ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Ferd oGestrin TRGOVINA IN KMEČKI UPORI ' , NA SLOVENSKEM IN HRVATSKEM V XVI. STOLETJU Referat na znanstvenem zborovanju ob štiristoletnici, hrvatsko-slovenskega kmečkega upora v Stubičkih Toplicah 6. februarja 1973. Izšlo v hrvatskem prevodu v publikaciji Radovi 5 (Institut za hrvatsku povijest), Zagreb 1973, str. 193—204, Slovenske in hrvatske dežele so bile v 16. stoletju močno gospodar­ sko povezane in vključene v trgovsko menjavo širšega ozemlja. Tej trgovski menjavi je dajala posebno pomembnost pò Jadranu posredo­ vana povezanost s sredozemskim prostorom na eni ter povezanost s podonavskim prostorom na drugi strani.1 Poglavitna smer trgovine v omenjenih naših deželah je bila v tem času smer vzhod—zahod, ali bolje, smer, ki je povezovala zlasti ogrske in hrvatske dežele prek slo­ venskih dežel oziroma prek Jadranskega morja z Italijo in deli Sredo­ zemlja.2 Po dosedaj znanih podatkih je ta smer trgovine po naši oceni ob viških pritegovala do 80 % vse trgovine na velike razdalje v slo­ venskih in hrvatskih deželah. Izredno pomembna pa je bila tudi pre­ hodna trgovina v obeh smereh med Italijo in Podonavjem. Središča te trgovine na velike razdalje in posredovalne trgovine med vzhodnimi in italijanskimi deželami so bili v takratnih slovenskih deželah Ptuj, Ljubljana, Beljak, Trst in Koper, a na Hrvatskem je šla ta vloga vse­ kakor Zagrebu, medtem ko je bila Reka večji del 16. stoletja v zastoju.3 Trgovci zgoraj omenjenih mest so bili v neposrednih zvezah z mesti v Italiji, z avstrijskimi nemškimi deželami ter celo z južnonemškimi ter ogrskimi deželami.4 V njih so že nastajali tako veliki trgovski kapitali, da so bili opazni tudi v širšem ozemlju. Posamezni nosilci tega kapitala 1 Prim. J. Tadic, Ekonomsko jedinstvo Balkana i Sredozemlja u XVI. veku, ZC 19/20 (1965/66), str. 187 si. Z. P. Pach, The role of east-central Europe in international trade, 16th and 17th centuries, Studia historica Aeademiae scientiarum Hungaricae 70, Budapest 1970. H. Kellenbenz, Südosteuropa im Rahmen der europäischen Gesamtwirtschaft, Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte, Bd 1, Graz 1971, str. 27 si. O. Pickt, Die Auswirkungen der Türkenkriege auf den Handel zwischen Ungarn und Italien im 16. Jahrhundert, prav tam, str. 71 si. , 1 O. Pickl, o. c., str. 73. F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, Ljubljana 1965. Isti, Le relazioni economiche tra le due sponde adria­ tiche dal quatrocento al seicento, v Recenti e antichi rapporti fra le due sponde dell'Adratico, Brindisi 1972. 1 F. Gestrin, Trgovina, o. c, str. 87 si. Isti, Mitninske knjige na Slovenskem v 16. ш 17. stoletju, Ljubljana 1972. - 4 Prim. F. Tremel, Der Frühkapitalismus in Innerösterreich, Graz 1954. F. Gestrin, Rela­ zioni o. c, J. Zontar, Villach und der SUdosten, 900 Jahre Villach, 1960. Isti,,Villach-Nürnberg und SUdosten, v 1. Jb. des Stadtmuseums, Villach 1964, str. 89 si. _ 207 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 so v največjem zaletu zgodnjega kapitalizma v tem stoletju prehajali tudi na razna področja proizvodnje. Blago te trgovine je v glavnem bilo podobno blagu takratne med­ narodne trgovine. Povsem pa sé je razlikovalo blago v prometu v eno S.,0d, ,.aJP l Prometu v drugo smer trgovine. Na zahod so šli v velikih količinah kmetijski pridelki in proizvodi, zlasti živina, meso, koze, sterilne surovine in kovine, železni izdelki in posamezni proiz­ vodi oorti. rroti vzhodu pa je trgovina posredovala sredozemske kme­ tijske proizvode, številne obrtne izdelke, levantinsko oziroma beneško blago m podobno.5 Turški vpadi in osvajanja v slovenskih in hrvatskih deželah na to smer trgovine niso bistveno negativno vplivali.« Na Hrvatskem so jo začasno celo okrepili, ker se je v prvih desetletjih 16. stoletja trgovina zaradi turske nevarnosti prenašala iz smeri sever—jug v zahodno smer m je nekdaj mnogo bolj živahna trgovina iz zaledja v kvarnerska pri­ stanišča upadala. S tem prenosom so se slovenske in hrvatske dežele s trgovino gospodarsko še bolj povezovale.? Šele okoli srede 16. sto­ letja so začele počasi upadati iz različnih vzrokov tudi povezave in trgovina med ogrskimi ter hrvatskimi in slovenskimi deželami in dalje z galijo, čeprav je ta smer trgovine še vedno ohranjala prvo mesto. uel nekdanjega prometa v tej smeri iz podonavskega prostora proti Italiji, zlastr s kozami, se je namreč začenjal po turškem ozemlju usmer­ jati proti Dubrovniku.« Pozneje je v tem prometu z zaledjem imel važno vlogo Split.» Zaradi tega se je začel promet tudi v obratni smeri prenašati na te poti. Povečevanje starih prometno trgovinskih pristoj­ bin od tridesetome na mejah proti slovenskim deželam do zadnjih mitmn m carm v habsburški posesti proti Italiji, a tudi uvajanje cele vrste novih davkov zaradi ciljev vladarjeve fiskalne politike in koristi deželnih stanov ^ter fevdalcev, pri tem premiku trgovine nista bila brez pomena.