Georitem 19 NSL_Georitem 14 NSL.qxd 7.6.2012 12:12 Page 1 19 MARJAN RAVBAR JANI KOZINA IJINEVOL GEOGRAFSKI S V JA POGLEDI NA NAN DRUŽBO ZNANJA ZOBŽ V SLOVENIJI UR DA I NDELGO I PKSFARGOE : GA INZO http://zalozba.zrc-sazu.si ISSN 1855-1963 , J. KRABVA € . RM 9 2 1 6 9 8 7 0 3 7 3 4 5 15,00 GEORITEM 19 GEORITEM 19 1 2 GEORITEM 19 GEOGRAFSKI POGLEDI NA DRUŽBO ZNANJA V SLOVENIJI Marjan Ravbar Jani Kozina 4 GEORITEM 19 GEOGRAFSKI POGLEDI NA DRUŽBO ZNANJA V SLOVENIJI Marjan Ravbar Jani Kozina LJUBLJANA 2012 Knjiž na zbir ka Geo ri tem, ISSN 1855-1963, UDK 91 GEORITEM 19 GEOGRAFSKI POGLEDI NA DRUŽBO ZNANJA V SLOVENIJI Marjan Ravbar, Jani Kozina © 2012, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Ured­ni­ka: Dra go Klad nik, Dra go Per ko Re­cen­zen­ta: Pavel Gan tar, David Bole Kar­to­graf: Jani Kozi na Pre­va­ja­lec­izvleč­ka: Deks, d. o. o. Ob­li­ko­va­lec: Dra go Per ko Iz­da­ja­telj: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za­izda­ja­te­lja: Dra go Per ko Za­lož­nik: Založ ba ZRC Za­založ­ni­ka: Oto Lut har Glav­ni­ured­nik: Aleš Pogač nik Ra­ču­nal­niš­ki­pre­lom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Collegium Graphicum d. o. o. Na­kla­da: 250 izvo dov CIP – Ka ta lož ni za pis o pub li ka ci ji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.3:316.42(497.4) 001:91 RAVBAR, Marjan Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji / Marjan Ravbar, Jani Kozina ; [kartograf Jani Kozina ; prevajalec izvlečka Deks]. – Ljubljana : Založba ZRC, 2012. – (Georitem, ISSN 1855– 1963 ; 19) ISBN 978-961-254-373-0 1. Kozina, Jani 261983488 6 GEORITEM 19 GEORITEM 19 GEOGRAFSKI POGLEDI NA DRUŽBO ZNANJA V SLOVENIJI Mar jan Rav bar, Jani Kozi na AVTOR Mar jan Rav bar mar jan.rav bar@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/rav bar Ro dil se je leta 1947 v No vem mestu, kjer je leta 1965 na tam kajš nji gim na zi ji matu ri ral. Na Oddel ku za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni je leta 1971 diplo mi ral, leta 1976 magi stri ral in leta 1993 dok to ri ral. Po diplo - mi je bil naj prej asi stent na Inšti tu tu za geo gra fi jo, nato je delal na Repub liš kem zavo du za vars tvo narav ne in kul tur ne dediš či ne. Leta 1978 se je kot pomoč nik direk tor ja zapo slil na Zavo du za druž be no pla ni ra nje v No vem mestu, leta 1987 pa kot razi sko va lec zno va na Inšti tu - tu za geo gra fi jo. Med leto ma 1993 in 1998 ter leta 2002 je bil nje gov direk tor. Od pri dru ži tve Inšti tu ta za geo gra fi jo Geo graf ske mu inšti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti leta 2002 kot znans tve ni svet nik vodi razi sko val ni pro gram Geo - gra fi ja Slo ve ni je. Ukvar ja se zla sti z na sel bin skim raz vo jem, šir je njem urba ni za ci je in prob le mi regio nal ne ga raz vo ja ter geo graf ski mi vidi ki druž be zna nja. Je tudi izred ni pro fe sor na Fakul te ti za huma ni stič ne štu di je Uni ver ze na Pri mor skem, pre da va pa še na Fakul te ti za upo rab ne druž be ne štu di je v Novi Gori ci. AVTOR Jani Kozi na jani.ko zi na@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/ko zi na Ro dil se je leta 1984 v Ljub lja ni. Po kon ča ni gim na zi ji v Že lim ljah leta 2003 se je vpi sal na štu dij geo gra fi je na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je leta 2008 diplo mi ral in še iste ga leta nada lje val s po di plom skim štu di jem. Za diplom sko delo Pro­met­na­dostop­nost­kot­kri­te­rij­regio­na­li­za­ci­je­Slo­ve­ni­je je pre - jel štu dent sko Pre šer no vo nagra do Filo zof ske fakul te te in Nagra do za pris pe vek k traj nost ne mu raz vo ju druž be Jav ne ga skla da Repub li ke Slo ve ni je za raz voj kadrov in šti pen di je. Leta 2010 je pre šel na eno - vit dok tor ski štu dij s temo