3
F i*
Štev. 28.	V Ljubljani, dne 14. julija 1910.	Leto XXIII.
Sijafna zmana.
Državni zbor je šel na počitnice. Bilo jc izključeno, da bi bil kaj druzega sklenil, nego Lahom pravni vseučiliški oddelek na Dunaju. Tega pa naši poslanci niso mogli dopustiti. Lotili so se boja in s svojo vztrajnostjo so zmagali. Čast jim, osobito tistim, kateri so v odseku pokazali, da se Slovenec ne da premagati: dr. Korošcu, dr. Hočevarju, Demšarju, prav posebno pa Gostinčar-jju, ki je v dvanajsturnem stvarnem nemškem govoru branil naše pravice.
Lahi so imeli do leta 1904. v In-špruku v Tirolah na nemškem vseučilišču za pravne predmete svoje profesorje, ki so jim v laškem jeziku razlagali. Poleg tega imajo že dlje časa pravico, da njihovi študentje delajo pravne izkušnje v laškem jeziku tudi na graškem in dunajskem vseučilišču. »Taka pravica je za vsak narod veliko (vredna. Advokat, notar, sodnik, finančni uradnik mora občevati z ljudstvom V njegovem jeziku; razlagati mu mora postave in soditi po njih tako, kakor ga ljudje razumejo. To je pa težko zanj, j ki se je učil na visokih šolah samo nemški, če mora potem delovati med ljudstvom, ki nemščine ne zna. Seveda pa ta reč ni samo za Lahe, marveč tudi za druge narode. Čehi, Poljaki in Nemci imajo svoja vseučilišča. Slovenci in Hrvatje pa Rusini moramo pošiljati svoje dijake na tuje. Lahi, ki Sih je najmanj (krog 800.000) v naši Itfžavi, so pa imeli, kakor smo rekli, posebne laške profesorje v Inšpruku in imajo še zdaj pravico delati izkušnje v svojem jeziku.
Leta 1904. je vsled nestrpnosti nemških profesorjev in dijakov vlada prenesla laško pravno vseučilišče v I
Vilten poleg Inšpruka. Nemci so za-divjali in so razbili šolo, pobili okna in polomili vse, kar se je dalo. Vlada se je udala nemški silovitosti in je pustila Lahe brez posebne pravne visoke šole. Letos jim jo je pa hotela zopet dati in sicer za štiri leta na Dunaju, potem jo pa prestaviti v kako laško mesto. Za nas Slovence in Hrvate so nastali ti-le važni pomisleki:
1.	Zakaj naj ima Lah, ki ga je mnogo manj, nego nas, več pravic od nas? Ali morda zato, ker velik del Lahov komaj čaka, da bi se odtrgal od našega cesarja in prišel pod laškega kralja? Mi nismo proti temu, da Lahi dobijo svojo visoko šolo, toda proti temu moramo biti, da bi se take reči dajale samo nekaterim, drugim pa ne.
2.	Lahom bi se črez štiri leta prestavila visoka šola v kako laško mesto. Jasno in glasno zahtevajo, da mora priti v Trst. Pri Trstu pa moramo tudi mi govoriti. Okolica je vsa naša in v mestu je mnogo tisočev naših ljudi. Laški liberalci, ki gospodarijo v Trstu, so pa tako strupeni, da ne dajo Slovencem niti ene ljudske šole v mestu, dasi so domačini, ki so tudi v mestu na svojih tleh, in dasi morajo plačevati za šolo kakor Lahi. To vendar ne gre, da bi se Lahom v mestu, kjer domačemu slovenskemu ljudstvu proti vsaki pravici in postavi ne dajo niti ljudske šole, na držav, stroške dovolila visoka šola.
3.	Vlada je tiščala laško vseučilišče in ga je hotela še pred poletjem v državnem zboru spraviti pod streho samo zato, ker so jo Lahi proti Slovanom podpirali. Visoka šola naj bi bila plača za njihovo dninarsko delo. Šole pa vendar ne smejo biti za to, da bi se ž njimi kupčevalo kakor za knofe ali da bi se delile zavoljo političnega hlapčevstva. Pri šolah mora odločevati potreba in nič druzega
Naši poslanci so iz teh razlogov sklenili, da ne puste, da bi prišla laška visoka šola v zbornici v razpravo. Vsaka važnejša reč se mora, preden pride v zbornico, obravnavati v poseb« nem odseku. Laška visoka šola je pri-, šla na razgovor v proračunskem od« selcu. Vrli naši zastopniki so prevzeli nalogo nase, da z dolgimi govori pre-i prečijo, da ne pride do glasovanja. Nemci z Lahi vred so se začetkom ba« hali, da bodo kmalu naše poslance utrudili, da ne bodo mogli več naprej, toda zmotili so se. Gostinčar je govoril 12 ur skupno in je bil še za toliko pri« pravljenj Demšar, dr. Korošec in dr. Hočevar, ki so jim nekoliko pomagali tudi Čehi, so tudi zastavili tako na ši« roko svoje govore, da se jim ni videlo na konec. Poleg tega so imeli priprav« 1 j enih na tisoče raznih izpreminjeval« nih predlogov, ki bi se bilo moralo o vsakem posebej po imenih glasovati. [Vj petek teden je bila Nemcev še sama' lcorajža; sklenili so, da bodo od sobote, dne 2. t. m. sedeli noč in dan, dokler ne bo ubit upor naših poslancev; dali so si napraviti v zbornici ležišča, toda že v soboto zvečer so izprevideli, da nikamor ne pridejo. V torek so pa po< polnoma omagali in vladi ni kazala druzega, nego da je poslala poslanca na počitnice.
Naši poslanci so lani meseca julija pokazali, da lahko zastavijo državnf zbor; meseca decembra so z izpremem« bo poslovnika dali priložnost vladi in večini za nemoteno delo v zbornici; letos so pa v boju proti enostranski da-režljivosti dunajske vlade dokazali, d so tudi Slovenci v Avstriji in da se je treba tudi ž njimi domeniti, preden so bode izplačalo laško hlapčevstvp. Državni zbor ni prav nič zamudil; samo laške visoke šole ni in pa poslanci ne dobe črez počitnice svojih dnevščin. Pri
tem se prihrani nad 400.000 kron. Nemci rjovejo kot bi jih kdo drl; pomagajo jim socialni demokratje. Naše ljudstvo pa bo z mirnim nasmehom dvignilo glavo v zavesti, da ima na DunaJu Čvrste, neustrašene zastopnike, ki so zdaj zopet odmetali nekaj šute, katera jc ležala na nas, zopet štrli nekaj pre-ziranja in zaničevanja proti Slovencem in za dober korak povspešili težko pot, po kateri hočemo tudi mi imeti prostora na solncu.
PARLAMENT ODGODEN.
Slovenski poslanci so dosegli, za kar so se zadnji čas v proračunskem odseku borili. Preprečili so ustanovitev italijanskega vseučilišča, ker vlada ni hotela istodobno ustanoviti slovenskega v Ljubljani. Vlada se je prepričala, da odpora naših vrlih poslancev ne stre. Poraz je vladi zadal proračun, odsek, kjer so slovenski poslanci z dolgimi govori in spretnim postopanjem preprečili, da ni uspela vladna namera. Pripravljeni so bili na dolgotrajne iseje, če bi tudi trajale ves julij podnevi in ponoči. To je pokazal že govor poslanca Gostinčarja, ki je govoril devet in pol ure. Zadnji daljši govor je govoril poslanec dr. Hočevar, ki je s svojim mirnim slovenskim govorjenjem v tako jezo spravil predsednika Chiarija, da je odstopil. Vladne stranke so hotele Bilo vlade kar najbolj izkoristiti zase. Poljaki so zahtevali, da jim zgradi kanale. Stali bi ogromne svote. Zato vlada ni mogla. Poljaki sklenejo, da ne gredo več z vlado. S tem je bila zmaga Slovencev zagotovljena. 5. julija zvečer je cesarski odlok odgodil državni zbor.
ZMAGA SLOVENSKIH POSLANCEV.
Samo 17 jih je katoliških slovenskih poslancev, pa vso zbornico sučejo odkar so prišli vanjo. Tudi najzagrize-nejši nasprotniki ne taje, da so zgolj Slovenci porazili vlado. Vlada je dejala, da se s Slovenci o ničemer ne raz-govarja, preden ne dobi laške univerze. Pa se je rada. Laškega vseučilišča kljub temu ni dobila. Socialni demokrati, ki so držali z vlado, se jeze, da (je mala peščica Slovencev zmagala. Hrvaški listi se vsi brez izjeme zavzemajo za Slovence in pritrjujejo, da so zahteve Slovencev po lastnem vseučilišču pravične. Vlada bi jim morala že 'davno ugoditi. Uspeh je zopet dvignil Ugled slovenskih poslancev.
KAKO JE Z VLADO ?
Ob odgodenju državnega zbora se je pokazalo, da vlada nima več večine. Poleg tega strašijo nerešene finančne zadeve, ki jih vlada niti, če bi imela majhno večino, ne more rešiti. Državni račun izkazuje primanjkljaj. Po strani jo gledajo vsi Slovani in med Nemci ni 2»
edinosti. Po vsem tem je več kot verjetno, da dobimo jeseni novo vlado, ki bo morala biti Slovencem in Slovanom pravičnejša, če bo hotela obstati.
SOCIALNOZAVAROVALNI ODSEK
zboruje dalje, kajti socialno zavarovanje se mora nujno rešiti. Sicer zbeže vsi delavci s kmetov v tovarne in tuje kraje. V odsoku sta naša poslanca dr. Krek in Gostinčar. Seje ima odsek in njegov pododsek vsak dan. Prvo mesto pri reševanju vladne predloge gre dr. Kreku.
V ŽELEZNIŠKEM SVETU
se uspešno trudita za slovenske koristi komerčni svetnik poslanec Povše in ravnatelj S. Škerbinec.
BRAMBNA POSTAVA.
Posvetovanja o nji se na Dunaju nadaljujejo. Najbrž bo že jeseni predložena avstrijskemu in ogrskemu državnemu zboru.
SLOVENSKO IN ITALIJANSKO VSEUČILIŠČE.
Glede slovenskega vseučilišča so nekaj neumnosti napravili naši liberalci, ki so trdili, da odpor naših poslancev proti vladi in Italijanom no uspeje. Naravnost izdajalsko pa so pisali slovenski socialni demokrati v »Rdečem Praporju«, češ, da dvomijo o potrebi slovenskega vseučilišča, in so nesramno blatili naše poslance. Seveda tem večja čast našim zastopnikom, ker so vkljub temu porazili vlado. — Bolj žalostna je reč za Italijane. Capljali so za vlado in jo podpirali, da jim preskrbi za to vseučilišče, nazadnje so pa figo dobili. Italijanski poslanci so zdaj reveži. Z vlado bi pravzaprav ne smeli več držali, ker jih je osleparila. S Slovenci potegniti jim nc pusti staro sovraštvo do nas. Povrh se boje stopiti pred svoje volivce, ker jim nimajo nobenih uspehov pokazati. Slednjič pa še neljuba
PROTIAVSTRIJSKA LAŠKA DEMONSTRACIJA.
V nedeljo, 3. julija se je zbralo v Kopru 6000 Lahov iz vseh krajev avstrijskega Primorja. Upili so neprestano: »Živela Italija!« — »Naj pogine Avstrija!« Avstrijsko c. kr. torpedovko, ki je bila v pristanišču, so divje izžviž-gali. Svoje barke so odičili z zastavami italijanskega kraljestva. Mestna županja z dvema deklicama je bila oblečena tako, da je tvorila obleka italijanske barve. — Razume se, da so ti proti-avstrijski izgredi silen krop za vlado. Ljudi, ki vpijejo, naj pogine Avstrija, bi bilo treba iz Avstrije pognati, ne pa jim zidati vseučilišč. Laški listi bi radi izgrede utajili, pa se strašno jeze na slovenske liste, ker so stvar razglasili. Vlado pa že še primerno pouče naši poslanci.
V SLOVENSKI LIBEBALNI STBANKI
je spor med mladimi in starimi. Grelo se dajejo med seboj. Vsi bi bili radi prvi. Mladi so domišljavi do oblakov,
pa mislijo, da so stari krivi, ker libci ralna stranka propada. Dolže jih, dni so zakrivili, ker je na Štajerskem
SIJAJNO ZMAGAL KANDIDAT VSE.
SLOVENSKE LJUDSKE STBANKF
dr. Verstovšek proti liberalcu Kacu a 1449 glasovi večine. Dobil je 3179 glasov, liberalec Kac pa 1730. Ta zmaga jo zato tako pomembna, ker je dozdaj !a okraje zastopal liberalec. Naravno, da slovenski liberalci obupujejo in drug drugega dolže.
NEMŠKA KBŠČANSKO - SOCIALNA STBANKA.
Stranka se čisti. Vanjo so vstopili mnogi iz dobičkaželjnosti. Ko se jo zvedelo, kako je naglo obogatel poslanec Axmann pod strankinim plaščem, so ga izključili. Axmann je bil zagrizen sovražnik Slovanov.
HRVAŠKA.