«» (Zato so se kmetje v uporu leta 1573 bili tudi proti zaprekam kmečki trgovini med hrvatsko mejo in morjem.) V zadnjih desetletjih tega stoletja pa je začel na hrvatskem ozemlju zopet počasi rasti pomen trgovinskih smeri proti kvarnerskim pristaniščem. Vse­ kakor moremo po okoli 1570. zaznamovati nekoliko večje premike pro­ meta od smeri vzhod-zahod. Toda poudariti je treba, da se s temi spremembami in premiki poti ter trgovine niso prekinjale gospodarske, XIII-Xv"mFirenzeai955 ^e^--đe} .0be«lawonien. im 16. Jahrhundert, ZHVSt. 19-20 (1966/67), str. 195. L KamP,ls' Prü°& priznavanju tridesetome u XVI. st. HZ 208 ZGODOVLNSKI ČASOPIS XXVII 1973 trgovske in druge povezave med slovenskimi in hrvatskimi deželami. Kolikor so jih ti premiki prometno trgovskih poti res slabili, pa sta jih na drugi strani in na svoj način krepili nastajanje in organizacija vo­ jaške obrambe proti Turkom in Vojna krajina, ki se uveljavlja-tudi kot gospodarski dejavnik. Čim bolj gremo h koncu stoletja, tem bolj je rasla njuna vloga, zlasti vloga Vojne krajine kot pospeševalnega momenta za krepitev blagovno-denarnih odnosov na Hrvatskem in deloma tudi za krepitev povezav med slovenskimi in hrvatskimi de­ želami. • - V zvezi s pomenom in vlogo tako orisane trgovine so se v stoletju velikih kmečkih uporov na Slovenskem in Hrvatskem že močneje uve­ ljavili ' elementi kapitalizma v trgovini ter so.se ob sorazmernem po­ rastu proizvajalnih sil in povečani družbeni delitvi dela vedno bolj poglabljali in utrjevali blagovno-denarni odnosi v celotni fevdalni družbi. Tudi prodor blagovnordenarnih odnosov v zemljiško gospostvo je bil že v času prve stopnje komercializàcije gospostva tako močan — a postajal je tem močnejši, čim bolj gremo proti koncu 16. stoletja •— da so ti odnosi odločujoče vplivali na razmere znotraj zemljiškega gospostva. To pa je v obravnavanem času v slovenskih in hrvatskih deželah padalo v prvo večjo krizo.11 - ' .Na eni strani se vse to kaže v spreminjanju oblik fevdalne rente in strukture zemljiškega gospostva, ki jim moremo slediti, vzporedno s prizadevanji fevdalcev, da se izvlečejo iz krize zemljiškega gospostva. Na drugi strani pa se kaže, srednjeveškemu pojmovanju o družbeni delitvi dela navkljub, v vedno večjem uveljavljanju *t. i. podeželske tr­ govine, v vključevanju fevdalcev in podložnikov v trgovino in kupče- vanje. Hkrati s Ntem so vedno bolj rasla nasprotja med mestom in vasjo, naraščal pa je tudi splet nasprotij okoli kmečke trgovine same. Vse­ kakor" je podeželska trgovina zlasti pa kmečka trgovina odločujoče vplivala na zaostritev razrednih nasprotij in seveda tudi na njihov vrhunec v tem času — na kmečke upore.12 Podložnik je posegel v zamenjavo in nato v trgovino že zgodaj v fevdalni dobi. Na široko — kot razred — pa sé je vključil v blagovno- denarne odnose z uveljavitvijo denarnih dajatev. Z njimi si je proces komercializacije na široko odprl vrata v zemljiško gospostvo in v fevdal­ ne.odnose. Pri.tem je imela poleg presežkov kmetijskih proizvodov in izdelkov domače obrti od vsega začetka važno vlogo trgovina s soljo, zlasti z morsko soljo, ki so jo na naših tleh obvladali kmečki kupče- valci. Za krize zemljiškega gospostva in za velikih kmečkih uporov pa se je podeželje, so se fevdalci in kmetje .— eni, v povezavi s povečanim pritiskom na kmeta, da,bi se izvlekli iz krize, drugi, da bi zmogli pove­ čana bremena — v še večjem obsegu usmerjali v trgovino. 11 Prim. B. Grafenauer, Boj za staro pravdo, Ljubljana 1944. Isti, Kmečki upori na Slo­ venskem, Ljubljana 1962. J. V. Bromlej, Krestjanskoje vosstanije 1573 goda v Horvatu, Moskva 1959. J. Adamček, Seljačka buna 1573; 1969. F. Gestrin, Gospodarstvo in družba na Sloven­ skem, ZC 16 (1962), str. 5 si. - 1! F. Gestrin, Gospodarske osnove razrednih bojev na Slovenskem konec XV. in v XVI. stoletju, JIC (1962), str. 33 si. Isti, Kmečka trgovina kot ozadje kmečkih uporov, Situla (1973), str. 45 si. 209 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 Nas tu posebej zanima kmečka trgovina. Le-ta je v obravnavanem obdobju zaobjela vse slovenske in hrvatske dežele, čeprav njen delež res ni bil v vseh deželah enak in prav tako tudi ne vloga kmečke trgovine.13 Veâ-dar so bile, ne glede na te razlike, slovenske in hrvatske dežele v tem času tudi s kmečko trgovino medsebojno močno povezane. Kmečka trgovina je segala daleč proti ogrskim deželam, proti Italiji in habsburškim nemškim pokrajinam. Slovenski kmetje so pri teh po­ vezavah pogosto, morda lahko rečemo, v največji meri opravljali tudi posredniško nalogo. Po svojih smereh se je tudi kmečka