Ameriška Domovina 47V »(vic »te »m NO. 240 9XM IN SPIRIT //^ a unouao« emsi National and International Circulation SLOV€NIAN ^RN5I*6 MGmPJ&m CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 24, 1963 ŠTEV. LXVI — VOL. LXV1 Peiping; Razgovori v Paril« zarota prsi! OF Na proslavi 8. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Južnega Vietnama v Peipingu ie podnačelnik armade dejal, da so razgovori v Parizu ameriško-raska zarota proti OF Južnega Vietnama. HONG KONG. — Pretekli teden so slavili v glavnem mestu Kitajske Peipingu 8. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte Južnega Vietnama. Slavja se je udeležilo vodstvo Kitajske s predsednikom vlade Ču-En-la-jem na čelu. Govoril je namestnik načelnika glavnega stana kitajske ljudske armade Wen Yu-cheng. Kitajec je trdil, da so razgovori v Parizu ameriško-ruska zarota, ki naj prisili Vietnamce, da bodo opustili svoj cilj: zasesti Južni Vietnam in združiti deželo pod eno vlado. Wen je ponovil Hočiminhov poziv, da naj se Vietnam bori tako dolgo, dokler bo kak sovražnik na njegovih tleh. Trdil je, da je bila Osvobodilna fronta početnik in vodnik južnovietnamskega vojnega odpora proti Združenim državam. Kitajec je nato trdil, da Sovjetska zveza podpira Združene države v vietnamskem vprašanju, “ker so Združene države podpirale sovjetski nastop proti Češkoslovaški”. Sovjetski revizionizem. je najzagrizenejši sovražnik vietnamskega ljudstva, je izjavljal Wen. Ko je Wen Yu-cheng to govoril, so diplomatski zastopniki Sovjetske zveze in njenih satelitov zapustili proslavo. V Peipingu so naslednji dan objavili posebno poslanico OP1, podpisa no od Mao-Tsetunga, Ču-En-laja in Lin Piao, v kateri ti zagotavljajo OF vso pomoč in podporo do “končne zmage”. icilte premirje tudi v nigerijskem vojskovanju LAGOS, Nig. — Predsednik Nigerije Gowon je izdal ukaz o dvodnevnem premirju v vojskovanju v Vzhodni pokrajini, oziroma Biafri, kot se ta nekdanji kos Nigerije imenuje, odkar se je lani odcepil in se oklical za neodvisno državo. Premirje je bilo doseženo po posredovanju dveh članov britanskega parlamenta. Premirje velja za 24. in 25. december. Nigerijska letala bodo sicer tudi ta dva dni letala nad Biafro, toda ne bodo streljala in ne metala bomb. V kolikor se bodo premirja držale biafranske oborožene sile, ki so zadnje tedne bile skoraj stalno v ofenzivi, še ni jasno. Vsekakor sta člana britanskega parlamenta pozvala tudi Biafro, naj se drži premirja. Mednarodni Rdeči križ je moral včeraj na ukaz vlade Gvineje, s katere središča na otoku Fernando Po so letala nosila pomoč v hrani in zdravilih v Biafro, polete v Biafro, ustaviti. Ta pomoč je šla v glavnem v begunska taborišča. Čehi dvigajo svoje vloge v bankah PRAGA, ČSR. — Čisto nepričakovano so češki vlagatelji začeli dvigati svoje vloge v bankah in denar spreminjati v blago. O-čitno je, da se bojijo draginje, kajti sedanja inflacija ne more imeti druge posledice kot dviganje cen. Ta pojav je treba deloma pripisati tudi invaziji rdečih čet na Češkoslovaško. Kremelj mora namreč svojim Vojakom izplačevati plače v čeških kronah. Te si “zaenkrat izposoja” pri Narodni banki ČSR proti poznejšemu obračunu. Vsa zadeva je zavita v temo. Sama po sebi ne bi bila morda tako nevarna, toda tema, ki jo obdaja, rodi strah, to pa goni vlagatelje v banke, da dvigajo svoje prihranke. Tak pojav ni nič novega, čud-ho je le, da češka vlada in okupacijske sile ne povedo resnice. To je rodilo sluhe in govorice, ki morejo le škodovati češkemu gospodarstvu. Pentagon bi rad imel za $20 bilijonov večji proračun WASHINGTON, D.C. — Vojaški krogi so verjetno skupaj z vojno industrijo predložili že sedanjemu tajniku za narodno obrambo Cliffordu načrt za prihodnji proračun za narodno o-brambo, ki naj bi bil za $20 bilijonov večji od sedanjega. Podoben predlog je dobil Nixonov tajnik za narodno obrambo Laird. Johnson misli, da bi zadostoval za narodno obrambo znesek $85 bilijonov. Vojaki in vojna industrija sodijo, da se bo Nixon dal pregovoriti in pristal na zvišanje. Naj večji del dodatnega denarja bi šel v investicije za rakete in letala, posebno v proizvodnjo raketnih lovcev. Rapacki odstavljen Poljski zunanji minister Rapacki je bil odpuščen iz vlade “zaradi bolezni”. VARŠAVA, Polj. — Adam Rapacki je bil poljski zunanji minister od leta 1956. Znan je bil zaradi svojega predloga brezatomskem pasu skozi sredo Evrope, v katerega naj bi spadale obe Nemčiji, Poljska in Češkoslovaška. Minister je bil od letošnje pomladi bolan in se ni dosti spuščal v politiko. Sedaj so ga razrešili njegovih dolžnosti kot zunanjega ministra zaradi bolezni. Neuradna poročila trdijo, da je bil odpuščen iz vlade, ker je nasprotoval čiščenju Judov v zu nanjem ministrstvu in pa nasprotoval tudi vdoru v ČSR. Neki visok partijec je pripomnil k njegovi odstavitvi: Rapacki je mislil, da je večji od Partije, pa mu je ta dokazala, da se moti! Predlog Rapackega o brezatomskem pasu sredi Evrope je vzbudil svoj čas veliko zanimanja in tudi resnega razpravljanja, čeprav Sovjetska zveza ni nikdar njegov sprejem javno podpirala ali se celo gnala zanj. Zato je bila večina političnih proučevalcev komu nističnega bloka in njegove politike mnenja, da je Rapacki svoj načrt predložil brez temeljitega razgovora z Moskvo. Tisti čas, takoj po “oktobrski revoluciji”, ki je postavila na oblast na Poljskem Gomulko, so v Varšavi kazali veKko več volje za svojo pot kot v sledečih letih, ko se je Poljska zopet navezala na življenje in smrt na Moskvo. Posadko Puebla so rdeči mučili Eisenhowerju umrl brat Earl WASHINGTON, D.C. — Bivši predsednik Eisenhower je imel 7 bratov. Prvi Paul je umrl že v mladosti, drugega Royja je leta 1942 zadela kap, tretji Arthur je umrl 1. 