1 Ljubljani, v petek, dne 21. junija 1907.
Leto xxxv.
Velja po poŠti:
a telo leto naprej K 26'— ■il pol leta „ „ 13'--aa četrt leta „ „ 6-50 i* en mesec „ „ 2-20
V upravniStvu:
^a eelo leto naprej K 20-4» pol leta „ „ 10 — /<a četrt leta „ „ 5 -vm en mesec „ „ V70
&a*pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h
Uredništvo i® v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
-- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
is« vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. pctitvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javijenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie 'J Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
--Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravniškega telefona Štev. 188.
Sadovi Hribarjeve politike.
Sadovi liberalne obstrukcije v kranjskem deželnem zboru postajajo vedno bolj občutni. Dežela, ki jc do 95% slovenska, je postala nemški pašnik. In kdo je tega kriv? Vprašajmo vendar po vzrokih, ki so ustvarili te razmere !
Ce se huduje »Narod« nad c. kr. deželnim šolskim svetom, da dela za nemškega ravnatelja na prvi državni gimnaziji v Ljubljani, .ic to gola hinavščina. Kdo pa je kriv, da je razmerje v deželnem šolskem svetu tako? Nihče drugi nego liberalna obstrukcija v deželnem zboru kranjskem. Kaiti čc bi se izpolnila zahteva S. L. S., bi bila oba zastopnika deželnega odbora v deželnem šolskem svetu Slovenca. Zdaj se jezi »Narod« nad grofom Barbom. A grof Barbo je prišel vsled slovcnsko-nemške zveze v deželni šolski svet in ie pravzaprav Hribarjev zastopnik. Grof liarbo jc Nemec in dela zato tudi za Nemce; to sc jc vendar že naprej vedelo in grof Barbo pred nikomur ni skrival, da smatra kot svoio nalogo delati za nemštvo v deželi. In vendar ga jc Hribar spravil v deželni šolski svet. I ako jc Hribar zakrivil, da sc je deželni šolski svet izrekel za Profta, in prazna komedija je, čc brzojavlja potem z Dunaja v »Narod«, da protestira proti Proftu, čc ie pa Proft samo sad slovenskemu narodu tako kvarne Hribarjeve politike.
Zveza med Nemci in med Hribarjevo stranko obstoji še v vseh za Slovence tako pogubnih posledicah. Naj Hribar to Hrvatom še tako taji: Glasneje govore dejstva!
»Narod« izgovarja Lcvca in Črnivca, češ, da sta le prisiljena glasovala za Nemca, ker sta uradnika. Mi imamo o moštvu in značajnosti svoje misli, ki jih danes ne utegnemo razlagati, a vprašamo pa: Kdo je kriv, da je mogoče na uradnike tako pritiskati v Kranjski deželi? Nesrečna liberalna obstrukcija, ki ne pusti, da bi zavladala v deželnem zboru slovenska večina. Čc bi sc izpolnila zahteva S. L .S., bi bile za vselej nemogoče take žalostne prikazni.
Čujemo, da ie Proftova zadeva mnogo višjega izvira, nego sc je dosedaj sodilo. Nemški minister-rojak Prade ima natančno v evidenci tudi naše slovenske dežele, in pritisk ua deželno vlado, da mora iti v boj za Profta, izvira naravnost od nemškega narodnega ministra. To nam tudi razlaga ono čudno energijo, ki se je kar nenadoma razvila v palači ob Blei\veisovi cesti. Pa vsa ta moč od zgoraj ne bi opravila ničesar, ako bi imeli zdaj mi v Ljubljani delaven, krepak, odločen slovenski deželni zbor.
Prokletstvo za slovenski narod so oni, ki so iz sebičnih ozirov to preprečili. Vse slovensko ljudstvo zahteva, da sc odpro vrata de-
želne zbornice zastopnikom slovenskega ljudstva, ki bi mahoma predrugačili tudi deželni šolski svet in vlado nagnili na slovensko stran. Saj se vlada nagiblje vedno ua ono stran, kjer je večja moč. In da danes nima slovenski narod v kranjski deželi nobene moči, to jc v prvi vrsti krivda Ivana Hribarja, ki jc oče sedanjih nesrečnih razmer v deželnem zboru in v vseh zastopih, ki so od dežel-1 nega zbora odvisni.
Zato boj Hribarjevi politiki na vsej črti, dokler ne izginejo žalostni sadovi te njegove protislovenske in protiliudskc politike!
Državni zbor.
D u naj, 20. junija.
Slovensko vseučilišče.
Hribar sc ie lotil te važne iu nam vsem tako srčne zadeve z vso mogočo nerodnostjo, ki se ji še zraven vidi zanj značilna poteza osebnega častihlepja. Mislil je. da bo stopil v ospredje po tako štimnih manifestacijah, in da sc bo vse vseučiliško vprašanje, vsaj v slovenski javnosti, osredotočilo krog njega. Občinam pošilja peticije, rad bi priredil kaj manifestacij, a nima sreče. Danes kroži po nemških listih vest, da Alto Adige piše, da so se Italijani s Slovenci že dogovorili glede na skupno postopanje v vseučiliškem vprašanju. »Alto Adige« je liberalen list, italjiansko- kršč. soc. poslanci so pa v večini in imaio svoj »Ljudski klub«. In ti o kakem dogovoru prav nič ne vedo. Jasno je. da je moral kak slovenski liberalec na svojo roko tu mešati. Če ie našim liberalcem res kaj za vseučilišče, naj nc delajo tako abotnih skokov. Samo s previdnim in taktnim postopanjem, ki mora biti iz njega izključena vsaka osebna aspiracija, sc da tu kaj doseči. Slovenski klub ima to zadevo vedno na dnevnem redu, in zato ga m volja, da bi mirno gledal, kako sc njenemu vresničenju po liberalni nerodnosti iu sebičnosti delajo vedno večje ovire.
Slovenski klub.
Abrahamov sin in »Narodov« poročevalec Penižek, ki jc izkusil svoj čas težo Stern-bergove pesti ua svojem licu, se bavi s težkim poslom, kako bi napeljal vodo na Hribarjev mlin. Po časopisih jc izpustil debelo raco, da hočejo Čehi pritiskati na »Slovenski klub«, nai se združi z liberalno-klerikalno zvezo, ki v nji počivajo kosti Ivo Prodana poleg Ivana Hribarja. Povejmo tistim, kateri verjamejo vse, kar se tiska v »Narodovi« tiskarni, da češki, poljski in rusinski poslanci, ki so ž njimi člani »Slovenskega kluba« v najlepšem soglasju, brez izjeme razumejo, za kaj se gre: »Dokler obštruirajo slovenski liberalci vol. preosnovo v kranjskem deželnem zboru, in s tem onemogočujejo njegovo narodno osamo-
svojenje, toliko časa je vsak stik nemogoč.« Popolnoma jasno jc vsakemu, da liberalci iz strankarskih ozirov ovirajo ogromni narodni napredek in tako podirajo temelj, ki hočejo na njem zopet v svoje strankarske namene edinost v državnem zboru. Penižku pa bodi povedano, da ga utegnemo priporočiti grofu Sternbergii, če bo pisal neresnico.
Iz »Slovenskega kluba.«
Slovenski poslanec nam piše: Komaj smo prišli na Dunaj, že se nam je odprlo vse polno dela. Iz domovine dobiva vsak izmed nas dan za dnem naročila in prošnje, ki jih seveda po potrebi tudi v skupnem dogovoru rešujemo. O vsaki važnejši reči, zlasti glede na osebna vprašanja, se temeljito posvetujemo in kar sklenemo, velja za vse. Delo si primerno delimo med seboj. Naš stik s slovanskimi strankami, pa tudi s krščanskimi socialci jc prisrčen. Premišljena laž je n. pr., da smo že sklenili, komu oddamo svoje glasove pri volitvi predsednika. To vprašanje se v našem klubu ni niti razpravljalo, ker je pač največja budalost, da bi se razmerno majhne parlamentarne skupine v tem žc naprej vezale. Otročje politike ne bomo delali; to naj si vzamejo na znanje vsi, ki mislijo, da sc damo ugnati po takih zahrbtnih spletkah ali da smo dostopni kakim naivnim sugestijam. Ze zdaj pa vidimo, kako lepo sc dela, če ima vsak priložnost med enakomislečimi tovariši odkrito zastopati svoje misli. Zato vlada med nami res pravo prijateljstvo in resnična edinost. Dobre volje in z veselim pogumom poženemo svoi čolnič v zbornične valove iskat edino Ic blagra tistim, kateri so nas poslali. Se nekaj! Poslanec Demšar sc jc udeležil prestolnega govora v lepi gorenjski narodni noši. Dunajska zbornica še ni videla poslanca v taki obleki. Postavili so se ž njim in s tem tudi javno izpričali svoje kmečko mišljenje. Najlepše zagotovilo za uspeh je pa to, kar ie že dozdaj popolnoma jasno izkazalo naše postopanje, da namreč osebnih, sebičnih plezav-ccv nimamo nikogar med seboj. Taki ljudje so najbolj nevarni in dokler nas Bog obvaruje pred njimi, bo tudi naše delo čisto in pošteno.
I)r. Ploj.
V parlamentarnih krogih sc postopanje Plojevo splošno obsoja iu mnogi sodijo, da bo odložil mandat. Slovenski poslanci štajerski dobivajo poročila iz domovine, v katerih sc Ploj na najostrejši način obsoja.
Agrarna zveza.
Kmečki poslanci vseh strank ustanove kmalu svobodno agrarno zvezo, ki bo zlasti proti liberalcem in soc. demokratom branila kmečke koristi. Čuje se, da pripravljajo soc. demokrati kmalu predlog, naj sc balkanske meje odpro tamošnji živini, da bi zopet ob majhni carini krog 12 kron na pitanega vola
preplavili naš trg in potisnili ceno navzdol. Temu se agrarni poslanci soglasno upro. Iz slovenskega kluba vodi to skupno delo- od vseh strank priznani strokovnjak Povše.
»Delavska kršč.-soc. zveza«
sc je ustanovila včeraj popoludne. Sešli so se kršč.-soc. delavski zastopniki poljskega, češkega, italijanskega, kršč.-socialnega in slovenskega kluba. Največ zaslug za to imata dr. Drexel in dr. Krek. Zveza se bo posvetovala o vseh zadevali, ki se tičejo delavstva; njen namen bo po določenem načrtu doseči edinost vseh strank s kršč.-socialnim programom v delavskih vprašanjih.
Ugovori proti volitvam.
Današnja seja jc bila le kratka. Preden se prične redno delo, mora zbornica v smislu poslovnika rešiti razne formalnosti. Prva je, da se vsi poslanci izžrebajo v devet oddelkov, kar se je danes zgodilo. Ti oddelki jutri izvolijo vsak svoje predsedstvo, da pregledajo izžrebane jim vol. akte onih poslancev, proti katerim niso bili vloženi nobeni ugovori. Doslej je došlo zbornici 69 protestov, s katerimi se bode bavil Icgitimacijski odsek. Največ protestov jc iz Galicije. Dva iz Dalmacije proti Buliču in Bjeladinoviču. Pomenljivo je. da poslanec proti kateremu jc vložen protest, ne more biti izvoljen predsednikom, dokler njega izvolitev ni overovljena.
Pravna zavarovanja.
I'o končanem žrebanju izjavi starostni predsednik dr. Fiinke, da so češki, rusinski in hrvatski poslanci izročili predsedstvu pravna zavarovanja. Dr. Funke meni, da poslovnik sicer izrečgo ne dovoljuje takih pravnih zavarovanj; ker pa so običajna že od leta 1879, dovoli, da se prečitajo. Nato zapisnikarji prečitajo pravno zavarovanje čeških poslancev, katerim se v posebni izjavi pridružita tudi ministra dr. Pacak in dr. Fort, dalje rusinskih poslancev iz Galicije in Bukovine ter konečno dalmatinskih poslancev, katerim sta se pridružila tudi oba Srba.
Volitev predsednika.
Prihodnja seja bode v torek, da zbornica izvoli predsednika, dva podpredsednika in zapisnikarje. Samostojni socialist dr. Stark pa zahteva, naj ima zbornica že jutri sejo ter hitro prične z rednim delom. Dr. Stark pa ni še prečital poslovnika, ki zahteva tri dni časa, da oddelki pregledajo vol. akte, preden je mogoče voliti predsedstvo. Ravno to vprašanje pa ni še rešeno. Kršč. socialci štejejo 96 članov. Kot najmočnejša stranka ima po parlamentarnem običaju pravico, da zahteva predsednika iz svoie srede. Kot kandidat se imenuje dr. Weiskirchner. Temu pa se upirajo soc. demokrati, ki štejejo 87 članov, ter zahtevajo, da se dr. NVeiskirchner odpove svoji službi kot magistratni ravnatelj.
LIK6R.
Voltom boj no Angleškem
(Po Dikensu.)
(Dalje.)
Od tedaj je občudoval Vinkle mnogokrat svežo s t in eneržijo v slogu tega klasičnega dela politične zgovornosti. Toda Pikvik, ki ie opazoval prijatelja takrat z očetovsko skrbjo - Pikvik je trdil, da je sedel Vinkle ves čas ko je čital Polt, mirno v kreslu, oko zaprto kimajoč od časa do časa z glavo,...
Solnce je zažarelo nad Castanvillom. Prvi glas, prvo gibanje v mestu, jc naznanjalo, da sc bliža moment volitve. Največji sanjač bi bil prisiljen zanimati se za splošno zanimanje. Bobni so grmeli, konji rezgetali, rogovi tulili. Po cestah so se zbirali ljudje v živahne gruče dvigale so sc pesti, kvedrasti škornji. Pikvik jc bil v vzhitu. Poglcdovajc z okna na ulico, sc je oblačil. Sam sc jc napravila! častiti mož .njegov sluga Vellcr, ki ga jc spremljal tako zvesto, ic odplaval gotovo na toku volivne reke. Ko jc bil Pikvik žc oblečen kakor se spodobi angleškemu gentlcmanu je pomolel Vellcr svoje zvesto, veselo lice skozi vrata.
»No« — ic rekel Pikvik. »mesto se giblje vroč dau bo danes . . .«
»IzvrstnoI Imenitno!« jc klical Vellcr.
Naši so že v trumah pred vratmi in tulijo tako, da bodo šest mesecev hripavi.«
»Tedaj so iako vneti?« »Seveda — pri-sežem, da so«.
»Gorijo za svojo stranko?«
»Gorijo s plamenom. Vsak jc za dvanajstero mož in piie za štirideset . . . Jutri bo Castanville en sani veliki pokvarjeni želodec.«
»Taka velikodušnost višjih slojev je nekoliko neprevidna,« je pripomnil resno Pikvik. Sluga ni odgovoril, ker je bil druzega mnenja. Gospodar si ie krtačil glavo iu rekel:
»Prebivalstvo Castanvilla je zelo zanimivo. Na ulici vidim mnogo visokoraslih fantov. Vsi so tako krepki in sveži.«
»Seveda so sveži,« se ie smejal Vellcr. »Posebno neodvisni volivci . . . Nas troje oba natakarja in jaz smo jih skopali danes zastonj . . . Ali, da sc izrazim dali smo jih pod tuš.«
»Pod tu,??«
»Seveda. Falotje niso štedili vina, ne piva. Ležali so kakor klade po tlaku . . . Naredili smo jim uslugo . . . Vlekli smo jih pod
pumpo in pumpali toliko časa ......dokler sc ni
povrnilo volivcem zdravje in življenje . . . Zato smo dobili od odbora modrih po šilingu od glave.«
»Ali je to mogoče!« jc vzkliknil Pikvik in si nataknil rokavice.
»Mogoče? Kaj pa jc na tem? Priprosta šala.*
»Šala?« »O zgodc sc čisto drugačne . . . Predvčerajšnjim so ponudili »zeleni dekli« v gostilni »modrih« zlat . . . zato, da bi »hoku-zala« žganje za štiridesetem modrih volivcev.«
»Kai pa ic to hokuzati?«
»No malo opija se vrže v žganje iu dobri prijatelj spi kakor mrlič. Pri zadnjih volitvah so spali hokuzani volivci še dvanajst • ur po volitvi. Nekdo jc poskusil iu pripeljal taccga volivca na vozu v kraj volitve. Pa župan ga jc odvrnil. Peljali so ga domov v posteljo . . .«
»To so čudne zvijače,« je rekel Pikvik polglasno.
»Kaj bi še rekli gospod, ko bi bili videli, kaj se jc zgodilo mojemu očetu. Kakor veste je kočijaž. Odbor modrih ga je najel, da popelje modre volivce v Castanvill. Skoraj se je izvedlo to. Odbor zelenili jc poslal po mo-iega očeta. Peljali so ga v veliko sobo polno papirja. Neki gospod ga ie sprejel in se mu nasmehnil.
»A gospod Vellcr ste tukaj? Me veseli zelo. da vas vidim. Kaj stojite? Izvolite sedite . . . kako se godi vaši dragi ženi in vašim ljubkim otrokom?«
Uljudno, kar mu je bilo mogoče, jc odgovarjal moj oče in gledal gospodu naravnost
v oko. Pa tudi gospod je gledal v očeta . . .
»Ali me ne poznate več?« ga jc vprašal.
»Prav nič.«
»Poznal sem vas kot otroka. . . Bili ste toliki nič večji . . . Pretepali ste se kakor vražiček — sc nc spominjate?«
»Prav nič.«
»To ic res čudno.«
Tri kupicc žganja, pipa tobaka m pohvala, kako zna voziti, so spravili mojega očeta v najboljšo voljo. Čenčal je o vseli svojih opravilih. Ko jc bil prav živahen jc vprašal gospod nakrat:
»Londonska cesta ni v dobrem stanu?«
»Ima prav slaba mesta,« je odgovoril moj oče, ki je videl v roki gospoda banknoto za dvajset funtov šterlingov.
»Del ceste, ki vodi ob kanalu je nevaren?«
»Precej.«
»Moj dragi gospod Vellcr mi poznamo vaše konje in \aše stanje popolnoma. Mi imamo posebne obzire do vas. Če bi hotela nesreča, da se prevrne vaša kočija, kedar nam pripeljete modre volivce če bi jih vrgla ta nesreča v kanal, (razumete dobro — brez kake resne nevarnosti). Kaj bi vi rekli na to? To je nesreča, katere smo skoraj gotovi zato vzemite za ta slučaj ta listek za vašo drago ženo iu ljubke otroke.«
»Gospod vaša dobrota je prevelika . . .«
Moj oče si jc zakapčil suknjo do vratu, vtaknil banknoto v žep izlil šc eno kupico na zdravje odbora in se poslovil . . .«
Vellcr je pogledal gospodarja z melanholično nesramnim pogledom in nadaljeval:
»Kar je najbolj čudno pri tej stvari jc znamenita koincidenca slučajev, kakor govore filozofi. Tisti dan, ko jc vozil moj oče volivce so se skopali leti neprostovoljno v kanalu . . .«
»Pa sc vsai ni ponesrečil nobeden od niih?« jc vprašal plemeniti Pikvik razburjen. Vellcr sc jc popraskal po glavi in odgovarjal precej počasno:
»Zdi sc mi. da sc spominjam — da se jc pogrešal stari gospod. Pozneje so našli njegov klobuk v kanalu. Kar sc tiče gospoda ..«
Hišni sluga ic naznanil, da je zajutrek ser-
Tretja najmočnejša skupina so Cehi, ki štejejo 83 poslancev brez čeških soc. demokratov. Ti nasvetujejo za predsednika dr. Začka, ki je bii zadnja leta drugi podpredsednik. Doslej nima še nobeden zagotovljene večine.
Konferenca načelnikov strank.
Dunaj, 20. junija. Po državnozborski seji se je vršilo posvetovanje načelnikov strank. Navzoč je bil seveda tudi ministrski predsednik. Dr. Lueger je oficijelno naznanil kandidaturo dr. \Veiskirchnerjevo. Izvajal je, da ta kandidatura nikakor ui naperjena proti tej ali oni stranki, ampak da se s tem varuje zgolj stari parlamentarni običaj, da bodi predsednik vzet vedno iz najmočnejše skupine. Poslanec Chiari je v imenu ncmškonacionalne zveze izjavil, da soglaša s sklepom kršč,-scc. stranke. Dr. Adler izjavi, da je načelo Luegerjevo pravo, da pa mora o osebi iz dotične stranke, ki je najmočnejša, odločiti zbornica. Predsednik mora namreč dati garancije, da jc sposoben za predsedniško mesto in mora znati voditi posle tako, cla bo zbornica res sposobna za delo. Velika večina zbornice mora predsedniku zaupati. Kramar izvaja, da sc mora predsednik vzeti iz zbornične večine, ki pa je slovanska. Ker je med to večino najmočnejši klub češki, naj bo predsednik Ceh. To je tudi zato potrebno, ker bodo Cehi zahtevali glede na poslovnik v jezikovnem vprašanju velike izpremembe. Abrahamo-v. icz izjavi, da poljski klub o predsedniškem vprašanju še ni sklepal, cla se bo pa skoro čisto gotovo izjavil in glasoval za dr. Weis-kirehnerja. Nemški radikalec Pacher se tudi izjavi za dr. \Veiskirchnerja in sicer navaja kot razlog, da je Weiskirchner Nemec in da je to dejstvo jamstvo, da sc bo v jezikovnem oziru postopalo slcikoprei po dosedanji navadi. Klofač izvaja, da mora predsednik poleg nemščine poznati tudi kak slovanski jezik. Ministrski predsednik baron Beck povdarja. da vlada noče ne na to ne na ono stranko vplivati, da pa je rešitev predsedniškega vprašanja mogoča po treh principih: ali se brez ozira na pripadništvo k tej ali oni stranki izvoli predsednik, ki jc po svoji osebi sposoben voditi razprave tako, da je zagotovljena delavnost zbornice, ali sc pa vzame iz absolutne zbornične večine ali pa iz relativne. Vlada želi, nai se predsednik izvoli z veliko večino, ker je to jamstvo za njegovo uspešno delovanje. Morda bi bilo umestno, da se že takoj sedaj jamejo načelniki posvetovati o predsedniških mestih. Dr. Lueger je priznal potrebo, da sc pomnožijo podpredsedniška mesta, da pa je za predsednika najbolj sposoben dr. Weiskirchner, ki sc je kot predsednik odlikoval že v drugih zakonodajnih zasto-pih. Vsi navzoči so se izrekli za to, da se ustanove štiri podpredsedniška mesta. Soc. demokrat Nemec nasprotuje Pacherju in pravi, da se ne smejo predsedniška vprašanja spraviti v zvezo z narodnostnim vprašanjem. Moč te ali one stranke naj pri tem ne odločuje, ampak Ic sposobnost kandidatova. Najboljše je, cla se stranke zedinijo in se konferenca za sedaj odgodi. Straucher, načelnik judovskega kluba, se izjavi za profesorja Ma-saryka. Soc. demokrat Pernerstorfer meni, da sc ob predsedniškem vprašanju ne sme.io stranke meriti med seboj in se takoj spreti; to bi bilo zelo slabo znamenje. Kramar polemizira s Pacherjem, češ, načelo, da predsednik mora biti Nemec .je popolnoma napačno. Dr. Adler izjavi, da so soc. demokrati v tem vprašanju pripravljeni v interesu delavnosti parlamenta odnehati, da pa od svojih upravičenih zahtev ne morejo odstopiti. Pri sestavi zbornice sc bo na vsak način treba ozirati tudi na narodnostno razmerje. Konečno sc jc sklenilo sklicati za ponedeljek zopet konferenco klubovih načelnikov. Ta konferenca bo odločilna.
Dunaj. 2(1. junija. Pogajanja med strankami sc nadaljujejo; soc. demokratje nagovarjajo nemške nacionalce, naj Weiskirch-nerja nc podpirajo, tudi med Cehi in Poljaki sc vrše pogajanja. Zna se zgoditi, da niti \Veiskirchner niti češki kandidat ne dobita pri prvi volitvi absolutne večine. Kot najnovej-
viran. To je prihranilo ubogemu Vellerju neljubo razjasnjevan.ie in dobremu filozofu bolestno razmotrivanje.
Pri zajiitreku je našel Pikvik svoje dru-govc že polne pričakovanja, Gospa Polt je žarela ljubeznjivosti in lepote, gospod Polt je bil, nabasan z govori kakor top, zelo nevarna oseba.
Nežni prsti gospe so odičili klobuke pik-vikerjev z velikansko, modro, v obliki ko-karde vloženo pentljo.
Tako odičeni so odšli junaki v gostilno,
v glavni stan modre armade. Raz okno te gostilne je nagovarjal član odbora modrih, ker-delce malih cestnih postopačev, katerim se je pridružilo troje ali četvero malih deklic. Govornik se ie zvijal krčevito, širil roki, skakal .. .
Poslušalci, katere jc nazival: »plemeniti meščani,« »častivredni možje,« srečni možje« so bili očarani in so dali duška veselju z glasnim kričanjem, ki je odmevalo po Castanvillu.
Po.idiva, dragi čitatelj, s Pikvikotn v gostilno. kaka pogum in srcc povzdigujoča znamenja slave in moči modrih! Tu jc bilo zastav in bander za celo vojsko. Vse na visokih drogih, zlati napisi po meter visoki. Po četvero mož v vrsti ic prikoračila godba modre armade. Pihala je v troblje, udarjala v cimbale in tantane, grmela po bobnih in po-krivačah.
Reditelji z modro palico, štirindvajsetero z modro pentljo odičenih odbornikov z modro kokardo, nacifranc gruče volivccv, jezdeci in pešci, čveterovprežni voz, odločen, da popelje častivrednega Samuela Slum-
šega kandidata imenujejo sedaj dr. Fuchsa. »Dcutschnationale Korrespondenz« meni, da jc iz konference načelnikov razvidno, da Cehi nc zahtevajo resno predsedniškega mesta. Po izvolitvi predsednika se bosta izvolila dva podpredsednika, potem pa nameravajo naprositi Funkeja, naj predlaga pomnožitev podpredsedniških mest. Predlog bodo podpisali načelniki klubov iu siccr bodo predlagali 4 podpredsednike in dvojno število zapisnikarjev in rediteljev. O predlogu bo poročal 36-članski odbor.
Mladočehi iu predsedniško vprašanje.
Dunaj, 20. junija. V današnji seji klubovih načelnikov se je dr. Kramar potegoval za kandidaturo kakega Slovana, a osebe ni imenoval. Sploh je govoril tako kakor da bi mu s slovansko kandidaturo nc bila resnica. Značilno je tudi to, da so Mladočehi veliko pisali, po svojih listih o slovanskem predsedniku, a še do danes niso stopili zaradi tega v nobeno dotiko z drugimi slovanskimi klubi. V konferenci klubovih načelnikov je prevladalo mnenje, da se mora za volitev predsednika doseči medsebojno sporazumljenje.
Prestolni govor in poljedelstvo.
Češki agrarci niso zadovoljni s prestolnim govorom. »Venkov■< piše: Oni del pre-stolnega govora, ki govori o agrarni politiki, je nejasen, reven, pomanjkljiv. Giblje se samo v splošnih obljubah. Kar najbolj zahtevamo, manjka vse v njem. Pravi se, da jc treba reformirati poljedelski osebni in realni kredit po možnosti (!), da sc mora zmanjšati obrestno breme, ki leži na kmečkih posestvih, in zabra-niti njih zadolževanje O vsem tem hoče vlada premišljevati! Potem sc obljubujejo organi-zatorski ukrepi za pomnožitev živine in podporo konjereje. In to je vse! Kot dodatek hoče vlada ustanoviti osrednjo zadružno blagajno, proti kateri se oglašajo vsi razumni ljudje. To so ubožne obljube. Proti taki politiki bomo nastopili najodločnejše!
Cehi.
D n n a i , 20. junija. Med češkim klubom in češkima ministroma dr. Fortom in Pacakom jc prišlo do ostrega spora. Gre namreč za ta-kozvano državnopravno zavarovanje Cehov. Zavarovanje, ki jc namreč od 1879 v navadi, sc glasi: »Izjavljamo, da ravnotako, kakor naši predniki ne priznavamo pravnega temelja sedanje ustave ter varujemo zvestobo zgodovinskemu pravu češke krone. Odločno bomo delali na to, da se popolnoma uveljavi zakonodajna in upravna samostojnost nerazdelji-vih dežela češke krone . . ., katero je priznal tudi cesar Franc Jožef I. z reskriptom od dne 12. septembra 1871 . . .« Na koncu izjavijo Cehi v zavarovanju, da je iz tega državno-pravnega stališča vol. reforma za Cehe krivična. Češka ministra sta se v plenarni seji čeških strank tej izjavi pridružila, v zbornici pa podala drugačno izjavo, kjer krivičnosti volivne reforme ne omenjata, ker sta vendar sama podpisala volivnoreformni zakon. Takoj nato so sc zbrale češke stranke. Radikalci in agrarci so Pacaka in Forta ostro napadali. Konečno se je izdal o seji sledeči komunike: Sestavila se jc češka zveza. Zastopniki vseh strank so izjavili, da odobrujejo predložene klubove statute. Parlamentarna komisija skupnega kluba bo volila načelnika klubove-ga. Parlamentarna komisija naj določi, kakšno razmerje jc med češkim klubom in vlado ter med češkim klubom in češkimi ministri. Parlamentarna komisija naj tudi določi, kakšna naj bo taktika Cehov z ozirom na predsedniško in jezikovno vprašanje v zbornici. »N. W. T.« poroča cclo. da sta dr. Fort in Pacak ministrskemu predsedniku že podala demisijo.
Dunaj, 20. junija. Češki radikalci, nacionalni socialisti in radikalni državnopravni-ki so ustanovili svojo zvezo in za načelnika iz-\oIili Klofača. Sklenili so izvajati iz postopanja čeških ministrov vse posledice. Tudi češki agrarci so sc o tej zadevi posebič posvetovali.
kcya častito telo, četvero dvovprežnih voz za njegove prijatelje, razvite zastave, preklinjajoči stražarji, kregajoči se odborniki, klici odobravanja volivcev, rezgetanje in topotanje koni —: vse to je tvorilo imponti-jočo bojno vrsto modrih in podajalo sliko visokega pomena tega dneva, slave in važnosti Castanvilla, njegovih kandidatov iu njegovih volivcev.
Ccgava jc glava, ki sc pokaže v rdečem žaru na oknu? To jc glava gospoda Polta. Komai se je prikazal, žc sc razvije z velikim šumom bandero na katerem se sveti napis: »Prostost tisku . . .« Urncbcsni klici odobravanja . . . Nato slovesno molčanje . . .
Kandidat modrih, sam častivredni Samuel Slumkey iz Slumkeyskcga gradu, ki se je želel povspeti do časti, da bi zastopal slavno mesto Castanvill, sc ic pokazal z modro za-vratnico, v kvedrastih črevljih, pri oknu ...
V melodramatični pozituri je prijel gospoda Polta za roko in nagovoril častite volivce. Njegove bolj kakor besede zgovorne geste so naznanjale svetu neizmerno hvaležnost katero si sta dolžna ta dva velika moža.
»Jc vse pripravljeno?« je vprašal plemeniti Samuel svojega zaupnika.
»Vse.« »Niste pozabili ničesar?«
»Pred vratmi vas čaka dvajsetero meščanov. Vsakemu od njih stisnite roko. Sest dojilj, v naročju svoje dojenčke, stoji za možmi. Pobožajte dojenčke in vprašajte po njih starosti. To je zelo važno.«
»Ne pozabim.«
»Seveda bi bilo najbolje ko bi se odločili — da poljubite vsacega teli otrok. Ne re-
Socialni demokrati.
Dunaj. 20. junija. V seji socialnodemo-kraškega kluba so formulirali vsebino sledečih predlogov, ki jih iiodo v torek predložili v zbornici: I. Uvedba ženske volivne pravice; upravičen voliti naj bo vsak, ki jc star nad 21 let, določba o stalnem bivanju enega leta naj sc odpravi. 2. Odpravi naj sc smrtna kazen. 3. Prepreči discipliniranje uradnikov zaradi njihovega političnega prepričanja. 4. Predlog glede na starostno iu invaliditetno zavarovanje. Neodvisna socialista Stark in Brei-ter bosta predlagala, naj državni zbor protestira proti razpustu dume. Predlog bodo podpisale vse svobodomiselne stranke.
Dr. Susteršič o prestolnem govoru.
Dr. Ivan Susteršič sc je — kakor poročajo listi o prestolnem govoru izrazil sledeče: Name jc prestolni govor napravil najugodnejši vtis. Program vlade jc tak, da sc bo na njegovi podlagi zelo lahko ustanovila v zbornici delavna večina. Načrt vlade vsebuje zadosti materiala za pozitivno delo za pet do šest let. Gotove prepire bo seveda treba pustiti na strani, da ne bodo uspešnemu delu stali napoti. Posebno sitnpatiške so nam agrarcem agrarne programne točke vlade. I udi mesto, ki povdarja nravnoversko vzgojo kot cilj ljudskega šolstva, treba s priznanjem povdariti in tudi mesto o narodnostih in spo-razuniljenju med narodi nas je zadovoljilo. Na vsak način mora vsak, ki si želi delavnega parlamenta, s programom vlade soglašati.
Sličica h parlamenta.
»Ccch« piše: Takoj pri prvi seji poslanske zbornice so se našle sorodne duše. Prof. M asa fik jc dobil obisk. Poslanec Seitz jc pripeljal k njemu »rdečega hofrata« barona Hocka, in nato je ccla ta družba šla k poslancema Kurandi in Ofnerju. Prijatelji svobodne šole in ločitve ccrkve od države so se dolgo in jako zaupno pogovajali. To je bil zanimiv sestanek: Zagovornik Hilsnerjev in propaga-tor gesla: »Vun iz katoliške cerkve«, se je sešel s soc. demokraškini učiteljem »losvon ■ romovcem« in nato obiskal barona Hocka, ki ne taji svojega judovskega pokolenja; govorili so gospodje z judoma Kuranda in Ofnerjem. V čigavem programu .ic torej protikatoliška akcija v državnem zboru ?
Poslanec monsignor Franc Bulič
je izdal na svoje volivce oklic v katerem pravi, da toliko časa nc bode šel na Dunaj v državni zbor. dokler verifikacijski odsek ne reši vprašanja o volitvah v Spljetu.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 20. junija. Gosposka zbornica je izvolila kvotno dcputacijo. Člani te deputacije so: Mat t use h, Rhomberg, baron Schwe-gel, Czjiilarz in Skene. Izvolila se jc nato komisija, ki se bo posvetovala, kako odgovoriti na prestolni govor. Fn del zbornice želi namreč adreso, drugi pa samo lojalitetno izjavo.
OGRSKA.
Hrvaško-ogrski spor. — Pomirjevavni govor državnega tajnika.
Budimpešta, 20. junija. Predsedni-štvo zbornice prevzame Justh, kar zelo ugodno vpliva na ves položaj. Duhovi so se nekoliko pomirili. Zbornica odločno odkloni predlog poročevalca večine imunitetnega odseka Bahoghyja, naj se poslanec Potočnjak izključi iz 30 sej, ampak sprejme predlog poročevalca manjšine Hedervaryja, naj Potočnjak prosi zbornico odpuščanja in s tem da zadoščenje ogrski narodnosti. Selc če bi tega ne hotel storiti, naj se izključi. (Potočnjak je že izjavil, da ne bo prosil odpuščanja. Prvič on nikogar ni razžalil, drugič pa ima le hrvaški sabor pravico disciplinirati hrvaške poslance za budimpeštanski državni zbor. Sabor izvoli in odpošlje poslance in ogrski državni zbor nima niti pravice verificirati njihove iz-
četn, da je to neobhodno potrebno — bilo bi pa zelo koristno.
»Ah res . . .« Slumkey jc premišljeval. »Ali ne bi prevzel kak zaupnik tega dela?«
»To bi ne bilo isto. Vam trud — vam slava.«
»Cc že ni drugače . . . Naj bo . . .« se je udal žalostno častivredni Samuel. Spremljan od Pcrkerjevega blagoslova je odhajal.. Mali advokat je ostal s Pikvikom pri oknu, da vidita sprevod.
Ze sc je jel pomikati pod vodstvom odbora. V dvovprežne kočije sc je nagnetlo mož kot pečka. Cvetcrovprežna je čakala pri gostilniških vratih na modrega kandidata. Za to kočijo se je razpostavila bojna vrsta.
S trepetanjem je čakal Perker na Samuelov pojav pri vratih. Kako bo sprejelo ljudstvo kandidata? Hladno —■ navdušeno? Zaslišal sc je glasni hura . . . »Ah — on stopi iz hiše!« je vskliknil Perker in se vrgel skoraj iz okna . . . Močnejši hura . . . »Ah — on podaja roko! . . . Tretji gromoviti hura.. »Ah — on božka otroke! . . .«
Pcrkerjev glas se jc stresel strahu . . . Vrisk odobravanja se je slišal . . . Perker jc kričal v vzhitu: »On poljubuje otroka!..« Vrisk ie naraščal . . . »On poljubuje že druzega otroka! . . .«
Perker se je čutil v nebesih. Vriskanje in vpitje jc postalo tako močno, da se tresla zemlja . . .
»Blagoslovi Itog tvoje junaštvo — on poljubuje vseh šestero!« Med gromom vriskanja in brezumnega vpitja se je odpeljal častivredni Samuel Slumkey iz Slutnkcyske-ga gradu.
volitve. Mažari so razžalili suverennost hr\a. škega. naroda in ne narobe.) Nato jame govo. riti državni tajnik Szterenyi.
Nedopustno in čisto napačno je, ako tir-vati govorijo o dveh neodvisnih in enakoprav. nih državah. Načelo državne enote ogrske in moč in se nc sme zametati. Spor je v tem slu-čaju nastal zaradi napačnega umevanja od strani Hrvatov, ki mislijo, da so ogrske železnice sredstvo za pomažarjenje Hrvaške. Pri železnicah so merodajni zgolj prometni interesi. Zakonski načrt o službeni pragmatiki železničarjev nima namena rešiti jezikovno vprašanje, ampak urediti službeno razmerje med delavci in delodajavci. Vlada je zato pripravljena prejeti v zakon dodatek, da ne bodo Hrvati menili, da se krši nagodba. Tudi ogrska vlada vc, da nagodbenih določil ni mogoče izpremeniti drugače, kakor v sporazumu s krono in hrvaškim saborom. Vlada hoče v zakonu samem določiti, da imajo na Hrvaškem pri nastavljanju prednost hrvaški železničarji in prosilci. Tudi na prvih mestih se bo vlada na Hrvate ozirala. Sprejel se bo dodatek, da sc bo v občevanju z občinstvom in oblastmi rabil hrvaški jezik. Konečno apelira Szterenyi na Hrvate, naj opustijo obstrukcii«.
Dr. Polit nato polemizira s Szterenyjeni. Samo ogrska država obstoji, nc pa ogrska državna ideja. To jc čisto mažarska iznajdba. Sicer pa želi tudi Polit, da sc spor reši mirnim potom.
Dunaj, 2. junija. Dr. Weckerle je prišel na Dunaj. »Magyar Hirlap« poroča, da je šel cesarja prosit, naj odobri več načrtov, kako zlomiti hrvaško opozicijo. Jutri bo \Veckerle povabil k sebi hrvaške poslance in jih v zadnjič nagovarjal, naj sprejmo kompromis.
Prestolni govor in Mažari.
Budimpešta, 20. junija. Prestolni govor ob otvoritvi avstrijskega državnega zbora je ogrske šoviniste zelo razburil. Glasilo K<>-šutovo »Budapest« piše, da je čisto neutemeljeno mnenje krone, da je gospodarska ločitev nasprotna pragmatični sankciji. Stališče krone ni v skladu z nagodbo od 1867. Kar se pa tiče armade, to jc zvišanje števila novincev, bo krona morala preje sprejeti mažarske zahteve. Isto piše »Budapesti Hirlap«. •— »Az Ujsag« povdarja, da se je krona postavila s tem. da spravlja vprašanje o gosp. neodvisnosti Ogrske v zvezo s pragmatično sankcijo, ki baje take ločitve ne dopušča, na stališče načelnih nasprotnikov Ogrske. Ogrska vlada, katero jc cesar s prestolnim govorom tako de-savouiral, ne more dclj ostati na krmilu, ako je dosledna.
Dunaj, 20. junija. Merodajni krogi trdijo, da Wckerlc ni prišel na Dunaj, da dobi pojasnila glede na prestolni govor. Prestolni govor, namenjen avstrijskemu državnemu zboru, Ogrom nič mar ni. Weckerle in Beck sta sc menila Ic o kvotnih deputacijah, o sladkornem davku in nagodbi. Weckerle ic bil tudi pri cesarju in Aerenthalu.
FRANCOSKA.
Veliki viničarski izgredi.
Pariz, 20. junija. Izgredi v Narbonini so bili sledeči: Vojaštvo ic streljalo na iz-grednike, deset oseb ranilo, eno pa ubilo. Ljudje so zgradili barikade. Nekemu kapitanu 139. pešpolka so demonstranti s steklenimi črepinjami prerezali vrat. Množica je napadla kirasirsko patruljo. Kirasirji so streljali iz ka-rabincev, ljudje pa z revolverji. Ubili so enega ki rasi rja. Pehota je nato barikade porušila. Tudi orožniki so rabili orožje. Oblasti se je baje posrečilo zapreti Marcelina Alberta in Ferroula.
Pariz. 20. junija. V zbornici odgovarja Clemenceau na interpelacijo zaradi dogodkov v Narbonnu: Vse voditelje viničarskega gibanja sc je baje posrečilo zapreti razun Marcel-lina Alberta. Izgredniki v Narbonni so napadli prefekturo, v Montpellieru pa justično poslopje. Jaz bom to poslopje branil do zadnjega. Ljudstvo je brez povoda jelo streljati na vojake, ki so rabili orožje šele v skrajnem
Perker jc potegnil Pikvikerje hitro za seboj, jih stlačil v tako že nabasani voz in drveli so proti kraju volitve . . .
Z zmagovitim krikom, z razvitim bande-rom, je prihajal od druge strani Fickin s svojim sprevodom. Kako se je zgodilo, da sta zaplali ti dve nasprotni reki druga v drugo -- kako se je uredila zmešnjava, ki je nastala vsled tega, mi ni mogoče popisati. .
V Pikvikovih zapiskih iz katerih sem posnel te znamenite dogodke, ne najdem natančnega poročila o poti volivnega sprevoda.
Bržkone zategadelj, ker je padel pri prvem spopadu drog sovražne zastave s tako močjo na Pikvikovo častito glavo, da mu je zlezel klobuk črez čelo, oči, ušesa, do ust -in mu je bilo tako v tmino zagrnjenemu nemogoče slediti divjim prizorom, ki so vršili okrog njega.
V svojih opombah slika samega sebe ob-danega od pretečih, strašnih postav, neznanih lic, gostega oblaka prahu in krvavega boja.
Neznana moč ga je dvignila nakrat z voza, toča batin, ki ie padala tako gosta in močna po njem, jc prisilila najbolj miroljubnega moža cele Angleške, da se je bil tudi on — da je udarjal po njem nevidnem neznanem nasprotniku . . . kakih posebnih podrobnosti tega znamenitega boja pa se ni spominjal — saj mu je branil do ust potegnjeni klobuk, da bi gledal okrog sebe.	(Konec.)
silobranu. Šele ko so padli vojaki in se množica na dvakratni poziv ni hotela umakniti, so jele pokati vojaške puške. Eaen je mrtev, 15 lahko ranjenih. To niso viničarji, ampak roparji. Večina od njih pripada nasprotnikom republike. Odgovor na interpelacijo nadaljujem jutri, ko bom irnel vsa poročila. Za odgo-ditev jc glasoval ves centrum in levica.
Položaj.
Clemenceau bo najbrž potlačil viničarsko gibanje. Na svoji strani ima cel francoski sever, katerega gospodarski interesi sc z interesi južne Francije zelo križajo. Vrhutega pa straši Clemenceau s protirepubličanskimi in reakcionarnimi agitatorji, ki baje netijo viničarsko gibanje, dasi je ves jug socialističen in radikalen. Hudega ne bo Clemenceau Mar-cellinu Albertu nič storil, ampak toženi bodo zaradi veleizdaje, sedeli v preiskovalnem zaporu, dokler se gibanje ne poleže, potem jih pa bodo izpustili, kajti zelo nepremišljeno bi bilo zameriti se francoskemu jugu, ki voli radikalno in socialistično večino parlamenta.
RUSIJA.
»Novojc Vrcmja« poročajo, da jc princesa Salm-Braunfels revolucionarka. List objavlja dotična dokazila in listine. Baje je v zvezi z nekaterimi nemškimi aristokrati protiruske revolucionarne švedske propagande. Proti princesi se jc uvedla preiskava. — V Varšavi so zaprli dvajset članov socialnodemokraške organizacije. — V Peterburgu so zaprli neznansko mnogo ljudi. Med zaplenjenimi listinami se nahaja pismo letskega učiteljskega društva, ki se jc zavzemalo za obroženo vstajo in uvedbo republike. — Na shodu socialne demokracije v Peterburgu se je zavrgla misel, uprizoriti generalni štrajk, ker delavstvo ni zadostno organizirano. — Proces Steselj pride na vrsto oktobra meseca. — Liberalna ministra Kaufmann (naučili) in Filozofov (trgov-stvo) bosta najbrž morala demisijonirati. -Stolypin sc mora v Peterhof k carju peljati na ladji, da ga ne napadejo. Drugače se nikamor nc pelje. Stolypinovo stališče je nenavadno trdno.
PORTUGALSKA.
L i s s a b o n , 20. junija. Nemiri v Oportu trajajo dalje. Izgrcdniki so zgradili barikade. Vojaki so streljali in ubili štiri osebe.
BIVŠEGA MINISTRA NASIJA
jc italijanska zbornica izročila senatu v svrho kazenskega postopanja.
RAZPRAVA PROTI MORILCU BOLGARSKEGA MIN. PREDSEDNIKA.
Sofija. 21. junija. Predvčerajšnjim se ie začela pred vojnim sodiščem proti morilcu bolgarskega ministrskega predsednika Petkova, Aleksandru Petrovu in njegovim sokrivcem časnikarjem Ikonomovu, Gerovu in Hranovu kazenska razprava. Sodišču predseduje polkovnik Dačev, obtožnico sledeče major Balkanski. Obtožnica navaja sledeče obdolžitve Petrova: 11. marca t. 1. jc namenoma in zavratno umoril bivšega ministrskega predsednika Petkova ter trgovinskega ministra dr. Genadjeva umoriti hotel, a ga le lahko ranil. Ikonomov je obtožen, češ, da je Petrova utrjal v njegovi nameri. Proti Gerovu navaja obtožnica, da ie dal risarju karikatur v »Balkanski Tribuni«, v izvršitev načrte, ki so podkrepili Petrova v njegovem sklepu umoriti Petkova. Hranov pa je kriv, ker je vpeljal Petrova v uredništvo »jialkan-ske Tribune« in mu pokazal kraj, kjer bi si lahko kupil samokres. Ikonomova zagovarjajo dr. Teodorov. dr. Markov, dr. Radcv in dr. Slatanov, vsi pristaši »Narodne stranke.« Hranov ima za zagovornika dr. Radeva in dr. Fadenhehta, dočim je Gerov odklonil vsako pomoč in iziavil, da se hoče sam zagovarjati. Zagovorništva morilčevega ni hotel prevzeti noben odvetnik, zatorej mu ga bode sodišče samo določilo.
Dnevne novice.
4- Molk in resignacija. Še do danes ui našel dr. Tavčar besede, da bi izrekel svoje mhenje nad Hribarjevim nastopom na Dunaju. Kako je včasih znal s svojo satiro zavračati tržaške solzarje. zdaj pa, ko jc tržaška struja zmagala nad celo liberalno stranko in pokopala za vselej vse njene vzore, je mož utihnil. Ponižno se je obrnil do Hribarja z vprašanjem, ali je res, da jc njegov pobratim v boju proti klerikalnemu zmaju in rimskim podganam zatajil vso politično preteklost in položil svojo glavo v naročje črne pošasti. In Hribar je odgovoril, da naj bo tiho in naj počaka, da se mu bo samemu ljubilo pojasniti, zakaj je šel med »klerikalce«. In resignirano je sklenil veliki prvoboritelj svobodomiselnosti svoje roke, je nagnil glavo in mirno gleda, kako Hribar ustanavlja nov list proti »Narodu«, s konkurenco škoduje »Narodni tiskarni«, zatajuje stranko, ki ga je zredila in vzgojila ter jadra v »klerikalno morje«. Nam je to prav, kajti tu sc vidi, da jc liberalizem dr. Tavčarjev vendar samo iniportirana stvar brez vsake globlje korenine v našem narodu, drugače ga ne bi bilo mogoče tako hitro in brez ugovora zatajiti. Bo prišel čas, ko sc najdejo tudi ti. ki zdaj tavajo po meglenih livadah liberalstva, pod skupno streho S. L. S ln takrat mir in sloga med nami!
+ Proft ln liberalna stranka. Čudno nedoslednost. ki jo uganjajo pri imenovanju ravnatelja prve ljubljanske državne gimnazije, je »Slovenec« moral razkriti, in zdaj se zaganja »Narod« v nas, zakaj smo to storili. A mi smo to dolžni in nihče ne bo od liberalne stranke odvrnil očitanja, da ie s pomočjo njenih pristašev sestavil c. kr. deželni šolski
svet tako terno, iz katere more vlada dobiti sredstvo, da izpelje svoj namen in imenuje nemškega ravnatelja v Ljubljani. Nastop Šu-bičev in Trillerjev v občinskem svetu proti upravičenemu slovenskemu protestu gre tudi na rovaš liberalne stranke, ker sta ta dva poleg Hribarja zdaj taktična voditelja te stranke. Fno smo pa Ic dosegli: Prisilili smo tudi »Narod«, da jc včeraj moral obsoditi nastop Šubičev iu Trillerjev. A kako obzirno piše! Najprej konstatira. da v tem slučaju ni glasilo liberalne stranke, potem pa pravi, da »nc umeva tega, kar se je pri Mcgličevem predlogu godilo«. Mi pa dobro umevamo to, in zahtevamo, da sc vsa liberalna stranka z vsem ogorčenjem dvigne proti imenovanju nemškonacionalnega, slovenščine nezmožnega ravnatelja, hkrati pa obsodi tudi narodno izdajstvo, ki se je pojavilo v njenih vrstah. Kaj pomaga, če v »Narodu« brzojavijo, da so Hribar, Ivčevič in Ploj šli k vladi posredovat, da Proft ne bi bil imenovan, če jim pa vlada lahko reče: Vaša stranka v Ljubljani pa ni tega mnenja! To naredi vtis prazne komedije. Zato se naj pa brezobzirno ožigosa. kar jc obsodbe vredno! S. L. S. v tem vprašanju zastopa dosledno pravo stališče, in čujetno, da so naši poslanci storili svojo dolžnost.
+ Kako si misli »Slov. Narod« značaj-nost. »Slov. Narod« jc pred kratkim lagal, da je Slov. Gosp. Stranka izbacnila dr. Robido iz svojih vrst in je navzlic temu vzdrževal svoje trditve, dasi jc »Nova Doba« izrečno izjavlja, da je dr. Robida sam izstopil. V svojem poročilu o shodu S. G. S. v Ribnici pa jc zopet porabil ugodno priliko, iu se čisto nalcpeni zaletel vanj, ironizujoč njegovo »ve-leznačajnost«. Ta divji srd »Slov. Naroda« je seveda povsem umljiv. Dr. Robida se še vedno ni ustrelil, kakor je to mislila velikodušna liberalna klika, iu bržčas še dolgo nc stori žlahti te težko pričakovane usluge. Ker pa dr. Robida ni hotel trobiti v liberalni rog, uiti plaziti sc pred naprednimi bogovi, so ga liberalni bratci v dež. odboru lepo fizilirali, in ga ubijajo z vsemi sredstvi moralno in ma-tcrijclno skoro leto dni j že, kjerkoli ga morejo. V svoji brezmejni najivnosti pa še vedno pričakujejo, da bo navzlic vsem njihovim umazanostim dr. Robida lepo tiho in da bo v zahvalo morda pel slavospeve Tavčarju tn njegovim sodrugom! »Slov. Narodu« se torej zdi neznačajno, klofuto vrniti za klofuto, nc glede na to, da jc malo umestno v hiši obe-šenčevi govoriti o vrvi! Bog ve, če se »Slov. Narod« kadar pisari o »veleznačajnosti«, kedaj spomni na svojega ljubljenega Ivana Hribarja?
+ Blamaža liberalcev na Igu pri zadnji državnozborski volitvi silno peče izvestne ljudi, med katerimi ni zadnji ižanski župan Zdravje. Ljudem se sedaj napravljajo razne sitnosti z nepotrebnimi poti v Ljubljani, ker se ižanskim liberalcem zdi, da se Žirovnikov shod na Igu ni dovolj častno vršil, dasi so vendar v »Narod« poročali, da se je Žirovnikov shod vršil v popolnem redu. Sedaj se liberalci sami trudijo, da bi »Narod« postavili na laž. samo, da bi naši ljudje imeli kaj sitnosti. Nekaj mož je bilo pozvanih k okrajnemu glavarstvu v Ljubljano češ, da so Žirovnikov shod motili. Liberalne nade se pa ne bodo spolnile in liberalni Zdravje bo končno zopet tako pri srcu bolan, kakor je bil 14. maja, ko jc^dr. Šusteršič dobil na Igu nad 300 glasov, Žirovnik pa le — 27. Tolaži naj ga potem nadučitelj Trošt, ki se je pred državnozborsko volitvijo bahal, da jc pol Iga njegovega, potem jc pa videl, da je liberalni Zdravje za liberalno stranko gotova bolezen ter jc žalostno stal ob velikanski zmagi ljudske zavednosti in ob žalostnem pogorišču liberalnega kandidata. Sitnosti, katere sedaj hočejo nekateri napravljati ižanskim možem, naj vrle ižanske može le pokrepe, da krepko stoje za pravice ljudstva proti praznim ljubljanskim liberalnim frazam in da združeni s poslanci »Slovenske Ljudske Stranke« se zve-selc še mnogih novih ljudskih zmag! Zavednost Ižancev naj bo tudi vprihodnje drugim občinam v vzgled!
-f Občinske volitve v Pulju. Zmaga laške gospodovalne stranke nikakor ni še gotova. 20. t. m. so volile za tretji razred pod-občine Altura, Kavran, Loboriki, Muntič, danes volijo Pomer, Prcmantura, Stinjan, 22. t. m. bodo volile podobčine Ližnjan, Medulin, Sišan. Ker so te občine pretežno hrvaške, bo kamora skoro gotovo poražena. Volitve za II. razred se vršijo 24. t. m., za I. razred pa 25. t. m. V III. razredu pade kamora skoro gotovo, lc I. razred je primeroma šc najmočnejša postojanka za laške nacionalne liberalce.
+ Jasni se. 18. t. m. se je vršil v Zagrebu sestanek zaupnikov krščanskosocialne stranke. Bilo jc navzočih 200 delavcev. Socialni demokrati, ki so hoteli delati zgago, so jo morali urno popihati.
4- Iz naravoslovca germanist. Vsled nerodnosti svojih pristašev v deželnem šolskem svetu kranjskem in v mestnem svetu ljubljanskem so bili pri »Narodu« tako zmedeni, da sc jim ie ponesrečila tudi neka notica proti Proftu ter so v splošno zabavo ljubljanskega občinstva iz naravoslovca prof. Oartenauerja napravili germanista!
+ Odlikovanje slovenskega šahovca. Gosp. Andrej Uršič, urednik šahovske rubrike v »Dom in Svetu«, ie pri mednarodnem turnirju za naloge, ki ga je priredila letos »Miinchener Post«, dobil častno priznanje. Časti tamo!
+ Kopač zopet v Cerknici. V Cerknici jc imel Kopač v nedeljo shod, na katerem je bilo okoli 40 poslušalcev. Mislil je, da ima že tako vdane pristaše, da sme govoriti kar hoče, a se je zmotil. Naredil je s svojim govorjenjem in nastopom vtis, da ga je malo preveč potegnil prejšnji večer. Pa sai ga je
lahko, ker so delavcem zvišali mesečne prispevke za njegovo bisago od 1 K na 120 K. Njegovo govorjenje se jc zdelo celo njegovim pristašem grdo. Veliko jih je shod zapustilo. Drugi sc pa sramujejo povedati, kaj je govoril. O, le tako naj govori, pa bo kmalu zgubil vse, ki imajo še količkaj razsodnosti in čuta dostojnosti in niso še popolnoma za-telebani v njegovo besedo. A pustimo Kopača in poglejmo še nekatere ljudi na njegovem shodu. Glavno besedo so imeli na shodu učitelj Jakofčič in notarjeva uslužbenca Re-žck in Kocjan, ki so tudi pripravljali za shod. Ti so pisali vabila in jih raznašali in vabili ljudi skup. Na shodu je bil za predsednika 23-letni Kocjan in za vratarja 21-letni Jakofčič. Prav lepe razmere so v notarjevi pisarni; notar pošlje ves navdušen ob Hribarjevi izvolitvi brzojavko v »Narod«, kjer ga imenuje »kremenit značaj, biser-rodoljub, vrl narodnjak« (ni se treba smejati!), njegova uslužbenca pa imata glavno besedo na demo-kraškem shodu, vendar vsi radi vidijo, da prihajajo možje naše stranke v pisarno, ker le od teh žive. Mimogrede bodi povedano, da bi Kocjanu in Režku prav nič ne škodovalo, če bi notar dal vsakemu en košček »kremenitega značaja«, ki ga je poslal Hribarju. Saj bi ga bilo za Hribarja še dosti ostalo. Kopač jc torej dobil Jakofčiča, Kocjana in Rcžka. Srečen človek! Samo teh treh mu je še manjkalo. ker, veste, to so imenitni »možje«. Dobro bi bi mu bilo čestitati na taki pridobitvi. Zdaj je pa Kopač na konju! Kar naenkrat bo vsa Cerknica njegova, ko bodo ti »možje« začeli agitirati zanj, ker imajo toliko vpliva pri ljudstvu, katero jih dobro pozna, kakšni so. »Gliha vkup štriha«, so včasih rekli, in to velja tudi tukaj; našli so se v bratskem objemu. Pogovorili so se pač veliko med seboj kot dobri prijatelji, delali načrte itd. In čc je Kopač oženjen, ga je Kocjan najbrž tudi vprašal, če tudi Kopač s svojo ženo tako postopa, kakor Kocjan s svojo. Jakofčiču in Kocjanu se jc Kopač tako priljubil, da se nista mogla ločiti od njega in sta ga spremila celo v Logatec. Pridružil se jima je namesto Režka neki vreden tovariš. Slovo gotovo ni bilo brez solza. Čudno je, kje je Jakofčič dobil toliko časa, da je utegnil priti na shod in iti v Logatec, ker ima zelo malo časa. Zadnjič je bila okrajna učiteljska konferenca na Rakeku, kjer so bili skoraj vsi učitelji cclega okraja, a Jakofčič ni utegnil priti, ker ima predaleč do tja; v dobri pol ure namreč lahko pride peš tja. Na sv. Rešnjega Telesa jc tudi pripeljal šolarje v ccrkev, a ni utegnil biti . pri sv. maši. Kaj še to? S tovarišem H. sta jo popihala iz cerkve, čeprav bi po postavi morala nadzorovati otroke. Seveda če ne hodi v cerkev, moremo še tem manj pričakovati od njega, da bi se odkril, ko zvoni. Prav lep zgled to za otroke. Potem ni čudno, če se stariši pritožujejo nad njim. Še nekaj. Vreden Kopača in njegovih tovarišev jc tudi gostilničar, kier ima Kopač shode. Ni dolgo tega, kar sc je bahal v gostilni: za krstnega botra grem. pa še vere ne znam. Ali naj takega človeka podpiramo? Tudi pet mojstrov skrbno zahaja na Kopačeve shode. Tudi prav!
—	Za doslužene podčastnike. Vlada poizveduje pri industrijskih bankah in trgovcih, čc so voljni sprejemati v službo dalj službujoče podčastnike na način, kakor jih sprejme država. Zveza nemških trgovskih uslužbencev se jc žc izjavila proti vladni nameri.
—	Za trgovsko šolo v Gorici ie dovolil mestni svet goriški vsoto 4.000 kron, in sicer je to stalni letni donesek.
—	Ponesrečena rojaka. V predoru skozi Ture v Malnitzu na Koroškem sta sc ponesrečila dne 13. t. 111. dva minerja: Josip Oblak in Fran Marinič, oba doma iz Kojskega na Goriškem. Nesreča sc je zgodila vsled eksplozije dinamita. Dogodilo sc je pa takole: Ko so zažgali vse nabite mine, ena istih ni eksplodirala. Delavci so šli zopet na svoje mesto in delali dalje. Oblak in Marinič sta skupaj delala in siccr sta prišla skupaj ravno na mesto, kjer je bila tista mina, ki ni eksplodirala. Začela sta vrtati v kamen luknjo. Ko je prišel sveder že precej globoko, je zadel na zakrito mino, napolnjeno z dinamitom, ki se jc vžgal od isker, ki so se kresale od trdega kamena. Zgodila se je eksplozija in delavca sta obležala na tleh strašno razmrcvarjena. Oblak je imel eno nogo raztrgano na dva kosa, glavo močno ranjeno. Tudi Marinič je močno poškodovan. Oba so nemudoma prenesli v bolnišnico, kjer so izvršili operacijo na njima. Nesreča se je zgodila ob pol 12. uri dopoldne. Življenje obeh jc v nevarnosti, ker sta močno poškodovana po vsem telesu. Sodne preiskave še ni bilo radi te nesreče. Oblak jc star 30 let in jc oženjen, Marinič pa ie v 36. letu svoje dobe ter je neoženjen.
—	Zaradi umora sedi na zatožni klopi pred goriškimi porotniki Matija Stiligoj iz Lo-kavca. 3. junija 1906 je namreč pri nekem žegnanju v Banjšici v prepiru s fanti iz Lo-kavca z nožem ranil Ivana Breščaka, Jožefa Markiča ter Ivana Markiča. Slednjega je tako zabodel, da je kmalu nato umrl. Sodba še ni izrečena.
—	Nenadoma je obolel hrvaški poslanec Ljuba Babič G.ialski, vendar se mu zdravje žc boljša.
Suspendiran uradnik. Ministerjalni tajnik pri ministrstvu za Hrvaško Smodič je prišel v disciplinarno preiskavo, nato pa jc bil suspendiran. Baje je vzrok temu, ker je bil Smodič v zvezi s srbo-hrvaško koalicijo, katerej jc šel zelo na roko.
Dramaturg hrvatskega narodnega gledališča postane hrvaški književnik Ivo Voj-novič. Imenovanje prineso uradne »Narodne Novine« v par dneh. Dr. Andrič ie na lastno prošnjo odpuščen iz službe.
—	»Smrt« v Dravi. Kristjan Pirker v Beljaku jc peljal II. t. m. v zaboju na vozičku
smeti v Dravo. (>d takrat ga niso videli več. Redarstvo je začelo poizvedovati in dognalo, da je Pirker. ko je prevrnil smeti v vodo. tudi sam padel v Dravo in utonil, kajti neka dekla je videla dotični dan plavati po vodi zaboj in slišala klice na pomoč. Toda kar naenkrat se ic utopljenec zopet pokazal na svetu popolnoma zdrav. Ko je prevrnil smeti v Dravo, izmuznil se mu je iz rok tudi zaboj ter odplaval po vodi. Boječ se kazni, popihal jo je k sorodnikom v Ziljsko dolino ter ondi preživel ves čas svoje »smrti«.
Otvoritev hotelskega podjetja »Tri glav« v Bohinjski Bistrici se vrši v nedeljo, 30. junija t. 1. z blagoslovljenjem poslopij po g. župniku Iv. Pibru ob 11. uri dopoldne, z ogledovanjem hotelskih naprav in slavnostnim banketom.
—	10.000 K škode je napravil 18. t. m. požar v jestvinski trgovini Jakoba Mecchia v ulici Stadion v Trstu.
Deželna zveza kmečkih društev se je ustanovila na Koroškem. Namen zveze je, v dosego skupnega delovanja združiti vsa kmečka društva pod skupnim vrhovnim vodstvom in jih izpopolniti. Zveza se deli v okrajne in postranske skupine ter v posamezna krajevna kmečka društva. Vodstvo pa obstoji iz glavnega vodstva, zveznega sveta, deželnega kolegija predavateljev in iz konference načelnikov.
—	Star 104 let. V bolnici usmiljenk v Zagrebu živi Ivan Polanšak, star 104 let. Še sedaj pomaga sestram pri delu in je čvrst in zdrav.
Znani pretepač Žiga Killcr, mesarski pomočnik iz Kranja, je po gostilnah in kavarnah nadlegoval fante, ki so tam popivali ter jih napadel. Killer je te dni radi tega stal pred dež. sodiščem . Obdolženec je vse priznaval ter zagovarjal le svoje dejanje s tem, da se je moral braniti fantov. Za kazen je dobil pol leta ječe.
—	Zoper občinke volitve v Rožeku so vložili Slovenci pri deželni vladi ugovor. Ta je ugovor odobrila in volitve razveljavila. Vsled tega pride v drugem in prvem razredu do novih volitev. Ker jc tretji razred že slovenski, imajo Slovenci veliko upanja, da postanejo z zmago v drugem razredu gospodarji te občine.
Svarilo pred agentom. Po deželi hodi neki agent, kateri nagovarja ljudi na ta način, da prevzame naročila za neko tvrdko z Dunaja ter ponuja slamoreznice, šivalne stroje ter razne predmete za kolesarje. Zahteva povsod polovico naprej. Kdor naroči pri njem, navadno mora večno čakati na naročeno blago.
Veselica v Postojnski jami. Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. t. m. se vrši v Postojnski jami izvanredna veselica s koncertom postojnske godbe in združenih pevskih društev postojnskih. Jama bo čarobno razsvetljena. Začetek ob 2. uri pop., konec ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 2 krom.
—	Za slovenske abiturijente. Južna železnica sprejme več slovenskih uradnikov. Po enoletni službi postane uradnik definitiven s 1600 K plače.
Poučno predavanje o kmetijstvu. Deželni komisar za vmstvo in sadjarstvo g. Fr. (ioinbač, priredi v nedeljo dvoje predavanj o vinstvu, sadjarstvu, o pokončevanju raznih trtnih in sadnih bolezni, o zadružništvu i. dr. in sicer zjutraj ob 7. uri na Čatežu pri Krški vasi, popoldne ob 3. uri pa v sv. Križu pri Kostanjevici. Obenem se bo razgovarjalo tudi o ustanovitvi važnih kmetijskih podjetij na krškem polju, ter o zavarovanju vinogradov zoper točo.
Smrt pred poroko. 201etni Ani Sosič v Opčinah pri Trstu je pri jedi ostal kos mesa v grlu. Na noben način ga niso mogli odpraviti, da je revica umrla vsled zadušenja. Sosič je bila zaročena in bi sc imela v par dneh poročiti.
Na korist Gregorčičevemu spomeniku
prirede »Logaška društva« v nedeljo 23. t. m. v prostorih hotela Kramar v Dol. Logatcu veselico. Začetek ob osmi uri zvečer.
—	Vugovo gostilno pri Sv. Luciji na Goriškem toplo priporočamo vsem somišljenikom. Svoji k svojim!
Avstrijski Lloyd jc dovolil članom avstrijskih deželnih zvez za tujski promet na svojih dalmatinskih progah in na progi Trst-Benetke 20 odstotkov popusta za tarifarične vožnje I. ali II. razreda. To ugodnost imajo tudi člani kranjske deželne zveze za tujski promet v Ljubljani.
Košnja v ljubljanski okolici se je pričela ta teden. Sena je obilo iu lepega. Koder sc je dovolj gnojilo je trava visoka in gosta. Umetna gnojila so imela povsod lepe uspehe.
—	Kres na Šmarjetni gori nad Kranjem bo gorel v nedeljo 23. t. m. Ob peti uri popoldne bo začela svirati sl. godba iz Kranja; z vrha Šmarjetne gore je krasen razgled po vsej Gorenjski, velikem delu Dolenjske in Notranjske; vsako leto sc vidi odtod brez števila kresov blizu in daleč. Tudi Cofiščc bo sijajno razsvetljeno. Vstopnina na to najlepšo točko nižje turistike za ta večer bo 40 v za osebo. Vabijo prireditelji.
—	Aretaciji se je uprl. Ze večkrat kaznovani delavec Janez Poznik jc na neki ve-sclici, ki se je vršila na Savi pri Jesenicah razgrajal in gostom zabavljal. Patruljajoča občinska stražnika sta mu napovedal aretacijo, a je pobegnil v Zvagnovo gostilno. Stražnika sta šla za njim. Poznik je enega stražnika s šolnikom po obrazu udaril, ga zgrabil na prsih za suknjo in zamahnil proti niegovi glavi. Enega stražnika jc ubodcl v levo stegno, druzega v levo roko, nato ga pa šc vgriznil v palec. To ruvanje se jc godilo deloma v gostilni deloma na cesti. Oba stražnika sta bila tako upehana, da se je Pozniku posrečilo pobegniti. Poklicala sta orožniško
patruljo. Vsi so šli za njim in ga našli na njegovem domu. Ko mu je orožnik napovedal aretacijo, se ni maral pokoriti, marveč mahal okrog sebe, vdaril orožnika v prsi in mu izbil verigo iz rok. Razbijal jc s tako silo, da je moral orožnik rabiti orožje, šele to jc strlo njegov odpor, da se je dal vkleniti. Za to nasilstvo ga ie sodišče obsodilo na eno leto težke ječe.
š (iosp. dr. Korošec je odložil svoje mesto v Narodnem svetu, ker sc je isti začel vmešavati tudi v jMjlitiko naših strank in sicer na ljubo štajerskim liberalcem.
—	Deželni zvezi za tujski promet na Kranjskem je prisodila mednarodna iury milanske razstave diplomo za sodelovanje z zlato kolajno, vsled njene udeležbe na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906. Tudi na mednarodni športni razstavi v Berolinu jc dobila zveza priznalno diplomo z zlato kolajng in poleg nje še društvo za povzdigo tujskega prometa na Bledu in jamska komisija v Postojni.
+ Nov slovenski katoliški list v Ameriki.
V Clevelandu je začel 31. maja izhajati nov list »Danica«, glasilo katoliških Slovencev v Clevelandu. V prvi številki piše: »Naš list »Danica« ni namenjen, da bi pobijal »Domovino«. Ni vredno samo na sebi . . . Nc bodemo hlepeli po nobenem vodstvu, po nobenih glasilih, ali karkoli taccga. Naš list je predvsem za dobro misleče slovenske Clcveland-čane in se ne bo vtikal v razmere drugih krajev. Mi hočemo obvarovati naše elevelandske rojake dušne in telesne pogube, v katero jih vabijo ljudje, ki nikakor niso katoličani.«
—	Loterija v Avstriji. Leta 1906 so ljudje v Avstriji zastavili 91,588.000 K, dobili pa so od loterije dobitkov za 17,521.036 K. Največ stavijo ljudje na Nižjem Avstrijskem in na Primorskem, potem slede: Solnograška, Štajerska, Kranjska, Češka, Moravska, Koroška, Tirolska, Bukovina in končno Dalmacija.
—	Sadna letina na Kranjskem bo letos malone povsod slabo izpadla. To bo že tretje, odnosno četrto leto, ko ne bodo imeli sadjarji od svojih sadovnjakov skoro uikakih dohodkov. Vzrok letošnji slabi obroditvi je neugodno vreme za časa cvetja ter nastop vsakovrstne golazni, ki je že cvetne popke uničila. Koder je sadno drevje dobro obrodilo, naj bi se to priglasilo raznim listom.
—	Shod avstrijskih trafikantov se vrši dne 23. t. in. na Dunaju, II.. Hauptallec 6. Na dnevnem redu bode: I. Izprememba predpisov za trafikante. 2. Ureditev provizije pri tobaku na 15 odstotkov. 3. Zvišanje provizije pri poštnih vrednoticah na 3 odstotke. 4. Prenos trafike v slučaju smrti na najbližjega sorodnika. 5. Zavarovanje trafikantov za pokojnino. 6. Odstranitev sedanjega načina nazaj-plačevanja dobička. 7. Varstvo pri prodaji postranskih predmetov. 8. Zelje in pritožbe.
Slovenske vesti iz Amerike. Č. g. župnik Šusteršič jc za več mesecev zapustil svojo župnijo v Jolietu in se podal v svojo domovino, da si v toplicah okrepi zdravje. —-Umrl je vWaukeganu Jožef Remžgar iz Velike Ligonje, fara Vrhnika.
—	Neznano kam jc odšel dne 12. t. m. slaboumni Anton Černač iz svoje občine Ra-kitnik.
Na dunajskem shodu avstrijskih pekov
so pozvali vlado, naj izdela moderno postavo o štraikih.
* Opozarjamo na »Književna poročila Katoliške Bukvarne«, ki sc ozirajo na mnoge praktično porabile knjige in brošure.
Ljubljanske nouice.
li Pevsko društvo »Ljubljana« nam naznanja: Kakor običajno, tako je tudi letos pevsko društvo »Ljubljana« hotelo prirediti podoknico svojemu radodarnemu častnemu članu č. g. Ivanu Vrhovniku, župniku v Trnovem. Dne 2. t. m. je bil pa odbor društva po zanesljivi osebi obveščen, da namerava ta-koimenovana »opozicija naprednih članov«, na čelu dveh, po izvanrednem občnem zboru dne 19. t. m. izključenih odbornikov prirediti omenjeno podoknico, in ako bi društvo tudi nastopilo, tedaj »sc bodemo pa,« po izjavi člana opozicije «zbili«. Vsled tega poročila je odbor sklenil, da društvo letos nc priredi pod-oknice, ker ne dopušča čast društva kakor tudi dostojnost članov, da bi sc »zbijali« s takimi suroveži. Slavno p. n. občinstvo blagovoli to izjavo na znanje vzeti. — Odbor slovenskega pevskega društva »Ljubljana«.
Ij Rimsko grobišče ob Dunajski cesti. Pred dnevi so zopet začeli kopati na travniku za Orajžarjevim hotelom ob Dunajski ccsti in našli veliko število starin, nekatere znamenite in velike vrednosti za starinoslovje. Najdeni predmeti izvirajo iz prve dobe rimskih cesarjev, kar se razvidi zlasti iz novcev iz prve krščanske dobe. Posebej je treba omeniti temno- in drugo svitlotnodro skodelico iz slekla, mal bronast vrč, velik plošček brez podstavka, razne posode, nagrobne svetilke in večjo urno, ki je tem več vredna, ker ima doslej deželni muzej lc majhno urno iz Dr-novega pri Krškem. Vse ie precej dobro ohranjeno. Glinasti in stekleni izdelki prevladujejo, dočim jc bronastih Ic malo. Grobovi so
različni, kakor je bila navada pokopavati v naših krajih.
lj Društvo sv. Marte ima v nedeljo, 23. junija, ob četrt na šesto uro svoj občni zbor. Redne članice naj prinesejo seboj vsaka svojo knjižico.
Ij Pevsko društvo »Ljubljana« jc včcaj pelo za društvo zelo požrtvovalni gospej Alojziji Zajec na Spoduijh Poljanah.
lj Konj splašil sc je sinoči v Wolfovih ulicah Dolenčevemu hlapcu Martinu Medenu in dirjal proti Kongresnemu trgu. Ko pride do Kajcij«.-\v prodajalne, se mu pripelje nasproti kolesar ko ga jc konj opazil, je zavil v stran in zadel v Krejčijevo izložbo s tako silo, da jc močno poškodoval loro. Tudi oje sc je zlomilo pri v zu.
Ij Na vozu zaspal jc v čeraj popoldne neki fiiakar in peljal po Poljanski cesti, kjer mu je prišel nasproti električni voz. Da ni voznik voza hitro ustavil, bi sc bila lahko pripetila velika nesreča.
Ij V Ameriko sc jc včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 24 Slovencev in 18 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 70 Slovencev in Hrvatov.
Ij (iospa Borštnik Zvonarjcva jc zapustila Sofijo. Letos bo angažirana na slovenskem gledališču v Ljubljani.
l.i Na zgornjem Rožniku zažgal se bode v nedeljo dne 23. t. ni. zvečer med pol 9. in '). uro velik kres z umetalnini ognjem. Po kresu prosta zabava. Za gostilniško postrežbo bode najboljše preskrbljeno.
VOLITVE NA DUNAJU.
Dunaj, 20. junija. Pri dopolnilnih državnozborskih volitvah v takozvanem »Rat-haus«-okrožju in »Neubauu« sta zmagala oba krščansko socialna kandidata bivši minister VVittek (1211 glasov) in Pabst (3900).
TeiefonsKu in isrzojauna poroak
PROTI IMENOVANJU PROE. PROETA ZA RAVNATELJA.
Dunaj, 21. junija. Dr. Šustešič je pri naučnem ministru v imenu »Slovenskega kluba« vložil odločen protest proti eventuelnemu imenovanju profesorja Profta na I. ljubljanski državni gimnaziji.
VOLITEV PREDSEDSTVA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 21. junija. Izvolitev dr. Weis-kirehnerja za predsednika drž. zbora se smatra za /asiguraiio.
ZAHTEVE ČEHOV.
Dunaj. 21. junija. Skupna češka zveza je sklenila postaviti naslednje minimalne zahteve: priznanje enakopravnosti češkega jezika, protokoliranje čeških interpelacij, govorov in važnejših vladnih predlog v češčini.
NAMESTNIŠK1 SVETNIK SAMO-UMORILEC.
Dunaj, 21. junija. Bivši moravski na-mestuiški svetnik pl. Bamberg se je obesil.
IZ ZBORNICE.
Dunaj, 21. junija. Z galerije državne zbornice je včeraj gospa Antonija Počkar, doma iz obližja Sežane, vrgla v zbornico papir, kjer se pritožuje proti nekemu splitskemu advokatu, ki jo je baje ogoljufal za njeno premoženje. Gospa prosi zbornico, naj jo ščiti.
ITALIJANSKEGA KLUBA NE BO.
Dunaj, 21. junija. Tudi »Piccolo« piše, da so vesti o ustanovitvi skupnega italijanskega kluba v svrho obrambe italijanskih nacionalnih interesov popolnoma neosnovane.
PREPOVEDANA MANIFESTACIJA ZA GARIBALDIJA.
Dunaj, 21. junija. Policija je prepovedala laškemu akademiškemu društvu proslaviti Garibaldija.
PROTEST PROU IZVOLITVI DR. BENKOVIČA.
(iradcc, 21. junija. Izvolitev dr. Benkoviča ni protestirana, kot se je pomotoma poročalo.
VELIK POŽAR NA ŠTAJERSKEM.
Pragersko. 21. junija. V Cirkoveih so pogorela .12 posestnikom poslopja.
PUŠKE SE BRANI.
O lomu c. 21. junija. V trdnjavo The-resienstadt so pripeljali vojaka Nemrava, ki se kot Nazarenec brani prijeti puško. Ne-itirava ie bil radi tega že obsojen in je sedaj, komaj je prvo kazen prestal, zopet obsojen v dveletni zapor.
HRVAŠKA VLADA ODSTAVLJENA.
Budimpešta, 21. junija. Na hodnikih državnega zbora se danes proglaša že kot gotovo stvar, da bo sedanja hrvaška vlada odstavljena. Zagotavlja se. da ima VVekerle za to že potrdilo cesarjevo. Ban Pejačevič je že nastopil »radi bolezni« daljši dopust.
EISLER OBSOJEN.
Videm. 21. junija. Tukajšnje sodišče je obsodilo profesorja dr. Eislerja, juda z Dunaja, ki jc nedavno ukradel v tukajšnji knjiž-
nici neki dragoceni kodeks, na 50 dni zapora, toda s pravico popolnega pomiloščenja, ako vse stroške povrne.
ARENTHAL - T1TTONI.
Rim, 21. junija. Takoj po sklepu parlamentu sc snide Tlttoni z avstrijskim ministrom za zunanje zadeve Arcuthalom v De-sio. Areiithal obišče potem italijanskega kralja v Racconigiju.
OBČINSKE VOLITVE V PULJU.
Pulj. 21. junija. Dozdaj znaša večina laške kamore nad gospodarsko stranko 459 glasov. Jutri volijo podobčine Poiner, Pro-inontur iu Stlnjan. Laški listi strastno napadajo mornarico, češ, da se vse ladje nahajajo v pristanišču, da omogočijo mornariškim uradnikom voliti za Hrvate. Slednje imenuje »Piccolo« »slovansko hordo«. V predvčerajšnjih izgredih ubiti Lah ima ženo in 7 otrok. Po mestu so Lahi razobesili črne zastave. Baje so nasprotniki Laha Moscardo s sekirami tako zdelali, da ima glavo čisto zmečkano, desno roko pa so mu celo odsekali od telesa.
NEMIRI V JUŽNI FRANCIJI.
Pariz, 2!. junija. Brzojavna zveza med Parizom in južno Francijo je docela pretrgana. Iz.gredniki so pretrgaii vse žice.
Pariz, 21. junija. Iz raznih krajev poročajo o novih spopadih stavkujočih viničar-jev z vojaki. Vojaki so streljali. Več oseb ie bilo ustreljenih, mnogo več ali manj ra- \ njenih.
ITALIJA V NOVI TROZVEZI.
Rim, 21. junija. »Giornale d' Italia« poroča, da bo Italija pristopila k novi trozvezi Anglija-Francoska-Španska.
STRAŠNA AVTOMOBILNA NESREČA.
N e a p o I j. 21. junija. Pri Neapoliu se je dogodila strašna avtomobilna nesreča. Šest oseb je ubitih: knez in kneginja Del Vasco, marki Cerini baron Nunciante, neki grof in voditelj avtomobila. Razbiti so tako. da jih skoro ni spoznati. Avtomobil je razbit na ; drobne kosce.
Z&hvala,
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti našega iskreno ljubljenega sina, brata in svaka gospoda	1404
Antona Kocmurja
c. kr. poštnega uradnika v Svetem Petru na Krasu
izrekamo tem potoni najiskrenejo zalivalo tudi za krasne darovane vence in ganljivo nagrobno petje. Iskrena zalivala tudi vsem prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli blagega pokojnika v mnogobroj-nem številu spremit k zadnjemu počitku iu izkazatmu zadnjo čast. Ljubljana, 21. junija 1907.
Žalujoči ostali.
Josip Primožič učitelj v So-rici, javlja v svojem in v imenu svojega sinčka Slavkota žalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi njegovo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater gospo
roj.
katera je dne 20. t. m. 1907. ob >/2 5. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 30. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v soboto dne 22. junija dopoldne ob 9. uri iz hiše žalosti v Zalem logu na ondotno pokopališče.
Draga rajnea se priporoča v molitev in blag spomin.	1396 Brez vsakega posebnega oznanila. V Zalem logu, 20. junija 1907.


1399 3-1
izurjene
pomočnike

sprejme tukoj proti Kobri plači <a® |
A Mm miz,,rsk| *t2r ° i
> IIUJ11IU, Ljubljana, u/olfove ui. 1
Rogaški ,Styria=vrelec'
Zdravilna voda proti	Zdravniško
oteklini v želodcu in	v
krčem, Brlgthovemu Pr'P0f°kna? Izbami vnetju ledvic, katarom
zdravilni v 2r,u in krh|j", vželodcu x. ...	črevih, diatezi, zaprtju,
ncinkil iQ4fla i-i boleznih na jetrih itd.
Dobiva se pri tvrdkah : M. Kastncr in Peter Lassnik
Orgcmi$t in i ecrl^ueni^ -
ar. dobrimi spričevali dosedanjega sHužbo-vanja želi sprejeti — službo organista in cerkvenika. — Naslov prosilca pove iz prijaznosti ,Upravništvo tega lista1, mhhmm
1398
6—1
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode sv. Petra cesta 35.
Kupujem strižene in zmešane lase, ker jih potrebujem za lastni izdelek in ne za promet, vsled česar jih plačujem dražje kakor vsak drug.
Sprejemam tudi po pošti.
Jpretnesn Ma:: za Krtače s pokrovi
(Deckelkardenschleifer) išče
bombažna predilnica in tkalnica u Tržiču
(Gorenjsko).
Tozadevne ponudbe, opremljene z dobrimi spričevali in referencami vposlati je naravnanost imenovani podjetnici.
Potovaici
»fi	f JI >
za zavarovalnico na življenje in rent<\ se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.	1279 3 2 Poprašati pod ,,N. D. Z.", Spodnja Šiška, poste restante.
krojaška pomočnika
sprejmem takoj. — Josip Hočevar, krojaški mojster v Celju.	1401 2—1
I
I
Podružnice:
Pftga > mtn^alnlcaml: Or«btn 23, Malt itran, Moti ulici 17, 3ad«n, Brno, Mika Lipa, Coika liairnlca. *ora»jkl Eoraber«, MiMlltg, HovI Jifila, Uim, Hrltara Id Llbcre«.
Menjalnico na Dunaju:
I. Vallitllt 10, II. Taborilrant 4, III. Ungargam 77 (»ogal Kanovega), III. LS-Wtniraiac 27, IV Wl*4nar Haoplalraiia 13, V ScbOnbrunncrilrin« 88 a, TI. ttnmptadorferatr. 22, VII. Marlablferatraiia 76. VIII. LarcbtnfeldcrilraM« 133 IX. Alirrilraiat Ji, X. Pavorllanilratia II«, XVIII. Vlhrlncaritraata »2, XIX. DBbllngrr Haoplalr JI XIX. Haaplilraii« M.

ffhnjainična delniška družba « iro-9o
E R C U R"
Dunaj, L. Wollzeile 10,
Ako. kapital K 2O.OOO.000. Roser	X 8 600.000
Majlcalantnejči
mr nakup in prodaja WS
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, devi*, valut in denarja
mr Omenjava in eskomptiranje
»Irabanlh nastavni c in obligacij, srečk in kuponov.
Obilni zbor
»Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« v Ljubljani.
»Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« je imelo v nedeljo, dne 16. t. m., v dvorani »Rokodelskega doma« svoj letni občni zbor. Otvoril ga je društveni predsednik gospod Alojzij Stroj z naznanilom, da je vrhovni predsednik avstrijskih rokodelskih društev, Nj. eminencija kardinal Anton Oruseha, izrekel zahvalo društvu za častitke povodom 87. rojstnega dne in godu ter sporočil društvu svoj višjepastirski blagoslov. Potem je podal predsednik letno poročilo o društvenem delovanju nekako s temi-le besedami:
Nad jx) 1 stoletja že delujejo po Kolpingu ustanovljena »Katoliška društva rokodelskih IKimočnikov« v korist rokodelskega stanu. Povsod spoznavajo rokodelci njihovo korist in zato sc od leta do leta množi število društev, kakor tudi število članov v posameznih društvih. Sedaj štejemo 1123 društev, ki imajo 182.795 članov; 347 društev ima svoje lastne domove.
Kolpingova društva imajo predvsem namen izobraževati in oinikati rokodelske pomočnike, da bi bili dobri in pošteni mojstri. V dosego svojega namena goje vero in krepost, delavnost in marljivost, edinost in ljubezen, dobrovoljnost in veselje.
1. Vera iu krepost.
»Vera in delo to jc zlato dno rokodelstva«, to načelo ie povdarjal Kolping,in 182 tisoč 795 članov »Katoliških društev rokodelskih pomočnikov« jc pokazalo z vstopom v ta društva, da opravljajo svoje delo kot »sveto božjo službo«, v zavesti, da jih bo poplačal Odrešenik, ki ie delo s tem počastil in ga posvetil, da je delal v delavnici tesarjevi. Naše društvo kaže versko zavest s skupnimi svetimi obhajili na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, in sv. Jožefa in zlasti s častnim nastopom pri procesiji na praznik sv. Rešnjega Telesa.
2. Delavnost in marljivost.
Priznano dejstvo jc, da bo rokodelstvo lc tedaj napredovalo, ako se bo znalo prilagoditi modernim razmeram našega časa, osobito v svoji izobrazbi. Rokodelec mora biti primerno trgovinsko izobražen, poznati mora knjigovodstvo in vedeti, kako si pridobi kre'dit. Rokodelec mora biti strokovno, tehnično izobražen, zlasti sc pa mora zavedati, kako potrebna mu jc tesna združitev s stanovskimi tovariši, ker le potem sc more urediti skupno nakupovanje surovin in prodaja blaga: treba mu jc torej socialne izobrazbe. Za strokovno izobrazbo društvenikov jc društvo priredilo leta 1904/05 in leta 1905/06 tečaj za obrtno knjigovodstvo. Obe leti ga je z veliko vnemo \odii strokovnjak na tem polju, g. Franc Ko-vačič, knjigovodja »Ljudske posojilnice«. Ob isk je bil povoljen, in uspehi jako dobri. V le tošnjem letu 1900/07 je imel v društvu vč. g. knezoškofijski tajnik Josip Dostal posebno po učen tečaj o slogoslovju, kot podlagi za uspešen pouk v umetni obrti. Vč. g. predavatelj ie svoja strokovnjaška predavanja vedno po jasnjeval z risbami in slikami. Tečaj je bil dobro obiskovan od društvenikov kiparjev, pa sarjev, knjigovezov, pa tudi ključavničarjev in mizarjev. — Strokovni tečaj za krojače je z veliko požrtvovalnostjo vodil g. krojaški mojster Jernej Ložar.
Tečaja se je udeleževalo z jako dobrim uspehom osem krojaških pomočnikov. Trajal jc nad 60 ur.
Za socialno izobrazbo posebne važnosti so bila društvena predavanja, ki so se vršila redno vsak ponedeljek. V teh predavanjih se je v celoti obravnavalo, tako da je del predavanj imel značaj socialnega, tečaja, (ig. predavatelji so podali pouk o socialnem vprašanju sploh, o liberalizmu, socialni demokraciji, o pravi rešitvi socialnega vprašanja po kr-ščansko-socialnem programu, o kmetiškein in obrtnem vprašanju. Poleg teh predavanj se je razpravljalo o tisku in časnikarstvu, o novem obrtnem redu, o razvoju ustavnega življenja v Avstriji, o ločitvi Cerkve in države na Francoskem, itd. Največ predavanj (7) je imel društveni predsednik dr. Alf. Le-vičnik, ki je tudi vodil predavanja; sicer so predavali vč. g. mestni kaplan J. Petrič štirikrat, vč. g. P. E. Rakovec trikrat, vč. g. profesor dr. J. Gruden dvakrat, in vč. g. državni poslanec dr. Ign. Žitnik, superior P. M. Žužek in P. Pristov po enkrat. Po predavanjih se je vršil živahen razgovor o obravnavani tvarini.
Cc dostavim, da se naraščaj Katol. društva rokodelskih pomočnikov v Katol. mlade-niškem društvu vsako nedeljo poučuje tudi v vednostih, ki so koristne mladim rokodelcem. sem podal pregled o tem, kar stori pred-sedništvo za pouk in izobrazbo v društvu.
Omeniti moram še, da ima društvo poleg drugih naročene tudi strokovne časnike »(Schlosserzeitung«, »Schusterzcitung« itd.) in lepo knjižnico, ki jo oskrbuje odbornik R. Vrančič.
3. Edinost in ljubezen.
goji dalje rokodelsko društvo. — Društvo ima svoj dom, kjer so društveni prostori društve-nikom zlasti vsak večer, vse nedelje in praznike odprti. Od zadnjega občnega zbora je društvo gostoljubno sprejelo do 50 popotnih članov rokodelskih društev, zato so pa naši društveniki, ki so šli za krajšo ali daljšo dobo v tujino, našli v rokodelskih domovih gostoljubno streho.
Za podpore v slučaju posebne potrebe ima društvo majhno ustanovo, ki sc množi z
darili dobrotnikov, iu ki se v spomin rajnega prezaslužnega predsednika imenuje prof. Gne-zdova ustanova.
Od zadnjega občnega zbora so umrli 4 člani našega društva: Bivši mizarski delovodja pri tvrdki Mathianovi Franc Škof, mizarski pomočnik Franc Hribar v Ihanu, podporni član, podobarski mojster Andrej Rovšek in jubilant našega društva dežnikar Jakob Rus. Društvo se je udeležilo pogreba pokojnikov in jim zapelo žalostinke.
Rajnega g. Jakoba Rusa. ki je bil nad 50 let član našega društva, se moram še posebej spominjati z nekaterimi besedami. Pokojnik je bil rojen 1, 1832 v Šmarju na Dolenjskem. Blizu 52 let je bil v službi pri tvrdki Mikuschevi, zadnji čas kot delovodja. K našemu društvu je pristopil 27. februarja 1. 1856. Ves čas je bil član-vzornik vsem društveni-kom. Bil je izboren pevec in igralec — in tudi te vrle moči je posvetil društvu. Pri nobeni prireditvi ga ni manjkalo — skupnih sv. obhajil se je udeleževal prav do svoje smrti. Le 12 dni, preden ga je Bog poklical k sebi, se je častitljivi starček dal pripeljati do cerkve Jezusovega Srca, kjer je vsem članom v prelep zgled pristopil z drugimi društveniki z največjo pobožnostjo k mizi Gospodovi. — Za svoje zvesto delovanje kot rokodelec, kakor tudi za vneto skrb za društvo je dobil zasluženo odlikovanje. L. 1893 je bil od Nj. Veličanstva presv. cesarja Frana Jožefa I. odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem, 1. 1905 pa je dobil kot blizu 50-letni član našega društva od Nj. eminencije kardinala Antona Gruscha, vrhovnega predsednika naših društev, srebrno spominsko svetinjo.
Skoraj polnoštevilno se je udeležilo društvo pogreba rajn. preč. stolnega prošta ljubljanskega, prelata dr. Janeza Kulavica. Blagi pokojnik je bil velik prijatelj in dobrotnik našega društva in mu je tudi v oporoki volil 200 K. — Istotako se je društvo polnoštevilno udeležilo pogreba rajnega prezaslužnega ravnatelja »Zadružne zveze«, g. Josipa Jegliča. Društveni pcvci so mu zapeli žalostinko.
Popotnim pomočnikom je društvo poleg stanovanja dalo za hrano okolu 36 K, ker je naše društvo v zvezi z drugimi društvi, in je član enega rokodelskega društva v resnici član vseh 1123 društev, saj ima v vsakem pravico do gostoljubnega vsprejema in podpore.
4. Dobrovoljnost in veselje.
V društvu vlada tudi dobrovoljnost in veselje. Priča temu so dobro obiskane društvene prireditve, zabavni večeri, Martinova veselica, novoletnica, predpustna veselica itd Vendar moram opomniti, da društvo s svojimi prireditvami ne išče samo zabave, ampak da z istimi vpliva vzgojilno in blažilno. Ze priprava za skrbno uprizoritev je velikega od-gojilnega pomena, in v minulem letu so sploh uprizarjali le igre, katerih se morejo lotiti le dobro izvežbani, sigurni igralci; te igre so bile: »V 80 dneh okolu zemlje«, »Viljem Teli«, spevoigra »Občinski tepček« in »Očetova kletev«. Za igre se društveniki pridno vadijo v dramatičnem klubu, katerega vodi dru štveni prijatelj, g. J. Počivavnik.
Pridno se v društvu goji petje pod stro-kovnjaškini vodstvom g. mestnega učitelja P. Gorjupa. Društveni zbor, kakor tudi zlasti solisti, so dobro izvežbani in pri svojih na stopili delajo društvu v resnici čast. Poleg nastopov na domačem odru je v preteklem društvenem letu pevski zbor jako častno nastopal povodom lil. slov. katoliškega shoda in pri vrlo vspelem S. Gregorčičevem večeru v »Unionu«.
Tamburanje poučuje v društvu vč. mestni kaplan V. Hybašek.
Društvo je imelo svoj običajni izlet na Rožnik in 10. junija 1906 v Mekinje, kjer so društveni igralci igrali dve igri, pevci pa zapeli več zborov. — Dne 15. avgusta 1. 1906 so društveni pcvci sodelovali pri veselici društva »Luč« v Zelimljah, dne 16. septembra I. 1906 se je društvo po deputaciji udeležilo 40-letnice Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu. V imenu našega društva je jubilejnemu društvu govoril čestitko odbornik g. Rudolf Vrančič.
Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani deluje tudi v prospeh rokodelskega stanu po priznano dobrem Kolpingo-vem programu, vedno se pa poslužuje novih modernih pripomočkov, da bolj vspešno dosega svoj namen. Društvo dobiva — če tudi polagoma — vedno več novih članov; od zadnjega občnega zbora je društvu pristopilo 21 rednih in 5 podpornih članov. Društvo dobiva vedno večji ugled. V dokaz za to navedem le, da je na III. slov. katol. shodu v imenu obrtnikov nastopil kot govornik in poročevalec član našega društva g. krojaški
mojster Jernej Ložar.
* * *
Letnemu poročilu je dodal društveni predsednik račun o stroških in dohodkih od zadnjega občnega zbora. Stroškov je bilo 4528 K 45 vin., dohodkov pa 4060 K. Za učne in izobraževalne namene se jc izdalo nad 300 K, izredni stroški so bili za razne zidar ske, mizarske in pleskarske poprave v društvenem domu. Podpor je društvo dobilo 520 kron, darov 649 K in volilo rajnega stolnega prošta dr. J. Kulavica v znesku 200 K.
Društveni starosta, g. slikar Matej Trpin, jc nato poročal o dohodkih in stroških vese-liške, kegljiške in takoimenovane društvene blagajne. Poročilo se je odobravaje vzelo na znanje in g. starosti in odbornikom se ic iz-rekla zahvala.
• • •
Končno občni zbor na predlog predsed nikov izreče zahvalo vsem dobrotnikom, ki pripomorejo, da more društvo izvrševati na
logo, in sicer: »Kranjski hranilnici«, »Vzajemnemu podpori), društvu« in »Obrtno-poinož-neinu društvu«, ki »Katol. društvu rokodelskih pomočnikov« naklonilo vsako leto podporo, neimenovanemu duhovniku, ki je društvu daroval 500 K, častnim članom in ljubljanskim trgovcem, ki društvu naklanjajo lepa darila pri njegovih prireditvah, in slavnima uredništvoma »Slovenca« in »Laibacher Zeitung« za blagohotna poročila o društvenem delovanju. Lepo število odličnih in požrtvovalnih dobrotnikov in društvenih prijateljev nam daje pogrutn, pravi končno predsednik, da vstrajno delujemo za razvoj in napredek Katol. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Naj se našemu in drugim rokodelskim društvom na Kranjskem pridružijo kmalu društva v vseh kraijh ,kjer je večje število obrtnikov in rokodelcev, v zmislu resolucije lil. slov. katoliškega shoda, ki pravi: »Rokodelski pomočniki naj bodo organizovani v Kolpingovih rokodelskih društvih!«
»Svobodna" šola v praksi.
V Gradcu ie bil protiklerikaien« shod, na katerem se je prof. Klemensiewicz toplo zavzel za »karitativno« framasonsko delo, svobodno šolo. Na Češkem je nabral med profesorji neki Appelt 161 podpisov, naj se iz vseh šol v Avstriji odstrani verouk in zatare korenito vsak vpliv vere na pouk. V Ljubljani je Hribar pred vodmatskimi volivci javno izjavil, da bode pri vsem svojem delovanju kot državni poslanec Ljubljane nastopal odločno za svobodno šolo. Razdruženje zakona, ločitev cerkve od države in zlasti svobodna šola so torej zvezde vodnice, ki naj pokažejo potapljajoči sc liberalni ladji pot v varno pristanišče politiškega absolutizma. To geslo ie ločilo duhove, strgalo »tudikatoličanom« krinko z obrazov in konsolidiralo naše čete. Na vseh straneh se je dvignil odpor proti temu atentatu na versko prepričanje. Na nešte-vilnili protestnih shodih so se naštevale zle posledice zahtevane reforme in kazalo na Francosko, kier je začela zoreti framasonska pšenica. In čudovit slučaj — nekaj časa pred graškim »protiklerikalnim« shodom se je v Cikagi, v Ameriki, idealni deželi svobode, sestalo mnogo ravnateljev šol, kakršne zahtevata in hočeta vpeljati Hock in Hribar, in na-čainiki dobrodelnih društev, da se posvetujejo o uspehih, ki so jili dosegle ameriške šole, v katerih je najdoslednejše izvedeno načelo nekonfcsionalnosti in koedukacije (dečki in deklice sede skupaj v isti sobi pri pouku).
Le nekaj stavkov v pojasnilo, O ameriških izumih, kurioznostih, milijarderjih, železniških nesrečah se čita jako veliko, o ameriških šolah skoro ali prav ničesar. Ameriško časopisje kot dogovorjeno o tem vztrajno molči,- dočim po predalih kar mrgoli notic o vedno naraščajočem številu samoumorov, družinskih tragedijah, ropih, mladoletnih zločincih in samoumorilcih, otroških sodiščih in drugih, nezdravih, žalostnih znakih v svojem jedru nevarno bolehajoče družbe ameriške. Vzrok tem pojavom? Saj je vendar ameriška »državna« morala po celem svetu znana, ameriški zakoni proti nenravnostnim prestopkom so strožji kot drugod. Ameriški žurnalisti so našteli zle posledice, ameriška čikaška konferenca šolnikov je dognala vzrok . . .
In zaključek te konference? »Uspeh posvetovanja je naravnost uničujoč; na dan so prišli med učenci in učenkami nenravni čini, da sc je preiskovalna komisija zgražala nad njimi«, piše »Illinois Staatszeitung«. Otroci so padli tako globoko, da so sodniki grozili, da jih oddajo v javne poboljševalnice.
Doslovno je govoril na tej konferenci dr. James Russel, dekan učiteljskega seminarja: »Naše šole ne krepijo učencev, ampak jih omehkužujejo. Glave jim polnijo z upi, ki se v življenju skoro nikdar ne izpolnijo. Učencem se skoroda sistematično v glavo ubija precenjevanje lastnih zmožnosti, ničemurnost in domišljavost. Naš deček in deklica kot v sanjah preživita čas v šoli; deček sanjari o bogastvu in moči, deklica pa sc v mislih naslaja z lepimi oblekami in z uglednim stališčem v družbi. Usodcpolne posledice takih razmer ne morejo izostati. Ni ga pogubnejšega sred stva, ki se ž njim deklice privedejo v hiše sramote, kot so brezverske šole. Deklice zapu-sta šolo brez vzgoje, nezmožne se preživiti, vsled česar največkrat zabredejo v močvirje u ravne propalosti.«
Najstrožji zakoni ne morejo teh žalostnih razmer odpraviti, kajti njih moč seže le tako daleč, kot roka — policajev. Morala, ob sežena v paragrafih kazenskih zakonikov, kaže popolno onemoglost v primeri z moralo, ki je pognala krepke korenine v trdnem verskem prepričanju, globoko čutečem srcu.
Dr. Russel naravnost očita državnim ne-konfesionalnim šolam, da vzgajajo anarhiste. In Russel ni klerikalec.
Ameriški državljani so sami začeli uvide vati pogbni, demoralizujoči vpliv državnih šol in začeli ustanavljati lastne — protestant-je in katoličani — šolske zavode. Številke o obisku javnih in zasebnih učnih zavodov molče dokazujejo, da so v deželi svobode začeli ravno to natihoma odpravljati, kar hočejo pri nas na vsak način uvesti. V Cikagi n. pr se je v poslednjih dveh letih število učencev zvišalo v javnih šolah za 11 odstotek, v zasebnih verskih pa za 13 8 odstotkov. V Bnf-falu se jc število učencev javnih šol pričet-kom letošnjega leta ni samo ne zvišalo, ampak padlo za skoro 1000.
24 državnih poslancev imamo Slovenci Hribar edini izmed njih je Hockove vrste.
Naj služi to v pojasnjenje onim, ki se pri nas ogrevajo za svobodno šolo in dolže nas pretiravanja.
poročila.
Walter, Primiz. Erntefest und Erstlings-frucht des Priesters. Eine Primiz-Predigt. Broš. 60 vin. — Abel P. Heinrich, Christus und sein Volk. Acht Fastenpredigten fiir Manner. Broš. 20 vin. — Peters, Die katho-lische Weltanschauung und die glaubens-feindliche Presse. Broš. 15 vin. — Freytag's, Erste Reichsrats-VVahlkarte von Osterreich. Auf der Gruiidlage des gleichen und allge-meinen Wahlrechtes. Mit statistisehen Daten und einem Verzeichnisse der neuge\vShlten Abgeordneten. K 2 — — Fridolin, Der chrlst-liche Verelnsredner. Material zu Vortragen in christlichen Vereinen. I. zvezek: Ober Presse und Schule, K 1'—. Isti, II. zvezek: Sociale Frage. Vortriige fiir kathol. Jllng-lings-Gesellen- und Arbeitervereine, K 1"—. — Ehrhard, Katholisches Christentum und moderne Kultur. Vez. K 1 80. — Polifka, P. Georg Freund. Fin Mami der Tat. Broš. K 4 — . — Hesse, Die zwolf Verheissungen des gottlichen Herzens Jesu. Vez. K 180.
Busch, Vereins-Reden. Enthaltend eine reichhaltige Sammlung von Reden und To-asten fiir Vereine und Khibs aller Art bei festlichen Veranlassungen. Mit Anhang: Wie leitet man einen Verein, eine Versammlung etc. Broš. K 120. — Kurze Anleitung zur Erleruung des »Vortrages«. Broš. 20 vin. — Himveg mit der volksfeindlichen Presse! Fin zeitgemasser Mahnruf an das christliche Volk. Broš. 20 vin. — Reiter, VVas geht dem Klerus die Politik an? Eingehende Wiirdi-gung einer vichunstrittenen und hochst zeit-gemassen Frage. Broš. 70 vin. — Apolo-getisehe Vortriige. Herausgegeb. vom Volks-verein fiir das katholicshe Deutschland. 1. zvezek, broš. KI 20. Isto II. zvezek, broš. K I '80. — Freund, Rette deine Seele. Mis-sioiis-Friiinerriing. Broš. 20 vin. Ziinmer-niann. Der Priester-Colibat und snine Bedeu-tung fiir Kirche und Scelc. Broš. K 144. — Der Ciilibat der kathol. Priester, Broš. 10 vin.
Sch\villinsky Gill, Leichtfassliche Christen-lehrpredigten fiir das katholisehe Volk. 3 zvezki. Broš. K 12—. Woerl, Illustrierter Fiihrer durch Padua. Broš. K I 20.
Nekaj primernih daril za novomašnike.
Krieg, Wissenschaft der Seelenleltung.
Eine Pastoraltheologie in vier Biichern. 1. zvezek, VVissenschaft der speziellen Seelen-fiihrung. Vez. K 12—. II. zvezek, Katechetik oder VVissenschaft vom kirchlichen Katechu-inenate. Vez. K 12 —. Denifle, Das geistliche Leben. Blumenlese aus den deutschen My-stikem und Gottesfreunden des 14. Jahr-himderts. Vez. K 4 —. — Janssen, Die starke Ceder des Libanon oder der Priester in der Einsamkeit mit Gott. Ein Fxercitienbiichleiu. Vez. K 2'04. — Merlo-Horstius, Paradlsus animae christianae. Lectissimis omnigenae pietatis deliciis amoenus. Vez. K 630. — Schneider-Lehmkuhl, Manuale sacerdotum diversis eorum usibus tum in privata devo-tione tum in funetionibus liturgicis et saera-mentorum administratione. Lepo vez. v dva dela K 1260 (v enem delu K 960). — Prie-sterliche Liebe. Jesu Christi den Priestern zur Nachnahmung dargestellt. Broš. 72 vin. Vaughan, Der junge Priester. Konferenzen iiber das apostolisehe Leben. Vez. K 360. — Pesch. Die grossen VVeltratsel. Philosophie der Natur. Allen denkenden Naturfreuden dargeboten. I. zvezek, Philosophische Natur-erklarung. Vez. K 15—. — Streit, Katholl-scher Missionsaltar, enthaltend die gesamten Missionsgebiete des Erdkreises. Vez. K 10 80.
Breviariuin Romanum. 4. zvezek. 48" (6 X 11 cm). Demantna izdaja. Najmanjši iu najpriročnejši brevir, ki bo poleg navadnega brevirja vsakemu duhovniku dobrodošel. Cena 4 zvezkov z zlato obrezo K 24 83, fin šagrin K 29 60. Ta brevir sc dobi tudi s pro-prijem za ljubljansko, lavantinsko, dalje za ogrske in hrvatske škofije, kakor tudi za čč. misijonarje in jezuite.— Euder, Die Geschichte der katholisehen Kirche in aiisgearbeiteten Dispositioneii zu Vortragen f. Vereine, Schule und Kirche zugleich ein kirchengeschichth-ches Nachschlage- und Frbauungsbuch fiir die kathol. Familie. Vez. K 24'—. — Egger, Die Hingabe des Priesters an den Dreieinlgen Gott. Vez. K 2-40.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Gospodarstvo.
g Ogrska trgovinska zbornica v Berolinu.
V	Berolinu nameravajo ustanoviti ogrsko trgovinsko zbornico, ki naj bi povzdignila trgovski promet med Nemčijo in Ogrsko, vrhu-tega pa nemškim trgovcem in industrijcem dajala pojasnila o ogrskih razmerah. Ogri iščejo konsumentov za izdelke, ki jih niti doma ne morejo spečati, obenem pa se previdno pripravljajo na gospodarsko ločitev, da .iih ne najde nepripravljenih.
g Trgovinska bilanca Avstro-Ogrske. Statistični izkaz trgovinskega ministrstva kaže, da je uvoz Avstro-Ogrske znašal v aprilu t. I. 194 4 mil. kron, izvoz pa 2143 mil. kron, in jc tedaj bilanca za 199 mil. kron aktivna.
V	mesecih od januarja do aprila je znašal uvoz 7664 mil. kron. izvoz pa 7095 mil. kron, in je bilanca tedaj za 569 mil. krou pasivna.
g Napredek hrvaškega ovčarstva. Da se izboljša domača ovčjereja, je hrvaška dež. vlada naročila v Bokari v Afganistanu več ovac darakul-plcnicna; nakup jc mogel izvršiti Ic neki Francoz s posredovanjem kurdij-skih poglavarjev in pripomočjo Rusije. Ker
Podružnica i v Spljetu. s
Delniška glavnica i i i K 2.000.000. i ■
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, mm unče m. z:::
računu od dna vlaga do	O ---------- dna vaediga po 2 O.
obrestuje
vlaga na knjižica in v takočam
kentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500- -, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
Podružnica a v Celovcu, a
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i
Delniška družba „ZDRUZENIH PIVO VAREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). — pcsiljgtug na dem sprejeme resteurater porednega T>cma" g. Kronik« (Telefon st. 82.) —
se je to pleme jako dobro obneslo v Bosni, ga bodo vpeljali tudi na ličkih planinah, ki so precej podobne afganistanskim v meteorološkem in vegetacijskem oziru. Vlada je zato pozvala dvornega svetnika dr. Adametza z visoke šole za zemeljsko kulturo na Dunaju, da odbere v ličkih planinah ona mesta, ki bi bila najprikladnejša za opazovalne postaje. /. darakul-ovcami delajo poizkuse tudi na Ogrskem ter so teh živali v ta namen nakupili po Nemškem, Francoskem in Ruskem za 100.000 kron.
g Ustanovitelj zakonov proti živalskim kužnim boleznim. Pretečeni mesec umrl je v Gradcu dvorni svetnik, profesor, doktor in veterinarij Moric Roll, mož svetovnega imena kot živinozdravniški profesor in znanstveni pisatelj knjig veterinarske znanosti, osobito pa sloveč kot ustanovitelj in duševni oče zakonov proti živalskim kužnim boleznim ne samo v naši državi, temveč tudi v vseh drugih evropskih državah. Velikanski uspehi teh zakonov v gospodarskem oziru so brezdvomno sad njegovega duha, katerega se morajo tudi slovenski živinorejci hvaležno spominjati. Mož je bil rodom Dunajčan in se je rodil 17. septembra 1818. leta v uradniški družini. Leta 1843 postal je doktor zdravilstva in leta 1847 diplomiran magister živinozdravništva; že 1849. leta postal jc potem profesor na višji živinozdravniški šoli na Dunaju in od tega časa dalje posvetil jc vse svoje velike duševne moči znanstvenemu živinozdravništvu, katerega je po svojih še sedaj vzornih delili in spisih povzdignil do enakovredne stopinje drugih akademiških znanosti. Leta 1879 stopil je Roll v pokoj, pa še tega leta poklicali so ga v ministrstvo, kjer je izgotovil, oziroma uredil še danes veljavne zakone zoper govejo kugo iu druge živalske kužne bolezni iz leta 1880. Visoko odlikovan z domačimi iu tujimi redi, časten član visokih šol, akademij in društev, med temi tudi c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko, izstopil je leta 1888 od mesta izvanrednega referenta za veterinarske zadeve v ministrstvu in je živel od takrat pa do smrti na letošnjo binkoštno nedeljo v Gradcu. Nagrobni govor imel je sloviti profesor dr. Iv. Csokor iz dunajske ži-vinozdravniške visoke šole, ki je v krasnih besedah popisal delovanje in pomen umrlega učenjaka prvoboritelja na polju znanstvenega živinozdravništva.
g Uvoz živine ln mesa z Ogrskega v Avstrijo pojema. L. 1906 izvozilo se je z Ogrskega za 108 milijonov kron manj živine v Avstrijo, kot leta 1905, v prvih treh mesecih tekočega leta pa celo za okroglih 8 milijonov kron manj, nego v istem času preteklega leta. Od januarja pa do konca marca tega leta se je k nam v Avstrijo uvozilo z Ogrskega: 46.120 goveje živine, 73.808 prašičev, 23.539 ovac in 38.87) kg mesa. — Glede goveje živine je število padlo za 10.601 glavo, pri prašičih je padlo število za 38.949 živalij in pri ovcah za 170 kosov nasproti številkam iz istega časa v lanskem letu. Edino uvoz mesa se ie zvišal in znaša vrednost svežega in pripravljenega mesa v prvem četrtletju tega leta štiri in pol milijona kron, tedaj za kakih 560.000 kron več, kot v isti dobi pretečenega leta. — Izvoz avstrijske živine na Ogrsko izkazuje za prve tri mesece tega leta sledeče številke: 622 govedi (v vrednosti 255.048 K), torej 580 kosov manj; 290 prašičev (v vrednosti 15.570 kron), tedaj 179 kosov več; 489 ovac (v vrednosti 1783 K), torej 31 glav manj kot lansko prvo četrtletje. Izvoz avstrijskega mesa se je povišal za 3396 meterskih stotov iu se je cenila skupna vrednost izvažanega mesa na skoraj dva milijona kron. Splošno se je zvišal izvoz avstrijski na Ogrsko za 266.316 K ter znaša skupaj nad dva in en četrt milijonov kron.
g Postaje za nakladanje In izkladanje živine na Hrvaškem. Aprila meseca tega leta je kr. hrvaška vlada razglasila novi imenik vseh postaj železnic in parobrodnih prog, v katerih se sme nakladati in izkladati živina, oziroma v katerih se krmijo, napajajo, ozi-
roma v hudi vročini tudi z hladno vodo polivajo živali. Tudi so določene postaje, v katerih se snažijo in razkazujejo železniški vozovi.
g Letošnja letina. Po poročilu poljedelskega ministrstva je, kot kažejo polja iu travniki sedaj, pričakovati dobre srednje letine. Oiimina, pšenica in rž, si je zadnji čas precej opomogla, da bo dala srednje dobro, .larina, ječmen, oves. ter turšica kažeta tudi dobro. O krompirju še ni mogoče izreči sodbe, vendar lepo uspeva dosedaj. Zaostala pa je v razvoju sladkorna pesa, dočim navadna pesa in zelje dobro rasteta. Radi neugodnega vremena se hmelj ni mogel razviti kot bi bilo želeti. Detelja in tra\ niki obetajo dobro, ponekodi izvrstno košnjo. Trta kaže na Nižjem Avstrijskem in Štajerskem nekoliko sla-beje kot prejšnja leta, na Kranjskem, Tirolskem iu v Istri in v Dalmaciji pa se obeta dobra in bogata trgatev. Sadja letos ne bode veliko; povsod tožijo, da bo drevje slabo ali pa sploh nič rodilo zlasti radi gosenic. Na Ogrskem so na mnogih krajih vremenske nezgode škodovale žitnim poljem. Ozimina pšenica in rž kažeta srednje dobro, ječmen slabo, ne dosti bolje oves. Krompir in tur-ščica prospevata ugodno, hudo pa je vsled gosenic trpela repa. Žetev ne bode bogvekako bogata.
Znanstvo in umetnost
*	V »Jugoslovanski Biblioteki«, ki je začela izhajati s I. majem v Belgradu, so izšle Cankarjeve »Vinjete« v srbskem prevodu. Obljubuje tudi prevod Krsnikovih spisov.
*	Češka tiskovna pisarna je imela doslej 15.570 kron dohodkov po darilih.
*	Črnogorski knez pisatelj. Da je Nikita zelo nadarjen srbski pesnik, je izobraženim krogom že znano. Sedaj se jc podal tudi na polje proze. Spisal je namreč zgodovinsko povest iz 16. in 17. stoletja iz časa vladarskih rodovin Bal.sičev in Crnojevičev, ki v kratkem izide.
Po svetu.
Tatjana Leontje\vna se sedaj nahaja v kaznilnici St. Johannsen in se vztrajno brani delati. Perilo, katero so jej dali v popravilo, je vse raztrgala. Ker je na svoje sokaznjenke jako slabo vplivala, morali so jo premestiti v posebno celico, ker samo je, pije in čita. Napram kaznilniškemu osobju je zelo odurna, o starših pa noče sploh ničesar slišati.
Zobna plomba pri slonu. V cirkusu Sa-rasani imajo slona »Kohna«, ki jc velik pretepač. Ko sc je nekoč ruval s svojim tovarišem. jc priletel ob zid in si odlomil levi zob. Toda mali Kohn se ni poboljšal, ker ni mogel »delati« z levim zobom, podvojil je delo z desnim, kar je zlasti čutila njegova tovari-šica lnny, ko jej je v obliki krepkih sunkov v rebra izkazoval svojo naklonjenost. Iuny se je tega kmalu naveličala, ravnatelj cirkusa je pa v listah prijavil da išče zobozdravnika za slona. Prijavilo sc jih je 400 z Nemškega, Francoskega in Aagleškega. Ravnatelj je izmed njih izbral štiri, ki so pa zahtevali, da sc mora Kolin zvezati, predno začno z operacijo. Ker pa to ni šlo in je ravnatelj izkoristil operacijo kot reklamo za cirkus, ki jc bil natlačeno poln. Torej se jc Sarrasani od-l< čil, da prevzame sam delo. Oborožen z žago je stopil k velikani' in začel žagati zob. Slonu je to najbrže ugajalo, kajti bil je popolnoma miren, ko pa je žaga prišla do živca, sc jc silno stresel in zvil rilec. Par jabolk — njemu najljubša jed — in bolečine so prenehale. Sarrasani pa je lahko žagal dokler ni odletel nevarni zob. Živec so potem skušali izžgati z žarečim železom, odprtino pa izpolnili z navadnim zamaškom. Vendar jc bila velika nevarnost, da ta plomba ni izvršila svoje naloge in da utegne Kolin — zblazneti. V tej sili je priskočila na pomoč zobozdravnica Bircker, ki se .ie izučila v Ameriki. Pogumna žena je najpreje odstranila živec 20 cm globoko. Odprtino je potem izžgala, dcsinficirala in zvr-
tala. Najprvo jc vanj dela razne preparate, nazadnje pa jo zalila s porcelanom. »Kohn« se pri celi operaciji ni prav nič pačil, lc njegova velika ušesa so plala po zraku, seveda bolečine narede gorkoto, ter napravila, da je novi klobuk ravnateljev, ki je pomagal zdravnici, postal v kratkem času star in da je gdč. Bir-clier dobila pod očesom pikantno modro liso. Ko .ie bila operacija pri kraju, je Kolin zobozdravnici podal v znamenje priznanja in hvaležnosti svojo »desnico« katero jc gospodična galantno »stisnila.«
Koliko zasluži tenorist. Prosluli Carusso zasluži za vsako polovno noto, ki jo ix>je pet frankov, za četrtinsko 3, za osminsko pa 2 franka. Vzdihljeji so povrhu.
Velikanska dedščina. Na Madagaskarju je umrl med letoma 1836 in 1864 Jožef Benet iz S. Marija la Longa na Furlanskem ter zapustil 75 milijonov frankov. Tamošnje oblasti so obvestile našo vlado — takrat je bila severna Italija še pod našim cesarjem — in zunanje ministrstvo na Dunaju je pozvalo dediče, naj se prijavijo. Ti so to storili 1865. Prišla je vojska vmes in razne druge homatije so povzročile, da sc je cela stvar odložila na nedoločen čas. Sedaj so se Benetovi nasledniki zopet začeli brigati za stvar iu pooblastili Antona Udina, trgovca z jestvinami v Trstu, da izposluje dedščino. ki znaša čez 75 milijonov. G. Udina ima najlepše upe, da sc njegovo prizadevanje posreči.
Žrtev maščevanja. V Costi di Folgaria na južnem Tirolskem je več kmetov kuhalo jezo na gozdnega paznika radi izvažanja lesa iz gozda. Da sc maščujejo nad njim, so se, ko so mislili, da je paznik v gozdu, poskrili v grmovje in čakali, da jim pride na strel. Dolgo so že ždeli zaman iu zato hoteli oditi, kar začujejo težke korake. V daljavi se pokaže izmed debel postava, streli os počili in čul se je samo še zamolkel krik. Potniki so kmalu našli mesto domne-vanega paznika ustreljenega kmeta Batista Tollerja. Morilcem šc niso prišli ua sled.
Serum proti otrpnjenju tilnika. General-štabni zdravnik nemškega gardnega kora, dr. Stechol poroča, da je v petih slučajih proti otrpnjenju tilnika rabil meningokokov serum in sicer s prav dobrim vspehom. Takoj po prvem vbrizganju se je stanje bolnikov znatno izboljšalo, čeprav se je mrzlica še nekoliko povečala. Če treba, more se brez škode vbrizgati več dni zaporedoma, da ne morejo klice te nove bolezni še naprej razvijati strupa.
Moderni otroci. V Gradcu se je hotel na Gradu obesiti neki osemleten deček na drevo. Privezal jc vrvico na vejo in vtaknil glavo žc v zanko, ko so prišli trije tovariši in »sveta sitega« obdržali s silo še na tem svetu. Oddali so malega kandidata smrti stražniku, ki ga je izročil materi. Lep zgled, kako bi bilo, če zmaga načelo svobodne šole.
Pridnost čebel. Neki nemški naravoslovec se je pečal traino z delom čebel in prišel do zaključka, da morajo male živalicc nič manj kakor 7inpol milijona deteljnih cvetov obiskati, da znosijo skupaj I kg. sladkorja. Da nanosijo I kg medu, ki ima okoli 75 odstotkov sladkorja, morajo torej izsrkati 1,005.000 cvetlic.
Kuharica
pod 30 let, vajena del v župnišču, išče službe zopet v kakem župnišču. Ponudbe pod „ Kuharica 99 ' na upravn. „Slovenca". 1359 3_:,
■M • V pripravna za kakega H I Pil obrtnika ali vpoko-II 1 A 11 jenca, ker je blizu * ^ •• cerkve, se takoj proda v Dravljah štev. 50 pri Ljubljani. Več se izve pri lastniku ravno tam.	1366 3 3
949 >0 se dob« le pri
SINGER Ko.
akc. dražba za šivalne stroje -LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
HT Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce prsi Itvalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom .izvirne Singerce*. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji' k veijemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.	t
J
Sprejmem takoj
črkosliknrskesu pomočnika
čisti pisač (Reinschreiber).
Tudi sprejmem takoj II ^ A M f ff
kateri bi imel veselje do črko- U L K II L U slikarske obrti. Vpraša se: Filip Pristou, črkoslikar, Ljubljana, Prešernove ulice 50.	1387 2-2
Dr. ED. ŠLAJMER
ne ordinira
od 21. t. m. do konca julija.
Pri nakupovanju blaga za novo mašo
se priporočata trgovini v Ljubljani R. Miklauc i ^ n-3
Stritarjeve (Špitalske) ulice it. 5 „Pri Škofu"
Pognčarjev (sadni) trg v veliki mestni hiii.
Velita zaloga Prijazna postrežba.
Staro
s«
železo
baker, svinec in mednino plačuje po najvišjih cenah	-
MT Fr Stupica H
v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 in Valvasorjev trg št. 6. 7is 4
Gostilničarji
kateri se za glasbene avtomate zanimajo, izvolijo naj si pri priložnosti ogledati na novo zgrajeni
v moji pisarni 1349 3 2 SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorske ulice 26.
,Orchestrion'