"Divja" najemnina gostincem za Mrežbo pred lokali v starem Kranju RAD I O -------""^^^JmuT^ Z Vami vsak dan ^^^^0,4 od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15 do 21 ure Gorenjska^ Banka Banka unalnega podietja Mer sestali na Jesenicah, 0J.r so obravnavali možnost .'»ganja smeti iz radov-JS*e, bohinjske in blejske občine na- jeseniško Malo Mežaklo. Na sestanku so sklenili predlagati kranjskogorskemu in jeseniškemu občinskemu svetu, da bi smeti z območja nekdanje radovljiške občine začeli predvidoma 1. septembra voziti na sanirani del Male Mežakle. Tja naj bi jih vozili dve leti, po ceni 110 mark na tono odpadkov, potlej pa naj bi (odvisno od tega, ali bo že znana lokacija regijske deponije in kakšna bo državna strategija o ravnanju s komunalnimi odpad-ki) sklenili novo pogodbo. Dogovorili so se še, da bodo župani blejske, bohinjske, radovljiške in kranjskogorske občine bodo podprli sprejetje jeseniške občine v gorenjski konzorcij "cero" (center za ravnanje z odpadki), in sicer pod enakimi pogoji, kot so veljali za ustanovitelj. • C.Z. Vlada bo ta teden sprejela davek na dodano vrednost Kakšni bodo davki po novem avek na dodano vrednost naj bi imel eno, 20-odstotno stopnjo, trošarine Pa naj bi uvedli na naftne derivate, alkoholne pijace in tobacne izdelke. je na^i?' *®* JumJa * Finančno ministrstvo |0_ "skovni konferenci predstavilo pred- in n /ak.onov o davku na dodano vrednost » »osarinah, ki naj bi jih vlada sprejeta obi *• en# Predstavi!' so tudi "hodišča za avcitev premoženja, naj prej prcmične-s«^nato še nepremičnega. nai KVelc na dodano vrednost in trošarine zaL Začele velJati z letom 1998, če bodo oni seveda pravočasno sprejeti, potrebne ^vaia sevexda obsežne priprave na njihovo prJ nJe- Se bolj pa to velja za obdavčitev 2emii°«ien^a' SaJ bo kar Je za davkarje seveda ga 2T- DolJ zahtevno. Po besedah finančne-za Dol xtra MitJa Gasparija so se odločili enotnl metodo, stopnja pa naj bi bila nai h Vi" Slcer 2°-odstotna. Iz obdavčitve le stva lzklJučene in drugače obdavčene dodane ' P" katerin ni moč ugotavljati storitve V^ednosti (bančne in zavarovalne stvari n lgue na srečo in Potlobno) ter obve7nOSe ga P°mena' kot so kulturne, st°ritve ^dr.avs.tvene in izobraževalne iavnenT ar*tativna dejavnost, pošta v s-^ m sektorju in podobno. Potrošna metoda ne obdavčuje opreme, za izvoz pa naj bi veljala ničelna stopnja, kar pomeni, da bodo izvozniki dobili nazaj prej plačani davek, predvidoma v osmih dneh. Davčni postopek bo potekal tako, da bodo podjetja morala v mesecu dni obračunati davek za pretekli mesec in plačati razliko oziroma jo bodo dobili nazaj. Če tega ne bodo napravili, bodo davkarji lahko takoj posegli na žiro račun, če tam ne bo denarja pa po zalogah, opremi itd. S trošarino bodo obdavčeni naftni derivati, alkoholne pijace in tobačni izdelki. Pričakujemo lahko, da se bodo bencini s tem podražili za desetino, dražje bodo brez dvoma tudi cigarete, saj je po Evropi trošarina najmanj 57- odstotna, pri nas pa so zdaj obdavčeni 44,22-odstotno. Za obdavčitev premoženja so pripravljena sele izhodišča, davki ne bodo več kot 1-odstotni, vendar bo tudi tolikšen verjetno za nekatere previsok. Probleme pričakuje-jo zlasti pri tistih, ki so, zelo ugodno prišli dp stanovanj in s "svojimi žulji" zgradili hiše, zdaj pa bodo težko plačevali davek. Kako bodo novi davki vplivali na inflacijo? V najboljšem primeru bo cenov-ni udarec enkraten, pdnekaterih izračunih bo inflacija poskočila za 10 do 12 odstot-kov, vendar pa naj bi se xhkrati poznalo ukinjanje carin, kar naj bi izdelke pocenilo za 7 odstotkov. • M.V. Sodelovalo in zmagovalo 216 tekmovalcev Radovljica, 11. junija - V soboto so se v Radovljici učenci osnovnih sol s prilago-jenim programom iz vse Slovenije pomerili v različnih športnin aktivnostih, Zmago-valci? Prav vsi, ki so v hudi vročini še zmogli dosegati dobre rezultate. • M.A. PAPIRNICA MD7 Po ugodnih cenah vam nudimo EKSPRES BREZPLAČNO DOSTAVO PISARNIŠKEGA MATERIALA NA VAŠ NASLOV! Tel.: (064) 325-474 Triič - Folklorna skupina Karavne iz Trtica je praznovanje svoje tridesetletnice minuli petek začela z razstavo folklornih oblačil v Paviljonu NOB, povorko skozi mesto ter nastopom dveh otroških in mladinske folklorne skupine v otvoritvenem programu. Naslednji petek pa vabijo v trziško kinodvorano na celovečerni folklorni nastop. • L.M., foto: Tina Dokl Maja največ hudih nesreč Maja je bilo na Gorenj-skem 43 hudih prometnih nesreč, kar je letos zdaleč naj boli crna mesečna slika. Stirinajstim nesreČam je botrovala prehitra vožnja oziroma neprila-eojena hitrost, devet so Jih zakrivili pešci, osem jih je bilo zaradi nepravilne strani vožnje, sedem pa zaradi nepravilnih pre-mikov vozil. Dva udele-ženca sta umrla, tretja pa je umrla zaradi posledic aprilske nesreće.. Tako imamo letos na Gorenj-skem šestnajst žrtev prometa, enako kot v lanskih prvih petih mesecih. Majska značilnost je tudi izjemen porast nesreč z udeležbo pešcev (trinajst nesreč, devet so jih pov-zročili), kolesarjev (osem, povzročili šest), motori-stov (Šest, povzročili pet) in mopedistov (povzročili štiri nesreče). Kar v osem-najstih nesrečah so bili udeleženi otoci in mlado-letniki, dvanajstkrat so bili tudi povzročitelji. Konec tedna so (vendarle) odprli,vrata kranjskega letnega kopališča Občina ni pomagala, podjetja so! Kljub grožnji kranjske Komunale, da bo zaprla ventile na letnem kopališču, so v soboto začeli kopalno sezono tudi v Kranju Kranj, 11. junija - Vročina v zadnjih dneh je v kranjski letni bazen samo v nedeljo privabila več kot petsto ko-palcev, ki so se lahko ohladili v 24 stopinjah topli vodi. Še nekaj dni prej pa je kazalo slabo, saj so delavci kranjske Komunale hoteli zapreti ventil. "Mi smo od delavcev Komunale zahtevali pisni nalog, ker pa ga nišo imeli, jim tega nismo dovoli," pravi Aleksander Stojanovič iz kranjske Športne zveze. Težave z odprtjem bazena pa so se začele že prej, saj je Sportna zveza Mestnemu svetu poslala prošnjo za finančno pomoč pri zagonu bazena, nišo pa dobili ne odgovora ne denarja. "Zaposleni na Šport-ni zvezi, pa tudi nekateri vaterpolisti smo sami poprijeli za metle, za čopiče,... in koli-kor je bilo mogoče pripravili bazen za obratovanje. Pri tem so nam bili v veliko pomoč Chemo, trgovina Jure, škofje- loški Tehnik in trgovina Modri val, kjer smo brezplačno dobili potreben material za ureditev bazena. Kupili smo tudi minimalno količino nafte in vodo v bazenu ogreli na 24 stopinj, tako da smo v soboto lahko sprejeli kopalce, za treninge pa so bazen rezervirali tudi že vaterpolisti," je povedal Aleksander Stojanovič. Sicer pa je kranjski bazen od sobote naprej odprt vsak dan od 10. do 19. ure, ob vikendih in praznikih pa od 9. do 20. ure. Vstopnina je med tednom 400 tolarjev za odrasle in 250 za otroke (popoldne 300 in 200), čez vikend pa 500 oz. 300 tolarjev. Otroci do 7 let imajo se lahko kopajo zastonj. • V. Stanovnik, foto: T. Dokl Medvoška afera ima ime Volitve Ljubljana-Šiška, 10. junija - Župan občine Med-vode Stanislav Žagar je v pnpstorih bivše občine Ljubljana-Šiška, sklical novinarsko konferenco. Na njej je danes dopol-dne pojasnil, da je predlagani sklep skupine sedmih clanov obcinskega sveta in nadzornega odbora o izlo-čitvi župana iz občinskih prostorov zaradi zaščite podatkov in vplivov na zaposlene volilna politična manipulacija, ki nima zakonske podlage. O aferi, ki so jo nekateri že poime-novali Volitve, borno več pisali v petek v Gorenj-skem glasu. • A. Ž. Iračunalniški klub 486/HU >c od 116.616,1)0 SIT ali 6.312,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 F*x:064/22 37 92 V KOMPAS HOLIDAVS Slovenska 36, Ljubljana • tel.: 061 125 20 65 • fax: 219 111 KORČULA, hotel PARK-B, poip, 22. VI., 7 dni, letalo do Dubrovnika, transfer, samo 386 DEM PALMA DE MALLORCA, hotel HAVVAII"* 17. VI., polp. KOMPAS AS, 580 DEM MALI OGLASI (064)223-444 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI Torek, U. junija 19" SLOVENIJA IN SVET Podpis sporazuma o pridruženem članstvu EU Koncno korak v Evropsko unijo Včeraj je predsednik slovenske vlade dr. Janez DrnovŠek v Bruslju podpisal pridružitveni sporazum k Evropski uniji in s tem zakljucil skoraj dveletni zastoj in premor, ki ga je Slovenija zaradi blokade Italjije doživljala pri svojih name-nih čimprej stopiti v evropske organizacije in povezave. Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek se je včeraj udeležil zasedanja Ministrskega sveta Evropske unije, kjer je s komisarjem Hansom van de Broekom in predsedujočim Sveta Lambertom Dinijem podpisal sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo. Neposredno pred podpisom se je slovenski premier sreČal tuđi s predsednikom Evropskega parlamenta Klarr-som Hanschem, Slovenija pa je s tem končno dočakala vstop med pridružene članice Evropske unije. Podpis sporazuma je potekal po slavnostnem protokolu v krogu zbranih zunanjih ministrov članic Evropske unije. Ob tej priložnosti je dr. Drnovšek predsedujoČemu v Evropski uniji predal tuđi prošnjo za polnopravno članstvo, kar pomeni, da Slovenija kandidira za članstvo v prvi skupini držav, ki naj bi jih evropska integracija nanovo sprejela. Na podpis pridružitvenega sporazuma so odločilno vplivale italijanske volitve, kjer je zmaga leve sredine pomenila, da je v uradni politiki Italije prodrlo spoznanje o nujnosti dobrososedskih odnosov, hkrati pa je Slovenija po velikih težavah doma sprejela kompromis, ki ga je pripravila Španija. Na nadaljnje včlanjevanja Slovenije bo uresniče-vanje teh sklepov o odpiranju nepremičninskega trga za tujce zagotovo vplivalo. • Š. Ž. Problemi lokalne samouprave Jesenice, 10. junija - Združena lista socialnih demokratov Jesenice organizira javno tribuno o problemu in razvoju lokalne samouprave. Sodelovala bo Breda Pecan, poslanica v državnem zboru, okrogla miza pa bo v četrtek, 13. junija, ob 19. uri v sejni dvorani Metinga na Jesenicah. • D.S. MEDNARODNI MLADINSKI TA30K MARINDOL'96 Letos v dveh skupinah!!! 1. skupina: od 21. 7. do 30. 7. (starost 12 - 15 let) 2. skupina: od 30. 7. do 8. 8. (starost 16 -18 let) KER BOŠ LAHKO: delal z računalniki » se vozil s kanuji in plaval igraj odbojko, nogomet in badminton oblikoval časopis, snemal s kamero pel na karaokah žuriral in FUL užival PRIJAVE DO 25. 6. 96 na naslov MLADI FORUM, PoŠtna 3, toranj ali po tcl. 064 221-754. NAGRADNA IGRA^ Hišna številka - VIBROSER Tuđi v današnjem Gorenjskem glasu najdete nagradno igro "Sretna hišna številka" in zato se tuđi tokrat splača zelo natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka: prvič, neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, čeje v naselju uveden ulični sistem) ; drugič, številko. Oboje je natisnjeno v "Crni zvezdici" in skupaj sestavlja HIŠNO ŠTEVILKO, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinosa nagrado = VIBROSER podjetja Vanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima Ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in npr. lahko pomeni veidruiinsko stanovanjs-ko hišo ali blok (ali ćelo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c Ud.). Zato nagradna igra, ki tuđi letos poteka občasno v torkovem Gorenjskem glasu, terja kar nehaj hitrosti: tišti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - Hl, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova naj nas pokliče najkasneje do jutri, srede, do 12. ure - kaj ti, dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER prejme seveda le PRVI, ki nas s sretne hišne številke pokliče. Prihodnjič preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za sretno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaie. VIBROSER spodbuja krvni obtok, krolenje Umje, sproŠča utrujene in napete mišice, pomirja livtno napetost -torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno gorenjsko drulino, saj blati tegobe sodobnega načina livljenja. IZ ŠLOVENSKEGA PARLAMENTA Ob 51-letnici osvoboditve koncentracijskih taborišč LjubeIj kot spornin in opomin Zaradi vzdušja, ki hoče s prevrednotenjem zgodovine zabrisati naš zgodo vinski spomin, je treba govoriti o žrtvah, je menil Peter Kovačic Peršin. Podljubelj, 8. junija - Med spominsko slovesnostjo na prostoru nekdanje podružnice taborišča Mauthausen pod Ljubeljem je številnim obiskovalcem spregovoril slovenski publicist Peter Ko-vačič Peršin. Tud i podpredsednik združenja Mauthausen, general Pierre Saint-Macary, je spomnil, da svoboda ni nikoli popolnoma dosežena vrednota. Edino koncentracijsko ta-borišče v Sloveniji je nastalo zaradi izgradnje ljubeljskega cestnega predora, ki je pove-zal Nemčijo z južnimi zasede-nimi ozemlji. Taborišče je od junija 1943, ko je tja prišlo prvih 330 političnih internir-ancev, pa do 7. maja 1945 sodilo k zloglasnemu taboriš-ču Mauthausen. Od tam so dovažali internirance, med katerimi je bilo največ Fran-cozov. Največ internirancev, kar 1300, je bilo na Ljubelju konec julija 1944. Tam je bilo ubitih in sežganih okrog 40 internirancev. Le 22 od 29 ubežnikov je uspel poskus pobega. Izčrpane in bolne internirance so vračali v matično taborišče, kjer je večino čakala smrt. Na te žrtve vojne že od leta 1954 opozarja spomenik v blizini nekdanje-ga taborišča, kjer je vsako leto tuđi komemoracija. Goste letošnje svečanosti, med katerimi so bili s slovenske strani obrambni min-ister Jelko Kacin, podpredsednik ZBU NOB Slovenije Bojan Škrk in predsednik taboriščnega odbora Mauthausen Jože Hlebanja, z avstrijske strani koroški deželni glavar Kristof. Zer-natto in predstavnik avstrijs-kih sindikatov, s franeoske strani pa general Pierre Saint-Macary in delegacija taboriščnikov, je pozdravil tržiški župan Pavel Rupar. Kot je ugotovil med nagovor- om množici obiskovalcev iz vse Slovenije in prek njenih meja, ljubeljski spomenik ob-tožuje žrtve namišljene nacis-tične nadrase, vseeno pa bi morali prebivalci vsepovsod opozarjati, da do podobnih strahot lahko priđe ponovno. Tuđi general Pierre Saint-Macarv je ob spominjanju na propad nacizma obudil spor-očilo narodov, ki so združili svoje moči v boju za svobodo, enakost in bratstvo. Ob tem je poudaril, da svoboda ni dana enkrat za vselej, ampak si je treba za njo pnzadevati vedno zriova. "Današnja slfr1 vesnost je namenjena tu* spominu vseh slovensk'11 žrtev nacifašističnih tabori*1 konfinacij, vojnim ujetnikofl1' zapornikom in deportira"' cem, ki so bili razseljeni P*j evropskih prostranstvih °? Srbije do Hamburga. V Štif* letih trojne okupacije je b" prizadetih nad 219.700 SK1' vencev. To število uvršča na5 narod na tretje mesto P? žrtvah, za Rusi in Polja1* saj zajema blizu 14 odst^1' kov takratne slovenske pop"' lacije... Statističnih podati^ ne bi bilo potrebno navaja1' če ne bi živeli v vzdušju, * hoče s prevrednotenjem 1% dovine zabrisati naš zgo^0 vinski spomin, ki hofi^ | omiljevanjem dejstev iznici zavest krivde po logiki: kaf ■ se ne smelo zgoditi, se moglo zgoditi," je med ot gim dejal slavnostni govoru' Peter Kovačič Peršin, ure" j nik revije Dva tisoč. . :|l Slovesne besede je dopo'^ ; kulturni spored, v katerern ; nastopili pevci, recitatorji • i rogisti iz Celja ter p»**lL\ orkester Štorski železarji- •> \ boli od besed in melodij pa ^ grelo skoraj poletno sonce. je na prostor nekdaj tem" dogodkov razlivalo žarke s tlejšega upanja. • Stojan 9» Danes začne parlament z izrednim zasedanjem Gospodarski paket na izrednem zasedanju Ljubljana, 10. junija - Danes, v torek se bo Državni zbor sestal na 45. izredni seji, katere osrednja tematika bo paket zakonov, ki jih slovenska vlada predla-ga za to, da bi gospodarska gibanja bolj približala tištim, ki so bila načrtovana za letos. Hkrati pa naj bi sprejeli tuđi zakon o izvajanju socialnega sporazuma. Po izredni seji bo državni zbor nadaljeval z 40. rednim zasedanjem. Kar 10 točk dnevnega redna se je nabralo za izredno zasedanje državnega zbora, ki se danes začenja v Ljubljani, pri čemer naj bi najprej obravnavali sporno prodajo slovenskega papirniške-ga giganta Videm Krško, nato pa paket gospodarskih zakonov. Pri tem je na prvem mestu zakon o davku na izpla-čane plače, sledijo pa mu zakoni o davku na firmo, spremembe zakonov o pris-pevkih za socialno varnost, o davku na dobiček, o dohodnini (vsi našteti zakoni "urejajo dohodninsko plat državnega proračuna") ter zakoni o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza, o uporabi kupnin iz lastninskega preoblikovanja podjetij ter o poroštvih za obveznosti gospodarskih družb iz po-slov restrukturiranja dolgov (našteto zadeva odhodkovno stran proračuna). Vse našteto pa je v precejšnji meri vezano na nedavno sklenjen socialni sporazum, saj so predlogi za gospodarske ukrepe nastajali vzporedno s potekom trimesečnih pogajanj. Izvaianje samega socialnega sporazuma naj bi zagotavljal poseben zakon, ki je prav tako na dnevnem redu tega izrednega zasedanja. Še ne zakon pa zahteva posebno omembo: po hitrem postopku naj bi obravnavali in sprejeli tuđi zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posle- dic letošnje zime, ki je, kot je znano prav razdiralno vplivala na naše ceste-Gre torej za poseben program sanacij državnih čest in seveda posebna sr^dsg va, ki jih bodo ta dela zahtevala. Ce s^ bo volja večina poslancev le nagnya v razumevanju tega, potem lahko »e juniju pričakujemo, da se bodo vS najhujše poškodbe začelo P°Prž|vUaV'e Kljub znanim težavam znotraj v!a°J[a koalicije, pa nekatere vesti kažejo . to, da sta se vladni stranki o podp° zakonom, ki so na dnevnem _re zasedanja, sporazumeli, pričakuiejo Pjj da bodo predloženo podprle tu nekatere opozicijske stranke. Sai^. želimo si lahko, da predvolilni inter ^ ne bodo onemogočili možnost, da $ gospodarski ukrepi le uveljavijo '"^ tem popravijo gospodarska gibania> zaostajajo za načrtovanimi. • S.Jk^ STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlC| Dnevi socialne zbornice Staranje kot izziv Brdo, 10. junija - Od srede do petka so na Brdu potekali drugi dnevi socialne zbornice Slovenije, tokrat posvećeni staranju pre-bivalstva kot izzivu za slovensko družbo. Tema je zelo aktualna glede na to, da se delež starejšega prebivalstva v državi nenehno pove-čuje, družba pa se ni izoblikovala ustreznih mehanizmov in strategije. Namen posveta je bil tako oblikovati temelje dolgoročne strategije vzpostavitve mreže ce-lostnih, k potrebam posameznikov in sku-pin načrtovanih progra-mov, za doseganje kvalitetnejše ravni življenja v starosti. Obe-nem so želeli opozoriti slovensko držbo na to, daje potrebno spreme-niti odnos do starejše populacije, ki jo je potrebno obravnavati kot dejavno, aktivno in ustvarjalno generacijo. Družbi lahko veliko prispeva, obenem pa ima tuđi nekatere specifične potrebe, ki bi jih praviloma morali imeti možnost zadovoljiti v primernem socialnem okolju. Dneve socialne zbornice so zaokrožile de- lavnice, tokrat na temo družina in staranje -odnosi med generacija-mi, ukvarjali so se tuđi s pomočjo starejšim osebam v bivalnem okolju, z zdravem v starosti in institucionalno mrežo za starejše osebe. Poleg tega so bile na srečanju podel-jene tuđi nagrade in priznanja na področju socialnega varstva: letos so nagrajenci Ana Bevc, Marija Ovsenik, Zmaga Prolt in Bernard Stritih, priznanja pa so dobili: Ludvik Bernik, Francka Berta-lanič, Janez Kržmanc, Ivica Matko in Cesar-ina Smrekar. Varuh človekovih pravic v RadovU1^ Danes, v torek bo Radovljico obiskal Va fl človekovih pravic Republike Slovenije j Bizjak, ki bo ob 8. uri obiskal zapore, ^ kratek pogovor z županom občine Ra£*0/ pa med 10. in 13. ter 15. in 17. uro Pa. JJjeifl razpolaga posameznikom, ki so se pr1 Lcl najavili. Razgovori bodo na občini v Rad° ' Jelko Kacin o vstopanju SIovenije vNATO • .. sl0- Občinski odbor Liberalne demokracije: venije v Žireh prireja jutri, v sredo, 12: Ju Q % ob 19. uri v Osnovni soli Žiri javno trit>u p naslovom "Kdaj in kako bo Slovenija *$*.Lot v pakt NATO?" Tribuno bo vodil *£ # Zakelj, njegov glavni gost pa bo min151- p obrambo v Vladi Republike Slovenije * fii Kacin. Vse, ki jih ta vprašanja zanimaj0' javno tribuno vljudno vabijo. ^^s ©Ol^IlMcJJ^M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniškii politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisneea sveta: Ivan Bizjak / P|rf!S5 Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogata / Novinaru in uredniki: Helena JelovČan Jo?e Košniek I e7mZi™., l*t!^n s-!i," narinka Sedcj, v'L Stanovnik, Marija Vol^jak, Cveto Zaplotnik, rfanica ZavrT-Žlebir, AndrefŽalar, Štefan Žargi / Lektoriranje^ Man^a Vozlič / Fo^B afi a^r.or^d ^intk / Priorava »li* Mff/ An Kranj / 118k: DELO. - TČR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana'/ Uredništvo, narodne, „glasno trženje: Zobovi^ i, £^t>S ©^UlTffi W^&-Mah og tari: telefon: 064/223-444 - sprejemarno neprekimeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7 do 1S ure^ Ssopis izhaja ob torkih in pf'o Naročnina. tnmesečn. obračun - individualni naročmki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEMI Oglasne sSnveToceniku Prometni davek P stopnji 5 odstotkov v cem časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT zgusne sioruve. po teniKU. rruu ^^^ ^Ml- junjja 1996_________________________________PO GORENJSKEM __________ __________3. STRAN • GORENJSKI GLAS Slovenci upokojenci se bodo srečali v Planici Planica pričakuje na tisoče upokojencev Ob 50-letnici Zveze društev upokojencev Slovenije bo srečanje vseh slovenskih upokojencev v sredo v Planici. Urganizatorji so bili nad odzivom nadvse presenećeni, saj seje prijavilo kar 16 tisoč upokojencev, ki bodo prišli s 315 avtobusi, veliko pa se jih bo pripeljalo tudi z osebnimi avtomobili. Navdušeni predvsem zato, ker bodo številni po dolgo letih spet videli legendarno Planico. V organizacijskom odboru prireditev pripravlja kar 150 ljudi. Rateče, 10. junija Jutri, v >reao, 12. junija, bo Planica prvič v svoji zgodo vi ni tudi v mem ^asu gostila narav-J°st imenitno število udele-zencev - 2 0 tisoč "Pokojencev naj bi se zbralo P°a skakalnicami, pod Pon-*ami. kajti Zveza društev ^venskih upokojencev je j uPala organizacijo letošn-[ga jubilejnega shoda upo-J°jencev iz vse Slovenije JrufStvom upokojencev iz wateč- Kranjske Gore in Jjojstrane. Pod Poncami bo urej najbolj množićen shod "a>orenjskem: do zdaj je Plavljenih 243 društev upo-jojcncev ali 16 tisoč udele-gncev, ki se bodo pripeljali v gjnico s 315 avtobusi, pri- ležUJej° pa seveda tudi ude" o, nce z lastnimi vozili z vse Avenije. flanico bi radi se enkrat videli.. VenHP°, do1 Pred tistim' ki Je Snd.arlc dal idejo, da se Dreh1Ca tudi Poleti začne gfSati - bi lahko dejali co dv1C1' da PrihaJa v Plani-"Sst? i- tisoč Uudi. In -■editev'v pf1 J'-e.zamislil prir" dru«,\ Plamci< ni bil nihče ^8 kot Srečko Strajnar iz dsed ane' ki Je tudl Pre" bOra organizacijskega od- ljudi' \ aterem Je kar 15° mno>> PnPravUaJo tako 4*V • 71 zbor uPokojencev. cev letni sh»di upokojen- H *o zelo množični, zato HajL^ domislil, da bi bilo Plani *«' ko bi se srečal» v nar <'v Pr,avi.Sr^koStraj- v Planici je dovolj Srečko Strajnar prostora, Planica je komunalno opremljena, ima dovolj parkirišč, ražen tega jo pozna vsak Slovenec in je nanjo čustveno navezan. Planica je Planica. Ko je brez vseh problemov dala prostor pod skakalnicami tudi rate-ška agrarna skupnost in je idejo pozdravit tudi kranjs-kogorski župan, smo lani ob koncu leta s pripravami lahko začeli. In kasneje se je tudi izka-zalo, da je prav Planica kot prireditveni kraj še dodatna spodbuda, da smo dobili toliko, skoraj neverjetno število prijav z vse Slovenije. Ko so nas namreč klicali iz upokojenskih društev, so v najbolj odročnih in majhnih krajih Slovenije navdušeno potrjevali rezervacije, češ: veste, Planico bi pa vsi še enkrat radi videli. Planica je slovenski simbol; zadnjič pa smo bili v Planici, ko smo se še peljali z vlakom... Presenetilo me je tudi, iz kakšnih krajev bodo prišli. Iz krajev, za katere komaj kdaj slišimo.Iz Hajdine, recimo, jih bo prišlo kar 100, pa iz Peker Limbuša, Podgrada, iz Šentjerneja trije avtobusi, iz Rakeka dva avtobusa, iz Tišine, Vrtojbe... Iz Kamnika kar sedem avtobusov Iz Kamnika prihaja kar sedem avtobusov, samo iz Škofje Loke trije avtobusi, pa iz Nakla, Šenčurja, Pre-doselj... Zanimivo je, da so nam iz Starš nad Polzelo, kjer imajo komaj 150 čla-nov, dejali, da jih bo, žal, prišlo le za en avtobus. Vsi bi radi prišli, pa so nekateri bolni in nepokretni. Iz Šmartna pri Tacnu so nam najprej sporočili, da imajo za en avtobus prijav, drugi pa bodo prišli z osebnimi vozili. Blenkuša, kar 42 pa jih bo, ki bodo urejevali promet iz Rateč do Planice. Se posebej so se v organizacijo vključili Ratečani, agrarna skupnost pa je brez problemov ponudila zemljišče. Zelo prijazno so priskočili na pomoč v zato predsednik organizacijskega odbora kot podpred-sednik Ludvik Misotič in sekretar Franc Kajžar neumorno delajo že nekaj mese-cev. "Vsa upokojenska društva smo z biltenom, ki smo ga izdajali, redno obveščali o poteku organizacije in o morebitnih spremembah. Nekaj dni pred prireditvijo pa prijav nismo sprejemali več. Prav so nam prišle izkušnje iz minulih srečanj in potrudili smo se, da se ne bi preveč zatikalo. Vsekakor se kakšna neprjetnost komu lahko zgodi, vendar smo prepričani, da bo prireditev potekala tako, kot smo si jo zamislili. Še posebej odločni borno pri prometu: vsi, ki bodo parkirali v boksih, pred 15. uro ne bodo mogli iz Planice. Ob pričakovanih 350 avtobusih in številnih osebnih avtomobilih ne borno smeli delati nobenih izjem.« Zastražite oder Organizatorji so v Planico povabili predsednika države Milana Kučana, predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, predsednika državnega zbora in državnega sveta, ministra za zdravstvo in ministra za delo ter predstavnike raznih organizacij. Drugih politikov nišo vabili, nobenega, povabili so le vodje poslanskih skupin. No-čejo, da bi kdorkoli izrabil tako številno množico za svoj politični in propagandni na-stop. V šali jim je nekdo, ki ima s tem že bridke izkušnje, ćelo svetoval: "Priporočam vam, da zastražite oder! Zastražite zato, da ne bi kdo gor stopil in začel udri-hati čez politiko ali se mno-žici prilizovati." No - organizatorji odra ne bodo zastražili, pazili pa bodo. Tudi nišo hoteli, da se slavnostni program vleče ure in ure - le kdo bo pa poslušal! Upokojenci prihajajo zato, da se srečajo in poveselijo -če pa je to v legendarni Planici, je pa sploh imenitno, saj je v Planici obilo možnosti za kratek sprehod do Rateč ali do Tamarja. Ražen tega pa jih bodo popoldne zabavali kar trije zabavni ansambli. Upokojenci se bodo pod Poncami zanesljivo imeli zelo lepo, še posebej, če jim bo naklonjeno tudi vreme. D. Sedej Ludvik Misotič Nato so naknadno telefonirali, da je naenkrat toliko prijav, da so si preskrbeli kar tišti avtobus v nadstrop-ju." Vsi, ki so se prijavili, so kupili značko, 8.000 prijav pa je bilo tudi za bon za hrano, ki stane 600 tolarjev. Gostin-ci bodo na 30 delilnih mestih pripravili golaž, kotlete in klobase, boni pa so v treh delih: enega ima imetnik sam, drugega ponudi za obrok, tretji del pa bo šel v boben za žrebanje - dobitkov bo v vrednosti 500 tisoč tolarjev. Seveda pripravljamo tudi srečelov. Na prireditvenem mestu bodo trije veliki šotori, 40 stranišč, informativna pisar-na, prodaja značk in lepih priložnostnih razglednic s priložnostnim poštnim žigom, planiški komite bo organiziral ogled skakalnic pod strokovnim vodstvom ( na skakalnico bodo interesente vozili), za nujne pri-mere bodo skrbeli gorska reševalna služba RateČe, zdravstvena služba z Jese-nic, reševalno vozilo so ponudili tudi kranjskogorski žičničarji. Maša v Tamarju Za požarno varnost bodo skrbeli rateški gasilci pod vodstvom poveljnika Iva Franc Kajžar vojašnici na Bohinjski Beli, ki bodo pripeljali poljske kuhinje, cisterne z vodo, termos posode, členske šo-tore ter komunala v Kranjski Gori, ki bo namestila 30 kontejnerjev in veliki kontejner, ki ga bodo redno praznili. Mnogi udeleženci so želeli, da bi iz Planice prej odšli, saj bi ob povratku obiskali Brezje, vendar smo jim sporočili, da bo ob 14. uri v Tamarju maša, kar so spreje-li z velikim odobravanjem. Povabljen je tudi škof Jože Kvas." Organizacija tako velike prireditve ni mačji kašelj, Program upokojenskega srečanja Prireditev se bo začela ob 10. uri. Nastopila bo godba na pihala iz Gori], goste bosta pozdravila kranjskogorski lupan in predsednik zdrulenja društev upokojencev Slovenije. Po nas top u združenih moških zborov druStev upokojencev Gorenjske bo slavnostni govor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, nato pa bodo recitatorji prebrali pesmi Srećka Zime in Marinke Cebulj. Po nastopu igralcev s točko Bedartc in Pehta b'rada k upokojencem, bodo prireditev sklenili zdruleni upokojenski pevski zbori Gorenjske, nato bo podelitev priznanj in zaključni pozdrav predsednika organizacijskega odbora. _________ • • < I N A______________ TRŽić TRG SVOftODE II, 44290 TRK HL: 0*4 50 072, FAX: 064 50 790 u . VLETOŠNJEM LETU PRAZNUJE x M LET POBRATENJA S FRANCOSKO OBČINO tkvk,~ STE MARIE AUX MINES. /r TS PRIJATELJSTVO MED MESTOMA SE c??S?ŽAL0 TUDI ZARADI ŠTEVILNIH MUPNIH ZNACILNOSTI OBEH MEST. mesecu juniju vam borno z osmimi vprašanji Prv™*:tavM nekaj značilnosti, ki nas povezujejo. ki Chl Prav^mn odgovorov vam bodo dale geslo, )e nkrati tudi odgovor na zadnje vprašanje, ki vam 8a bomo zastavili konec meseca. Med pravilnimi odgovori na vsako od vprašanj bomo izžrebali VsSLaJenca> ki bo prejel prilolnostno nagrado. Izmed enprispelih pravilnih odgovorov pa bomo izžrebali str*čneia, ki bo v družbi sebi drage osebe, preživel en dni v Alzaciji. Nagrajenci bodo izžrebani na veselici v Tržiču, 6. julija 1996. fancozi so znani kuharji in ljubitelji dobre hrane, tem pogledu Alzačani ne zaostajajo za njimi. 'oda tudi Slovenci ne zaostajamo za njimi. 9/w ^a ra^' dobro jemo, tudi kuhamo odlično, ^eanje dokazujejo kuharji številnih gustiln v Tržiču m °Kolici. Tako med alzaškimi kot gorenjskimi nar°dnimi jedmi je jed, ki jo kisamo in kuhamo, postrežemo pa tudi s klobaso. Katera je jed, ki jo cenita obe narodni kuhinji? dopisnice z odgovori in vašim naslovom pošljite «*JKasneje do 16. junija 1996 na naslov: Občina Trtič, Trg svobode 18, 4290 Tržič. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri Avto-moto zvezi Slovenije so minuli konec tedna po gorenjs-kih cestah opravili 20 vlek in 8 pomoči. GASILCI Kranjski gasilci so zapirali vodo in odveč-no črpali iz stanovanja na Trgu Prešernovih brigad 7. V Bobovku so reševali policijsko vozilo, na Planini pa so čistili kanalizacijo. V teh sušnih dneh po-Časi prihaja tudi do pomanjkanja pitne vode, zato jo kranjski gasilci prepeljali na Če-pulje, na Ravne na Senturško goro in v Struževo. Prejeli so tudi prijavo požara v Preddvoru, vendar so po posredovanju ugo-tovili, da k sreči požara ni bilo, je pa nekdo resnično kuril veje in precej kmalu iz kraja nevarnega opravila od-šel. Radovljiški gasilci so reševali kombi iz blata, ki ga je, ne boste verjeli, v teh dneh še nekaj ostalo v okolici Šobca. Pogasili so tudi goreče osebno vozilo na Lancovem, kar 3-krat pa je prišlo sicer do mankših gozdnih požarov ob železniški progi, ki so jih radovljiški gasilci hitro pogasili. Jeseniški gasilci so pohiteli v Jeklarno 2, kjer se je sprožila na-pravaz.a javljanje po-Žarov, vendar ni bilo nič. Imeli so tudi gasils-ko stražo v Gledališču T. Čufar, črpali so vodo v valjarni na Javorniku, njihov pirotehnik pa je pohitel na Bled, kjer so našli eksplozivno telo. ŠkofjeloŠki gasilci so zaprli okvarjeni hidrant na Novem svetu. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 8 deklic in 5 dečkov. Najlažja deklica je teh-tala 2.750 gramov, naj-težji deček pa 4.100 gramov. Na Jesenicah so na svet pnjokale 3 deklice, izmed katerih je najlažja ob rojstvu tehtala 3.230 gramov, izmed 2 dečkov pa je težji tehtal 3.820 gramov. URGENCA V Splošni bolniŠnici Jesenice so imeli na kirurgiji 96 urgentnih primerov, na internem oddelku 53, na pedia-triji 16 in na ginekologiji 15. W /POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, V aiisag^0RT0PEDSKEVZMETNICE GORENJSKI GLAS • 4. STRAN______________________* PO GORENJSKEM__________________________________Torek, 11. junija 1996 Nov pređlog nakelskega grba Naklo, li. junija • V četrtek, 13. iunija 1996, ob 19. uri bo 15. seja občinskega sveta ob-čine Naklo. Svetniki bodo pregledali bilanco prihodkov in odhodkov od januarja do aprila letos, seznanili pa se bodo tuđi s poročili župana, komisije za pripravo celostne podobe občine Naklo in komisije za izgradnjo po-polne osnovne sole. Prva predlaga svetu v obravnavo in potrditev nov osnutek grba s simbolom prekrižanih ključev sv. Petra in osnutek zastave v barvi ščita grba. Obenem predlaga, naj bi za občinski praznik izbrali 29. junij, dan sv. Petra, zaščitnika nakelske cerkve. Druga seznanja svet z izbiro podizvajalcev za obrt-niška in instalacijska dela, odločitvijo minis-trstva za šolstvo in šport o sofinanciranju gradnje ter problemi pri pridobilvi nado-mestnega stanovanja za stanovalce v soli. Na seji bodo obravnavali še statutarni sklep o spremembi in dopolnit-vi občinskega statuta, svetniki pa bodo županu zastavili vprašanja in dali pobude. • S. Saje Proračun še vedno neusklajen Tržič, 11. junija - Na 14. seji občinskega sveta v Tržiču so 5. junija obravnavali okrnjen dnevni red, na katere-ga so dodatno uvrstili razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Glede bilančnih post-avk letošnjega proračuna so najprej ugotovili, da občinski svet z amandmaji k predlogu proračuna ni posegel v bilančno stran prihodkov. Po večkratnem pregledovanju in izračunavanju so pri-manjkijaj med prihodki in odhodki ocenili na 485 tisočakov, kar bo moč pokriti iz sredstev nerazporejenih rezerv. S tem se je strinjala tuđi večina svetnikov, čeprav je bilo v razpra-vi slišati dve nasprotni stališči odborov. Odbor za gospodarstvo in fi-nance je na sicer nesk-lepčni seji sprejel predlog, naj občinski svet in uprava pripravi-ta nov, usklajen predlog proračuna. Odbor za družbene zadeve pa je zahteval, da se sprejeti sklep o proračunu objavi in začne uresničevati. Svet je med drugim potrdil tuđi predlog za objavo razpisa za sofi-nanciranje izjemnih kulturnih programov v letu 1996, predlog pravilnika o uporabi ob-činskih vozil pa je sklenil obravnavati po uskladitvi na prihodnji seji. Sejo so sklenili s pobudami in vprašanji svetnikov, med katere so uvrstili tuđi pisni informaciji o napakah v lokacijskem nacrtu tržiške obvoznice in problematiki vodnih virov Crni gozd v Podl-jubelju. • S. Saje IZ GORENJSKIH OBĆIN Seja občinskega sveta Vodice Potrebe veliko večje od možnosti V občini Vodice je občinski svet minuli teden sprejel občinski proračun, sinoči pa potem na dalje val prekinjeno sejo. Vodice, 11. junija - Preden so se lotili sprejemanja pre-dloga proračuna za letos so na seji občinskega sveta v občini Vodice, ki jo je vodil predsednik Alojz Kosec, sklenili, da bo razprava o odloku o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavb-nih zemljisč, o odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in o us-tanovitvi režijskega obrata ter morebitnih gospodarskih javnih služb trajala tja do konca julija. Kar zadeva slednje, javne službe in režijski obrat, za zdaj svetniki v občini nišo bili žanje najbolj navdušeni. Ugotavljali so, da so najbrž za to premajhna občina. Bolj razburljiva in živahna pa je bila razprava ob sprejemanju občinskega proračuna za letos. Osnovna ugotovitev je bila, da je denarja na vseh področjih premalo. Ob tem pa so bile pripombe, da ga je na primer za občinsko upravo vseeno preveč, da pa ga je predvsem za komunalo, pa tuđi za gasilce premalo. Kljub posameznim pripom-bam so bili sprejeti tuđi županovi amandmaji. Tako bodo iz denarja za šport v proračunu financirali športne dejavnosti na različnih področjih, ki jih izvajajo registrirana društva v občini. Na komunalnem področju je župan predlagal zamenjavo pri-marnega vodovoda v vrednosti 6,5 milijona, asfaltiranje ceste do pokopališča v Skaručni in ceste Dobruša -Lipica, financiranje studije o novih virih pitne vode, asfaltiranje dvorišča pri vrtcu Vodice in asfaltiranje čest in obračališča Šinkov Turn. Med sprejetimi amandmaji pa so bili še projekt za izdelavo in dopolnitev prostorskega pla- na, za rekonstrukcijo ceste Vodice-Koseze, za rekonstrukcijo Turnske poti in idejni projekt za kanalizacijo. Kar zadeva plačilo odš-kodnin za spremembo namembnosti zemljišča je župan predlagal, naj se ta denar porabi v skladu z zakonom in za program, ki ga bo pripravil odbor za kmetijstvo. Denar za kme-tijstvo v proračunu pa ie prav tako strogo namenski tako za večje kot za manjše kmete v občini. Po sprejetju priračuna, težkega dobrih 167 milijonov, so sejo prekinili. Nadaljevanje seje je predsednik Alojz Kosec sklical sinoči, na dnevnem redu pa je bilo med drugim poročilo komisije za celostno grafično po-dobo simbolov občine Vodice in imenovanje komisije za najbolj urejeno hišo in kme-tijo v občini Vodice. A. Žalar Odiočno proti tujim odpadkom Kovor, 11. junija - Svet krajevne skupnosti Kovor v tržiški občini se je 4. junija sestal na izredni seji. Obravnaval je problematiko odvoza odpadkov iz občin Radovljica, Bled in Bohinj, ki se zanimajo za možnost odlaganja na komunalnih deponijah sosednjih občin. Kovorjani so ponovno ugotovili, da so že lani odiočno odklonili tuje odpadke. Zahtevali so tuđi ureditev tržiške deponije, vendar se doslej Še ni kaj dosti spremenilo. Kovorski svet je tuđi tokrat zavrnil, da bi odpadke vozili na bližnjo tržiško deponijo od drugod. Ce se bodo pojavili dvomi v stališče sveta, so v Kovorju pripravljeni tuđi na razpis referenduma med prebivalci. Obenem so na seji opozorili, da bodo v primeru nespoštovanja stališČ sveta KS Kovor prisiljeni zapreti cesto do deponije odpadkov. • S. Saje Uspešni mladi tehniki Jesenice, 10. junija - Prejšnjo soboto je bilo v Velenju pet0 državno srečanie mladih tehnikov, kjer so mladi pokazali, kaj soV tem šolskem letu naredili na različnih področjih tehničneg8 ustvarjanja. Jeseniško občino so tokrat na državnem srečanjU predstavljali učenci, ki so se na regijskem srečanju ovrstili na prvo ali drugo mesto. Tako so se tega srečanja udeležili učenci f OŠ Toneta Oifarja, ki so se predstavili z nalogami s podroČJ3 strojništva in elektronike, učenci OŠ Prežihov Voranc $9 predstavili modele avtomobilov in naloge iz robotike, O§ Koroška Bela pa je predstavila uspcšne fotografije. Učenci OS Žirovnica so predstavili izdelke, ki so jih naredili pri tehni&j! vzgoji in z nalogo konstruiranja strojev. Še zlasti uspešni so bilj Uroš Prosen, ki je s pomočjo fradmkov Fisher Technik izdela' maketo stroja ter uspešno zagovarjal nalogo s podroČJ3 strojništva in dosegel prvo mesto (mentor Klemen Klemenc)-Borut Novšak in Jurij Sodja (mentor Gorazd Novšak) za stroj Za obravnavo stiropora iz lego kock - drugo mesto ter Mati]3 Rijavec, Šaša Žohar in Vid Klemenc, ki so za nalogo s področj3 robotike dosegla drugo mesto (mentor Ludvik Hajdinjak. • M^1 Prodaja se delavski dom pri Jelenu Zasebniku kulturni spomenik Jesenice, 10. junua • Delavski dom pri Jelenu na Jesenicah so leta 1987 razglasili za kulturni spomenik. V njem je bilo pred vojno shajališče naprednega jese-niškega delavstva - delavski dom pri Jelenu je za Jesenice tradicija in simbol, kajti prav z Jelenom so povezani vsi pomembni dogodki pre-dvojne zgodovine. Tako kot vse nepremič-nine, ki nišo neposredno povezane s proizvodnjo, je tuđi za delavski dom koncern slovenskih železarn sklenil, da se proda. Ob koncu maja je nadzorni svet Slovenskih železarn sklenil, da se delavski dom skupaj s funkcionalnim zemljiščem odproda, kot kupee pa se je na drugi razpis prijavila Prizma s.p. z Jesenic. Menda je bil prvi javni razpis neuspešen, zato so na drugem razpisu ceno znižali. tako, da zdaj kupni-na znaša 16 milijonov tolar-jcv. Kupee mora ob podpisu pogodbe položiti 20 odstot-kov avansa, preostalo razli-ko pa v 30 dneh po veljavnosti pogodbe. Svobodni sindikat SKEI se z odprodajo Jelena za-sebnemu kupcu ne strinja. Prodaji odiočno nasprotuje zato, ker sindikati v sedan-jih družbah nekdanje Žele-zarne od premoženjske delitvene bilance nišo dobili nič, čeprav je jasno, da so številne domove gradili de-lavci sami in nihče drug. Tuđi z veliko prostovoljne-ga dela in odrekanjem, dom pri Jelenu pa je sploh imel vedno v upravljanju sindikat železarne. Zasebni kupee doma, ki je kulturni spomenik, ne bo smel podreti, moral ga bo obnoviti in v njem opravljati svojo trgovsako in gostinsko dejavnost. Vsekakor pa je kupnina v visini 180 tisoč nemških mark več kot ugodna, saj je pripadajoče zeml-jišČe na zanimivi lokaciji, še posebej zato, ker bodo stare tovarniške hale nasproti kmalu podrli in se bo začela na tej lokaciji nova pod-jetniška dejavnost. Jeseničani pa se lahko zaskrbljeno sprašujejo, za-kaj jeseniška občina tako nemo in brezbrižno opa-zuje, kako se delavsko pre-moženje njenih občanov odprodaja. Vsaj v primeru Jelena, ki je še veano kulturni spomenik, bi se po mnenju sindikata lahko vključila. • D.S. Sindikat Neodvisnost v Acroniju in Fipromu Fipromovci - solastniki firme na Poljskem Acroni dobro posluje, v Fipromu pa so težave zaradi hude konkurence. Vodilni iz Fiproma so kot zasebniki solastniki firme na Poljskem. Če ne bo lastninjenja železarn, se bo premoženje popolnoma razprodalo. Jesenice, 10. junija - Pre- dstavniki sindikata Neodvis- nosti - KNSS so minuli petek obiskali jeseniški podjetji Fiprom in Acroni, kjer so se z direktorjema pogovarja- li o gospodarskem položaju ten dveh podjetij. Po obisku je predsednik Neodvisnosti - KNSS France Tomšič sklical tiskovno konferenco, na ka- | teri je spregovoril o svojih : vtisih o položaju v teh dveh | jeseniških podjetjih. I Med drugim je France [ Tomšič dejal, da ima po | pogovoru z direktorjem Ac-ronija vtis, da je poslovanje I te največje firme v jeseniški ! občine boljše kot v preteklih letih, pomembno pa vsekakor je, da Acroni in Fiprom še vedno nudita delo 2.500 delavcem. V Acroniju se prihodek na zaposlenega po-večuje, razveseljivo pa je tuđi, da bo Acroni vložil kar 25 milijonov nemških mark v investicije. Po zakonu o sanaciji slovenskih železarn gre Acroniju na bolje in ima torej razvojno in poslovno perspektivo. Fiprom pa je po Tomšiče-vih besedah v težjem položaju, ker je na vznodu srečujejo s hudo konkuren-co. Ne predvidevajo večjega števila presežnih delavcev, vendar je predsednik sindikata Neodvisnost v Fipromu naletel na hudo nepravilnost. Predsednika uprave slovenskih železarn bo namreč takoj obvestil, da je nekaj vodilnih iz Fiproma res solastnikov firme Metal Welt na Poljskem. Vodilni iz Fiproma imajo kot fizične osebe v lasti 47 odstotkov tega us-pešnega poljskega podjetja, kar je v nudem nasprotju s konkurenčno klavzulo. France Tomšič bo predlagal, naj ta delež čimprej odkupijo slovenske železarne. Sindikat Neodvisnost je tuđi motilo, da imajo v obeh podjetjih kar 60-odstotno stimulacijo. Sindikati predla-gajo, naj vendarle stimulacija ne bo tako nenormalno visoka, saj je smiselna le do 15 odstotkov. Direktorja obeh firm sta Tomšiču obljubila, da se bodo odločili za bolj stabilen sistem. Na tiskovni konferenci so med drugim poudarili, da si bo sindikat Neodvisnost pri-zadeval, da se v okviru slovenskih železarn čimprej opravi lastninjenje, saj se bo sicer premoženje popolnoma razprodalo. Spisek nepre-mičnin, ki se prodajajo na Jesenicah, ie kar dolg, kupnina pa odnaja v koncern m nihče ne ve natanko, za kaj se namenja. Sindikalisti so opozorili še na neizplačane razlike med izplačanimi plačami in pla-čami po kolektivni pogodbi. Od leta 1990 do 1993 je bilo do te razlike na Jesenicah upravičeno 5578 delavcev, j znesek, ki bi ga železarne j morale izplačati, pa znaša ! milijardo 40 milijonov tolar- 1 jev. Kot je sindikatom spor- i očil predsednik uprave | Slovenskih železarn mag. ! Alojz Vrečko, še ni znano, ali bodo lahko zaposleni omenjene razlike pri privatizaciji lahko uporabih in na kakšen način. • D.S. ARK MAJA ^m wm mim ^m mm imi ^H mm aw "- I SALON POHIŠTVA . KRANJ, PREDOSUE 34 ] (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 i OPUŠČENIHPROCJRAMOVIN ' |POSAMEZNIH KOSOVPOHIŠTVA, I IzkORiSTiTE UqodlNOST ] ! od 7. do 20. 6/96 i __________ ._ __ ___ _— ma I Napovedana 14. seja občinskega sveta Škofja Loka Ponovno o taksah za obfemenjevanje okolja Škofja Loka, 10. junija - Kljub praksi škofjeloškegjj občinskega sveta, da se bolj poredkoma sestaja, P? Jjj tokratna 14. redna seja sklicana za sredo že po dov štirinajstih dneh od nadJJJjj vanja 12. ter od 13. seje. ^ tokrat je dnevni red Zj točkami kar obsežen, ^j drugim pa naj bi svetn potrdili zaključni račun ° činskega proračuna t& vj 1995 in v prvi obravn» razpravliali o odloku oL sah za obremenjevanje ok i ter predlogu statutarne* sklepa (oba dokumenta bila že enkrat na dnevn^. redu, vendar so svetnik1 a nili, da še ništa bila zrelLe-prvo obravnavo), ter P vj dloge odlokov o ustanov yj zavoda za šport in uskia ^ ustanovnih aktov Šol- jj sebne pozornosti bo ^ vredna razprava o stai do pripomb na prograrn .^ zasnove za rekonstruK ^ Kidričeve ceste in °srl >rtU odloka o lokacijskem n» s3j za rekonstrukcijo te cest » .f/ je od premikov na teh Pf^0 jih odvisno, kdaj se . jS, lahko Ločani in njihovi o . y kovalci normalno PTlPeh\o$ svoje mesto. Tuđi Prfkeg» programa dela obcins^ sveta po področjih je n° jso ki jo v Škofji Loki ' ^ poznali, in vzbuja upa»Jb'oije bo to delo drugače - ^ organizirano ter s tem kovitejše. • S.Z. T«rek, 11. junija 1996 " PO GORENJSKEM 5. STRAN • GORENJSK1 GLAS __ IZ GORENJSKIH OBČIN Stirinajsta seja občinskega sveta v Železnikih Za proračun se še vedno ne iziđe Nerešeni vprašanji plačil nadomestila za stavbna /emljišča Alplesa in sofinanciranja gradnje yrtca s strani minislrstva za šolstvo onemogočata sprejem občinskega proračuna. felezniki, 11. junija ■ Tradici-J«> da ne uspejo na seji °ncinskega sveta obravnavati celotnega dnevnega reda, in °a je potrebno sejo nadalje-vwi s ponovnim sklicem, se je °ocinskemu svetu Železniki v »fedo zgodila že tretjič za-Pored. Ob sicer zelo dobro Pnpravljenem gradivu in pre-J'ogih odborov, ki resnično «°sledno delajo, se svetniki j* mso uspeli naučiti vse to °°lj učinkovito predelati. Res J»a se je v občini nabralo joiiko resnih problemov, da v»e skupaj zahteva svoj čas. ^e na začetku več kot štiri ure dolgega prvega dela štir-•najste seje je župan pojasnil, "a končnega pretiloga uskla-J^nega občinskega proračuna Je. ni bilo mogoče pripraviti, f\ dva kar krepka finančna *aI°gaja: plačilo nadomestila *a stavbna zemljišča od to- arnc Alples in sofinanciranje gradnje vrtca v Železnikih še g«a razrešena. Z Alplesom , cejo možnosti za najem S«dlla pri SKB banki, pri erner naj bi občina dobila v Dicaov.ni stavbi te tovarne ^lsarniSke prostore, vendar državni Sklad za razvoj, ki ima nad tem objektom hipo-teko, te ni pripravljen uma-kniti, dokler se občina ne odpove vsem obrestim (tuđi revalorizacijskim!) za nepla-čana nadomestila. Drug ne-dorečen problem je sofinanciranje gradnje vrtca s strani Ministrstva za šolstvo in šport, kjer je obljub sicer veliko, ni pa še potrebnih trdnih zagotovil. Ker je gradnja v polnem teku, saj naj bi bil vrtec v nekaj mesecih končan, občini grozijo kar 40-odstotne zamudne obresti za neplačano vendar že opravljeno delo. Župan Alojz Čufar je včeraj ponovno predlagal, občinski svet pa soglasno potrdil: če ministrstvo za šolstvo ne bo zagotovilo obljubljenega de-narja za vrtec, občina Železniki ne bo dala soglasja k najemni pogodbi za Visoko, kjer isto ministrstvo želi urediti solo za ravnatelje. Sicer pa so na seji občinskega sveta v Železnikih po že ustaljeni navadi osrednjo pozornost namenili predlogom odborov občinskega sveta, ki skupaj s komisijami vse aktualne naloge in probleme najprej obravnavajo, nato pa z zapisniki in predvsem predlogi sklepov seznanijo občinski svet, ki ima zadnjo besedo. Tako so se odločili, da zaradi napake v postopku ponovijo razpis za opravljanje prevozov otrok v solo, pri čemer se med podjetjem Alpetour in zaseb-nimi prevozniki bije težak konkurenčni boj. Ker so v ozadju tuđi prevozi delavcev v tovarne, ne gre za tako majhen kos pogače, pogledi na to, kdo naj to opravlja, pa so po vaseh in KS različni. Omenimo še, da se je v zaoštreni f'inančni situaciji "občinski svet tuđi temeljito seznanil s finančnim stanjem in potekom začasnega financiranja posameznih dejavnos-ti, pri čemer je bilo za sejo pripravljeno res temeljito gradivo: polcg finančnega poročila za štiri mesece, tuđi plan denarnih tokov do konca leta. Tuđi v občinah "s tradicijo" in desetkrat več zapo-slenimi, tako temeljito seje ne znajo pripraviti. S. Žargi Jasna lastnina obrata v Davči Med dorečene zadeve, ki jih je včeraj obravnaval občinski svet v Železnikih, je mogoče šteti tuđi usodo obrata tovarne Niko v DavčL Kljub temu daje gradnjo obrata po posebnem samoupravnem sporazumu financirala širša družbena skup-nost, sodelovali pa so tudi s prostovoljnim delom krajani, je po včeraj predstavljenih strokovnih ocenah jasno, daje obrat last podjetja Niko in da bo zelo teiko uveljavi jati vloiene deleie. Za spor pred ustavnim sodiščem se nišo odločili, saj bi podjetje Niko pri privatizaciji s tem povsem onemogoČili, poleg tega pa so za tak način glasovali tuđi vsi delavci iz Davce, pri Čemer je potrebno posebej poudariti, da nišo niti enega odpustili. Odprtoie le vprašanje prostorov za gasilce in za delo krajevne skupnosti, o tem pa naj bi se (o brtzplačnem najemu) sami sporazumell. _____ ZRCALCE, ZRCALCE ------. Da ne bodo kanalizacije kure izbrskale Ko so na včerajšnji seji občinskega sveta v Železnikih obravnavali uresničevanje nalog občine, je bilo med drugim svetnikom tuđi sporočeno, da se bo nadaljevalo z izgradnjo fekalne in meteorne kanalizacije v naselju Na Plavtu v Železnikih. Posebnost te gradnje, ki je le bila izvedena v dolžini 150 metrov, izgradili pa naj bi še 177 metrov, je ta, da lahko delajo le ponoči, saj je potrebno cesto popolnoma zapreti, obvoza pa ni. Eden od svetnikov se je pri tem razburil, ker so bila obvestila o zapori ceste ponoči preskromna, drugi pa je opozoril, da se Ijudje zgraiajo nad tem, da se elektro napeljava polaga v zemljo posebej. Tretji, ki mu kljub utrujenosti na naporni seji še ni zmanjkalo dobre volje, je razpravo prešerno zaključil: "Samo glejte, da bo poloieno vse skupaj iako, da ne bodo kure izbrskale!" Neusklajenost načrtov in želja Namesto hotela (začasno) otroško igrišče Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na nedavni seji soglašal, da bi za Domom Joža Ažmana, na lokaciji nekdanje osnovne sole, začeli urejati otroško igrišče in park, ki bi ga poleti lahko uporabljali tuđi kot prireditveni prostor. V kraju Žc imajo tri igrišča (ob vrtcu, na Zoisovi plani in v kampu Danica), vendar sta dva namenjena predvsem gostom v apartmajih oz. v kampu. Starši mlajših otrok so zato že nekajkrat dali pobudo, da bi za Domom Joža Ažmana uredili park in osrednje otroške igrišče. Na tem mestu je namreč že delno urejeno otroško igrišče z malo železnico, sicer pa je to zanemarjeno območje, ki kazi izgled kraja. Območje je po zazidalnem nacrtu za Bohinjsko Bistrico namenjeno hotelski gradnji. Ker v kraju ocenjuje-jo, da do gradnje hotela vsaj še pet let ne bo prišlo, je občinski svet podprl predlog, da bi uredili park in začasno otroško igrišče, ki bi ga po potrebi lahko prestavili tuđi kam drugam. Postavili bi igrala, klopi in kose, uredili park, terase in oporne zidove, ohranili obstoječo ponudbo (malo železnico) in pozvali lastnike bližnjih neuglednih provizor-ijev, da bi jih odstranili. Dostop do parka oz. ignšča bo s Triglavske ceste, mimo doma upokojencev. Denar bodo namenili iz sredstev, zbranih s turistično takso. • CZ. rtec v Gorenji vaši praznoval 20 let Dve desetletj i začasne rešitve ludi v Gorenji vaši zanimanje za vključevanje otrok v vrtec narašča. Novi prostori v a namen postajajo po 20 letih začasnih rešitev nujni. ^r*nJavas, 10. junija - V soboto so 1 Q»ojiteljice in otroci otroškega vrtca I jihr*e$a Vas PriPravili rastavo svo- I 2o '^'kov in prireditev posvečeno Da"° nici vrtca v Gorenji vaši, ki ! utp V prostor'n Donia Partizan zelo I tem k"' saJ Je biia ureditev vrtca v | pVJ objektu mišljena le kot začasna. šolit. staršev otrok za naslednje za vu- v.° kažejo, da se zanimanje čuje JUC'tev Otrok v yrtec še P°ve" Viri^-v™111 je povedala Marinka . »».vic v°dja vrtca v Gorenji vaši, Dnm a,?aPtaciJa treh prostorov v mi da n°tranje liste nalomi- mo in položimo čez glavo. Glave spravljamo takoj, ko dorastejo. Če s spravilorn predolgo odlašamo, se peclji odebeljenega socvetja podalj-šajo, zato je glava manj vred-na. Mlade nasade fižola pognojimo, preden se rastline toliko razvijejo, da prekrijejo zemljo. Sadike zimske endivije borno potrebovati proti koncu julija, zato moramo že zdaj skrbeti za pravočasno setev. Za vzgojo sadik potrebujemo cea 5 tednov. Poletno endivijo junija dog-nojujemo v treh zaporednih obrokih. V drugi polovici junija še vedno lahko sejemo listnati ohrovt. Prve dni junija posajene kumare nam dajejo večkrat ćelo več pridelka kot zgodnje setve. Naredimo jim "špalir", to je ogrodje iz žične mreže, da se bodo vzpenjale po njem. Zelo prav priđe trako ogrodje, če imamo malo prostora na vrtu in v deževnem vremenu so plodovi "na suhem". Ne zalivajte kumaric, melon, paprik, jajčevcev in podobnih rastlin, ki zahtevajo veliko toplote, z vodo iz vodovodne napeljave! Žanje naj bo vedno le postana voda. Najbolje je, da si na vrtu uredite kakšno večjo posodo, v kateri boste čez dan segre-vali vodo in jo od tam zajemali z vrtno škropilnico. Radikalna O-dieta V 3 dneh do 2,5 kg manj Tri dni ne jeste nič, pijete pa le vodo in neoslajen čaj. Stanje organizma: velika verjetnost je, da se boste počutili slabotne, boste pa zato bolje spali kot običajno. Osnovna prednost te diete je v tem, da se vam bo želodec stisnil in boste potem lakoto manj občutili. Ta dicta je pravzaprav test, koliko lahko gospodarite z lastnim telesom. KOŽA, OGLEDALO NAŠE DUŠE npfW Privlačno in prijetno oblačilo v poletni vročini je nanl °,9ola koža' Ta nai bi bila čim boli 9ladka. lahk mladostna. vitalna, zdrava. Do lepe kože si no Pon?a9arno z ustrezno higieno, visokokakovost-"' aler9ijsko testirano kozmetike Masaža pospeši tudihltev in Presnovo v koži in Podkožju. Pomembna je komh-rana' ki n'a bi bila Predvsem naravna, pravilno Do2?lnirana> Pijača nai bi bila Predvsem brez alkohola, Porni Pa moramo POP'1' 2-31 tekočine dnevno. tel<»« a tudl 9'banje, najrazličnejše vrste športa in oroJnAiaktlVnosti na prostem. Koža je pomemben vsem h °*r vega or9anizma, veliko bolj izpostavljena notra "['ažl'aJem in vplivom zunanjega sveta od ostalih "anjm organov. Je odraz in ogledalo naše duše. VPIJV VTTAMINOV NA KOŽO Presr!«n Je Predvsem C vitamin za dober tonus, sadi« °'.Cirku|aciio, svež mladosten izgled (sveže PodkVZ en'ava>' A vitamin za čvrstost kože in vrste sad'? c t8n (zelena- rdeća' zelenjava nekatere radikaii v'tamin - varuje pred škodljivimi prostimi orehi «Jez90dniemu staranju (olje pšeničnih kalčkov, obnovo I *nska olJa^ B vltamin " Pospešuje presnovo, * vokože, las, nohtov 2a "?kd?i dobrih vrst dnevnih nasvetov ^"«90 kože v poletnih dneh: - začnite z mlačno ali hladno osvežujočo prho - po prhanju usmerite curek vode za nekaj minut na prsi - vsako prhanje končajte z deodorantom za pazduho - vsako jutro preglejte komolce in koiena, če so hrapavi, si pomagajte s peelingom in kremo - počitnice izkoristite tudi za večjo skrb vaših rok - večkrat na dan si jih masirajte s kremo - po prijetnem kopanju v morju ne pozabite stopiti pod prho Še nasvet domaće poletne maske Maska iz sliv: Izberite nekaj zrelih sliv, odstranite kožico in koščico. Meso zmečkajte, dodajte olivno ali mandeljnovo olje in si namažite obraz in dekolte. Masko odstranite čez 20 minut z mlačno vodo. Primerna in priporočljiva je za vse vrste kože. ™(A SALON ZA ZDRAVJE IN LEPOTO /-"O med. s. dipl. kozrn. URŠKA DERLINK < I J Sorška cesta 29, Škofla Loka ^ Tel.: 064/632-524 STUDIO RAFAELA HUJŠAJTE Z GARANCIJO Trg Prešemove brigade 6/4 i KRANJ ©064/326^83 VStudiu RAFAELA vam s pomočjo najmodemejših ameriških aparatov i omogočajo, dazmanjšate svojo konfekdjsko številko. Ti aparati topijo maščobo in celulit, stimulira delovanje mišić, pospešuje cirkulacijo, omogo&izločanjetoksinov- SKRATKA HUJŠAJTE 0B RELAKSACIJI. KULTURA GORENJSKI GLAS » 8. STRAN___________________________UREJA: LEA MENCINOER_______________________________________Torek, 11. junija 1996 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Miki Muster- strip in animirani film. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V galeriji Pungert je na ogled razstava del likovne sole CKD. V kavarni Rekar razstavlja vitraieLcna Šajn. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Slovenija in Dunaj. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo ičenci osnovnih Sol Občine Jesenice in Občine Kranjska gora. Novo v zbirki Samorog Nove revije AVANTGARDNA POEZIJA IN SODOBNI ROMAN Založba Nova revija je v svoji zbirki Samorog predstavila dve novi knjigi: roman Uroša Kalčiča z naslovom Numeri in izbor poezije Iztoka Geistra-Plamena z naslovom Plavje in usedline. Na tiskovni konferenci pretekli teden je Iztok Geister predstavi! še svojo najnovejšo knjigo izdano v samozaložbi Ptičja strašila. Z izborom Geistrove poezije, knjigo je uredil Boris. A. Novak, ki je zbirki napisal tuđi imenitno in obširno spremno besedo, že kar esej o reistični poeziji, se predstavlja nekoliko širše tuđi literarni del (doslej nekoliko v "senci" likovnega) gibanja OHO iz zdaj že zgodovinskih šestdesetih let. V zbirko je urednik uvrstil tako predohojevske pesmi, pesmi iz obdobja gibanja OHO ter pesmi iz nekaterih kasnejših Geistrovih zbirk. To, da prihaja na knjižni trg Geistrova poezija, za katero zadnjih dvajset let ni bilo slišati, je bila obenem tuđi priložnost ne le za oceno njegovega pesniškega delovanja, pač pa tuđi za umestitev reistične poezije v slovensko pesništvo sploh. Vse doslej je bila ta poezija dokaj pomanjkljivo obravnavana, četudi so njen pesniški jezik uporabljali tako Kosovel v svojih zgodnjih poskusih kot tuđi sodobniki na primer Tomaž Šalamun. Če v pregled Geistrove poezije ni bilo mogoče vključiti tuđi večino njegove današnje poezije, pa je vsaj delček najnovejših verzov mogoče najti v knjigi, ki je nastala z neverietno fantazijo - Ptičja strašila. Izbor fotografij, ki so nastale na Geistrovih ornitoloških pohodih po slovenskih pokrajinah v zadnjih desetih letih, naj bi opozoril na izginjanje delčka kulturne krajine - ptičjih strašil. Avtor je knjigi dodal svoje verze, likovno pa je knjigo dopolnila z risbami Milanka Grohar. Knjige ne bo v knjigarnan, pač pa le na Geistrovem naslovu, 4202 Naklo, Pokopališka 13. Roman Uroša Kalčiča Numeri je novo delo pisatelja, ki se sicer dokaj redko pojavlja v knjižni obliki, več se posveča radijskim igram in prevajaniu, poznamo pa ga tuđi kot novelista. Tuđi njegovo novo delo, na predstavitvv ga je ocenil Aron Kronski, ima novelističen pridih, saj se deli romana berejo kot samostojne celote, ki pa jih pisatelj potem rašomonsko zlije v enovito branje. Duhovito in bravoruzno pisane zgode in nezgode tipiziranih meščanov bodo še posebej zaradi iztanjšano dodanega humorja prava poslastica za prave ljubitelje branja. • L.M. GOSTOVANJE GĆC Kranj - Po uspešnih gostovanjih v Trentu, Cremoni, Trstu, Neaplju, Avellinu in Fanu se Gledališče čez cesto Kranj te dni odpravlja na festival Opera prima v italijanskem Rovigu. V četrtek, 13. junija, bo z upnzoritvijo absurdne drame Petra Turriniia Lov na podgane v režiji Iztoka Alidiča otvorilo festival. V predstavi igrata Špela Trošt in Marcandrea Bragalini. Avtor idejne scenske zasnove je Josip Konstanti-novič, kostumi so delo Vesne Černelič. Predstava je nastala v sodelovanju Gledališča čez cesto Kranj in Dramo Recan iz Trenta, omogočil pa jo je Open Society Fund Slovenija. • L.M. ALPINIZEM, SAMOLJUBJE, LJUBEZEN Smučanje z Annapurne Đavo Karničar "Ko je bil leta 1975 osvojen prvi slovenski osemtisočak Makalu, je bil Đavo Karničar star trinajst let. Takrat ni mogel slutiti, da bo z bratom Andrejem prav on tišti, ki bo osvojil zadnjega, in se poleg tega proslavi! še z izjemnim smučarskim spustom prav z vrha Annapurne. S spustom, ki bo šel v svetovno alpinistično zgodovino. Đavo je po mojem mnenju najboljši ekstremni smučar na svetu. Združiti znanje vrhunskoga alpinista, večletnega smu-čarskega reprezentanta in še serviserja tekmovalcev v svetovnem pokalu je dano le redkim. Odločilnega pomena pa je vendarle Đavo sam kot osobnost, ki zna določati mejo svojih sposobnosti, povezati znanje in izkušnje v udarno celoto in to mejo vztrajno potiskati višje. Dava že dolgo poznam in spoštujem. Zato, ker zna kljub vrhunskim dosežkom ohranjati realen odnos do sveta in sebe v njem. Annapurna je bila gotovo njegov največji športni uspeh doslej, venda' ga ni spremenila. Đavo je izjemen športnik in izjemen človek. Zdelo se je, da me ne more še bolje prijento presenetiti. Pa me je, s pisanjem namreč. Ta knjiga je nov, dragocen in izjemno Domemben prispevek k bogati slovenski gorniški literaturi." H VikiGrošelj Cena knjige je le 1.470,00 SIT in jo lahko naročite na naslov: DIDAKTA d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 RADOVLJICA ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988. Tridesetletnica FS Karavanke TRAMPLAN SE PLEŠE LE V TRŽIČU Tržič • Praznovanje ob tridesetletnici obstoja je Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča minuli konec tedna začela z otvoritvijo razstave narodnih noš v Paviljonu NOB : vrhunec praznovanj pa bo vsekakor 14. junija nastop z naslovom Praznično leto Slovencev s plesom in pesmijo v tržiški kinodvorani. Za tržiško Folklorno skupino Karavanke pravijo, da je v njenih vrstah plesalo že "pol Tržiča". To za tri desetletja, odkar obstaja društvo, seveda ni prav nič nenavadnega. Folklorna tradicija pa je seveda v TržiČu še daljša. Zato bo ver-jetno med publiko ta konec tedna v tržiški kinodvorani tuđi nemalo nekdanjih članov skupine, da bi videli, kaj sedan-ja generacija pleše in kako pleše. Videti in slišati pa bo seveda marsikaj.V teh desetle-tjih se je seveda program temeljito spremenil, zadnjih pet let tako kot tuđi ostale folklorne skupine po Sloveniji, tuđi tržiška izbira izključno slovenske folklorne pleše. Kdor bi mislil, da je na tem področju že vse znano in razis-kano, se pač moti. Tržiška folklorna skupina prav zadnja leta intenzivno raziskuje stare običaje, pesmi in pleše pre-dvsem v Dolini in tuđi v Palovčah. Nekaj tega, kar so odkrili še neznanega, so upor-abili tuđi pri koreografiji nekaterih plesov, ki jih bodo prikazali na celovečerni prire- Poleg instrumentalistov, ki sicer sodelujejo pri nastopih, bo jubilejni nastop popestril tuđi del članov tržiškega Pi-halnega orkestra in Bratje Župan. Nastopili bodo ob predstavitvi običaja in plesa ob ziljskem štehvanju, kjer je bila godba za spremljavo nekdaj povsem običajna stvar. ditvi; to še posebej velja za peto točko programa, ko so na vrsti Tržiške kresničice in pa za zaključek, ko bodo nekateri najbrž tuđi prvič videli, kako se pleše tramplan, katerega plesni korak so odkrili zapisa-nega v krajevni kroniki v Palovčah pri TržiČu. "Na prireditev ob jubileju se pripravljamo že več mesecev", je povedala vodja in koreogra-finja Folklorne skupine Karavanke Ljuba Nadišar. " Zamislili smo si program, ki nikakor ne bo podoben klasič-nemu folklornemu nastopu. V poldrugi uri bi radi predstavili, kako so se skozi letne čaše in praznike menjavali ljudski običaji in plesi. Jubilej pa je pritegnil k sodelovanju Še nekatere pre- Ljuba Nadišar jšnje plesalce. Sprva smo mislili, da bodo nastopili posebej kot veterani, kar poznajo tuđi v drugih skupinah, potem pa smo jih kar pridružili članski skupini. Upam, da bodo ostali v skupini še naprej. Tako bo na prireditvi v tržiškem kinu nas-topilo okoli petdeset folkloris-tov, tako plesalcev kot instrumentalistov." Tržiška folklorna skupina si je od nekdaj prizadevala, da bi pleše in petje lahko predstavljali kar najbolj avtentično. Ker so bili plesi vedno povezani tuđi z ljudskimi običaji, so prvi pri nas za svoje folklorne nastope začeli pripravljati tuđi drooce teh običajev. Nekaj tega so obdržali še vedno, tako da bodo ob vseh sedmih točkah svojega slavnost-nega programa predstavili tuđi delček ljudskih običajev. Tak bo tuđi prvikrat predstavljen običaj ob svečnici, prazniku luči, ko so tržiški fantje s stavnico (stoja-lom za svece) tekmovali v nabiranju sveč po mestu in okoliških vaseh in jih nato oddali v cerkvi. Čeprav trliška folklorna skupina ne nastopa tako pogosto, kot je še pred leti, ko je imelo do štirideset nastopov letno, pa bo v tej sezoni imela kaf nekaj tuđi pomembnejših nastopov. Konec junija so trliške folkloriste namreč povabili v Maribor na Lent festival. Zf juli ja pa gredo na gostovanje v Francijo. Doma bodo sp^ nastopili avgusta v okviru trtiških poletnih prireditev "Še posebej skrbno pa zadnja leta raziskujemo našo kra-jevno nošo. S tem se še posebej ukvarja Bojan Knific, ki obla' Čila za skupino tuđi Šiva. Pf^ veseli smo bili, ko smo v zapis}'1 našli opis nose iz leta 1850 in 1° seveda uporabili pri plesu. Ta kot tuđi druge nose je tuđi na razstavi. Morda je za naŠ° folklorno skupino tuđi značil' no, da bolj kot kje drugje uporabljamo peče, ki so se tuđi v tržiškem koncu nekdaj zelo nosile ob prazničnih dneh-Sicer pa nosimo nose, ki so bile značilne za gorenjsko pokr*)1' no tja do Rateč." . .. Ko so v petek zvečer odpirali razstavo, je pred Paviljonom NOB nastopilo kar šestdeset mladih plesalcev. TolikŠen podmladek je seveda več kot zgovoren dokaz, da je Folklof' na skupina Karavanke s pr°* gramom za otroke našla način; s katerim so zadovoljni tuđ* starši, ki jim tuđi od daleČ nj odveč voziti otroke na vaje. ^£ tržiških osnovnih šolah namrec nimajo otroških folklornih sku' pin, pač pa se vse delo, tuđi podmladkom, odvija v okvir" društva. • Lea Mencing«r Z razstavo, sprevodom po mestu in nastopom mladih folkloristov je FS Karavanke opozorila na svoj jubilej. Foto: Una Dokl Škofja Loka - Letošnje Male Groharjeve kolonije, ki jje pred dobrim tednom potekala v Škofji Loki, se je udelezilo 18 učencev in mentorjev iz osnovnih sol na Gorenjskem - od Kranjske Gore do Domžal. Dela mladih slikarjev so minuli petek razstavili v galeriji Loškega gradu, za razstavo in za nagrade pa je slike odbrala strokovna žirija (Polona Hafner, Janez Ferlan, Herman Gvardjančič, Dušan Koman in Janez Jocif). Žirija je nagradila dela, ki "na svoj način izražajo zbliževanje med zanosom in ustvarjalnostjo". Najboljšim trem je škofjeloški župan Igor Draksler na otvoritvi razstave podelil nagrade. Najzanimivejših deset likovnih del so odbrali tuđi za potujočo razstavo, ki bo obiskala Ptuj in Piran in še nekatera druga slovenska mesta. • L.M., foto: Jure Furlan _____________Groblje 1996_____________ CENJENI GLASBENI DUO Groblje - Z novim naslovom VIVAT GALLUS! (NAJ ŽIVI GALLUS!) se je v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobijah pri Domžalah minuli teden začel letošnji 26. mednarodni poletni festival komorne glasbe. V organizaciji GALLUS CARNIOLUS, d.o.o. bodo do 12. julija pripravili kar 13 koncertov, tuđi v bližnji in daljni okolici, tja do Ljubljane in Kranj a. Pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana je festivla odprla Županja domžalske Občine Cveta Zalokar-Oražem, potem pa sta na prvem koncertu nastopila priznana tuja glasbena umetnika: ruski violinist Sergej Krilov in italijanska pianistka Stefania Mormone. V prvem delu koncerta sta zaigrala Pet melodij in Drugo sonato v D-duru Sergeja Prokofjeva, v drugem delu pa popularni Ravelovo Sonato in Sarasatejevo Fantazijo Carmen. Ob koncu sta umetnika odigrala še dva učinkovita dodatka. Kako drugače bi lahko uvrstila v spored še Heifetzov Hora Stacatto in Sarasatejev Zapetuado? Brez dvoma sta duo Krilov-Mormone izkušen duo, glasbenika, ki znata navdušiti tako po programski in tehnični kot i/.vajalski strani. Tuđi na evropskem glasbenem trgu cenjena umetnika sta del v Grobljah odigranih skladb že prej izdala na laserski plošci slovite londonske založbe Emi. F. K. Praznovanje Prešernovih jubilejev KNJIŽNICA IN KONCERTNA DVORANA Kranj • Že kar nekaj časa se v Kranju govori o praznovanju jubilejev povezanih s pesnikom Francetom Prešernom ' 200-letnice rojstva leta 2000 in 150-letnice smrti leta 199?> Zdi se, da se bo mesto pesniku še najbolje oddolžilo z novo knjižnico in koncertno dvorano. To dvoje je seveda že dlje časa problem, ki pa se ga doslej Kranj nikakor ni mogel lotiti. Knjižnica s pesnikovini imenom in koncertna dvorana pa sta bila za Mestni sve občine Kranj pravšna predloga, ki ju je svetnikom v p^s0J° in sprejem na zadnji seji posredovala komisija za obeležp slovesnosti Prešernovih jubilejev pri Mestnem svetu. K temu so svetniki dodali tuđi nalogo obnovitve Prešernovega gaja, za kar je pobudo med drugim že pje9. časom dal tuđi iniciativni odbor za jubileje še v prejsnp sestavi. V seznam nalog, ki naj bi jih izpeljali v naslednji" letih, so tuđi izdaja zbornika Kranj v Prešernovem Času, izdaja Prešernovih pesmi v tujih prevodih in simp°zlJ Prešernovih prevajalcev v letu 1999. Za sedaj še ni znano, kolikšna bodo potrebna sredstva, Mestni svet pa se je strinjal, da bo za financiranje potrebno poleg občinskih sredstev dobiti tuđi delež iz republiške|'* proračuna, ustanovljena bo fondacija, verjetno pa boo nekaj dodali tuđi posarnezniki in še podobne akciie, kot ] bila lanska akcija s prodajo podarjenih slik kranjsKi« slikarjev. Kot kaže zdaj, je tem nacrtom naklonjeno tuo ministrstvo za kulturo, saj je minister s predlogom * seznanjcn, pravočasna vloga za dodelitev sredstev republiškega proračuna pa bo seveda omogočila sofinanci -anje zamišljenih projektov. *u Mestni svet občine Kranj pričakuje od strokovnih sjuz občine, da bo lahko na svoji septembrski seji dobu predloge za lokacijo predviđenih objektov. • L.M. Torek, 11. junija 1996 PO GORENJSKEM 9. STRAN • GORENJSKI GLAS - ____ . _ __ _ .____.________.______________ AKTUALNO Nov primer samovolje kranjskega župana ali: zakon - to sem jaz "Divja" najemnina gostincem za strežbo pred lokali v starem Kranju Divja je zaradi visine 3.000 tolarjev na mesec za kv. meter ulice ali trga, kar je v primerjavi z drugimi mesti daleč največ, divja tuđi zato, ker nima pravne podlage niti v državnih zakonih niti v občinskih aktih. Svet mestne občine Kranj spet "popravlja", kar je "zakuhalo" županstvo. Kr*nj, 11. junija • Primer, žal, v poldrugem letu nove lokalne oblasti ni £aini, je pa vsekakor najbolj svež. Z njim so se svetniki mestne občine Kranj spopadali na zadnji seji v sredo, ko je zadevo "najemne pogodbe za strezbo na javnih površinah" na dnevni red uvrstil predsednik sveta Branko Grims. Škoda, ker v zgodnji večerni uri županove utemeljitve svetniki nišo mogli slišati. Župan Vitomir Groš je z uslužbenci občinske uprave odkorakal iz sejne sobe že prej - bojda zaradi nestrinjanja z jjBzpravami nekaterih svetnikov o denacionalizaciji. Nekateri poznavalci zupanovega značaja pa so prepričani, da je bil to zgolj izgovor, da je župan odšel s seje prav zaradi pričakovanih zapletov v zvezi z najemninami gostincem, saj žanje nima argumentov. "Sitni" svetniki bi ■>hko vse skupaj tako zavlekli, da ob pol devetih ćelo ne bi mogel odgovarjati na vprašanja zvestih gledalcev TELE-TV Kranj... Kakorkoli že, najemne pogodbe za strežbo na javnih površinah, ki jih je Kranjski župan Vitomir Groš 16. maja razposlal iz občinske hiše, so hudo razburile gostince, ki v poletni sezoni Pred svoje lokale razpostavijo miže in stole. Župan jim je namreč za uporabo občinskega zemljišča zara-Cunal kar 3.000 tolarjev za kvadratni roeter na mesec, v tej najemnini sta v»teta tuđi komunalna taksa in Petodstotni prometni davek. Župan je gostincem dal osem dni, aa pogodbe podpišejo in vrnejo na obcino. Najemnino za vseh pet JJKsecev - od 1. maja do 30. septem- ra - naj bi gostinci plaćali ob Klenitvi pogodbe oziroma najkas- i ^ ^0 ^°- JunUa- ^e ne- seveda ^rd» kazen, ki se ji reče nasilna jpjstranitev gostinske opreme z jav-"»nmestnih površin. • u°stinci so prek odvetnika Dam-zvez '"."a kot "iniciativni odbor ;. j ,8°stincev kranjskega mestnega R II žuPanu odpisah 27. maja. f^eKl1. s°. da takšnih pogodb ne ^fejo skleniti v danem roku in UQ' ne po danih pogojih. Župana so Jijudno prosili za podaljšanje roka, "Krati pa tuđi za odgovor na vpra- anje o pravni podlagi "najemnine za «mijišče" ter o metodah in kriterijih za določanje cene. Prosili so tuđi, da bi smeli plaćati komunalno takso. Enajst podpisnikov pisma je najemne pogodbe vrnilo. Zakonske podlage ni Presenećeni gostinci in njihov odvetnik so namreč iskali in iskali po zakonih ter občinskih aktih, kje bi našli ekonomski termin "najemnina za zemljišče4'. Zakon o financiranju občin (22. člen) te vrste prihodka občine ne pozna oziroma bi ga morala občina določiti s posebnim aktom (odlokom). Da v konkretnem primeru občina zaračuna komunalno takso, ne pa najemnine, je zapisano v odloku o komunalnih taksah v občini Kranj s konca leta 1991. Odlok je podpisal Vitomir Groš, takrat še predsednik skupščine občine Kranj. Odlok v drugi točki drugega člena dobesedno navaja, da se komunalna taksa pla-čuje "za uporabo javnih pločnikov in javnih površin pred poslovnimi prostori ter za opravljanje gostinsko-turistične dejavnosti". Odlok, ki ga je mestna občina Kranj od prejšnje kranjske občine podedovala, določa tuđi, kako oziroma v kakšni visini se komunalne takse izračunajo. Najemnina je torej samovoljna pogruntavščina župana Grosa, ki se očitno drži smeri "zakon - to sem jaz". Zanimiva je primerjava med "Grosovo najemnino" in ceno, ki jo za ulično streibo plačujejo gostinci v nekaterih drugih mestih. V Škofji Loki, denimo, stane kvadratni meter 360 tolarjev, v Kamniku 540 tolarjev, v Kranjski Gori in Radovljici 1440 tolarjev, ven-dar štejejo samo aktivni dnevi v mesecu, na Bledu 600 tolarjev, v Ljubljani, s katero se Kranj niti po gostoti niti po kupni moči ljudi ne more primerjati, okrog 40 tolarjev na dan, meseČno torej niti polovico kranjske iupanove najemnine. Da so slednje previsoke, nerealne in v škodo oiivitvi mesta, so pritrdili tuđi v območni obrtni zbornici Kranj. Povećanje za 2245,97 odstotka Gostinci so tuđi izračunali razliko med plačilom komunalne takse in predviđeno letošnjo najemnino za mestno zemljišče. Lani je komunalna taksa za kvadratni meter uporabl-jene mestne ulice ali trga znašala 668,16 tolarjev, in to v vsej poletni sezoni. Po letošnjem županovem predlogu najemnin pogodb bi za kvadratni meter morali odšteti 3.000 tolarjev na mesec, kar v petih mesecih poletja nanese 15.000 tolarjev. Gre torej za 22-kratno povećanje cene oziroma podražitev - reci in piši - kar za 2245,97 odstotka. Takšne cene za nekaj stolov in miz, razpostavljenih pred gostinskimi lokali, gostinci ne zmorejo. Strežba na ulici namreč pomeni, da so lokali prazni. Gostinci z ulično strežbo pravzaprav konkurirajo sami sebi. Res je, da je promet zunaj malce večji (za deset do največ dvajset odstotkov), vendar dobiček ni tak, da bi prenesel odločno previsoko najemnino. Ne nazadnje gostinci z ulično strežbo ne "strežejo" samo sebi, ampak predvsem gostom, ki poleti raje posede ob kozarcu, kavi ali sladoledu zunaj kot v lokalu. Ulična strežba sodi v vsako kolikor toliko razgibano mesto, brez nje bi bil Kranj še bolj pust in dolgočasen. Svetniki spet "popravljali" Z vprašanjem plačevanja najemnine so gostinci seznanili tuđi svet mestne občine Kranj, ki se mu je, kot rečeno, posvetil v sredo. Debata je bila kar živahna. Tako je Aleksander Ravnikar opozoril, da gre spet za en primer nezakonitega ravnanja kranjskega župana. Podobnih da je veliko. Sam in Edo Resman sta župana že sedemkrat vprašala, kaj je z depoziti občinskega denarja, odgovora še vedno ni. Župan ravna samovoljno, občinski svet pa ga očitno ni pripravljen zaustaviti. Vse županove samovolje "požegna", ćelo s proračunom ni bilo nič drugače. Ravnikar je predlagal, naj bi namesto nezakonitih najemnin preverili komunalne takse, ki bi bile v konkretnem primeru bržčas uporabne. Isto je predlagal tuđi Peter Orehar, ki je svetniške kolege spomnil, da župan pred svet ni prišel s predlo-gom, naj potrdi mesečno najemnino 3.000 tolarjev za kvadratni meter mestne površine za gostinsko strežbo. Vprašal je tuđi, kako naj občinski svet kot najvišji zakonodajni in nadzorni organ občinske oblasti za-gotovi, da bo občinska uprava ures-ničevala njegove sklepe. Miro Draksler je predlagal, naj odbor sveta za gospodarstvo pripravi predlog najemnin, statutarno-prav-na komisija naj se opredeli do zakonitosti oziroma pravnih osnov, svoje mnenje naj da tuđi odbor za turizem. Pa bo konec poletne sezone in bodo sporne županove najemnine za letos mimo... Z gostinci je "potegnil" tuđi svet-nik Andrej Babič, ki je dejal, da je ulična strežba premalo donosna za ceno, kakršno terja župan. Gostinci ne bodo štrajkali, preprosto bodo pospravili miže in stole. Podvomil je tuđi, da bi z ulično strežbo v Kranju lahko služili celih pet mesecev, vprašljivi so ćelo štirje meseci. Občinska uprava si očitno prizadeva, da bi gostince (in tuđi druge podjetnike) z visokimi najemninami spravila iz mesta. Edo Resman je spomnil, da je bilo v lanskem občinskem proračunu za devet milijonov mark neporabljenega denarja. V prvih treh mesecih letos je znesek bogatejši še za dva milijona mark. Župan hoće na eni strani z visokimi najemninami občinsko blagajno čim bolj napolniti, preganjati podjetnike, onemogočiti nova delov-na mesta, po drugi strani pa nima koncepta razvoja občine. Vsaj svet ga ne pozna. Kranj pod Grosom nazaduje, svet pa ne ukrene ničesar. Svetniki so na koncu ugotovili, da svet ni sprejel nobenega akta, na podlagi katerega bi župan Groš kranjskim gostincem lahko zaraču-nal sporno najemnino. Vztrajali so, da mora občinska uprava svoje početje ustaviti in nezakonitost popraviti. * H. Jelovčan Dileme tržiškega vodstva o nadaljnji izgradnji obvoznice Ali je most čez Tržiško Bistrico prenizek? Tržiški odbor za okolje in prostor ugotavlja, da je prišlo do napake pri načrtovanju mostu na Balosu. Večji stroški pri nadaljnji izgradnji obvoznice. /"'ci 11. junija - Govorice s ceste je 2» l ° P°trdiIa informacija odbora ■ okolje in prostor na seji občins-*ega sveta prejšnji teden. Nivo prve viK mestne obvoznice je po njego-*in ugotovitvah za več kot meter renizek, z»to je potrebno poglabl-janje struge Mošenika. Stroji spre-oh^aj.° rečno korilo> ko vodstvo 3-? ega sveta in žuPan še vedn» sl0J«ta na dveh bregovih. Letos so se začele širiti po Tržiču sovorice, da je lani dograjen most na ', Vl mestni obvoznici prenizek. Vse psnejše so bile tuđi napovedi, da ° potrebno strugo Mošenika po-s'ODiti, obenem pa podaljšati kanal vodne centrale BPT Tržič ter nar-tr* «Vn°V Jez P.red kanalom. Tuđi na nek -Jm občinskem svetu so že nr u! at začenjali razpravo o tej Problematiki, a jo je občinska uprava vedno zavračala, češ da gre za *'°namerna podtikanja in prepreče- dnK nadaljnje izgradnje obvoznice. Govorice, ki so sprva izgledale »eosnovane, je s pisno informacijo dn nilkemu svetu Junija letos potr-i " odb°r" okolje in prostor. V njej J« navedel, da izdelovalec lokacijs-iaii?lna^rta obv°znice Tržiča (ljubl-nrpH? Jlha * °P- Pisca) ni Pridobil cev ? Pogojev soglasjedajal- nhv • P°men>. da ni preverjal, ali Mn«°ZniCa sPloh lahko Premosti nit? opravljeni javni razgr- vi prav tako ni pravočasno prido-oh pogojev republiškega sekretarita a varstvo okolja in urejanje pros- tora - sektorja za gospodarjenje z vodami Kranj, ampak je posredoval neusklajen predlog odloka o loka-cijskem nacrtu izvršnemu svetu in skupščini občine Tržič. Omenjeni pogoji so bili napisani 10. 4. 1991, dan po seji izvršnega sveta. V njih je tuđi zahteva, da izdelovalec loka-cijskega nacrta opravi za prečkanje Mošenika hidravlični izračun in zagotovi varnost s polmetrskim dvigom nad koto stoletne vode. Ker izdelovalec nacrta ni upošteval teh pogojev, niti ni pozneje opozoril izvršnega sveta in skupščine, da je lokacijski nacrt neusklajen, so zbori skupščine sprejeli neusklajen odlok. Kakšne so posledice Prva faza obvoznice ima najslabši možen visinski potek na relaciji preko naselja Balos, je ugotovil omenjeni odbor. Kot je navedel v opombi k informaciji, bi pri dvigu nivelete za približno 1,20 metra na območju Balosa obvoznica brez problemov premostila Mošenik. Predvidel je tuđi, da bi bili stroški nadaljnje gradnje približno dvakrat manjši od sedaj predviđenih. Bistve-no boljše bi bile tuđi vozne, ekološke in estetske lastnosti obvoznice. Med sejo tržiškega sveta je predsednik Peter Smuk že po županovem odhodu iz dvorane ugotovil, da je svet lani odobril le 35 milijonov SIT za prvo fazo obvoznice, dela pa so stala približno polovico več. Kot je opozoril, občinska uprava nadal- Stroji že poglabljajo strugo Mošenika, medtem ko se Tržičani prerekajo o pravi visini prvega mostu na novi mestni obvoznici. juje letos okrog 90 milijonov vredno investicijo, čeprav občinski svet še ni niti razpravljal o drugi fazi izgradnje obvoznice. Tuđi med razpravo o informaciji odbora je bilo slišati, da župan dela mimo sklepov sveta. Svetniki so obenem terjali ugotovi-tev krivde za ugotovljene napake pri lokacijskem nacrtu in preučitev možnosti o povračilu škode zaradi povečanih stroškov pri gradnji obvoznice. "Občinska uprava je dala na osnovi ugotovitcv odbora narisati tuđi projekt mostu na Balos s poldrugi meter višjim nivojem. Risbe so pokazale, da bi bilo treba v tem primeru dvigniti tuđi del ulice v naselju in izdelati škarpe. Ražen tega, da bi onemogočili dostop do nekdanjega dekliškega doma, bi bili stroški teh del približno enaki, kot bodo nastali s poglobitvijo struge Mošenika. Vrednost teh del, ki jih bo opravilo SGP Tržič s podizvajalci v dveh mesecih, ne srne preseči 38 milijonov SIT. Del smo se lotili, ker je država zagotovila približno 10 milijonov SIT za regulacijo struge, ostalo pa financiramo iz dvanajstin lanskega proračuna. Občinski svet je potrdil celoten projekt obvoznice, financiranje investicije iz dvanajstin proračuna, ki še ni veljaven, pa dovoljuje zakonodaja. Za dela je izdano tuđi gradbeno dovoljenje z 32 soglasji, v roku pa se ni nihče pritožil," je župan Pavel Rupar pojasnil poglede občinske uprave na največjo naložbo. Čeprav stojita občinski svet in župan še vedno na dveh bregovih, je zaenkrat očitno vsaj to, da bo postala struga Mošenika bolj globo-ka. Ali gre za napako načrtovalcev ali ne, bo verjetno pokazal čas. Ko bo letos narejen lok novega mostu, pa se bosta morda tuđi Peter Smuk in Pavel Rupar srečala nekje na sredini. • Stojan Saje GORENJSKI GLAS • 10. STRAN PO GORENJSKEM _________________________________Torek, 11. junija 1996 REPORTAŽA Prebivalci Dupelj so začeli s praznovanji Od šolskih iger do gasilske parade Razloga za slavje sta 750-letnica prve onicmbe kraja v pisnih virih in 90-letnica Gasilskega društva Duplje. O zgodovini in društvih v zborniku. Duplje, 11. junija - 1/id Dupljans-kega zbornika je bil pravi trenutek za tiskovnu konferenco, med katero so domaćini predstavili tuđi spored prazničnih prireditev. V petek po-pofdan so se v Dupljah srečali na drugih igrah osnovnošolci iz na-kekke občine, konec tega tedna pa se bodo zbrali slikarji v Dupljanski graščini. Casilci pripravljaju novo vozilo za svečani prevzem. Malokatera vas se lahko pohvali, da ima zbrane podatke o svoji zgodovini, še manj pa je krajev z zbornikom o zanimivostih kraja. Organizacijskemu odboru za prire-ditve ob 750-letnici prve omcmbe Dupelj v pisnih virih in 90-lctnici gasilskega društva, je uspela tuđi ta zamisel. Ob sodelovanju 14 avtorjev je nastal Dupljanski zbornik, v katerem na 92 straneh prcdstavlja-jo najstarejše listine o omembi Dupelj, zgodovinski oris kraja, utrinke iz kronike župnije, cerkvi sv. Vida in sv. Mihaela v Spodnjih in Zgornjih Dupljah, delo župnika Petra Bohinjca, Dupljansko grašči-no, probleme reševanja etnoloških spomenikov, Udin boršt in njegov kras, šolstvo, razvoj in delo gasilskega društva, delovanje pevcev in športnikov ter turizem. Zanimiva brošura, ki vsebuje tuđi vrsto slik, je izšla v nakladi 1500 izvodov. Praznično vzdušje je navzven vidno tuđi po okrašenih mlajih in transparentih, ki so jih postavili na obeh vstopih v vas. Plakati s simboli jubilcjev vabijo domačine na šte- vilne prireditve. Kot je med tiskovno konferenco poudaril predsednik organizacijskega odbora Ivan Meg-lič, pa bodo Šc bolj veseli obisko-valcev od drugod. Eden od namenov je namreč tuđi promocija kraja in spodbujanje turizma v njem. Prvo prireditev so spravili pod streho že v petek popoldan, ko so se v Dupljah srečali otroci iz dveh vrtcev in 65 osnovnošolcev iz Nakle-ga: Podbrezij in Dupelj. Skupaj s starši so se pomerili v sedmih družabnih igrah. Od 14. do 16. junija bodo v Dupljanski graščini ustvarjali slikarji, razstava njihovih del pa bo tam odprta vsc poletje. Dan sv. Vida, 16. junij, bo označila masa v župnijs-ki cerkvi, istega dne pa bodo odprli prenovljeno Vogvarjevo hišo z zbirko čcvljarskega orodja in končali teniski turnir na turistični kmetiji Trnove. Od športnih prireditev načr-tujejo še rokometni turnir 21. junija in turnir v namiznem tenisu 25. junija. Posebnost bo prva Dupljans-ka ohcet, med katero se bo dogajalo 22. jiinija marsikaj zanimivega. Za dan državnosti bo v dupljanskem gasilskem domu osrednja občinska akademija. Gasilsko slavje se bo začelo 6. julija z meddruštveno vajo in slavnostno sejo, nadaljevalo pa se bo 7. julija z blagoslovitvijo novega gasilskega vozila in črpalke, odkrit-jem kipa sv. Florjana, gasilsko parado in vrtno veselico. Gasilci in drugi krajani so veliko dela in denarja vložili tuđi v prenovo zunanjosti gasilskega doma, ureditev avtobusnih postajališč in pločnika pri gasilskem domu. Zato je tuđi občina Naklo prispevala del denarja za novo opremo in sodobnejši gasilski dom, je povedal župan Ivan Štular. Na praznovanje se že pripravljajo tuđi v Naklem, kjer slavijo letos 755-letnico kraja. • S. Saje Bled se lahko pohvali z izobraženimi mladimi turističnimi delavci Pomaga lastna glava O turizmu je potrebno kar največ zvedeti že v prvih razredih osnovne sole, da je potem, ko gre zares, vse tako, kot je treba. Bled, 7. junija - Če sodimo po mladih turističnih delavcih, ki jih na Bledu ni malo, se za prihodnost turizma v tem koncu Gorenjske ni bati. Mladi krožkarji na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja na malodane vsaki blejski prireditvi obisko-valce pogostijo s kolačkom gostoljubja, njihovi starejši kolegi, dijaki, pa so pred kratkem postali prvi solani lokalni vodiči. Na blejski osnovni soli že nekaj let poleg krožka, ki ga lahko začnejo obiskovati že tretješolci, poteka tuđi fakultativni pouk turizma, kjer mladi spoznavajo osnove turizma, geografske in infrastruk-turne značilnosti kraja, zgodovino. Obiskujejo hotele in zasebna gostišča, kjer so vedno prijazno sprejeti. Podmladek nas blejski osnovni soli deluje že petindvaset let in vasko leto se vanj vključuje okoli sto otrok. Ta čas jih vodita mentorici Mag-da Bogataj in Marina Vuka-ševič, ki se vsako leto odzoveta na različne natečaje - letos je ga je Tristična zbornica Slovenije pripravila pod naslovom Gostoljubje, nasmeh turizma. Mladi so namreč ugotovili, da je tuđi na Bledu premalo prijaznih ljudi "Prisluhnimo soljudem, pri-sluhnimo gostom. Bodimo vedno prijazni, spoštljivi in pošteni do njih. Nikoli ne pozabimo na čudežno moč nasmeha. Sprejmimo ljudi s prijaznim nasmeho, toplo be-sedo, morda ćelo s stiskom roke. Ne pozabimo na pozdrav. Ponudimo jim vse, kar lahko, da bi uresničili njihove želje in potrebe. Poslovimo se od njih z željo, da se kmalu zopet vidimo. Za slovo jim poklonimo spominek, prospekt ali vsaj lepo misel, prijazno besedo, nasmeh," so zapisali v prijetni zgibanki z naslovom Turizmu pomaga lastna glava: Gostoljubije -nasmeh turizma, naj med ljudmi prijaznost zaživi." Ob tem, so pripravili še razstavo in desetminutno igrico ter orgainzirali regisko tekmo-vanje, kjer so seveda zmagali in potem tuđi na republiškem v Mariboru prejeli zlato priznanje. Vsako leto se izkažejo še z akcijo za prijetnejše okolje: lani so postavljali smetnjake, žabe, ki žrejo od-padke, letos pa cvetličan korita. Prihodnje leto, pravijo, se bodo lotili notranjosti sole. Iz turističnega podmladka pa zrastejo pravi turistični delavci. Dvanajst dijakov je tako pred kratkim končalo tečaj za lokalne turistične vodnike po Bledu. V petind-vajsetih urah so se naučili osnov profesionalnega in etič-nega obnašanja; odnosa do sogovornika, osnov oblačenja, govora, priprav predstavitve, praktičnega prikaza predstavitve domačega kraja ter turistične ponudbe v nejm, pa seveda uporabe mikrofona in same tehnike vođenja. "Za tečaj sem izvedel prek profesorice v srednji šoh," je povedal eden od novih mladih lokalnih vodnikov po Bledu Matjaž Triplat. "Veliko novega smo se naučili - od natanč-nih podatkov o Bledu do čisto praktičnih stvari v zvezi z vođenjem skupine. Nekaj ogle-dov smo že opravili in bilo je super.Prav rad bi se v imenu vseh sodelujočih zahvalih obči-ni, ki je vse skupaj financirala, in seveda izredno potrpežljivi menotrici." • M.A. ■>: w« mmmmgKi^emm- :■,.■■■■., \ .■■■■<:■■■■.. '■■'.. y$&»*- ■-"■■" Vestnikov vlak '96 na obisku po Gorenjskem - Uredništvo pokrajinske ga tednika Vestnfc Agencija Venera in Radio Munki val, ki so organizirani v Podjetju za informiranje Murska Sobota, je v soboto organiziralo tradicionalni Vestnikov vlak. V vlak°!" kompoziciji 16 vagonovje na Gorenjsko pripotovalo več kot 700 bralk in bralcev Vestnt** ki so ogled gorenjskih lepot začeli na železniški postaji v Lescah, od koder so se s l* avtobusi odpeljali na Bled, v Planico in v Kranjsko Goro, zvečer pa obisk Gorenjs*' zaključili na Jesenicah. Gostitelj Vestnikovega vlaka je bila Občina Kranjska Gora, generalni pokrovitelj pa Merkur, a\d Kranj, PE Murska Sobota. Na sliki: Sestti?Js' potmških vagonov v eni vlakovni kompoziciji na gorenjskih ielezniških postajati ne vidim" ravno pogosto; takole je bilo v soboto v Lescah. Foto: Andrej Mali ^^ W,n.junijai996____________URADNI VESTNIK GORENJSKE, OGLASI_________n. stran * gorenjski glas Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXIX torek, 11. junija 1996 Številka 22 VSEBINA OBČINA CERKLJE 94. ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 94. Na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št.18/84, 32/85, 33/89) je svet občine Cerklje na svoji 17. seji dne 20.5. 1996 sprejel: ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča I. SPLOŠNA NAČELA 1. člen Ta odlok določa območja, na katerih se v občini Cerklje plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: Nadomestilo), merila za določanje visine nadomestila ter merila za oprostitve plačila nadomestila. II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO 2. člen Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, se razvrščajo glede na opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami, glede na gostoto javnih funkcij ter dostop z javnimi prometnimi sredstvi in se razporedijo po kategorijah, kot sledi: I. kategorija: ureditveno območje letališča Brnik; II. kategorija: ureditveno območje naselja Cerklje; III. kategorija: ureditveno območje naselu Vašca, Pšenična polica, Adergas, Cerkljanska Dobrava, Češnjevek, Spodnji Brnik, Dvorje, Glinje, Grad, Lahovče, Poženik, Praprotna polica, Pšata, Šmartno, Trata pri Velesovem, Velesovo, Vopovlje, Zalog pri Cerkljah, Zgornji Brnik; IV. kategorija: ureditvena območja naselij Ambroz pod Krvav-cem, Apno, Ravne, Sidraž, Stiska vas, Šenturska gora, Štefanja gora, Sveti Lenart, Viševca, Vrhovlje in druga območja, ki so opremljena z vodovodom in električnim omrežjem. 3. člen Območja iz prejšnjega odstavka tega odloka so zarisana na grafičnih kartah, ki so sestavni del tega odloka in so na vpogled pri občini Cerklje. III. MERILA ZA DOLOČITEV VISINE NADOMESTILA 4. člen Za določitev visine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: - opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave; - namembnost in lega stavbnega zemljišča; - pogoji za oprostitev plačevanja nadomestila. 5. člen Glede na komunalno opremljenost stavbnih zemijišč se posamezno stavbno zemljišče ovrednoti z naslednjim številom točk: Opremljenost Število točk - asfaltna cesta 5 - makadamska cesta 2 - urejenost parkirišč 2 - vodovod 5 - kanalizacija 4 - električna napeljava 5 - PTT storitve 6 - javna razsvetljava 3 - urejenost zelenih in rekreacijskih površin 1 6. člen Namembnost stavbnih zemijišč se po tem odloku razvršča v skupine po dejavnostih, ki so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list Republike Slovenije, št. 34/94), kot sledi: - za namene gospodarske dejavnosti SKUPINA (A): rudarstvo, pridobivanje rud in kamnin, ražen energetskih, proizvodnja tekstilij, proizvodnja hrane, pijač in tobačnih izdelkov, proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov, obdelava in predelava lesa, proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona, proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva, proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken, proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, proizvodnja strojev in naprav, proizvodnja vozil in plovil, proizvodnja električne in optične opreme, proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti, gradbeništvo; - za namene poslovne dejavnosti SKUPINA (B): finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve, pravne, računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje, raziskovanje trga in javnega mnenja, podjetniško svetovanje, upravljanje s holding družbami, projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje, raznovrstne poslovne dejavnosti, prirejanje iger na srečo; - za namene storitvene in trgovinske dejavnosti SKUPINA (C): lov, gozdarstvo, trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe, gostinstvo, storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj in drugih prometnih agencij, poizve-dovalne dejavnosti in varovanje, filmska in video dejavnost, čišćenje stavb, osebne storitve in storitve v gospodinjstvu, storitve javne higiene, posamezne dejavnosti iz SKUPINE (A), ki se opravljajo kot obrtne dejavnosti; - za namene javnih funkcij in stontev SKUPINA (D): oskrba z elektriko plinom in vodo, promet, skladiščenje in zveze, prekladanje ter druge pomožne dejavnosti v kopenskem prometu, poštne in telekomunikacijske storitve, dejavnost javne uprave, obrambe, radijska in televizijska dejavnost; - za namene družbene dejavnosti SKUPINA (E): raziskovanje in razvoj, dejavnost agencij za posredovanje in zaposlovanje delovne sile, dejavnosti združenj in organizacij,, druge razvedrilne dejavnosti, dejavnost tiskovnih agencij, dejavnost knjižnjic, arhivov muzejev in druge kulturne dejavnosti (varstvo kulturne dediščine), športna dejavnost, izobraževanje, zdravstvo in socijalno varstvo; - za stanovanjske namene in kmetijsko dejavnost SKUPINA (F): stanovanja v večstanovanjskih stavbah, stanovanjske dru-žinske hiše, samski domovi, dijaški domovi, domovi za starejše občane in drugi stanovanjski objekti, kmetijstvo. °BČINA KRANJSKA GORA °biavlja Imvni razpis *a izh n'ka ° naiugodnejšega ponud-Prev 2a opravljanje storitev v 0|?*a psnovnošolskih otrok SoUl ni Kranjska Gora za . sko leto 1996/97 ručnik: dvOr!pL,a Kranjska Gora, Kolo- 5 s*a 1a, Kranjska Gora Celovftdmet razPisa: izvajanje *oiaic k Ba Prevoza osnovnome T otrok na območju Ob- letu u£Lniska Gora v šolskem ■»96/97. naiewdn'^' morajo s svojimi ali $oie n !?2lli dr)evno prepeljati v lahkn ' omov 222 (število se rn6nj fa n©kaj otrok tuđi spre-°bčin2 ,;oloobveznih otrok iz Vse | 'f Kranjska Gora, in sicer 4 l°. ražen julija in avgusta. V MoistnOVno šol° 16.decembra ^sleET',se vozii° otroci iz ^oviafS kra'ev: Belca (16)> 6) in ah Hru§ica (3), Jesenice ?tr0k-uaoOvna (5). skuPai 58 ki q ' : Osnovno solo v Kranjs- Go^d i.pa IZ naslednjih krajev: (40) in d r1uljek <66)- Podkoren otrok ateče <58)- skuPaJ 164 5- Pr iah £uZB na razPisanih relaci-re9istrir Zvajai° za dejavnost naJetim Prevozniki s svojim ali ^orao vozil1- Svoje storitve »kladu °prav|)ati kvalitetno in v n°dajo cestnoPr°metno zako- -'firSdba.moravsebovatl: " ^oka^2' lme Ponudnika J>av°nosriStraCiJipOdJetJa . ^fefence -febenoceno ^90dSbitnihdmgih • Po ?°^rr?fin»be. 0Premliene z vso taviti 'entaciio je potrebno dos-°2nak0 ..2,apečateni ovojnici z Prev0?p Ne odPiraj-ponudba za I996/Q7»OSnovnoso|skih otrok Kranis|/ona naslov Občina 43Qo in astrukturnih storitev, po ia in\ s|rani oblikovanje teča-ečain ajna Poetika. Realnost eCaJne politike je zelo aktual- ^adni?raŠanje' Vlada Je na obravn I1 ta Problem že Popnvala in se odločila ^ ^govor z Banko Slovenije, da ukrpn^ovili nJene aktivne cijoTf TečaJ namreč za »nfla-leta 1994 aja ^ ^ °d začetka boMt!JSki ,ukreP» vlade, ki jih ment so i n SprTmal parla" naravni IZrazit0 kratkoročno učnE'-fbodopadovolj ne bo k • *f Banka Slovenije poHukboljDdejavna Pri tečaJni *ravnan rCVeč je namreč *a?e val,? sUbilizaciP d°-interpc ji te ln zanemarja va z domačega gospodarstva^ nb° vTada ta teden ne nr LPu govor z BS- Seveda bistvPen akUjemo' da b0 BS litikn ? sPfemenila svojo po-b o B'iiOsegli Pa ^ radi dabi inflac in Je ieČala usklajeno z ^j^ljejal Metod Dra- *£L b?v vladi p™***d lDZodVki interes> i* »Prtal Miha Ješe, direk- vL enjske Predilnice. '««a je naravnana porab- "«o, proračunski okviri Drn° s?razmerno čvrst* ™ trdn nska disciP^a jSL V teku je cel° Pr°- gra*notranjih prihrankov lrJ-m 5 °^otkov. Kar x„Uo se zahteve po pove- b$lU, ^ moini Wi pZ]rdl Potopi, sam sem p.r*dHal prekinitev poga- ini Vendar poga- £e 5kuPine 'U'P*1o Z?PniTise in l«o* bo htreit l gospodarstvu vl P k? v gospodarst-2 Potrehni bi bili bistve- drtlradikalni P°sebi> v Zz ,upravi in v druib- rZ Snosit bi lahko V^Wvcmu zaposlovanja Kako bo vlada banke prisilila k restrukturiranju dolgov, je zanimalo škof-jeloškega lupana Igorja Drakslerja. Minister Dragonja je dejal, da je pre-edviden postopek z arbitraino vladno komisijo, v kateri banke ne bodo imele glavne besede, saj bo sestavljena tripartitno, poleg predstavnika minis-trstva za gospodarske dejavnosti in bank bo v njej še predstavnik gospodarske zbornice. Kakšna bo praksa, je teiko napo-vedati, banke so namreč dobro organizirane in lahko sproiijo ustavni spor, saj gr za poseganje v le vzpostavljena pravna raz-merja. Sicer pa bodo banke na sklep arbitralne komisije lahko pritolile na redno sodiSče. Spre-memba'zakona ni zastavl-jena preveč radikalno, predvideva arbitralo, saj bi bila sicer hitro izpod-bojna. gonja. Novi element, ki bo vplival na ponudbo in povpra-ševanje po devizah, pa je v tem, da bo Slovenija začela servisirati svoj del nealocira-nega jugoslovanskega dolga Podražitev bencina ostaja v rezervi Vladni ukrepi za razbreme-nitev gospodarstva bi bili lahko obsežnejši, če ne bi sprememba prometnih dav-kov in predvsem podražitev bencina ostajala v rezervi. Do konca leta bo namreč potrebno nadomestiti izpad carin po podpisu pridružitvenega sporazuma z EU. Žal so realne možnosti pač takšne. Bistveno pa se povečujejo olajšave za investicije v nove tehnologije in širitve zmoglji-vosti, seveda pa bodo prišle v poštev za tište, ki imajo dovolj dobička. Dodatno smo parlamentarnim odborom predlagali, da bi podjetja davčno olajšavo lahko uveljavili v dveh do treh letih, če v tekočem ne bi bila v celoti izkoriščena, je dejal Dragonja. Uveljavili pa naj bi jih že za letošnje leto oziroma naj bi jih uporabljali pri sestavi obraču-nov za letošnje leto. Nekaterih tem vlada pred volitvami ne bo načela Večjo konkurenčnost gospo-darsta bi lahko zagotovih z mani simpatičnimi temami, ki se jih vlada pred volitvami ne bo lotila in počakale bodo torej naslednjo vlado. Zelo nujna je reforma pokojninske-ga sistema in nadaljnja davčna reforma, ki bo trajala še vsaj dve leti. Pred volitvami nedo-takljiva tema je tuđi ureditev delovnih razmerij, kjer so po besedah ministra Dragonje še najbolj prisotni ostanki starega sistema, zato je nujen temeljit prepih na tem področju. Počasi kaplja privatizacijska kupnina Privatizacijska kupnina, ki se počasi steka, bo razdeljena na več naslovov, od tega na štiri gospodarske: za restrukturiranje, za spodbujanje re-gionalnega razvoja, za spodbujanje razvoja malega gospodarstva in za investicije v javni sektor. Letos se bo za dolgoročne spodbude na te štiri naslove nateklo približno 70 milijonov tolarjev privatizacijske kup-nine. Usmcrili naj bi jih kar najbolj razvojno in razpisi so že odprti v tej smeri. Banke prisiliti k restrukturiranju dolgov Zakon o restrukturiranju dolgov in pridobitev državnih Kdaj bo odpravljena fi-nanČna nedisciplina je zanimalo direktorico Škofjeloškega hotela Ireno Uhan. V postopku je sprememba zakona o izvršbi, ki ga parlamentarni odbor "mrcvari" le dva meseca, očitno še vedno ni razre-šena dilema, koga je potrebno bolj ščiiti, upnika ali dolžnika, je dejal minister Dragonja. Minister Dragonja je svetoval direktorjem, naj povsod, in kadar imajo molnost, opozarjajo na perec problem tečaja, saj BS preveč zanemarja interes domaćega gospodarstva. Na vprašanje direktorice Nika Železni-ki Tine Nastranove, kaj lahko prinesejo pogovori z Banko Slovenije, ki je samostojna pri tečajni po-litiki, je dejal, da bodo skušali doseči vsaj uskla-jenost med gibanjem tečaja in inflacije. Neskladje je v povprečju tuđi 20-od-stotno, realne možnosti za uskladitev pa so zdaj več je, saj bo servisiran je del nealociranega jugoslovanskega dolga povećalo povpraševanje po devizah. poroštev je bil sprejet že pred dvema letoma, vendar ni učinkoval, ker bank ni zave-zal, da aktivno sodelujejo pri sanaciji podjetij. Zato je zdaj predlagana sprememba tega zakona, ki uvaja nov postopek, podjetja bodo na osnovi sedmih meril razporejena v skupine z 10- do 50-odstotnim znižanjem dolgov in sicer z odpisom ali dokapitalizacijo. Novost pa je predvsem v tem, da bo v postopek posegla posebna vladna skupina, če banke s tem ne bodo soglašale. S pomočjo sedmih meril naj bi prišla v poštev podjetj, ki so prezadolžena, ker so v zadnjih letih plačevala najvišje obrestne mere, ki so izgubila premoženje na območju bivše Jugoslavije in ki so pretežno izvozno naravnana. Mehani-zem je dokaj zapleten, zakon pa bo potrebno uskladiti s kreditno monetarno sfero in potegniti ločnico z zakonom o prisilni poravnavi, izvajati pa naj bi ga začeli jeseni. • M. Volčjak Pogovor z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo je vodi) Miha Ješe, direktor Gorenjske predilnice Škofja Loka. Popravek V zadnji številki nam jo je pri objavi lestvice največjih po čistem dobičku v lanskem letu na Gorenjskem zagodel tiskarski škrat: blejsko Špecerijo je spremenil v Picerijo in izpustil jeseniškega Kovinarja. Zato objavljamo, na katera mesta sta se uvrstili omenjeni podjetji. Mesto na lestvici Mesto na vtisočSIT na zaposlenega SLO 300največjih gorenjski čisti čisti vtisočSIT zaposlenih po dobičku lestvici dobiček dobićek prihodki število 103 4. Kovinar d.o.o. Jesenice 184.472 1.222 2.164.902 151 194 15. Špecerija Bled po. 90.356 370 2.870.634 244 Za neljubi napaki se opravičujemo. 9. mednarodna konferenca o elektronskem poslovanju na Bledu Slovenski prispevek k informatizaciji Te dni poteka na Bledu mednarodna konferenca o elektronskem poslovanju, ki na praktičen in znanstven način predstavlja pomen elektronskoga poslovanja. Bled, 11. junija - Včeraj, 10. junija, se je v Kongresnem centru na Bledu začela 9. mednarodna konferenca "Povečevanje učinkovitosti in uspešnosti trgovine z elektronskim poslovanjem" in bo trajala do jutri, srede, 12. junija. Na konferenci bodo sodelovali strokovnjaki iz Slovenije, Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Azije. Referati in paneli letošnje konference se nanaSajo na elektronsko poslovanje v trgovini in oskrbovalni verigi, carinskem poslovanju, bančništvu, plačilnem prometu, zdravstvu, vladnih organizacijah in malih podjetjih. Posebno pozornost so organizatorji konference Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Gospodarska zbornica Slovenije namenili pro-blematiki pravnih in revizijskih vidikov clektronskega poslovanja. Na blejski konferenci, ki je nekakšen slovenski prispevek k svetovnim prizadevanjem za poospešitev informatizacije družbe, bodo predstavljene tuđi sodobne tehnologije raču-nalniške izmenjave podatkov, telekomunikacij in Interneta. Vodja projekta Jože Gričar z mariborske univerze je povedal, da konferenca združuje praktične rešitve tištim, ki želiio elektronsko poslovati. Je srečanje raziskovalcev na področju elektronskega poslovanja z vsega sveta. Na Bledu se bodo predstavila tuđi nekatera naša podjetja in organizacije. Svoje zastopstvo bo imelo tuđi Ministrstvo za znanost in tehnologijo, ki bo v okviru konference opravilo pogovore z vodjem enega izmed 11-ih pilotskih projektov, ki jih je zastavila skupnost G7 (sedem gospodarsko najrazvi-tejših držav na svetu) z namenom pomagati industrijskim družbam čimprej preiti v informacijsko dobo. Predstavniki ministrstva bodo govorili tuđi s predstavniki Evropske komisije o pogojih vključevanja v Evropsko unijo, je povedal mag. Ćene Babec. Svoje elektronsko poslovanje bo predstavila tuđi slovenska carinska uprava, ki je letos vzpostavila carinski informacijski sistem, je dejal direktor Franc Kosir. Na Bledu bodo prikazali prenos podatkov v carinskem postopku, tuđi pošiljanje podatkov iz carinske listine, kar v svoje redno poslovanje še nišo vpeljali. Poseben primer, kako pomembno in olajšujoče učinkuje elektronsko poslovanje, najdemo zagotovo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Njihov direktor Franc Kosir je povedal, da so se leta 1993 tuđi pod vtisom blejske konference odločili za pilotski projekt, da bi izboljšali in olajšali njihovo poslovanje, saj se je v enem letu na ZZZS nabralo za 46 ton različnih dokumentov. Letos bo ZZZS predstavil prenos receptov, kar dosedaj poteka le po disketah. • S. Šubic INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. VABILO AGENTA VLADE BOSNE IN HERCEGOVINE -CROVVN AGENTS SLOVENSKIM PODJETJEM CROVVN AGENTS, ki je agent Vlade Bosne in Hercegovine v okviru japonske finančne pomoči za nakup repromateriala, izdelkov in storitev v programu izgradnje Bosne in Hercegovine poziva podjetja, ki želijo sodetovati s konkretnimi ponudbami ZA DOLOĆENE KATEGORIJE IZDELKOV na tenderjih, naj se prijavijo v roku do 15, 6. 1996, na naslov: CROVVN AGENTS Japanise Aid Unit - Bj St. Nicholas House Sutton Surrey SM1 1EL United Kingdom Tel.: 00 44 181 634 3311 ext 3501 Fax: 00 44 181 643 0038 ali 8232 Kategorije izdelkov, za katera bodo razpisani tenderji: • gozdarska oprema, motorne žage, traktorji, žerjali, vozila, prikolice, oprema za predelavo semenskih žit • materiali in oprema za kemične tovarne-organske/anorganske kemikalije, železne in jeklene cevi, stroji, oprema za ogrevanje in hlajenje, črpalke in kompresorji • konstrukcijska oprema • materiali za električne sisteme Na zgornji naslov pismeno izrazite interes za sodelovanje in navedite, katero od odločenih kategorii izdelkov bi lahko ponudili. Ko bo izšel javni razpis vas bo CROVVN AGENTS povabil, da izdelate konkretno ponudbo. 2. POSAMIČNO USPOSABUENJE 10-15 SLOVENSKIH MANAGERJEV V DEŽELAH EU V OKVIRU PROJEKTA EVROPSKE KOMISIJE - ITA II 1996-1988 V okviru projekta Evropske skupnosti ITA II je odprta možnost usposabljanja 10-15 managerjev iz Slovenije. Managerji se bodo usposabljali tri tedne v podjetju iste panoge v EU. Program pokriva vse potovalne in bivalne stroške izbranim udeležencem med usposabljanjem v EU. Program ni namenjen podjetjem iz storitvene dejavnosti. Informacije o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kandidat, natančnejše informacije o programu, izbiri kandidatov, prijavah dobite na Območni gospodarski zbornici - Združenje podjetnikov Kranj, tel.: 222-584. Rok za prijavo je konec junija 1996. 3. SLOVENSKO-ITALIJANSKA POSLOVNA KONFERENCA V OKVIRU SEJMA "DNEVI PODJETNIŠTVA IN OBRTI" V NOVEM MESTU, dne 22. 6. 1996 V okviru sejma "Dnevi obrti n podjetništva" v Novem mestu organ izirajo Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje podjetnikov, Območna zbornica Novo mesto, ICE Rim in Ente Economico Bresciano iz Brescie 22. 6.1996 poslovno konferenco slovenskih in italijanskih podjetnikov. Poslovni razgovori bodo obsegali dogovore o uvozu in izvozu blaga, kakor tuđi o skupnih vlaganjih, prenosu tehnologije. Zainteresirana podjetja dobijo informacije o prijavljenih podjetjih iz Brescie in okolice, ter prijavnico za ta poslovni dogodek na Območni gospodarski zbornici - združenju podjetnikov Kranj, tel.: 222-584. Rok za prijavo: 13. 6. 1996. POSLI IN FINANCE GORENJSKI GLAS • 14. STRAN UREJA MARIJA VOLČJAK Torek, 11. junija 1996 S*.MJ5RJHlkolesTh] TEST: AUDI A6 1.8 avant PRESTOPNI ROK Razpoznavni znaki audija A6 so zelo podobni tištim, ki jih je imel predhodnik, model 100. Oblika je samo uvod v dinamičnost in uporabnost elegantnega družinskega kombija. Audi A6 je avtombil za čas tranzicije, od takrat, ko so pri Audiju ukinili serijo 100 in jo nadomestili z generacijo modelov, ki se začenja z veliko crko A. Audi A6 torej povzema skoraj vse tisto, kar je imel njegov predhodnik in pravzaprav je za opažanje razlik po-treben kar nekoliko podrobnejši pregled. A vseeno: oznaka A6 nakazuje nekaj zunanjih spre-memb in vsai na a v t o m o b i 1 s k e m nosu tuđi nekoliko podrobnosti s hiš-nim aluminijastim prvencem A8. To pomeni novo oblikovane žaromete, bolj razpotegnjeno masko, za-jetnejše odbijače in drugačne zadnje luči. Oznaka avant pri Audiju že dolga leta pomeni, da gre za kombijevsko karoserijsko izvedbo in ta zmore biti pri modelu A6 dovoli elegantna in tuđi dovolj sodobna, ni malo tistih, ki temu oporekajo. Velika kolesa, vzdolžni stresni nosilci prtljažnika in na zadnji del strehe nameščena radijska antena dajejo temu avtomobilu tuđi pridih športnosti in edino, kar je pravzaprav na zunaj moteče, je desno bočno ogledalo, ki je manjše od levega voznikovega. Kombijevski za-dek zapirajo peta vrata s spret-no prikrito kljuko. V najboljšem primeru, ko je tuđi zadnja klop prevrnjena je prostora za 1310 litrov, ob tem, da ima prtljažnik dvojno dno, kar še povečuje njegovo uporabnost. Merska primerjava s kon-kurenco sicer pokaže, da A6 nima ravno največjega prtljažnika, toda pri kombijevskih audijih je bilo vedno potrebno skleniti kompromis med pros-tornostjo in prestižem. +oblika +oprema +zmogl-jivostl /-desno zunanje ogledalo -stikalo za vklop luči -kljuka prtljažnih vrat Tuđi v potniškem prostoru je audi A6 zgleden avtomobil. Vse, kar je v tem audiju, je prijetnih oblik in narejeno iz kvalitetnih materialov. Prostornost je ne glede na sedežno mesto povsem zadostna, seveda s pripombo, da utegnejo potni-ki, ki sedijo pri zadnjih vratih, imeti glavo preblizu vratnih stekel, kar pa gre na račun aerodinamike. Sodobno oblikovana armaturna plošča, prikladna stikala (z izjemo nerodne ročice za vklop luči), ergono-mično zasnovan voznikov prostor in za osnovni model kar dovolj serijske opreme, so tisto, kar povečuje dopadljivost tega avtomobila. In če audiju A6 avant mo-goče očitati nekaj prtljažne skromnosti, je povsem drugače takrat, ko gre za vzmogljivosti in vozne lastnosti. Sodobni 1,8-litrski štirivaljnik s po petimi ventili na valj so presadili iz audija A4 in tuđi v tem večjem avtomobilu se znajde kar dobro. Po tehnologiji je ta motor sodoben, prožnosti mu ne manjka, končna hitrost je solidna, moti pa le zorpno zagan-janje pri pretikanju in popuščanju pedala sklopke. Po drugi strani pa motorjevo ugla-jeno delovanje omogoča tuđi mirnejšo vožnjo v nižjem ob-močju vrtljajev in zato v pot-niški kabini tuđi ni nobenega pretiranega hrupa. CENA do registracije: 68.405 DEM (Porsche Slovenija, Ljubljana) Zapisano pod crto, je audi A6 predvsem zelo eleganten, večnamenski kombi, ki je tuđi z manjšim motorjem narejen po merah in v slogu avtomobilske znamke z zaščitnim znakom štirih povezanih krogov. TEHNIČNI PODATKI: kombi, 5 vrat, 5 sedežev. Motor štirivaljni, štiritakt-ni, 1781 ccm, 92 KVV/125 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere d. 4797 mm, š. 1783 mm, v. 1430 mm, medosna razdalja 2687 mm, prostornina prtljažnika 390/1310 litrov. Najvišja hitrost: 200 km/h (tovarna), 199 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 11,2 s. Poraba goriva po ECE: 6,1/7,9/ 10,6 litra neosvinčenega 95 akt. bencina. Poraba na testu: 10,81. • M. Gregorič, slike U.š. Za volanom: urejenost in ergonomičnost LAĐA C£> PRODAJA VOZIL AVfO DETR d.o.o.* ZORMAN mengeS Slovenska c. 66 KOMPICTNO SCfiVIStftflNJe POPftflVHft KflftflMBOUflaNIHVOZIL PfiODfUfl R€Z€RVN)H DOOV STARO ZA NOVO! tel,prodojo:737 313 tel servis: 737 041 fox:7S7 313 UVOZNO IZVOZNO TRGOVSKO PODJETJE VAM PONUJA IZREDNO POKLICNO PRILOŽNOST! Postanite naš VODJA TRŽENJA Želeli bi, da ste mlajši moški, komunikativen, z organiza-cijskimi sposobnostmi, višjo ali visokošolsko izobrazbo -lahko tuđi absolvent. Prijave z dokazili pošljite na naslov: EMCR, d.o.o., Lesce, Cesta na Lipce 8 najkasneje do 20. 6. 1996. Zadaj: eleganca pred prostornostjo Audi A6 z manjšim, toda zmogljivim motorjem novi Voyager CHRYSLER dvc zračni bla/.ini (US full siže) AHS* klima* bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. 1 10.000 km sedem let garancije na karoserijo Pooblnsčeni proddjalec: AVTOHIŠA MAUSTF.R, d.o.o. l'rešemova ul. 21, 4240 Radovljka tcl. 064/ 71 S 01 "S, faks 064/71S015 ' iliKJ.iiii.i oprema MEŠETAR 1 Regresiranje obrestne mere Blejska občina bo letos s proračunskimi sredstvi regresirala tuđi obrestno mero pri posojilih, ki so jih (ali jih še bodo) kmetje z območja občine najeli za najožbe v kmetijstvo in v dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Regres bodo lahko uveljavljali le na podlagi sklenjene posojilne pogodbe z banko ali drugo denarno ustanovo ter opisa in potrdil o vlaganjih. O zahtevkih, za katere je zadnji rok za vložitev letošnji 1. december, bo odločal občinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Visina regresa bo odvisna od števila vlog in sredstev, ki jih je občina namenila za regresiranjC' Odkupne cene iglavcev V blejskem gozdnem gospodarstvu odkupujejo hlodovino smreke in jelke E kakovosti po 15.300 tolarjev za kubični meter, A razreda po 11.800, B razreda po 8.800 in C razreda po 6.000 tolarjev. Hlodovina smreke, ki je debelejša od 40 centimetrov, je $e nekoliko dražja: E - 15.300 tolarjev za kubični meter, A - 12.000, B - 9.300 in C - 6.000 tolarjev. Hlodovino macesna E razreda plačujejo po 15.300 tolarjev, A razreda po 11.800, B razreda p° 9.000 in C razreda po 6.000 tolarjev za kubični meter. Hlodovino ostalih iglavcev odkupujejo takole: E razred je po 10.000 tolarjev, A po 8.000, B po 7.000 in C po 6.000 tolarjev. Drobni tehnični lej iglavcev, premera od 12 do 20 centimetrov, odkupujejo po 4.000 tolarjev, celulozni les iglavcev prvega kakovostnega razreda p° 2.500 in drugega razreda po 1.300 tolarjev. Cene so neto (toliko dobi lastnik) in veljajo za les, dostavljen do kamionske ceste. Lej plačajo v 14 dneh po končanem obračunskem obdobju, ki traja oo ponedeljka do petka. Pravilnik o sofinanciranju nakupa telet Bohinjski občinski svet je na seji minuli teden sprejel pravilni* o sofinanciranju nakupa telet za nadaljnjo rejo v letu 1996. P°. tem pravilniku so do regresa upravičeni kmetovalci, ki so kup*}! ali privezali lastno tele za nadaljnjo rejo. Visina regresa je 15.00V tolarjev, tele pa ne srne biti težje od 200 kilogramov. Prosili morajo vlogi za regres predložiti pogodbo o nadaljnji reji telet, sklenjeno z Gozdarsko kmetijsko zadruga Srednja vas v Bohinju-račun o nakupu telet, izjavo o staležu goveje živine in potrdil° ° oštevilčenju. Vloge bo obravnavala občinska komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, občina pa bo regrese izplačevala d° porabe sredstev. Poročilo o uporabi fitofarmacevtskih sredstev Ministrstva za okolje in prostor, za kmetijstvo, gozdarstvo |n prehrano ter za zdravstvo so pripravila skupno poročilo o stanj na področju uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Ko je i0 poročilo pred nedavnim obravnaval parlamentarni odbor z* kmetijstvo in gozdarstvo, z njim ni bil najbolj zadovoljen- Nai"oJJ < ga je motilo, da je poročilo le zbir različnih ugotovitev, ni Pa skupnega povzetka, iz katerega bi bilo razvidno, kakšno je na tem področju dejansko stanje. KROVSTVO ■ STAVBNO KLEPARSTVO Nudimo vam krovska in stavbno kleparska dela. Janko Polajnar Dacarjeva 26, 4248 Lesce Tel. doma: 718-496, delavnica: 722-136 ____________________^s^ ^5c\xp SHOWPRIHAJA MAŠE MESTO! Predstavitev avtomobila Saxo in šaljivi splet besed in glasbe bo: 13.6. v KRANJU od 15h do 18h na Gregordčevi 8. ^3<*Xp DNEVIODPRTIH VRAT Bodo od 8.6. do 16. 6. v naslednjih prodajnih avtosalonih: V Kranju: MERKUR KRANJ - trgovina in storitve na Cregorčičevi 8 V Ljubljani: AVTOMERKUR - trgovina in servis na Samovi 14, Autocommerce; Avtoobnova Ljubljana na Kersnikovi 10, Cimos Commerce na Brnčičevi 13. J5axp NAGRADNA IGRA Bo enemu od obiskovalcev shovva ali dnevov odprtih vrat prinesla novi 5axo. ' 0 UTROBU T°rek, 11. junija 1996 paNORaiia 15. STRAN • GORENJSKI GLAS VREME Vremenoslovci nam za danes obetajo sončno, vroče in soparno, Jutri in v četrtek pabopo napovedih malo manj sončno, točneje delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Dobrodošle bi bile tuđi napovedane občasne plohe. LUNINE SPREMEMBE Minulo soboto, 8. Junija, je zadnji krajec nastopil °bl3.06, kar po Herschlovem vremenskem ključu naPoveduje veliko dežja. Kdor hujša z luno, pa So nPjsiednjič stradal v nedeljo, 16. junija, in sicer se bo *4-urni post začel ob 3.36 ponoći. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE dmfe' ^rat smo *u'e objavili razglednico oz. fotografijo iz časa toge sv?tovne vojne, prikazovala pa je koncentracijsko tabor-*looiSmrt' pod prelazom Ljubelj nad Tržičem, ki je bilo podružnica neDrf Sne^a taDonšča Mathausen. V lesenih barakah so v človeku kater err^razmeran bivali taboriščniki, ki so kopali predor, skozi Pa L • *e ^anes meini prehod v Avstrijo. Ravno ta konec tedna kai ^m'n''° ^ 'e! °^ razdrtja tega zloglasnoga taborišča. Uganiti, odao\/na Slikil očitno ni bilo težko, saj smo prejeli ogromno vaših rež«wairov> *reb pa j© nagrade namenil nasledniim petim Galin n : 1- to* Golmajer, Breg ob Bistrici 11, Krize; 2. Jože jej"n''^novškova pot 6, Kamnik; 3. Lojze Budkovič, Mencinger-KnuJ.',Boh- Bistrica; 4. Vlasta Meglič, Dolina 17, Tržič; 5. Mina 2' 9> Jezersk? 102- Čestitamo! stoler ?a pbjavljamo razglednico iz približno začetka tega Porna ' S''ka 'e ^arvna- M Je na nJeJ- morate seveda ugotoviti vi, \i »la9amo Pa lanko tako, da omenimo, da ta petek neka skupina delo\!> 9°renJskega mesta s prireditvijo praznuje 30-letnico jerno Kia' tor^ morate ugotoviti tuđi, po kateri skupini sprašu- na ulicah ni bil° havAz kak^ega pretiranega DLUnenja nad dnevom D. ko » }e bil nt"nreč tišti dan, rahln ie EvroPska skupnost ta u priprla vrata in nas spusti-PridJV0 slavno takalnico za skun^eno člans*° k Evropski fupnosn. IZ najboij kompetent- dan n V6, dal° slišati: Prihaia danE>žatSendanD? ZakaJ vse ti ] mora biti Pri nas r,Jr-oPomPozno, če smo v PreiC\plaČali kar velik°> norda u°jem tej Evropi? DKes je bil velik dan, tišti dan iz'L*° so se zavezniške sile n£%ll,v Normandiji. A če so tiJ-iklnic Evropske skupnos-. kosino spustile v predsobo, in . ra,sa %rozm pričakovanja Ljlke Obl'uhe v l<*" U Sppsvojitvi, Češ nas pa komaj S° \n bomo k°r sfrtali tja rani* e maihen oblilek na unjeno samozavest. kar te rane so si P°litiki zadali odfrfi"rl: ZdaJ so v Parlamentu J can enega zunanjega minis- bUaZ™) >e °dl«el drugi, zdaj je dru»I i zunan)a Politika, zdaj Droit '■■ mal° morgen Anglija &11 teden rav»° Pri niši sanil naPravila častno izjemo ozari Zat°' ker sm° /' všeč; v vidn so dru& politike, ki nosu m(il° dal> od sv°JeSa dohr!nJm d'Plonacija deluje Peti J?o> nc P° od Petka do hhln °d petka do Petk" J^ n*o samo petka, ne pa kakšna esJ° zunanja politika. PolJiavutVorno se Pač naši IJ^^naspioh in konkretno nišo obnašali. Ampak - kaj pa je sploh to, državotvorno? Naj nehajo le s to drtavot-vornostjo! Kar naprej in naprej poslušamo: partnerji v koaliciji se ne obnašajo drfavotvorno, stranke so premalo drlavot-vorne, glasovanje ni drlavotvor-no, interpelacija ni driavotvorna in slično. Če ne znaš resiti problema, ustanoviš komisijo -ve ves svet, pri nas pa so to resnico še modificirali: če nisem dober driavni politik in ne znam, potem ob vsakem kiksu, ki sem ga povzročil in ob problemčku, ki ga ne znam resiti, narodu sporočam: jeh, kaj pa jaz, ki sem pometen, moder, pronicljiv, pragmatičen -ja, posebno pragmatičen je tuđi v modi - jeh, skratka, kaj pa jaz, modrijan nad modrijani, sploh morem, če moji politični na- sprotniki nišo - državotvorni. Mi pa seveda v jok! Paglavci in politični karieristi in kruhoborci so vsi, ki ne delajo -driavotvorno. Res sicer je, da resničnega paglavstva in karier-izma v posameznih primerih ne gre izključiti, ampak naj se potem tuđi to jasno, glasno pove. Ni treba, da se jih okvali- ficira za nedriavotvorne in po-temtakem za primere, ki delujejo proti drlavnim interesom. Pre-prosto naj se reče: oni bi radi čast in oblast in denar, potresni in pohotni so čez vsako razumno mejo, radi bi stoičke, zato naga-jajo. In drlava, ki ima toliko Živih elementov proti drlavnim interesom, ne more biti kaj prida. Čudno pa je, da se politiki med seboj obkladajo z nedrlavotvornostjo, narodu pa nihče nikoh ne reče: vi, dragi volivci in predragi davkoplače-valci, vi ste pa v vsakem primeru zelo drlavotvorni. Z izjemo seveda tistih barab, ki ne plaču-jejo nobenih davkov, smo vsi zelo drlavotvorni. Drlavotvorni s(m)o ćelo osovraleni kadilci • brez kadilskih gnusob, recimo, bi bile v drlavnin proračunih po vsem zahodu in tuđi pri nas velike luknje. In če vzamemo najnovejši primer, ko je znani driavni uslulbenec iz prehoda v drugo drlavno slulbo vzel 10 tisoč mark odpravnine. Javno je izja-vil, da je bil ćelo moralen in tako rekoč drlavotvoren, ker si je dal izplačati samo 10 tisoč mark, ko pa so mu ponujali 20 tisoč mark! Mami moja - ta drlava je padla na glavo, ne samo da ni driavotvorna! Če en visok driavni name-ščenec in ćelo minister izjavi, da bi se urad, kjer je bil zaposlen, verjetno - verjetno! - čez tri leta ukinil in je zato njegova polovična odpravnina pravno upra-vičena, smo z drlavotvornostjo res na psu. V zadnji Pravni praksi crno na belem piše, kdaj se dobi odpravnina: le in samo v primeru presetka ali stečaja ali likvidacije firme. Že širim driavotvorno kampanjo: Gorenjski glas se bo čez cirka 150 let verjetno ukinil. Zato, ker je Gorenjski glas zelo zelo drlavotvoren časopis, ne bi smelo biti nobenih zadrlkov, da zdaj zaposlenim ne bi iz drtav-nega proračuna dali kakšno polovično odpravninico. Saj tako ali tako vsak dela, kar hoče in če si dovolj "gre-batorja", ti tuđi rata... • D. S. Tema tedna Glosa Državotvorni Naš časopis se bo verjetno čez cirka 150 let ukinil. Ker pa je zelo zelo državotvoran, zdaj zaposleni iz državnega proračuna pričakujejo polovično odpravnino. Morda pa rata... 6. srečanje slovenskih citrarjev Mile mlade strune na Ermanovcu Prireditev, ki smo jo pripravljali s srečanji po Gorenjskem in napovedovali kot "finale", je praznično in veselo zazvenela v nedeljo na Ermanovcu Ermanovec, 10. junija - Sončna in nekako praznično odeta nedelja je pozdravila izbrane citrarje s treh predhodnih srečanj (v Cerknem, na Križu pri Komendi in v Begunjah), s katerih smo jih povabili na letošnje osrednje 6. srečanje slovenskih citrarjev na Ermanovec v organizaciji Planinskega društva Sovodenj. Poleg izbranih na pnreditvah pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa Kranj, Radia Cerkno in Radia Žiri pa so v nedeljo popoldne prišli k Domu na Ermanovcu tuđi Kamniški koledniki in ansambel Blegoš. In da citre lepo zazvenijo tuđi ob spremljavi harmonike, sta pokazala Tanja in Matjaž Kokalj iz Ovsiš pri Podnartu. ^^W^HMM^^^^^^^^^ Prišla sta tuđi oba župana -Jože Bogataj iz občine Gorenja vas - Poljane in Janez Podobnik iz občine Cerkno. Med številnimi ljubitelji citrarjev, Ermanovca in izletov ob sončnem nedeljskem po-poldnevu, tuđi takšna prilož-nost je bil za nekatere v nedeljo Ermanovec, je prire-ditelju - Planinskemu društvu Sovodenj, ki ga je v organizaciji še posebej podprla Veletrgovina Loka Škofja Loka, uspela tradicionalna prireditev. Opravičil se je sicer Karli Gradišnik in ni bilo Mihe Dovžana in Rada Kokalja. Melodija Cvetje v jeseni, s katero je Janez Govekar pred petimi leti začel tradicionalno srečanje s citrarji, pa je vseeno začela srečanje pod prsti Marjana Betona z Rupe pri Kranju. In predstavili so se mladi ter potrdili, da so citre spet postale priljubljen ljudski instrument pri nas. Kamniški koledniki so sicer povedali, da so citre težak instrument, vendar čez nekaj let, če bo šio tako naprej, bo v Sloveniji približno toliko citrarjev, kot je po zaslugi tekmovanj v Besnici in še kie, danes že mladih harmonikarjev-frajto-narjev. In prihodnje leto bo na Ermanovcu že 7. srečanje slovenskih citrarjev. Začel je z melodijo Cvetje v jeseni Marjan Beton z Rupe pri Kranju. Tanja Kokalj z Ovsiš pri Podnartu je bila ie "vete-ranka" na Ermanovcu. Najprej citre, potem pa ples. Vsi, ki so sodelovali v programu, so dobili priznanja PD Sovodenj, Gorenjskega glasa, Radia Cerkno in Radia Žiri Kamniški koledniki so bili tuđi tokrat takšni, kot jih poznamo: navdušili so številne obiskovalce Ermanovca. • A. Žalar, slike: T. Dokl GORENJSKI GLAS • 16. STRAN paNORaima Torek, 11. junija 1996 SREDA, 12. JUNI JA 1996 ČETRTEK, 13. JUNIJA 1996 10.00 Videostrani 10.10 Deklica Delfina in li$ica Zvitor-epka 10.20 Hov! 10.45 Roka rocka, ponovitev 11.35 National geographic, ameriška dokumentarna serija 12.30 16. srečanje tamburašev Slovenije, ponovitev 1. dela 13.00 Porodila 13.05 Kolo sreće, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 14.10 Videostrani 15.15 Dlan v dlani 15.30 Adi|O Knapi, ponovitev 16.20 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Pod klobukom 18.00 Fallerjevi, nemška nadaljevan-ka 18.30 Kolo sreće, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Erikini cilji, angleška humoristična nanizanka 20.35 Film tedna: Otrok vode, kanadski barvni film 22.30 Dnevnik 3 23.00 Severna obzorja, ameriška nanizanka 23.45 Srečni ljudje, finska nadalje-vanka 0.30 Poročila 0.35 Videostrani 9.00 Euronevvs 11.35 Prisluhnimo tišini, ponovitev 12.05 V žarišču, ponovitev 12.35 (Ne)znani oder, ponovitev 13.25 Žabe ali prilika o ubogem in bogatem lazarju, ponovitev posnetka predstave AGRFT 14.35 Zgodba o Betty Ford, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.05 Erikini cilji, ponovitev angleške humoristične nanizanke 16.30 Severna obzorja, ponovitev amenške nanizanke 17.15 Pesek časa, ameriška nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji 18.45 Iz deževnega tropskoga pra-gozda, slovenska dokumentarna serija ; Svet brez pohlepa 19.15 V vrtincu 20.05 V žarišču 20.30 8. evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov, pre-nos iz Lizbone 23.00 Euronevvs 15.90 TV prodaja 15.50 Video strani 17.25 Spot tedna 17.30 Imperij, ponovitev amerlške nanizanke 18.00 Sirene, ameriška nanizanka 19.00 CNN poraća 19.30 Oddaja o stilu 20.00 Hondo: Bojni klic. ameriška nanizanka 21.00 Diamanti, izraelski barvni film 22.45 Dance session, oddaja 0 plesu 23.15 Kino, kino, kino, ponovitev 23.45 Spot tedna 23.50 TV prodaja 0.10 CNN poroča 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.40 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.SH., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 14.30 Chicago, ponovitev 4. dela ameriške nanizanke 15.30 ITC magazin, ponovitev 16.00 POP 30 16.30 Krila, ameriška humoristična nanizanka 17.00 Dangerfield, a-neriška nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.50 Kompas hollidav's turistično okno 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Novi vojak, ameriški barvni film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Magnum, ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški program 10.30 TV prodaja 10.50 Družinski studio, izbor 13.30 Z glasbo v srcu, ponovitev 15.00 TV prodaja, ponovitev 15.30 Dobro jutro, Slovenija 16.30 Otroški program: Super knjiga; Vdihni globoko: Adi Smolar 18.00 Medicinski center, nanizanka 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Podganja sled, kratki film 21.00 Rastline, dokumentarec 21.45 Dom in svet 22.15 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 22.45 TV prodaja 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Jenky na Oxfordu, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.35 Otroški program: Risanka 14.50 Ljubim svoje mesto 15.05 Poročila 15.10 Portreti hrvaških skla-dateljev 15.40 Hrvaški likovni ustvar-jalci 16.15 Otroški program: Prvič, dokumentarna serija 16.50 Dotik smrti, nadaljevanka 17.50 Kolo sreče 18.25 Virus 18.55 Hugo 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.45 Ekran brez okvirja 21.45 Jaz sem pesem, glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Z namenom 23.55 Poročila 15.50 Video strani 16.05 TV koledar 16.15 Preteklost v sedanjosti: Anton Mihanovič 16.45 Razprava: O življenju čisto resno 17.30 Hrvaški svetilni-čar, dokumentarna oddaja 18.00 Ivo Vojnovič, izobraževalna oddaja 18.30 EP v nogometu, iz studia 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Laž, francoski barvni film 21.40 Walker, Teksas Ranger, ameriška nanizanka 22.30 Stik, glasbena oddaja; Noć košarke, prenos finalne tekme NBA 10.55 2elo, ponovitev ameriške komedije 13.00 Otroški program 15.30 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine 16.15 Sport: Kolesarst-vo, 48. mednarodna dirka po Avstriji 16.25 A-team 17.10 Katts & Dog 17.35 Kdo je šef? 18.05 Polna niša 18.30 Alf 19.00 Roseanne 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Napeti pobeg, ameriška TV srhljivka 21.50 Kraj zločina: Stridbergovi sa-deži, nemška TV kriminalka 22.50 Čas v sliki 22.55 Mrtvi se vrne, ameriška melodrama 0.20 Danny Travis, ameriška dilmska satira 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala 11.05 Zvezna dežela zdaj 12.00 Čas v sliki 12.10 Univerzum 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara, serija 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Help TV, oddaja pomaga Ijudem v stiski 22.00 Čas v sliki 22.30 Dežela bogov, tematski večer: Grčija 23.30 Grk Zorba, ameriški film 1.50 Pogledi od strani 1.55 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.35 Kultura 3.15 Videonoč ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Poročila 242. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Zaključek tržiškega občinske-ga tekmovanja osnovnošolcev v atletiki 20.18 Zlate športne značek za otroke tržiških vrtcev 20.30 Župan z vami: Občina Tržič - G. Pavel Rupar, voditeljica: Beti Valič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 242. 21.25 EPP blok -3 21.30 30 let folklorne skupne Karavanke Tržič 22.00 Koncert: Jer-nej Brence - violina in Tomaž Rajterič - kitara 22.23 Predstavljamo bazen Železniki 22.28 Smućarska sezona 1996/97 (Produkcija: TV Primorka) 23.40 Poročila 242 23.55 Z vami smo bili... nasvidenie 23.56 Odpo-vedni spot programa TELE-TV Kranj 23.57 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Kabelski sistem, kako napej? (kontaktna oddaja iz studia Loka TV, posredujte vaša vprašanja in predloge po tel. 634 770) ... EPP blok ... Videostrani 19.00 Testiranje za športno vzgojni karton v OŠ Železniki 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna (ponovitev) 18.38 Se-jem lahkih dostavnih votil (ponovitev) 19.30 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani ... Videostrani 10.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Dih nove dobe -izobraževlana oddaja, avtor dr. France Susman 21.00 Telemarket 21.05 Predavanja Virgila Armstronga v Ljubljani 00.25 Telemarket 00.30 Napoved sporeda za četrtek 00.40 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenećenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včerja, danes 9.20 Tema: Poletni prometni režim na Bledu 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlo-vanje 10.50 EPP 11.20 Kozmetični nas-veti 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska daoes 14.30 Novmarksi prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.10 Štin tačke 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Lestvica discoteke Gauloisses blondes 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Skrito geslo 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice o( America 19.30 Napoved večernega programa 19.50 EPP 20.00 Parnas 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Sreda bo potekala v znamenju zanimivih rubnk in dobre, raznovrstne glasbe Vmes borno pobrskali še za zanimivimi informa-ci|ami Spremliali in komentirali borno ob pole štirih popoldne. S knjižnjega trga smo tuđi tokrat izbrali nekaj zanimivih naslovov, odaja bo na sporedu ob 17.30. Uro prej se borno napotih v kino. V spored uvršč^mo tuđi druge prispevke, od obvesitl do zanimivih informacij in novosit iz sveta glasbe. Pripravili smo tuđi radijski Juke box. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Noćna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Domaće novice 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domaće novice 17.00 Občinski tednik - občina Jesenice 18.00 Elanov športrn semafor 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC, poročila 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika FtA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noć ima svojo moć 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušala 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.50 Skofejloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa R RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program RGL 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tuđi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Velike radosit življenja - Alenka Sivka 24.00 New age glasba - Uroš Novak 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor 0... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Noćni glasbeni program ph':iik1ihm^ ' "Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka Kletence 4a <& 064/46-369 TUĐI DRUGJE JE LEPO vsak četrtek na RADIU TRŽIČ - voditeljica Janja Đudič in vsak torek v Gorenjskem glasu Kjer so ledene jame, je potrebno sonce. Tam je dežela NOVA GORICA. Nahaja se med Alpami in morjem, v stiku Soške in Vipavske doline s sosedo Italijo. Pogled nam zahaja na čudoviti vinski svet, Trnovsko planoto, ravnino ob reki Vipavi. Nad njo najdemo Sveto goro z lokali, muzejem 1 prve svetovne vojne, baziliko. Na drugi strani najdemo I Kostanjevico s frančiškanskim samostanom znan po knjižnici in grobnici franeoskih kraljev Bourbonov s Karlom X. Poleg kulturnega življenja, tuđi nč pusti svojo oživahnost na okoliščih lokalih, ki utripajo kot lučke na \ vodi. Nad morjem 950 m so Lokve izhodišče za oglede naravnih znamenitosti okolice in planinske pohode na okoliške hribe - Trnovski gozd je značilen brez tekoče vode, na površju razčlenjen z zaprtimi grebeni, jamami -kraškimi oblikami. Med kraškimi pojavi so posebej pomembne jame z rečnim ledom in snegom. 385 m globoka in 1550 dolga ! je velika ledena jama v Parodoni. Nekdaj so led vozili iz nje ćelo v Egipt. ZnaČilnost Lokev so bile že zdavnaj pastirski posli z živino. Med obrtmi škafarstvo, steklarstvo. Pomemben tunstični delež pa so seveda cenjena vina. Odpravite se v prelepo naravo! P.S: Želite spoznati nov kraj: RADIO Tržič, Balos 4, za oddajo Tuđi drugje je lepo. TA DOBR'H 10 RADIA TRŽIČ vsako sobolo ob 14.30 na 88,9 in 95,0 MHz Lepo pozdravljeni, bodoči zvesti prijatelji naše lestvice slovenske zabavne glasbe. Prav prijetno ste nas presenetili, saj smo prejeli cei kup vaših dopisnic, kar je za začetek nove oddaje lep uspeh. Je pa tako seveda edino pravilno, saj celotna oddaja temelji na vašem okusu. Pomagajte nam še naprej in spet pošljite spodaj objavljeni kupon. Izberite svojo "ta dobro", dodajte vaš predlog in vse skupaj s spodaj objavljenim kuponom do sobote, 15. 6., pošljite na Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Lestvica: 1. Janko Roprel - LJUBLJANČANKE (2) 2. Narodna - TRZINKA (2) 3. Zlatko Dobrič - NAJ SE SLlSl, NAJ SE VE (2) 4. Sasha - VRINAR (2) 5. Helena Blagne - PRAVE LJUBEZNI (2) 6. Sanja Mlinar - MOJ FANT JE ODSTEKAN (2) 7. Werner - SIJAJ SI IN SOLZA (2) 8. Mariana Deržaj - POLETNA NOČ (•) 9. Čulu - NAŠA BARKA (-) 10. Anja Rupel - POMLAD (-) (v oklepaju lahko preberete, koliko tednov je skladba že na lestvici) Nagradi pokrovitelja, turistične potovalne agencije in trgovine Hoko, prejmeta Andreja Meglič iz Tržiča, ki bo potovala v Lenti, in Manja Martinjak iz Cerkelj. ki bo odpotovala v Palmanovo. čestitamo! Mojca, Rok in Dušan Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, do petka, 14. junija, KUPON Glasujem za skladbo: Moj predlog: Moj naslov: CENTER amer. kom. PTIČJA KLBTKA ob 19. in 21. uri STORŽIČ amer ^rnKn,°lnNDl^nAl ^C °b 1845 in 21*uri *ELEZAR amer. drama ^DoJAI23^?D ob 1830 in 2045 uri ŠKOFJA LOKA amer. avant akc. SMRTONOSNI SPOPAD ob 18 30 in 20 30 uri 10.00 Videostrani 10.10 Otroška oddaja 10.25 Samo za punce, 3. del ameriške nanizanke 10.55 Svet divjih živali, poljudnoz-nanstvena serija 11.25 Po domaće 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 15.10 Čudna pokrajina: Osvetlitev srednjega veka, angleška dokumentarna serija 16.00 Pro et contra, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Živ žav 18.00 Fallerjevi, nemška nadaljevanka 18.35 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Seinfield, ameriška humoristična nanizanka 20.35 Tednik 21.25 Moški, ženske 22.30 Nikar! 22.45 Dnevnik 23.10 Poslovna borza 23.25 Severna obzorja, ameriška nanizanka 0.10 Poročila 0.15 Videostrani 9.00 Euronevvs 10.30 Iz deževnega tropskoga gozda, ponovitev dokumentarne oddaje 11.00 V žarišču, ponovitev 11.25 Andi - gora molitve: Praznovanje na visini, ponovitev japonske dokumentarne oddaje 12.15 Zapustite svojega moža, prosim, ponovitev avstrijskega barvnega filma 13.50 Seinfield, ameriška nadaljevanka 14.15 Severna obzorja, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Piratke, angleška nadaljevanka 16.00 Košarka NBA: 4 tekma finala, posne-tek 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poslujemo, poslovne oddaje 19.15 Tok, tok 20.05 V žarišču 20.25 EP v nogometu: Švica - Nizozemska, prenos iz Birminghama 22.20 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 23.05 Podoba podobe, Plečnik 23.55 Euronevvs 15.30 TV prodaja 15.50 Video strani 17.25 Spot tedna 17.30 Nemčija danes, dokumentarna oddaja 18.00 Hondo, nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Svet športa: Akrobatsko smu-čanje 20.30 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 21.30 Kako je bil osvojen divji zahod, ameriška nadaljevanka 23.10 Diamanti, ponovitev izraelskega barvnega filma 0.55 Spot tedna 1.00 TV prodaja 1.20 CNN poraća 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Edera, ponovitev 14.00 Novi vojak, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.00 POP 30 16.30 Krila, ameriška humoristična nanizanka 17.00 Dangerfield, ameriška nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Beverlv Hills, 90210, ameriška nanizanka 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.00 M.A.S.H, ameriška nanizanka 22.30 Argument 23.00 Magnum, ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški program, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Družinski studio, ponovitev filma 12.30 Zdrava video glava, ponovitev filma 14.00 Avtomo-bilistična oddaja Avto 3, ponovitev 15.30 Dobro jutro, Slovenija 16.30 Otroški program; Super knjiga; Ta nora leta 18.00 Medicinski center, 12. del nanizanke 19.00 Dnevnik 20.00 TV tribuna 21.45 Poroč"8 22.00 Radio FM, ameriška hmonstiC-na nanizanka humoristične nanizan** 22.30 TV prodaja 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.# Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.0" Poročila 10.05 Gostje v studiu 10.1' Zvezde in planeti 10.45 Katedrala s* Vida na Reki, dokumentarna oddaj" 11.10 Gostje v studiu 11.20 Aktualnosti 11.30 Otroški program 12-0" Dnevnik 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.40 Enkrat ni nobenkrat, pon°" vitev ameriškega barvnega film3' 14.35 Zgodba o glasbenem instrumentu 14.40 Mladi Robin Hoo«3' otroška nanizanka 15.05 PoroCH* 15.40 Izobraževalni program 10-*~ Dotik smrti, zadnji del nadaljevanK* 17.50 Ko,o sreče 18.25 Moč denarj« 18.40 Klub DD. 18.55 Hugo "I*-3" Poročila 20.10 Potovanje z ZirinoV'' kim, dokumentarni film 21.15 ZelP Ogresta in gostje 22.10 Pošlo** razstava 22.15 Dnevnik 22.35 SW» na sliko 23.05 Theatron 1.45 PoroC||a 15.05 Videostrani 15.20 TV KoleC^ 15.30 Ekran brez okvirja, ponovit« 16.30 Razpotja federacije 17.00 c? nogometu, iz studia 17.25 ".. nogometu: Bolgarija - Romun'l ' prenos 19.20 Risanka 19.30 Dnevng 20.00 EP v nogometu, iz studia 20>* EP v nogometu: Švica - Nizozems** prenos 22.20 EP v nogometu, studia 22.30 Ameriški proizvod, >ra' coski barvni film ti 25 6.00 Roseanne, ponovitev \-^ Otroški program, ponovitev "• Salve smeha 9.05 Alf, pon°v'l° 9.30 Kdo je šef? 10.00 A-te*^ ponovitev 10.40 Lois in Clark: N°\, Supermanove dogodiščine, P° ka. tev 11.25 Neptunova odiseja. * j nadski pustolovski film 13.00 Otro» program 15.25 Lois in Clark: ri ^ Supermanove dogodiščine 16.i*» v team 17.00 Katts & Dog 17.25 tr nogometu: Bolgarija - R°mU„ć ft prenos 16.15 A-team 17.00 Kf«s(ft Dog 17.25 EP v nogom««"iB Jcliki - Romunija, prenos 19.30 Cas v 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 tr nogometu: Švica - Nizozemska, f" nos 22.15 Potres, ameriški ' j katastrofe 0.10 čas v sliki 2 «• s Golden Eye - Mož, ki je bil JfL^ Bond, ameriški biografski TV fo 1.55 Čas v sliki 2, ponovitev *^ Schiejok, ponovitev 3.25 Dobro« f> v Avstriji, ponovitev 5.10 H^ Pedrova nenaravna smrt 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 ^ v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev i ^ Vreme 10.15 Umor, je napisala.1 ' v Zvezna dežela danes 12.00 v.»(fl sliki 12.10 Poročilo, ponovitev i-^ Čas v sliki 13.10 Ozri se po °" au ponovitev 13.40 Umor, je f]aP jjsKi 14.25 Santa Barbara - Kalifo/^ klan 15.10 Bogati in slavni 16-00 s|iki dan s Schiejokom 17.00 Cas v gfl 17.05 Dobrodšli v Avstriji ^-Mojstrski kuharji 19.00 Zveznai o f, la danes 19.30 Čas v sliki/*"rani 19.53 Vreme 20.00 Pogledi ooi» Q. 20.15 Ko glasba zaigra, ^ff V glasbena oddaja 21.05 Vert,-og, klepet 22.00 Čas v sliki 22.30 ^ rni gospodarski magazin 23.00 L r0{e, kvartet 0.15 Nekateri so bili za v j8i dokumentarni film 1.00 Sport- Q. vrhunci 1.15 Pogledi od strani, Kjrfor-vitev 1.20 Santa Barbara - yfQ^ nijski klan, ponovitev 2.00 ^ v Times, ponovitev 2.35 EP v no9 tu, dogajanje današnjega dne^ V Ljubljano prihajajo Motorhead Pikovi asi spet v Ljubljani ol) Motorna glava je bila lani stara okroglih dvajset let, kar je bržkone redkost kot ne, vsaj za bande, ki vedno igrajo na prvo žog°. ° eZ hrupno in z neizmerno energijo. Motorhead igrajo rock'n'roll ,j(1 kakršnihkoli meja in v Ljubljani srnu ^ že imeli priložnost videti, pa tua ^ videti (čudnih substanc proble^v0C enem od koncertov v Ljubljani je P gC in basist Lemmy v roko dobil koJ\ej>j|o kar bi mu v prihodnje lahko o jfl basiranje... Ampak to se ni z9°pni|Orn Lemmv je s svojima fantoma r e. Campbellom (kitara) in Mikkevern^ % jem (drugi kitarist VVurzel je P* tOl motorja sestopil) spet tu. In v sou $ 15. junija, bo v Tivoliju spet z ^ skupino Motorhead in predskupi' Interceptor in Big Foot Mama. v^ ^ niče dobite seveda pri Aligatorju. ■mi—■Bg ŠKOFJA LOKA amer. avant akc, SMRTONOSNI SPOPAD ob 20. ŽELEZNIKI amer. hum. melodr. ČENČE ob 20.30 uri ^^s Wk, 11. junija 1996 paNORaMa 17. STRAN • GORENJSKI GLAS ČETRTEK, 13. JUNIJA 1996 PETEK, 14. JUNIJA 1996 ^Videostrani 18.45 Test slika 18.55 '* napovednik TELE TV 19.00 TV pf'Pot 19.02 EPP blok - 1 19.07 19 le ' sPot 19-10 Poročila 243. "•« Miha Pavliha (otroška odda|a, v 1«°' Pokličite po telefonu: 33 11 56) EPd u Danes na videostraneh 20.00 lT£ b|0k - 2 20.05 Top spot 20.08 TV J^ipot 20.10 Sodelovanje med Do-'Ofn upokojencev Kranj in VVitghift trib V Veliki Britan'J' 20-30 z iavne n °yne: Zaposlovanje, brezposel-?"st, siva ekonomija 21.10 Poročila iuhi -25 Epp blok - 3 21.30 25. bav )ni zame]ski festival narodnoza-đ, *n? 9lasbe - Števerjan 95 (Pro- 243 If "^ Primorka) 230° Poročila (je : *«>15 Z vami smo bili... nasvi-n, '•?23.16 Odpovedni spot progra-cf IELE-TV Kranj 23.17 Videostrani DAT*EiUjTE v KONTAKTNIH OD-CnfeS TELE-TV KRANJ - POKLIKE PO TELEFONU: 33 11 56! 2o'n2 ^aP°vednik 20.01 Spot tedna 20 e„EPp blok 20.10 Oddja g kulturi Dro« EPP blok 20.55 Izmenjava W09rarnov LTV... Videostrani Co£dmTRANI ™ Železniki preko g|..h TER od 17- do 19- ure ob DpQoln' Podlagi Radia Žiri. VI-Vcr IRANI TV Železniki preko lajto0^8-. 19-15 in 21. uri. Serii«L p občine Železniki 19.00 "likrof 2000 Povabljen pred kov!na7? " intervju ob 50-letnici ¥ir>arstva v Železnikih NaD^eostrani 18.08 Test 18.15 Krankkdnik 18-17 Elektrarne vit6V) Alndustrijske družbe (pono-(harmonikt! ^ep0 'e bitl muzikant tev) ia n^n Zoran Mlekuž, ponovi-21.00 ^,.lsanke 19-15 Videostrani ^^sjssrDeutsche eda'2o°f^rtni 1950 Napoved spor-seje Jz-y°. Telemarket 20.05 Prenso Parket ga sveta M0L - Tele~ VideOstra"r Napoved sporeda ... *A KRANJ 5.30 >a, 2aDov«H rlek Pr°9rama, uvodna >OćiS-*:f> EPP 6.50 EPP 7.00 čenja 7^'V"20 Čestitka presene-50 EPPn r«re5led dnevnega tiska oe 2am h Oziramo se 8.30 Hov, 8'50 EPP°2^V 8-40 Pre9led t'ska «an«s ft,« t ° GAoren)Ska včeraj, 9-50 EPP i« oma: šola za ravnatelje ip.4o i J°;20 Dober dan, revščina Kd0 kap°slovanje 10.50 EPP 11.20 Osri^n?ce °9k 11-50 EPP 12-30 PrisPevek i, cvale 1240 Novinarski »dna k3n2'M EPP 13.00 Pesem 1[3.4o Unu Novinarski prispevek |pP i4»T8ki prisPevek 13.50 finsko* G°reniska danes 14.30 18-00 £tfP?rtni kotiček 14-50 EPP 16.15 ina dmevi Rs 16-00 EPP 16.20 No!iman),e Deutsche VVelle gPp ^ovinarski prispevek 16.50 7.50 EPP ia^marskl Pnspevek Lutri in DnrnA-i 2° Gorenjska danes, B.20 ^ °člla Radia Deutsche VVelle 19-30 CLSIC. machine 18.50 EPP S4°0 2a! niAPrP9ram z Met0 Lokar Kranj *-aklJUcek programa Radia R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Pozdravu iz studia ob 13.30 sledi oddaja Izbrali smo za vas, govorili borno o kinologiji. Ob 14.40 borno ugotavljali, da je tuđi drugje lepo. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih popoldne izpolnjevanie glasbenih želja poslu-šalcev. Ob 17.30 naprej bodo na svoj račun prišli ljubitelji narodnozabavne glasbe in šal v oddaji Pod kozolcem. Tuđi na nagrado smo mislili, prispeval pa jo bo pokrovitelj. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnisnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popol-danski telegraf 15.00 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Občinski tednik - Ra-dovljica 18.00 Mavrica 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenije 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslu šalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanje in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 18.00 Od svečke do volana 18.30 Predstavljamo narodno-za-bavne ansamble 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Do-poldne v živo8.15 Napoved dogod-kov 8.30 Jutro je tuđi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 in 19.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve škrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Sa*sSkTJUNoDUS KRANJ- P°- - v stečaiu ao*^a C. 34 ^00^ Kranj °bJavlja MVNO PRODAJO za: "srovno dvigalo tipa VEDA - nosilnost 21 $ konstrukcijo Montaža na stroške kupca. ^PrtifV Cen° v absolutn?m znesku poslati do 20. 6. 1996 v Prometn ^Vertah' z označbo "za stečajnega upravitelja". k-UDer cl! avek ni vračunan v znesku ponudbe in ga plača skupaj s kupnino pred demontažo. a Prodajo nudimo tuđi: - rabljena oprema za pripravo in tkanje - rezervni deli - elektromotorji - transportni vozički pS2.i?-nakup'emož«n: "edeljek, sreda in petek od 7. do 12. ure. C^S22P4^.RakOVeCin9Šmid- 10.00 Videostrani 10.20 Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.35 Denis Pokora, ameriška nani- zanka 11.00 Pogrešani, ponovitev ameriš- kega filma 13.00 Poročikla 13.05 Ko,o sreče, ponovitev TV igrice 13.35 Videostrani 14.55 Čas kitov, ponovitev francoske poljudnoznanstvene oddaje 15.45 Naši baletni umetniki: Mojmir Lasan 16.20 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper -Capodistria 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program: Lahkih nog naokrog 18.00 Fallerjevi, nemšpka nanizanka 18.30 Hugo, Tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Sorodne duše, angleška nanizanka 20.40 Poglej in zadeni 22.15 Včeraj, danes, jutri 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.45 Šport 22.55 Ludvik 1881, Švicarski film 0.25 Poročila 0.30 TV jutri, videostrani 8.00 Euronevvs 8.50 Tedenski izbor: Poslujemo 9.20 V žarišču 9.40 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 10.05 Podoba podobe 10.55 Otrok vode, francoski film 12.40 Moški, ženske 13.40 Kajak kanu: Svetovni pokal v spustu, posnetek iz Landecka 14.40 EP v nogometu: Bolgarija - Romunija, posiletek 16.30 Sorodne duše, ponovitev angleške nanizanke 17.00 Svet divjih živali, angleška poljudnoz-nanstvena serija 17.30 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 21., zadnja oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poglej me 19.25 Denis Pokora, ameriška nanizanka 19.55 V žarišču 20.10 Forum 20.25 Liverpool, EP v nogometu: Češka - Italija, prenos; v odmoru portugalska - Turčija, posnetek 22.20 Ljudje kot mi, ameriška nadaljevanka 23.20 TV avtomagazin 23.50 Novice iz sveta razvedrila 0.15 Zavrtimo stare kolute 0.45 Hokej, finale Stanlevevega pokala, posnetek 15.05 Spot tedna 15.10 TV prodaja 15.30 Kohej za Stanlevjev pokal 18.00 Pot flamingov, ponovitev 19.00 CNN poroča 19.30 Popotni vodič 20.00 Imperij, namzanka 20.30 Življenje z očetom, ameriški film 22.35 čikaške zgodbe, nanizanka 23.50 S kamero na potepu, 1.20 Spot tedna 1.25 TV prodaja 1.40 CNN poroča 10.00 Santa Barbara, ponovitev na daljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Med prijatelji, ponovitev oddaje o narodno-zabavni glasbi 14.00 Samske ženske, poročeni moški, angleški film 16.00 POp 30 16.30 Srce na nitki, nanizanka 17.00 Brisco Contry Junior, nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POp kviz 19.30 24 ur 20.00 VR 5, nanizanka 21.00 Highlander, nanizanka 22.00 Srečni Luka, nanizanka 23.00 Zaznamovan za smrt, ameriški akcijski film 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški in mladinski program; Super knjiga; Vdihni globoko 10.30 TV prodaja 10.50 Zdravje na tri, ponovitev 11.50 Družinski studio, izbor 13.30 TV tribuna, ponovitev 15.00 TV prodaja 15.30 Dobro jutro, Slovenija, ponovitev 16.30 Otroški in mladinski program: Super knjiga; Klub teater - zadnjič 18.00 Medicinski center 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 T-force, film 21.45 Dom in svet 22.15 Radio FM, 3. del 22.45 TV prodaja 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.15 Ljube-zen, serija 12.45 Gospod Srečko, ameriški film 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 16.10 Za otroke in mladino 16.35 Poročila 16.50 šaljivi hišni video 17.15 Kolo sreče 17.50 Brodsko kolo 18.55 Hugo 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Aplavz, prosim 21.45 Obrovac na Razkrižju 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.05 Zveszoba in izdaja 0.35 Poročila 15.15 Turbo Limach show 16.30 Govorimo o zdravju 17.00 EP, studio 17.25 EP: Portugalska - Turčija 19.30 Dnevnik 20.20 EP, studio 20.20 EP studio 22.40 Latinica 23.55 Zadnji krog, ameriški film; Noč košarke: Finale NBA 7.35 Am, dam, des 7.50 Dežela ugank 8.00 Mla Superstar 8.35 Animaniacs 9.10 Naš glasni dom 9.35 A-team 10.20 Superman 11.10 Veliki volk kliče, ameriški pustolovski film 13.00 Mila superstar 13.40 Perrine 14.05 Confetti show 14.30 Tom in Jerry 14.55 Artefix 15.05 Animaniacs 15.20 Minizib 15.25 Superman 16.15 A-team 17.00 Katts & Dog 17.25 Evropsko prvenestvo v nogometu 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Evropsko prvenstvo v nogometu 22.15 Zmaga Ijubezni, italijanska melodrama 23.40 Čas v sliki 23.45 Darkman, ameriška srhljiv-ka 1.10 Čas v sliki 1.35 Schiejok vsak dan 2.35 Dobrodošla, Avstrija! 4.30 Umor na Riu Grande 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.15 Umor, je napisala 11.05 Avstrija danes 11.35 Avstrija danes 11.35 Avstrija danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Dežela in ljudje 13.40 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstriuja 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 22.30 So-dobni čaši 23.00 Ybbsiade 1996 23.45 Zimbabve, nanizanka 1.15 Nepristranski pogledi 1.20 Kalifornijski klan 2.05 EP v nogometu 5.30 Živalski raj ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Poročila 244. 19.25 Otroški direnda) - 1. del 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditelj: Jure šink, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja: Jože Skubic 20.35 Srečanje lovskih pevskih zbor-ov in rogistov Slovenije 96 v Medvo-dah 21.10 Poročila 244. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Ameriški vojaki v slovenskih gorah 21.50 Miss narcis 96 22.00 Večer z dr. Susmanom: V vesolju nismo sami 23.00 Tekmo-vanie koscev in srečanje Gorenjcev meseca na sv. Andreju nad Zmincem 23.45 Poročila 244. 00.00 Glasbeni videospot 00.03 Erotični film: distribucija: ALTEKA d.o.o. Kranj 1.33 Z vami smo bili... nasvidenje 1.34 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.35 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH OD-DAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasena odda|a 21.00 EPP blok 21.05 Scena - ponovitev 22.30 EPP blok 22.35 Videostrani VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost - kontaknta oddaja v živo iz TV studia ... Brez komentarja ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Predstavitev knjige "ŠERPE UMIRA-JO POČASI" dr. Jamja Kokalja v Relaxu 18.48 Mimohod 4. letnikov po Jesenicah (ponovitev) 19.00 Ri-sanke 19.15 Videostrani 21,00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 17. 6. Popevke: 1. POMLAD - ANJA RUPEL 2. DOLGA IN DIVJA POT- SMRKCI 3. GLAŽEK VINČKA - TOMAŽ PENGOV Nz-viže: 1. ZAPOJTE ROGOVI - PLANŠARJI 2. POD SLOVENSKO LIPO - KAMNIŠKI KOLEDNIKI 3. JAZ SEM PA CIGAN BARON - ans. TONETA KMETCA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. PREDEN GREŠ - OBVEZNA SMER 2. MOJA TAMBURICA - ans. TONIJA VERDERBERJA VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viza: ..................................«..._..... Ime in priimek: Naslov: Pošta: ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Pozdravljeni, prednamci - Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in Radia Deutsche VVelle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 PoročMa Radia Voice of America 19.30 Večerni program z Lili Kalan 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Spored bo potekal nekoliko drugače, kot ponavadi. Studentske informacije uvrščamo v program ob 14.00. Pol ure kasneje borno preizkušali mož-ganske krivine v kvizu TRŠ. Ob pol Štirih popoldne prisluhnite oddaji Kratko in jedrnato, nato pa, nekaj pred četrto popoldne glasujte za Gorenjca meseca. Lahko boste so-delovali v mini kino kvizu, se srečali z novostmi na štirih kolesih, še prej, ob 17.30 sodelujte v izboru recepta tedna, ki smo ga pripravili skupaj z Vilo Bistrica. Pnsluhnili boste lahko tuđi oddaji Kulturni Babilon. Pa ne pozabite: ob 13.40 bo na sporedu ponovitev 9. lekcije tečaja nemščine. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.15 Zakl|uček akcije pogorelih na Hrušici 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Dogodki in otimevi 16.30 Osmrtnice, Domače novice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC 19.00 Vošćila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutrnaja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Tur-istično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.00 Servisne informacije 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tuđi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour -Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Spoznajmo se ... 16.00 Crna kronika 18.30 Evropa v enem tednu 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Artujrev rock izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 6.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop inf oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz, Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše posiušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Jf^» radio triglav llvSf SIV 64270 Jesenice, Cufarjev trg 4 ^Sp^ STEREO 96 MHz RDS BLED amer Ijub. kom. SABRINA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. akc. SMRTONOSNI SPOPAD ob 18.30 in 20.30 uri GORENJSKI GLAS • 18. STRAN______________PREPOVEDANO ZA ODRASLE________________________Torek, 11. junija 19* PAGLAVCIIN FRČAFELE Slikar Klavdij Tutta se je sele pred nekaj leti preselil na Gorenjsko, pred tem pa je stanoval v Novi Gorici, blizu meje z Italijo. In ker včasih ni bilo tako, kot je sedaj, namreč, da sedemo v avto in se zapel-jemo nakupovat kamorkoh se pač odločimo, je bilo stanovati blizu državne meje takrat tuđi prednost. Če so starši zbrali dovolj denarja, so se, ne pre-pogosto, seveda, odpravih na drugo stran in svojim (prid-nim!!) otrokom kupili igrače, kakršnih si v domaćih trgovi-nah niti predstavljati nišo rao- f;li. "Vedno sem sanjal, da bom etel," pripoveduje Klavdij Tutta, "in neizmerno srečen sem bil, ko se mi je želja vsaj delno uresničila in sem za novoletno darilo dobil čudovit model letala. Ampak ne vem, zakaj se je moj mlajši brat odločil, da mu igrača ni všeč. V roke je vzel kladivo in toliko časa tolkel z njim po moji najljubši igrači, da je povsem razbil kabino s pilotom vred. Jezen sm bil, da je kaj in odločil sem se za maščevanje. Tarča je bila bratova najljubša igrača, njegov gasilski avto. Vzamem kladivo in tolčem, tolčem... Žal, bil je iz precej trdnejšega materiala kot moje letalo, tako da sem obupal. Na gasilskem avtomobilu se sledo-vi mojega besa tako rekoč nišo poznali, jaz pa sem za vedno izgubil voljo do letenja." Starši odločili, kam s certifikati Kranj • Tokrat smo bili med našim potepanjem po mestnem jedru Kranja nudo resnj. Kaj ne bi bili, ko pa nas tokrat ni zanimala ne Ijubezen, ne sonce, niti kako gre v soli pri zaključevanju ocen. Ne, ne. Tokrat nas je zanimalo, kam so romali vaši certifikati. Če sploh veste, kaj je to. Očitno veste. Andrei Kristan - "Jaz sem certifikat vložil v Nacionalno finančno družbo kot tuđi ostala družina. Pravzaprav se je tako odločil kar moj oče. On je včasih delal v banki, pa je malo preštudiral, kje bi bilo najboljše. Jaz sem glede certifikatov kar optimist." Barbara Bergelj - "Sicer vem, kaj je certifikat, vendar me sploh nič ne zanima. No, saj se tuđi nič ne spoznam na te reci. Zato tuđi ne vem, kje je moj certifikat. Kamor so ga pač dali starši. Mislim pa, da bom nekaj že dobila." Andrej Žvab - "A ni certifikat to, da so nam tuje države posodile denar, potem je Ea vsak nekaj dobil. Jaz sem ga vložil v ,ek, kakor mi je pač rekla mami. Samo je pa ona kar malo "zahinavila", ker sem dobil že izplačanih 5.600 tolarjev, pa mi ni nič povedala." Branka Šalinger ■ "Moj certifikat je v Kmečki banki aF pa družbi, kaj pa vem. Ja, tako se je odločila mami, pa smo ga vsi tja vložili. Pričakujem, da bom dobila vsaj trikrat toliko, kot sem vložila, ha, ha, ha ..." • Mlada delničarja S. Šubic in T. Dokl VAŠA POŠTA Pisali ste nam: Ttna Jerala, Anja Demšar, Ema Mohorič, Darko Markišič, Rok Primožič, Ana Svoljšak, Barbara Mesec, Jerneja Porenta, Jožica Kosir, David Celar, Mateja Lajovic, Irena Hočevar, Tamara Ferjan. Tanja Pogačnik, Klemen Torkar, Mojca Langerholc, Jana Pro.sen, Vesna Oblak, Mojca Oblak, Petra Kogovšek. Dobili smo tuđi glasili Žarki iz OŠ Šenčur ter Macesni iz OŠ Ivana Groharja Škojja boka. Ob 40. obletnici mladinske komisije pri PZS Pet priznam na Gorenjsko Mladinska komisija pri planinski zvezi Slovenije letos praznu je 40. obletnico. Prva prireditev v verigi praznovanj jubileja je bila v sredo, 5. junija, ko so na prireditvi Gremo skupaj v hribe podelili priznanja in knjižne nagrade najboljšim literatom in likovnikom. Na natečaj za osnovnošolce je prišlo 478 literarnih del iz 109 šol in 593 likovnih del iz 86 šol. Med 20 literarnimi in 40 likov-nimi nagrajenci je bilo tuđi lepo število Gorenjcev. Literarna priznanja so dobili: Rok Brezavšček iz OS Mojstrana z mentorico Meto Kosir, Zala Krelj iz OŠ Peter Kavčič Škofja Loka z mentorico Alenko Vidmar in Andrej Žemva iz OŠ Gorje z mentorico Anico Por. Likovna priznanja so dobili: Peter Krive iz OŠ Mojstrana z mentorico Meto Kosir in Miha Sodnik iz OŠ Preddvor z mentorico Meto Bežek. Porodilo o nagrajencih nam je poslala Francka Žumer, v pismo pa priložila tuđi literarna del a gorenjskih nagra-jencev. Ker so precej dolga (po vrsticah), tokrat objavi-jamo samo izseke iz spisa Andrej a Žemve Moj prvi vzpon na Triglav. ...Oprijemali smo se lice, ko naenkrat zaslišimo harmoniko pod nami, ta zvok je prihajal s Kredarice. Tako smo se latje vzvenjali. V globino nismo veliko gledali, čeprav je bilo prelepo. Dospeli smo ao spo-minske plosče strica mojega prijateljica. Kar zmrazilo me je, ko sem pomislil, da ga je tam nekje zadela strela. Po naporih smo dospeli do sivega stolpa, se zleknili na skale in malo počili. Kmalu sem stal pri žigih in sem požigosal vse knjižice, kot sem jih prej že po vseh kočah. Potem pa smo opazovali gore okoli sebe. Bilo je prekrasno. Vse smo si ogledali od zgoraj, tuđi oblake, ki so bili pod nami, vendar jih je bilo malo, ker ni bilo oblačno. Oče in mama sta nama razložila, kje je kaj. S sestro sva poslušala. Ćelo to sta starša povedala, da se po dežju vidi ćelo morje. Vendar ga mi nismo videli. Na Triglavu so bile tuđi ptice, ki so se z nami vred krepčate, pobirale so namreč ostanke hrane. Stolp je bil siv, včasih je bil rdeč, vendar so ga gotovo prebarvali. Sreča, poz-abili smo "štrik", kajti oče je hotel, da binaju s sestro "krstil", ker sva prvič stopila na vrh. Mama je potrdila, da sem bil jaz že enkrat na Triglavu, takrat me je nosila še v trebuhu... Vas mika na mladinski tabor? Trije izžrebanci se ga lahko udeleže zastonj Od 10. do 14. julija bo na letališču pri Slovenj Gradcu mladinski tabor - festival, *za katerega se lahko prijavite do 20. junija. Naše uredništvo pa trem mladim gorenjskim bralcem omogoča brezplačno udeležbo. Odgovoriti morate samo na eno vprašanje in seveda imeti srečo, da vas bo žreb izbral. Vprašanje: naštejte vsaj tri ustvarjalne delavnice, v ka-terih bodo udeleženci tabora lahko sodelovali. Naj vam pri iskanju odgovora pomagamo: v petkovem GG je objavljen razpis za tabor, pobrskajte po časopisu, napišite dopisnico in jo do konca tedna pošljite na GG, 4000 Kranj, Zoisova 1 - Mladinski tabor Slovenj Gradec. Oferi znam i brati, i berem I 30 srečnežev gre v MINIMUNDUS ŽREBANJE KUPONOV S KAPIC GORENJSKEGA GLASA, Kl SMO JIH RAZDELILI NA OTROŠKEM DIRENDAJU KRANJ '96 Izžrebali smo naslednje številke: 24145, 24136, 24134, 24133, 24118, 24101, 24111. 24110, 24105, 24949, 24983, 24990, 24985, 24971, 24984, 24057, 24103, 24092, 24818, 24183, 24823, 24138, 24909, 24172, 24131, 24915, 24936, 24905, 24132 in 24128 Imetniki kapic Gorenjskega glasa z omenjenimi številkami se s kapicami oglasite na našem malooglas-nem oddelku na Zoisovi 1 v Kranju, kjer vas caka nagrada: prijava za brezplačno udeležbo na izletu Gorenjskega glasa v soboto, 6. julija, v Celovec, Minimundus... FILMSKA NAGRADNA UGANKA] Zadnji ples Cindy Liggett (Sharon Stone) je za gnusen zlo&Jj obsojena na smrt. Nanjo caka že dvanajst let, po vse*1 zgrešenih upih je Cindy že pomirjena z neizbežno usodo-Ko pa se čas zacne odštevati, odkrije, da vendarle obstaj* nekaj, na kar se ni pripravila. To je nenadna vez med nj0 in zagovornikom, Rickom Havesom (Rob Morrovv), ki f novinec v tem poslu in hkrati prepričan, da bi s ponovljenim sojenjen Cindy lahko rešil smrti... Nagradna uganka: naštejte naslove treh filmov,y katerin je igrala Sharon Stone. Odgovore pošljite do konca tedna na GG, 4000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Pravilna rešitev prejšnje uganke je Oče na službenoj11 potovanju. Brezplačne kino vstopnice prejmejo: Nad Balažič iz Kranja, Tuga Vidmarja 4, Andrej GlavaČ * Mavčič, Jama 19, Mojca Mikelj iz Žabnice, Zg. Bitnje 50, i*1 Damir Bešič iz Tržiča, Kovorska 3. Čestitamo. 15. junij 1996 od 9. do 14. ure DAN ODPRTIH VRAT ELANa OTROŠKI ŽIV ŽAV z ANDREJEM ŠIFRERJEM akrobatsko košarkarsko skupino ŽABE rolanje po sceni z rolerji Ultravvheels Sodelujejo: Droga Portorož Pivovarna Laško Vipi Brezje Degustacija in prodaja Zabavne in nagradne igre Nagradno zrebanje Gotovinski popusti Ogled proizvodnje Ne bodite sami, zabavajte se z nami- j MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA i SOltOTM RAGUA V Dance objavljamo nagradno vprašanje: V KATER-EM SLOVENSKEM IGRAJU JE V SOBOTO GOSTOVALA EKIPA ODDAJE "SOBOTNA RAGUA"? Odgovor ne bo težak • kraj leži ob zelenomodri reki, ki jo oveva pesnik, rojen v vasici pod Krnom. V osnovni soli v ten, kraju eo v soboto imeli "Dan odprtln vrat", zato je bila tam tuđi ekipa Sobotne raglje. Odgovor MORA biti vpisan v kupon, na naslovu Sobotne raglje, Kadio Slovenija -1550 Ljubljana - ali Gorenjskega glasa, 4 001 Kranj, p.p. 124, spreje-mamo dopisnice s kuponi do vkljucno petka, 14. junija. še enkrat vas vabimo, da sodelujete s prispevki za Ragljino rubriko "Ko bom velik...". Napišite, kateri poklič vas zanima; če poznate koga, ki tak poklič opravlja in bi ga predstavili v Gorenjskem glasu ter v Sobotni raglji; če bi ra^i prišli v Ragljin studio in ee "v živo" pomenili z gostom oddaje. Zelo veseli borno tuđi vaših vprašanj, ki naj bi jih zastavili gostu v rubriki "Ko bom velik...", kjer predstavljamo najrazličnejše pokliče. Najboljše pre-dloge, ki jih bo izbrala urednica Sobotne rag\\e Tanja Pirš, borno nagradili Kako, kdaj, zakaj? Kdor posluša Sobotno rag\\o ob sobotan na prvem programu Radia Slovenija od &.00 do 9.30 ure, že ve. NAGRADNI KUPON: j Sobotna racija Je b. Junija gostovala v ( Kupon pošiljam (ime, priimek, naslov): | _~2___________—_______———___________' Izmed prispdih PRAVILNIH odgovorov, ki morajo obvezno biti na kuponu, bodo v oddaji to soboto, 15. junija, izžrebani trijc udeleženci RAGLJINEGA IZLETA Z GORENJSKIM GLASOM V NEZNANO, ki qa borno pripravili predzadnji dan letoŠnjega poletja /to bo 20. septembra, kajti jesen se začne "Sele" 22. 9.. Majhne prsi Živjo! Stara sem osemnajst let in hodim v tretji letnik srednje sole. Imam velik problem, a na žalost majhne prsi. Do osmega razreda sem se še normalno razvijala, potem pa se je razvoj ustavil. Že tri leta se posve tujem z razni mi ginekolog!, a ves trud je zaman. Zelo, zelo, zelo vas prosim, da mi svetujete in s tem pomagate, da se mi bodo prsi normalno razvijale. Hvala. • Jasmina Sergeja, 13 let: Ne sekiraj se, saj iz majhnega zraste veliko, čeprav bolj počasi. Zaradi manjših prsi nisi prav nič grša in naj ti povem tuđi to, da je veliko fantov, ki imajo radi punce z manjšimi prstni. P. S.: Small is beautifull. Marko, 16 let: Po naključju imam prijatel-jico, ki ima enake telave. Takole ti svetujem: vsak večer prsi namali z oljern in jih 30 minut masiraj (zraven moraš obvezno peti pesmico "Na planincah sončece sije"). Če se tipa enem mesecu ne bo nič poznalo, ti pomaga samo še plastična operacija. Najblilji lepotni kirurg je v Kranju. Bojan, 16 let: Sramota! Najgrša stvar na svetu je zagotovo 18 let staro dekle z majhnimi prsmi. Tako kot vedno, imam tuđi Z^ pripravljeno zdravih • Bojanove kaplji0?' 0" kapljice je treba nanesti na vsako "Pllc ■ $ enkrat na dan. Potem si jih počasi w ^ kroznimi gibi. Učinek pa bo še boljŠi, delo opravi strokovnjak (jaz). ^ao Marjeta, 20 let: Zadnje čaše so res rte* $0 bolj v modi prsata dekleta, vendar vedi, a ^ majhne prsi Ijubke in všeč veliko fantom■ ■ tvojem mestu skrbi ne bi imela. ^ernZ;e ti vsakršnim umetnim posegom. Ne nazaan'^ bodo prsi zagotovo zrasle, ko (če) se p$ malce poredila ali ko boš postala marnih■ gi takrat pa uživaj v svobodi telesa, modrčkov. . ■ .e\o Klemen, 23 let: Vsako jutro se naje)J- s mastne kokošje juhe in nato posrka) P ^ petih pivov. Juha ti bo pomagala, da n :e. preveč pijana, pene pa bodo le naredile s \ No, ja, šalo na stran. Brez potrebe se se* Sprejmi svoje telo takšno, kot je! ____- Če imate težave doma, v Soli, lju^ ^ družbi, pa se sami ne znate izinota* ^ njih, pišite našim porotnikom, sa} .0) glav več ve. Naslov poznate: GG, Kranj, Zoisova 1 - za Mladinskopo^J I^MlJunija 1996 POSLIIN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 19. STRAN • GORENJSKI GLAS BORZNI GRAFIKONI . preteklem tednu so dnevne temperature zraka in tečaji {, IVa''zacijskih delnic silili navzgor, tečaji "starih" delnic pa ■ zdol. Borzni posredniki in z njimi investitorji na Ljubljanski te FZl Vrednostnih paprijev so tako preživeli še en naporen borzni t e°- Y ponedeljek so borzni posredniki, po večdnevni prekinitvi 2 d?nJa' s^uPaJ ustvarili kar za 421,5 milijona tolarjev prometa. ae'nicami, uvrščenimi v borzni kotaciji A in B, so borzni , redniki sklenili za 147 milijonov tolarjev poslo.v. Tečaji večine Qrn'^s° padli. Za dobrih 10 odstotkov so padle cene delnic Dol ene8a podjetja Grosuplje, Salusa in prednostnih delnic bank Slce banlce- V padanju cen so jim sledile delnice SKB Priv ' ^ac*asa 'n Primofina. Na OTC trgu so trgovali s 23«- ^1Zacijskimi delnicami Mercatorja, s katerimi so sklenili za Za ; m'Hjona tolarjev prometa. Cena omenjenih delnic je porasla dru O(?stotkov. Borzni posredniki so pozitivno trgovali tuđi z Us*''01' Pr'vatizacijskimi delnicami: Kolinske, Slovenijalesa, lta.n'.ne. tMMI. Z delnicami Kompas hoteli Kranjska Gora, s ■j, nrni so v ponedeljek trgovali prvič, je bil sklenjen le en posel. ili d ^l torek so borzni posredniki obilno trgovali s privatizacijski-Por | cami na izvenborznem trgu C. Tečaj delnic Mercatorja je Priv ■ Za ^ °dstotkov, s podražitvami pa so jim sledile tuđi druge od« ,ZaciJske delnice: Tovarne sladkorja Ormož, za 8,95 JS°tk?. Lesnine EMMI, za 7,02 odstotka. Tečaji večine delnic, nav~fnih v borzni kotaciji A in B pa so nadaljevali svojo pot so \ *•• ^ sredo so trendi na borznih trgih spremenili smeri. Tako tr. p ^i večine privatizacijskih delnic, uvrščenih na izvenborzni in g ■ Krenili navzdol, tečaji delnic, uvrščenih v borzni kotaciji A Pod' va navz8or- Najprometneiše delnice, družbe Dadas, sb se banic n za ^ °dstotka, delnice Primofina in Hipotekarne Šj^g ^ Brezice so se odrazile za 4 odstotke, delnice Kolinske in bor? -^ Pa za 0'5 odstotka. tetrtkovo poslovanje Ljubljanske Da .e JePotekalo v znamenju "razprodaje" rednih delnic družbe sledi?5' Tečaj omenjenih delnic je padel kar za 28 odstotkov, Petek S°- ^'m Delnice povezane v poslovni sistem Dadas. Tuđi v 8Or? Se Je nadaljevalo intenzivno trgovanje z delnicami Dadasa. milii posredmki s0 z delnicami te družbe sklenili kar za 123,7 incU a tolarjev poslov. SBI je samo v petek izgubil 15,31 ue*snih točk. • R.S. r-«^__ GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC DADASA £ DADAS -/^^-f- \ "oooo . i__I__i JlZlTIZIIZlZ 7»ooo V____________jf______________T___ 70000 >v_______yS__________________~t"~ «5000 JS/^___________________\ *oooo i_____________________________________;________•___ > j\4^^9« ,5W UAM 17.S.H 22.5.H 4.6.9* tJ.H nJ^JETEČAJA REDNIH DELNIC DRUŽBE MERCATOR na trgu OTC : 43oo.^ ■ ' i—r~~^—n^rr~n | £ MELR ::i:::: z/!^: [ 4>oo ____ T \ 4000 - I_""-I_LTtl li ~ 3aoQ.\""^ ■— —----------f-------— .^J*-9* 9.5.% 14.5.96 17.5.96 223.% 4.6.% 7.6.% 2[.d obne telekomunikacije ^0|>fere JUnUa - Na Bledu poteka dvodnevna mednarodna 'lekti-«^1?" ° Povećanju učinkovitosti in uspešnosti trgovine z jonskim poslovanjem. jern TS?ifnarodni konferenci EDI-IOS se z uvodnim predavan- •fii storit ^ovemje predstavlja sodonimi telekomunikacijski- >'2' pa i m'' zar>irnivimi za poslovne uporabnike. Dve okrogli Hom namenJeni uporabi Interneta in telekomunikacijam. m Pa ima na konferenci tuđi razstavni prostor. r^JONSKI STREŠNIKI GOLOB " "^TB-OTA, 0609/630-072, Malenska vas 12, Mirna Peč # nudimo betonske strešnike v dveh oblikah (zareznik, medi-teran) in treh barvah (naravno cementna, grafitno siva in rde-ča). Ugodne cene - najcenejša varianta že za 500 SIT/m2. 30 LET GARANCIJE • 25 LET TRADICIJE -s^__^ Organiziramo prevoz naših izdelkov. tel.: 068-78-074 NOVO V TRGOVINI đi~^\ ^re9orčičeva 8, KRANJ '*Cv^7~/^ ^SCA in ARENA vnioSkih. ženskih, otroških in tekmovalnih, očala in plavalne kape) % 0BLAČILA ZA PR05TI ČA5 GOLA in AMMANN P°jetne pižame in epalne erajce % ^OLA in AMMANN % edr^ki za močnejže postave ^ šPortni programi pcrila TRIUMPH ^O^^O IN^ŽEN5K0 PERILO GALEB Salon keramike tuđi v Tržiču Tržič, 8. junija - Tržiška družba Projekt je v soboto označila s krajšo svečanostjo nov delovni uspeh. Potem ko sta se zakonca Zdenka in Peter Oman pred dobrimi šestimi leti odločila za trgovino z vodovodnim materialom in opremo za centralno ogrevanje ter pred tremi leti uredila prodajalno v trgovskem centru BPT na Predilniški cesti v Tržiču, sta na 60 od skupno 300 kvadratnih metrov površin uredila salon keramike. Zaradi večje zahtevnosti kupčev sta sklenila vključiti v ponudbo kvalitetne keramike dva pomembna italijanska proizvajalca, na voljo pa so tuđi domači izdelki. Posebnost tržiške firme Projekt, kl je povezana tuđi s Stanovanjsko zadrugo Gorenjske, je dolgoletno sodelovanje s tržiškimi obrtniki. Pri njih zagotovijo tuđi montažo vseh kupljenih materialov, z napeljavo vodovodnih in ogrevalnih instalacij pa se Peter Oman ukvarja kot obrtnik že 26 let. • S. Saje NLB kupila Staro pošto Kranj, 10. junija - Kranjski Merkur je poslopje Stare pošte v Kranju prodal Novi Ljubljanski banki. Kranjski Merkur postopoma zapušča središče Kranj in se seli v Naklo. Staro pošto je prodal Novi Ljubljanski banki, ki se tako vrača v Kranj, kjer bo bančna konkurenca poslej še večja. Merkur ima poleg skladišč v Naklem stolpič, ki je za komercialno postal že pretesen in gradijo drugega, ki bo gotov prihodnje leto. V njem bodo del prostorov zasedla komerciala, del pa službe, ki so zdaj v Stari pošti. Kasneje imajo v nacrtu še izgradnjo tretjega stolpiča in tedaj se bo v Naklo preselila tuđi uprava. Nova Ljubljanska banka je že nekaj časa iskala prostor v Kranju, saj želi biti prisotna tuđi v središču Gorenjske, potem ko je lani odprla poslovalnico v Škofji Loki. Janko Gedrih, direktor ekspoziture v Medvodah, ki "pokriva" Gorenjsko, nam še ni mogel povedati, kdaj bodo odprli poslovanico v Kranju, saj potekajo še pogovori z Gorjancem, solastnikom Stare pošte, glede razdelitve prostorov v pritličju. • M.V. KOLIKO JE VRRDEN TOI AR-i MENJALNICA 1 DKM | 1A TS [ 100 IH. A BANKA (Triič, Jesenka) 97,40 »,80 11» 12,62 8J0 9,06 AVALBIed 86,70 89,20 12,55 12,65 8,66 9,00 AVAL Kranjska gora 66J0 89,50 12,49 12,71 6,60 9,00 BANKA CREDITANSALTd.d Lj 88,60 89,50 12,50 12,70 8,60 9,00 EROS(Stad Mayr), Kmnj 89,00 89,60 12,60 12,70 8,65 B,»5 GEOSS Medvode 88,80 89,40 12,55 12,60 8,60 8,90 GORENJSKA BANKA (vBeenote) tTfiO 89,50 12,12 12,72 8,42 9J0 HRANILNICA LON, dd Kranj 88,60 89,40 12,50 12,63 8,65 8,90 HKS Vigred Medvode 87J0 88,70 12,25 12,60 8,50 8,90 HIDA-trinica L)uW|ana «,00 89,30 12,57 12,63 8,76 8,86 HRAM ROŽICE Mengeš 86,40 tS& 12J7 12,70 8,72 6J5 lURIKAJesentce 97,80 89,00 12,35 12,60 8,55 9,00 INVESTŠI«* Urica ft« »,70 12,55 12,83 8,70 8,95 l£MA,Kran ft« »,30 12,56 12,66 8,65 8,85 MIK&StnKC« ft« ft« O.SS 12,74 8,65 8,95 NEPOS(Šk.U*a,T«ta) ft« »,» »2,» 12,63 8,80 8,90 NOVALBK*mrtk,M«*«d«,kU*«ft« ft« H52 1191 8,70 9J9 PBSd.d .(navMtipottah) ft« ft7D 11J0 12,57 8,10 8,90 ROBSONMM^i ft« «8,40 ttJS 12,75 8,75 9,10 SHP-Stov. hran. In pot. Kranj »,80 »,40 12,48 12,60 6,70 8,60 SKB {Kwi Radovi ŠkLoka) V» ft« 12JŠ 12,74 4» $#} SLOVENIJATVJRISTBoh Bistrica 17,00 - 12,12 ■ 8,42 ■ SLOVENIJA1URIST Jesenka 87j» »,60 12,35 12fiO 8,55 9,05 SZKB Blag mesto Žiri 87,» 88,75 12,10 12,60 8,50 8,99 SUMKrtnj 211-31t TALONŽigmi*Tnft.$LU*a,ZtBtajt 86,65 »,39 12,56 12,» 8,75 8,95 TENTDURSDomžal« «7,« »,30 12,40 1245 8,70 9,00 TROPICAL Kamnik - Bakovnik «,00 «,40 12,55 12,64 8,75 8,89 . UKB&.Lok« 66J0 ft« 1145 12JH0 8,» 9,00 WILFAN Kranj 3*0-2*0 WILFANRadOM^ca,Grajskidvor 714-011 VVILFAN Tržič 5J-IU POVPREČNI TEČAJ 64\23 »,31 12,39 12,» 6,» 6,97 Pri šparovcu v Austriji je ATS ob nakupu blaga po 12,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, kl se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjainisklh tećajev glede na ponudbo In povprasevanje po tujih valutah. UŽITEK SE JE ODŽEJATI Rogaška Slatina - S tem geslom je Kolinska pospremila med potrošnike novo mineralno vodo EDINA iz novoodkritega vrelca v Rogaški Slatini. Analize strokovnjakov v podjetju Rogaški vrelci so poleg izredne čistoće vode odkrile tuđi ostale kvalitete mineralne vode, ki prihaja iz globine 600 metrov. EDINA je na voljo tako z mehurčki, kot tuđi brez in bo tako obogatila izbiro mineralnih vod v slovenskih trgovinah in lokalih. 4. teden obrti in podjetništva na Jesenicah (7. - 13. junij) Obrtniki se morajo zavedati pomena Tedna obrti Teden obrti in podjetništva, ki ga že četrto leto prirejajo na Jesenicah, ni namenjen le potrošniku, ampak je tuđi dobra priložnost za obrtnike, da si primernim nastopom povečajo promet. Svoje mora dodati tuđi država. Jesenice, 10. junija - Na Jesenicah že četrtič prirejajo Teden obrti in podjetništva. Osrednja prireditev je razstava v Kosovi erasčini, na kateri sodelujejo izključno obrtniki in podjetniki. Teden obrti se je pričel v petek, 7. junija, ko so razstavo v Kosovi graščini svečano odprli s kulturnim programom, v katerem sta'sodelova-la mezzosopranistka Melita Jelen in pianist Primož Ker-štajn. Na otvoritvi so bili tuđi predstavniki organizatorjev Območne obrtne zbornice Jesenice ter občin Jesenice in Kranjske gore. Predsednik Območne obrtne zbornice Jesenice Peter Muhar je poudaril, da si želijo še večjo udeležbo obrt-nikov. Želja je tuđi, da bi za razstavo pridobili tuđi obrt- nike izven občinske meje, tuđi zamejske obrtnike. JeseniŠki župan Božidar Brudar se je omejil na veliko nasprotje med delom podjet-nikov in obrtnikom na eni strani in državo na drugi. Brudar pravi, da so tako podjetniki in obrtniki -zelo fleksibilni, inovativni in prilagodljivi, kar za državo ne more trditi. Na obrtništvo prisega tuđi občina Kranjska Gora, ki svojim obrtnikom, gostincem in kmetom pomaga s pripravo dokumentacije, možnostjo kreditiranja, je povedal žu- pan Jože Kotnik. Predvsem pri kreditiranju je občina Kranjska Gora zelo uspešna. Občina se je namreČ odrekla obrestim na depozite. Vse to se kaže tuđi trendu poveče-vanja obrti (10-odstotno). Posebno pozornost Kranjska Gora posveča deficitnim obr-tem, župan je napovedal tuđi posebne ukrepe. Kotnik želi, da bi se Teden obrti in podjetništva razvijal še na-prej, potrkal pa je tuđi na razmišljanje vseh obrtnikov: "Obrtniki morajo sami ugoto-viti, da je teden obrti predvsem njihova prilika za povečevanje prometa in razvoj." Ze v soboto, 8. junija, so med 10. in 16. uro na prirc-ditvenem prostoru prcu gle dališčem Tone Čufar organizirali Dan lahkih gospodarskih vozil, na kateri se je predstavilo osem uvoznikov in pooblaščenih prodajalcev gospodarskih vozil iz Ljubljane in Gorenjske. Istočasno je v avli gledališča potekal Svetovalni dan Gorenjske banke in Za-varovalnice Adriatic. Za veselo razpoloženje sta skrbekla Pihalni orkester jeseniških železarjev in folklorna skupf-na Triglav. Jutri, v sredo, bodo v okviru tedna obrti v gledališču nasto-pili Prifarski muzikanti, v četrtek pa bo ob 18. uri strokovno predavanje v Kosovi graščini. Slavistka Štefanija Muhar bo predavala o med-narodnem komuniciranju kot ključu do uspe ha z naslovom "Beseda vojno začne - beseda vojno konca". Predavanje bo razkrilo, kako bistvenega pomena je tuđi za podjetnika in obrtnika poznavanje umetnos-ti komuniciranja. • S. Šubic Delček razstave v Kosovi graščini Z leve proti desni - Peter Muhar, Jože Kotnik in Božidar Brudar GORENJSKI GLAS • 20. STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 11. junija 19* Posvet o slovenskih kozolcih Kozolec se postopoma postavlja Kozolce nadomeščajo silosi in plastični zvitki, so pa pomemben del kulturne dediščine. Stara Fužina, 10. julija - V okviru projekta Slovenski kozolec je agencija Agens v petek organizirala posvet na tamo Kozolci -spoznavno znamenje Slovenije. Namen posveta je bila osvetlitev različne problematike in raznoterih možnosti pri dokumentiranju, ohranjanju in predstavitvi kozolcev na Slovenskem. Kozolec v zadnjem času dobiva vse večji pomen kot značilen del naše kulturne dediščine. Kot je povedal Slavko Mežek, ki vodi projekt Slovenski kozolec, zanimanje zanj narašča, žal tuđi na vprašljive načine. Zato je še toliko bolj pomembno, da se v projekt vključijo strokovnjaki, ki pokažejo, v katero smer naprej. "Skromna arhitektura se je tako prilagodila različnim kulturnim območjem na slovenskem, da venomer izpričujc oblikovno voljo okolja, kamor je postavljeno. Slovenski kozolec je najbolj prepričljiv spomenik spontanega ljudskega stavbarstva. Postavljen je po meri človeka, prilagojen okolju in gradivu, zrasel iz potreb gospodarstva in daje pokrajini vabljiv, domačnostni izraz," v uvodu v posvet poudaril dr. Tone Ćevc. Arhitekt dr. Borut Juvanec pa poudarja, da je kozolec že dosegel svoj vrh - "O tem, da bo kozolec odmrl, žal ni nobenega vprašanja. Upajmo le, da bo njegova življeniska doba čim daljša." Etnolog Vito Hazler je pri tem dodal, da je kljub temu, da je očitno, da funkcionalno gledano kozolec izgublja tekmo s sodobnejšimi načini spravljanja sena, potrebno, da ga nekako ohranimo. Pa ne konzerviranega in postavljenega kot spomenik ali ćelo le kot spominek. "Smernice za ohranjevanje in varstvo slovenskega kozolca morajo biti zasnovane na več nivojih. Za ohranjanje kozolca pa je potrebno v prvi vrsti začeti razmišljati tam, kjer je nastal - v okviru gospodarske enote." Restavratorji z oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete načrtujejo projekt za temeljito raziskavo slovenskega kozolca, sicer pa je raziskava zasnovana kot topografska obravnava vseh kozolcev v prostoru, zato bo trajala več let. Obstajajo preprosti, kratki, stegnjeni, a tuđi kozolci s po dvajsetimi in več okni. Imajo enotno, vzdolžno streho, a tuđi ta se včasih razpne preko vsega voza, a le v enem oknu... Pomen kozolca je v tem, da je to naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam... Danes je z uvedbo cenejših vrst tehnologije le še spomin na nekdanje čaše, na sposobnost mojstrov, ki so ga gradili, je le opomnik in ponos dediščine slovenskega naroda, (dr. Borut Juvanec) V številnih slovenskih krajih, na Gorenjskem na primer v Kranjski Gori, so se že lotili nacrtne obnove kozolcev. Ude-leženci petkovega posveta pa pripominjajo, da je obstoj kozolcev kot dela slovenske pokrajine predvsem odvisen od lastni-kov in države, ki bi morala nadomestiti stroške gradnje na stari način ter poskrbeti za ustrezno pomoč strokovnjakov. • M.A. Strokovno srečanje Kranj - Veterinarska uprava Slovenije prireja v sodelo-vanju z Gorenjskim in Veterinarskim muzejem jutri, sredo, ob 16. uri v dvorani gradu Kieselstein v Kranju strokovno srečanje o dr. Janezu Bleivveisu kot živinozdravniku, veterinarskem prosvetitelju in pobudniku organiziranega veterinarskega šolstva. Udeleženci si bodo ogledali tuđi razstavo z naslovom Dr. Bleivveis in njegov čas. • C.Z. Združenje govedorejcev Slovenije Blagovna znamka za domaće meso Kranj - Združenje govedorejcev Slovenije (vodi ga kmet Ciril Zaplotnik z Letenc pri Goričah) skupaj z Biotehnisko fakulteto - oddelkom za zootehniko, Govedorejsko službo Slovenije in Poslovnim združen-jem prehrane Slovenije pripravlja blagovno znamko Goveje meso naše dežele. Nalogo so poimenovali "Pospeševanje in prodaja namensko zrejenih in spita-nih goveđi ter prodaja njihovoga mesa", njen glavni cilj pa je organizirati slovensko govedorejo za prirejo kakovostnega mesa, ki bo konkurenčna na domačem in na tujem trgu. V združenju so se za ta korak odločili zaradi novih razmer na evropskem trgu z govejim mesom, vpliva t.i. bolezni norih krav na rejo, trg goveđi in na prodajo ter mednarodne konkurence, ki se obeta po vključitvi Slovenije v Evropsko zvezo. Da bodo govedorejci lahko dokazovali slovensko poreklo živali in uveljavljali blagovno znamko, bodo morali izpolniti več pogojev. Vse goveda (teleta) iz domače reje bodo morali označiti. Rejo bosta nadzirali kmetijska svetovalna in veterinarska služba. Po klanju bo meso dobilo pečat, ki bo kupcu (na podlagi računalniške obdelave podatkov) omogoča-lo pridobiti podatke o poreklu in izvoru mesa. In nenazadnje: porabniki takšnega mesa se bodo lahko zanesli na njegovo kakovost. • C.Z. Pregled in ocenjevanje (licenciranje) bikov Za umetno osemenjevanje ni dobro vsako seme Med biki, katerih seme bodo letos uporabljali za umetno osemenjevanje, štirje izvirajo U gorenjske reje: dva z Dolenčeve kmetije v Vrbnjah, ostala dva pa iz domžalske Agroemone in z Zarnikove kmetije v Mostah pri Komendi. Preska pri Medvodah • Go-vedorejska služba Slovenije in Kmetijski zavod Ljubljana sta v petek pripravila v osemenjevalnem centru v Preski pri Medvodah vsako-letni pregled in ocenjevanje (licenciranje) bikov crnobe-lih, rjavih in mesnih pasem, katerih seme bo eno leto (do naslednjega licenciranja) do-voljeno uporabljati za umetno osemenjevanje. Republiška Komisija za ocenjevanje bikov, ki jo vodi sam minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc, v njej pa so še predstavniki rejcev m veter-lnarjev, je tuđi letos enako kot prejšnja leta ocenila bike in izbrala tište, katerih seme bo v sezoni 1996/97 dovoljeno uporabljati za umetno osemenjevanje krav. Govedor-ejska služba Slovenije je na podlagi izbora komisije izdala katalog, v katerem predstavlja blizu šestdeseti za osemenjevanje primernih bikov rjave, črnobele, pinc-gavske, eharolais in limousin pasme; govedorejska služba in Kmetijski zavod v Ljubljani pa sta v petek v osemenjevalnem centru v Preski pri Medvodah bike tuđi javno predstavila rejcem, osemen-jevalcem, kmetijskim sveto-valcem, veterinarskim inšpektorjev in drugim. Pre-dstavitev je vodil predsednik republiške komisije dr. Jože Osterc, udeležba pa je bila kljub že pravi poletni vročini kad dobra. Kot je povedal Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, se gorenjski rejci zanimajo pre- dvsem za lastnosti črnobelih bikov ter bikov mesnih pasem za gospodarsko križanje (eharolais in limousin). Priporočajo tuđi mlade bike Vse bike, primerne za osemenjevanje, so razdelili na pozitivno testirane in mlade bike ter na uvožene bike. Testirane namenjajo vsem, ki želijo izboljšati kakš-no posebno lastnost (kot so mlečnost, vsebnost hranilnih snovi v mleku, telesne lastnosti, vime in noge) ter ne samo skupni prihodek. Rejcem priporočajo, da vsaj 30 do 50 odstotkov svojih krav osemenijo z mladimi biki, ki jih sele preskušajo (testirajo), so pa potomci načrtnega parjenja elitnih bikov in bikovskih mater. Pri teh bikih pričakujejo v povprečju boljše rezultate in večji skupni prihodek, le da za vsakega še ne vedo, katero lastnost in kako izrazito jo prinaša na potomce. V katalogu so pri vsakem biku navedh osnovne podatke s poreklom, pri testiranih bikih pa še rezultate testov na potomcih. Njihove lastnosti so ocenjevali glede na mlečnost, na plodnost in te-žavnost telitve, telesne lastnosti, prirast in mesnatost in še po nekaterih splošnih po-datkih, iz katerih je za vsakega bika možno rabrati, ali daje potomce mlečnih, kombiniranih mlečno mesnih ali mesnih značilnosti. Novost letošnjega kataloga je določi-tev kapa kazeina pri nekaterih bikin. Raziskave v svetu so namreč pokazale, da različne genetske variante beljakovin mleka pomembno vplivajo na količino skupnih beljakovin in maščob v mleku ter na tehn°' loške lastnosti mleka. Licenco imajo tuđi štirje gorenjski bik1 Med približno šestdcsctiOj biki, ki imajo licenco ? umetno osemenjevanje, ŠtifJ izvirajo z Gorenjskega. Crn0 beli, šc ne dve leti stari Wj Benko, ki je zagledal ^ sveta v hlevu mag. Anto1^ Dolenca v Vrbnju pri ^ dovljici, sodi med tište mla(L bike, ki po telesnih lastnos"" (oblika, omiščenost) ni n3)' boljši, je pa zelo perspekti^ za prenašanje mlečnih laS.fr nosti. Njegova mama Bosar v naiboljšem mlečnostn^ obdobju dala 10.681 kilogr* mov mleka s 4,97 odstotjjj mlečne maščobe in s 3, odstotka beljakovin. Podojjj no velja za Kana, ki tu izhaja iz Dolenčeve reje: P obliki ni najboljši, Je.V potomec mame Eke 52, *' > v šestih laktacijah imela p° \ prečno 9.353 kilogramov m«y ka s 3,72 odstotka maščobe i' 3,11 odstotka beljakovin. ^ ne triletni mladi bik Oksi, izvira s kmetije Andrej Zarnika v Mostah p" *r mendi, je potomec *me?}.J ga bika Odina in krave irij( ki je v sedmih laktacijah d» povprečno 7.654 kilogranj°$ mleka (v najboljši 9.530; ^ 4,06 odstotka tolšče in J ,j odstotki beljakovin. Crnof testirani bik Gož (iz ft žalske Agroemone) je bi*^, ga priporočajo rejcem z *' vj, mi velikega okvirja. P°Prost ja mlečnost in vsebn ^ hranilnih snovi v mleku. .^ izboljšuje pa telesnih obli* lastnosti. • C. ZaplotniK Žirovska občina namenja del sredstev tuđi za kmetijstvo Regresi za teleta, hladilnike, pašnike." V občini bodo letos za pospeševanje kmetijske pridelave namenili iz proračuna 3,8 milijona tolafl Žiri - Nekaj več kot en milijon tolarjev bodo porabili za izobraževanje in ras-tlinsko pridelavo, ostalo pa za živinorejo in za preventivo v živinoreji. Občina bo dala dobrih 436 tisoč tolarjev za strokovno izobraževanje, delovanje društev, za poskuse ter za preglede škropilnic in kombajnov za siliranje. Da bi kmetije spodbudila k izdelavi gnojilnih načrtov, h gospodarnej-ši rabi mineralnih gnojil in s tem tuđi k večji skrbi za okolje, bo financirala analize krme in tal v skupnem znesku 141.700 tolarjev. Ker je v občini velik delež travinja, bo nekaj manj kot pol milijona tolarjev namenila za financiranje tehnologij, ki bodo prispevale k boljši izrabi travne ruše. Za čredinsko pašo bo prispevala 16 tisoč tolarjev na hektar urejenega govejega pašnika in 30 tisoč tolarjev na hektar pašnika za drobnico. Do regresa za obnovo travne ruše (30 tisoč tolarjev na hektar) in za razpleveljanje ruše (15 tisoč tolarjev) bodo upravičeni le kmetje, ki bodo to naredili v skladu s priporočeno tehnologijo. Pri urejanju sušilnih naprav na hlađen zrak bo občina za nabavo venti-latorja prispevala 33 tisoč tolarjev. 70 stotinov za prevoz mleka In kaj bo občina pospeševala na področju živinoreje? Hribovskim kmeti-jam, ki se ukvarjajo s tržno prirejo mleka, bo za nakup hladilnih naprav prispevala 25 odstotkov sredstev, visinskim pa 35 odstotkov. Da bi ohranili prirejo mleka tuđi v višinskem območju, bo z 0,70 tolarja na liter sofinancirala prevoz mleka s kmetij, ki so od zbiralnice oddaljene več kot štiri kilometre. Za konjerejo bo namenila skupno 44 tisoč tolarjev, in sicer za preglede kobil na brejost ter za zavarovnje in delno pokritje stroškov vzdrževanja plemenskih žrebcev v občini. Da bi v občini povečali stalež prašičev na kmetijah, bodo za vsako prvo osemenitev svinje namenili štiri tisoč tolarjev (skupno 55 tisoč). Za zavarovanje tisoč tolarjev Nekaj več kot milijon tolarjev bo občina namenila tuđi za preventivo v živinoreji. Program preventive mastitisa pri kravah, ki ga v občini uresničujejo že več let, bodo v enakem obsegu kot doslej nadaljevali tuđi letos. Sredstva v visini 137 tisoč tolarjev bodo zadoščala za izvedbo preventivnih ukrepov, analize bo plačala država, zdravila pa rejci. Občina bo sto tisoč tolarjev namen» $|. preprečevanje zdravstvenih in p'0^ f nih motenj pri kravah molznica"'^ tisoč za zavarovanje osnovne Čreof ^ (po tisoč tolarjev na kravo) in ' pff tolarjev za sofinanciranje program ventive v čebelarstvu. Regres tuđi za gnojninčne jantefeju Kcr primanjkuje telet za nadaljnJ ^ bo občina nakupe sofinancirala z ^f. tolarji na tele, skupno pa bo za to jH tovila 675 tisoč tolarjev. Za obno ^ gradnjo gnojnih jam in gnojišč b° .^ računa prispevala 330 tisoč tolarjev., u cer 1.500 tolarjev na kubični ^ zgrajene jema za gnojnico ali 8n°J ojj$ 500 tolarjev za kvadratni meter P^ Vsako prvo osemenitev s semenom $ bikov bo regresirala z 2.000 tolarj^ pevala pa bo tuđi za preventivo Pa in za cepljenje pašnih živali. • £•*" ; Sindikat Slovenske kmečke zveze Kmetje so pričakovali višjo ceno Ljubljana - Ko je slovenska vlada na seji prejšnji Četrtek določila o*fl°V odkupno ceno za letošnji pridelek pšenice (28,93 tolarja za kilogram) in V" odkupne pogoje, se je odzval sindikat Slovenske kmečke zveze in °g° 0 opozonl, da ta cena za pridelovalce ni sprejemljiva. V sindikatu ueotavljaj.^ pndelovalni stroški po njihovi oceni znašajo več kot 33 tolarjev za kilogrami ujD se cene pšenice in koruze na svetovnem trgu dvignile in da se je položaj slove^ kmetov v zadnjem času zaradi povećanih prispevkov za pokojninsko in in^'1 „SP zavarovanje in zastoja pri odkupu živine tuđi sicer zelo postabšal. Ker so slo^l kmetje pričakovali odkupno ceno od 30 do 35 tolarjev za kilogram, je s»*ofj 0 kmečke zveze javno pozval vlado, da se skupaj z njimi in zadrugami dog°v dokončni odkupni ceni. • C.Z. * s> KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN ' Popravilo koles, rezervni deli in oprema *0/'e/j7 ROCES, BAUER, ULTRA-WHEELS reselili smo se v nove prostore na Kokrici -ob križišču za Belo! VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, L^______Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SVSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja S Y S T E m S d.oo_______________ K Triglav je bil v soboto organizator mednarodnega plavalnega prvenstva mesta Kranj PO 500 MARK ALENKI IN MARKU /ti I ,ana PK Radovljica Park Hotel Bled Alenka Kejžar in Marko Milenkovič sta dosegla najboljša rezultata kovanja, članica Triglava Petra Omejc pa je izboljšala 15 let star rekord na 100 metrov delfin v inJ' dneh * Iz de*eIe vzhaiajočega sonca, Japonske, seje v Kal Trži^Omeril° na tradicfonalnem tekmovanju za že VII. \ 1Jsk' komh, hskuPinah- n°r-I *anju"ombinacij, in v tekmo- 1 °r8anizatornajdalJši skok. i 5re|oni2atorj, so ,etos imelj reme lJ°so imeh deževno rek^vakiJVTrU.SpehaSoimeli Centra ? Tn8'ava in Ilirije V P°Samičn^' S° osvoJi'i po tri Seter gl Samo Gostiša, drugi Ska SS ln l[etji Primož i Ja je zOstlšča. Pnmož Peterka dneva s? ,naJdalJ3im skokom i!Vrstil „a ™ Žal Padel ^ se 1 n°rdijsko v mKSt0- V teku za \ J *° kombinacijo je bil najhitrejši Igor Jelen iz Velen-ja. Organizator je pripravil tekmovanje tudi za najdaljši skok, kjer je ponovno slavil Samo Gostiša pred Primožem Peterko in Dejanom Jekovcem. Pokrovitelji tekmovanj so bili: SK Tržič - Skakalna sekcija Trifix, Tovarna Trifix, Občina Tržič, MM Style Tržič, Avtoline - KIA Ljubljana, Zavarovalnica Triglav, d.d, (območna enota Kranj, Živila Kranj, d.d., Nak-lo, Trgovina K & G Tržič. Rezultati: člani: 1. Samo Gostišča (Ilirija Center) 214,6 t 51,5 in 51,5 m, 2. Robi Meglič (Trifix Tržič) 208,5 t 49,5 in 51,5 m, 3. Peter Žonta (Dolomiti) 206,3 t 50,5 in 51,5 m, 4. -----~~______ *£• 1EDEN SKOKOV KRANJ 1996 8lavni nSkrn vf'110.Jun'ia - SK TRIGLAV iz Kranja, katerega »0b°teoSnVUelJ Je SKB BANKA, D.D., bo od četrtka do Lekmovan.* tradic»onalni že XXI. teden skokov. Letošnje ?ečkov do q wZače,nja v četrtek, 13. junija, ob 18. uri s tekmo et na Denm,v n\i2-metrski skakalnici, ob 19. uri dečki do 11 i ■ "ri deJS-|fni?2"metrski skakalnici, v petek, 14. junija, ob Sjuniia Ji, V ln 15 let na 45-metrski skakalnici v soboto, mlacWi 'i« J,ckmovanjc na 62-metrski, kjer se bodo pomerili Leliko merin , Tekm°vanje članov je kvalifikacijsko za i0 v petek ?i° •no.Jekmovanie za VI- Kroparjev memorial, ki ar Precei h * ]l}mja TeSa tekmovanja se bo letos udeležilo Q«i na čh„ 7?>V Naponska, Češka, Poljska itd.) in seveda vsi v p° Wel £g?rko i" Francem. Kranj OroS- L tedna skokov Kranj 1996 je Mestna občina '-^^^eanuator istočasno prireja tudi srečelov. • J. B. Številni gledalci so v Sebenjah videli lepo tekmo Damjan Fras (Ilirija Center) 203,9 t 50,5 in 51 m, 5. Dejan Jekovec (Trifix Tržič) 199,1 t 48,5 in 49,5 m, 6. Blaž Vrhovnik (Ilirija Center) 194,7 t 48,5 in 49,5 m, 7. Kasama Noritaka, 8. Sato Masavuki (oba Japonska), 9. Anže Urevc (Stol Žirovnica), 10. Uroš Peterka (Triglav). Mladinci 16 let: 1 Robert Kranjec (Triglav) 218.0 t 53 in 50,5 m, 2. Grega Lang (Trifix Tržič) 213,6 t 50,5 in 52.5 m, 3. Marko Zorko (Velenje) 212,3 t 50 in 52 m, 4. Blaž Vrhovnik (Ilirija Center), 5. Uroš Peterka, 6. Gašper Čavlovič (oba Triglav). Dečki 15 let: 1. Primož Gostič (Ilirija Center), 2. Miha Albreht (Alpina Žiri), 3. Gašper Čavlovič (Triglav). Dečki 13 let: 1. Anže Bran-kovič, 2. Matic Zelnik (oba Triglav), 3. Marcel Klemenčič (Velenje). Dečki 11 let: 1. Zvonko Kordež (Triglav), 2. Rok Borič, 3. Črt Kosir (oba Trifix Tržič) Dečki 9 let: 1. Luka Brnot (Ilirija Center), 2. Mitja Mežnar (Trifix Tržič). 3. Sašo Tadič (BTC Ljubno). Nordijska kombinacija: 1. Igor Jelen (Velenje), 2. Roman Perko (Trifix Tržič), 3. Igor Cu/nar (Triglav), 4. Gašper Poljanšck (Alpina Žiri). Najdaljši skok: 1. Samo Gostiša (Ilirija Center) 52 m, 2. Primož Peterka (Triglav) 51,60 m, 3. Dejan Jekovec (Trifix Tržič) 51 m. • Janez BeŠter, foto: Gorazd Šinik V ATLANTO TUDI ŠPIK IN TUL Bled, 10. junija - Konec tedna so bile v Luzernu veslaške olimpijske kvalifikacije. Tudi Slovenci smo imeli v ognju dva čolna - Romino StefanČič v skifu in blejsko - izolski dvojec Luka Špik - Erik Tul. Medtem ko se Rornini ni uspelo kvalificirati za Atlanto, pa je to uspelo mladima Špiku in Tulu, ki se bosta tako na olimpijskih igrah pridružila skifistu Iztoku Čopu in četvercu (Mujkič, Klemenčič, Janša, Žvegelj). • V.S. ROŽMAN NAJBOLJŠI MED DEČKI Kranj, 10. junija - Minulo soboto je bila v Krškem dirka za lovoriko Kriterij slovenskih mest. Od Gorenjcev je najboljšo uvrstitev dosegel David Rožman, ki je zmagal v kategoriji dečkov B. V kategoriji dečkov C je bil dober, tretji, član blejskega kluba Sašo Torkar, v kategoriji starejših mladincev je bil prav tako tretji Matej Stare (Sava), v kategoriji elite, kjer je zmagal Brane Ugrenovič (Krka), pa sta bila Tadej Križnar četrti in Tadej Valjavec Šesti (oba Sava). V nedeljo pa so Savski mladinci nastopili na dirki v Borovljah. Dirka je štela tudi za avstrijski pokal. Med starejŠimi mladinci se je s tretjim mestom izkazal Uroš Šilar, med mlajšimi pa je bil najboljši Jure Kavčič na petem mestu. • V.S. ŽEPIČ NAJBOLJŠI V KAMNIKU Kamnik, 8. junija - Minulo soboto je bilo v Kamniku državno prvenstvo v triatlonu. Na njem je nastopilo 106 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se pomerili na 750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 6 kilometrov teka. Zmagal je najboljši slovenski triatlonec, Kranjčan Damjan Žepič (Trisport), ki je z vsemi disciplinarni opravil v slabi uri (59:33) in tako ubranil naslov državnega prvaka. Na drugo mesto se je uvrstil Greea Hočevar (Trisport), tretji pa je bil Uroš Velepec (Stop Team). Naslov državne prvakinje si je priborila Kranjčanka Darja Ažman (Triglav), ki je z veliko prednostjo zmagala pred Nado Kozjek in Vido Tanko. Med mladinci je zmagal Močnik (Sloga), med kadeti Kozjek (Kranj) med mladinkami Batiseva (Ljubljana), med kadetinjami Simiceva (Priba team), ekipno pa ekipa Trisporta (Žepič, Hočevar, Kregar). • V.S. PRISTAVEC POTRĐIL ŠAMPIONSTVO Celje, 10. junija - V nedeljo seje na letališču Aerokluba Celje v Levcu zaključilo 5. državno prvenstvo v jadralnem letenju. Član Aerokluba Aplski letalski center Lesce Boštjan Pristavec je ubranil lanski naslov prvaka v odprtem razredu, Ivo Šimenc pa je po nekaterih spornih pravilih pristal na drugem mestu. Glavna značilnost letošnjega državnega prvenstva v jadralnem letenju je bila zagotovo ta, da je bilo lepo vreme in so lahko v desetih dneh, kolikor je trajalo prvenstvo, izvedli kar osem tekmovalnih dni. Lani so namreč v 14 dneh uspeli le s 4 tekmovalnimi dne vi, kar je najmanj, da je prvenstvo sploh regularno. Sicer na pogled lepo vreme pa jadralcem ni bilo tako naklonjeno, saj pravo poletno vreme za prelete še zdaleč ni najbolj primerno, posebnost pa je zagotovo bila ta, da kvaliteta letal ni prišla do veljave. Tako se je zgodilo, da so bili zelo pomembni količniki, ki ločujejo letala, in ti so zagotovo odločili tudi zmagovalca v standardnem razredu jadralnih letal. Tako je lanski prvak (in dvakratni evropski prvak) Ivo Šimenc letos pristal na drugem mestu (letel je na lani novem letalu DG 303 Elan), zmagal pa je mlad Član Aerokluba Ljubljana Luka Žnidaršič na obnovljenem letalu Cirrus. V odprtem razredu je prepričljivo svoje šampionstvo potrdil Boštjan Pristavec, ki je zmagal na 5 od 8 tekem, ter tako dokazal, da je dobro pripravljen tudi za predsvetovno prvenstvo čez 10 dni v Franciji. 7\idi letos žal ni šio brez nesreč, saj sta se dogodili dve trčenji jadralnih letal. V prvem nad Menino planino je bil eden od pilotov huje poškodovan (zdravniki sicer pravijo, da bo povsem okreval), letali pa povsem razbiti, medtem ko je prišlo v drugem primeru le do praske in sta pilota nato srečno pristala. So si pa slovenske letalske oblasti privoščile prav poseben pristop: enega od dveh tekmovalnih dni so inšpektorji onemogočili s tem, da so začeli pregledovati dokumente pilotov in letal z očitnim namenom prvenstvo prekiniti. Kot da bi prišli inšpektorji na tekmovanje formule 1 pregledovat, ali imajo tekmovalci vozniški izpit, oziroma, kot da bi lahko nesreče prepovedali... • Š. Ž. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN - Stoimk A - Torek, 11. j unija 1$ - Druga nogometna liga NAKLANCI OSTAJAJO, MENGŠANI ODHAJAJO Medtem ko se je v Angliji začelo 10. nogometno evropsko prvenstvo, se je pri nas končalo ligaško tekmovanje. V prvi ligi je naslov državnega prvaka osvojila ekipa HIT Gorice pred SCT Olimpijo ter Muro in Maribor Branikom, ki nas bodo v prihodnje zastopali v Evropi. V 2. slovenski ligi pa smo Gorenjci uspeli obdržati "svojega" ligaša, ekipo Nakla, ki se je z neodločenim izidom v zadnjem kolu uvrstila na dvanajsto mesto. Iz lige je poleg ekipe Radeče Papina izpadla tuđi ekipa Filca iz Mengsa, ki je v zadnjem kolu 0:4 izgubila z Zagorjem. Nogometaši Nakla so pomembno tekmo za obstanek v ligi začeli dobro in jo v 21. minuti kronali z zadetkom Pavlina. V drugem polčasu so gostje vajeti vzeli v svoje roke, po edini napaki naklanske obrambe pa je zadel Hranilovič in postavil končni izid 1:1. Ker pa je ekipa Mengša doma izgubila, pa je bilo skrbi Naklancev konec in slavili so obstanek v drugi ligi. "Konec dober, vse dobro. Mislim, da smo kljub težavam z igriščern, odhodi igralcev in denarnimi težavami uspeli obdržati drugoligaški status. Zdaj nas v klubu caka veliko dela in upam, da borno v novi sezoni dosegli več kot v minuli," je po tekmi povedal Andrej Jošt. • M.D, V.S. Tretja nogometna liga TRIGLAV ■ CREINA TRETJI, VISOKO IZPADLO Kranj, 8. junija - Konec tedna so zadnji krog odigrali tuđi tretjeligaši. Ekipa Triglav Creine je doma s 5:2 premagala odpisano Arne Tabor 69 in osvojila tretje mesto. Gole za domače pa dali: Denis Markelj, Egart, Korenjak, Čustovič in v svojem uvodnem nastopu tuđi Sašo Radosavljevič. Kranjčani so od začetka sezone pričakovali več, na sredini jim ni šio po načrtih, na koncu pa so vsi mnenja, da mlado moštvo kmalu caka tuđi kakovosten preskok v višjo ligo. Ekipa Visokega pa se poslavlja od tretje lige. V zadnjem kolu so doma z 1:6 izgubili še z ekipo Transporta. • V.S. DESET LAHKIH KOMADOV Kranj - Mladinci in kadeti Gorenjskega glasa so tik pod vrhom prve lige, oboji pa so premagali nekoč uglednega Slovana. Kadeti z goloma Šmida in Kolmanka (2:0), mladinci pa kar z 8:0 (Čustovič, Berger, Žnidaršič 3x, Radosaljevič 2x, Pokorn so bili strelci). Oboje čakata še dva nastopa, že danes proti Rudarju v Velenju in nato v Novi Gorici. Starejši dečki Danila Novaka so "razbili" Naklo s 5:1 v odločilni tekmi za prvaka Gorenjske (zares lep gol je dal Peter Stojnič), mlajši dečki AleŠa Kende pa so že zdavnaj postali prvaki in jih ta teden caka mednarodni turnir MEGAMILK v Kranju z udeleženci iz NemČije, Avstrije, Hrvaške. IL^JSI^ >%«^^^™-ii»*Tlj|.il,.k|ll|i|| ^JL^^.uflL ,j» ii_m Hi^^^^HB^ ^y^lijsPU DVA TURNIRJA NA TRATI Škofja Loka, 11. junija - KMN Lambada '89 iz Škofje Loke bo to nedeljo, 16. junija, organizator 7. tradicionalnega turnirja v malem nogometu. Turnir bo na igrišču za OŠ Cvetko Golar na Trati, zanj pa se je moč prijaviti do čctrtka, 13. junija, ko bo ob 20. uri žrebanje v gostilni Pr' Starman. Prijave sprejemajo po telefonu 622-686 do 14. ure (Petra) ali od 20. do 22. ure po telefonu 622-856 (Franc). Prijavnina je 9 tisoč tolarjev, prve štiri ekipe prejmejo pokale in denarne nagrade, turnir pa šteje tuđi za točke medobčinskega prvenstva. KMN Marmor Hotavlje iz Škofje Loke pa ob svojem jubileju organizira 10. tradicionalni dnevno-nočni turnir v malem nogometu, ki bo na istem igrišču potekal v soboto, 22., in v nedeljo, 23. junija. Nagradni sklad na turnirju je 200 tisoč SIT, prijave pa sprejemajo vsak dan po telefonu 633-233 (Franci Ahćin) ali na žrebanju, ki bo 19. junija ob 20. uri v gostilni Pri Godču" pri Svetem Duhu. Prijavnina je 9 tisoč tolarjev, organizatorji pa pripravljajo tuđi bogat srečelov. • V.S. MARCELINI PRESTOPI -IN 616 CENTIMETROV Kranj - V soboto je bil v Novi Gorici program drugoga dne finala Atlctskega pokala Slovenije, na katerem je nastopilo tuđi osem atletinj in atletov kranjskega Triglava. Marcela Umnik je v edinem veljavnem skoku v daljino "pristala" blizu svojega osebiu'ga rekorda, trencrju Dobrivoju VuČkoviču pa je najbolj žal za skoka, ki sta bila z malenkostnim prestopom dolga okoli 6,40 metra. Umnikova je skočila osem centimetrov manj od osebnega rekorda in je bila z rezultatom 6,16 metra, tretia, enako mesto je v metu diska osvojil tuđi Tomaž Jancžič (45,98). Na četrto mesto so se uvrstili: Brigita Langerholc v teku na 200 metrov (24,95), Rožle Prczelj v skoku v visino (2,05 - izenačen osebni rekord) in Damjan Rozman v teku na 800 metrov (1.54,49). V finalu atletskega pokala sta nastopili še Suzana Jenko (osma v metu kopja) in Trna Bergant (deseta v teku na 800 metrov). • C.Z. TRAČANI PRVIČ IZGUBILI Kranj, 9. junija - Balinarji v super ligi so odigrali 5. krog. Tračani, ki so gostovali pri ekipi Polja, so tesno (12:10) izgubili v Ljubljani in so tako na drugem mestu za ekipo Polja. V 1. ligi so Jeseničani premagali Svobodo 16:6, Radovljica Alpetour je izgubila z Virtusom 8:14, Planine Topole in Huje pa so igrali izenačeno 11:11. V ligi vodi Sitograf Sloga pred Hujami, Jesenicami, Hrastom in Virtusom. V II. ligi vzhod so gorenjski predstavniki igrali: Primskovo - Bistrica 5:11, Bičevje - Trata mladi 8:8, Tržič - RLV 2:14. V ligi bodi Plešivica pred Tržičem, Primskovim, Zarjo in Bistrico. • V.S. ^ x* - <^^jp"'!*-jjpvtvtti^i^-^ ^« i; w ^ »juni PODLIPNIK NOVI TRENER TRIGLAVA Kranj, 10. junija - Ekipa kranjskega košarkarskega prvoligaša Triglava, ki je po slabih rezultatih in izpadu iz družbe najboljših slovenskih moštev preživljala hudo krizo, bo kot kaže, le zbrala moči za nastopanje v novi sezoni. Iz Triglava je v prestopnem roku sicer odšel mladi reprezentant Gregor Hafner (v Smelt Olimpijo), pogodbo s Tnglavom pa je podpisal center Slobodan Benič (nekdanji igralec Čelika in nato Cometa). V klubu se se dogovarjali še z Rokom Kandžičem (Iskra Litus), vendar pogovori zaenkrat nišo bili uspešni. Zato pa je s Triglavom 4-letno pogodbo podpisal Franci Podlipnik, ki bo v klubu profesionalni trener. Pri Triglavu so se razveselili tuđi "vrnitve" bivšega igralca Braneta Fartka, ki je prevzel mesto generalnega sekretarja kluba. Kot je povedal direktor Triglava Rudi Hlebec, pa poleg iskanja novega predsednika in članov IO, vse najbolj skrbi prenova dvorane na Planini, saj je Košarkarska zveza izdala dokončno prepoved igranja na plastični podlagi. Zato se bo kmalu treba uskladiti s Športno zvezo in Mestno občino Kranj ter županom, sicer ves trud ohranjania kranjskega košarkarskega ligaša ne bo obrodil plodov. • V.S. TROJKE, TABOR IN TURNIRJA Radovljica, 11. junija • KK Didakta Radovljica obvešča vse ljubitelje košarke, da bodo tuđi letos pripravili Državno prvenstvo v trojkah (igra tri na tri na en koš). 5. DP v trojkah bo 22. junija (sobota) v Sportnem parku v Radovljici. Ekipe se lahko prijavijo pismeno ali po telefonu na naslovu: Marjan Geltar, Cankarjeva 33, 4240 Radovljica (telefon: služba 061 125-10-90 in doma 064 714-014). Prijave sprejemajo do 15. junija, saj bo ta dan ob 21. uri v Caffe baru Diesel tuđi javno žrebanje. Na trojkah bo predstavljena tuđi članska ekipa Didake Radovljica, ki je v letošnji sezoni napredovala v A-2 SKL, in tako, ob 40-letnici igranja košarke v teh krajih, dosegla največji uspeh kluba. Po še eni izrendi sezoni Vesele košarke (letos je bilo v Veselo košarko vpisanih več kot 250 mladih košarkarjev) bodo organizatorji tuđi letos pripravili ob koncu Še košarkarski tabor. Tabor bo potekal od 19. do 21. junija. Veseli košarkarji (do 4. razreda OŠ) so prejšnji in ta teden opravili tuđi dva turnirja v košarki. 24. maja je bil turnir v Radovljici: Radovljica : Lesce 30:14, Lipica : Begunje 23:18 in Radovljica : Begunje 18:11, v nedeljo pa še na Šobcu : Lipnica:Lesce 10:10, Lesce:Begunje 6:16 in Radovljica:Lipnica 21:31. Na eh dveh turnirjih je Žito Gorenjka iz Lesc mlade košarkarje obdarila s»skladkarijami. • G. Lavrenčak MLADI KOŠARKARSKI TALENTI Kranj - V nedeljo so se v špotnim centru v Kranju zbrali udeleženci košarkarske sole "Marko Milič", ki so med seboj odigrali štiri srečanja. Mlade košarkarske navdušence je obiskal tuđi njihov idol Marko Milič, ki trenutno skupaj z ostalim Olimpijinim moštvom trenira v blizini Kranja. Vsi, ki bi se radi udeležili košarkarske sole "Marko Milič" v prvi skupini med počitnicami v Premanturi, pohitite, nekaj mest je še na voljo. Lana Softič - "Košarkarska šola je potekala v telovadnici Osnovne sole Simon Jenko v Kranju. Mislim, da smo dobro trenirali, bilo je tuđi zanimivo. V košarkarsko solo sem šla predvsem zaradi druženja z vrstniki, saj košarko igram le za zabavo." Žiga Lokar - "Za košarkarsko solo sem se odločil, ker bi zelo rad igral košarko. To je šport, ki me najbolj veseli. Bilo je v redu, veliko sem se naučil in mislim, da se bom vpisal tuđi naslednje leto." Rok Mohorič - "Ker nisem treniral nobenega športa, sem se šel v Miličevo košarkarsko solo. Malo tuđi zato, ker je košarko igral že moj oče. Treniral nas je Klemen, ki ni bil strog, a nas je vseeno veliko naučil. Košarko .bi rad treniral še naprej." S. Š., slike: T. D. TROJKE - ŠKOFJA LOKA KK Odeja-Marmor ** Loka kava bo v petek, 14. junija, z začetkom ob 17. uri pri Gasilskem domu v Jegorovem predmestju (Sp. trg) organiziral igranje trojk. Za turnir se lahko prijavite vsi, ražen igralcev A1 in A2 SKL do vključno 12. junija na naslov KK Odeja - Marmor, p.p. 53, 4220 Škofja Loka ali po 16. uri po tel. 622-460 (ŠD Poden). Žrebanje bo v četrtek, 13. junija, ob 19. uri v ŠD Poden v Škofji Loki. Prijavnina je 4.000 tolarjev in jo je treba poravnati na žrebanju ali predhodno v bifeju ŠD Poden. Za prvo mesto so štiri nagrade po 15.000 SIT, za drugo 10.000 SIT, tretje 5.000 SIT in četrto 2.500 SIT. V primeru dežja bo tekmovanje v ŠD Poden. ZABAVNA PRIREDITEV DAN KOŠARKE V ŠKOFJI LOKI V petek, 14. in soboto, 15. junija, prireja KK Odeja-Marmor " Loka kava turistično zabavno prireditev v starem mestu Škofja ; Loka. Petek, 14. junija, pred Gasilskim domom v Jegorovem : predmestju (Sp. trg) ob 17. uri - tekmovanje prosto prijavljenih I ekip v igri trojk. Sobota, 15. junija na Mestnem trgu ob 9. uri - | tekmovanje najmlajših članov kluba, modna revija Gorenjske I predilnice in plesni nastop sole Urška. Ob 17. uri sledijo zabavne i tekme znanih Ločanov, Slovencev, športnikov, novinarjev, : hokejistov in drugih. Prireditev bo popestrila folklorna skupina : Tehnik in plesni nastopi skupine Šaše Tomat in skupine i Dynamite. Poskrbljeno bo za hrano in pijaco ter dobro voljo - |: zatorej vabljeni, ne bo vam žal. V primeru dežja bo prireditev v i ŠD Poden. KONČANI BOJI V PREDTEKMOVANJU Kranj - Vaterpolisti sedmih klubov so končali boje v predtekn^ vanju za slovenski pokal. Ražen enega srečanja (Ljubljana Koper) so bila odigrana vsa srečanja in se že ve, katera so mošt** ki bodo sodelovala v zaključku letošnjega pokala. Konec minulega tedna so odigrali zadnji krog, rezultati pa bili po pričakovanju. Konec minulega tedna so odigrai zadnji kr°Jj rezultati pa so bili po pričakovanju. Kranjski Triglav je bil tokf' prost, a je že pred tem končal predtekmovanje na prvem mestu, svoji skupini. V Kamniku sta iz te skupine med seboj odigra" moštvi Tivolija in Probanke Leasing Maribor srečanje, ki \ odločalo, kdo bo drugi polfinalist letošnjega pokala. Zmagal°M moštvo "bankirjev" in si izborilo mesto v zaključku. V diw| skupini sta oba udeleženca zaključka gostovala. Ljubljana jp I Kamniku premagala Kamnik, Koper pa v Novi Gorici Gofl^ Kdo bo prvi in kdo drugi iz te skupine, bo odločalo srečanje ^ tema dvema moštvoma v četrtek, 13. junija, ko se bo srečanje 20. uri odigralo v Ljubljani. »i Rezultati zadnjega kroga: skupina "A": Kamnik : Ljubljana 4*:' Gorica : Koper 1:24; skupina "B": Tivoli P. L. Maribor ^ Lestvica: skupina "A": 1. Ljubljana 4, 2. Koper 4, 3. Kamnik *- ' Gorica 0; skupina "B": 1. Triglav 4, 2. P.L. Maribor 2, 3. Tivoliu. Jože Marini KRANJ '90 PRVI . Kranj, 9. junija • V soboto se je končala Kamniška li#J vaterpolu. Sodelovalo je sedem ekip, ki so se na zadnjem *UI?j!I2Jl pomerile še za končne uvrstitve. V končnici za prvo mesto so iPH Kranj '90, Triglav in Kamnik. A Najprej je Kranj '90 z 12:3 (0:1, 3:0, 3:2, 5:0) premagal Kamfj'J Kamničani so tuđi proti Triglavu izgubili z 12:3 (2:1, 4:1, \:\Č'V>$ o prvem mestu je odločalo srečanje med Kranjem '9" 4 Triglavom. Tokrat so sicer zmagali Triglavani z 10:8 (3:0. ^ 3:5, 1:1), naslov prvaka pa je pripadel Kranju '90, ki je na prV srečanju teh dveh nasprotnikov slavil z višjo razliko (7:3). p V tekmi za četrto mesto je Vodovodni stolp premagal Tiv°,:{ 10:4 (2:0, 2:0, 2:2, 4:2), šesto mesto pa je osvojilo Vrhpolje, »> premagalo Ljubljano s 16:2 (6:1, 6:1, 2:0, 2:0). .$ Razglasili so tuđi najboljše posameznike v ligi. Najboljši vr > je bil prepričljivo Roman Naglič (Kranj '90), najboljši igrale j postal Damjan Podjed (Kamnik), največ zadetkov pa je do* \ Grega Avdič (Tivoli). Končni vrstni red: 1. Kranj '90, 2. Trig)8*' Kamnik, 4. Vodovodni stolp, 5. Tivoli, 6. Vrhpolje, 7. Ljubljf Grega Ko«" I NAJMLAJŠI V ŠKOFJI LOKI ,, Minulo soboto je NTK EGP Škofja Loka organi^ Gorenjsko prvenstvo za mlajše pionirke in pionirje. Turnir) je udeležilo 42 pionirk in pionirjev iz štirih klubov. , ■.{ Pri mlajših pionirjih je posamezno zmagal Žiga Jazbec, °*"°j bil Matija Verč, tretje do četrto mesto pa sta zasedla MeIJV Mrak vsi NTK Krize in Dušan Jane NTK Merkur Kranju dvojicah sta se zmage veselila Znoj - Jane NTK Merkur N ^ drugo mesto sta si priigrala Jazbec - Verč NTK Krize in tr mesto je osvojila dvojica Mrak - Kopač NTK Krize. ^ Pri ml. pionirkah si je prvo mesto priigrala Anja Grum {v^j Krize, druga je bila Meta Vidic NTK Merkur Kranj, tretji ap c,$ pa sta bili Roti Holynsky NTK Merkur Kranj in Anita Bahc Jesenice. ^\t V dvojicah sta bili najboj uspešni Vidic - Holynsky tjj Merkur Kranj pred dvojico Perko - Grum NTK Krize i« ll dvojica je bila Savs - Balič NTK Jesenice. • M. Snedic . Na Starem vrhu so se zbrali mladi škofjeloški športniki ŠPORTNA ZNAČKA -ZADNJIČ PO STAREM ^ Stari vrh, 8. junija - Športna značka je že vrsto let ena nZi,^c množičnih akcij, na kateri sodelujejo najmlajši športniki- y so tuđi škofjeloški malčki s pomočjo vzgojiteljic, ^0 ^ Športne zveze in Planinskega društva letos že devetih ^ opravljali vse Športne naloge, ki jim jih nalaga tekmovanj j dobrega športnika (8 planinskih izletov, plavanje, sPretn?op* vožnja s kotalkami, smučanje, kolesarjenje). Minulo s0.%«$ so se otroci s starši ter vzgojiteljicami /brali na zaklju Se ^° P"hodnji teden začelo na Brdu pri Kranju. ^pest S°- VS' lr'^e s10^"55^ 'okostrelci, Samo Medved, Matej ^ jo je ln ^e z novim evropskim rekordom v ekipnem ^an>e»i5?-U/ Slovenci pa so zasedli tuđi odlično 6. mesto. Med ?l lokos ri • St0Pil0 je ln lokostrelcev in 88 lokostrelk) pa so » m°valcev V P° kvalifikacijah, po katerih tekmuje najboljših 64 ' Matei ir dose?li naslednje končne uvrstitve: Samo Medved i *rumpestar 41. in Peter Koprivnikar 62. • M. Vozlič PRAZNIČNI TENISKI TURNIR Stražišče, 11. junija - Športno društvo Sava in TK Stražišče bosta v počastitev krajevnega praznika, 15. in 16. junija, pripravila teniski turnir za posameznike. Pravico nastopa imajo igralci in igralke vseh kategorij, ki živijo na območju KS Stražišče. Prijaviti se je moč osebno 15. junija od 7.30 do 8. ure na teniskih igriščih športnega parka. Prijavnina je 1.000 SIT. Za jedačo in pijaco bo poskrbljeno, zmagovalci pa bodo dobili pokale, kolajne in praktične nagrade. • V.S. SEMINAR ZA ŠAHOVSKE S0DNIKE Kranj, junija - Odbor sodnikov pri Šahovski zvezi Slovenije organizira od 15. do 16. junija v hotelu Grajski dvor v Radovljici seminar za šahovske in državne šahovske sodnike. Prijave in informacije do srede, 12. junija, po telefonu: Aleš Drinovec 064/ 26-40 int. 21-96 v službi ali 064/47-375 doma. • A.D. NA STENIV SLOVENSKI BISTRICI Na umetni plezalni steni v Slovenski Bistrici je bila prejšnji konec tedna druga tekma v športnem plezanju za starejse kategorije. V organizaciji domaćega alpinističnega odseka Impol se je pomcrilo 34 članov in mladincev in dvanajst deklet. Kvalitetne smeri sta tuđi tokrat postavila Tomo Česen in Stanko Zidan. V soboto so se najprej pomerila dekleta. V odsotnosti Metke LukanČič ni bilo večjih presenečenj, saj so bile na prvih treh mestih iste plezalke kot pred štirinajstimi dnevi v Škofji Loki, le da so nekoliko zamenjale mesta. Zmagala je letos ponovno odlično pripravljena Martina Čufar. Članici PK Škofja Loka Katarini Štremfelj je po živčnem plezanju v superfinalu komaj uspelo priti na drugo mesot, tretja pa je bila Maja Šuštar (AO LJ-Matica). Skoraj enak razplet je bil v mladisnki konkurenci, saj je med dvanajstimi tekmovalkami nastopala le ena članica. Pri članih smo dobili dva zmagovalca. V dopoldanskem finalu sta prav do vrha priplezala Vrhničan Aljoša Grom in Jure Golob iz. AO Rasica. Oba tekmovalca sta bila enako uspešna tuđi v večernem finalu, tako da sta si razdelila prvo mesto. Za njima se je na tretje mesto zvečer uspelo prebiti Franciju Jensterlu (AO Žiri), ki je bil po finalnem nastopu sele peti. Pri mladincih je v odsotnosti Aleša Strojana zmagal Tržičan Matej Sova. Rezultati: članice: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka, Papi sport), 3. Maja Šuštar (AO LJ-Matica), 4. Blaž Klemenčič (PK Škofja Loka); člani: 1. Jure Golob (AO Šmarna gora) in Aljoša Grom (AO Vrhnika), 3. Franci Jensterle (AO Žiri); mladinke: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka, Papi sport), 3. Maja Šuštar (AO LJ-Matica) 4. Blaža Klemenčič (PK Škofja Loka); mladinci: 1. Matej Sova (ŠPO Tržič), 2. Urh Čehovin (AO Lj-Matica), 3. Tomaž JevŠnik (Šaleški AO), 4. Uroš Grilc (ŠPO Radovljica), 5. Aleš Pelko (AO Kranj). Prejšnjo nedeljo se je nadaljevalo tuđi državno prvenstvo v športnem plezanju v mlajših in srednjih kategorijah. Rezultati: cicibani: 1. Nejc Česen (PK Škofja Loka), 2. Renato Štibler (AO Impol), 3. Miha Škof (AO Lj-Matica); cicibanke: 1. Polona Šantclj (ŠD Pivka), 2. Monika Potočnik (AO Impol), 3. Urša Anžič (AO Kranj); ml. dečki: 1. Blaž Rant, 2. Anže Štremfelj (oba PK Škofja Loka), 3. Andrej Trošt (AO Lj-Matica); ml. deklice: 1. Natalija Groš (PK Škofja Loka), 2 Špela Legat (ŠPO Radovljica), 3. Nina Hlebanja (AO Jesenke), 4. Teja Oman (ŠPO Tržič), 5. Lučka Franko (PK Škofja Loka), Eva Finžgar (ŠPO Radovljica) in Špela Suhač (AO Kranj); st. dečki: 1. Tomaž Valiavec (ŠPO Tržič), 2. Boštjan Potočnik (AO Impol), 3. Primož Zitnik (PK Škofja Loka), 4. Klemen Bečan (ŠPO Tržič), Blaž Rant in Anže Štremfelj (oba PK Škofja Loka), st. deklice: 1. Šaša Truden in Nastja Guzzi (obe ŠPO Tržič), 3 Špela Šeliga (Šaleški AO), 5. Špela Žula (ŠPO Radovljica); kadeti: 1. Matej Sova (ŠPO Tržič), 2. Aleš Pelko (AO Kranj), 3. Matjaž Jeram (AO Lj-Matica), 5. Šaša Koželj (PK Škofja Loka); kadetinje: 1. Eva Tušar (PK Škofja Loka), 2. Mojca Oman (AO Kranj), 3. Alenka Krejan (Posavski AK). A. S. USPEŠNI NASTOPI KRANJČANOV Kranj, 11. junija - Prejšnji teden je izvršni odbor Karate kluba Kranj na seji med drugim govoril tuđi o najboljših rezultatih svojih tekmovalcev v zadnjih dveh mesecih. Tako sta na 1. pokalni tekmi za mlajše in starejse deklice in dečke v Lenartu iconec aprila odlično nastopila Luka Kern (ml. dečki), ki je zmagal v katah posamično, ekipa starejših dečkov je bila ekipno druga, Bojana Dujovič (st. deklice) pa je bila četrta. Kombinirana ekipa Gorenjske (KK Škofja Loka in Kranj) je uspešno nastopila na mednarodnem pokalu Nove Gorice, kjer je med osmimi ekipami zmagala. Poleg tega se je član KK Kranj Jaka Šarabon udeležil evropskega prvenstva v Parizu, KK Kranj pa je organiziral tuđi prvenstvo občine Kranj v katah posamično in dva turnirja v športnih borbah. • K.R. ^mmmm:^,..... B«rce%!!?8erljubitelJ< športa je bila takrat v "vZela" ln?eniSi°m sva takrat olimpijske igre lekmo i„ „ ,- aj- norfnalnega, kot običajno Udalje 2 ?OmisUla nisva< da ne bi osvojila i Ao danes gledam nazaj, lahko rečem, GORENJCI NA OLIMPIJSKIH IGRAH PIŠE: VILMA STANOVNIK IZTOK ČOP iz Studenčic, veslač (Barcelona 1992) Prvičje bilo vse zelo enostavno Mladi bi ej ski veslač Iztok Čop iz Studenčic pri Lescah, student Fakultete za šport v Ljubljani, se je s prvim nastopom na olimpijskih igrah za vedno zapisat v zgodo vino slovenskega olimpizma, saj je v dvojcu brez krmarja, skupaj s klubskim kolegom Denisom Žvegljem, samostojni Sloveniji leta 1992 v Barceloni priveslal prvo olimpijsko (bronasto) medaljo. Iztok pa je tuđi med udelezenci letošnje slovenske odprave v Atlanto in eden izmed kandidatov za novo olimpijsko medaljo. da sva šla na olimpiado kar malce naivna, in da je bilo vse skupaj kar preveč enostavno.... Tretje mesto je bilo takrat za naju najmanj, kar sva se zdela sama sebi sposobna doseči. Bila sva "sveta", nikogar se nisva bala, niti pomislila nisva, da nama bi lahko spodletelo. " Osvojiti medaljo pa je bilo vendarle posebno doživetje? "Res je, toda takrat z bronom ćelo nisva bila preli rano zadovoljna, ln če sedaj pomislim nazaj, je sedaj vse bolj komplicirano, bolj razmišljamo o konkurenci..... Mislim, da sem v tem času precej "dozorel", se postavit na realna , tla in zdi se mi, da je sedaj vse skupaj precej tele. Imam določen "renome", tekmeci me poznajo in zato tuđi bolj pazijo name. V Barceloni pa so naju tekmeci večinoma gledali kot "mulca", nišo naju jemali stoodstotno resno in mnogi so mislili, da pač ne bova zdrlala." Kl jub temu da imaš zdaj veliko zbirko medalj in dobrih rezultatov, pa ima olimpijska medalja najbri drugačno težo? "Medalja z olimpijskih iger je nekaj poseb-nega, Čeprav mi po tekmovalni plati ne pomeni toliko kot srebrna z Dunaj, lanska zlata s svetovnega prvenstva... sele na treljem mestu je olimpijska z Barcelone. Predvsem zato, ker se mi zdi, da sem bil takrat sposoben doseči več kot sem." V kakinem spominu pa ti je ostalo tekmo-vališče, vzdušje v olimpijski vaši, srečanja z ostalimi športniki? "Doživetje in izkušnje iz Barcelone pa so nekaj posebnega. Veslači smo bili sprva ločeni od ostalih športnikov, tako da je bilo vzdušje in samo tekmovanje precej podobno svetovnim prvenstvom. Ko pa smo prvi teden zaključili nastope, pa smo šli v glavno olimpijsko vas v Barcelono. Tam smo bili nato res na dopustu, zabavali smo se, ogromno je bilo vseh ostalih | Športnikov. Barcelona je bila takrat res mesto 1 športa in športnikov in prav "domače" smo se počutili. " Po olimpijski sezoni pred štirimi leti je bilo sprva kar nekaj smole, predvsem s poškodbami Denisa Žveglja, tako da si se "presedel" v enojec. Vendar pa se je lani z naslovom svetovnega prvaka v skiju vse izvrstno konča-lo. Tuđi pred novo olimpiado v Atlanti, glede na rezultate z dosedanjih tekmovanj, kaže kar dobro. "Bolj ko se Atlanta pribljituje, bolj ugotavl-jam, da bo letos zelo teiko, da bo do kolajne precej teže priti kot v Barceloni. Trenutno nas je sedem, osem tekmovalcev, ki smo precej izenačeni, vsi borno startali na medaljo, pet ali šest nas bo imelo v mislih zlato. V tem trenutku lahko rečem, da ima nekaj tekmovalcev še malce prednosti pred menoj, morda zaradi drugega "režima" tekem in treninga. Mi smo tuđi malo v minusu zaradi hude zime, saj smo izgubili kar mesec veslaškega treninga. To se je pokazalo v Luzernu, ko ni bilo čisto tako kot prejšnja leta, saj se nismo za to tekmo posebno "tempirali". Tako sedaj lahko rečem, da sem nekje med najboljšimi, treba pa se bo še "izpiliti". Časa do Atlante je še nekaj in ker sem sedaj po Luzernu malo "zjezan", ker sem ugotovil, da so tuđi tekmeci dobro pripravljeni, bo to še dodatna motivacija." Torejje nova medalja cilj letošnje Atlante? "Dejstvo je, da se nas bo prvih osem iz Luzerna zagotovo potegovalo za medaljo na olimpiadi. Marsikaj bo odvisno od razmer, ki jih borno imeli tam, vendar pa je gotovo, da si moraš zadati zelo visoke cilje, ker le tako lahko zadnje tedne res dobro treniraš." GORENJSKI GLAS • 24. STRAN KOMENTARU, PODLISTEK Torek> n- JuniJ"1 __-----__________--------.-----------------------------------------------------------,-------.—_—____________-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------—■ n KOMENTAR- Proračunska Ma Jože H>ežmcin, z.uncinji sodelcivec Občinski proračuni bodo slej ko prej postali tista politična kategorija, okoli katere se bodo dobivali in izgubljali glasovi na občinskih volit-vah. Volivci bodo prej ali slej lahko spoznali značaje glavnih igralcev. Prvi način obnašanja, za katerega upam, da bo kazno-van na volitvah, so lumparije s proračunskim denarjem. Za nazoren primer naj dam kar Bogomirja Vnučca, kratkosa-pega tajnika občinskega sveta Radovljica. Gospodič si je v letu 1995 dal izplačevati za svoje funkcionarstvo po tisoč DEM na mesec. Vendar ali mislite, da gaje to nasitilo? Ni ga, nasprotno! Proti vsej logiki in brez vsake pravice si je privoščil na proračunske stroške Se za 40.080 SIT toplih obrokov. Gre torej za tip politika izkoriščevalca. Mislim, da je upravičeno, da je javnost s takimi proračuns-kimi junaštvi seznanjena. Upam, da bo predsednik občinskega sveta Radovljica ukrepal in nam sporočil, kdaj bo nadebudni Vnučec plačal pojedeno. Drugo jasno dejstvo, po katerem se bo dalo ocenjeva-ti predvsem lupane, ki izvr- šujejo proračun, bosta ali občinski proračunski pri-manjkljaj ali presežek. Tako primanjkljaj kot preselek po-menita neuspeh. Saj enako slabo, kot če trošiš preko mere, je, da ti denar ostaja -se pravi, da ne znaš izpeljati tistega, za kar si občinski denar določil. Zato je potrebno, da so občani natančneje, kot so dosedaj obveščeni o porobi proračunskega denar-ja. Predlagam, da gorenjski mediji enkrat na leto podelijo gorenjskim lupanom - rekorder jem izgubarjem in presel-karjem posebni nagradi. Največji izgubar dobi kumr-no Malho brez dna, največji preselkar pa špehnatega Kranjskega pujsa. Vse, ki bi uspeli privijugati skozi leto v okviru načrtovanega, pa bi nagradili z Brihtno vago. Ob sprejemanju proraču-nov se je pokazalo, da v prenekateri občini ni politič-nega soglasja o proračunu. Posebej škodljive in zaga-mane so vojne med lupani in občinskimi sveti, v katerih je pogosto bolj pomembno, kdo bo koga, kot pa vsebina proračuna sama. Verjetno bo prej ali slej potrebno natač-neje določiti pravila igre, da se bo vedelo, o čem odloča občinski svet in kje so pristojnosti lupana. Sedanja raz- merja so v primerih hujših nesoglasij neudobna tako za politične stranke in lupana, da o volivcih niti ne govorimo. Kultura in preglednost občinskih proračunskih poti in stranpoti sta na klavrni stopn-ji, prav tako obveščenost in sodelovanje občanov in ob-čank. Izhod iz tega neznanja oz- skromne ravni proračunske kulture je nedvomno izobralevanje. Pedantni Nemci imajo Zvezno centralo za politično izobralevanje, ki izdaja mnoge knjige, pripravlja različne oblike izo-bralevanja itd. Tako so leta 1988 izdali tuđi Priročnik za politično izobralevanje, 635 strani obselno knjigo. V njej je razdelanih nešteto vsebin in oblik političnega izobrale-vanja. Omenjenih je tuđi nekaj molnih vsebin učenja o proračunu. Ali bi se bili pripravljeni začeti učiti s tegale stališča: "Nauk o proračunu razvija drulbeno politični potencial, ker je tradicionalna vloga gos-podinje razpadla in borno tuđi mladino spodbujali k sonačrtovanju in soodločanju delovanja v proračunu." Se strinjate, da se imamo še veliko za naučiti? (Jole Deiman je član LDS) Neuvrščeni v Evropi Afag. Blaž Kiijundtič, zunanji sodelaveC Oziroma: izgubljeni na svetu. Zunanjepolitično izgubljeni v ta-vanju za velikimi in odmaknjeni-mi vrednotami, namesto da bi reševali sprotne probleme tu kaj in zdaj. Ko je bila naša zunanja politika še sestavni del jugoslo-vanske, se je zavzemala za veliko in odmaknjeno vrednoto neuvršče-nosti. Zanemarjala pa je svoje neposredno okolje, to je Evropo okoli nas. Delež slovenskega vpliva pri tem je bil najmanj enak slovens-kemu vplivu na drugih področjih skupne jugoslovanske politike. Ta slovenski vpliv nasploh ni bil majhen. V povprečju je bistveno presegal številčni delei Slovencev v južnoslovanski skupnosti. Ko je slovenska zunanja politika penehala biti sestavni del jugoslovanske, je namesto reševanja sprot-nih problemov tukaj in zdaj zopet našla veliko in odmaknjeno vrednoto - Evropo. Podzavestni obču-tek, da neuvrščenim pravzaprav nismo pripadali, ampak smo se jim pridružili, je preslikala na novo stanje. Evropo je začela enačiti z Zahodno Evropo, ki ji ne pripadamo, ampak se ji borno pridružili- Z aktivističnim zanosom iz časov neuvrščenosti je slovenska zunanja politika dokazovala in se zaklinja-la na našo evropskost. To dokazo-vanje in zaklinjanje je v obdobjih največje gorečnosti spominjalo na dokazovanje in zaklinjanje, da npr. voda zares ni nič drugačna kot • mokra. Naše približevanje Evropski skupnosti bo te dni doiivelo enega tragikomičnih faznih zakl-jučkov. Po treznem premisleku je ES ugotovila, da smo vendarle pomembnejši od britanskih norih krav. Zares lepo. Odnosi z naiimi neposrednim! sosedt, ki smo jih zanemarjali ie v časih neuvrščenosti, so ostali zane-marjeni tuđi v zadnjem času. Za jugoslovanske sosede ni bilo časa, ker je bilo toliko stvari za urediti v Harareju, Bujumburi in Kuala Lumpurju. Slovenska diplomacija pa je potem kar naenkrat imela toliko opravkov v Dublinu, Lisbo-ni in Kobenhavnu. Kdo bi našel čas za utrudljivo, dolgočasno, studiozno urejanje za-dev z Rimom in Zagrebom, pa tuđi Z Budimpešto in Dunujem. Edina sprememba je bila na začetku druge Drnovškove vlade. Takratni zunanji minister je veliko energije namenil predvsem Rimu in Zagrebu. Ne glede na naaaljnji potek dogodkov je bilo očitno, da so takratno slovensko zunanjo politiko v Rimu vsaj resno jemali. Vsa nadaljnja preigravanja so bila namenjena samo deliričnemu pri-blitevanju Evropski skupnosti. V dvostranskih odnosih in v življenju ob meji bo še naprej ćela vrsta nerešenih problemov. Ni za verjeti, da bi ti problemi kar odpadli s prihodom italijanske levice na oblast. Resne stare države svojo zunanjo politiko zelo malo pomi-kajo levo ali desno. Konec koncev je sedanji italijanski zunanji minister Dini do sedaj predsedoval vladi, pod katero so se stvari komaj kaj premikale. V odnosih z Zagrebom je bilo na začetku druge Drnovškove vlade sicer ćela vrsta prask, vendar je šio pač za izostrovanje pogajalskih pozicij ob stalnem dogovarjanju. Te vladne napore so državotvorni poslanci državnega zbora podpirali s sprehajanjem po istrskih vaseh na hrvaški strani znotrajjugoslovanske slovensko-hrvaške meje. Brez spoš-tovanja diplomatskih pravil in pra-vil javnega reda. Predstavljajte si, da se podobna italijanska delegacija pojavi v vaseh na slovenski sirani slovensko-italijanske meje. Brez najave v slovenskem parlamentu, brez pripravljenosti, pokazati kak-šen dokument na meji in modrujoč o italijanskosti teh vaši. Kasneje je reševanje problemov s Hrvaško zamrlo. Pri določanju meje v Piranskem zalivu smo namesto evklidske geometrije zače-li uporabljati neevklidsko. Recimo temu tukaj: namesto geometrije ravnih črt geometrijo n^1 ravnih ukrivljenih črt. Hrw bi si bili svuj del PiranskeiHl' pa kakorkoli je te velik ll verjetno pripravljeni dati P saj ga zares nič ne ra^lj zastonj seveda nišo pripri dati. Tako je najlažje. Če se P<"T pripravljen (neevklidsko) p°> jati, se pač ne borno nič pog0* To, da se na relaciji do "![ tako rekoč mesečno pojavi P čisto vsakodnevno nerešeno sanje, nikogar ne zanima- *"i in kaj bi s problemi '/"j obmejnih območjih. Bo U P, Ćelo z Madžarsko, kjtfr bojni odnosi nišo obrem^i, negativnimi čustvi, nismo tf jj urediti čisto tehničnih stvarlj prehod Dolga vas in Pyu ceste so že pet let v '"/"u stanju. Problem bo delorn" , sam prešel s preusmeritvijoP^ na cesto Zagreb - Beograd- g s Srednjeevropsko skupnog jj ostal. Ostal bo tuđi sporni"1 ^ nih Pomurcev, kako smo '" državo naredili po siste^J hočemo, to zmoremo, " f enega mejnega prehoda, »' *j zahtevalo, pa nismo već z^L kdo bi našel čas za take dr<>K Z Avstrijo izgleda ko' , problemov. Vsake toliko % malo pošalijo s svojimi n^- j južnimi območji. Najrajf P,^ toku ljudi in blaga. Sicer p" ^ da jim borno nekoč, iav ^ Evropo in utrujeni °f ^ nemogočih sosedov, pad" v (f Gorenjska in drugi sl j/> obmejne dežele si ne m°re'.$ liti, da bi bila slovensko lj politika še naprej taka. UK (fllt se z velikimi temami in ia otf. joč tisto, kar Slovenijo P predstavlja in konec ko?1( pred zunanjim svetom- M zanemarjajoč slovenske ., dežele. Sicer borno ostali V ni v Evropi svojih sosedov (pisecje član?*1' za Gorenjsko), 75 USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Ko bi le našel dekle, ki bi me ljubilo Roman me je sem in tja pogledal s svojimi temnimi, otolnimi očmi. Malo je omahoval, kot bi hotel še kaj reci, potem pa je raje počakal na moje vprašanje. Ni jih bilo malo. Vse me je zanimalo. Kaj počne na kmetiji, koliko glav livine je v hlevu, kdo jim priskoči na pomoč, ko je. največ dela... "Vsakič, ko smo mislili, da nam bo šio malo lalje, se je kaj nepričakovanega Zgodilo. Tako nam je leta 1985 lled polomil ogromno dreves. Hodil sem po gozdu in z Žalostjo v srcu opazoval razdejanje. Nisem vedel, kje bi začel sekati in spravljati les skupaj. Hkrati pa smo imeli le vse pripravljeno za zidavo hiše. Čemu naj dam prednost, ko pa imam še zmeraj le dve roki?! Trdo se je bilo treba lotiti dela. Zgodilo se je, da smo zavlekli tja do enih ponoči, zjutraj pa sem moral oditi v slulbo. Takrat sem si večkrat zalelel, da bi imel dan vsaj trideset ur. Ob zidovih, ki so rasli iz temeljev, sem se za trenutek usedel in odpočil, in razmišljal o livljenju, ki naj bi se vselilo v novo hišo. Saj prazne sobe ne sfulijo ničemur, mar ne?! Da bi prišlo dekle in napolnilo novi dom s svojo vedrino, dobro voljo in smehom. In da bi me pričakalo na pragu, ko bi se vračal domov, utrujen, toda srečen, ker jo spet vidim. Zelo rad imam kraj, kjer livim. Zdi se mi, da ni nikjer lepše kot tu. Povsod naokrog je mir, tišina, narava in čudovite lepote, ki se jih nikoli ne naješ. Poleg tega imamo do doline le nekaj minut. Usedeš se v avto in kot bi mignil si ali v Žireh ali v Gorenji vaši. Tuđi cesto sem gor sva z očetom v zadjih letih dodobra spravila v red. Nekaj tovornjakov peska je dala tuđi krajevna skupnost. Pomladi se nam je na tistem ovinku - saj veš, tam, kot sem ti prej pokazal - udri tovornjak. No, ne se ustrašit, ni bilo nič hudega. Hitro smo ga resili, z očetom pa sva potem še enkrat utrdila cesto. Prepričan sem, da ne borno več doliveli kakšnega podobne-ga presenečenja." Besedo je spet povzela mama Milka. "Naš Roman je tuđi zelo skrben in dober fant. Sama sem velikokrat bolehna in ne morem povedati, kako ga vsakič skrbi zame. Vozi me k zdravniku in na preglede. Pred leti sem imela na pljučih vodo. Malo sem cincala in nisem brl tekla k zdravniku. Pa bi morala. Na srečo so me še pravočasno poslali v bolnišnico. Moje zdrastveno stanje je bilo dolgo časa zaskrbljujoče. Roman me je obiskoval in me hrabril, da bo bolje. Vedela sem, da moram ozdraveti. Kdo bi pa drugače skrbel za mola in za Romana?! Ženska roka vendar mora biti pri hiši! Malo me skrbi, ker sem le v letih, da ne bom dočakala vnuka. Z.elo si ga lelim. Roman je tako dober fant, verjemi mi..." "No, mogoče sem res malo drugačen od drugih. Telko se znajdem med Ijudmi, ki me ne razumejo, in ki mi le ob prvem stiku dajo vedeti, da ... no, da se razlikujem od njih. Zaboli me, ko me kar naravnost vprašajo, če sem normalen. Zakaj pa ne bi bil!" Župnik mi je nekoč rekel, da ne smem obupati. Saj tuđi ne mislim. Zmeraj se najde kakšna rešitev, čeprav je včasih tako hudo, da pomislim ćelo na to, da ni več vredno liveti. Dan na dan se dogaja eno in isto, dan na dan se zbujam z upanjem, da bo tuđi v moje livljenje posvetilo sonce, toda vsak večer se znova in znova zavedam, da čas beli, izhoda pa ni nobenega. Marsikomu bi tuđi šle po glavi crne misli, če bi bil na mojem mestu..." Gledala sem jih, kako so sedeli, vdani v usodo, pred menoj. In mi razkrivali svoje livljenje. List za listom so obračali leta in dogodke, ne da bi poskušali olepšati tisto, kar jih je spremljalo na njihovi poti. Roman je vstal izza miže in me povabil, naj si ogledam Še druge prostore v hiši. Vse je novo od dnevne sobe do spalnic. V shrambi mama hrani dobrote, s katerimi razveseljuje svoja dva moška. "Tuđi meni ni bilo v livlejnju z ničimer prizaneseno. Zato bi rada videla, da bi bilo vsaj Romanu bolje... Otroška leta sem prelivljala v Lučinah. Bilo nas je pet otrok. Ko je oče 1944 leta pade I v zasedo, ter se nato priključil domobranski vojski, je za nas postalo še huje. Ko so se partizani spopadli z Nemci, so nam ti zalgali še dom. Trdili so, da smo skrivali partizane. Istočasno je ogenj zajel še hlev in kaščo tako, da smo ostali brez hrane in strehe nad glavo v mrzlih zimskih dneh. Kako je bilo po vojni z domobranci pa tako ali tako veš. Oče je nekaj Časa prebil za grajskimi zidovi v Škofji Loki, kjer so ga potem tuđi usmrtii. Da je bila nesreča še več ja, je zbolela še mama in kmalu umrla. Ni mogla prenesti oče tove izgube in vsega, kar nas je doletelo..." Spet smo se usedli za mizo in mama Milka me je zaskrbljeno vprašala, ali me to, kar mi pripoveduje, sploh zanima. Hotel sem ji le reci kaj spodbudnega, da bi nadaljevala, pa sem le prikimala. Premišljevala sem, kako čudna so naša pola: ko si enkrat nalolimo krile in telave, se jih zlepa ne otresemo z ramen... In ta nenavadna brezizhodnost se je potem polastila še Romana... "Bila sem najstarejša," je spet povzela pripoved mama Milka. Kaj mi je preostalo drugega, kot da sem začela skrbeti za mlajše brate in sestre? Ne vem več kako, toda začeli smo obnavljati porušeni dom. Za pomoč smo poprosili na občinski upravi, toda povsod smo naleteli na zaprt vrata, ker se je oče boril na napačni strani. Tako smo se le • P otroci počutili ogroleni in prikrajša^1 čeprav nismo bili nič krivi..." ^, Roman je spoštljivo poslušal ^, i Potem me je pogledal in skorni$n ^ rameni. Kot bi hotel reci, no, pogleb u potem ni čudno, da je vse skupaj ^ zapleteno? Ob odhodu mij e mama sM v naročje domača jajčka in zavitek ^aV.^ "Zato, ker si nas obiskala in nisi hotel y prigrizniti," mi je rekla, ko mi je stisnila j in mi pomahala s hišnega praga. Stop"11. y za Romanom, ker mi je lelel pokata ^ hlev in staro hišo. Šla sva po uhojeni ste ^ jo vsak dan bogvedi kolikokrat pre .(y zjutraj, čez dan in zvečer. Sam, s ^y mislimi, ki mu niti za trenutek ne dajo a Ponosno mi je odprl vrata in mi P J razlolil, "stanje" v hlevu. Nato mejeP0 še v staro hišo. j "Da se ne boš ustrašila," me je °P° preden sem mu sledila. upi[ Bilo je še vse tako, kot so pustili ob s J S seboj pravzaprav nišo vzeli dosti. Le Ji kuhinjskih omaric, ostalo pa je le naU ifi plesen. Vlalni prostori so bili Zat0 ^ zdelo se mi je nemogoče, da so \t preliveli toliko let. Na oknjih so & [lt, zmeraj zavese in tuđi peč je še stala v ^ "Enkrat bo treba podreti, samo #f' .^. kdaj se bo našel čas za to," je rekel a a S te I kim srcem sem zapuŠčala -^ najlepših kotičkov, kar sem jih v za $ času videla. Pravzaprav bi rnorai»^ Mohovnačeva hiša hiša sreče. Ker se ^ .^ med seboj radi, ker se spoštujejo in * ^ vsaj na videz, ničesar ne manjka. Saj ^ kako včasih rečejo: siti so, obleČefl $i streho imajo nad glavo, kaj pravzap ^ hočejo?! Toda vsak izmed nas dobro ve' utf< ni vse, kar človek od livljenja Pn\^ Romanu manjka ob strani le razur^e^ ^ lena, ki bi znala s toplo roko odgfla^$ misli in nesmisle, ki se porajajo, ko te^ $ ni videti ne konca in ne kraja. Trdno up ^$ ne bo dolgo, ko se bo od MohovnjaM ^ pcsem in smeh. In takrat, če bo bog »^ , rade volje spet potrkala na njihova vr ^ r^,ll.junijal996 PISMA 25. STRAN • GORENJSKI GLAS ^REJEUSMO Mon o zdravnikih ■i ^ nV, zdravnikov je mini-n Jpll« Je dolga, mučna za pHQlente> Zdravnike in sploh iji ine Zdravstvene delavce. * jasno, vzrok je bil denar, i ? fm Plaće zdravnikov, * ikn lle res mizerne, prav In ralnidodatkizadežurst-\pLn°*no delo> nedeljski -lUrT Š dodatek> *d Delo '' mu P°teka v različnih i orn od zdravstvenega iCQ do Zdravstvenega t išT' °d b°lni$nice do bol-i W Zato se tudi obračuni * oLr?ziikuMo od drugih ^odnk ' sa] imafno nekateri „* lot>na dela, drugi pa ne. '»^Sajanja sindikata Fides !! urJS- so bila dolgotrajna, JjjV je izgledah, kot da H o v,"]? še za prestiž, koliko > Jf*» dala oz. ne dala, oz. * iij\Z bo Fidesu uspelo iztr-(,. osJ;,0 Je. Ogledalo, da so le ' %£ 1, kompromis, ko je i „• :" ljubila, da bo Držav-t Prei,?r Se v tem mandatu I o ,' Zako" o zdravnikih, AaZjdravniki in z°b°z-} tje!kl Prenehali s stavko, ,| Lva!aknila Ministrstvo za «* li B*tv° « aneks h kolektiv-tofc*?dhi za zdravnike in I *fTnike razla&a' dru- V J, ]e Pričakoval Fides. Wa?Qmreč za d°datke za ^^anTTCfebrAUar'Tr-■i) obnyt ll> ko so zdravniki in *VlkidJSVniki delali- Zdrav-<: *i ra?i datek °>9 količnika po >'.koil°81 PriPada le za redno J « Stalne Pripravlje- heral°'*n,astali zaPleti naJ t « sklZnreštl1 Prihodnji leden UnS2em stanku med '^ocZeZUeh- druiin° *>n*Zo».\ emag- To' Scem ? dr Zolidarjem % ter predstavniki Fi- p ^u[€}liJeden smo na Od-k0 i zdravstvo, delo, dru-hkljuiZ. socialne zadeve v f;eM,Cl« tudi z dolgotrajno >ov0 7na.daljevanjih) obrav-Mon-na ° zdravnikih. tQ Zbn'e priPravHa ZdravniŠ->avliXaf\ natO pa so ša >>'Z LprTe sluAe 0 2nreSraV mJ bi bil %nZanr°dlte8«Poglavjata ptejet\napiJan* ln čimhitrejc $»*b?"d- Skra hPn psovanju o tem ,Nu 7j Po&avje o vrednoto v ™ravniškega dela osta-ltyQSnZakonu ali ne, bilo Se vVan°> da le-to ne os-nMQ .Zakonu. Proti temu yidesa niti Predstavnika ^avy,'-xiniti Predstavnik ZV« niškf Zbornice. f*s haO?, Redano, bi bilo Sosll lje' da bi bili ™ pldČQn:ni v Javnih sluibah ° Mača!?0npravilih đakona Stu J- Pri tem ne izvze- \ siCer°8ar> tudi poslancev v«h" Jv lfnaJo pravico zahte-pQ Polie zak°ne tudi učitelji, sSm / itd- Le tako bi bil °nKftePnten. ^ pribUin° bi J*b vsemu pa mislim, da ybolar ° zdravnikih moral nJU yJl P°Slavje o vredno- ***\rexravstveneg" dela. Gre za specifično, zelo raznoliko obliko dela, ki mora biti glede na naravo dela pripravljena ukrepati vsak hip, torej se prilagajati razmeram, ko pacienti zdrav-niško oskrbo nujno potrebu-jejo. Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve je torej svoje delo zaključit. Sprejeta mnenja bo pos-redoval Driavnemu zboru, kjer bo imelo vseh devetdeset poslancev priloinost, da po-vedo svoje poglede na ta zakon. Na vrsti je torej Državni zbor, vse možnosti so še odprte. Dr. Dušan BAVDEK, poslanec "Semaforska" glosa Kot uvod: Vozniški izpit sem uspešno opravil leta 1959. Takrat so nas inštruk-torji cestnoprometnih predpi-sov poudarjeno opozarjali, da so vsi uporabniki javnih prometnih poti enakopravni, le glede na kategorijo (!) se delijo na "slabše in moć-nejše". PEŠCI so (bili) naj-slabši. Razumljivo.1 Prejšnji teden (natančno ne vem, kateri dan), vsekakor v tednu od 23. 5. je semafor na križišču Bleivveisova - Old-hamska (pri zavarovalnici TRIGLAV!!!??) za znake o prehodu PEŠCEV "crknil". Ko v nedeljo, dne 26. 5. 1996, PEŠCEM namenjeni svetlobni znaki še vedno nišo delali, sem okvaro osebno javil kranjski policijski postaji. Mojo prijavo so vzeli na znanje! V petek, dne 31. 5. 1996, PEŠCEM namenjeni svetlobni znaki še vedno nišo delali (ob 9. uri). Poklical sem: - Komunalo Kranj; to ni naša stvar; - Cestno podjetje Kranj; mi s tem nimamo nič, obrnite se na ETP Kranj; - ETP; to ni v naši pristojnosti, obrnite se na Logar-Milje; - Logar - Milje; hvala za obvestilo, takoj borno ukrepa-li. RAZMIŠLJANJE o tem, kaj bi se MEDTEM lahko Zgodilo PEŠCEM, prepuš-čam tištim, ki so poklicani za VARNOST V PROMETU! PEŠEC ob prehodu skoz semaforizirano kriiišče pač ne razmišlja, kdo je odgovo-ren za (ne)delovanje svetlob-nih znakov, namenjenih PEŠCEM! Čudi me samo, da po već kot teden dni nihče ni obvestil upravijalca tega semaforja o okvari! Miloš Štempihar, Kranj Gospod Peter Colnar Pišem ti kot prijatelju, do-bremu znancu, ali pa če hoćeš ne eno in ne drugo, samo kot piscu člankov o kranjskem lupanu gospodu Vitomirju Grosu. Sam sem izbral sredino. Več ali manj prebiram tole tvojo pisarijo o kranjskem županu. Sicer se ne bom spuščal v izrazoslovje, ker je resnično na dokaj nizkem nivoju in ni podobno tvoji izobrazbi in razgledanosti. S takim pisanjem ne ponižuješ samo človekovega dostojanstva nekoga, v tem primeru Županovo, ampak tudi ogromnega števila kranjskih volivcev, ki so ga volili in mu zaupali županski mandat do naslednjih volitev. Obregnil se bom samo v tvoje uvodne besede k vsake-mu prispevku: "Ne boš ti men afne guncal", ali sedaj: "En Župan afne gunca". Kot da nekje kot smrkavca paseta krave in se v otroški razposa-jenosti obdelujeta s takimi in podobnimi izrazi. Ne vem, kako si to sedaj kot zrel človek zamišljaš. No ja, če bi ga s takimi žaljivkami enkrat obmetaval v neki ihti, bi bilo še nekako razumljivo. Tvoje početje pa že kaže na bolesten odnos do župana. Oba izhajata iz uglednih kranjskih familij. Tvojo familijo, to je tebe, tvojo ženo, tvojega očeta, brata, sem poznal in poznam že dolgo časa. Vse sem cenil, cenim in spoštujem tudi še danes. Gro-sove familije ne poznam. Ali mi lahko javno pojasniš, kaj ti je tako h ude ga ali žale ga storil Vitomir Groš, da tako pljuješ na njega. Opusti to tvoje početje, da boš vreden pri meni in someščanih spoš-tovanja še naprej. Svetujem ti, da se posvetiš kaki drugi dejavnosti. Če ne drugega rekreativnosti. Pos-kusi odvrniti od sebe tišti psihični pritisk, ki ga nosiš v sebi do sedanjega župana in premišljuješ, s kakšnimi pisar-ijami bi ga še poniževal. Pridružil bi se ugotovitvi gospoda Mlakarja, da tvoja pisarija preveč spominja na način delovanja povojnih ob-lastnikov. To tudi mene spominja in me vedno zaboli pri srcu, kadar kaj takega prebiram. Težkih doživetij se zlepa ne pozabi, pa čeprav to ne osebno, ampak v familiji. Tudi zato ti želim svetovati, da prenehaš s tako pisarijo. Če že moraš kaj napisati, napiši korektno, brez žaljivih primesi, preverjeno, da nam ne bo potem treba čez teden dni prebirati čisto nekaj na-sprotnega. Upam, da mi tega pisanja ne boš zameril, in da bova še naprej ostala, če že drugega ne, vsaj dobra znanca. Lep pozdrav tebi in vaši familiji Jože Dolhar Pokvarila seje roleta Odgovarjam na članek z naslovom "Zgodba o tepeni riti", Gorenjski glas, 31. 5. 1996 Navado imam, da vsak svoj dopis nesem osebno v uredništvo Gorenjskega glasa. Spotoma sem šel v Britof h g. Vombergerju, prijatelju, popravit roleto. Po opravlje-nem delu sem v kuhinji ob kavici in kozarcu vina poka-zal kopijo originalnega dopisa, namenjenega g. Petru Colnarju. Samo njemu sem pokazal, kaj sem zares napi-sal. Rekel mi je, da vam bo telefoniral. Kaj sta govorila po telefonu, me ne zanima. Za mene je novo spoznanje. G. Vomberger je deset let starejši od mene, zrela oseb-nost, tako ga ne bi skušal vzgajati. Ne hvala, to je laž- Strinjam se z vam i, g. Colnar, da je župane lahko tudi kritično ocenjevati, jim gledati pod prste in jih opo-zarjati na napake. Tudi župani imajo izpostavljene riti za "pljuvanje" in blatenje. Tako pravite vi. Jaz. pa vas sprašu-jem, zakaj je vaša rit tako zašČitena in nedotakljiva. Vse občine imajo tudi svete občine in nadzorne svete. Zakaj ne kritizirate tudi njih, saj so tudi oni soodgovorni. Župan sam ne more odločati. Kritično omenjate kar osem županov. Vsak župan naredi tudi napako. Najboljši je tišti, ki jih naredi najmanj. Nihče pa ni nezmotljiv. Vsi omenje-ni župani so bili izvoljeni na svobodnih volitvah. Vsi so imeli protikandidata, nekateri po več. Vsi so se morali pred volitvami izkazati. Kako iz-gledajo volitve, veste tudi sami. Župana, g. Grosa, ni potrebno braniti. Sam se zna. Se nikoh ni bil obsojen, torej je pošten in nedolžen. Sam pa pri g. Grosu cenim: poštenost, pokončnost, vztrajnost in nepopustljivost. Za konec pa še misel piša-telja Frana Levstika: "Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar gre za obstoj slovens-kega naroda" ali občine. Takšen naj ostane g. Groš, meni je všeč. Cerklje, 5. 6. 1996 Ivan Mlakar Poziva liberalne stranke k obrambi tolarja V zadnjem času se s slovenskim tolarjem začenja do-gajati enako, kot se je dogajalo s propadlim jugodi-narjem. Požrešna država in neodgovorna politika prikazu je ta trdnost državne valute s po-močjo statističnih manipulacij in "šminkanjem" dejanskega stanja. Ponavlja se zgodba Marko-vičevega čudežnega konverti-bilnega "jugo dinar ja", v ozadju gospodarske politike pa se bohotijo nerazvidni in nenadzorovani državni stroš-ki, ki jih država spretno pokriva mimo državnega proračuna z raznimi pravno in tudi sicer neurejenimi in ne-nadzorovanimi skladi, različ-nimi "tolarji" ipd., predvsem pa s sivo emisijo, ki jo ustvarjajo vsi tišti, ki nekaz-novano naročajo blago in storitve, ne da bi karkoli plaćali. Trenutni politični režim kalkulira z meseci do volitev in računa s tem, da se bo lahko na podlagi lažnih po-datkov o trdnosti gospodarstva zadolžil v tujini, če pa to ne bo uspelo, so za kolaps gospodarstva odgovorni tišti, Jci jih ni bilo zraven, pa zdaj prevzemajo "dediščino ". S pomočjo velikanskega sistemskega "by pass" podjet-ja v podobi skladov in tolar-jev si ob obvladanem in zlorabljenem, kartelno orga-niziranem bančništvu pripravlja finančno podlago svojega čakanja na "boljše" čaše. Tišti, ki nišo bili nikoli niti malo zraven pri državnih jaslih, ki nikoli nišo odločali in tudi nišo vedeli, za kaj gre, pa zdaj z različnimi idejami o "tehnični" vladi režimu po-magajo zakriti sled njegovega delovanja, enako kot so to storili s podporo privatizacijski zakonodaji, ki je pripeljala do uspešnega "odpisa" javne-ga dolga v breme ogoljufanih "certifikatskih" kapitalistov, se pravi Slovencev, ki plaču-jejo alimente za tujo radost. Da je mera polna, hočejo zrušiti še Narodno banko Slovenije s tem, da predlaga-jo vođenje "tehnične" vlade njenemu guvernerju. Ta naj bi bil torej zdaj odgovoren za padec tolarja, potem ko ga je vsemu navkljub napravit trdnega! Slovenski tolar je treba uhraniti pred lahkomiselneži vladajočega režima. Če pade tolar, pade slovenska zavest. Tega pa ne borno dovolili! Predsednik: Vitomir Groš, dipl. ing. Gl. tajnik: Danijel Malenšek, dipl. iur. Prazen lonček Odgovarjam na članek "Zakaj se gremo slepe misi", Gorenjski glas, 31. 5. 1996. Spoštovani g. Pivk, namen mojega pisanja g. Petru Colnarju ni bil hvaliti g. Grosa. Kaj in zakaj sem zares napi-sal, vprašajte g. Colnarja ali mene osebno. Ker v članku "Zakaj se gremo slepe misi" omenjate tudi mene, vam sedaj odgovarjam. Pet let sva bila skupaj v skupščini bivše občine Kranj. Oba sva bila tudi člana Grosove Liberalne stranke. Poznava se, dobro vam je znano, da jaz nisem nič kriv, ker niste mogli tudi vi napolniti svojega lončka, ki ste ga z vso silo tiščali pod takrat kar veliko skledo. Znano vam je tudi, da se jaz nisem nikoli strinjal z delom Sklada za razvoj drob-nega gospodarstva in s Slovensko hranilnico in posojilnico. Prosim vas, ne omenjajte me več v svojih kritikah. Cerklje, 5. 6. 1996 Ivan Mlakar Hrvati v Evropo pod Slovenijo? "Noro, ampak briljantno." Tako so menda na našem zunanjem ministrstvu ocenili projekt Dušana S. Lajovica, po katerem naj bi se tranzit skozi Slovenijo speljal pod zemljo. Že dolgo me žuli, da bi se o svojem nekoliko skromnej-šem razmišljanju o ureditvi tranzita oglasit tudi v časopisu in dal s tem še svojo norost na javni ogled. V letih 1990 - 1994 sem bil predsednik skupščine Občine Škofja Loka. Med večjimi problemi je bil najbrž največ-jiprav tranzit skozi mesto. Za njegovo reševanje je bila sicer pretežno odgovorna država, s sedanjim stanjem in posledi-cami take ali drugačne rešitve pa najbolj mi, Ločani. Zato sem se drznil nad možnimi rešitvami zamisliti tudi sam in se nisem povsem prepustit tištim, ki naj bi edini premo-gli za tovrstne naloge potrebno učenost. Skupščina je v tistem času morala od štirih ponujenih variant izbrati najboljšo. To smo tudi naredili. Izbrali smo najboljšo od štirih ponujenih. Vseeno smo izbrali zelo slabo. Odločili smo se za var-ianto, ki nam pobere vsaj 14 hektarjev ozemlja, ki nam ga v Loki tako zelo manjka, da ga ni moč dobiti za gradbeno parcelo, močno poseže v okolje, zahteva nekaj pril-jučkov na obstoječe omrežje, dva velika nova mostova, če omenim samo tište najbolj vidne trajne negativne posle-dice. Vseeno je skupščina varianto sprejela. Glavna na-paka tega projekta pa je ta, da ne rešuje celotnega tranzita skozi mesto, tem več samo dobro polovico, čeprav se je o njem večinoma govorilo kot o Loški obvoznici. Mesto namreč obremenjuje promet Poljanske in Selske doline. Sam sem se od vsega začetka zavedal, da je rešitev tranzita možna samo pod zemljo. Loka enostavno nima več površin, ki bi jih lahko pogrešala. Za tište, ki Loke ne poznajo, je treba dodati pojasnilo, da je mesto zraslo med vzpetinami, ki se dvigajo nad obema Sorama, ki se v mestu zlijt'ta v eno. Promet iz vzhoda se blizu mesta združi iz treh smeri, Kranj a, Trate in Ljubljane. Po dobrem kilometru se ga dobra polovica odcepi v Pol-jansko dolino, gre skozi spodnji del mesta in po strmem klancu in dobre tri metre širokem kanjonu Poljanske ceste vstopi v Poljans-ko dolino. Drugi del se prebija skozi razširjeno mest-no središče, kije obremenjeno s poslovnimi, trgovskimi, šolskimi in vsemi drugimi mestnimi funkcijami. Trije vzhodni tokovi se torej v mestu združi jo in se v njego-vem središču razcepijo v dva zahodna. O tranzitu je torej treba govoriti v ćelo ti ali kvečjemu o delitvi na njegovo selsko in poljansko sesta-vino. Vse dosedanje rešitve so dajale prednost poljanski smeri. Ta je res nekoliko močneje obremenjena od selske. Vendar pa je pot do rešitve problema precej enos-tavnejša, če začnemo reševati selsko stran. Tu bi najbrž težko našel tistega, ki bi si upal ugovarjati, da je najbolj-ša in ćelo edina rešitev tista, ki bi jo iskali s predorom. Na eni strani se za vstop narav-nost ponuja odcep na mestu današnje nove bencinske črpalke in drugi na območju Dolenčevega pogorišča na Podnu. Predora bi bilo nekaj več od tistega, ki je predviđen za že omenjeno sprejeto varianto Poljanske obvoznice. Dokler ni bila zgrajena ben-cinska črpalka, bi ne bilo treba rušiti nobenega objekta in pridobiti zanemarljivo malo zernljišča. Selski tranzit bi bil rešen. Zanimivo in privlačno pri tej rešitvi pa ni sama rešitev, temveč še bolj to, da smo se s tem močno približali tudi rešitvi poljanske obvoznice in s tem celotnega tranzita. Od tu nas namreč do začetka Poljanske doline in s tem tudi več ali manj definitivne rešitve prometa v tej smeri loči samo še grajski hrib. Trase pod zemljo ni treba izbirati tako natančno kot na površju, najkrajša pot do izhoda bi bila najbrž pri opuščenem kamnolomu (Štajngruft) takoj za zahod- nim robom mesta. To idejo sem v letih svojega županovanja prodaja! vsem tištim, ki naj bi bili pri teh zadevah kakorkoli udeleženi; od ministrov do pucflekov. Na pogovorni ravni je većina sogovornikov z menoj sogla-šala. Brez težav sem med njimi ločil tište, ki so to počeli iz neobvezujoče vljud-nosti in obzirnosti do norega lokalnega oblastnika od tistih, ki so soglašali iskreno in poznavalsko. Teh sledr.jih je bilo manj. V odločilnih raz-govorih pa sem ostajal zve-čine osamljen, še zlasti zato, ker tišti, ki jih je občina plačevala, da bi take zadeve reševali na strokovni ravni, nišo hoteli zapisati ene same črke ali številke in potegniti ene same crte na papirju in s tem postaviti temelje za na-daljevanje. Vsaka rešitev ima svoje splošne prednosti in slabosti. Poznajo jih tudi laiki, zato jih tu ne bom ponavljat. Poleg splošnih pa so tudi specifične. Te pa v loškem primeru skoraj izključno govor i jo v prid podzemski rešitvi. Začet sem s sklicevanjem na neslovenski (idejni) projekt oz. studijo. Priložnosti za sklicevanje ne zmanjka. Po-javljajo se vedno novi in vedno večji tovrstni projekti. Tišti, ki potujete po svetu, ste jim priča prav povsod. Ni si treba za vzgled jemati samo številnih zahodnih projektov (Švicarji so napovedali, da bodo do leta 2040 ves tranzit po dolgem in počez pod zemljo po tirih poganjala elektromagnetna valovanja). Prvi korak bodo morali narediti strokovnjaki lokalne oblasti. Kako prav bi bilo, da bi bila njihova impotenca ozdravljena, preden bi se na obzorju prikazale finančne možnosti za uresničenje trenutno sprejetih rešitev. Peter Hawlina, Lipica 7, Škofja Loka TELE-TV Kranj v»ak dan od 19.00 de 23.00 ur* ob n«d«l|ah od 9.00 do 14.00 ur« GORENJSKI GLAS • 26. STRAN KRONIKA Torek, 11. junija •' Jj Smrt pod Begunjščico Tržič - Približno 200 metrov pod vrhom se je v soboto dopoldne odkrušil skalni oprimek in 46-letni Ciril M. iz Ljubljane je po padcu 130 metrov globoko obležal mrtev. O gorski nesreći je oskrbnik planinskcga doma na Zelenici obvestil dežurne policiste v operativno-komunikacijskem centru ob pol enajstih. Prosil je za pomoč, v reševalno akcijo se je takoj vkljućilo sedem tržiških reševalcev z dvema policistoma iz gorske enote. Ciril M. in leto starejša Mojca H., prav tako iz Ljubljane, sta usodnega dne najprej peš odšla do Zeleniće, na sedlu sta se ločila, po melišču dospela do skainih previsnih sten in od tam nameravala osvojiti Begunjščico. Za mestoma zelo zahtevne plezalne vzpone ništa bila primerno opremljena. Ciril M. je plezal prvi. Približno 200 metrov pod vrhom se je skalni oprimek odkrušil, padel je 130 metrov globoko. • H. J. TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2,4000 Kranj, Slovenija TEL: 064/221-103, 221-139, 221-146, FAX: 064/211-790 IZ KATALOGA "MOJE POLETJE": CLUB BERNARDIN PORTOROŽ, 5 DNI OD 185 DEM 7 POLPENZIONOV ŽE OD 285 DEM / > V NOVI GRADU 260 DEM, POREČU 280 DEM »VRSARJU 269 DEM, NA KRKU 324 DEM £ BRAČU 219 DEM, HVARU 215 DEM... orqanizirani prevozi s hidroquser)em iris v dalmacuo in prodaja laduskih vozovnic jadrounije. 7-dnevno križarienje po palmacui399dem STAJSKA 12 DNI OD 1.385 DEM ^ŠRILANKA8DNIOD 1.399 DEM I • javno površino upravlja javno kom^ no podjetje. Špeceriji Bled je leta .^^ sklad stavbnih zemljišč izdal sogla^, ureditev površine, a to soglasjf t neveljavno, saj sklad ni poobla*'^ organ za izdajanje dovoljenj i& •j dane stavbne površine. To s0^j občina spodbija in ne dovoli, da p 2 na javni površini karkoli drugače ur J lo. Najemnik lahko kvečjemu za pr^ plača komunalno takso ali prostor *^ sicer pa borno vztrajali, da na tem i" i ostane parkirišče kot doslej..." ,.\ KRIWIML Radovljiška orožarska afera se razpleta Marko Kovačič v priporu Radovljica • Pred slabini letom dni, bilo je zadnjega junija, smo tuđi v Gorenjskem glasu dokaj obširno poručali o razkritju kriminalistov. Orožarna v garaži, smo zapisali v naslovu. Šio je za najdbo 28 avtomatskih pušk MCV 176 slovenske i/delave z dušilci in dvema dodatnima nabojema, 51 avtomatskih pušk M 70 kalašnikov jugoslovanske izdelave z opremo, tri ročne bombe M 75 ter 50 nabojev za vvinchester magnum. Kriminalisti so kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelivi ovadili zdaj 40-letnega hrvaškega državljana Marka Kovačiča in njegovo 37-letno partnerko Jano T., ki sta imeia dobljcno orožje kar v garaži domačp stanovanjske hiše. Marko Kovačič je, očitno pravočasno opozorjen na prihod kriminalistov, pobegnil, za njim so razpisali mednarodno tiralico, kmalu se je razvedelo, da se skriva v Italiji. Prejšnji torek pa so italijanski varnostni organi prek kolegov iz goriške UNZ Marka Kovačiča izročili kranjskim kriminalistom. Ti so ga v četrtek pospremili na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kranju, ki je odredit pripor. Na zahtevo tožilslva v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj še naprej zbirajo obvestila o drugih vpletenih v očitno precej razvejano trgovino z orožjem. Vsekakor pa bo prijetje Marka Kovačiča bržkone odkrilo marsikaj novega v nadaljnjem razčiščevanju zadeve. Že sredi julija lani so kriminalisti z dovoljenjem sodišča opravili dve hišni preiskavi iz zasegli obsežno obremenilno dokumentacijo, kmalu zatem pa so tožilstvu ovadili še I. D. iz Mute in M. P. iz Ljubljane. Ugotovili so namreč, da naj bi bili v radovljiško orožarsko najdbo vpleteni tuđi podjetji Orbis in Snežnik. • H. J. ljubljanska SS, Domžale Te!.: 061/711-229 ft ^* ~— >^ss MAGNT COURS §I$^!S$9@II§ fUBiiiJBi 27.6. -1.7. (cena 329 DEM) ^IH^ Hđ fWjM$$!3il HOCKENHEIM SREDNJEDALMAT1NSKI 26.7. 28.7. (cena 209 DEM) om{ ^ Wm h ft, BUDIMPEŠTA NSIBN0 UTA10 9.7. - nj. (cena 139 DEM) Odhodi iz Ljubljane in Maribora TTC-DTM: NORISRING illlMIMlilil^ii 22.6. - 23.6. (cena 169 DEM) Jifett JMWsH IZREDNO UGODNE CENE - OBROČNO ODPUČEVANJE NESREĆE Kolesarjem teče kri J Kranj, 11. junija - Zadnje čaše vse več nesreč, v kater^ udeleženi kolesarji, in to praviloma kot povzročitclji* . 0\$ teden je kar v šestih nesrečah kri tekla kolesarjem, kl s $ krivi petih trkov. Sicer pa je bilo na gorenjskih cestah e^ k prometnih nesreč, v katerih je bilo pet ljudi huje, šest V\t$ ranjenih. Sedem nesreč se je zgodilo zaradi izsilje' ' prednosti. S konca tedna sta omembe vredni zlasti ^veW,| Obe sta se zgodili v nedeljo. Ob 14.40 je 42-letni Materi Sele z neregistriranim Tomosovim colibrijem brez ^e.ayajl brez izpita za A kategorijo vozil po nekategoriziran' .J poti, t.i. zgornji cesti za Kališe proti centru Sele. ,z|o« stanovanjske hiše Selca 67 je iz še nepojasnjenega ra "jl zavil v levo, trčil v skladovnico drv ob cesti, m°i0-L$ razneslo prednjo gumo, Matevž pa je padel. Hudo ranj so v Kliničnem centru obdržali na zdravljenju. . $ Drugič pa je v nedeljo počilo proti večeru. 13-letna A j B., nemška državljanka, ki začasno biva v Mcdvodan,^ okrog devetih s kolesom vozila po dvorišču in pri hiŠi st^o 54 v Tupaličah neprevidno zapeljala na lokalno ^ Tupaliče-Možjanca. V tistem trenutku je namreč ^L^ Hotemaž proti Preddvoru z osebnim avtom pripeljal ". ^ Vanja T. s Trstenika, ki kljub zaviranju in umikanju ni ^ obiti dekleta na kolesu. Zbil jo je v levi bok. Andreo )e $ na pokrov avtomobilskega motorja in v vetrobransko ^ ^jj od kodser je nato padla v grmovje ob cesti inh oble^ ^j,.; ranjena. Reševalci so jo odpeljah v Klinični center. i Hitrostna rekorderja ^ Maja so gorenjski policisti 332 ur merili hitrost voZ1hjtro' dokajšnji toleranci je 77 voznikov vozili toliko Pr na i{' naseljih nad 30, zunaj naselij nad 50 kilometrov m preveč), da bodo morali na zagovor k sodnikom za P j6 $ 1984 prehitrih pa so policisti mandatno kaznovali- J^g^j majska rekorderja: 8. maja je Gordan G. s CelJ5' ^r audijem 100 peljal skozi predor Ljubno, kjer je on1tijaii^i kilometrov na uro, 150 kilometrov, 23. maja pa je Lju^ \^ Simon C. po hitri cesti mimo Kokrice s cliom 9? ^ kilometrov na uro. Hitrost je tod omejena na sto k'10 Zgorel BMW v podreški gmajni J Kranj - V petek ob pol dveh popoldne so kranjski P. ^ zvedeli, da je v gozdu na Podreči povsem zgorel ose ^h Policisti in kriminalistični tehnik so odšli na prizori*ce ojjSJ Ugotovili so, da gre za BMW 316, LJ 24 31 J, ki je v'» $ na 6. junij izginil s Tržaške ceste v Ljubljani. Ob °%fi\f f± mogli določiti vzroka požara, ki je avto povsem un, jUb'JJ| tako nišo ugotovili, na kakšen način je bil avto v J^. t vzet (odklenjen, vlomljen?). Preiskava zato še ni k° jj.J' Tu cl i tc^se z^o^J^ Predoslje, 10 junija - Živemu človeku se vse zgo?jz \$> mlinar Jože iz Brdskega mlina zjutraj ni m°KtatSm< Pričujoča slika kaže kako gaje v htio zaklenilpr". \>\\ 1 Danes popoldne (ko je bila narejena fotograjija'J hiši že 40 ur. Foto: T. Dokl ^^S *?||^Ml. junija 1996 HALO, GLASOV KAŽIPOT 27. STRAN • GORENJSKI GLAS T^olll© xo objavo *pre}emamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na °tsoyi l v Kranju oz. po pošti ■ do 12.30. ure dan pred isidem Goreniskega glasa! Cena oglasov tn ponudb v rubriku Uredno ugodna. VOZNIŠKI UPIT MED POČITNICAMI te!.: 22-55-22 AVTOŠOLA B in B B in B je AVTO ŠOLA, v kateri opravi ixpil najvel voznikov. vseh vrst motorji, novi osebni avtomobili, tovornjaki, avtobus, profesionalni učitelji vožnje,... AVTO ŠOLA BlnBv Kretnju na Begun|ski 1 O, tol.s 22-55-22 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 17. junija, dopoldne ob 9. in popoldne ob 18. uri. KAKUPO VALNI Madžarska Lenti 13.6., 22.6., 'ĆLETI - GARDALAND Gardaland - Aqualand 29.6. Rozman, tel.: 064/715-249 Gorenje maloprodaia VOYAGER 51TTX - GOT. NAKUP 46.415 ali 10 x 5.800 *SCOM tLnn PRALNI STROJ 906 X GOT. NAKUP 57.707 ali 10 x 6.780 'Hrani ini- i« SUŠILEC PERILA 900 GOT. NAKUP 36.158 ali 10 x 4.016 Tel li JluharJa 1° STEDILNIK E404-EL. GOT. NAKUP 31.655 ali 10 x 4.870 «•//«•: 064/325-257 Del. čas: od 9.-12. ure, in od 13. -19. ure, sobota 9.-12. ure. r^AVTOBUSOM 1.-13. 6. Lenti z ob'skom mlina, 25 6 Palmama - Trst "4 IZLET \ Drinovec, tel.:731-050 fflO ŠOLA STOP ŠE BOUŠA AVTO ŠOLA, ZA VSE KATEGORIJE! VVINEK PRED DRUGIMI KRANJ, KOLODVORSKA 6, (ŽEL. POSTAJA). Tel.: 221-131 AVTO ŠOLA STOP ŠE BOLJŠA AVTOŠOLA, KATEGORIJE A, B, C, D, E. °VI\EK PRED DRUGIMI TRŽIČ' PARADIŽ 3. Tel.: 53-602 Imovina VIDA v ŠenčuriiL PERILO in ŠIVIUSKI MATERIAL po ugodnih cenah - KOPALKE Kr*»J*ka 2, vam nudi enodelne 1.250 SIT, ženske sp. majice 800 SIT, PAJKICE, GUMBE! ^Uturanti* Inlo MAJICE potiskane po vaših željah, po ceni 690 SIT, druzZ Y?> , ' AKCIJSKA PONUDBA. "rUStvay klubl... Tel.: 323-667 ali osebno v trgovini VIDA, Reševa 14, Kranj UVllJSJVO IN TRGOVINA vam nudi pestro izbiro oblačil za poletje: ž. bluze 3.900, ž. hlače 1.900 - "C VFTMTA« 3.900, ž. in m. T Shirt majice (tisk) 590 - 990, otroške T Shirt majice 490 77?r ££. .^- - 890, ž. in m. bermuda 1.900- 2.490, m. srajce 1.790. Možnost plačila s * pL.: 225-162 3 čeki. Odprto: 9. -19. ure, sobota 9.-12. ure. VABLJENI! i^JUPOVALM Madžarska-Lenti 15. 6.; lt-T tel.: 242-356, Konrad POLETNA ŠOIA za učence in dijake. Prof. Meta Konštantin, tel. 064/621-998, "EMSČIne Podlubnik 253, Škofja Loka AVTOŠOLA organizira tečaj iz CPP za A in B kat v prostonh AMD Radovljica in v KC" Gasilskem domu Bohinjska Bistrica. Prijave sprejemamo vsak dan po tel.: 712-338, Radovljica in 721-419, Boh. Bistrica 7„£METICm STUDIO Nudi vse kozmetične storitve. Predvsem vabi ženske, ki bi rade še pred dopustom ai0S 92, Cerklje preoblikovale svoje telo - POPUST pri shujševalni kuri. Telefon: 064/421-038 V \fntAVTO Š°LA Informacije po tel.: 714-731 s teorijo in praktično iJSNJAH vožnjo lahko začnete takoj. PA[£Stia °b 2l- Mri na Bledu v športni dvorani celovečerni *VSI VALJAK koncert skupine "Parni valjak" 1\[a j . vabi vse tište, ki pogrešajo "ŽIV-ŽAV", na veliko otroško rajanje, ki bo 22. junija od 9. ure JO8TU dalje. Zabavali vas bodo Čuki, Kaličopko, Ferdo... in še, in še se bo dogajalo. Pridite vsi! JoŠrnA vabi vsako soboto ob 20. uri na pleše; "po domače" z živo glasbo dueta NIKO u KRAIGER. Ob jedeh z žara in drugimi specialitetami-zaplešite z nami! 7°^ Ženske viskozne bluze, tuđi za najmočnejše postave po 1.999 SIT, T-shirt «" I). PRIMSKO VO mai|ce- bele in barvne izjemno poceni Za skupine dodatni 25 % popust. AXj?T JfP Tf\r* Nudimo vam akcijsko prodajo zlatega j> . ^ JKJKs nakita in stenskih ur s 15 % popustom. <*njska c. 3, nad ŽIVILA CENTROM p°j? Ženske viskozne bluze, tuđi za najmočnejše postave po 1.999 SIT, T- *-O. PRlMSKf) Vfi shirt maJ'ce- bele in barvne, izjemno poceni. Za skupine dodatni 25 % **%&v+ uv%j popust. Špagarice (espadrile) samo 199 SIT. ^§°renjsko prvenstvo harmonikarjev Jtesnica pričakuje harmonikarje nej^ij111 star<>stnih skupinah in še posebna skupina Gostje se bodo v \lo> 16. junija, srečali harmonikarji za najboljšega na Gorenjskem. ^esnica m • nad 60 .: Jun«ja - Nekaj nost iP .Paljenih, poseb-4S |Je' da dupina od 18 do V&2P? hni bila tako ^»VDrot.' razstava >n zani-n° skuns« S pevd' fo'k'or-bo *$*> jn duom M&M •*CKT prve«a dela 5- ne "• JuniJa I* ( , f .,---------, ^ Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka letence Aa © 064/46-369 klaeična masaža , MALI OGLASI @ 223-444 APARATI STROJI PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. ©634-012 11799 MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubl-jajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256,064/218-317 15141 Zvoćniki in ojaćevalec 2x400 W prodam. Grega ©311-266 18657 Prodam vrtno KOSILNICO - 4 taktni motor. ©332-503, zvečer 19315 Prodam novo mizarsko delovno mizo. ©718-088 19335 Prodam hladilni bazen za mleko, prevozni 130 I. ©681-086 19340 KOSILNICO Gorenje Muta + 4 priključki, prodam. ©64-015 19353 Prodam 40 kanalno CB postajo, cena ugodna. ©421-527 19361 Ugodno prodam TURBO PEĆICO (vroči zrak) Seiko. ©221-499 19363 Zelo poceni prodam večjo zamrzo-valno ŠKRINJO. ©325-020 19364 Ugodno prodam brezhiben šlVALNI STROJ Slavica. ©77-454 19372 Prodam plinski bojlet 10 I, star eno leto za 15000 SIT in elek. bojler 80 I, za 10 000 SIT »57-987 19394 Prodam TRAKTOR 404 SUPER, OBRACALNIK Pajek dvo vretenski in TRAKTORSKE VILE za seno.©881-786 po 20 h 19413 Prodam RORACIJKSKO KOSILNICO 165. Rakovec, Struževo 7 19414 Prodam PLUG za oranje snega in VALJAR za valjanje njiv. ©312-036 19437 Prodam GRADBENO DVIGA-LO.©242-021 19440 Prodam RORSKO KOSILNICO Alpi-na.©403-680 19449 PEČ za etažno ogrevanje, radiator, kombinirani bojler (80I), prodam. ©242-421__________________19459 Prodam OBRACALNIK Panonija za TV 520. Koselj, Lipnica 5, ©736-684 19463 Novo motorno KOSILNICO ALKO s košem, prodam 30 % ceneje. ©801- 529 19464 Prodam dobro ohranjen betonski mešalec in sekular, ugodno. ©51- 365 19472 Prodam dvoigelni ŠlVALNI STROJ Necchi tuđi na kredit. ©714-571 19484 Pomivalni STROJ Gorenje PMS 103 dobro ohranjen, prodam. ©41-311 19487 HOBI DEBELINKE, mizne rezkarje razne spone in druge stroje za mizarje izdelujemo Mipo. 064-041 19494 Prodam industrijski ŠlVALNI STROJ za usnje 600 DEM. ©242-417 1949« Prodam veliko in malo brusilko flex, zelo ugodno. ©738-421 19503 Prodam BUKOVA DRVA z dostavo in malo rabljeno tračno ŽAGO. ©685- 518 19519 Prodam BULDOŽER TG 75, letnik 1986 v delovnem stanju. ©223-648 19530______________________________________ Prodam samohodni OBRACALNIK Reform z rezervno mašino, po zelo ugodni ceni. ©800-342, zveČer 19532 Pralni stroj Gorenje obnovljen z garancijo, prodam. ©332-350 19611 Ugodno prodam rabljeno električno vrtno KOSILNICO. ©061/823-791 19619 Ugodno prodam starejši BTV Gorenje Korting, cena po dogovoru. ©84-354 19622 Zelo ugodno STROJ za pletenje vrtnih mrež za 2000 DEM. ©64-236 GLASBILA Prodam PIANINO BELARUS, ner-abljen. ©324-897 19371 Prodam novo FRAJTONARICO od Sitarja, duri C,F,B, ©312-050 19628 GR. MATERIAL BOJLERJE kombinirane rostfrei iz nerjaveče pločevine, 80, 100 in 300 i, prodam. Garancija 3 leta. ©806-069, 0609/635-262 16683 CISTERNO izdelamo v vašem prostoru po vaših merah. ©0609/635-262, 806-069 17152 Prodam rabljeno STRESNO OPEKO MEDITERAN 222. ©731-461 18999 SNEGOLOVILCE naročite ©725-319, možna montaža 19023 Prodam PORTUGALSKO PLU-T0.O241-687 19288 Prodam mali ZIDAK, 12 X 25, večjo količino.©421-485 19406 Prodam LESONITKE 40 X 60 in suhe HRASTOVE PLOHE. Zalog 62, Cerkl|e 19410 Zelo ugodno prodam 2,5 m3 kam-niškega belega PESKA za fasado. Kriška 23, Kranj 19423 Prodam smrekovo HLODOVINO. Naslov v oglasnem oddeiku. 19425 Prodam 5000 kosov rabljene STRESNE OPEKE BOBROVEC in R 4, 1.77, nereg., vozna, po delih ali ćelo.©66-502 19441 Stresno OPEKO Folc dvozarezno prodam za simbolično ceno. Zavrh 9, ©061/621-023 19474 Prodam 10 metersko zložljivo Ela-novo lestev. ©802-503 19479 Po polovični ceni prodam novo stresno okno vel. 85x115. ©66-787 19498 Strešnik folc, nov, zelo poceni prodam. ©310-598 19500 Prodam 4 m3 zračno suhih JAVOR-JEVIH PLOHOV in većjo količino suhih BUKOVIH PLOHOV.0065-75- 312 19518 Prodam 200 kosov PUNT d. 290. ©311-836 19610 Prodam 1 m3 suhih SMREKOVIH DESK, cena 23000 SIT. ©691-503 19632 VEDEŽEVANJE, ASTROLOGIJA, RAZLAGA SANJ, NAPOVED HOROSKOPA IN PREROKOVANJE POKLIČITE - PREVERITI IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko za OŠ in 1. letnik SŠ. ©78-076 19373 Instruiram nemščino za osnovne in srednje sole. ©622-902 19391 Instruiram MATEMATIKO in FIZIKO. ©730-524 19465 INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje sole ter fakul-tete.©332-613 19517 Uspešno instruiram MATEMATIKO in FIZIKO. ©241-278 19531 Instruiram matematiko in fiziko za srednje in osnovne sole. ©326-160 19588 Uspešno instruiram fiziko, matematiko in mehaniko, pridem tuđi na dom. ©45-762 19594 FIZIKO, MATEMATIKO uspešno inšruiram. Janez, ©43-131 19597 Prodam UGANKARSKI SLOVAR za PC, cea 21000 gesel. ©631-009 19666 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKE-GA POHIŠTVA, ure, umetnine,nakit, kovance, razglednice... Nudimo tuđi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037, ali »211-927, ©47-534, 16616 ZEMLJIŠKI KOMPLEKS v blizini Kranja, nad 5 ha (njive, travniki, gozd) KUPIM. Pisne ponudbe na: Poslovni biro, d.o.o., Kranj, Maistrov trg 7. HLODOVINO iglavcev odkupujemo, lahko tuđi na panju. ©57-848 laan KUPIM 3/4 m3 suhih PLOHOV. ©46-369 19002 Kupim elektromotor 7,5 KW. ©241- 431 19314 Kupim starinsko pohištvo, keramiko, ure, glasbila, okvire, ostalo. ©718- 188 19337 HLODOVINO SMREKE večje količine, E.klasa, odkupujemo, cena 15500, I. klasa cena 13500 DEM, fco kamionska cesta. ©061/864-071 ali 061/864-070 19349 Kupim OBRACALNIK za T.V. 420. ©58-487 19356 Kupim 100 komadov STRESNE OPEKE Kikinda. ©685-025 19486 Kupim POGRAD. ©633-844 19530 LOKALI 2ELEZNIKI - POSLOVNI PROSTOR 64 m2, ugodno prodam 33000 DEM, možna kompenzacija. ©323-337 18628 KRANJ najamemo skladiščne ali podobne prostore 300m2 za daljši čas. AMBRAS, 323-067, 325-764 19212 Bled oddamo lokal, strogi center, 700 DEM mesečno. POSING,d.o.o., 224-210, 222-076 19253 ODDAMO poslovne prostore 80 m2, 70 m2, 60 m2, 40 m2 za mirno dejavnost. KOŠNIK.S.R 332-061 19427 Prodamo GOSTILNO na Dolenjskem 120 m2, 60 sedežev in letni vrt. KOŠNIK.s.p., 332-061 19431 ODDAMO vpeljano GOSTIšCE s prenočlšči v Podljubelju - Triič. Obratovanje možno TAKOJ. Tel.: 81-827, popoldan V Celovcu in Zagrebu ODDAMO poslovne prostore od 16-80 m2 po izjemno nizki ceni. ©242-121 19520 KRANJ - center oddamo trgovino živila v obratovanju, obvezen odkup inventarja in zaloge za 2200 DEM mesečno + 6 mesečno predplačilo. AGENT Kranj, 223-485_________19541 Oddajamo proizvodne prostore manjših in večjih površin z možnost-jo kasnejšega odkupa v industrijski coni Medvode. Pokličite: SIGMA IMMOBILIEN.d.o.o., Dunajska 101, Ljubljana, p.p. 28, 061/341-278, 345-361-, 1683-599 19585 ODDAMO PREDDVOR 50 m2 gost. lokal, 1600 DEM/mes in odkup inv. 46000 DEM; KRANJ Planina III lokal 38 m2 primeren za trg. ali storitveno dejavnost - tuđi prodamo; Center trgovski lokal 90 m2 in 40 m2 v I. nadstropju; Planina I 20 m2, več skladiščnih in pisarniških prostorov. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 19684 KOLESA Prodam MOTORNO KOLO MZ 250 ETZ, dodatno opremljen, 1.88. ©53-307 19312 Prodam otroško KOLO Kekec. »326-556 19352 Prodam otorško KOLO do 7 let. »46-067 ali 46-124 19362 Prodam MOTOR BT 50 S, letnik 1989, dobro ohranjen. »312-402 Prodam TOMOS ELEKTRONIC, letnik 1978, ter rezervne dele. «401-432 19370 Prodam TOMOS APN6. ©422 498 19434 Prodam BT 50, 1.88 z dodatno opremo in CTX 90, cena po dogovoru. Lombar, Olševek 40 19447 Ugodno prodam APN 6. Renata 730-509, po 16. uri 1945a Poceni prodam rabljeno otroško kolo BMX. ©66-596 19497 Prodam kolo BMX do 11 let, kolo do 6 let. ©326-287 19501 Poceni prodam ŽENSKO GORSKO KOLO-novo. ©311-872 19521 Prodam žensko in moško kolo. 0222-833 19565 Prodam rabljeno ŽENSKO KOLO po nizki ceni.©310-674, šmit Franc, • Trojarjeva 25 19582 Prodam motorno kolo BT ro, letnik 1987, rdeče barve, cena 400 DEM. ©45-506 19613 Poceni prodam rabljeno GORSKO MOŠKO KOLO, obnovljeno, 21 pre-stav. ©631-009 19665 OBVESTILA WB PROTICELULITNA TERAPIJA na Gorenjskem samo kozmetika v hotelu RIBNO! 19359 LEA JAKIČ s.p. Podljubelj f04,Tržič tel.: 064/59-005 OBLAČILA NEVESTE - obiščite butiq VERITAS in si izberite sanjsko poročno obleko. ©224-158 18928 VERITAS - najcenejša izposoja POROČNIH OBLEK v centru Kranja. Maistrov trg 11, ©224-158 18929 MLADOPOROČENCI - velika izbira poročnih oblek vseh velikosti. VERITAS, Maistrov trg 11, ©224-158 18930____________________________________ Prodam mini usnjeno OBLE-KO.©715-479 19411 TRENIRKE zelo ugodno! RUBIN Kokrica, 221-151 19457 Prodam dekliško obhajilno obleko. ©621-062, zvečer 19606 TRGOVINA V ŠK. LOKI NA ŠOLSKI UL.2 VAM NUDI: -PORCHAN *VAZE * RIŽEVE SERVISE * ČAJNE IN KAVNE SERVISE * OKRASNE LONCE -MEDENINA * SVEČNIKI *VAZE * LONCI -BiŽUURUA "*?..:<; ^ * SREBRNE VERIŽICE * USNJENE S KRIZO * ZAPESTNICE, UHANE POSTANE SREBRO * KRISTALI - TEKSTIL * SVILENI TOP * HLAČNA KRILA - KRILA (ZMEČKANKE) * OBLEKE - BOMBAŽ VABLJEM1 OTR. OPREMA Prodam otroško postel|ico z jogijem, previjalno rnizo, kombiniran voziček Pegg. ©324-304 19220 Prodam kombinirani voziček in opremo za dojenčka. ©43-440 19333 tv-video-audio-hi.fi ZASTOPSTVO IN PRODAJA Cb pionoer @Shcrwr»od MINI STOLP PIONEER 76.990 SIT TV ISKRA 55 TTX ST 64.990 SIT TV ISKRA 55 TTX 59.990 SIT SHERVVOOD HI-FI SISTEM PO KOMPONENTAH 103.680 Sli PHILIPS ENOJNI RADIOKASETOFON 6.300 Sli PHILIPS VIDEOREC.H 42.990 Sli PIONEER ZVOĆNIKI 2x 120W (POMP) 29.900 SH SONY VHS E-180 590 SIT SONY AUDIO UXS60 290 SIT KASETOFONI PIONEER -10% KARAOKE STOLP PIONEER -10% l'l P0MKVl\ SAIJO M GO'OVINO 3% ?QPJSTA NAD I0OOO S(T ' i ' SU POHUSIA NM) lOOOOOSir ;.;'.. I MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE ALI' POTROŠNIŠKI KREDIT ;h":- PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEĆ i,.: IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE 'r| X:\i \'J:\;> 1 \V:¥-H'A:Jl\I fI Prodam OTROŠKI VOZIČEK 5000 in PC 486 82000. ©718-227, popoldan 19355 Prodam kombiniran VOZIĆEK, avto sedež, otroški stolček. ©217-518 19369 Prodam otroško KOLO, posteljico z jogi|em in kombiniran voziček. ©806-394 19469 Prodam lepo ohranjeno otroško POSTELJO z jogijem, cena 15000 SIT. ©310-368 19483 Prodam HOJCO, stajico in otroško posteljico z jogijem. ©326-287 19502 Ugodno prodam lepo ohranjeno hojico in stajico. ©218-760 196U Kupim rabljen OTROŠKI POGRAD. ©686-259 19664 OSTALO OTOK KRK - ste željni počitka in miru v apartmajih?! Lepa narava in mir. ©061/813-951 18998 Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka. ©731-208 19385 Ugodno prodam posodo in jedilni pribor za dvanajst oseb. ©714-519 19399 KOLPA - Primostek KAMP PRIKOLICA, ODDAM. ©622-238 19477 PRIDELKI Brezplačno oddam travnike za košnjo sena v Javorniškem rovtu št. 8. ©806-729 19387 Brezplaćno oddam TRAVNIKE za košnjo sena v Javorniškem rovtu. Možnost spravila s traktorjem. ©806-729 19435 Prodam mladi KROMPIR. Jama 11, Mavčiče, ©401-103 19451 Prodamo ZGODNJI KROMPIR ADORA. Matijovc - Jeglič, Pod-brez)e 192_____________________19452 POSESTI Prodamo v Cerkljah novo hišo, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 U7M Kupim GRADBENO PARCELO za vikend do 10.000 DEM v Planini pod Golico ali Javorniški rovt. ©862-827 16850 Kupimo HIŠO v okolici Tržiča, cena okoli 90 000 DEM ali menjamo STANOVANJE ZA HIŠO, na odlični lokaciji v Bistrici pri Tržiču, 64 m2, SAT TV, tel., CK, sončna lega. šifra: MENJAVA 18838 Kupim zazidljivo parcelo v Kranju ali okolici. ©331-266 dopo. in 326-585 popoldan ias98 V Kranju kupim večjo zazidljivo PARCELO ali nadomestno gradnjo. ©324-304 19032 kranj - Drulovka 350 m2 dvojček, cena po dogovoru, ugodno, ODDAMO Kranj 1 ss odamo 46 m2, neopremljeno, enoletno predplačilo, KRANJ okolica oddamo za daljše obdoje KMETIJO. AMBRAS, 323-067, 325-764 19210 _____^J \ PARCELE: Kranj okolica kUPjjJ U zazidljivo parcelo 500-600 m2 T,«j BRAS, 323-067, 325-764___; « Prodamo BESNICA gozdno p$ Vi 6750 m2, za 11 000 DEM, "<* okolica ZAZIDLJIVE PARCELE,' ^ Loka - okolica zazidljiva parce'aj f m2 za 37 000 DEM, Bitnje tm * dvo ss HIŠO na parceli 760 ^2lJ^ 100 m2, klet, garaža, Drulovka -^ atrijska HIŠA, podkletena, P8^ [ 349 m2, v Bitnjah samostojno ^" ,£ na parceli 500 m2, adaptiraj «. Poljanski Dolini novo HlSO ^ S gradb. fazi skupaj s staro k(T1;$ial HIŠO na parceli 1200 m2, lePaJV^ lega. MIKE & CO d.o.o., «216'^ * 19293_________________________ —"^ I PRODAMO POLJANSKA D°LJj «t posestvo 5200 m2, od tega I? ^ «c m2 zazidljive parcele z lokaCjTC - OB SREDAH OD 8. DOI&URj^^^ 5**, 11. junija 1996 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS teT™G£ZD ob cesti 23100 m2 J\*tf 1-20 DEM m2). ©891-191 i 5 Hn? Prodam PARCELO 1113 m2 > •323-6Q Vsel'ivo na Dolenjskem. rC*1"^"—^-«j_____________________19388 Tf °MicoDi,Pod Krvavcem ali Ljubljani z IŽ'^J^P'm- »061/721-413 19403 '$0đ 19683 POSLOVNI STIKI KRATOKORČNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVITVE PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN. ©422-193 13993 PLASIRAJTE DENAR po 3-5 % obrestih - varna garancija. ©422- 193 15957 KOMPASOV SKLAD sprejema certifikate. ©213-226 18391 Posredujemo kratkoročne kredite na podlagi zastavitve s pomočjo čekov in kreditnih kartic. ©741-385 ali 0609/638-278 od 9. do 19. ure 18797 GOTOVINSKO PpSOJILO - hitra realizacija, garancija: čeki, hise, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11, Ljubljana, tel.: 061/210-174, 061/126-20-70 (pri Operi) od 10. -16. ure. Vložite CERTIFIKAT, pridemo na dom, dobite nagrado. 0323-891, po 16. uri lesu Poštenomu podjetniku ali obrtniku omogočim kredit v visini 80 000 DEM za dobo dveh do treh let z 2 % obrestno mero. Garancija HIPOTEKA ali novejši proizvodni stroji, gostinjs-ka oprema itd., kar ostane v vaši uporabi. Ponudbe pod Šifra: TAKOJ 19450________________________________^^ Vložite CERTIFIKAT nagrade -možnost kredita po 16. uri. ©323- 891 19608 BPD East brokers, d.d., ODKUPUJEMO delnice Lek, Mercator in druge. Tel.: 061/133-43-52 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 061/611-078 15265 Prodam KOSTANJEVA DRVA 17 m2, že žagana in suha. ©43-390 19342 Prodam KRAVO simentalko pred telitvijo, lesen silos, kletko za 60 kokoši, omare za dnevno sobo. ©51-047 19380 Oddam dva tigrasta MUĆKA, prodam starejšo hiso vseljivo na Pagu. Fabijanič, Vrba 15, Žirovnica 19382 Prodam VRTNI KLOPI, GARAŽNA dvižna VRATA in ZAMRZOVALNO ŠKRINJO Gorenje.Q46-771 19407 Prodam suhe SMREKOVE DESKE in VRTNO ZEMLJO. Čadovlje 3, Golnik 19448 Prodam suha hrastova drva. 0682- 572 19485 Prodam ALARMNO centralno, opeč-nice za zaprt kamin, prtljažnik za avto. 066-783 19491 Ne zavrzite porabljenih telegonskih katric. Pošljite jih zbiralcu - Rener, Sorška 3, Kranj 19510 Poceni prodam MINI BARSKO KUHINJO in litoželezno kad. 0312- 210 19524 Ugodno prodam zam.škrinjo, kuhinjsko mizo, motor automatic, tepih. Kovačevič, 223-423 19612 KUHINJO, polkavč, pralni stroj, Jogi vzmetnice, akvarij 50 I, prodam. 053-268 19615 Prodam GORSKO KOLO SCOTT in GLASBENI STOLP SONY 120 W, ugodno. 0731-376 19671 STAN. OPREMA Nerabljen kavč in dva fotelja v senf barvi, prodam. (50.000 SIT). 0215- 330 19221 Poceni prodam ohranjeno francosko POSTELJO 200x160 cm. 0621-795 po 20. uri 19331 Zelo ugodno prodam kuhinjske elemente za 35000 SIT. 0730-518 19339 Prodam most za 25000 SIT in dvosed za 15000 SIT. 0730-518 Ugodno prodam oblazinjeni JEDILNI KOT.©622-885 zvečer 19412 Prodam dva OKNA, BALKONSKA VRATA, KERAMIĆNE PLOSČICE, BOJLER, HLADILNIK, ZMRZOVAL- NO ŠKRINJO ter ZMRZOVALNO , OMARO.©52-277 19417 Ugodno prodam sedežno garnituro dvosed, trosed in kot. ©331-765 Prodam KUHINJO gorenje, JEDILNI KOT, dve garderobni omari manjši, cena ugodna. ©741-237 19558 radicTH 104.5 (iM 105.9 : -nipr- 107.3 \l j III/ 107.5 i OGNJIŠĆE 1 B tel. 152-11-26 fix. 1S2-1^6ŠP| ŠPORT GLISER GT 402 z motorjem Evin-rude 25, komplet oprema smuči, prikolica, registrirano, cena 3200 DEM, prodam. ©22-33-53,zvečer 18920 KAJAK Prijon slalom 500 DEM, rešilni jopič 3000 SIT. ©332-039 19328 Prodam celotno smučarsko tekaško opremo za 5000 SIT. ©328-716 19344 V komisijsko prodajo vzamemo rolerje. RUBIN Kokrica, 225-15119455 Rabljene ROLERJE od št. 29 -38 odkupimo. Rubin Kokrica, ©225- 151 19456 Prodam ČOLN KLIĆEK in MOTOR Johanson 25 s prikolico. Milan Saje, 327-323 19489 KANU Elan, dve vesli, nov ugodno prodam. ©738-186 19528 Za 500 DEM prodam BRAKO PRIKOLICO. ©332-537_______19607 Prodam nepremočljive ŠPORTNE COPATE znamke Addidas, temno modre barve št. 40. 055-108 19627 STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...0242-0372243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 in bela tehnika na 331-301, od 9. do 17. ure 2405 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. ©422-193 11964 CISTILNI SERVIS METOD.d.o.o., vam nudi čišćenje vseh talnin povr-šin (zaščita, premazi), sedežnih gar-nitur, stekla, pranje zaves....©326- 969 16302 BALONI, REKLAMNO DEKORATIVNI, POTISKANI PO VAŠEM NARO-ČILU! OSKRBA.D.O.O., ©062/35- 304 16659 Izdelujemo kovinske zaščitne mreže za okna po naročilu. ©806-02617259 PROTON RTV SERVIS vam hitro in kvalitetno popravi vso zabavno elektroniko. MONTAŽA SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN Bleivveisova 2, Kranj, ©222-004 17510 Na zadovoljstvo strank opravljamo vsa zidarska dela. Kvalitetno, ugodno in poceni o čemer se seveda lahko prepričate sami. Vse Informacije na ©218-779 okoli 21 h 17758 ZASTEKLJUJEMO vse vrste - balk-onov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. 0061/272-381, od 8-12. ure in od 14-17. ute 17777 Obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem in gipsom (Armstrong spuš-čeni strop). 049-416 17915 Lamelne zavese, žaluzije, rolete vam nudi ROLETARSTVO BERCAN, ©061/342-464, 0609/630-700 18024 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, do 30 % manjše toplotne izgube oz. prihranek pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni već, zmanjšan hrup! ©061/813-553 Vodim poslovne knjige podjetjem in samostojnim podjetnikom, pretipkavam diplomske in seminarske na-loge.©78-708 in 741-394 185S4 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujmo, montiramo in popravljamo. ©213-218 18640 KONTAKT p PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, |!| PROIZVODNJO IN PRODAJO TRZIC, d.0.0. |»i 1 n =i*J\ f ■ 1 PIB||. nm I nnTOviN/T ATIANTA55STEREO 62,760 56,500 VOVAGER 51 teletekst |49,900 144.500 S skupino delam vsa ZIDARSKO-FASADERSKA dela, hitro, cene ugodne. 0224-730 187S6 Opravljam manjša ZIDARSKA DELA, omete, fasade, polaganje tlakov. 077-780 18890 SERVIS GOSPODINJSKIH APARA-TOV- če zamrzovalna škrinja pušča vodo, pokličite 0332-053 18973 BRUNARICE po naročilu izdelujem po konkurenčnih cenah. 053-765 19001 VAŠ PRALNI, pomivalni stroj bo zopet pel kot slavček! 0331-450 19079 Dobavimo in montiramo ROLETE, ALU ŽALUZIJE, LEMELNE IN PLISSE ZAVESE. LEKERO.d.o.o., c. na Rupo 45, Kranj Kokrica, 9245-124 ali 245-125 1915a Prodajamo in polagamo LAMI-NATNE TALNE PLOSCE, FOLIRIZIR-ANE STROPNE IN STENSKE OBLOGE, tuđi za vlažne prostore. LEKERO.d.o.o., C. na Rupo 45, Kranj Kokrica, ©245-124 ali 245-125 19159 SAMSUNG, GORENJE RTV SERVIS- popravila na domu. Popravljamo vse vrste TV, RA in HI-FI aparatov, popravila računalniških monitorjev. Jezerska c. 22, del. čas 9-12 in 14-16. ure., ©241-493 19165 BOJLERJE, PIPE, wc -kotlički, ventili, popravilo in montaža.©325- 815 19310 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, VODOVNI in ELEKTRO INSTALACIJE, popravilo in montaža. HIŠNI SERVIS, ©325-815 19311 TV ANTENE montaža, servis, dogra-ditev (POP.A.TV3) kanala. ©225-255 Načrtovanje in zasaditve vrtov in grobov, notranjih in zunanjih korit. ©310-744 19317 Vodimo računovodstvo za samos-tojne podjetnike in d.0.0. 9223-803 19325 Če potrebujete elektroinstalacijo hiše, stanovanja, poslovnega prostora. Pokličite 84-397 19326 KOZMETIČARKA v hotelu Ribno, nudi nego in ročno masažo. 0741- 321 19358 OBLIKOVANJE IN PODMLAJE-VANJE ŽIVE MEJE, nasaditev in vzdrževanje cvetličnih korit, za privatni in gostinski sektor. 0714-282 Tipkam vse vrste besedil na raču-nalniku v Windows okolju. 0324-574, popoldan 19398 Iščemo ZIDARSKA DELA in delamo poceni. ©43-143 19401 VODOVODNE INSTALACIJE - hitro in kvalitetno. KOŠNIK.s.p. 332-061 19428 RTV SERVIS Novinec - popravila televizorjev vseh proizvajalcev na vašem domu. ©331-245 19471 Presnemavamo FILME NORMAL 8 in SUPER 8 na VHS kasete z dodatno glasbo. ©50-852 19478 Instalacije centralnih in vodovodnih napeljav. Saje Milan, 327-523 194B8 Obveščam stranke, da ŽAGAM DRVA. Jereb, 622-631 19504 RTV servis ŠINKO! Popravila TV-jev Gorenje na vašem domu.0331-199 19512 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. ©223-420 19523 ISKRAEMECO +— ■ ISKRAEMECO Merjenje in upravljanje energije, d.d. Kranj, Savska loka 4 Uprava delniške družbe ISKRAEMECO, d.d., Kranj, Savska loka 4 na podlagi 287. in 288. člena ZEGD sporoča delničarjem nasprotni predlog, ki ga je vložil Kmečki sklad 1, pooblaščena investicijska družba, d.d., Ljubljana, Stegne 21 na predlog sklepov, objavljenih v Uradnem listu RS, Delu in Gorenjskem glasu dne 31. 5. 1996 za 3. sejo skupščine delniške družbe, ki bo 4. 7. 1996. Nasprotni predlog je naslednji: - k 3. točki dnevnega reda: - Čisti dobiček za poslovno leto 1995 v visini 257.351.323,50 SIT se uporabi: - 129.816.000,00 SIT se razdeli med delničarje - 63.767.661,70 SIT se odvede v rezerve - 63.767.661,70 SIT pa ostane nerazdeljen. Obrazložitev nasprotnega predloga: Ne glede na dosedanjo visino rezerv, ki presegajo zakonsko predpisane minimalne rezerve družbe PID Kmečki sklad 1 smatra, da je s stališča dobrega gospodarstvenika smotrneje, da se sredstva porabijo za rezerve, kot pa da ostanejo nerazporejena. O predviđenih investicijskih vlaganjih družbe v naslednjih letih pa bi morala uprava pripraviti natančno poročilo o tem, za kakšna vlaganja gre. Ker pooblaščeni investicijski družbi namen investicijskih vlaganj ni znan, predlaga, da se polovica nerazporejenega dobička porabi za povećanje rezerv družbe. Stališče uprave k nasprotnemu predlogu: Uprava se z navedenim nasprotnim predlogom ne strinja, saj meni, da odločanje o uporabi dobička z namenom, da se odvede v rezerve, glede na trenutne okoliščine ni potrebno. Poleg tega si družba pri razporejanju dobička po njenem predlogu, objavljenim v sklicu skupščine, ohranja večjo fleksibilnost. Delničarji bodo namreč na eni od naslednjih sej skupščine družbe, ki bo odločala o razdelitvi s predlaganim sklepom nerazdeljenega dobička, le-tega razdeljevali y skladu z okoliščinami, ki bodo obstajale v času odločanja o razdelitvi, pri čemer seveda ni izključen niti sprejem sklepa, kakršnega v tem nasprotnem predlogu predlaga Pooblaščena investicijska družba Kmečki sklad 1, d.d., Ljubljana. Uprava družbe - Generalni direktor Nikolaj Bevk, dipl. inž. GORENJSKi glas • 30. stran MALI OGLASI, OBVESTILA Torek>1X iuniia ^ Popravilo kmetijske mehanizacije in izdelava nadomestnih delov pridemo na dom. 0328-014 19529 Čišćenje preprog, sedežnih garnitur, avtomobilov, oken...LESKER, 0211- 338 1953S Popravilo HLADILNE TEHNIKE, gosp. aparatov, previtje rotorjev, elektromotorjev. Pivka 20, Nakloi95ao Izdelujemo in montiramo namakalne sisteme za: sadovnjake, rastlinjake, poljedeljstvo itn. ter prodaja komple-tov za kapljično namakanje balkonskih okrasnih rož in posebna ugodna ponudba cevi za kapljično namakanje (vseh vrst zelenjave, jagod, itn.) 049-231 19586 Izdelava mansardnih stanovanj ter montaža stropov in sten (opaž ali gips). Jare, Visoko 111, «143-098 VODOVODNO INSTALACIJO V NOVI HIŠI ALI HLEVU, ADAPTACI-JUO KOPALNICE (MOŽNO KOMPLET Z ZIDAVO IN KERAMIKO), KOT TUĐI DROBNA POPRAVILA (ZAMAKANJE, ČIŠĆENJE BOJLER-JEV, POPRAVILA PIP ITD.) VAM NAREDIMO IZKUŠENI MOJSTRI PO SOLIDNI CENI. O211-128 (kličite do 8. ure ali po 20. uri) 19802 Vodimo POSLOVNE KNJIGE OBRTNIKOM in PODJETJEM. «212-108, 241-301 19618 Izvajanje sanacije, vzdrževanje vseh vrst ELEKTROINSTALACIJ Ćebašek, Prebačevo, 0326-359 19667 Želite prihraniti 800 DEM letno, solarni sistem Integral, samo 1700 DEM. 0802-739 19668 SATELITSKI SISTEMI od 358 DEM z montažo, lahko čeki. 0719-014 19669 STANOVANJA Mlada slovenska družina (3 člani) NUJNO najame STANOVANJE od 40-50 m2 do 300 DEM/mesečno. 022-33-00 18918 Prodamo Kranj Planini II, 2 ss atrijsko 70 m2 in Planina III 2 ss + 1, 75 m2, 2. nadstr.0326-213 pop. 18942 2 SOBNO novejše komfortno stanovanje na Planini, kabelska, centr.kurjava, prodam. 0328-275, PO 16. Uri 19156 KRANJ - prodamo 3 ss, CK, KTV, vseljivo po dogovoru, 87 m2, cena po dogovoru, dva 2 ss z dvema kab. 87 m2, CK, KTV, cena 120.000 DEM, prodamo 2,5 ss, II. nad., Planina III, 75 m2, cena po dogovoru, prodamo 2 ss Planina 1, 74 m2, ugodno. AMBRAS.d.o.o., 0325-764 in 323- 067 19209 Najarnemo več stanovanj za znane stranke - Kranj, Skofja Loka, Tržič oz. po Gorenjski. Uredimo pogodbo, najemodajalcem ne zaračunavamo stroškov. AMBRAS Nepremičnine, tel.: 323-067, 325-764 Radovljica - 2 ss I. nad., prodamo 60 m2.1. nad. AMBRAS.d.o.o., 323-067, 325-764____________________19211 GORENJSKA KUPUJEMO STANO-VANJA za znane kupce. Prodajalcem ne zaračunavamo provizije. Uredimo celotni postopek okrog kupoprodaje nepremičnin, nudimo vam strokovno pomoć, brezplačne oglede in cenitev cenilca. AMBRAS.d.o.o., 323-067, 325-764 19213 KRANJ - prodamo enosobno stanovanje 36 m2, vsi priključki, 55000 DEM, KRANJ Planina III prodamo dvosobno mansardno stanovanje 73 m2, komfortno, 110.000 DEM. POS-ING.d.o.o., 224-210, 222-076 19250 Kranj - Planina III prodmao 3 sobno stanovanje 78 m2, prvo nadstr., 120.000 DEM, Kranj Planina I prodamo dvosobno stanovanje 63,4 m2, takoj vseljivo, 89200 DEM. POS-ING.d.o.o., 224-210, 222-076 19251 RADOVLJICA prodamo trosobno stanovanje 68 m2, prvo nadstr., vsi priključki, 110.000 DEM, KRANJ Planina II, oddamo dvosobno stanovanje 65 m2, opremljeno 550 DEM na mesece, KRANJ oddamo 4 sobno (2+2) stanovanje, opremljeno 50 DEM mesećno. POSING, d.0.0., 224-210, 222-076______________19252 Na Gorenjskem kupimo garsonjero, enosobno stanovanje, dvosobno ali večsobno stanovanje. POSING ,d^o^_224_£10^2£|076_ji9254 Prodamo STANOVANJE v Radovljici 51 m2. O714-731_________ i«334 Na stanovanje brezplačno vzamemo mlado dekle kot sostanovalko. 0215-418________________^11 Prodam ali zamenjam 3-sobno STANOVANJE v izmeri 73 m2 v Skofji Loki. 0682-105, popoldan, dopoldan 0624-066 int. 356 19392 GARSONJERO v Valjavčevi ulici prodam za 32 000 DEM.0224-514 od 19-20 19419 Prodamo 2 ss v Drulovki in več stanovanj v Ljubljani. KOŠNIK.s.p., 332-061 19430 Šenčur - oddamo 2 ss, opremljeno v hiši. ROBSUS Kranj, 324-165 19466 škofja LOka - najamemo 2 ss za znanega interesenta po možnosti brez predplačila (Trata ali Frankovo nas.). AGENT Kranj, 223-485 19542 Kranj najamemo 1 ss lahko neopremljeno za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485 19543 V Kranju najamemo 2 ss z možnostjo predplaćila. Lahko neopremljeno do 500 DEM mesečno. AGENT Kranj, 223-485 19645 V Radovljici kupimo 2 ss z vsemi priključki do 60.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485 19546 V Sp. Gorjah oddamo 2 ss delno opremljeno v stanovanjski hiši lahko družina z enim otrokom za 600 DEM mesečno. AGENT Kranj, 223-485 19547 Kranj prodamo 73 m2 stanovanja v IV. nads. od štirih, z vsemi priključki za 110.000 DEM in prodamo 53 m2 2s atrijsko stanovanjeza 82000 DEM. AGENT Krani, 223-485 19548 Kranj prodamo 2 ss popolnoma obnovljeno brez CK, 75 m2 z velikim balkonom za 105-000 DEM. AGENT Kranj 223-485 19549 Kranj okolica kupimo več enosobnih stanovanj za znanega kupca, po možnosti takoj prepis. AGENT Kranj, 223-485 19551 Kranj okolica kupimo manjše, lahko starejše stanovanje, lahko brez CK, do 35000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 19552 Oddamo stanovanje 3 ss, 72 m2 na Planini, 500 DEM/mes., poli. predpl.. K3 KERN d.0.0., 0221-353 in fax 221-785 19569 Prodamo Jesenice 4 ss stanovanje, 102 m2, 1 garsonjera 17 m2 v privatni HIŠI, cena 70 000 DEM. K3 KERN d.0.0., 0221-353 in fax 221- 785 19571 Prodamo Kranj 2 ss + 2 k, 93 m2, v 2. nadstr., menjamo za 2 ss ali prodamo. K3 KERN d.0.0., 0221-353 in fax 221-785 19572 Kupim PODSTREŠNO * STANOVANJE y Kranju. Plačilo v gotovini. Tel.: 323-067, 325-764 Prodamo 2 sobno stanovanje v Kranju, 75 m2, zaradi visokih stro-porv primarno za pisarne. 0061/ 341-278,061/445-726 19564 Prodamo GARSONJERO na jeseni-cah, opremljeno, CK tel., takoj vseljivo. Mike & Comp., 0216-544 19037 Nujno prodam zejp lepo večje 2 sobno stanovanje v Skofji Loki in zelo lepo 2 sobno stanovanje v nizkih blokih v Kranju. Resne ponudbe na 0061/14-04-300 1003« Kupim 1-sobno stanovanje v Kranju, Planina. PlaĆIlo v gotovini. Tel.: 323-067, 325-764 PRODAMO: Kranj šoriijevo nas. 2 ss7IX., 52 m2, 85000 DEM, Zlato polje 3 ss/pritl., 60m2, 1300 DEM/ m2. 3ss, 67 m2, etažna CK, 105.000 DEM, Planina I, 3 ss/lll., 1500 DEM/ m2, Planina II 1ss, 50 m2, 80.000 DEM, 2 ss 65 m2, preurejeno v 2,5 ss, 114.000 DEM; 1,5/XIII 59 m2, 1400 dem/m2, PLANINA III 1 ss 44 m2/l., 71500 DEM, Planina III atrijsko 92 m2, 1500 DEM/m2; Savska loka 2 ss, 76 m2, brez CK, 63000 DEM; Savska cesta 2 ss, 75 m2/l, obnovljeno, brez CK, primerno tuđi za poslovno dejavnost, 105.000 DEM; Cerklje mansardno, 44 m2, 1400 DEM/m2. še4nčur 1 ss, 42 m2/pr., 63000 DEM, Tržič - Preska 1 ss/lll, 43 m2, brez CK, 1400 DEM/m2. DOM NEPREMIĆINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 19678 KUPIMO: Kranj garsonjero do 40.000 DEM, lahko brez CK. ODDAMO Senčur 2ss, 70 m2, opremljeno v hiši s posebnim vhodom, 450 DEM/ mes; ŠKOFJA LOKA (okolica, 8km), 100 m, komfortno opremljeno stanovanje v hiši, 400 DEM/mes.; 70 m2/ pritl, opremljeno stanovanje v hiši, terasa + vrt, 300 DEM/mes; Hraše pri Leswcah 45 m2 v hiši brez CK, 200 DEM/mes:; Krize 2 sobi in kuhinja v starejši hiši, brez CK in tel., potrebno urediti kopalnico 100 DEM/mes., DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 19679 NEPREMIČNINE posing , r POSLOVNI ^ INŽEN1RING d.o.o. Kran|/JrbStna 3, tel.:224 210 Oddamo stanovanje v Kranju, 1 ss 46 m2, 4. nadstr, 400 DEM/mes., poli. predpl. K3 KERN d.0.0., 0221-353 in fax 221-785 19573 TAKOJ NAJAMEM garsonjero ali manjše stanovanje v Ljubljani.046- 886 19579 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD- rabljeni in novi rez. deli, odkup avtomobilov. 0064/692-194 19324 Prodam razne dele od Ford Siere, vrata, luči, sedeži... 0422-023 19390 AVTOPREVLEKE in AVTOKOZMETI-KA, zelo ugodno. RUBIN Kokrica, 225-151 19458 SPOJLER za FIAT PUNTO okrasni in pragove, prodam 200 DEM. Rožič, Ravne 17, Tržič 19467 Prodam PRTLJAŽNIK za ŠKODO FAVORIT 4000 SIT. 050-308 19536 VOZILA Odkup, prodaja in prepis vozil in avtosejem, v bivši vojašnici v šk. Loki, vsako soboto od 8-12. ure 0 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto Škofja Loka. 5658 OPEL OMEGA 2.0 i 16 v, CARAVAN, letnik 1995, prodam ali zamenjam z doplačilom. 0714-975 19354 Prodam DAIHATSU CHARADE, letnik 1991, 23000 km. 0217-108 19357 Ugodno prodam VISO 11 RE, letnik 1985, cena po dogovoru. 0725-362 19360 Prodam R 5 GL, letnik 1985, reg. do 5/97, res lepo onranjen. 0710-743 19365 GOLF II diesel, I. 89, ugodno prodam. 050-629 19367 Prodam OMEGO 2.0 I karavan, letnik 91. 083-631 19373 Z 750 reg. 11/96, prevoženih 50.000 km, prodam za 400 DEM. 0311 -877 19374 Prodam JUGO 45, beli, letnik 1989, prevoženih 63000 km. 0731-164 19376 JETTO diesel, letnik 1989, prvi lastnik, nekarambolirano, zelo ohran-jeno, prodam. 043-478 19395 UNO 45, prodam, 1.89 dec, reg. do 20.3.97, 89000 km, radio, nove gume, lepo ohranjen. 0891-668 19396 HROŠČA 1200 S, 1.75, vijolične barve, prodam za 2300 DEM.0685-071 ali 685-055- 19405 KRANJ šuceva 27,24 21 21 \$\W^VWRfiBwA f BREZŽIČNI TEIJEFONi/tELE^AKSI^ 1 ICENTRALE, ZAŠĆITE, MONTAŽE, ISDN| LAĐA SAMARA, RIVA KARAVAN, MOSKVIČ ALEKO, takoj kupim.0061-1263-400 in 0609-614- 484 17143 ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL, STARO ZA STARO, PRENOS LASTNIŠTVA. 0325-981 18100 Prodam JUGO 45 E, letnik 1987, reg. do 8.2.97. 0242-264 18809 GOLF JX 1.3,1.87, model 88, reg. do 10/96, prodam.0241-307 18943 OPEL REKORD 2.0 S, letnik 1982, karamboliran, cena 1900 DEM. Er-žen, žabnica 59 19316 Prodam R 4 GTL, I. 88. Bergant, Zalog 52, 0421-677_________19318 RENAULT 4 GTL, letnik 1987, ugodno prodam. 0241-854 19320 Prodam JUGO 45, letnik 1989. 051-283 19321 ['Ft'11fl?f/if i i\'}il 'ljLjiirjBB Ugodno prodam Z 101 GX, letnik 1988, reg. do 5/97. 0733-958 19322 Prodam GOLF JXD, letnik 1987, 12/ 96, 8000 DEM. Preseren, Sp. Gorje 202 19323 Prodam Z 128, letnik 1987. 081- 635 1932« JUGO 45 E. letnik 1986, cena 900 DEM, bele barve. 0632-327 19332 JUGO 45 KORAL, 1.88, prevoženih 50 000 km, bele barve, reg. do 11/96, zelo ohranjen prodam.049-57319418 Prodam AUDI 80, letnik 1977, reg. do 23.5.97. 0241-081 19421 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990, reg. 10/96. 0212-485 19422 Prodam HONDO 1.6 4 WD, bogata oprema, letnik 1990. 0241-09619432 Prodam OPEL VECTRA 1.6 I GLS, 1.91, prevoženih 100 000 km, temno vijola barve, tonirana stekla, stresno okno, sprednje in zadnje meglenke, central. zakl., radio, Michelin gume, redno vzdrževan, cena 16 000 DEM.0874-170 popoldan 19433 Prodam R 19, 1.4 RT, 1.7/93 CHAMADE, kovinske barve, prevoženih 55800 km, prvi lastnik. 0718- 561 19436 ProdamJBMVV 1,1.11/86,116000 km, drugi lastnik, cena po dogovoru. 0323-696 19439 Prodam R 4, 1.84.048-171 in 48- 050 19442 VISA 11 RE, odlično ohranjena, 2500 DEM, prodam.0242-289 19444 , PASSAT KARAVAN 1,8 letnik 1992 GL, rdeč, prodamo. RUBIN Kokrica, 225-151 19453 FORD FIESTA 1,3 letnik 1992, reg. do 3/97, prodamo. RUBIN Kokrica, 0225-151 19454 Prodam R 4 GTL, I. 87, lepo ohranjne. 0631-162 i94«o P^ililS#ilto 900 MHz brezvrvični tejeg TELEFAKŠT- CENTRALE - MONTAŽA - SERV Najnovejši model KX-F 700 BX/S MLm faks-tajnica-telefon-nož-glasovna pošta JBS^M i^JBIfPBBHfci^fci^. atesti ^Sy ^NJHfi^ra|ptj|^^^flf brezplačen ki^ *^^^H^H|HL^^^ BREZPLAČNE INFORM^' Dostava ^^^H|^E^^ Wf* . , ..A na naslov ^^^(T jjtelefon tf*" ^ PE Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel. :222 -150^J Prodam Z 850, letnik 1984, bež barve. 043-466 19470 LAĐA SAMARA, I. okt./89, 5 vrat, 27.000 km, prvi lastnik, garažirana. a 211-373 INVECO TURBO DALY KOMBI 49-12,1. 95, 80.000 km, prodam. 0212- 262 19493 JUGO SKALA 55 12/88, rdeče barve, ohranjena, cena 3300 DEM. 0714-879, po 14. uri 19499 Prodam VW 1200, letnik 1976, reg. do dec. 96. 066-117 19506 Prodam LAĐO SAMARO 1300, letnik 1987, cena 2500 DEM. 0881-812 19507 R 4 GTL, I. 91, 67000 km, bele barve, odlično ohranjen, reg. do 1/97, cena 5200 DEM. 0311-172 ^ 19508 AX 1.1, 1.95/5, 5 V, temne sipe, bela, 1. lastnik, 11 900 DEM.0223-857 19511 Prodam R 4 GTL, 1.91. C. na Brdo 40, Kokrica 19513 ŠKODA 136 GLX, 1.93, prodam.0332-178 19515 JAKA PLATIŠA 13 KRANJ, Tel.:326-995 R 4 GTL, 1.87, reg. do sept. dobro ohranjen, prodaj, po dogovoru. 0421-191_________________i«mo Prodam R 5,1. 11/92, prav reg. 3/93, reg. do 3/97, cena 7600 DEM. 223- 724 19557 Prodam dobro ohranjen R 5 CAMPUS, letnik 1992, 58000 km, 5 vrat, rdeče barve, cena po dogovoru. 0282-298, od 6 do 13. ure, Germ, J. Puharja 3, Kranj 19562 Prodam ŠKODO 120 LS, I. 81, reg. 7/96, ohranjena, servisna knjižica. 041-256 19564 Golf JXD, I.87. rdeč. GOLF, I.86. bel, PEUGEOT 405,1.90. R 4,1.91.0323-298 i«*'« ______________________________$ AVTOINTEX proda več vozili EXPRESS, letnik 1986/87, R 5 pyM 94, CIMOS AX I. 88, 89, GOLF Lf: 89, ASTRA 1.4 I. 92, TIPO 1^ 95, REGATA 100 SIE I. 87, M**[i; 323 I I. 90, ŠKOFA FAVORIT 13»S| 90,1. 91, ugodno, SEAT IBIZA 1-pil I. 90, Z 101, I. 89, JUGO 45,':.# IVECO TURBO DELI INTER^j), 49-12 I. 94, Zastava POLV '.4 ODKUPIMO LAĐE OD I. 80-i»f: možna menjava staro za staro, ^a. na kredit. 0224-029 ^/\ Prodam ASTRO 1.6 I GLS, '$! 1994, 31000 km, metal bordo i£V barve, prvi lastnik, cena po *rf voru. 0802-572 1/ ----------------------------4 JUGO 55 A, letnik 1986, reg-leto, dobro ohranjen. O620:g°2*/ GOLF JXD, I. 85, svetio rdeče ^ ohranjen, prodam, cena 6100 v j 0326-094 *J k'J JI I] 3>M A7; VII 3F;Vi> I [{tlislsim i Ugodno prodam KOMBI I^'V 1979, vožen, nereg. 0633-80*^/ ODKUP - PRODAJA rabljen^0 ,f konkurenćne cene.0323-^ v 331-214__________s ODKUPUJEMO LAĐE - GOTOVU KO PLAČILO, uredimo prepis."1 ^ ———————-------"TTot Prodam R 5 CAMPUS PLUS,J'*^ metal barve ali menjam za s $ Golf. 0880-042 ______^ Prodam OPEL OMEGA Kara^ef letnik 91/92 z dodatno opre^ 0214-279_______ ^A Prodam JUGO 60 KORAL V 1989/90, reg do 12/97, prva «■> cena 3100 DEM. 041-893____/ Prodam GOLF 1,6 B, I.87, <>yi ohranjen in dod. opremljen a1 i9w jam. 0323-235_______—<$ Prodam GOLF JXD, I. j89' d dobro ohranjen. 0323-235^^ Prodam LAĐO NIVO, W*}Lftfk ugodno. Sebenje 64, Križe^*^«^ Prodam JUGO 45 AX, l^jLid ohranjen. češnjevek 30. 9f2>*ž Prodam PEUGEOT 306 *W. 1994, reg. do 16.5.97. bel« «& druga lastnica, servisna' ^Jj/; ostalo po dogovoru. 03Z3"3 . S Pivovarno Union, Mesarijo Arvaj in Gorenjskim glasom \ub\}en\ na lepe izlete! Gorenjski muzej in Gorenjski glas skupaj Vas vabita na prijeten avtobusni izlet po Gorenjskem, ki bo to soboto, 15. junija. Izlet smo le predstavili, zato tokrat bolj na kratko: v Skofji Loki, se skozi Kranj in Radovljico zapeljali v Bohinjsko Bistrico do Muzeja Tomaia Godca, malega vojnega muzeja, Zoiso-vih fuiin in pri baronu Zoisu na gradu popili kavico. V Planšarskem muzeju v Stari Fuiirii bo pokušina bohinjskih sirov, po ogledu Oplenove hiše v Studorju pa odlično in bogato Vodnikovo kosilo na Koprivniku. Za izlet bo Gorenjski muzej zagotovil najboljše strokovno vođenje, z nami bo harmoni-kar in tuđi leje ne borno trpeli. Prispe-vek k stroškom izleta je 3.600 tolarjev na osebo; naročniški popust 500. -SIT. Minuli četrtek smo v sončnem vremenu pripravili nepozaben izlet na Veliki Klek. Tokrat smo raj žali na avstrijski državni praznik - naslednji Glasov avtobusni izlet na 2571 metrov pa borno pripravili v torek, 25. junija, na dan državnosti. Potek izleta: zjutraj ob 5.20 uri iz Škofje Loke, skozi Kranj, Radovljico in Jesenice, skozi Karavanski predor v Avstrijo in po Alpski cesti na Veliki Klek. Pravzaprav je najvišja avstrijska gora pod imenom Veliki Klek skoraj neznana, zato zapišimo uradno: GROSSGLOCKNER. Na Gorenjsko se borno vrnili zvečer. Prispevek k stroškom izleta: 4.300.- tolarjev; za naroč-nike Gorenjskega glasa in drufinske Hane je cena tisoč tolarjev niijal Zelo hitro bo junij mimo in prvo soboto v Juliju, 6. 7., borno pripravili drugi letošnji izlet na avstrijsko Koroško z ogledom delčka kulturne dediščine Celovca, "sveta v malem" - Minimun-dusa - ob Vrbskem jezeru, s turističnim izletom po Vrbskem jezeru in "zgodo-vinsko uro" v zibelki slovenskega kršćanstva. Nekaj časa bo tua* ^ nakupe - v Celovcu in v prostocan prodajalni. Glasovi avtobusi bod° U traj odpeljali iz Škofje Loke skozi V ^ - oziroma z Jesenic skozi ^eS.c^lj. Radovljico - ter zatem čez HUoq0.' Prispevek k stroškom izleta: j- ^ SIT na osebo; za naročnike G°rerl}^C ga glasa in družinske člane s ^ 3.100.- tolarjev; naročnikom s pwc # celoletno naročnino omogoĆarfl ^ 400.- tolarjev nižjo ceno. Za otro**.} \ 8 let zgolj 1.500.- SIT; za otroke" do 15. leta 2.100.-SIT. Poleg avtoD^ ga prevoza je zajeto tuđi: dober se' ^ ; za zajtrk in še eden za P?f irrlufl' ; osvežilne pijace; vstopnina za Min j dus in ladijska vozovnica. ,s^( Vse dodatne informacije in flntf za Glasove izlete: po telefonu Oo*' $ - 444 (Gorenjski glas, mali "£^'V 064/ 223 -111. Poleg osebnih P^l • kov je ob prijavi za izbrani ^ dobrodošel tuđi Vaš naslov in f^d i ka številka, kjer ste dosegljivh K Jebj, \ vsakim izletom vse prijavljene P^^d' I obvestimo o podrobnostih. .qOi0' možnosti vmesnih postankov pjt rf čamo, da pri prijavi navedete «' / kateri postaji bi želeli počakati u avtobus! ^^y ARmj PIVOVABNA UNION GENERALNA POKROVITELJA GLASOVIH IZLETOV Torek, 11. junija 1996 ZAHVALE, MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS I CAMRj0oProdpmo R 4 GTL I. 91. R 5 i | g7 □ c3 v '• 90' R 5 CAMPUS 3 v tbcpf-JII.CAMPUS 5 v I. 91, R 5 45 i QSnS '■ 94- R 18 TU I. 85, JUGO I 155| ^A,BREAKRT2.0l. 95.ALFA ' TFUc,r 'CL93- N|SSAN SUNNY I. 92, 92 7!° F|RGON I. 89, FIAT TIPO I. '■ POlooa S^.V0Zila m0Žen kredit breZ fflaA »064/422-522, RENAULT SS^% SKALO 55 Z 101, I. 89/90, 19I14 ° 3/97- garažiran. 0725-307 ! ZiJSJjJ1 ŠK0D0 11° R coupe. a i $StT* SCIROCCO 1.6 I I. 82 in I iava i^nto6'1 L 83- možna merv I **-—- ' u'537 1962o ! ^K56°S°FER.'«6.reg. **~»—. • Mf'<:3-307 19621 ota^'AT TIPO 1.6IESX, I. 95 i86£^-aobro ohranjen.©802-173 %7i?«o_SPAČKA letnik 1975 • ^l^Sg^ 16. Uri__________19625 6°060e|Imk 1"°- re9' 3/97- Prodam i 243 m-Cen£> 4500 DEMJ. ©723- "T^—— _________ 19629 C?e?AUDI 80' 2.0 E, 1.92, 80.000 645 e9- d° 2/97, 23000 DEM. ©77- ""|J-~-----________«« rd«te SlL''-89/11. lepo ohranjen, 777 °arve, po dogovoru. ©422- 7T^____________19634 ^£EMDfil7f43r??-11/96'cena ^"---■---jl1*/14-311_________19635 ; «&7?.143i2 1°1p L 87/84- registrirane. ' C*gg^ 405 6 Rl, letnik «»633-678 m' dobro ohranien- v^ 19642 ^go^oraT^-------------------- s^31-382 U9odno prodam. ^p;----------- ________19643 ^E7i9iifl7700 DEM- AVT0 ^pr-——il8 ________19644 [dceočaDpArviFSR»MAN 136 GLX- l-93. "S?E 719 1 iBlk| 9200 DEM- AVT0 T^T***——- _________19645 ijvnT*—~~ 19646 ^^^ 19647 ESCORT XR3 I. !.89. bel, 9900 DEM. AVTOLESCE 719-118 19648 FIESTA 1.1 C, I. 91710, crna SS, prvi lastnik, 52000 km, 11400 DEM. AVTO LESCE 719-118 19649 FIESTA 1.1 C, letnik 1990, grafitna, 9900 DEM. AVTO LESCE 719-118 19650 AUDI 80 GLE 1.6 I, I. 83, bel, ES, AIR, 4900 DEM. AVTO LESCE 719- 118 19651 JUGO 55, letnik 1988, rdeč, ohranjen, 2900 DEM. AVTO LESCE 719- 118 19652 OPEL CORSA 1.4 JOY, letnik 1994, crna, 17200 DEM. AVTO LESCE 719- 118 19653 GOLF JXB, letnik 1987/88, moder, šibedah, 7200 DEM. AVTO LESCE 719-118 19654 Z 101, I. 87, krem, ALU, reg. 4/97, 1800 DEM. AVTO LESCE 719-118 19655 JUGO 55, I. 89, bel, servisna knjižica, ohranjen, 3600 DEM. AVTO LESCE 719-118 19656 JUGO 55, I. 90, rdeča, prvi lastnik, 100.000 km, reg. 1/97, 4400 DEM. AVTO LESCE 719-118__________19657 Prodam LAĐO SAMARO, 5 v, I. dec. 89, prva lastnica, 27000 km. ©211- 373 19660 v/rf;;o- ^lsflE33_EES2__ {b)(/o.€5ISisW5Fs_i5_j mt __________re^ ^___9lfc __IkTn z: !^^Hvv 1(_P%W ____BU_ Ec __________ "»»J* ^^^^^^^P>~b i^^HH' *>-%. _K1 _^_^H_^_^__^_k _^_P^fl ^^^^^HH^^R^ ^MMjp__H_ii __^^^^_i^_^^^^H5^^5t ^_^^^n"^M^2_B FRONTERA 2.4 I, I. 92, m. crna, vsa oprema, reg. 4/97, 36400 DEM. AVTO LESCE 719-118________ioeei CALIBRA 2.0 I, I. 8/93, prvi lastnik, 45000 km, m. modra, 30.400 DEM. AVTO LESCE 719-118 19662 GOLF C, letnik 1986, nemški, 120.000 km, prva barva, 6900 DEM. AVTO LESCE 719-118 19663 Prodam JUGO SKALA 55, rdeč, 49500 km. «871-117, po 19. uri 19674 ZAPOSLITVE Za zastopniško prodajo ekskluzivnoga medicinskoga artikla iščemo već zastopnikov. Vse informacije v sredo od 16-17. ure na «53-415 15359 Zaposlimo samostojno, kreativno, ambiciozno osebo s smislom za barve in oblikovanje, za delo z metražnim tekstilom pri opremi stanovanja. Šifra: KOMUNIKATIVNOST IN NATANČNOST_____________19327 Zaposlimo žensko osebo za pomoć v lokalu. Oskrba v hiši. «065/73-909 19345____________________________________ Redno ali honorarno ZAPOSLIMO dekle za delo v bistroju v centru Kranja. flt 222-430 yK)?ne bralke» cenjeni bralci ■ iskalci zaposlitve! > io'da vamn9 obavljamo Vašoin našoGORENJSKO BORZO DELAz ; fAPoslitev k £2n?9afn.° P™ iskanJu zaposlitve, ne le za tište, ki iščete prvo j > ete bolj'šo nr°i ilovanJu ste vabljeni tuđi vsi, ki bi radi zamenjali delo in si J vas je brezn a?nost za P°klicni usPen-za> večji zaslužek, itd. Naša storitev f vftte: Ne Drf.m*rna' 2at0 vas vabimo, da se narn na spodaj navedeni način a9°v fant *T )U)te Preveč- poskusite USPETI - gorenjski pregovor pravi: i ^__ K se ni Pn fejst punci spal". MM*..... ..... P3JBBnrwtttrt—_^— KLIC V. SE*' osTlclka' 46/4S7: • delavcc, osemletka, 46/458; • strojni 1 ' • Prodilrf ^i,1?11' vo/nik ^1^"'' 46/46°; • proizvodni delavec, OŠ, 46/ Hft|°dajalcj ! stoPnJe- 46/459; • lesar ozki profil, I. st., 46/462 I 6|a so Vam"n=Od'et^a in Podjetnlki: vsi podatki in informacije o iskalcih ^^^^J^razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. V kolikor potrebujete redno zaposli-tev pa vas ne moti delo na terenu. Pokličite na ©311-131, v sredo in četrtek 17520 5000 DEM mesečno! Post. prilož-nost za vse, ki ste pripravljeni sodelovati pri našem projektu. O061/1252-199 18633 Dekle dobi delo v kavabaru v Kranju. 0331-209 18892 Prijazno gospo za pomoč v gospo-dinjstvu in za varstvo 18 mes. fantka iščemo.©46-870 18941 Podjetje z lastno proizvodnjo potre-buje POTNIKE za terensko prodajo, 2000 DEM mesečno. ©0609-628- 179 18951 Zaposlim dva KROVCA ali TESARJA in stavbnega KLEPARJA v okolici Radovljiške občine. Polajnar Janko, Dacarjeva 26, Lesce, ©718-496, 722-136 18968 Taborniški rod Stane Žagar ml. ponuja delo KUHARJA (ICE) (lahko NK) na taborenje v DRASČl VAŠI od 2. 7. do 27. 7. Plačilo po dogovoru. Tel.: 312-058 (Klemen od 21. do 23. ure). Nudim redno delo v zgodnjih jutranjih urah mlajšim osebam z lastnim prevozom (kombi) za razvoz po trgovinah v Kranju in okolici. ©242-062 19347 Zaposlimo prodajalko in poslovodjo z ustrezno izobrazbo z delo v živiiski trgovini v okolici Medvod. ©633-180 19400 V Lokalu v centru Kranja zaposlimo natakarico ali študentko. ©215-028 19402 Iščem zaposlitev kot slaščičarka ali drugo.©47-084, Meta 19404 NATAKARICO ali DEKLE za pomoč v strežbi redno zaposlimo.©326-346 19415 ELEKTRIKAR IŠČE DELO na domu. S.P. Šifra: ZANESLJIV 19416 TRGOVINA CMOK takoj zaposli TRGOVKO ŽIVILSKE STROKE ZA NEDOLOCEN ČAS. Ponudbe pisno ali osebno na naslov Dabič Ljubica, Zasavska c. 1 A, Kranj.©332-028 19420 Redno zaposlim KV KUHARJA ali KUHARICO z izkušnjami. Dobra stimulacija. ©0609/622-563 19424 Proizvajalec DELOVNIH OBLEK išče zastopnika za prodajo po terenu. ©81-587 19462 V času počitnic DOBI DELO TRGOVKA v trgovini s tekstilom. šifra: RESNA________________19514 Nudim delo na domu. Nikič, Gor-enjskega odreda 6, Kranj 19516 Za delo v strežbi zaposlimo dekle z izkušnjami. »311-482, od 10-12. ure 19525 Iščemo direktorja knjižne terenske prodaje. Zaželjene izkušnje - visoka provizija. ©311-482, od 10.do 12. ure 19526 Izkušen akviziter dobi redno ali honorarno delo, najvišja provizija. ©311-482, od 10.do 12. ure 19527 Če želite sodelovati pri novi prodajni mreži pokličite 323-115 19553 Iščemo mlado prijetno dekle za delo v strežbi v pizzeriji. ©46-878 19589 lakoj zaposlimo KV ali PKV MIZAR-JA. Ostalo po dogovoru. ©213-558 19600_____________________________________ Posebna direktna prodajna enota, ki se ukvarja z zbiranjem naročil za dodatni šolski izobraževalni program, nudi delo vsem tištim, ki jim delo ni odveć. ©0609/637-492, 064/ 634-064, 56-105______________196O1 Iščemo prijetno dekle za pomoč v šanku in restavraciji. ©620-50219604 Ste resni in bi radi dobro zaslužili, pokličite ©874-061____________623 Izreden zaslužek najbolje prodajan program do zadj pri DZS. ©53-410, 0609/634-584_________________19639 Iščemo športne animatorje oz. športne predstavnike v Portorožu oz. Rovinju. Zaželjeno znanje enega tujega jezika in obvladanje športnih iger. Pisrje prijave Turistična agencija ODISEJ Kranj 19640 ŽIVALI PURANI zaklani, cena 500 SIT/kg. ©241-189 18831 Prodam eno leto stare KOKOŠI, nesnice 120 SIT. ©242-672 19077 Prodam PRAŠIČE 20-120. Kurirska pot 11, ©242-672 19078 PURANE širokoprstae pasme, stare 7 tednov za rejo, prodam. ©217-128 19119 Prodam KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljno rejo. 0632-622 19330 Kupim BIKCA simentalca, starega en teden. ©731-380, Bešter 19336 Prodam 14 dni starega BIKCA. ©46-072 19338 Prodam 7 tednov staro KOZO sanjske pasme. ©681-083 19341 PIŠČANCE bele za dopitanje in KOKOŠI rjave v začetku nesnosti prodajamo. PERUTNINARSTVO MOSTE 99 pri Komendi, ©061/ 841-471 ' 19346 Prodam PUJSKE težke 30 kg po 300 SIT/kg. ©685-360 19375 ODDAM psičke mešance med ovčarjem In boksarko. ©327-954 19379 ATRAKTIVNEGA KOZLA srnaste pasme, prodam, cena po dogovoru. ©695-158 19381 Prodam simentalca, težkega 120 kg. ©421-499 19383 Prodam SADIKE varaždinsko zelje in mlade KOKOŠI nesnice. ©47-041 19537 Prodam 10 dni starega BUČKA SIMENTALCA. ©715-720 19559 Prodam velike ŠNAVCERJE, psičke rodovniških staršev, brez rodovnikov, cepljene. ©061/704-180, 061/704- 181 19560 Prodam KRAVO po drugem teletu in BIKCA simentalca, težkega 160 kg. ©682-745 19595 Prodam KRAVO s prvim teletom. Gor. vas, Reteče 40 19598 Prodam TELICO simentalko, brejo 9 mesecev. Bešter, Poljšica 13, Pod-nart 19609 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. 0401-450 196I6 Prodam mlado PAŠNO KRAVO s teletom iz AP Kontrole. ©880-049 Prodam KOKERŠPANJELA, čis-tokrvnega, brez rodovnika. ©633- 678 19641 Prodam jalovo KRAVO. ©681-538 Prodam KRAVO simentalko. Podlju-belj 161, 059-149 19386 Prodam 14 dni staro TELIČKO. Korbar, Glinje 4, Cerklje 19399 FLATCOAT RETRIVER, crni prinašal-ci, mladici z rodovnikom, prijazni, miroljubni,prodam. ©891-181, 0609/635-907 19397 Nijno prodam 6 mes. stare KOKOŠI. ©421 -654 i94rw Breje plemenske SVINJE L. 12, pripuščenez merjascem DUROCK, prodam. Ob nakupu uveljavimo regres. Tel.: 063/701-925 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. Sp. Brnik 14 19409 OVCE prodam visoko breje in ovce z jagenčki. ©45-368 19438 TELIČKE stare od 5 do 10 dni prodam. ©401-367 19443 Prodam mladice LABRADOR čistokrvne, brez rodovnika. ©76-673 19461 Prodam BIKCA in TELIČKO, teža 100 kg. ©841-059 19475 Prodam 2 BIKCA, crno bela, stara 10 dni. ©49-473 1948O ODDAMO crno MUČKO, staro 10 tednov, navajeno čistoče, daljša dlaka. 0422-434 19490 Kravo mlado brejo simentalko po izbiri, prodam. ©422-673 19492 Prodam PERZIJSKE MUČE čme. ©328-819 19495 Prodam KOZE, KOZLIČKE, mlađega kozla brez rogov. 0725-406 19505 Prodam 4 KOKOŠI in PETELINA vrste "niederrheiner" primerni za vzrejo in okras. 0332-100 19533 ZAHVALA Tako tiho, kot je iivel, tako tiho je odšel naš dragi KAREL TUŠEK Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Hvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za sočutno petje. Vedno bo ostal v našem spominu. VSI NJEGOVI Kranj, 3. junija 1996 ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica MARIJA MARKELJ Brlezova mama Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in svece. Posebej se zahvaljujemo dr. Jožetu Možganu za zdravljenje in patronažni sestri Minki Šmid za obiske na domu, gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Hvala tuđi Antonu Žbontarju za govor in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob slovesu našega dragega moža, atija, sina, brata JANEZA JAMNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem MERKURJA Kranj in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi,zadnji poti. Zahvaljujemo se za pomoč, izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje in svece. Iz srca se zahvaljujemo tuđi gospodu župniku Kokalju, organistu in pevcem. Žalujoči: žena Slavica, otroci Gregor, Uroš, Janja, Tomaž, mama Ana ter brata Franc in Andrej z družinama Britof, dne 6. junija 1996 ZAHVALA Ob smrti sestre, tete in birmanske botre PAVLE OSEL Liparjeve Pavle iz Vogelj se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pokropih, darovali cvetje in svece. Hvala vsem, ki ste jo skrbno in ljubeče negovali. Hvala vogljanskemu župniku g. Antonu Coparju za duhovno spremstvo v času njene bolezni, nećaku g. Tonetu Liparju za darovano sveto maso, senčurskemu župniku g. Cirilu Isteniču za pogrebni obred ter oktetu Voglje za petje. Naj uživa večno srečo pn Bogu. Brata Tone in Janko ter ostali sorodniki Voglje, 11. junija 1996 "Napišite kaj lepega!" Minuli četrtek oziroma petek so se naporna vladno sindikalna pokajanja uspešno končala in splošna stavka delavk in delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti je bila preklicana. Ker v medijih menda nismo dovolj poudarili neznosno telkega položaja zaposlenih v javnem sektorju, smo zlasti po telefonu dobili kar nekaj dragocenih uredničkih podukov in usmeritev, naj napišemo kaj lepega v podporo učiteljsko vzgojiteljskemu stanu, ki ga država noče primerno plaćati. Pri tem smo -"...ampak tega ne objavite..." - izvedeli tuđi, da bi precej pedagoških delavk in delavcev rajši delalo kot stavkalo, "a kaj, ko moramo! Če so dali zdravnikom, naj dajo tuđi nam!" Zato je prav, da omenimo prizadevnost v eni od gorenjskih gimnazij, ki ima tuđi športne oddelke in kjer telesno vzgojo za dijakinje in dijake začnejo že ob sedmi uri zjutraj. Kar ne bi bilo nič nenavadnega, če bi "fiskulturo" imeli v telovadnici - a bodoči intelektualci pod skrbnim pedagoškim očesom vdiha-vajo svež jutranji zrak na joggingu ob Sori. Ob oštrih očitkih, naslovljenih na rovaš države, poslancev, vlade, ministra itd iz obeh vzgojno-izobraževalnih sindikatov v vročih dneh pred preklicem stavke, pa bi bilo rahlo nesramno spomniti (tuđi) na to, da vse več nekdaj dobro stojećih gorenjskih podjetij najdete v Uradnem listu RS v rubrikah "prisilne poravnave" in "stečaji"; oziroma, da vse bolj mizerne plače v gospodarstvu večidel izplačujejo s hudimi problemi in velikimi zamiki. Osumljena goljufije Namesto počitnic v Španiji izgubljen denar Kriminalisti U KS so kaznivega dejanja goljufije osumili 26-letno Edito K. s prijavljenim bivalisčem v Trziču in 41-letnega Britanca Michaela S. Par je 1994. leta ustanovil zasebno podjetje Squires select in ostali d.o.o. s sedežem na Bledu, Ribenska 30. Potem sta Edita in Michael začela po hotelih in turističnih naseljih gostom predstavljati organizacijo časovnega zakupa počitnic v Španiji. Z interesenti sta podpisovala pogodbe ter z lažnimi obljubami certifikata lastmštva počitniške hišice na obali Costa del Sol od njih izvabljala denar. Podpisnikom pogodb sta namreč po pošti pošiljala položnice z obročnimi zneski za zakup hišic, ki so jih nekateri, kot ugotavljajo kriminalisti, disciplinirano plačevali.Seveda z zakupom hišic ni bilo nič. Kriminalisti sumijo, da je po Sloveniji več oškodovancev, ki naj bi jih Edita K. in Michael S. ogoljufala. Prosijo vse, ki so jima verjeli, naj pokličejo na tel. št. 92 ali neposredno v urad kriminalistične službe UNZ Kranj. Doslej se je javilo prek deset ogoljufanih. • H. J. Kuharske dobrote za starse Bled, 10. junija - Z bananinim frapejem in jogurtovimi rogljički - zraven je bil priložen recept za tište, ki bi se radi tuđi doma mučili z izdelavo - so učenci tretjih in četrtih razredov OŠ Dr. Josipa Plemlja Bled pogostili svoje starše. Pripravljanja okusnih dobrot se je šestdeset osnovnošolcev učilo v kuhars-kem krožku pri mentoricah Martini Bevc Špik in Alenki Šimnic. Sicer pa se slednja lahko pohvali z vođenjem še ene zanimive interesne dejavnosti, to je naravoslovni krožek, v katerega je bilo v preteklem šolskem letu vključenih več kot dvajset učencev višjih razredov osnovnih šol. Vse leto so skrbeli za živali v razredu - od kanarčka do pijavke, hrčka in močerada - organizirali razstavo gob, eksotičnih metuljev, pirhov, uredili cvetlična korita pred solo in sodelovali pri taboru na Uskovnici. • M.A. Dovolili spravilo posekanega lesa Tržič, 10. junija - Čeprav so bila za minuli petek predviđena pogajanja med vodstvom občine Tržič ter sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, do njih ni prišlo. Kot so povedali v Tržiču, je sklad odložil srečanje iz njim nepojasnjenih vzrokov. Zato bo cesta Slap - Jelendol še naprej zaprta za tovornjake, ki so težji od d ton. Vseeno je tržiški Župan prisluhnil zahtevam gozdarjev, da bi v tem tednu smeli odpeljati iz gozdov v JeTendolu vsaj že posekan les. Zaradi vrocega vremena obstaja namreč bojazen, da bi nastala škoda zaradi razvoja lubadarja. • S. Saje Pesem lovcev v Medvodah Medvode, 10. junija - Lovska družina Medvode, ki letos beleži 50-fetnico obstoja in dobrega gospodarjenja ter Lovski pevski zbor Medvode, ki bo jeseni proslavit 20-letnico obstoja, sta bila organizatorja letošnjega 23. srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov v Medvodah. Pod pokroviteljstvom občine Medvode in številnih sponzorjev so lovski pevski zbori in rogisti, blizu 500 jih je bilo, nastopili najprej v Medvodah v dvorani DPD Svoboda, v Pirničah, v Sori in v sosednji občini Vodice. Skupni nastop, kjer sta spregovorila tuđi medvoški župan Stanislav Žagar in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Franc Avberšek, podelili pa so tuđi priznanja, pa je bil potem pred Blagovnim centrom Loka v Medvodah. • A. Ž. Menges se predstavi Kamniku Kamnik, 10. junija - Pod tem naslovom so Mengf® godbeniki, folklorna skupina, ansambel Stopar, Turisti®* društvo Mengeš in harmonikarice Župan iz Mengša skU^, praznovanje občinskega praznika v Mengšu, v sosednji obi"' pa "odprli" kamniško turistično sezono. Na prireditvi, koJ se Mengšani predstavili Kamničanom, sta se pogovori^ možnostih za sodelovanje na tem in še katerem drutf* področju izmenjala tuđi oba župana - mengeški Janez P*f kamniški Tone Smolnikar. • A. Ž., foto: T. Dokl 28. slovenske športne igre šol s prilagojenim programom Sodelovalo in zmagovalo 216 tekmovalcev Več kot dvesto fantov in deklet iz vse Slovenije je dobilo kolajne ob zvokih fanfar. Vroče, da je MJ* Škofja Loka, Radovljica, 10. junija - V petek in soboto so na Corenjskem potekale 28. državne športne igre učencev osnovnih šol s prilagojenim programom, ki se jih je letost udeležilo kar 216 tekmoval-cev iz šestintridesetih šol iz vse Slovenije. Tekmovali so v atletiki - tek na 60 m, met žogice, skod v daljino ter tek na 800 oziroma 1000 metrov, v rokometu in nogometu ter letos prvič tuđi badmintonu. Prireditelj letošnjih športnih iger je bila tokrat OŠ Jela Janežiča iz Škofje Loke, kjer so se že v petek popolnde zbrali vsi tekmovalci. "Bilo je živahno, ogledali smo si Loški muzej, zvečer pa so se zaba-vali z Andrejem Šifrerjem. Prav posebej so bili vsi udele-ženci veseli našega smučarja Andreja Miklavca, ki je za vsakega prinesel svojo razglednico in prav vse tuđi podpi-saUe povedala Vika Plajbes iz OS Jela Janežiča. V soboto dopoldan so se odpravili v "Že lani mije šio dobro, ko sem bila peta v Murski Soboti," je povedala sedmo-šolka Sabina Janeiič iz OŠ Anota Janše, ki je letos zmag'ala v teku na 60 metrov. "Vsak dan sem tekla skupoj s prijateljico, druga pa ni hotela več z menoj, ker sem jo vedno prehitela. Poleg tega se aomov, v Lesce, iz sole vedno odpra-vim peš, in hodim na spre-hode. Tuđi včeraj sva šli z mamo, pa mije rekla, da se bom prav gotovo dobro odrezala. Pa sem se res. Tuđi v skoku v daljino sem bila peta, Vroče mi je bilo, seveda, ker sem ves čas pred tekmovanjem v trenirki skakala naokrog in se razgibavala. Ko smo začeli, sem imela malo treme, ampak Jeo sem ugotovila, da sem med prvimi, me je čisto minila in sem še bolj pohitela. Vesela sem, da sem zmagala."Počitek v neznosni vročini. Še navijati je bilo naporno. Miti neznosna vročina ni preprečila mladim športnik0^'^ ne bi na sobotnem tekmovanju v Radovljici dali vse oa Radovljico, ker v Škofji Loki ni primernih športnih objektov. Silni pripeki navkljub so se fantje in dekleta zelo potrudili in dali vse od sebe. Zjutraj so jih pozdravili padalci z zastavo, pa godba na pihala iz Lesc. "Vse je potekalo po nacrtu. Tekmovanja potekajo skozi vse leto, od kvalifikacij po šolah, občinah in področjih do polfi-nala in finala, ki je tokrat v Radovliici," je povedal ravnatelj OS Antona Janše Franc Markelj. "Učenci imajo tako že na začetku leta pred seboj pomemben cilj in s tein >. vacijo pri treningu, ki ^J^o' ejen tuđi končnim te pO' vanjem. Poleg tega )c #■ membno tuđi druženje » p mopotrjevanje °^r0^Jtk, ogromno pomeni. "•!*»• m ---- 1 I "1 I . Razveselite svoje bližnje kupon KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:...................................;....................................................... Naslov:................................................................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:................................................................................................... Naslov:.......................................................Kontaktni telefon:............................................... Opis presenečenja:................................................................................................................'$ ?U?™n £0Šliit9 na ™sl0V5lS£!!Z2tJAJElE-jy Kran'' Nikole Tesla 2- Krani ■« na GORENJSKI GLJVS, Z°iS° ■ 1, 4000 Kranj s pnpisom KAMERA PRESENEČENJA. ^^*S ČE POSLOVNEGA USPEHA NI, VAJVI POJVIAGA 97,3