1958 v Kansas City, kap je zadela pretekli teden tudi četrtega Earla. Pri življenju so še predsednik in brata Milton in Edgar, star 80 let. Papež poziva k praznovanju 1. januarja kot praznika miru RIM, It. — Sv. oče je objavil posebno poslanico, ki jo je spravil v zvezo z 25-letnim jubilejem deklaracije ZN o človeških pravicah. V njej priporoča, naj ves svet praznuje 1. januar kot praznik miru. Vatikan je obenem sestavil tudi posebno besedilo za maše, ki se bodo ta dan brale za mir. V Latinski Ameriki je že 8 držav razglasilo 1. januar kot praznik miru. V Vatikanu pričakujejo, da bo Mednarodni svet protestantov-skih cerkev podprl papeževo pobudo. Poslanica poziva posebno mladino, naj se zavzame za predlagano praznovanje. IH zakljiišifi zassfajf ZDRUŽENI NARODI, N.Y. -Generalna skupščina ZN je kot vsako leto tudi letos zaključila svoje redno zasedanje tik pred Božičem. Na dnevnem redu zasedanja je bilo 98 točk, ki so pa vse razen štirih obravnavale staro gradivo. Zasedanje ni rodilo nobenih novih idej, zato je letošnji predsednik skupščine Emilio Arenales, diplomat iz Gvatemale, precej neusmiljeno okrcal vse delegacije. Rekel jim je, da preveč plavajo v oblakih, da nimajo smisla za stvarnost, da se pogosto obnašajo “nerealistično, čustveno in demagoško”. Pa jim je pri vsem tem želel vesele praznike in srečno novo leto. Ni tudi pozabil, da omeni, da se skupščina preveč utaplja v govore in resolucije, ki ne urejajo ničesar. Arenales je opozoril tudi na celo vrsto nevarnih trenj v mednarodni politiki, spor med Izraelom in Arabci, vietnamsko vojno, Biafro itd. in moral pripomniti, da ZN v teh slučajih niso mogli posredovati, kot bi bilo treba. Kot veselo znamenje je mogel samo počrtati dejstvo, da je hladna vojna začela pojemati, in izrazil upanje, da to ne bo samo začasen pojav. Dober del ameriških čet bi lahko odšel iz Vietnama SAIGON, J. Viet. — Vlada je mnenja, da bi lahko dober del ameriških čet prihodnje leto zapustil Južni Vietnam, toda pri tem opozarja na to, da ZDA ne Kapitan izvidniške ladje Pueblo Lloyd M. Bucher je po osvoboditvi včeraj izjavil, da so Severni Korejci člane posadke skozi 11 mesecev ujetništva ponovno hudo mučili, jih pretepali in brcali. Zanikal je, da bi bila kdaj ladja Pueblo v severnokorejskih teritorialnih vodah. Ameriški zastopnik je podisal izjavo “priznanja in opravičila”, ki jc je predložila Severna Koreja, pa prej izjavil, da je brez vrednosti in laž-njiva. PANMUNJON, Kor. — Včeraj je Severna Koreja pustila tu preko mostu na jug 82 članov posadke ameriške izvidniške ladje Pueblo, ki jo je 23. januarja letos ugrabila nedaleč od svoje obale in jo odgnala v pristanišče Wonsan. Severna Koreja je obdolžila ladjo, da je kršila severnokorejske teritorialne vode, vohunila in se s silo uprla, ko je bila pozvana k predaji. Zahtevala je priznanje vseh teh dejanj in opravičilo predsednika ZDA z obljubo, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Združene države so te obdolžitve odklonile in izjavile, da je bila ladja napadena na visokem morju. Odklonile so seveda vsako opravičilo, pa zahtevale brezpogojno vrnitev ladje in moštva. Severna Koreja je prisilila ujeto moštvo, da je “priznalo” kršitev teritorialnih voda, vohunjenje in vse druge zločine. Ko je storila vse, kar je mogla za svojo propagando, je pristala na izpustitev posadke, ko je gen. G. H. Woodward podpisal od Severne Koreje predloženo izjavo, čeprav je preje izjavil, da je ta lažnjiva in trditve v njej brez osnove. Najprej so poslali preko mo-, ^------ 1 — stu, ki loči severni del demilita- ni bila pripravljena in opremlje-rizirane cone od južnokorejske- na. Dejal je, da je posadka sku-ga, truplo mornarja D. D. Hod-! šala uničiti vse elektronske na-gesa, ki je bil v boju z rdečimi! prave na ladji in uničiti vse dru- Iz Clevelanda in okolice ranjen in umrl v ujetništvu. Nato je prišlo moštvo s kapitanom ladje C. M. Bucherjem na čelu. Nekateri od ujetnikov so se na potu v svobodo smejali, drugi so od veselja nad prestanim in vrnitvijo v svobodo jokali. Rdeči so ujetnike mučili Časnikarji so takoj hoteli vedeti, kako so rdeči z ujetniki postopali. Kapitan Bucher je po-.smejo svojega vojaštva umakni- ucjarjp (ja so se vsi člani posad-ti kar na svojo roko, ne da bi do- ke y ujetništvu odlično driaii; segli istočasno^ obvezo od ^ Ha- čeprav so jih rdeči grdo mučili, palicami, pestmi in so delali z njimi ge njene tajnosti, da pa ji celoti ni uspelo. to v noia, da bo tudi on umaknil del svojih oboroženih sil domov. Če ^ brcalL To so delali pretepali s se bo ZDA preveč mudilo, bodo Vse do predzadnjega tedna pred po nepotrebnem izgubile pnlož-losvoboditvijo Da jih bodo spu_ npst pritiska na Hanoi. |stili, to so jim povedali štiri dni V ameriških vojaških krogih pred izročitvijo v Panmunjonu. priznavajo, da bi bili lahko Južni Vietnamci že preje prevzeli večji del bremena vojskovanja, pa so bili v Washingtonu prepričani, da je “predrago” oborožiti | ladja ni nikdar zaplula bližje k in vežbati južnovietnamske obo-.obali, kot 13 milj, da ni bila nik-rožene sile z modernim orožjem.!dar v severnokorejskih teritori V Pentagonu so mislili, da bodo alnih vodah, da so jo rdeči na-“Amerikanci rdečim kmalu po- padli in zasedli na visokem mor-kazali”, kaj se pravi imeti o- ju. Obramba proti premoči je pravka z njimi. |'bila nemogoča, ker ladja za to Komunistične obdolžitve neresnične Bucher je izjavil, da njegova V vzhodni Aziji se pojavljajo znaki želje po miru SNOW . 