18
FLASH 5. NADALJEVANJE IZŠT. 3/2006, STR. 23
FLASH­ ANIMACIJA
Z INTERPOLACIJO
Uvod
V prejšnjemčlanku smo obrav-
navali izdelavo klasične animaci-
je in iz tega ugotovili tudi njeno
največjo slabost – zamudno izde-
lavo, saj za risanje v vsako ključ-
no sličico porabimo veliko časa,
sama animacija pa je časovno ze-
lo kratka.
Zato nam Flash omogoča izde-
lovanje animacij z uporabo inter-
polacije. Pri tem imamo dve mo-
žnosti: animacija gibanja (Moti-
on) in animacija spreminjanja
oblike (Shape). Tu se bomo po-
svetili prvi. Pogledali si bomo pa-
rametre, ki jih pri animaciji spre-
minjamo, inše nekatere dodatne
lastnosti: pospešeno, pojemajoče
spreminjanje in vrtenje.
Animacija gibanja
z interpolacijo
Bistvo animacije z uporabo in-
terpolacije je, da Flash zmore za-
polniti prazne sličice med dvema
ključnima sličicama. Primer tega
je recimo potovanje objekta iz le-
vega na desni del ekrana. Pri kla-
sični animaciji bomo morali na-
risati veliko sličic, pri čemer bi
bil položaj tega objekta v vsaki
sličici v primerjavi s prejšnjo ma-
lo premaknjen proti desnemu
delu ekrana. Z uporabo interpo-
lacije nam Flash omogoča, da
določimo vsebino prve in zadnje
ključne sličice, v vmesnih pa
Flash sam določi vsebino. Primer
gibanja kroga iz levega dela ekra-
na na desni je prikazan na spletni
strani Grafičarja. Iz gibanja (re-
zultata animacije) ne vidimo, da
je izdelana z interpolacijo, dej-
stvo pa je, da smo jo izdelali v
manj kot minuti; pri klasični bi
jih porabili vsaj deset. Pozneje,
ko bomo obravnavali vse para-
metre, ki jih lahko spreminjamo,
bo prednost uporabe interpolaci-
je prišlaše bolj do izraza. Pred iz-
delavo prve animacije moramo
omeniti dve pravili, ki sta nujno
potrebni za njeno pravilno delo-
vanje:
7 predmet, ki ga animiramo,
mora biti primerek simbola (to-
rej moramo imeti v knjižnici
shranjen njegov simbol);
7 na eni plasti ne moremo nare-
diti animacije dveh ali več pri-
merkov simbola (kolikor objek-
tov animiramo, toliko plasti po-
trebujemo).
V obeh primerih nam Flash
sporoči napako, ki je vidna na
dva načina (pogledali ju bomo v
nadaljevanju). Pretvorbo objekta
v simbol in uporabo njegovega
primerka na prizorišču smo
obravnavali v tretjem članku te
serije na temo uporabe knjižnice.
Zato bomo to znanje zdaj samo
uporabili.
Če torej po korakih izdelamo
animacijo gibanja z interpolaci-
jo, je postopek naslednji. Najprej
narišemo objekt (recimo krog na
levem delu prizorišča), ga pretvo-
rimo v simbol (Insert→Convert
to Simbol ali kar bližnjica F8), ki
se s tem shrani v knjižnici. Kot
vidimo na časovnem traku, vse
to počnemo v prvi celici, ki jo
zdaj, ko imamo na prizorišču
vsebino, imenujemo ključna sli-
čica. Označimo 30. celico in va-
njo vstavimo ključno sličico (In-
sert→Keyframe ali kar tipka F6).
S tem prekopiramo vsebino iz
prve celice (primerek simbola
kroga). Krog lahko premaknemo
na poljuben kraj (recimo na de-
sni del prizorišča). Tako imamo
dve ključni sličici, prvi krog na
levem delu in 30. na desnem de-
lu prizorišča. Pripravljeno je vse
za izdelavo animacije gibanja z
interpolacijo. Pri tem se postavi-
mo na začetekčasovnega interva-
la, v katerem jo želimo imeti, to-
rej v prvi celici časovnega traku,
in v oknu Tween izberemo Mo-
tion; slika 1.
Med dvema ključnima sličica-
ma se pojavi črta s puščico, vme-
sne sličice pa se obarvajo modro.
Ta puščica nakazuje, da je Flash
med sličicama interpoliral vme-
sna stanja.Časovni trak animaci-
je z interpolacijo kaže slika 2.
Parametri,
ki jih spreminjamo
Ponovno se za trenutek vrnimo
k tretjemu članku, v katerem
Slika 1. Nastavitev Tween→ Motion.
Slika 2.Časovni trak animacije z interpolacijo.
Slika 3. Plasti,časovni trak in prizorišče za primer na spletni strani Grafičarja.

MEDIJSKO OBLIKOVANJE
19
smo pisali o simbolih in primer-
kih simbolov. Tam smo omenili,
da lahko primerku simbola v
knjižnici spreminjamo sedem
parametrov: položaj, velikost,
usmeritev, nagib, svetlost, barvni
odtenek in prosojnost. Ker je po-
goj za animacijo gibanja z inter-
polacijo izvedba na primerku
simbola, pomeni, da lahko pri tej
animaciji prav tako spreminjamo
vse te parametre. Nekaj prime-
rov je na spletni strani Grafičarja.
Objekt, ki ga lahko tako animi-
ramo, je lahko tudi besedilo, pri
čemer je edina zahteva, da ga
pred izdelavo animacije pretvori-
mo v simbol in na prizorišče po-
stavimo njegov primerek.
Podobno kot pri klasični ani-
maciji lahko tudi interpolirano
ročno previjemo, tako da prime-
mo ročno oznako na časovnem
traku in jo pomikamo. Za lažjo
predstavo je na sliki 3 prikaz pla-
sti na časovnem traku in prizori-
šče prikazanih primerov.
Kot vidimo, je treba upoštevati
pravilo, da mora biti vsak animi-
ran primerek simbola na svoji
plasti, zato jih imamo pet (štiri za
animirane primerke in eno za
gumb nazaj). Animacijo zgornje-
ga kvadrata sem naredil v dveh
delih: od 1. do 10. in od 10. do
20. celice. Tu se vidi, da se kva-
drat najprej povečuje, delno za-
suče in izginja, v drugem delu pa
se vrača v prvotno stanje. Kršenje
enega od prej navedenih pravil
Flash sporoči na dva načina:
7 na časovnem traku se name-
sto ravne črte s puščico pojavi
črtkana črta;
7 v oknu z lastnostmi se poleg
izbire Motion pojavi klicaj.
Oba primera prikazuje slika 4.
Pospešeno in pojemajoče
spreminjanje in vrtenje
Za ustvarjanje realnejšega vtisa
naravnega gibanja (recimo giba-
nje zaradi vplivanja sile gravitaci-
je) nam Flash omogoča uporabo
pospešenega in pojemajočega
spreminjanja. To nastavimo v
področju Ease v oknu z lastnost-
mi tik pod nastavitvijo Motion.
Primer nastavitve drsnika, s kate-
rim nastavimo pospešeno (In) in
pojemajoče (Out) spreminjanje,
prikazuje slika 5.
Primer odbijanjažoge, pri kate-
rem smo dodališe trik, ko sežoga
ob odboju malce stisne, je tudi
prikazan na spletni strani Grafi-
čarja. Pri padanjužoge smo upo-
rabili pospešeno, pri odboju pa
pojemajoče spreminjanje. Tako
smo v animacijo gibanja "vklju-
čili" vpliv gravitacije.
Zadnja pomembna nastavitev
pri animaciji je nastavitev vrte-
nja. Posameznemu objektu lah-
ko v animaciji gibanja z interpo-
lacijo nastavimo, kolikokrat se
zavrti okoli osi vrtenja. To os vr-
tenja lahko spreminjamo z orod-
jem za preoblikovanje, ki smo ga
omenili v drugemčlanku pri opi-
su orodjarne. Vrtenje nastavimo
v področju Rotate pod nastavi-
tvijo pospešenega in pojemajoče-
ga spreminjanja. Privzeta nasta-
vitev je Avto, kar pomeni, da bo
Flash sam obračal simbol, če ga
mi v končni ključni sličici zavrti-
mo v primerjavi z začetno. Bolj
uporabni nastavitvi sta CW (vr-
tenje v smeri urinega kazalca –
clock wise) in CCW (vrtenje v
nasprotni smeri urinega kazalca
– contra clock wise). Pri tem do-
ločimo, koliko obratov bo objekt
naredil med izvajanjem animaci-
je. Primer vrtenja je prikazan na
spletni strani Grafičarja, njeno
nastavitev pa prikazuje slika 6.
Druge nastavitve v področju
Motion (Scale, Sync itn.) niso
bistvenega pomena.
Povzetek
V tem članku smo spoznali
uporabo metode interpolacije pri
izdelavi animacije gibanja. Spo-
znali smo tudi vse parametre, ki
se jih pri animaciji lahko upora-
blja, in nastavitve pospešenega in
pojemajočega gibanja. V praktič-
nih primerih največkrat pri ani-
macijah kombiniramo spremi-
njanje več parametrov hkrati in v
veliko primerih se za bolj realisti-
čen vtis uporablja nastavitev po-
spešenega in pojemajočega spre-
minjanja (recimo tudi spremi-
njanja prosojnosti). Če boste
kdaj pozorni na razne spletne re-
klame (pasice), izdelane v Flas-
hu, boste opazili, da se pri ani-
macijah gibanja z uporabo inter-
polacije zelo veliko uporablja
spreminjanje položaja, velikosti
in prosojnosti, vse to pa z upora-
bo pospešenega in pojemajočega
spreminjanja.
Vsi primeri, povezani s tem
člankom, so na spletni strani
www.delo.si/graficar (začasno v
rubriki ZADNJA ŠTEVILKA,
kasneje pa v rubriki oziroma oknu
ARHIV/Grafičar 2006/Grafičar
3/2006).
Andrej ISKRA
Univerza v Ljubljani
Slika 4. Prikaz napak animacije Motion.
Slika 5. Nastavitev pospešenega in pojemajočega spreminjanja.
Slika 6. Nastavitev vrtenja.