progi razbiti vagoni in lokomotive, priče silovitosti partizanskih borb. Počasi se začne svet krepkeje dvigati, četudi je dolina še široka, lagodna in plodna in so Po vrho-vih že vidne lise snega. Zaselki postajajo redkejši, revnejši, pri-mitivnejši. Hiše često iz nežgane gline. Čudim se, navajen na slovensko pokrajino, ki ima na vsakem gričku cerkvico, da sem tu tako zelo redko opazil pravoslav- no cerkev, v tipičnem slogu srbske zadužbine. Bližamo se Kumanovem. Občutek zgodovinskih dogodkov, mladostnih spominov, ko smo se še kot otroci navduševali s pravljično romantičnostjo nad svojimi bolkanskimi brati, — zažive s hvaležnim zanimanjem nad pokrajino. ki je bila pred 35 leti pozo-rišče bitke, ki je odločila usodo balkanske vojne, o osvoboditvi balkanskih narodov izpod turškega imperializma, ki je pomenilo uničenje evropske Turčije in bistveno tudi turškega cesarstva. Nikjer znaka niti spomenika. Mestece je nekoliko oddaljeno od železniške postaje. Kulta za zgodovinske dogodke nam Jugoslovanom ne bo mogel kdo očitati, če se primerjam o z drugimi narodi, posebno z Italijani. , Kmalu začne svet po malem padati v dolino reke Vardarja. Proti vzhodu je viden dolg zasnežen hrbet gorske verige, menda Stracin, kot jo je imenoval zajeten sopotnik, Srb iz Pirota. Kompleks tovarn v gradnji nam. je najavil bližino Skopja. Moder- z redno plovbo iz Trsta norveški brodarji z ladjo «Breidabrik» (2500 ion), «Naddodd» (1000 ton) in «Nina» (2500 ton). Tem je organizirala vožnje tržaška agencija bratov Cosulich, ki jo vodi g. Gerolimich. Ta se je mudil v Palestini (Haifi, Tel Avivu itd.) zaradi priprav in po povratku izjavil, da odlično kaže za razvoj prometa s Palestino. Indeks cen v Italiji narašča notranja potrošnja upada V januarju letos je narasel indeks življenjskih stroškov (po podatkih osrednjega statističnega urada v Rimu) na 4.985 enot (od 4.917 enot v decembru; 1938 = 100). Glavni poviški so v prehrani (od 6.149 enot na 6.221), obleki (od 5.810 na 5.856 enot), izdatkih za stanovanje (prej 399 enot, jan. 479) in raznih stroških (od 4.387 enot na 4-439). Narasel je tudi indeks cen v trgovini na debelo. Glede življenjskih potrebščin je zrasel splošni indeks od 5.205 enot januarja 1948 na 5.965 enot v decembru 1948, t. j. za 14.6 odstotkov. Največji so poviški pri žitu, žitnih proizvodih, vinu, olju, mleku in proizvodih, torej v osnovni ljudski hrani. Padec beleži indeks cen za klavno živino in živalske proizvode, kar je posledica zmanjšane potrošnje in kupne moči prebivalstva. Na splošno so poviški najobčutljivejši 'za široke sloje potrošnikov, ker je narasel indeks cen za izdelke za 7,4 odstotkov, za polizdelke pa le za 2,4 odstotkov. V skladu s tem so pritožbe n. pr. industrije obutve <24 ORE, 30. pr. m.), ki sicer navaja drugačne razloge, kot vpliv vremena na odkup, zastoj vsled pomanjkanja električne energije ter kreditno-jinančne težave trgovcev. Brez dvoma vplivajo tudi ti faktorji, toda so predvsem slučajnostni. Razvoj indeksa cen obutvi v lanskem letu pa kaže trajno — čeprav malotno — težnjo navzdol. Januarja je znašal 5.663 enot, julija 5.514 in decembra 5.500 enot. 24 ORE pravi, da je edina vrsta obutve, ki se proda v inozemstvo, luksuzni, predvsem ženski čevelj. Čevelj široke potrošnje je torej merilo notranjega trga in, če indeks pada, pomeni, da ni odkupa. Podobno je pri tekstilnem blagu, kjer je padel indeks od 6.469 enot januarja 1948 na 5.644 enot v decembru. Tudi tu je vzrok padca nazadovanje cen cenejših vrst blaga široke potrošnje. na postaja, modeme zgradbe to in onstran Vardarja, velik trg in naokrog razpostavljeni kipi Velikih družbenih revolucionarjev, Marksa, Engelsa, Lenina, Stalina in Tita, to je mestno središče. Onstran mostu preko Vardarja nas je že čakal avtobus za Tetovo. V pričakovanju odhoda smo opazovali življenje na ulici prestolnice republike Makedonije. Po ulicah vrvi pestra množica, kot jo poznajo le še mesta Balkana. JJečina ljudi, evropski stan. dardsko oblečenih, to so Makedonci, slovanski Makedonci. Enako oblečeni, toda z rdečim fesom ali belim ali pisanim turbanom, to so Turki, z belo fesu podobno čepico iikečo«, ki se čisto prilagodi glavi, to so Siptari. Na klopici ob Vardarju sedi stražnik narodne zaščite z žensko, ki se mi je zdela na prvi hip v črno oblečena usmiljenka, a šele kasneje sem opazil, da nosi preko lica črno zastiralo, nferedio«; Turkinja, ker muslimanske Albanke ne nosijo več feredže. Vtis imam. da je to sta-rejša ženska, najbrž mati onega miličnika. Videl sem še takšnih tudi v temno-rjavo oblečenih in zastrtih žensk, toda zelo