I ©ITA*" \JI! Prosimo, poglejte n* II leg naslova sa dan, ko % % tna potege. V teh časih I \ viianja cen, potrebo-ji ^ delovanje. Skušajte \ im vnaprej plačano. GLAS NARODA Osl-Blorafeiah fielavc&rv Ameriki. *",ll"< m 11,1,1 O« IU«Hr UM at the Pm« Offln M New N. uto Ari d Cwunw «f March Iri l«1f. ISA UDU TI0 KOV /f^v na dan dofahrtfi.. . ^ 7/C 'GLAS VAB ODA^ | /f nt ro6n nabavno« na dom ClTAJTE, KAB VAfl ZAJUMA VOLUME IX LETNIK M, No. 1(K V ^v. 104. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, JUNE 1, 1943. — TOREK, 1. JUNIJA, 1943. BOMBARDIRANJE OSISKIH MEST Včeraj je pri belem dnevu 100 letečih trdnjav bombardiralo Napol j, ki je središče vojne indi^strije v južrii Italiji in poglavitno pristanišče za zalaganje'osiških armad v Sredozemlju. — Vse leteče trdnjave so se vrnile. v Živilska konferenca se nadaljuje Hot Springs, Va. — Delegacija Združenih držav je živilski konferenci združenih narodov predložila načrt za u-stanovitev začasne komisije, katera bi bila v doglednem času nadomeščena s stalno organizacijo, ki bi vodila začrtano delo za enakomerno in primerno porazdelbo živil med narodi in državami. * Boji v Jugoslaviji Rommel v Beogradu London, 30. aprila. 1—. Angleški list Evening News prinaša naslednjo vest iz Berna: Tajna nemška radio postaja, ki začenja svoje emisije z besedami "Klic domače fronte" — trdi, da se Rommel nahaja v Beogradu in pripravlja načrte za operacije čiščenja proti jugoslovanskim gerilcem. Govornik te stanioe pravi, da je Rommelu poverjena o-bramba Balkana v slučaju, da bi prišlo do zavezniške invazije. Poročila te tajne postaje so se že večkrat izkazala kot pravilna. * Jugoslovani ne popuste New York, 27. maja. — Columbia Broadcasting System oddaja poročilo moskovskega radia o srdith 'bojih v Bosni iu JjOmil gori. lTn(gos lov ansiki ge-rilci so se spopadli z močnimi oddelki okupatorjevih čet in so jih v Črni gori potisnili nazaj. Poročilo trdi, da »e nahajajo gerilci zdaj neposredno pred črnogorskim mestom Podgori-co, kjer imajo Italijani najmočnejšo posadko vsega črnogorskega ozemlja. * • Sabotaža na železnicah London, 19. aprila. — Lon-| donski list Eveing News poroča o številnih smrtnih obsodbah na Balkanu V Sarajevu je vojaško sodišče zaradi sabotaže I obsodilo na smrt 12 železnica r-1 jev. * - Nemške čete morajo pomagati Italijanom v Jugoslaviji London, 24. maja (ONA) — Glasom informacij britanskega radi« je odpor v zasedeni Jugoslaviji tako narastel, da so morale nemške Čete prihiteti na pomoč italijanskim gam i zijam v Črni gori; to je prvič, da so Nemci pozvani v to pokrajino, da pomagajo zadušiti ljudsko vstajo. * . Omenjena radio oddaja ;je pripomnila, da so smatrali dozidaj, da je Črna gora protek-torat Italije. Tudi iz Bosne poročajo o hudih bojih, toda največje bitke so bile pri Podgorici. Celotna posadka je tam poginila ali pa (bila ujeta.. Ustrelitve v Samo boru London, 30. aprila. — Casni-ška age nt ura Renter poroča glasom vesti iz Budimpešte, da je bilo v Samoboru na Hrvaškem ustreljenih 20 oseb v znak maščevanja, ker so partizani ubili dvojico domačih kvizlin-gov. Hrvaški srednješolci se morajo registrirati sa vojaško službo Zuerich, 24. maja (ONA) — Hrvaški maturanti se morajo zdaj registrirati • za vojaška službo, ker le s tem dobe pravico 29a polaganje zreloetnega izpita. Deutsche Zeitung in Kroatien, ki poroča • tem TT-k repu pravi, da bedo potujoča komisije obiskale vee gimnazije in cJb tej priliki izvršile po* pie dijakov. _ t odjemali pridelke farmerjev. Appleby je menil, da program razmaha svetovne ekonomije ne more biti popolen, če ne bo vključeval posebnih potreb in zahtev onih dveh tretjin prebivalstva, katero se u-kvarja s poljedelstvom in pridelovanjem ter pridobivanjem živilskih produktov. Konferenca, je dejal Appleby tudi priznava dejstvo, da ima poleg industrijskega tudi poljedelski problem preuredbe iz vojne v povojno produkcijo, ter najdenja ali ustvarjenja trgov, ki bodo postali stalni odjemalci za tekom vojne povišano poljedelsko produkcijo. Industrija in poljedelstvo morata korakati roka v roki v povojni, kot v vojni dobi, če se hoče preprečiti neizogiben zastoj v pora zdel j en ju oziroma razpeča-vanju produciranega blaga in živeža. Applebv je dalje dejal, da Se večina priporočil v tem. smislu, ki so bila prednesena na konferenci v Hot Spring?, nanaša na posamezne probleme narodov in držav, ki so zastopane, toda on je mnenja, da bi tesnejša kooperacija zagotovila veliko večji skupni uspeh v tem oziru. Ameriška delegacija je torej zato, da se po vojni ne stisnejo spet posamezne držarve ali narodi v svoje meje in tamkaj rešujejo, kot najboljše morejo, svoje lastne živilske in ekonomske probleme, ampak, da se meje v tem ozira ignorirajo in se poskrbi, da se na mednarodni podlagi poskrbi za svetovno produkcijo in distribucijo živil, .ker le na ta način bi se moglo I uspešno rešiti problem prehrane vseh ljudstev. * dge Marvin Jones, je naznanil, da sedanja konferenca v Hot fiprings nima nobenega opravka s tekočimi potrebami držav v pogledu živilske pomoči, niti ne s ]>otr»b«ini. ki bo do nastale tik po zaključi vojne. S to izjavo je bil dan in-direkten odgovor na rusko zahtevo, oziroma izjavo, da Rusija ne dobiva dovolj živeža po lend-l«wse dogovoru. _ Splošno se je na konferenci odobravalo priporočilo, da naj bi dežele, kakor Amerika, ki ni bila direktno invadirana ali bombardirana in uničevana iz zraka, skrbele, za večjo živilsko produkcijo tudi po vojni, da bi se tako moglo zagotoviti zadostne količine potM>nih živil deželam, ki si ne bodo mogle hitro o po ni oči v poljedelstvu zaradi velikega opustošenja zemlje v vojni. Konferenca ima na vidiku korist ftnuffj6V ~ v — Hot Springs, 29. maja. Povišanje farmskih dohodkov je eden izmed ciljev živilske konference Združenih narodov, katera se vrši v tem kraju. Načelnik ameriške, delegacije na tej konferenci je Paul H. Appleby, ki je tudi podtajnik poljedelskega departments in on je izjavil, da golo irfxjljsa-nje načina producirnnja na farmah ne zadosl četudi je izredno važno — 7 r snično izboljšanje splošnega : rmskega. položaja je potrebno, da se po.| skrbi za trge. ki bodo sprorti IZ VOJNE NA KOPNEM IN NA MOBJU Dolžnost začasne komisije bi bila, so dejali ameriški delega-tje, da formulira in predloži vsem 45 vladam, ki so zastopane m* konferenci, določen načrt za stalno mednarodno organizacijo. Začasna komisija bi morala biti sestavljena vsaj do 15. julija letos in sicer bi morala sedanja konferenca, določiti kraj ali državo, kjer naj bi ta komisija imela svoj glavni stan. Priporočljivo bi bilo, da bi bila komisija v Zdr. državah, ker bi tako mogli sedanji konferenci delegatje prisostvovati sejam in razgovorom te komisije. Paul Appleby, načelnik delegacije Zdr. državah, je rekel, da bi bil "Washington primeren kraj za stan začasne komisije, ker v Wadiingtonu se že tako nahaja skupina, ki ima v področju mednarodna pogajanja za ndbavo in dostavo žita zavezniškim prišli pozdravit Beneša. Pestra je1 bila skupina čeških deklet v narodnih nošah. Po ffonnaihsem sprjejenvu je bil Benes županov gost na njegovem domu, kjer so ga amer. prijatelji Beneša presenetili s tipično ameriška gostijo ¥oj-(Ftnega dne, katerega je on ta dan obhajal. Presenečenje je bilo spremljano s petjem tiste ■znane, "Happy Birthday" . . peli eo med drugimi tudi general Drum, general Terry, ter drugi odličniki, ki so bili povabljeni na županov dom db priliki te gostije. Vojaško sodišče v Ljubljani Jutro, 17. februarja, 1943, poroča: Vojaško sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo Martina Te-pina, rojenega v Ljubljani 1921, ki je bil baje kurir za komuniste. Na smrt je bil obsojen Janez Lezar, rojen v Ribnici 1908, — Pripadal je organizaciji, ki je rova rila proti italijan^i državi. Na dosmrtno ječo je obsojen j Ante Puručič, ker se je udeležil napada na italijansko divizijo "Maocerta". Upornost Slovencev na Gorenjskem (Iz ljubljanskega Jutra z dne 4. marca, 1943.) Gauletiter Reiner je napravil pregled okraja Kamnik. Ob tej priliki je imel nagovor, v katerem je izjavil naslednje: 4 4 Povečana ^propaganda par-toaiwv u» Gorenjskem «e zadnje čase zopet bolj čuti, toda ti ljudje nimajo pojma kako inočui smo mi. Mi Nemci se ne menimo za čete roparjev in i-mamo situacijo trdno v rokah." (Te gauleiterjeve besede potrjujejo, da je aktivnost partizanov znova obrnila nase pozornost neških oblasti in da se ne čutijo tako varne kot zagotavljajo. — op. JLC.) Žene in otroci pomagajo razpečavati podtalne časopise London, 24. maja (ONA) — Žene igre jo zelo značilno vlogo pri razpečavanju podtalnega časopisja v ozemljih zasedenih od osišča. Te podtalne Jis'te je treba razdeliti na skrivaj — otroci igrajo tu zares j*un®sko in važno vlogo. Tudi prodajalke v trgovinah imajo precej prilike za razdeljevanje letakov. Uradnroe si pripravljajo v svojiilt uradih stenograme i-nozeniskih radio oddaj in potem ponoči pomagajo pri pre-' pisovanju in sestavljanju letakov. Grški kmetje obdelujejo zapuščena polja Zuerioh, 24. maja (ONA) — 0a«edb«ne oblasti osišča so v , okupirani Grčiji izdale naredbo, d« morajo vsi poljedelski delavci. moški in žene delati po 10 dni na mesec "na onih pose-1 stih in poljih, katerih gospodarji zaradi vojnih prilik ne morejo sami obdelovati 'Svoje zemlje". To poročilo prihaja iz Madžarske časniške »genture, katere upravljajo nacisti. Omenjena brzojavka navaja članek nacistične Dow»u Zei-tung, ki trtfi, da bo treba v bodočnosti delati mnogo več kakor doadaj, v cilju, da se obdela v«a zapuščena polja, kajti .t( sa svoja lastna bo vsakdo sam 'akitoeh" Tovarna za aeroplane v Po-imigliano blizu Napolja je bila tako ražbita, da dolgo časa ne bo mogla obratovati. V napol j-skem pristanišču je bil potopljen 320 čevljev dolg trgovski parnik. Skladišča v pristanišču so bila zelo poškodovana. Na letališču Capodichino je bilo u-uičenih več aeroplanov. Več kot 50 ameriških Libera-torjev iz Osrednjega Vzhoda je bombardiralo Foggio ob Jadranu. Noben aeroplan ni biil izgubljen. Italjanski radio naznanja, da je bil to že 70. napad na Napolj. Leteče trdnjave so tudi ob belem dnevu bombardirale ra-. zne kraje na severni Sardiniji in je bilo poškodovanih 6 par. nikov v Araueiju. Ves dan včeraj so padale bombe na Pan-tallarijo, angleški bombniki pa fo prejšnjo noč dvakrat bombardirali. V zračnih bojih okoli Napo-lja je bilo uničenih 13 sovražnih zasledovalnih aeroplanov, 14 aeroplanov pa je bilo izstreljenih nad Arcanijem. Nad Sardinijo je bil izgubljen samo en ameriški bombnik, toda pilot Tcfen:-■-- Is nwghnih izgub zavezniških aeroplanov je razvidno, da sovražnik na noben način ne more preprečiti zračnih napadov podnevi, in ti napadi skoro popolnoma f)aralizin®jo osiško zra čno silo na Siciliji, Sardiniji in Pantalleriji. Pri tem pa je po-eetbno poškodovana in uničena vojna industrija. Nemški zasledovalni aeropla. ni so skušali bombardirati leteče trdnjave, ki so napadale CapodiobinoL pri tem pa niso imeli nikakega uspeh« iu so od 50 aeroplanov «igubili 7 aeroplanov. Skupna nemška in ita-ljanska zračna sila je pri teh zavezniških napadih skoro brez vse moči, kar zelo slabo vpliva n« moralo italjanskega naroda, kateremu je Mussolini pred nekaj dnevi zagotovil, da ga bod^ nemški aeroplani varovali pred napadi zavezniških aeroplanov. Nemci pa niso varovali italjan. skega naroda, ko so zavezniki pričeli napadati ponoči in sedaj še ob belem dnevu. Ti napadi se bodo nadaljevali in bodo vedno večji in trdnjave bodo uničevale sovražno industrijo v južni Evropi. Fotografije so pokazale, da 'je bilo na letališču pri Capodichino uničenih na tleh mnogo aei-oplanov in po napadu je bilo najmanj 8 velikih požarov. Bombe f«o zadete uradna in druga poslopja na letališču. Napoljsko pristanišče, ki je najboljše in naj lepše db Sredozemskem morju, je bilo strabo vito razdejano. Poleg potoplje-neg» trgovskega parnrka so bombe zadele še en 510 čevljev dolg tanker in en 150 čevljev dolg parnik. Zadeta je bila tudi tovorna železniška postaja, razdejane po bile železniške proge in v zrak sta zletela dva tanka ga solina. Pri napadu ne Aranei je bilo poškodovanih 6 parnikov. Bom-' be 90 tudi zadele pomole, skladišča v pristanišču in železniško poetajo. Iz Slovenije -GLAS NARODA" . (T«a m ram i mer t rni m ■ ■■■« i -i i I ■ ■ T > M , h i ,,.... .,,.. OwMd and PoMUhafl hf BUxutOB TdUUblas Company. (A OonKMttoa) rrui SakMr. PraMat; I|BM Hote, Traaauar; Jo—ph finiprti«. Sm. Plača «f touftnaai of tfc« corporatiou and addnaMa of abora oCfloan: 50th Year 7, "•las Naroda" Is toned aruy dar axoapt Batartara, Sondtta and Holiday«. —* ■ — Bobaolptlan Tearly R Adrertieeowt «a Hniawt Za celo lato valja Uat aa Amarlko ta Kanado Pi.—; aa pel leta 98.—j ■a letrt leta fUM- — 2Sa New York m celo leto «T.—; aa po) IMi Za Inoamatro aa eelo leto »7«—; aa pol leta *SJW. "Glaa Naroda" lahaja rak) dan ImrmmM aobot . nedelj In praanlkor. "GLAS NARODA", 218 WEST 18th 8TRKKT, NEW YOKK 11, V. Y. flliftm CHeieea 1—1241 » . - a- - a * <%„ IT # ? Petdeset tisoč dolarjev Piše JANKO N ROGELJ. * direktor publiciste JPO SS. TUESDAY, JUNE 1,1943 S O N A RT REKORDI Lepe Melodije! fit. M571—Na Marijane«, polka Kje so moje roltea Marlfka pegla—polka Doqneane D nI veral t y tambnrica orkester 6t. M5TS—Te rez Inka polka Na planlncah—Talfek Jerry Koprtvfiek In ortieater Za toe. cenik In cene ploStF se obrnite na: JO0N MAKSICH, Inc^ 483 W. 42nd St, New York ■ep22S225i55J*a5 RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna SLOVENSKI DAN! men tov, kafcršue se nam je pričelo kazati, ko se je enkrat narod uprL Slovenci niso narod zločincev—< Slovenci so narod poštenjakov! Ip. kot poštenjaki, ki niso nikdar krivili nobenemu sosedu lasu na glavi, so ' šli v boj za svojo pravo, ko so ! uvideli, da se jih hoče potom ! izseljevanja, pobijanja, odganjanja v koncentracijska tabo-' rišČa in potom stradanja uničiti kot narod, da potem grabezlji-voi od severa in juga zasedejo njihovo zemlja in si prisvojijo njihovo imetje. Zadnjič aem čit&ia poročilo, v katerem so navedena imena več slovenskih pisateljev*, pesnikov in drugih inte lige n tov, katere so Italijani in Nemci odvedli v koncentracijska tabori-'šča, deloma pa pobili. Pogledala sem v knjigo, kjer so slike mnogih teh naših pisateljev in umetnikov in sem se zazrla v obraze teh ljudi, ki jih je tujec odgnal, kakor da so največji zločinci, v smrt in v počasno umiranje v internaciji. Na vseh teh obrazih je izražena samo ■ prirojena slovenja miroljubnost in tih ponos slovenskega inteligenta, ki je zdaj obsojen na smrt in počasno mučenje, iii umiranje zato, ker je slovenski inteH*ent. Tujci ne marajo slovenskega naroda, kot naroda, ki stoji kulturno višje nego oni sami—sovražni tujci od severa in jvffa hočejo imeti samo slovenske janičarje. O tem smo lahko prepričani, kakor so prepričani naši borci v gorah in hostah, ki upajo in molijo in prosijo, da bi prišla skoro odrešilna Tira, do katere upajo vzdržati na kakršenkoli način. Mi smo po krvi našim, bratom in sestram v domovini naj-bližnji in zato je naša sveta dolžnost, da pridemo skupaj na j Slovenski dan in se zavežemo I storiti vse, kar bo v nasi moči, da pomagamo priboriti našemu narodu osvobojenje. Na shodu, ki ga bodemo ob-državali 6. junija, bo nastopil pevski zbor "Slovan" in pa naši 4'Tan*buraši. Iz Engle-wooda. N. J. «bo prišel Mr. Joseph iZavertnik, ki bo spregovoril nekaj fbesed ter tudi od-govsise in pojaviU so se slovenski Usti eden za drugim. Rojaki so se naročali na nje, ker so v njih našli mnogo novic in poročil iz svoje domovine. In marsikateri list je, ne sicer sijajno, toda dobro izhajato je, izplačevalo se je list izdajati. Da pa pri slovenskem listu noben lastnik, noben urednik in noben uslužbenec ni obogatel, to je znana stvar. Kdor dela pri lislfli, ima sluafoo. da mu je mogoče skromno živeti s svojo družino. ...... . _. List je sicer v veliki nv^ri odvisen od svojih naročnikov, toda noben list bree oglasov ne more izbadati. Največji ameriški list, ki je vsak dan tiskan v mil jonski izdaji, ne bi mogel životariti, ako ne bi imel oglasov. Pa v sedanjem času tudi ameriški listi, četudi imajo se vedno dovolj oglasov, pravijo, da« ne nvorejo izhajati in so svojo ceno večinoma povišali. Pedrazil* se je vse. Vsak 'kos za kak »troj je mnogo dražji kot je ibil prej. Najbolj pa se je podražil papir. To so varoki, ki so časopise, tudi slovenske, prisilili, da so povišali svojo nacročiano. - - Da bo treba trudi "Glas Naroda" povišati naročnino, smo z* davno uvideli. Pa smo le odlašali in odlašali ter smo si mesto1 tega «*ani seflbi nižali plače, samo da smo še po stari ceni mogli izdajati list. Tudi mnogim našim rojakom in naročnikom se je pričelo /-deti čudno, kako da more "G. N." izhajati, ne da ibi povišal naročnine. In od več strani nam je celo prišlo na uho, da j« bil "G. N." prodan, da dobiva od te ali one strani podporo itd. Pa "G. N." se ni bil prodan in dobil se ni niti oenta podpore. Je š« vedno v rokah svojih uslužbencev in životari od naročni-n . Če pride v tem vojnem času kaflc večji oglas, je bela vrana. . Povemo odkrito: životarimo I — - ♦ » Treba je tedaj nekaj ukreniti, da "G. N/' ne bo samo životaril, temveč živel trdno, kot se spodobi. V septembru bo "G. N." obhajal svoj zlati jubilej; petdeset let bo, odkar že izhaga in prihaja v hišo naših rojakov v Združenih državah in Kanadi. Gotovo vsak naročnik želi, da bi "G. N.*' izhajal še več let in bi nm bil še mnogo let dober prijatelj. ... . - Da pa bo mogoče "G. N." še nadalje izdajati, je zaradi obstoječih razmer potrebno naročnino zvišati. Težko smo se odločili k temu, toda naročnino moramo zvišati. [ ,. T. 7"_ .1,, ^'c' f Po skrbnem prevdarkn smo sp odločiti, da določimo bo-' dočo naročnino naslednje: za celo leto $7.—j za pol leta $3.50 in za četrt lefca, $2.—. Ta povišek s#opl v veljavo 1. julija.^'0 j Cenjeni naročniki nam naj ta povišek oproste, kajti zelo neradi storimo t§, toda upamo, da vsakdo pojma, to pojtrft>o ju nam ne bo »meril. J' ' •• i Slednjič pa prosimo svoje naročnike, da nam tudi v bodoča- ostanejo naklonjeni in ostanimo si še" dalje dobri prijatelji. irU piljaxeijl ill IJUlUlltttJl svojega naroda, ne samo z besedo, ampak tudi z dolarji. Iz Johnstown, Pa., odnosno iz Connemaugh, kjer živi zaved ni in narodno čuteč J. Turk, je1 prišla tudi lepa vsota, poene-| manja vredno deflo. Tako se ju odrezala tndi naselbina La Salle, kjer vetJoo kaj zberejo in pošljejo v našo blagajno. Hvala vsem, ki ste pomagali, da imamo sedaj v blagajni JPO SS, nad petdeset tisoč dolarrjev.j j Drugi mesec bodo prispevali drugi lokakii odbori. Lokalni odbor št. 5 v Milwaukee in okolici nikakor ne zaostaja z nabiranjem priaptrvkov. Rev. Anton Sohifrer, blagajnik omenjenega odbora piše v Obzoru takole: •"Čas je zopet, da se za npžoj pomožno akcijo v prid naši stari domovini začnemo zopet nekoliko 'bolj zanimati. Danes imam, žal, le kratko poročilo, upam pa., da bom. prihodnjič lahko poročal bolj ugodne številke ^Taša podružnica je do-sedaj poslala na glavnega blagajnika vsega skupaj $3,111.95 Na lokah pa imamo zdaj'$20.15 Olejmo torej, da bo ta š-tevidka začela kmaiiu zopet pridno ua-raščati." Tako naj zaipiaejo vsi naši blagajniki ter pričnejo z novim nabiranjem, da bomo kaj kmalu imeli sto tisoč dolarjev. Iz Roundupa Mont., mi piše I požrtvovalna in zavedna Slovenka, Mrs. Katherine Penica, da bo kmalu poslala denarne prispevke, katere je nabrala v naselbini in okolici.j Iz daljne Tacoma, Wash., mi piše stari prijatelj G J.Porenta ter pošilja $5.00 za JPO SS. in $5.00 za SAN!S. S: ce mu je narekovalo, da se oddolži svojemu naroda ti&r plača svoj narodni davek. Da bi imel mnogo posnemalcev. Uradnikom lokalnih odborov svetujem, da naj pričnejo vsi z novim nabiranjem denarnih prispevkov ter iste redno pošiljajo na gl. blagajnika. V na-sebinab, kjer nimate še likalnega odbora, ustanovite istega. V slovensko sekcijo JPO imate lahko vse zaupanje, saj isto vodi in nadzoruje deset slovenskih bratskih organizacij, ki zastopajo pretežno večino našega slovenskega tfaToda v A- Aftv Lieo Jurjevec, blagajnik JPO SS, mi je poslal tisto veselo in dolgo pričakovano poro-] čilo, katero me je spravilo v j pravo pomladansko veselje in razpoloženje. To so pa sledeče ^besede: "Petdeset tisoč dolar-' jev.?' In da bi dosegli še pet-' ranve — šele pred nekaj dnevi seim gledal to sliko živo.JSedim v vlaku, v kotu ob oknu. Na veder gre; čez dolino pršijo zadnji žarki eolnca, ki izkrvaveva nad širokimi ploečnatimi vr-Tiovi pogorja. Stran doline ob hribu počiva že v senci in hladu. Potniki so govorili, se glasno sme jali, hudovali se in kleli; a vse to sem slišal kakor iz silne daljave, od nekod izza gore, ki smo se vozili ob njej. Ob meni in v meni se je glasila le tista elksrijska, nedolžna mlada radoet. In kakor se zbudim ter zarfi-Šim iz daljave zdaj težko in sunkovito, zdaj umerjeno, eno-' zvočno drdranje vlaka, mi po-kostoma kar n+ nadno za vriska in zapoje vsa soba tasti neskrb-ni, razposajeni srečni vik in smeh; in jasno, da bi ju prijel in po licih pobožal, vidim pred ■seboj pastirčka in pastirieo, •kako bežita za vlakom, nam mahata, nas pozdravljata. Peljali smo se z vlakom po pokrajini, da si je divjejše ne more domisliti na. je naslikati ' slikar z najbolj razvneto do-' miši ji jo. Na eni strani doiine ipečine kakor po nebeških strelah razorane, z iglasto ostrimi vrhovi: nilzko nad zobovjem viseč erno-rdeckaeti, strahotno grozeči oblaki; čez nje razlit pošasten od« vi t neke daljne lu-(Či — na zatonu je moralo zahajajoče solnqe še svetiti izza oblakov; globoko pod progo orika soteska. ki ima komaj prostora za bel planinski potok in ntlin ob njem, za cesto, trdo prislonjeno ob potok, onstran potoka za zamisel travnika in njivico z nefcaj kratkimi ogo-ni. Zaprl sem oči v podzavestnem strahu, da bi me strašna svetloba oslepila. A sem fvi-del ob tem še jasneje, z jasnostjo, ki me je pekla, skozi zdaj povsem črno noč tunela in skozi neprodirne pečine vso dolino; kiklopsko skalovje, tpotok, šumno, bolestno ee peneč čez eplašeno, obupno se vrteča mflanska kolesa hišico ob mlinu. Toda okvir »vežnih vrat, glej, je prašen. Gospodar leži miren in negiben čez prag. mrtva lutka, 'ki jo je razjarjen otrok treščil ob tla. . Planil sem pokonci, pritisnil lice tesno k steklu, kakor bi hotel še jasneje, daei me je že ta jasnost ščemlela, videti iz Adči a nam prihra nit« nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da jskušate pra votasno narofnlno poravnati. Po-Mjite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte našemu xa»topniku v Vašem kraju. Zastopnik bo Vb« iirožil potrdilo za pla/ano naro- ---fnino. California: San Francisco. Jacob Laushin* Colorado: Pueblo, Peter Culig Walseuburg, M. J. Bajuk* Indiana: Indianapolis: Fr. Marldcb Illinois: Chicago, Joseph BevClČ* Chicago. J- Fabian (Chicago. Cicero in Illinois) •Juliet, Jeuuie Bainbich (ji Salle, J. Spelicb Mascoutab. Martin Dc4ene North Chicago in Waukegau, Math WarSek Maryland: Kttztnlller, Fr. Vodopivec Michigan: Detroit. L. Piankar* Minnesota: Chishotm, J. Iiokantcb Ely. Jo* J. PeAel Fveieth, Louis Gouže Gilbert. Loais V.eoael Montana: Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderick New York: Gowanda, Karl Strnisha* Little FaUs, Frank Marie* Worcester, Peter Rode* Ohio: Barberton. Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charles KarUnger*. Jacob Besnik Olrard. Anton Xagode Iiorain, Louis Balant, John KmuSe Tonngstown. Anton Klkel] Oregon City. J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jevnlkar Conemaugh, J. Breaovec* Covertiale in okolica. Jos. Paternel Export, Louis SnpandiC*" • Farrell. Jerry Ofcora Forest City, Math Kamin*. Frank Blodnikar Greenrtmrg, Frank Novak Homer City, Fr. Fereookak Imperial, Vence Palcicb Johnstown, John Polantr* Krayn, Ant TauželJ Laaerne, Frank Ballocb Midway, John 2ust# Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton. Joseph Jo van Wisconsin: Milwaukee, West AIM«, Frank Skok* Sheboygan, Joseph Kakei* Wyoming: Bock Springs, Louis Taocbar* Diamondvillo, Joe Rolicb (»Zastopniki, ki Imajo poleg Imena *. so upravičen* obMcatl tndi dru-;e naselbine ▼ ajih okraja, kjer je kaj naiib rojakov naseljenih.) VM MipnK izda potidUo ga »*■ I«, katera Je prejel. Zastopnike topi« priporočamo.—Oprava -Glas Naroda" I je, >amo meni cvetoc. Nevesta izključno meni živeča v baj-»nem rajskem vrtu, z nepredirnim neprelezljivim obzidjem zavarovanem, s stoterimi zvestimi očrni in plamena*: im i me-' Či vedno čoječiii kenobov zastra ženem. Kaleidoskop je da*i.. Se več — nepreprosljiv brisale in u-ničevalec lastnih slik. Za dnem (beže slike,- da jib oko komaj j ujema Zastrmimo ob kateri, I obdržati jo hočemo varno in živo v očeh, v mislih, » srcu, pa se pri podi -že dru ga ter zagrne in zatemni zdaj 6 ianjšo zdaj močnejšo senco prvo. Povsem eafbriše jo čestokrat. Vidimo na svojih potih krasoto božjo, sladko, nedotaknjeno deklico, najlepši odsev večne lepote Stvamikove; cvetje v najnujnejšem dehtenju pokrajino prečudežne lepote. Stali bi, strmeli, v žejnih poj-irkih pili to krasoto. Pa ee nam oko in misli morajo nr hipu odvrni-niti. vrniti se v t<*žke, jesensko (hladne razmere in s/krbi vsakdanjega življenja. Kakor bi pok rji neprodiren oblak sodnee | in bi padla na pokrajino v hipu pepelnata senea. zastro in satro le ^bbi na mah vso krasoto božjo, ki smo jo še pravkar čutili in uživali. Toda je miren pripovedova le©, čudovit slikar. Kakor preudarna, počasna babica strme-3 čim, z očrni in usti poslusajo-čim vnukom nam pripoveduje dogodke včerajšnjega dne, naan baja o zgodbah davnih let. ISlišimo podnevi lepo besedo ki nam pade v srce kakor svetilo raaodenje, kakor pesem, polna sladkosti in božajoče miline. osrečujočega blagoslova polna. V*s dan bi radi nosili v duši nje pojočo lepoto, da bi jo na vseh svojih potih uživali opajali se z njo. Pa slišimo čez hip drugo, sovražno in grdo da puva pred njo zbeži kakor plaha deklica pred pijanimi hlepečimi razuzdanci. Zakaj najhujši sovražniki lepote in poezije so ljudje. Teb se je treba bati, teh se ogibati. Zakaj « vno besedo, laAnivo, sirovo, 3 dvoumnim, zaničljivdm smehljajem, s sovražnim pogledom nam uničijo svet poezije, nebes, krasoto. A ponoči smo sami. Ne vidimo ljudi, ne slišimo njih bedastega govorjenja, ki nas druži in vznemirja,, ranja in nam oadaja bol. Le noč govori z nami, tiho in mehko kdaj ka-> kor ljubeča deklica ob prvem sestanku rv sanjavem poftrlad-njem večeru, kdaj mogočno in pretresljivo, kakor bi prihajal sam Večni Sodnik e trumo, jezdecev sodit žive in Mrtve. Vse pre slikovito življenje, vso radost in bol naših src bi morai prepisati, če hi hotel podati približno popoln niz eli'k, ki nam jib pred dušo slika in čara sflikar noč, če bi hotel abu-; diti VBaj daljen odmev klicevj ki nam kliče, i n jimi v spomin! našega življenja dni klicar noj. Osramočen čutim, kako dranol a tudi kako slabotno, sramotno] ponesrečeno bi bilo tako moje početje. Najslabšega peendka bi ne biio tako sram pred učiteljem, kakor mene pred umetnico nočjo, če (bi skušal slikati z njenim kistom, govoriti z njeno prečudeano govorioo, IZbudim se sredi noči. Zasli-šim od daleč žvižg lokomotive r— kako* objestno otožen vrkk fanta, M se pooldv ja sd doma i in se odpravlja ^ tujino.-Kar mi v hipa ffi&ura slikar mol pned dušo sliko, ostro začrtano Ve vem, je-Ii pr: di ugih tudi t; t ko, a meni se k-po.ii življenja iu weta kakor tudi življenja jrorje in bolest v vsi svoji veli-\osti in i.rizmerncsti razodeva najjasneje in najživeje v mraku (v temini, v noči Bodisi v rLsini noči, ki objame in zagrne človeka od vseh strani kakor mehke, skrivnostne zavese, izza katerih prihajajo — kakor na pozomici junaki pred strme "o gledalce — spomini iraa davnine in iizza včerajšnjega dne "t odisi v nočeh, razbičanih od /besnelih viharjev, tulečih čez -cvet v besnosti in obupu Dante-\(vih večnih obsojencev.. Dan jo živobarven kaleidoskop; ka-v»!do<»kop obla ten in onečaščen po obilici breznuselmh glupih .'ledaleev. Kaj je vase zamišljenemu v iz/klinčujoči oddaljenosti in ponosni osamelosti lo jočemu človeku lopota, ki jo i-ino otipati in omadeževati vsak bebec in razuzdanec s svojimi gladninti. blatnimi očmi? A ponoči uživa Človek lepoto «mn. Vidi jo le mojf oko. uži-^a jo moja misel, bora le moja duša. moli le moje sreč. Cvet TUESDAY, JUNE 1,1948 IZ PARADIŽNE DOLINE ga naroda in naj bodo vedno v strahu, da jih zadene upravičena kazen. Dragi čitatelji, alil ni nnredno biti zaveden Slove-! jnec tza eden doHar na leto ali deset centov na mesec in imetij čisto slovensko duSo v preih,| kakor sedeti na strani in videti' 1 črno? Zavedati se moramo, j (da ako si ne bodemo sami po-! 'magali, nam ne bode tudi Bog nič pomagal. Torej pomagaj-- mo si in Bog nam bo mogoče le « pomagal. * I > Prav zares se bojim, da ne bi romalo to moje pisanje v ured- Piše MilKE MISOURY. (Nadaljevanje.)--—1 Dfragi čitatelji, ako ste vi mogoče te vrste, vas prosim I otreste se tistih mračnih predsodkov in odločite &e, da naredite svojo dolžnost in vaša slovenska duša bo lahko mimo spala. In aiko l>i slučajno biki vaši. predsodki uresničeni, mun, da a-' vtzdihnil kakor bi bojeval sam s seboj -hud boj. Če so ga kaj vprašali, je porfedal plašno, čudeč se, kakor ne bi vedel, kje je, kdo so ti ljudje, ki ga ogovarjajo kaj hočejo od njega. Proti večeru je plačal in odšel. A ni sel domov v gore., proti gozdu v pflobeli je krenil. Videli so. kako je sedel na trato,-ob šumi spodaj. Proti mraku je domača hčerka, ki je na njivi prompir kopala, slišala kako je jokal, vmes glasno vzdiho val; "Jeeus, Marija, pomagajte!" A je sodila, da joka in govori iz pijanosti, in ee ni dalje menila zanj. Brugi dan so ga našli pastirji v gewdu na bukovi veji visečega In zdaj Modi Miha po lesu, kadar se napravlja nemirna noč in huda ura, glasno joka in stoka," je počasno zaključil Blaž žalostno pripovedovanje. Stara povest iz našega ljudstva, žalostna a^godba o možu starcu in mladi žtni. Zbudi me ponoči vihar, ki buči po gozdovih pod cerkvijo in gori po gori. Tiho ledim na postelji, strmim v temino in 'poslušam. Kar zaslišlm sfkozi iz globeli pod župniščem toa&če, obupne »vzkilike: "Je-zras, Marija pomagajta!" (Zbudim se sedaj kdaj sredi noči. Pri studencu zunaj pod oknom žubori voda v korito. Lahke nočne sapice se poigravajo z listjem drevja po trati ob hiši, da (poje skozi vejevje enozvočna, otožna pesem. Pa še smnljatije listja zlije z žubo-fpe-njem padajoče vode v zaiteg-1«, čudno mamečo melodijo. Kar se mi nenadoma zazdi, da ne žubori le v korito ouroči pramen vode in ne želesti le listje amtpak da slišim iz dalja-ve hina»vE>ko-pritajeno, nekako škodoželjno Šumenje Drave. Iz tega šumenja pa na smrt obupan eitroari viriik: "Mati!" Basnačno prečudežen slikar je noc.. In mogočen, bajen kli-car; klicar iz sedanjosti, iz v5e>-•r&jšnjega, predvčerajšnjega, iz prošloeti, iz daljnih dalj. iz meglene pozabl-jeaoeti ; klicar .selo iz temne, s tisočerimi c.Vri\rnr»K+-n(-» zakrite bodočnosti. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PASSAGE PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri naročbi se po služite naslednjega kupona ——*MMMJg^aM^■ —TTTT—M—— Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano, knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime -—--—;_ St., ulica ali Box št---- Mesto in država--- Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW YOBK 11, N. Y. tS? SPIBANA V ANGLEŠČINI -^g VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO CT^p lllHiillllllltlllllllllllillllllllllliUllIllIlHi Združeni narodi potre- G j bujejo ves odvisni žl- aracn vež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko Cena knjige: ^f' t m° J 8 goce letos obdelati djrt VICTORY VRT \«DU Pripravite se za to de- lo že sedaj! V UČNI IN TRPEŽNI PLATNENI Tukaj Je v Ml —« knjfgf VSE, VEZAVI KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! Skoro 1400 strani — lO.OOt aukor vam podrobno poja- ___ _ . . . »ni m o vrtnarstva, o saditvi In YOU o 11 K srjanja, « fnojrajo In oritrM vrta. Najnovejša pa Je VRTNARSTVO Popolni voditelj za vat ^J^f!^ nmeevanje n iuijitctt, sojenje fliv-VOjni VTt. ilh rastlin, nove sestavine evetlle! .— Abecedno kazalo van pove takoj. Popolna vsaka beseda, vsaka stran, k»r irfitf. Prirejeno n vsako pombje vsaka _ mnogo NOVE snovi v Zdracenfb državah, za vsako zemljo novib Ilustracij! ,n rtako EDINA VRTNARSKA ENCIKLO J*™*11 R U D f**' PEDUA ZA DOMAČO POTREBO! MOliK* ^ P*n«ana oseba v NI« visokih besed — vse Je Jasno, r» vrtwrt**, bi ca endja vrtnarski & KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West IStli Street New York 11, N. Y. FOREIGN LANGUAGE PRESS. rergn Language Press, 260 — 5th Avenue, kjer je Sigmund Gottlober predsednik. Miss Amoury bo poeebno delala pri Foreign Language Film Critics Circle, v oddeku za premikajoče se slike. Od Foreign Language Press smo naprošeni, da obiavimo naslednje:: (Miiss Daisy Amoury, ki je bila dosedaj zapoelena pri New York Herald-Tribune, je nastopila službo pri American Fo- nikov kda, namesto črkpetavcu, ali nadejam se, da z urednikovim sočatjam in pomočjo pridejo te vmstioe v jaraoe€ in. -že j naprej slišim, kako ee nekateri [čitatelji zanidljivo posmehu jejo, in zopet drugi pritrjujejo in •zopet tretji bodo šli takoj na I delo organizirat omenjene po-\ družuice in nabirat prispevke i za to pmpotrebno osoboditelno ; organizacijo. Upati je da poslednji bodo o gromni večini in da bodo.neumorno požrtvovalno delovali napnej do osvo-I bodite in potem po svobodit-vi v pomoč svojcem v skzajni potrebi. Vzdignite glave po-koncu, dragi bratje in sestre v vam tužni zatirani domovini zmaga zavezniškega orožja je Tjagoto vi-'ena, • m vašr zatiralci in sovražniki so sovražniki vaših zmagovalnih prijateljev. V prvi svetovni vojni eo bili1 Italiianl prijatelji i a zavezniki in tako ste vi, dragi Primorski . in Istrs&i rojaki in rojakinje bili žrtvovani italijanskemu , m o 1 o h u ravno tako ko-rc£ki Slovenci ste postali žrtev mednarodnih intrigantov, torej m* pozabite, da za deževnim vremenom vedno sonce prisije. bodete prepevali dobro znano slovensko pese?n. ki smo jo tako radi peli po tolminskih hribih: Goriški Lahoni si mislijo že. da hribi Tolminski na Italijanskem stoje! Ali se spo-. min jate, da je 'bila ta pesem prepovedana od avstrijske vlade, dočim so Italijani lahko pjrepevaBi njih iredentieticne ali italijanske patriotične pesmi po gostilnah v Trstu in Gorici, dokler jih Slovenci niso nanllatili. Ali se spominjate, kako so sodišča vedno razsodila v prid italijanskim patriotom in kako so slovenske, oziroma avstrijske patriote vlačili po kaznilnicah ? Oči vid no je po ogromnih žrtvah zadoščenje blizu. Imejmo zaupanje v pravičnost zavezniških visokih u-radnikov! H koncu prosim vse tiste prijatelje in prijateljice, ki sem jim dolžan odgovor na njih dobro do&la pisma, naj mi ne zamerijo za mojo počasnost, bo-dem poizkusil v kratkem vam odgovoriti. Ako mogoče kateri čitatelj želi 6e pismeno obrniti na mene, bode vaše pismo aelo dobrodošlo, bodisi povolj-no ali nepovoljno. VESTI IZ CLEVELAND, OHIO.. V soboto večer 20. maja se je pripravljala za kopelj, ko je nagloma zabolela in kmalu potem umrla mlada Mamie Samsa roj. Goree, iz znane Gor^etove družine. Zapufeča žalujočega soproga Louisa, hčer Marilyn, mater Frances, štiri brate, in štiri sestre ter več drugih sorodnikov. V • i -! r n Naglonta je dne 23. maja preminili splošno poznani -.Frank Martinak, star 63 let. Zapušča hčeri Frances in J«iSBfi^ier nekaj sorodnikov. Soproga je umrla pred dvema leti. - Do^ia je bil ite Cerkelj na Dolenjskem kjer zapušča vesč sorodnikov. Po dolgi in mučni botesmi .je pireminil poznani Valentine Gorjan, etar 65 let. Zapq»ča žalujočo soprogo Jennie roj. Zad-nikar, doma iz Dobrave pri Ljnlbljani, in 4 otroke in veliko sorodnikov. Doma je ]»il iz kraja Vič Giinoe pri Ljnbjja^i, kjer zapušča dve sestri, ter več sorodnikov. V Ameriki je bil 31 let. V Charity bolniAaiqi je aunrl pred dnevi John Kreeič, etar 38 let. Zaptiača žaiujooo mater Franoes, roj. Adam, štiri ibra-te, eno sestro m več drugih sorodnikov. Oče m« je umrl pred petimi ktk Rojen je bfl v Gočah pri Kranju, kjer zapušča več soordnikov. -" ..... KUPITE CTNVTED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS TWAJWTLJOT It. II ftJEBO GORI IIli ROMAN. — Spisal: IVAN ALBRECHT, < "Saj smo vendar ti svoji, ali ne?" zaiualine a roko.44 Vesta ] kaj me je danes prignalo sem dol T*' Dekleti ga pirčakovaje pogledata. Miha pa: \ "Sterja je sporočil, da bi rad govoril e našim očetom." "Štvrjak?" 4'Seveda. Kleber je poslal grbastega Luko na Zavrh, češ. ] da je treba spregovoriti končno pametno besedp. No. pe je ., grbec slabo naletel. Kar povej svojim gospodarjem, naj sami \ možu je jo, če se jim zdi, da je bilo nespametno, kar smo doslej , govorili, ee je odreoa! naiš stari in ni postiegel Lacki niti s po- j žirkom mošta.'' *4Kakor midve tebi," ee šele zdaj domisli Cija, a Mojca ] že stopi in prinese nekaj okrepčila. 44 Pa si zdaj že bil tam?" 4'Se mi nič ne mudi. Oče sp mi rekli, naj stopim za kratek ^ čas pogledat, kaj spet »kuha Kleber v svojem umazanem kotlu, 1 pa sem prej stopil sem, da kaj izvem.M 4 44 Ali nisi nič srečal Obhskef" : "Nak, prišel sem po gozdu in ne skozi Vas." Ko nato Miha izve, kaj govore ljudje, se nasmi-hne, češ: '44(Se mi je zdelo, da bo šlo zastran Mete, toda če mislijo I da me bodo izdaj podkovali, zastonj kujejo podkve." 4 4 Pa če delaš dekletu krivico, A|ihaf" ga taolo pogleda Mojca. 44 No, no, zato pa grem pogledat, kafkteiw odpustke si je omislil Kleber." Potlej, grede in že raz poti: "Saj ne bosta tako trdno spali da bi vaju ne priklical, čel izvem kaj besede vrednega." 4'Brezskrbi," mu pomaha Cija z obema rokama. "Dosti sreči želim kar jaz za obe". "Če je bo le preveč, lahko še vama kaj odstopim," odmeva s klanca Mihov polni glas. "K živini bom še pogledala," pravi Oija in odide proti hlevu, medtem ko Mojca v snu obsedi na vrtu, dokler je ne vzdrami črtanje v gozdu. Kakor pod oprtanim korakom poka dračje. Dekle se zdizne. Ne da bi se ozrla, se umakne v hišo. Čeprav ni pogledala, ve kdo bi utegnil oprezovati tod! ttes se iz gozda na spodnjo pot kmalu 'izmota Kurt Kombrenner — Mojca vidi skozi okno, kako se zadovoljno poigrala s palčico* ko stopa počasi proti trgu. iHerman Kleber je že od daleč zagledal Završauovega sina in mu prišel kakor najljubšemu gostu do pra&a naproti, spremil ga ni v posebno sobo. ampak v s-vojo pisarno, majhen prostorr z enim .samim oknom, kraj, ki je bil namenjen le zaupnim in važnim kupijskim razgovorom. 44 Ali «e hoče oče kar zakopati v denar, ko ga ni nič več mogoče priklicati v dolino?" je postavil pred Miho steklenico konjaka, čež: "Kar po dom?če s* naredite! Človek potlej dosti lažje govori." Vzlic temu mi 51 o lahko in sta dolgo govorila ter je Kleber pridno nataikal, dokler se mu ni končno zazdelo, da so tla primerno razmehčana. > 44Na Dolini se je kar narobe zasukalo s tole smrtjo," je nato previdno zasukal. "Kdo bi si bil mislil, da bo mater Zalo tako naglo pobralo". *4Kam neki meri ta ovinek?" je razmišljal Miha in pripomnil kar tjavendan: "Smrt nič ne vpraša" 44Kaj sem res še prezgodnji?" je spreletelo Kleberju, ki je pokašljal in spet natočil č*rŠ: "Bodnija me nekaj kliče in sem zastran tega hotel govoriti z vašim očetom, nemara pa se bova midva še laže pomenila." 44 Ali gre za Foltanaf ".je skušal Miha ubrati kar navprek, toda oštir se ni dal odmakniti, češ: 4'Se je menda nabralo več tega, mislim pa v prvi vrsti na 'v do vi no oporoko. Dekle--" , " Mojca f" "Da, ona še ni polnoletna. Sodnija hoče vaiuha. To sel pravi, hoče mene za varuha! Prav nerodno res. Bazen tega nekaj govore, da sta starejša drva ostala brea deleža." 44Ne moreni si prav misliti, kakšen naj bi bil dekž s take bajte." 4'Boste imeli skoraj prav, Miha, toda zakon vendar določa. (V wte nemara že kdaj imeli kaj opravka s podobnimi sitnostmi--" Miha zasluti mrežo, ki doslej se ni bil pomdslii nanjo. Misel, da hi utegnil lis jaški KJ^bi r postati Mojci« varuh, ga pre-sune in ma!one zmede, oštir pa z lokavim zadovoljstvom uživa njegovo zadrego in govori kakor najet. Da bi bilo najbolj pametno Sirnna zlep.i pomiriti. Če toži, utegne biti Zalina (.poroka razveljavljena, stroškov pa pride nič toliko. "Naj kar poskusi svojo srečo," se upira Miha. "Če ste, a'i če boste Mojcin varuh, gospod Kleber, boste že znala braniti pravice svoje varovanke. Saj infaite dosti znancev med gospodi." "Torej — hm — jaz bom že storil, kar bo mogoče. Pa bi bilo tneba *4oge, a ne <še +.ake nerodnosti." 44Ne vem, kaj mislite, gospod Kleiber." "Saj ste prej sami omenili Foltana, Miha. Ko bd ne bil 1 i vami Završani v rodu, bi mi ne bilo nič mar, tako pa res ne < bi rad, da bi se mazalo Gomilarievo ime." I •. 'i 'To je ztlo lepo z vaše strani, gospod Kleber," je fantov i glas rezek in trd. "Kakor rečeno," se pretegne oštir, "bi bilo najbolj pa- , nietno, tole reč pametno spraviti s sveta, ali ne?" i 44 Mislite?" " Dejal "bi celo, da bi bilo precej upanja," pobobna Kleber 1 s prsti po mtizi. Seveda so neki pogoji." "Namreč?" 44Morda, že poznate govorice, ki so se razpasle po trgu?" 44K nam menda š»e niso seigle." * "O zastran vaše neest«, MIha. Saj veste? Kdor hoče niti opran, naj umre, kdor se hoče umazati, naj se gre ženit. Prepričan sem pa, da se ne zmenite za to, kar godljajo vin — sem hotel reči, kar čveka drhal." (Nadaljevanje prihodnjič. - - WJESDAY, TONE i, 1943 Konferenca v Hot Springs NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ... in ravno v HAMMONDOVEM NOVEMi Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMUEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorien je danes in Tam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAZN08TI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam ŽT**?** t j _ J (ti tlssf slik MBM uJMJh WTIM sliko— dežel, provinc—navaja površino, u «wrka je tak* »»»»i«. da ja an miu«» na-prebivalstvo, glavna mesta in kraj na Zemljevidu. Rmpa (dum), »srednja Emp (ik Uk»- — ho Tajne), Ancle*ks oto«Je, Fraadja, firm- Seznam mest in trgov—navaja Belgija. ftved- , , . . , . ska. Ntrreltka, Danska. UnUa sovjetskih aaeja» ime kraja, okraj, in državo, pre- n«titnib republik. Bolgarska, Romom* a, jogo-bivalstvo in kraj na zemljevidu. t^T^T^t^tSS^H Zastave vodilnih držav_v doI- *»«»*« HM«k, indija. Boim, Kitajska, Ja- 4-astave vodiinm arzav v poi pjsd||k ^^ Ameftkm {m9mnd nih barvah, vsega skupaj 5o; ce- Južna A«*Hk» (joint det), Afrika. Severna I j.ii Amerika, Kanada. Združene države, Hebfka. O- la vrsta narodnih barv. srednja Amerika In Zapadna Indija. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOV J LJUDSKO STETJE^-Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. -SEDAJ Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja JŠ Ta atlaa, ki aa sebe poprava, Ima namen /| ■ ■ ****** režlti marsikatera nasprotujoča si vpraSanJa. ■hMh ■ U 11AJ \ ki nastanejo w rasnih razgovorih. Strani so dft ^^ drtadKH iTttorstp saaaja In podajajo ras- seipoet semlje, prrine sooteega sesUra. pokra- PO P O & T X Jtne la «lobo«ao oceaaor la Jeser. dolgost aaj- dalJMb rek In prekopov, porrflno po^Uvltnlh V URADU - 35 CENTOV otokov la rlaokoat svetovnih gora. To so odgo- _____ »orl na mnoga današnja vpraffaaja. --48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York 11, N. Y. ga sodelovanja. Kadar gre za sporazume, !ki se tičejo produkcije in razdelitve, bi bHo torej potrebno, da so zastopani vsi prizadeti narodi. Tudi ako bodo mogli imeti posamezni narodi le majhen delež v svetovni trgovini, bodo taki mednarodni sporazumi zanje morda o-gromne važnosti z njihovega nacionalnega stališča, ker morajo globoko vplivati na njih gospoda rako življenje Edino-le na ta način bo mogoče doseči rezultate, katerih vpliv bo za našo državo ngoden in.trajen. Jugoslavija se želi udeleževati mednatodne trgovine z izvozom svojih poljedelskih pri- r delkov kakor dosedaj, obenem pa zvečati svojo produkcijo in domači konzum. Toda interes naše zemlje je tudi, da se poveča uvoz industrijskih in poljedelskih pridelkov, potrebnih njenemu lastnemu prebivalstvu, katerih sama ne pridela. Ako bodo osnovni prrofblemi Jugoslavije rešeni na zadovoljiv način, se bo pokazalo, da pridtla naša zenflja na racionalen način vee najvažnejše poljedelske pridelke; ako bo tem njenim pridelkom odprt do stop do svetovnih tržišč, bO postala tudi dober odjemalec za one stvari, kaftere ji bodo dobavljala ta tržišča. V.se prebivalstvo Jugoslavije se nahaja zdaj, kljub velikanskemu nesorazmerju sil v kuu-tem in brezobzirnem 'boju proti tujemu oovojevalen. Toda izobilje dobrih in zdravih delavskih mori v naši domovini nas utrjuje v upanju pa bodočnost po vojni, pod pogojem seveda, da bodo te delavske moči pravilno izkoriščane in da bodo dobili naiši kmetje in nasi de-iavei priliko, da si ustvarijo primeren standard življenja, katerega so gi zaslužili s toli-kur\|i žrtvami.. 'Jugoslovanska delegacija je prepričana, da bo iskneno sodelovanja in podpora vseh združenih narodov pripomogla tej konferenci da dostže svoje cilje. • ■ Bogata stara devica povzročila eksplozijo s samomorom X«w Yon-k, N. Y. — Na 14. nadstropju stanovanjske hiše na znanem Riverside Drivq, se je okrog 6. ure zjutraj dne 27. maja pripetila močna cx-plozija, ko je zagorel plin, kateri se je naibrasl v kuhinji stanovanja 50 let stare Gladys F. Oeutsch, kateua si je sama vzela življenje in ni pri tem pomis- j lila, da bo rvedno tleči plinski ] vžigalnik na peči povzročil ne-1 srečo za njene sosede. Stara devica, ki je storila samomor j« pustila noto, v kateri je rečeno, naj se njeno truplo rabi za zdraniške svr- < he. Ženska je pned 20 leti po- 1 dedovai'a večjo vsoto denarja 3 in je odtlej naprej bila zainteresirana v dobrodtlne stvaiii. Ker pa je bila zadnje čase slabega zdravja se smatra, da si je vzela iz tega razlaga življenje. Explozija je napravila Škodo v sosednjih stanovanjih in ena ženska je bila ranjena. Angleži čakajo na italijansko paniko London — Londonski listi so prinesli na prvih straneh vesti o govoricah, da se bliža v Italiji polom; toda te> vesti niso bile podprte z nobenima temeljnimi dokatzi, ki bi dajali celi stvari videz verjetnosti. •Propagandna mašina v Bimu je medtem naznanjala, da Italija odklamja ChurchiHovo povabilo Italiji, naj izstopi iz vojne na strrani nacijske Nem- . BOjulb »temu je prinesel konservativci list ** Daily Telegraph' ' pbd velikan, naslovom vest, _da sg> v Italiji v teka ve- (JIC.) — Dr. Branko Cubrl-lovivič, načenik kraljewe jugoslovanske delegacije na konferenci za piehTano in poljedelstvo združenih narodov, katere »e udetažuje 45 držav, je podal v imenu Jugoslavije pred-sedništvu konference naslednjo izjavo: Krailjeva jugoslovanska vlada je prisrčno pozdravila predlog predsednika Združenih dr-■iav, da se sestane konferenca združenih narodov v cilju proučevanja problemov prehrane in organizacije poljedelstva, da postavi temelje za boljšo bodočnost združenih narodov. 'Za Jugoslavijo je delo te •konference prav posebno važno, kel* je v bistvu poljedelska dežela. Približno 70 odstotkov njenega prebivalstva živi od poljedelstva * in živinoreje, a kljub temu se mora boriti fc težkimi problemi radi nezadostne in neprimerne prehrane. Jugoslavija je primorana, da izvaža \*eiik del svojih poljedelskih pridelkov, da mora kupo-fvati v inozemstvu one stvari, katerih domači pridelek ne krije, predvsem industrijske proizvode. . iNJajbolj bistveni in najtežji problem Jugoslavije pa je problem pregoste naseljenosti, kajti na sto hektarjev obdelane »emlje pride 133 prebivalcev, živečih od poljedelstva. Prenaseljenost ima niz dalekosežnih posledic: precejšnjo siromaš-nost (ljudstva, pomanjkanje kapitala in omejenost sredstev za vzvišanje produktivnosti zemlje. Posledica te zadnje postavke je, da so cene poljedelskih pridelkov sora zinemo visoke, tako da je včasih težko najti primerna tržišča^ a to zopet poeroča narodnemu gospodarstvu ogromne izgufoe, poseib no v časih depresije. A27 SLIK (fotografij); C slik v aaravaib barvah, v velik sati cel« strani, ter ima 77« •tranL VeUksst knjige Je • g « Infer. Knjiga opisuje sesavee. pti«e, rihe, ka-fo In Hvali, ki sa ravaotak* na nbtm kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno s zlatimi črkami. ^POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE 8EDAJ ZA CENO: Sedaj $3.50 Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18th STREET k — ITewr York 11, H. Y. like stavke v vojnih tovarnah, ter da je dežela na robu panike. Te vrste vesti, katere eo angleški listi prinesli, temeljijo največ na dejstvu, da je bil v Italiji včeraj izdan ukaz, ki je določal, da se morajo vsi stav-kujoči vrniti nazaj na dečo. Slovaki zbežali k Rusom Poročila iz ruske fronte vključujejo vest, da je prešla k Rusom etia motorizirana divizija Slovakov. Vest je bHa podana po ruskem ladiju in povaeta po BBC. Dfi^^^SII PRIROČNIK Isšla js nova knjižica U Saje paljadna navadita, kaka amerižld državlian. Poleg vpraBanJ, ki jih navadno sodniki stavijo pri lapltn at državljanstvo, vsebuje knjižica is ▼ O. Mu nekaj važnih letale la zgodovine Zedlnjenlh držav, t nt dela pod naalovom Rasno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedlnjenlh držav, Lincolnov govor v Qettysburgu, Predsedniki Zedlnjenlh držav la Poedtne država. Osa kaJWd Js samo 50 centov. In m dobi pd: SLOVENIC PUBLISHING GO. II« Wart lltk Si, NEW YOBK 11 ki jo prištevajo med najboljše opere Giuseppe Voidija. •GWavni vlogi sta imela Lucille Meusel kot Violetta in James Gerard kot Alfredo tersta ol>a za a\*oje sijajno petje in igranje žela največji aplavs. Kapeilnik je bil Emerson Buckley, ki je pofcaoal veliko spretnost. , OPERA LA TRAVIATA. J j Kot je bilo nekajkrat v na-'šem listu poročano, prireja San Carlo Opera Co. ta teden svo-' ie predstave v Center Theatre : v Rockeft*ller Center na 6. Ave. 1 in 49th St. New York, V nedeljo popoldne je bila vprizorjena opera La Traviata, Molitveniki iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne. NEBESA NAS DOM (Stev. 416) inčev Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI (Stev. 3S5) inčev, v be- lem celolidu; 384 strani. Cena 75 eeniov NEBESA NAŠ DOM (Stev. 401) 2%X4V& Inčev, 374 strani Cena 75 eeniov Angleški: (Za mladina) KEY OP HEAVEN fino vesano-35e v usnje vecano --.75 i le**'«1 . " I S 1 o v e n s k i: KVIŠKU SRCE (Stev. 3561 2%X3% inCev; 224 strani; v belem celolidu. Cena 75 centov KVIŠKU SRCE (Stev. 415) 2^X3% InCev; 224 •tranL Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI (Stev. 408) 2%X4 lnfe; 255 strani — Všteva Sv. K rižev Pot Cena $L5« RAJSKI GLASOVI (Stev. 41«) 2%X4 Inčev; 255 str.: ▼števil Sv. K rižev Pot Cana $L50 Slovenic Publishing Company axe W. ISth St., New York 11