trgovina v veliki meri prilagajala splošnim trgovskim smerem na Slovenskem in Hrvatskem. Poglavitna smer ji je büa smer vzhod—zahod, linija od hrvatskih in ogrskih dežel proti morju in Italiji ter nazaj v obratni smeri. Prav tako je kmečka trgovina — kakor poklicna meščanska — pošiljala v eno smer blago ene vrste, v drugo smer pa blago druge vrste.14 S kmečko trgovino so se ukvarjali vsi sloji podložniškega razreda. Vanjo so posegali imetniki celih in manjših kmetij pa tudi kajžarji in osebenjki ter vaški obrtniki, čeprav je bila, seveda, njihova udeležba v kmečki trgovini zelo različna. Bili so posamezniki na podeželju, ne glede na družbeno pripadnost in gospodarski položaj znotraj podložniškega razreda, ki so se s kmečko trgovino ukvarjali precej redno, drugi pa so se odpravljali na pot le občasno.15 Vsekakor je moral podložnik — če ne drugje pa na najbližjem mestnem trgu — prodati na leto toliko blaga, svojega ali tujega izvora, da je dobil potrebna denarna sredstva za plačilo fevdalnih in drugih, zlasti državnih bremen in obveznosti, ki jih je bil dolžan plačevati v denarju. Ali pa si je moral denar pri­ služiti z razno nekmetijsko dejavnostjo (z domačo obrtjo, v prometu, fužinarstvu ali rudarstvu in celo z dnino). Niso bili redki slovenski in hrvatski podložniki, ki so v svoja kupčijska pota zajeli vse sloven­ sko1 oziroma hrvatsko ozemlje. Posegali so s svojo trgovino iz globokega zaledja vse do morja, na beneško ozemlje v Istri, do kvarnerskih pri­ stanišč, kamor sta jih pritegovala zlasti sol in vino. Posegli so celo v ' Furlanijo na eni ter ogrske dežele na drugi strani.16 Povezava sloven­ skih dežel s hrvatskimi v okviru kmečke trgovine je bila sploh zelo pomembna. Šele če upoštevamo povezanost slovenskih dežel in pove­ zanost le-teh s hrvatskimi pokrajinami v okvirih kmečke trgovine, lah­ ko v celoti dojamemo uspehe upornih kmetov v povezovanju v kmečko zvezo in v boju proti fevdalcem, ki sta zajela v največjih uporih tega časa velike dele slovenskega oziroma hrvatsko-slovenskega ozemlja in njenega podeželskega, podložniškega prebivalstva. ^Okvire, v katerih se je gibala kmečka trgovina, so postavljali tedaj uveljavljeni blagovno-denarni odnosi in dosežena stopnja procesa ko- 11 B. Grafenauer, Poglavitne poteze slovenskega zgodovinskega razvoja in položaja. Kro­ nika 19 (1971), str. 129 si., 133. F. Gestrin, Kmečka trgovina, o. e., str. Glej J. V. Bromlej, J. Adamček. M Prim. F. Gestrin, Mitninske knjige, o. c., str. 49 si. 15 Mitninske knjige nam dajejo za to vprašanje precej jasne podatke. J. Žontar, Drobec registra ljubljanskega nakladniškega urada iz leta 1544, Kronika 16 (1968), str. 32 si. F. Gestrin, Mitninske knjige, o. c, zlasti str. 101 si. in 273 si. " F. Gestrin, o. c, str. 59. AS, Vic. a. F 1/73 — 1586 april 16. 210 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 mercializacije na zemljiškem gospostvu. Toda v trgovino so podložnika potiskale tudi sorazmerno majhne kmetije, potrebe življenja nasploh in od časa krize zemljiškega gospostva tudi fevdalni pritisk. Materialne osnove za trgovino pa so jim v tem obdobju v manjši meri povečevali napori za zboljšanje kmetijske proizvodnje, zlasti pa močno vključe­ vanje v nekmetijsko dejavnost. Kmetje so na Slovenskem in deloma tudi na Hrvatskem posegali kot dopolnilo svojemu gospodarstvu zlasti v do­ mačo obrt in v promet, kjer so tovorili blago za različne koristnike. Udeležba v teh dejavnostih je prinašala podložnikom pomemben del dohodkov, ki so jih lahko deloma vložili tudi v svoje trgovsko kupče- vanje. Možnost za zaslužek pa je predvsem slovenskim podložnikom dajalo tudi vključevanje v dejavnosti, ki so bile povezane z rudarstvom in fužinarstvom (drvar jen je, oglar jen je itd-.). Podložniki so sprva trgovali zgolj s svojimi pridelki in izdelki do­ mače obrti, so pa, deloma že prej, kot npr. na Slovenskem, deloma pa zlasti v obravnavanem času, začeli tudi prekupčevati s pridelki drugih in posegati celo v trgovino z blagom poklicne, meščanske trgovine. Tudi niso v tem času več trgovali samo z blagom manjše vrednosti, marveč tudi z dragim blagom.17 Zato je bil seznam blaga, s katerim so pod­ ložniki v tem obdobju trgovali, kar pester in od konca 15. stoletja dalje vedno obsežnejši. Kmetje so se za trgovanje povezovali tudi v grupe in celo nekake, če ne več, vsaj občasne družbe. Trgovali so drug za drugega in seveda tudi za fevdalce. Prav tako so številni kmetje tovorili blago plemičem, ki so jim ga bili dolžni tovoriti, in za plačilo vsem, ki so jih najeli. , /O obsegu kmečke trgovine moremo za zdaj samo še približno go­ voriti. Toda že danes smo zelo blizu resnice, če trdimo, da je bila kmečka trgovina po množini blaga vsaj tako velika, kakor je bila poklicna, meščanska trgovina, kolikor seveda ni bila še, precej večja. Vsekakor je bila npr. na Slovenskem kmečka trgovina v prometu s primorskimi mesti po številu tovorov na prvem mestu. Naj to oceno z nekaterimi po­ datki podkrepimo. Samo soli so lahko kmečki kupčevalci v posameznih letih prepeljali iz mest slovenske Istre v zaledje, deloma tudi na hrvat­ sko ozemlje, do 90.000 tovorov.18 Kje pa je bilo še drugo blago masov­ nega prometa, kakor npr. vino, tudi olje, ki so ga od tam pripeljali. V nasprotni smeri pa je šlo s kmečko trgovino prav toliko tovorov dru­ gega blaga. Veliko je bilo dalje število glav živine, domačega in tu­ jega izvora, ki je šla s posredovanjem podložnikov zlasti proti laškim deželam. Podatki govore, da so posamezni kmetje prodali na leto krdela 17 AS, Stan. a F 295 f 1 si. — 1492 s. d.; F 207 — 1516 dec. 17, f 416 — 1536 nov.. 15, f 1101 — 1-536 jun. 19; F 281 f 749 si. — 1531 jan. 22; F 281 f 173 si. — 1522 okt. 10; F 207 f 150 — 1523 nov. 5, f 785 si. — 1544 april 28. AS, Vic. a F 1/74 — 1590 april. 28. Prim, številne odločbe o kmečki trgovini, policijske rede in prepovedi kmečke trgovine, dalje mit­ ninske tarife in mitninske knjige. Glej S. Vilfan, K zgodovini kmečkega kupčevanja s soljo (Gospodarsko-pravne podlage povesti o Martinu Krpanu), Kronika 10 (1962), str. 129 si. in 11 (1963), str. 1. si. J. Zontar, Nastanek, gospodarska in družbena problematika policijskih re­ dov prve polovice 16. stoletja za dolnjeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slovenske po­ krajine, ZC 10—11 (1956/57), str. 32 si. Isti, Drobec, o. c. F. Gestrin, Trgovina o., c. Isti, Mitninske knjige o. c. ls F. Gestrin, Trgovina,, o. c, str. 148 si. 211 ' ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 živine in po 500 do 1000 tovorov blaga.19 Vzemimo za ilustracijo obsega kmečke trgovine samo še domnevo: če bi vsak v kmečko zvezo in upor leta 1515 zajeti kmet na Slovenskem vnovčil letno samo štiri tovore svo­ jega ali tujega blaga, kar bi bilo seveda malo, dobimo nad 300.000 to­ vorov letnega prometa v okvirih kmečke trgovine. Vedno novi sejmi in številni tabori, ki so nastajali na podeželju, so bili v tem času važne postojanke kmečke trgovine. V drugi polovici 16. stoletja, torej okoli časa hrvatsko-slovenskega upora moremo z vso gotovostjo govoriti tudi o trgovini hrvatskih kmetov iz Zagorja proti Reki. Proti koncu tega stoletja so tam trgovali v že kar velikem številu in od tam vozili zlasti vino in apuljsko sol.20 . - Kmečka trgovina je seveda nihala iz leta v leto in so na nihanje nedvomno vplivali isti ali podobni vzroki kakor na nihanje poklicne, meščanske trgovine. Vendar se zdi, da glede letnega nihanja kmečke trgovine v primerjavi s poklicno, meščansko trgovino ne gre pretira­ vati. Kmet si je namreč hitreje in laže pomagal prek posameznih težav, ki so nastopile proti njegovi trgovini; Pač pa je kmečka trgovina močno nihala po letnih dobah, vsekakor v skladu z vezanostjo podložnikov na poljska opravila.21 Toda pri vsem tem je važna_ zgolj ugotovitev, da je kmečka trgovina tekla nepretrgoma celo leto,, čeprav seveda zdaj bolj zdaj manj. Prav tako lahko rečemo — trditev morda velja tudi za hrvatske dežele, čeprav vsekakor manj kakor za slovenske — da je kmečka trgovina v tem obdobju oziroma večji del tega obdobja rasla ne glede na to, da. je podložnik zaradi fevdalnega pritiska izgub­ ljal del presežkov svojih pridelkov. Kmečka trgovina se je morala tako kakor poklicna, meščanska trgovina podrejati veljavnemu prometnemu in mitninskemu režimu. Ta pa je postajal zaradi pritiska fiskalne politike deželnega kneza, pri­ tiska fevdalcev in deželnih stanov na prometne pristojbine in kmečko trgovino, zaradi plačevanja dolžnih starih, pa tudi povišanih in novo uvedenih pristojbin, zaradi podrejanja režimu prisilnih poti in režimu poslovanjem mitninskih uradov za kmeta vedno bolj neznosen. Pri kme­ tu/je naraščal odpor proti vsem tem novostim in njihovim nosilcem. Kmečki trgovini so bile mitnice, fevdalne in deželnoknežje, velika za­ preka. Prav zaradi tega in vedno večjega pomena, ki ga je imela kmeč­ ka trgovina kot Vir dohodkov za podložnike, so se ti zlasti v tem ob­ dobju začeli vedno v večjem obsegu zatekati v tihotapstvo.22 Oblasti so bile proti njemu skoraj brez moči. Niso pomagale ne številne nove mitnice, ne sistem bolet, ne novi načini pobiranja mitnin, ne strožje nadzorstvo in tudi ne nagrade tistim, ki so tihotapce zajeli ali prijavili, ne posebni oboroženi mitninski hlapci, ki so jih začeli v tem stoletju postavljati na večjih in važnejših mitninskih postajah za varstvo trgov­ skemu prometu in za boj proti tihotapstvu. Prav tako niso pomagali 19 Prim. J. Žontaf, Nastanek, o. c, str. 39, 63, 99. J. Adamček, Seljačka buna, o. c, str. 48 si. *° F. Gestrin, Mitninske knjige, o. c, str. 57 si., 273 si. 21 Prav tam, str. 60. 22 Prim. AS, Stan. a. F 207 — 1527 okt. ?, F 281 — 1528 okt. 21. AS, Vic. a. F 1/72 — 1565 okt. H, 1566 okt. 19, 1587 febr. 20. itd. Glej še F 288, 293/a in c, 294/a in c. 212 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 številni vladarjevi ukazi uradom in zemljiškim gospodom, naj pre­ prečijo komori škodljivo tihotapsko dejavnost podložnikov. To obliko kupčevanja podložnikov je treba poudariti še toliko bolj, ker se je v tihotapstvo zatekajoči kmet izpostavljal nevarnosti, da izgubi tovorjeno blago in plača visoke kazni. Z uvajanjem mitninskih hlapcev pa se je kmet izpostavljal tudi spopadom z njimi; pri tem je seveda tekla kri, pri spopadih pa so bili tudi mrtvi. S kmečko trgovino in njeno rastjo je naraščala postopoma tudi gospodarska moč vsaj dela, morda niti ne tako majhnega dela,' kmečkega prebivalstva. Ta del pa je imel v kmečkih uporih tega časa že važno vlogo. To se je videlo na zboru kmetov v Konjicah v vseslovenskem kmečkem uporu leta 1515. Leta 1573 pa so v hrvatsko-slovenskem uporu iz vrst tega dela podložnikov izšli mnogi uporniški voditelji in vodje.23 Hkrati z rastjo kmečke trgovine in njenega pomena za podložniški razred pa se je večala v vsem tem obdobju tudi občutljivost podložnikov za vprašanja kmečke trgovine in vsega, kar je bilo v zvezi z njo. Od upora do upora se to tudi vse bolj jasno kaže. Kmečka trgovina in z njo tako ali drugače povezana druga nekme­ tijska dejavnost podložnikov je bila torej zelo pomembna, pomembna v okviru splošnih gospodarsko-družbenih dogajanj tega časa v slovenskih in hrvatskih deželah pa tudi posebej za gospodarstvo kmeta samega. V okviru blagovno-denarnih odnosov, je kmečka trgovina sprožala vedno večja nasprotja znotraj zemljiškega gospostva pa tudi v odnosih med mestom in vasjo ter je rušila do tedaj veljavna razmerja v fevdalni družbeni delitvi dela.24 S. tem pa je po svoje-spodkopavala tudi temelje obstoječega družbenega reda. [Kmečka trgovina je pa po svoje delovala in vplivala tudi na gospodarsko povezovanje slovenskih in hrvatskih dežel, s čimer je povezovati tudi ozemeljsko razširjenost velikih kmečkih uporov tega časa.] Na drugi strani je prinašala podložniku ne ravno majhne vire dohodkov. Upravičeno trdimo, da brez dohodkov iz nekme­ tijskih dejavnosti in- zlasti kmečke trgovine podložnik ob sorazmerno majhnih kmetijah, kakor jih poznamo na uporniškem ozemlju v sloven­ skih in hrvatskih deželah, ne bi zmogel povečanih fevdalnih in drugih bremen tega časa. Čim bolj je namreč kmet dobival sredstva tudi drugje, izven kmetijskega obrata, tem laže je plemstvo povečevalo zahteve znotraj zemljiškega gospostva. Razumljivo potemtakem, da fevdalci pri iskanju poti iz krize zem­ ljiškega gospostva niso mogli mimo kmečke trgovine. Pri izvajanju svo­ jega povečanega pritiska so jo morali v veliki meri upoštevati. To še toliko bolj, ker so od zadnjih desetletij 15. stoletja dalje tudi sami po­ stajali vedno važnejši dejavnik znotraj podeželske trgovine. [V blagovno- denarne odnose niso stopali samo kot prodajalci presežkov zemljiških gospostev in kupci svojih potreb, temveč so posegali tudi v rudarstvo in fužinarstvo, šli so v denarne transakcije in posle, stopali v razne 23 Fr. Rački Gradja za poviest hrvatsko-slovenačke. seljačke bune g. 1573, Starine 2 (1875), str. 185 si., 252, 255, 263, 274, 288, 298 idr. R. Bičanić, Začeci, o. c., str. 12 si. J. Adamček, Seljačka buna, o. c., str. 121 si. M F. Gestrin, Gospodarske osnove, o. c, str. 35 si. 213 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 197: špekulacije in si pridobivali dohodke tudi kot civilni in vojaški funkcio­ narji v deželnoknežjih, državnih, in deželnih službah in upravi.] Iz krize zemljiškega gospostva, ki je na Slovenskem nastopila prej kakor na Hrvatskem, so se fevdalci reševali v več smereh.25 Na eni strani so se vračali na starejše za kmete vsekakor najmanj ugodne z nekdanjim pridvornim gospodarstvom vezane oblike fevdalnega izkoriščanja v zvezi z večanjem dominikalne zemlje, povečevanjem tlake na njej in podobno. Toda to nikakor ni bila prevladujoča smer, ki so jo uporabljali fevdalci pri iskanju poti iz krize. Treba je ugotoviti in poudariti, da ne na Slo­ venskem in niti na hrvatskem ozemlju, ki ga je zajel upor, razen v so­ razmerno majhnem številu gospostev, ni prišlo v velikih obsegih do po­ večevanja dominikalne zemlje, ki bi jo poslej fevdalci obdelovali v lastni režiji z delovno silo podložnih kmetov v obliki tlake.26 Na drugi strani so fevdalci spreminjali denarno rento v naturalno, poviševali stare da­ jatve ali uvajali celo nove. Vendar tudi v tej smeri niso vsesplošno uspe­ vali in so obstajale velike razlike po zemljiških gospostvih. Mnogo po­ membnejšo, moremo reči poglavitno smer reševanja iz krize, je fevdalcem kazala dosežena stopnja blagovno-denarnih odnosov nasploh in v zem­ ljiških gospostvih posebej. Važno vlogo je pri tem imela, kakor že re­ čeno, tudi kmečka trgovina. Fevdalci so od svojih podložnikov zahtevali in izvajali pravico pred- kupa njihovih kmetijskih presežkov. Nalagali so jim, da so zanje oprav­ ljali razne trgovske posle. Silili so jih, da so zanje in za potrebe zemlji­ škega gospostva tovorili blago na razne, tudi zelo oddaljene trge ter ga prodajali po vnaprej določenih cenah ali pa so morali razlike sami po­ ravnati. Zahtevali'so, da so podložniki od njih kupovali razno pokvar­ jeno ali slabše blago, npr. vino, po običajnih, dnevnih cenah ter izvajali nad njimi še druge oblike prisile. Z eno besedo: podložnike so vključe­ vali v trgovske posle zemljiškega gospostva in jim v zvezi s tem nala­ gali celo vrsto novih -bremen in obveznosti. Fevdalci so skušali že od začetka krize zemljiškega gospostva tudi z raznimi drugimi ukrepi v -čim večji meri uveljaviti monopol nad presežki kmetove proizvodnje . in sami neposredno ali posredno nastopati z njimi na trgu.27 Temu je služilo tudi delno vračanje na naturalne dajatve, kolikor so jih fevdalci mogli uveljaviti. Na Hrvatskem so fevdalci skušali povečati naturalno rento zlasti z desetino, ki so jo po sredi 16. stoletja tudi nasilno pre­ vzemali v zakup in njen dotedanji denarni iznos spreminjali v naturalno dajatev, ki se je po vrednosti večkratno povečala.28 Isti namen je v glav­ nem imelo tudi povečevanje tlake. Ta je v obravnavanem obdobju bolj služila- za pridobivanje denarnih dohodkov v obliki odškodnine, torej za povečevanje denarne rente, ali pa za obvezno - tovor jen je fevdalče- * Prim. B Grafenauer, J. V. Bromlej, J. Adamček, S. Vilfan, Lokalna zgodovina iz ne­ st r H s4erspekhve' RazPraTe 2 (Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega), Ljubljana 1971, »Prim. S. Vilfan, o. c. P. Blaznik, Zemljiška gospostva v Ljubljani in okolici, Raz­ prave 2, Ljubljana 1971, str. 73. ^ „ " ^rimA B- Grafenauer, Kmečki upori, o. c. J. Adamček, Seljačka buna, o. c, str. 50 si. c. Gestnn, Gospodarske osnove, o. c. in Kmečka trgovina,, o. c. !S J. Adamček, Seljačka buna, o. c, str.. 53 si. 55. 214 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 vega blaga na trg, kakor pa za povečevanje delovne sile na zemlji go­ spoda. Cilj vseh teh naporov fevdalcev, ki so si povečevali dohodke tudi še na druge načine, je bil jasen: poseči na trg s čim večjim delom pre­ sežkov kmečke proizvodnje na svojih zemljiških gospostvih in se s tem izvleči iz krize zemljiškega gospostva. Fevdalci so na razne načine izkoriščali v svojo korist celo nepo­ sredno kmetovo vključevanje v trgovino. Pobiranje novih, nenavadnih mitnin' na fevdalnih posestvih je bila precej pogosta oblika. Takò je tudi kmečka trgovina v času krize postajala vir fevdalnega izkoriščanja in vir fevdalne rente. , Monopolne težnje fevdalcev po presežkih podložnikove proizvodnje so vsekakor ožile možnosti kmečke trgovine. Toda kmet s spremembami na zemljiškem gospostvu v času krize ni bil, zlasti ne na Slovenskem, a niti na Hrvatskem, potisnjen iz blagovno-denarnih odnosov. Vanje je bil vključen že v toliki meri, da jih iz njih ni bilo več mogoče izločiti. Vendar so bile v tem razvoju razlike med slovenskimi in hrvatskimi deželami. Na Slovenskem je bil kmet zaradi kmečke trgovine in domače obrti od začetka 15. stoletja v vedno večjem boju z mesti in. meščani. S povečanim poseganjem kmetov in fevdalcev v trgovino v času krize zemljiškega gospostva in s poseganjem kmetov tudi v trgovino z blagom poklicne, meščanske trgovine so se še močneje spremenila stara raz­ merja v družbeni delitvi dela in so se zaostrila nasprotja na relaciji mesto — vas. Mesta so hotela omejiti podeželsko, zlasti kmečko trgovino, jo trdneje določiti in predvsem omejiti na mestne trge. Fevdalci so ta boj občutili z dveh strani: prizadete so bile njihove neposredne koristi, prizadeti pa so bili tudi zato, ker so meščanske težnje, kadar so uspe­ vale, občutili podložniki. (Zavedali so se tudi, da podložnik povečanih fevdalnih in državnih bremen ne bi zmogel samo iz dohodkov svojih kmetij.) Zato so v vsem obravnavanem obdobju v tem boju stali na strani podložnikov proti mestom in proti deželnemu knezu, ki je meščane podpiral. Pri tem so poudarjali, da se podložniki ne bi mogli preživeti na kmetijah, niti ne bi mogli od njih dobiti dajatev in izterjati davkov brez trgovanja. Od tod je v obravnavanem času zrasla dvojna vloga plemstva v odnosu do* kmeta. Na eni strani je na zemljiškem gospostvu skušalo monopolizirati presežke kmetove proizvodnje — kar se mu je le deloma posrečilo — in je povečevalo fevdalno izkoriščanje in pritisk. Na drugi strani pa so fevdalci uspešno podpirali kmeta v boju za trgo­ vino proti interesom mest in meščanstva. Saj je tudi kmečka trgovina postajala eden izmed virov fevdalne rente. Vsi poskusi mest in ukrepi deželnega kneza — a tudi fevdalna prisila — niso zavrli kmečke trgo­ vine.29 Ta je ob koncu obdobja oziroma od začetka 17. stoletja ne samo v praksi, marveč tudi pravno prebijala okvire mestnega gospodarstva in fevdalne družbene delitve dela.30 " Г. Gestrin, Gospodarske osnove, o. c, str. 36 si. 30 Prim. J. Zontar, Nastanek, o. c. V. Valencič, Ljubljanska trgovina v 16. in 17. stoletju. Razprave 2, Ljubljana 1971, str. 102 si. 215 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 . - V hrvatskih deželah v istem obdobju nasprotje med mestom in vasjo ni bilo tako izrazito. Mesta, morda z izjemo Zagreba, so tedaj doživljala hude čase in težke ovire v svojem razvoju.31 Zato pa so se toliko ostreje javljala nasprotja plemič—kmet. Ta so se na Hrvatskem pred uporom leta 1573 v takratni situaciji v veliki meri vezala na Vojno krajino. Hrvatsko plemstvo, ki je imelo v svojih rokah vedno več trgovine, tudi izvozne trgovine s kmetijskimi pridelki, je dobilo pomembno tržišče za prodajo teh pridelkov v vojski za obrambo proti Turkom oziroma v Vojni krajini. Ta trgovina je prinašala veliko dohodkov in fevdalci so z vsemi sredstvi prisile branili proti podložnikom svoj privilegirani položaj v tej trgovini. Odpor proti temu je naraščal tako pri kmetih kakor pri vojski in oskrbovalcih vojske z živežem. Ti so sé že leta 1560 pritoževali, da so hrvatski velikaši monopolizirali presežke kmetovih pridelkov s prisilnim odkupom in nato z mnogo višjimi cenami oteževali oskrbo vojske z živili.32 V nastalem nasprotju, ki je bil v veliki meri povezan tudi s problemom kmečke trgovine, se je vladar v interesu Vojne krajine postavil v zaščito le-te in kmečke trgovine in zahteval svobodno prodajo kmečkih pridelkov na Hrvatskem. Plemstvo se je tej zahtevi uprlo in hrvatsko-slavonski sabor je celo ponovno potrdil fevdalno pravico do predkupa kmečkih pridelkov (1562).33 Šele leta 1567 se je zadeva uredila s kompromisom in kmet v bližini Vojne krajine (kar pa je nedoločljivo) je v njej dobil pravico svobodne prodaje svojih pridelkov.34 S tem so bile monopolne težnje hrvatskega plemstva glede kmečke trgovine prebite. Kmet je torej še vedno posegal v trgovino, tudi v trgovino na večje razdalje in verjetno celo v trgovino z blagom po­ klicne, meščanske trgovine. Zato je morda razumljivo, zakaj je uporni kmet leta 1573 postavljal s kmečko trgovino povezane, zahteve tako v ospredje, zakaj zahtevajo odprte ceste za trgovino proti morju (torej za trgovino na večje razdalje!) in svobodo trgovine. Morda se je tudi iz tega odnosa sil jasneje izoblikovala pri kmetu ideja o cesarskem na- mestništvu v Zagrebu. Tudi zgoraj orisani proces komercializacije zemljiškega gospostva je na drugi .strani sam po sebi potiskal kmeta v kupčevanje in drugo ne­ kmetijsko dejavnost. Saj je bilo od prisilnega tovorjenja in kupčevanja za fevdalca do samostojnega nastopanja v trgovini samo en korak ali pa so kmetje obojne posle, za fevdalca in zase, združevali. Poleg tega je podložnik v vsem tem obdobju, tako pred pa tudi po uporih leta 1515 in 1573, ne glede na vse premike v obliki fevdalne rente še vedno velik del fevdalnih obveznosti, zlasti pa še obveznosti do države, ödrajtoval v denarju^ Če je hotel podložnik izpolniti svoje fevdalne in druge denarne obveznosti, ki so vsaj na Slovenskem celo naraščale,^se je moral še naprej vključevati v trgovino in drugo nekmetijsko dejavnost. Kmečka trgovina, ki je, kakor rečeno, nagrmadila okoli sebe vrsto nasprotij, ki je rušila do tedaj veljavno družbeno delitev dela, se je v 31 J. Adamček, Seljačka buna o. c, str. 50. 32 Prav tam, str. 51. 33 Prav tâm. Ilustrovana povijest Hrvata, Zagreb 1971, str. ,123. " Ilustrovana povijest, o. c, str. 130. 216 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1973 obdobju velikih kmečkih uporov na Slovenskem in Hrvatskem javljala kot eden bistveno važnih vzrokov za kmečke upore. Ce je bila namreč iz kakršnihkoli vzrokov prizadeta kmečka trgovina, se je podložnik znašel v poslabšanem položaju. Lahko bi celo rekli, ob primerih vse­ slovenskega kmečkega upora /leta 1515 in hrvatsko-slovenskega upora leta 1573, da so upori v obravnavanem obdobju izbruhnili vedno tedaj, ko so dohodki od trgovine in drugih nekmetijskih dejavnosti upadli in so podložniki zaradi tega težje prenašali fevdalna bremena in pritisk. Vsakokratne okoliščine, ki so privedle do tega, so bile seveda v vsakem primeru različne.. Problem kmečke trgovine se je v uporih tega časa vedno znova pojavljal kot vzrok za kmečko nejevoljo in odpor. O tem dovolj zgovorno govore zahteve, dejanja in izjave upornih kmetov, ki so postajali sestavni del