redkih. Zenske, preproste Makedonke, posebno z dežele, še precej nosijo krasne pisane narodne noše. Posebno predpasniki in jopiči, mo- Ako je tedaj g. Stafford Cripps, angleški zakladni minister, ki se mudi v Rimu, izjavil preteklo soboto med drugim, da ni res, da je bila posledica devalvacije italijanske lire nasproti f)>n\n. šterlingu zvišanje življenjskih stroškov v Italiji (kakor so napovedovali n. pr. Švicarji) pa J* italijanska stvarnost, kakor Vi-, dimo, to in podobne izjave hkrati odpihnila. Trgovina med posameznimi conami Berlina Podpredsednik nemške gospodarske komisije za sovjetsko ceno je dobil pooblastilo, da prične h' govinska pogajanja s podjetji za-padnih področij Berlina. Posle 6° posredovala Berlinska trgovska družba, ki ima sedež na sovjetskem področju, pa tudi tvrdke, ki pripadajo tej družbi. Plačilni promet bodo opravljali po sebe za-to določeni kreditni zavodi. Hoi/i madžarski prerozi po Dnnavi do Levanta 1. maja so splovili v ladje-. delnici «Ganz» v. Budimpešti novo 1000-tonsko ladjo za prevot blaga po Donavi v. Sredozemlje• Madžarski tehniki zatrjujejo, d& so ladje s to tonažo najprimernejše in najbolj ekonomične levantske prevoze. Ladje, ki & sedaj v prometu, opravljajo svojo službo prepočasi, ker potrebujejo za pot Budimpešta-SmirfUt 14 dni, do Beiruta 18 dni, 19 a° Haife in Tel Aviva, 23 do P°r Saida, 24 do Aleksandrije. Nov ladje bodo znatno skrajšale cM vožnje. Madžarska vzdržuje z dalj časa promet z Levantom P® tej poti in, kakor kaže, ga bo s okrepila. Razlog je pač . prihranek na devizah, ki jih,J sicer treba plačati za-brodarM tujim ladjam pri prevozu P Jadranskem morju. Ob koncu PT' meseca sta na primer odplv IZ Budimpešte proti vzhodnent Sredozemlju motorni ladji breezen« in nBudapest«. Celuloza iz slame Iz Budimpešte poročajo, da le v gradnji velika tvornica P*?!-ja, ki ga bo izdelovala iz U„ja ze, pridobljene iz slame. Letost P produkcija naj bi dosegla J-o \e. ng 190 vagonov, u prihodnjera tu pa že 300 vagonov. Dela)0 di,poizkuse pridobivati c?lu ^ iz domačega lesa, namesto uvoženega, kakor doslej• V Segedinu grade veliko ^ stilno tvornico, ki bo priče a-bratovati konec letošnjega Stroje in opremo je d' wgr ZSSR. Letna proizvodnja te ; nice naj bi bila 24 do 25 enf nou metrov blaga, kar P° .j; 14 odst. celotne madžarske Pr podnje tekstilnega blaga. "Sade” • ji« vlaga nove investicij Societa Adriatica di ble .^je s sedežem v Benetkah raz eselt posojilo v obveznicah za z o 4 milijarde lir, ki bo upora za investicijske gradnje po trame Piave-Boite-Vajont)- ge. trošnja električnega toreSeg4 prestano narašča ter P_ priletno zmogljivost družbin1 ^^0 tral v višini 2 milijard ki ur. Družba že ima za 4,2 lijonov dolgoročnih posoli - sa glavnica znaša 11 m’^?a*Z,icritd. torej posojila v celoti P' (ja- Kakor znano, je družba -s baviteljica električne enerEdeHe' Trst, ki pa jo je glede r jrUžb> vanja oddala v za^uP,-in t. i' «SELVEG«. Do lanskega . do volitev v aprilu so se « ske električne družbe sk> $a gibale vsakih investicij, ^ntagiili pričakovale, da bodo ^efc-predlogi glede podržavlje >o troindustrije. 7. De priče^ zmago so kapitalisti znov z investicijami. ^ rtrekte*' drči ali kratki kožuhi s0 " ^ no vezeni. Precej je videti -j i(f v dolgih nabranih hlačah petačah, po turško krojeni • ^ Iz Skopja v Tetovo,' d°° ^ km poti, smo se Vripeljab.^a ;t, busom, ker je stara oz leznica prepočasna in P’ _ jifona z blagovnim prome/ ■ ^ 11 va normalnotirna žele*”' gradnji in bo gotova kc leta. ./urtM1’ Spočetka je dolina ob .. st ju še vedno zelo široka, ■ ^«1 vrste na desni in na ‘^aui F1" precej visoke g°re z r' -ni stri' kritimi s snegom. Na 1H ,1, r> ni leže vrhovi Osoia, prdna zahodni pa se vrhovi l.e<*ne {pti' višajo, da v ozadju niti ^.pismo, kje se začenja sc’ t*' nina. Polagoma pa ’t:J:'. največja centrala v ,g ,, i Prva, v Mavrovem, tum &c lu. bo še puicej vecl -lr.vlCO jala toka za več kot P kedonije. . slet*'’' (Nadaljevan)« UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI it. b. III. nad. - Telefon it 92-OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm Odg. ttUtf — UPKAVA: ULICA H. MANNA SL 2'J — Telefonska Številka 8351. I NAKOCNIHA: Cona A: itie^ečria ^80, četrt letna 750, polletna I4U0, celoletna ifiOu lir. Cona B: 144, 414, M2. 144u jugolir; FLKJ: 55, 1^» ’ višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finaiiCno-pravrn 60, osmrtnice 70 lir | PoStnl tekoči r^Cun ra STO-ZVU: ^Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA O. Z O- urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 - Koper, ul. Battisti 301/a - Tei. 70 i65, fr*#