Živ­ljenj­sko­oko­lje­pre­bi­val­cev­z us­tvar­jal­nim­pokli­cem­v Slo­ve­ni­ji. Leta 2006 se je razi sko val no uspo sab ljal na Inšti tu tu za antro po loš ke in pro stor ske štu di je Znans tve no ra zi sko - val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, med leto ma 2007 in 2009 pa na Urba ni stič nem inšti tu tu Repub li ke Slo ve ni je. Leta 2009 se je kot mla di razi sko va lec zapo slil na Geo - graf skem inšti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Nje go ve razi sko val ne usme ri tve so ustvar jal nost, geo gra fi ja člo veš kih virov, geo gra fi - ja pro me ta, pro stor sko in regio nal no pla ni ra nje ter geo graf ski infor ma cij ski siste mi. 7 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina IZDAJATELJ Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si In šti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti in ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku (1890–1966). Od leta 1981 je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi - je zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se inšti tu tu pri klju či la Inšti tut za geo gra fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo ve ni je, usta nov ljen leta 1946. Ima oddel ke za fizič no geo gra fi jo, social no geo gra fi jo, regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre če, vars tvo oko lja, geo graf ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knjiž ni co ter zem lje - pi sni muzej. V njem je sedež Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Repub li ke Slo ve ni je. Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra jin ter pri prav lja njem temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je pri šte vil nih doma čih in med na rod nih pro jek tih, orga ni zi ra znans tve na sre ča nja, izo bra žu je mla de razi sko val ce, izme nju je znans tve ni ke. Izda ja znans tve no revi jo Acta­ geo­grap­hi­ca­ Slo­ve­ni­ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knjiž ni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih letih izda ja knjiž no zbir ko GIS v Slo ve ni ji, v li hih letih knjiž no zbir ko Regio nal ni raz voj, vsa ko tret je leto pa knjiž no zbir ko Narav ne nesre če. 8 GEORITEM 19 GEORITEM 19 GEOGRAFSKI POGLEDI NA DRUŽBO ZNANJA V SLOVENIJI Mar jan Rav bar, Jani Kozi na UDK: 911.3:316.32:001(497.4) COBISS: 2.01 IZVLEČEK Geo graf ski pogle di na druž bo zna nja v Slo ve ni ji Ra zi ska ve o druž bi zna nja, regio nal nih ino va cij skih siste mih in nji ho vem pris pev ku h gos po dar ski rasti so v znans tve ni lite ra tu ri že uve ljav lje ne. Pri ču jo ča knji ga teme lji na geo graf ski ana li zi pove za - no sti med teh no loš kim raz vo jem, fak tor ji kon ku renč no sti in gos po dar ski mi učin ki. Izha ja iz pod me ne, da gos po dar ska učin ko vi tost v po kra ji ni izha ja iz kako vo sti člo veš ke ga kapi ta la, kjer so ino va ci je pred po goj za druž be ni napre dek, kon ku renč nost in raz voj ni uspeh. V os pred ju razi sko - val nih zani manj je geo graf ska raz po re di tev raz voj nih gene ra tor jev, ki so pogo sto raz log regio nal nih dis pa ri tet. Ustvar jal ne social ne sku pi ne ima jo ned vou men uči nek na regio nal ni raz voj. V pub li ka - ci ji ana li zi ra mo tudi pro stor sko raz pro stra nje nost druž be zna nja na pod la gi social no-eko nom skih in raz voj nih kazal ni kov v Slo ve ni ji. Ključ na ugo to vi tev je, da so ta območ ja nee na ko mer no raz po - re je na. Z naj več ji mi dele ži izsto pa jo pred vsem zapo sli tve na sre diš ča nacio nal ne ga pome na in oko liš ke obmest ne obči ne v na sta ja jo čih mest nih regi jah. Območ ja z ve li kim dele žem ustvar jal nih pokli cev so bolj ino va tiv na, nji hov eko nom ski in druž be ni raz voj pa je uspe šnej ši. KLJUČNE BESEDE geo gra fi ja člo veš kih virov, druž ba zna nja, ustvar jal ne social ne sku pi ne, Slo ve ni ja ABSTRACT Geo grap hi cal Pers pec ti ves on the Know led ge Society in Slo ve nia Stu dies on the know led ge society and regio nal inno va tion systems and their con tri bu tion to eco no - mic growth are already well estab lis hed in research lite ra tu re. This book is based on a geo grap hi cal analy sis of con nec tions bet ween tech no lo gi cal know led ge, com pe ti ti ve ness fac tors, and eco no mic effects. It pro ceeds from the hypot he sis that eco no mic effec ti ve ness in a re gion ori gi na tes from the qua lity of human capi tal, in which inno va tions are the pre con di tion for social pro gress, com pe ti ti - ve ness, and deve lop men tal suc cess. Research focu ses on the geo grap hi cal distri bu tion of deve lop men tal gene ra tors, which often cau se regio nal dis pa ri ties. Crea ti ve social groups have a clear effect on regio - nal deve lop ment. This artic le analy zes the spa tial expan sion of the know led ge society based on soci oe co no mic and deve lop ment indi ca tors in Slo ve nia. The key fin ding is that the se areas are une - venly distri bu ted. The high sha re of employ ment cen ters of natio nal impor tan ce and neigh bo ring peri-ur ban muni ci pa li ties in emer ging urban regions stands out in par ti cu lar. Areas with a high per - cen ta ge of crea ti ve pro fes sions are more inno va ti ve and their eco no mic and social deve lop ment is more suc cess ful. KEY WORDS hu man resour ces geo graphy, know led ge society, crea ti ve social groups, Slo ve nia 9 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina Vse bi na 1 Uvod .............................................................................................................................................................................................. 13 2 Teo ret ske pod la ge in ključ ni poj mi .............................................................................................................. 14 3 Druž ba zna nja ...................................................................................................................................................................... 17 4 Kazal ni ki vred no te nja druž be zna nja ........................................................................................................ 23 4.1 Teh nič no-teh no loš ki kazal ni ki .............................................................................................................. 24 4.2 Eko nom sko geo graf ski kazal ni ki .......................................................................................................... 26 4.3 Regio nal no geo graf ski kazal ni ki ............................................................................................................ 31 5 Meto do lo gi ja vred no te nja druž be zna nja .............................................................................................. 32 5.1 Preu či tev dejav ni kov druž be zna nja z me to do fak tor ske ana li ze .................... 33 5.2 Tipo lo gi ja občin z me to do raz vrš ča nja v sku pi ne .............................................................. 46 6 Geo graf ska raz po re di tev raz voj nih dejav ni kov druž be zna nja ...................................... 48 6.1 Vred no te nje med se boj ne pove za no sti raz voj nih dejav ni kov druž be zna nja ............................................................................................................................ 60 6.2 Tipo lo gi ja občin gle de na dejav ni ke druž be zna nja ........................................................ 66 7 Sklep ................................................................................................................................................................................................ 69 8 Sez nam virov in lite ra tu re ...................................................................................................................................... 73 9 Sez nam slik .............................................................................................................................................................................. 77 10 Sez nam pre gled nic .......................................................................................................................................................... 78 10 GEORITEM 19 Pred go vor Ena od stal nic urba no-re gio nal ne ga druž be ne ga razi sko va nja so goto vo vpra ša - nja, kaj je tisto, kar omo go ča in pov zro ča, da se v do lo če nem časov nem obdob ju neka te ra mesta, metro po li tan ska območ ja in regi je raz vi ja jo hitre je kot dru ga, kate - ri dejav ni ki obli ku je jo notra njo raz voj no dina mi ko teri to rial nih enot, kak šni so učin ki dejav ni kov iz oko lja, pa tudi, kak šne so hote ne in neho te ne posle di ce zavest nih raz - voj nih inter ven cij v nji ho vo raz voj no dina mi ko? Gle da no sko zi oči pro stor skih strok in zna no sti se nam druž be ni gos po dar ski in pro stor ski raz voj (kar ko li že razu me - mo pod tem) ne kaže kot uni for mi ra ni pro ces rasti (ali upa da nja v ča su kri ze) neke druž be ne skup no sti, ampak kot stal no pro stor sko pre meš ča nje »raz voj nih lokov«, kot pro ces stal ne pro stor ske dife ren cia ci je raz voj nih tokov in kot zgoš če va nje neka te rih dejav no sti in funk cij na dolo če nih območ jih. S poj mov ni mi kon cep tua li za ci ja mi dostop no sti do narav nih in druž be nih virov ter dobrin, mobil no sti kapi ta la, lju di in dobrin ter narav no geo graf ski mi last nost mi ozem lja je mno go vrst no urba no druž - be no razi sko va nje pojas nje va lo spe ci fič no sti raz voj nih poti in raz li ke med regi ja mi. Raz voj infor ma cij sko-ko mu ni ka cij skih teh no lo gij in pre hod v post for di stič no orga - ni za ci jo dela sta vzpo red no s pro ce si glo ba li za ci je teme lji to pre tre sla regio nal ne raz - voj ne mode le. Poe no stav lje no reče no, nekoč toge loka cij ske dejav ni ke, ki so teme lji li na dostop no sti do narav nih virov in delov ne sile so nado me sti li bis tve no bolj ohlap - ni dejav ni ki, ki niso tako usod no veza ni na spe ci fič no sti neke geo graf ske lokaci je, čeprav je tre ba v isti sapi priz na ti, da smo daleč od tega, da bi bili novi loka cij ski dejav - ni ki popol no ma raz ve za ni od spe ci fič nih druž be no-pro stor skih dano sti. Govori mo lah ko o pri la go dlji vo sti in diver zi fi ka ci ji loka cij skih dejav ni kov za raz lič ne indu strij - ske, sto ri tve ne, izo bra že val ne in pose li tve ne dejav no sti. Govo ri mo torej o pro ce sih, ki jih je urba ni socio log Manuel Castells poi me no val od »pro sto ra kra jev« v »pro - sto re tokov« (Ca stells 1996, 377 in 378). V pre ho du k pro sto rom tokov doži vi mo raz - ve za vo pred tem pro stor sko in orga ni za cij sko raz me ro ma kom pakt nih indu strij skih pro ce sov na raz lič ne loka ci je na glo bal ni rav ni, pred vsem pa pro stor sko raz ve za vo med pro ce si ino va cij, uprav lja njem, proi zvod njo, sestav lja njem in trže njem. Če so v po stin du strij ski druž bi, ki jo zaz na mu je vla da vi na zna nja, ino va cij in digi - tal nih teh no lo gij loka cij ski dejav ni ki manj togi, so neka te re regio nal ne zna čil no sti nema ra lah ko še celo bolj pomemb ne za loka ci jo viso ko teh no loš kih dejav no sti in s tem tudi za pre meš ča nje pre bi vals tva v pro sto ru. Kate re so te zna čil no sti in kako vpli vajo na regio nal ni raz voj? Štu di ja, ki je pred vami se lote va teh vpra šanj v spe ci fič nem slo ven skem kon tek - stu. Kako raz voj infor ma cij ske druž be (v tem kon tek stu jo razu me mo kot raz voj infor ma cij sko-ko mu ni ka cij skih omre žij in na njih vzpo stav lje nih sto ri tev) ozi ro ma druž be zna nja vpli va na regio nal ni raz voj in regio nal ne dis pa ri te te v Slo ve ni ji. Ali ti pro ce si pove ču je jo ali zmanj šu je jo regio nal ne raz li ke, ali jih pre meš ča jo? Kako povečana 11 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina pro stor ska mobil nost (za ra di izgrad nje avto cest ne infra struk tu re) in komu ni ka cij - ska dostop nost vpli va ta na raz voj no dina mi ko? Avtor ja se teh in podob nih vpra šanj lote va ta v na ve za vi na boga to tra di ci jo druž be no geo graf ske ga in socio loš ke ga razi - sko va nja, ki tema ti zi ra vlo go zna nja v druž be no-pro stor skem raz vo ju. Pri tem se seve da soo ča ta z zna ni mi teža va mi. Svo jo empi rič no ana li zo opi ra ta na 210 lo kal nih skup - no sti in 12 raz voj nih regij, za kate re ugo tav lja ta, da »… funk­cio­nal­na­real­nost­na­rav­ni ključ­nih­raz­voj­nih­dejav­ni­kov­ne­sle­di­nor­ma­tiv­no­dolo­če­nim­regio­nal­nim­mejam …«, kar seve da opo zar ja na neu strez nost obsto je če regio na li za ci je in nava ja na dom ne - vo, da ima mo v Slo ve ni ji prav za prav opra vi ti z in tra re gio nal ni mi sood vi snost mi, ki pre cej pre se ga jo seda njo regio nal no ure di tev. Skrb no izve de na fak tor ska ana li za, s ka - te ro avtor ja meri ta vpliv dejav ni kov druž be zna nja, je poka za la, da izsto pa jo tri regi je, v ka te rih so loci ra ne tudi tri naj več je slo ven ske uni ver ze. To goto vo potr ju je zna no tezo o vpli vu člo veš ke ga kapi ta la in ustvar jal no sti na loka ci jo viso ko pro duk tiv nih dejav no sti, z vi so ko stop njo doda ne vred no sti. Tako je, deni mo, Manuel Castells že pred več kot dvaj se ti mi leti doka zo val, da je pomem ben loka cij ski dejav nik za viso - ko teh no loš ko infor ma cij sko indu stri jo bli ži na veli kih in priz na nih uni verz, na kate rih ta indu stri ja rekru ti ra delov no silo (Ca stells 1989, 83). Seve da pa mora mo takoj doda ti, da je »bli ži na« lah ko rela ti ven pojem. Za raz me re v Se ver ni Ame ri ki to lah ko pome ni 100 do 200 km ali celo več, med tem, ko bi se v Slo ve ni ji ob tak šnih raz da ljah že znaš li zunaj naših držav nih meja. To seve da pome ni, da je pomemb na tudi fizič na veli kost ozem lja (re gi je, drža ve), prav tako kot tudi šte vi lo pre bi val cev in nji hov aglo me ra cij ski poten cial. Ana li za je poka za la, da dejav ni ki, ki jih poi me nu je mo kot »druž ba zna nja« niso niti zmanj ša li, niti pre mo sti li raz lik med regi ja mi, pač pa so jih kveč je mu utr di li in poglo bi li. Po mojem mne nju so rezul ta ti štu di je pri ča ko va ni. Če želi mo pris pe va ti k temu, da bodo tudi pre bi val ci manj raz vi tih obmo čij v Slo ve ni ji delež ni mož no sti in pri lož no sti, ki jih pri na ša raz voj, teme lječ na druž bi zna nja, mora mo trd ne je med - se boj no pove za ti slo ven ski urba ni sistem in na ta način dose či, da se bodo kori sti tak šne ga raz vo ja širi le tudi zunaj treh ali šti rih več jih mest nih sre dišč. Pa vel Gan tar 12 GEORITEM 19 1 Uvod Po leg suro vin, dela in kapi ta la so zna nje in infor ma ci je četr ti dejav nik gos po dar - ske ga napred ka, ki na pre lo mu 20. v 21. sto let je posta ja ključ ne ga pome na. Nova zna nja, ki se izra ža jo bodi si z no vi mi proi zvo di bodi si kot iznajd be, ter teh no loš ki in orga - ni za cij ski pri sto pi pris pe va jo tudi k na stan ku »no vih« druž be nih in regio nal nih nee na ko sti. Nove obli ke znanj namreč ne nasto pa jo povsod, isto ča sno in ena ko mer - no, mar več pro ni ca jo zgolj iz dolo če nih ino va cij skih sre dišč, kar na mno gih območ jih zao stru je nji hov izho dišč ni polo žaj. V so dob no sti se čeda lje pogo ste je raz glab lja o raz lič nih obli kah druž be ne učin - ko vi to sti. Kla sič ne razi ska ve, ki so doslej opo zar ja le na pomen raz voj nih dejav ni kov v po kra jin ski podo bi ter pri ka zo va le gos po dar sko sesta vo, pro met no pove za nost, ener - get sko, komu nal no in komu ni ka cij sko infra struk tu ro ter oprem lje nost s so cial ni mi, izo bra že val ni mi in sto ri tve ni mi dejav nost mi, izgub lja jo pomen. V os pred je sto pa jo zla sti razi ska ve, ki posku ša jo preu či ti pove za nost med temelj ni mi prvi na mi druž be - ne (ne)us pe šno sti. Med nje v zad njem obdob ju spa da jo zla sti razi ska ve o funk cio nal ni pove za no sti gos po dar ske struk tu re s po kra jin ski mi zna čil nost mi (na rav ni mi viri), sodob no komu ni ka cij sko oprem lje nost jo, izo braz be no rav njo pre bi vals tva, obse gom in raz vo jem stop nje druž be no gos po dar ske in poli tič ne odpr to sti (strp no sti) v druž - bi ter razi ska ve o ino va cij skih last no stih druž be, kot ključ nih raz voj nih dejav ni kov izbolj ša nja živ ljenj ske rav ni pre bi vals tva na geo graf sko zaklju če nih območ jih (Flo - ri da 2004). Zla sti pomemb ne so razi ska ve o po me nu in vpli vu viso ko pro duk tiv nih dejav no sti (an gleš ko ven­tu­re­capi­tal), ki zah te va jo nove teh no loš ke in orga ni za cij ske pri je me. Le-ti pa so pra vi lo ma pove za ni s spre me nje ni mi potre ba mi na trgu delov - ne sile, ki jih navad no ena či jo z no vim zna njem. Zna nje je bilo vse sko zi pomemb no raz voj no giba lo v druž bi in še pose bej na tistih geo graf sko zao kro že nih območ jih, ki so izpol nje va la zgor nja meri la. Pra vi lo ma se to doga ja na vpliv nih območ jih veli ke kon cen tra ci je pre bi vals tva, torej v mest nih regi - jah. Te s tem odlo čil no pris pe va jo k preo braz bi gos po dar skih struk tur v funk cij sko zao kro že nih regi jah. Tak šne spre mem be posle dič no vpli va jo zla sti na social no-eko - nom sko preo braz bo (ak tiv ne ga) pre bi vals tva in na pro stor ske struk tu re v po kra ji ni, pred vsem v ur ba nih voz liš čih, kjer se v so dob no sti spro ža kopi če nje zna nja, pa tudi na mrež no pove zo va nje obmo čij na regio nal ni in/ali tudi glo bal ni rav ni. Upo ra ba zna - nja s tem nima le dalj no sež nih posle dic na spre mem be v proi zvod nih pro ce sih in preo braz bo odno sov pri orga ni za ci ji in raz po re di tvi proi zvod nje, tem več posle dič - no vpli va tudi na stop njo raz vi to sti druž be ne bla gi nje v po kra ji ni. Raz lič ne druž be no gos po dar ske in narav no geo graf ske raz me re so torej pogo sto raz log regional - nih dis pa ri tet, ki jih mozaič no sestav lja jo posa mez na pokra jin ska območ ja z raz lič no stop njo raz vi to sti in hitro sti preo braz be struk tur nih ter social no geo graf skih spre memb v do lo če nih slo ven skih pokra ji nah (Rav bar 1999). 13 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina Geo graf ska ana li za ne teme lji na kla sič nih eko nom sko geo graf skih ana lit skih kazal - ni kih, kot so na pri mer bru to doho dek na pre bi val ca, branž na struk tu ra aktiv ne ga pre bi vals tva ali stop nja zapo sle no sti, ampak na novih izho diš čih, ki so se v ne ka te - rih viso ko raz vi tih indu strij skih deže lah izka za le kot preiz ku še no meri lo za preu če va nje ino va cij ske uspe šno sti gos po dar ske ga raz vo ja. Šte vil ne empi rič ne razi ska ve so doka - za le, da uspe va jo pred vsem »us tvar jal ne« druž be, ki že pri sot ne mu zna nju omo go ča jo izde la vo kar naj bolj ših, naj hi trej ših in naj do no snej ših proi zvo dov v kom bi na ci ji s sto - ri tve ni mi in infor ma cij ski mi dejav nost mi. V pri ču jo či knji gi na pod la gi izbra nih kazal ni kov, ki izha ja jo iz med se boj no pove - za nih raz sež no sti druž be ne ga raz vo ja, ana li zi ra mo pro stor sko raz pro stra nje nost, učin ko vi tost ter pred no sti in sla bo sti posa mez nih geo graf skih obmo čij v Slo ve ni ji. Pozor nost name nja mo še temelj nim zna čil no stim gos po dar ske in social no geo graf - ske druž be ne preo braz be, ki jo nare ku je ustvar jal no oko lje kot pogla vit no giba lo sodob ne ga druž be ne ga napred ka. Pod čr tu je mo še pogla vit ne zna čil no sti in raz voj - no spre mi nja nje eko nom sko geo graf skih poja vov zno traj nji ho vih pro duk cij skih siste mov. Na razum ljiv način smo žele li ovred no ti ti ino va cij sko moč in učin ko vi tost druž be na lokal ni in regio nal ni rav ni ter nju no pri mer lji vost. Osre do to ča mo se zla - sti na sodob ne spre mem be v ur ba nem siste mu ter na kre pi tev in med se boj no pove za nost lokal ne ga (re gio nal ne ga) gos po dars tva. Opo zar ja mo na pomen in struk - tu ro raz voj nih dejav ni kov, ki sode lu je jo pri spe cia li za ci ji, med se boj nem pre ple ta nju ozi ro ma pri obli ko va nju »mo zai ka« (lo kal nih) pro duk cij skih siste mov. Poleg tega raz - prav lja mo o iz bolj ša nem razu me va nju dejs tva, da ima lah ko na spre me nje no dina mi ko v lo kal nih pro duk cij skih siste mih pomem ben uči nek pove ča na vlo ga ustvar - jal ne ga oko lja. Za izpol ni tev tega cilja smo se osre do to či li na izbor jav no dostop nih sta ti stič no pri mer lji vih kazal ni kov, ki nepo sred no ali posred no vpli va jo na ino va tiv - ne zmog lji vo sti druž be; podrob ne je jih pred stav lja mo v na da lje va nju. 2 Teo ret ske pod la ge in ključ ni poj mi Druž bo slov ne zna no sti so za razu me va nje med se boj ne pove za no sti druž be zna - nja in stop nje regio nal ne uspe šno sti raz vi le veli ko teo rij. Teme lji jo zla sti na preu če va nju vpli vov stop nje izo bra že no sti (v po me nu ustvar jal no sti) na prvi ne teh - no loš ke ga napred ka. Gos po dar ske ga napred ka nič več ne dolo ča ta le delo in kapi tal, pač pa je v vi so ko raz vi tih druž bah odlo čil na gonil na sila gos po dar ske rasti ustvar - jal nost. Zna nje tudi ni iden tič no z us tvar jal nost jo. Po mne nju Flo ri de (2002) so ustvar jal ni pokli ci poten cial, ki ga sestav lja celo kup na popu la ci ja dolo če ne ga naro - da, ki s svo jo poklic no sesta vo pris pe va k raz vo ju. Z us tvar jal nost jo je tesno pove za na še strp nost med social ni mi sku pi na mi, ki prav tako spro ža nalož be ne aktiv no sti in s tem spod bu ja gos po dar ski napre dek. Pod la ga za raz voj pa so ino va ci je in inte rak - 14 GEORITEM 19 tiv ni pro ces insti tu cio na li zi ra ne držav ne ure di tve ter na tej pod la gi druž be na orga - ni zi ra nost. Po jem »druž ba zna nja« se je kot druž be no gos po dar ska raz voj na zami sel začel uve - ljav lja ti že pri avstrij sko-ame riš kem teo re ti ku menedž men ta Petru Fer di nan du Druc ker ju (1909–2005), kar še zla sti velja za nje go vo delo Tech­no­logy,­Mana­ge­ment and­Society (1970). Po prvot nem razu me va nju je pome ni la gos po dar sko ure di tev, kjer zna nje v pri mer ja vi s su ro vi na mi, kapi ta lom, infra struk tur no oprem lje nost jo, delom in bli ži no potroš nje, torej pre skr bo val nih in oskrb nih funk cij, dobi va vse pomemb - nej šo vlo go, nje go vi učin ki v druž be nem raz vo ju pa ima jo sicer ugod ne vpli ve na gos po dar sko rast, a pov zro ča jo tudi social no dife ren cia ci jo. To je bilo tudi obdob je, ko je v raz vi tih deže lah priš lo do moč ne ga pora sta držav nih in tudi zaseb nih aktiv - no sti, zla sti v sto ri tve nih dejav no stih, ter hkra ti do nagle ga izbolj ša nja kako vo sti izo braz be ne rav ni, pose bej na aka dem ski stop nji. Teo ri jo o vzroč ni pove za no sti med druž be nim napred kom, koli či no nako pi če - ne ga zna nja in teh no loš kim raz vo jem v so dob nih druž bah potr ju je jo šte vil ni prak tič ni doka zi. V druž bi, ki želi lju dem zago to vi ti čim več je bla go sta nje, se delež ustvar je ne ga dohod ka na pod la gi suro vin in masov ne proi zvod nje zmanj šu je na račun pove če va nja dohod ka na pod la gi know­how-a in inte lek tual nih dejav no sti. Izo braz - ba in izo bra žen ci so posta li naj po memb nej ši kapi tal viso ko raz vi tih družb, kate rih cilj je zago tav lja nje kako vost ne ga živ lje nja ob čim manj ši pora bi (na rav nih) virov. Raz lič na poi me no va nja za sta nje, kjer zna nje v druž be nem napred ku prev ze ma vodil no vlo go, je v osem de se tih letih 20. sto let ja vpe lja la sku pi na fran ko fon skih razi - sko val cev Grou­pe­de­Rec­herc­he­Européene­sur­les­Mili­eux­Inno­va­teurs (GREMI),­ki je s teo ret ske ga vidi ka veli ko pris pe va la k uve lja vi tvi poj ma ustvar jal no oko lje (Ay - da lot 1986). Po jem druž ba zna nja je v zad njih deset let jih prejš nje ga sto let ja sov pa dal z dru - gi mi poj mo va nji sodob nih druž be nih doga janj. Pogo sto ga sprem lja jo bli zu po men ke, na pri mer eko no mi ja zna nja (know­led­ge­eco­nomy) in na zna nju teme lje če gos po dars - tvo (know­led­ge­ based­ eco­nomy), ki jima je last no hitro raz voj no spre mi nja nje druž be no gos po dar skih raz mer na pod la gi struk tur nih spre memb. Za druž bo znanja se upo rab lja jo še neka te ri sorod ni izra zi, kakr šna sta »uče če se regi je« (From - hold-Ei se bith 1995, 1999, 2004) in »us tvar jal no oko lje« (Ay da lot 1986; Cam pag ni 1991; Mail lat, Quévit in Senn 1993). Pove za ni so z ra zi ska va mi o vpli vih »po stin du strij - ske ga« ozi ro ma »post for di stič ne ga« nači na proi zvod nje na druž bo. Spod bu ja jo jih zla sti ana li ze o ino va tiv nem regio nal nem raz vo ju kot pris po do bi za spo sob nost uspe - šne ga pre no sa novih znanj v prak so ter inten ziv no pove zo va nje znans tve no teh no loš kih cen trov z gos po dar ski mi omrež ji in zdru že nji. V de vet de se tih letih prejš nje ga sto let ja so druž bo zna nja pri če li isto ve ti ti tudi s poj - mom »in for ma cij ske druž be« (Mail lat, Quévit in Senn 1993; From hold-Ei se bith 2004). Razi ska ve so se osre do to či le na širo ko pre že ma nje dela z ra ču nal ni ki in nji ho ve ga 15 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina omrež ja (in ter net), ki je s hi trim pre to kom infor ma cij (teh no loš ki trans fer) omo go - či lo hitrej še med se boj no pove zo va nje gos po dars tva, s či mer so se poja vi le nove obli ke ino va cij skih in pove zo val nih pro ce sov (mre že nje). Pomen zna nja se je pove čal zla - sti na področ ju komu ni ka cij skih dejav no sti in nji ho vih orga ni za cij skih sesta vin, kot je na pri mer uprav lja nje z zna njem. Vse to je vpli va lo na spre me njen način živ lje - nja. Spre me ni li so se stan dar di kako vo sti živ lje nja, na pri mer na področ jih ponud be in oprem lje no sti s kul tur ni mi insti tu ci ja mi, raz lič nih social nih aktiv no sti in poten - cia lov za rekrea ci jo ter pro sti čas in podob no. Pove ča la se je zla sti stop nja mobil no sti pre bi vals tva in to tako na glo bal ni kot intra re gio nal ni rav ni. Ra zi ska ve o druž bi zna nja in ustvar jal no sti se v raz lič nih druž bo slov nih znan - stve nih dis ci pli nah, ki se ukvar ja jo s to prob le ma ti ko, med se boj no dopol nju je jo: • