SM »JU
HaraiPantaBotc
Verlag unđ SchrlfUelt^g: Klagenfurt. Bismarckring 13, Poetfach 115 / Bezugeprele (Jm voraiM lahlbar) monatUch RM 1.— frel Ham (elnechUefiUch RM 0.20 ZiuteUgebUhr AbbesteUungen đer Zeltung fUr den nachfol^enden Monat werden nur echriftllch und nur bie 26. dee laufe&den Monate angenommen
Nr. 93.
Krainburg, den 24. November 1943.
lažni odseki na bojiščn zaliodno od Kijeia osiojeni
Sovjetl so v obeh zadnjih dneh zgubili 413 oklopnjakov - 5 sovjetskih oskrbovalnih ladij pri Kerču potopljenih
Oberkommando der Wehrmacht.je dne 22. novembra objavilo:
Severovzhodno od Kerča sovražni sunki niso imeli uspeha. Vojna mornarica in zračno orožje sta se učinkovito bojevala proti poskusom Sovjetov, pripeljati čez morsko ožino pri Kerču ojačenja in oskrbovalno blago svojim mostiščem na Krimu. Pet polno natovorjenih vozil smo potopili.
Ob mostišču pri Nikopolu in v velikem loku Dnjepra so Sovjeti napadli s slabej-šimi silami ko prejšnji dan. Vsi napadi so bili zopet odbiti z znatnimi sovražnimi zgu-bami. Pri uspešnih nasprotnih napadih smo uničili ali razbili več nasprotnikovih napad-nih skupin.
Pri Čerkasiju so se izjalovili v hudih bojih ponovni napadi Sovjetov. Neko krajevno vdomo mesto smo odpravili in ugonobili sovražni oddelek, ki je bil vdrl.
Na bojišču zahodno pd Kijeva so naše čete odvrnile več sovražnih nasprotnih napadov in predrle bojne položaje, ki so jih Sovjeti žilavo branili, premagali številne minske zapore in v nadaljnjem napadu zopet osvojili važne odseke pokrajine.
Na bojišču pri Gomlu je včeraj nezmanjšano trajal močni sovražni pritisk, zlasti v vdornem prostoru jugozahodno od mesta. Severno od Gomla smo, zajezivši krajevne vdore, odbili ponovne napade.
Zapadno od Smolenska sovražnik zaradi izredno težkih zgub, ki jih je utrpel v dosedanjem poteku obrambne bitke, ni več nadaljeval svojih napadov. Vzhodno od Vi-tebska smo se ubranili številnih močnih
sovjetskih napadov. Tudi v vdomem prostoru pri Nevlu je bilo živahno bojno delovanje. Prodirajoče sovražne skupine smo tam z lastnimi nasprotnimi napadi zopet vrgli nazaj in pri tem odstrelili večje število oklopnjakov.
Na vzhodni fronti so Sovjeti zgubili v bojih obeh zadnjih dni 413 oklopnjakov.
Od južnoitalijanske fronte poročajo le mestoma o živahnejšem delovanju topništvi in udarnih čet.
Na Atlantskem morju je odred vojnih letal napadel ob težavnih vremenskih prilikah nek sovražni konvoj in poškodoval dve trgovski ladji s skupno 18.000 brt tako močno, da se jih lahko smatra za uničene.
Protestni shodi po vsej Estonski
Reval, 23. novembra. Po protestu proti na moskovski konferenci proklamiranim aneksijskim željam, ki ga je objavila strokovna zveza glavnega okrožja Estonske v imenu delavstva v estonskem časopisju.
so se vršili po vsej deželi protestni shodi estonskega delovnega ljudstva.
V nekem velikem kovinskem obratu v Revalu sta govorila nek delavec in nadome-stujoči vodja strokovne zveze. Oba sta орот zorila na to, da so rane, ki jih je zadal boljševizem Estoncem pred dvema letoma, še popolnoma živo v spominu.
»Mar misli Stalin« sta zaklicala govornika, »da. so Estonci pozabili ali da bodo sploh mogli pozabiti, da so bile njih žene in otroci iztrgane sredi noči, nasilno, napol oblečene iz postelj in da so jih zavlekli v zamreženih živalskih vagonih kot prisilne delavce v Sovjetsko zvezo? Še danes nani zveni njih jok in stok v ušesih. Poglejte na dolge vrste grobov, na katere naletimo pri vsakem koraku, v katerih leže žrtve terorja. Leto dni smo bili sužnji Sovjetov. To nam je bilo dovolj! Trenutno se nahajamo v vrtincu krvave vojne, v kateri se bo odločila naša vsoda za vse večne čase. Odločili smo se, boriti se ob strani Nemčije z vsemi silami do zmage proti sovražnemu, boljševizmu.
Poliakf hm pred sovjelskimi rabili
Veliki deli poljske divizije so trumoma prebežali na nemško stran
Berlin, 22. novembra. Kot poroča Oberkommando der Wehrmacht ao v nedavnem velikem, napadu Sovjeto^^^a. bgjj^^i x območju Smolenska prvič stopile v boj enote tako zvane poljske divizije »Tadej Kosci-
»Izdoli cesle ležijo mrlil neiiokopani
Zro jlli jastrebi in psi - Plenitve in samomori v Indiji brez presledka
f<
Barcelona, 23. novembra. »Bombay Chronicle« poroča, da je v Bengalih obup sestradanih povzročil številne plenitve trgovin in samomore. Neko gručo tihotapcev, ki je hotela prenesti živila v provinco Bengalov, je policija zaprla. Pri spopadu je bil eden izmed policistov ubit. Na obeh straneh je bilo več ranjenih.
Tisk v Indiji opozarja tudi na to, da angleške oblasti sicer trdijo, da je pomanjkanje prevoznega prostora preprečilo naglo pomoč za Bengale in Assam, da pa Angleži kljub temu nadaljujejo s konjskimi dirkami in v zvezi s tem s prevozom konj čez vso Indijo.
Meseca november in december bosta najhujša v katastrofi lakote v Indiji, je pred nedavnim izjavil tajnik bengalskega pomožnega komiteja. Prebivalstvo bo do žetve v decembru — tako piše »Statesman« — navezano še na večje uvoze živil. Ce teh ne bo — kaj takega se mora po dosedanji!) skušnjah pričakovati —, bo zaradi smrti od lakote nastopilo razljudenje celih pokrajin. Članek opisuje, kako leže ob robu in vzdolž cest mrtvi nepokopani, da jih žro jastrebi in psi in kako plavajo v kanalih strohnela trupla sestradanih, ker ni dovolj ljudi, da bi pobrali in zažgali mrliče, katerih trupla potem čisto navadno vržejo v vodo. Od avgusta sem se je položaj močr poslabšal.
Grki na| stradajo!
Britanci v cinizmu same sebe že ne n rejo več prekositi. Z hladnokrvnostjo brr primere govore o tem, da se mora Grk izstradati, pa ne zato, ker bi morda Grki -svojim ravnanjem dali povod za tak ukrc; marveč samo zato, ker pomenijo Grki po tencialno delovno moč za Nemce. »Manche ster Guardian« izjavlja kot naraven zaklju ček tega dokazovanja, da se Grkom stor; najboljša usluga s tem, če jih puste stradati. To je vsekakor klen posnetek in kle-
no ponazorjenje blokadne politike zveznih velesil pri razpravah v britanskem parlamentu. Ti vojni zločinci se ne pomišljajo pahniti nevojskujoče v pomanjkanje in bedo ter jih mučiti z lakoto, v kolikor si pobožni lordi in židovski bankirji z Temze od tega obetajo dobička. V Indiji se je z brutalno brezsrčnostjo vodila vojna stradanja proti prebivalstvu, da bi zlomili njegov odpor. V Evropi skušajo prenesti to zamisel vojne stradanja na prebivalstvo Grčije, samo da bi škodovali vojnemu potencialu Nemčije. Popolnoma vseeno je, 'kakšen vzrok se v Londonu navaja za te zločinske ukrepe, vsekakor je ravnanje Britancev zločinsko.
uszko« katere so prebežale po kratkem boju v strnjenih vrstah na nemško stran.
Nemški jioro$eval^iu,ui;ad prinaša, o tem ^ značilnem dogodku sledeče podrobnosti: Poljska divizija »Tadej Kosciuszko« je bila sestavljena spomladi 1943. kot sestavni del sovjetske armade pod poveljstvom judovskega poveljnika Berlinga po odkritjih v Katinu, ko so bile že prekinjene zveze med Moskvo in v Londonu obstoječim emigrantskim odborom. O sestavi te divizije so pre-bcžniki, katerih izjave se bodo še nadalje objavile, podali mnoge podrobnosti. Divizija je bila sestavljena iz pripadnikov nekdanje poljske vojske in civilnega prebivalstva, katere so boljševiki v pohodu na Poljsko odgnali s sabo iz zasedenega poljskega ozemlja. Večino pripadnikov nekdanje poljske armade, ki niso pomrli od lakote in mraza, ali ki niso bili odstranjeni v Katinu s strelom v tilnik, so prisilili k vstopu v poljsko divizijo. Ta legija ni bila samostojna formacija kot v Angliji — marveč del sovjetske armade. Nekdanji poljski vojaki so morali nositi skoraj brez izjeme sovjetsko uniformo, častniški zbor je bil sestavljen iz boljževikov poljske in ukrajinske fNailnllevanle nm 2 4trsnl,>
^j.'j;: '
rS - W *"
W * jA* I


»Boj je naS odjfovor Moskvi!« Tako odgovarja letonakl narod tta poSeljenJa po bolJAevlzaclJl...
(Atlantic, M.)
S- Jahrgang.
Poljski beg
Beg delov tako zvane poljske divizije »Tadej Kosciuszko« iz sovjetskih vrst za nemške linije, jarko osvetljuje zasmehujoče zaničevanje človeštva od strani sovjetskih mogotcev. Ce so poljski bojevniki za svobodo, ki so jih več mesecev vežbali njihovi židovski vojaški poveljniki, porabili prvi povod, ko so naleteli na nemške čete, za to, da so takoj strnjeno prebežali, se da to psihološko le tako razlagati, da je stala za njimi grozna usoda nečloveškega ravnanja in brezvestnega izkoriščanja. Ti Poljaki so čisto natančno vedeli, da bo Sovjetska zveza zamorila vsak čut skupnosti, ali v sibirskih ledenih puščavah ali v katinskih skup-i nih grobovih ali sredi nemških strojnic in onih zloglasnih sovjetskih zapornih bataljon nov. Iz tega so sami od sebe napravili edino možne zaključke in so se prebili na nemško stran. Vedeli so pa tudi, da v Nemčiji še niso poaabili ošabnosti bivše Poljske. Vedeli so, da je zaradi poljskega zatiranja in nasilstev proti Nemcem, ki so živeli v okviru prejšnjih poljskih meja, kot zunanjega povoda vzplamtela končno ta morilska vojna in da zaradi tega v Nemčiji ne morejo pričakovati kakšnega posebno prijateljskega občutka. Ipak so dali prednost uvrstitvi v delovno, vendar zasigura-no in človeškp življenje v Nemčiji, kot brutalnemu zaničevanju človeštva v Sovjetski Rusiji.
Lahko domnevamo, da se sedaj ostanki te poljske divizije pač ne bodo več pojavili pred nemškimi frontami, ampak da bodo Sovjeti »razpolagali« z njimi drugod. S tem pa bodo domnevno Sovjeti dali hkrati odgovor »ministrskemu predspdnijiu* londonske .. poljske vlade v pregnanstvu, ki je pred šestimi tedni javno stavil vprašanje: »Zakaj je bila poljska armad# doslej tako daleč od fronte in zakaj je niso nikjer aktivno uporabljali v boju«. Očitno so imeli Sovjeti upravičen povod, da so doslej »prizanašali poljski armadi«.
Na popolnoma enak način ko Sovjeti menijo tudi Angleži ,da lahko pošiljajo druge narodnosti zase v ogenj. Poročilo oborožene sile je javilo, da uporabljajo na južno-italijanski fronti že indijske čete. Torej tudi na tej kratki suhozemski fronti, ob kateri imajo Britanci vendar enkrat priliko, da se merijo na bojišču z nemškimi četami, uporabljajo oni raje Indijce, katerih svojci so se med tem zgrudili pod vplivom vojne z lakoto proti Indiji. V nekem oziru je ta brutalnost popolnoma enaka oni, ki jo uporabljajo mogotci v Sovjetski zvezi, kajti tudi tukaj odrekajo najprimitivnejše življenjske in človeške pravice, da jih lahko naženejo z bičem za krmo za topove. Kako ponosna je lahko Anglija, da se je sedaj na istem nivoju srečala s Sovjeti.
Duhovno zedinjenle Vzhodne Azije
Tokio, 23. novembra. Velikoazijski kongres novinarjev je sprejel resolucijo, ki jo oznanjajo po vsem svetu. V njej izražajo v Tokiu zbrani novinarji svojo brezpogojno vero v končno zmago in svoj radosten pristanek k petim načelom, ki so bili objavljeni ob priliki velikoazijske konference. Resolucija vsebuje besede priznanja glede storitev Nemčije in drugih evropej-skih zaveznikov in izreka visoko spoštovanje do njihovega hrabrega boja in njihove odlične strategije. Nadalje je bila soglasno sprejeta spomenica simpatije na indijski narod.,
Zitomlr zopet osvojen
Berlin, 23. novembra. V teku nemških nasprotnih napadov v Južnem odseka vzhodne frohte je bilo 19. novembra zopet jsvojeno mesto žitomli-.
iVov komunističen zločin v Trstu
/ bližini Trsta so našli v neki kleti trup-a 40 umorjenih oseb, popolnoma razgaljena, s streli v tilnik. Zopet gre tu za noy zločin komunističnih tolp.
stran 8. — Štev. 9S.
RABA W A N K E N BOTE
Sreda, 24. novembra 1943.
V ospredja $o boji v prostoru pri Kijevu
Sovjetsko vodstvo ie vrglo v boj azijatslie narode - Zidovslio-boljševiškl blnl
Berlin, 23, novembra. V veliki bitki na Vzhodu je kot poseben znak zbudil pozornost zvišani nemški pritisk т prostoru Žitomira, pri čemer poteka smer udarca od juga proti severu. S tem sovjetski operaciji, ki poteka od Kijeva v zapadni smeri do Žitomira, niso le vzete možnost nadaljnjega učinkovanja, ampak pridejo v težaven položaj tudi deli čet, ki so sunili preko Žitomira naprej. Razen tega pa prinašajo ta nemška premikanja že sedaj občutno razbremenitev celotnemu južnemu boku vzhodne fronte. Poročilo oborožene sile izrecno poudarja, da so nemške čete pridobile »veta in da potiskajo sovjetske sile nazaj na črto Kijev-Žitomir proti severu. Spričo tega pomembnega dogodka se morajo sovražni napadi pri Korostenu smatrati le za razbremenjevalne poskuse nasprotnika.
Vsi drugi odseki vzhodne fronte nimajo pomena kijevskega bojišča, čeprav so se zahodno od Smolenska morali ubraniti zelo močnih sovražnih napadov. Celotna sovražnikova zguba oklopnjakov, ki ga je poročilo oborožene sile v četrtek navedlo s 152, dokazuje zadostno, da je sovražna sila slej
ko prej zelo močna in da govore določeni znaki za to, da občutijo pri Sovjetih vedno močneje pomanjkanje ljudi in materiala. Kakovost sovražnega materiala že davno ni takšna, kakršna je bila v začetku letošnje poletne ofenzive. Razen tega so ugotovili, da je med sovjetskimi ujetniki pretežen odstotek sestavljen iz azijatskih narodov. Iz tega se da spoznati, da je morala sovjetska ofenziva, ki besni skoro že pol leta, oslabiti baje »neizčrpne* množice ljudi
v Sovjetski zvezi. Tudi dejstvo, da so Sov-jeti vpoklicali v po nemških četah opuščenih pokrajinah moško civilno prebivalstvo od 15. do 60. leta in jih poslali takoj na bojišče brez vsake vežbe in večinoma v civilnih oblekah, je nadaljnji dokaz za težkoče, ki so morale nujno nastati iz brezsmisekie-ga žrtvovanja milijonov sovjetskih ljudi v ofenzivi tega leta. Ta dejstva govore čisto drug jezik kot v sovražnih državah vedno ponavljajoča se samovšečna trditev, da je Sovjetska zveza neizčrpna glede ljudi in materiala. Nas to nikdar ni napotilo, da bi videli v tem kaj drugega ko židovsko-bolj-fieviški bluf.
Ш01
1/si sovjetski prodorni posltnsi spodleteli
247 olilopnjal(ov sestreljenih - Nemšlil nasprotni napad dalje napreduje
Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. novembra objavilo:
Severovzhodno od Kerča je sovražnik znova poskušal, razširiti svoje mostišče. Zavrnili smo ga v hudih bojih, odstrelivši mu 18 oklopnjakov, ter je utrpel po učinkovitem ognju našega topništva in ponovnih napadih zračnega orožja težke zgube.
Proti mostišču pri Nikopolu, južno od .Dnjepropetrovska in severno od Krivojro-
WemSki nasprolni napad se nadaljnje
Številni uletniki in obilen plen pri zavzetju Žitomira
Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. novembra objavilo:
V velikem loku Dnjepra in pri čerkasiju so bili včeraj le krajevni boji. Na bojišču pri Kijevu suvajo naše k nasprotnemu napadu nastopivše divizije dalje naprej kljub žilavemu sovražnemu odporu ter težavninj vremenskim in terenskim prilikam. Več silnih sovjetskih razbremenilnih napadov je spodletelo.
