Leto VIII. štev. 9.
Pofttnlna plačana v gotovini.
V Krškem, v četrtek 31. januarja 1924.
Posamezna štev. 1 Din.
Izhaja razen ponedeljka In dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za ddpise: »Naprej«, Krško. Ček rač. St. 11.959.
Stane mesečno 20 Din, začasno 10 D. za inozemstvo 30 Din, začasno 15 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati*)
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: vsaka beseda 50 p, najmanj 5D.
Dopise franklrajte in pddplsnjte, alcer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poStn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Letnik VI., štev. 5. f ff T I	W	jT	¥	W	&	Glasilo	Kmetsko-delavske	zveze
Četrtkova številka »Napreja«
izhaja kot tednik:	LJUDSKI	GLAS	Stane	letno	60	Din,	—	mesečno	5	Din.
Vinko MBderndorfer, Mežica:
H kongresu i
Doslej je bila navada tudi na Slovenskem, da so veliko frazarili o kongresu. Delegatom so polagali obširen načrt, sklepalo se je in debatiralo, da je bila groza — vsega tega pa naš človek, delavec, ni razumel Bil je .vzhičen*, ko je prišel domov in v revir — a sotrpinom ni mogel pojasniti, za kaj je pravzaprav šlo. S svojo duševno močjo ni mogel prekritizirati ogromnega materiala, ker je bil njemu tuj in ker so ga reševali nadsodrugi.
Letošnji kongres bo pomenil čisto nekaj drugega — pričetek delavnosti nove dobe, to je delavstva, ki bo samo izreklo sodbo, kako naj za leto dni delamo in kakšno naj bo delavsko socialistično delo. Na kongresu bo zelo malo šolanih ljudi, a toliko več pa ljudi dela. ljudi iskrenosti, ki ne nasedajo na razne fraze, s katerimi demagogi omamljajo proletariat, da ne Vidi svojega sovražnika.
Naš kongres bo kongres delavstva, ki je za javnost, enakost in poštenost — ne samo v besedah, temveč v dejanju. Sklepalo bo na tem kongresu pravzaprav samo o dveh važnih vprašanjih: Kako se ubraniti kapitalizma izven stranke in kapitalizma, ki sili v stranko. To je tudi vprašanje onega dela nezavednega proletariata, ki naseda demagogiji samih bojnih gesel, ne da bi mislil in razpravljal o vseh onih temeljih, na katerih stoji zgradba prihodnje vladarice — socialistične stranke sveta. Saj vemo, kako uče demagogi abc socializma in kako se da krasno izrabiti v demagoške svrhe klerikalno načelo: .Poslušaj me. glej me, a ne glej na moja dela! Sem za progresivo, sem za javnost, sem proti kompromisom s kapitalisti, a to je utopija, to je Bernotovščina, to je ceizvršljivo*.
Naši najnovejši lažisocialistični stranki, ki izdaja .Socialista", prede slaba, kajti Kristan je zmož-nejši, ima več prijateljev — ker pa je ta stranka zgrajena na Kristanovih načelih, zakaj bi torej ne Šla sedaj h Kristanu? In zato tudi gre, ne le gre, ampak kar beži, da je veselje gledati Uratnikovo vojsko! — To je £e zmaga stranke, ki ima 2. in 3. februarja svoj redni kongres. Torej sodrugi, ki bodo zborovali na tem kongresu, so delavci in sicer ročni, nešolani, vendar bistrejši kakor oni na kongresu uskokov in upravnih svetnikov. Veliki nadsodrugi so znali .raztrgati* enotnost rdeče doline. neki drobci so šli v novo stranko, a ti drobci so danes Kristanovi! Eto, tak je vaš letni obračun in mi vam samo čestitamo, kajti obveljati mora vendar geslo: Svoji k svojim! in vaše delo rodi sad, katerega niste pričakovali, ker niste računali na Kristanov povratek. — Ročno delavstvo ne računa z bankami, s kupljenimi dušami in se ne trga za duše. ki vam jih drugi trgajo. Saj veste, da je hlapec Jernej iskal samo enkrat pravice pri instancah meščanske sodnije in samo enkrat pri božjem namestniku — potem pa je kot puntar zažgal njemu ukradeno hišo in zgorel z njo — današnji hlapec Jernej, Jerneji delegati, so obdržali hišo, vaša prigoljufana in na demagoških temeljih sloneča hiša pa gori v plamenu.
S	tem dejstvom naj kongres računa, prosti naj bodo sklepi, a trdni. Samoobramba in ponos, da si kljub temu, da si majhen, vendarle velik in v svoji hiši sam gospod, to naj bo geslo kongresa. Ta ponos Rdeča dolina pozna in 6 delegatskih glasov bo zastopalo to idejo.________ . .	______
Ker so stari desetdinarski bankovci s kovačevo sliko [kovači] s 1. februarjem vzeti iz prometa, opozarjamo naše organizacije, sodruge in sploh one. ki bi nam imeli poravnati kak račun, da jih tudi mi ne sprejemamo več. Take bankovce zamenja samo še centrala Narodne banke v Beogradu in tudi ta le do 11. jun. 11. [Natančneje gl. .Naprej' št 182 1.1]
Turnškega socialističnega notranjega ministra Hermanna, o katerem smo svoječasno poročali, da je bil pod pretvezo falsificiranja imenikov državnih nameščencev aretiran, so že izpustili. Niso mu mogli ničesar dokazati, Nemška reakcija se je dobro blamirala
Kdor se smeje zadnji, se smeje najbolje.
Kocmurjevci so bili 1. 1922 zelo hudi na predlog stanovanjskega davka, ki so ga vložile vse ljubljanske strokovne organizacije. Tako so se norca delali iz tega predloga, kakor iz progresivnega davka sploh, iz žitne valute, ali pa iz točnega obračunavanja organizacijskih prispevkov. Nista še minuli dve leti, pa so tudi gospodje Kocmurjevci prišli na te »nore“ ideje. Njih glasilo je zdaj »Socialist", ta pa se je že z vsemi temi »norostmi" ne le sprijaznil, ampak jih že tudi hvali. Organizacijske prispevke zahteva točne in v zadnji številki*je že tudi objavil svoje organizacije, ki so obračunale v decembru. Torej se nič več ne boji javno povedati, kje je njegova moč, čeprav bodo odzdaj kapitalisti vedeli, da je od 12. avgusta zgubil 524 čianov. Tudi žitno valuto je že hvalil, takrat ko so jo socialisti v Nemčiji hoteli uvesti kot edino rešitev nemških financ, pa so jim kapitalisti s pomočjo neza-vednežev potem onemogočili to izvršiti. Enako hvali »Socialist" progresivni davek, trdi tudi, da ga njegova »stranka" tudi spoštuje in izvršuje, čeprav zaenkrat samo proti delavcem, proti kapitalistom pa ne — popolnoma enako, kakor delajo Kocmurjevci tudi v bolniški blagajni, kamor znašajo milijone delavci najnižjih kategorij progresivno, kdor pa zasluži mesečno 5.000 Din, plača prav toliko, kakor tisti, ki zasluži samo 1000 Din. Vendar pa progr. davek hvalijo in pravijo, da je demagogija, če mi pišemo, da so oni proti njemu. Nam je pa tudi to dovolj; če je vendarle še kje kak delavec, ki čita »Socialista*, naj se iz njega nauči, da progresivni davek ni škodljiv delavcem, ampak samo kapitalistom, in da torej ni res, kar so trdili Kocmurjevci in mariborski demagogi, da bi bil progresivni davek kriv delavskih razkolov, ampak da je le kapitaliste in nevedneže ločil od zavednih delavcev. — Najbolj interesantno pa je, da hvali »Socialist* tudi predlog stanovanjskega davka iz 1. 1922. V ljubljanskem obč. svetu sedi pet »Socialistovih" pristašev z županom na čelu — vsi so bili proti temu davku in so »reševali" stanovanjsko krizo na ta način, da so sezidali nekaj stanovanj za svoje prijatelje in prijateljice iz občinskega denarja, nabranega po veliki večini iz neposrednih, torej protisocialnih davkov, ki jih plačujejo najbednejši. Ker se pa bližajo volitve, čitamo v »Socialistu" hvalospev progresivnega stanovanjskega davka, kakor da bi se nikdar ne bili delali norca iz te »Bernotove norosti", kakor so imenovali soglasni sklep vseh strokovnih organizacij.
Tako capljajo ti veleučeni gospodje doktorji počasi za pametjo preprostih delavcev. Pa ne zato, ker so neumni, ampak zato, ker imajo delavce za neumne in mislijo, da bodo z umazanimi provizijami lepše živeli, kakor pa če bi vzgajali in orga. nizali delavce za pošten boj proti korupciji. Ali ne bi bila eksistenca dr. Koruna bolj zajamčena, če 5j bil delal pošteno, odkritosrčno, javno politiko z de_ lavstvom, ki mu je zaupalo, kakor pa da se je 0-besil raznim akcionarjem na rep? Ali pa Kristan! Ce bi bi! delal pošteno proletarsko politiko, bi bil morebiti postal minister nekaj pozneje, toda postal bi bil minister na čelu močnih proletarskih organizacij, s katerimi bi bil lahko res ustvaril iz naše koruptne domovine cvetočo državo s srečnim ljudstvom, tako pa je osrečil samo par svojih prijateljev z denarjem, ki nima teka, pri ljudstvu pa je zgubil prav vse spoštovanje. Kdo misii, da je Kristan srečen? In kdo dvomi, da bi bil res lahko zelo srečen, če bi bil šel odkritosrčno z delavstvom ? Jasno je, da niso delali pametno tis«, ki so hoteli z vehko žlico sami pojesti, kar je pripravila družba za — vse.
Še mnogokrat se bo izkazalo, da imajo delavci veliko bolj prav nego pa učeni gospodje. Čeprav nimajo šol, oziroma prav zato, ker jih nimajo in ker se ne morejo bahati z učenostjo, prav zato | se med seboj popravljajo in izpopolnjujejo in de-
mokratično sklepajo v organizacijah, kaj je prav in kaj ne; zato se manj motijo, nego pa učeni doktorji, ki imajo samo sebe za pametne in hočejo zato druge ogoljufati. Kdor se smeje zadnji, ta se smeje najbolje.
LEP USPEH NAŠE STRANKE V OBČINI KOROŠKI BELL
V	nedeljo 27. t. m. so volili nov občinski odbor. Pri tem je dobila naša lista 160 glasov oz. 9 mandatov, klerikalci 195 glasov oz. 12. mandatov, napredni blok [stari in mladi liberalci, radikalci, nar. sociji in samostojneži] 63 glasov oz. 4 mandate.
Buržujski listi se med seboj kavsajo, kdo je zmagal. Resnica je ta, da so vsi blamirani.
Pri obč. volitvah 1. 1921. so dobili klerikalci
6	mandatov, pri državnozborskih volitvah 1923.1. £15 glasov. Seda] so torej padli za 20 glasov.
Demokrati sami so dobili 1921. 2 mandata. 1923. 1. 36 glasov. Njihovi sedanji pestrobarvni zavezniki 19 glasov, skupaj 55. Blokovci so torej napredovali za malenkost 8 glasov.
Naša stranka je dobila 1. 1921. 3 odbornike, 1923. je imela 71 glasov, torej je njen sedanji uspeh za več nego še enkrat večji kakor zadnjič: 89 glasov! Iz tega naj si pravilni možgani izračunajo, katera stranka je tudi v gorenjski kotlini stranka bodočnosti
Nas ti izidi tem bolj vesele, ker nam dajejo izvrstno upanje na uspeh pri obč. volitvah na Jesenicah, ki se bodo vršne 17. februarja. Potem smo pa tudi zaradi tega veseli, ker nam Koroška Bela kakor pred par tedni rudarski revirji dokazuje, da je začel komunistični proletariat trdo obračunavati s svojimi voditelji Fraze so položene na mrtvaško postelj še celo tam, kjer so bila doslej največja nji. hova središča, proletariat pa prihaja k spoznanju prave taktike. Neodvisni bogovi si liste na Koroški Beli sploh niso upali vložiti, ker so se bali očitne blamaže. Še L 1923. so dobili 220 glasov, 1. 1921. pa so imeli celo absolutno večino: 13 mandatov. Tudi če bi jim Marcel Žorga pri teh volitvah ne priporočal abstinence in če bi postavili svojo listo, ne bi dobili dosti čez 100 glasov, najbrže pa mnogo manj.
Sodrugi na Koroški Beli. naprej! Lavorike še niso	naše,	ker te si bomo	pridobili šele	v tistem
trenutku, ko	zavladamo z absolutno večino	povsod,
kjer se nam delajo od naše pridnosti žulji na rokah. Skrbite nsjprvo za upostavitev velike, samostojne in prave organizacije SSJ in KDZ, kakor v zadnjem času od vsepovsod rastejo k novemu življenju: v Štorah, v Litiji, na Vrhniki, v Tržiču.
Z delitvijo političnega dela po posameznih krajih bomo še najprej dosegli naš cilj. Pljunite v roke in na delo, sodrugi! Demagogi, advokati in ministri na razpoloženju nas ne smejo več odtegovati našemu odrešenju!
Kdo laže?
Pravi volkovi niso tako nevarni, kakor tisti, ki	so preoblečeni	za ovce.
Poštni	čekovni zavQd	je dr. Korunu	oziroma
njegovemu .Socialistu* v vsem na razpolago. Tudi tukaj vidimo, da smo prišli iz srednje Evrope na Balkan: v Avstriji ni nikdar nihče ničesar izvedel
o	tujih vlogah pri čekovnem zavodu, .Socialist* pa ve natančne številke in datume ter tudi kako so bili čeki podpisani Tako kršenje uradne tajnosti pri čekovnem zavodu, ki prej niti davkariji ni smel dajati podatkov, spada prav globoko doli v turški Balkan — čeprav se vrši v Ljubljani in od domačih ljudi, ki so se pobalkanili iz lastne volje, ne zaradi divjih balkanskih razmer. Pri nas ni tistega nereda, ki dela BBB [Balkanizem, Bakšiš, Batine].
Pa s tem naj se bavijo tisti varuhi države, ki so za tajnosti Nam bi bilo najljubše, če bi čekovni zavod vse račune objavil, ae samo našega. Na dru*
atu bi bito mnogo več zanimivega .. , Saj tudi .So« cialist* at objavil tega zaradi zanimivosti, ampak zato, da bi nas pred delavstvom pokazal za — iaž-njivce. Nič ga namreč ne jezi tako. kakor to, da v sedanjih koruptnih razmerah, ko se vse kar valja v laži in goljufiji, ne more našemu gibanju dokazati niti najmanjše .laži. Zato se trudi v potu svojega obraza in stika po prepovedanih potih za tem, kar bi lahko našel po poštenem. — Eden izmed teh gg. juristov [Filip Uratnik] je poskušal na obč. zboru naše organizacije v Zg. Šiški zmešati delavcem glave. Seveda je sijajno pogorel. Slišal je tako razločne besede iz delavskih ust, da je obupal nad svojimi diplomatskimi zmožnostmi in odšel z izjavo, da mu je žal, da je sploh prišel. Toda en bonbonček je pa v endar odnesel: bili so sami ročni delavci, ki morajo ves dan trdo delati in ki zato prav lahko kaj prezro, kar ne uide na očetove stroške visoko šolanemu juristu, posebno še. če ga strokovne organizacije zato plačujejo, da namesto deia študira, kako bi prepeljal socializem pod stari kapitalistični jarem. Delavci v Zg. Šiški so namreč prezrli, da ni govora o tem, da bi nam mogli Koru-novci vzeti naš denar na čekovnem računu štev. 11.959, ampak da so nam ta račun samo zaprli, tako da nismo mogli do denarja. Takoj prvič, ko je »Naprej* o tem pisal, je opomnil: .Pa vi veste, da je to nemogoče, zato tega ne imenujemo rop, ampak pobalinstvo. Računate namreč na to. da se bo stvar zavlekla, tačas pa mi ne bomo imeli denarja, da bomo zmrznili ,, * To zadrževanje je pa trajalo res dolgo in zato ter zaradi potrebnih protiukrepov smo trpeli veliko škode. Končno so nam hoteli dali denar, pa samo pod pogojem, da se odrečemo svojega računa — tega pa mi ne damo, ker čakamo, da nam ga vzamejo s silo, ali pa naj ga zopet od-pro. Kadar gre za pravico smo namreč strašno trmasti, zato imamo na glavi „Napreja" še vedno napisano št. 11959, čeprav razpošiljamo položnice št. 13321, ki niso naše, ampak našega pravnega zastopnika. In trmasti ostanemo, dokler ne dobimo svojih pravic nazaj [razen, če bo kongres drugače sklenil] oziroma dokler ne bo razsodilo sodišče. Kajti sodišče naj sodi, ne pa ravnatelj čekovnega zavoda. Samo sodnik je neodvisen, ravnatelj mora pa piskati na Pašičevo piščalko in bo piskal po volitvah morebiti zopet na kakšno drugo, le na svojo ne. Ker smo bili trmasti, smo nazadnje dobili denar po navadni poti, toda z veliko zamudo in sitnostmi Koliko zamuda danes velja, ko povsod manjka denarja, ni treba razlagati Pred kratkim smo hoteli zopet dvigniti 525 dinarjev, pa jih zopet nismo dobili! Če jih dobimo drugi mesec, bodo tudi dobri, toda vendar ne bomo dovoljevali, da bi ravnatelj z dr. Korunom odločeval, kdaj smemo in kdaj ne smemo rabiti svoj denar.
Da to tako na široko razlagamo, bodo Koru-aovci zopet zlorabili, češ, ali spada to v politični list? Mi smo pa morali, ker trdite v .Socialistu", da lažemo. Čeprav imamo malo prostora, vendar ga bomo imeli dovolj, da delavstvu razložimo vaše o-čitke in dokažemo, da lažete vi ne mil Nesramna laž je namreč vaša trditev, da smo .vse do vinarja dobili*’, čeprav smo res že dvakrat dobili. Kajti kakor ravnateljstvo Ček. zavoda, tako veste tudi vi, da delavstvo premalo pazi na položnice in da mnogokrat pošlje po napačni. Baš pred 14 dnevi smo vam v .Ljudskem glasu* [17. jan.] pokazali ogledalo kako lovite denar in duše, ko zadržuje vaš Čebular naš denar, čeprav vam je delavec pisal, da se je zmotil in da je bil denar namenjen nam. Pa še niti na to ogledalo niste oddali denarja, ampak čakate, da vas delavec toži. pred sodiščem boste pa rekli, da niste vedeli, kakor dr. Perič glede ameri-kanskega pooblastila 3/* leta ni vedel, kdo je strankin tajnik. Do takrat boste pa s tem denarjem imeli dvakratni dobiček: sovraženi socializem ga nima na razpolago, to je prvo, in drugo je. da vam pride pri žemljah prav. Samo na to ste pozabili, da ima socializem od tega še mnogo večji dobiček: delavstvo se na takih zgledih najlažje nauči resnice, da ni dovolj, če kdo govori da je socialist, ampak da je treba tudi socialistično živeti in delati. Pri tem pa tudi spoznava, da so mu odkriti kapitalisti manj nevarni nego lažnjivi socialisti. Kaj bi bilo, če bi si bili dali vzeti naš čekovni račun in če bi ga vi dobili v roke? Deset do dvajset tisoč položnic š|. 11.959 je gotovo med delavstvom — koliko pomot bi se z njimi še lahko primerilo? Neglede na to, da veljajo te položnice 2000 Din in da ni mogoče zbrati jih nazaj, ko so razmetane po vsej Sloveniji! Denar bi dobili pa vrnjen samo za tiste, ki bi jih oddali ček. zavodu nazaj.
Tako je, gospodje kapitalisti v socialističnih oblekah, volkovi v ovčjih kožah ! Ne govorite o naših lažeh, ker na ta način postanejo vaše še vse bolj javne in očitne. Če je kak delavec trdil, da nismo prejeli še nič denarja, se je le zmotil, ne pa lagal, če je pa trdil, da nismo prejeli vsega, je govoril’resnico. dočim vi črno na belem lažete, ko trdite, da smo prejeli vse do zadnjega vinarja. Sicer pa Uratnik menda ne bo hotel veljati za tako zabitega, da ni razumel .Napreja". niti ne bo hotel trditi, da .Napreja" ne čita — torej je moral vedeti da se delavec le moti, in mu torej ne bi smel o-čitati .zlobno obrekovanje" in „da se boji renice". Ta očitek je torej zopet prava Uratnikova nesram-nost, ki mu tudi ne bo prinesla zafeljene. slave. Ra-zen Herostratove. Samo a stvarnim pisanjem, z res-
nico. si lahko pribori zaupanje delavstva. Odgovori j naj stvarjo na naše stvarne očitke, predvsem naj prime za ušesa Korenovega tajnika Čebularja, da vrne gori omenjeni denar, potem naj se opere glede */* milijona, ki je šel iz Konsumnega dr. za Slovenijo, potem naj odgovori stvarno o resoluciji, ki sta jo naša dva delegata predložila belgrajskemu kongresu in ki je tako dobra, da se je še celo dr. Korun z njo strinjal, pa vendar proti njej odločil, itd. itd. Mnogo hvaležnega gradiva. Če to gradivo predela, bo zopet mož in niti na misel mu ne bo več prišlo v Šelenburgovi ulici pisati dopise iz — Dravelj, ker mu bodo delavci [pa ne taki .premo-garji*, kakor je Čobal ali Klenovšek] pisali zadostno število resničnih dopisov. Tudi za strankino ime se mu ne bo treba truditi pri čekovnem zavodu, ampak pojde kot jurist k sodišču, ali pa bo kot socialist spoznal, da se je motil, in bo »odprl svojo denarnico" in ..rekel amen" stranki in statutu, potem ga ..profesor" ne bo mogel »izčistiti iz stranke”, kvečjemu, da mu bo nagajal pri igranju šaha s pravimi profesorji takrat, ko je v stranki dela in prostora res za — vse.
Razno.
Koren je bil obsojen 25. tm., ker je obrekoval s. Bernota, č~š, da je bil urednik klerikalnega časopisa Mira. Branil te je na vse kriplje, najprej, da to sploh ni žaljivo, ampak da pomeni napredek, če se kdo iz klerikalca spremeni v- socialista. I se* veda je to napredek, ampak za urednika ne, posebno pa ne. če skriva, da je bil prej klerikalec, če trdi, da je bil ves čas proti klerikalizmu, odkar je spoznal, da temelji katoliška vera deloma na zmotah, deloma na lažeh, in da je to spoznal pred več nego četrt atotetja. Pa kakor vedo Štorani, da Koren tega ni očital zato, da bi pokazal s. Bernota za naprednega človeka, ampak da bi ga pred njimi u-mazal, tako ve tudi sodnik, zato je razsodil, da je kameleonstvo sramotno, in je zahteval, naj Koren dokaže, da je bil njegov očitek resničen. Zdaj se je začel Korenov advokat dr. Korun umikati, češ. da Koren ni mislil reči urednik, ampak samo sotrud-nik. S. Bernot je izjavil, da se zadovolji, če dokažeta sotrudništvo, sodnik pa tega ni privolil, češ, očitek se glasi na .urednika" in tega ie treba dokazati. Ta dokaz se pa seveda ni posrečil. Zato je bil Koren obsojen na 100 Din globe in povračilo stroškov.
S. Bernot je svojo tožbo razširil še tudi na neki drugi slučaj, ko je Koren isti očitek ponovil pred celjskimi sodrugi na diskusiji v Gaberjih. O tem sta bila zaslišana Vodopivec in Plankar, pa nista potrdila obtožbe, ampak sta izpovedala, da je Koren samo poročal, da je v Štorah to očital in da bo zdaj tožba Zato je bil Koren glede tega drugega obrekovanja oproščen. Pri tem nekaj ni v redu in Celjani naj se med seboj pomenijo, kdo ima prav: ali ti dve priči, ali tisti sodrugi. ki so na sestanku 31. dec. s. Bernetu drugače poročali. Da bi oba delavca bila pristranska, se ne da trditi Plankar je izpovedal še celo odločno proti Korenu, ko je povedal, da je Koren rekel, da bo kaznovan, če dotični ljubljanski sodrug ne bo dokazal, da je bil Bernot res urednik ,Mira‘. Torej je Koren že v naprej vedel, da bo kaznovan, če Bernot ni tako napreden, da bi šel od klerikalcev služit k socialistom za urednika. Večje blamaže za Korena si ne moremo misliti, razen če je res tako neumen, da se je bal kazni za očitek naprednosti. Prekosil ga je v prebrisanosti samo še Potež. Ta je namreč kot priča izjavil, da se ne spominja niti na ime JViir', sploh da nič ne ve; bil je na občnem zboru preveč razburjen, ker ni bilo miru. Ne ve niti, ali je hotel Koren govoriti za ali proti Bernotu. Ta revček se nam je kar smilil Kakšne uspehe bi mogli pričakovati od organizacij, ki so jih vodili taki nevedneži ? Ali je potem čudno, da je šel Konsum po copatah ? Ni vsega kriv Kristan, ne, nevednost je kriva mnogo več 1 Če je Poteža sram take nevednosti, lahko reče, da je vse vedel in razumel, samo pazi naj, nevarno je lagati kot priča.
Ker je ostal očitek sotrudništva pri ,Miru' še nepojasnjen, je s. Bernot naročil svojemu zastopniku, naj toži še za tega in zaradi notice v zadnjem .Socialistu*.
Konstatacija. Mariborski .Tabor'[glasilo dr. Kukovca] je 25. jan. v članku .Brezposelnost v Celju" konstatiral, da je največji nezaposlenec obč. odb. Leskošek [Morda zato, ker se je on zavzel za brezposelne delavce?] Naš dopisnik se je takoj nato zanimal pri Drž. borzi dela v Mariboru [v Celju je vlada odklonila upostavitev borze. Op. poroč.], koliko da dobivajo nezaposleni delavci, n. pr. taki, ki nimajo od .Tabora' spričevala .veliki" nezaposlenec, podpore. Ugotovili smo, da dobivajo brezposelni po 3 Din na dan. Ko smo preiskali stvar natančneje, smo našli, da so to sadovi delovanja demokratskega ministra dr. Žerjava. Povrhu smo še ugotovili, da delavstvo samo plačuje zaradi teh podpor 5-odstotni prispevek za borze dela. Veliko boljše je skrbel bivši demokratski režim za tiste, ki razlivajo črnilo po .Jutru' in po .Taboru'. Hujskanje proti delavstvu in očitanje nedelavnosti se potem pristašem JDS v obč. svetu celjskem prav dobro izplača, saj so večji-del po zaslugi režima prišli na dobro plačana dr-žavna mesta, za svojo .delavnost" pa dobivajo mn o-
go več kakor 3 Dht na dan. Tisti, ki bi radi v obrtniških krogih naprtili delavstvu 9 in 10 umi delavnik so pa dobili državno brezobrestno posojilo. Mi smo torej .Taboru* zelo hvaležni da je začel z delom kvalifikacije naših članov v obč. svetu, vendar bi želeli, da bi nam .Tabor* povedal zakaj njegovi člani niso na predlog kluba SSJ hoteli imeti .velikega" brezposelnega Leskoška za predsednika v stanovanjski oblasti in so to delo podelili zopet onemu, ki je z drugim zaposlen. Iz tega sledi, da so	imeli	gg.	.Taborovci" in nar. sociji strah	pred
onim, ki	po	vašem nazirenju ne dela.
Neverjetno predrzna gospoda! Sodr. Ferdinand Oberster je razpečaval po dolenjskih vaseh brušure in koledarje naše stranke. »Bogaboječa" duša ga je v Toplicah naznanila orožniški postaji, češ, da prodaja protiverske publikacije. Dne 25. t. m. so nato čremošnjiški žandarji prišli sodr. Obersterju na	dom	in	mu 71 brošur zaplenili, med temi	cel6
en	strankin	štatut. Pravega vzroka k zaplenitvi	niso
povedali, pač pa so se izgovarjali, da nima s. 0-berster brez krošnjarskega dovoljenja nobene pravice do razpečavanja brošur. Seveda ni nič pomagala pojasnitev, da je s. Oberster po našem strankinem tajništvu pooblaščen za kolportažo naših publikacij in da delajo druge stranke istotako, saj bi bilo tudi več nego neumno, če bi bilo treba za tako kolportažo kar celih krošnjarskih patentov. Tako daleč nismo niti v tej državi, kjer se njene balkanske vlade na vso moč trudijo, da bi preprečevale raz* širjanje prosvete in zavednosti med ljudstvo. Mi nismo voljni trpeti škodo zato. ker gospodje žandarji zakonov ne poznajo. Se bodo že morali o njih poučiti in prenehati vsaj služiti interesom kakih zanikanih tercialov. Gospodje žandarji sami ne žive v izobilju in njih gmotni položaj je prej nego vsakemu drugemu podoben položaju proletarskega ljudstva, pa tem slabše, ker je to en razlog več, da bi se ne smeli smešiti v službi kapitalističnih stremljenj. Naj si na vsak način zapomnijo, da nismo več v stari Avstriji in da še nismo popolnoma na Balkanu, zato njihovi bajoneti ne bodo mogli s pridom razbijati delo socialističnega gibanja I
Zadnji deliriji edinozvellčavne dogme. Papež se pripravlja na nekaj, k čemur so stremeli že nekateri njegovi predniki, pa se niso upali izvršiti: proglasil bo brezmadežno devico Marijo za boginjo s polno obiastjo, za četrto božjo osebo, ki je telesno in duševno prisotna v nebesih. Dve celi tisočletji je trajalo, predno je navdahnilo božje namestnike spoznanje nebeško, da imamo namesto enega samega nekdanjega Boga kar štiri bogove ... Duhovniška hierarhija bo imela nov povod zahrumeti, da njena cerkev napreduje, pametni ljudje dvajsetega stoletja si bodo seveda mislili, da je rimska gospoda kon-čnoveljavno zbolela na tistem opešanju možganov, ki se pojavlja pri starih ljudeh, predno postanejo popolnoma godni za pogreb in pokop v materi zemlji. Ti pametni ljudje bodo potem tako storili, kakor poročamo na drugem mestu o deset tisočih dunajskega prebivalstva — v kolikor že tega niso storili. V germanskih deželah, v Ameriki, Angleški, Nemčiji in drugod, kjer je kultura že precej zrela, se pristaši katolicizma že odločno oglašajo proti novi nameri svojega papeža. Najbrže pa ga ne bodo nič predrugačili, ker se sveti možakar opira bolj na romanske kardinale in narode, ki čepe večinoma še vedno v temi babjega verstva. Mi Slovenci bomo seveda za papeža glasovali, saj smo eden izmed narodov, ki so imeli vselej več zaupanja v Marijo nego v boga in ki so v svoji nevednosti z Marijo počenjali najgrša bogokletstva.
Katolicizem nazaduje. Dunajska občina je objavila štatistiko verskega gibanja v prošlem letu. Na Dunaju je glasom te štatistike v zadnjih devetih mesecih izstopilo kakih 21.000 ljudi iz katoliške cerkve, ki 30 ostali skoro vsi brez konfesije. Duhovniška kasta torej izgublja kredit v ljudskih množicah, pa čeprav ima enega svojih članov celo v državnem kancelarstvu. Izgieda, da bomo Slovenci zadnji branitelji papeškega srednjega veka, čepiav nam moderni papež sam v tesnih zvezah s fašizmom zadr-guje zanjko okrog vratu v zasedenem ozemlju.
Stavka angleških kurjačev in strojevodij je za delavstvo z uspehom končana. Sedaj se pa pripravljajo ladjedelniški delavci, da dosežejo svoje zahteve: 2 šilinga več na dan.
Nespameten je, kdor prečita pa se iz tega nič ne nauči!
Naš sodrug je dobil od uglednega sodruga strokovničarja iz Hamburga pismo, ki imenitno ka-rakterizira žalostni položaj nemškega socialističnega gibanja in vzroke temu žalostnemu položaju. Glasi se v prevodu sledeče:	,
.Dragi prijatelj!
Tvoje pismo sem čital z velikim zanimanjem. Ravnoista slika pri vas kakor skoraj povsod z ozirom na razcepljenost delavskega gibanja. Na Nemškem je v tem oziru gotovo najžalostneje. Naša ve-lika, mogočna stranka je od 1914.1. dalje padala nižje in nižje radi preklete koalicijske politike. Ko dočakamo prihodnje volitve v državni zbor [Reichs-tagswahlj, doživimo katastrofo kakor še nikoli. Ti voditelji dokazujejo v vseh položajih svojo veliko nezmožnost in čeprav niao sposobni da bi zastopali proletarske interese, kakor hitro obsedijo v
vladi, temveč se poete po ■■Maeahfli strankah ved* no znova sekati po glavi in čeprav so si • svojo plitko, zabrisano politiko popolnoma izigrali zaupa* nje v masi. vendar se iz tega ničesar ne nauče,
temveč šušmarijo [wursteln] dalje.
Stranka je glasovala ie drugič za pooblastilni zakon, za prenos diktatorske oblasti na vlado, pri čemer izgubi državni zbor vsako besedo, in stranka je glasovala za, čeprav je že v Stresemannovi vladi izkusila, ds se uporablja diktatura samo proti dalavskemu razredu. Ne bo več dolgo trajalo, ko bomo izgubili vse pridobitve revolucionarne dobe. Tako kmalu ne bomo v socialnopolitičnem osiru dospeli zopet na tisto višino, kjer smo bili.
Naše gibanje — tudi strokovno — je uničeno. Mi voditelji smo izročeni naivečjemu nezaupanju s strani naših kolegov. Nobenega veselja nimaš, če te lastni tovariši gledajo kot lumpa, čeprav bi hotel najboljše storiti zanje, pa te koalicijska politika pri tem ovira. Kapitalistično velelopovstvo je doseglo s svojimi valutnimi sleparijami, da so strokovne organizacije čisto izropane in da ne razpolagajo z nobenim denarjem več. Nam gre še slabše nego v časih, ko smo gibanje ustanavljali Takrat so se nas podjetniki še bali in smo imeli zaupanje svojih tovarišev pri delu. Danes nimajo kapitalisti pred nami nobenega strahu več, oni vedo, da ni za odločujočimi voditelji nobene energije. Ampak tudi zaupanje naših tovarišev je k vragu.
Upostavitev strokovnih organizacij se bo vršilo v teh razmerah veliko počasneje in težje in dolgo časa bomo potrebovali, predno bomo zopet sposobni za akcije. Človek bi se od sramote v zemljo udrl, da smo bili tako veliki tepci in da nismo pri revoluciji 1918. L izvršili vsega dela. če inteligentni nemški delavec ni sposoben, da bi vodil državo, potem se delavstvo lahko v zemlji pokoplje.
Sedaj v.-tajo in grebejo zopet konsumarske zadruge, da bi uvedle nočno delo v pekarnah. Naši lastni sodrugi nam pomagajo izkopavati grob. Take zadeve morajo delavstvo vendarle odbijati in spodkopavati vsako zaupanje do gibanja. Ne vem, če bi bilo tudi pri vas kaj takega mogoče. Ne morem tega verjeti
Nemško delavsko gibanje je bilo že veliko in mogočno, toda na svojem višku je napravilo veliko napako, da je začelo s kapitalisti počenjati nacionalne politiko namesto delavske politike. To je bila
  propast in kdo ve. Če ee bomo Se kdaj dvig.
nili. Najboljše pozdrave itd.
' *
To pismo je bilo napisano okrog Božiča. V tem so se zgodile stvari, ki potrjujejo bojazen nemškega sodruga, da bo doživela tamošnja stranka popoln polom. Na Saškem, kjer je bila doslej najmočnejša, je pri občinskih volitvah pokazala strahovito nazadovanje. Se predno smo imeli to pismo v rokah, smo večkrat povedali, da bo za vse polome nemške socialne demokracije odgovorno koruzno voditelj, stvo, ki špekulira bolj na dobiček (glej zadevo o konsumih in nočnem delu v pekarnah — skoro tako kakor pri nas!) ter na ministerializem z buržoazijo, nego da bi se ravnalo po socialističnih principih. Povedali pa smo tudi, da ni nič manj krivo delavstvo samo, ki se v gnusu nad voditeljsko taktiko odvrača od organizacije, namesto da bi na čisto preprost način krive voditelje pognalo iz njih. V takih razmerah je seveda umljivo, da nemški sodrug obupuje, ali je delavstvo sploh zmožno udejstviti socialistično misel. Največje mase nič ne zaležejo, če je organizacija pri glavi gnila. In vendar je ta gniloba po neki strani dobra! Tudi v Nemčiji se bo začelo čiščenje, kakor se je pri nas, koruzniki bodo zleteli, prenovljeno gibanje pa bo tedaj smelo trditi, da res zmaguje.
Zakaj smo Se objavili to pismo? Zaradi nekega članka v zadnjem .Socialistu' v katerem govori neki »premogar (nam se zdi bolj pri elektriki zaposlen) o zedinjenju delavstva med seboj. To je čisto pravilno. Toda „ premogar* se moti v več ozirih:
Prvič kliče k zedinjenju v listu, ki ga vzdržujejo prav taki in še hujši gospodje voditelji, kakor so v nemškem gibanju: ministri na razpoloženju, klerikalno in liberalno pobarvani advokati, akcionarji podjetij, ki so jih iztrgali delavstvu iz rok.
Drugič kaže .premogar* svoje obisti s tem, da kliče nedisciplinirane doktorje in profesorje, naj se zedinijo med seboj, ali pa naj izginejo. Kdor še vedno na takšen način na papirju roti gospodo, ki nam je toliko zla napravila, namesto da bi jo prišel z dejanjem metat iz delavskega gibanja, ne more biti nič drugega nego nezavednež ali hinavec.
Tretjič pa greši ta čudni zedinjevalec s tem, da napada taktiko, ki jo mi vodimo proti nediscipliniranim doktorjem in profesorjem, ter, jo istoveti z eno samo osebo, seveda z Bernotom. Kdor na takšen način razume naše gibanje, ki je dalo že do-
Gospodarstvo naše stranke leta 1923,
štev.
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11
12
13
14
15
16 17
Posamezni računi
1	m e
blagajna
čekovni račun št. 11.999 podnajem: ček, rač. it 13.321 organizacije
»Naprej" in „Ljudski gias“
„Vorw*rts“
publikacije
potnine in dnevnice
uprava
upniki
dolžniki
razno in prehodni zneski tiskovni sklad
sklad proti roparskim vitezom inventar
gotovina iz I. 1922 prebitek _________________________
Promet					>a in dobiček			Bilanca			
Posamezni računi so:				Izgut							
dali		prejeli						aktiva		pasiva	
Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P
297.677	27	303.900	88					6.223	61		
168.130	28	168.244	05					113	77		
7.080	99	7.985	84					904	85		
41.531	62					41.531	62				
384.846	25	390.835	11	5.988	86						
3.U35	25	9.527	0«	6.4JI	83						
49.195	64	28.837	82			20.357	82				
2.172	25	15.829	85	13.657	60						
6.757	06	72.331	46	65.574	40						
344695	57	180.458	37							164 237	20
76.943	06	232.077	46					155.134	40		
142.951	87	92.993	49			49.958	38				
14.851	60									14.851	60
1.021	—									1.021	
		43.519	59					43.519	59		
5.651	29									5.651	29
				20.135	13					20.135	13
1,546.541	H	1,546.541	—	111.847	82	111.847	82	205.896	22	205.896	22
„Vsi za enega, eden za vse!a
(Kako so plačani nastavljenci Konsuma, ki morajo ostati v načelstvu, če ostane stari pravilnik.]
Zakaj nas sovražijo konsumarji, L j. tisti ki koasum molzejo, se najhpše vidi iz tabele njih zaslužka, ki jih postavlja res med .najbolj zaslužne socialiste". Zakaj se boje javnosti, reda in progresivnega davka? Kdor ne vidi je slep. Poglejte vi vsi ki nosite vreče in ki ste .navadni* člani konsuma. Pripravite se na bližnji kongres .Kons. društva za Slovenijo"!
V poslovnem leto od 1. VII. 1922 do 30. VI. 1923 so prejeli:
samo za anevnicc. uc ui bil vse leto na potovanju, bi znašalo to 40 Din na dan pa je večinoma doma! Pri nas so dnevnice ^,y8* ,enaHe: Pj> 50 Din na dan. Pa še od tega dobi tiskovni sklad kakšno malenkost, ker varčnemu človeku večkrat kaj ostane. »Socialist- pa, ki vse to dobro pozna, spoštuje te .zaslužne socialiste", našim delavnim sodrugom pa očita demagogijo, češ, nikar se m bahajte, da dajsts za tiskovni sklad.
Kdo	Plače Din	Dnevnice Din	Ugodnost pri nakupa blaga Din	Skopaj Din	Na dan torej Din
Štefan Dražil Šime Jurčič Marica Urbančeva Valentin Vrhunec	75.591-99 55.19750 -M 52.10960 44.26725	14.542-67 7.78063 2.277*25 8.999*50	2.09250' 2.000-— 1.59650 2.000 —	92.22716 64.97813 55.98335 55.266*75	270 * 175 155 154
Skupaj	227.16634	33.600-05	7.689 —	268.455-39	754
ampak računajte manj dnevnic, socialist sme vzeti samo toliko, kolikor potrebuje. No, pri teh „zasluž* nih socialistih* se na vsej črti vidi, da jemljejo samo toliko, kolikor potrebujejo. Pa počasi se članom Kons. dr. že odpirajo oči. in kmalu bo red pri katerem bodo delali
vsi za vse!
volj dokazov, da bi vrglo tudi Bemota, Ce bi kaj napačnega.zagrešil, kakor so grešili razni Kristani, Koruni, Uratniki in Koreni s svojim dokazanim pro* kletim delom proti demokraciji v organizaciji in javnosti, z buržoaznim kompromisarstvom in z ope-tovano sodnijsko obsojenim blatenjem, kdor tako razume naše gibanje, nam bo seveda v prvi vrsti veljal za hinavca, ki pomaga slovenski proletariat privesti zopet do takih prilik, kakor so na Nemškem. Tak hinavec pa seveda ne bo več uspel, nikoli več!
Iz stranke.
Prijavljeni so še sledeči delegatje in namestniki: Sv. Peter pod Gorami: 20. Franc Gu-bina (Miha Dobrina). Ljubljana: 21. Josip Pastorek (Karel Kisovec). Videm-Krško: 22. Martin Pondelak (Ivan Richly). Mežica: 23. Franc Repas.
Kot delegatje novih organizacij s posvetovalnim glasom sta prijavljena: Litija: 1. Franjo Weisbacher. Vrhnika: 2. Franjo Langof.
Na Bizeljskem se bo vršil javen ljudski shod SSJ in KDZ 10. februarja ob 8. zjutraj pri Praten-grazerju. Isti dan ob 2. pop. se bo vršil shod tudi v
Si'. Petru pod Gorami in sicer v gostilni Gr-šakovl Poroča na obeh shodih s. Martin Umek.
Gorje pri Bledo. Krajevna organizacija KDZ opozana vse svoje člane, da takoj začetkom meseca februarja poravnajo članarino in naročnino za L četrtletje. Tistim pa. ki so v zastanku, je organizacija z 20. L list ustavila, dokler zastankov ne po. ravnajo.
Sv. Pavel pri Prebolda. V nedeljo 3. februarja
se vrši redni občni zbor krajevne organizacije KDZ ob 15. pri s. Pavlu Vrečerju. Udeleže naj se ga vsi člani!
Izjava. Podpisani prekličem žaljive besede, s katerimi sem gospoda Miloša Pleterška, gostilničarja v Pesjem št. 11, razžalil dne 22. XI. 1923.
Miha Ulrich.
Dopisi.
I* Velenja. H korupcijski aferi na premogovniku v Velenju še dodamo sledeče: Šli so celo tako daleč, da so kradli delavcem njihov borni za-služek iz plačilnih kuvert Ko bi bila komisija leta 1922 vsaj preiskala tisto, kar so pošteni delavci dokaznli, bi prišle že takrat imenitne stvari na dan. Seveda so rajši verjeli korumpiranim uradnikom. Takrat smo dokazali, da so dobivali sekači lesa za flosp. gozdarja pri kmetih žganje. Plačanega so pa dobili pri šihtih iz rudniške blagajne. Dognalo se je tudi, da je mizar, ki je delal v Šoštanju v Lampre-tovi tovarni, dobival šihte na rudniku. Čeprav je hotel g. Čučka izmazati s tem. da je rekel, da mu je gospa Čučkova plačala delo, je vendar moral priznati, da je dobil .nekaj* šihtov na rudniku, in to za nas zadostuje. Neki delavec je izpovedal, da so delali 4 delavci in 3 delavke 4 mesece nepre-stano na polju. Čeprav bi mi lahko z več pričami dokazali, da jih je delalo še dosti več, so vendar gospodje dobili enega izmed tistih štirih delavcev, ki je lagal, da so delali komaj en mesec. Povedal nam je tudi. da je moral tako govoriti, ker ga je tako naučil gospod Kurnik. Če pa pride pred sodnijo, bo govoril resnico. Gospodje, če ste imeli pra-vico da si obdelujete obširna posestva na državne stroške, zakaj ste potem učili priče lagati? Kaj boste pa vi rekli k temu, pošteni drž. uradniki, ki morate brez posestev živeti? Kaj porečejo k temu tiste meščanske stranke, ki vidijo korupcijo samo v Belgra-du, doma pa ne? Nadaljevanje prihodnjič.
Zagorje. (Višjim uradnikom okrog delavske instance v Zagorju v vednost.) Ni treba napadati našo krajevno politično organizacijo, kakor je to bilo 17. t, m. Mi ne maramo nobenega razkola v delavskih vrstah. Kdor dela razkol v delavskih organizacijah, ga smatramo za propalega človeka. In takim ljudem bi svetovali, da naj potrkajo na svoje prsi in naj si sami rečejo: Mea culpa! Skrajni čas je, da pustimo stvar v miru. Naj zavlada geslo zagorskega protetariata: Vsi na plan, sovraštvo med delavci naj se neha. Bodimo teh ali onih nazorov, v skupni organizaciji bi si vendar lahko podali roke in pomagali osvoboditi vse delavstvo izpod kapitalističnega jarma. Toliko za danes, mogoče pride drugič kaj več. — Nagajivi član.
Novice iz črne. Kakor se govori, bomo izgubili našega nadvse čislanega, preljubega občinskega tajnika, ker bo baje prevzel glavno tajništvo radikalne stranke v Sloveniji, Dosedaj je menda samo še tajnik petih možakarjev. Žal bi nam samo bilo, če bi končno tudi teh pet možakarjev začelo naenkrat pobirati podpise, da bi se tajniku odpovedala služba, kakor so hoteli naši črnci (SLSj čeprav so lani glasovali, da se naj mu ne odpove.
Neka visoka in zelo čislana dama, ki se pri* števa med generalske šarže nerodnih društev, je tako nerodna, da hodi k vsem nerodnim prireditvam doma pa pušča par let starega otroka samega v stanovanju. Seveda mali princ s tem ni zadovoljen in se hudo joka vse noči, .ko mora biti revček koj sam", kakor poje narodna pesem. Tako je bilo tudi na Miklavževo lanskega leta. Predlanskim je taft.
drHaerijskU visoka oblast žkprid reklamnega Mildav-ia ob častitem spretnstvu oehoflt, ki Je t letošnji* nesrečnim MiMavikom v teSHi iVeA V obfcinsko pi-saroo. MlkUivikovto Brati, ki šb priSteva toted nt*fodrfe dame, je pa fokla: A wos. weUn fer stirbt, moch mar a Anders! Seveda bomo ob priliki predlagali petčlanskemu rad tkalskemu odboru v Crni. da špfrejttie omenjeno nerodno dafbo za častno tajnico.
Še dve dami moramo omeniti, ki pa nista nerodni, temveč narodni, ker sta pobili ponoči GerSa-ku Sipe in sta tako narodni, da niti škode ne poravnata. Pa naj ne zamenjata več, kaj se pravi neroden in kaj naroden.
. Tudi mi smo prejeli gratis koledar od Dražila. Ekstfra za nas ga je poslal siromašni Tohe Kristan, ki mu je gledala £e pri svoječasnem predavanju pri nas sama galopirajoča jetika — iz trebuhfe. Baje mu je demokratska sfrartka določila samo še leto dni življenja, da Si je spisal posmrtnico v Zadružnem koledarju in se tam samo 40 krat imenuje. Ob poslednji uri se tudi pogosto spominja Čobala, ki je videti njegova desna čokla. Tone je pa revolucionaren človek in se ne da koj tako spraviti na oni svet, dok ima Jugoslavija još nekoga, ki se zove proletarec ia ki pojde na led produkcije po tisoč Din! Zato misli letošnje leto prezimiti .Pod lipo*'. Slavno načelstvo Kofisifmnega društva ta Slov., ki je strokovno aaobfežKfto. pa Jte fcokla le tega krila in razpošilja te tihi ha vse svoje podrtrinice .Lipo** po več desetic izvodov. Dobro, Ha je načelstvo ka-piralo zadnje revizijsko poročilo te je začelo z .lastno produkcijo" Antona Kristana. Eh, če prav razumemo, je bil to namen, saj tolmačijo ia gtaran-tirajo to podpisi, da bd bodoča firma .Produkcija trgovskega socializma"!
VOLILNI BOJKOT
je prišel napovedati Marcel Žorga, narodni po-slaaec na razpoloženju, v občino Koroško Belo in sicer na javna shoda NDSJ, ki sta se vršila v nedeljo 20. jan., dopoldne na Savi v Del. Domu, popoldne pa na Javorniku v gostilni pri Žvabu.
Na Savi kakor na Javorniku nas je Marcel prav imenitno zabaval, in če bodo Marcel, Jaka, Lemeži in Fabjančiči ter Klemenčiči še večkrat prišli med nas, jih bo uiegnilo delavstvo še od bliz.u spoznati.
Marcel Žorga je bil nekoč narodni poslanec in od takega so pričakovali vsi na shodu navzoči, da bodo čuli vsaj malce kaj stvarnega in tudi iaz sam, ki (e vrstice pišem, sem pričakoval da bo Marcel vendar kaj vrednega omenil. Toda, če bi čuli katerega koli demokrata ali Radičevca, bi ne bilo nič drugače, tako zmešano je mož govoril o politični situaciji in je le deloma pokazal, da je Baku-ninovec, o Marksu pa se je izjavil, da Marks o socialni demokraciji sploh govoril ni, še manj, da bi jo ustvaril v svoji teoriji. Ubogi Marcel, dal sem ti nato zasluženi odgovor.
Na javnem shodu na Savi je obral vse posamezne socialistične voditelje po vsem svetu in tudi domače, samo oficielne SSJ se ni dotaknil, dokler se nisva pomerila.
Človeku ki je neveden, se lahko odpusti vse in nevednih brez lastne krivde je bilo tudi nekaj navzočih. Tem so imponirale Marcelove fraze Toda Marcel ni neveden, on ve, kaj dela, Marcel je le zloben po paroli: Što gore, to bolje. Marcel je izjavil, da žrtve morajo biti, delavski zaupniki morajo postati žrtve, torej morajo v ječe, na vislice, ljudstvo mora stradati, da bo gladno kakor pes, kakor je bilo med vojno, gniti mora v gnusnem uboštvu, katerega si mora izvojevati, izzvati mora reakcijske bajonete z golo pestjo.
Ej Marcel, šele sedaj mi ob razmišljanju tvoje caristično reakcionarne teorije zavreva kri v možganih od gnusa nad tvojo brezidejno lopovsko teorijo.
Moža je treba vzeti družini, da zgnije v ječah, čeprav bi po drugi poti lahko več koristnega dosegel, ženo z neštetimi otroci je treba onesrečiti, da postane žrtev jetike, alkohola, ali pa da postane vlačuga, otroci pa naj se glada posušijo, kakor se jih je deset in deset tisoč v ruskih stepah in mestih. Ni li tak sistem ravno tako gnusen v izrabljanju ljudske nevednosti kakor kapitalistični? -
Marcel, tvoj nauk je sličen onemu verskega fanatika, ki tako dolgo izziva, da ga križajo, da tako kot mučenik pride v nebesa. Toda ti veš, da si je
v delavskih vrstah težko izvojevati zasluge in priznanje potom neumornega dela za skupne koristi; ti veš, da je socialistični nauk strašno težak križ; ti veš. da zahteva socializem dejanj; ti veš. da je živeti tako, kakor socializem za prehodno dobo v socialistično družbo zahteva — neznosno težko. Po eni strani trdiš, da žrtve morajo biti. omenil si pb. da niste za načelo javnosti, ker ne marate svojih Članov izročati v roke policiji; zakaj pa tu ta strah, saj vendar niste kakšna Čarugova četa ali —?
Ej Marcel, nas je pri SSJ na Jesenicah po zadnjem izkazu 57, zakaj Vi ne napišete, koliko vas je? Ej. saj vem zakaj! Zato. ker vas še zdaleka toliko ni. pa mi rastemo, ti nam pa pomagaš. Na Javorniku si to videl, ko sem ti jaz kot predsednik lojalno dal besedo na tvojem shodu in pustil celo uro in pol tvojo gramofonsko plato sukati se. Ja-vorniški sodrugi so tako hoteli in zgodilo se je, da si ti govoril, jaz pa predsedoval. Čeprav spadam po tvoji izjavi v Martinovo peč. Kot Socialist zavednih dejanj bi se tega ne bal. od žalosti bi pa počil, če bi tebe. Marcel, gledal, kako bi brcal na lopati pred pečjo — kamor druge siliš.
Ej Marcel, odkrito ti povem, tudi jaz. če bi prišel med Culukafre, med katerimi bi bili sami Marceli in Jakobi, bi jih morda občudoval in hvalil, čeprav bi mi razkazovali same vislice z visečimi ob cesti, ker bi moje izzivanje Culukafrov ne osvobodilo. pač pa bi se bingljanje na vislicah za enega pomnožilo in Ebert, ki je bil v Italiji najbrže to razume, in tudi ti bi najbrže to razumel, če bi šel v Rusijo skušat kritizirati.
Pa servns, Marcel, nimam več časa. smo pred občinskimi volitvami in je treba delati, čeprav bosta tista vaša dva na Javorniku volitve bojkotirala. Volitve bodo pokazale rezultat tvojega bojkota. Bodi pa uverjen. da ne bomo spali osobito za Jesenice, ker imamo še časa do 17. februarja, in če se še vidimo prej, tedaj napovej bojkot tudi za pustni torek, če nisi že kje aboniran.
Vso javnost pa prosim za oproščen je te vsebine, ker je to le odmev od izvirka. Servus Marcel! — Jeram.
K POGLAVJU O AGRARNI REFORMI IN O KATOLIŠKI MRTVI ROKI.
(Dopis s Kočevskega.)
Poslovanje stolnega kapitla v Ljubljani in škofa Jegliča vzdržujejo davkoplačevalci. Poleg tega upravlja ta kapitel v Gornjemgradu posestvo s približno 20.725 hektarji, dva grada, en samostan, žago s štirimi jarmovkami, škof Jeglič ima poleg tega graščino v Vurcneku, žago m mlin v Letušu, graščino v Ljubljani — ubogi svetniki! Toda iz same ljubezni do bližnjega, ki jo imajo ti božji namestniki vsak čas v ustih, morajo njih delavci in drugi nameščenci — stradati... Jezus Kristus ni imel nobenega imetja, on je tudi dejal f Ne zbirajte posvetnih zakladov — kako odgovarja potem praksa njegovih sedanjih namestnikov njegovemu nauku? Kristusovi namestniki se kopljejo v zlatu in srebru, ljudstvo pa je golo iq boso, v par raztrganih capah trepeče mrazu, gladuje.. . . Vi učitelji krščanstva, kar povejte nam odkrito resnico: kje je vaša ljubezen do bližnjega, vaša pravičnost? Povejte to vendar vašim ovčicam, ki so vam v boljših časih žrtvovale in vam še danes žrtvujejo velikanske kupe denarja 1 Tudi te ovčice so danes po večini v največji bedi, toda vi jih v svoji kapitalistični pijanosti niti ne vidite niti ne slišite. Ljudstvo odkriva vsak dan kak vaš novi do neba vpijoči greh. Vašim zaposlencem, med katerimi jih je premnogo, ki so vam četrt stoletja in še dosti več zvesto služili, ste brez vsakega povoda odtegnili službene doklade. Vi ste tisti, ki ste svoje osobje na lažnjiv način priglasili k zavarovalnici zasebnih nameščencev, da bi vam ne bilo treba ničesar plačevati. Koliko tisoč družin bi na vaših, vam nepotrebnih posestvih živelo! Ne govorite nam več o ljubezni do bližnjega, dokler ne popravite kfivic, ki ste jih počeli v svoji posvetni in pohlepni nadutosti! „Kar dajete revnim, dajete meni!“ je dejal Kristus, vi pa izvršujete baš nasprotno, ker ste revnemu vzeli še zadnje, kar je imel. Ali imenujete morda to po vaši teologični »znanosti" ljubezen do bližnjega, vi hinavski farizeji, ki vsak dan k Bogu molite ? Vi ste tisti, ki onemogočate izvedbo agrarne reforme, da. bi ne dobila revni kmet in delavec niti najmanjše-
ga delca knezoškofovega posestva, s čimer bi se preživljala. Gotovo delate tako iz same ljubezni do bližnjega, saj vemo, da imate največja posestva v svojih krempljih. Vi se izneverjate celo svoji lastni peti zapovedi; Ne ubijaj, ker ste v svetovni vojni blagoslavljali moritev. Mari bi bilo ljudstvo pri zadnjih volitvah glasovalo kar za culukafrske poslance, saj ti bi mu bili šli prav toliko na roko, kakor vaši poslanci pri pravični razdelitvi dela, jela in lasti!
OKROŽNEMU SODIaČU V CELJU IN VIŠJEMU DRŽ. PRAVDNIŠTVU V LJUBLJANL
Župan globoške občine Jože Molan in občinski odbornik Jože Lisinšek istotam sta bila svoje-časno ovadena:
1.] ker sta sama imenovala odbornike, da bi komisionelno zastopali občino Globoko pri vpisovanju takih volilnih upravičencev v volilni imenik, ki so bili za državnozborske volitve L 1934. reklamirani, ker še niso bili vpisani, in da bi komisionelno zastopali občino pri izbrisu onih ljudi iz volilnega imenika, ki so se bodisi izselili, bodisi na kak drug način po zakonu izgubili volilno pravico;
2.] sta bila ovadena, ker ata namenoma izpustila 27 volilcev iz volilnega imenika, čeprav ao bile reklamacije pravočasno in pravilno vložene po 7. členu zakona o volilnih imenikih. Obtoženca sta namenoma izrabila izgovor, da sta volilne imenike že odposlala prvostopnemu sodišču v Celje v potrditev. čeravno še ni bil potekel čas 15dnevse reklamacijske dobe. Okrožno sodišče v Celju je župana izrečno opozorilo: .Ker niste vpisali reklamiranih volilcev v reklamacijski dobi v volilne imenike, jih morate vpisati v dobi uradnega popravljanja volilnih imenikov, ki je določena po zakonu vsako leto na čas od 1. do 31. januarja." Ker se župan na vse te opozoritve ni oziral, je vložila kraj. org. KDZ v Globokem ovadbo na državno pravdništvo v Celju, ki je zadevo potom okrajnega sodišča v Brežicah tudi preiskovalo. Sodruga Martin Umek in Franc Grmovšek sta bila zaslišana kot priči in sta natančno razložila vso zadevo. Vse to je prišlo na zapisnik. Imamo pa še mnogo prič, s katerimi lahko dokažemo nezakonito postopanje obeh obtožencev. Po večmesečnem preiskovanju pa je dri. pravdništvo [julija meseca 1923.] preiskovalno postopanje ustavilo in sicer na temelju § 90 kaz. pravn. reda. češ, da ni našlo nič tožijivega.
Proti temu se pritožujemo na okrožno sodišče in predlagamo, naj to na višje državno pravdništvo v Ljubljani vpliva, da ukaže drž. pravdništvu v Celju obnoviti preiskavo v tej zadevi po aktu Z 30/23. —
V	imenu kraj. pol. org. SSJ in KDZ v Glohokem — Martin Umek.
Preklic.*
Podpisani preklicujem besedo, da ni res. da bi bila Rudolf in Terezija Fidej kradla. Res pa je. da je Terezija Fidej hodila opolnoči v sami srajci na hlev pri Deberšku in ukradene reči uživala.
Franc Deberšek.
*J Za vsebino je odgovorno uredništvo le v okviru zakona.
Lahko nagajenje proti prehlajenju ? Prevelika občutljivost ? Bolečine olajšuje in naredi telo odporno masiranje in umivanje a pravim Fellerjevim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kol kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob. zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvoj-nate ali 2 špecialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvoj-natih ali 12 specialnih steklenic 214 dinarjev in 10°/0 doplačila razpošilja: lekarnar Evgen V. Felier, Stu* bica Donja, Eizafluid št 252. Hrvatsko.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
Tiskarna bratov Rumpret v Krškem.	3000
Posestvo
oboli 15 oralov, a lepim sadonosnibom far lepim losom •e proda. Pojasnila daje STURM J. v SESTERŽAH, požta Ptujska gora.
učiteljska tiskarna
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
reglatrovana zadruga z om«Jeno zavezo.
ZA ŠOLE. ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG, BROŠUR ITD.
Stereqt!pya	Litografije
uozaar z dolgoletno prakso na večjem posestvu, izvrstno spričevalo, neotnadeževan, slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi zmožen, 57 let star, Išče namestitve kot upravitelj, gozdni ali lovski paznik, občinski tajnik itd. Ponudbe na upravo tega lista.
Priljubljenost, ki jo uliva „Žika“ bolj in bolj, je najboljše priporočilo za ta res izvrstni kavin nadomestek. Kakor je bila svoj-čas Vydrovka dobra znanka v vsaki hiši, pravtako spoznavajo naše gospodinje danes, da je mogoče z „Žiko* pripraviti tudi brez prave kave okusno kavo, ki je poleg vsega še zelo redilna in popolnoma neškodljiva. Dobiva se povsod. Kjer je nL se obrnite na naslov: PražarnaZika v Ljubljani, Rožna dolina.