PLANINSKI VESTNIK
pike?), pa morda za uro bi lahko zapisali kar kratico h. Opisi smeri so zapisani, kot je zahtevano, opisi so po dosegljivih virih dobri. Zapisano je tudi, kdaj se smer šteje za kategorizacijo, pa še kaj. Tako smo dobili na polico in v roke — za žep je malo velik — »bazo plezalnih smeri«, ki je ie nekaj časa tu in tam na hišnem računalniku.
b. j.
Triglavske pravljice_
Slovenske založbe, med njimi tudi privatne in družinske, so v letu 1993 in tudi kasneje prispevale svoj delež k vseslovenskemu praznovanju 100-ietnice Slovenskega planinskega društva. Mednje sodi tudi izdaja ponatisov treh drobnih knjižic Triglavskih pravljic, ki jih je zbral in zapisal Mirko Kunčič že pred cfrugo svetovno vojno. Posamezne v knjigah objavljene zgodbe se pletejo in razpletejo predvsem v Dovjem in Mojstrani ter v neposredni okolici pod Triglavom. Prva knjižica (1994) ima naslov Dovški zmaj. V njem nastopajo poleg drugih še junak Gregec, puščavnik Sabljica, ovčar Rodar, berač Kosabrin in baba Pehta. V drugem delu (1994) nastopajo poleg junaka Bedanca še Govočev ded, Kamnjekov Martin, gorski mož in drugi strahovi. Tretji del (1995) ima naslov Skrivnost Blaščeve jame Tu avtor opisuje dobre in slabe strani Vričevega Fronca, njemu sicer znanega čudaka in bistrega moža z naših planin.
Ovčar Rodar in njegov trop (Maksim Gaspari)
Vse tri knjige, ki jih je izdala založba Magnolija, so zelo lepo opremljene in bogato ilustrirane s slikami akad. slikarja Staneta Kumarja in Maksi-ma Gasparija, znanega slikarja slovenske pokrajine in narodnih običajev. Knjižice bodo gotovo prijetno branje za najmlajše ljubitelje planin, v prostem času pa jih bodo tudi starejši radi prebirali in obujali spomine na mladost. Tem trem knjigam bo sledila še četrta, v kateri bo glavni junak Gorjančev P avle k.
Ciril VelKovrh
Gradivo za maturo
Ob ponovni uvedbi mature v slovenski šolski sistem so poleg Zavoda za šolstvo tudi druge založbe začele izdajati različne knjige in priročnike, namenjene pripravam na matu rite tn i izpit. Med njimi je tudi zasebna založba Rokus, ki je že letošnjega januarja izdala zbirko vzorčnih nalog iz slovenskega jezika. Pri pisnem delu mature iz slovenščine morajo namreč dijaki med drugim tudi ob ne umetno ste m besedilu pokazati svoje poznavanje slovenskega jezika in slovnice. Skupina avtoric — profesoric slovenskega jezika v različnih slovenskih srednjih šolah je pripravila naloge, zelo podobne tistim, ki so jih dijaki pisali že na poskusni maturi in na letošnjih januarskih predmatu-ritetnlh preskusih oziroma tistim, ki jih za primer navaja katalog znanja za maturo iz slovenskega jezika.
Zakaj pravzaprav pišemo o tem, ko se gradivo navidez planinstva sploh ne tiče? Ker je direktor omenjene založbe Rok Kvaternik proti koncu lanskega leta klical Planinski vest-nik In nas prosil, če smejo v tem predmaturitetnem gradivu ponatisniti in razčleniti enega od prispevkov iz Planinskega vestnika. Odločili so se za razmeroma kratko besedilo «50-letnica Kugyjeve smrti« iz lanske majske številke, ki sta ga napisala M. R. in T. P. Objavljeno je kot eno od 26 besedil in potem na šestih straneh natančno razčlenjeno.
Iz več vzrokov se nam zdi prav lepo, da je bilo to besedilo objavljeno tudi v tej zbirki.
Razstava fotografij
Knjižnica Prežihov Voranc na Tržaški c. 47a v Ljubljani redno prireja različne razstave, med katerimi jih je bilo že nekaj namenjenih planinstvu. Tako je pred časom gostila alpinista Jožeta Miheliča, sicer zaposlenega v Zavodu Triglavski narodni park, ki je razstavil svoje najlepše barvne fotografije z naslovom Turno smučanje. Po uvodnih besedah znanega slovenskega alpinista In gorskega reševalca Franceta Zupana in po ogledu razstavljenih fotografij je avtor na otvoritvi pokazal tudi vrsto diapozitovov, ki so predstavili našega očaka Triglava z vseh okoliških poti, in celo vrsto gorskih rož, ki rastejo v Julijskih Alpah, predvsem na Črni prsti — slovenskem gorskem botaničnem vrtu Avtor bo te fotografije razstavljal tudi v nekaterih drugih krajih v Sloveniji.
Ciril Velkovrh
Karte mejnih gričev_
Ob 120-letnici prvega izleta Hrvaškega planinskega društva na Oštrc in Plešivlco so izšle tri nove karte Samoborskega gorja, ki so izpolnile praznino, potem ko je bila razprodana karta Žumberak — Gorjanci. Karte se razlikujejo po Izdelavi in merilu, zato je lahko vsaka od njih zanimiva za določen krog planincev.
Založnik izletniške panoramske karte Samoborskega gorja je Hrvaško planinsko društvo Japetič iz Samobora, karto pa je narisal Darko Štefanec iz Zagreba. Na spodnjem robu panoramske karte je cesta Zagreb—Ljubljana s Samoborom v sredini. Grebeni Samoborskega gorja so prikazani plastično, tudi s cestami in markiranimi potmi. Karta zajema območje do Jastrebarskega, Japetiča in Zečakov. Na naslovni strani je fotografija Samobora, na zadnji pa opis tega mesta (A. G. Matoš), članek o prvem izletu in o 120 letih hrvaškega planinstva (dr. Ž. Poljak) ter več fotografij in reklam.
359