SLOVENSKI DOM
meva, boste opazili.
da smo že pisali o Viki Podgorski in F. S. ViJharju, ki jima v tej številki vnovič namenjamo pozornost.
Vilharja smo se prvič spomnili leta 1998, ob 70-letnici njegove
smrti. Zdaj o njem pišemo obširneje; tokrat lahko preberete prvi del, nadaljevanje pa v naslednji številki. Zakaj? Približujemo se 150-letnici njegovega rojstva, pravkar mineva 110 let, odkar je prišel v Zagreb, kjer je ostal do smrti. Njegova osebnost, njegovi glasbeni dosežki in pa drobci iz vznemirljivega življenja zaslužijo več pozornosti. Zanimive so postaje na njegovi življenjski poti. Kje vse je ustvarjal! Od Ljubljane, kjer je napisal prve pesmi v slovenščini, do ZagTeba, kjer je napisal spomine v hrvaščini. Slovenec-Slovan-Hrvat. Glasbeni popotnik od rojstnega kraja na Primorskem, prek češkega, madžarskega in srbskega ozemlja, vse bližje, kot je sam zapisal,
svoji domovini. Ustavil se je v Zagrebu. Čigav je? Slovenski ali hrvaški? Slovenija ga je precej zanemarila. V splošnih slovenskih enciklopedijah ni njegova imena. Slovenci pa pojejo njegove zborovske skladbe. Pogosto ne da bi vedeli, kakšen glasbeni velikan je bil. In je. Zaslužil si je, da leto 2002 - ob 150-letnici njegovega rojstva - razglasimo za leto Franja Sera fina Vilharja Kalskega. Naj bo v tem letu izvedenih več njegovih skladb. Želim si, da bi moja uredniška beseda med hrvaškimi Slovenci vzpodbudila kakšno zamisel. Mogoče koncert? Kje? Lepo bi bilo v zagrebškem glasbenem zavodu. Saj je Vilhar leta 1891 postal njegov častni član.	Silvin Jerman
SLOVENSKI SVETOVNI KONGRES V SLOVENSKEM DOMU
.iPredstavniki Slovenskega svetovnega kongresa (SSK), ki jih je vodil predsednik Jože Starman, so 9. junija obiskali Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem in Slovenski dom v Zagrebu. Člani SSK so se hoteli neposredno seznanit s položajem Slovencev na Hrvaškem, o kulturni in prosvetni dejavnosti v slovenskih društvih na Hrvaškem, še posebej v Slovenskem domu v Zagrebu, o materialnem stanju v Zvezi in siovenskih društvih, o nerešenih vprašanjih Slovencev na Hrvaškem... Predsednik Zveze Darko Šonc je SSK seznanil s trenutnim stanjem slovenstva na Hrvaškem in s perečimi vprašanji, ki bi jih morala reševati vladna in nevladna telesa Republike Slovenije. Poudaril je, da Zveza in Slovenski dom v Zagrebu doslej nista bila deležna posebne podpore SSK. V razpravi so člani SSK postavili številna vprašanja, na katera so člani upravnega odbora Slovenskega doma ustTezno odgovorili ter ponudili dodatna pojasnila. Predsednik SSK Jože Starman je obljubil večjo pomoč Slovenskem domu v Zagrebu. Na koncu so si člani SSK v spremstvu Polone J urin it in Silvina Jerman ogledali nekaj znamenitosti mesta Zagreb.	Franc Strašek
OBISK
SLOVENSKIH POSLANCEV
A rvič v zgodovini samostojne države Slovenije je Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu Državnega zbora RS uradno obiskala Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Zgodilo se je 14. junija v Slovenskem domu Zagreb. Delegacijo je vodil predsednik komisije Franc Pukšič. V Zagrebu so jo sprejeli predstavniki Zveze ter slovenskih društev iz Zagreba, Reke in Splita. V pogovorih sta sodelovali tudi državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik in svetovalka v Veleposlaništvu RS v Zagrebu Irena Mra-
Predstavniki Zveze ter slovenskih društev na Hrvaškem so goste seznanili s široko in razvejano kulturno-prosvetno dejavnostjo, s finančnimi težavami pri izvajanju načrtovanih dejavnosti, z ustanavljanjem novih slovenskih društev na Hrvaškem in problemom njihovega financiranja. Opozorili so na številna nerešena vprašanja, med njimi na prostorske probleme, ignoriranje predloga o ustanovitvi Slovenskega središča v Zagrebu ter dejstvo, da se Slove-
nija še ni opredelila do avtohtonosti slovenske manjšine na Hrvaškem. Predstavnika Zveze -Darko Sonc in Franc Strašek - sta poudarila, da je rešitev teh perečih vprašanj pogoj za obstoj slovenstva na Hrvaškem. Predsednik Komisije Franc Pukšič in državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik sta potrdila, da so tudi Slovenci na Hrvaškem nedvomno avtohtona manjšina. Vendar le na območjih vzdolž hrvaško-sloven-ske državne meje, zlasti v Istri, Gorskem Ko-taiju in Medimuiju. To izhaja iz Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah, ki jo je Državni zbor RS sprejel 27. junija leta 1996. Ostalih Slovencev na Hrvaškem in njihova društva, ki se nahajajo zunaj omenjenega prostora, po njunih besedah ni mogoče obravnavati kot slovensko avtofiio-no manjšino na Hrvaškem. Tovornikova in Pukšič sta obljubila pomoč pri reševanju ostalih težav Slovencev na Hrvaškem.
Franc Strašek
SLOVENSKI DOM
SEKffiW
NAŠ DRUGI DOM
PROSLAVILI SMO DAN DRŽAVNOSTI REPURLIKE SLOVENIJE
Tudi letos smo v Slovenskem domu proslavili dan slovenske državnosti. Slovesnost smo pripravili 20. junija. Ta dan nas je obiskala državna sekretarka Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik. Dopoldne se je pogovaijala z vodstvom Slovenskega doma, zvečer pa je imela na proslavi slavnostni govor,posvečen deseti obletnici državnosti Republike Slovenije in problematiki organiziranega delovanja Slovencev po svetu.
Proslava se je začela s slovensko in hrvaško himno, po slavnostnem govoru pa je pevski zbor Slovenskega doma , ki ga vodi Franc Kene, zapel dve pesmi :"Pa se sliš'" v priredbi Karla Pahorja in "Rasti, rožmarin" Emila Adamiča. Dramski igralec Ivica Kunej je recitiral "Vprašanja" Otona Župančiča in "Hrasti" Jožeta Štefana. Za njim je nastopil tenorist dr. Frane Grubišič in zapel Volaričevo "Oj, rožmarin" ter arijo "Don Basilia" iz opere Seviljski brivec G.Rossinia. Sledili sta še dve recitaciji Ivice Kuneja: "Kurentova pe-
sem" Ivana Cankatja in "Domovini" Simona Gregorčiča. Potem je glavni urednik Novega odmeva Silvin Jerman predstavil novo številko našega glasila. Slavnostni spored se je končal z nastopom pevskega zbora, ki je zapel "Zenka mi v goste gre" (priredba Z.Prelo-vec), "Pohojena travca" (Fran Venturini) in "Dajte, dajte" (prir.Aldo Kumar). Kot je v Slovenskem domu navada smo nadaljevali z druženjem, petjem in veseljem ob spremljavi našega harmonikarja Franca Ropa,
M.H.
Avstrijski veleposlanik v Slovenskem domu:
DRUGAČE
Prav gotovo zveni gornji naslov provokativno. Naj kar. Izbrali smo !•» /uradi več vzrokov, ki naše razmišljanje usmerjajo pod skupnim ime-novulcem. Od predavanja ekscelence dr. Hansa G. Knilela do pisanja Irli vrslic minevajo dobri štirje meseci. To je kar lepa distança, da mimo, |iiciuišljeno uredimo naše vtise.
V petek, 15. junija nam je Koordinacija društev prijateljstva (g. An-ilrija Karatilipovicl spet priredila v vsakem pogledu lep in bogat informativen večer. Udeležili so se ga ugledni predstavniki bosansko-herce-mivskc, britanske, bolgarske, indijske, madžarske in slovaške ambasade, i avstrijske strani pa poleg samega ambasadorja tudi vojaški ataše s soprogu, Obvezen kulturni hors d'oeuvre so nam po starem, preizkušenem
.....spcšnem običaju servirai! gospod Ivica Kunej z recitacijami poezije
Wetlia in Rilkeja ter tenorist ob klavirski spremljavi samega svetnika z ministrstva kulture. Kljub temu, daje naša prijateljica gdč, Jasminka Petlcr potihem izrazila skrb, kako bo prevajalka opravila svoje delo, ker l'uspod veleposlanik ni imel vnaprej napisanega govora, je nadaljevanje potekalo gladko pred polno in simpatično razpoloženo dvorano.
Veleposlanik dr. Knitel je po pravu v Inssbrucku študiral tudi medna-niilii« politiko, mednarodno pravo in človeške pravice v Ženevi in Haa-p Poklicna kariera gaje nato vodila od univerze preko pravnega predstavljanja in odvetništva vlade na Dunaju, kabineta Bruna Kreiskega in vodenja kabinetov dveh ministrov do veleposlaništev v Strasbourgu, Alžiriji, Siriji in zdaj v Hrvaški.
Preden je dr. Knitel spregovoril o pregledu avstrijsko-hrvaških odnosov in perspektivah njihovega izboljšanja, je opozoril, da v diskusiji ne ho odgovarjal na indiskretna vprašanja. S tem opozorilom seje distanci-i il I od običajne retorike in prakse v Slovenskem domu. Doslej so namreč veleposlaniki vsakič izrazili kar največjo pripravljenost odgovoriti na vsako vprašanje, če bo to le v njihovi moči. Kajpak smo kljub temu nemalokrat ostali dolgih nosov, da tako rečem, ampak pokazali so vsaj dobro voljo... Žal se po predavanju nismo spomnili v kar se da vljudni obliki pobarati njegovo ekscelenco, katere teme gre smatrati za indiskretne, da bomo vedeli tudi za drugič. Piscu teb vrstic še danes ni povsem jasno, ali nt gospoda veieposlanika morda k tolikšni previdnosti navedlo kar ime Slovenskega doma...?
Po temeljiti obdelavi napovedanih tem, ki je izzvenela precej realno
optimistično, pa nas je veleposlanik dr. Knitel kar malce presenetil z izjavo, v ohlapnem prevodu takole: "Prav zdaj je sestanek šefov na vrhu in mogoče boste videli, da sem se popolnoma zmotil." S temi besedami se je gospod veleposlanik diplomatsko in nadvse eleganhio vnovič distanciral, tokrat od lastnega optimizma. Tega mu seveda ne smemo zameriti.
Ne glede na to je večer, še posebej pa njegovo neformalno nadaljevanje v vseh prostorih Slovenskega doma dokazal, daje Srednja Evropa dejstvo, ki ga ni moč ignorirati niti sredi najaktualnejših integracijskih procesov. Kronist ne more zamolčati negodovanja gospoda Karafilipo-viča, ker se (po njegovem mnenju) del vodstva Slovenskega doma distancira od srečanj s tujimi diplomati, kijih on organizira. Seveda nismo bili dolžni prevetjati, ali ni bilo vodstvo nemara odsotno zaradi drugih nujnih obveznosti.
Žal je danes prisotna še ena distanca bistveno različne kvalitete: po strahotni newyorški tragediji dobivajo vsi evropski in svetovni procesi grozljivo drugačen prizvok in prioriteto. Prav mogoče je, da se bodo procesi, ki jih je z optimističnim pogledom orisal dr. Knitel, pričeli v nuji odvijati mnogo hitreje, kot smo to pričakovali junija. Možno pa je tudi, da drvimo v nove svinčene čase, ki bodo surovo zavrli vse, kar je bilo v naših namerah dobrega in plemenitega. Zato naj zaključim z mojo osebno, skeptično distanco do vsega, kar se dogaja v tem norem svetu in ponovim besede veleposlanika dr. Knitela, ki so me na predavanju šokirale. Danes v popolnoma drugi luči dojemamo njihov tehten pomen: "...in mogoče boste videli, da sem se popolnoma zmotil."
Črt Škodlar
SESTANEK UPRAVNEGA ODBORA
K zadnjem sestanku pred poletnimi počitnicami (26. junija) so člani upravnega odbora razpravljali o uresničevanju načrtovane dejavnosti v prvem polletju. Ugotovili so, da so aktivnosti potekale brez večjih težav, ker je bila vsaka prireditev dobro pripravljena. V drugem delu sestanka so člani upravnega odbora pregledali 17 prošenj za sprejem v članstvo Slovenskega doma. Po kratki razpravi so sklenili, da se vsem prosilcem ugodi in se jih sprejme v članstvo Slovenskega doma. Na koncu je predsednik Darko Šonc upravni odbor seznanil, da je bilo z lastnikom hiše in hišnim svetom Masarykove 13 dogovorjeno, da Slovenski dom v dvorišču dobi 2 parkirni mesti, eno pa pripada Vladi RH. Predsednik Sonc ima pooblastilo Vlade RH, dajo zastopa v tej zadevi.
Franc Strašek
DISTANCA TAKO IN
SLOVENSKI DOM
SEKffiW
NAŠ DRUGI DOM
PREDSTAVITEV - TERME LENDAVA IN PREKMURIE
23 . maja sta nam predstavnika Term Lendava in lendavskega hotela Lipa, gospod Boris Zalik in njegov kolega priredila lep večer. Predavanje in film o toplicah in Prekmurju sta nas seznanila z Dolinskim, tipično panonsko pokrajino na Slovenskem, čudovitim ravninskim svetom na levem bregu reke Mure. Na severu je gričevnato Goričko, na vzhodu pa Lendava in Lendavske gorice. Kvalitetna vina teh vinogradov so laški rizling, pinot, modra frankinja... Naši gosti so v lepo izrezbaijenem hrastovem sodčku v Slovenski dom radodarno pripeljali vino in nas počastili s kapljico iz lendavskih goric. V filmu, ki so ga predvajali, smo videli gorice - vinograde, na visoke drogove nasajene klopotce, kleti s prešami na "vitel". Nekatere stare domačije so še pokrite s slamo in ometane z ilovico.
Prebivalce Dolinskega imenujejo "Marki". To so prijazni, gostoljubni ljudje, ki vas bodo pogostili s specialitetami kot so pleteni kruh "vrta-nek", gibanica, ziejvanka, koline iz ajdove in prosene kaše, hren s smetano, retešt... Na dimnikih in drogovih gnezdijo šlorklje, ki se vedno znova vračajo v ta zasanjani svet ob Muri in so postale simbol Prekmurja. Tukaj so tudi termalne vode, ki vračajo zdravje in so poleg nafte in plina največje zemeljsko bogatstvo. Izvor lendavskih toplic je neobičajen in takšna je tudi zdravilna voda, ki ji v Sloveniji in drugod ni enake. Ko so leta 1960 iskali nafto v Petišovcih, je pritekla iz vrtin mineralna, hiper-termalna voda (62 o C), ki vsebuje veliko paraftna. Voda blagodejno deluje na kožo, zdravi brazgotine po opeklinah, zdravi revmatične bolezni in ginekološka obolenja ter poboljša splošno počutje in zdravje. V Termah imajo lep olimpijski bazen, notranje bazene, savne, prostore za fi-zioterapijo.
Holel Lipa nudi vse ugodje in je /n dobro poslovanje dobil priznanje. Imajo teniška igrišču in mini golf, zvečer luliLo poslušale romsko glasbo. Hotel Lipa organizira obiske kultuniiii /tuimciiilosli: stara cerkev v Tur-nišču, grad v Lendavi, cerkev v Hiigojitu. ki jo je obnovil arhilekt Plečnik, evangeličanska cerkev v Lendavi in Moruvcih. Nedaleč v Mari-jancih je najstarejša cerkev v Prekmurju; znamenita je po svojih freskah. Zanimiv je tudi izlet v Fokovce, kjer si je pri gospodu Bojnecu mogoče ogledati izdelovanje lončenine iz gline.
Na koncu smo imeli še nagradno žrebanje z glavno nagrado "Vikend v hotelu Lipa", dobila Ivanka Nikčevič, ki je tam z zadovoljstvom že preživela prijeten vikend. Naši prijatelji so lepo predavanje končali z besedami: "Pridite, ne bo vam žal!" Mi pa končajmo z besedami Miška Kranjca: "Ti pa popotnik, ki prideš v to našo pokrajino, si vzemi časa, da se ozreš tudi po tisti lepoti, kije potrebna za dušno pašo, ki seje ohranila v starodavnosti fresk ... kjer boš povsod odkril kakšno drobnarijo, kos lepote, ki pojde s teboj na daljnjo pot".
Cvetka Matko
PREDAVANIE VILKA LUNCERIA
Zanimivo, zanimivo, zelo zanimivo. To so bile besede poslušalcev po predavanju Vilka Luncerja 13. junija v Slovenskem domu. In te besede so izgovorili posamezniki, ki se s športom niso niti pasivno ukvarjali.
Enciklopedist športnih dogajanj Vilko Luncer nam je ob 50-letnici svojega novinarskega dela pripovedoval o nekoč znanih in slavnih športnikih. Njihova imena še danes zvenijo, veliki športni uspehi tedanjega časa pa so še danes izjemnega pomena. Tu ne gre samo za nogometaše (čeprav so v tej panogi posebej znami). Tu gre za športne kiube: najstarejši HAŠK (Hrvatski akademski klub} je nastal že leta 1903; Concordia leta 1906, Gradanski pa je deloval od leta 1911 vse do 19, maja leta 1945, ko so jih vse tri ugasnili z državnim dekretom. Nemogoče je našteti vsa imena športnih asov, ki jih je omenil predavatelj. Med njim tudi številne Slovence, ki so se dokazali v zagrebškem športu, pa tudi na državni in mednarodni ravni.
Vilko Luncer ni govoril samo o športnikih, temveč tudi o vlogi, ki so jih športna društva imela v družbenem življenju Zagreba. Na primer. Med ustanovitelji HAŠK-a je bilo veliko prostozidarjev s svobodnjaškimi filozofskimi idejami. V ConcoTdiji, ki je bila liberalna, je bilo največ Slovencev. Članom Gradanskega, ki je bil tipično meščanski, so rekli tudi "Pur-gerji".
Nas, starejše poslušalce (saj nas je bilo največ) je vrnil v čase, ko smo se navduševali nad rezultati tedanjih športnikov. Mene je vrnil v mladostna leta, ko sem s svojimi prijatelji v nedeljo zvečer drvel v Masarykovo ulico pred
uredništvo dnevnega časopisa (današnja Škotska knjiga), ko so novinarji na pak papiiju obešali rezultate nogometne lige. Nestrpno smo čakali na podatke o tem, kako uspešni so bili zagrebški klubi, mene pa sta še posebej zanimala slovenska kluba Ilirija in Primorje. Če so zmagali "naši klubi", smo se šli posladkat z baklavo v slastičamo nasproti uredništva časopisa.
Po predavanju meje posebej navdušil kratek pogovor z znanim športnim novinarjem in atletskim trenerjem Žarkom Sučičem, ki seje spomnil ekipe HAŠK-Dvih lahkoallelov - ju-niorjev do 14, let starosti. V tej ekipi sem bil tudi jaz, Žarko Sučič pa je bil naš trener. To je bilo nekaj let pred 2. svetovno vojno. Po 2. svetovni vojni se niso obnovila društva s starimi imeni. Kot naslednika Gradanskega lahko vzamemo Dinamo, vendar na HAŠK-ovem igrišču. Zagreb je nasledil igrišče nekdanje Concordtje, Mladost pa panogo atletike HAŠK-a...
Predavatelj, bolje povedano pripovedovalec, je nekatere med nami vrnil za 60 in več let nazaj. Kako prijetno se je spomniti na lepe čase naše športne mladosti!
Silviit Jerman
					
SLOVENSKI DOM		g	MM	1 Wš	NAŠ DRUGI DOM
TOMAŽ LORENC I IERKO NOVAK U SLOVENSKOM DOMU
J\. oncert violine i gitare 13. srpnja priredili su poznati slovenski umjetnici Tomaž Lorenc t Jerko Novak. U programu su bili zastupljeni slovenski kompozitori Marijan Lipovšek i Miroslav Miletič, koji su uz Paganinija, Gulianija i Vivaldija upotpunili romantično sjetno koncertno veče. No bile su takoder zastupljene temperamentno eg-zotične i ritmički meiodiozne kompozicije, te raspjevane nježne melodije Paganinija. Oba umjetnika su se izvanred-no predstavila svojim odabranim i profinjenim muzicira-njem.
Svaki umjetnik ima svoju renomiranu osobnost ali več dulje vrijeme nastupaju zajedno.U svojoj dvadesetgodišnjoj suradnji Tomaž Lorenz i Jerko Novak nastupali su na broj-nim kocertima u domovini i u svijetu. Bili su visoko ocije-njivani od stručne kritike. Duo sejepredstavio na samostal-nom CD-u "ZKP RTV Slovenija" (1994) s pojedinačnim skladbama i na portretnoj ploči violinista Tomaža Lorenca, te na CD-u u izdanju Društva slovenskih skladatelja (1997).
Tomaž Lorenc diplomirao je na Akademiji za glazbu u Ljubljani u razredu prof. Leona Pfeifera. Godinu danapos-lije magistrirao je na viliskoj komornoj izvedbi u istom razredu. Usavršavao se u Rimu, Sieni, Trstu, Budimpešti, Kao član Tria Loretrc tli kao solist nastupao je u večini europ-skih država kao i u Affici i SAD-u. Podučava komorno svi-ranje na Akademiji za glazbu u Ljubljani te se posvetio pe-
dagoškom radu na Srednjoj glazbenoj i baletnoj školi. Pri-mio je tri nagrade Prešemovog sklada, dvije nagrade Društva slovenskih skladatelja, Župančičevu nagradu i niz drugih.
Jerko Novak diplomirao je gitaru na Visokoj školi za glazbu u Gradcu u razredu prof. Marge Bauml-Klasnic. Primio je više nagrada na bivšim jugoslavenskim tak-mičenjima giazbenih škola. 1983 godine primio je nagradu Zlatna ptica, najviše slovensko priznanje za mlade glazbe-nike. S bogatim solističkim repertoarom koncertira u domovini i u svijetu. Podučava gitaru u Srednjoj glazbenoj i baletnoj školi u Ljubljani i stalni je mentor slovenskih proljet-nih giazbenih susreta. Svestrani umjetnik bavi se i kompo-niranjem, posebno za mlade slušatelje. Komponira takoder i scensku glazbu za kazalište, film i televiziju.
Zahvaljujemo vrhunskim glazbenicima na prekrasnom glazbenom doživljaju.	Jelena Balent
skodelice, za vsak letni čas v drugačni obliki cveta (lotos, iris, bambus). Visoko izobrazbo ima 50 % prebivalcev. Za to se pripravljajo že v otroštvu. So zelo nesrečni, če ne dosežejo tega, kar so si začrtali. Japonke so lepe, nežne. Veliko časa posvetijo svojemu videzu. Zelo razvito je ribištvo; imajo kar 400 tisoč ladij. Na leto nalovijo ti tisoč ton rib in 200 tisoč kitov.
Japonci so posebej znani po večsto-letni tradiciji bonsaja. To je vzgajanje pritlikavih dreves v cvetličnih lončkih; rastlina mora biti lepo in naravno oblikovana, kar dosežejo s posebno tehniko obrezovanja. Znana je tudi ikebana, to je umetnost aranžiranja cvetlic, listja, trave in vsega, kar se najde v naravi.
Naša predavateljica je obiskala tudi Hirošimo, kamor so Američani 6. avgusta leta 1945 odvrgli atomsko bombo. Ubitih je bilo 80 tisoč ljudi, še enkrat toliko pa je bilo ranjenih; dobili so hude opekline. Tri dni pozneje je atomska bomba eksplodirala tudi v Nagasakiju. Žrtev je bilo manj, vendar z enako grozljivimi posledicami.
V življenju Japoncev igra pomembno vlogo religija. Razširjeni so šintoi-zem, budizem, konfucionizem in tudi krščanstvo. Zato je po vsej deželi veliko templjev.
Predavateljica je na Japonskem dočakala novo leto, ki se
-	kar je posebej poudarila
-	zelo razlikuje od naših novoletnih slovesnosti. Japonci se na ta dan spomnijo svoje preteklosti in umrlih. Na njihovih obrazih ni veselja. Tako smo prišli do konca tega zanimivega potovanja. Po njem smo se - po naši lepi navadi - še nekaj časa veselo družili.
Nada Gajdarov
POTEP PO JAPONSKI
tJiponsko nam je tako, kot jo je doživela in s pomočjo diapozitivov, 17. oktobra predstavite Marinka Jerič. Po Japonski se je potepala s svojo folklorno skupino. Dobro je spoznala deželo vzhajajočeg sonca, bogate tradicije in kulture, deželo templjev, kimona in bonsaja, ki je z visoko tehnološko razvitostjo odločno vkorakala v 21. stoletje.
Japonska je otoška dežela; ima štiri večje otoke (Hokaido, Honšu, Šikoku in Kjušu) ter več kot 3.900 manjših. Otoki so ognjeniškega porekla in vulkanska aktivnost je močna še danes. Zato so pogosti potresi. Med najbolj katastrofalnimi je bil potres leta 1923, ko je življenje izgubilo 100.000 ljudi.
Glavno mesto Tokio šteje 17 milijonov prebivalcev. Je gosto pozidan z nebotičniki do oblakov, veliko je objektov globoko pod zemljo, mesto je premreženo s cestami, mostovi, železniškimi progami. Vlaki dosegajo hitrost do 230 km na uro. Vse je programirano in točno. Mesto je razdeljeno na zgornje in spodnje - delavsko in bogato. V sredini je trgovski center Ginzo.
Japonci so zelo delovni ljudje z malo prostega časa. Temelj japonske družbe je patriarhalnost. Cele družine - stari in mladi -živijo skupaj v majhnih stanovanjih, z malo pohištva in še manj udobnosti. Hranijo se z ribami, rižem, zelenjavo. Delovni ljudje se hranijo predvsem v restavracijah. Japonci so znani po uživanju čaja; pripravijo ga z obredom, ki traja več ur, uporabljajo pa posebne porcelanaste
SLOVENSKI DOM
SEKffiW	NAŠ DRUGI DOM
OH, HAPPY DAY
Pesmi za srce, ušesa in oči Homških "Siren"
. septembra smo imeli čast poslušati in gledati dekliško pevsko skupino Sirene. To je bil res srečen in nepozaben večer, saj smo si Sirene že dolgo želeli slišati.
Ko smo pred letom dni obiskali Homec in uživali v njegovi Ije-poti, je nekdo dejal, da je tako lep, kot da si ga je za sebe ustvari! Gospod. Tudi tamkajšnji ljudje so dobri in lepi. Če smo mislili, da je Homec daroval le svetovno znane-
KADARET "NE GREM SE VEČ"
sredo, 3. oktobra, nas je obiskala svobodna umetnica Nikolaja Vipotnik. V urici smeha in sprostitve nam je predstavila kabaret "Ne grem se več". V njem je iskreno spregovorila o težavah žensk, odnosu med spoloma in ljudmi, o nasilju in tabujih. Nikolaja Vipotnik je skozi umetnost odkritosrčno spregovorila o življenju. Pri tem je uporabila satirično obliko izražanja, ki ji dopušča, da družbi pokaže njeno
NA PEVSKEM TADORU
Konec meseca junija (16. in 17.) smo šli na 32. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvid pri Stični. Kot zamejski Slovenci smo v soboto zapeli tri pesmi: Rasti, rasti rožmarin (slovenska ljudska) v aranžmaju Emila Adamiča, Zakaj sem te spoznala (A. Navikov) in Vuštnejša ja ni (koroška ljudska/Matija Tome), Ta večer so zapeli še zbori iz Hrvaške (Split, Re-
ga in tudi v Zagrebu priljubljenega opernega pevca Jožeta Gostiča, smo se tokrat prepričali, da je dal tudi veliko mladih deklet z odličnimi glasovi.
Sirene je vodila Petra Grk-man, na klavirju jih je spremlja! Tomaž Pirnat. Program je bil ze-
resnično podobo in se sooči sama s sabo.
Nikolaja je dejala: "...Ja, pojem, ...še vedno vztrajam, čeprav za to nimam nobenih pre-dispozicij - razen te, da pač znam peti. Kar pa za ta poklic sploh ni pomembno. Namesto v ure petja vložite denar v plastično kirurgijo. Jaz tega ne morem več, bi bilo predrago. Čeprav je zanimivo, kaj vse se da ustvarit: joške mehke, pa trde, pa take naravnost štrleče, pa rahlo navzdol - to itak, pa navzgor stoječe! Kaj bi na to rekel Isaak Newton, ko seje metal ven s tistim zakonom o težnosti? Kaj bi rekel?... Kaj bi rekel??!! Nič ne bi rekel! Pri takih joških se poserjem na svoj zakon, to bi rekel...dec! Sicer pa "umetnost" izhaja iz
ka), Madžarske (Gornji Senik), Avstrije (Stara vas) in Italije (Sred-
nje v Videmski pokrajini). Po druženju vseh nastopajočih v telovadnici šole, ki je bila posebej za to priložnost preurejena, smo se v poznih urah počasi vrnili v Grosu-
lo pester. Pesem "Čuk se je oženil" me je vrnil v otroška leta. Resnično smo se počutili "Come on children, lets sing". Po grdih svetovnih dogajanjih je lepo zvenela pesem "Malo miru". Večer je bil kot stkan za sanje, s soncem in smehom pobarvan. Po koncertu
besede "umeti", ne iz "imeti" ali "hoteti". In jaz sem umetnica, ne hotetnica ali imetnica, ne?"
Nikolaja se je petja učila na ljubljanskem Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje, kasneje pa odšla na študij v tujino, najprej na Dunaj, potem v Gradec, Ameriko in nazadnje v Bonnu.
V tujini je spoznala mnoge svetovno znane profesorje, pevce, režiserje in kabaretiste. Dve leti je nastopala na koncertnih odrih in se v celoti posvetila samospevu. V mariborskem gledališču je kar deset let ustvarjala glavne in karakteme operne like. Prvič je nastopila v vlogi Margarete v Gounodovem Faustu. Sodelovala je s Slovenskim filharmoničnim orkestrom in Orkestrom RTV
pije, kjer smo prespali. Nekaterim (med njimi našemu dirigentu Francu Kcneju) je bilo druženja premalo in so z zabavo nadaljevali v enem od apartmajev.
V nedeljo smo zgodaj vstali in se po zajtrku z avtobusom odpeljali na vajo, kjer smo pevci številnih zborov glasove usklajevali ob pomoči dirigenta Igorja Švare. Nekatere pesmi smo večkrat ponovili, da bi dobile željeno zvokovno obliko. Po uspešni generalki smo vsi zbori v povorki odšli proti stadionu, kjer je bil skupni koncert. Na pol poti je začelo deževati, kot da se je prevrnil škaf poln vode. Z dežniki, pelerinami, kapami ali pa brez vsega smo pohiteti in zbežali pred dežjem in točo. V šolski dvorani smo si brisali čevlje, ki so bili polne vode, ter slačili mokre noga-
smo se družili in skupaj zapeli z našimi prijatelji iz Homca in Domžal
Imeli smo tudi zagrebške goste, med njimi gospo Marijo Bar-bieri, veliko poznavalko glasbe. Povprašala sem jo, kako ocenjuje petje Siren. "Odlične so!" je rekla, Zvonki .glasovi, zelo lepo petje ter odlična zborovodkinja. S takšnimi kritikami smo lahko vsi zadovoljni. Mi, ki smo uživali v večeru, in Sirene. Bil je dan za praznovanje! Homčevke in Homčevci iz okolice Domžal in Ljubljane, hvala Vam. Lepo je biti s prijatelji vsaj en večer. Zato, "Ne čakaj na maj", da se spet srečamo!
Katarina Furjan
Slovenija. Sedaj se ukvarja s pedagoškim delom in lastnimi projekti, v njeni mladostni ljubezni -kabaretu.	M.H.
vice. Počasi seje vse umirilo in šli smo proti stadionu. Po pozdravnih besedah predsednika upravnega odbora Tabora Jerneja Lampreta in slavnostnega govornika Miroslava Košute ter programu, ki je sledil, je spet začeio deževati. Z odra je pobegnil pihalni orkester mestne občine Kranj, ie pevci so pogumno vztrajali pod svojimi dežniki. Janez Starina, Alda So-sič in Frane Gombač so se predstavili s primorskimi pesniki. Veliko presenečenje pa smo doživeli, ko je Frane Gombač recitiral pesmi našega člana Marjana Horna. Poslušali smo in se veselili skupaj z njegovo hčerko in vnukinjo, ki sta bili tam kot pevki. Po koncu smo odšli na kosilo ter se počasi vrnili proti domu. Bilo je lepo.
Miroslava-Maria Bahun
SLOVENSKI DOM
SEKffiW	NAŠ DRUGI DOM
V PETEK SE
DOBIMO
Po poletnem
premoru smo se spet zbrali na prvi septemberski petek. Najprej smo slišali, kaj se je v tem času dogajalo v Slovenskem domu, potem pa pregledali čestitke in pozdrave, ki so nam jih poslali dopustniki. Katarina Furjan nam je napisala: "Vse se vrti v krog v življenju, kar je bilo daleč je sedaj blizu. Slane, sončne in vroče pozdrave iz Orebiča", Silvin je seveda poslal iz Pule svojo čestitko Medenemu in motivu razglednice primemo napisal: "Zar tu tvoje slike fale, kad se žene tako
pale?"...........
Silvin, ki se zadnje čase precej ukvarja z jeziki, je na razglednico in v pismu prvo-petkovcem napisal: "Dragi moji prvipetkovci! Ne vem, če me pogrešate? Vi meni manjkate. Posebno ker je prvi petek v novi sezoni. Pišem na hitro. Sigurno z obilo napakami. Rekel bi Zvonko "opet tvoja jermanistika". Jaz sem sicer dodal da imamo tudi "bahunis-tiko". No, tukaj v Ljubljani na seminarju za izseljenske novinarje, slišiš slovenske švedis-tike, engiištike, uemškistike, španjolistike, argentinstike -
skratka slovensko babilonistiko. Vsem slavljencem iskrene čestitke, posebno pa za jubilejni rojstni dati gospej mami Šonc in našemu Štefu Podpis: Vaš petkovski mlajši kolega."
Marijan je prebral pesem o Tantalovih mukah dopustnika v teh vročih poletnih dneh, za njim pa so štirje fantje: Ivan, Silvo, Tone in Marijan zapeli tri lepe slovenske pesmi: "Kaj bi te vprašal",
"Moj deklič" in "Polje, kdo bo tebe ljubil". To je bil njihov prvi nastop, aplavz pa jim bo pomagal k še boljšim izvedbam. Pesmi so bile uvod v slavnostne čestitke, najprej devetdestlet-nikoma Veren i Sonc in Štefu Mihaljeviču. Čestitko obema "Zakaj smo se zbrali" je prebral Marijan, slavij enca sta zaplesala valček, sledili pa so pogovori z ostalimi slavljenci iz avgusta in septembra, ter čestitke ob kozarčku šampanjca. Srečanje se je nadaljevalo in končalo z obilo glasbe.	M,H.
Na začetku oktobrskega prvega petka je Silvin napovedal, da je v znaku številke 5. Pred petimi leti je namreč prvič nastopil na petkovem srečanju in da je danes njegov 50 nastop. Obletnico si je čestital kar sam, si podaril lastna darila iz desnega žepa v levi in si stisnil roke. Na to je pripomnil, da Marjan slavi rojstni dan in 55 obletnico poroke. Poročnega obreda pred petimi leti tokrat ni ponovil, da pa le ne bi ostali brez svatbe, smo si na video kaseti pogledali "Kraško ohcet". Kot prvi slavljenec nas je Marijan navdušil s smešnicami in pesmijo, na kitari pa gaje spremljal Arkot. Ostali slavljenci so pred mikrofonom sproščeno povedali kakšno šalo, zapeli in povedali, kako lepo jim je tu. Večer smo nadaljevali ob plesu in zabavi ter že obveznimi slaščicami iu pijačo, ki so jih pripravili slavljenci in njihovi prijatelji.	Sima Hoje
DELO DUHOVNE SEKCIJE ANTON MARTIN SLOMŠEK
KANČEVCE
.Počitnice so za nami, čeprav smo jih letos preživeli precej delavno. V nedeljo, 19. avgusta, smo se zbrali na pevski vaji, da bi dan kasneje zapeli na pogrebu Pavline Jerič na Miroševcu (umrla je 16. avgusta stara 92 let). Dolga leta bila je pevka v našem duhovnem zboru, zadnji dve leti pa nas zaradi bolezni ni več obiskovala. Obljubila sem, da bom vas obvestila o proslavi 10. obletnice rednih slovenskih maš v Zagrebu, Na binkošte, 3-junija, je bila redna maša, ki nam jo je podaril kapucin iz Krškega Roman Motore. Prišla je tudi gospa Martina Koman iz Ljubljane iu prinesla pisano duhovno besedo. Na srečanju smo se spomnili rednih slovenskih maš v Zagrebu in vseh tistih, zaradi katerih so naše maše obstale v teh desetih letih. Molili smo in zapeli. Jedi, pijače in sladic kar ni zmajkalo, imeli pa smo tudi dve veliki torti. Zahvaljujemo se vsem duhovnikom (dekanu Trpinu, Andreju, Mateju, Robertu in drugim), ki k nam prihajajo iz Slovenije, posebej Romanu iz Krškega, ki nas največkrat obišče v Zagrebu. Hvala tudi gospodinjam, ki nam nosijo slaščice ter cvetje iz svojih vrtov. 20. maja je bik maša za Dragico Novak - Šimanski, mamo naše sopranistice Anite Skala. 3. junija pa za Ano, Tonko in Ivana Grguriča, rojake naše altistice Nade Horš. 10. junija smo na povabilo patra Donata iz Kančevcev odšli na romanje v Prekmurje. Z nami je bil tudi profesor Glasnovič, kije ieta 1958 vodil zbor kapuci-nov župe v Zagrebu, kjer je študiral tudi pater Donat. Zadnjič sta se videla leta 1966 in se ob ponovnem srečanju skoraj nista spoznala. Kančevci so malo mesto, ki pa so močno vplivali na razvoj duhovne besede in obnove za mlade in njihove starše. Na bregu stoji cerkev svetega Benedikta in Dom duhovnosti Benedikt, ki ga trenutno urejajo. V programu imajo tečaje jezikov, vezenja, likovne delavnice, duhovno šolo, seminarje, pevske in plesne vaje. Po potrebi pa organizirajo tudi varstvo otrok. Ker je bil dan Svete trojice, so maševali trije bratje: patri Donat, Miha in Andrej, spremljali pa sojih naši pevci. Naša dolgoletna pevka Dragica Buljan je ta dan praznovala rojstni dan, ob katerem smo ji prisrčno čestitali in zapeli. Obiskali smo tudi cerkev v Martijancih, Babičev mlin na Muri (kjer smo kupili razno moko) in gostilno Bobnjar v občini Veržej. Lastnik nas je pogostil z nagrajenim višnjevim vinom. V Ptuju smo se poslovili od gospe Koman. 17. junija smo imeli zadnjo mašo pred poletnimi počitnicami. Poslovili smo se od Siavice Horjak, nesrečno umrle pevke in voditeljice duhovne sekcije. Redne pevske vaje so se začele 7. septembra. Dva dni kasneje je pater Roman vodil mašo za pokojno Pavlina Jerič. Na Slomškovo nedeljo, 23. septembra, nam je pater Roman spet podaril božjo besedo v kapelici Ranjenega Jezusa. Dan kasneje je naš duhovni pevski zbor, ki nosi ime po A. M. Slomšku, zapel v zagrebškem Evropskemu domu tri pesmi: V nebesih sem doma, Ave Marija in Tri najljepše želje (besedilo A.M. Slomšek, glasba V. Glasnovič). Zapeli smo v spomin na pisatelja Duku Loncareviča, solistka Nada Horš in profesor Glasnovič pa sta v duetu zapela psalm Što ču uzvratiti Gospodinu. Vabimo vse, ki želijo z nami zapeti, da nam se oglasijo.	Olga Tkalčec
IN ROMANJE
SLOVENSKI DOM MMIffMVil NAŠ DRUGI DOM
V SPOMIN
"Brez pesmi ne bi mogla živeti." S tem naslovom je bila v prvi številki Novega odmeva predstavljena Pavla Jerič, članica Slovenskega doma z najdaljšim stažem v društvu. Že leta 1930 seje včlanila v Narodno knjižnico in čitalnico. 16. avgusta nas je zapustila v visoki starosti 91 let. Pesem jo je spremljala vse življenje. Še kot mlado dekle je pela v cerkvenem zboru v rojstni vasi Bučka na Dolenjskem. Zbor je takral vodil skladatelj Blaž Arnič. Teh lepih časov se je spominjala do konca, saj je bila od takrat neločljivo povezana s petjem. Ko je prišla v Zagreb iskat zaposlitve, se je takoj včlanila v Narodno knjižnico in čitalnico in v Slomškovo prosvetno društvo, tako je pela kar v dveh zborih. Tudi v dramski sekciji, ki jo je vodil Hin ko Nučič, je sodelovala. Toda to ji v spominu ni pustilo tako globoke sledi kot petje. Kol iko pesmi je znala peti še iz mladosti. Ko ni več mogla prihajati k pevskim vajam in k slovenskim mašam, si je krajšala čas s pisanjem besedil njenih najljubših pesmi in teh ni bilo malo.
Gospa Pavla ni poznala površnosti. Bila je med tistimi Slovenkami, ki so se zaradi pridnosti in vestnosti odlikovale pri delu in so jih zaradi tega spoštovali in cenili. Tudi pri sodelovanju v pevskih zborih jo je odlikovala vestnost. Redno je prihajala k pevskim vajam. Pevskih taborov v Šentvidu pri Stični seje nepretrgoma udeleževala več kot 25 let. V pevskem zboru duhovne sekcije Anton Martin Slomšek je pela, dokler so ji dopuščale moči. Če je na srečanjih po maši prevladovalo govorjenje, je gospa Pavla potožila; "Danes pa ni bilo lepo, premalo smo peli." Ko ni mogla več prihajati med tras, se je razveselila obiskov iz Slovenskega doma, da je lahko pela v družbi. Ko je pela, je pozabila na osamljenost in na trpljenje, ki jo je spremljalo zadnja leta. Pravijo, da v nebesih zbori angelov pojejo zahvalo Bogu, viru dobrote in ljubezni. Bog je gospo Pavlo gotovo poplačal tako, da jo je pridružil tem zborom angelov.	Martina Koman
Avgusta smo se poslovili od Stanislava Celesnika. Septembra nas je po težki bolezni v 80. lem starosti zapustil Matija Premrl. Oba sta bila naša člana od leta 1994, Oktobra smo se poslovili od Frančiške BraunJordan roj. Bemardič. Bila je vzorna in priljubljena članica Slovenskega doma, ki seje vse od včlanitve v društvo leta 1977 do svoje bolezni udeleževala vseh prireditev. Naj jim bo - kot Slovencem - iahka hrvaška zemlja, zemlja njihove druge domovine. (Ur.)
Veš, kakor z odmevom konča se napev, odmeval pri nas tudi Tvoj bo odmev. Prisrčna Ti hvala, Ilinka, za vse, naj sreča Te spremlja, so naše želje.
Marijan Horn
KNJIŽNICA
iS^ptembra je Narodna in
univerzitetna knjižnica v Zagrebu organizirala brezplačni seminar o uporabi računalniškega programa Crolist. Program je namenjen kompjuterizaciji knjižnic. Seminarja se je udeležila tud i naša članica Ana Lukin, kije knjige v knjižnici Slovenskega doma že začela vpisovati v računalnik. Na žalost je zbolela in bo delo nadaljevala v prihodnje. S programom Crolisl bo izposoja knjig v naši knjižnici bolj pregledna in hitrejša.
ZAHVALA
V*
začetku nove delovne sezone bi se rada zahvalila našim donatoijem, ki so nam še pred poletnimi počitnicami podarili 50 knjig. Eden od njih je Ivan Brajdič, nekdanji novinar, profesor, dramaturg in prevajalec. Daroval nam je celo nekaj knjig s posvetilom (Jožeta Javomika, Antona Ingoliča). Druga donatorica je članica naše duhovne sekcije Anton Martin Slomšek Anita Škala, ki nam je podarila Župančičeve pesmi ter dela Krefta, Bevka, Miška Kranjca, Voranca Prežihova, Prijatelja i Kopitarja. Hvala! Škoda, ker v knjižnici nimamo dovolj prostora, da bi okrog 6000 knjig lahko bolj pregledno zložili. Ob tem bi si nekateri člani knjižnice želeli na policah videti tudi kakšno knjigo iz vojne za osamosvojitev Slovenije.
Dragica Rubčič
Tečaji slovenskega jezika so ob ponedeljkih, in sicer ob 17.00 za začetnike ter ob 18.30 za napredne učence. Začetni tečaj trenutno obiskuje 22 učencev, napredni pa le štirje.
NASVIDENJE ZAGREB
v
Čeprav so zabave in druženja v Slovenskem domu vedno težko pričakovana, si tega dne kar nismo želeli dočakati. 13, septembra je Zagreb namreč dokončno zapustila naša dolgoletna sodelavka in velika prijateljica Ilinka Todorovski. Temu primerni so bili tudi poslovilni govori veleposlanika Boštjana Kovačiča, našega predsednika Darka Sonca in urednika Silvina Jermana, ki so nam na oči privabili solze. Kar težko je z besedami opisati vse tisto, kar je Ilinka v zadnjih osmih leti dala ZagTebu in Slovenskemu domu.
Okrog sto llirtkinih zagrebških prijateljev, največ s področja novinarstva, je pomladilo Slovenski dom, ob prigrizkih in vinu pa seje našla tudi "lstarska supa", Vesela glasba in dobro razpoloženje so zaznamovali naše zadnje zagrebško druženje z Ilinko, ki je v Ljubljano odpotovala z avtomobilom polnim daril in rož. Marijan Horn ji je za popotnico prebral svojo pesem, uredništvo Novega odmeva pa podarilo posebo vezane vse do sedaj izdane Nove odmeve.
Čeprav Ilinka že dva meseca v Ljubljani opravlja delo namestnice urednika dnevnoinformativnih oddaj na RTV Slovenija, na Slovenski dom ni pozabila. Tako bo tudi v bodoče sodelovala pri pregledu in opremi besedil v Novem odmevu. Mi pa ji še enkrat želimo vso srečo v Ljubljani, (tb)
ILINKA!
Ko danes odhajaš in jemlješ slovo, vedi: s Teboj nam bilo je lepo. Smo skupaj urejali Novi odmev, ga vsakdo, kjerkoli, lepo je sprejel.
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
SSB5Eü
NADZORNI ODROR V ŠIBENIKU
K podlagi sklepa Skupščine Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je Nadzorni odbor Zveze 7. julija obiskal Društvo Slovencev Dr, France Prešeren v Šibeniku. Delovnega sestanka so se udeležili predsednik in članica Nadzornega odbora, Milan Grlica in Lidija Lasie, predsednik Zveze Darko Sonc, predsednik društva Triglav iz Splita Boštjan Kordiš ter predstavniki šibeniškega društva - predsednica Mira Kneževič, Rudolf Stojkovič in Vojka Remec.
Sestanek seje začel s povišanimi toni, saj so gostitelji menili, da ima Zveza mačehovski odnos do njihovega društva. Po krajšem pogovoru so se nesporazumi zgladili in sestanek se je nadaljeval v prijetnem in delovnem vzdušju, ki ga nista zmotili niti peklenska vročina in sopara. Člani Nadzornega odbora so pregledali finančno in drugo dokumentacijo zadnjih dveh letih ter ugotovili, da se finančno in materialno poslovanje društva vodi transparenmo in v skladu z zakonom o računovodstvu ter daje dokumentacija ažurna.
Zveza in društvo bosta morala v prihodnje tesneje sodelovati, le tako bo mogoče premagati občutek, ki ga imajo člani društva v Šibeniku, in sicer, da so deležni mačehovskega odnosa Zveze.
Darko Sonc
SVET NACIONALNIH
MANJŠIN REPDBLIKE HRVAŠKE
jSvet nacionalnih manjšin, ki ga vodi predsednica Sanja Tabakovič-Zoričič, seje sešel 10. oktobra. Slovence na Hrvaškem sta zastopala Ivi-ca Kunej in Franc Strašek. Član Sveta HRT (vo Goldstein je poročal o načinu dela tega telesa. Navzoči so v razpravi kritizirali nekatere programe HTV, še posebej prenos in poročanje s "Sinj-ske alke", ko je do izraza prišel govor sovraštva in ko so bile izrečene tudi žaljivke na račun romske manjšine, Predstavniki Romov so Goldsteina prosili, naj v Svetu HRT opozori na nesprejemljivo spremljanje dogodkov v Sinju. Uredniki in novinarji ne bi smeli s TV ekranov širiti nacionalizma, primitivizma in govora sovraštva.
V drugem delu seje je prof. dr. Sture Ure-land. vodja odseka za splošno lingvistiko Univerze v Maunheimu ter prvi predsednik in ustanovitelj ELAM-e (Eurolinguistischer Arbeitskreis Mannheim) predstavil evrolingvistiko. Povedal je. da gre za novo disciplino, ki preučuje jezik kot središčno točko različnosti, raličnost pa je temelj inventivnega razvoja. Evrofingvistika pomaga pri ohranitvi jezikovne kulture v Evropski uniji in izven nje.	Franc Strašek
DNEVI BLEDA V DUBROVNIKU
Le poje slišati domačo besedo in pesem, srečati drage ljudi in biti ponosen na to, kar si. Člani SKD "Lipa" iz Dubrovnika smo to občutili ob prireditvi Dnevi Bleda v Dubrovniku. Prireditev je potekala od 14. do 29, septembra, Organizatorji so bili: dubrovniška obrtniška in turistična zbornica, turistični skupnosti Dubrovnika in Bleda ter občina Bled.
SKD "Lipa" je novo društvo in se tokrat ni aktivno vključilo v program, bili pa smo veseli, ker smo bili kod društvo povabljeni k sodelovanju.
V	hotelu Lero Dubrovnik so se vse dni odvijali "Dnevi slovenske kuhinje". Vsem znane kremšnite so privabile tako Dubrovčane kot slovenske goste. Bilo je pestro, veselo in delavno. S svečano večerjo dobrodošlice nas je pogostil predsednik gostincev in turističnih delavcev Dubrovniško-neretvanske županije in lastnik restavracije Ragusa, Ivo Rudcnjak, ki je zaslužen za uspešno dolgoletno sodelovanje dveh biserov Bleda in Dubrovnika, za kar je prejel zahvalo blejskega župana.
V	petek, 28,septembra nas je popoldan na Plači (Stradunu) razveselila Godba Gorje s promenadnim koncertom, zvečer pa je bil v Kneževem dvoru svečan sprejem. Počaščeni smo bili s prihodom predstavnice Slovenije gospe Benko. s katero smo preživeli lepe trenutke. Veseli smo bili lepih besed organizatorjev in gostov, blejskega župana Borisa IVlaleja, predstavnice turistične skupnosti Bled Eve Straus, predstavnice turistične skupnosti Dubrovnik Nives Miloš ter predstavnika obrtniške zbornice Dubrovnik Kalafatoviča. Ansambel Štajerskih 7 je s svojimi prelepimi slovenskimi
SLOVESNO V MESTNI KAVARNI
*S*iovensko veleposlaništvo na Hrvaškem je 21. junija v zagrebški Mestni kavarni pripravilo sprejem ob 10. obletnici samostojnosti Slovenije. Slovesnosti seje udeležilo okoli 200 povabljenih gostov iz politike, diplomacije, kulture, gospodarstva, športa ... V desetminut-ni videoprojekciji je bila predstavljena zgodovina Slovenije od razglasitve samostojnosti in desetdnevne vojne do današnjih dni. Osrednji del slovesnosti je bil odlomek iz predstave Rene Descartesa 'Zadnji poljub' v režiji Matjaža Bergerja. Gosteje do nočnih ur zabaval slovenski pevec Zoran Predin s spremljevalno skupino Adijo pamet. Ob slovesnosti je vele-
pesmimi izma-mil marsikatero solzo. Res prekrasen večer, ki je v lepi dubrov-niški noči osrečil vse, tudi goste iz Slovenije, da o Slovencih v Dubrovniku sploh ne govorimo. V soboto je bila tekma osmerca - zmagala je ekipa Bleda, za katero smo vsi navdušeno navijali. Sončen dan in promenadni koncert Godbe Gorje je napolnil Stradun, koncert Štajerskih 7 pa je mnoge dvignil na noge in jih zavrtel ob poskočnih polkah pred cerkvijo Sv. Vlaha.
Člana našeg društva, zakonca Ana in Miško Zvrko, lastnika restavracije Konavoka, ki nama svoja vrata odpreta kadarkoli je potrebno, ker svojih prostorov žal še nimamo, sta tudi tokrat priredila svečano večerjo ki je v prijetnem raspoloženju z gospo Benko prehitro minila. Odšli smo tudi na Slovensko noč -sklepno prireditev hotelu Lero, kjer smo peli in plesali ob vižah Štajerskih 7. Nekateri med nami so srečali svoje profesorje s fakultete in oživljali spomine na lepa študentska leta, ki so jih preživeli v Ljubljani. Navezala so se nova prijateljstva, želja za tesnejšim sodelovanjem pa seje še poglobila. Povabljeni smo na dneve Dubrovnika na Bledu, ki bodo aprila prihodnje leto. Vsekakor se bomo odzvali, saj stara pesem pravi " ... za prijatelja si je treba čas vzet ..." Lepo so zvenele besede župana Maleja ob slovesu: "Naj Lipa dobro uspeva in na daleč diši!" Bili smo ponosni na to, kar smo. Vsem prijateljem in gostom iz Slovenije kličemo -dobrodošli in nasvidenje! Maša Butijer
poslaništva uresničilo idejo o donaciji otroku, žrtvi mine. Denar, okoli 5000 mark, je bil zbran na humanitarni dražbi slike Jožeta Ko-tarja 'Modro je sanjati modro*. Donacijo, namenjeno nakupu pohištva za otToško s_obo, je desetletnemu dečku iz Baranje Dragu Sperja-ku, jeseni izročil veleposlanik Boštjan Ko-vačič.	P. Ž.
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
SSB5Eü
VSESLOVENSKO SREČANJE V DRŽAVNEM ZRORU REPURLIKE SLOVENIJE
.Predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora Republike Slovenije Franc Pukšič je ob 10. obletnici slovenske samostojnosti 3. julija sklical srečanje v slovenskem parlamentu. Povabilu so se odzvali Jože Hirnok (Madžarska), Marjan Sturm (Avstrija), Rudi Pavšič in Sergij Pahor (Italija), Ciril Stopar (Švedska), Darko Sonc, Franc Strašek, Milan Grlica, Boštjan Kordiš in Gustav Zupan. (Hrvaška), Jožef Svajger (Nemčija), Milan Grajner (Švica), Janez Pucelj (predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi), Slavica Pavlovič in Franc Sošnja (BiH), Amalija Jovanovič (Make-
donija), Ivan Plut (Kanada), Bogdan Magister (Argentina), Bert Pribac (Avstralija), Betty Rotar (ZDA). Udeležence vseslovenskega srečanja so pozdravili predsednik Državnega zbora Borut Pahor, minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič, državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve in vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik ter prvi slovenski premier Lojze Peterle. Srečanje je bilo zelo dobro pripravljeno. Nadvse koristen je bil delovni del srečanja, ko so udeleženci spregovorili o svojih dejavnostih in težavah, s katerimi se srečujejo.
Franc Strašek
Poudarki iz govora Darka Šonca, predsednika
Zveze slovenskih društev na Hrvaškem
¿Tvezo slovenskih društev na Hrvaškem smo ustanovili leta 1992. Delujemo torej že skoraj deset let. Vsa ta leta odgovorne posameznike in ustanove v Sloveniji prepričujemo, da je po razpadu nekdanje skupne države nastopil čas, da se jasno, glasno in nedvoumno odgovori na vprašanje, kdo smo Slovenci, ki smo ostali zunaj meja nove slovenske države. Takšnega odgovora še dandanes ni! (...) S svojim delom gradimo svoj "imidž" na Hrvaškem, obenem pa utiramo pot slovenskim interesom. Pa vendar - kot da to nikomur ni mar. Niti tistim, ki na ves glas govorijo o tem, da smo most med Slovenijo in Hrvaško, in ki so po uradni dolžnosti "tako zelo" zainteresiram za Slo-
vence na Hrvaškem in ki zagovarjajo še boljše kulturne, ekonomske in druge odnose med dvema državama. Takšna verbalna pomoč matične države na zadostuje. Potrebujemo resnega partnerja za pogovor in sodelovanje, ne pa samo formalno deklarativno podporo. Že ničkoli-kokrat smo predlagali povezavo kulture - amaterske in profesionalne, gospodarstva, turizma, marketinga, založništva, pa organiziranost društev na sodobnejši in višji ravni ... že zdavnaj smo predlagali, da bi s pomočjo pristojnih iz Slovenije zasnovali nekakšno kulturno-turistično-gospodarsko središče Slovenije - Slovensko hišo - v okviru Slovenskega doma v Zagrebu. Imamo kar nekaj neuslišanih predlogov, pa tudi precej nerešenih problemov. Na primer s prostori. Slovenska društva v Zagrebu, Splitu, Šibeniku in na Reki plačujejo astronomske najemnine ali pa imajo probleme, ker so prostori v postopku denacionali-
zacije. V zadnjem času se na Hrvaškem rojevajo pobude za ustanovitev novih društev. Od Dubrovnika in Pulja, do Poreča in Osijeka. Bolj izražena slovenska samozavest je zagotovo tudi rezultat dobrega in odmevnega dela sedanjih društev. Toda no-vonastalim društvom moralna podpora ni dovolj. Potrebujejo zagonska sredstva za pokrivanje osnovnih stroškov, Morajo dobiti priložnost za začetek dela! Če smo že pri denarju, vas želim seznaniti, da so sredstva namenjena hrvaškim društvom vsako leto manjša, dejavnosti pa vse pestrejše, (...) V minulem desetletju smo bili Slovenci ina Hrvaškem deležni tako majhne pozornosti, da smo zdaj tem bolj zadovoljni, ko opažamo spremembe in ugodnejše ozračje v Ljubljani, Zlasti v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu (pogovor s ministrom za zunanje zadeve, obisk Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu itn.)
SEJA SVETA
ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM
iSvet Zveze slovenskih društev na Htvaškem se je sešel 5. oktobra v knjižnici Slovenskega doma v Zagrebu, Navzoči so bili Darko Sonc in Franc Strašek iz Zagreba, Marijan Keber in Drago Rizman z Reke, Boštjan Kordiš iz Splita, Milan Grlica, predsednik nadzornega odbora Zveze, ter Zorko Pelikan in Andrej Skrlevaj iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
V ospredju sta bili dve temi: slovenska avtohtona manjšina na Hrvaškem ter usklajevanje in financiranje programov za leto 2002. Zorko Pelikan in Andrej Škrlevaj sta predlagala, da Zveza ostane krovna organizacija za vsa slovenska društva na Hrvaškem, vendar z eno novostjo. Slovence, organizirane v društvih Slovenski dom v Zagrebu in Bazovica na Reki, bi obravnavali kot avtohtono slovensko manjšino na Hrvaškem, ostale (v društvih Triglav Split in Dr. France Prešeren Sibenik) pa kot Slovence po svetu. Pri takšni obravnavi bi prišel do izraza tudi obseg dejavnosti posameznih društev, s tem pa tudi financiranje programov,
Svet Zveze je sklenil, da bodo programe dela v slovenskih društvih na Hrvaškem za leto 2002 usklajevali predsedniki teh društev na sedežu Zveze. Usklajene programe bo vodstvo Zveze dostavilo kot enotni program Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije.
Franc Strašek
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
POGOVARJALI SMO SE
KROVNIH
SESTANEK PREDSEDNIKOV KROVNIH ORGANIZACIJ ZAMEJSKIH SLOVENCEV
JANEZ CIVKO, DIREKTOR GORENJA ZAGREB
RITKA ZA OHRANITEV TRŽNEGA DELEŽA
J^rekrasnem mestecu Za-Itomcu na avstrijskem Koroškem je državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik 12. oktobra sklicala sestanek vseh predsednikov krovnih organizacij zamejskih Slovencev. Iz Italije sta prišla predsednik Slovenske kulturne gospodarske zveze Rudi Pavšič in predsednik Sveta siovenskih organizacij Sergij Pahor, iz Avstrije predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Šlurin in predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev, iz Madžarske predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Mirnoek. iz Hrvaške pa predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc.
Po prihodu v Zahomc smo si v prekrasnem sončnem vremenu ogledali nov dom, ki so ga zgradili Slovenci iz tega kraja. V domu pod isto streho delujejo in se družijo gasilci, športniki in kulturniki. Športniki imajo sodobno opremljen trim kabinet, ker so zelo uspešni smučarji in dosegajo lepe uspehe tudi na državni ravni. Majhno, vendar zelo lepo in funkcionalno dvorano so krasili eksponati z razstave o pletenju lana, ki je v teh krajih tradicija.
Potem, ko smo popili kavo in se okrepčali s prigrizkom, se je natanko ob 11. uri začela seja, ki ju je državna sekretarka Magdalena Tovornik vodila zelo operativno in koncizno. Glavna točka
dnevnega reda je bil razpis Urada za programe, ki se bodo financirali v letu 2002. Razpis bo objavljen 15 oktobra - v medijih in na spletni strani.
Kar zadeva Slovence na Hrvaškem je bilo dogovorjeno, da morajo vsa društva, tudi nova (Dubrovnik, Puij), svoje zahteve po sredstvih zahtevati prek krovne organizacije Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Za posebne programe, zlasti tiste z obmejnega območja, ki so značilni za slovensko manjšino in splošno manjšinsko problematiko, pa bodo zagotovljena dodatna sredstva. Sredstva, ki so namenjena Slovencem na Hrvaškem za uresničitev že tradicionalnih dejavnosti, bodo v letu 2002 povečana z indeksom 107. Zato je zelo pomembno, da posamezna društva Zveze slovenskih društev na Hrvaškem resno, potrpežljivo in podrobno izpolnijo obrazce ter jih pravočasno pošljejo na naslov Zveze. Le tako bo mogoče prirpa-viti usklajeno zahtevo, ki jo bo Zveza posredovala Uradu.
Na sestanku seje govorilo tudi o usmeritvi in organiziranosti slovenskih manjšinskih subjektov po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Po sestanku in ob kosilu, ki so nam ga pripravili gostitelji, smo v sproščenem vzdušju ugotovili, da moramo v prihodnje okrepiti vezi in sodelovanje med slovenskimi društvi v zamejstvu.
Darko Sonc
Aako Gorenje iz Velenja pokriva hrvaški trg? Kakšni so poslovni uspehi?
-	Sprva je imelo Gorenje iz Velenja na Hrvaškem dve podjetji - v Zagrebu in Splitu. Od 1. januarja leta 2001 pa velja nova organizacija. Imamo podjetje Gorenje Zagreb s podružnico v Splitu.
Za združitev v eno podjetje smo se odločili zaradi vse bolj zahtevnih razmer na tTgu, ki so zahtevale enoten nastop, Poslovni rezultati v letošnjem letu so zadovoljivi. To pomeni, da bomo fizično prodali približno za 17 ali 18 odstotokov več kot v lanskem letu in da bo celoten promet znašal okoli 700 milijonov kun.
Rekli ste, daje situacija na Hrvaškem trgu vse bolj zahtevna. Lahko to podrobneje pojasnite?
-	Sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško je tudi Gorenju nekaj časa dajal prednost v trzni bitki. Ta prednost pa seje raz-gubila potem, ko je Hrvaška začela svoje zakone - predvsem devizne in carinske - spreminjati in prilagajati evropski zakonodaji. Danes je Gorenje - ko gre za nabavne cene -v praktično enakem položaju kot vsa druga podjetja. Odzvati smo se morali tudi na splošno izboljšanje gospodarskih razmer na Hrvaškem, k čemer so prispevali predvsem pozitivni premiki v turizmu. Tudi zaradi tega smo letos na hrvaškem trgu prodali za skoraj petino več izdelkov bele tehnike kot leto poprej. Toda ti uspehi nas ue smejo uspavati. Resno se moramo ozreti okoli sebe in ugotoviti, kje imamo rezerve in kaj moramo storiti, da bi takšen delež zadržali.
In kakšen delež v beli tehniki ima Gorenje ua Hrvaškem?
-	Ker smo na hrvaškem trgu zelo dolgo prisotni in ker so naši izdelki in naša kakovost hrvaškim
potrošnikom zelo dobro znani, je ta delež izredno visok. Pri posameznih proizvodnih programih je različen, vendar v povprečju presega 60 odstotkov.
Ali imate v poslovanju na Hrvaškem kakšne težave?
-	Posebnih težav, povezanih z urejanjem političnih odnosov med državama, nimamo. Zato na tem področju ne smemo iskati opravičil, če poslovno ne bomo dovolj uspešni.
In kakšna bo prihodnost Gorenja na Hrvaškem?
-	Smo zmerni optimisti. Skušali bomo čim dlje zadržati svoj tržni delež, kar bo seveda zelo težko, zlasti dolgoročno bi bila takšna pričakovanja nerealna. Vemo, kaj moramo narediti, kje smo šibki oziroma kje se moramo popraviti, katere dejavnosti moramo izboljšati.
Nam lahko poveste, katere?
-	To ni nobena skrivnost. Tako visok tržni delež imamo zaradi dolgoletne prisotnosti in nenazadnje tudi zaradi dobrega servisa. Ker pa ima servis zaradi transformacij v vseh teh letih tudi nekaj problemov, se bomo skušali prav na tem področju najprej popraviti. Naš servis že danes velja kot najboljši, vendar še ni takšen, kakršen bi lahko bil. Razvijali bomo tudi svojo lastno maloprodajo, da bodo kupci lahko na enem mestu videli, kaj Gorenje dela. Od hrvaških trgovcev pač ne moremo pričakovati, da bodo naše izdelke obravnavali in prodajali ločeno in na poseben način.
Slovenski dom v Zagrebu ste že obiskali?
-	Na žalost še ne. Ga pa bom v kratkem.
Novi odmev pa berete?
-	Seveda. Luštkan je.
Tanja Bernard
_	i H KM - -
fP	
POGOVARJALI SMO SE
smm
NOVICE IZ DOMOVINE
MAGDALENA TOVORNIK, DHAVNA SEKRETARKA MZZZASLOVENCEV ZAMEJSTVU IN PO SVETU
NOVI ODMEV OPRAVLJA POMEMBNO POSLANSTVO
so Slovenci na Hrvaškem - avtohtona manjšina, zamejci, izseljenci?
-	Menim, daje veliko vprašanj - vsebinskih - pomembnejših kot razvrščanje v "kategorije", ki jih navajate v vprašanju. Slovenci na Hrvaškem so kot skupina pripadnikov slovenskega naroda nedvomno narodna manjšina, ki jih kot take obravnava tudi Republika Hrvaška in mednarodne konvencije, ki zadevajo varstvo pripadnikov narodnih manjšin.
Resolucija Državnega zbora Republike Slovenije o narodnih manjšinah iz leta 1996 opredeljuje kot avtohtono narodno manjšino Slovence, ki živijo na področju vzdolž hrvaško-slovenske državne meje, zlasti v Istri, Gorskem Kotatju in Medimuiju. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu sem "podedovala" stanje, v katerem določila tega dela Resolucije niso bila v celoti spoštovana, zato sem imela v letu 2001 vrsto razgovorov z Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, kako Resolucijo upoštevati, vendar tako, da delovanje Zveze, ki vključuje tudi društva v Splitu, Šibeniku in Dubrovniku, ne bo prizadeto.
Lahko komentirate kritike, da so Slovenci na Hrvaškem deležni premajhne pozornosti matične države?
-	Če pogledamo vsebinsko izredno bogato in vseširše sodelovanje vseh slovenskih društev na Hrvaškem s kulturnimi organizacijami, občinami in državnimi ustanovami v Sloveniji in vse, kar slovenska društva na Hrvaškem delajo v društvih in v širšem
okolju, bi ocenili te kritike kot dobronamerne. V tem smislu smo imeli s predstavniki društev več koristnih in plodnih pogovorov. Dogovori zadevajo bogatenje in širitev vsebine delovanja slovenskih društev na Hrvaškem in predstavljajo obojestransko obvezo za še tesnejše sodelovanje.
Spremenjen način oz. dodatno financiranje bo omogočalo boljše razvijanje nekaterih aktivnosti, ki so posebej pomembne za ohranjanje narodnih manjšin.