Pred nekaj dnevi po sovražnih silah zasedeno mesto 2itomir so naše čete obkolile in včeraj z naskokom vzele. V mestu in pri čiščenju zopet osvojenega ozemlja so prišli v naše roke številni ujetniki in obilen plen.
Na obeh straneh Gomla so se tudi včeraj srdito bojevali. • Vtem ko so jugozahodno od mesta še v teku hudi boji, smo severovzhodno od Gomla preprečili vse po števil-, oih bojnih letalcih podprte prodorne poskuse Sovjetov in z nasprotnimi sunki odpravili krajevne vdore, žkhodno in severoza-aodno od Smolenska smo zopet krvavo odbili Sovjete, ki so tudi včeraj napadali z tia novo pripeljanimi močnimi silami Deloma so se sovražni napadi zrušili že v združenem obrambnem ognju pred našo fronto.
„Zdramljeni iz zmote"
Bem, 23. novembra. Polžev tempo ali, kakor je pisal nek južnoameriški časopis, tempo želve pri anglo-ameriški ofenzivi v Italiji in nemški uspehi v Dodekanezu so temeljito streznili sovražno javnost. Londonski »Dally MaU« piše v petek o padcu Le-rosa: »Ta poraz je zdramil državo iz zmote, da imamo mi vse talente na svoji strani, pogreške pa da dela samo sovražnik. Preobilica semozaupanja je smrtna nevarnost, premotila je že od nekdaj uspešne vojskovodje. Do zmage pač ni nobene avtomatične poti.«
Poljaki bežijo pred sovjetskimi rablji
(Nadaljevanje s 1. strani.) narodnosti. Kot pri vsaki boljševiSkl enoti so imeli »poseben oddelek« in pa znani politični aparat judovskih komisarjev, ki se je imenoval »oddelek za politično prosveto«.
Ravnanje boljševikov s Poljaki je bilo od trenutka, ko so jih odvedli, samo mučeni-štvo. Vedno znova so se dogajali pobegi. Vsak najmanjši prestopek je bil kaznovan Л takojšnjo ustrelitvijo ali pa so jih odposlali v boljševiški kazenski tabor, kar je bilo po izjavi ujetih Poljakov mnogo hujše. Kot v zasmeh so dali omenjeni poljski diviziji ime poljskega borca za svobodo »Tadeja Kosciuszka«. Boreči se Poljaki so prehajali takoj po vstopu v borbo r trumah na nemško stran. Boljševiško topništvo je z ognjem zasledovalo bežeče Poljake. Preko. 600 Poljakom se je posrečila rešitev v nemške položaje. Mnogi begunci so bili ranjeni po sovjet^ih granatnih drobcih ali pa so jih zadeli v hrbet streli boljševišklh ostrostrelcev. Se na poti v zaledje so sovjetska bojna letala večkrat napadla pdjske begunca.
v vdornem prostoru jugozahodno od Nevla so živahni krajevni boji.
Na južnoitalijanski fronti je bilo obojestransko živahno delovanje topništva in udarnih čet. S podvzetjem naših udarnih čet smo zboljšali položaje jugozahodno od Mignana.
Na vzhodnem Sredozemskem morju je zračno orožje napadlo neko skupino sovražnega brodovja in z bombami pogodilo ter težko poškodovalo eno križarko in enega rušilca.
Skupine sovražnih letal' so sunile podnevi do nemške zapadne meje in ponoči v za-padno ozemlje Reicha. Po odvrženih bombah so nastale škode in zgube. Pri tem smo sestrelili sedem sovražnih letal in dva druga nad Atlantskim morjem.
Nemška letala so v minuli noči vnovič napadla posamezne cilje v Londonu.
ga so Sovjeti včeraj s številnimi skupinami pehote in oklopnjakov podprti po močnih letalskih silah, znova prešli v napad. V žilavih in srditih obrambnih bojih in s krepkimi napadi so naše čete preprečile vse prodorne poskuse in sestrelile pri tem 247 oklopnjakov. Pri tem jih je bUo uničenih 107 samo v odseku enega armadnega zbora.
Nemški nasprotni napad zapadno od Kijeva kljub trdovratnemu sovražnemu odporu dalje napreduje.
V	nepreglednem svetu vdomega prostora jugozahodno od Gomla se nezmanjšano nadaljujejo. silni boji. Severno od Gomla smo uničili neko obkoljeno sovražno bojno skupino.
Zahodno od Smolenska je bojno delovanje vidno popustilo. Slabejši sovražni napadi so ostali brez uspeha tukaj kakor južno in severno od Nevla.
Južno od Ladoškega jezera smo se ubranili številnih sovražnikovih napadov, deloma s protisunkom.
V	Južni ItaJiji je potekel dan v splošnem mimo razen obojestranskega delovanja topništva in izvidniških čet, samo na enem mestu vzhodnega odseka fronte je prišlo do živahnih bojev za položaje nemških prednjih straž. Naše varovalne čete smo vzeli nazaj za reko Sangro, potem ko so prizadele občutne zgube z daleko močnejšimi silami napadajočemu sovražniku.
Nočni bombni napadi nemških letal proti ciljem na Južnem Angleškem so povzročili .številne požare med drugim tudi v obmest-ju Londona.
Bilha na Vzhodu še Iraja
Nemški nasprotni napadi napredujejo - Zasedba treh otokov pri Lerosu
Oberkommando der Wehrmacht je dne 19. novembra objavilo:
V	velikem loku Dnjepra je sovražnik, ker traja deževno vreme, včeraj napadal samo s slabejšimi silami; povsod smo ga zavrnili. Tudi pri Čerkasiju je bilo brez uspeha več sovražnikovih napadov in njegovih poskusov, priti čez reko.
S številnimi silnimi, a brezuspešnimi napadi na bojišču pri Kijevu so poskušali Sovjeti preprečiti napredovanje nemškega nasprotnega napada. Naše čete so zlomile trdi odpor sovražnika .razširile s smeliin sunkom uspeh svojega napada in vzele večje število vasi, ki jih je sovražnik žilavo branil.
V	prostoru pri Korostenu še trajajo boji Ж nezmanjšano srditostjo.
V	odseku pri Rečici so tudi nastali trajni hudi boji. Močni sovražnikovi sunki so se menjavali s silnimi lastnimi nasprotnimi napadi.
Zapadno od Smolenska so naše akuiene divizije tudi včeraj preprečile vse sovjetske, z veliko močnejšimi silami pod vzete prodorne napade in prizadele sovražniku znova visoke zgube ljudi in oklopnjakov.
Jugozahodno od Nevla smo prisilili k boju nekaj sovražnih oddelkov, ki so sunili naprej z vdomega prostora, in jih po deloma trdih bojih razgnali.
Uspehov obrambe soviažnega navala zapadno in severozapadno od Smolenska so v odlični meri deležni 2. bataljon 119. (mot.) grenadirakega polka, ki ga vodi major Na-gengast, saksonska 14. pehotna divizija, ki jo vodi Generalmajor Flfirke in vzho<tao-pruska 206. pehotna divizija, ki jo vodi Ge-neralleutnant Hitter.
V	Južni Italiji je dan potekel vobče mirno razen živahnih bitk prednjih straž v vzhodnem odseku fronte.
V	Egejskem morju so sunile lahlte nen. ške pomorske bojne sile včeraj proti severno in severozahodno od Lerosa ležečim otokom Lipeoe, Patmoe is Nik&dja, Priei-
lili so Badoglijevo italijansko posadko teh otokov, da se je vdala, in pripeljale eo obsežen plen.
Skupine sovražnih letalcev so včeraj podnevi napadle norveško ozemlje in v pretekli noči več krajev v zapadni in severni Nemčiji, med njimi tudi državno glavno mesto. O večjih škodah poročajo iz Mann-heima. Prebivalstvo je imelo majhne zgube. Sile zračne obrambe so po doslej došlih poročilih uničile 46 britansko-sevemoame-riških bombnikov.
Nemška težka bojna letala so v noči na 19. november bombardirala posamezne cilje v obmestju Londona.
leros - hnfl udarec
Stockliolm, 23. novembra. Vest o zgubi dodekaneškega gtoka Lerosa je angleško javnost deloma užaloatila, deloma ujezila. Londonski jutranji listi so imeli v četrtek napise kot n. pr. »Tragedija v manjšem obsegu«,»Potek, ki se ne sme vrednotiti samo po svojem vojaškem pomenu«, in »Korak nazaj, ki bi se mu lahko izognili«. Zahtevajo pojasnila od Spodnje zbornice. Tudi v poklonitvah ju-■ naški borbi angleške posadke se izraža prepričanje, da tukaj nikakor ne gre samo za postransko medigro v nekem območju sil, M je politidno zelo aktualno.
Ozadje londonskih časniških izjav pa tvori že dolgd naraščajoča nevolja, ki se v Angliji uveljavlja proti celotnemu načinu vojskovanja na Jugu, posebno v Egejskem morju. »Star« pravi n. pr., gotovo se zdi borba za Leros v primeri s silnim obsegom sedanje тојпе malenkostna, vendar je to neprijetna zguba, iz katere lahko nastanejo različne posledice. Predvsem je treba' uvideti, da so Nemci žal slej ko prej na Egejskem morju zelo močni iri da imsio na razpolago števil.ie vojne sile na Balkanu, Kreti in Rhodosu. Vprašujejo se, če se ne zanaša Anglija preveč na Italijane in če ni bil poskus sasesti Dodekaaes 1« b(đj
v Tangeru se Je Iz okolice de Gaulla zvedelo, da dobri odnosi med vlado in de Gaullom že dalj časa ne obstojajo več In da se Je zaradi dogodkov v Libanonu nastalo nezaupanje vidno poglobilo.
Stavka rudarjev v Lancashire In CheshliU Se traja. Nek ameriški poročevalec pripominja, da so te neprekinjene stavke v Angliji »zelo tajinstvene«; označili so Jih za »stavke s snežnimi kepami«. Trenutno ne stavka v Lancashire samo 10.000 delavcev kot preteklo ne* deljo, marveč najmanj 20.000.
Pri nedavno javljenem napadu nemških torn pednih letal na neke severnoameriške spremi ne ladje v zapadnem Sredozemlju Je zgubilo življenje tudi več sto severnoameriških tehnikov za mine, javlja neko angleško ča«U<i karsko poročilo z Gibraltarja.
Iz BadogUjevega taborišča, pobegH ttalljaiM skl letalci so Izjavili, da so bili prisiljeni гам pustiti Severno Afriko In sicer eo leteli f spremstvu letal pod nadzorstvom senegalskll* strelcev, ki so sedeli za njimi z na atr«! prU pravljenim orožjem.
O silnem zračnem napadu na otoku severno od Bougainville, ao poročali v petek if neimenovane japonske baze. Izmed več ko 100 sovražnih napadalcev so jih japonski lovef zbili 48 na tla.
Severno ameriško pomorsko ministrstvo pitv znava sedaj, da se Amerikancl zgubili pred Bougainville tudi križarko »(Northampton« # 9500 tonami.
Po prlsUnem pristanku treh amerlkaneklh
bombnikov tipa Liberator na švedskem ozemlju so poročali uradno v noči na petek. Eno Izmed teh letal se Je takoj vnelo In zgorelo* Vse člane posadke so Internirali.
Kakor javlja »Pariš Mldl« so naSH r predoru nekega vodnjaka v bližini Casablanke trupla nekega francoskega brlgadnega gene« rala in njegovega ordonančnega častnika.
Komisija, takozvani »evropski komi tč«, ki
Je bila sklenjena na moskovski konferenci treh sil bo, kakor izjavlja diplomatski dopisnik lista »Times«, v najkrajšem času pričela s svojim delom v Londonu.
etevllo v 6vlci Interniranih beguncev je po uradnem štetju znašalo 11. novembra 66.075. Tri četrtine civilnih Internirancev so 2idje.
Alžirski odbor Je v nedeljo v posebni seji sklenil, da vzpostavi libanonskega državnega predsednika, in odredil, da se izpuste Iz zapora libanonski ministri. Dosedanji francoski glavni poverjenik za Libanon Helleu je bil odpoklican.
General Bergeret je, kakor poročajo iz Alge-clrasa, poskušal samomor v zaporu, v katerega ga je spravil kakor znano de Gaulle.
Polovica tlđovnkih Sol v Palestini je pxUUa. pod kontrolo komunistično-zionistlčne organizacije. Nov šolski program je urejen po smernicah, ki jih propagira Sovjetska Rusija.
»Nemšlil delavec je še vedno dobro prehranjen«, je ugotovil britanski komentator Thomas Cadett v nekem radijskem razmotriva-nju. To omogoča nemški organizaciji, da še vedno kakor prej odlično dela in da se ne občutijo tako močno škode zračnih napadov. V Nemčiji niso opazili, da bi popuščalo veselje do dela.
»Čakajo nas še hndl boji«, je rekel v nekem govoru državni podtajnlk v severnoameriškem vojnem ministrstvu Patterson. Zkivzetje otoka Lerosa po Nemcih je »važen odgovor tistim, ki so prerokovali naglo oslabitev nemške odporne volje«.
Kot je Izjavil ameriški generalni poročnik, je bilo v zadnjih tednih v najkrajšem roku razlaiščenlh več kot 3000 britanskih kmetov, ker potrebujejo njih zemljo za vežbe ameriških čet, ki se nahajajo v AngUji.
V nekem govoru pred kmečkimi delavkami Dumfrlesu, o katerem angleški tisk ne poroča veliko, je po »Manchester Guardlanu« Izjavil dosedanji britanski minister za prehrano lord Woolton, da je položaj angleške prehrane še vedno resen.
Zupan v Kalkutl je naslovil na Roosevelta poziv, naj pomaga stradajočlm Indijcem. Kakor Je sedaj sporočil županu severnoameriški glavni konzul, sočustvuje vlada Zedlnjenlh držav s prizadetimi. Razvažanju žita v Bengal* na ladjah pa so na poti znane vojne težave.
Sovjetska vlada bo poslala delegacijo v Washington, da se dogovori glede vprašanja valute, je v četrtek zvečer sporočil severnoameriški finančni minister Morgenthau.
viziran. Cel6 list kot je »Yorkshire Post«, ki je vladi posebno blizu, vprašuje, kaj so si prav za prav obetali od dodekaneškega podviga, če ga ne podprejo in razširijo ж veliko ofenzivo.
Po švedskih poročilih iz Londona je na vsak način razširjeno med angleško publiko mnenje, da je bila vsa ofenziva proti Dodekanezu že od vsega početka napačno zamišljena in da bi se lahko zognili vsem dosedanjim porazom. Ce ni bila dana moi-nost za serijo res trdih udarcev, je bilo to^ da se je ofenziva sploh začela, vo* jaška in politična napaka. Politično pa пк> rajo zaradi zgube teh otokov dozoretl ne-"orrbne posledice.
Verla« unil Uiuok NS. Oauverlau und Druciterel KUrntee, GmbH.. Klaeenfart — Verlaggleit«# Dr. Bmil Heitiap (im WehnUenat). —
— FrkdrkA Horetaiaiin. —	жЛ

Mtfw'och, 24. Tfovpmber 1941.
KABAWANKEN BCTB
SeKe S. — Nr. 99,
§7. Ley und GGneralobersl Dleti in der Gciuhssiiptstsidt
groSs Kundgebungen als hohes Symbol der Verbundenheil zwischen Front und Heimat
Klajcnfurt, 23. November, Die Gauhauptstađt er-lobie am Samstaj; iwcl Kundgebungen 'топ jroBtcr Bcđcutsamkcit. Reichsorgjnisationslciter Dr. Ley und der Oberbcfcliliihabei dcr deulschcn Truppen am Eismcer Gcncralobcrst D i p 11 warcn nadi Karnten jekommen, urn zu den Politi'-schen Leitem and lur Bevolkcrung dcr Gauhauptstadt zu sprechcn.
Am Samstag nachmittag Tersammelte sich das Po-litiBcbe-Leiter-Korps des Gaues Karnten im GroBcn Musiksaal in Klagenfurt, um in einem Appell тот Rcichsorganisationsleiter neue Ausrichtung fDr die verantwortungsTplle Arbeit zii стрГапцеп Im wiir-dijen, mil Falinen festllch geschmuckten Raum. In dem vor Beginn der Veranstaitung dcr SA-Miisikzug konzertierte, erwartete die Karntner ParteifOhrer-sdialt bewegten Неггеп« den Mann, dcr als einei dcr aiiestcn und uncrmfidlichstcn Mitstreiler- de? Fuiirera jedem Nalionalnoziaiisten Icuchtcndeo Vorbild Int. Der Klievenhiillermarsch kiang auf, als dcr hohe Gast mit Gauleiter Dr Rainer den Saal betrat Und e» wirkte wie ciii holies Sinnbild dcr Verbundenhcit xwischen Front und Heimat, daB audi der Held von
Narvik Eichcniaubtriiger Generaloher&l DictI an dieser Veranstallunj; der Panel teilnahm. Mil stiir-mlsdiem Jubel begrOBten die Politlschen Leiier dea Gaues die beiden Miinner. die im Rahmen dleaer Stunde ichaffende deutsdir Heimal and kampfende deut.sdic From wahrhafi erlesen »егкбгрепеп.
Wie eln Lauffeaer wai die Kunde Tom Betuch' đe» Genernlobersten Dietl durdi die Stadi gegangen nnd em Abend war dcr GroBe Musiksaal bin in die Ne-benrnume hincin buchstablich bis aaf den let/.ten Platz besetzt. Die Hodistimmung. die all die rielen Besudier beberrsdite, die den groBen Saal fullten, um den Obcrbefehlihaber dei Kaminer Truppen im hohen Norden zu horen. madite sldi sdion In der hcrzlidicn und stiirmisdicn RegriiSung bemerkbar, die dem Gauleiter, Rcldisorganisaiionsleiler Dr. Ley und Generalobersten Dietl bel m Betreten des Saales zu-lell vurde. F.in Begcisierungssturm ging durdi das Haus. Immer wicder sdiwoll an den Hohcpunkten der Rede Dieils der Bcifall empor; er stelgerte sich belm feierlldien SdiluBbekenntnls dieses Herolds der Front zum starkslen Zustlmmungf. und Jubclsturm.
nOlauben, verirauen und zah seln fiei^f die Paro'el"
Dr. Ley vor dem Karntner Parteiliihrerkorps
Am Samstajj nachmittag versammelte «ich im Grofien Musikverciri&saa' die Parteifiiiirerschaft dcs Gaues Karnten, um Reiclisorganisationsleitcr Doktor Ley zu horen. Nach Einmarsch der Fahnen und Stendarten eroffnete Gauleiter Dr. Rainer den Appcli dee Politi,4chcn-I.citer-Korps dcs Gaue-i und hieB unter stiirmlschcm Beifall der Teilnehmer den Reicksorjaniiiation.slciter .sowie F.ichcnlaubtraser Ge-ncralobcret Dietl und Kichenlaubtrajjer ff-Stan-dartenfiihrer Harm el hcrzlich willkammcn.
Mit eindringlidicn Wortcn .schildcrte der Reichs-orjanisationsleiter das groRe Entwedcr-Odcr die.scs Kriejes. Er schildertc die Schrccken einer Niederlajc, die elles vernichten wiirdc was wir besitzen, und stellte diesem graucnvollen Bild die unerhorten Mog-lichkeitcn gejjcniiber, die dcr SI eg jem Reich und d cm ganzcn Abendland er.schlic6ett wlrd. Der Kampf um ein notchед Ziel muR groR «eln. Er verlengt »lies, und zwar nicht nur vom Soldatcn, sondern audi von
Лег Tag wird kommen, da wir zuriickschlagen werdenl"
„Audi die innerpolitisdie Lege", so fuhr der Reidisleiter fort, „lit bei unj vollig klar, die breite Masse des Volkes ist treu, enstSndig und fleifiig, die wenigen Meckerer aber spielen iiber-haupt iteine Rolfe und wo immer sic in Ersdiei-nung treten, werden sie unnadisiditlidi ausgemerr.t. Auf der Gegenseite abcr, besondcrs in England und den USA, sind gerade die inneren Sdiwierig-keiten nidit zu untersdi'atzen, die Parcelen in den Dcmokratien riihren sidi, es gibt Strelk: und Unruhen und sie widiscn mit dcr D.-iuer des Krieges. Vor ollcm aber sind die aufienpolitisdien Sdiwierigkeiten der Gegner betriiditlidi, Ihre In-teressen stofien gegeneinander und die historisdien Gegensatze zwisdien Bolsdiewismus und den West-maditen sind so elnsdineidende, daft sle sldi uber-haupt nldit bereinlgen lassen. Wir aber habcn nadi dem Verrat Italiens, dcr uns nidit entsdiei-dcnd treffen konnte, kelnen Verrat mehr zu befiirditcn. Japan steht unersdiiitterlidi an unserer Selte, nlrgcnds gibt es strittlge Fragen, die uns trenncn konnten, und das tapfere japanische Volk wird gerade so slegen, wie wir siegen werden. ■ Audi Innerhalb Europa ist die Lage klar. Je langer dpr Kricg wHhrt, um so sdilcksalhafter wadi« dieser Erdteil zusammen, genau so, wie GroGdeutsdiland alien Sdiwierigkeiten und alien krampfhaften Bemiihungen der Gegner zum Trotz tdiicksalhaft zusamm^nwudis, well die Spradie des
Cenerafobersf Dieff In Klagenfurfi
„Ich glaube an den Sieg Deutschlandsl
Mit cincm Bcgeistcrungssturm ohneglcicben emp-fing die Bevolkerung Klagenfurts den Obcrbcfchls-haber dcr Karntner Truppen an dcr Elsmcerfront Generaloberst Dieti, als er mit Gauleiter Doktor Rainer und Reidisorganisationslciter Dr. Ley dcn GroBcn Musiksaal betrat.
Mit hcrzlichcn Wortcn hlcB de Gauleiter Generalobersten Dieti in Klagenfurt willkommen, mit ihm die viden Wehrmachtangehorigen und Verwundetcn, die an der jroficn Kundgebung tcilnahmen.
Der Gauleiter fuhr forf „Dfr JubcI. Hcrr Generaloberst Dieti, zeigt Ihhen, wie sich Karnten Ihnen verbundcn fiihlt. Hicr sind vide Manner, die unter rhrem Befchl^ gckampft habcn viele M titter, deren Sohnen Sic im Kampfc dort obcn Fiihrcr sind. Kamtcn 1st Ihnen wahrhaft in besondcrer Wcise verbundcn. Sind doch viele Tausende seiner Sohne unter dcn Truppen, die Ihnen dcr Fiihrer zur Wacht an der Elsmcerfront anvcrtraut hat. Es sind die? unsere Gcbirgsdlvisionen und daruntct auch lene.* Karntner Regiment, des mit Ihnen nach Narvik gefahren 1st.
Narvik 1st ein Sieg allcr betdllgten deutschen Stammc gewcscn. Gebirg.sjagcr Fllcgcr. Marinesoldn-ten habcn dort gekampft und gcsregi Auch der Truppcnkorper mufi hicr gcdacht werden die Narvik dann den Entsatz brachtcn Und dcnnoch darf Karnten fiir sich ein bcsonderes Vorrecht beanspru-chen: |cnes Regiment, das mit Ihner in Narvik kiimpfte und aushlclt, ist das Traditlcjnsrcgimcnt zwcier Karntner Truppcnkorper dcs Khevcnhiillcr-Rcgiments Nr 7 und des Gebirgsschiitzen Rcglmrnts Nr. 1 — es 1st unser heimisches Gebirgsiiiger-Regi-ment. Die ruhmvolle Gcschichte dle.ser Truppen-korper. deren Tradition von dem iungen Karntner Regiment fortgesctzt und gepflegt wird. let die Grundlagc des Stolzes und dcs Vertraucns der Heimat auf ihre Soldatcn."
Dcr Gauleiter erinncrte sođann an die Gedenkfeier zur 25. Wiederkchr dcs Tagei dei siejreidien Hcim-kehr des heimisdten Khcvcnhiiller-Regimetits nach dem Weltkriej und gab an Hand der Gcschichte dieses hcldenhaften Regiments eine Darstellung des Wegcs dcs Karntner Soldaten. der schon Immer als Soldat des Reiches gekampft hatte, zum Soldaten Adolf Hitlers, der als crste Waffcntat Ira Vcrhmnde der neuen dcutschen Wcbrmacht mit dcm Slcg von Narvik crrungen habe, dcn Si eg von Narvik, der darnels eine heroische Episode schien. In einer Bcdeu-tung abcr heute vom ganzen deutschoi Volk v«r-
standcn Tcrde. Heute wis»en wir, daR damals die Soldatentugcndcn dcn Sicg bestlmmten: Mut. H arte. Unbeugsamkeit, Zahigkeit, Bcdiirfnislosigkcit und der unbeirrhare Glaubc. Entschcldend war dam«l«, dafi die Manner um Dietl so lange kampften, bis ge sicgt war.
„Ich kann heute nor eincs erklaren". sdiloR der
Gauleiter. ,,§o wie damals die Manner um Dietl gekampft haben, so wie damals die Karntner mit am zahcstcn aushielten, so ist es' audi heute so 1st e* auch In dcr Karntner Heimat. Und nun. Herr Generaloberst Dietl. habe Idi Ihnen gesagt, wie sich Kiiraten Ihnen und ihren Soldatcn verbunden (uhlt( Ich bitte Sie nun, lu uns zu sprcchcn."
Generaloberst Diell spricht von don Kiimlnsr SoMaien
den Mcnechen in dcr Heimat. Nicht mit iiberlcjencm I.adicln werden wir era F.nde durchs Ziel jehen. ion-dem wir werden mit Wunden bedeckt. von harten Opfern jetroffen, von Aiutrengunj matt »ein — aber wir werden siejjen!
In einer sroRen Zu.*ammenschau jab der Redner nun einen Uberblick iiber die jegenwartije Lage. Er schilderte lunachst die militansche Auseinender-fetzung, deren Schwerpunkt unverriickber im Often liege. Dcn bolschcwistischen Methoden. die fiir dcutschc Menschen unertraglidi wSren, hielt er den totalen Kricg dee Reichcs entgegen die einmaligen Leistungen der deutschen Arbeitcr und Bauern, der Partei, dcr dcutschen Fraucn. der Bevolkerung in dcn Luftkricgsgebieten vor ollcm. .Ich bin iibcr-zeugt", go betonte dcr Reichsleiter unter lebhaftcr Zustimmung, ..dafi der deutsche Mensch mehr voll-bringt ale der Bolschewist, and dai eine ntcht feet: An dieser bolschewiitischen Offensive lerbricht einer, aber das wird der Bolschewifmu« «einl"
Blutrs sich nidit unterdriicken lieS. Ich glaube nicht," so rief Dr. Ley unter der begeisterten Zustimmung der Versammelten, „an den Unter-gang des Abendlandes! Das Abendland geht nidit unter, sondern es ersteht neu in herrlicher Kraft, es verteidigt seine Kultur, unser Erdteil wird wieder der erste werden fiir weitere dreitausend Jahre!"
Nadi dieser groUen Obersdiau richtete der Reidisorgaiiisationsleiter an die Politischen Leiter einen flammenden Appell. Er erinnerte daran, daR es Zeit brauche, um einen Erdteil wie Europa in seiner Giinze zu aktivieren, und dafi man dem Schicksal Zeit geben miisse, um alle Probleme aus-reifen zu lassen.
Zum AbsdiluB seiner mitreiUenden AusfUhrun-gen stellte der Reichsleiter da: Vorbild des ruhrers vor aller Augen, des Mannes, der keinen Gedanken hat als Deutschland und der iiber dem Schicksal des Reiches wacht und damit' jedem Dcutschen die unbedingte Sidierheit und Zuver-sicht gibt
Der jubelnde Beifall gestaltete sich am SchluS zu einer einzigartigen Kundgebung der Karntner Parteifiihrerschaft. Im Namen aller dankte Gauleiter Dr. Rainer dcm Reichsleiter fiir das Erleb-nis dieser Stunde und schloR mit der Fiihrer-ehrung den denkwiirdigen Appell.
Dann eprich Gener*loberst Dieti unđ fiihrte unter andercm aun:
„Ticfbewegt »ргссКе ich zu Ihnen, mcine lichen Karntner. Die Karntner »aren mcine trcuesten Soldaten In Narvik. Dort ob en haben Soldaten aus dem ganzen Rcidie jekampft. und ich kann nur meiner hochstcn Achtung vor meinen Karntner Soldaten Ausdruck gebcn. Oft hrannte one dort ohcn das Herz. wenn wir von dcn Ereignissen hier an der Grenze Kiimtens hSrten, тош siidslawischcn Fcldzug, vom Italienischen Verrat. Dcnn Immer. wenn wir Gcbirgssoldatcn an die Heimat denken, denken wir vor allcm an Karnten. Unj hat det Fiihrer an die Eismecrfront zur Pfliditerfiillung bis zum AuEerstcn ge»tellt und heute wel8 es jeder Soldat, daB er dort die Grenze GroBdeutsdilands und die Grcnze Kiimtens verteidigt.
Jeder Soldat weifi es, daB es In diesem Schlcksals-kampf Deutsclilands um Leben und Tod geht. Noch nie war der Vernichtunjswille dcr gegcn das Reich zusammcngeschlossenen Demokratien, Plutokratien und Jndcn starker und so brutal wie In diesem Kriege. Zwel AuBerungcn allein fiir dlesen Vcrnich-tungswillen genUgen. Der Leiter der bolschewistischen Gewerkschaftsabordnung in England sagte zu seinen britischen Genossen; .Nlemand In Deutschland wird Gnade finden. wenn es uns gelingt Im Reich festen FuB zu fajisen. Blut und Tod 1st die Parol« der bolschewistischen Armee.' Professor Varga, ein Ver. trauter Stalins fondcrt. daB nach dem ertraumtcB Siege der Sowjets 10 Millionen dcutscher Arbcitcr durch 10 Jahre in der Sowjetunlon Zwangsarbeit lei-(ten miissen.
Unserer Generation 1st ein« heroische Aufgab« ge-etellt, wir sich em das Leben unseret Famlllen and unserer Kinder. Der Opfergeist unserer Ahnen lebt in uns welter.
Dcr dcDtscbe Soldat tllen Sbcrlegen
Glaube, Zuvcrsicht und barter Will« sind die Kennzeidien dee deutschen Fronlsoldaten auch in der achwersten Materialschlacht. Ich kann nur immer wie. der mcine nnbegrenzte Hochachtung vor dem deutschen Frontsoldaten hervorheben. Er 1st jedem iiber-legen,
Und nun will Ich Ihnen einlge Worte fiber dem Kriegsschauplatz meiner Arme« eagen", fuhr Generaloberst Dietl fort. ..Es herrschen da manchmal nnrichtige Meinungen. Der Kampfraum In Lappland i.st von besonderer Art. Ungeheure Weite, riesige Wiilder mit ihren Seen und Siimpfen. tm Gegenaatz dazn baumlose Tundren. geben diesem Kriegsediau-
platz ein rein koloniales Geprage. Dazn kommt ein subarktisches Klima, das alpincn Hdhcniflsen von 1500 und 2500 m entspricht, und die schroffen Ge-gen.siitze des ncrdischen Winters und Sommers. To* Sommcr keine Nacht und im Winter nor wcnlg Stun-den Tag. Dlcse Vcrhaltnipse in Vciblndung mit der Wcgcarmut machcn alle taktischcn nnd operative« MaPnahmcn wcnigcr zu rein gclstigcn (Ibcrtegungca als zu Problemen dcs Nachschubs nnd der Уегч sorgung.
Und nun die Auswirkungcn auf dcn Soldaten. Wit la.ssen uns von der Eigenart der Landschaft weder scelisch bcdriicken. nodi leidcn wir an Polorkoller odcr Zahnauslall. Es gclang vom ersten Winter an,, der Truppe die notwendige Ausriistung zuzuf(ihren„ und «0 haben die Soldatcjj aus ganz GroBdeutsch-^ land alle Schwicrigkcltcn glanzend Uberwundtnj StraBen und Barackcndorfcr sind entstanden, fflf gute Verpflegung und gcistigc Betrcuung ist gesorgt. Der Ge.sundhcitszufiianđ dcr dcutschen Trappcn isti vorztiglich, der dcutschc Soldat fiihlt sich auch hiet Im Norden wohl. Mit wcnigen Worten; Wir haben Tundren und Drwalder besiegt nnd nicht sie uns. Wir haben uns eben d«t Matur a n g e p a 6 t."
Mit Wortcn hochstcr Achtung sprach dann General oberst Dietl vom finnischen Wpffcngefahrten. der ein vorziiglicher, anspruchsloser. tapferer FronUoldat ist.
Dann wandte sich Generaloberst Dietl den Verw hiiltnissen von Front und Heimat zu. .Wit Frontsoldaten habcn die hochste Achtung vor der Heimat in diesem Kriege. vor der hcrolschen Leistung def Fraucn. Grcise und Kinder in den luftgefahrdetett Gcbleten. der Haltung der Bombcngeschadlgten, dl# oft alles verloren haben. Und nicht weniger bewun-dem wir dcn Arbeitcr und Bauer In der Helmak Welch heldcnbafte Leistungen werden oft In luftbe-' drohtcn Geblcten vollbracht!
Ich kann dazu nur eines sagen: Die V e т g e! t un g kommt, dcnn del Fiihrer hat es gesagt nnd der Fiihrer halt seln Wort
Das dentsche Volk melstert die grofien Sdiwierlg-* kclten so glanzend, dafi es auch mit den kleincK StSrungen, mit den personlldien Unbequemlichkeitea dee Lebens fertig wlrd. Der treueste Heifer In eoU chen Zciten 1st der Humor. Ich freue midi. dafi der Soldat alle Schwlerigkelten mil Humor leistet, илЛ deshalb bitte Ich Sle. meine lichen Klagenfurt er wd Karntner: behalten Sie Ihren beriihmteni Karntner Humor I"
Der Dank der kampfenden Front an die Parle:
Mit besonderer Warme und Dankbarkelt gcdadite dinn Generaloberst Diet) dcr Erfolje der Partei in diesem Kriege „Fiir ihren Einsati spreclie ich de Vertreter der Front" — hier wandte sich Gsneral-oberst Dieti an den Gauleiter und an Reidisprganisa-tionsleiter Dr Ley — „der Partei den Dank dee Frontsoldaten aus."
Wir haben уоп det Einsatzfreudigkeit der deutschen Frauen und Madchen die hochste Achtung" fuhr der Generaloberst fort. ..Unsere Felnde. tor tllctn die Bolschewisten, haben den totalen Ktlegseinsati rOck-iichtsloe durchgefiihrt. Auch die dentsche Front braucht wegen der Steigerung der Materialschlacht Immer wieder neue Waffen, neue Munition und noch mehr MSnner. Es gibt hier kein Wcichwerden. keine Rilcksicht, tondem nur die harte Notwendigkeit des Krieges. Der Glaube an den Fflhrer nnd die heilige Uberzeugung *on der elnmaligcn Anfgabe unserer Nation mufi Ihnen wie den Soldaten die Kraft gtben. die Harten dieeee Krieges %a Oberwinden Ich habe an Sie eine Bitte: Denken Sie an die Ver-antwortnng. die der Ffihrar Tag um Tag trSgt; wenn впг,е1п kleiner Tell daron In Ihren Herzen brennt, dann wlseen Sle, was Sle in lun haben.
In diesem Schicksalskampf hal das deutech« Volk alles 7,D verlieren oder auch alles zu gewinnen, das _ Leben und die Freiheit. In groBarrlger Wcise wird In diesem Kriege der nordische Mythos vom Sicg dee Lldites verkorpert. Gegen den Vemichtungswillen der bolschewistischen Horden nnd den HaB der demo-kratlschen Plutokratien nnd Judcn kampfen der
dcutsche Soldat und die deytsche Heimat treu rereln? fiir die Ordnung und SIcherhelt in Europa.
Generaloberst Dietl schloS seine Rede mit dem leidenschaftlich bewegten, tiefglaubigpn BekenntnieJ ..Ich erklare als Terantwortllcher Oberbefehlshaber, dem kostbarstee deutschcs Blut in diesem schicksals-schweren Kampfe anvertraut ist: Idi glaube an den Fiihrer. Je schwleriger die Lage ist. desto mehr vertraue Ich Ihm. Ich glanbe an das dentsche Velk< an seine Bestimmung und an seine ini nere Stiirke. Ich glaube an meine S o N daten und an die dentsdie Jngend. IH der S ch i ck 8 a 1 s s t u n d e des deutschen Volkee sind Heimat und Front unter der glelchen Parole verelnt: H * r t # nnd Qlanben. Dlese Innere Stark# wird Deutschland den Sleg brlngen."
Ein nicht enden wollender Bcifalle- nnd Zustlm-mungssturm der Versammlung dankte Generaloberst Dietl fiir seine mitrelBende tlef anfwOblende Red«, dcm dcr Klagenfurter Kreislelter Dr. P o t o t s ch w nig mit dcm Gelobni.s Ausdruck verlleh: ,.WIr ha< bcn, Hcrr Generaloberst Dleti, mit Stolz und Dank-barkelt das Bekenntnis der Front vemommcn. Moge sle nun den Ruf der Heimat hSren: Wlr Karntner stehcn Iren wie Immer hlnter dcn Soldaten und dem Fiihrer."
Das neue SA-Wehrabzeichen liir Kriegsversehrte
StabsAe! Sdiepmann verkUndete die Stlftung des Wehrabzeidiens durdi den FUhrer
Berlin, 23. November. Die NSK meidet: Das SA-Fiihrcrkorps Fommerti legte auf eincm Appell in Krijssinsee ein Bekenntni« seiner Einoatrbcreitsditft und seines Glaubens in den Sicg ab. Hiebei spradi Stabschef Schcpmann vor Kriegsversehrten. die In Kr@ssinsee auf Ihre znkiinltlgen Aufj>abcn als Го litische Leiter vorbereitct werden nnd vcrkiindete daR der FUhrer durch nach.stehenden ErlaR da?
SAWchrabzeiclicn fur Kriegsversehrte" ge stiftet hat:
„In Erwelteiung meiner Erlissc тош 15 Februar 1935 (Stiftung dcs SA-.Sportibzeiditns) und Tom 18. Miirz 1937 (Wiederholungtlibonj^en) erro3ditlje ich den Stabsdief der SA, alien Krfegsversehrten, die an der auBcrmllitSrlschen Wehrerzlehung durch die Gliederunjen der Parte! tellgenommta and $idi тог
dem Feindc austezeldinet haben. das SA-Wehrabzeichen In besonderer AusfGhrang zn verlelhen. Durchfiihranssbfstimmungen triafit der Stibschef Her SA.
Adolf Hitltr."
In Kr&sslnse* vtr gleldizeW; eine Abordnnn; der "anzergrenadler-DWision ..Feldherrohalle" tnwesend, iim dem Stabsdief einen Betrag vop RM 200.000.— fflr das Krlegs-Wlnterhllfswerk %n fiberretchen. Durch dlese Obergabe gerade am Sammeltag der Rampf-formationen der Partei konnte die enge Verbtmdcn-helt Ton Front und Heimat nldit besser bckundet werden.
Da« SA-Wehrabzelcbeo fUr Krles:eversehrM
4. — Sr. 9S.
KARAWANKBN BOTE
BUttwoeh, 24. November 1948.
Romantik und Wirklichkeit /
MUller beim Abschied. Dankbar zu sein fUr unaer Uglioh Brot. daa Sonne, Wind und Re-
In versteckten stlllen Tftlern, zwlschen Busch und Baum und grUnen Wlesen lebt sie nooh: die Romantik der alten WassermUhle. Der Bach BChiefit in rauschendem Fall ttber ihr si'hwerfailiges Rad, und jede seiner Umdre-hungen lafit aue dem Brausen des Wassera uneere alten Iteben Volkaweieen um diesee vom Zauber der Heimat umsponnene Motiv eretehen.
Das Leben im Innern der Л11Ш1е aber hat mit diescr vertraumten Stimraung, wle ele die Dlchter besangen, nichte zu schatfen. Ев eteht auf festen Beinen, elngedenk der Aufgaben, die es zu erfUllen hat.
Wie eln unermUdlicbefl Herz klopft Tag und N'acbt das R&derwerk der Milhle, ob e* da« W'aaser oder elektrische Kraft antrelbt. Auf Kuh- und Pferdewagen schwankt aus den Dćr-I'ern die Last der Getreides&cke heran. Und war Bich unter dem MUller den wohlbeleibtcn, mehlbestaubten Mann mlt welQer Zlpfelmlitze voratellt, geht ebenfalls fehl. Er 1st Landwlrt, Kaufmann und Miiller der die letzten Fein-hjlten der Mehlbereitung, durch eingerahmte Uiplome beglaubigt, beherrscht.
Denn so elnfach, wie man es sich gemein-hin vorstclit — wenn man Uberhaupt schon |-:лтпа1 Uber den Wferdegang uneerer Scheibe li'.rot auf dem Teller nachgedacht hat — let (lie Verwandelung vom ausgedroschenen Кбг-ii^rgut zum Mehl auch wleder nlcht. Oben schUttet man es hlnei# — und unten flieSt da* Mehl in den Sack: to etwas gibt es nur im Schlaraffenland. Alles was BchOn und gut im Leben ist, muB mit Arbeit erkauft werden. Auch das kleinste StUckchen Brot.
fJe bedarf elnee wohl zehnfachcn Arbelts-gnnges, bis der Sack Mehl mit seinem vor-xctiriftmaUlg gefalteten und verschnlirten
achcrende in den Spelcher oder auf das war-I Hide Fuhrwerk wandert. Bie unter das Dach der MUhle stelgt in tiiuem Becherwerk das iCOrnergut zunftchst JII den Aspirator. Der l>.istet Luft hinclurch und relnlgt es von Spelren, Staub, Sand ii'id derglelchen. Uber I'inen Magneten, der иИе Elaentellchen —
man glaubt nlcht. was fUr elne stattliche SHmmlung yon alten Xiiseln usw. man da hciHusUlauben kann - - anzleUt, geht es
(liinn zum Trleur, der eln Felnd aller unter-gpmlschten Wlcken und Raden 1st und auch die halben KCrner ausscheldet. Dann gerKt der KttrnerfluB zwlschen die Schmirgelwande der S(;hH.lmaschlne. die Ihoen die Schalen vom Lelbe Ziehen und vor allem auch zur Haltbar-inachung des Mehles den Keimling abdrUcken. Und endlich befOrdert sie elne Schnecke zur Vermahlung im Walzenstutl.
Abermals klettert das Mahlgut dann hoch hinauf in den Plansichter, elne Slebanlage, die Mehl, GrieB, Dunst und Grobes vonelnander scheldet. Von hier aus wandern GrieB und was sonst Ubrlg bleibt noch wlederholt hinunter zum Walzstuhl, bis auch das letzte Mehl aus d«m Gut herausgemahlen 1st. Und immer wie-der prUft der MUller mit kundigem Auge und nachfUhlenden Fingerspitzen die Felnhelt des Produktes, regullert an Hebeln und RUdern, klettert Uber etelle enge Stiegen bis unters Dach, um die elnzelnen Mahlvorg&nge in den verschledenen Stockwerken zu kontrollleren.
Und nun wftre das Mehl fertlg? Neln, jetzt
■tebt noch die Miachmaechlne auf dem Pro-gramm, In der durch groBe RUhrwerke die Zu*ainmensetzung der verachiedenen Mchl-typen, wie wir tie heute kaufen, erfolgt. FUr daa Kornergut, daa angerollt wlrd, steht der fertige Sack Mehl zum Austauschen schon auf dem Spelcher bereit. Darum slnd auch die Getreldelagerr&ume steta wohlgefUlIt, um auf Vorrat arbelten ги кбплеп. Dafl auch sie mlt aller Sorgfalt gepflegt und von Zelt zu Zelt vollkommen umgeschaufelt werden mUssen, daB LUftung und Temperaturenmessung darin Ihren besonderen Sinn haben, ist bel der Wlch-tigkeit dieses Nahrungsmlttels Selbstverstind-Ilchkelt.
>Wlr haben elne gute Ernte gehabt und alien Grund Erntedankfest zu felern!« sagt una der
gen wachsen lieBen und MenschenhUnde una bereiten. Denn In ihm ateckt die Kraft der Hel-materde, ihr Herzachlag und ihre ganze GUte.
Reisen in der guten alien Zeit /
Das Buch der tmisend Beschweiden
Die Keicbsbabn ist im Kriege ungeheuren Anforderungen unterworfen. Das muli sich jeder Reisende vor Augen halten, der boute ver-sucht ist, Uber so manche Beschwerlichkeiten die Stirn zu runzeln. Es 1st noch gar nicht so lange her, da eln Fahrgast das Recht batte, seine Unzufriedenhelt mlt der Eisenbahn ei-nem Beschwerdebuch anzuvertrauen, das in jeder Station zur allgerneinen Benlitzung aus-lag. Frellich slnd seine Seiten in den letzten Jahrzehnten kaum mehr beschrieben worden, denn selt der Jahrhundertwende war ja die Eisenbahn, sowelt es sich um wichtige Strek-ken handelte. Ihren Klnderschuhen so ziem-lich entschlUpft. Aber wie sah so ein Beschwerdebuch aus dem vorigen Jahr-hundert aus? Aus irgendeinem versteckten Winkel eines BahnhofsgcbKudes wurde unlangflt so ein vergilbtes »Meckerbuch« vom Jahre 1872 hervorgeholt, daa mit seinem oft recht drolllgen und erheiternden Eintragen eln kleinea Kapitel Kulturgeschichte der Eisenbahn darstellt.
Wle muB docb anno dazumal eln stranger Winter In einem Ziigle ungemlitlich geweeen sein, denn viele Klagen beschiifligen sich hauptsiichllch mlt dem Fćhlen jeglichen Lich-tes Im Wagenmnern. Die Eisenbahngesell-Bchaft erwiderte darnuf mit Stempcl und Untcrschrlft: >Die Ursache der mangelhaften Beleuchtung der Latornen 1st ledlgllch an der auBergewdhnllch starken Kftlte gclegen. In Folge daran, daB das 01 eingefroren war«.
Einige Reisende, die elnen Schaffner wegen der glelchen Angeiegenheit zur Rede gestellt hatten, bekamen elne Antwort, die sie nicht erwartet hatten; >Er wolite ihnen, wenn sie nlcht augenblickllch ruhig waren, die Laterne Ins Geslcht schlagen, dann hatten sle Ja wohl Llcht von wegen der Funken und so«. Neln, so elnen Ton brauchte man sich als Bleder-mann wlikllch nicht gefallen lassen! — *Ich glaube nicht, daB ich als Passagier gezwun-gcn werdou kann, auf dem Perron zu stehen«, klagt etner, der Im Innem des Wagens nlcht mehr Platz gefunden hatte, ein anderer hat Recht, wenn er darilber erbittert war, daB er »Zwel Billetts dritter Classe bezahlt hatte und trotzdem im Vlehwagen befordert wurde«. Es wird hoffenthch kein Ochse gewesen sein.
DaB man zu Reisenden moglichst korrekt und hdflich sein soil, das hat man vor 70 Jah-ren den Bahnbeamten noch nicht elngeacharft, denn sonst konnte man nicht im Beschwerdebuch den Eintrag finden: >Ich klage den Schaffner an wegen fortgesetzter Handgreif-lichkeiten«. VIele der BeschwerdefUhrer stan-den mlt der deutschen Sprache auf KriegsfuB: »Ich liiste eln Bleletz drltUler Glatze ohne Liegt (Llcht) angekommen sole'Zustande kann ich mich nlcht gefahlen lasen. Ich beschwerde mir deshalb« Darunter helBt es mlt TInte: »Tnhnlt kann sis Beschwerde nlcht angeschen werden. dn dieseihe nicht zu lesen let. Die Betrlebsdlrektlon.« Ja, es muB damals schon recht gemUtllch bet der Eisenbahn gewesen sein...
LOQlSCll nicllt ^	("'otessoi Omega
Von bteUea Staig
Jeder WisseiiKchafter muB zwelerlei Eigen-echaften haben: Erst^ns, wie schon der Name besagt, elnmal das pure Wlssen und zweltens, wa4 manche leider nicht wahrhaben wollen, elnen erwelterten Haueverstand, der mlt Vor-liebe Philosophle genannt wird. Phtlosophle ist die Filhlgltolt, mlt Hilfe eines entwicltelten Hausverstandee die Rlchtlgkeit des Wlssens beweleen zu konnen.
Professor Omega hielt gerade Chemlentunde. Eg gibt kelne Chelmle«tunde ohne praktische Versuche. Der Expcrlmentlertisch war Ubersat mlt Flaschen und Giiisein aller Art. Darlnnen befanden sich all* mOgilchen Sfturen and Basen. Kohlenwaeserstoffe und Sulfate. Alkohol und Deetillatlonaprodukte aller Art.
»Und waa werde Ich jetzt tun?« fragte Professor Omega mlt erhobener Stlmme In die Runde.
Schwelgen in der Klasse. Nach zwel Minuten zelgte eln Schiller auf.
»Na«, melnte Professor Omega, »was werde Ich Jetzt tun?«
»Das 1st schwer zu sagen«, antwortete der SchUler, »aber bltte Ich mochte hinaus.«
»Mlt euch ist nicht's anzufangen!« grollte der Professor. »Ich werde also jetzt ein FUnf-markstUck ana der Tasche nehmen. Was aber Werde Ich mit dem FUnfinarkstUck anfangeu?«
Naoh zwel Minuten zelgte Georg auf.
»Du kannst auch hlnausgehen!« sagte der Professor.
Georg Ifichelte »Ich mull aber gar nicht! Vlelmehr wolite ich sagen, dafl Sie das FUnf-markstUck wahrschelnllch in elne der FlUsslg-kelten legen werden.«
»Ganz richtlg«,' strahlte Professor Omega, »und zwar in diese SaLure. Und nun frage Ich: Wlrd die Saure das FUnfmarkstUck aufldsen oder nlcht?« »
»Neln«, antwortete Georg prompt.
»Sehr gut. ausgezelchnet!« Der Professor war eehr zufrleden. »Und warum wird diese Sfture dag FUnfmarkstUck nicht auflosen?«
»Well«, lachelte Georg, »der Herr Professor sonst das FUnfmarkstUck ganz beatimmt nlcht in diese Siiure legen wUrde!«
SCfiATZKASXLEIN
Gedichte von Morike
FRAČE UND ANTWORT
Fragst du mich, wohet die bange Liebe mit zum Heizen kam, Und warum ich ihr nicht lange Schon den bittern Stachel nahm?
Sprich, warum mit Geisterachnelle Wohl der Wind die Fliigel riihit, Und woher die sUfie Quelle Die verborgnen Wasser fiihit?
Banne du auf seiner F'ahrte Mir den Wind in vollem Lauf!
Hake mit der Zauhergerte Du die siiBen Quellen auf!
NUR ZU
Schon prangt im Silbertau die junge Rose, Den ihr der Morgen in den Busen rollte, Sie bliiht, als ob sie nie verblUhen wolite, Sie ahnet nichts vom letzten Blumenlose.
Der Adier strebt hinan ins Crenzenlose, Sein Auge trinkt sich vol! von spriihndem
Golde;
Er ist der Tor nicht, daH er fragen solite. Ob er das Haupt nicht an die Wolbung
stoQe.
Mag denn der Jugend Blume uns
verbleichen,
Noch glanzet sie und reizt unwiderstehlich, Wer will zu friih so siiBem Trug entsagen? Und Liebe, dart sie nicht dem Adler
gleichen?
Doch fiirchtet sie; auch Furchten ist ihr
selig,
Denn all ihr Cliick, was isfs — ein endlos
Wagen!
AN MEINE MUTTER
Siehe! von alien den Liedern nicht eines
gilt dir, o Mutter: Dich zu preisen, o glaub's, bin ich zu arm
und zu reich.
Ein noch ungesungenes Lied, ruhst du mir
im Busen, Keinem vernehmbar sonst, mich nur zu
trosten bestimmt, Wenn sich das Herz unmutig der Welt
abwendet und einsam Seines himmlischen TeilS' bleibenden
Frieden bedenkt.
ER IST'S
Friihiing I'aRt sein blaues Band Wieder flattern durch die Liifte;
SiiSe, wohlbekannte Diifte Streifen ahnungsvoll das Land. Veilchen traumen schon,
Wollen balde kommen. —
Horch, von fern ein leiser Harfenton! Friihiing, ja du bist's! '
Dich hab ich vernommen!
MQliettd / Von Bertl PeM
(Schlufi)
„Schad ums Dlandle bel die Zlgeunerl* lagte die Mutter Xandls. In glUhender Hitce waren die tr6hUchen Marlcttage dahingegan-gen. Buntes Leben und Trelben eriUllte den Marktplatz, wihrend da: Dori wle eusge-kehrt dalag. Nur hln und wleder sonnte ilch eln Alter auf der Hausbank und triumte lAchelnd den Zelten nach, da er noch Antell an lolch ausgelassener Lustbarkeit hatte. Heute waren die Krapien und der turkieche Honlg, die die B&urin abend* etwa mlt-brachte, das Elnzlge.
Zwel von den Jungen hatten heute auch nicht tell an dem Itrmenden Fest. Maria hatte ihre letzte Vorstellung hlnter ilch. So wanderte sie mil ihrem Freund wie so oft den gewundenen „Grafenweg' durch den Wald. Munter plauderte sle draufloe, wohl um Xandls Nachdenklichkelt nlcht bemerken 2U miissen. Von dem, was die Mutter ihnen gesagt hatte, vom Hlerbleiben, sprach sie kein Wort. Und s war doch der letzte Tag heute, wenn sift nlcht...
So begann der Bub halt wleder unge-schlckt und stockend vom morglgen Abschied zu sprochen und lauerte bebend auf ihr erldsendes Wort: Ich blelbe bei euch, bel dir. Ich werde dem wllden braunen Mann nicht welter folgen.
Sie Uchelt* nur, til #*lne Httnde, die sie zwlschen Ihre genommen hatte, beben iOhlte. Behutsam nahm lie seinen Kopf zwlschen die HnndfUche und kUflte ihn.
Als er nach ihr grelfen, rufen wolite, sah er gerade noch Ihr helles Kleld hlnter der nichsten Wegbltgung verschwlnden. So sehr er die Gefiachtete much dleien Abend noch suchte, es war vergebllch. Aber was konnte ПМП norh geschehen? FOhlte er nlcht ihre 1 ' .1 Lipp.m noi'h an!
er nlcht mSchtlg dem Strom seiner achi so hinoen Liebe den ihren entgegenflieBenf
JM* qWvoU awgrabeUa NwW
eln Lirm auf der Doristrafie. Die Sonne wob gerade mit Ihren ersten Strahlen elnen Schleler ttber dem Stubenboden. Im Stall brttllte hungrlg das Vleh.
Hastig kleldete Xandl sich an und trat vor die Tttre. Flachtig hOrte er die Bemerkung der Mutter, Maria sel hier gewesen, sich zu verabschleden.
Wtirgend sa0 Ihm etwas in der Kehle, als er die lange Wagenkolonne der Fahrenden gegen den |ungen Morgenhimmel gezeichnet sah. Wle Sch&ichenwolken stand der Staub
darilber. Peitschenknallen, hartes R&der-rollen und Iremde FlOche.
Das dort, das war ihr Wagen! Er hatte ihn Jetzt aus tausenden herausgekannt. Mit aus-gebreiteten Armen stolperte der Bub hlnter dem sich immer rascher entfernenden Ge-fShrt drein. Doch kein blonder Haarschopf zelgte sich am Fenster. Nur der braune Mann auf dem Kutschbock bleckte freundlich lachend seine Zahne. Xandl konnte nlcht mehr. Still ergeben blleb er am Rande der StraRe stehen.
Von TrSnen halb erstickt klaAg noch immer sein Ruf dem davondonnernden Wagen nach; „Maria, Marietta! Maria, Marlettel"
Unter vier Augen /
Ich h»bt zwei Kinder, die achtjihrig* Barbara und d«n (itbenj&hrigen Sven. All ich gestern nachmlttag in melnem Arbeitszim-mer saR, hdrte ich Im Nebenzimmer eln el-irigei Getuschal d*r beiden. El war nicht ichwer, zu arraten, worum ai glng. Ein Wan-derzlrkui war angekommen, hatte ein groDes Zelt errlchtet und Rieaenplakate angeschla-gen, aui denen zu lesen stand, dafl man heute abend die grOflte Tierschau des Jahrhun-derti, den starksten Mann aller Zelten und Fr&ulein Putty, die kleinste Zwergln aller fitnf Erdteile, in der Galavorstellung bewun-dern kdnne. Nun w&lzten Barbara und Sven Probleme...
„Vater wird es nlcht erlaubpn, es beglnnt doch zlemlich ip4t am Abend", hSrte ich Sven lagen.
Barbara war optlmistischer: „Wlr werden ]«t(t beld* zu ihm hlneingehen und recht schen bitten; viellelcht erlaubt er es doch. Er hat Wflin bekommsn und 1st ffut ge-launt.. "
Tlefer Seufzer von Sven; „Ich iUrchte, er wird ив«*. wir maet«a bit xum Sonntag
Von Carl Wo Hamann
wArten. Am Sonntag lit Nachmlttagsvorstel-lung. Und ich mAchte doch so gern heute schoni"
Barbara liefl sich nicht beirren: „NatUrlich gehen wlr heute abend hini Es kommt nur daraui an, daB wlr es geschlckt anstellen*.
Melnte Sven nachdenklich daraui: „Ja, man mufl Ihn bearbeiten, Wenn man es ihm recht vernilnftlg erklSrt .. SchlieBlich, der stSrk-ste Mann aller Zelten..."
Barbara hatte andere GedankengSnge: „Das Imponiert Vater nicht! Komm, wlr gehen jetzt zu Ihm hlnein and bitten recht elndring-ilch".
Da krebste Sven auf einmal: „Ich glaube, es 1st besser, du gehst allein hinelnl Du hast bestimmt mehr Einflufl auf Vater als Ichl"
Eritaunt fragte Barbara: „Warum soli ich mehr EinfluB haben?"
Und Sven erUuterte es Ihr: „Ja, siehst du, .Л b, :t doch dl? filt-ir: von uns boiden und kennst Ihn eln ganzes Jahr linger als ich. Da bi«t du doch vi#l lntlra«r mit ihmi"
Im Spiegel der Anekdote
Soziale Gleichberechligung
Zu Tyburn, im „frfihlichen alten England", sollten einmal zwel MlssetAter nach treuher-zigem Landesbrau'ch aufgeknUpft werden: ein entgleister Junker, der sich als Strauchdieb betatigt hatte, und eln Schornstelnfeger, der beim Diebstahl in den von ihm betreuten HSusern erwlscht worden war
Schon auf dem Wege zum Galgen ver-suchte der Schornstelnfeger seinen Schick-salsgenossen mehrfach anzusprechen, bekam aber nur hochmUtlg abwelsende Bllcke zur Antwort. Als nun der Strauchrltter unter dem Galgen sich die Rede des Gelstllchen mlt so herablassender Aufmerksamkelt anhfirte, als wftre es elne Ihm zu Ehren gebotene Ver-anstaltung, versuchte slch der Schornstelnfeger abermals zu nfihern, sah sich aber durch elne brUske Armbewegung des anderen zu-rUckgewiesen. Da rlB dem schwarzen Mann die Geduld, und er schrie entrOstet:
„Blast Euch nicht so auf! Ich habe dasselbe Recht, hier zu sein wle Ihr!" KarlLerbs
Geheimdiplomatie
Der Graf von Vitri, ehemals M6nch und spater ein hčchst geschlckter Mann In dor franz6slschen Geheimdiplomatie, trleb die Gehelmhaltungssucht bis ins Komlsche. Als er einmal wegen eines Belnschadens in Srztlicher Behandlung war und das Leiden auch auf das zweite Bein Obergriff, lleB er elnen zweiten Arzt holen unfl sich gleich-zeitig von Ihm behandeln; Es wurde streng daraui geachtet, daB der elne Doktor vom anderen nichts wuBte.
Als nun Vitri gestorben war und ein Be-sucher sich anmelden wolite, sagte der Sekretar des Verblichenen mit ernster Miene:
„С:г "'-jir Graf ist tot, aber er wunsoht nicht, daB es bekannt wird."
CMi LibM
бгеЉ. 84. nnrmmbrm 194S.
K A It A W A K KEN BOTE
Sfr?M s. —
Kteiy. »S,
Kriiew pol Milite Viijoiiceie
Dve leti v rokah komunističnih tolp na Jugu
Ko so nemški vojaki v poletju 1943. čistili Črno goro od komunističnih čet, so naleteli T neki mali vasi na mlado dekle. Nepopisno zanemarjena, je v lomi jeni nemščini milo prosila, naj jo vzamejo s sabo. Komunisti so jo zvlekli s sabo in sedaj ji je končno uspelo ubežati ter iskati pri nemški vojski varstva. Milica Vujović se je imenovala mlada Srbkinja. Ko so ji pripomogli zopet do človeka vredne zunanjosti, je začela izčrpno pripovedovati. Izjave 80 podale pretresljiv dokaz o grozepolnih razmerah pri teh komunističnih »borcih za svobodo«. Skozi pravi pekel je šlo to mlado bitje. Tako prepričevalno in nazorno je opisala to trdo, strašno resničnost, da je vsak dodatek odveč. Zato naj sama pripoveduje.
Postala sem sužnja!
Najpoprej pripoveduje, da je bila zaposlena v nekem srbskem zdravstvenem zavodu. »Neke noči« je nadaljevala, »sta vdrla pri meni dva moža in me prisilila oditi z njima. Ukradla sta vse steklenice z zdravili. Odvedla sta me v nek tabor. Tam so mi ukazali skrbeti za ranjence. Po nekaj dneh je prišel k nam nek mož po imenu Sveto Todorovič, ki nas je sklical iz sob. Zunaj je bil nek človek privezan z vrvmi, z glavo navzdol na steber. Vsi naj bi gledali, kako se muči. Todorovič mi reče, da bom prav tako visela, če ne bom storila vsega, kar se od mene zahteva. Težko sem delala; sčasoma sem postala sužnja.
Kmalu smo šli dalje. Naprtili so mi zaboj z materialom. Ko sem, nevajena težkega napora,padla v sneg ,je Todorovič samo kričal: »Naprej, naprej!« Ko mi je med potjo dala neka žena malo mleka, so me peljali k političnemu komisarpu in me težko kaznovali. Nisem razumela, kaj sem pravzaprav zakrivila. Ker se niso mogli komunisti nikjer dalj časa muditi, je šlo vedno dalje, večinoma preko hribov. Hrano so vzeli kmetom. Kruh je bil redek. Kmalu nato je prišlo do boja z nemškimi vojaki, ob tej priliki je padlo mnogo komunistov, tudi številni vodje. Nemudoma so šli dalje z bolniki preko gorovja O. Mnogo ranjencev so enostavno pustili med potjo ležati v vaseh.
Konji so padali v sneg, veter je žvižgal, In bil j#, tak roxaz, da je kar zvenelo. Vsaki dan so se vršile amputacije. Brez instrumentov, 8 kleščami so odtrgali prste. Šest jih je umrlo za krčevito odrevenelostjo. Potem smo nadaljevali pot proti P., kjer smo, se končno za kratko dobo naselili v nekaterih vaseh. Toda kmalu smo morali zopet bežati.
Štiri mesece v stalnem premikanju, skozi mnoge vasi, preko mnogih gor. Ta pot je tako strašna in trpljenja polna, da se je z besedami ne da opisati. Stalno je bil mraz, nepretrgano deževje, premočeni in premra-ženi smo bili brez hrane, ničesar, da bi se
ogreli, brez obutve, v stalnem begu popolnoma izčrpani
Zmrzujemo bi stradamo
Dve leti hodim bosa. Noge so ranjene. Zbolim na pljučih in dobim močan revmati-zem. Dnevi počasi minevajo. Samo upanje: Bom li mogla zbežati in kako? Stalno oči, ki me opazujejo, stalno kaka neizogibna dolžnost. Nikoli nisem sama. In vedno znova moramo bežati. Kam — nihče ne ve. Prebivalstvo beži z otroci, gnano od strahu pred komunisti. Otroci zmrzujejo na potu. Stalno nas vprašujejo ljudje: »Kam gremo? Otroci so bolni in lačni, dajte nam hrane! Zakaj ste nas pregnali z naših domov? V smrt nas ženete. Dajte nam kruha!« — »Od kod kruha«, jim hladnokrvno odgovarjajo. »NiJtruha za ranjence, ni kruha za " nas«. — Tako preženejo banditi s silo in grožnjami tisoče miroljubnega ljudstva z domov.
V vasi L. smo kratko počivali. Ranjence so namestili v malih sobah. Obvez ni bilo, samo nekaj bencina. Gnoj je prepojil obleke, smrad je strašen. Ne morem vseh obvezati; rane 80 grozne, večinoma težki primeri. Nobenega sledu o razkuženju. Operacije 80 potrebne. Neusmiljeno se odstranijo roke in noge. Ker ni mamil, morajo ranjenci prenašati bolečine pri zavesti. Nobeden ne sme stokati niti jokati, kajti zdravnik nadzoruje njih »komunistično« držo med operacijo.
Zopet se beg nadaljuje, sedaj proti Cmi gori. Celo noč korakamo. Napori postajajo vedno heznosnejSi. Nemški zrakoplovi pridejo zopet. Po silnem bombardiranju je 600 komunistov mrtvih. Vse težko orožje in vozila so se zvrnila v vodo. Le korak za
korakom moremo naprej. Pri prečkanju nekega pobočja zgubimo vse kirurgične instrumente in ves material. Z dneva v dan se množe bridkosti. V marsikaterem trenutku se mi zazdi, da nisem več gospodar same sebe. Zadušim v sebi vse ugovore, kajti vem, da bi mi prinesli le smrt.
Napočil je dan reSitve
Na poti skozi pokrajino P. smo. Komunisti mislijo, da jim bodo nudile' tamošnje visoke skale varstvo. Toda zmotili so se. Nenadoma je bil izdan ukaz: Nazaj, isto pot, po hribu navzdol! Vse brezglavno beži, kajti že se sliši prihajati Nemce. Sedaj mi koristita moja oslabljenost in zmedenost, kajti rečem enostavno, da ne morem dalje in zaostanem. Končno vem zagotovo, da lahko bežim. Cisto sama grem v najbližjo vas, nemškim vojakom naproti.
Dva dneva se skrivam v cerkvi, dokler ne prideta dva nemška vojaka. Vse jima pripovedujem, na kar me odvedeta k svojemu častniku. Umazana in polna uši, sem se sramovala same sebe. Ko sem stala pred nemškim častnikom, me je mirno poslušal, V njegovih modrih očeh sta razumevanje in pomilovanje. Srečno se počutim, kot že leta ne, kajti vedela sem, da sem končno zopet med ljudmi. Takoj nato so me odvedli v toplo sobo ter mi dali hrane. Čeprav sem bila popolnoma izstradana, niti nisem mogla vsega pojesti. Tako vesela sem bila, da sem rešena iz krempljev teh živali, ki imajo še samo človeško zunanjost, niti trenutek ne bom oklevala stopiti v borbo proti njim.
Toliko iz izjave mlade Srbkinje Milice Vujovićeve. Izpuščeno je bilo samo to, kar je bilo radi podrobnosti ali" ponavljanja odveč. Enostavnejše in vendar izrazitejše se nesmisel in brezupnost boja teh narode raz-dirujočih upornikov in kaos, katerega povsod zapuščajo, ne da opisati.
Rolf Hillig
IVevIralnost Turfije soqla^no odolirena
Poročilo turškega zunan]ega ministra o razgovorih z Edcnom v Kairu
Berlin, 23. novembra. Ko se je po zasedanju v Moskvi podal angle&ki zunanji minister v Kairo, da tam obvesti turškega zunanjega ministra o zaključkih zasedanja, je, kot znano, Turčijo ostro napadlo vse an-gleško-amerikansko časopisje. Ugotavljali so, da je sedaj napočil za Turčijo trenutek vstopa v vojno, da tako izpolni svojo zavezniško dolžnost. Turško časopisje in javnost se je takoj odločno uprlo tej domnevi.
Ko se je turški zunanji minister vrnil po končanih razgovorih iz Kaira, so pol-uradno izjavili, da je bila to samo izmenjava misli med zavezniki o dosedanjem položaju in je ob tej priliki turški zunanji minister ponovno jasno začrtal zunanjo politiko svoje vlade.
Po poročilih iz Istanbula se jo sestala v torek v Ankari parlamentarna skupina ljudske stranke na tajni seji, na kateri je poročal zunanji minister o svojih razgovorih z Edenom. Prisotni so bili turški državni in ministrski' predsedhik ter člani vlade. Tem poročilom je sledilo posvetovanje, ki je bilo po petih urah ob 20. za eno uro prekinjeno in se je nadaljevalo ob 21. uri do polnoči. Ob 1.30 rui se je sestala neodvisna skupina ljudske stranke, kateri je tudi poročal zunanji minister. Tudi tega sestanka se je udeležil državni predsednik in ves kabinet. Izvajanja zunanjega ministra in debata so bila končana ob 2.30 ponoči. Anatolska agentura je javila komunikeje vsem jutranjim listom še tekom noči. Izdaja je izšla ob 4. uri zjutraj.
Besedilo prvega komunikeja sledeče:
»Dne 16. novembra ob 15. uri se je sestala parlamentarna skupina ljudske stranke pod predsedstvom podpredsednika tfćk-san Saka, poslanca iz Trapeznuta, da prisostvuje poročilu turškega zunanjega ministra. Zunanji minister je poročal o političnem položaju z o žirom n^ objavljene do-< kumente in vesti o moskovski konferenci in prešel potem na najvažnejšo točko dnevnega reda, namreč na razgovor ž angleškim zunanjim ministrom. Kot je že bilo v Kairu izdani objavi razloženo, se je tam obravnaval mednarodni položaj prijateljsko in v smislu zavezništva vodeni Beli reviji, isto tako trgovska vprašanja, ki nastanejo po zavezniški pogodbi med Turčijo in Anglijo. Turški zunanji minister je obrazložil politično smer svoje vlade ter jo obravnaval točno upoštevajoč iz zveze izhajajoče objave. Parlamentarna skupina ljudske stranke je po v podrobnost prehajajoči razlagi soglasno odobrila politično smer stranke.«	,
Drugi komunike se je glasil:
»Glavna skupščina neodvisne skupine turške ljudske stranke se je sestala v torek, 16. novembra po zasedanju parlamentarne skupine ljudske stranke, pod predsedstvom podpredsednika Ali Rana Turha-na, istanbulskega poslanca. Po predvajanjih turškega zunanjega ministra in nato sledeči debati, kakor dopolnilnih izvajanjih navzočega zunanjega ministra je skupščina odobrila zunanjo politiko turške vlade.«
Oba komunikeja nista predstavljala ofi-cialnega stališča turške vlade. Z zanimanjem in vznemirjenostjo so politično za-interesir/ini krogi opazovali dolgost zasedanja in posvečevali trajanju in debati največjo pažnjo. Po komunikejih je napetost takoj popustila. Vrnili so javnemu mnenju zaupanje v nadaljen miren razvoj. S tega stališča posebno opozarjajo na paaus prvega komunikeja, v katerem je rečeno, da se bo turška zunanja politika pri vseh dejanjih ozirala na obveznosti, izhajajoče iz zveze z Anglijo in da prej- ko slej ne bo ničesar podvzala, kar bi ne bilo v skladu s to poRodbo.
JVleife tiro.vpodiarsl^e novice
Londonski watcrlooski most čez Teniso bodo, kakor poroča »Dally Malt«, v kratki dobi porušili, da ga bodo uporabili kot staro železje. pel6 betonski deli, ki jih bodo odkrušUi, bodo, kakor Ust dalje poroča, docela uporabljeni za napravo prostorov za starte na vojaSkih letališčih. Ti ukrepi dokazujejo naraščajoče pomanjkanje jekla v Angliji-
Viski In cigarete postajajo v večini severno-. ameriških mest prava redkost, poroča >News Chronicle« iz New Yorka. Več kot ducat severnoameriških dižav je že uvedlo raci oni ra-nje zalog viskija.
»Dolly Sketch« je zvedel iz posebnega vira, da namerava angleška industrija avtomobilov že sedaj zgraditi tovarne za proizvodnjo v mir ni dobi na južnoamerl: kih tleh, da prehiti Ze-dinjene države.
^ako je koncaCa S*i90&Caviia
Sjjlisal Danilo C»rejfOriĆ ''opyngtit I&43 by Wlihelm Goiamann Verlaa in Leipzig
Zncnada je bit nekega dne odstavljen vojni minister general Nedlć. V dolgi spomenici, hladnem In stvarnem delu generalštaba, je obrazložil vojaSki in strategičnl položaj države in njegove oborožene sile ter zahteval jasnost v politiki. In na področju politike Je trčil skup s kabinetom, čegar član je bil, In s kraljevim namestnikom. Nadomestili so ga z drugim možem, s starim generalom Pešlčem. ki je že pred leti slekel uniformo in zastopal svojo državo kot poslanik v Bruslju in Pragi. PeSlć je bil v teh dolgih letih zgubil stik z armado. T? ko je naneslo, da je postavil Simovlča, ki ga je poznal kot dobrega vojaškega teoretika, zopet za poveljnika zračnega orožja.
Tukaj je bila sedaj Slmoviču odprta nova pot. Lahko je sedel v Belgradu in imel pod svojim poveljstvom skupino dobro discipliniranih častnikov, ki jih je vse dobro poznal. Pii svojem nastopnem obisku pri Pešiču je Slmovič mimogrede omenil tudi pehotnega majorja Žlvana Kneževića.
»Morda ne veste, kakšen mož je to, toda jaz vam lahko rečem, da je to izredno sposoben mlad častnik. Omogočil bi mu rad, da bi ostal v Belgradu in se Se dalje Izobraževal. Sicer je že enkrat padel pri izpitu za tečaj generalnega štaba, toda to nič ne de. In če je že tukaj, je tudi najbolje, da se premesti v gardo. Treba nam je dolžnosti zavedajočih se častnikov, dobrih Srbov, ki jih navdušuje čut n vodne č:i4tl, da zopet iztrebimo omehkuže-nji v gardi f
Stari Pešič Slmoviču ni hotel odreči te prve želje. In tako je dobil major 2ivan Kneže-vlč poveljstvo nad bataljonom garde, ki je bil nastanjen ločeno od drugih formacij garde, sredi mesta, v stari vojašnici Palllula.
ptnnvifg-, Д ' M. ip 1)11^ ге!о rn/vmlfva. Po znal je majorju i-Cneževlča, in nJ.#o«ega brala Radoje Kneževiča, predsednika Zveze srednješolskih profesorjev. Posebno Radoje KneževU
in Slmovič sta si bila dobra, ker sta bila oba brata lože. O majorju Kneževlču je Slmovič slišal le najboljše. Major ni bil nikdar prikrival, da sovraži In zaničuje politiko kraljevega namestnika Cvetkovičeve vlade. Imel Je veliko prijateljev med mlajšimi častniki, s katerimi je pri hazardu popival veliko noči. V službi je bil precej nebrzdan, brez discipline, toda to ni škodilo. Zato je pa bilo njegovo mišljenje glede politike in nasproti dogodkom tem boljše in Slmoviču simpatičnejSe. ,
In v svojem prijatelju generalu letalcev Mir-kovlču je Slmovič našel moža, ki je bil z njim popolnoma istega mišljenja glede njegovega navdušenja za Anglijo, njegovega sovraštva do Nemčije in njegovega sovraštva do vsega, kar v državi In zlasti v armadi nI bilo srbskega.
Cesto je sedel Slmovič z Markovičem skupaj, nekolikokrat se je pojavil tudi Kneževlč pri poveljstvu zračnega orožja v Zemunu ali pa je prišel k Slmoviču v njegovo zasebno stanovanje. Razgovori so postajali vedno bolj razburjeni. Z vedno večjim neugodjem so opazoval!, da se je belgrajska politika vedno bolj In bolj odločila za sodelovanje z Berlinom.
In vzdrževali so najintimnejše odnošaje z britanskim poslaništvom, zlasti pa z letalskim atašejem, ki je prinašal In dobil vedno najnovejše informacije In najboljše vesti.
Tretje poglavje.
Jugoslavija spremeni svoje stališče Polom Francije je bil na vsem Jugovzhodu zapustil neizmeren vtis. Narodi Bliinjega Vzhoda, ki so bili po političnem vplivanju in z globokim čaščenjem francoskega življa ter francoske kulture popolnoma v zvezi s Pnil-zo.u, skoraj niso mogli doumeti, da se Je zlomila ta tako čaSčena Francija, Francija Ver-duD* In Млрол,
Kakor drugim državam Jugovzhoua, se je godilo tudi Jugoslaviji. Začeli so takoj Iskati stika z Nemčijo, ker je sedaj državam Jugovzhoda, njihovim merodajnim politikom postalo jasno, da je za ta del Evrope postala in bo predvidoma tudi ostala Nemčija odločujoč faktor.
Tako se je zgodilo ,da je v juniju 1940. leta Cvetković dobil nalog, stopiti v stik z nemškim poslaništvom v Belgradu, v kateren} je takrat sedel fini resni diplomat Viktor pi. Heeren. Cvetkovid se je razen službenih informacij, ki jih je prejemal po ministrstvu za zunanje posle, hotel z neposrednim, neslužbe-nim stikom poučiti o nazorih Nemčije, ki so se nanašali na Jugovzhod in zlasti na Jugoslavijo ter njeno bodočnost. Tudi mu je bilo takrat seveda do tega, da vzpostavi z Nemčijo tiste zveze in odnošaje, ki jih je Jugoslavija nujno potrebovala že zaradi gospodarskega in geopolitičnega položaja.
2e v začetku cele vrste razgovorov s pl. Hee-renom mi je postalo očitno, da je neobhodno potrebno ojačiti gospodarski in politični stik med Jugoslavijo in Berlinom. Prej je imela Nemčija Interes, ustvariti in razvijati dobre odnošaje s sosednimi državami, ko je Slo za to, razbiti obkoljevalni obroč, ki ga je hotela po-^ tegnitl francoska diplomacija okrog nemških mej. Po kapitulaciji Francije ta poglobitev od-noSajev ni bila toliko v interesu Nemčije, kakor v interesu sosednih držav nemškega Ref-cha. Obkroževalni obroč je bil razbit; za Nemčijo je moglo biti precej vseeno, kakšno stališče bodo sedaj zavzele posamezne države proti Reichu. Nobena izmed teh držav nI bila ta; ko močna, da bi mogla povzročiti Nemčiji kakAno Škodo s svojim dejanjem all stališčem. Toda v svojem prav lastnem interesu so morale vse te države doseči čim intimnejSe in za-upnejše sodelovanje z Nemčijo.
BU je že skrajni čas, da je po francoski кв/-tastrofi prišla na dan tudi v Jugoslaviji politika, iz katere bi izhajalo, da smatra Jugoslavija Nemčijo za tisti faktor ki odto'^a и.чо(!о centralne Evrope in s katero je zlasti tudi treba stopiti v čim bolj Iskrene prijateljske od-no4aJa Prostozldarstvo je bilo doseglo s ino-
zemsko, anglo-trancosko in sovjetsko propagando, da je v enem delu vojaštva In uradni-štva bila razvita neke vrste sovražna psihoza proti Nemčiji. Pl. Heeren se je nekajkrat pritožil zaradi tega In opomnil na to, da je bila tUdI na Cehoslovaškem In na Poljskem ustvarjena takšna pslh'oza, in sicer tako dolgo, dokler se nI končala s katastrofo teh držav.
Jugoslavija je bila sicer nevtralna, vendar so na nemški strani poudarjali, da je ta nevtralnost samo formalna, ne pa tudi notranja.
»Zaupanje Berlina v Belgrad je omajano«, je rekel pl. Heeren, »In sicer pred vsem zaradi tega ker Je bil odstranjen tisti mož, ki Je užival v Berlinu velik ugled: Stojadlnovič; Njegov naslednik bi sicer to lahko spravil v red, toda moral bi storiti odločne geste ,moral bi delati, in sicer v rečeh, ki so za Reich važne, ne pa v takih, ki ostanejo za nas postranskega pomena. Pretreseno zaupanje se Je moralo tem bolj majati, ker nI videti energičnih ukrepov In energičnih korakov, da se zatre proUnemška propaganda z letaki In s prlšepetavanjera. Ravno tako se tudi ne opažajo nobena dejanja za zajezitev Nemčiji sovražnega stališča enega dela birokracije In vojaških krogov«.
Večkrat so ml Imenovali zgled belgrajakega policijskega predsednika Drlnčiča. Ta je dal zapreti In Izgnati tz države ljudi z utemeljitvijo, da so pripadniki pete kolone, ljudi, ki so že skozi leta živeli v Belgradu kot nameščenci, kot trgovci, Inženirji in se v vsakem ozlru vedli brezhibno. Nekega dne je hotel odstraniti Iz Belgrada cel6 vse hišnike, ki so izhajali Iz nemških vasi Vojvodine.
Bilo Je jasno, da se je morala ta nesrečna politika spremeniti, da se doseže zboljšanje od-nošajev z Neročijo, ki so sedaj imeli na nemški strani vedno boti priokus nezaupanja In na jugoslovanski noto kljubovanja. Odgovorni faktorji Jugoslavije (kraljevnamestnik, ministrski predsednik Cvetković in Maček) niso bill v pozitivnem smielu odgovorni za smer, ki jo Je bila krenila jugoslovanska jiainanja politika, kajti vse manifestacije In pojave, ki so bill vzrok nemškega nezaup nja, so povzročili neodgovorni, podrejeni organi in osebe.
Dalje prihodnjimi
—


Src(':i, »4. ntverihr3 13^3.

s-- %<"
»T I K в г« pred uporabo v boju Izdano jo povelje za boj. Naglo zginejo prikrivajoči »vežnjl sUune, ker gre za to, napneti
boljSevike, ki no vdrli.
(PK.-Aufnahme: Krlegsberlchter Jacob, PBZ.. МЛ
№
штш

»U i gun t« iiajvećje kopensko letalo »veta Me. S28 je največje Aestmotorno veleletalo, ki bo ga ustvarilo tvornlce Meneerschmitt in ki jra je neniAko zračno orodje že nekaj čaaa pritegnilo v službo, ker se je obneslo te. pri operacijah nemške oborožene sile kot prevozno letalo, zlasti za daljše proge. Mimo in varilo leti prevozno letalo po svoji progi.
(PK.-Aufnahme: Krlegsberlchter Seeger, Atl., M.)



XoYaglavna bojna črtaob Dnjepru Ob visoko letečem lapadnem bresu ee prenudirjl какорајо. Od Ztif^sfiihrerja navzdol ne odkftže poeoben рал pokrajin« vxAknmu o«troatrclcii In vojaku pri strojnici, ki jim ne uide noben poskus sovraWka priti čez reko. (PK.-Aufn.: «-Kriegsber. Ahrens, PBZ., M.)
»Olganta« natovorljo Na krov prtkotalijo godove za eodovl — bencin za bojujoče se fronto. Posnetek ponazori ogromne izmcre letala.
(PK.-Aufn.: Krlegsberlchter Seecrer, Atl. M.)
K ti ii r e r j e v zavoj
Kakor v prejšnjem letu i/xlajajo dopustnlkom zo|)et zavoje z iUill. Kreishauptmann se na prehodnem kolodvoru prepriča o pripravah za prve nove izdaje Filhrerjevega zavoja. (PK.-Aufn.Kriegsberichter Schmidt, HH., M.)
Na levi: Vodnik udarnega krdela Za pripadnoflt pri udarnem krdelu je trebu nnjviije bojevniške volje. Samo odločni možje se lahko udeležujejo podvzetlj udamili krdel. Vodnik udarnega krdela pa je tlxtl duh ki potegne vae * sabo in (MMlžiga vse mo$tv< k smrt prezlrajočlm podvietjem. (PK.-Zelchn.
-Krlegsberlchter Klerk, Waffen-^^, M.)
Na des.: »Zadnje židovsko sredstvo«. Tako označuje na* risar rastraho^alne n«padc-na stanovanjska In prosvetna mesta Evrope, s katerimi menita London In Washington, dr-bosta omečlla nemško prebivalstvo. NaSl sov raAtva polni so\Tatnlk| pa£ lahko uničnjejc vrednosti, ne pa notranjo duSevno silo, ki je ustvarila trnka mesta v stoletjih naše zgodovine.	(PK.-Zelchnung-
-Krlegsberlchter Palmowskl. Waffen-^^, м.)

a*#
Nu bojišču pri Nevlu Tukaj so Sovjetl z ve(<lm vnimi trdovratnimi n»pu4ll poskuiuil	predor, a so bill odlo-
čilno zavrnjeni z visokimi zguiiaml. — Na nekem poveljniškem mostu, kjer vodi general osebno naiMul.	(PK.-Aufn.: Krlegsber. Hanflaad, AU. M.)
Ли kruju vulćnega tiru aeHtrelJen 't divjim abHtrcijevuiiJeru s strojnico Je sovjetsl«! hojni letalec rva|>adal valćau put. Proti-l^tnlnlio topništvo ga Je seetrellio, l<o se Je vdrugič »pustil na^vzdol. Goreč ne je razbil ob robu ceete.	(PK.-Aufnahme; Krlegsberlchter Wehmeyer, PBZ., M.).
^eđa, 24. novembra 1943.
K . K A VV A N K E N B O 1 L
stran 7. — Ste4 УЗ.
dm	Ravno V vo{ni let presnega masla kol prej *'»» ватпапишоп
VorObergehender Fortfall einlger RcisezOge.
^ngesichts der starken Zunahme der GUtertrans-Porte aus AnIaB des Herbstverkehrs ist es not-*endig geworden, den Keisezugsverkehr voriiber-Sehend etwas einzuschranken. Aus diesem Grunde werdcn In den nachsten Tagen versdiie-flene Sđinell-, Ell- und Personenziige ausfallen, Qie von den Reidisbahndircktionen bekannt-8«mad)t warden. Ngheres ist aus den Aushangen ®uf den Bahnhofen"" zu ersehen.
Nenerung im Postsparkassendienst
Novost V službi poštne hranilnice
Der Rcidispostminister hat nunmehr die Post-•parkassenvollmadit eingefiihrt. Der Bevollraach-|igte kann gcgenliber dem Postsparkassenamt •wien alle Re(±te wahrnehmen, die dem Sparer zustehen. Dabei handelt cs sich namentllch um đi« Ktindigung von Postspareinlagen, um die Er-leuerung des Postsparbuchs sowie um die Be-»teliung neuer Hefte mit Riickzahlungs- und Kiin-digungsscbeinen. Da die Vollmacht auch* nach dem Ableben dcs Postsparers gilt, wird dem Be-.■vollmaditigten auch nach dem Tod des Sparers ohne Sterbeurkunde oder Erbschein die sofor-•tigf Verfflgung iiber das Postsparguthaben des .Verstorbenen ermoglicht. Fiir die Vollmacht ist *in besonderes Formblatt vorgesehen, das am Postschatter {auch beim Feldpostamt) unentgelt-lich abgegeben wird. Das ausgefullte Formblatt kann dem Postsparkassenamt In Wien 1 unmlt-iclbar iibersandt oder am Postschalter abgege-
Kohlenvorrat king einteilen!
Razdeli modro zalogo premoga!
Ver sich fiir die Heizung elner Wohnung oder •ines Hauses verantwortlich filhit und es ver-ftelden will, daS er eines Tages bel etrengster Kalte vor dem leeren Kohlenkeller steht, der ■wirrf so klug sein, seinen Vorrat sorgsam ein-zuteilen. Er darf dann im Monat nicht mehr verheizen, als In der. nachstehenden Obersicht Verzeichnet steht. Erfahrenc Heizungsfachleute haben sie im Einvernehmen mit den amtlichen Stellen aufgestellt: Im Oktober 7 vH. dea Kohlenvorrats, Im November 11, Dezember 15. Janner IS, Februar 15, Marz 11, April 9, M al 2 vH. des Kohlenvorrats. Es bleiben dann als , Reserve ffir starke Frostwodien 15 vH. Es durf-ten also im Oktober nicht mehr als 7 vH. und dUrfen Im November nicht mehr als 11 vH. des Kohlenvorrats verbraucht werden. 1st mehr ver-traucht worden, dann 1st die Reserve nachher Um so kleiner.
Voile Grundstener fiir Lagerplatze
Polna zemljoriua za sklouiSča
Der Reidisfinanzmlnister ha^ duj-ch ErlaS vom 28. Dezember 1942 bestimmt, daB die Ge-meinden fiir alle unbebauten Grundstiicke. bel denen die Grundsteuer nach dem Grundsteuer-m«8betrag erhoben wird, bis auf weiteres die Haifte der veranlagten Steuer erlassen. Diese ^teuerbefreiung zur HSIfte ist letzt durch ' tkaen neuen ErIaS vom 25. Oktober 1943 (iogeschrSnkt worden. Sie gilt mit RUck-Mrkung ab 1. April 1943 niAt mehr fttr solche Unbebauten Grundstflcke, die ftir elgene oder fremde gewerbliche oder betrlebllche ZweAe be-nutzt werden oder welche Vorratsland Bffentll-cher oder gewerblicher Betriebe sind. Wird also ein unbebautes GrundstUck z. B. als Lagerplatz benutzt oder an einen Wanderzlrkus vermietet, so h^ der Besitzer des Grundstucks kiinftig die voile Grundsteuer zu entrichten. Die Steuerpfllcht der unbebauten Grundstiicke war im Frieden als zweckmafiig erschlenen, um die spekulative Zu-riidkhaltung von Bauland zu erschweren. Das Land solite in groGtem Umfang der baldigen Bebauung zugefiihrt werden. Da das Bauen im Krieg aber zunehmend schwleriger geworden ist.
700.000 ton presnega masla v četrtem vojnem letu - Izpopolnitev tehničnih naprav
Ko je z vodstvom poslov RelchsbaoiernfUh-rerja poverjeni Staatssekretttr Herbert Baoke na zahvalnih dožetklh v berUnaki športni palači mnogim tisočem zbranih rojakov Iz mesta In 8 kmetov govoril o uspehih zvestega In odgovornosti si svestega, težkegn In premišljenega dela nemškega kmečkega ljudstva v vojnem letu 1943., ee je razlegalo pri vsakem novem Imenovanju slavnih uspehov na posameznih področjih poljedelskega pridelovanja glasno odmevajoče veselje in pritrjevanje po velikem prostoru, najbolj pa, ko Je Staatssekretflr Backe začel govoriti o presnem maslu in pri tem ugotovil, da je sedaj kritih 63 odstotkov naše potrebe masti zlasti e pridelovanjem presnega masla, napram samo okoU eni tretjini one množine iz mirne dobe.
700.000 ton presnega masla je bflo pridelanih v tem četrtem vojnem letti v Veliki Nemčiji! Leta 1938. se je pridelalo 540,000 ton, 1935. leta 526,000 ton, leta 1924 pa 207.000 ton. To so zgovorne Številke! Zgovorno pričajo o nezlomljivi volji. Najprej o volji, da se osamosvojimo od inozemstva In ee glede preskrbe z mastjo napravimo popolnoma neodvisne, In nato tudi o stremljenjih, za katerimi so Sli nezmotno tudi v vojnih letih, da se pridela kolikor mogoče mnogo presnega masla, kajti vedno je to oeredje naše preskrbe z mastjo. Bilo je dano znamenje za bitko s pridobivanjem mleka In s tem ee je začelo žilavo in zagrizeno delo, katerega mali in najmanjši uspehi 60 se nakopičili končno do velikega današnjega uspeha.
V mestu najdeš morda tudi še damea marsikaterega rojaka, ki si ne more prav predstavljati tega, kaj se pravi v enem letu pridelati 700.000 ton presnega masla. Presno maslo dobavlja kajpak mlekarna, toda izdelovati ga mora samo Iz mleka, ki prihaja s kmetij. Za fitedenje s tem mlekom je veljal in velja boj. Moramo si biti končno na jasnem, kako ae danes gospodari na n^ški kmetiji. Marsikateri meščan bi pri tem postal malodušen in zakIleal: >Da, če enkrat niti tega ne bomo Imeli od tam!« Je pa vendar tako. Na kmetiji ne žive ob polni skledi, kot si danes menda Se kdo predstavlja. Mlekarna dobavlja brezhibno posneto presno mleko — ne lamo v mesto, temveč tudi na kmetijo. To Je mleko, katero porabi kmetica v gospodinjstvu. Mestni otroci dobe polnomastno mleko. Kmečki otroci tudi. Namreč ravno toliko in nič več, morda raje cel6 manj. »Toda .teleta morajo vendar imeti polnomastno mleko!«, ve povedati nekdo. Seveda ga tudi dobe. Toda — to je ravno tisto — Se dolgo ne toliko, kot smo preje nekdaj misllU, da ga morajo imeti in Se cel6 ne
toliko, kot bi ga rada imela. Meščan ne sliši In ne bere ničesar o krmilnih poizkusih preizkusnih zavodov, katere radi in v polnem zaupanju uvajajo zunaj v vaseh. Nič ne zve o poročanju glede skušenj v poljedelskih časopisih, v tednikih Landesbauemschafte In razgovorih sosedov, nič o tekmi, s kako malo količino polnomastnega mleka se lahko rede teleta, ne da bi pri tem trpela škodo na rasti. Kmečko gospodinjstvo In mlada živina, tu se odigrava boj iz bližine v bitki za pridobivanje mleka.	•
Morda bo kak prav zelo prebrisan, preudarno smehljaje se, k temu porekel; »Seveda, višja cena mlaka, večja cena za veliko vsebino masti In mlečne nagrade za nadpovprečno oddajo mleka!«
K temu povejmo najpoprej to: kar dobi pridelovalec za mleko ne gre v breme potrošnika; to Je samo tisto, kar je prav In hvalevredno in kar Je prav pošteno zasluženo. V iq)lošnem je pa popolnoma napačno Iskati v višjih cenah vzroka za nadpovprečne storitve kmečkega ljudstva, kajti vsak pripadnik kmečkega ljudstva je udeležen pri tej storitW. Kaj ima na primer molze«, kateremu je Izročen pri državnem aktu v mozaični dvorani državne pisarne pri zahvalnih dožetkih po Ftlhrerju podeljeni Kriegsverdlenstkreuz, od nagrade za uepeSno dobavo mleka ali od višje cene mleka? Ta dobi svojo mezdo kot vsak drug molzec in nič drugega. Za koga je ta molzec uporabil vse svoje najboljše moči, kot za svoj nemški narod? Za koga neki strokovnjak v mlekarni, ki ne pozna ne . praznika ne nedelje In dnevno dela 12 do 14 ur? Ravno tako je pri kmetih In kmeticah: služba za Nemčijo. Denar Je postranska stvar. N1 jih treba zaničevati, кајп tudi meščan ve, da tudi oni prav trdo zaslužijo svoj denar.
Od kod pride 700.000 ton presnega masla? Naravno temelje na tem, kar Je bilo že ob izbruhu vojne podano^ namreč na že od leta 1934. ustvarjeni pripravljenosti nemškega kmeta, da več prideluje, da se tem laže preživi nemški narod iz lastne grude. K temu pridejo na področju gospodarjenja z mlekom še ukrepi za živinorejo, izbor najboljših mlečnih krav za pleme, nova načela preskrbe s krmili, krmljenja in negovanja živine, uvedba kontrole mlečnega pridelovanja. Izoblikovanje mlekarstva, izpopolnitev in poenostavljenje mlekarnlšklh naprav In še mnogo takega.
700.000 ton presnega masla Ja zmaga! Toda nikakor ne lahko Izvojevana, temveč taka, ki se mora iz dneva v dan s smiselnim naporom vedno na novo izvojevati, in ki radi tega tudi zasluži zahvalo nacije.
ergaben sich fiir GrandstflAbesltzer, die an eich bauwiHif'weren, oft Harten.-Sie wurden durch den Erlafi der halben Grundsteuer gemlldert. Der neue ErIaB hebt die Vergiinstigung fflr |ene Grundstiicke wleder auf, aus deren Nutzung der Besitzer elne Einnahme erzlelt.
Bezag von Bahudanerkarten
Pravica do trajnih železniških vozovnic Zur Eindammung nlchtkrlegswlditlgeD Relse-verkehre wird die Aasgabe aller vom 18. November 1943 ab giiltigen Reichsbahn-Netzkarten. AnschluCnetzkarten, Bezirkskarten. Ansdilufi-bezlrkskarten und Bezlrksmonatskarten von der Vorlage einer Beschelnlgung der Behorde oder Berufsorganisation abhfinglg gemacht, aus der hcrvorgeht, dalS die BenUtzung elner soldi en Karte im dienstlichen oder berufllchen Interesse gcboten ist. Fiir die Besdheinlgung 1st ein be-
stimmter Wortlaut vorgeschrieben. Sie kann aus-gestellt werden: von BehGrden fiir die eigenen Gefolgsdiaftsmitglieder, fUr Industrie.. Handei und Handwerk von den GauwirtsAaftskammern, ffir Betriebe der Em&hrnng und Landwirtschaft von den Landesbauemsdiaften, fiir Anwilte, Arzte und Apotheker von den zustMndigen An-waits-, Arzte- und Apothekerkammern. fttr die Kulturschaffenden von Biihne. Mueik, Schrlft-turn und bildenden Kfinsten von dem Landes-kulturwalter, fflr die Filmschaffenden von den AuBcnstellen der Reichsfilmkammer, fttr sonstlge freie Bemfe, fttr die kelne beruflldie Vertretung zustandig 1st, von dem zustSndigen Landrat oder Obcrbflrgermeister. Dauerbesdieinigungen werden nicht ausgestellt Monats- und Teilmonatt-karten auf Entfemungen ttber 100 Kilometer werden ab Dezember 1943 nicht mehr lus-gegeben.
Badmannsdorf. (Umrl je svetovalec kmetov.) V Oberotoku pri Radmannsđorfu, občina Breaiach, je v preteklem tednu umrl 80 letal kmetovalec Jakob Globotschnlk po ddmače Fiber, ki je bil Sirom Gorenjske znan kot svetovalec kmetov.
Radmonnsdftrf. (Smrtni primer.) Tukaj je umrla 76 letna gospa Thereala rTc"7-lit-ger roj. Schllbar, mati tukajšnjega tf." '"cga mojstra Mlchaela Menzlngerja.
HiBii Hratiiliurg
Hralnburg. (Zborno petje.) Te dni je pela v nabito polni dvorani strankinega doma Gebietsslngscbar der Hitler Jugend. Podan je bil prečen pregled o ustvarjanju pesmi do da-naSnjlh dni. Posebno je ugajal mnogoglasnl zbor »Ihr steht vleltausend iilnter mir« od prof. Roberta Keldorferja po besedilu Baldura pl. Schiracha. Posebna pozornost je bila posvečena pesmi iz Kttmtna. Vrsto najlepSlh smo sliSall v povezanem besedilu, polnem izvirnosti, sestavljenem po profesorju Frledrlchu Perkonigu. Mešani zixirl, ki jih je odlično vodil Oberstudiendirektor Anton A n d e r 1 u h in katerega mladostnosvežl glasovi so zveneli v krasnem soglasju so prejeli iskreno znanje poslušalcev.
Зж sodne dvorane
Amtsgericht v Kralnburgu je olMOdllo radi tihotapstva Johanna Walter, roj. 1.11.1902._ iz Goritache pri Gallenfelsu, na dva meseca zar pora In RM 200.— denarne kaani, v primeru neizterljivosti se zaporna kazen podaljSa Se za 1 mesec. Zaseženih 50 kg rži zapade v korist države. Kdor se v petem letu vojne Se pregreSi proti vojnogospodarskim odredbam, bo brezobzirno kaznovan.
Naši volakl pozdravlla]o domovino
z VziloUa pošiljajo pozdrave svojim materam, očetom, dekletom in prijateljem gorenj-•Id fantje: Meschitachek Franz, Tenetlsche; Liukatsch Frank, Breiten Set; Mrak Anton, Littai; Jankowitz Franz, Schwarzonberg; Bru-men Josip, Stein; Bratun Andrej, Radomle; PraSnlkar Jobann, Lukowitz; Schkrbe Cirili, Wier-DomschaJe, Jelenk Zdravko, Marburg.
Nadalje Milliner Josef iz Wessnitz; Dolenx Franz, StelnbUchel; Gerdej Make, ABllng; Let-ner Franz, Koesee; Osenar Joeef, Stein; Capu« der Stanko, Rofoltsche; Jelowtschan Janko, ABllng; Mlakar Bogorrilr, Neumarktl; Flon» jantechltsch Магјал, Kralnburg; Savinschek Vencel, Polowltsch; Benda Franz, Komenda; Bernot Feliks, Vranjapeč; Stojan Stanko, Bu-helm; Sivan Janez Pozler Metod, Torker Frana in Jan Alois, Oo'rlach; Zorko Janko, Littai; Lagoja Vinko, Jauerburg; Cerf Joža, Wode-scliitz; Roaulnik Jernej, Schinkov Turn; Zemljo Jože, Veldes; Pogatachnik Jože, Latosche; Rohme Jože, Utich; Pernusch AleS, Mittel Fer-lach; Oblak Stanko, Sebach; Remz Jožef, Se» lenberg; TriUb Johan, Leee-Veldee; Mul el Alois, Hort; Mulei Janez, Lees-Veldes; Urw nlk Alois, Radmannsdorf; Režen Viktor, Mu> rau.
Omejitev prevzema poštnih zavolev
z učinkom od 18. novembra 1943. leta je nemSka državna pošta znova odredila začasno omejitev pri prevzemu paketov vsake vrste (ne tudi zavojčkov). Prevzem se bo vrSll v obsegu, ki ga dopuščajo razporožljlva prometna sredstva. Določene pošiljke paketov, zlasti takih, Icaterih vsebina je posebne važnosti za vojno in prehranjevalno gospodarstvo, bodo sprejemali brez omejitve.
Zatemnitev v Kšlrntnn. Po uradni odredbi traja zatemnitev v Kamtnu od 17.00 do e.SO ure.
Dc. F. J. Lv&ae
AawdwMddeel Anfbewsteenl
nDeutS^eh mdii&diSeh und pnakiisek
229. STUNDE.
L Baume: — die Fichte -die Талле -die Fohxe -die Larche ■ die Birke -dit Eiche — die Eibe — die Linde — die Erie — die Ulme — die Buche die Espe -die Kiefer
Der Wald.
Drevesa:
—	smreka
—	jelka
—	bor
—	macesen
—	breza
—	hrast
—	tisa
■ lipa jelša
—	brest
—	bukev
—	trepetlika
—	bor
a)	Die Eiche war dem Gotte Donar ge-weiht. — Hrast je bil posvečen bogu Dolarju.
b)	Im heiligen Eichenhain opferten die gennanischen Priester den Gottern. — V svetem hrastovem gaju so žrtvovali germanski svečeniki bogovom.
c)	Bei den Germanen wurden den Siegern Krauze aus Eichenlaub, aufs Haupt gedriickt. — Pri Germanih so posadili zmagovalcem na glavo vence iz hrastovega Matia.
d)	Unter der Linde wurde dem Gotte Odin geopfert. — Pod lipo so žrtvovali bogu Odiou,
Was macht man аив der Birke? — Kaj naredimo iz breze?
Gartenmobel — vrtno pohištvo Grtenlauben — vrtne lope (ute), senčnice
Gelftnder an BrUcken in Park und Ад-lagen — ograje za mostove v parku in nasadih	.
Besen — metle Holzschuhe — coklje Troge — korita, žlebe girkenhaarwasaer — brezovo lasno vodo
Brennholz — drva
Ш. Unterscheide: — Razlikuj:
Nadelbaum — iglasto drevje, Iglavec Laubbaum — listnato drevo, listoveo Strauch — grm, grmovje Buech — grm, goščava Hecke — živa meja, seč, grmovje
I V. Ein Holz ist: ;— Les je hart — trd weich — mehek glatt — gladek
rauh — hrapav, raskav, grUast morsch — trohnel, trhel, preperel faul — gnil, trohnel, preperel
Ein Baum hat: — Drevo Ima-die BI (iten — cvete die Blatter - liste die Nadeln — igle dk AaiA — згвјв
die Zweige — vejice, mladike den Stamm — deblo die Wurzel — korenino die Rinde — skorjo, lub das Harz (Pech) — smolo
VL Im Walde gibt es: — V gozdu so: Baume — drevesa Str&ucher — grmi BUsche — grmi, goščave Waldblumen — gozdne cvetlice Moose — mahovi Pilze — gobe Unterholz — podrast
Merke Dir I — Pomni!
1.	Lasse die Hunde nicht frei im Walde herumlaufen! — Ne pusti, da se psi potepajo po gozdu!
2.	Rauehe nie Im Walde! — Ne kadi nikdar v gozdu!
8. ZentSr« keioe Ameisenhaafen! — N«
razruši mravljišč!
4.	Pflilcke keine geschUtzten Pflanzen ab! — Ne trgaj zaščitenih rastlin!
5.	ZUnde kein Feuer an! — Ne zaneti ognja!
6.	Zertritt nicht Sohwilmme, well Du sie nicht kennst! — Na pohodi gob, ker jih ne poznaš!
7.	Der Wald 1st eine wichtige Rohstoff-quelle, die geschont werden muB I — Gozd je važen vir surovin, na katerega m mon, puiUl
3a svetu
Nek poldrugfoletui otrok v Vlereenu (Rheln-
land) je izpll skodelico vroge kave, ko ga ni nihče nadzoroval. Pri tem je za dobil tako hude notranje opekline, da je umrl ве isto ao&
Nad mehiško zapaidno obalo je v torek ponovno divjal orkan dočim so šele dva dni po* prej strašni viharji povzročili ogromno škodo In je bilo 50 smrtnih žrtev ter 100 ranjenih. Podrobnosti o obsegu razdejanja; ki ga je povzročila ta katastrofa, še niso znane.
Icetreljeno granato, ki se ni razpočila, je našel trgovec z zelenjavo v zaboju z jabolka-mi, katerega je prejel od nekega veletrgovca v dvici. Ta izstrelek, ki meri v premeru 20 mm In je 9 cm dolg, je verjetno granata protiletalskega top^tva.
V Namsoea na Severni Norveški se je zopet dogodila ena, na Norveškem žal ne redkih tragedij zastrupitve s lesnim špiritom. 14 mož se je znašlo prt popivanju, na katerem so te-eUi svojo žejo z lesnim špiritom. Na posledicah tega je eden Izmed teb mož umrl, ostalih 13 pa leži, viseč med življenjem in smrtjo, v bolnici.
Da sta pes in mačka najboljša prijatelja, ве tu In tam dogodi, da pa čuti prašiček tako globoko prijateljstvo do dveh psov, da jima povsod sledi, je pa menda edinstveno. Taka troperesna deteljica se je nahajala na neki kmetiji v švedski provinci VftstergOtland. Tam je bilo veliko prijateljstvo med psom bemhardlncem Lejla, pinčem-pritUkav-cem NUla In prašičkom Knorr. Neločljivi so bili ti trt je, da, eel6 opoldanski počitek so prebili skupaj, d(*ler ni nekega dne storila ko* nec temu tovarištvu trda usoda, ki doleti vse dorastle in mastne prašičke In odvedla Knorra v klavnico, katerega sta sedaj bolestno pogw Sala zvesta druge..
Pri Aarhusu na Danskem je praznovala te dni neka žena 97. rojstni dan, h kateremu sta jI tudi voščile njeni 95 In 90 letni sestri Kot danski časopisi trdijo, je to ena izmed najstarejših trojic sester, fie že ne »ploh najetarej* #a T BvMeL
stran 8. — 9tcv. 93.
KARA WANKEN BOTE
Sreda, 24. novembra 194S.
AMTUCHE BEKANNTMACHtNGEN
Eleraufruf in der 56. und 57. Zutellungsperiode
Dm Landesernfthrungsamt Karaten glbt fUr den Reichs-fReferat Erntihrung und Landwlrtschaft des CdZ fUr die besetzten Gebiete Karntens und Krains be-kannt;
In der se. und 57. Zutellungsperiode, das 1st der Ver-sortrungszeltraum vom 15. 11. 1&43 bls 9. 1. 1944, werden an die Inhaber der Relchselerkarte zusammen zwei Eler ausge-geben, und zwar auf den In der 56. Zutellungsperiode gelten-den Abschnltt a der Relchselerkarte. Die Inhaber der Relchselerkarte geben.den fUr die 56. Zutellungsperiode vorgesehe-nen Bestellscheln unverzUgllch bel elnem Klelnverteller ab, welche dleselben soglelch zwecks Ausstellung der Bczug-echelne bel Ihrem zustandlgen Ern&hrungsamt bzw. Bezug-achelnetelle einreichen und damlt die Eler bezlehen. Die Aus-gafbe der Eler an die Versorgungsberechtlgten wlrd Mitte Derember erfolgen.
Klagenfurt, den 19. November 1943.
LnndceernahningHamt Karntpn
Objava
Za itv-alni tečaj v okrajni gompodinjmkl 9oU Kralijburp, baraka 3 (za borzo dela) vsak torek od 15. do 18. ure In za ▼лбегп! tečaj za krojenje oblek vsak ponedeljek In sredo od 18,30 do 21,30 ee sprejemajo prijave še do 28. novembra. Pristojbina za tečaj 10 RM oz. 20 RM.
/\ufqela.\spne Falirikcn
Brauchbare Mascliinen kauft
KURT FKICK
Klanenfurl
Salmstralle Fernruf 1486

Služho dohl
iEin gutćfi tjausmrttcl Vj
Sdiii^i die Pflanzen gegen Sdhtldlinge!
FUr den Obet- und Gartenbau; Selinon Neu 1 kg 3.30 kg
5 kg 2.60 kg 2S kg 2.— kg Solbar, A Tetrabar und Kamlol zu 1 kg 1.10
5 kg 5.40
Neo-Dendrin und Mlxdrln zum Tagesprels.
Braeelcol gegen Salatfilule und	1 kg 2.38 kg
Braeslsan gegen Kohlhernle	5 kg 1.80 kg
25 kg 1.53 kg
sowle Baumteer, Baumwache, Raupenlelm, Cortllan und alle anderen elnachlkglgen Artikel. Fordem Sle von илв Preislisten!
1. Kilmt. Drogerle »Zum schwarzen Hund« H. PISARNA u. M. WOLF Abteilung Pflanzcnechutz Klagenfurt — Ralnerhof
g«g«n
HexenschuB,
Muskeirheumo
Gliederreifien
In Apotheken lu RM 1.19 •гћ61ИГск
можеб
Bencinmotorje 4 do 6 Ks. rab-
Vajenca ali
ienko, ki ima	"b^men.t-
selje do frizcrske'r	P'°-
moške obrti. SIT " "j° KM 500.— do
8oo.— Naslov V
upravi. 1405-6
Harmonij ugodno prodam za RM 500.—. Na slov pri K. B. Krainburg pod 1411-6
Dva vrtalna stroja (Bohrma-tchine) pripravne za kovače — prodam тл RM
spreimem. — OsKrba v hiši. Kos, Friseursa-lon Krainburg. _U^9-'
Služkinja, vajena iivine — sa-mo.^tojna dobi dobro mesto. Ponudbe na K B. Krainburg
1281 I
; Sprejme se va- .
jcnka za trgov!-'400.- do 600.-
no z meSanim blagom. Vsa o-skrba v hiši Naslov pri K. B. Krainburg pod 1410-1
Službe išče
Gospodična z 1-Iletno pisarniško
Mizarska zadru ga St. Veit-Save. 1400-
Kupim
Аи» alt wlrd neu I
А1»в ZOndkefwn nld>t mehr w#g. werfon. sondern »ammtin I Sosch •rn«uert #)#( In letnom mustergut* Hgen (nttondsefzungsw^rh werden oljiahrfidk Mllllonen gebrouchfer ZDndkerzen lo tadelloi aufgear-beitef, doO $ie wieder vqH eintott-^hig ilnd. Geschulte Fodikrdfte end vo4b?ldllche Aniagen burgen, wie bei oden	Erzewgni$*en,
fur QuoMtdtsorbeit — Oarum> alte Zundkerzen »ammein und abllefem ' beim Bosch^Oientf*
Thomas Bohrer
prakso in znanjem nemSčine želi spremeniti j konično, iz iage
liče se za nakup nekaj vagonov smrekovega, lel kovega. borovega lesa, 19, 24 in 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno ili
' Kupim stare gramofonske ploiče, ali dam zanje nove, dobre. M. Plewel, Preska— Zwisdienwassern. 1414-7
Hitro kupim o-bleko ali zamenjam za citre in doplačatti. Naslov Peter Beg, iVilfach, Warm-badstraGe 3. 1	; 677-7
'Kupim rabljeni stroj „Ikopovez-|nico" ali dam zanj moh ostanek v denarju. Naslov jc izve pri K. B. Krainburg pod „Skopovcz-nica", 1407-7
Kupim kotel za i kuhanje ozimine, pcse, repe, krompirja — kakor-šnegakoli. Ouse-neg Johann, Pivka 18, Naklas.
1401-7
Dopisi
Kateri se oglasUnujent т nakup,
naj po možnosti t naj to javi n» riloži sliko. Sli-jbllžnjo orožniško
.	priloži sliko, bil- bližnjo orožnisico
JO letni fant, v IJ vsaka se vrne,{postajo ali poli* ljubezni razota- ^ srce dru-'cijo v Piacen-
ran, želi spoznati dekle, ki bi mu bila v življenju zvesta tova-rišica. Le resne ponudbe na K. Bote. Krainburg pod „Želim to-laibe" 1397-20.
cijo
gam obrne. Na-lstein, Unterstei-slov pri K. B.'ermark; izsledi' Klagenfurt pod'telju plačam vi-„Katero srce se| soko nagrado, strne". 5676-21 |Steblounik, P«-ckenstein, 22.
416-23
Kmetsko dekle
bi rad našel v"oJke (Stra-
klml	7 "- svrho skupnega'^'"'=кјЉе) n.
konu razočaran,,	■ ,„, iBezugsdiem I. iz-
drŽavni nameJče-n« .P ,	deluje po meri
.o I., i .T Dopise z naved-
,n,;i J '	premoienj-
znanja z gospo- , " , v
dično ali ložL-"""■ ko od 18 do 3o!'H'h	P^°-
let, katera bi	' "'i''
hotela kraiSatil^/?'"'?"\ P?± dolge jesenske i„ ..S"«)«-obnmk zimske večere.
Slika zaželena.
1374-H
Maria Peklenijc, Krainburg, Berg-
straSe
_____________
Ukradeni sta bili dve KleiderkartL na ime Jagoditr [Barbara in Jago-
službo, najraje]®'' trgovine na Gorenjskem.kakovostnih I Cen j. ponudbejrazredih. Visoka prosim ni K. B.lstupnja nujnosti.
1'jnudbe 01 Hins Treninjser, Holz-groBhandel, Klagenfurt, Volker-markter Strike, spalno Bahniibersetzuii^, 1083.7
; Krainburg pod !„Privat". 1420-1
Prodam
Klagenfurt
VitUchttr Stre()' Nr. 29-31
SENF
KAFrEEtRSAH
Fabrik C Weneer Klasenfun
Pabrlk C Wen^er. Klagenfurt
Fabrik C. Weoget, Klagenfurt
Prodam sobo in kuhinjo iz mehkega lesa za RM looo.— Wart 35 J pri Sleparjih. 1430-6 Prodam konja voznega ali ga zamenjam za
Kupim dobro o hranjen globok otroSki voziček ali dam v zameno mandolino ali nove kantanc smučke 2.10 m mladega do i le !in še kaj boljSc-ita. Naslov pri! ga. Naslov pri I K. B. KrainburgjK. B. Krainburg pod 1406-6 I pod 1417-7
ysdn ^iudi M (Hotete
iTldll OylaS 10 Ш11ге.Шо| doseže ise,lil se mima|o za Vaše ponadbe ali prokje. OglaSa)tevKarawanken Bole! Splača se!
Oglas« $pr«j«mafa do ponedeljka in srede; NS.-Cauverlag Karnfen, Kiagenhjrf, Blsmardcring 13 in NS.~Gauverlag Karnfen, Zweigveriag Krainburg, Veldesersir. 6
Mpniam
Zamenjam prima — kompleten nov električen likalnik in kuhalnik — za moške škornje 43—44. »I; za pisalni stroj. Razlika se plača v gotovini, event, dam v račun nove nizke čevlje 4V Arpad Csel-lak, Eidital, Un-tersteiermark.
_419-И
iCenj. dopise pod „Srečni jesenski in zimski večeri^ __Ч' S-JO
Ko sneg pokriva hribe in doline in v meni o-buja sladke spomine, kjer tam ob jezeru spoznala
"Mhlipno
diz Franziski, Grubendorf, ij. Izsleditelj dobi nagrado, trgovce pa prosim, di ev. predložene
Dne i. novembra sem na poti čez polje proti
Mannsburgu ali k,rte obdrže in od Mannsburga ^le obveste.
do Tersem-a	1409-гј
zgubila legitima cijo, robec in i
Dne 17. XI. lem ...	.po,RM
znali sem svojo prosim, da oadj	.	,
zum Backen und Auf lockern desTeiges
Moško suknjo in obleko dam za dobro ohranjen pletilni stroj — dolžine 50 do 80 cm St. 6 do 10. Naslov pri K. B. Krainburg pod „Dobro ohranjen" 1412-1;
Zamenjam dvo-stanovanjsko vilo v bližini Krain-burga za manjše posestvo ali zemljišče samo na Gorenjskem ali ■štajerskem. Razlika se v gotovini izravna. Pismene ponudbe na Joset Sitar,
Gummiwerke, Krainburg.
• 1402-1;
SVOJO
! srečo in svojo bodočnost. — Ivane, želim, da se oglasiš pod značko „Ljubim Te". 1418-20
Mlad sem, neiz-kuiien in iščem in iščem deklice, da bi jo ljubil. Cen j. dopise, čc mogoče s sliko na K. B. Krainburg pod „Resen".
1398-20
najdene predmete lastniku legitimacije Primerna nagrada I 22
2enitve
Trgovsko nao jbražena gospodična, Gorenjka, z dobro službo in nekaj premo ženjem želi spoznati v svrho že-nitve sebi primernega gospoda, ki bi redek-tiral na ustanovitev lastne trgovine. Le resne
V petek 12. XI. se je izgubila damska ročna ura — dirom — na poti Tersain od gostilne Gre-gorin do mesarije Kmetitsdi. Najditelja prosim, da uro proti nagradi ,odda na opekarni v Schwarzendorf.
1421-22
Razno
Knjigovodstvo v abonmaju poštni predal II Laak a. d. Zaier.
5664-23
gasse 18 — Val-wasorplatz — Hinterhausgasse izgubila okroglo rjavo denarnico z cca 60.— RM gotovine. Ker sem uboga na-stavljenka in denar ni bil moj — prosim poštenega najditelja, da denar proti nagradi vrne na K. B. Krainburg pod 1408-13.
1. novembra nam je ušel pes, ki
sliši na ime ..Rex" (volčje pasme). Kdor ga vidi ali ima, naj javi na K. B, Krainburg pod 1348-13
V petek, 13. u. je bila v mojem
Iz čakalnice na ateljeju ukradena postaji Pa&en-| zlata damska
J,	tr ta klavirska har- monogramom J,
^imonika znamkeiT. Svarim pred P ^ ^ • „Meinl - Herold -inakupom, izsle-Klingental", i20:ditel)u pa plačam basov, 41 tipk injioo RM nagrade, okrašena z sivim|M. Paulin, Pho-celuloidom. Ceitoatelier, ACling-bi bila komu po-ISawe. 1386-13
Katera mladenka, naj si bo Stajer-ka ali Gorenjka, hoče ▼ bodoče biti moja ienka.
^ fHMkSiltm
KohU-, Koles- und Baumatarlaliengrofjhand«' Krainburg • BCro: Adolf-Hitler-Plalj 15, Tel. 193 Lager; Savevorstadt und Valdesarsir. 12
Hxehspaxkab&e
ii> MwainbuwH;
Genetimifsie Uevisen-Bank
mit JVaupfKiveii|^e#elIen Ji a a tk a.d.Xaier u. St. Veit a.đ.SamDc
š^emruf f%9
ZeichnunKsnielle der ofTentl 8ausparkasse tilr die Oetmark
Girokonti.
Reirhsbanknebenstelle Krainburfi Nr. t04l/57z« Girotenlrale derOstmiirkigciieii Spartassen, Wiei' Nr 10/72(1 Rarutuerische ^parkasse Klapenturi PostsparknsspnkiMito VVien Nr.
Mikroskope, daljnoglede, fotoaparate in optične instrmnente Vam popravi precizno
opllk
J. Sdilebnlk. Domsdiale
Haufftatu
HGRBST
HCagenfuti
Kinderbetten
Zahvala
Za številne izraze iskrenega sočutja ob prerani zgpibi rnSega ljubljenega moža, očeta, sina, brata in svaka, gospoda
Vretsfhek Johanna
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo tukajšnjemu gospodu župniku za duhovne obrede in spremstvo pri pogrebu, kakor tudi gosp. Zehrer za poslovilne besede ter vsem darovalcem številnih vencev in cvetja — ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Lukowitz-Laibach, 18. novembra 1943.
Žalujoče rodbine: Wreischek In Pleschku
\