'f- * '* ’■ • V ranensk \#i£8 Z-B ___ prerok j pravi; Oblačno, vetrovno in mrzlo z Naletavanjem snega. Naj višja temperatura do 30. CLEVELAND, O. — Ker smo pred prazniki, pa dajmo prav optimistom, ki vidijo celo vrsto znakov, da je začela v vzhodni Aziji prevladovati želja po miru. Pa jih naštejmo po vrsti! Kambodžanski princ Siha-nuk ima navado, da se zmeraj znaša nad Ameriko in ji grozi, kadarkoli ga kaj zjezi. Sedaj je brez posebnih pogojev pustil na svobodo 12 ameriških jetnikov. Ni porabil te prilike, da zopet pridiguje Amerikan-cem, kaj naj bi morali postati in kakšni so. Pustil je prevladati vtis, da je z dejanjem hotel pokazati, da želi mir z našo deželo, čeprav ji ne odpušča njenih političnih “grehov”. Južnovietnamska OF je pripravljena pustiti na svobodo tri ameriške jetnike. Ravno ta čas se vršijo razgovori o tem med njenimi in ameriškimi zastopniki. Upajmo, da bodo ugodno zaključeni. Resni število srečnih ujetnikov veliko, toda upanje je vendarle dovoljeno, da bodo kmalu dočakali svobodo tudi ostali naši ujetniki, kar jih imajo partizani v rokah. Vrnili so se na svobodo člani posadke naše ladje Pueblo. Mesece in mesece so se vlekla pogajanja, lahko bi bila končana že preje, kajti korejski komunisti so načelne pogoje za osvoboditev sporočili že davno in naša delegacija bi bila gotovo pospešila posto-pek, ako bi bili rdeči Korejci pripravljeni na to. Da so se odločili prav sedaj, da pristanejo na sporazum, je gotovo treba vsaj deloma pripisati praznikom. Toda ne samo praznikom. Za gornje novice je treba iskati tudi politično utemeljitev, ta pa leži v Peipingu. Tam se je Maova skupina morala znova opreti na vojaške kroge in voditelje javne uprave, ki jih po padcu: Liu-Šao-čija vodi ministrski predsed-niw Ču-En-lai. To je sedaj e-dini vidni kitajski politik, ki ga Maova skupina ne smatra za “svojega človeka”, pa ga vendarle posluša. Njegovemu vplivu je treba pripisati, da se Maovci začenjajo bolj zanimati za mednarodno politiko in da prihajajo do spoznanja, da kitajski komunizem še dolgo ne bo prevladal po vsem svetu. Zato Maovci iščejo stika s svetom, tudi z našo deželo, kar potrjuje njihov predlog, da se v februarju nadaljujejo sestanki med našimi in kitajskimi diplomati v Varšavi. . ; ! ' I Kar se godi v Peipingu, pa skrbno opazujejo tudi vse države v vzhodni Aziji. Ko so o-pazile, da bo Peiping poslal svoje diplomate na varšavski sestanek, so hitro prišle do sklepa, da tudi one lahko zmanjšajo svojo bojevitost proti “ameriškemu imperij a-lizmu”. Sadove take politike vidimo v vračanju ujetnikov k svojim družinam v Ameriki. Tako zidajo optimisti svoje gradove v oblakih. Morda niso oblaki, ampak nekaj bolj solidnega, recimo naša tla? Pa tudi s tem se za začetek radi zadovoljimo. Moramo namreč opozoriti še na en pojav. V ameriškem javnem mnenju se zmeraj bolj širi naziranje, da naj naša dežela “normalizira” svoje stike z rdečo Kitajsko. Naša administracija naj opusti svoje stališče, da se z rdečim Pei-pingom sploh ni treba razgovor jati. Tudi to stališče ima svoje temelje, toda pomisliti je treba, da čas gloda vsako stvar, tudi temelje, ki na njih sloni človekova politika katerekoli vrste. Zato naj imajo prav optimisti vsaj tja do spomladi. Amerika “je priznala”! Državni tajnik D. Rusk je dejal, da “bodo morali‘Severni Ko- Topr avcz-rejci sami pojasniti” svoje čudno postopanje. Ne more razumeti, kako, da so rdeči zahtevali podpis dokumenta, v katerem ZDA priznavajo, da je bila ladja Pueblo V severnokorejskih vodah, da je vršila zločinsko vohunjenje in se uprla zahtevi po predaji, se opravičujejo za ta dejanja in obljubljajo, da tega ne bodo več storile, pa istočasno pristali na to, da zastopnik ZDA izjavi pred samim podpisom dokumenta, da v njem ni nobene resnice. Dean Rusk brez dvoma dobro razume smisel komunistične zahteve po podpisu. Če tega ne razume, potem pač ni spadal na svoje mesto, kjer je že skoraj 8 let! Severna Koreja je prisilila mogočne Združene države, da so podpisale dokument, o katerem so izjavile, da ni v njem nobene resnice, ampak same laži, da so s tem dosegle izpustitev ujete posadke Puebla. To je visoka moralna cena, ki jo Azija ni prezrla, čeprav si Rusk in uradna Amerika pred njo zatiskata oči češ, “saj smo to storili samo zato, da dosežemo osvoboditev posadke. Severna Koreja slavi svojo “veliko zmago” in se baha — ne brez vzroka — da je ponižala mogočno Ameriko, ko jo je prisilila k javni laži. Vlom pri Meiaherju— Včeraj zjutraj okoli dveh je bilo razbito steklo izložbenega okna Melaherjeve trgovine z moško obleko, perilom in drugimi potrebščinami na St. Clair Avenue. Nad trgovino stanujoča fanta je zbudil zvonec alarma in je eden takoj klical policijo, drugi je skozi okno ugotovil številko avtomobila vlomilcev. Policija je bila v par minutah na mestu, toda vlomilci so se že odpeljali in odnesli s seboj en plašč in par klobukov. Fant, ki je zapisal številko avtomobila vlomilcev, je to izročil policiji, ki je kmalu nato ustavila avtomobil z javljeno številko na Euclid Avenue. V njem je bilo pet moških in iz Melaherjevega izložbenega okna odneseno blago. J. Melaher ima okoli $300 škode, ki pa ni krita z zavarovalnino. Zavarovalnice namreč nočejo zavarovati nobenega trgovskega prostora v tem delu mesta. Asesment— Vsa društva, ki pobirajo ases-! ment v Slovenskem domu na [Holmes Avenue, bodo pobirala asesment v četrtek od 6. do 8. zvečer. Sprememba— Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. sporoča, da je pogreb pok. Mary Dragisa prestavljen od 8.15 v četrtek na 9. uro. Pokojni Joseph Firem je bil doma v Slivju, v fari sv. Martina na Krasu in ne na Dolenjskem. V božičnem oglasu Oblak Furniture bi se moralo glasiti Mr. in Mrs. Louis Oblak in sin Victor. Afsolk) teta okoli Lune Slovo Mrs. F. Bolton od politike je bilo drago COLUMBUS, O. — Da zadostijo zakonski zahtevi, so morali vsi kandidati za Kongres in seveda tudi kandidatje za predsednika objaviti stroške za svoje volivne kampanje. V Clevelandu dobro znana kongresna republikanka F. Bolton je prijavila znesek $150,000, njen tekmec C. Vanik le $88,000, pa je vendarle zmagal. Demokratski kandidat za senatorja Gilligan je porabil $393,000, njegov republikanski nasprotnik Saxbe pa nad pol milijona dolarjev. Vesoljska ladja Apollo 8 je danes zjutraj začela krožiti okoli Lune. Obkrožila jo bo desetkrat v razdalji 69 milj, nato bo krenila nazaj nroti Zemlji. HOUSTON,‘Tex. — Doslej potuje vesoljsko vozilo Apollo 8 točno po načrtu. Priplulo je brez težav, če ne upoštevamo kratkega obolenja astronavtov na črevesni influenci prvi dan potovanja, včeraj popoldne v bližino Lune, kjer je začela delovati Lunina privlačnost. Danes zjutraj, ko je bilo vesoljsko vozilo na zadnji strani Lune, obrnjeni proč od Zemlje, so astronavti svoje vesoljsko vozilo nekoliko zavrli, da je začelo krožiti okoli Lune. Najprej je zakrožilo po poti jajčaste oblike, ki je privedla vesoljsko ladjo do Lune v razdalji 69 milj, pa jo zopet pognala od nje 196 milj. Potovanje o-koli Lune se je nato spremenilo v krog, pri čemer je vesoljsko vozilo oddaljeno od Lune 69 milj. Tako bo Apollo 8 krožilo o-koli Lune do zgodnje ure jutri, ko bodo astronavti Frank Borman, James Lovell in William Anders zopet pognali raketni motor in usmerili svoje vesoljsko vozilo proti Zemlji, če pojde vse po sreči, bodo v petek zgodaj zjutraj pristali na Pacifiku kot prvi uspešni izletniki na Luno. Eno tretjino desetletnikov DETROIT, Mich. — Eno tretjino vseh avtomobilov v naši deželi je starih 10 let, nekateri od njih še veliko več. & Ameriška Domovina /t-/v» e w i <=/% rw—h o jv» e WMMH M iMMMM *«r ffNMWMvmra 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: IJnited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 248 Tuesday, Dec. 24, 1968 Božična misel ščini hleva in tihoti svete noči sta se pogleda deviške Matere in božjega Deteta prvič srečala, prvič sta se zazrla drug drugemu v oči.” Če bi se še mi! Obema. Kaj vse bi brali v teh očeh? Berimo! xx riTTT TTŽTTTŽ Karel Mauser XXXXXXXXXXXYXS XXXXXXXX3 Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček rx xXYXTXXXXXXTXXXXXXXXXxxxxi Duluth, Minn. — Do par tednov nazaj smo govorili vsepovsod le o volitvah in kandidatih. Od zdaj naprej pa bomo gledali tja proti Washingtonu, kaj bodo izvoljeni predstavniki skušali napraviti za nas in deželo. Njih naloge niso lahke, pač pa težke. Mnogo političnih napak v domači in zunanji politiki so podedovali od drugih, od onih, ki so pred njimi sedeli na položajih, kjer so zdaj oni. Vojne in zapletljaji v Aziji so bili še za vsako prejšnjo velesilo v prejšnjih stoletjih in desetletjih grenki in občutni. Francija in Anglija sta dolgo ribarili za svoje koristi okrog Azije. Včasih je neslo in dokler je neslo, so bili tam. Ko neslo ni več, so se ena za drugo počasi izvlekle iz azijskih težav. Anglija prav zdaj pospravlja in se pripravlja, da zapusti še Singapur, kjer je bila zasidrana dolgo časa. Ko smo se zadnjič razgovarja-li o teh azijskih težavah in pa o vojni v Vietnamu, je tihi, stari Šved, zopet poudaril rek: S Kitajci in azijskimi narodi je lahko začeti vojske, končati jih je težko. Pristavil je še: Kar vzame drugod kje leto dni, da se konča, s Kitajci se vleče desetletje in več, da pride sploh do kakih pogajanj. Tudi Vietnamci so taki. V Pariz so prišli še pred Veliko nočjo, a do danes se ni doseglo še nič. Ameriškim zastopnikom se posmehujejo, kakor kaki paglavci, češ, pa metudari, jaz te bom pa nazaj. V Vietnamu je res nekaj podobnega. Da je tako, je seveda znano zakaj. Komunistična velesila je zadaj, ki zalaga Vietnamce z orožjem. Sami bi se ne mogli toliko časa držati. Sovjeti podpirajo Vietnamce, ker jim to služi pri kovanju načrtov v Evropi, kako tam na novo raztegniti železno zaveso, med njimi in zapadno Evropo. Saj že silijo na Balkan in si mislijo, vi se bijte za južnoazijski polotok, mi pa bomo poskrbeli, da se bodo nam odprla vrata v Sredozemlje skozi Balkan in Jadran. Ti nameni so pokazali svoje glave prav te zadnje mesece, kaj so načrti in nade Sovjetov. Zgleda, da v Aziji sitnosti ne bo še kmalu konec. Kako izlesti iz njih, so skrbi za našo prihodnjo administracijo. Težavna naloga. Ne samo za administracijo, za prihodnje rodove. Ej, ej, kratkovidnost je vodila tiste, ki so zašli na pota teh sitnosti in težav. Da bi le našli novi voditelji prave izhode iz tega! * POGLEDI NA NAŠE GOSPODARSTVO — kakšno bo, kako se bo obnašalo v prihodnjem desetletju? Ti pogledi so različni. Bankirji napovedujejo, da bodo dohodki korporacij nižji, ker davki in druge zahteve bodo višje. Namiguje se tudi, da zna biti več brezposelnosti, kakor jo je zdaj, ko bo vojna v Vietnamu končala. Jeklarne in druge korporacije imajo zdaj velika vojna naročila, zato nemoteno obratujejo. Če bodo naročila padla, se bo to poznalo pri zaposlitvi. Poznalo se bo pri dividendah na delnice, če bodo prebitki pri obratih nižji. Tisti, ki se bavijo s proučevanjem zaposljevanja delavcev in uradništva vseh vrst, gledajo tudi malo skeptično na čase po zaključku vojne. Stotisoči mladih moči vseh vrst, ki se bodo vrnili iz vojaške službe, bodo gledali za službe in položaje. rxxxxx- Ni dolgo tega, ko sem bral kratko, toda lepo božično zgodbico. V neki vasi so šolski otroci priredili na odru