V	hrvaški politiki vlada breznačel-ni liberalizem. Poslanci, združeni v koaliciji, so nezmožno orodje v rokah mažaronskega bana Tomašiča. Ogrski ministrski predsednik Khuen Hcder-vary in ban Tomašič kar moniničtebi-nič izdelujeta načrte, ki jima jih morajo voljni poslanci uresničevati.
BOSNA.
Bosanski sabor prijemlje bosansko vlado. Za časa ko je imela šc sama vso oblast v rokah, je počela vlada marsikaj, kar ljudski zastopniki nc morejo mirno prenesti. Gozdove, do katerih imajo kmečke srenje pravice, je zapru* vila. V Bosni manjka šol. Tudi z ustavo poslanci niso zadovoljni. Glede zastopništva so v saboru najbolj na slabem Turki. Imajo razen enega samo neizobražene poslance. Zato morejo Srbi in Hrvati brez truda izvesti napravo kmetom v korist.
OGBSKA.
V	ogrskem državnem zboru so razpravljali 8. julija o adresi, ki jo pošljejo vladarju. V imenu vladne stranke je govoril poslanec Lang in slavil libe-i ralizem. Košutova stranka se je izrekla za splošno volivno pravico. Justhova za splošno, enako in tajno volivno pra-i vico. Protivladne stranke so se pritoževale radi nasilja pri zadnjih državno-zborskih volitvah.
AVSTBIJA IN ITALIJA.
Avstrija, ki je dolgo spala, je začela ria morju rasti. Po Jadranskem morju vozi sedaj 75 italijanskih trgovskih parnikov, avstro-ogrskih pa 438.'
ŠPANSKA.
Špansko ministrstvo imajo v rokah' svobodomisleci. Ministrski predsednik Canalejas satansko sovraži vse, kar je katoliškega. Najbolj žalostno je, da so I svobodomisleci pridobili zase mladega, neizkušenega kralja Alfonza. Kralj ,iG podpisal dekret, s katerim odpravlja cerkveno prisego pri vseh državnih opravilih. Vkljub temu svobodomisleci že napovedujejo, kaj bodo s kraljem
naredili, ko pride pravi čas. Anarhisti, pristaši morivca Ferrerja, se množe. Edino veselo znamenje je, da se gibljejo tudi katoličani. Pridno snujejo go-Bpodarslce, izobraževalne in politične organizacije. Časopisov imajo katoličani 60.
SLOVANSKI KONGRES.
Otvorjen je bil 7. julija v Sofiji. Dvorana, kjer so zborovali, je bila okrašena s slovanskimi znaki. V Sofiji se je vršil tudi vseslovanski časnikarski shod 4. julija. Tega se je udeležilo feest Slovencev. Stavile so se resolucije ea uredbo slovanskega knjigotrštva in povzdig slovanskega časnikarstva. Na slovanskem zdravniškem kongresu v Sofiji, ki so ga otvorili 5. julija, je bilo ea Slovence pomembno poročilo o kislih vodah, ki izvirajo na Slovenskem. Shoda se je udeležil vodja kranjske deželne bolnice dr. V. Gregorič.
MED SRBIJO IN TURČIJO
noče vzkliti pravo prijateljstvo, kajti Turki se boje s Srbi vred nastopiti proti 'Avstriji, Srbi pa Turkom nočejo pomagati proti Bolgarski.
RUSIJA IN JAPONSKA
ste sklenili pogodbo, vsled katere hočete v prijateljskem sporazumu zvezati Sn izpopolniti svoje železniške' proge v Mandžuriji. Napram Kitajski ostanete ,V razmerju, v katerem ste bile do sedaj.
RUSKI ANARHISTI.
Večja družba jih je bila v Pešti. Policija jih je zasledila in vse izgnala.
TURČIJA.
V	Carigradu so odkrili zaroto. Namen ji je bil pomoriti ministre in druge turške državnike ter tako uničiti sedanji mladoturški sistem. — Vprašanja radi Krete velevlasti za sedaj ne rešijo.
NA FRANCOSKEM
clelajo železničarji za splošen železni-čarslci štrajk. Vlada upa, da ga zaduši V šestih do sedmih dneh.
AMERIKA.
V	Zedinjenih državah ameriških tli v belih državljanih silno sovraštvo proti črncem. Zadnji čas je nastalo veliko preganjanje in klanje zamorcev. Povod je dala igra. V borbi je premagal črni boi-ilec belega. Veliko zamorcev je ubitih, še več ranjenih.
Gosposki berač. Gospodar: »Vi beračite, pa nosite tako gosposki klobuk in črno obleko!« — Berač: »Jaz prosjačim le okoli baronov in grofov in moram torej vendar stanu primerno oblečen biti!«
Zna si pomagati. Tujec: »Kaj pa dela ži-vinozdravnik pri vas, saj nimate živine?« — Gospodar: »Mene hodi zdravit!« — »Kako je to, saj niste živina!« — Gospodar: »Dolžan mi je sto kron in ker jih noče vrniti, jih mora pa zaslužiti!«
Naš cesar podal so na jug je, šel v Bosno — Hercegovino, obiskal slovanskih bratov najmlajšo je domovino.
Vesel pozdravljal ves narod prihod je sivega carja, saj dolgo že v svoji sredini pač videli niso vladarja.
A žal, da preprostega kmeta k vladarju niso pustili, da narodu samemu k carjn
poklonit se mu — so branili. *
Deželnega pa bi glavarja smrt strašna kmalu zadela, ko neka čudežna moč ga pred streli ne bi otela.
Na Varešanina glavarja dijak jo z revolverjem skočil, ustrelil jo petkrat — zastonj le -
nazadnje sam sebe je počil. •
Na Dunaju znani Hofrichter na dvajset let bil je obsojen, je mislil, da avanzira,
zdaj v ječi bo — upokojen. *
V Zagorju pa so ujeli Pogačarja znanega tička, povsod so ljudje so ga bali, sedaj pa na varnem žo — čička.
Povsečen vsak mu je župnik, kaplan celo mu je dopadel, na tihem jih je počastil, zat6, da jih je — okradel.
Zaenkrat Pogačar opustil bo svojo obiske in špase, ob rlčetu premišljeval ho, da varne pred njim so zdaj kase.
V Železnikih zmaga je naša, tako se radostno čuje, tam liberalizem propada, a naša stranka zmaguje.
„Saj zmaga itak je naša," tak so liberalci upili, a pri občinskih volitvah po hrbtu so jih dobili.
Tak liberalizem propada, povsod ga devljejo v krste, in občine liberalne
seštejemo lahko na prste. •
S6 zlatimi črkami bode zapisan povsod tale teden, Slovenska straža je vstala, kjer biva Slovenec zaveden.
Predolgo nas je že tujec po naših deželah zatiral, da rod je za rodom slovenski med tujcem oholim umiraL
Zdaj pa so je združila naša zavedna slovenska mladina, od nje pričakuje rešitve
zatirana vsa domovina.
*
Ob krasnem vremenu povsod! častili smo Ciril — Metoda, in z delom med ljudstvom budili
zavest smo slovenskega roda.
* •
Na Štajerskem zopet je bila za zbor državni volitev in kakor povsodi i tamkaj načelna jo bila ločitev.
Moža so naši izbrali, nasprotniki pa le pajaca, zvoliii so doktor Verstovšk«,
v penzjon poslali pa — Kača. *
Nesreče so strašne dežele te dni nektere zadele, povodenj in toča se vsula, ljudi ubijale so strele.
Kaj temu je vzrok — so ljudje M ■ začudeno povpraševali, to vse je naredil komet nam,
tako so modro dejali.
•
Na Poljskem v Lvovu dijaki pošteno so so pobijali, kot »bratje" Poljaki — Ruslnf so med seboj se streljali.
A mislimo, da jo pač boljše,
če dijak ne politizira,
pri knjigah naj svojih drži se
in pridno pri njih naj študira. *
Na Dunaju Jugoslovani so vprli se vsi proti vladi, poslušali naše poslance so cele ure neradi.
Gostinčar in Demšar poslanoA napravila Nemcem sta vice, utrudila z našo besedo zagrizeno nemške sta škrice.
Stev. 28 --—*
Tako jo pravi mora med nami pač vsak Slovenec izreči, saj ura našo mehkobo se mora tudi iztečil
Črna žena.
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran.
(Dalje.)
Mrzla noč je legla na zemljo. Po nebu so se podili gosti oblaki in le zdaj pa zdaj jih je boječe prodrl kak moten žarek meseca, ki sc je skrival za njimi. Skrivnostno mirno je šumljala Una in hitela svojo pot. France je stal na straži pred mestom. Globoko zamišljen je stopal umerjenih korakov semintja, oči uprte v tla. — Kar naenkrat je zaslišal ne posebno od daleč precej močno, pa žalostno godbo. Krčevito se je stresel po vsem životu in se sesedel. Spoznal je, da je bila ciganska godba.
Ni se ganil z mesta. Gosli so se zopet oglasile in zdaj je zaslišal cel zbor, ki je zapel znano cigansko pesem:
»Po svetu jaz okrog blodim ubog cigansk otrok« itd.
Glasovi so prihajali vedno bližje in bližje, zdaj so obmolknili — mož jo pa ves trepetal od samega razburjenja. In zopet se je v noč oglasila, pesem, a zdaj so prihajali glasovi ravno od nasprotne strani. Godci so torej že odšli mimo in se bližali mestu. V naslednjem trenutku je začul France klic sosednje straže: »Stoj! kdo tu!« V odgovor mu je sledil jasen krik ženskega glasu. Le še nekaj mrmrajočih glasov je prišlo Francetu na uho in zopet je zavladala nočna tišina. Čez nekaj minut je prišla iz mesta patrola in zopet je bilo čuti nekaj glasnih besed. Francetu ni bilo treba dolgo čakati, obhodna straža — poveljnik z osmimi možmi — se je že bližala njemu. Na povcljni-kovo vprašanje je France povedal, kar je slišal. Videl ni nič. — Potem je izvedel, da so našli moža, ki je imel sosednjo stražo, omamljenega ležati na tleh. Ko so ga prebudili, je izpovedal, da se mu je nenadoma približalo več črnih postav in ko je zaklical, se mu je vrgla neka žena okoli vratu. Ko se je je hotel rešiti, mu je z druge strani priletel udarec na glavo in kaj sc je potem zgodilo, ni vedel več. Francctu je bila stvar takoj jasna. Torej je zopet prišla, njegova nesrečna žena. In kakor jo jc dobro poznal, je moral pričakovati, da nc bo prej mirovala, da ga bo zopet priklenila k sebi ali pa da bo povzročila kako nesrečo.
Poln skrbi ie France nričakoval jutra.
41
Drugi dan so natanko preiskali vso okolico, a ciganov niso našli nikjer. Popraševali so več milj na okoli, pa nihče jih ni videl ali slišal. In vendar so straže razločno čule cigansko godbo in petje. Ves dogodek jo bil zapletena uganka, katere niso mogli rešiti. Zopet je minul teden, 110 da bi so prigodilo kaj podobnega. V prvih nočeh so podvojili stražo; a ker so videli, da ni več potreba večje straže, so jo kmalu zopet zmanjšali.
Po onem čudnem dogodljaju je žc legala na zemljo deseta noč. Kakor takrat je stal France zopet nocoj na istem mestu na straži, na najskrajnejši postojanki zunaj mesta. — Ura je bila polnoč. Vsa narava je počivala in sni-vala sladko sanje in nad zemljo je vladala skrivnostna tišina, le France je korakal zamišljeno semintja. Čuj! tam spodaj v bičevju se je nekaj zganilo in
Hitro je vtaknil glavo v grm, a preden je mogel potegniti še noge v grm, je začutil, kako ga je nenadoma objelo okrog vratu dvoje rok
zašumelo. Bila je svetla noč in zadnji krajec mesecev je pošiljal na zemljo še toliko močno svetlobo, da se je preccj natanko lahko razločilo daleč na okrog. France se je hitro ozrl tjakaj in opazil, kako sc je prerival neki temen zvitek oprezno skozi biČevje. Bliskoma je potegnil meč in zakričal: »Stoj! kdo tu?« Postava v bičevju se je potajila in se začela pomikati nazaj. Kmalu je izginila Francetovim očem. Pol ure je zopet vladala tišina, kar je zaslišal od nasprotne strani neki zveneč glas. Bili so mehki, nežni in vabeči glasovi gosli. In zdaj je zadonel med svirajoče gosli-ne glasove še ženski glas — za Boga! bila je Nigana! spoznal je njen mehki in pretresujoče nežni glas. — Pela je:
»Odkar mi mati v grobu spi,
srce mi vedno bolj medli...« itd.
France je že nameraval dati zna-i menje sosednjim stražam, a upadel mu1 je pogum, v prsih ni več čutil toliko moči; deloma se jc namreč sramoval', da bi zaradi slabotne ženske sklicatf skupaj vse straže, deloma ga je skrben lo, da bi s takim činom utegnil Nigano spraviti v nesrečo. In z milosrčjem sc je zopet vzbudila v njegovem srcu ljubezen do žene in hrepenenje po sreči... Toda ne smo ga videti, ne smo govoriti z njim, zlasti ne tu na straži. — Med-i tem ko je premišljeval, kaj bi ukrenil, so se mu vedno bolj bližali glasovi irt v noč se je razlegala še krepkejše in strast.nejše ciganska pesem:
»Po svetu jaz okrog blodim, ubog cigansk otrok; v samoti tihi sc solzim, saj čuva me le Bog.
Ko sem na vasi so igral, nikdo ni maral me, nikdo mi roke ni podal, lo vsak me karal jo.
Vzemite, prosim vas, med se, kako vas rad imam; a rekali so mi smeje: cigan naj bode sam.
Zato oko se mi solzi, ker svet sovraži me, le ena duša še živi, ki vendar ljubi me.
Zato pa hodim v temni log, kjer ptički žvrgble, tam zabi tuge in nadlog užaljeno srce.
Ko pridem k mili mamici, vesel pač bodem spet; oj kmalu, kmalu tja dospem-kjer več ni zla, ne zmot.«
France je napeto poslušal. Sapal mu je zastajala, srce se mu je krčilo. Kaj naj stori? — Prav blizu njega je rastel gost jelšev gozd; naj se li skrije vanj? Iz grma bi lahko opazoval vso okrožje, katero spada pod njegova stražo, njega bi pa nihče nc opazil. —■ Rečeno, storjeno. — Samo par skokov in že je bil pri grmu. Hitro je vtaknil glavo v grm, a preden je mogel poteg niti še noge v grm, je začutil, kako ga je nenadoma objelo okoli vratu dvoja rok in nad svojo glavo je opazil dvoja žarečih oči. Na uho so mu pa že donelo strastne, z jokom skoro zadušene bo-i sede:
»O, ljubi Radko, zopet te imamt Slednjič si vendar zopet moj! — Radko, zakaj si mi napravil to?«
S silo se ji je izvil France iz ob' jema. Nigana je skočila iz grma in sto* pila predenj s prekrižanimi rokami1/ Oblečena je bila skoro enako kakol jeseni, le da je bila sedaj njena obleka še bogatejše okrašena s tkaninami ih dragimi kamni; lase je imela pomazi-i ljene z duhtečimi dišavami in vrbu glave se ji ie svetil srebrn venec.
Hotela ga je še enkrat objeti, a mož jo je surovo pahnil od sebe in ji šepetal:
»Nigana, ne pehaj me v nesrečo! Stojim na straži in zato ne smem z nikomur govoriti.«
»Kaj? z menoj ne smeš govoriti? V, Nigano, svojo ženo, ne smeš govoriti?« mu je kričala žena v obraz tako od blizu, da je čutil na svojih ustnicah njen vroči dih.
»Nigana, saj nisc.m več tvoj, ampak sedaj služim domovini; prisegel sem ji zvestobo in od sedaj je moje življenje boj zoper turške pesjane.«
«In meni? Nisi li meni poprej prisegel zvestobo pri Očetu in Sinu? Nisem te pustila zlatolasi ženi na Kranjskem, pa te tudi vojski ne bom pustila. ®doja pravica je starejša, močnejša!«
»Nigana, ti si kriva. Če bi bila izpolnila le deseti del svojih obljub, bi te 11 e bil nikdar zapustil; a zdaj ne pomaga nič. Cesarska služba je stroga in na njo sem sedaj navezan z dušo in '[telesom. Prisegel sem svojemu vrhovnemu poveljniku Sigmundu Pollheim, 'ki že tri leta poveljuje obmejnim če-jtam. — Sicer pa tu tudi ni tako samotno in zapuščeno kakor v tvoji hiši v Ujelini.«
»Tako samotno! Tako zapuščeno!« ije zdiliovala žena. »O, Radko, ne morem pomagati. Pustinjski duh me fcgrabi kakor veter kosmič prediva, pa n e morem več obstati. In tedaj nisem iveč Nigana, ampak samo postava brez duha, brez duše, brez volje. Žene me proč, ven v tujino, ne vem kam in ne morem se branili... Toda, Radko, poj-tliva proč iz Bjeline, pojdiva na zeleno išlajersko, kjer so lepa mesta in prijazne vasi in kjer prebivajo dobri ljudje; tam me ne bo dohitel pustinjski iluh, tam bom vedno ostala pri tebi!«
»Ne gre kar tako, ni mogoče, Nigana; cesarju sem prisegel in če se izneverim prisegi, me doleti smrtna Jcazen.«
»Saj nisi imel pravice priseči cesarju; s to prisego si ravnal zoper svojo 'dolžnost, Radko, ti si nezvest, vero-Jomen!« je strastno jadikovala žena; »ali se še spominjaš, kako si mi dal besedo pred belim duhovnikom v Bjelini?«
»Nigana,« jo je strogo zavrnil mož, »ti si verolomna, ti si mi bila nezvesta. [Stokrat si ravnala zoper svoje dolžno-isti; zato me je pa duhovnik v Bjelini .todvezal od moje bosede. Prost sem in ttvoje življenje sem daroval cesarju!«
»Radko! Radko! Ali je res? Ti si
prost? Osvobodil si se?--Nigane
jae poznaš več? Nigana ti je tuja, pre-islaba; več ne maraš zagorele cigan-|ke!... Zopet hočeš proč med divje £ore, k zlatolasi ženi!... Toda pri-isegam ti pri svetlih zvezdah, da ne smeš biti srečen z njo, tega nikakor ne pustim. — Za teboj poj dem, če treba na konec sveta, in če te najdem pri njej, umorim njo in tebe!«
»Nigana, brzdaj svojo strast,« je rekel mož žalostno, »saj nimaš vzroka,
da bi postala ljubosumna ... Zalke v svojem življenju ne bom videl nikdar več. Ne pojdem med gorenjske gore, marveč v krvavo vojsko; tam me bo sprejela bleda smrt v svoje naročje. Če bom umrl za domovino, bom vsaj vedel, zakaj sem živel.«
»O, Radko, ljubi Radko, tudi smrti te ne pustim! Svoje življenje moraš dati meni in nikomur drugemu in tudi smrti ne!... Kri, rožna kri na tvojem ljubem obrazu! — ne, ni mogoče, pri tej misli se kar. tresem! — Rajša, kakor da bi videla tebe mrtvega, rajša umr-jem jaz!... V vojsko ne smeš! Naročila bom svojim rojakom, da te bodo skrivaj odpeljali, tako da te cesar ne bo nikdar več dobil!«
»Nigana, nikar ne ravnaj nepremišljeno. Moja služba je neizprosna; kdor bi položil le roko na me ali če bi pokazal le najmanjše znamenje nasilja, ga moram prebosti, pa če si tudi ti ali tvoji rojaki!«
»Mene prebosti?« je divje kriknila ciganka, »prebodi me, tu stojim pred
teboj, mirno in tiho--le zabodi mi
meč v srce in potem greš lahko k svoji beli punčari!... Svojo dušo si mi že tako vzel in brez tvoje duše zame ni življenja!«
Pri teh besedah je ciganka odstopila par korakov od njega in obstala mirno kakor drevo.
»Grozna si, Nigana,« je vzdihoval France; »s svojim početjem onesrečiš sebe in mene! Premisli vendar, na straži ne smem govoriti z nikomur ... Zdaj sem te poslušal tako dolgo in če se to izve, bom moral za to pretrpeti težke kazni, ali bom moral iti celo v ječo. Pojdi, Nigana, pojdi proč!«
»Zaradi mene ti ni treba trpeti kazni, ljubi, dobri mož! Toda tako te vendar ne smem zapustiti... Zopet te moram videti — zopet te moram imeti!«
Od dalje se je začul vojaški klic.
»Za božjo voljo te prosim, Nigana, pojdi proč!« jo je silil France; patrola prihaja; če te najdejo tukaj, sva oba izgubljena.«
»Ne bodo me videli, že grem, Radko. A še te moram videti. Povej, Radko, boš-li jutri ob tej uri zopet tukaj?«
»Da, še dve noči bom stal tu na straži; toda vedi, da na straži ne smem govoriti; to je strogo prepovedano.«
»Samo prišla bom, Radko; saj ti ni treba z menoj govoriti.«
»Ti pa govoriš z menoj in vendar jaz ne smem na nič druzega paziti kakor na stražo ... Ti se ne moreš zdržati, da bi ne govorila, jaz pa ne smem prelomiti svoje dolžnosti. Boljše bo, da zamenjani svojo stražo z drugim mestom... Toda pojdi proč, Nigana, — pojdi — pojdi! Če te najdejo tu, te bodo vjeli in zaprli.«
»Ne grem, dokler mi ne obljubiš, da prideš jutri zopet. Ne bom govorila s teboj — niti besedice ne, — samo da te bom videla in da bom uri tebi!«
»Da, jutri zopet pridem, Nigana toda sedaj teci, da te ne opazijo!«
Strastno mu je stisnila še roko i slovo in nato je skočila kakor veverici
v grm in izginila v njem.--->
(Dalje prihodnjič.)^
t Svetnik lanez flžman.
Dne 8. julija smo položili k večno mu počitku v Gorjah č. g. svetnika Ja neza Ažmana, ki je dne 4. julija umrl v Ljubljani v Leonišču. Z njim je legel v grob ne samo eden najboljših duhov« nikov radovljiške dekanije, ampak ce« le škofije. Umrl je v starosti 69 let, umrl je, kakor je sam želel na bojnem polju, Saj je blagi pokojnik delal do zadnje« ga, zadnje delo, ustanovitev podružnL ce »Slovenske Straže« pa je nesel s se« boj v grob. Upamo, da se bodo Gorjanci radi odzvali, ko bomo pozneje enkral ustanovili to podružnico; saj bodo i tem storili poslednjo voljo tistega moi ža, ki je storil za Gorjance vse, kar j< mogel.
Rojen je bil pokojni v Kropi dn«
17.	junija 1842, v mašnika posvečen dn« 30. julija 1865. Služil je 4 leta za kapla* na v Kočevju, kjer je bil obenem šob ski vodja, nad tri leta je bil kaplan pri D. M. v Polju. Od tu je šel za župnika na Dovje, kjer je služil nad 16 let. Dna
18.	avgusta leta 1889 je prišel v Gorje, ki si jih je izbral obenem za kraj svojega večnega počitka, kakor je omenil v svoji prvi pridigi v Gorjah.
Rajni g. Janez Ažman je bil mo£ da je res malo takih, res pravi Izraelec, v katerem ni zvijače. Kdor ga je poznal, ga je moral ljubiti. Bil je pravo sre-i dišče vse duhovščine blejskega kota; vsi so radi prihajali k njemu, saj so ve-« deli, da je njegovo največje veselje bi« vati sredi med svojimi sobrati. Njegova gostoljubnost je bila znana na daleč: po celi Kranjski in še drugod.
»Danes si bil pri meni prvič, da bi ne bil zadnjič«. Ta pozdrav je slišal skoro vsak novodošli gost in ga tudi rad poslušal. Kdor je prišel v gorjan-sko župnišče prvič, je prišel rad še drugič, tretjič.
Tako blagega, gorečega in delavnega duhovnika kmalu nisi našel, kot je bil pokojni svetnik. Svojim faranom je bil dober pastir in vodnik, svojim kaplanom oče. Povsod je pil na svojem mestu: Bil je priljubljen spovednik, izvrsten govornik, pobožen mašnik, dober katehet. Od šole in šolske mladine se kar ločiti ni mogel. Vseh petinštirideset let svojega delovanja je poučeval v šoli in najhujše mu je bilo, če bi bil moral opustiti šolo vsled boleh-nosti. Delal je res po vzgledu Uče-nika, ki govori: Pustite malim k meni priti. Veliko je storil za lepoto hiše božje, pa še več bi bil storil, če bi bil imel sredstev na razpolago. Trikrat je napravil v Gorjah sv. misijon; zadnjega popolnoma na svoje stroške. Tudi tretji
5'
red in Marijina družba sta njegovo delo.
Deloval je tudi zunaj cerkve. Hranilnico in posojilnico je vestno vodil do zadnjega. Ustanovil je »Kmetijsko društvo«, ki prav lepo uspeva. Sploh lahko rečemo, da ga ni društva v Gorjah, kjer bi on ne bil sodeloval. In vsa ta društva bodo še poznejšim rodovom govorila, kdo in kaj je bil Gorjancem Janez Ažman.
Kdo bi popisoval vsa njegova dela! Saj so tako šla za njim in mu izprosila, kar za gotovo upamo, milostno sodbo in sv. raj. A tudi gorjansko ljudstvo ve ceniti vsa njegova dela. Kdor je bil zraven dne 6. julija, ko se je rajni g. svetnik vračal mrtev iz Ljubljane v Gorje k večnemu počitku, kdor se je udeležil pogreba dne 8. julija, ve, da govorim resnico. Pri železnici je čakalo ogromno število gorjanskih faranov svojega mrtvega očeta: šolska mladina, bralno društvo, požarna bramba, tretji red, Marijina družba, občinski odbor in še mnogo drugih ljudi. Med žalostnim zvonenjem vseh zvonov pri fari in pri podružnicah je šel sprevod v Gorje, kjer so mrliča položili na mrtvaški oder. Naprejinnaprej so se potem vsi-
Prošnja gg. dopisnikom I Vljudno prosimo vse gg. dopisnike, da dopisov zlasti sedaj ob poletnem času ne pošiljajo na naslov urednika, temveč na naslov uredništva, ker bi v slučaju, da urednika ni v Ljubljani, marsikaka stvar obležala v miznici!
