An American newspaper, printed in the Windish language, promulgating American ideas and prin- ciples to liberty loving Windish race Published every Friday AMERICAN WINDISH VOICE Nájvékse i nájbole raz- sürjene vendszke novine vu Zdrüzseni Drzsélaj, steri vszáki réd vu Ame- riki zsivoucsi vendov szlisnoszti szlüzsi. Szhája vszáki pétek “ENTERED AS SECOND-GLASS MATTER JANUARY 13, 1922, AT THE POST OFFICE AT BETHLEHEM, PA. UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1879.” VOL. IV. LEJTNITECSÁJ. BETHLEHEM, PA. — PITTSBURGH, PA. — BRIDGEPORT, CONN. JANUÁR 18, 1924 No. 3. BETHLEHEMSZKI GLÁSZI Csesztnikov odebéranye pri Szlovenszkoga Ploda Amerikanszki Pörgarov Klubi Szlovenszkoga Ploda Ame- rikanszki Pörgarje szo zdaj preminoucso nedelo meli szvoj meszecsen gyülejs na sterom szo tüdi csesztnicke bilí ode- bráni na eto leto. Csesztnicke szo bilí odebráni eti: Konkolics György za szednika, Jancsa- rics Perencz za podszednika; Kardos Péter hotela lásznik za peneznika; Korpics József za szekritára; Strauss István za podszekritára; Szvétecz Fe- rencz za Paznika, Bartos 0. Károly za delegátuskoga szed- nika, za delegátuse Dornján Károly, Horváth János, Pav- lics Ferencz, i Domján István. Trno je lepou, gda sze Szlo- venszkoga Ploda Amerikansz- ki Pörgarje tak lepou vküper szprávlajo i ka raszté té politi- csen Klub, tou sze z-toga vídi, ka na vszákom gyülejsi jeszte- jo nouve kotrige stere sze dájo k-coj szpíszati. Té politicsen Klub je szamo na haszek i na postenyé szlovenszkomi národi csi gli ka je escse do eti mao nej doszta naprej pokázao, ali tou je szamo záto, ár je escse nancs nej prílika bila za tou, ka bi té Klub kaj znamenitno- ga vöpokázao. Liki vüpamo sze, ka vu právom vrejmeni szvoje meszto notri dopuni i te de szlovenszki národ vido, kak je blájzseno tákse szprávis cse med szebov meti. Odebráni csesztnikom pa zselejmo dobro volon k-tomi dobrotivnomi deli i csi do po dobroj pouti hodli na naso pomoucs szo vszigdár lehko gvüsni. Zgrábleni máli touvaje Nej trno dávno ka szmo sze szpoumenoli od mládi touvaj- jov ino szmo opomínali zsensz- ke, ka naj sze pázijo, gda do v-Market sle, ár mládi touvaje zsenszkam vözrouk mosnyé krádnejo. Zdaj sze je notri poszvedocsilo, ka je policájov szlejdjenye nej po krívoj pouti hodilo, gda szo na tákse mláde pojbe miszlili, ár sze poszvedo- csilo ka szta Darrel Mayerick 13 lejt sztar i Steve Marek 11 lejt sztar rejszan tákse touvaji- je szkousz szpravila, kak káksi sztári bhüdobnyácke, ste- ro sze je nájbole notri poszve- docsilo te, gda szo zdaj premi- noncso nedelo vecsér Horváth Lizi-ji — stera pri Finady vrá- csiteli szlüzsi — vö zrouk po- tégnola mosnyou v-steroj je notri bilou $2.50 i eden klücs. Kak sze je ona v-nedelo vecsér po streeti sétala, tejva dvá poj ba szte szamo k-nyej szkocsila i zsnyéni rouk szta potégnola tou mosnyou. Tou szi je zdaj lehko míszlimo, ka je tou vel- ka batrivnoszt mogla bidti. Policájom je notri zglászìla i kak je ona nyidva notri prav- la kak vövídita, tak szo je nej na dugi tüdi zgrabili po sterom szta tüdi notri vadlüvala, ka szta nyedva tou vcsínola. Po vöposzlühsanyi szta escse 26 drügi krádjenoszti tüdi notri vadlüvala McGettigan i Quig- ney detektívom. Vadlüvala szta, ka szta vkradnola prvejsemi policájsz, komi prejdnyiki C. A. Davies-i zsnyegove kancelaje 2 dollára i doszta stemplinov; vkradno- la szta escse z-ednoga cigár store nindri na Heightsi; z- meszárnice na strtom streeti na 600 blocki nikse peneze; od Glazier pohistva baote edne szaní; Strunfe i péra od Bush and Bull Co.; Sweatere od Weinland baote v- Broad & Main St., Fárbo, od Shulman baote; stiri mosnyé z-5 i 10 centoskoj baoti na trétjem streeti, stere szo drzsale; $50, $3. $30. i $53., stiri mosnyé pa pá v-sztárom bethlehemi bo- doucsem 5 i 10 centoskom stori $3. $40. $7. i $12. Na South Side Marketi pét mosnyéo v- sterije bilou $48. $30. $15. i $7. pa escse $7. z Kurtz Theat- re kancelaje $4. od edne deklé i od edne pa pétdeszét centov, pa escse od dvej zsenszki na Pierce i strtom streeti tüdi nikse peneze stero szta nej ova dila ka kelko, pa tüdi fárba ednomi málari na Broadway-ji Po vöposzlühsanyi szo Ma- yericka v-Detention House poszlali vu Easton, Marek je pa prejk dáni bio Miss McGo- verni, stera de ga pred Easton- szko birovíjo pelala i tam ga oszoudijo, ka de sze zsnyim poetom toga godílo. Zahválnoszt Odszpodi podpíszani z-zsa- losztnim szrdcom zahválimo vszém onim, kí szo na nase po- kojne mále hcséri, tak tüdi szesztré Korpics Annie poko- páliscsi tao vzéli, korine darü- vali. Nej je mogoucse bilou szaksemi zouszedno zahváliti, záto ji pa zdaj proszimo naj vzemejo nasi zsalosztni szrdc zahválnoszt. Korpics József i familia. Cstejoucsim naznánye Szpostenyom dámo nazná- nye vszém onim cstejoucsim vu drügi várasaj i tüdi vu Brid- geporti, ár szmo z-tej mejszt doubili notri tozsbo, ka nyim prej novine vu zádnyem cajti trno keszno prídejo. Zagvüsamo vszákoga, ka je znase sztráni niksa zamüdje- noszt nej, ár mí novine vsziv- dár zrédoma gori denemo i vsze na ednouk, tak pa te nem- re tou bidti, ka bi ti edni dnesz doubili drügi pa vütro. Tou je szamo postinszka falinga, i za tou szmo zse tüdi glászili na prípravnom meszti, ka gde sze zgájajo falinge, naj sze té fa- linge tüdi tam poprávijo. Záto pa naj niscse ne krivi nase za- vüpavníke, nego posto moremo kriviti vszi, ár sze szamo tam zamüdí cejlo delo. Záto pa pro- szimo vszákoga cstejoucsega, kí novine zrédoma ne dobí, on naj nam zglászi i mí sze zse po- szkrbímo naj tou vrédi ide. Znase sztráni escse telko zamerkamo k-tomi deli, stero szmo tüdi opazili, ka szmo zdaj vu tej zádnyi preminou- csi kédnaj nej doubili zrédoma drügi klász posto vu rédnom cajti, stero szo nam tak raz- tolmacsili, ka szo zdaj na posti prevecs doszta dela meli ino szo szamo prvi klász posto prvle vöodneszli. Kákse ménse pake prvle raz- právijo ino je vöodneszéjo, ali gde je vecs dela rávno kak zna simi novinami, tiszto vszigdár zaosztáne, gda szilno delo jesz- te, kakti píszma z-táksim vel- kim racsunom prídejo, kak zdaj i vszákse szvétke. Am. Szlov. Glász Red. Ka je vcsiníla do eti mao Národna Liga ? Národov Liga je zdaj szve- tíla szvoje obsztáve strto ob lejtnico. Ka jo csiníla tá orga- nizácia vu tej stiraj lejtaj, je tákse pítanye, stero velko zna- menitoszt má na pridoucsnoszt. Tou tiváristvo je persze cson- klavo, ár szvejta nájzmozsnej- si ország, Amerika ne szlísi med kotrige ino té faktum zse szam vu szebi neobládne zasz- távke szkobáca pred szvojega dela isztinszko szpunyávanye. Szvojega gordánya szkoncsá - vanye nej vezdásnya národov liga, pa nej nikseféle znábidti escse vu pridoucse nasztávlena mednárodna, právdenszka i politicsna organizácia nemre csakati, csi szvejta szaksi ná- rod ne vzeme med kotrige. Národov ligo do eti szpu- nyávano doprinesávanye szo z-nájrázlocsnejsimi szoudami i hválami dosztájali. Jesztejo, ki ponovno pokázsejo té lige na sztrasno nemogocsnoszt, stero je za isztina vu kriticsni sztá- vaj poszvedocsila; zájenno jesztejo, kí nescsejo drügo vi- diti, kak tiszto nászhaje, stere je tou tiváristvo vu szvojoj csonklavoj i krátkoj bívoszti, prejk vszáke zasztávke i zsmé- csave dönok moglo doprineszti. Rázlocsne vidme persze ogvü- sanya zouszebnoszti sepecsejo. Na opazko ino zamerkanje vrejdno drzsímo tiszto vjáv- lanye, s-tero je Hamilton Holt, národov lige eden nájodlocs- nejsi i nájvörnejsi prijátel pri- neszo na ocsivesztnoszt rávno zdaj na strti porodni dén. Tou vjávlenye vu naszledüvajou- csem prikapcsenyi vküper ná- rodov lige do eti mao szpunye- no znamenitejse doprinesáva nye: — Liga je trí tákse orgánu- me nasztávila, steri nájigláv- nejsi cil je bojne mogocsnoszti zmenkávanye. Tou szo: medná rodna doprinesávajoucsa szod- nija; lige tanács i razorozsenja komiszia, stera predpravko zdela vö, ka naj národov z-og vüsanyom vküppriglijano na nájnizsisi mertük poménsi ob- rozsenje po cejlom szvejti. — Mednárodna doprinesáva- joucsa szodnija je do eti mao vu deveti pripettjáj prineszla szkoncsanye. Lige tanács je szeden tezsávni, z-bojnov pro- tüvajoucse stükanye vzéla pod razprávlanye ino vu vszej széd mi pripetjáj szo sze z-mirovcsi nov zglíjaji. Med szedmimi je vu seszti pripetjáj száma liga resíla kriticsno sztávo. Vu stü- kanvi pouleg Vilna várasa, bár szta Polszki ország i Litvánia zse zacsnola bojüvanye med szebov, liga je dönok mogou- csa bíla obládati nad bojüva- joucsimi, ka naj po razprávla- nyaj z-mirovcsinov odprávijo med nydva bodoucse protiv- nistvo. — Szkoncsanye szo escse vu naszledüvajoucsi pripetjáj pri- neszli: 1.) Vu Aaland zátonov stükanyi med Svédszkim i Findszkim országom i té szo odvrgli zátonszki sztancsarov prosnyou, ka sze naj od Finnsz koga országa odtrgnejo i k- Svédszkomi országi prikapcsi- jo. 2.) Vu zgornye Szilézije Stükanyi, gda je tanács odlou- cso mejou med Polszkim i Nemskim országom. 3.) Vu al- bánszkom i jugoszlávszkom stü kanyi, gda je Jugoszlávia mog- la vö szprázniti od nyé obszé- dano drzsáni albánszki presz- tor. 4.) Vu bulgárszkom i ju- goszlávszkom stükanyi, stera je záto bila, ár szo bnlgárszki razbojnicke na szrbszko zemlou vdrli. 5.) Med szovjetskim Ru- szoszkim országom i Perzsijov bodoucsoj zmeslingi. Z-tém do- prinesávanyom je liga doszég- nola tou, ka je ruszoszka flota, stera je eden perzsijszki broud bombardejrala i vecskrát je probanye vcsinila na obszéda- nye perzsíszkoga presztora, szovjetska flotta je mogla na- záj masejrati. — Telko od toga, ka je vcsi- níla i ka csiní liga zavolo mi- rüj. Ali ka csiní ta liga vu na- prejidejnyi naprejidejnya ? Na tom punkti szo je nyéno delav- noszt tak rázlocsno i doszta sztráni kroug na tom presztori ka zvön nisterni imenitnejsi nemremo razlozsiti. Lige delev ni kroug je na tom presztori vu naszledüvajoucse funda- mentne linije opoutiti ide na- prej : Penezni poszli, vérsztve no pítanye, premenba i vozs- nya, mandátumi, kontraktus- ke, delo, zdravsztveno dugová- nye, bejloga robsztva szlüzsen- sztvo, opojno vrásztvo, domou naszlejdnye, podporsztvo, ná- rodne ménsine i razumnosztva poszli i pítanye. K-tomi szlísi escse, pod lige kontrolejra- nyom sztojécsiva dvá europej- szkiva presztora, Danzing szlo- bodnoga várasa i od Nemsko- ga országa docsaszno odtrg- nyene Saar dolíne ravnanye. Mogoucse je na eden cajt cejlo lüdsztvo za norce napraviti ino mogoucse je do vekivecs- ni hípov lüdsztva eden tao zvodjávati, ali nemre do ve- kivecsni hípov cejlo lüdsztvo za norce drzsati. ABRAHAM LINCOLN. V-Berlini krüh tak velko vrejdnoszt má, ka szakse pekovszka koula policáji szprevájajo po vilici, ka naj je gládno lüdsztvo ne porobi. PRIVANDRAJOUCSA KOMISZIA JE SZPRE- JÉLA NOUVE KVOTE PORÁCSANYE Porácsanye nouvo kvoto na dvá percenta pomén- sa po 1890 leta lüdsztva stetji Kongreszuska privandra- joucsa komiszija je szprejéla nouve kvote porácsanye, po steroj nouvo kvoto na dvá percenta poménsajo, pa náj- mre po 1890 leta lüdsztva stetji. Vszáki národ koncsi- már 200 privandrajoucsi lehko püsztí notri. Z-Johnsonvoga porácsa- nya szo vöpovrgli tiszti tao, steri je dopüszto, ka ameri- kanszki pörgarov krvno rod bino bi naj ober dvá per- centne kvote do nadalnoga dvá percenta notri püsztili. Zoucsi toga dopüsztí nouva právda, ka amerikanszki pörgarov zsena, mouzs, od oszennájszet lejt sztaroszti mlájsa deca, nadale sztaris- ke, csi szo 55-to leto notri szpunili, lehko notri prídejo ober kvote vu kaksoj koli vnozsini. Dvoje presztávlanye je odvrgla komiszia. Edna je kvoto vu trej percentaj scsela zagvüsati po 1890 leta lüdsztva stetji, drügo pa ober dvá percentne kvote je escse scséla notri püsztiti eti prebívajoucsi rodbino do dvá percenta. Ali od nadal- noga presztávlanya escse gucs jeszte, ár do porácsa- nye escse ednouk razpráv- lali v-komisziji. Kaksi je szrbszki gimnázium? Vu Subotici (Szabadka) szhájajoucse vogrszke novi- ne “Bácsmegyei Napló” eden intereszántni glász pri- neszéjo vu ednoj zádnyoj numeri, steri vörno karak- terizejra jugoszlávszko so- lársztvo. Nej je nouvo pred nami tou, známo mí tüdi, kaksi “profeszorje” vcsíjo deco v-Jugoszláviji, vej je v-Prekmurji rávno tákse vcsenyé, kak Bácsmegyei Napló píse od Suboticskoga solársztva. Pojbáre, steri szo szamo trí-stiri pörgarsz- ke, ali drüge szrejdnye sou- le opravili, szo ji za vucsite- le imenüvali; bilí szo táksi “profeszorje”, steri szo nancs mature nej opravili, bilí szo tüdi táksi, steri szo kak profeszorje vcsíli deco ino med tém szo sze oni sza- mí privátno dale vcsíli, ka naj koncsimár maturo od- právijo. Lejpi kulturszki kejp je tou. Bácsmegyei Napló sze zdaj z-odprejtim píszmom obrné k-szrbszkomi vucsev- noszti minisztejri pouleg zomborszkoga gimnáziuma. Szrbszki vucsevnoszti mini- szter je vu zacsétki tekou- csega solszkoga leta presz- tavo na zomborszkom drzsávnom gimnáziumi vo- grszki del. Osztányeni szrb- szki gimnázium má 600 vu- csenikov, med temi je 140 na telko vogrszkoga materno- ga jezika, ka nikseféle drügi jezik nevejo. Vu souli 22 profeszorov vcsí, od steri je 17 szrbszki. Od tej szeden- nájszti dvá máta profeszor- szko diplomo, ove je pa brezi szaksedozornoszti imenüvao vö miniszter. Odzaja bodou- csi pét profeszorje szo vo- grszki lüdjé. Tém 140 vo- grszkim vucseníkom je escse tou prepovejdano, ka bi vu szvojega vadlüványa cérkvi, vu rimszkoj katholicsansz- koj, na vogrszkoj bozsoj szlüzsbi tao vzéli. Cejloga odprejtoga písz- ma nemremo v-nasi novinaj reprodukálivati, ár je pre- vecs dugo, ali etak sze szkoncsá : “Goszpon Miniszter ! Te dober Boug, steri je Nyim tüdi Boug, vörite nam, on de razmo po vogrszkom jezí- ki zdühávanye tüdi, mazalo da na boleznoszt, szpuni prosnye csi tiszte gli po pre- kunyenom vogrszkom jeziki prídejo do nyegovoga sámer lina. Goszpon Miniszter ! Vörite nam, Nyí ne zbíje moj Boug, csi podpérajo mogocsnoszt tomi, ka zom- borszkoga gimnáziuma vo- grszkoga maternoga jezika deca z-szvojim Bougom dájo szebé zarazmiti.” Tákse odprejto píszmo písejo edne vogrszke novine k-jugoszlávszkomi minisz- teri, nájmre stere v-Jugo- szláviji szhájajo. Z-toga lehko szaksi szoudi, kakse sztáve ládajo tam, gde tákse vöszpísejo. Ka pa csi bi od vszega tisztoga lehko písza- le tákse novine, ka sze tam zgája, te bi mí escse na vel- ki glédali tiszto Wilsonovo národno odszloboditev !.... Policáji szo pét lüdi od szmrti obránili Velki ogen je bio zdaj pre- minoucso nedelo gojdno vu Long Islandi pri steroj neszre- csi szo trijé policáji vidli ka edna familia peti lüdi gor na drügom flori zgorí csi tak ka pomoucs vcsaszi nepríde. Vszi szo athlésztva, vcsaszi szo eden na ovoga sztanoli ino szo zsi- voucso lesztvico napravili, za sterim szo vszej pét lüdi brezi oranyenoszti doli szpravili z- gorécsega hramba. Té neszrecs- ne i szrecsne familije imé je Anton Winger nyegva zsena i trouje decé. Pijáni vouznicke Vu Lackawanna county vouzi szo vouznicke pijáni bilí, ár szo ono palinko vu vouzi vkradnoli, stero szo policáji vküper zvozili, gda szo raid meli. 2. sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ AMERICAN WINDISH VOICE Bell Telephone 2940 Száko piszmo poslite 512 East Fourth Street, Bethlehem, Pa. SZHAJA VSZÁKI PÉTEK - PUBLISHED EVERY FRIDAY Published by the American Windish Publishing Co., Inc. John Hassai, Secretary. Joseph Korpics, Business Manager. NAPREJPLÁCSATI CEJNA: Na edno leto . . . . . . . . . $2.00 Vogrszko domovino . . . $3.00 SUBSCRIPTION RATES: For one year . . . . . . . . . $2.00 For Hungary . . . . . . . . $3.00 “Entered as second-class matter January 13, 1922, at the post office at Bethlehem, Pa. under the Act of March 3, 1879.’’ Nas Politicsen Klub — kak vídimo — je nej zászpo, kakda szo sze nisterni neszpa- metni lüdjé zse zácsali veszeliti tomi, ka je prej Szlovensz- koga Ploda Amerikanszki Pörgarov Politicsen Klub “premíno”, ali csi je escse nej premíno, vu krátkom vrej- meni sze tou zgodí. Mí szmo bár eto pout gvüsni bilí v- tom, ka sze tou ne pripeti, kastécs je stoj gucsao, ár tiszte kotrige, stere szo ga nasztavile i tiszti oumorni i razmeti csesztnicke, steri szo odebráni na pelanye szlovenszkoga politicsnoga kluba, je popolna garancia, ka tá nasa nouva znamenita násztava na dobromi fundamenti sztojí, ali szamo tak bi nej mogo existejrati té klub, csi bi táksi gyálni nevoscséni i szebé prestimávajoucsi norcsecke bilí v-nyem kotrige ali csesztnicke. Nikoga nescsemo zban- tüvati, kí je nej krívec i tüdi bi sze nej brigali z-tém, csi bi stoj szamo z-persounov meo delo, ali táksi lüdjé — naj bode stokoli je —, steri prouti delajo ednomi cejlomi szprá- viscsi, kak szo tisztoga hípa prouti szlovenszkomi drüstvi delali, gda sze je nasztavilo, steroga pozványe i gordánye je nej szamo ti edni nego cejle vküpnoszti juse brániti, zselejnya térgyati na prisztojnom meszti, tiszti naj ne csáka milüvanya nej szamo od nász, nego od cejle szlo- venscsine. Szaksi lehko prevídi i pripozna, ka z-politicsnim klu- bom niscse nemre kákse “biznisze” réditi, nyega cíle pa zse szaksi pozna, nej nam je potrejbno tiszto znouva raz- lozsiti, ali steri szi tak míszli, ka je na tou nam szloven- com nej potrejbno, tiszti sze naj vkraj drzsí, vej nikomi nede na pouti i nikoga nede proszo nika té klub, záto pa niscse nema jusa tou szpráviscse, nyega kotrige i csesztnika dojglédati, sinfati i z-tém kriviti, ka zse pá scséjo “nikáki szlovenszko lüdsztvo blouditi i noriti”. Szaksi národ má politicsen klub ino dokázi nam szveklo poszvedocsijo, ka szo nisterni doszta hasznovitoga do- szégnoli, nej za nisterne lüdí, nego za cejloto. Zakaj bi pa nej mogli mí tüdi tou vcsiniti, da nász szlovencov primejr- no doszta jeszte v-Bethlehemi ? ! Isztina je tou tüdi, ka med drügimi národi sze ne pripeti, koncsimár vu tak vel- koj meri, ka bi brat brati nevoscséni bio, pa tüdi sze ne nájde med nyimi táksi, ki bi sze z-cejlov mocsjouv bojti- vao prouti vküpdrzsányi, bontao med nyimi mirovcsino, tá neszrecsa szamo nász tezsí. Szlovenszki Politicsen Klub je preminoucso nedelo vöpokázao, ka má fundament na szvojo bívoszt. Premi- noucso nedelo je drzsao gyülejs, ob steroj príliki szo cseszt nicke na nouvo bilí odebráni i z-ednim sze je 23 nouvi kotríg vpíszalo v-klub, tak ka zdaj zse ober csákanya lej- pi sereg kotríg má nas politicsen klub v-krátkom vrejme- ni. Veszelí nász té dogotek i z-radosztjouv pozdrávlamo tou násztavo i oblübimo, ka mo vszigdár podpérali nyéno delavnoszt i szakso akcijo, stera de szlüzsila szlovenszko- ga lüdsztva prisztojnoszt. Li delati, vszigdár trbej delati, nej szamo teda, gda szo odebéranya drzsána, naprej mo- remo priprávleni bidti na tákse pripetjé, naj vídijo vu mérodáni krougaj, ka je nász doszta i vszi vküpdrzsímo ino gde mí szvojo vküpno rejcs zdignemo, doszta gene- mo. Prílicsna rejcs tüdi tou právi, ka “vu vküpnoszti je moucs !” Ino csi tak bode, obládnoszt je nasa, pa nej sze trbej nam bojati, ka bi kaksi razbojnicke, hüdobnyácke i zapelávci meli moucs zasztávke szkobácati pred tiszte cíle, steri nam vszém namejnijo na haszek szlüzsiti. Privanbranye de od juliusa 1-ga mao escse doszta bole poszigurno, kak je do eti mao bilou. Nouve privandra- joucse právde porácsanye je privandrajoucsa komiszia szprejéla vu kongreszusi. Bár je escse nej potrdjena, ali vövidejnye je tákse, ka na pridoucsem razprávlanyi zse nede znamenitoga preminyávanya na nyej. Nouva kvota de naprejvidoucs meszto vezdásnye trí percentne szamo — dvá percentna po 1890-ga leta lüsztva stetji. Tou je na telko redukálivano, ka od ednoga národa v-ednom leti okroug 200 lüdi lehko príde szamo vu Zdrüzsene Drzséle. Tá právda de zdaj zse malo prevecs szigurna, velki “kunst” de po etomtoga dalejsnyo rodbino vöszpraviti. Z-vezdásnyov 3%-nov kvotov je záto poredno lüdsztva lehko prislo vu Zdrüzsene Drzséle, stera sze je po 1912-ga leta lüdsztva stetji racsunala, ali vu rejcsi bodoucsa dvá percenta nouva kvota po 1890 letnom lüdsztva stetji zapré vráta pred vnozsino lüdsztvom. Csi szi dobro premíszlimo naso delavszko sztávo, nájmre vu zdajsnyem cajti, gori prídemo na tou, ka je tá právda nancs nej zbozsna za nász delavce, ár csi de nász vecs, kelko je potrejbcsina ameri- kanszkim delodávcom, prisziljeni szmo za gládni lon de- lati, csi scsémo zsiveti, pa escse po streeti lajkivati i sztrádati z-cejlov familijov. Ali csi nász nede vise po- trejbcsine, tak sze lehko troustamo sztálnoga dela i boug- se plácse. Obcsütijo nájbole nouvo právdo bankárje, ha- jouvne kompanije, sifkárt agentje itd., nadale tiszti delo- dávajoucsi, steri bi rado fal “zeléne” delavce vöponücali. Csi sze nam glí mílijo (!) v-té katerogije szlísajoucsi, ali mí nyim nemremo pomágati, mí za vecs stímamo lászno prilozsnoszt, kak pa nyuvo. Oni záto itak nedo telko sztrádali, kak pa mí, csi de pa nyuv profit, dohotek pár percentov véndar ménci, Amerika de záto prosperejrala. Magnus Johnson szená- tora osztre i isztinszke recsí prouti kapitalistom Na banketi pennsylvanisz- kim bankárom je Magnus Johnson szenátor, “direkt far- merov” zasztopník vu szená- tusi, v-ocsí vrgo, ka je Mellon- ovo porcije ponizsávanya po- rácsanye szamo nyim, kakti bankárom, kapitalistom vugod no, ali na sziromasko delavno lüdsztvo, ali na sziromaske mále farmere gledoucs tou po- rácsanye ne prineszé niksega dobroga ali prijétnoga nászha- ja. Johnson szenátora tou vö zglásenye sze nej vidlo goszpon bankárom, steri szo sze nej troustali, ka bi té szenátor meo telko bátrivnoszti, ka bi na- zoucsi ednoga serega bankárov i kapitalistov tákse neszmerne pravice povedo, stere sziromas ki lüdi prilozsnoszti bránijo Vej szo ga tüdi doj szfücskali, csi je gli nej nouvoszt pravo té Minnesota drzséle szenátor. Ka je zdaj Johnson pravo, tiszto bi sze zse lehko prvle poszvedocsilo z-nezatajenimi dokázami. Mellonovo porácsa- nye szamo velke dohotke men tüje od vékse porcije i milli- onszkimi kapitalistam dene na mgocsno, ka naj szi novejse sume prisparajo na racsun ménsi lüdi vnozsine. Mellon- ova predpravka, stera je zdaj bíla pred kongreszus dána, ne vzeme vu pazko, ka preracsuna djátkov po drügoj pouti szpráv lanye i velki profitov porcije mentüvanye ali tej porcije po- redno ponizsávanye sze jedíno na tiszti bremen lehko zgodi, steri ne placsüjejo vu ednáke porcije formi kincseni. Tej szo pa nej drügi, kak trositelje i máli farmerje, steri szo obté- zseni escse té tüdi, csi velki dohotki gli plácsajo vezdásnye porcije vönavrzsenoszt. Toga na szvedousztvo sze szamo na tou trbej zezávati, ka je rávno etoga hípa na nikoj prislo dosz ta sztoujezér máli farmerov za volo prevelke porcije placsü vanya i neplácsanoga poszoji- la. Od Johnson szenátora tou písejo, ka sze je nej zoszagao od bankárov szíkanya, pa nancs od demonstrácije nej. Tou je zse trno potroustajou- cse csinejnye, ali nej je tou znamenito. Znamenito je tou, ka ka zná vcsiniti farmer-la- bor block vu kongreszusi na zasztávlanye, ka bi bankárje z-Mellon-ovim porácsanyom novejse bremen szkládali na máli lüdi i delavcov plécsa ? Csi z-Mellon-ovoga porácsanya právdo naprávijo (na stero jeszte vövidejnye), te ne osztá- ne drügo odzaja, kak tou, ka farmer-labor block prevzeme mocsen oppozicionszki násztaj i toga iszkany, kak bi bilou mogoucse vnozsino — farmere i delavce — na trdnom politics nom i vérsztvenom fronti zon- csi posztaviti z-kapitaliskim frontom. Tou zse vu zlocsnoga boja kroug szlísi i Johnson szenátor zsmetno ka bi naszle- düvao szvojega ogvüsanya konzekvencije tak dalecs. Sza- mo v-tom sze lehko troustamo, ka vu blízsnyoj prísesztnoszti velko odrívanye bode vu far- merszki krougaj ino vu ednom mocsnom párti nájdejo tiszti front, na sterom sze lehko z- vüpanyom bojüjejo prouti cej- lomi amerikanszkomi kapitaliz musi. Predszednik je pogledno betezsnoga inasa Coolidge predszednik i zsena szta poglednola Bejle Hizse négerszkoga betezsnoga szlugo Washington várasa szever- ni-záhodnoga tála négerszke prebiválce je v-nedelo neszmei- na szásznoszt doszégnola. Coolidge predszednik i zsena szta poglednola vu négerszkom fertáli. Na glédanye je tou bilou zrok, ka Arthur Brooks, Bejle Hizse dávnisnyi, vören néger- szki inas, steri zse od Taft vrejmena mao szlüzsi vszig- dársnye predszednike, zse du- ge kédne vu tezskom betégi lezsí na szvojem prebiváliscsi. Predszednik sze je z-zsenov v-nedelo po bozsoj szlüzsbi vu négerszki fertao pelao, ka naj poglédne betezsnoga inasa. Vu négerszkom fertáli je persze neszmema szásznoszt bíla, gda je Bejle Hizse auto- mobil sztano pred prousznim prebiváliscsom Brooks inasa. Liki blíszk je razleto glász tomi, ka szta predszednik i zsena odloucsila z-pogléda- nyom nyuv tao várasa. Predszednik i nyegva zsena szta 15 minut bilá pri Brooksa betezsnoj poszteli, steri je szrdcsno zahválo nej szamo po- glédanye, nego z-Bejle Hizse rédno posílajoucse korine tüdi. JOSEPH CZOPOTH szlovenszki storos 4th & Polk Street kükeo BETHLEHEM, PA Primeni dobíte nájbougse Goszecse Pérje i k-coj valon Plátno. Szákesféle szpoudjen Gvant, kak za velke tak za deco. — Lejpi stofatni Gvanti i Ka putje za deco, na nájrédnej- so cejno. — Azsurozás tüdi delamo na szvoji masínaj. Samuel Woodfill sztrázsames- ter, od steroga Pershing gene- rális tou pravo, ka je ameri- kanszke vojszke on nájvéksi junák, vu krátkom cajti de vu penzijo sou. E. O’REILLY’S Jeli Vi scséte Kűpiti Gvant ali Zgornyi Kaput za Szébe za Isztino Znizseno Cejno? O’Reillyova vöodaja je znána vszákomi Bethlehemszkomi Moski Zsenszki i Deti kak táksa odaja gde sze vszáko gláseno blágo odá za isztinszko nisziko cjeno i blágo je dobro. Tá velka odaja je z-ti nájfinejsi gvan- tov i zgornyikaputov, steri szo bilí $20. $30. $40. $50. ali $60. ZA $ 14 .75 $ 22 .75 $ 31 .50 $ 38 .50 $ 46 .75 Eden trétji tao cejne je püscseno na vszej pojbinszki Gvantaj i Zgornyika- putaj rávno tak na Sweateraj — Szpod- nyigvantaj — Topli Szrakicaj — Zbir- kecsov Bundov podmetani kaputaj — i drügi potrejbcsinaj E. O’REILLY CO. 3rd & New Streets Nájbole postenoga Blága Baota Politicsna sztanovitnoszt Csüdno delo je sztanovit- noszt. Komaj sze pripeti, ino politikusov vu naturi sze szkrí- va, ka dönok tak gucsíjo od nyé, da bi vszákdenésnye szka- zilo bilou. Moses new hempshirejszki szenátor je preminoucse dní gouvor drzsao v-Clevelandi, kama ga je Cleveland Real Estate Board pouzvao. Dvouje pítanye je razprávlao, Mellon- ovo porcionszko porácsanye, stero je persze on, kak szená- tor popolno vu cejlom za dob- ro szpozno, ino prohibícije pi- tanye, od steroga je trno samejsno naprej dávo. Toga szmejsnoga naprejdá- vanya násztaj je tou, ka szo tiszto lehko za politicsno szta- novitnoszt imenüje. Tak je gucsao, ka csi stoj scsé, lehko nyemi vörje, ka je od szrdcá dojglédao Mr. Wol- steadta i vszákoga, ki je vörnik prohibícionszke právde . Ali tak je tüdi gucsao, ka sze z- zsnvegovoga gucsa lehko szvek lo razmi, ka szühe voutome tü- di nescse odvrzsti vu pridou- csem. Tou je politicsna sztanovit- noszt, stera na dvá krája gléda. Ki scsé z-Moses szenátoro- voga gucsa konstatejrati tou, ka kákse je nyegovo previdej- nye od prohibicionszkoga pita- nya, tiszti rejszan more cslo- vek bidti od szenátora, kí je politicsne zavitnoszti mester. —stero od zavitnoszti escse za politicsno sztanovitnoszt tüdi imenüjejo. Na príliko etak je gucsao Mo- ses szenátor: “Vörjem vu pro- hibiciji, pa nej tüdi. Isztino májo mokri, ali isztno májo szühi tüdi. Prohibicija sze je priprávila, zájenno probobici- ja sze nej priprávila.” No, zdaj z-té sztrasne hrbt- noszti naj stoj konstatejra, ka na kelko je brezi hrbta politics na sztanovitnoszt. I od lüdszt- va csákajo tou, ka naj politiko vzemejo za oumorno, ino ka naj sze ne dvojüjejo vu poli- ticsni vöoznamejnya, nego naj sze vüpajo vu moudraszti po- litikusov. Spájszna spila je politika, tou je gvüsno. Politika bi mogla bidti náj- oumornejse pozványe ino velki tao od oni, steri vu nyénoj szlüzsbi sztojíjo, je preobrnéjo, nyéni cil zavíjajo, pravice isz- kanye z-fretanyom zavija nyom i z-drügimi glasznimi hókusz-pókuszaimi szmécsejo. SZTÁBLANO POSZOJILO GRÜNTALÁSZNOSZT prvo ali drügo vu vszáksem Mí küpimo ali odámo vrejmeni dámo Grüntalásznoszt FEKETE & SON 23l9-2l West Chicago Avenue, p ul g Western Avenue Telephone Seley 6050 Vu premineucsi 20 lejtaj szmo nase dugoványe pri Küpüvanyi Sztáblenoga poszojila, Grüutalásznoszti, vu zvönnejsnye országe poneze i sifkárte posílanye znájvéksov zadovolscsinov szpunili vszákomi. Vszákomi onomi, steri scsé szvojo rodbino z-Prekmurja, z- Bánáta, z-Bácske, z-Szlavonie ali z-Vogrszkoga eszi szpraviti mi szprávimo vsze potrejbne píszma za tou potrejbcsino brez vsze sztroskov. PENEZPOSILANYE Mí dolláre posílamo vu Prek- murje, Bánát, Bácska, Szla- vonio i na Vogrsko. Gvüsenoszti-Kiste Mí z-árende dávamo Ogvüsa- noszti kiste za $3.00 i vise na leto AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 3. sztrán Prestímanye ednoga ru- szoszkoga jezernika, kí je za szvoje ideále doszta pretrpo Michael Iulovitsch Aschen- brenner ruszoszki jezernik je nigda kotriga bio prouti cári nasztávlenoj Lüdsztvinszko zselejnye iména szkrivnoj zvé- zi. — Trészeti lejt je trpo vu Szibériji. — Szovjetska vláda je nyemi penzijo zagvüsala i lejpi dom. Ruszoszka szovjetska vláda sze ne szpozábi z-tiszti, steri szo direkt ali indirekt tálnicke bilí revolucije. Nájzádnyics szo ednoga csüdnoga csloveka szvetíli, steri je vu 82 lejt szta- roszti doszégno tou, ka ga záto szvetíjo, ár je pred 40 lejtami v-temlico, nájmre Szibériji bio zaprejti. Té cslovek sze Michael Iulo- vitsch Aschenbrenner píse i ednouk je ruszoszke vojszke eden nájbougsi officér bio. Gda je odpravo szoldacsko visiko soulo, kak officér, je dale osz- to vu szlüzsbi. Ali medtém je vszigdár csü- to, ka je nej vsze vrédi v-Ru- szoszkom országi. Csüto je, ka je lüdsztvo potézseno, ka sze sztrasne nepravicsnoszti zgája jo z-ruszoszkim lüdsztvom i záto sze je pridrüzso k-Lüdszt- vinszko zselejnye iména szkriv noj zvézi, steroj cil je tou bio, ka naj cárszko ládanye pre- vrzse. Lüdsztvinszkoga zselejnya edna kotriga je bujla I. Alex- andra ruszoszkoga cára i na tou naszledüvajoucse preiszká- vanye je konstatejralo, ka je Aschenbrenner tüdì kotriga bio toj zvézi. Te je zse vu je- zerniskoj sarzsiji szlüzso v-ru- szoszkoj vojszki. Na szmrt szo ga oszoudili, ali na cárszko miloscso szo ga vu Szibérijo poszlali. Dvajszeti lejt je vu privátnoj celli bio, nancs sze je nej mogo dotíkati z-drügimi vouzniki i deszét lejt je v-te- mlici mogo osztáti, ali zdaj sze je zse malo szlobodjenejse gi- bao. Na szloboscsino bi ga püsz- tili, csi bi odpüscsejnya pro- szévse píszmo poszlo cári, ali na tou je nej bio nagiben. Ráj je trpo. Vu preminoucsi dnévaj szo toga 82 lejt sztaroga csloveka po cejlom Ruszoszkom országi z-velkov parádijov szvetíli. Szovjetska vláda je szlüzsbeno pripoznala nyegovo prestíma- nye i ogvüsala sze je od nye- ga, ka je “táksa kotriga ru- szoszkoga kulturnoga zloucsa, kí je rejszan trpeti znao za szvoje plemenite i cslovecsan- szke ideále.” Sztári Aschenbrenner pen- zijo dobí od szovjetske vláde, brezi míszli lehko zsivé i vu ednom táksem hrámi de pre- bívao, steroga je ednouk eden ruszoszki arisztokrát bio lász- ník. NÁJBOGSE MESZTO gde Papére i vsze solszko po- trejbcsino vasoj deci lehko küpite. Vszefelé papére i drügo blágo na velkom prebéranyi nájnizsisa cejna na solszkom blági. Prinasz sze dobíjo vszefelé fárbe papérje za okincsenye. Lehigh Stationary Company, Inc 14 West Fourth Street Bethlehem, Pa. (So. Side) Szvétesnye Vöodávanye! Zacsne sze v-Pétek i szamo 10 dni de drzsalo ETO NE ZAMÜDITE $10.00 $12.50 $14.95 VREJDNI ZSENSZKI KAPUTJE nisterni szo z-prémov okincseni .... $8.95 OBLEJCSI Zsenszkam ino Deklinam nouvi divatje — lejpo okincsanye . $4.95 PRÉMASZTI KAPUTJE $29.95 i vise Prémaszte sinyekaokincsenoszti $2. i vise $28.95 $29.95 $34.95 VREJDNI ZSENSZKI KAPUTJE z prémaztim okincsanyom . $18.95 ZSENSZKI SZVILNI GVANTI nizse od rédne cejne....... $19.75 Dvá küpa Zsenszkoga gvanta $2.50-$3.95 Brezipárni szo vu szvojem szpouli Silbersteins’ DRÜGI FLOOR 205 EAST 3rd STREET BETHLEHEM, PA. Vu Japánszkom je novo zemloutrousenye bilou Komaj je minoulo pár me- szecov od onoga hípa, gda sze je vu japánszkom tak mocsno zemlatrouszila i zdaj je zse tá neszrecsa pá prisla na japánsz- ko lüdsztvo. Vszáki cslovek je zse tak miszlo, ka sze je tá grozna kastiga zevszim gori- hejnyala, ali nej je tak bilou, ár sze je zdaj znouvics naprej dála. I kak je zdaj vu National Geographic Magazine szpísza- no, tou je escse izda nej szkon- coma, ár escse vecs bode toga zemloutrousenye, stero sze od- toga troustajo geografije znan ci, ár tisztomi meszti trno ne- varno sztojí zemla, stera je to- mi escse vecskrát vödjána, ka sze zemlétrousenye naprej dá. na tou sze zazávajoucs, ka gda sze je 1811 leta vu Mississippi dolíni zemlatrouszila, te szo tüdi pousztale velke grabe i velki bregouvje szo pa premí- noli i tüdi je nej szamo ednouk bilou zemloutrosenye, nego vecskrát sze je naprej dálo, ali nej je bilou z-táksim velkim kvárom kak vu japánszkom zdaj i prvle, ár je na toj kra- jini malo lüdsztva prebívalo, stero je komaj zadoszta bilou tiszte zgodovine vrét szpraviti ino na zádnye vrejmen obcsu- vati. Na tisztoj krajíni je tisz- toga hípa vecskrát bilou ze- mloutrousenye i tak míszlijo, ka de japán rávno tüdi tákse- ga mogo szkousz prídti. Ali tou záto nede vszigdár tak nevarno, kak je zdaj vu japánszkom bilou, ár po dugom razmejnyom brodjenyi na tou goriprídejo, ka de trbelo národ vu gvüsenoszti obdrzsati i naj sze zidíne ne rüsíjo tak na leh- ki vküp, kak do eti mao. Dr. Bailev Willis, profeszor v-Stan ford Universitéta tou pravi, ka do nouvo formo mogli gori nájdti, na stero do sze hrami gorizídali i tou szo zse japánsz ki indzsenerje zbrodili z-sterim cejli japán lehko vu gvüsanoszt posztávijo. Jeszte prílika, pra- vo je te profeszor z-sterim sze hrami lehko gvüsno naprávijo, szamo naj dobri delavci delo zgotávlajo. Drzsélszki policáji szo vu Harrisburgi tüdi kotle najsli Drzsélszki policáji szo “raid” napravili vu Harris- burgi, med sterim szo szedenáj- szet mejszt goriobiszkali, nis- terne hotele, pekoszke baote i drüge baote i vu vszoj szede- nájszti mejsztaj szo “palinko” trzsili ali delali. Vszevküper je bilou 36 drzsélszki policájov steri szo “raidnivali” i nyi- gov trüd je nyim prineszo do- ber szád, ár szo doli príjali dvá kotla, doszta moonshine, vína i alkohola. Na príliko, drzsélszki poli- cáji szo vu edno meszto notri v-baoto prisli, ka je baotos rávno ednoj zsenszki eden pájntoszki glazs prejk dao od steroga oni právijo, ka je moon shine vnyem bio. Vu drügi dvej baotaj szo vidli, ka je vkünyi k-coj bilou napelano, kak szo vodou püscsávali- pri steroj cejvi je edna mála cejv bíla na tiszto sze je pa palinka cédíla. REJTKA PRILIKA Odá sze edna blüzi 93 ake- rov farma, z-popolnov vérszt- venov skerjouv. 15 minut od Bethlehema. Brezi vérsztveni masínov i skéri sze farma tüdi odá. Edna velka kamena i pe- szecsna bajca jeszte na farmi. Logá i vretinszke vodé jeszte povouli. Dvá-trém cslovekom bi zláta bajca bila tá farma. Zvedáva sze lehko vu redi- telsztvi nasi novin. Rejtka Prilika! Nemrete polozsiti szvoje peneze vu gvüsnejse meszto, -- gde vecs interesa dobili, -- kak pa csi küpite z-héresne Bethlehemszke tislar- szke fabrike MORTGAGE BONDE. KURTZ BROTHERS na cejlo fabriko gorisztáblani PRVOGA MORTGAGE ZLÁTI BONDI plácsajo 6% vszáki pou leta. Zse szamo za 28,000 dollárov vrejdni MORTGAGE BONDOV jeszte za odajo, ár szmo do eti mao zse za 72,000 dollárov bondov oudali. $100.00 zlátoga Mortgage Bonda cejna je $95.00 $500.00 „ „ „ „ „ $475.00 $1000.00 „ „ „ „ „ $950.00 Csi te zvedávali tou rejtko penezno notripolozsenoszt, - gde vase peneze vu gvüsnom meszti lehko na interes polozsite szpísite vase imé na szpod- jen coupon ino ga notri poslite na eto imé: Kurtz Bros. Bethlehem, Pa. - Nikák zse príde domou kvam vecsér steri vam vékso preszvetloscsenyé- dá od toga dela E. P. WILBUR TRUST CO. KURTZ BROS. zavüpavnik Name.................................. Address:.............................. Time to see.......................... 4 sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV CLÁSZ SPARAJTE VSZÁKI KEDEN K-BOZSICSI ! Edno gvüsno sumo vkraj denete vu nas Christmas Club razréd, na prísesztno leto k-bozsícsnim szvét- kom vam lejpo sumo vküper prineszé. Steri 10 centov plácsa na keden tiszti dobí $5.00 Steri 25 centov plácsa na keden tiszti dobí $12.50 Steri 50 centov plácsa na keden tiszti dobí $25.00 Steri $1.00 plácsa nakeden tiszti dobí .... $50.00 Steri $2.00 plácsa na keden tiszti dobí ... $100.00 Steri $2.50 plácsa na keden tiszti dobí ... $250.00 Steri $10.00 plácsa na keden tiszti dobí .. $500.00 coj sze dá 3% interes, csi sze vszáki keden zré- doma notri placsüje. Bojdte prvi med tejmi i teda te k-prísesztnoga leta bozsícsnim szvétkom bole veszéli. Bethlehem National Bank 3rd & Adams Streets Bethlehem, Pa. EDEN DÁR VSZÁKOMI Ví lehko küpite vsze dáre, stere te potrebüvali na príseszten bozsics, csi sze ví zdrüzsite k-nasemi bozsicsnomi klubi, steri sze zdaj odpré. Odpré sze prísesztni Pondejlek Tak je — i escse vam osztáne za sparavnoszt tüdi. Szamo malo vszáki keden — naj ne zaosztánete. Prídte notri knam ino nász opítajte naj vam lehko raztolmacsimo vsze. Peoples Trust Company Odprejto v-Szoboto po Vecseráj 4th and New Sts. Bethlehem, E. P. WILBUR TRUST CO. FOURTH STREET and BROADWAY Vejka od Glávnoga Banka 606 W. Broad Street Tou je Nájvéksi Bank vu Bethlehemi 3% interesa plácsa na sparavnoszt polozseni penezaj Gucsímo tüdi tühinszke jezike (Pítajte za Mr. Bartosa ali pa Mr. Gasda.) PASCSITE SZE csi scséte za szvojo rodbino ali prijátele pravice i sifkárte poszlati, naj vu nouvoj kvoti vöprídejo, ár po toj kvoti doszta menye lüdi püsztijo v-Ameriko. Prídte vu nas Bank i mí vam dámo vsze preszvetlos- csenyé stero vam je potrejbno k-tomi deli. Sifkárte odávamo na vsze linije i pravico vam tüdi szprávimo. NA INTERES POLOZSENI PENEZ PLÁCSAMO 3% INTERESA. MI MÁMO PENEZE NOTRIPOLOZSENE od PENNSYLVANIA DRZSÉL VLÁDE NORTHAMPTON VÁRMEGYŐV VLÁDE CITY OF BETH. — VARASKE VLÁDE CITY OF BETH. — SOLSZKE VLÁDE Gosztonyi Savings & Trust Co. Third and Pierce Streets BETHLEHEM, S. S., PA. Vu ‘EASTON FREE PRESS’ Januára 9-oj numeri sze nasz- ledüvajoucse csté : Z-veszéljom sze szpome- némo od Dr. W. T. Davis catarrh i vüj specialista, ste- ri sze velkoj lüdnoszti vesze- lí med szvojimi betezsnika- mi, ár on nyigove szlísnoszti vszigdár obri szvoji polozsi. On je eden od tiszti speciá- lisztov, steri szo z-düsne- vejszti delali na tom deli ino szo doktorszko znanoszt na dnésno visziko znanoszt zdignoli. Vszáki krounikuski be- teg znászhajom vrácsim Csi sze vam je zse prevnou- zsalo vrdejvanye, csi szte zse vrdejvali vrásztvo ino vam je nej hasznilo, prídte kmeni. Jeli szte betezsni ? Csi szte, tak sze da te pri- meni zviziteirati. Moje vrácse- nye je gvüsno. Stero nájbole szvedocsijo oni vnougi betezs- nicke, steri szo zdravi bilí i dnesz szo blájzseni i zdravi. Kaksa je vasa krv ? Csi vász rejzse, ali obísztni, zsalodcen, kouzsen ali kaksi koli drügi beteg máte, jasz vam vszáki dén od 10-te do 4-te na szlüzsbo sztojim . Csi vodné nemrete prídti te pídte v-pondelek, v- szrejdo ali. pa v-szoboto vecsér ár szam od 6—8 vu kancelaje. Dr. Davis Philadelphiai Specialista 327 Northampton Street EASTON, PA. KORINE Nájlepse korine za gosztü- vanye, ali za kaksi koli drü- gi poszeo szamo prinasz leh- ko dobíte za to nájnizsiso cejno i vu nájkratsisem vrej- meni. Prídte notri, gda de vam na korine potrejbcsina. T. M. HOGAN KORINAR 331 South New Street Bethlehem, Pa. Telephone 1879-R Naznánye cstejoucsim ! Szpostenyom mámo naz- nányo dati, vszém nasim naprejplácsnikom vu Beth- lehemi, ka szmo, na Ameri- kanszki Szlovencov Glász novine naprejplacsilo pobé- rati nouvoga zavüpavnika zavüpali, po iméni Bölecz András-a. Záto gormproszi- mo naj szprímlejo nasi csle- joucsi nasega nouvoga za- vüpavníka z-bratovcsinszke lübéznoszti i naj nyim na pomoucs bodejo vu njego- vom deli. Am. Szlov. Glász reditelsztvo. Iszkanye Iscsem ednoga szaboula, ste- ri bi primeni delo. Plácsa je dobra. Zglászi sze naj pri: ABE ROSEN Tailor 416 Wyandotte St. Beth. Pa. Naznánye Naznánye dam vszém szlo- venszkim zsenszkam, ka bi jasz trno rada bila, csi bi szlovensz- ke zsenszke mené goripoiszka- le, za stero bi niti ednoj nej zsao bilou. Jasz delam zsen- szke midere, kakti: Corsette, stere naprávim nájbougse za zsenszke, pa nájbole za tákse zsenszke stere krizsecz ali hr- bet bolí. Nej je potrejbno kmeni prídti, nego telefonej- rajte i jasz prídem kvasemi doumi, gde vam lehko mero vzemem kak velkoga de vam trbelo. Zovite gori vgojdno pred 9 vorov ali pa vecsér po 6 vöri na eto numero: Lavnda- le 9638 Mrs A. H. Beauchamp 4148 W. 22nd Street Chicago, I11. Za delo garantéram. Brezi dela delavcov parádija v-Londoni Oborozsjeni policáji szo je na- záj od parlamenta odvrnoli London váras je vu tej pre minoucsi dnévaj doszta nouvi zgodovin vido, med z-sterov je nájvéksa záto dönok ona bíla, gda je jezero-jezér brezi dela delavcov mesejralo prouti par- lamenti z-bandami i z-zászta- vami i z-vszefelé plakátami na steri je vnozsinó féle piszala gori bilou, ali prvle kak bi do parlament zidíne prisli, szo je policáji zvelkov szkrblívoszt- jouv nazáj odvrnoli, stero je té velki sereg lüdsztva brezi vsze- ga zburkanya vcsíno ino je na- záj sou. Tej delavci szo rávno onoga hípa prisli prouti parlamenti, gda je György krao z-Mary kralícov vö sztoupo szvojega kacsüja, na sterom sze je na parlament odpéranye pripelo. Krao i kralíca szta zdaj vidla kaksa velka nevola jeszte med delavcami ár csi szta scsela vi- diti, tou szta lehko vidla, kak szo szoldácke na táblaj meli gori szpíszano. “Gda vözaszlü- zscni szoldácke ednouk delo do bíjo ?” tou szo meli szoldácke, drügi delavci szo pa drüge na- píszke meli i gda sze je gosz- poda domou pelala z-parlamen- ta, te szo tej brezi dela delav- ci vszi tam csakali z-szvojimi táblami, policáji szo nyim tou tüdi dopüsztili naj goszpodi kázsejo szvoje nevoule. JANUÁRSZKA ODAJA 3 falate zszivim zsamatom notri potégnyeno parlor hizse pohistvo.. $98.00 10 falátov z-orejovoga leszá po- histvo v-obejdnico .............. $149.00 Zsamatni kárpet za sztube 27 colov sürki ......................... $1.35yd. Linoleum (na pod leder) 2 yd. sürki. — kvadrát yd. .......... 49c Velke mere ledri na pod $2.89 Congoleum rugs (na pod presz- trale) 9x12 ................. $12.95 Cejna je püscsena na vszákom falati ete meszec H. COLEMAN & SONS 323 27 E. 3rd STREET BETHLEHEM, PA. VSZEFELÉ PRSZTANKE INO ZLÁTE VÖRE ZA NÁJREDNEJSO CEJNO LEHKO DOBITE PRIMENI M. Finkelstein VÖRAR i OPTIKÁR 309½ E. THIRD ST., BETHLEHEM, PA. Velko Vöodávanye Tou je nej szamo z iménov, nego tou je gvüsno. Na jeszénszki i na zimsz ki szezon szmo doszta vküper poküpivali i zdaj ka príde szprotolejtje, more- mo meszto napraviti nouvomi blági. Tou je edna táksa prílika za notri küpü- vanye, stera sze neponüja vszigdár. Ne csákajte, nego prídte escse dnesz. Bojdte ví szamí szodec. ..Vöodaja de szamo 10 dní trpejla i szami szebi kvár vcsinite, csi tou zamüdíte. Nezgovorna niszika cejna, nájbougse blágo, ti náj- novejsi divatje vsze garantérani. ZSENSZKI GVANTI Zvune i Zsidani Etakse blágo je escse za tákso cejno nigdár nej nej bilou odávano $25.- vrejdnoszti $12.65 Satin Szpodnyegyanke Vu vszej velikosztaj Vu vszej fárbaj 74cent ZSENSZKI KAPUTJE szamo ji malo jeszte $5.00 ZSIDENI BLUZI vrejdni szo $6.50 $2.78 ZSIDENI i STOFATNI ZSENSZKI GVANTI Niti edna zsenszka neszmi zamüditi tou poglédnoti Nájnovejse fárbe i divatje vrejdni szo $37.50, zdaj $18.65 CEJLA NASA SZKALDÁRNICA VAM NA SZLÜZSBO SZTOJI 10 DNI Sweaterje $2.99 Strunfe zsidene i zpamuta ........ 97c Decinszki gvanti Nájbougsi Stofi . $2.77 Nasa 60 jezér dollárov szkladárnica vam velke peneze prispara. Prídte ár nete zsalüvali. Sztou i sztou féle blága jeszte na odajo, stero eti nega szpíszano za trno znizseno cejno. GOODMAN’S DIVATNA BAOTA 16-18 EAST 3rd STREET BETHLEHEM, PA. AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 5. sztrán 678 TELEPHONE 678 ZELKOV TAXI Vnocsi ali vudné vszigdár je vu szlüzsbi komistécs i kamakoli. V-KOROUNAJ ali V-DOLLÁRAJ nájhitrej i nájbole rédno, brezi szaksega dojpotégne- nya plácsamo vö penezeposí- lanye tam prejk. Za vlozsbe 4 percentov inte- resa plácsamo. Sifkárte odávamo na szakse linije. KISS EMIL BANKOSZKAHIZSA 133 Second Ave. New York Jedini zasztopnik Vogrszke Trzstvene Banke vu Pesti. Jedini zasztopnik Vog. Kr Áll. Zscleznice Kárte-Kancelája. Phone 1813 J. L. Agrest & Co. Real Estate i Insurance 521 East Third Street BETHLEHEM, PA. Csi scséte hram ali zemlo küpi- ti ali odati gori poiscsite mené i jasz vam dám tanács. Kak lehko nájbokse küpite ali odáte Za ogeny zagvüsanoszti. BELL PHONE 1839-W VÖR POPRÁVLANYE SPECIALISZT DAVID SPILBERG VÖRAR i ZLATÁR 407 EAST THIRD ST. BETHLEHEM, PA. J. Louis Bolich Pogrobnik i Balzsamérar 10 E. 4th Street Phone 803 733 E. 4th Street Phone 1161 Primeni dobíte vszigdár nájhitrejse vöobszlüzsávanye Gda te vu potrejbcsini szemo prídte kmeni i zadovolni te zmojim vöobszlüzsávanyom. NÁJDITE SZE ZVASEMI SZPOZNÁNCI VU NEW MERCHANTS HOTELI BETHLEHEM, PA. (4th & New Streets, South Side.) Nájboukse vöobszlüzsávanye. — Primejrna cejna W. E. HOCH, Lásztník. Vu potrejbnom vrejmeni eden ton vogelja million dnévov i noucsi odvrné — Nase vogelje je za obrambo prouti mrazi. Ví escse pomlite kaksa nevola je bíla za vogelje lajnszko zimou, — jeli de kaj bougse vu etom leti tou ni eden nevej. Zakaj bi szi vzéli nepotrejbno pripetjé ? Edno pár tonov NASEGA VOGELJA vu vasoj zemenici vász obráni od mraza i od nevar- noszti vu zími, ino vam hram priátelszko naprávi. Eden ton od NASEGA VOGELJA je vecs vrejdno kak pa millon füntov vrásztva. BETHLEHEM COAL CO. Third & Monroe Street — Phone 882 Jedíni trzsci Aunt Polly i divatni Stout Obüteli za Zsenszke. — Nega tak velke ali tak mále nouge, ka bi mí nej mogoucsi bilí Obüteo dati. Velikoszt: 2½ do 12 numere sürki i vouszki. M. E. Kreidler i Szinovje NÁJPOSTENEJSA OBÜTELI BAOTA 17 East Third Street BETHLEHEM, PA. Páli eden dokáz amerikanszkoga “prosperitása” Pred subway je szkocso eden mládi cslovek, ár je nej mogo dela dobíti Vu New Yorki, na Prospect Avenue-i bodoucsoj subway stáciji sze je eden mládi cslo- vek pred subway vrgo, steri ga je na falate raztrgo. Szamo- vmorca imé je Aaron J. Kemp- ler, 21 lejt sztar, pod 818 East 163 Streetom je prebívo. Szamovmorsztvo sze je na stáciji nájvecs lüdi vrsení- lo. Med csákajoucsim lüdszt- vom je velka sztrásnoszt posz- tánola, doszta zsenszek je omedlelo. Te mládi cslovek je záto grátao szamovmorec, ár je nej doubo dela ino je nej mogo szebé, pa szvojo vdovno mater vödrzsati. Tou zsalosztno pripetjé je nej prvo, pa nej szlejdnye, ták- se pripetjé sze nájmre etoga hípa csesztou zgodí vu etoj blájzsenoj, prosperitáskoj Ameriki, od steroga doszta pí- sejo kapitaliske novine. Z- ednim sze na britki sztarajo nisterni krámarje, ka nega zadoszta delavcov v-Aimeriki ino je gorécsa potrejbcsina na vecs privandrajoucse. Naj bo- de tom Népszavi povejdano . . . Gasoline cejna je gori odísla Pittsburgh, Pa. — Atlantic Refining companyja je nazná- nye prineszla, ka na vszákom galoni gasolini eden cent cej- ne podigne i tou de valálo vu Pennsylvania i vu Delaware. Tá nouva cejna zdaj te bode 18 centov eden gallon liki tü je zdaj zse notri zracsunana porcija tüdi, stera 2 centa vö- zaneszé eti vu Pennsylvaniji. Hercegojca je krádnola Bozsno ide ruszoszkim pres- tímanim emigránsom tüdi. Ne- mrejo sze pomériti vu sziro- mastvo, nej szo sze navadili k- deli i csi rávno jeszte med nyi- mi doszta táksi, steri bi nágib ni bilí na kaksekoli szramotno fizicsno delo tüdi, pa jesztejo táksi, steri szo neszpodobni de- lati. Nyuvi zsívci szo nej sztvorjeni na delo. I nyuv oszojeni sors je, ka krádnejo i persze oblászti tou ne vzemejo vu pazko, csi je ruszoszki ple- meniti pobegnyenec tiszti, steri je prelomo právdo. Tak szo nej dávno dánszke oblászti dojzadrzsali edno Olga Koslowsky iména ruszoszko hercegojco, stere ocsa Vladi- mir Koslowsky je pod cársz- kim ládanyom eden nájbole poznáni vojszki faktor bio. Prouti hercegojci je tozsba tou, ka blüzi Elsinore z-edno- ga kmeta douma za 15,000 dánszki koron vrejdnoszti drá- gocse vkrádnola. Kopenháge vu prestímani krougaj je persze velki práj gori vdaro touvajjije glász, ár kakstécs je li “szirouta emigránskinya” bila ta herec- gojca, ali telko penez je záto vszigdár mejla, ka sze je vu társasági lehko obrácsala. Ocso szo bolseviki bujli. Hercegojca je nigda prevecs bogáta bíla. Pred bolsevikami je z-máterjov pobegnola vu dánszki gláven váras. BETHLEHEMI HIRADÓ BETHLEHEM HUNGARIAN NEWS Eredeti óhazai cikkek, hirek, humorok stb. Hétről-hétre érdekes tartalommal jelenik meg. Elöfizetési ár egész évre csekély $1.50 512 E. 4th STREET BETHLEHEM, PA. Bridgeport, Conn. i Krajína Zavüpavnik: Tkálecz István 92 Pine Street, Bridgeport, Conn. DOKTORSZKI RECEPT SZEBI dajte vu DUKA apoteki napraviti Vu DUKA patiki sze vrásztvo, od ednoga pri vrásztvi rédjenyi obsztaranoga 30 lejtnoga zevcsenoga vu BUDA- PESTI EGZÁJMENOGA, diplomejranoga VOGRSZKO- GA patikára szkrblívov znanosztjov vküper rédi. OD TOGA BOUKSEGA PORÁCSANVA NEJ TRBEJ ! Szvojo patiko szamo pod mojim IMÉNOM, jeli vídite ? vise moje baote na IMÉNETÁBLI A. DUKA imé i OB- RAMBNOZNAMEJNYE. TRÉSZETI LEJT szam zse vu patikárszkom deli, kelko szam sze zse od vrásztva i od betegov VU TEJ TREJ DESZETI LEJT návcso i szpozno, tou tisztim na szlüzsbo püsztim, steri sze VU KÁKSOJKOLI NEVOULI, ZVÜPAVNOSZTJOV kmeni obrnéjo. Kak jedíni v-BUDAPESTI egzájmeni diplomejrani pa- tikár vu etoj drzséli, na 30 lejtno mojo szlüzsbo sze za- závam, proszim vsze szlovence za podpéranye, Pazite na imé. A. DUKA 301 Hancock Ave. Cor. Spruce St. Hancock Ave. i Spruee St. na kükli Bridgeport, Conn, Primeni dobite küpiti vszigdár dobro i frisko meszou OSLAl ISTVÁN SZLOVENSZKI MESZÁR 208 Spruce Street, Bridgeport, Conn. Telephone Barnum 5113 Vu mojoj groszerszkoj baoti dobite vszigdár dobro i rédno vöobszlüzsávanye. KORÉN JÓZSEF 181 Spruce Street, Bridgeport, Conn. Sészt lejt sztar pojeb je koteo vu “deli” meo Willkes-Barre, Pa. — Frank Pitulas, sészt lejt sztar mun- sájner, je doli prijani bio ráv- no gda je nájbole küjo. Policáji szo Pitulasa hram goripoiszkali ino szo najsli 1,413 gallonov munsájna, 300 gallonov alkohola, dvá lagva vína, vinszko preso, glazse, i dvá pétdeszét gallonov velki- va kotla, steriva szta rávno z- cejlov mocsjouv z-szébe dávala to drágo kaplo. Ocsa i Mati toga pojba szta tüdi doli bilá prijaniva ino dvej jezero dollárov szta baila mogla plácsati do szoudbe. Policáji tak míszlijo, ka je rávno tou bilou tou meszto, od kécz sze je cejla palinka lífra- la vu vogelnebajce krajíne. Na toj krajíni je escse tou do eti mao nájvéksa fabrika bíla gor- nájdjena od policájov. 164 csati. Odgovor je zatajévsi, — ino z-tém de konec brodjávanyi. Egerszegi je zdaj zse dopüscsejnye doubo, ka naj pri hizsi dnévni gouszt bode. Vicispánojca je po grádusaj popüsztíla z-szvoje mrzloszti, — pomali je trpejla, szledi je zse z-prijaznívimi szprejéla Eger- szegija; ár matere vu vugodnejsi pripetjáj tüdi zse- lejo, ka naj ji obládajo. Vcsászi od pridoucsnoszti gucsévsi, je edno málo predpravko szílila, ka nyéni pridoucsi mouzs sze ednouk navoli fiskálistva ino vu vármegyővszkoj szlüzsbi k-szvojemi talentumi vrejd no meszto pridobí. Na tou je nigdár nej dobíla vednáki odgovor, ár je fiskális szoumno, ka vicispánojca escse pred gosz- tüvanyom bi rada doszégnola szpreminyávanye, — pa je na tou nej meo voule, ár szvoje neodvísenoszti fundament je na szvojoj odebránoj csészti cilou za- gvüsano vido. Pridoucsemi tesztouvi je v-tom razmejnyi znou- va razlozso fiskális, pa nájmre je popüsztécsnoszt proszo za szvojo odebráno, stera vu nepoznánom zsítki lehko doszta drouvne naoupacsnoszti poszkü- szi, od steroga bi dobro bilou preszvejtiti, ka szledi naj sze ne razzsalosztí. Vicispán je za dobro szpozno tou naprej szkrblenoszt i vu ednoj privátnoj vöri je notri pogledno vu “grád”, deklo je omiljávajoucs poszádo doli pouleg szébe, ino jo z-drouvnimi spáj- szi pelao na oumornejse zgucsávanve. — Tvoja mati zdaj doszta dela má z-ouprav- nistvom, — vgojdno do edne vöre je gucsala od szíve hizse, zsute hizse, pa nancs nevém od kakse vsze fárbe nej, — dáj meni tüdi moja hcsí, edno hizso, vej mo od tiszte jasz gucso. 161 — Znás, ka szam ga zadrzsávati scseo, — tüdi szam ga zasztávlao, ali záto je dönok odíso — tou szam vcsaszi povedo. — Pascso sze je domou, ka naj po szvejti raz- glászi tou szkrovnoszt, ino dvoujo priblizsávajoucso familijo vküp szposzvádi. — Záto bi lehko oszto do zorja, do gojdne bi dönok lehko vörazglászo tou intereszántno nouvoszt. — Trno je zelénoga sztola csednüvanye tou, moj mouzs, ino mi dopüsztís, ka naj mam szvoje previdejnye. — Pri etoj príliki nedopüsztim, ár od fiskálisa znam, ka ga je Szőllősy-ca oproszila, naj sze pascsi vu váras, nej ka bi nyéni szalabejkaszti szin pred vrejmenom brboto komi. Záto je nej oszto, — prejk vihéra je vrezo i Bozsa csüda je, ka je za szvoje posteno goridánye nej mrou. Tou boj milosz- tivna vörvati, ár gvüsno znam. Prevzéla bi prouti szebi zavüpanoszt ? — Pohváli ga, i ka naj po diacskom gucsim, — za tou nyemi drügi honorárium ne hodi. — Tvoja hcsí je drügi dár nakanila tomi mlá- domi csloveki. — Pomágaj mi sze szmejjti, moj mouzs, — glé- daj na méne, kak razveszeljávajoucse delo gucsís meni. — Ne poszrecsi sze ti poménsávanye, moja zse- na. Tvoja lászno obhodejnye naszledüjem, ino csi za valáno mejnila, ka szi tí i od tébe mantrána dekla na Szőllősy-ja dála voutom, — apa poszlühne szvoje dejte, gda dekla po szvojem szrdci, — i po apinoj pámeti zbéra. Dixi. — Moja hcsí naj fiskálisojca bode ? — Právi 6 sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ Vzsívajte Szvétke — Z-Csísztim Videjnyom Kak te szo ví csütili, ka do drügi vszi okouli bozsícsnoga drejva sztá li i pri sztouli szedeli, steri do napunyeni z- vsze dobroutov ino do sze veszelíli, ví te pa z- szlabim videjnyom i gláva devász bolejla ? Jelte ka te zsalosztni ! Prídte knam ka vam ocsí z-vizitejramo i vam dámo tákse ocsále stere do sze vam glíjale, csi je potrejbno. Mí szamí brüszimo glazsojne THOMAS P. CULHANE O. D. OPTIKÁK 107 West Fourth Street Bethlehem, Pa. (So. Side) New York je tüdi bojno zacsno prouti hüdob- nyákom New York váras je batriv- noszt doubo na tou, ka, ka sze vu Philadelphiji godí i za to- ga volo tüdi ednoga tühinca scsé meti vu ono szlüzsbo, steri de váras mogo ocsisztiti od hüdobnyákov, ár vu New York várasi zse imánye i lüdsztva zsítek nema vecs trno velke vrejdnoszti. Kak sze csüje, policáje scsé- jo malo zbüditi ino ednoga ták sega csloveka nyim scséjo za prejdnyega posztaviti kak je Generál Pershing steri bi váras goriszcsisztiti mogoucsi bio. A1 szledi szo odtoga zse od- sztoupili i zdaj bi zse zadovol- ni bilí csi bi szamo ednoga ták- sega csloveka doubili kak ga v-Philadelphiji májo, ár bi táksi nej tak trno falio vu Washingtoni, i zdaj sze je vu philadelphji tou tüdi poszre- csilo ár je Butler brigadéros vu pár dnévaj tákse csinejnye napravo, steromi szpodobno je escse niscse nej naprej pokázo. Na stero philadelphinszki na nouvo odebráni polgármester szamo tou právi, ka je tákse delo szamo eden tühinec mo- goucsi vcsiniti, steri je vu nik- so politiko nej notri zmejsani i steroga nikaj ne drzsí nazáj od svojega nakanyenoga dela ino naprej vözdelanoga pláma, ste- ri sze nikomi neszmilüje ki prouti právdi csiní. Vu tej várasaj szo násztaji trno vu lagovoj posztávi kak sze vídi i rávno tou je prepo- moglo váraske csesztnike na tou, naj sze osztro vzemejo prouti hüdobíji. Szamo tou je szramot, ka je tühince po- trejbno vu hram zvati naj vu hrámi réd naprávi. Ednoga domou odvand- rajoucsega tragédia Zsítek je trno bogáti vu szászni obracsájaj, ali zsloszt- no je v-tom tou, ka nevejdnoszt vecskrát neprijétni, pa nájmre tragédicsen obracsáj dá, kak pa radoszt. Zdaj od ednoga neszrécsnoga vogrszkoga ame- rikanca tragédije dámo glász, kí je eti v-Ameriki najso bláj- zsensztvo ino z-penezi vu do- mou potüvanyi, na odtrgnye nom vogrszkom presztori ga jo doszégnola nevcsákana szmrt. Z-Nagyvárada (zdaj Romá- nia) glászijo, ka je Gama Já- nos prejk Jugoszlávije domou potüvao z-Amerike pred pár kédni, gda sze je pri ednoj zse- lezniskoj neszrecsi szmrtno ne- varno orano ino v-té rane je tüdi za krátek cajt mrou. Jugoszlávszke oblászti szo zdaj obiszkanye poszlale vu Nagyvárad ino proszijo tiszte oblászti, ka naj poszlejdijo vö mrtelnoga rodbino, ár szo pri neszrécsno obhodécsem ameri- kanci 520 dollárov najsli, na- dale je meo tüdi velke vrejd- noszti pake. Nepoznána rodbi- na sze je escse nej glászila. VELKO dobroto vcsiníte, drági szlo- venci, csi sze v-storaj szpome- néte, ka szte vu nasi novinaj csteli glasüvanye. Kühali szo brezi toga ka bi je stoj na pamet vzeo Nikse pomoucsi je nej potrejb- no bilou naj 80 gallonov palin- ke rédijo Drzsélszki policáji szo zdaj edno tákse meszto najsli pou- leg Washington, Pa. kakse szo escse doeti mao nigdár nej vid- li. Szeden po deszét gallonov kotlov i dvá vszáki pétdeszét gallonov kotle szo najsli vu ednoj peovnici vu ednom sztá- rom hrámi, vu sterom je szamo eden cslovek cigárno baoto meo. Vszi kotli szo vu deli bilí, gda szo policáji na nyé prisli, ali szamo ednoga csloveka szo najsli vu hrámi. On je szvoje imé pravo H. Fishmeni ino je 1000 dollárov bail mogo djáti do vöposzlühsanya za toga vo- lo ár je kotle vu deli meo. Po- licáji szo najsli 100 gallonov gotove palinke i tüdi rávno telko na kvásenoga za drügi 100 gallonov palinke. Kak míszlijo tej drzsélszki policáji, tou je tak moglo bidti, ka szo záto trijé lüdjé mogli bidti vu deli, steri szo vgojdno “delo’’ zacsnoli i vecsér szo gotovo “zsganico” odpelali ino szo pa krédi djáli na drügi dén vsze potrejbcsino, vnocsi szo pa te odávali. Kak je povejdano tá palin- ka je na vékse vu Pittsburghi i okroglíni bíla odávana i escse za dobre peneze, ár szo tou po- licáji szamí notri szpoznali, ka je dobra pítvina. PODPÉRAJTE tiszte store, steri glasüjejo v-nasi novinaj Pazite na Bronk-a vszáki meszec Eden keden prijétna odaja stera zdaj bode szlejdjen keden vu januári Zvönrédna fálocsa na vsze zimszkom blági Poglednite nase circuláre príseszten keden M. Bronk ZSENSZKI GVANTOV BAOTA 833 E. Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. 162 zsenszka vu hcséri z-potvárjajoucsov szkazlívoszt- jov. — Nescsem te zbantüvati, lübléna zsena, — tvoja hcsí de plemenita goszpá: nej vecs, pa nej menye, kak tí, postenoga csloveka zsena, kak tí, trejzne pámeti csloveka tivárisica, kak tí. — Csi szam szramoto prineszo na tébe vu tej trej píta- nyaj, — mrzíj me z-tisztim mládim cslovekom na- vküpno, vu sterom, csi bi moj szin bio, na gizdávi bi glédao moje nadaljávanye. — Po príliki právis tou ? — Píta ga zsenszka, ár szo mozsá recsí zácsale nászladnoszt meti. — Mojo szkrivno míszel ti ovádim, moja zsena. Z-opouti cejloga mojega zsítka gucsim, ino sze na tébe zezávam, jeli znás táksi szlejd pokázati, steri bi od moje duzsnoszti, ednouk vu drügi kráj zabloudo ? Zsenszka je tüho bíla. — Ne právis nika, vej bi pa zdaj mogla nika povedati; záto tvoje mucsanye za odgovor vzemem, ino csi szi mojo trejzno pamet do eti mao nej kárala, za podobranye moje preminoucsote proszim prestí- manye, csi tou tüdi proszim, ka naj potrpís, ka sze naj moja prísesztnoszt priglíja k-preminoucsoti. Ko- nec je zvönejsnyoj lescsécsnoszti, lübléna zsena, po etomtoga znotrejsnyo vrejdnoszt obdarüjejo, ino pa- met i delo de klaszifikálivalo szaksega. Ka trbej ? Lehkoski goszpodícs, steri escse gotovo raztori, ali pa edna priprávlajoucsa pamet, stera z-nicsesza sztvoriti zná. Csi prvoga odeberés, — notri privolim, ali nej zdobre voule, — zdaj szi preberi ! Zsenszka je vecs nej znála prouti praviti, szrdcé sze je nyej szegrélo i véndar sze je razpoucsi- la szkorgya, stera je visisoszti zselejnya na dugi drzsáno delo bilou. Prouti okni sze je obrnoula, z- 163 rokouv je roubec iszkala, ka naj szi prepüsztécse szkuzé doli zbríse. — Glédaj na méne, lübléna zsena, — pravi pri- jaznívo te sztári, — zsenszke szo té nájlepse, csi gyoucsejo. Nazáj sze je zglédnola zsenszka, odpüsztécsa gízdoszt je ranej tüdi dobro szpádnola nyej, ino zse dugo nej csüvso prilizávanye jo nazáj napelalo vu nárocsa tisztomi, steromi je nájbole vörvala szvoje, ledicsne sztaroszti na nájblájzsenejsi dén. —- Lagov cslovek, — právi z-krotkim v-ocsíme- tanyom zsenszka, — tou je tiszta vdánoszt, stero szi na koulinaj sztojévsi oblübo ednouk ? — Znao szam, ka malo lazsem, — právi vicis- pán, — ino vcsaszi szam vöprésztao kastiganya, gda szam pred tébe poklekno. — Fiskális szi ti tüdi, — Boug z-tebov, vcsíni z-szvojov hcserjouv, ka scsés. Dvorni mouzs je zahválo zsené notri privolej- nye, — i escse zdaj itak bejlo rokou k-vüsztam zdignovsi, jo nájlüblenejse küsno, ali z-frétanyom je szkoncsao te zse dugo nej plácsani dug: — Naszledüvanye príde. DOBRI TANÁCSI Mládi Szőllősy vu z-prekunyenov lagojov orto- gráfijov szpíszanom píszmi tou píse vicispáni, ka bi dobro bilou zse ednouk konec napraviti lüdsztva gucsi, — on ne tají, ka je z-szvojim vadlüvanyom zrok dao na poprejkni gucs i rad bi zse z-isztinov tüdi poszvedocso. Vicispán je vcsaszi odgovor dao, ka bi nyega prvle trbelo z-voutomivati, i potem gu- Pittsburgh, Pa. i Krajína Zavüpavnik: Markos István 940 Vista Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Telephone Cedar 8131-R NO VY’S CAFÉ & RESTAURANT Cor. Madison and Peralto Sts. Pittsburgh, Pa. Postüvani Szlovenci ! Sztavite sze pri John-i na kükli, áe tam dobíte nájbougso jejsztvino i pítvino. Vszáki szlovenec bo- de z-nájlepsim postenyom vö- obszlüzseni John J. Chapman, lásznik. Szüha zapoved od Pitts- burghszkoga váraskoga tanácsa Ooukna naj csíszte bodo, naj vszáki lehko vídi vu szalon Pittsburgh, Pa. Do eti mao je táksa sega bíla, ka szo na szalonszki ouknaj nücali fér- hange, tákse glazsojne, steri je szkousz cslovek nej mogou- csi bio viditi, ali pa pofárbane oukna, stero je zdaj prepovej- dano z-onim zravnanyom, stero je Pittsburgh-a váraski tanács zdaj té preminoucsi pondelek prineszo. Tou szkoncsanye je zdaj to prvo tákse csinejnye, stero sze poszkrbí naj vu sza- lonaj rédno notri zdrzsíjo szüho právdo i steri tou prelo- mi on de $100 kastigani. SZLOVENCI ! Podpérajte tiszte baotose, steri nász szlovene podpérajo. Tou szo tiszti, steri vu szloven- szki novinaj glasüjejo. Tou szo tiszti stori, stere nam nej po- trejbno zouszedno porácsati, ár vu Pittsburghi zsivoucsi na- si bratje szamí dobro znájo, ka vu tej glasüvajoucsi storaj za rédno cejno dobro blágo do- bijo i szaksega szlovena pri- jaznívo vöobszlüzsávajo. SZLOVENEC neszmi brezi szlovenszki novin bidti. Plá- csajte naprej na nase novine! Vi dobite primeni kü- piti vszákse féle nájbokse Cigáre i Cigaretline, steri szo sztoga nájboksega do- hána naprávleni. Jasz tr- zsim to nájprednyejse blá- go. naprebéranye vu vszáksem iméni. Tüdi vu toj nájlepsoj posztávi decinszko spilo dobite primeni küpiti. FRANK EMBERSITS 923 Chestnut Street N. S. Pittsburgh, Pa. Primeni dobite naj bokse blágo za rédno cejno. Pridte vu S. M A L L I N , Vörarszko bauto. 729 E. Ohio Street, N. S. BITTSBURGH, PA. Zimszka Püscsena Cejna pri PATZ-i Nase blágo vu Móski i Pojbinszki Gvantaj je pri cejni trno znizseno naj sze hitro vkraj odá. Zdaj je vrejmen naj sze poszkrbíte za zimszko potrejbcsino Speciálnoszti! Moskom za delo mocsne lacse............$1.85 Moski Píszani—Csarni Zgorayikaputje $16.85 Pojbom z-dvojimi lacsami Gvanti.............$18.85 Pojbinszki fájnszki Zgornyikaputje.............$8.85 Moski z-vune Union Gvanti.........................$1.85 Joseph Patz MOSKOV I POJBOV BAOTA 829 East Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. F. N. HOFFSTOT. Szednik T. W. FRIEND, Podszednik GEORGE G. SCHMIDT, Peneznik H. J. C. BREKER, Podpeneznik Penezna Vrejdnoszt $200.000.00 Cejlo Imánye $350.000.00 NATIONAL BANK OF AMERICA 709-711 East Ohio Street Pittsburgh, Pa. Safe Deposit Box-e sze dobijo z-Árende 4% Interesa plácsa na sparavnoj sumi PEOPLE MEAT MARKET JOSEPH FELKÁR, Lásztnik. Szlovenci, ki szi scsé dobro frisko meszou küpiti, on sze naj obrné vu mojo mesznico, gde sze dobi szákse féle frisko meszou za rédno cejno. 849-851 E. Ohio St., N. S. Putsburgh, Pa. Telefon Cedar 9529 Vszigdár dobro i rédno bodete vöobszlüzseni, csi prídete vu moj Hotel, ár primeni dobite tou náj- boukso blágo za nájrednejso cejno. Horvatski i Szlovenszki Hotel Matt. J. Bestic, lásztnik 834 E. OHIO STREET N. S. PITTSBURGH, PA. Naznánye dam vszém szlovencom, komi de potrejbno na Pogrobnika, on sze naj obrné kmeni, gde dobi naj bole postenejse vö obrzlüzsenye JOSEPH A. PAPPERT, Pogrobnik. 711 Lockhart Street, N. S. PITTSBURGH, PA.