betlehemski prizor, ko Jožef in Marija iščeta prenočišča. Moža, ki je imel gostilnico in v njej že polno prišlekov, je igral mlad fant, ki je bil sicer močan po telesu, v umu pa počasen. Prideta Marija in Jožef in prosita za prenočišče. Fant jima reče, kakor je bilo v vlogi zapisano: Nobenega prostora ni več, pojdita naprej. Še enkrat zaprosi Jožef in fant odgovori z istimi besedami. Žalostno se Marija in Jožef obrneta, tedaj pa se fantiču osujejo solze in krikne za njima, kar ni bilo v vlogi: Pridita nazaj, Jožef in Marija. Lahko imata mojo sobico! Nekaj gledalcev je reklo, da je bila igrica polomija, večina pa je mislila, da lepše in iskrenejše še niso videli. Ta zgodbica mi je prišla na misel ob letošnjem božiču. Pridita nazaj* Jožef in Marija. Lahko imata mojo sobico. Čudno navajeni smo, da nam kakor že iz navade, božič pomenja višek čustvovanja. Tako hitro se solzne oči ob božični pesmi, tako mehki so nekateri, ko gledajo mnogobarv-ne lučke na božičnem drevescu v topli sobi, ganjeni §o, ko odvijajo darove. Mar je res to že postalo višek božičnih dni? Če odpremo božje knjige (morali bi jih večkrat), bi našli v njih čudovito zgodbo preroka Danijela v babilonski sužnosti. Daleč od domovine govori z angelom Gabrijelom, s taistim, ki je dobrih pet stoletij za tem v majhni nazaret-ski hišici govoril z dekletom, ki ji je bilo ime Marija. Govoril je Danijelu o sedemdesetih letnih tednih, ki se morajo dopolniti, in Mariji, da se je čas dopolnil. In rodil se je Otrok, ki ga je trideset let pozneje s terase v Jeruzalemu rimski Poncij Pilat pokazal ljudstvu z besedami: Ecce, homo. Poglejte, človek! Kaj je vendar bistvo božiča, bistvo svetega večera? Ta krik Poncija Pilata, ki je zapisan v svetih knjigah. Ecce, homo! V tem kriku rimskega oblastnika, ki ni poznal Jezusa kot Boga, temveč samo kot človeka, je namreč obtožba nas vseh, ki v Jezusu, rojenem v ovčji staji, gledamo Boga, pa malo ali skoraj nič kot brata vseh ljudi. To stoletje, v katerem živimo, v katerem se je svet trpeče in strahotno premaknil na stotinah krajev, je stoletje socijalnega preporoda, je stoletje iskanja po rešitvi najbolj perečega vprašanja: kako pravično rešiti bedo milijonov Kristusovih bratov? V tem stoletju, ko je komunizem obetal zapreti nebeška vrata in nebeške dvore prepustiti vrabcem, pa odpreti raj na zemlji, se še vedno rode otroci na bambusovem trstičju, na prerijski travi, na puščavskem pesku. Koliko jih je na tem božjem svetu, ki bi sredi komod nosti modernega sveta, sredi lučk, jedi in pijače še kriknili kakor fantiček na odru: Pridita nazaj, Jožef in Marija. Lahko imata mojo sobico. Koliko jih je? Tistih, ki se jim solze oči od blagosti, ko poslušajo božično pesem, ki so ganjeni ob lučkah na božičnih drevcih in ob darovih, zavitih v zlat in srebrn papir, lepo okrašen z rezetami in pentljami. Komunizem je mnogim zaprl nebeška vrata, pa ni odprl raja na zemlji. Narobe. Toda ob svetem večeru in ob božičnih dneh bi se morali tudi mi kot kristjani vprašati: Kaj pa smo mi napravili za rešitev bednih in od vrat odgnanih? Kaj smo mi, ki v nebesa in v Boga verujemo, naredili za svojega sobrata, ki je prav tako brat Kristusov? Božični dnevi niso in ne bi smeli biti samo kipenje čustev, ne samo obujanje spominov, ob staji, kjer spi božji Otrok. Daleč od božiča je tisti, ki misli, da je vse to bistvo. Božič je praznik aktivnosti, je dan spoznanja, da smo po tem Otroku, ki mu Mati in sveti rednik nista mogla najti zibeli in toplega prostora, povezani z vsemi tistimi, ki trpe in se mučijo v tem življenju, kakor da zanje ni prostora na tej zemlji. Svetovne družbene mizerije ne more rešiti samo karitativno delovanje. Mnogo naredi, mnogim obriše solze vsaj ža hip. Vendar samo socijalna pravičnost more postaviti tiste temelje, v katerih bo brat gledal brata. Ecce, homo! Vsak je človek, po božji podobi ustvarjen, s hrepenenjem po pravici in po ljubezni. Če na sveti večer in v božičnih dneh vidimo samo sebe in svoje veselje, če se skušamo, da nas ne bi vznemirjalo, izločiti iz množice stiskanih, ponižanih — tedaj gre božič dejansko mimo nas. Obsijani od luči in lučic, na barvastih slikah, ki jih bomo posneli sebi in drugim za spomin, nasmejani in dobre volje, smo daleč od svojega božjega Brata in daleč od vseh bratov. Božič ni cmeravost, ne kup sladkih besedi. Božič je krik po pravici. Težko bi kdo lepše povedal božično misel, {Treba jih bo zaposliti in jim datijprihodom Miklavža kratko igri-jnja. Hvala nedosegljivim prire-kakor jo je rajni škof Gregorij v voščilu leta 1959: “V rev-jkruha in priložnosti za obstanek.|co “Miklavževi angelčki”. Prav diteljem. P. Odilo Privatne korporacije, če bodo imele manj naročil, bodo težko vsem zahtevam ustregle. Kaj v takih slučajih? Več denarja bo šlo iz zveznih in državnih blagajn za podpore brezposelnim. To zna prizadeti kupovalno moč javnosti in v takem slučaju bi lahko prišlo do kakega gospodarskega zastoja, ki bi se znal vleči več let, kakor se je po prvi svetovni vojni. Vse to so seveda le ugibanja, lahko pa pride do kaj takega. Upajmo, da bo prihodnja administracija dovolj čuječa in da 'bo kos zahtevam takih nalog. Gospodarsko življenje ima svoje sončne in senčne oblačne dneve in sezone. V lepih, ugodnih sončnih sezonah odganja, poganja in cvete, da vse raja in je veselo. Politične sape pa prineso tudi večkrat oblačnost, potemnitev in kisle čase. Skozi take temne čase smo vozili več'let v drugem in tretjem desetletju tega veka. Joj, kako kisli časi so bili. Da bi jih le ne bilo nikdar več! * SLEHERNI DAN IMA SVOJE DOGODKE. — Odkod? Zakaj? Kdo jih naroča? Zanimiva