Smrtna kosa. Nepričakovano sta umrla: svetnik Janez Ažman, župnik v Gorjah, in A. Podobnik, župnik na Gojzdu. Več o obeh prinašamo na drugem mestu.
Slovensko ljudstvo je govorilo. Nedelja dne 10. julija je bil pravi narodni praznik za naše ljudstvo. Nad 160 podružnic »Slovenske Straže« se je ustanovilo. Obmejni Slovenci lahko z zaupanjem gledajo v bodočnost. Slovenec ne bode pozabil svojih trpečih bratov ob meji zato je porok 10. julij. »Slovenska Straža« je dobila trdna tla; tisoče in tisoče članov je pridobila v enem dnevu. Navdušenje pa smo prepričani, ne bo ostalo samo trenotno, ampak vzbudilo naše ljudstvo k trdnejši narodni zavesti in ljubezni do zatiranih bratov.
Liberalci sami ne vedo, kaj bi po-Eeli, Nekaj časa so »Slovensko Stražo« ignorirali, o njej sploh niso ničesar pisali. Drugi so se hlinili, češ, »Slovenska Straža« bo ravno tako lahko delala, kakor naša društva, končno so se oglasili v listih in pričeli zabavljati.
6>
pale množice čez farovški prag; otožnih in povešenili obrazov so se poslavljali od svojega pastirja, dobrotnika, prijatelja. Pogrebni dan se je vse trlo, toliko ljudstva je prihitelo k pogrebu. Nad 50 duhovnih sobratov, c. kr. okrajni glavar Župnek, c. kr. komisar Kor-din, predsednik c. kr. okrajn. sodišča Regally in c. kr. okrajni sodnik dr. Pole so prihiteli iz Radovljice k pogrebu. Gorje so bile do malega vse pokoncu, vse je hotelo izkazati zadnjo čast svojemu župniku. Iz bližnje okolice, iz Bleda in Zaspega, iz Boh. Bele in Ribna se je udeležilo mnogo ljudi pogreba, posebno častno je bila zastopana njegova rojstna fara Kropa, njegova prejšnja fara Dovje in Kamna gorica, kjer je župnik brat pokojnikov, g. Simon Ažman. Pogreb je vodil častni kanonik, dekan g. Novak.
Predno končam, naj povem še besede, ki jih je govoril na dan sv. Petra in Pavla, ko je prejel sv. poslednje olje, do zbranih: »Umreti bo treba, a umreti se ne bojim. Saj je smrt moja stara znanka, ki sem jo tolikrat srečaval. Srečaval sem jo po hišah, po pokopališču, v cerkvi, povsod. Rad bi še delal med vami, pa če me Bog kliče drugam,
Tak duševni razvoj vzbudi pri liberalcih vsaka misel, ki pride iz naših vrst. Tako je bilo z Orli in tako bo, naj se napravi, kar hoče. To nas prav nič ne vznemirja, niti ovira pri našem delu. Deseti julij je bil liberalcem trn v peti.
Skupščina Slovenske krščansko socialne zveze bode letos 21. t. m. Na skupščini se bode obravnavalo o društvenih domovih, o obrambnem delu, mladinski organizaciji, učnih pripomočkih v društvih in predložil se bode načrt tesneje društvene organizacije. Kakor je iz povedanega razvidno, so predmeti velevažni, zato je želeti, naj bi ne bilo prav nobenega društva, ki bi se te skupščine vsaj po enem zastopniku ne udeležilo. (Vabilo glej v »Društ-veniku«.)
Duhovne vesti. G. Anton Breznik je bil dne 9. t. m. promoviran na graški univerzi doktorjem modroslovja, g. Edvard Šimnic je nastavljen za kape-lana v Sori.
Iz srednješolske službe. Prof. dr. Jožef Debevec je premeščen iz Kranja na ljubljansko I. državno gimnazijo, dr. Alojzij Dejaco je premeščen iz Kočevja v Trst, prof. dr. Ivan Lokar je premeščen iz Novega mesta na II. ljubljansko državno gimnazijo, prof. Jožef Reisner je premeščen iz Novega mesta na I. ljubljansko državno gimnazijo, iz Novega mesta na I. liubljan-
mu hočem biti pokoren. Če sem koga razžalil, ga prosim, naj mi odpusti, kakor tudi jaz vsem odpuščam. Ostanite zvesti sv. veri, ki sem jo vam skozi 21 let oznanjeval, zakaj vi nc veste, kako tolažljiva je sv. vera na zadnjo uro. Če umrjem bom lahko zaklical s svetim Pavlom: Dober boj sem bojeval, svoj tek dokončal, vero sem ohranil. Bog naj mi bo milostljiv sodnik in naj sprejme mojo dušo v svoje roke, telo naj pa počiva na gorjanskem pokopališču v kapelici sv. Križa. Če pa ozdravim, bom še vedno rad med vami deloval.«
Umrl si, dragi g. Janez, in počivaš sredi svojih ovčic. Odlikovan si bil od prevzvišenega knezoškofa, od presvitle-ga cesarja, odlikovalo. Te je ljudstvo s svojo ljubeznijo in naklonjenostjo, ki tudi po Tvoji smrti ne bo ugasnila. Odlikoval Te je gotovo tudi dobri Bog v nebesih, zakaj bogat na dobrih delih si se povrnil k Njemu. Počivaj sladko v senci sv. Križa, ki nam zapuščenim govori:
da zopet vid'mo se nad zvezdami, da vid'mo v raju večnem se nad zvezdami!
J. L.
sko državno gimnazijo je premeščen profesor Frančišek Vadnjal. Imenovani so nadalje: pravi učitelji suplent Anton Detela v Kranju, dr. Jožef Ettl iz Bielica je premeščen v Kočevje, dr. Anton Fiegl z Dunaja je premeščen na ljubljansko nemško gimnazijo, dr. Ilans Grobi iz Weidenau v Kočevje, Karel Kune iz ljubljanske realke v Novo mesto, Jožef Lob iz Solnograda na ljubljansko nemško gimnazijo, Ludo-vik Schmid iz Mahrisch Neustadt v. Kočevje.
Komisija za pogozdovanje Krasa
je imela te dni v dvorcu deželne vlade v Ljubljani svojo sejo. Rešila je več tekočih aktov in odobrila računski sklep za leto 1909 ter proračun za leto 1911.' i Za prihodnje leto se preračunava potrebščina na 40.000 K. Ta izdatek so bode pokril s prispevkom države 30.000 in dežele 9000 K ter z globami in raznimi dohodki. Letos se je pogozdilo v postojnskem in tržaškem okraju 138 ha sveta in porabilo 2,137.000 sadik. Šc-sterim gozdnim čuvajem se zviša plača od 500 na 600 K pričenši s 1. julijem 1910. Mesto gozdnega čuvaja v Britofu se prenese v Senožeče.
Med vožnjo okraden. Med vožnjo med Dunajem in Ljubljano je bila ukradena zlata žepna ura s številko 71.317 in zlata oklopna verižica ter srebrna tobačnica z znamenjem L. G. Med
!VMV4VMVMV4VMW		
	RAZGLED PO DOmOUlNI	
		
.vožnjo torej tudi na vlaku ne kaže dremati.
Cesarjeva osemdesetletnica. Kakor se poroča, bo razdelil cesar ob svojem osemdesetim rojstnem dnevu okoli [400 redov, toda samo zaslužnim osebam na polju dobrodelnosti.
Patronat Vincencijeve družbe. Cen-Itralni svet Vincencijeve družbe je sklenil osnovati posebni odsek, ki naj bi se pečal z vsemi vprašanji in zadevami, ki spadajo v področje mladinskega var_ stva. Ta odsek se je ustanovil dne 22. junija t. 1. pod imenom »Patronat Vincencijeve družbe za mladino«. Namen patronata je skrbeti za varstvo in vzgo-ijo otrok, ki so v verskem in nravnem oziru zanemarjeni, s tem, da jih izroči poštenim družinam ali katoliškim zavodom v vzgojo. Izvršujoči člani patronata bodo podpirali društvo, pobirali doneske za patronat in nadzirali vzgo-ijo otrok. Izvršujoči člani plačujejo vsaj ■dve kroni na leto. Da se misel za skrb zanemarjene mladine kolikor mogoče razširi med ljudstvom, bode patronat izdajal kot svoje glasilo »Krščanski de-itoljub«. Ta list bo redno prinašal poročila o varstvenem gibanju, o raznih vzgojnih zavodih poleg drugih poučnih Člankov. Prijave v patronat sprejemala gg. dr. Josip Gruden, profesor bogoslovja in Albin Zajec, c. kr. računski asistent, oba v Ljubljani. Patronat ima res plemenit in blag namen. Koliko dela ga čaka, si lahko misli, kdor pozna našo družbo. A da bo mogel uspešno 'delati, potrebuje denarnih sredstev. 'Zato si štejemo v dolžnost patronat kar naj topleje priporočati.
Zadružna zveza v Ljubljani priredi koncem tega meseca knjigovodski te-|čaj za duhovnike, učitelje in za že ne-jkoliko izvežbane tajnike. Kdor se že-lli udeležiti tega tečaja, naj takoj prijavi svojo udeležbo.
Otvoritev Aljaževega doma. Novi Aljažev dom v Vratih je dograjen in .preskrbljen z vsem potrebnim. Slavnostna otvoritev se vrši v nedeljo, dne
|17. t. m.	_ x „
Otvoritev soteske »Dovršmk«.
Društvo za privabitev tujcev na Jesenicah je dne 10. t m. otvorilo novodo-grajeno pot sotesko »Dovršnik« nad tlrušico. Ta soteska se prične komaj četrt ure hoda od železniškega postajališča Ilrušica ter vodi pičle pol ure navzgor ob skalnatih stenah, mimo sedmih večjih in manjših krasnih slapov. Potem se strinja s potjo S. P. D., ki vodi skozi Hruševsko in Jeseniško planino na Rovšico, Klek in Golico.
Itibarstvo zakupnega okraja Cerklje v Reki in Pšati se bo oddalo za dobo 'desetih let v zakup dne 8. avgusta t. 1. pri okrajnem glavarstvu v Kranju.
Nova cerkev. Te dni se blagoslovi .temeljni kamen za novo cerkev v Radečah.
Raznašalec protestantovskih knjig
bv. pisma itd. A. Klas je bil obsojen pred ljubljanskim okrajnim sodiščem na 40 K globe, ker nima nobenega dovoljenja za koloortažo. Ker je raznaša-
lec zelo siten usiljevač protestantovskih knjig, gotovo ne bode dolgo miroval. Kjerkoli bo začel zopet sitnariti, naj se ga takoj naznani.
Društvo slovenskih trgovskih so-tiudnikov s sedežem v Ljubljani naproša vse trgovce, da v njihovo lastno korist naznanijo vsako prosto mesto trgovskih pomočnikov. Tako bo mogla posredovalnica res upešno delati, ker so vsi oni pomočniki, katere priporoča posredovalnica, res trgovsko izobraženi.
Iz ljubljanske predilnice. Strokovno in podporno drušvo v omenjeni predilnici priredi dne 14. avgusta t. 1. izlet v Selce pri Škofji Loki. Že sedaj opozarjamo strokovna in slovenska izobraževalna društva, da se pridružijo izletu. Natančen program še objavimo v »Domoljubu« in »Naši Moči«. Kogar veseli, na noge! — Pojasnila se že sedaj dobijo pod naslovom: Strokovno in podporno društvo v predilnici, Ljubljana.
Vinogradnikom v pouki Vsled neprestanega deževanja so se pojavili na trti razni škodljivci, med temi pa s posebno silo njen najhujši sovražnik pe-ronospora ali strupena rosa. Ta bolezen je poleg listja začela napadati tudi zarod (grozdje) s tako silo, da nam lahko ves letošnji pridelek uniči. Pa tudi če bi nam uničila samo listje, je že to zadosti, ker ne more potem ne grozdje, ne les trte dozoreti. Treba je torej, da se z vso vnemo poprimemo izkušenega in zanesljivega sredstva proti tej bolezni, to je pravilnega in zadostnega škropljenja trt z zmesjo modre galice, z apnom ali s sodo. Med tem, ko v suhem vremenu zadostuje navadno že en kilogram galice na sto litrov vode, je treba letos vzeti 1% do 2 kilograma. Na vsak kilogram galice vzamemo 1 kg ne-ugašenega (živega) ali pa 2 kg ugašene-ga, dobrega, mastnega apna, ali pa 1 Vi kg navadne sode, ki se jo rabi za pranje perila. Galico in apno je vsako zase raztopiti in šele neposredno pred škropljenjem skupaj pomešati, ker več dni stara zmes ne učinkuje. Škropiti je treba v kratkih presledkih, to je vsakih 10 do 14 dni, do srede meseca avgusta. Pri tem je treba imeti škropilnico, ki galico na fino razpršuje. Najprvo se poškropi trta čez in čez, potem se pa gre še enkrat skozi vinograd in se škropi samo grozdje. Ker je grozdje skrito pod listjem, je za to škropljenje posebno pripravna Nechvilova hipna za-tvornica, ki omogočuje, da je pri škropljenju leva roka popolnoma prosta, s katero se lahko razgrne grozdje zakrivajoče listje. Posebno pripravna za to se mi vidi Nechvilova škropilnica »hi-drolina«, potem seveda tudi »avtomata« in »Avstrija«. Konečno naj še omenim, da pospešuje razvoj peronospore še posebno vlažen zrak. Zato povzroču-je peronospora v težki zemlji, v nizki legi, pri gosti saditvi, v nepovezanem in ne opletenem vinogradu največ škode. Povežite torej trte, ampak le na rahlo, in jih omandajte, to se pravi od-
stranite vse, kar je na njih nepotrebnega, zlaste- nepotrebne poganjke, za-listnike itd., na šparonih (napnencih) pa prikrajšati vse mladike za tretjim ali četrtim peresom nad zadnjim grozdom. — Vinarski nadzornik Ska-licky.
V JERUZALEM!
Manjka nam še dobrih sto romarjev.
Dvignite se, kateri imate zdrave ude, pod palcem pa kaj okroglega!
Prigovarjajte osebam, ki bi lahko
šle!
Posebno si želimo mož in mladeničev; a odprto je še vsem.
Za zgled bodi župnija Borovnic a, ki pošlje v sveto deželo deset romarjev, in sicer šest moških, štiri ženske. Mnogo večje župnije nimajo niti po enega!
Ta mesec je še čas za oglaševanje. Na prihodnji mesec se ni zanašati. —! Kdor misli, naj se zglasi!
Zahvala. Dne 21. maja t. L uničil mi je požar gospodarsko poslopje, ki je bilo zavarovano pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Škoda cenila se je takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice in tudi takoj cela zavarovana svota izplačala. Vsled kulantnega in takojšnjega izplačila odškodnine, štejem si v dolžnost to domačo slovensko zavarovalnico vsakemu, ki ima kaj zavarovati naj-topleje priporočati.
Jožef Štrukel.
Laze pri Roba, dne 23. maja 1910.
g Na Gojzdu nad Kamnikom je
umrl po kratki mučni bolezni ondotni župnik č. g. Alojzij Podobnik. Rojen je bil v Zatičini 21. septembra leta 1875. V mašnika je bil posvečen 23. julija leta 1898. Služboval je kot kaplan v Mirni peči, v Tržišču na Dolenjskem, odkoder je prišel kot župnik v Gojzd, kjer je užival med svojimi farani vsesplošno ljubezen in zaupanje. Njegova smrt je prišla nepričakovano hitro. V najboljših letih se je preselil v večnost. Naj počiva med svojimi udanimi mu ovčicami v miru!
g Koprivnik v Bohinju. Udje izobraževalnega društva prirede 17. t. m. ob 4. uri popoldne narodno igro »Tihotapec«. Igra je vzeta iz narodnega življenja in je zelo lepa. — Vabimo tudi sosede, da se je udeleže. Na koncu pri-denemo še nekaj pesmic. — Pridite pogledat! — Podružnico »Slovenske Straže« smo ustanovili. Šteje 25 članov in članic. Društvo se ie udeležilo dne 10.
71

t m. svete maše z zastavo v proslavo sv. Cirila in Metoda. — Ker bo igra v zaprtih prostorih, se uprizori ob vsakem vremenu.
g Novice iz Bohinja. Kresovi. Na predvečer sv. Cirila in Metoda prižgali so vrli Bohinjci na obgorju naših gora toliko kresov, da je bila skoraj vsaka vas zastopana. Posebno bodi omenjen kres na Ravneh, na Črni prsti, Storečem rovnu, Rudnici, Lepenjcah in vaškem pašniku na Bistrici. — Bistriški Orli so na bregu za vasjo postavili velik jambor z raznobojnimi lampijoni, prižigali umetni ogenj, streljali s papirnimi topiči, da je odmevalo daleč po dolini. Najkrasnejše pa je bilo petje mladeničev pevcev v tej bajni svetlobi. Zapeli so navdušeno: »Hej Slovani«, »Slovenec sem«, znano bohinjsko: »Naša Švica« itd. Pokazali so, da so zvesti sinovi planin, udani Bogu in domovini.
—	»Slovenske Straže« podružnica bila je ustanovljena na praznik sv. Petra in Pavla. Pristopilo je takoj dokaj članov. /— Občinski odbor je daroval za »Slovensko Stražo« 20 kron. Da bi našel mnogo posnemovalcev. — Sv. obhajilo so v nedeljo skupno prejeli naši Orli v čast sv. Cirilu in Metodu. — Nesreča na železnici. Dne 26. junija t. 1. trčil je osebni vlak št. 12, ki prihaja iz Trsta na Bistrico ob 8. uri 1 min., v tovorni vlak št. 82. Premikal-nik ni bil prestavljen. To je bil vzrok, da je osebni vlak krenil na četrti tir, na kojem je čakal omenjeni tovorni vlak. Strojevodja je zapazil pretečo nevarnost, ko je privozil na tir tovornega vlaka. Takoj je dal kontra-par. Toda vlaka ni bilo mogoče več ustaviti in to tembolj ne, ker je bil tir radi pogostnega deževanja polzek. Dasiravno je zavrl tako močno, da se kolesa na stroju niti vrtila niso, je vlak kakor po ledu drsnil s toliko silo v spredaj stoječega, da so se zadnji vozovi postavili navpično. 5 vozov je razbitih. Več oseb je lahko poškodovanih. Sreča v nesreči je bila, da jc strojevodja ohranil hladno kri ter takoj vlak po možnosti ustavil. Pripomniti je, da je padec iz predora proti postaji precejšen in da je ob mostu velik ovink, da torej strojevodja pri najboljši volji ni mogel opaziti preje preteče nevarnosti. Nesreča nikoli ne miruje.
g Iz Stare Loke. Kaj tacega pa še nikoli ni bilo pri nas — to je splošna sodba ljudstva glede Ciril-Metodove slavnosti in ustanovitve podružnice »Slovenske Straže«. To je bilo pripravljanja in učenja in vse se je tako lepo izvršilo, da ostane ta dan vsem v najlepšem spominu. Govorili so in predavali samo Gregorčičeve pesmi naši Orli v kroju in tamburašicc v čepicah. Gosp. organist Kramaršič je v kratkem času dekleta dobro izučil. Vse svoje pulte so imele krasno s cveticami ozaljšane. Ko so utihnile tamburice,
—	20 po številu, — je bilo marsikatero oko starega človeka rosno. Res je, kar je povdarjal slavnostni govornik gosp. Iv. Baloli v oenioviti besedi, da bode
81
takrat šc-le češčenje sv. Cirila in Metoda postalo popularno, kadar bo zadnji pastir zadnje gorske koče s ponosom povdarjal, da je Slovenec. In to bo storila naša stranka! V kratkem se bo ustanovila tudi ženska podružnica.
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. A p o -s t o 1 s t v o s v. C i I' i 1 a in Metoda se je pri nas ustanovilo v nedeljo, 3. t. m. Agitacijo za dobrodelno in bogo-ljubno napravo je prevzela dekliška Marijina družba. — Novi nadučitelj g. Janko Bajec nastopi svojo službo pri nas 1. avgusta t. 1. Imel bi priti že v marcu, pa se vsled hude zime ni mogel seliti, zato mu je šolska oblast dovolila do konca tega šolskega leta ostati na dosedanjem mestu v Spodnji Idriji. — Poprava državne ceste skozi Št. Vid se bo oddala 18. t. m. in se ima izvršiti v dveh mesecih. Stroški so proračunjeni na 9800 kron. Ma-terijal se bo odvažal na pokopališče, ki se bo s tem nekoliko zvišalo. — Svojo lastno shrambo gasilnega orodja si je postavilo prostovoljno gasilno društvo Glinica-Podutik. Novi gasilni dom se bo blagoslovil na glini-ško nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. popoldne. — Hranilnica in posojilnica (v Kraljičevi hiši) izkazuje koncem prvega pol leta 1910. sledeči promet: Prejemki: hranilnih vlog 108.357 kron 13 v., vrnjenih posojil 7921 K 33 v., tekočega računa z Zvezo in s strankami 213 K 83 v.; izdatki: hranilnih vlog 38.615 K 62 v., posojil 12.988 K, tekočega računa z Zvezo in s strankami 271.770 K 22 v. Številke kažejo, da se ljudstvo pri rabi kredita vedno bolj poslužuje tekočega računa, kar jo zlasti za obrtnike veliko bolj priporočljivo, nego navadna posojila. — Grof C h o -r i n s k y, kranjskega deželnega predsednika namestnik, se je s svojo družino za dva meseca nastanil v Št. Vidu.
g Iz Železnikov. Železniki so v katoliškem taboru! To se je pokazalo zlasti dne 3. in 4. julija, ko so prišli v naš trg prevzvišeni knez in škof. Ej, koliko rok se jc gibalo, ki so pletle vence, postavljale mlaje in delale napise za slavoloke! Koliko veselja, koliko navdušenja, koliko sladkega pričakovanja! In pri sprejemu? Bila nas je cela vojska. K sprejemu so prihiteli celo Orli iz Selc, za kar jim bodi izrečena gorka. zahvala. In pozdravil je Prevzvi-šenega naš župan g. Ivan Lotrič v imenu občine, pozdravila belo oblečena deklica v imenu šolske mladine, ki je privrela naproti svojemu škofu z zastavo in spremljana od g. nadučitelja in gospodične učiteljice. Pozdravil je načelnik naših Orlov, pozdravil član izobraževalnega društva, pozdravil prednik mlacleniške Marijine družbe, pozdravila gospodična Lukeljnova v imenu dekliške Marijine družbe, ki je prišla z zastavo Prevzvišenemu naproti. In odšli smo med slovesnim zvo-nenjem in streljanjem v župno cerkev, ki je bila vsa v vencih in cvetlicah in lučih — kot nevesta, napravljena za ženina. Zares, lepo jc bilo. In Prevzvi-
šeni so sc lahko prepričali, da večina železniških src — s prav malo izjemami -- bije zanje v ljubezni in udanosti. Prevzvišeni so spovedovali zvečer do pol 11. ure in zjutraj od pol 4. do !). ure. Veliko Zeleznikarjev je pristopilo k mizi Gospodovi; naši Orli pa so bili pvi skupnem sv. obhajilu, in siccr v kroju, že prejšnji dan (v nedeljo). Ob 9. uri jo bila pri škofovi sveti maši in pridigi naša velika cerkev polna, čeprav je bil delaven dan in vsi smo zvesto poslušali vnete besede svojega predobrega nadpastirja. Samo eno željo imamo sedaj, da bi vsi Zeleznikarji vzljubili in ubogali našega Nadpastirja, ki so tako dobri, da bi najrajši vsakega izmed nas kar živega spravili v nebesa. Ljubiti tako dobrega gospoda pa pač ni težko. Za slovo pa kličemo svojemu nad-pastirju:
Kar si vsejal, naj krepo vsklije
Bogu na čast in na radost Marije!
Zvečer dne 4. julija pa smo v Železnikih zažgali v čast sv. Cirilu in Metodu velik kres. Naša dekleta so zapela par pesmi in mi moški smo jim pomagali, kakor smo vedeli in znali. Streljali smo tudi s topičem. Navzočega jc bilo mnogo naroda, na čelu mu vrli naš župan. Bili smo vsi prav veseli in navdušeni.
—	Nova sv. maša bo v Železnikih v nedeljo, dne 17. julija. Novomašnik bo domačin g. Jožef Klopčič. Pevci sc že pridno pripravljajo. Čaka nas torej zopet lep dan. Bog daj srečo!
g Iz Čemšenika. V Križih je umrl France Benko iz občespoštovane Ben-lcove hiše. Bil jc vrl mladenič, ki mu tudi vojaška suknja ni pokvarila poštenega, vernega srca. Kot ud našega izobraževalnega društva je kazal na-, vdušenje za vsak napredek. Naj v mi* ru počiva! — Na Jelenku (Planina) jo 4. t. m. gorel velik kres v čast sv. Cirilu in Metodu. Z Jclenka sc vidi tja v ljubljansko okolico, kjer je bilo videti prav veliko kresov, vidi se v Savinjsko dolino. Tudi na Štajerskem jc bilo videti veliko kresov. Med veselim petjem nam je hitro preminul čas. Če Bog d&, bomo še kurili na Jelenku kres, takrat pa ob večji udeležbi!
g Bohinjska Srednja vas. Na predvečer sv. Cirila in Metoda je zgornja' bohinjska dolina kar žarela kresov. Posebno veličasten je bil na vrhu Rud* niče, ki se je videl po celem Bohinju.
—	V nedeljo, 3. t. m. so se udeležili slavnosti goriškega Orla na Sveti Gori in v Solkanu tudi naši Orli in izobraževalno društvo po svojih zastopnikih. Bilo jc krasno! Posebno je ugajala »moreška« (sabljanje). Surovo obnašanje Sokolov nam ni prav nič kazilo veselja in navdušenja. Sokoli so v oliki pač povsod enaki! — Vreme se počasi1 boljša. Dež je zelo nagajal pri spravljanju mrve. Večinoma jo morajo sušiti v stogovih. Deževnih dni je bilo v Bohinju meseca aprila 17, maja 19 in ju* nija 18. — Parkrat bi bil že kmalu nastal ogenj po lahkomišljenosti otrok.
Stariši, pazite vendar na žvepljenke in otroke!
g Tržiške novice. God slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda smo dostojno in častno praznovali. Na predvečer, 4. t. m., je žarelo več. kresov po gorah; prižgali so enega Orli, enega Lomljani, a tudi šentanska dolina je imela svojega. 5. t. m. je bila zjutraj ob 6. uri orglana sv. maša, katere se je udeležilo mnogo vernikov. Zvečer sta zopet svetila dva velika kresova. — V soboto so Orli vnovič prižgali kres. Petje in glas orlovske trompete je donel v dolino. V nedeljo ob 10. se je društvo sv. Jožefa z zastavo udeležilo svete maše, katero je daroval društveni predsednik in pri kateri so peli društveni pevci. Za obmejne Slovence se rje nabralo 50 kron. Razdelili smo sto knjižic o sv. Cirilu in Metodu. — Strela je udarila v Krvinovo kočo na planinah in je ta popolnoma pogorela. K sreči je v bližnji Travnarjevi koči molila majerca rožni venec in tako ušla gotovi smrti. Živina je bila pravočasno rešena. Poginilo je le mlado svinje. — fV Tržič vozijo neprestano okoličani v papirnico težko obložene vozove po strmem klancu. Neusmiljeno mučijo ubogo žival in jo večkrat še bolj neusmiljeno pretepavajo. Zaslužili bi ti mučitelji živine, da jih pristojna oblast primerno kaznuje.
g Iz Moravč. Zanimanje za »Slovensko Stražo« od dne do dne raste. Zlasti navdušena je mladina. — Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu so Veličastno žareli po moravškili hribih. |Vseh kresov je bilo čez 50, jasen dokaz, kako verno je zavedno moravško ljudstvo. — Izlet. Naš pevski in igralni odsek je priredil 3. julija izlet na [Vače, kjer so ustanovili izobraževalno društvo. Stranka stranišča se je sicer poskrila, a zaprta v svoje prostore je kazala, da zna žvižgati. Naši fantje so odgovarjali s krepkim »Živio«, da so se tresle Vače in liberalci. Za slovo so letele psovke, pa kdo se zmeni, ako psu-iejo liberalci. Pač, ubogi liberalizem! cim mogočnejši so tvoji mogotci, tim preje prideš na kant. In na Vačah? »Zastonj je vsak odpor, vsa sila vztrajna, uničena je tvoja moč, Blagajna.«
pa, vrlo vaško ljudstvo, krepko naprej! Na razvaline liberalizma si postavi nepremagljivo trdnjavo in liberalcev bo groza in strah... — Ali bo res? Čuje se, da prosijo liberalci za novi, še nedodelani »Kmečki dom« podpore. Ne vemo sicer, če je rcsnica, ividi se pa, da jim gre precej za kožo. Nas stvar ne briga, radovedni smo le, kje bodo dobili in kdo bo dal za liberalni moravški »dom« podporo. — Pobalini? Zadnja notica liberalni moravški gospodi ni bila všeč. In kako !tudi? Oni, ki študirajo po različnih Šolah širne Avstrije, ki pisarijo pri uradih, posojilnicah, ki pripadajo vsem mogočim modernim evropskim strankam, naj bi bili pobalini? Klerikalci, kje je vaša olika!? Vprašamo pa, kdo je žvižgal, ko so pevci peli za god pre,č.
g. dekanu, kdo zabavlja po gostilnah in sramoti duhovnike? Vprašamo, kako naj take imenujemo? Čakamo odgovora, za katerega bomo vsakomur hvaležni. — Nepoboljšljiva. Na moravški šoli poučuje učiteljica, katera sliši na ime Trpine. Še vedno živi tako, kakor smo namignili zadnjič. Otroci to vidijo ter pripovedujejo doma, odrasli se smejejo in zbijajo šale. Kaj ne, kako slabo to čini na vzgojo mladine. Poglejmo še dalje. Dotična oseba je tudi v šoli napram učencem prav surova. Upije, zmerja, tepe da teče kri, šele potem otroka prijazno boža ter mu zdravi bolečino. In njene psovke: »Luder, du«. Te besede otroci v šoli še niso slišali, zato radovedno povprašujejo, kaj je to, kar pravi gdč. učiteljica. Tudi pesmice: »Regiment po cesti gre«, bi otroci ne smeli prepevati. Odtod razposajenost šolarjev; kdo je kriv, da ne spoštujejo vzgojiteljev, da niso taki kakor bi morali biti? Prava vzgoja temelji na podlagi katoliške vere. Vzgoja v krščanskem duhu je seme, ki poganja dobro kal in rodi sadove. Seveda, kar učitelj sam nima, tudi drugim ne more dati. Upamo, da se z dotično osebo zanaprej ne bomo bavili, čas je, da jo odnese burja kam drugam. Moravčanom pa dal Bog dobrih vzgojiteljev, katerih danes tako silno, silno potrebujemo.
d Iz velikolaškega okraja. Skoro v vseh tukajšnjih občinah smo kmetje gospodarji lova. Prvi, ki so kupili lov od občine, so bili kmetje v občini Lu-žarje, potem po vrsti v občinah Sv. Gregor, Dobrčpolje, Rob in poslednji v občini Turjak. Lani smo imeli sitnost, ker je bil po vseh teh občinah pasji kontu-mac. Res je bil pobral konjač iz Ribnice nekaj »cuckov« ali kdovekaj škode pri naših lovskih psih ni bil napravil. Letos pa se je pojavil naenkrat neke posebne vrste konjač, ki sicer ni v to pooblaščen, pa kljub temu ne prizanaša ne »cucku« ne dobremu lovskemu psu, naj bo prijateljev ali sovražnikov. In vse to v času, ko o kakem pasjem kontumacu ničesar ne vemo. Proti takemu ravnanju kmeta - lovca, ki si ga ni dovolila niti turjaška graščina, ko je še imela lov v zakupu, najodločneje protestiramo. Naj ne misli nepoklicani konjač iz vasi nekdanjega verskega prekucuha, da mu je vse dovoljeno. Če se mu konjašlci posel res tako dopade, je to njegova stvar. Psov in še posebno dobrih lovskih psov pa nam brez vzroka in potrebe ne bo pobijal.
d Na Vačah je Sokol Blagajna kopal naši stranki jamo, a je sam v njo padel ter utonil v sokolski župci, njegovi Sokoli, ki so mislili potom sokol-stva priti do kake veljave, ti pa se že potapljajo v gnojnici. Sedaj vsaj vemo, s kom smo imeli opraviti. Drevo se po
sadu spozna. Sokolstvo je pa čudno drevo. Koliko se govori in piše o njih časti, redu in čednosti! Združijo se pa v odsek navadno ljudje z dvomljivo preteklostjo, njih orožje je laž, namen ponočevanje, popivanje, razgrajanje in gonja zoper duhovščino in krščansko misleče ljudstvo. Pa kako hinavsko zavijajo oči ter se zgražajo nad nami ljudje, pri katerih bi se sam vrag prijel za nos, če bi povohal njih nedolžnost. Stranki stranišča privoščimo uspehe, katerih si ni želela. Vemo pa sedaj, za-, kaj se vozi gradivo za dve novi stranišči v šoli. Kaplanu pa nočejo prinesti nikakih daril in tudi bire ne več tja na prag. Zameril se jim je s tem, ker ni hotel kamenja tako dolgo odstraniti. Zanaprej bodo morali kaplani shajati brez takih darov kakor nekdaj, ko kla-: verni vitez Blagajna še ni tajto pov-i zdignil izobrazbe. Dovolj. S temi ljud-i mi se ne bomo več prepirali, ker nam njih duh ne ugaja. V naše izobraževali no društvo, ki že šteje 90 članov, pa va« bimo vse poštene može, ki se razuM Boga nikogar ne boje, vse dobromisleče mladeniče, žene in dekleta, za katerimi bi si liberalci kar prste oblizali, če bi jih ujeli. Le na plan! Onim 17. članom izobraževalnega društva v Moravčah, ki so nas zadnjič obiskali in bili od na-i sprotnikov psovani, pa izrekamo pri-s srčno zalivalo. Na zdar!
d Loški potok. Živinorejsko in svi-njerejsko zadrugo smo si ustanovili prejšnjo nedeljo. Kdor pozna našo do-* lino v tem oziru, bo pritrdil, da je bilo to nekaj nad vse potrebnega. Saj smo baš glede živinoreje t ako nekam malo razviti in zapuščeni. Dosedanje število plemenjakov oddaleč ne zadostuje za tako obširno občino. In glede svinje-« reje! Iz Hrvaškega dobivamo po never-t jetno visokih cenah zlasti letos prašič-* ke. Raznim neugodnostim, dežju, vro« čini, mrazu in lakoti izpostavljeni pra-i šiči in poleg tega še taka daljava, često prinesejo k nam kal bolezni. Zato toliko slučajev skoro vsako leto, da žival' kmetu nenadno zboli in pogine. In po-, tem sitnosti! S prašičjo krmo založena naša dolina, bi kaj lahko sama se zala-* gala s tem blagom. To oboje: dolino preskrbeti z zadostnim številom ple-: menjakov kot tudi mrjascev bo namen živnorejske in svinjerejske zadruge. Upati je, da naši možje spoznajo velik pomen in vrednost tega in pristopijo k omenjeni zadrugi. S pristopom bo koristil vsakdo sebi in celi dolini. Vsak se lahko sedaj pri odbornikih, ki jih ima vsaka vas po dva, zglasi ali pa pri g. Škulju. Dvignimo se glede živinoreje, saj poleg gozda je to pri nas edini vir kakih dohodkov.
d Hinje. Po naši župniji se je lotila otrok nalezljiva bolezen škrlatinka. Nekaj jih je ugrabila tudi smrt. V par hišah kar po dva. Upamo, da bo kmalu bolje.
d Ratje pri Hmjah. Nenadoma je umrl Anton Papež, posestnik, gostilničar in občinski odbornik. Šol je v Črnomelj v semenj. Nazaj grede pa je 5. t.
82
m na potu v semiški župniji, kjer je bil 7 t m. tudi pokopan, nagloma umrl.
d Iz štange. Na večer pred sv. Cirilom in Metodom se je videlo od nas nebroj kresov po vseh dolenjskih hribih posebno pod Kumom je gorelo nekaj posebno velikih. Toda tudi mi nismo bili zadnji. Ob devetih zvečer so se začeli oglašati po vaseh streli, v farnem zvoniku so zvonovi ubrano zapeli in kresovi so se začeli užigati. Skoro na vsakem bolj vidnem kraju je gorel kres. Prav lep večer je bil in sveta brala sta lahko z veseljem zrla na svoje hvaležno ljudstvo.
d Krka. Naša požarna hramba se je tudi udeležila slavnosti gasilnega društva v Dobrepoljah. Ko bi Dobre-poljci vedeli, kakšni ljudje so zbrani v tej brambi, bi jih bili s cunjami pognali nazaj. Prihrumeli so s slavnosti podivjani in ker jih je vodil rdečkar Tonček, so seveda morali še v njegovi šnopsariji popivati in grdo prepevati v pozno noč. Eden je klel: Mi smo fantje, per mej duš! Za take požarne brambovce je ime piskrovezarji, kakor jih kličejo ljudje, še predobro! Potem pa šc pravijo, da so napredni, — da, napredni v podivjanosti in umazanosti! Ubogi starši, ki imajo svoje sinove pri takem društvu, ki tukaj nima drugega namena, kakor razširjati gnili liberalizem med verno naše ljudstvo. Pa ne boš Tonx,ek, če si bil tudi enkrat v Dobrepoljah pri maši, ker doma Te ne vidimo nikoli. Rdečkar pa tak!
d Sv. Helena-Dolsko. Vendar smo se tudi pri nas zganili. Po vseh bližnjih župnijah so se že organizirali v izobraževalnih društvih in telovadnih odsekih Orlov, pri nas smo pa le bolj od strani gledali. No sedaj smo se pa še mi pridružili: dnč 12. junija se je ustanovil telovadni odsek kot pododsek dolskega izobraževalnega društva, h kateremu je pristopilo takoj blizo 50 mladeničev kot rednih članov, vsi iz župnije sv. Helena. Dne 10. julija pa se je ustanovilo domače izobraževalno društvo, h kateremu seveda poslej spada telovadni odsek Orlov. Na ustanovni shod, ki je bil zelo mnogoštevilno obiskan od mož, žend, deklet, zlasti pa vrlih mladeničev, je prihitel iz Ljubljane stolni vikar Luka Smolnikar, ki je v poljudnih besedah razložil pomen izobraževalnih društev in mladeniške organizacije. Vsem se je videlo na obrazu, kako veseli so, da se je tudi med njimi začelo delati za pravo krščansko izobrazbo. Ustanovila se je ta dan tudi podružnica »Slovenske Straže«. Le čvrsto naprej! Najmlajše k. s. izobraževalno društvo s svojim Orlom ne sme biti najzadnje!
d Mirna peč. Dne 25. junija so se vršile v Mirni peči občinske volitve. Za župana je izvoljen Josip Košak, posestnik in gQstilničar v Mirni peči, za podžupana Alojzij Hude, posestnik in trgovec v Mirni peči. Svetovalcem pa: J. Jarc iz Podboršta, Anton Somrak iz Sela, Anton Spendal iz Biškc vasi, Matija Saje iz Velikega Kala. Jože Barbo 72
iz Velikega Kala, Janez Jarc iz Ivanje vasi, Martin Kralj iz St. Jurja, vsi posestniki.	. .
d V Iški vasi, Kotu in Stajah nam
delajo vodovod. Kdo je to dosegel, če ne naši vrli poslanci, čast, slava in srčna zahvala torej njim, ki so nam z dobrotno požrtvovalnostjo naklonili veliko dobroto, dobroto, ki jo bo vžival še pozni vnuk, seveda nevedoč, kaj smo nekdaj pretrpeli, predno smo pripravili škaf vode v vežo. Radostno se nam jc zjasnil obraz, ko smo čuli gromenjc prvih strelov iz daljnih Krvavic, odkoder bo nam dotekala bistra studenčni-ca. In ko so zapeli krampje in lopate na trdi cesti, okušali smo že skoraj slast vode prvega pritoka. Pa to še ne bo tako brž. Delavci, ki jih jc itak malo, popuščajo delo radi prenizke plače. Včasih kopljejo samo po trije, pet, včasih pa nobeden. Pota iz vasi so razko-pana, da si nc morejo vaščanje dova-žati ne sena, ne žita s polja, ker ni delavcev, da bi zasuli cevi. Mislim, da bi se to ne smelo, ker bi bilo lahko drugače. Stopi naj na noge postava, da ne bodo izžemali prekupci kopanja delavskih moči in nam ustavljali delo. Tudi brez nesreč dosedaj ni bilo. Enega jc podsulo v Krvavicah, dva pa je obstre-lilo, ko sta jela vrtati strel, ki ni bil razgnan in tudi sprožen ne. Meneč, da je šel slepo ven prejšnji večer, sta hotela še globlje zvrtati, pa sta ga s svedrom vžgala. Vse tri so odpeljali v deželno bolnišnico.
d Belokranjske novice, I z P e t r o-ve vasi. Pregovor pravi: Kadar je največja sila, božja roka najbolj mila, in to se je pri nas uresničilo. Zvonik je imel že jako slabo streho, tako da dve leti ne bi več zadostovala, cerkev je bila od zunaj zelo umazana in znotraj je bil tlak slab kot v kaki zidanici. Mislilo se je na popravo, a kje vzeti denar? V tej sili je prišla na pomoč blaga gospa Ana Sučec iz Zagreba, rodom iz Petrove vasi, in darovala v ta namen 2640 K. Delo se jc izročilo našim vrlim, povsod dobro znanim podjetnikom Malneričem iz Krupe, ki so se tudi proslavili s svojim delom tukaj. Zvonik je dobil s svojo novo streho popolnoma drugo obliko, tako da se težko kje na Kranjskem dobi tak. Cerkev se je na novo prebelila in znotraj potlakala s cementnimi pločami tvrdke Zajec-Korn v Ljubljani. Kupili so se krasni svečniki za veliki oltar, nove svetniške podobe za stranski oltar, ki je tudi ves prenovljen. Kor pa je dobil nove stop-njice. Cerkvica sv. Janeza Krstnika je gotovo sedaj ena najlepših podružnic na Kranjskem. Kakor mlada nevesta pa je bila olepšana na žegnanje 3. julija. Za to so pripomogle posebno dekleta. Čast jim za to. — Kaj nam letina obeta? Vsi poljski pridelki so kazali bogate žetve. A vedni nalivi in vetri bodo precej škodovali vsemu, kakor tudi vinski trti. Prerokovanje starih ljudi: »če je na sv. Medarda dež, je še 40 dni slabo vreme«, se sedaj uresničuje.
□onapaacannnrinaoEjt]
□C3C3C3C3C3C3C3aC3C3C3C3C3C3O0
n Vrhniške novice. »Slov. Na« r o d« je čutil pred kratkim potrebo ob, regniti se v našo rajfajznovko. Po stari svoji navadi laže, da računi rajfajznov-. ke niso bili pravilni. »Narod« naj si zapomni to-le! Ko bi tudi res računi »Hranilnice in posojilnice na Vrhniki« ne bili pravilni, bo sleherni naš pristaš verjel, da so bili pravilni, in sicer že iz priprostega razloga: ker to zanika laž-njivi »Slovenski Narod«. Za naše ljudi ni merodajno prostaško glasilo liberalcev, temveč občni zbor, na katerem so se ob navzočnosti zastopnika »Zadružne zveze« odobrili računski zaključki za leto 1909, ne da bi bili čuli o kaki izgubi, kaj šele »o izgubi par tisočakov«. Sicer pa poznamo bolečine »Slov. Naroda«. Boli ga, ker je že pred devetimi leti krepko stopila na prste liberalni »Kmečki posojilnici« naša rajfajznov-ka. V naši zadrugi vidi »konkurenčno posojilnico«. Najbrž da! Ali ni bilo treba konkurence, ko ste od ljudi jemali sedem odstotkov? Še le v zadnjem času smo vas spravili do 5inpol odstotnih posojil, ko ste videli pred seboj »konkurenco« rajfajznovke, ki prihaja na pomoč ljudem s 5% posojili. Pa še nova predrznost! »Občno korist« svoje liberalne zadruge si upate povdarjati! Ali vidite morda v tem »občno korist«, da par že itak bogatih liberalnih delničarjev vleče mastne vsakoletne dohodke?. Kaj ste pa storili za ljudstvo? Mlekarna vas je dvakrat prosila za podporo. Povejte, koliko ste pa dali! Pa rajfajz-novka? Dala je mlekarni prav poceni prostor za stavbo, dala ji tisoč kron podpore, dala za slikanje v cerkvi tisoč kron in v »novi vasi« je ona omogočila delavcem njihove domove s tem, da je parcelirala kupljeno zemljišče ter ga poceni oddala. Kje je torej več zmi-sla za občno korist, pri liberalni posojilnici ali pri rajfajznovki? Višek tra-parije pa je dosegel »Narod« s trditvijo, »da je kaplan Vovko odstavil dekana Gantarja od načelstva vrhniške kleri«' kalne posojilnice in samega sebe postavil za načelnika!« Na Vrhniki žo vsak otrok ve, da je res le to, kar je pisal zadnjič »Domoljub«. Svojim somi« " šljenikom pa kličemo: Najboljše spri« čevalo za rajfajznovko je, da jo napadajo liberalci. Le zvesto okrog nje! Kdor bo agitiral proti njej, opekel si bo prste pošteno! — Dne 1 8. j u 1 i j a se ustanovi na Vrhniki »podružnica Slomškove zveze za vrhniški in logaški okraj.« Ob 9. uri bo sveta maša pri Sv< Trojici, ob 10. uri zborovanje v »Društvenem domu«, po končanem zborova« nju obed v hotelu pri »Črnem orlu«, popoldne ogledovanje Vrhnike. — 10. julij smo lepo proslavili. 2o v cerkvi se je opazilo, da se letos 10. julij izvanredno praznuje. Dopoldne ste se ustanovili moška in ženska nodruž«
»
niča »Slovenske Straže«. Načelnikom možke podružnice je bil izvoljen Franc Leskovec, za načelnico ženske pa gdč. učiteljica Jurjevčič. Obe imata že precej udov, zlasti ženska, ki takoj ob dnevu ustanovitve šteje v svoji sredi 100 članic. Popoldne se je vprizorila v »Društvenem domu« igra »Tihotapec«. Krasno je uspela. Trud in požrtvovalnost dosegata vedno zaslužene uspehe. Po vprizoritvi v dvorani se je razvila živahna prosta veselica na vrtu, kjer se je pričel boj za mnogoštevilne dobitke. Ne vemo, komu naj bi se bolj zahvalili, ali slavnemu občinstvu za poslane dobitke ali vrlim članicam »Bogomile« za vsestransko pomoč, ali Orlom ali rokodelcem. Vsem prav lepa hvala! —Pri c. kr. o k r. š o 1. s v e t u v Ljubljani so res čudni ljudje. Za krajnega šolskega nadzornika na vrhniški šestrazrednici so imenovali Gabrijela Jelovška, moža z dvešolsko izobrazbo in šaržo kaprola pri pšelarjih. Akadcmično izobražene ljudi, gg. dekana Gantarja, dr. Marolta in svetnika Kobala pa so potisnili na zunanje šole v Ligojni, Blatni Brezovici in na Drenovem griču. Baje so gospodje to izredno čast odložili.
n Izobraževalno društvo v Po-dragi priredi v nedeljo, 17. julija, ob 4. uri popoldne na dvorišču župnišča veselico v proslavo sv. Cirila in Metoda. Proizvajala se bo deklamacija S. Gregorčič »Blagovestnikom«, dr. Krekova igra »Tri sestre« in več pevskih točk. Prijatelji dobre in poštene zabave, pridite dne 17. julija v Podrago!
n Senožeče. Z lepo prireditvijo nas je presenetilo naše katol. slov. izobraževalno društvo na praznik apostola Petra in Pavla; priredilo je zabaven popoldne s tamburanjem, deklamacijo in igro »Dve materi«. Točke so kaj lepo uspele, zlasti pa krasna igra. Vse igralke so v polni meri bile kos vlogam, zlasti še Stana, Ljudmila, Elizabeta, Olga s svojo žalostno usodo v ječi je pa privabila gledalcem kar solze v oči. Kraljica s svojim kraljevim nastopom je izzvala obilo pohvale. Tudi manjše vloge so bile v spretnih rokah. Pozornost pa je vzbujala slikovita in priprosta narodna noša žanjic. K lepemu izidu igre so veliko pripomogli domači tam-buraši, ki so v par mesecih toliko napredovali, da so med odmori zabavali t poslušalce z ljubkimi narodnimi pesmicami. Splošno se je brala zadovolj-nost na obrazu vseh in tudi društveni blagajnik je lahko zadovoljen.
n Idrijske novice. Sklepšolena idrijski realki nam je pokazal te - le .uspehe: Na zavodu je bilo v preteklem šolskem letu 18 odličnjakov, 143 jih je izdelalo z dobrim uspehom, v obče sposobnih je 28; ponavljavni izpit jih ima 22, padlo jih je pa 31. Vseh učencev na realki je bilo 243, t. j. nekaj manj kot lani. Prvi in drugi razred sta imela pa-ralelki. Učnih moči je delovalo tekom leta na zavodu 17. — R a č u n s k i. z a-k 1 j u č e k Ljudske hranilnice in posojilnice v Idriji za leto 1909 je priča,
kako to društvo od leta do leta napreduje. Prejemki so znašali 433.107 K 76 h, izdatki 426.118 K 78 h, skupni denarni promet torej 859.226 K 54 h. Čistega dobička je imela hranilnica 1904 K 45 h. Rezervni zaklad, ki je znašal prej 5645 K 9 h, je z obrestmi in novim dobitkom vred zrastel na 7775 K 34 h. Udov je imela hranilnica koncem 1909. leta 226. Na zadnjem občnem zboru je pristopila kot ud k »Slovenski Straži«. — Kresov je videla 4. julija zvečer tudi Idrija in okolica kakih 15. Preganjali bi drugače »klerikalno temo«, zdaj smo pa imeli dovolj opraviti z li-beralno-demokraško žalostjo. Zdaj nas puste pri miru, 24. junij jim je s tako pezo legel na dušo. En kres je bil tako velik, da je gorel do polnoči (torej tri ure) in so ga še takrat morali gasiti. Ali nismo mi dobrega srca, ko še nasprotnike razvedrujemo? Saj spomnijo se lahko nekdanjih dni, ko so z gotovostjo pričakovali svoje zmage pred upravnim sodiščem. »Ali zdaj pa nikdar nikdar več — —«
□agaCJg-" »t innr-int « »r-ir-it-in
G
□
Dobre knjige
o	_______
□aannnaaanngaanan
* Kažipot Ljubljane z načrtom.
Ravnokar je izšel v slovenskem in posebej tudi v nemškem jeziku »Ilustro-vani kažipot za Ljubljano«, sestavil Iv. Robida, in pa »Načrt Ljubljane«, narisal mestni arhitekt Ciril Koch. — Dolgo je že pogrešala Ljubljana dobrega in zanesljivega kažipota in načrta, ki nista samo za tujca, temveč tudi za domačina velike praktične vrednosti. Sedaj se je odpomoglo tej nujni potrebi ter je izdalo oboje spodaj označeno založništvo. Krasni, fino izdelani načrt je tako natančen, da so zaznamovani celo stranski trakti posameznih hiš. Poleg abecedno urejenih ulic v kažipotu so označeni okraji prav tako kakor v načrtu z rimskimi številkami in je s tem zelo olajšano iskanje po načrtu. Cene so slovenskemu in nemškemu načrtu iste. Načrt Ljubljane, dvobarvni tisk, velja 30 h, isti v petih barvah 50 h, isti nalepljen na platno, zložljiv v žepno obliko, 1 K 80 h, isti s palicami za steno 2 K. Na platno nalepljen načrt s palicami za steno se naroča posebno za pisarne, gostilne, restavracije, kavarne in druge javne lokale, kjer se je dovolj občutno pogrešal. Lepo urejeni kažipot je pregledno razdeljen ter ima naslednje dele: I. Splošni del, ki obsega glavni pregled Ljubljane in se odlikuje po bogatih zgodovinskih podatkih. II. Monumen-talne stavbe. III. Spomeniki in njih zgodovina. IV. Ogledovanje mesta. Okolica in izleti. VI. Praktični del: a) Trgi, ceste in ulice v abecednem redu s kratkimi zgodovinskimi podatki. Poleg ulic so označeni okraji z rimsko številko, kar olajša pregled načrta, b) Zdravniki in specialisti z označbo, kdaj
ordinirajo. c) Odvetniki, d) Naslovnik važnejših ljubljanskih trgovin, obrtnikov in drugih podjetij. Kažipot krasijo mnoge na fin papir tiskane slike. Kažipotu je pridejan petbarvni načrt Ljubljane. — Cena je slovenskemu in nemškemu kažipotu ista ter znaša 1 K 20 h. Načrt in kažipot je vedno v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani.
Ljudje, ki mnogo sedč in se premalo gibljejo na prostem, trpe skoro vsi na zaprtosti. Polovico kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice zavžite zjutraj na tešče, odstrani lenost črevesa, ne da bi trebalo zateči se k drugim zdravilom. Franc Jožef-ova grenčica se je vsled zanesljivo in milejše učinkujočega načina
povsod odlikovala in priljubila. — Svari se pred ponaredbami! Kjer ni nikakih podružnic, naj se tozadevno obrne naravnost v Budimpešto na ravnateljstvo razpošiljevalnice Franc Jožef-ovih grenkih vrelcev.	20
□□□anannauunnnana
_Za kratek čas j§
aannaaaaaaanaanan
UGANKA.
Iv. Baloh.
Dvozložna beseda.
Dal Bog človeku dragocen je dar:
ž njim žalost z bratom ti deliš,
ž njim pevajoč se veseliš,
o ne zlorabi človek, ga nikar I
Veliko dobrega on naredi,
pa mnogo hudega stori;
vsak človek ga imeti mora,
če ne, zanj strašna je pokora.
Ves veren naš slovenski rod
slavil je te dni slavni god,
Ciril — Metod — dva brata sveta —
sta bila zanj vsa nekdaj vneta,
zato povsod smo jih slavili,
zaradi njega jih hvalili.
Na zemlji tej učeni so ljudje,
ki mnogo znajo — govori.
Morda si pri obedu ga že jedel,
Zdaj sebe najpoprej povprašaj,
če moder je, se ž njim ponašaj,
če pa beseda koj ne pride ti v glavico,
povprašaj zanj le staro mi ženico!
Rešitve se sprejemajo do 23. julija.
Elcktromofore in diname
Zahvala.
priznano trpežen Izdelek, poraba loka ln moči majhna dobavila
1336	10-1
2rlgittenau-ska elektrotehnična tovdrn;
Duna| XX.. VVIntcrflaa.e št. IS. Telefon HS91 Izvršitev kompletnih električnih naprav, dveletni jamstvo, nizke cene, zelo ugodni plaCIlnl pogoji.
loterijske številke Praga, 6. julija 1910: 3, 15, 88, 38, 51. Dunaj, 9. julija 1910: 22, 78, 64, 25, 45. Gradec, 9. julija 1910: <3, 7, it, 58, <5.
Mnenje gospoda dr M o n d a.
O 16 h Szt.-Gyorgy.
Gospod J. S e r r a v a 11 o.
Trst.
Z največjim veseljem Vam naznanjam, da sem jako zadovoljen z vplivnostjo Vašega Serravallovega Kina vina z železom na podlagi svojih izkušenj, ki sem jih napravil in kjer sem imel najlepše uspehe, toliko pri malokrvnosti, kolikor pri šibkih rekonvalescentih in oslabelih bolnikih. Jemali so ga vedno radi; obudil je tek in bil je vselej lahko prebavljiv.
01 ah S z t. - G y o r g y, 1. janu-varija 1910.
D r. M o n d a.
Tržne cene
za 100 kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 12. julija 1910.
Deželi pridelki: K—
Piervca ....
Rž.......
Ajda .....
Ječmen.....
Ovts ..... Proso belo. . . Prosa rumeno Koruza stara . Koruza rvovn .
Leča......
Grah.....
Laneno seme
GraSico.....li
Domača detelja Gorenjska repa;. Fižol Rlbničan Fižol Prepellčar I1 Fliol Mandaloo
Čebula .....
Krompir......
Zelje sveže . . . Zelje kislo brez
soda.......
Repa sveia . . . Repa kisla brez
soda.......
Brinje.......!!
Kumna......
Orehi .......
Gobe suhe ....
Ježice.......
Želod .......
Smrekovi storil.
Seno........
Slama.......
Stelja.......
23 50 10 ; G0 16 -li. ;o 15 | -10 , s«
14 1 20
li " I
M -
«
H,
15«
»
84
10 t
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana so Teleta teika .110 Teleta mala . . . i 102
Prašiči ..... «24
Koštrunl .... 100
Kuretmna in drugo:
Maslo kuhano i od K i«)"— do . .2S0 Maslo surovo od j K 290 — do . . . i 280 Slanina sveia I
(špeh)......
Slanina preka-
jena .......
Mast svinjaka .
Loj.........
Jajca 100 kom.
Pilancl ......
Golobi.......
Raca........
Gos ........
Kolonijalno blago na debelo
Rli Rangon od K 16- do ... . Kava Santos od K 1M - do . . .
Sladkor ......
Petrolej......
IVO —
I 1S0 i 135
Oklic. list. št. 102.
Oklic.
Daje se na splošno znanje, da se nameravata poročiti: 1. rudar Ignacij Jemenšek, stanujoč v Horstu E., sin poljedelca Ivana Jemenška in njegove soproge Marije rojene Kosic, prvi umrl in nazadnje bival v PStschach, zadnja stanujoča v Potsdiadi, 2. gospodinja Katarina Zajec, stanujoča v Horstu E, hči zakonskih poljedelca Franca Zajca in Marije rojene Obreza, oba stanujoča na Brezju. Ta oklic se mora razglasiti v občinah Horst, Carnap in Brezje na Kranjskem.
Kr. pr. matrični urad Horst E.,
dne 28. junija 1910.
Matrični uradnik:
1963	V zastopstvu: Roktn.
&
Dne 25. majnika 1910 uničil je požar nK-je gospodarsko poslopje, katero je bilo zavarovano pn zavarovalnem druitvu „North -BriUsh and Mercan-
flle" v Beču.	,,19tr
Takoj ko sem škodo zavarovalnici naznanila, je ista precenila škodo in mi nemudoma zavarovalno svoto popolnoma izplačala.
Izrekam torej javno zahvalo, ter priporočam društvo „HorHl-Brltish" vsakomur najbolje.
Srednje KanorolJe, 21. junija 1910
Anfon Vaziar, Janko Tavzes, + Marija Velikanje po meni Lipušček s. r.
Le pri nas (lotite pristno blago
Zelo ugoden nakup
40 metr. ostankov
cefira. voile, flanele in drugega periln. blaga, krasne, dolge 1—8 m, izbrane pošilja po po »zelju franko za 18 K dobro znana razpc-151S Siljainica 15-1
V, J, Haviiček a bratr.
Podebrad (Češko).
Vzorci teh ostankov se ne pošiljajo. Vzorce modnega blaga in mBnufakture z najnižjimi cenami razpošiljamo franko.
iUmetne *ebe
Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rikanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovja. izvzemši nedelje in praznike vsak dan od 8. ure zjutraj do S. zvečer v konc. zobarsk. atelje
O. Seydl
655 Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7.
Tečaji za trgovsko vedo. Frid. Mesterja imejit. slovite preko evrop. meje znane trg. akad.Lipsko. 12 docentov. Prospekt zastonj.
za obisk zasebnikov z blagom za gospode in dame sprejme proti visoki proviziji prva raz-poSiljalnica za sukno. — Ponudbe pod Šifro: „Weltfirma 81651" na anoricno pisarno M. Dukes nasl. Dunaj I/l.
Pušket
Lincaster . od K 28-— Flobertpužke . . 8-50 Plitola . . . , 2-Samokrul . . „ 6*—
Poprave ceno. Ulustri-rani cenik franko. 870
F. Dušek, Opočno 123, Češko.
Ogromno
denarja prihranite, ako naroČite takoj cajgaste ostanke za ženske obleke po 21) m, močni b K, zelo močni 10 K, posebno fini 12 K. Naročila
čez 20 K franko. Slovenka veleirgevska bili
R, Stermeckl r Celju,
30 dni na posbus!
razpošilja na vse kraje
razpoSiljalnlca Šivalnih strojev Strauss
Dona] VII., Siebeaiterni. 13
Wertlielni - EleKIra K 85.
na Široko znani kot najboljši rodbinski stroji sedanjosti, ln vzame vsak stroj nazaj, ako ne prestane preizkušnje. Veliko 1000 dobavi) Werthelmov si je možno ogledati. 1324 Zahtevajte cenik št. 151.
Sprlčalo: Elektrfi jc došla nepoškodovana. Ista izborno deluje. Moja najlepSn zalivala za hitro in soliano postrežbo.
Vdovec
Nikolaj Knobl, nodučitelj. Zedie (Češko).
star 32 let, z dvema otročičema (3 in 6 let) trgovec z mešanim blagom, zelo dobro idoča trgovina, išče v svrho ženitve dobre varčne gospodinje v starosti 25 do 40 let, ki bi imela par tisoč kron dote in pa veselje do trgovine. Vdove niso izključene. Resne ponudbe z natančnim naslovom in če le mogoče s sliko, naj se pošljejo pod „Zvestoba 1910" na upravništvo .Domoljuba1947 l-l
Enonadstropna hiša fffi^K
nekaj zemljišča, ob državni cesti, par minut od kolodvora, na lepem kraju v vasi s« proda. — Ve{ se izve pri Alojziju Madoto, Trnovo St105 (No»ranjsko)
Učenec
ki bi imel tudi prilika obiskovati obrtno šolo se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Friderik Homann, Eadovljica.	1820 3-1
Dve posestvi naprodaj v Koza*teh
Na enem se lahko redi pet glav živ.ne :n na drugem sedem glav živine. Več se izve v Kozarjab štev. 10, tričetrt ure od Ljubljane. 1951 1—1
Nova hiša
se proda v Domžalah 3 min, od farne cerkve in ko o-dvora. Ima dve veliki sobi in tri majše ter klet. Okrog hiše urejen vrt. Več pove Franc Peterko, Domžale Stev. 52. '	1887 3-1
{S*- Ali ste že dobili fonograf zasloni? '»JI
Da povsod vpeljem svoje izbornt najnovejše valjarje, imenovane »Goldhart«, sem se odločil, da razdelim 2500 fonografov.
Zahtevajte prospekt, obenem vpošljite 10 vinarsko znamko in lahko prejmete pojasnilo, kako lahko dobite zastonj in colnine prostokrasen koncertni fonognif.
FonagraUkl uvoz C. LOvii, Dunaj V! 2, OumiMiilortirsirasse iti.__
V tovarni za cement v
več domačih
Mojstrani sprejme
dclavcev
za takojšnji nastop. Stalno delo. Najmanjši zaslužek K 2'40 za deseturno delo.	1809 3 -1
Krojaškega učenca e
Frano Lukman, krojač in organist v Poljanah nad Škofjo Loko. - Prednost ima oni ki ima vesel;e in zmožnost do petja.	1994
Mala gostilna
______ _	13 mernikov posetve, 8 oralov
gozda in "orale travnikov. Redi se lahko 4—5 glav. živine. Proda se zaradi bolezni Cena 10.400 K. VeJ pove Ivan Dermutz, SmUmavCe, p. Vrba ob jezeru pri RoZeku, Kor
Učenca
pošta AjdovSčina
sprejme takoj za kleparski obrt v starosti 11 da 16 let Frano Rnšt, kleparski mojster v Stnrji, 1995 3-1
Cunard Line
Bližnji odhod iz domaČe Inke Trsta: Carpathia 26.H., Pannonia 9./8.r Ultonia 23./8. 1910.	„,. .
IzLiverpola: Lusitanija (najboljši največjim nai-lepši parnik sveta), 6-/8., 27./8„ 17./9„ 8./ U-5./11., 17./12. Mauretania30./7., 20/8., 10./9..1./""« 29./10., 19./11., 10./12. 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov Cena vožnji Trst-Nevv-Jork III. razred K180"- za odraslo osebo vštevši davek in K 100-— za otroka pod deset let vštevši davek.
Harotaite ..Slovenca".