čevljar
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POSTI 64200 TR2IČ
------------------se«»“.0“5
letnik XX november 1980
glasilo delovne organizacije tovarne obutve	tržič
NOVI DIREKTOR FRANC GRAŠIČ
Na 6. zasedanju skupnega delavskega sveta 25. oktobra je bil imenovan za direktorja naše delovne organizacije FRANC GRAŠIČ, diplomirani ekonomist.
Tov. Franc Grašič je bil rojen 12. 2. 1941 v Seničnem. Družina je bila številna, zato se je šel učit za čevljarja, čeprav so mu že takrat, kot sam pravi, ležale številke. Sklenil je da bo dosegel kaj več. Vpisal se je na srednjo tehnično čevljarsko šolo v Kranju. Tam se je seznanil s študenti iz Peka, ki so ga navdušili, da je prišel v Peko, najprej v današnji montažni oddelek 523. Se preden je končal šolo kot izreden slušatelj je delal v razvojnopripravljalnem sektorju. Po odsluženi vojaščini se je vpisal v višjo šolo za organizacijo v Kranju in postal vodja operativnega plana in priprave dela.
Direktor Peka Franc Grašič

OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM ČLANOM NAŠEGA KOLEKTIVA Z ŽELJO, DA BI BILO VSE NAŠE DELO USMERJENO
V	NADALJNI NAPREDEK TER RAZVOJ SOCIALISTIČNIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
V	NAŠI DRUŽBI.
30 LET
SAMOUPRAVLJANJA
1.	marca 1976 je prevzel dolžnosti vodje finančnega sektoija, ker ga je, kot že rečeno to področje dela izredno veselilo. Med tem je uspešno zaključil II. stopnjo ekonomske fakultete. Vedel je, da je dohodek tisto merilo, ki daje vpogled v vsa poslovna dogajanja, to ga je tudi vspodbujalo, da je prevzel tako odgovorne naloge direktorja.
Ob imenovanju mu toplo čestitamo z željo, da bi naše podjetje vodil k novim uspehom in delovnim zmagam.
V soboto 25. oktobra 1980 je bilo v dvorani upravne stavbe svečano zasedanje skupnega delavskega sveta ob 30-letnici samoupravljanja v naši delovni organizaciji.
Predsednica skupnega delavskega sveta Breda Miščevič je najprej pozdravila vabljene goste. V govoru je nato orisala zgodovinsko pot razvoja delavskega samoupravljanja v preteklih desetletjih. Direktor Janez Bedina pa je v svojem govoru med drugim dejal:
Nadaljevanje na 2. strani
Udeleženci slavnostnega zasedanja ob 30-letnici samoupravljanja.
SAMOUPRAVLJANJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Letošnji izvoz v vrednosti preko 20 milijonov dolarjev na konvertibilno področje in več kot 10 milijonov dolarjev na klirinško področje ne pokriva le naših uvoznih potreb, ampak pomeni pomemben prispevek za izboljšanje zunanje trgovinske bilance naše države. Naš izvoz na konvertibilno področje pomeni 24% konvertibilnega izvoza jugoslovanske obutvene industrije, pri čemer so naše kapacitete le 5% jugoslovanskih kapacitet.
Naše mesto v jugoslovanskem gospodarskem prostoru opredeljuje tudi podatek, da je v naših 132 poslovalnicah prodano 10 % vse obutve na jugoslovanskem trgu.
70. leta so nedvomno pomembna na našem razvoju tudi zaradi drugih uspehov:
—	zasnovali smo novo proizvodnjo PU izdelkov, razširili proizvodnjo izdelkov iz termoplastov;
—	zgradili novo tovarno zgornjih delov v Trbovljah, ki v povprečju zaposluje 300 delavcev;
—	skupaj s kolektivom BUDUĆNOSTI zgradili novo tovarno obutve v I.udbregu in na novo zaposlili preko 900 delavcev;
—	sodelovali z delom in sredstvi pri izgradnji nove tovarne PARTIZAN Poznanovec in IVANČIČA iz Ivanca;
—	na novo odprli in kompletno obnovili veliko število poslovalnic, saj smo večji del akumulacije vlagali v razširitev prodajnih kapacitet;
—	združevali sredstva za, povečanje prodaje z nekaterimi kupci doma;
—	pristopili kot družabniki firmi AFIS in tako zgradili zaenkrat še edino jugoslovansko prodajno organizacijo v ZR Nemčiji odnosno na svetu sploh;
Od naštetih uspehov pa moram zaradi pomena za nadaljni razvoj posebej naglasiti okrepitev razvojnega sektorja in organizacijo orodjarne. Ti poslovni odločitvi naših samoupravnih organov zagotavljata, da bomo cilje zastavljene z dolgoročno poslovno politiko, dosegli in še učvrstili svoj položaj na trgu.
Poboljšana kadrovska struktura, ki ju ti odločitvi prinašata kot posledico bo zagotovila našo večjo pripravljenost in sposobnost Gumoplast; Adama AHAČIČ Poliuretan; Maks PETEK, Oskar reagirati na zahteve trga, pa tudi bodočega tehnološkega razvoja. ČAMER in Milena VLAISEVIĆ Trbovlje; Egidija JAGODIČ
Ljubljana I, Branko RADOSAVLJEVIČ Sarajevo, Zvonko GOL Osijek, Pave ŠUŠKO Zadar, Janez ZALETEL Ljubljana II, Fredo PEŠL Ptuj; Edo PETEK, Helena LEGAT, Ivanka HORŽEN in Štefan GROS DSSS; Vili BEDINA in Anton ZALETEL Orodjarna; Ida RIBNIKAR, Ludvik PREŠEREN in Anton PEHARC Komerciala; Franjo BUSIJA in Ignac KRUŠELJ Budućnost.
bronaste:	Ignac GRAŠIČ, Alojz KLOFUTAR, Mojca
ROŽIČ, Franc PRAPROTNIK, Zlata JANC, Anka FRANTAR, Olga BOŽIČ, Marija PERKO, Ivi RADON, Vika JAGODIC, Pavel TADEL, Jelka PERNUŠ, Joži KOGOJ in Mimi PLESNIČAR Obutev; Jožefa BRZIN, Janez BERTONCELJ, Vlado JAPELJ, Pavel ERLAH in Draga SLAPAR Gumoplast; Marin-srebrne:	Janko MLADIČ, Ivan LAVSEGAR, Zofka ka KAVAR, Ivanka GOLMAJER, Terezija JERENKO, Marta
MEGLIČ, Elizabeta ŠTRUKELJ, Ani ROZMAN, Olga JERUC, HROVATIČ, Ivanka KOKALJ in Stane PERKO Poliuretan; Pavel ROBLEK Obutev; Pavla ČEBRON in Ignac BOHINC Karli HREN, Ivica KORBAR, Zlata GARANTINI, Boža
PAVLIČ, Metod LESKOŠEK in Berta LAPORNIK Trbolje; Miioš DERNOVŠEK Sevnica, Ljubiša ČKONJEVIČ Beograd II, Antun CVETKOVIČ Rijeka II, Francka DVORNIK Split II, Ljudevit ČONKAŠ Žalec, Marjan HORVATIČ Zagreb I, Alojz HORVAT Kranj III, Franc HOMAN in Karel ZAJC Mreža — centrala, Ranko KOSTIČ Niš I, Janez PETRIČ Ljubljana IV, Marija GODNO V Tržič; Pavla LOMBAR, Ludvik PERKO, Franc GRAŠIČ, Minka PERKO, Marija KOGOJ, Milena REMŠKAR in Alojz STARE DSSS; Boris JANC, Janez PAPOV in Rudi VERŠNIK Orodjarna; Niko HLADNIK, Jože KRALJ in Marija HLADNIK Komerciala; Marija GLOŽINIĆ, Ivan LEŠINA, Vjekoslav KATANA in Ivan DORČIĆ Buduč-nost.
Sledil je kulturni program, v katerem je sodeloval Komorni zbor Peko in Recitatorska skupina iz Tržiča.
Dobitnikom plaket prisrčno čestitamo z željo, da bi še naprej razvijali našo samoupravno socialistično družbo Pozdrav predsednice skupnega delavskega sveta Brede Miščevič. skupaj z vsemi delavci Peka.
Na svečani seji so nato podelili plakete PEKO posameznikom za njihov prispevek pri razvoju in utrjevanju samoupravljanja, za prizadevnost pri vodenju organov samoupravljanja in za krepitev samoupravnega sistema v Peku. Plakete so dobili:

zlate: Jože BENEDIČIČ, Ivan GREGORC, Obutev; Anton KRALJ Gumoplast; Jana GRAŠIČ Poliuretan; Janez GORJANC Trbovlje; Bogomir JUVAN upokojeni poslovodja iz Celja; Minka DVORAK DSSS; Edi PERKO Orodjarna; Mirjana ERŽEN Komerciala; Franjo ing. REPIČ Budučnost.
^5^
01
Tine
/ x
apne Janez
podeljujemo ob 30-lelnici samoupravljanja
I %*
g 1%
m aktivno Iole pri avtjaju samoupravnih odnosov in Éfgptstep sistema v siatemi organizaciji.
p IrSJffiS.OI
PREDSEDNIK
DmSKlČB :<J:R « J S::*-*
POSLOVANJE V DEVETIH MESECIH
Glavna značilnost poslovanja v devetmesečnem obdobju je ugoden potek proizvodnje in prodaje, to pa je omogočilo da smo dosegli še nekoliko višjo stopnjo rasti dohodka, kot v polletju. Ob tem že uvodoma velja omeniti povečan izvoz za 29% v dolarjih, oziroma v dinarjih za 66%, kar že pomeni 86% letnega plana. Pri obravnavi obračuna na zborih delavcev je bilo težišče razprave usmerjeno na področja, kjer načrti še niso izpolnjeni, in seveda nalogam, ki nas čakajo. Do konca letošnjega leta je gotovo prva naloga izvršitev izvoznih obveznosti, saj smo sprejeli dodatno obveznost izvoza v višini 1.359 tisoč dolarjev nad letnim planom, da bo tako delovna skupnost Peka dala dodatni prispevek stabilizaciji in si zagotovila normalno oskrbo proizvodnje z repromaterialom.
Doseganje celotnega prihodka je v pretežnem delu odvisno od gibanja eksterne prodaje. Ob že uvodoma omenjenih odstotkih povečanja izvoza omenjam, da je bilo letos že izvoženih 1.037.043 parov obutve, kar je 29% več kot pred letom in to predstavlja več od ene tretjine izdelane obutve. V zadnjem tromesečju je bil ugoden potek prodaje prisoten na domačem trgu, saj je količinski obseg prodaje večji za 6% in je tako tudi na tem področju plan presežen.
Povečan obseg prodaje je bil možen vsled večje proizvodnje. Ta je v poprečju v vseh proizvodnih tozd letos za 16% večja, še posebej je pomembno, da je bilo v tozd Obutev 10% več izdelanih parov obutve ob 4% manj zaposlenih. Ob 14% več zaposlenih v tozd Budučnost, vsled novih kapacitet je proizvodnja gotove obutve večja za 40% in zgornjih delov za 79%. Povečanje proizvodnje je tudi v drugih proizvodnih tozd, pri vseh se ugotavlja, da so bile naloge s področja široko pojmovane priprave proizvodnje izvršene kvalitetneje kot pred letom, napredek je prisoten na področju organizacije proizvodnje, zmanjšana je odsotnost z dela,
kar vse je omogočalo doseganje višje produktivnosti dela, ki je letos za 13 % višja kot pred letom.
Ob ugodnem poteku proizvodnje pa smo ugotovili, da še ni bilo dovolj storjenega na področju kvalitete izvrševanja nalog, opravil in operacij. Postavili smo si zahtevno nalogo na tem področju, z dodatnimi napori jo je do konca leta še mogoče uresničiti. Prihranjena vrednost med načrtovano in dejansko porabo materiala je sicer nekaj večja od planirane, ugotovili pa smo, da je ob vse dražjem materialu mogoče na tem področju še več prispevati k povečanju dohodka.
Dosežen izbirni dohodek je letos večji za 43% ob tem pa smo dosežene razlike ob preračunu zalog na podlagi določil LPS 1980 in sklepov delavskih svetov vnesli direktno v poslovni sklad. Zbori delavcev so sprejeli sklepe o začasni razporeditvi doseženega dohodka. V letošnjem letu je izredno visok porast obveznosti iz dohodka, pa tudi poraba dohodka za obresti je porastla. Pri razporeditvi čistega dohodka je bilo za osebne dohodke razporejeno toliko, kot je bilo porabljeno za izplačilo akontacij po vseh merilih. Ob taki porabi čistega dohodka za osebne dohodke je bilo tega nekaj manj porabljenega od dovoljenega po sprejetih merilih, poprečni čisti osebni dohodek pa znaša 7.213 din ter je 24% večji kot pred letom in 11% večji od poprečnega čistega osebnega dohodka v celem preteklem letu.
Vsi napori v preostalem obdobju letošnjega leta morajo biti usmerjeni v izpolnitev sprejetih izvoznih obveznosti. Da bo to mogoče, moramo zagotoviti normalno oskrbo proizvodnje in na vseh področjih še kvalitetneje izvrševati sprejete naloge. Ce bomo uspeli te naloge izvršiti bomo tudi ob zaključnem računu ugotavljali uspešno poslovanje in lahko še dodatno namenili del čistega dohodka za osebne dohodke.
Franc Grašič
POSLOVNO POROČILO AFIS ZA PRVO POLLETJE 1980
Mešano podjetje »Afis« s sedežem v Pirmasensu,.v katerem je naša delovna organizacija udeležena z 49% v osnovni glavnici in v celotnem deležu tudi participira pri doseženih rezultatih, posluje tudi v letu 1980 na osnovi dosedanjih pogodb in pod enakimi pogoji kot doslej:
V I. polletju je »Afis« razširil svoje poslovanje tudi na republiko Avstrijo, kamor je sicer že doslej direktno iz ZR Nemčije prodajal naše blago. Na Dunaju je »Afis« odprl svoje predstavništvo, ki naj bi avstijske kupce obdelovalo direktno, vsa evidenca in knjigovodstvo pa se opravlja še nadalje na sedežu podjetja v Pirmasensu.
Dosedanja glavnica podjetja »Afis« je znašala 600.000,— DM, od tega delež Peka 294.000,--- DM. Na podlagi soglasja sekretariata za zunanjo trgovino SFRJ z dne 14. 2. 1980 in po sklepu vseh družabnikov je bila v I. polletju glavnica povečana na 1.000.000,— DM, in tako delež Peka od 14. 2. 1980 dalje znaša 490.000,— DM. Povečanje v znesku 196.000,— DM je bilo na račun glavnice prenešeno iz dobička, ki je bil za Peko evidentiran po zaključnem računu za leto 1979 v višini 303.207,51 DM, tako, da zdaj znaša delež Peka na dobičku pri Afisu še 107.207,51 DM. Ta znesek se med letom uporablja za plačevanje akontacij na račun davka v ZR Nemčiji.
Bruto prodaja, ki predstavlja dejansko dobavljeno blago kupcem, se je povečala vrednostno za 27%, dočim se je neto prodaja, pri kateri so upoštevane tudi reklamacije, dvignila za 26%. To pomeni, da se je število vrnjenih parov s strani kupcev močneje povečalo kot prodaja in sicer kar za 32%. Zaradi tega je porasla manj tudi realizirana razlika v ceni (marža), ki je v primerjavi z lanskim letom višja le za 25%.
Ker pa so se znižali tudi ostali prihodki, kot prejeti Skonti, provizije in izredni dohodki, so prihodki »Afisa« porasli v I. polletju skupaj le za 17%.
Odhodki so bili v 1. polletju v celoti višji za 22,5% od odhodkov v istem obdobju lanskega leta. Tak porast odhodkov je tudi povzročil, da je »Afis« prvo polletje zaključil z izgubo v znesku 23.606,55 DM.
Pri zneskovno pomembnih odhodkih so prekomerno po-rastle predvsem obresti na kredite za 137%, stroški kolekcij za 44%, provizije zastopnikov za 49% in razmejeni odhodki za 102%.
Dočim je porast obresti razložljiv s tem, da je »Afis« za 81% povečal dobave materiala v dodelavo našim TOZD, ostali nave-
deni odhodki vsekakor izpričujejo previsoke rasti in jih bo potrebno do konca leta vskladiti z naraščanjem obsega poslovanja.
Po devetih mesecih letošnjega leta je prodaja v »Afisu« narasla že na skoraj 30 milijonov mark in je za 28 % višja od lanskoletne. Zaradi tega se je bistveno izboljšal tudi finančni rezultat, ki ob koncu septembra izkazuje dobiček v znesku 711 tisoč mark. Predvidevamo, da bodo tudi ob koncu leta rezultati ugodni.
Mešano podjetje »Afis« torej tudi v letošnjem letu povečuje svoj obseg, kar je osnovni namen naše udeležbe v tem podjetju. Z večanjem prometa namreč raste tudi naš izvoz, kar nam omogoča, da tudi v letošnjem letu, kljub vsem omejitvam v razpolaganju z ustvarjenimi devizami, pokrivamo naše uvozne potrebe in doprinašamo svoj delež k vskladitvi naše skupne plačilne bilance v mednarodni menjavi.	Janez Kališnik
Trije direktoiji: Štucin Ivan, Jože Dolenc in Franc Grašič
V POZNANOVCU NOVA TOVARNA
10. oktobra je bilo za delavce 825 članskega kolektiva Partizan iz Poznanovca nepozabno doživetje. Preselili so se v novo tovarno.
Dolgoletno sodelovanje Peka in Partizana je bogato obrodilo. Lani je bil sklenjen in podpisan samoupravni sporazum o skupnem vlaganju v novo tovarno za proizvodnjo zgornjih delov in obutve. Slabo polovico sredstev so zbrali delavci Partizana, ostalo sta prispevali naši temeljni organizaciji Obutev in Mreža. Prva si bo stem zagotovila zgornje dele, druga pa je pred tovarno odprla novo prodajalno. Na področju Hrvaškega Zagorja je namreč še dovolj delovne sile. V Partizanu izdelajo dnevno poleg potreb za lastno proizvodnjo še 500 parov zgornjih delov za Tržič.
Partizan je stara tovarna. 1919 leta je začela obratovati us-njarna. Predelovala je kože za podplate. Leta 1950 so začeli izdelovati tako imenovano delavsko obutev, ki je takrat šla še najbolj v prodajo. Po tem času so začeli iskati delo in kupce, ter tako začeli sodelovati s Pekom. Sodelovanje se je razvijalo. Zadnja štiri leta pripravlja naš razvojno pripravljalni sektor za Partizan kompletno proizvodnjo od kolekcije, planiranja proizvodnje do tehnoloških postopkov. Vsa proizvodnja Partizana gre za Peko. Z izgradnjo nove tovarne in povečanjem zaposlenih se predvideva povečanje v izdelavi zgornjih delov, s tem pa redno in pravočasno oskrbo za montažne oddelke v Tržiču.
Direktor Janez Bedina pozdravlja zbrane goste in delavce Partizana.
Zbrani gostje na otvoritvi.
Vilko Mlinarič, direktor Partizana je opisal razvojno pot podjetja in med drugim poudaril pomen nove tovarne za kolektiv Partizana in občino Zabok.
Nepozaben trenutek v življenju MII.ANA IIKRCOG. Po končani slovesnosti je s pritiskom na komandni plošči pognal trak v novi tovarni.
Milan je čevljar s 25 letnimi izkušnjami, je dober delavec sicer bi mu ne zaupali tako častne dolžnosti. Se pod vtisom navdušenja je dejal: »To je zame najlepši dogodek v življenju. Poglejte koliko lažje bomo delali, proizvodnja bo večja, pa tudi naši osebni dohodki.«
6 miljard 700 miljonov starih dinarjev je znašala investicija zgrajena v rekordnem času. Od takrat, ko so prvič zaropotali gradbeni stroji pa do otvoritve, je komaj nekaj več kot leto dni.
SADOVI SKUPNIH VLAGANJ
NAŠI PETDESETLETNIKI
Mira Mikov šiva zgornje dele že šest let. Skupaj s sodelavci je vesela nove tovarne, sodobnega strojnega parka in delovnih pogojev. Ve, da sami ne bi zmogli tako velike investicije in je hvaležna delavcem Peka, da so tudi oni vložili sredstva in zgradili tako mogočen objekt.
Šivalnica v novih prostorih.
Otvoritve največjega novozgrajenega objekta v Zagorju so se udeležili nekateri vidni predstavniki družbeno političnega življenja SR Hrvatske in Slovenije.
V kulturnem delu programa je sodeloval KUD PAVO MAR-KOVAC iz Bedekovčine
V starih prostorih je ostala usnjarna.
in Komorni zbor Peko.
SEVERIĆ JELISAVETA — pripravljanje hrane v tovarniški menzi.
ISKRENO ČESTITAMO
POPRAVEK
Koprek Jože vodja tozda Obuča (na desni) in vodja eko-nomskofinančnega sektorja Anton Novak.
Pri članku VARČUMO Z ENERGIJO je prikazana poraba toplotne energije v posameznih tozdih glede na instalirano moč. Pri tabeli so zamenjani % s tonami goriva.
NOVEMBER - MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU
Člani skupine zdravljenih alkoholikov v naši delovni organizaciji se od oktobra sestajajo enkrat tedensko. Poleg drugih aktivnosti so začeli pisati tudi članke za objavo v Čevljarju.
Vsi vemo, da je alkoholizem veliko družbeno zlo in da je v naši družbi mnogo alkoholikov. Tudi sam sem bil do nedavna eden izmed njih. Vesel sem, da sem se odločil za zdravljenje in upam, da bom z voljo na trezni poti vztrajal.
V tem prispevku bi rad opozoril na negativen vpliv alkohola in alkoholikov v naši družbi na vsa stabilizacijska prizadevanja. V času stabilizacije naj bijemo boj za vsak dinar, višamo naj produktivnost, nižamo naj bolniške izostanke, boljšamo naj kvaliteto dela, . . . Toda, ali alkoholik sploh lahko kaj od navedenega opravi? Prepričan sem, da imajo nižji procent norme, slabšo kvaliteto dela, kak bolniški izostanek, ker posledice ptija vplivajo na njihovo zdravje tako, da včasih niso sposobni priti na delo, kaj šele delati.
Tudi zakonci in otroci alkoholikov težko delajo, tako kot bi lahko, če imajo za seboj neprespane noči, prepire, denarne težave — saj je v takih družinah alkohol važnejši kot mleko za otroke. Sprašujem se, zakaj se pije ob raznih priložnostih doma in celo v DO (poroka, rojstni dan . . .), zakaj v nekaterih DO obrati družbene prehrane nabavljajo tudi alkoholne pijače. Menim, da bi vsi, od delavcev za stroji, do najboljših delavcev, ki sklepajo posle za naše tovarne, vse to lahko bolje opravili ob nealkoholnih pijačah.
In kaj s tistimi, ki so na poti, da postanejo ali pa so že alkoholiki. Sami si ne morejo pomagati in tudi zdravil še ne poznamo. S tem pa ne mislim reči, da jim ni pomoči. Vsak delovni človek, samoupravljalec, ne glede na delo in izobrazbo bi se moral zamisliti kaj storiti.
Lahko je pitje spregledati, težje pa bi bilo sodelavca na človeški način opozoriti, da smo opazili njegovo razvadp in da mu želimo pomagati, da bi jo opustil, če jo sam še lahko, sicer pa naj se odloči za zdravljenje, kajti pod vplivom alkohola ne bo smel delati.
Samoupravni sporazum o varstvu pri delu sicer določa, da imajo neposredni vodji dela pravico in dolžnost, da odstranijo z dela delavca, ki je pod vplivom alkohola, toda menim, da se tudi to določilo pogosto ne izvaja, čeprav je vinjenost na delu in prinašanje alkohola v DO hujša kršitev delovnih obveznosti. Pozablja se ali pa se ne vidi, da alkohol vpliva na produktivnost, na kvaliteto dela.
Tudi po končanem zdravljenju je lahko zdravljenemu alkoholiku ponujati alkoholne pijače in ugotavljati, koliko časa bo abstiniral, težje pa je do njega vzpostaviti pravilen odnos.
V naši delovni organizaciji smo se pod geslom POMAGAJ DRUGIM IN REŠUJ SEBE zdravljeni alkoholiki začeli tedensko sestajati. Želimo sodelovati v bitki proti alkoholizmu in upamo, da bo ta prispevek začetni kamenček v tem težkem mozaiku.
Pričakujemo, da bomo v naslednji številki Čevljarja v zvezi z omenjeno problematiko prebrali tudi kak članek naših sodelavcev, mojstrov, vodij TOZD . . ., ki se kjerkoli srečujejo s problematiko alkoholizma.
Na naše sestanke pa vabimo vse, ki so se že zdravili in abstinirajo in tudi tiste, ki bi radi opustili alkoholno zasvojenost. Informacije o sestankih lahko dobite v socialni službi.
Za naslednje številke bomo pripravili nekaj prispevkov o tem, kako in za kaj smo se odločili za zdravljenje zaradi alkoholizma. Želimo, da bi naše izkušnje dale pogum vsem, ki bi se morali odločiti za tako pot.
SPREMLJAMO DOGODKE
17.	novembra 1970 je spustila na mesečevo površino sovjetska avtomatska postaja »LUNA 17« prvo vesoljsko teresnko vozilo »Lunohod 1«.
18.	novembra 1789 se je rodil izumitelj fotografije Louis Gadnerre. Leta 1839 mu je uspelo razviti in ustaliti (fiksirati) slike na jodiranih srebrnih ploščah s pomočjo živosrebrnih par.
20.	novembra 1975 je umrl v Madridu general Bahamonde Frančiško Franco, španski diktator (»candito«) star 83 let. S svojo fašistično organizacijo Falanga ni ob pomoči nemških nacistov in italijanskih fašistov je zapustil državljansko vojno (1936—1939), poteptal mlado špansko republiko in uvedel fašistično diktaturo, ki je trajala vse do njegove smrti.
21.	novembra 1948 se je v Zagrebu začel II. kongres KP Hrvatske. Kongres je obravnaval vprašanja ljudske oblasti in socialističnega gospodarstva v republiki ter obsodil klevetniško informbirojevsko gonjo proti Jugoslaviji. Za sekretarja je bil izvoljen dr. Vladimir Bakarič.
22.	novembra 1963 je v Dallasu umrl kot žrtev atentata ameriški predsednik John Fitzgerald Kennedy, star 46 let. Bil je najmlajši predsednik v zgodovini ZDA.
27.	november 1895. Švedski industrijalec, iznajditelj dinamita Alfred Nobel je napisal oporoko, v kateri je določil, da z njegovim kapitalom ustanove sklad, iz katerega naj se vsako leto podeljuje nagrada tistim, ki so prejšnje leto naredili največ dobrega za človeštvo. Določil je pet nagrad: za fiziko, kemijo, medicino, literaturo in mir. Prve nobelove nagrade so bile podeljene leta 1901.
1.	december 1970. Po dolgotrajnih razpravah je italijanski parlament sprejel zakon o ločitvi zakonske zveze in s tem omogočil Italijanom razvezo prvič po letu 1815.
2.	decembra 1959 so narasle vode razbile pregrado Mal-passe na reki Reyran v Franciji. S hitrostjo 70 km na uro je pridrvel 5 m visok in 500 m širok val in popolnoma uničil naselje Frejus. 50 milijonov kubičnih metrov vode je prekrilo dolino v dolžini 12 km. V nesreči je utonilo 412 ljudi.
7. decembra 1946 je Ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij.
9. decembra 1897 se je rodil slovenski revolucionarni družbenopolitični delavec Franc Leskovšek-Luka.
11. decembra 1943 je med napadom na Kočevje padel komandant XIV. divizije Mirko Bračič. Po smrti je bil odlikovan z redom narodnega heroja. 1918 leta pa je umrl največji slovenski
pisatelj Ivan Cankar star 42 let. Takratni ljubljanski župan je ob njegovi smrti prepovedal izobesiti črne zastave.
12.	decembra 1642 je nizozemski pomorščak Abel Tasman odkril Novo Zelandijo.
13.	decembra 1942 je generalni sekretar KPJ Josip Broz Tito poslal Kominterni telegram s katerim ostro obsoja pisanje New York Timesa o borbah Draže Mihajloviča z okupatorji. Tito je vnovič naprosil Kominterno naj pride v Jugoslavijo komisija vseh zaveznikov, da se prepriča o izdaji Draže Mihajloviča in spozna dejansko stanje stvari.
AFORIZMI
Mirna vest je najboljše vzglavje. Slavo pogosto požro molji.
Ljudska modrost Carlo Dossi
Kadar morajo eni poslušati ukaze drugih, tedaj ni govora o enakosti.	Gilbert
Borbo je iznašla narava, mržnjo človek.
K.	Capek
Jezno brnenje množic je najstrašnejši hrup sveta.
Halipax
Ni hujšega strupa, kot je moč nad drugimi ljudmi.
M. Gorki
Da bi v življenju uspeli, se moramo delati neumne, a biti modri.	Montesquien
Vsa umetnost življenja je najti protekcijo. Brez nje človek ne naredi kariere.	Shaw
Veliki ljudje začno živeti, ko umro. Qucourt
Vselej imamo radi tiste, ki nas občudujejo, nimamo pa vselej radi tistih, ki jih sami občudujemo.	La Roche Foucauld
Življenje je podobno olimpijskim igram: nekateri trgujejo, drugi gledajo, tretji se borijo.	Pitagora
Človek je ustvarjen zato, da živi v krčih nemira ali pa v mrtvilu dolgočasja.	Voltaire
DELOVNA AKCIJA
»ČIŠČENJE TOVARNIŠKEGA OKOLJA«
KS ZSM DO PEKO je v sredo 22. 10. 1980 organiziral delovno akcijo »čiščenje tovarniškega okolja.« Po kosilu v tovarniški menzi smo ob 14.30 uri začeli z delom. Po prejšnjem dogovoru s tov. Petkom, smo se razdelili v več skupin zaradi hitrejšega poteka dela. Pospravili in uredili smo predvsem okolje Gumo-plasta, kjer je bilo tudi največ odpadnih surovin. Dekleta pa so pospravila parking in pobrale papirje po tovarni. Delo je hitro napredovalo in ob 17. uri smo akcijo uspešno zaključili, zadovoljni, da smo vaj malo uredili naše okolje.
Kljub skromni udeležbi pa bomo s takimi akcijami nadaljevali tudi v bodoče in upamo, da bo odziv mladincev na prihodnji akciji večji.
Dejan Bučinel
Okolica tovarne v Budučnosti je vedno urejena. Vsak oddelek skrbi za svoj košček vrta. Sami nasadijo okrasno drevje in negujejo zelenice.
MALA ŠOLA MARKSIZMA
REVOLUCIJA 1848 LETA IN DELAVSKI RAZRED
socialistično gibanje. To dejstvo je kasneje omogočilo buržoaziji, da je vse bolj ignorirala zahteve delavcev in končno tudi izrinila delavski razred z oblasti. Delavski razred se je temu uprl z junijsko vstajo istega leta. Toda buržoaziji je uspelo, da je vojska krvavo obračunala z njimi.
V teh revolucionarnih dneh sta se vrnila v Nemčijo, tudi Marx in Engels, da bi pomagala pri organizaciji delavskega razreda in revolucije, ter se zavzemala za zedinjenje Nemčije.
Kljub temu, da sta po revoluciji zavladala absolutizem in reakcija v Evropi, je revolucija leta 1848 prva velika razredna bitka proletariata ker je vendar opravila svoje. Mnogi fevdalni odnosi so bili odpravljeni ali pa so jim bili temeljito izpodkopani temelji. Zmagati pa revolucija ni mogla, zaradi izdajalske vloge veleburžuazije, zaradi nezadostne zavesti, organiziranosti in enotnosti naprednih demokratičnih sil. Delavski razred se še ni izoblikoval v močno, vodilno revolucionarno silo, za to je treba časa.
Prihodnjič: PRVA INTERNACIONALNA IN PARIŠKA KOMUNA
Z delavskim in socialističnim gibanjem je delavstvo stopilo v burno revolucionarno razdobje 1848 leta, v »pomlad narodov«, ki se je pripravljala že dalj časa.
Splošne vzroke revolucije je treba iskati v obnovi fevdalne reakcije in absolutizma v Evropi po Napoleonovem porazu, proti čemur se je borila ekonomsko vse močnejša industrijska buržoa-zija. Podpirali so jo po eni strani kmetje, ki so se hoteli znebiti fevdalnega tlačanstva, po drugi strani pa tudi delavski razred, ki je videl v zahtevah buržoazije o enakosti pred zakonom, o svobodi tiska, o pravici narodov do lastne države itd. tudi izboljšanje lastnega položaja v družbi.
Neposredni vzrok revolucije pa je treba videti v poslabšanju gospodarskega položaja evropskih dežel s slabimi letinami v letih 1845—1847 in s pojavom večje gospodarske krize leta 1847.
Najprej se je dvignilo ljudstvo v Parizu. Začela se je februarska revolucija v Franciji, ki je potem odjeknila v mnogih drugih evropskih državah. Revolucija je začasno zmagala. Oblast sta si delila industrijska buržoazija in delavski razred, ki je imel v začasni vladi celo dva svoja predstavnika, od katerih pa je Louis Blanc predstavljal neodločeno, reformistično, drobno buržuazno

TEČAJ IZ OBRAMBE IN ZAŠČITE
V Budučnosti je tudi letos organiziran tečaj OBRAMBA IN ZAŠČITA za mladinke rojene leta 1964. Organizacijo tečaja je prevzel Sekretariat za obrambo občine Ludbreg v sodelovanju z Narodnim vseučilištem. V tečaju bodo obdelali program kot je predpisan za srednje šole. Predavatelji so rezervni oficirji, ki svoje znanje in izkušnje pridobljene v vojski prenašajo na mlade. To je že četrta generacija mladink, ki se usposabljajo- na ta način. Tečaj
je zelo dobro organiziran, za boljše razumevanje uporabljajo sodobne učne pripomočke.
V konceptu obrambe in zaščite sodelujejo vsi prebivalci, posebno pomembno vlogo pa ima mladina. Mladinke z zanimanjem spremljajo predavanja.
VAM DELAJO TEŽAVE?
I	90	XC
II	100	C
III	105	CV
IV		
v	150	CL
VI	200	CC
VII	300	ccc
Vili	400	CD
IX	500	D
X	600	DC
	700	DCC
XX XXV XL	800 900 1000	DCCC CM M
L		
LX	1980	MCMLXXX
LXX	2000	MM
LXXXV	2360	MMCCCLX
NAGRADNA KRIŽANKA
PRAVILNIK PODJETJA POSLOVNIK
SKALNI
GOLOB
ZAPRTA STEKLENIČKA HA ZDRAVILA
TROGLAVI
PES,
TUDI
CERBER
PRIJAVA
PATENTA
... IN ON
'SESTAVINA KOSTI 1Ü VEZUEGA TKIVA
SOBNE
RASTLINE,
VETRNICE
L
PODOBA
SLIKA
PODREDNI
VEZNIK
TOO
KITAJSKO Al. IME (POLITIK PIAO)
IME 5LIKARDA Šubica
RAUER
ALI
TRGOVSKI
PROSTOR
SOTOČUT
CATARE
POTROS
UJA
ORANJE
29.KI.
Športni klub iz
LJUBLJANE
SPAČEK,
NAKAZA
KAVELJC
DEDEC
LUKA V IZRAELU
KRAJ V
HRVAŠKEM
ZAGORJU
ONA IN..
POKOŠENE
POVRŠINE
POGLAVAR
STARO
IRAU5KO
NOMADSKO
PLEME
Z. IME (ZNANA POPEVKA)
PO UČIUKU PLACANO DELO
PLIN ZA SVETILA
5T.SL. POLI TIK (LOVRO;
ZNAUO DIRKALI® V ITALIJI
KRATICA ŠPORTNEGA pruStva IZ RIGE
SEL VIETNAMA
NAS
PESNIK
(JANEZ)
GOVEKAR
FRAN
IME PEVKE
NAJVISJI BOG PRI STARIH EGIPČANIH
TALISMAN
FIGURICA
VADBA,
[URJENJE
PUHLO-
GLAVOST
ROSTIU
22.IU 2. ČRKA
ŽENSKA Z
Z.lME.
(FMICA)
VILL AM ER ŽE L
ÄNTÖiT
NANUT
ENA OD ROK
IME PISATELJA krigherja
IME
BIVŠEGA KANUISTA BERN OTA
POGORJE V BURMI
ki
TIHOMORSKO OTOČJE V SKUPINI TUAMOTO
u
MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI
Za rešitev križanke iz prejšnje številke smo dobili 51-rešitev. Srečne nagrajence je izbrala sodelavka iz biroja ZVONKA BREZAVŠČEK. Nagrade je podelila takole:
80 din — Fani Zupan, 500 60 din — Marina Roblek, Deteljica 40 din — Ovsenek Pepca, 512 20 din — Zupan Simona 600 20 din — Papier Alojz 521
Rešitve današnje križanke oddajte v uredništvo do 28. novembra 1980.
ZAHVALE
Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem finančno računovodskega sektorja za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Hvala tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Antonija Meglič
Ob smrti mojega očeta se sodelavkam iz šivalnice 511 najlepše zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Marija Hrovat
Vsem sodelavkam šivalnice 512 se najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost in darilo ob odhodu v pokoj.
Vsem želim veliko delovnih uspehov.
Jožefa Kersnik
Ob odhodu v pokoj se oddelku 512 prirezovalnice zahvaljujem za darila in pozornost, najožje sodelavke pa lepo pozdravljam.
Francka Jenko
Sodelavkam in sodelavcem se najiskreneje zahvaljujem za prejeto darilo, ki sem ga dobila ob odhodu v pokoj. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov in zdravja.
Francka Slatnar
PRIŠLI
V TOVARNO
Šabič Fikreta, Garič Janja, Koželj Erika, Zupančič Lado, Kukanc Slavka, Švab Zdravko, Kocijan Stjepan, Ibradžič Rasim, Pintarič Tomaž, Alič Zijad, Jurič Šlavko, Bergant Fidija, Tomšič Vida, Prešeren Bojan, Rota Nevenka, Paskvale Marija.
V BUDUČNOST
Fürst Boštjan, Pomper Mirjana, Bontek Sonja, Mikač Bernarda, Tkalčič Jadranka, Benčun Branka.
V MREŽO
Maribor I Bjelovar Fudbreg II Poznanovec Đakovo Rijeka I
Postružnik Danilo, Čemeč Diana, Ovčar Dušanka Šutič Nada Mezga Amir
Miholič Božica, Špiljak Josip, Tuškar Mira Žulj Mira
Bedžovska Marija, Škrga Mira
MREŽA:
Leskovac Subotica Banja Luka
IZ TOVARNE
Meglič Marko, Tribušon Marjan, Rovan Bogo, Jenko Frančiška, Dovžan Slavko, Rozman Bojan, Božič Olga, Janc Franc, Feratovič Reko, Pogačnik Jože, Klemen Olivera, Kersnik Jožefa, Kaštrun Simon, Benedik Viljem, Hrvatjn Danica, Bedina Janez, Mudrič Rado, Weithauser Mara, Forjan Alenka, Okjan Biljana.
IZ BUDUONOSTI
Novosel Slavko, Nadj Boža, Povijač Alojz, Bahat Nada, Dezič Katarina, Novosel Ljubica, Sačer Štefanija, Potočnik Sänjica, Stančin Ruža, Juratorič Marica, Sabol Marija.
IZ MREŽE
Ludbreg II	Hižak Ružiča
Subotica	Gereg Imre, Mesaroš Ištvan.
Prišli
Stojkovič Vesna Siladi Tereza Novkovič Veselka
ODŠLI
KRONIKA IZLETA
Smo na izlet se namenile, za Hrastnik smo se odločile.
Ko v Revirje smo zavili, glasovi v avtobusu so se umirili.
Pogledi so pobočja objeli,
saj od cementnega prahu so skoraj osiveli.
Pa misel hitro nam nazaj zbeži, prelepa dolina Tržiška ti.
Ko pa v Steklarno smo prišle, tovarišica prijazna, ki nas je vodila, najprej osnovne stvari nam je razložila. Steklarna Hrastnik 130-letnico je praznovala, delavcem mnogim kruha že dala.
Steklo iz mase žareče se naredi, delavcem na obrazih se znoj iskri.
Z vtisi globokimi smo iz tovarne odšli, saj to z našo PEKO-vo za primerjati ni.
Nato pa v Laško smo zavile, kjer že kosila smo se veselile.
Da pa izlet imel je še večji pomen, seveda šle smo v pokrit bazen.
V Celje mesto smo se pripeljale, ko ravno luči so se prižigale.
Pa glej ga šmenta mož postave tam stoji, in hitro ugotovi, da ena luč nam ne gori.
Šofer pa spreten, hitro napako sam odpravi in avtobus na Trojanah spet ustavi.
Tam pa kot tradicija veli, krofov vsaka si zaželi.
Tako se izlet je naš končal v spominu lepem bo vsem ostal.
Šivalnica 512
MALE MODROSTI
Našim otrokom najboljše dokažemo svojo ljubezen, če jih naučimo, kako lahko tudi brez nas živijo srečno in samostojno.
S.	V.
Zakon je najdražji način spoznavanja lastnih napak.
' F. P. J.
Ko iščeš službo je priporočilo več vredno kot znanje dveh iezikov-	Ruth Herrmann
Ko ostarimo, se lepota splazi navznoter.
Ralp Waldo Emerson
Resnično ljubi samo tisti, ki ima tudi napake ljubljene osebe za kreposti.	Goethe
Svoboda pomeni pravico delati vse, kar ne škoduje drugemu.
Lacordaire
Ne moreš biti samo delno dober.	Tolstoj
Ni človeka, ki ne bi hotel dobrega, kot ni vode, ki ne bi tekla dalie-	Meng Ce
Strah pomeni že pol nesreče.	Remarque
Strahopetci umirjao večkrat pred svojo smrtjo.
Shakespeare
Lažje je verjeti laži, ki si jo stokrat slišal, kot pa resnici, ki je
nisi slišal še nikoli.	’	„ u i. r j
Robert Lynd
Neumnost in ošabnost rasteta iz iste korenine.
Nemški pregovor
Najneumnejši je človek, ki je moder v lastnih očeh.
George Eliot
Kdor prizna svojo nevednost, jo pokaže enkrat, kdor jo skuša prikriti jo razkazuje mnogokrat.	Japonski pregovor
' Modrost ni zdravilo, ki bi ga lahko zaužili.
Kongo
Nihče ne ljubi tistega, ki se ga boji.
Aristotel
Mnogih se mora bati tisti, ki se ga mnogi bojijo.
Wilhelm Raabe
Ni ga zdravila za strah.	Škotska modrost
Z vplivom je tako kot z varčevanjem: čim manj ga uporabimo, tem več ga imamo.	Andrew Young
Pogum je umetnost prikrivati svoj strah.
Tujci so prijatelji, ki jih še nismo spoznali.
Vsaka beseda je kavelj, na katerega je mogoče obesiti misli.
H. W. B.
PRVA MILIJARDA V MREŽI
Poslovalnica Deteljica, oziroma proda	j/T"'- oktobru
dosegli to, kar so po tihem upali, niso pa	i ti a glas.
V tem mesecu so dosegli promet v vredno1. . t jardo dinarjev.
Deteljica je bila odprta oktobra 1978. Včasih smo se mogoče spraševali, zakaj v Tržiču dve trgovini. Izkazalo se je, da je naložba še kako rentabilna. V dveh letih je dosegla zavidljive rezultate.
Prodajnemu osebju k uspehu in prizadevanjem iskreno čestitamo.
-----------------►
Deteljica je poznana daleč naokoli, ne samo v Sloveniji tudi kupcev iz Avstije ne manjka.
SKUPNA PRIZADEVANJA
Sodelovanje Budučnosti in Peka je dobilo nove razsežnosti. Gradnja nove proizvodne hale je v polnem teku.
Peko in Budučnost tesno sodelujeta že 10 let. V letu 1972 je bil podpisan samoupravni sporazum o trajnem poslovno tehničnem sodelovanju. Od takrat je viden razvoj rasti proizvodnje, dohodka in osebnih dohodkov, kakor tudi število zaposlenih. Od 180 delavcev v letu 1972 je danes naraslo število zaposlenih na 1232 do leta 1985 pa je planirano, da se to število povzpne na 1650.
V zadnjih letih se stalno veča delež proizvedenih zgornjih delov pri kooperantih za tozd OBUTEV, angažirajo pa se tudi novi proizvajalci, kar povzroča nemajhne probleme pri organiziranju proizvodnje, kot tudi v kakovosti. Potrebno je zagotoviti, da bi bili manj odvisni od proizvodnje pri kooperantih. Nujna je bila investicija v dodatne kapacitete zgornjih delov v okviru delovne organizacije ker v Tržiču in Trbovljah ni več nezaposlenih delavcev, v I.udbregu pa jih je še veliko, je bil podan predlog, da se povečajo kapacitete izdelave zgornjih delov v Budučnosti za preko 50%. Sporazum o združevanju sredstev za investicijo so sklenile tozd OBUTEV, POLIURETAN, KOMERCIALA in BUDUČNOST.
Celotna investicija znaša 97.760.000 din, od katere odpade na osnovna sredstva 85.637.000 din.
Gradbeni stroji so se zarili v zemljo, kjer bo stala nova proizvodna hala.
JUGOSLAVIJA
Od Triglava tja do Varda od Djerdapa vse do kakor polje žita rasti s soncem domovina moja Ju gos la vija,
Pot usode me je s srcem
zaželel si v tvoje kje na svetu je ki kot ti bi me prevzeta, J ligo sla vija, Ju gos la vija.
tvoje boste in gore, , reke in morje, hodijo ljudje, pesem tiha zaniha, Jugoslavija.
je prelita kri, dni,
delovnih ljudi, in v svobodi, lita naj te vodi, vija, Jugoslavija.
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n.sol.o. — Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Edo Koš-njek, Nataša Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Karel Zajc, Ivan Zaplotnik, Vera Umek, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1600 izvodov v srbohrvaškem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.
FOTO KRITIKA
V svetu vsak dan umirajo ljudje zaradi lakote — mi pa ta-
kole »varčujemo«.
Kruh, ki ga nismo mogli pojesti za malico.