Ali lahko slovenska društva na Hrvaškem računajo na izdatnejšo denarno pomoč iz Slovenije?
-	Splošen odgovor je: DA, vendar je odgovor na to vprašanje vezan predvsem na vsebino in kakovost projektov, ki jih bodo slovenske organizacije na Hrvaškem sporazumno zastavile. V to seveda štejejo tudi vse stalne dejavnosti zveze in društev, ki so povezane z ohranjanjem narodne samobitnosti, slovenske kulture in jezika, sodelovanja s Slovenijo in tudi s slovenskimi manjšinami v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Do 26. novembra 2002 je odprt javni razpis za sofinanciranje projektov s sredstvi Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pričakujemo, da bodo slovenska društva na Hrvaškem preko Zveze društev pripravila dobre projekte, skladne z objavljenimi načeli in kriteriji Urada.
Kako ocenjujete delo slovenskih društev na Hrvaškem?
-	Ocena dela slovenskih društev na Hrvaškem je lahko samo naša skupna ocena, pri čemer se velja izogibati posplošenih sodb. Tako društva kot
posamezniki na Hrvaškem in povsod drugod delujejo v specifičnih okoliščinah in v okviru tega je možno presojati uspešnost samoorganiziranja Slovencev v tujini. Zatrdim pa lahko, da so Slovenci in njihova durštva na Hrvaškem v zadnjem desetletju dosegli visoko raven svojega delovanja v vsebinskem in organizacijskem pogledu. Predvsem mislim tu na bogato kulturno dejavnost, sodelovanje s Slovenijo, sodelovanje in odnose s hrvaškimi lokalnimi oblastmi in državo. Pri tem je pomembno koordinativno vlogo odigrala tudi Zveza slovenskih društev s sedežem v Zagrebu.
Kaj pa vtisi iz Slovenskega doma, ki ste ga obiskali v začetku poletja?
-	Slovenski Dom v Zagrebu sem letos obiskala dvakrat. Ob društvih v Reki in Splitu gotovo predstavlja s svojo dejavnostjo pomemben dejavnik v povezovanju Slovencev na Hrvaškem in sodelovanju s Slovenijo. Slovenski dom in predsednika Zveze društev podpiramo v njegovih prizadevanjih, da bi postal še učinkovitejši posredovalec in tvorec v kulturnem življenju Slovencev na Hrvaškem, Celo več, z bogato ponudbo kulturnih in drugih prireditev ter različnih informacij o Sloveniji, lahko predstavlja tudi pomembno promocijsko središče Slovenije na Hrvaškem.
in Novi odmev? Ga berete?
-	Novi Odmev poznam, prejemam in redno preberem. Revija opravlja uspešno kulturno in širše medijsko poslanstvo med Slovenci na Hrvaškem in v Sloveniji. Prepričana sem, da bo revija kot glasilo vseh Slovencev na Hrvaškem, še naprej pomemben člen v ohranjanju narodne identitete in sožitju med narodi in kulturami dveh sosednjih držav. Vsem, ki pripravljajo svoje prispevke, se zahvaljujem, saj na ta način ne-le obveščajo o svojih dejavnostih, temveč ohranjajo tudi slovensko pisano besedo. Posebej se za vse opravljeno delo zahvaljujem tudi predsednikom slovenskih društev ter predseniku Zveze ter številnim članom, ki na različne načine krepijo stike s Slovenijo.
Tanja Bernard
POLETNI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA V IZOLI
Tečaj slovenskega jezika pod imenom "Halo, tukaj slovenski mediteran!"se je začel koncem sedmega meseca in trajal je dva tedna. Vse se je dogajalo v Izoli. Prvi dan, ko smo naredili teste so nas razvrstili v skupine in smo se zbrali drugi dan na lektoratu. Bilo nas je 11 v skupini in učila nas je simpatična mlada gospa Mojca Butinar. Z njo smo se družili ves ta čas.
Vsako jutro se je ob 9.00 začel pouk in z kratko pavzo je trajal vse do kakih pol enih ali enih, odvisno kako smo se zalau-fali v tej uri in o čem smo se pogovarjali. Če je bila tema izjemno zanimiva, potem nam ne bi bilo dosti niti do enih ali pa še dlje. Potem je bilo kosilo, kratek premor in pisanje domače naloge in malo poklepetanja z cimerico ali pa z neko od novih šolskih prijateljic. Vsak večer smo imeli delovne grupe od 20.00 do 22,00, tako da smo še tukaj dodatno se nekaj naučili in se družili.
V vsaki grupi so bili učenci iz raznih krajev in držav. Morali bi priti tudi iz Afrike, ampak jih je nekaj preprečilo, pa niso mogli priti. Zaslopljena je bila Evropa, Amerika in tudi Azija (Japonska). Po končanem tečaju naredili smo završnš test in z boljšo slovenščino imeli smo odprta vrata za vhod v svet.
Miroslava-Maria Bahun

SàîSEEvy
NOVICE IZ DOMOVINE
POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA V DOMŽALAH
Tudi letos je Poletna šola potekala v Osnovni šoli v Domžalah. Prebivali smo v domu v Kamniku. Najhujše je bilo zjutraj, ko bi nas učiteljica zbudila. Ponavadi smo imeli samopostrežni zajtrk ob 7,30. Ob 8.15 so nas peljali v šolo kjer smo bili razdeljeni v majhne skupine. Pri pouku bi se pogovarjali o aktualnih temah, o mladih, problemih, glasbi, vadili slovnico. Ob 10.30 se je začel odmor. Fantje so šli v telovadnico in igrali košarko ali nogomet, punce so se pogovarjale ali igrale na klavir. Lahko bi popili kakšen sok. Ob 12.00 nas je čakalo dobro kosilo. Najraje bi jedli fast food. Ko smo končali kosilo, otroci bi bili eno uro in pol v telovadnici ali na računalnikih potem pa bi šli na bazen kjer smo se kopali, skakali, igrali vaterpolo in se lovili. V dom bi se vmili okoli 18.00. Ob 19.00 smo imeli večerjo, po njej igrali namizni tenis, košarko, poslušali glasbo, gledali televizijo. Ob 22.00 smo morali biti v sobah.
Imeli smo nekoliko izletov v okolico Domžal in Kamnika, ogledali Ljubljano. Ekskurzija je bila na Notranjsko in Primorsko. Obiskali smo Postojnsko jamo, najglobljo jamo v Evropi in v njeni koncertni dvorani zapeli slovensko pesem. Nadaljevali smo pot proti Piranu, Bilo je zelo lepo.
Na koncu je narejena anonimna anketa kaj je otrokom bilo in kaj jim ni bilo všeč ter smo dali predloge, ki bi jih lahko upoštevali pri naslednji poletni šoli. Bilo rtam je všeč: lepi izleti, spoznavanje prijateljev, družba, pouk v šoli in pogovarjanje v slovenskem jeziku, kopanje, šport, hrana, bivanje v domu, možnost pranja perila Ni nam bilo všeč: da gremo spat ob tisti uri,dokler nam je bilo dovoljeno, najstniki želijo več nočnega življenja, zgodnje zbujanje, premalo prostega časa in svobode, strog hišni red, nekatere šolske aktivnosti. Predlogi za prihodnost: ločiti starejše in mlajše otroke, čim večžuri-ranja, več celodnevnih izletov, pogosto menjavanje učiteljev, več različnih športnih tekem, več svobode.
Na koucu lahko rečemo da nam je bilo zelo lepo in da komaj čakamo naslednjo poletno šolo 2002.
Adreja in Matija Gulič, 10 in 13 let
JEZERSKO -SLOVENIJA -GORENJSKA -TABOR ZAMEJSKIH SLOVENCEV
Od 29. julija do S. avgusta 2001
Zastave plapolajo iz več držav: iz Hrvaške, Italije, Nemške, iz Avstrije, Amerike, Bosne ... Tu ob Planšarskem jezeru, tukaj so tudi dva velika šotorja (za ženske in moške) in tukaj sva se našla tudi midva ¡2 Hrvaške: Dejan in Oliver. Ja kako sva tu? Lepo, naši starši so prečitali - zvedeli v Slovenskem domu za to taborjenje, a nas dva sva prijatelja, sam sva kot člana Slovenskega doma hodila v šolo - otroški kotiček v Zagrebu. Tako sva sedaj tu, ne preveč navdušena ali misliva da 8 dni bo hitro minilo. Sledi formalnost: vpis - prijava, mesto v šotorju (kajti s seboj je vsak moral prinesti spalno vrečo) in ostalo ter ob določenem času je stekel program.
Dobro došlico nam je zaželel župan Jezerskega, potem gospod iz Zveze Slovenije in na kraju naš domačin, svetovno znani smučar-alpinist gospod Davo Karničar. Zelo smo bili veseli tega snidenja še posebno zato, ker je g. Karničar ves čas z nami vodil naše taborjenje. In kako je bilo potem? Dobro, saj program je bil pester, zato je čas kar zbežal. Športne igre, učenj e s lovenskega jezika (na začetku smo govori li največ angleško) ali sedaj na kraju je bilo velrko boljše, saj vse razumemo in že kar lepo nam gre. G. Karničar nam je veliko pripoveda! in poučeval o svojem delu in uspehih iz svojega bogatega življenja. Dosti koristaega smo naučili, za kar smo mu zelo hvaležni.
V gore smo šli v manjših skupinah v razne smeri, saj Jezersko obdajajo prekrasne gore, skratka, pravi je planinski raj, Kdo ne pozna Grintavec, Kočno, Češko kočo in največji slap v Sloveniji slap Čedca itd. Na Jezersko moraš oditi in videti vse te lepote. Polno steza, poti, povsod markacije (ne boš se izgubil), pa potočki, izviri in polno, polno čistega planinskega zraka. Na kraju hvala g. Kamičaru kakor tudi ostalim, ki so se trudili da nam bivanje na Jezerskem bo prijetno in nasvidenje prelepa Gorenjska.
Dejan Oblak in Oliver Nikčevič
TEKSTI NAŠIH ČLANOV, KI SO NASTALI PO NJIHOVIH NOVIH IZKUŠNJAH NA TEČAJIH SLOVENSKEGA JEZIKA ALI DRUGIH PRIREDITVAH V SLOVENIJI, NISO LEKTORIRANI
SBEČANJE PBEDSTAVNIKOV SLOVENCEV IZ SOSEDNJIH DRŽAV
■Zupan mesta Maribor Boris Sovič je 24. julija povabil na delovno srečanje predstavnike Slovencev iz sosednjih držav. Tema: Položaj slovenskih manjšin po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo. Srečanja sta se poleg Slovencev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, udeležili tudi državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik in Milena Domjan iz Ministrstva za kulturo. Srečanje v mestni hiši Maribor je vodil župan Sovič. Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem je zastopal podpredsednik Zveze Franc Strašek. kije še posebej opozoril na zgodovinske okoliščine, ki pomagajo k boljšemu razumevanju sedanjosti slovenstva na Hrvaškem. Poudaril je, daje Zveza - tako v Zagrebu kot v Ljubljani - sprejeta kot edini legalni in legitimni predstavnik Slovencev na Hrvaškem. Opozoril je tudi na pereča vprašanja, kijih Slovenci na Hrvaškem rešujejo že vrsto let. Vladna in nevladna telesa RS bi morala Slovence na Hrvaškem obravnavati kot avtohtono manjšina, pomagati bi morala pri iskanju trajne prostorske rešitve za slovenska društva na Hrvaškem, morala bi pokazati zanimanje 2a ustanovitev slovenskega središča v Zagrebu.	Franc Strašek
NOVICE IZ DOMOVINE
IZSELJENSKI NOVINARJI: VTISI, SPODOUDE IN POHVALE
Pn\č smo se srečali v ljubljanskem hotelu M na skupni večerji. Izseljenski novinarji iz različnih držav in različnih okolij: Argentine, Avstralije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Kanade, Nemčije, Švedske, Švice in ZDA. Pred nam je bi! šestdnevni seminar.
Že prvi delovni dan, v ponedeljek 3. septembra, je vse teklo brezhibno in po programu, Po srečanju z voditeljema seminarja - Tatjano Lesjak in dr. Zvoneiom Žigonom -seje začela okrogla miza, na kateri so sodelovali predstavniki Urada Vlade za informiranje (UVI), Instituta za raziskovanje medijev, Društva novinarjev Slovenije in Informativnega programa POP TV. Popoldne smo obiskali časopisno in založniško hišo Delo. Naslednji dan smo najprej vsi skupaj obiskali Radio Slovenija, popoldne pa smo se razdelili v dve skupini; ena si je ogledala TV Slovenija, druga pa Radio Ognjišče.
Sreda, 5. septembra, je bila naporna, izpolnjena z odličnim programom. Obiskali smo UVI, Slovensko tiskovno agencijo, Državni zbor in Ministrstvo za zunanje zadeve, kjer smo se fotografirali z ministrom dr. Dimitrijem Ruplom, ki sije za nas vzel več časa kot smo pričakovali. Sledilo je odlično predavanje o Sloveniji in Evropski uniji. Po vnovičnem obisku UVI-ja smo se hitro, brez odmora in kosila (kaj hočeš, disciplina je disciplina!), odpravili na Ministrstvo za obrambo, kjer nas je z nastopom prijetno presenetil minister dr. Anton Grižo I d Po "dirkaškem dnevu" so nam seveda prijali sokovi in bonboni. Dan smo sklenili kulturno: v Narodni in univerzitetni knjižnici smo si ogledali časopisni oddelek in videli celo inkunabule.
Še nekoliko zaspani in utrujeni od prejšnjega dne smo se v četrtek odpravili na potep po Primorski. Prvi postanek: Primorske novice v Kopni. Potem prisrčen sprejem na RTV Koper. Nato obisk stolnice, kjer je koprski škof razložil njeno zgodovino. Majhen oddih na Trgu maršala Tita pred stolnico, kjer je plesni par udeležencev (starejši in mlajša) celo zaplesal ob glasbi uličnega harmonikarja. Odhod na ladjo, kjer smo imeli kraljevsko kosilo. Po triurni prijetni vožnji in pristanku v Piranu smo si ogledali še piransko župnijsko cerkev. Za strokovno razlago je poskrbel mlad župnik, sicer tudi umetnostni zgodovinar. Pri frančiškanih v Mmoritskem samostanu smo od patra slišali sedem-stoletno zgodovino in si po tem pogledali kratek film. Pater nas je pogostil z izvrstnim vinom (zagotovo masnim). Dan smo zaključili z ribami in refoškoni na prostem, pa tudi zaplesali smo. Naslednji dan smo zopet sedli v avtobus. Smer: Trst in tržaški kras. V Trstu nas je v prostorih Primorskega dnevnika pozdravila slovenska generalna konzuli-ca Vojka Sturm Kocjan. Zvedeli smo podrobnosti o dveh krovnih organizacijah zamejskih Slovencev v Italiji. Srečanje na RAI je bilo prisrčno in lepo. Direktor slovenskega programa nam je med krožno vožnjo po Trstu pokazal nekaj največjih znamenitosti mesta, V občini Repentabor nas je pričakala delegacija prijaznih gostiteljev, ki so nas popeljali do cerkve na vrhu hriba. Pogled, ki se ponuja od tam, je nepozaben. Za konec še kraška hiša in darilo v obliki video kasete "Kraška ohcet" In nazaj v Ljubljano, z 20-minutnim free shopom.
Zadnji dan, sobota, S. septembra.V hotelu M govor državne sekretarke Magdalene Tovornik, ki nas je že v sredo kar dvakrat sprejela, pa je imela še toliko tega za povedati. Pogovor z udeleženci in poslovilno kosilo. Odlično pripravljen in izpeljan seminar. Za vsakogar nekaj, za vse pa nova prijateljstva s Slovenci po svetu,
Silvin Jerman /ki je poročilo za Novi odmev pripravi! v jo-delovanju z ostalimi udeleženci seminarja, posebej z reportažnim zapisom Martine Konda z radia Multi-Imlti Berlin/
SPORAZUM 0 JEK IN MEJI
isetošnjo pomlad je vse kazalo na to, da bosta Slovenija in Hrvaška kar dve od preostalih treh odprtih vprašanj med državama, bliskovito rešili. 9. junija sta se premierja Drnovšek in Račan na Reki dogovorila o sporazumu o Jedrski elektrarni Krško, 19. julija sta oba premiera istočasno sporočila, da sta slovenska in hrvaška vlada potrdili sporazum o državni meji, oba pa sta državni delegaciji parafirali dan pozneje. Potem so se začele težave. Medtem ko je odbor za mednarodne odnose v slovenskem parlamentu sporazumu dal zeleno luč, so hrvaške politične stranke, mediji in javnost vsebino predlaganega sporazuma d meji ostro obsodili. Stranka Demokratični center je v začetku septembra celo organizirala okroglo mizo na temo meje v Piranskem zalivu. Premier Račan je izgubil politično podporo koalicijskih partnerjev za sporazum o meji in je tako 1. oktobra za hrvaški radio celo izjavil, da bo saborskim poslancem predlagal mednarodno arbitražo kot rešitev vprašanja meje med državama. Slovenski premier Drnovšek je možnost arbitraže povsem zavrnil. O sporazumu o meji bi moral razpravljati hrvaški sabor, ki pa seje na koncu odločil, da bo govoril le o odnosih med državama na splošno. Ta tema naj bi prispela na dnevni red sabora v drugi polovici novembra.
SPORAZUM O JEK
Po dogovorjenem sporazumu bosta Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP d.d.) in ELES GEN d.o.o. z družbeno pogodbo 1, januarja prihodnje leto ustanovila novo podjetje, ki se bo imenovalo NEK d.o.o.V novem podjetju bosta tako HEP kot ELES imela 50 odstotkov lastništva. Sporazum potrjuje enakopravnost v skrbi za odpadke in stroških za zaprtje nuklearke, odpisane pa bodo tudi medsebojne terjatve. Sporazum morata podpisati premierja obeh držav ter ratificirati slovenski parlament in hrvaški sabor. Hrvaška naj bi elektriko iz Krškega začela spet prevzemati 1. julija prihodnje leto.
SPORAZUM O MEJI
Dogovotjeni sporazum o meji 80 odstotkov Piranskega zaliva namenja Sloveniji, medtem ko Hrvaški ostaja 20 odstotkov. Slovensko zahtevo za teritorialnim izhodom v odprto morje sta delegaciji rešili tako, da bi Hrvaška ozek pas svojega morja na meji z Italijo razglasila za mednarodne vode, s posebnim trikotnikom pa bi še vedno ohranila morsko mejo z Italijo. Vsi štirje sporni zaselki ob reki Dragonji bi po predlaganem sporazumu pripadli Hrvaški. Državi sta se dogovorili tudi za manjše popravke poteka kopenske meje, največje v Medimutju.
m
SEES!m
NOVICE IZ DOMOVINE
KAI JE NOVEGA V SLOVENSKO-HRVAŠKIH ODNOSIH
PORTOROŽ - 6. junija sta se sešla notranja ministra Rado Bohinc in Širne Lučin. Potrdila sta vsakoletni dogovor, da si bosta državi prizadevali za izogibanje mejnim incidentom in da bosta upoštevali sporazum o vračanju oseb na državni meji. Že od leta 1992 velja za čas poletne turistične sezone poseben dogovorni režim o plovbi za turistična in športna plovila v Piranskem zalivu, vkijučno z uporabo obal zaliva obeh držav,
REKA - 9. junija sta se sešli slovenska in hrvaška vladna delegacija, pod vodstvom premierov Janeza Drnovška in Ivice
liačana. Po večurnih pogovorih sla premiera povedala, da so uskladili načela, na podlagi katerih bodo v nekaj tednih pripravili sporazum o Jedrski elektrarni Krško. Dosegli so tudi načelno soglasje o poteku državne meje, vendar bodo pred pripravo načrta sporazuma v hrvaški in slovenski politični javnosti preverili pripravljenost za kompromisni dogovor. Vprašanje Ljubljanske banke sicer sodi v okvir nasledstvenih pogajanj, vendar se bodo tudi v zvezi s tem nadaljevali dvostranski pogovori.
ZAGREB - V organizaciji društev hrvaško-slovenskega in slovensko-hrvaškega prijateljstva je bila v hotelu Intercontinental 18, junija okrogla mi2a z naslovom
"Deset let pozneje". Nekdanji hrvaški in slovenski zunanji, notranji in obrambni ministri - Mate Gra-nič in Dimitrij Rupel, Josip Bolj-kovac in Igor Bavčar, Martin Spegelj in Janez Janša - so govo^ rili o sodelovanju med Zagrebom in Ljubljano v času vojne in prizadevanj za mednarodno priznanje. Pred tem je goste iz Slovenije sprejel predsednik Sfipe Mesič, ki je tudi na kratko sodeloval v razpravi na okrogli mizi.
NOVO MESTO - O sodelovanju pri odkrivanju in preprečevanju organiziranega krimi* nala sta se 20. junija pogovarjala generalna državna tožilka Slovenije Zdenka Cerar in namestnik državnega odvetnika Hrvaške Dragutin Novosel.
ZAGREB - Hrvaška vlada je 5. julija razrešila dolgoletnega predsednika komisije za meje Hr-voja Kačiča in na njegov položaj imenovala Olgo Kresovič Rogu-Ija,
ZAGREB/LJUBLJANA -
19. julija sta slovenski in hrvaški premier, Janez Drnovšek in lvica Račun, sočasno sporočila, da sta obe vladi potrdili sporazum o Jedrski elektrarni krško in o državni meji. Ljubljana - Slovenski državni zbor je 19. julija ratificiral sporazum o maloobmejnem prometu s Hrvaško. Hrvaški sabor je isti sporazum ratificiral že leta 1996.
OTOČEK OB KRKI/ZAGREB - 2G.julija sta predsednica hrvaške vladne komisije za meje Olga Kresovič - Rogulja in njen slovenski kolega Miha Pogačnik parafirala sporazum o državni meji med Slovenijo in Hrvaško. Pooblaščena pogajalca Roman Nota in Uroš Korže pa sta na hrvaškem Ministrstvu za gospodarstvo parafirala sporazum o Jedrski elektrarni Krško.
ZAGREB - Predsednika Državnega zbora in Hrvaškega sabora Borut Pahor in Zlatko Tomčič sta 20. julija po srečanju pozdravila parafiranje sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško. Poslanci obeh držav so se zvečer v Maksmimirju pomerili tudi v nogometu. Tekma se je končala z neodločenim rezultatom 3:3.
UMAG - Predsednika Slove-
nije in Hrvaške Milan Kučan in Stipe Mesič sta 22. julija po delovnem sestanku izrazila zadovoljstvo ob parafiranju sporazuma o meji med državama.
ZAGREB - Hrvaški -premier lvica Račan seje 24. julija z župani sedmih obmejnih hrvaških županij pogovarjal o sporazumu o meji. Najbolj nezadovoljen s sporazumom je bil Medimurski župan, ki je dejal, da Hrvaška v zameno za manj kvalitetno Sloveniji poklanja bolj kvalitetno zemljo.
ZAGREB - Premier lvica Račan je na izredni novinarski konferenci 25. julija dejal, da je dogovorjeni sporazum o meji med državama rezultat kompromisa ter strateško pomemben za Hrvaško. O sporazumu so se zvečer s predsednikom Mesičem pogovarjali predsedniki petih hrvaških koalicijskih strank.
LJUBLJANA - Odbor Državnega zbora za mednarodne odnose je 25. julija za zaprtimi vrati obravnaval sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško in ga potTdil.
ZAGREB - Stranka Demokratični center je 4. septembra v Novinarskem domu organizirala okroglo mizo, na kateri so predstavniki skoraj vseh hrvaških političnih strank izrazili nasprotovanje dogovorjenemu sporazumu o meddržavni meji. Sodelujoči so se zavzeli za mednarodno arbitražo kot rešitev vprašanja meje na morju.
ZAGREB - Slovensko podjetje Mercator je 14. septembra odprlo svoj prvi trgovinski center v Zagrebu. Po centru, velikem 40.000 kvadratnih metrov, so se prvi sprehodili predsednika Kučan in Mesič, ljubljanska županja Vika Potočnik ter njen zagrebški kolega Milan Bandič.
ZAGREB - Slovenski in hrvaški predsednik Milan Kučan in
Stipe Mesič sta 14. septembra po delovnem sestanku dejala, da sta vladi obeh držav po desetih letih storili velik korak naprej z dogovorjenim sporazumom o meji. Predsednika sta se dogovorila, da bosta vsak v svoji državi poskušala vplivati na razpoloženje v javnosti, da podpre dogovorjeni sporazum.
ŠIBENIK - Ministra za okolje in prostor Slovenije in Hrvaške Janez Kopač in Božo Kovačevič sta se 15. septembra dogovorila za režim uporabe nekaterih mejnih vodnih črpališč. Dogovorila sta se prav tako o izdelav: znanstvenega hidrogeološkega načrta, po katerem naj bi ugotovili, katere vode pripadajo Sloveniji in katere Hrvaški.
ZAGREB - 17. septembra se je začel 77. jesenski velesejem, na katerem se je predstavilo več kot 1800 razstavljalcev iz 47 držav. Slovensko gospodarstvo je zastopalo več kot sto slovenskih predstavnikov.
ZAGREB - Slovenski premier Janez Drnovšek je 20. septembra za HTV dejal, da je sporazum o meji med državama kompromisna rešitev in izrazil upanje, da ga bo Hrvaška v kratkem podpisala in ratificirala. Poudaril je, da mednarodna arbitraža ni dobra rešitev, ampak dolg postopek, ki bo državi precej drago stal,
ZAGREB - Predsednik hrvaškega .sabora Zlatko Tomčič je 26. septembra po sestanku predsednikov petih hrvaških koalicijskih strank dejal, da je razprava o odnosih s Slovenijo preložena na naslednjo sejo sabora. Razprava je bila najprej napovedana za prvo jesensko zasedanje.
ZAGREB - L oktobra je za oddajo Hrvaškega radia "Kako vlada vlada" premier Račan dejal, da bo od poslancev zahteval, naj za rešitev meje na morju med Slovenijo iu Hrvaško predlagajo mednarodno arbitražo.
LJUBLJANA - Slovenski premier Janez Drnovšek se je 11. oktobra v pismu premierju Račanu zavzel za čimprejšnji podpis sporazuma o meji. Drnovšek je ocenil, da bi arbitraža pomenila odmik od doseženega rezultata, (it. tb)
NOVICE IZ DOMOVINE
PRETEKLOST V SEDANJOSTI
NI MIRU V SLOVENIJI
ZGODBA 0 FRANJU SERAF1NU VILHARJU KALSKEM (1. del)
Otroška leta
-	V dvorcu kneza Porcija v Senožečah pri Postojni se je 5. januarja leta 1852 rodil Franjo Serafín Vilhar. Njegov stari oče po materi je bil upravitelj nekdanjih knežjih posesti. Oče Miroslav pa je bil znani slovenski pesnik in goreč domoljub. Ukvarjal seje z glasbo in je kot samouk postal pravi ljudski skladatelj. Napisal je veliko skladb in skoraj vse so postale ljudske uspešnice. Najbolj znani sta "Mila lunica" in "Po jezeru". Leta 1850 je Miroslav Vilhar izdal delo "Jamska Ivanka", ki ga je imenoval "Izvirna domorodna igra s pesmimi v treh dejanjih". To je bila neke vrsta opereta in prvo večje slovensko glasbeno delo. Deset let pozneje je izdal pesniško zbirko s 66 pesmi. Leta 1861 je bil Miroslav Vilhar izbran za narodnega poslanca. Tedaj je cela družina zapustila Senožeče in se preselila v Ljubljano. Takoj po preselitvi paje Vilharjeve zadela velika nesreča. Od vnetja možganov je umrl starejši sin, petošolec Alfonz, tri dni pozneje pa od žalosti še stari oče. Kmalu po prihodu v Ljubljano, leta 1863, je Miroslav Vilhar začel izdajati prvi slovenski politični list "Naprej". V njem je sodeloval tudi znani slovenski pisatelj Fran Levstik. Časopis je izhajal samo leto dni, ker so Vilhaija zaradi nekega političnega prispevka obsodili na šesttedenski zapor. Glasbeni začetki
-	Ker jabolko ne pade daleč od drevesa, je Franjo Serafín sledil očetovim stopinjam. Tako kot večina članov rodbine je tudi on glasbeno umetnost vzljubil že v zgodnji mladosti, Sam seje naučil po posluhu igrati klavir. Okoli leta 1862 je z mlajšim bratom Julčkom v Ljubljanski čitalnici na klavirju zaigral celo štiriročno. V tem obdobju sta se dve franjevi sestri učili klavir. Opazoval je njuno učenje in že kmalu spoznal note, kar ga je zelo veselilo. Najraje je igral Beethovnove sonate. Hkrati je bil deležen tudi pouka osnovnih znanj; učil ga je očetov prijatelj Fran Levstik. Svojo prvo skladbo na lastno besedilo je napisal leta 1865, v svojem 13. letu. To je bila zelo preprosta skladba, saj še ni poznal glasbene teorije. Je pa tako navdušila očeta, da mu je omogočil učenja glasbene teorije pri ljubljanskem organistu Teodorju Elzeju. Na žalost ta pouk ni bil dolg. Zaradi slabih gmotnih razmerje morala družina zapustiti Ljubljano. Preselili so se na očetovo posest, v dvorec "Kale", nedaleč od Sv. Petra na Krasu. V spomin na očetov dvor si je Franjo Serafín pozneje sam nadel umetniški priimek - Kalski.
Prva služba
-	Na Kalcu je Franjo nadaljeval izobraževanje in tudi končal gimnazijo v Trstu. Po maturi je začel delati na železniški postaji Sv. Peter. Njegov oče sije želel, da bi Franjo postal železniški uslužbenec, sam pa si je vroče želel, da bi postal glasbenik. Pri izpolnitvi želje inu je pomagalo naključje. Leta 1870 je v velikem požaru v Postojni zgorelo več hiš, med njimi tudi hiša s število 184, V njej je živelo dekle, za katero so verjeli, daje Franjeva ljubica, kar paje on zanikal. Ob neki priložnosti so ga očetovi kartaški prijatelji nagovorili, daje prvič igral loterijo. Izbral sije številko 15684, kar je bila kombinacija številke pogorele hiše in 56 forintov, ki jih je imel v žepu. In prinesla mu je kar lep dobiček. Takoj je pomislil da bi mu lahko omogočil začetek glasbenega študija v Pragi. Oče ni imel nič
G
I« A
Ravna tema, o kateri se že celo jesen razpravlja v slovenski politični areni, je, kakšna bo nadaljnja pot premiera Janeza Drnovška. Mož, ki je že od pomladi 1992, z izjemo polletnega obdobja lani, predsednik slovenske vlade je namreč v intervjuju za Delo napovedal, da se bo prihodnje leto poslovil od izvršne oblasti, Kakor je pojasnil, bo kandidiral za predsednika države, če ne bo imel težav z zdravjem. Predsedniku Milanu Kučanu se bo jeseni 2002 končal že drugi zaporedni petletni mandat, zato, kakor veieva ustava, ne sme več kandidirati. Kakšna naj bi bila njegova naslednja stopnička na politični poti, predsednik ni povedal. Kakorkoli že, dejstvo je, da bo Drnovškov odhod iz vladne in strankarske politike prinesel velike spremembe. Že zdaj se v njegovi senci bije boj za nasledstvo - kandidati so Tone Rop, Ignr Bavčar, Dimitrij Rupel...
Kljub splošnemu državnemu varčevanju pri zapravljanju davkoplačevalskega denarja, se je Drnovškova vlada odločila za velik prestižen nakup. Skromno mini letalo, s katerimi se je doslej prevažal državni vrh, bo namreč zamenjal od 30 do 35 milijonov dolarjev vredni falcon 900 z luksuzno opremo. Premier Drnovšek je na kritike o preveliki razsipnosti v času varčevanja odgovoril, daje bil že skrajni čas za nakup letala in da bo mogočni falcon (ki ga bo med drugim lahko uporabljala celo Slovenska vojska) eden od simbolov slovenske državnosti.
Med najbolj znanimi slovenskimi simboli je sicer blejski otok s cerkvico, na katerega se z znamenitimi pletnami pripeljejo skorajda vsi najuglednejši gosti, ki obiščejo Bled. Otoček je bi! pred vojno v cerkveni lasti, zato ga je cerkev po letu 1990 zahtevala nazaj. Dejstvo, da so z denacionalizacijo ne- davno dobili vrnjeno le cerkvico brez zemljišč, je cerkvene oblasti na čelu z nadškofom Francom Rodetom zelo razhudilo. No, na drugi strani so se pojavili pomisleki o pogoltnosti cerkve, ker je dobila okoli 8000 pokljuških gozdov v Triglavskem narodnem parku.
Obnovili so se tudi tradicionalni spopadi med Mariborom in Ljubljano. Tokrat ni šlo za nogometno tekmo, ampak za energetiko. Ker je vlada odločila, da sedež holdinga slovenskih elektrarn ne bo v Mariboru (v njegovi okolici je veliko hidrocentrai), ampak v Ljubljani, se je na Štajerskem skorajda začel veliki punt. Ljudje so podpisovali peticije proti vladi, zborovali na trgih, sestankovali so politiki. Niti prihod premiera Drnovška v Maribor ni umiril strasti. Minister za okolje Janez Kopač, kije (po mnenju Mariborčanov zelo arogantno) zagovarjal vladno odločitev o sedežu holdinga, sije zato že prislužil interpelacijo, o katerih bo razpravljal slovenski parlament.	Peter Žerjavic
PRETEKLOST V SEDANJOSTI
m rr f r<q z^rn1 stitoj popiedci
za GmsobyfixCfl5EoryoRio
IPREUZfiSEN® GOSPOPJI
P^GLI pl.TOnmCoDKORflN
bflnici hru^skočl
posuetio
f. s.uilh^r-k^lski
proti. Prav nasprotno; svoje znance v Pragi je prosil, da so Pranju priskrbeli stanovanje in ga priporočili ravnatelju tamkajšnje odlične šole za organiste,
V	zlati Pragi
-	Franjeva prva prava ljubezen je bila Mara S. iz Postojne. Njej je posvetil več pesmic. Bil je srečen, ker je menil, da tudi ona njega ljubi. Na poti v Prago seje ustavil v Postojni, kjer je bil dva dni gost pri Marinih starših, ki so mu obljubili roko svoje hčerke. Franjo je pot v Prago nadaljeval zadovoljen, z željo, da se čim prej zaposli in se osamosvoji, Z največjim navdušenjem seje predal glasbi in se pridno učil. Njegov učitelj František Blažek, najboljši glasbeni pedagog tistega časa, gaje zelo hitro sprejel. Franjo se jc spoprijateljil s sošolcem Josefom Hajdekom. Kmalu se je preseli! k njegovim staršem, ki so ga varovali kot lastnega sina. Rada pa gaje imela tudi njihova kčerka Marija, Jo-sefova sestra, Franjo je redno obiskoval koncerte in operne predstave in tako je ob neki priložnosti spoznal tudi Bedricha Sme-lano, avtorja "Prodane neveste". Med šolanjem je veliko mislil na Maro in ji redno pisal. Ob koncu šolskega leta seje na poti domov ustavil v Postojni, kjer pa mu je MaTa povedala, da poroke ne bo. Potrt je odšel domov, v Kale, kjer pa gaje zadela druga nesreča. Zbolel je oče, ki je že čez nekaj dni, avgusta leta 1871, umrl. Konec septembra se je Franjo vrnil v PragD. Spet je stanoval pri Hajekovih, kjer so lepo skrbeli zanj in kjer se je postopno zbližal z Marijo. Vzljubil jo je in se odločit, da jo bo vzel za ženo.
V	šolanju je dobro napredoval. Živel je skromno, za večerjo si je ponavadi lahko privoščil le jabolko s kruhom. Selitev v Banat
-	Januaija leta 1872 je Franju pisal prijatelj iz Bele Cerkve v Banatu, ki ga je opozoril na razpis za delovno mestD kapelnika-dirigenta. Franjo je le stežka prepričal ravnatelja šole, da mu je omogočil hitrejše opravljanje izpitov. Ko je na osnovi izrednega spričevala dobil službo, je zaprosil za roko Marije Hajek. Njen oče je privolil ter prodal hišo v Pra-5.i i i; se s celo družino preseliti v Belo Cerkev. Toda tam mu ni bilo všeč. Tndi zato, ker je bilo veiiko nemškega prebivalstva, sam pa je bil slovansko opredeljen. Konec leta ! 873 je izvedel, da srbska pravoslavna cerkev v Temišvar-ju išče zborovodjo. Poslal je prijavo in že januaija se je družina preselila v Temišvar, kjer se mu je že čez mesec dni rodila prva hčerka Marinka. V Temišvaru je Franjo skupaj s svojim svakom ustanovil glasbeni zavod, kjer sta poučevala klavir, violino in čelo. Prirejali so koncerte, Franjo pa seje zopet začel resno ukvatjati s skladateljstvom. Junija leta 1880 je zaradi meningitisa umrla Marinka. Frani» je bil zelo potrt in želel si je čim prej zapustiti Temišvar.
(O Vilharjevem življenju na Hrvaškem bomo pisali v naslednji številki,)
Silvin Jerman

VIKA PODGORSKA - SLOVENKA, OBOŽEVANA V ZAGREBU
.¿■etos mineva 80 let odkar je Vika Podgorska prvič stopila na hrvaški oder. Rojena kot Hedviga Čus leta 1898 v Bistrici pri Rožu na Koroškem, seje po učiteljski šoli v Gorici leta 1919 odločila za prvo slovensko dramsko šolo v Maribora. Tam je spoznala tudi svojega bodočega soproga Hinka Nučiča, ki ji je dal psevdonim Podgorska - po predmestju Gorice, kjer je rojena. Dve sezoni je nastopala v Mariborskem narodnem gledališču. Po prvem nastopu pred zagrebško publiko leta 1921 v Hal-betjevi Mladosti sta Podgorska in Nučič sprejela povabilo Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu. Podgorska je tu tudi ostala do konca svoje umetniške kariere. Leta 1961 je prejela Nagrado Vladimirja Nazora za življenjsko delo, zadnjič pa nastopila leta 1966 kot Ana Stavrogina v Camusovi dramatizaciji Dosto-jevskijevega Demona. V svoji 40 let dolgi karieri je postala najbolj pomembna igralska osebnost na sceni HNK. Umrla je lela 1984 v Mariboru, v spomin na njene zagrebške dni pa predverje HNK v Zagrebu že dve leti krasi njen doprsni kip.
KULTURNA OBZORJA
3E8EII57	JEZIKOVNI KOTIČEK
KULTURNA DOGAJANJA
DNEVI SATIRE
- Od 3. do 20. junija je gledališče Kerempuh gostilo 25. Dneve satire. Prireditev se je začela s
predstavo Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane Sen poletne noči W. Shakespearja. Režiser Vito Taufer, obenem kos-tumograf in scenograf predstave, je vse podredil okusu sodobnika. Andrej Rozman Roza je Shakes-pearjevo delo dodatno obdelal in ga prilagodil sodobnosti. Predstavo si bomo zapomnili po odlični igri vseh članov ansambla. Beseda je le eden od elementov predstave.
TEDEN SODOBNEGA PLESA
-Na 18. tednu sodobnega plesa je 2. junija v Gavelli v nočnem terminu nastopila koreografinja in plesalka Tanja Zgnnc s predstavo Kagami odsev. Izvrsten ansambel dveh plesalk in treh plesalcev je demonstrira! popolno telesno in duševno osredotočenost ter usklajenost, ki jo zahteva starodavna butoh tehnika. Povsem prekriti z
belim pudrom, prahom iz "katerega si b v katerega se boš povrnil", so nam pričarali čarobni odsev med žensko in moškim. Posebno je navdušila dolgolasa Venera Valentina Čabro, soproga Tomaža Groma, cenjenega glasbenika, ki je za Kagami odsev napisal glasbo. B.B. KING
SLOVENSKE PROZE
- 6. junija je bila v zagrebškem Klubu Mama predstavljena knjiga Papirnati labirint Andreja Blatnika, ki jo je v hrvaščino prevedla književna kri-tičarka Jagna Pogačnik. Blatnik je sodobni slovenski prozaist, esejist, prevajalec in urednik kulturnega časopisa Literatura. Kot odličen poznavalec ameriške književnosti nam avtor ponuja ne-pretenciozen, duhovit, ironičen in zanimiv pregled ameriške rneta-fikcijske književnosti. Knjigo so predstavili Jagna Pogačnik, Bori-voj Radakovič in Tomislav Br-lek.
RAZSTAVA GUSTAVA GNAMUŠA
26. junija je bila v Galeriji Forum odprta razstava slik Gustava Gnamuša. ki tradicijo modernizma predstavljajo v najboljšem pomenu te besede. V slikah je ustvaril lastno prepoznavnost, izpovedno zgovornost in izvirnost. V razvoju osebne slikarske prakse črpa moč vsaka njegova naslednja slika. Razstavo sta postavila Andrej Smrekar in Milan Bešlič. Gustav Guatnuš se je rodil leta 1941 v Mežici na Koroškem. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral pri Gabrijelu Stupici, Francu Mihaličn in Maksimn Sedeju, pri katerem je leta 1966 diplomiral. Od leta ¡979 je docent na Akademiji, od leta 1990 pa redni profesor. Imel je kar 23 samostojnih razstav. V Zagrebu je prvič razstavljal leta 1995 v Galeriji Arterija. Za svoje delo je leta 1992 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1996 Jakopičevo nagrado, letos pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo in retrospektivo v ljubljanski Moderni galeriji.
RAZSTAVA O CELJSKIH GROFIH
- 7. junija je bila v cerkvi Sv. Marka na zagrebškem Gornjem gradu odprta razstava Celjski grofi. Razstava pokrajinskega muzeja iz Celja je bila postavljena v mo-numentalni baročni palači Vojko-vid - Oršič - Rauch Hrvaškega zgodovinskega muzeja. Slavnostno otvoritev sta vadila hrvaški in
slovenski igralec Zvonimir Zo-ričit in Peter Boštjančič. Polno cerkev Sv. Marka je posebej navduši! koncert trobil, tolkal in orgel simfonikov RTV Ljubljana. Izvedli so skladbo Celjski grofi danes in nikoli več v šestih delih skladatelja Urbana Kodra, ki je bila prvič izvedena leta 1999 ob odprtju razstave v Celju. Kot posebno presenečenje so organizatorji na terasi muzeja priredili pravo srednjeveško pojedino. Vino se je pilo iz peharjev, hrana - pečeno meso, sir in kruh pa se je jedla z rokami iz glinenih posodic.
Razstava predstavlja najnovejša spoznanja o zgodovinski vlogi in pomembnosti celjskih grofov na srednjeevropskem prostoru v 14. in 15. stoletju. Z okoli 300 muzejskimi predmeti (dokumenti, kamniti spomeniki, grbi, slike, arheološki predmeti) je predstavljeno politično, družbeno in kulturno delovanje celjskih grofov. V 15. stoletju, za časa Hermana II. so se celjski grofi razširili tudi na hrvaške pokrajine. Po poroki Hermanove hčerke Barbare z ogrskim kraljem Sigismun-dom Luksemburškim so celjski grofi dobili fevd Zagorje ter upravo nad zagrebško škofijo in kraljevskim mestom Gradec. Postali
so hrvaški, slavonski in dalmatinski bani. Hermanov sin, Fridrih II. je ta položaj potrdil z ženitvijo s hrvaško plemkinjo Elizabeto Frankopan, vnuk Ulrik II. pa je vpiiv celjskih grofov razširil na Srbijo in Ogrsko. BESEDA IN SLIKA ZDENKE POZAIČ
-12. junija je bila v Galeriji Fortezza (Klovičevi dvori) predstavljena druga izdaja "Besede in slik" grafičarke Zdenke Pozaič. V tem delu je Pozaičeva poskrbela za slike, za besede pa deset vrhunskih srednjeevropskih in hrvaških pesnikov. Predstavitev 18 najnovejših zvezkov, v katerih je avtorica izbirala pesnike, ustvarila grafike, bila izdajatelj, tiskar in knjigoveznik, je bil vrhunski kulturni dogodek. Pesmi so brali Eliza Gerner, Josip Bobi Marotti (Magistrale v slovenščini), Željka Corak, Višnja in Mladen Mac-hiedo, češki veleposlanik Jiri Kudela in Dragutin Tadijano-vič. Predstavljen je bil tudi Prešernov Srebrni venec v prevodu Luke Paljetka, ki od nedavna krasi tudi vitrino v knjižnici Slovenskega doma.
MEDNARODNO ZBOROVANJE NA BRIONIH
-	Od 14. do 16. junija je bilo na Brionih mednarodno zborovanje pod naslovom Kakovostno izobraževanje in ustvarjanje. Sodelovali so številni strokovnjaki iz Hrvaške in tujine, tudi iz Slovenije. Svoja razmišljanja in ideje o pedagogiki in kakovosti šole so med drugimi predstavile tudi fakultete iz Ljubljane, Maribora ter Novega mesta. (Mirna Korkut) VINSKA CESTA
-	Župan zagrebške županije Stjcpan Kožic je 28. junija z županom Brežic Vladislavom Deržičem podpisal pismo namere o izdelavi projekta skupne vinske ceste. Sla bi od Bizeljskega vino-gorja preko Brežic, Harmice, Br-dovca, Zaprešica, Samobora, Jas-trebarskega, preko Zagreba do Zeline. Projekt bi vključeval tudi skupni razvoj sadjarstva,
KULTURNA OBZORJA	Ivi
SLIKE LUKE 1'ALJETKA V TALIRU
- V Dubrovniški galeriji Talir je bila 17. julija odprta razstava slik pesnika in dramatika Luke Paljet-ka poimenovana Glasba poletne noči. Njegov smisel za likovno izražanje je prijetno presenetil. Otvoritve razstave se je udeležil tudi
France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere dopisni član je Paljetak. Po otvoritvi je lastnik galerije Franu Cetinič udeležence pogostil v svojem kultnem lokalu Talir, kjer je druženje tTajalo do zgodnjih jutarnjih ur. DUBROVNIŠKI POLETNI FESTIVAL
- Od 10. julija do 25. avgusta so se v Dubrovniku odvijale 52. Duborovniške poletne igre. Kot prva gostja iz Slovenije je 17.juli-ja nastopila svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer. 25. in 2ii. julija se je predstavila Slovenska filharmonija z dirigentom Markom Letonjo. Na prvem koncertu je nastopila slavna vio-lončelistka Mimika Leskovar z Dvoržakovim koncertom za violončelo v h-molu. Slovenska filharmonija je imela ta večer na sporedu tudi Plese iz Galante Zollana Kodalyja in Sedem minijatur
za godala Marjana Lupovška.
Drugi večerje bila gostja Slovenske filharmonije zvezda svetovnih scen Marjana Lipovšek, ki je nastopila kot solistka v ciklusu pesmi za mezzosopran in orkester Poletne noči Hectora Berlioza na stihe Gautiera. Oba koncerta sta bila v frančiškanski cerkvi Malih bratov. Marjana Lipovšek je v kratkem srečanju z novinarji dejala: "V Dubrovnik in na njegov festival sem prihajala že kot deklica z očetom Marjanom, ko je gostovala Slovenska filharmonija. Pozneje sem prihajala kot članica zbora Filharmonije. To, kar seje v Dubrovniku dogajalo med vojno, je bilo slrašno in najmanj, kar lahko naredim, je darovati svoj nastop mestu. Dubrovniške igre so enkratne in znane po vsem svetu. Upam, da se bodo po vseh težavah vrnili denarno bogatejši časi, kot je bilo to v sedemdesetih letih v sezonah velikih umetniških dogodkov".
1. avgusta je bil na Držičevi poljani na programu Verdijev Requiem v izvedbi zbora in orkestra splitskega HNK pod dirigentsko palico Nikše Bareze. Ob zelo dobrem orkestru in zboru so nastopili sopranistka Aiessandra Rezza, altistka ltdiko Szoeoy, basist Ivf-ca Čikeš in naš tenorist Janez Lo-trič.
ZAGREBŠKI POLETNI VEČERI
-Od 7. julija do 25. avgusta se je v Zagrebu odvijal zelo pester poletni program v Klovičevib dvorih, cerkvi Svete Katarine in zagrebški katedrali. 30.julija je v Klovičevib dvorih nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije pod umetniškim vodstvom violončelis-ta Andreja Petrača, Pred nastopom v Zagrebu so gostovali v katedrali na Rabu in v
cerkvi Svetega Donata v Zadru. Na programu je bila Druga suita za godala L.M. Škerjanca, koncert za violončelo in godala J. Haydna s solistom Andrejom Petračem in Sereuada za godala P.I. Gajkov-skega.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije so ustan-vili leta 1993 na pobudo Borisa Šinigoja, tedanjega direktorja Slovenske filharmonije. Po letu dni trdega dela je Orkester pod umetniškim vodstvom Andreja Petrača ter s koncertnim mojstrom Miranom Kolblom prvič nastopil 8. februaija 1995 leta na Prešernov dan v Črnomlju. Od takrat je ta ansambel eden od nosilcev glasbenega življenja v domovini z neštetimi nastopi od Ljubljane do Dubrovnika. Je dvakratni dobitnik Prešernove nagrade, med svoje največje uspehe pa uvršča muzici-ranje z enim od največjih svetovnih violončelistov Mišom Majskim ter z ugledno flavtistko lre-nD Grafenauer
Violončelisl Andrej Petrač je eden od najuglednejših slovenskih umetnikov. Je dolgoletni prvi vio-lončelist Slovenske filharmonije. Je član Tria Orlando in profesor na Glasbeni akademiji v ZagTebu. 10. avgustaje v Cerkvi Sv. Katarine nastopil Trio Orlando, katerega člani so že omenjeni viobnčelist Andrej Petrač, violonist Tonko Ninič in pianist Vladimir Krpan. Na sporedu so bila dela Strahulja-ka, Rahmaninova in Smetane. Pred nastopom v Zagrebu je Trio Orlando nastopil v krški katedrali in v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Pagu. GOSTOVANJA SLOVENSKIH UMETNIKOV NA OSTALIH FESTIVALIH
- Od 14. julija do 14. avgusta je v Splitu potekalo 47. Splitsko poletje. 27. julija je gostovalo Slovensko mladinsko gledališče s Čehovimi Tremi setrami. To šti-riumo predstavo je režiral Toni Janežič, Premiera te predstave bo v Ljubljani šele letos jeseni. Dobro priporočilo bo priznanje s Splitskega poletja, kjer je biia iz-
brana za najboljšo dramsko predstavo in je za to prejela nagrado Judita. 29. in 30, julija je bila na Peristiiu premieraa izvedba Verdijevega Requiema. Med solisti je nastopil Janez Lotrič. Na šestem Rovinjskemu glasbenem poletju je v cerkvi Sv. Eufemije nastopil Komorni nrkester iz Kopra pod vodstvom Marka Vatovca ob sodelovanju priljubljene slovenske altistke Mirjam Kalin. Zadnji dan tretjega Motovunskega filmskega festivala je publika lepo sprejela slovenski film Sladke sanje Saša Podgorška. Prikazan je bil tudi v Carmesu nagrajen slovenski film Nikogaršnje ozemlje bosanskega režiseija Denisa Ta-noviča, v katerem nastopata hrvaška igralca Rene Bitorajac in Filip Šovagovič. 22. junija je Pulski filmski festival odprl slovenski film Barabe režiserja Matjaža Zupaniča. 21. julijase jevZagre-bu začel Prvi urbani festival. Osem dni za Zagrebčane ni bilo počitka, saj so se prireditve vrstile od jutra do večera po mestnih ulicah, trgih in dvoriščih. Festival se je začel s plesno predstavo Terminal slovenske koregorafske zvezde Matjaža Fariča. Prizorišče je bil Center Kaptoi. Predstavo sd izvedli plesalci skupine Flota in rock skupina Psycho-Path. 25. julija so slovenski izvajaici Scbulle-rova, Kamnikar in Vajt predstavili svojo intimo v "stanovanju", postavljenem ob Manduševcu. Prostor "stanovanja" je bil brez zidov in obrobljen z rdečim trakom. Znotraj so izvajalci opravljali gospodinjska dela in se prepirali. Pol ure pred koncem je policija performance prekinila, saj je umetnica Aleksandra Schuller pokazala svoje "čare" pod prho, postavlje-
Ivi
KULTURNA OBZORJA
no ob Manduševcu. V policijska postajo so privedli tudi Gregoija Kamnikarja, oba zaradi motenja javnega reda in miru. Policija "Stanovanja" ni obravnavala kot umetniška delo, ampak kot dogodek za sodnika za prekrške in denarno kazen.
SLOVENEC JURKOVIČ KRBAVSKI ŠKOF
- Papež Janez Pavel 11. je za apostolskega nuncija in naslovnega krbavskega škofa imenoval Ivana Jurkoviča, slovenskega diplomata pri Svetem sedežu. Za škofa bo posvečen 6. oktobra v ljubljanski katedrali. Krbava, severna Lika, se omenja že v 10. stoletju, škofijsko središče pa je postala leta 1185. RADKO POLIČ
DOKUMENTARNI FILM DEDIŠČINA VOJNE
- 24. avgusta je bil v projekcijski dvorani HRT predstavljen dokumentarni film TVS o minira-nih hrvaških območjih Dediščina vojne režisetja Marijana Fran-kovica. Dokumentarec je apolitičen; opozarja ua dejstvo, da je na Hrvaškem 4.000 km2 površin še onesnaženih z minami. Damir Goršeta, ravnatelj Hrvaškega centra za razminiranje je pojasnil, kako so Slovenci, ki so se po kratkotrajni vojni hitro rešili 600 min, hoteli pomagati pri reševanju tega problema v svoji soseščini. V Sloveniji so ustanovili Mednarodni sklad za razminiranje 1TF, ki ga sofinancirajo Američani. Film sicer govori o težkih akcijah razmi-niranja, prikazuje ponesrečene in spodbuja k previdnosti. Ostaja pa vprašanje: Ali Hrvati niso mogli sami prezentirati posledic vojne? Film bo 8. septembra prikazan na Svetovnem kongresu za razminiranje v Nikaragvi in bo zanimiva informacija svetu o milijonu še neaktiviranih min na Hrvaškem. ZORA PLEŠNAR
-11. septembra je bila v Foto-klubu Zagreb odprta razstava fotografij Zore Plešnar. Motiv njenih fotografij so liki, tesno povezani z avtoričinim habitusom, predvsem načinom komuniciranja z okoljem. Iz samih fotografij ni bilo mogoče ugoto-v i t i mesta, zato pa je zelo izražen avtorski pristop.
Razstavljene so bile fotografije iz ciklusov Mirmo, Praznovanje, Veliki ljudje. Odsevi, Mariborski obrazi, Razpoloženje in Lipicanci, Zora Plešnar, rojena Mariborčanka, je upokojena predmetna učiteljica. S fotografiranjem se intenzivno ukvaija od leta 1968, ko je postala članica Fotokluba Maribor. Nosi naslov kandidata
mojstra fotografije Fotografske zveze Slovenije in AFIAP-a. Doma je na številnih razstavah predstavila več kot 1400 svojih fotografij, razstavljala je tudi v tujini. Prejela je stotrideset nagrad in pohval.
UMETNOST BREZ MEJA
-	V sklopu Rovinjskih sep-temberskih slovesnosti je bilo organizirano tudi Drugo mednarodno likovno srečanje "Umetnost brez meja", na katerem seje zbralo deset slikarjev iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Čeprav je ideja za takšno srečanje stara že 15 let, so ga prvič organizirali pred dvema letoma v Sloveniji, od lani pa v Rovinju na Hrvaškem. Letošnje srečanje je bilo v prostorih 300 let starega rovinjskega frančiškanskega samostana, kjer so ustvarjali Guerino, Oman, Vai-vasori, Cassetti, Logar, Frelih in Šimrak. Ob koncu srečanja so umetniki svoja dela razstavili v samostanu, domačinom poklonili vsak po eno sliko, organiziran pa je bil tudi muitimedijskt koncert slovenskega glasbenika in umetniškega fotografa Lade Jakše,
V DUBROVNIKU SE GLASBA SLIŠI TUDI PO FESTIVALU
-	Že po tradiciji se po koncu poletnega festivala v Dubrovniku nadaljujejo koncerti z Dubrov-niškim simfonij skim orkestrom pod dirigentskim vodstvom Antona Nanuta. 30. avgusta je bil v Kneževem dvoru na sporedu Koncert za violino in orkester Čajkov-skega, s solistom ameriškim violinistom Davidom Porterom, in Mendelsonova simfonija št. 3 imenovana Škotska. 13. septembra je simfonijski orkester gostil moskovski otroški zbor Vesnian-ka. Ta zbor je bil ustanovljen pred 40 leti v Moskvi in predstavlja reprezentativni del Otroške zborovske Akademije, enega najboljših ruskih zborovskih ansamblov.
ZORAN PREDIN V JABUKI
-	Na koncertu pred polno teraso zagrebškega kluba Jabuka je 5. oktobra nastopil slovenski kantavtor tn ljubimec zagrebške publike Zoran Predin. "Bolj star bolj nor" je avtobiografsko zapel ta večni šarmer, zaradi katerega so v publiki zatrepetala mnoga ženska srca. V pristnem ozračju in ob pesmih z novega repertoarja svoje šolo karijere Predin ni pozabil starih uspešnic Lačnega Franza: Praslovan, Čakaj me, Zarjavele trobente. Pesem Ne mi dihat za ovratnik je izvedel v novemu stilu, pretkanemu s kubanskim ritmom in zvokom.
GALA KONCERT
HORNISTOV
-	Ob sedemdesetem rojstnem dnevu homista , pedagoga in našega uglednega člana prof. Pre-rada Detičkajebil 11. oktobra v zagrebški dvorani Lisinski koncert simfoničnega orkestra HRT, Ansambla Hrvaškega društva hor-nistov in Moškega zbora HRT pod taktirko Pavla Dešpalja. Na proslavi je sodelovalo trideset bomis-tov, med njimi tudi številni De-tičkovi učenci, najslavnejši pa Radovan Vlatkovič. Kot gosta sta nastopila Fravdis Ree Wekre iz Norveške, predsednica Mednarodnega društva hornistov, ter mladi homist David Kutas iz Madžarske. Ob koncu koncerta so prvič izvedli delo Pavla Dešpalja "Svečana parada", kije nastalo na pobudo maestra Detička. "Svečana parada" je koncertni stavek za osem rogov in veliki orkester. Delo je skladano v sonatni obliki. Na sporedu so bila še dela Haydna, Mozarta, Straussa in Montija. Za dolgoletno koncertno in pedagoško delo so se prof. De-tičku zahvalili in mu čestitali predstavniki HRT, Zagrebške filharmonije, Hrvaškega društva glasbenih umetnikov in Hrvaška glasbena mladež. Našemu prijatelju in članu Preradu Detičku od srca čestita tudi Slovenski dom. Še na mnoga leta!
Kulturne dogodke spremljala Po/ona Jurinič
V KRALJU LEARU
Misterij hrvaškega gledališča je bil demistiflciran 17. julija s svečano izvedbo Kralja Lear W. Shakespeara na otoku Mali Brijun v produkciji Teatra Ulysses. S to predstavo se je na hrvaško sceno po desetih letih vrnil Rade Šer-bedžija. Predstava seje začela že v fažanskem pristanišču, ko sta po gledalce prišli dve ladji s Cordeli-jinimi snubci. Igralci so govorili stihe prostoru, ki jih je napisal Luko Palje-tak. Prvi prizor, ki se je videl na Malem Brijunu, je bil popolnoma nag grajski norec, katerega je sijajno odigral Rad-ko Polič. Francoskega kralja je živoptsno odigral Jure lvanušič z močnim slovenskim naglasom. Zadnji prizor je zopet pripadel Radku Poliču, tokrat oblečenemu, spečemu z nagriženim jabolkom v roki. Predstavo je režirala Lenka Udovičkim za razkošne kostime je poskrbela Jagoda Buic-VVut-the. Zanimiva bi bila primerjava sedanjega Kralja Leara Rade Šer-bedžije z izvedbo pred devetimi leti na ljubljanskem odru.....
SSBEE0
KULTURNA OBZORJA
VARAŽDINSKI BAROČNI VEČERI
ODLIKOVANJE MIRKU CUDERMANU 30. junija je hrvaški predsednik Stipe Mesič odlikoval dr. Mirka Cudermana z odličjem Danice Hrvaške /. likom Marka Marulida. Dr. Cuderman je odlikovanje prejel za njegov prispevek h kulturnim vezem med Hrvaško in Slovenijo ter dolgoletno sodelovanje na Varaždinskih baročnih večerih. Cuderman je končal študij teologije v Ljubljani, na Dunaju je študiral na Visoki glasbeni šoli ter doktoriral muzikolo-gijo na tamkajšni Filozofski univerzi. Ustanovil in vodil je Komorni zbor RTV Ljubljana, ustanovil je I ud i ljubljanski ansambel Consortium musicum. Na ljubljanski glasbeni akademiji je predstojnik Oddelka za cerkveno glasbo in pedagog.
Polona Jurinič
LIERKA OČIG IN
STANKA ARNOLDA
23 . junija je
bil v cerkvi Matere Božje Jeruzalemske na Trškem vrhu pri Krapini prvi koncert v ciklusu orgelskih koncertov HEFE-RER 2001. Nastopila sta priznana umetnika Ljerka Očic, orgle in Stanko Arnold, trobenta. Na programu so bile skiadbe neznanih hrvaških skladateljev 18. stoleija iz arhiva
frančiškanskega samostana v Klanjcu. Prekrasen dan, bogastvo cerkve, monumental-ne orgle in muziciranje Ljerke in Arnolda so izpolnili uho, oko, srce in dušo vseh navzočih.
Dvajsetletno sodelovanje dveh umetnikov se je potrdilo tudi na promociji zgoščenke Pastorella in Zbirke skladb neznanih hrvaških skladateljev 18. stoletja. Zgoščenko Pastorella s sonatami iz Klanjca, izvedenimi na zgodovinskih zagorskih or-glah, sta izdala Cantus d.o.o. in Društvo za promoviranje orgelske glasbene umetnosti "Franjo Dugan". V predgovoru k zgoščenki je Ljerka Očič med drugim zapisala; "Treba je bilo odgnati temo o kateri piše pesnik Ivan Goran Kovačič v svoji Kmečki cerkvi, temo, ki na dnu ladje postaja vse bolj črna, in prepihati piščalke orgel, ki razmajane molčijo pod stropom. Treba je bilo obnoviti te čudovite, prekrasne instrumente, ki so nedotaknjeni prespali svojo zgodovina. S tem zvočnim zapisom smo hoteli zapisati hrvaško orgelsko tradicijo skozi ljubkost dvodelne enostavčne sonate neznanih skladateljev, ki so delovali na območju Hrvaške v 18. stoletju. To so fiori musicali z za-
Jožef Anton Lerchinger (? 1720 - ? 1792) se prvič omenja leta 1741 kot pomočnik slikarja Pachmayetja, in sicer ob oslikovanju kapele Matere žalostne v župni cerkvi na Ptuju. Od leta 1752 je živei v Rogatcu. Nanj je vplival pav-linski slikar Ivan Ranger. Slikal je po naročilu cerkev in plemiških družin Attems, Gaisruck, Rattkay, Oršič. Njegova dela so omejena na Štajersko in Hrvaško. Na Hrvaškem so ohranjene freske v kapelici v gradu Gornja Stubica, sobi v gradu Miljana, župnijski cerkvo v Ivancu Koprivniškem in kapelici Sv. Križa župnijske cerkve sv. Ivana v Novi Vesi v Zagrebu. Freske v že omenjeni romarski cerkvi na Trškem vrhu so nastale leta 1772.	Polona Jurinič
gorskih bregov, najdeni v dveh orgelskih knjižicah v arhivu frančiškanskega samostana v Klanjcu". Zbirka skladb neznanih hrvaških skladateljev 18. stoletja, ki stajo priredila oba umetnika, je zbirka transkripcij sonat za trobento in orgle. Zapolnila naj bi vrzel, ki vlada v literaturi za ia dva inštrumenta. Obenem naj bi prispevala k popularizaciji hrvaške glasbeno-kulturne dediščine. Zaradi značaja in izvajalskih možnosti trobente je bilo potrebno sonate transponiraii v ustrezne tonalitete. Ta zbirka se razen v izvirniku temelji tudi na izdaji "EdiSion Bizjak Nr. 8713" iz leta 1988, v kateri je organist Milko Bizjak zbral in objavil orgelske sonate hrvaškega in slovenskega območja.
K uspešnemu koncertu in posnetku na zgoščenki je vsekakor prispevala tudi družba Heferer, ki je leta 1995 v cerkvi matere Božje jeruzalemske na Trškem VThu restavrirala orgle graškega mojstra Antoniu-sa Roemera iz leta 1763. Družba Heferer, prva hrvaška delavnica orgelj, harmonijev in klavirjev, je nastala leta 1849 v Gradcu, od leta 1870 pa deluje v Zagrebu. Delavnica je izdelala 263 orgel na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Sloveniji in Avstriji. Je specializirana za restavriranje zgodovinskih orgel, za kar je prejela visoka domača in mednarodna priznanja.
Uspešnem koncertu je botroval tudi ambient ene od najlepših baročnih cerkev v tem delu Hrvaške. Romanska cerkev Matere Božje Jeruzalemske je bila zgrajena v letih 1750-61. Kot svojo zaobljubno cerkev so jo zgradili pobožni meščani in kmetje, da bi vanjo postavili čudodelni Marijin kip, prinešen iz Jeruzalema. V cerkvi so bogato okrašeni oltarji, ki so nastali v zagrebški delavnici Antona Merzija, umetniške slike Antona Lerchingera iz Rogatca in orgle Antona Roemera iz Gradca.
Od 21. septembra do 7. oktobra so se v Varaždi-nu in okolici odvijali tradicionalni 31. Varaždinski baročni večeri, po mnenju strokovnjakov eden najboljših festivalov na Hrvaškem. Pokrovitelja festivala sta bila predsednik Republike Hrvaške Stjepan Mesič in hrvaško Ministrstvo za kulturo,
Na slavnostni otvoritvi v katedrali Vnebovzetja blažene device Marije bi z Zagrebškimi solisti morala nastopiti naša proslavljena mezzosopranistka Marjana l.ipovšek, ki pa je, na veliko žalost organizatorjev in verne publike, svoj nastop zaradi bolezni odpovedala. Zamenjal jo je slavni violončelist David Geringas.
Osrednja slovesnost je bila 28. septembra, ko je nastopil Komorni orkester Berlinske filharmonije pod dirigentskim vodstvom maestra Vladimira Kranjčevica. Maestro, kije od leta 1994 ravnatelj Varaždinskih baročnih večeri, je ta večer proslavil štirideseto obletnico svojega umetniškega delovanja. 29. septembra je v Katedrali že tradicionalno nastopila Slovenska filharmonija s Komornim zborom RTV Ljubljana ter šestimi solisti. Dirigiral je maestro dr. Mirko Cuderman, izvedli pa so obsežen orato-rij v treh delih Jep-htha, G. F. Haendla. Oratorij je glasbeno delo z dramsko vsebino, namenjeno vo-kalno-inštrumental-ni izvedbi. To veli čanstveno triurno delo velikega mojstra baroka, v vrhunski izvedbi orkestra, zbora in solistov, poslušalcev in ljubiteljev te glasbe ni pustilo ravnodušne. (P.S.)
KULTURNA OBZORJA
3E8EII57
JEZIKOVNI KOTIČEK
SLOVENSKA LUTKARSKA KAZALIŠTA NA 34. PIF-u
•Zahvaljujuči zemljopisnoj bližini Slovenije na najstarijem medunarodnom zagrebačkom kazališnom festivalu, tradi-cionalnom PIF-u (Medunarodnom festivalu kazališta lutaka) vrlo često ima veliki broj sudionika iz Slovenije. Ove je godine uz Hrvatsku najzastupljenija svojim kaza-lištima bila upravo Slovenija, a dodajmo daje u Medunarodnom stručnom žiriju radi la poznata ljubljanska lutkarica Helena Sobar Zaje, te da se svojim lutkarima i promocijom dviju knjiga ("Maska" i "Mi-mičke lutke") predstavila i mariborska kreatorica lutaka i predavačtca Breda Vari.
Najuspješniji prema reakcijama kritike i publike bili su lutkan iz Ljubljane, Kazaiište lutaka Konj s pred-stavom "Zbogom, prince" za koju je poznati likovni umjet-nik Silvan Omerzu višestruko nagraden: za režiju, scenografr-ju, kreaciju i tebnologiju lutaka. Čudna i mračna priča bes-prijekorno izvedena bila je prava poslastica za kraj PIF-a.
Redovit gost jesenskog lut-karskog festivala u Zagrebu jest Lutkarsko kazaiište Maribor (ove godine i gost na os-ječkom Susretu lutkarskih ka-
GLEDALIŠKA PREDSTAVA NAMIŠLJENI ZDRAVNIK
K 2. Mednarodnem festivalu gledališč slepih in slabovidnih 9.oktobra v Zagrebu, je v dvorani gledališča "Vidra" nastopilo slovensko gledališče slepih in slabovidnih "Nasmeh". Gledališče "Nasmeh" je ustanovljeno v majhni vasi Brez-nica pri Žirovnici na Gorenjskem in deluje pet let. To je majhna skupina sedmih igralk in igralcev, ki jim pomaga nekaj
zališta Hrvatske) čiji su članovi veselom igrom "Norci" razgalili zahvalnu ali i kri-tički raspoloženu publiku.
luna Ornik članica je Lutkarskog kazališta iz Ljubljane te je svojim autorskim projektom "Laianif" ujedno bila i predstavnica svojeg kazališta. Animirajuči obične predmete iz kučanstva (kako je sama priznala, inspiracija joj je bilo svakod-nevno bavljenje s novorodenim sinčičem) poput pelena ili kvačica, Omikova je os-mislila vedru i dinamičnu predstavu. Poput "Lalanita" i predstava "Koko lijeva, koko desna" Lutkarske skupine Uš iz Ljubljane namijenjena je najmladem uzrastu -problem dolutale stolnoteniske loptice u dvorište potice mladu publiku na sudjelo-vanje.
Predstava namijenjena odraslima došla je iz Slovenske Bistrice gdje u za-puštenom krilu staroga grada djeluje Lutkarsko kazaiište K.. Zrnovič. Njihova predstava "Nylon" pokazuje kako se o na-jozbiljnijim stvarima može pripovjedati na ležeran način, te kako najbanalnija sredstva prikazuj u temeljne svemirske preoku-pacije.	Olga Vujovic
spremljevalcev iz raznih krajev Slovenije. Vadijo in nastopajo po Sloveniji in v tujini le ob vikendih. Namišljeni zdravnik Hausa Weigla je njihova tretja predstava.
Zelo težko vlogo namišljenega zdravnika je z velikih naporom in navdušenjem odigral Sebastijan Kameni k. sicer hišni humorist gledališke skupine. Na odru je bil vso predstavo. Člane čudne družine so odigrali Janka Mirt, Valter Vertačnik, Manja Cevec in Jure Vergel. Zmešanega pravega doktorja pa Viki Vertačnik. Najbolj nas je presenetila živahnost igTe služkinje Mimi, ki jo je igrala Simona Jakopin, Iskrene čestitke za smeh, ki nam ga je privoščilo gledališče "Nasmeh" skupaj s svojo tehnično ekipo. Posebej pa režiserki Materi Fabjan in mentorici Alenki Bole Vrabec.	S.J.
ALI STE ŽE PREBRALI TO KNJIGO?
D ragi bralci, zavezniki slovenske besede, lepo pozdravljeni. Današnji jezikovni kotiček nastaja v pos-lavljajočem se nedeljskem večeru, ki seje v skladu z letnim časom že pred kar nekaj urami odel v novembrski mrak. Prasketajoče grlo in neprijeten prehlad, ki sem ga staknila neznano kje, sta krivca za to, da ne bo naravnan tako poučno kot običajno - v predstavitev slovničnih zakonitosti slovenskega in hrvaškega jezika in pasti, v katere zaradi podobnosti med njima, uporabniki zaidemo. Kar pa ne pomeni, da postaja takšen odmik od osnovnega koncepta novo pravilo. Ampak za danes mi je oproščeno, kajne? Ko je v jesensko melanholičnem popoldnevu na marljivem delu bolezen, še prej kot sicer z veseljem posežemo po dobri knjigi. Prepričana sem, da sploh ne oklevate vzeti v roke slovenske knjige in se predati blagozvočnemu ritmu domače besede. Toda najverjetneje so slovenske knjige v slovenščini, ki so vam na voljo, precej častivredne starosti in morebiti bi kdo med vami rad spoznal, kaj in kako ustvarjajo slovenski pisci danes. Da mi ne boste očitali, daje do najnovejših knjig pot malce dolga (po njih je potrebno običajno stopiti v Slovenijo), bi vam rada predstavila, katere novejše slovenske knjige, v hrvaškem prevodu, seveda, je moč dobiti povsem blizu - po zagrebških knjigarnah, torej tudi po zagrebških knjižnicah. Pravzaprav meje najprej na moč zanimalo, kaj se je dogajalo (in ali seje sploh kaj dogodilo) s knjižnimi prevodi iz slovenščine v hrvaščino v zadnjih desetih letih, ko obedve državi slavita prvo desetletnico samostojnosti, Sprehod po zagrebških knjigarnah v centru mesta bo pravi način, da to izvem, sem prepričana. In se odpravim. Uvodni klepet s prodajalkami je dal povsod enako pičle rezultate. Na vprašanje, ali imajo kaj slovenskega, so vse nebogljeno - mogoče ne bi bil daleč od resnice izraz povsem nevedno, kar me je priznam, precej pogrelo (čeprav se močno bojim, da se ne bi mnogo bolje znašle, če bi jih pobarala po italijanskih avtorjih) - skomigale z rameni in me pošiljale nekam med police, kjer sicer shranjujejo prevode tujih literatur, kamor slovenska po vseh pravilih sodi. Potem ko sem trdno odločena, da bom ugotovila, koga od Slovencev Hrvati danes prevajajo, se torej ne ustrašim nepreglednih polic in v tej gomili poskušam prepoznati kakšno domače ime, pri čemer sem na najboljši poti, da me zaradi nujno potrebnega zvijanja, če hočem kaj videti, vratu dan potem zadene "heksenšus". Kakšna pa je bila končna bera? Poleg pričakovanih uveljavljenih slovenskih pisateljskih imen ni manjkalo tudi presenečenj, to vam že moram priznati.
V zadnjih desetih letih so hrvaški prevajalci prevedli (kar/samo - odvisno od vaše perspektive, vendar branja ne bo zmanjkalo) 27 slovenskih knjig, precej prevodov pa je bilo objavljenih tudi v specializiranih revijah oz. časopisih, ki se ukvarjajo z literaturo, na primer Forum - tam lahko najdete predvsem poezijo; Tanferja, Jarca, Vodnika, Šalamuna, Zlobca, Quorum - tu so
SEM
DOM IN SVET
objavljeni^ predvsem najmlajši slovenski avtotjt (Hudej, Čučnik, Čar, Čater ...), Godine nove. Kol zanimivost bi rada omenila, da se med prevajalci iz slovenščine v hrvaščino bolj ali manj ponavljajo stalna imena oseb, ki se ukvarjajo s predstavitvijo slovenske literature izven meja domovine. Nekateri med njimi so na Hrvaškem vidni kulturni delavci, omenila pa bom tudi tiste z več prevodi: Branko Cegec, Edo Fičor, Jagna Pogačnik, Mirjana liečimovič - ki se trudi sprevodi Draga Jančarja, Ana-niarjja Paljetak, Luko Paljetak - za prevod pesmi in pesnitev Franceta Prešerna je dobi! nagrado mesta Kranja, Jadranka Matič-Zupančič, Josip Osti, Slavko Mi-halič - verjetno ga poznate tudi kot predsednika Društva hrvaških pisateljev, Božidar Brezinščak Bagola.
Brez dvoma lahko obelodanim, daje, kot je razvidno iz moje osebne raziskave, najbolj prevajan - če upoštevam vse objave, ne le knjižne, temveč tudi revialne - slovenski književni ustvarjalec na Hrvaškem v tem obdobju pesnik in esejist mlajše generacije Aleš Debeljak, sicer tudi predavatelj na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kar je posledica ne samo nedvomne kvalitete njegovega pisanja, marveč tudi njegove osebne zavzetosti pri pro-moviranju lastne literature. Povedati je potrebno, da se s prevodi knjig v hrvaščino lahko pohvalijo samo sodobni, na domačih književnih poljih že uveljavljeni in še živeči slovenski pisci. Med njimi je, glede na že dve dobljeni nagradi le nekaj let stare literarne nagrade kresnik (leta 1999 za roman Zvenenje v glavi - na policah knjigarn jo boste našli pod naslovom Zujanje u glavi - ter leta 2001 za delo Katarina, jezuit in pav), ki jo za najboljši roman v določenem letu v Sloveniji na kresni večer podeljuje časopisna hiša Delo. s štirimi knjigami na očitno povsem upravičenem prvem mestu Drago Jančar. S po dvema pa mu sledita generacijska vrstnika že omenjeni Aleš Debeljak in Andrej Blatnik.
Izjeme seveda morajo biti povsod, torej tudi v prevodnih vodah. Gotovo si lahko mislite, daje izjema s prevodom knjige že umrli pesnik, o katerem je bilo prelitega nemalo črnila ne le literarnih kritikov, marveč tudi šolajoče se slovenske mladine, France Prešeren, ki ga s Sonetnim vencem spoznavajo kot edinega predstavnika slovenske književnosti Judi hrvaški srednješolci. Torej, če Prešeren in Jančar nista nobeno prevajalsko presenečenje, ampak sodi že tudi slednji med slovenske klasike, Blatnik in Debeijak pa-se-tudi že precej časa in precej uspešno plavata v literarnih vodah in ju bralcem tudi priporočam, sem bila presenečena, da se prevaja avtor Brane Mozetič. Zanj, sem precej prepričana, še gotovo niste slišali.
Ko odkrijem, da so za prevode sodobnikov najbolj zaslužni osebni stiki med ustvarjalci in uredniki ali pa literarni okus prevajalca in njegova "ponudba", stvari postanejo precej bolj jasne. Kaj slovenskega se trenutno prevaja v hrvaščino, ni stvar literarne kritike, marveč posameznikove izbire. No ja, ali ni večinoma tako? Ne smem pa zanikati, da so me še bolj kot Mozetič presenetile revialne objave avtorjev iz nekih drugih časov: Antona Martina Slomška, Frana Levstika in Izidorja Cankarja. Pa še kritika. Slovenske otroške in mladinske literature pa Hrvatje praviloma v devetdesetih letih niso prevajali. Skoda. Se sreča, da spet obstaja svetla izjema. Maček Muri Kajetana Kovica. Ste ga vi že prebrali? Kaj pa vaš vnuk?	Mateja Ttrgušek
IZLET V SLOVENSKO BISTRICO IN NA POHORJE
Le pa je naša dežela, ta košček sveta na razkrižju evropskih poti od severa na jug. Na tokratnem izletu smo obiskal kraje med Pohoijem in Halozami. Slovenska Bistrica leži ob vznožju Pohotja, na križišču-cest Maribor - Ceije. Prva naselbina je nastala v rimskih časih; pozneje so jo utrdili z obzidjem in štirimi vogalnimi stolpi. Mesto je utrpelo veliko škode med turškimi vpadi. Vidnejši razvoj je prinesla cesta med Dunaj em in Trstom. Za razvoj mesta pa je bila usodna premaknitev železniške proge stran od mesta, ko se je zgradila južna železnica.
Reprezentativna stavba grajskega poslopja je bila sezidana v 13. stoletju. V 17. stoletju je dobila današnjo obliko. Ima centralno dvorišče z arkadami in tvori z grajskim parkom spomeniško celoto. Ob vodstvu skozi znamenitosti smo izvedeli, da je bil grad v lasti Wildensteinov, ki so dali obliko tudi grajskemu parku v francoskem stilu. Leta 1717 so grad kupili grolje Attemsi, ki so bili zelo priljubljeni med ljudmi in so ostali lastniki do leta 1945. Končno podobo je grad dobil leta 1721, ko so Attemsi poskrbeli za izgradnjo stopnišča. Dvorni slikar Attem-sov je bil znameniti Ivan Flurer, ki je v baročnem stilu poslikal najlepše freske v viteški dvorani, na osrednjem stopnišču in v grajski kapeli. Freske so obstojne, ker so bile slikane na moker omet. Zanimiva je soba s skicami Rimske ceste. Zgradili sojo meter in pol pod zemljo in jo obložili s pohorskim kamnom z marmornatimi meljniki. Tam je zapisano, koliko je cesta oddaljena od Rima. Ostale posebnosti so soba z edinstvenimi kamninami s Pohorja, razstava vin bistriških vinarjev, poročna dvorana, okrogli stolp, kjer se tudi danes stopa v zakonski stan. V gradu sta tudi spominska in delovna soba pisatelja iz Polskave - Antona Ingoliča. Na ogled je 2.500 knjig iz njegove osebne zbirke, Grad skrbno obnavljajo od leta 1985.
Pot nadaljujemo mimo znamenite župne cerkve Sv. Jerneja, skozi idilično gričevnato pokrajino med senožetmi in gozdovi. Sončna pobočja so zasajena z
vinogradi. Ob potokih je bilo nekoč veliko mlinov in žag, ki so rezale les. In že smo pri Svetih treh Kraljih, v penzionu Jakec, kjer nas čaka dobro kosilo. Tukaj, 18 kilometrov nad Slovensko Bistrico, je znano smučarsko središče na višini 1.186 metrov, K Svetim trem Kraljem vodijo poti iz vseh podpohorskih vasi - Tinja, Ruš, Areha, Rogle - rimskega kamnoloma. Tu smo se razdelili v dve skupini; po različno dolgih poteh pridemo na skupni cilj - k Črnemu jezeru, pravemu biseru narave. Nekoč so tukaj vodo zajezili, po potrebi pa so jo spustili, da so hlode lahko spuščali v dolino. Hlodi so drseli po rižah z vodo iz jezera v nižine. Cvetela je lesna trgovina. V jezero, ki je globoko od 3 do 4 metrov, se stekajo štiije potoki. V tem naravnem rezervatu rastejo redke rastline (mah, nizki močvirski bor), tu živijo redke živali in se zbirajo številne ptice. Izreden kraj za ornitologe!
Mimo doma na Osankarici vodi pot do bojišča Pri treh žebljih, kjer je januarja leta 1943 padel celoten Pohorski bataljon. Tu je ugasnilo 70 mladih življenj. Med visokimi ravnimi jelkami se skriva spomenik kiparja Slavka Tiheca. V teh gozdovih so zraslo tudi čudovita drevesa, med njimi največje v Sloveniji - Marolto-va jelka, ki sega do neba. Pohorje je rezervat čistega zraka, čistih voda in čudovitih kamnin, ki jih ni mogoče najti drugje.
Žal si nismo ogledali Studenice, samostana dominikank iz 13. stoletja, ki stoji ob vznožju mogočnega Boča. Tukaj čudežno izvirajo močni kraški studenci -izviri življenja, zajeti v samaostanskem dvorišču. Objekt je edinstven spomenik sakralne arhitekture. Pa drugič. Večerno sonce je obarvalo gozdove v rdeče, rumene in zelene odtenke jesenskega večera. Zasanjane senožeti in vinogradi se poslavljajo od nas, ko odhajamo v dolino iz prelepega gorskega svela. Spoznavati lepoto in bogastvo naše dežele pomeni, da smo bogatejši tudi mi. Cvetka Matko
DOM IN SVET
USTVARJALNICA
IZLET V ŽUŽEMBERK IN DOLINO REKE KRKE, SREDIŠČE SUHE KRAJINE
L epa sončna sobota je bila in kot velikokrat prej smo se z avtobusom odpeljali odkrivati nove kraje naše lepe "dežele", V Žužemberku nas je na trgu pred starim gradom pričakal turistični vodič dr. Janez Gliha, po poklicu veterinar, in nam s svojim gromkim in veselim glasom zaželel dobrodošlico. Poln humorja nam je bil ta dan nepozaben spremljevalec in odličen vodič. Po dobri kavtci smo odšli ua ogled ruševin starega gradu, ki še vedno, kljub opustelosti, vzbuja strah in spoštovanje. Skozi nekdanja grajska okna se nam je odpri prekrasen pogled na dolino reke Krke. Presenetila nas je neverjetna razgibanost terena. Dolina reke Krke se na delu pod gradom zoži in na obeh bregovih lahko vidimo strnjeno staro naselje.
Grad Žužemberk je eden najslikovitejših v Sloveniji. Njegova dolga zgodovina je tesno povezana z razvojem samega kraja, Najstarejši del gradu sega v romansko dobo (13. stol), stanovanjski deli v gotsko (14. stol.). Po izumrtju prvih lastnikov je grad prišel v roke Habsburžanov. Turjaški grofi so ga dobili v last leta 1538. Za časa turških vpadov so ga dograjevali; tedaj je dobil obrambno obzidje s šestimi okroglimi stolpi. Grad je začel propadati leta 1708, ko seje iz njega izselil zadnji lastnik knez Auersperg. Enako usodo je kmalu doživelo tudi okrajno sodišče, kije imelo stoletja sedež v gradu. Dolga leta je gradu nisD vzdrževali in je propadal; k temu so prispevali tudi dogodki v 2. svetovni vojni. Zdaj ga obnavlja za potrebe občinske uprave. Zadnji lastniki so ga z zemljišči vred podarili občini. Pod Auerspergi (17. stol.) seje tu razvilo železarstvo. Rudo so kopali na manjših rudiščih po Dolenjski. Ob tem je cvetelo obrtništvo; usnjarstvo, krznarstvo, kro-jaštvo, čevljarstvo in ribištvo. Litoželezarski obrat je kmalu zaslovel po celi monarhiji in to z najzahtevnejšimi izdelki: nadgrobnimi križi, pečmi,
mostovi. Tukaj so vlili slavne zmaje z Zmajskega mostu v Ljubljani. Izgradnja železniške mreže je zaobšla Žužemberk in povzročila propad obratov. Konec 19. stoletja seje zaradi tega iz Suhe krajine v Ameriko izselilo več tisoč ljudi.
Ko smo bili že polni znanja o zgodovini kraja, smo si ogledali ponosno stoječo veliko dvostoip-no župno cerkev sv. Mohorja in Fortunata na robu hriba Zafara. Nedavno so jo lepo obnovili. Baročna cerkev je bila zgrajena leta 1769, vendar žal leta 1944 požgana. Župnik nam je pojasnil težave pri obnove cerkve in zidanju novega župnega dvora, danes pastoralnega centra. Manjši spomenik pred cerkvijo nas je spomnil napadle žrtve iz druge svetovne vojne (domobrance, Italijane, Nemce).
Na sosednjem bregu Cviblju smo si ogledali vitek in visok spomenik NOB v spomin padlim partizanom, Ob pripovedovanju o dogodkih iz 2. svetovne vojne se globoko zamislimo in si rečemo: nikoli več. Italijanske okupatorje so leta 1942 iz tega kraja pregnali partizani, silovito pa so se borili z Nemci in domobranci.
Polni vtisov smo se z avtobusom odpeljali ob reki Krki, med hribčki in dolinami, k 17 km oddaljenemu izviru reke Krke. Med vožnjo nam je g. Gliha pojasnil novejšo zgodovino Žužemberka. Pomemben vir dohodka so bogati gozdovi jelk in bukev. Na bregu Krke smo videli žago na pami pogon in mlin, ki pričata o nekdaj močni gospodarski dejavnosti v dolini Krke. Konec 19. stoletja so odprli prvo hranilnico in posojilnico. Tukaj je bila tudi tovarna papirja in smodnika (18 stol.). Po drugi svetovni vojni se industrija nikoli ni posebej razvila, ljudje se vozijo na delo v Novo mesto, Ljubljano in drugam. Kmetijstvo je dobro razvito, prav tako se uveljavlja turizem. Reka Krka se proti izviru zoži. Ustavili smo se pred malim jezercem, za katerim je vhod v 150 m dolgo podzemno krško jamo. Posebno urejena pot in razsvetljava v jami nam razkrijeta vse značilnosti, od kapnikov do človeških ribic. Na koncu jame je jezero, ki ponikne v zemljo in pred jamo izvira kot reka Krka. To je najdaljša in najmirnejša slovenska reka. Pod gradom Žužemberk se po treh slapovih umiri, razširi in teče do Brežic, kjer se zlije v Savo. Polni krasot, ki jih je narava podarila temu kraju, in vsega, kar so skozi dolga stoletja ustvarili tukajšnji ljudje, utrujeni in malo lačni odidemo proti turistični kmetiji "Koren" nedaleč ob Krki. Posedli smo v senco na vrtu in občudovali miren tok reke. Postregli so nas z dobrim kosilom ter pehtra-novo potico za posladek.
Vsi veseli in zadovoljni smo se mimo Novega mesta odpeljali do avtoceste za Zagreb. Pri Otočcu smo se ustavili, da bi še enkrat od blizu občudovali reko Krko in tamkajšnji grad, danes znani hotel z restavracijo. Ob torti in kavi smo zasanjano obujali vtise lepo preživete sobote in hitro, prehitro smo bili spet v Zagrebu.
Zlata Jeras
Slavko Arbiter:
MOJA DEŽELA
Ob jasnem jutru ko me ptičic pev zbudi in sonce obsije deželo mojo, kot rajski vrt, čarobna, mi se ona zdi, Stvarnik, hvala za dobroto tvojo.
Blišč snežnikov pod nebom te obdaja, od tod slapovi, izviri bistrih rek, njih tok v dolini polja in prod napaja, pod njim v globini brezna buči iztek.
Na jezerih modrozelene gladine, po kotanjah izpod gora kamnitih veličastno se zrcalijo planine s cvetjem krasnolistnih z roso umitih.
Bistra Soča, Sava, Krka in Savinja, skakljaje živo prišume v nižino, val peneči v zlate iskre se razplinja in žitna polja orose dolino.
Na gričku višnjem bela cerkev se blešči, zvonik od tam nam dneva čas oglasi, zvečer k počitku, zjutraj k delu zvon doni, v nedeljo verne vabi k sveti maši.
Dedje naši so malike zapustili, kristjanov evangelij so spoznali, pravoverni so se Frankom priklonili in tujčinu postali so vazali.
Stoletja narod s tujcem bije mučni boj, več kot meč, beseda je kljubovala, da bi dom in rod domači obranil svoj, kar mu tuja sila še ni skončala.
V tihem gozdu žrtev boja grobek bije, nad grobom duh junaka ne miruje; "Dežela, bog te obvaruj razprtije, ljudstvo le mir in delo potrebuje".
Zemlje-lačen tujčin nas neljubo gleda, morje modro, zemlja brdka mu diši, za bogatstvo svoje, v naše rad posega, za kruh vsakdanji naš, skrb ga ne mori.
Prijat 'Ijev družbi srčna se veselimo, kot žlahto pričakujemo soseda, Id svojo čisla in mojo domovino in ljubit mu je bližnjega beseda.
Zdaj si prosta tujcev puhle velikosti, glasno, gromko se ori pesem tvoja, Id vsakem srcu oživlja čut mladosti in ti k sreči kliče, dežela moja.
(junij 2001)
NAŠE ZDRAVJE
PREVENCIJA KARDIO-VASKULARNIH ROLESTI
S malo truda i željom za promjenama možemo bitno utjecati na pojavu "Broj i ubo-jice" Zapadnog svijeta - kardiovaskularnih bolesti, Bolesti srca i krvnih žila moguče je pre-venirati, tj. mudru narodnu poslovicu "bolje spriječiti nego liječiti" u ovom slučaju moguče je i više nego dobro primijeniti. Prije nego dode do potTebe uzimanja raznih lijekova, te možda i uvijek rizičnih kirurških zahvata moramo misliti na svoje zdravlje, gledati u bu-dučnosL Samo malom promjenom životnih na-vika možemo puno učiniti za naše zdravlje.
Večinu rizičnih faktora za razvoj bolesti srca možemo promijeniti, liječiti ili kontrolirati. To su povišeni krvni tlak, visok kolesterol u krvi, pušenje, tjeiesna neaktivnost, prekomjerna tcžina i pretilost, šečerna bolest i dr. Prvo pravilo kojim čemo održati naše srce zdravim je umjerena i pravilna prehrana. Osnovu prehrane trebali bi činih povrče, voče, riba, bijelo meso kao što je perad, te ograničen unos masti, šečera i soli koja se povezuje s povišenim krvnim tlakom, Vaznu uiogu u prevenciji sva-kako ima i tjeiesna aktivnost. Danas u doba tclmičkog napretka i pretežno sedentarnog načina života, moramo znati koliko je važno za naše zdravlje izdvojiti vrijeme za tjelesnu aktivnost. Jasno je da samo redovitim vježba-njcm možemo održavati dobru cirkulaciju sa jukim i zdravim srcem koje je onda sposobno dopremiti više krvi i više kisika udaljenim or-gtmima. S pušenjem nema dileme - prestati pušiti jedina je alternativa. Pod utjecajem udi-sanja duhanskog dima dolazi do oštečenja sti-jcnaki krvnih žila i ubrzanja procesa ateroskle-roze, raste krvni tlak, ubrzava se rad srca, rasle razina kolesterola u krvi, Osim što djeluje na kardiovaskulami sustav, pušenje se povezuje s oboljenjem od zločudnili tumora, bolestima respiratomog i probavnog sustava.
I na kraju, ali ne manje važno, nužno je iz-bjegavati stres onoliko koliko nam to omo-gučuje današnji način života. Zato treba pokušati naši malo vremena za sebe i baviti se aktivnostima koje nas opuštaju. Niti jedan od faktora rizika neče sam po sebi uzrokovati nboljenje kardiovaskulamog sustava, no što ih je više, veča je vjerojatnost da če nastati. Zato je i najbolje zaštititi se unaprijed, svesti fakto-rc rizika na minimum i tirne prevenirati razvoj bolesti srca i krvnih žila.
Dr. Vlasta Mere
ZDRAVILNE RASTLINE:
ŠE 0 DIŠAVNICAH
Zie, v prejšnji številki sem pisala o dišav-nicah, ki so zelo zdravilne, s pridom pa jih lahko uporabljamo tudi pri kuhanju (bazilika, česen, peteršilj, žajbelj, vrtna materina dušica). Tokrat predstavljam še nekatere vsestransko koristne dišavnice.
Brinje (hr. borovica) Juniperus communis
Grm raste na suhih, kamnitih tleh. Uporabljajo se zrele jagode, ki so cenjena kuhinjska dišava pri pripravljanju kislega zelja, ribjih juh in divjačine. Brinje in njegovo eterično olje blago ženeta na vodo in razkužujeta sečila. Bri-njevo olje se deloma izloča preko dihal, jih tako razkužuje in pomaga pri prehladu. Pri previsokih odmerkih preveč draži ledvice in ceio povzroča krvavitev, zato je brinje ob akutnih vnetjih ledvic in v nosečnosti nevarno. Dovoljeno je do šest jagod na dan. Komarček (hr. koromač) Foeniculum vulgare
Komarčkovi plodiči vsebujejo tako kod plodiči njegovih sorodnic janeža in kumine eterično olje, ki odganja vetrove iz črevesja in preprečuje nezdrava črevesna vrenja. S ko-marčkom odišavimo meso, ribe, sir in tudi kruh. Nezrele kobule dodamo kumaricam, ko jih vlagamo v kis. Mladi listi so sočni in okusni in skuhane zabelimo z maslom in drobtinami kotbeluše. Dobra je tudi zelenjavna omaka podobna špinači. Čaj za znižanje prevelike telesne teže: trikrat na dan pijemo prevretek, ki ga pripravimo iz čajne žličice plodov in dveh čajnih žličk komarčkovih korenin. Čaj zmanjšuje občutek lakote (seveda moramo obenem paziti na prehrano).
Pehtran (hr. estragon) Artemisia dracunculus
Eterično olje zeli zbuja 1ek, deluje antiseptično v prebavilih in blaži želodčne težave. Zmanšuje premočno izločanje želodčne kisline. Z drobno sesekljanimi lističi potresamo solate, dodajamo ga k omakam, ribam in vloženi zelenjavi. S pehtranom odišavljen Sds je znana delikatesa. Najboljša pa je seveda znana slovenska pehtianova potica. Če želimo vzgajati pehtian, ga moramo saditi v globoko humusno pist. Potrebuje sonce in zatišje. Iz lastnih izkušenj vam ne svetujem vzgoje iz semena, ker bo zrasel brez vonja in okusa. Razmnožujemo ga s poganjki iz stare rastline. Če posadimo k pehtranu še nekaj kopriv, bo odlično uspeval.
Šatraj (hr. vrtni vrijesak, čubar)
Saturna hortensis
Eterično olje deluje podobno kot olje mate-
rine dušice. Kot začimba se dodaja h klobasam, fižolu, zelenjavnim jedem, omakam. Janež (hr. anis, slatki koromač) Pimpinella anisum
__ Janež pospešuje vse telesne funkcije, zlasti krvni obtok. Blaži napenjanje in črevesne krče ter miri kašelj. Pospešuje nastajanje mleka pri doječih materah. Domači janževec: liter domačega žganja zmešamo s pol litra vode, četrt kilograma sladkorja in 5 žlicami sveže zdrobljenih janeževih plodov. Zmes shranimo v temen in hladen prostor v zaprti steklenici in jo pustimo stati tri tedne. Domači janževec pomaga predvsem pri prebavnih motnjah in napenjanju.
Majaron (hr. mažuran)
Origanum majorana
Močno eterično olje je zelo učinkovito naravno pomiijevalo, podobno materini dušici. Priporočamo ga pri pospešenem, živčnem srčnem utripu in tesnobi. Znižuje krvni pritisk in povišano telesno temperaturo, ki so psihičnega izvora. Blaži krče pri boleči menstruaciji, pospešuje izkašljevanje sluzi pri trdovratnih vnetjih dihal. Uravnava prebavo in miri krče prebavil. Prevretek majarona, nanesen na kos vate in apliciran v nosnico, pomaga pri se-nenem nahodu. Majaron je zelo priljubljena dišava za fižolove in krompirjeve juhe, zajedi iz drobovine, enolončnice in klobase. Zelo dober okus dobijo jedi, če obenem uporabimo še timijan in baziliko. Majaronova omaka: dve žlici olja, dve žlici moke, pol žlice majaronovih pleve, juha, žlica smetane, limonin sok in sol. Moko in majaron rahlo prepražimo na olju, za-lijemo z juho in pokuhamo. Precedimo, dodamo smetano, okisano z limoninim sokom in ponudimo h kuhani govedini. Rožmarin (hr. ružmarin) Rosmarinus officinalis
Rožmarin je značilna sredozemska raslina. Ostrih zim ne prenese, zato ga pri nas gojimo v zabojčkih. Njegovo eterično olje ima veliko zdravilnih učinkovin. V manjših količinah notranje poživlja, večje količine pa lahko povzročijo vnetje črevesja in ledvic. Pospešuje izločanje žolča. Uporablja se za masažo pri revmatskih boleznih, saj se koža pod njegovim vplivom močneje prekr-vavi. Kopel: poparek dveh prgišč listov na en liter vode vlijemo v kopalno kad za oživljajočo kopel in za kopel pri revmatskih težavah. Ne kopajte se pred spanjem! Rožmarin je tudi cenjena dišava.
Majda Barada, mr.ph.
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Pi^li^JLVJBtV ZA VSAKOGAR NEKAJ
PLITVICE - LEPOTA IN ŠPORT
Ea
iden najlepših športnih dogodkov letos je bil Plitviški maraton. Iz Zagreba je avtobus s tekmovalci, atletskimi sodniki in sponzorji ter njihovim družinskimi člani odpeljal že ob 6. uri zjutraj. Dan je bil oblačen in svež. Veselila sem se, da bom končno sodelovala pri Plitviškem maratonu, o katerem sem dotiej veliko slišala, predvsem, daje poseben. Sama si ga iz različnih vzrokov nikoli nisem uspela ogledati. Ko smo prispeli v- Narodni park Plitvice, sta nas pričakala prelep sončen dan in pisana množica ljudi, postavljenih v vrsti, da se prijavijo za tek. Kotizacija je bila 50 kun in za to so udeleženci dobili kosilo, ogled čudovitih jezer in še startnica je biia vključena. Ko sem se počasi prebijala skozi množico ljudi k startu, sem slišala glasnega in zabavnega spikerja, ki je povedal, daje to že 16. maraton. Nato sem zagledala znanega člana Mladosti Marijana Dobroviča. ki mi je takoj dal "hruško" pred usta. Rekla sam, da mi je kar malo nerodno, ker sem prvič prišla šele na 16. maraton, da pa bom odslej vsako leto tu. V avtobusu sem vprašala sopotnico, ali bo tudi ona tekla, nakar mi je samozavestno odgovorila, da bo. Mislila sem si: če bo ona tekla, bi pa lahko tudi jaz. Če ne letos, pa prihodnje leto, seveda na krajši, 7 km dolgi progi. Teklo je prek 150 tekmovalcev iz 12 držav. Razen domačinov je bilo največ Slovencev, Slovakov in Italijanov. Zmagal je naš stari znanec in prijatelj Mirko Vindiš s Ptuja, s časom 2 uri in 34 minut. Vindiš, ki je rekorder te steze, je rekel, da mu je bil zaradi vetra in sonca letošnji tek najtežji doslej.
Na Plitvieah je bilo čudovito, sončno vreme, v Zagrebu pa je bila, kot smo kasneje slišali, huda nevihta s točo. Od prihodnjega leta bo maraton družinski iu ekološki. Organiziran bo na Svetovni dan varovanja okolja, je povedal
minister za varstvo okolja Božo Kovačev«, ki je maraton tudi odprl.
Maraton sem spremljala iz avta, skupaj z novinarjema Žarkom Susičem in Antejem Drpiiem. Tako sem imela srečo od blizu videti pragozd, edinega poleg tistega z otoka Cresa. Del steze je namreč tekel prav skozi pragozd, po stari ovinkasti cesti Zagreb - Reka, na katero spominjajo le še stari obcestni kamni - mejniki v grmovju. Organizacija je bila odlična, v veselje tekmovalcem, bilo je tudi veliko sponzorjev, z lepimi in uporabnimi darili. In vsi so rekli, da bodo prihodnje leto zopet prišli.
Kdor še ni bil na Plitviških jezerih, je prikrajšan za čudovite lepote. Tuje 16 jezer akvamarin barve, ki se prelivajo čez čudežne oblike številnih slapov. Ogled jezer je kombiniran s prevozom z majhnimi ladjami, ki neslišno drsijo po kot biser čistih jezerih, obdanih s stoletnimi gozdovi tn visokimi stenami, ter s hojo tn vožnjo z malim vlakom po cesti. Da bi si dobro ogledali lepote jezer, sta potrebna vsaj 2 dneva. Lepo bi bilo iti na izlet na Plitvice v organizaciji Slovenskega doma!
Olga Šikovec-Luncer
PUTVIČKI MARATONI CILJ-FINISH
KRONIKA ŠPORTNIH D0GAIANJ
V prvem krogu kola UEFE so se pomerili nogometaši HIT Gorice in Osijeka. Na prvi tekmi v Novi gorici so gostje upravičili vlogo favorita in zmagali z 2 : 1. Domov so odšli z veliko prednostjo. Na povratni tekmi v Slavoniji so Goričani odigrali borbeno in imeli nekaj velikih priložnosti za uspeh, vendar so na koncu izgubili z l :0. V drugo kolo pokala UEFE so se
tako uvrstili nogometaši Osijeka.
Na balinarskem svetovnem prvenstvu v Kranju je v natančnem izbijanju zmagal Slovenec Damjan Sofro-nievski, Hrvat Sandro Gulja je osvojil bronasto medaljo. Hrvati so osvojili še dve srebrni medalji: Antc Papak in par Gulja - Maglič.
RokJurinič
NE POZABIMO SLOVENSKIH JEDI
ČEBULNAIUHA
Potrebujemo: 50 dkg čebule, 6 dkg margarine, 1 I kosme juhe (iahko tudi iz kocke), sol, poper, 1-2 žlici črnega vina, 4 rezine kruha, 4 rezine sira. Priprava: narežete čebulo in jo prepražite, da porumeni. Zalijete čebulo z juho, dodate sol in poper. Juha naj počasi vre 20 min, 4 rezine kruha na-mažete s sirom, popečete v pečici in narežete na kocke. Juhi dodate črno vino in kocke kruha. Po želji lahko dodate malo rdeče paprike, peteršilja in kislo smetano. Juha se priporoča pri zdravljenu "mačka". Čebula je biia v Egiptu simbol večnosti. Močen vonj čebule naj bi imel magično moč, da človek ponovno začne dihati. Skupaj s faraoni so čebulo zakopavali v piramide.
MEDENI KRUH
Potrebujemo: 4
žlice meda, 28 dkg sladkorja, 4 jajca, 50 dkg ostre moke, I pecilni prašek, 2 žlici ruma, 1/2 žličke cimeta, 1/2 žličke mletih klinčkov, naribane limonine in pomorančne lupine. Priprava: na pari raztopile med s sladkorjem, dodate rumenjake in mešate, dokler se ne raztopi ves sladkor. Ohladite in dodate dišave, rum, moko, sneg beljakov ter pecilni prašek. Pečete 45 minut na 180 stopinjah. V testo lahko dodate še sesekljane mandeljne in drugo kandirano sadje.
izbrala Cvetka Matko
GODOVA ENOLONČNICA
Potrebujemo: vsaj 1/2 kg svežih jurčkov ali mešanih gob, 5 dkg olja, 1 sesekijano čebulo, žlico moke, 1 kg krompirja, sol, poper, sesekljan peteršilj, kislo smetano. Priprava: Gobe očistimo, operemo in zrežemo na tanke lističe. Na olju prepražimo čebulo, primešamo gobe in malo dušimo. Dodamo na kocke narezan krompir, pomokamo, dolijemo vode, da vse pokrije in kuhamo okrog pol ure. Ko je jed kuhana, dodamo sol, poper in peteršilj. Preden postrežemo dodamo še kislo smetano.
GOBE V SOLATI
Gobe dobro očistimo, operemo, manjše pustimo cele, večje prerežemo. V slan krop damo lovorov list in poper v zrnu (lahko tudi majhen feferon ali hren), dodamo gobe. Ko se gobe ohladijo, jih pripravimo z olivnim oljem, kisom in soljo, lahko dodamo tudi strt česen. Solato lahko pojemo takoj, v hladilniku pa lahko stoji tudi nekaj dni, seveda dobro zapita. Dobro se prileze k narezkom. Gobava soiata je zelo primerna za zabave, saj jo lahko pripravimo nekaj dni prej.
Izbrala Ivanka Nikčevič
j r PREGOVORI SO ZAKLAD I) LOVEŠKE MODROSTI
Premisli, preden kaj rečeš, tudi beseda človeka ubije, H rez muje se še čevelj ne obuje. Ilogasrvo človeku ne odpravi smrti. Dosti prijateljev dokler jedo. Draginja tepe le reveža. Gospoda si oči ne izkljuje. Dobrota je sirota. Eden šiva, drugi para. Ima več sreče kot pameti. It mladi se trn ostri. Govorilo je zdravilo.	.
Iskra zažge velik ogenj.	(o
Izbrala Cvetka Matko
DROBTINICE IZ FILATELIJE
OTROŠKI KOTIČEK
ALI STE VEDELI...
... daje sezona nabiranja jurčkov od poletja pa do pozne jeseni.
... da sveži jurček vsebuje kar 87 odstotkov vode in ima 35 kalorij,
... da so jurčki najkakovostnejše gobe, zato jih lahko uživamo tudi surove.
... da za obrok po osebi zadostuje od 85 do 125 g svežih jurčkov.	(I.N.)

DRAGI OTROCI!
Med zgornjo in spodnjo risbo je osem drobnih razlik. Najdite jih in iih obkrožite z rdečim svinčnikom. '
Tokrat poleg igrice in križanke spet objavljamo sliko naših malih ustvarjalcev. Narisala j o je 10 letna Lea Bušac.
Ob
to deseti obletnici osamosvojitve Slovenije in izdajanja slovenskih znamk je akademik, pesnik Ciril Zlobec, med drugim napisal naslednje: "Ustanovitev lastne države, vključno z vsem, kar smo ob tem znali in mogli prebuditi v
sebi, pomeni najbrž naše največje zgodovinsko dejanje doslej. Vse drugo se nam v tej luči kaže kot bolj ali manj uspešno utiranje poti do tega sanjskega in hkrati realnega cilja. Lastna država ni samo izpolnitev
stoletnih sanj, ampak, še zlasti v današnjem odprtem svetu, I udi vse bolj zagotovilo prihodnosti, vsaj dokler bo vsaka generacija odgovorno in ozaveščeno živela svojo sedanjost in ne bo v njej zbledel zgodovinski spomin",
Slovenska pošta je ob tej priliki izdala priložnostno /.namko, katere motiv je slovenska zastava. Oblikoval jo je Bronislav Fajon, njena vrednost pa je 100 SIT.
Marijan Hom (Povzeto iz Biltena 36 Pošte Siovenije).
lEA
NOVI ODMEV ŠT. 15
ISSN 1331 - 548x
ALI STE VEDELI...
... daje bil slovenski jezikoslovec August IVfusič (1856 - 1938) dolgoletni profesor klasične filolo-gije na zagrebški univerzi. V Mu-sičevem zelo obsežnem znanstvenem opusu je kar 45 naslovov posvečenih hrvaški filologiji. Musič je tudi avtor hrvaško-slovenskega slovarja (Riječnik hrvatsko-slo-venski), ki ga je izdala Matica Hrvatska v Zagrebu. Slovar je izšel leta 1887, do leta 1925 pa je doživel še tri ponatise.
... da so v Zagrebu živeči Slovenci leta 1934 sestavili "Cerkveni odbor za vzdrževanje službe božje za Slovence v Zagrebu", kije prevzel naio-go, da bo zagotavljal stalna sredstva za pripravo bogoslužij in za kritje nujnih stroškov. Kot daljno-ročni cilj so izbrali postavitev "cerkvenega doma". Ta zamisel ni bila nikoli uresničena.
... da sn v Zagrebu živeči slovenski begunci v letih 1944-45 natisnili 16 številk lista Osvobodilne fronte "Glas resnice".
... daje bil Karlovec v obdobju protestantizma pomembno središče za razpečevanje hrvaške in slovenske knjige.
... da so leta 1902 v Pazinu ustanovili Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri, ki seje do 1. svetovne vojne zoper-stavljalo prevladi italijanskih političnih vplivov v Istri. Društvo je skupna slovensko-hrvaška zborovanja samo leta 1907 pripravilo v Pazinu, Boljunu, Zminju , Sv. Lovreču in Labinu.
... da je prvo slovnico nemškega jezika v "hr-vaškokajkavskem" jeziku spisal Slovenec - Antun Rajšp (1739-1786). Slovnica je izšla leta i 772 ua Dunaju. Antun Rajsp, ro-
jen na Ptuju, je bil na varaždinski gimnaziji profesor mehanike (fizike) in nemškega jezika, leta 1773 pa je bil tudi ravnatelj te ugledne ustanove.
.,, da je zagrebško trgovsko šolo (Trgovačka sboma učiona) v letih 1851-91 obiskovalo vsaj 200 slovenskih fantov (88 iz Kranjske, 13 iz Koroške in 99 iz Štajerske). ...daje bila Hrvaška leta 1809,
v obdobju Napoleonove vladavine, priključena h guvemeiju Ilirije v Ljubljani in daje bil Karlovec s to priključitvijo vse do leta 1822 pod upravo Ljubljane. 15. februarja leta 1089 je bila v Karlovcu prva re-knitacija za francosko vojaštvo in tedaj so sestavili L ilirski regiment, v katerega so bili vključeni Hrvati iz vaških krajev in t.i. dolj-nji Kranjci.
... da je v 19. stoletju na varaždinski gimnaziji in dveh nižjih varaždinskih šolah službovalo kar 29 slovenskih profesorjev in učiteljev. Veliko je bilo tudi slovenskih učencev. Janez Trdina je v delu Bachovi huzarji in Iliri (1903) napisal: "Varaždinski gimnaziji je prohajalo tudi veliko štajerskih Slovencev; bilo jih je, če se ne motim, cela tretjina vseh dijakov."
... daje pred 2. svetovno vojno v Zagrebu za družabno življenje Slovencev "skrbelo" vsaj kakšnih 20 slovenskih gostincev, ki so v svojih gostilnah, bifejih in men-zah slovenskim rojakom nudili domača vina in domačo kuhinjo, popuste pri redni prehrani v njihovih lokalih, dnevne obroke pa so bolnim in starim dostavljali tudi na dom... Vsaj kakih 7 gostiln v Zagrebu se je tudi izrecno proglašalo za "shajališče Slovencev", .,, da so člani slovenskega gledališča iz Ljubljane aprila meseca (od 7. do 29.) leta 1906 v kar-lovškem Zorin domu izvedli 12 predstav. ... da je Adam Bohorič (ok. 1520 - 1598) v prvo slovensko slovnico Arti-cae horulae succisivae de latinocarniolana literatura (zimske urice...), ki so jo natisnili leta 1584 v Wittenbergu, uvrstil tudi pregled glagoljice. Pri tem je zapisal, da gre za pisavo, ki jo je "baje sveti Hieronim Stridonski iznašel Hrvatom rojakom, ločeč se le po obliki od cirilskih črk". ... daje Oton Postružnik (1900 - 1978) slikarstvo študiral v Pragi in Zagrebu. Bil je profesor na zagrebški Akademiji likovne umetnosti in soustanovitelj likovne skupine Zemlja.
Silvin Jerman in Hinka Todorovski
Novi odmev izdaja Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba s pomočjo Ureda za nacionalne manjine Republike Hrvatske in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Za izdajatelja: Darko Sonc. Urednik: Silvin Jerman. Uredništvo: Miroslava Maria Bahun, Marijan Hom, Polona Jurinič. Ivica Kunej, Cvelka Matko, Franc Sirašek Darko Sonc, Peter Žerjavic. Pregled, priprava in oprema besedil: Tanja Bernard in Hinka Todorovski Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj. Tisk: FSd.o.o., Hrvatske bratske zajednice b.b., Zagreb. Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 500 izvodov. Naslov uredništva: Kultumo-prasvetno društvo Slovenski dom, Masarykava 13/1, 10000 Zagreb, telefon/telefaks: 4855 171, e-mail: slovenski-dom@zg.tel.hr