uporniškega programa. "V uporu leta 1573, y katerem je program upornih kmetov dosegel kulminacijo idejne zrelosti, je bil poleg boja za osvoboditev izpod zemljiškega gospoda in poleg boja za posebno cesarsko namestništvo kot cilj upora postavljena tudi svo­ boda kmečkega trgovanja. Lahko torej trdimo, da je v skrajnih posle­ dicah in v povezavi z drugimi vzroki tudi kmečka trgovina sprožala kmečke upore, in sicer tem bolj čim bolj gremo h koncu 16. stoletja. Zusammenfassung HANDEL UND BAUERNAUFSTÄNDE IN SLOWENIEN UND . KROATIEN IM 16. JAHRHUNDERT Die wirtschaftlichen Beziehungen zwischen Slowenien und Kroatien waren zur Zeit der Bauernaufstände sehr eng geknüpft, beide Länder waren ander­ seits aber auch in den Handelsaustausch und die frühkapitahstische Entwick­ lung eines weiteren Bereiches einbezogen. In diesem Zusammenhang festigten und vertieften sich die Ware-Geld-Beziehungen ' auch innerhalb der Grund­ herrschaft. Zugleich vertieften sich auch die Gegensätze zwischen Stadt und Land; der Baeuerhandel wirkte sich zerstörerisch auf die damals herrschende Verhältnisse in der feudalen Arbeitsteilung aus, er vertiefte noch die Klassen^ gegensätze innerhalb der Grundherrschaft und hat deren Höhenpukt m dieser Zeit — die Bauernaufstände — entscheidend beeinflusst. ;. , Der Bauernhandel griff in dieser Zeit auf alle slowenischen und kroatischen Länder über und wurde — wenn auch mit unterscheidlicher Intensität — das ganze Jahr hindurch praktiziert. Aus Daten ist ersichtlich, dass einzelne Bauern ganze Wiehherden und von 500 bis 1000 Lasten verschidener Waren verkauft haben. Ausser dem Verkauf ihrer selbsterzeugten Waren auf Märkten m atadten griffen die Leibeigenen auch in den Ferhhandel ein, vor allem in den auis Meer und zurück bis in die ungarischen und deutschösterreichischen Lander aus­ gerichteten. Besonders in Slowenien handelten die Bauern sogar mit Waren, die vorher dem Bürgerhandel vorgehalten gewesen waren. Diese Tätigkeit wurde den Bauern zum Teil auch durch die verhältnismässig geringe Grosse der Bauernhöfe aufgezwungen, in der Krisenzeit der Grundherrschaft in der be­ handelten Zeit aber auch durch den zunehmenden Druck der Feudalherren. Nach einem~ Ausweg aus dieser Krise, zu der es in Slowenien übrigens früher kam als in Kroatien, suchend,' konnten die Feudalherren die bereits geltenden Ware-Geld-Beziehungen nicht ausser acht lassen, ebensowemg^wie den Bauernhandel. Ausser allen anderen Druckmitteln bedienten sie sich in dieser Zeit aller Druckmittel, die ihnen die erreichten Ware-Geld-Beziehungen innerhalb der Grundherrschaft boten. Sie machten ihr ausschliessliches Anrecht 14 Zgodovinski časopis 217 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVII 1975 a'uf alle Ueberschüsse der Produktion der Bauern geltend, sie bezogen den Leibeigenen in. die Geschäfte der Herrschaft ein und luden ihm in diesem Zusammenhang neue Lasten und Pflichten auf. Zu eigenem Nutzen kehrten sie die Bedeutung der Verkehrs- und Handelsgebühren, die auch wegen der Geld- pplitik des Landesfürsten erhöht wurden. Es war das Ziel aller dieser Bemü­ hungen der Grundherren die Ueberschüsche der Produktion der Bauern unter Kontrolle zu bringen, damit auf dem Markt einzugreifen und auf diese Weise die Krise zu bewältigen. Der Bauernhandel sollte zur Quelle der Feudalrente werden. Doch wurden die Bauern durch die Veränderungen in der Grundherrschaft nicht aus den herrschenden Geld-Waren-Beziehungen gedrängt, doch verlief diese Entwicklung in slowenischen und kroatischen Ländern verschieden.. In ersteren ging der Bauernhandel auch rechtlich über den Rahmen der Stadtwirt­ schaft und der feudalen Arbeitsteilung hinaus. Einen grossen Teil ihrer Abgaben leisteten die Bauern imer noch in Geldform, Geld konnten sie sich jedoch nur dem Handel verschaffen. Auf jeden Fall meint der Verfasser, dass der auf den Bauernhandel aus­ geübte Druck mit ein wesentlicher Grund für das Aufkommen der Bauernauf­ stände gewesen ist. In den Aufständen dieser Zeit, vor allem in slowenisch-kroati­ schen im Jahre 1573, wurden als Gründe für die Empörung immer wieder auch die Probleme des Bauernhandels angegeben. Es steht fest, dass die Lage des Untertans sich immer dann verschlechtert hat, wen aus irgendeinem Grund seine Handelstätigkeit beeinträchtigt wurde. Das war zweifellos in slowenischen Austand von 1515 und in slovenisch-kroatischen von 1573 der Fall. Die Äusse­ rungen, Taten und Forderungen der aufständischen Bauern sind in dieser Hin­ sicht sehr Aufschlussreich. Der Verfasser vertritt somit die Meinung, dass in den äussersten Konsequenzen und zusammen mit anderen Gründen auch der Bauernhandel die Bauernaufstände mit verursacht hat und das in um so grösserem Ausmass um so mehr das Jahrhundert zu Ende ging. 218