vprašanja. Dogodek in vprašanja so stopila pred moje oči, ko sem par tednov nazaj v več velikih listih bral objavo, ki so jo tiskali na prvih straneh z naj-večjimi tiskarskimi črkami, s slikami v več barvah, da bo vdova žena po pokojnem predsedniku ZDA J. Kennedyju poročila grškega bogatina, multimilijo-narja Aristotela Onassis. Ženin je član grške pravoslavne cerkve. Mrs. Kennedy je katoličanka. Ženin Onassis je star 62 let, nevesta 39 let. Ko je bil Onassis 40 let star, je poročil 17 le staro dekle, od katere se je čez nekaj let ločil. Grška pravoslavna cerkev spregleduje take slučaje, katoliška cerkev ne. Zato je po poroki bilo objavljeno stališče katoliške cerkve do te poroke. Nevesta kot katoličanka izgubi pravico do prejemanja zakramentov. V cerkev lahko pride in moli. Zakramenti so odpovedani, dokler so take razmere. O Onassisu pravijo, da premore nad pol bilijona dolarjev. Tudi nevesta po Kennedyju ni brez novcev. Ko sem bil teden pred sv. Martinom na Keewatinu, smo pri Kožuharjevi Neži o tem govorili. Neža je o tem dobro povedala, kar pa seveda ne bom tu objavil. Sodraški Anton je pa šaljive zbijal o tem in dejal: “Vidiš, tako je treba ... Džekica in Aristotel bosta zdaj pa milijone štela. Jaz pa še knofov nimam, da bi jih štel, zato pa nobena za menoj ne pogleda.” Neža pa je s pustim obrazom pogledala v stran in z obraza sem ji bral, kaj misli o tem. Prav je imela. Jaz pa sem na poti proti domu premišljeval, čemu takim dogodkom posvečajo toliko publicitete? Dvomim, da so jih veseli gori nad zvezdami. Andrejček Sv. Miklavž je bi! v Otii« eagii m prireditev bsžiš-mh navad CHICAGO, 111. — Ali so ga o-troci čakali z veseljem. Prišel je v veliko svetoštefansko dvorano v nedeljo, 1. decembra, popoldne ob 3. uri. G. Jože Rus je pripravil otroke, da so zaigrali pred posrečen prizor. Nastopilo je šest angelčkov in šest parkelj-nov, ki so se prepirali za ubogo deklico, ki se je zlagala. Pa se je poboljšala, šla je k sv. spovedi in bila prišteta med angelčke. Pa je bilo prej veliko pregovora. Kako so vendar angelčki spretno in prijazno govorili, da so parkelj ne osramotili. Za kar se zavzame g. Rus, to je gotovo dobro izpeljano in otroci govorijo, da bi jih kar naprej poslušal. Seveda je pripravila otroke tudi gospa Gabrova, tako da je šlo kakor v Ljubljani. Potem je nastopil sv. Miklavž s knjigo, v kateri je imel vse napisano, kaj je treba. Smo bili malo v zadregi, ker je stari Miklavž odpovedal, ki je dolga leta nastopal v dvorani. Bil je zelo izvežban in smo se kar bali, da ne bomo dobili pravega nadomestila. Pa je prevzel to nalogo mlad doktor Lojze Arko. Tudi prejšnji Miklaž je bil doktor. In ga je nadomestila mlada moč, da je bilo kar imenitno. Ljudi je bilo veliko, in vsi, ki imajo otroke, so bili navzoči, celo oni iz Jolieta so prišli in so bili kar zadovoljni. Miklavž je bil kar prijazen in je takoj vse pridobil. Res smo uživali vsi ta starejši, kako spreten je bil sv. Miklavž. Tudi je bilo poskrbljeno v kuhinji, da so se lačni in žejni malo pokrepčali. Takoj prihodnji dan, 2. decem-cembra, pa smo šli vsi v Museum of Science, kjer smo imeli slovenski program, katerega je pripravila zopet Mrs. Metoda Fischingerjeva. Najprej smo si ogledali dddelek za božična drevesa, med katerimi je bilo tudi slovensko božično drevo z jaslicami. Bilo je eno najlepših božičnih dreves. Mrs. Fischinger ve, kaj je treba obesiti na drevo, bilo je vzgledno urejeno in obdarovano. Poznalo se je, da je bila letos Mrs. Fischingerjeva v starem kraju in je tako božično drevo zelo pridobilo. Pomagali so ga postavljati domači ljudje in pri tem se je posebno odlikoval g. arhitekt Krajnc. Ravno tako je Mrs. Fischingerjeva poskrbela, ko je dala načrt za slovensko večerjo in kdo bo rekel, da kranjske klobase in kislo zelje ni bilo dobro. Zdaj pa še prireditev v dvorani. Da je dvorana prvovrstna, o tem ni treba niti omenjati. Pa velika je tudi. Ob pol osmi uri je bil pričetek. Prireditev je imela na skrbi Mrs. Fischingerjeva. Govorila je angleško Miss Mojca Fischingerjeva. Tako lepo in prijetno je podajala vse, da smo bili Mojce res veseli! Nastopila je slovenska družina in pokazala, kako doma preživimo božično noč, vsi člani v narodnih nošah, kako hodijo po hiši in škropijo in kadijo. Potem še pride Miklavž in obdaruje pridne otroke. V ozadju je bil g. Rus ki je otroke našminkal, in ga. Gaber, ki je otroke nadzorovala. Oder je bil najlepše pripravljen: na sredi velika družinska miza, na kateri se je ponašal pcdprtnik, božični kruh, v enem kotu je bilo božično drevo z jaslicami, v drugem pa velika družinska peč, pri kateri so se greli otroci. Mojca je vse dirigirala, da je bila milina za gledati in za poslušati. Nato so nastopili naši pevci, ki so zapeli šopek božičnih pesmi in na zadnje Sveto noč, ki so ji pridejali eno kitico angleškega besedila. Peli so lepo pod vodstvom g. dr. Fischinger j a, ki je sedel za klavirjem. Petje je bilo prvovrstno, tako je bil naš vodja lahko vesel. Posebnost je še bila: kazanje slik po skioptikonu. Pokazali so Triglav, potem grad Predjamski in seveda Postonjsko jamo. Ljudje so z veliko pozornostjo sledili angleški razlagi Mojce Fischinger j e ve. Kar prekratek čas se jim je zdel, tako je bilo vse lepo in točno podano. Slovenci smo lahko ponosni na tako izbrano prireditev, ki je žela toliko pozornosti in zanima- “Divjega lovca” bi zopet rad videl m odru CLEVELAND, O. — Ker nisem član “Naše zvezde”, nisem hodil na njene igre. Ko je ta pretekli mesec vabila na veseloigro “Svojeglavček”, me je nekaj prijelo, da sem kljub temu šel. Prijatelju, ki me je k temu nagnil, sem hvaležen, ker sem bil res vesel, dobre volje in sem se nasmejal kot že dolgo ne. Te fante, ki so nam tako lepo zaigrali in nas spravili v tako dobro razpoloženje, bi radi še večkrat videli na našem prenovljenem odru. Hvala jim za ta bisk, ki naj ne bi bil zadnji! Ko sem bil še doma v starem kraju, nisem bil posebno vnet igralec, vendar so me pritegnili, ko smo pripravljali za oder Finž-garjevega “Divjega lovca”. Igra je bila tako dobro obiskana, da smo jo morali čez čas ponoviti. To je bilo leta 1909. To igro so igrali tudi v Narodnem gledališču v Ljubljani. Prišel sem v Ameriko in se vključil v naše društveno življenje. Postal sem tudi član dra-matskega društva ‘Naša zvezda’. Igrali smo razne igre in tako sem jaz predložil, da bi igrali Divjega lovca. Bilo je težavno, ker nismo imeli knjige in ne vlog. Naročili so mi, da sem pisal v stari kraj, od koder smo nato kmalu dobili knjigo. Sliko igralcev še sedaj hranim. Bilo je lepo in igra, ki jo je režiral znani Peter Oster, je lepo uspela. Pozivam ‘Lilijo’ s Holmes Avenue, in ‘Našo zvezdo’, da vprizorita Divjega lovca v našem Domu. Imamo lep prenov-jen oder, kjer je mogoče podati vsako igro. Vsem bralcem AD vesele božične praznike in srečno novo leto! Frank Rupert Bridgeport, Conn. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam naročnino za leto 1969 in Vam obenem voščim vesele praznike in srečno novo leto. Frank Lunder * Richmond Heights, O. — Cenjeno uredništvo! Tukaj Vam pošiljam ček za polletno naročnino za Ameriško Domovino za mojega brata Jožeta Bavca v Sloveniji. Kot Vam je znano, sem tudi jaz naročena na list in z velikim veseljem sledim vsemu, kar poročate. Le eno pripombo oziroma priporočilo imam, da bi rabili pri tiskanju malo več črnila, ker so črke včasih res blede in je težko brati, ko nekateri bolj slabo vidimo, eni zaradi starosti, drugi zaradi očesnih bolezni. O-prostite tej pripombi. Vsemu osobju želim prav vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Z najlepšimi pozdravi! Anna Koželj * Forest City, Pa. — Spoštovano uredništvo! V januarju mi bo potekla naročnina za Ameriško Domovino, katero pa želim ob-viti že sedaj s priloženim čekom. List dobivam že veliko let, zadovoljna sem z njim in rada ga imam posebno še zato, ker temelji na katoliški podlagi in poroča o vsem nepristransko in pošteno. Kako škoda, da nimata Ameriška Domovina in Ave Maria na široko odprte poti v našo staro domovino Slovenijo, kjer bi ju z velikim veseljem brali. Morda se bo kdaj kaj spremenilo, kar od srca želim. Prilagam ček za enoletno naročnino, 1 dolar pa za tiskovni sklad. Prav lepo pozdravljam vse pri Ameriški Domovini, vse stare in piove naročnike in vsem skupaj želim blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1969. Mrs. Mary Shivitz Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Zopet je leto naokrog in treba je poravnati naročnino. Prilagam ček za eno leto, kar pa je več, je za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem vsesplošno zadovoljen. Vsem naročnikom in bralcem želim vesele in blagoslovljene božične praznike, Ameriški Domovini pa veliko uspeha, predvsem novih naročnikov v letu 1969. Bog z Vami! Joe Malesich * Boleita, Caracas, Venezuela.— Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za obnovo naročnine za leto 1969. Ameriško Domovino prejemam že od leta 1948. Žal se mi je letos kar sedem zavitkov izgubilo na dolgi poti, tako da sem že mislil prenehati z naročilom. Zdaj imamo novo vlado, morda bo po Novem letu kaj boljši red na pošti. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim uredništvu in vsem sodelavcem lista. Lepo pozdravljam! Ciril Bartol * Quincy, 111. — Ker sem bil tri tedne odsoten, nisem mogel poslati čeka pravočasno. Smatrajte me za stalnega naročnika. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsemu osobju pri listu. Vse iskreno pozdravljam vdani Rev. J. Ferkulj * Lorain, O. — Predragi! Ko se Vam v tem lepem predprazničnem času oglašam, želim uredništvu, upravi in uslužbencem tiskarne A m e ri š k e Domovine, vsem njenim naročnicam in naočnikom blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto. Z najlepšimi pozdravi vsem! Louis Balant, zastopnik Ameriške Domovine * Cleveland, O. — Spoštovani! Smo v času obdarovanja sorodnikov, prijateljev in znancev, v lepem božičnem času, ko se vsako srce napolni z ljubeznijo in dobroto. Ker zelo redno dobivam Ameriško Domovino in ker je tudi ona moj prijatelj, prispevam $2 v tiskovni sklad z željo, da bi še dolgo, dolgo lahko izhajala. A-meriška Domovina res zasluži našo naklonjenost in priznanje. Samo poglejmo: če naš prijatelj ponoči ali zgodaj zjutraj umrje, mi še isti dan izvemo za to žalostno novico. In potem splošne vsakdanje novice, ki jih je v listu vedno dovolj. Zelo želim, da bi rojaki z veseljem dopisovali in poročali v list. Vsem uslužbencem Ameriške Domovine, vsem dragim naročnikom in bralcem voščim prav vesele božične praznike in srečno ter dobrega zdravja polno novo leto 1969. Dolgoletni naročnik Frank Rupert Ogromen tovor NEW ORLEANS, La. — Reke, vetrovi in plazovi prinesejo vsako leto v morja okoli 3 bilijone ton raznega materiala. PRED JASLICAMI Tiho, tiho, bratci in sestrice, v Betlehemu ne žgolijo ptice, kadar lepo Detece Device pod večer zaspi. Tiho, tiho, da ne prebudimo sveto Dete; k jaslim stopimo, lahno, lahno, da ga ne zbudimo s hrupom naših dni. Ali vendar, bratci, prebudimo božje Dete, da mu potožimo hude čase, ki jih zdaj živimo bedni mi ljudje. KANADSKA DOMOVINA “Avtettična SLS” TORONTO, Ont. — Za proslavo 50-letnice osvoboditve izpod habsburške dinastije so Slovenci v Argentini povabili predsednika N.O. dr. Miha Kreka. Tega se je neka skupina stalnih hergačev in stremuhov močno prestrašila. Da bi stvar ne uspe- ga mi je ta nesramno obrekljiva so začeli s propagando in med ^ pisarija še bolj približala in pri-Slovence po svetu razposlali j ljubita ” k0 sem potem doma Precej ponesrečena pisma protr pregieciai tisi;0) seni videl tri po-dr. Kreku s podpisom “Avtentič- je papirja in na vsaki je bilo po eni strani natipkano, (najbrž fo- znancem, ki mi je po kratkem pozdravu in par besedami ponudil neke papirje in dejal: “Morda bo tole tebe kaj bolj zanimalo in imaš tudi več časa. Jaz sem samo površno pregledal, pa se mi prav gotovo zdi škoda časa za take oslarije. Že podpis vse pove. Ker vem, kaj nam je Krek, ha SLS”- Malo pred prihodom 'ir. Kreka v Argentino mi je pi- tokopija), silno neresno, obrek- sal prijatelj L. P. iz Buenos Airesa takole: “Težko pričakujemolnaSprotje lukaj dr. Kreka. Vse je že slavnostno razpoloženo. Imamo pa seveda tudi tukaj neka zdraharjev, ki so menda prav proti vsa-ki dobri stvari in ti so začeli s propagando proti Kreku. S tem so pa nas, ta lene, zbudili. — Če Se gre zares, se pa dajmo — in Pognali so nas iz ozadja v prve Vrste, v naše žile pa zopet nekdanjo kri, da je zabrenčalo kot strune. Le zakaj toliko klevet, o-drekovanja in laži? Če komu ni kaj všeč, naj da mir in ostane doma.” Skoro ob istem času sem Prejel tudi pismo iz Mendoze od Prijatelja P. B. s približno isto Ijivo in sovražno pisanje. Kako napram dr. Kreku: On še nikdar ni izrekel slabe besede o tistih, ki ga sovražijo; še nikdar in nikjer zapisal nič slabega o svojih nasprotnikih, obrekljivcih in sovražnikih. Vse čisto mirno in brez razburjenja prenaša ter v popolni tihoti brez propagande in bahavosti gara v prid skupnosti in posameznikov. Kolikim ljudem je storil dobro — ve samo Bog. Zasmilili so se mi tisti, ki so skrpucali tisto sovražno pisanje. Ko sem ga prebral do konca in videl podpis “Avtentična SLS”, se mi je šele popolnoma v, , , , zastudilo. Vedno sem bil proti Vsebmo, le da .psevdonimom. Po mojem se sa- |mo slabiči, obrekljivci, lažniki iin najslabše vrste ljudje podpisujejo po laži s psevdonimi. To je sramotno. Kar si upaš zapisati za javnost, se upaj tudi podpisati s svojim imenom. Če tega ne upaš, zabriši svinčnik v kot. Lojze Ambrožič, st. hi nič omenil. So mi pa pozneje Msali, da se je zbrala tesno ob ■Kjeku prav vsa slovenska skupna in je o tem javljalo domače časopisje, radio in televizija. 'Nekako 14 dni pozneje sem ^°bil pismo od prijatelja iz Ev-1’°pe. Med drugim pisanjem je *hdi tale odstavek dobesedno: Gotovo ti je že kaj znanega o ki “Aventični SLS”. Prišlo mi je v roke dvoje pisanj s tem podpi-Som. Tista “Avtentična SLS” je Pobalinska. Niti ne podpiše se P®- Če nimajo korajže priti na 'Jan z imeni, in namesto pametjo propagande pošiljajo po sve-Jh anonimna pisma, so njihova Gabila” za stvaritev ‘nove SLS’ 2a tja, kamor gredo vsa ano-Pihina pisma — namreč v koš. '-iovek bi mislil, da so se “mla-'k” v svetu naučili manir, pa vi-^'hi, da so mnogi “stari11, ki se po mnenju mladih najbrž Na silvestrovanje valijo HAMILTON, Ont. — Društvo Slovenski park vabi vse Slovence v Hamiltonu in okolici na veselo silvestrovanje 31. decembra ob osmih zvečer v Ukrajinsko dvorano na 241 Kenilworth N. Igrajo dobro poznani VESELI POMURCI, Avtomobile lahko pustite na postajališču Simpson’s trgovine, saj je dvorana v bližini. Pripeljite s seboj prijatelje in znance, za vse bo dovolj prostora, ker dvorana lahko sprejme preko 400 gostov. Vsi ste prav iskreno vabljeni! Sporočamo, da je tekom zime v Slovenskem parku lep in velik prostor za drsanje, katerega se vsak lahko posluži. Lansko zimo je bilo večkrat prav živahno, saj so v park prihajale cele družine, kjer so se otroci drsali, starši pa so ob skodelici tople kave in tople peči malo pokramljali. Na svidenje 31. decembra ob osmih zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. Vsem članom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 11969. Frank Jeraj o------------ Slovenci po osvobojenju i. 1913 (Govor prof. dr. Viktorja Antolina na proslavi 50-letnice osvoboditve v New Yorku) Slovensko ljudstvo se je razvilo v teku 19. stoletja. V tem razvoju je bila vodilna ideja slovenske politike zahteva iz leta 1848, po združeni SLOVENIJI, kot posebni državni enoti v okviru avstrijskega cesarstva. Ta ideja je temeljila na osnovnem spoznanju, da smo Slovenci narod in imamo zato pravico do lastne države. V dvajsetem stoletju so Slovenci začeli iskati politično re- Preveč “starega kranjstva” drži, sitev svojega narodnega proble-v* «1>i *»« ■>> Qtfi*lu ie6*si t-r. 0*fe»r - s* Si DOLGI VRATOVI — Jata flamingov na svojem dnevnem pohodu pri Nassauu na Bahamih je pritegnila pozornost fotografa, da je napravil gornji posnetek. -mss. V blag spomin OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MATI, STARA IN PRASTARA MATI IN SESTRA Mary Hrastar Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 25. decembra 1965. V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih, rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. žalujoči: 1 sin WILLIAM hčeri ELSIE URBIČ in MARLEN DOBRZENIECKI, sestra FRANCES URBIHA, 15 vnukov, 6. pravnukov in ostali sorodniki Cleveland, O. 24. decembra 1968. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDMOTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ... NASLOV MESTO .. DRŽAVA GODE ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Ibloj stari naslov. .................... Moj novi naslov: •••••••••••••••• MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO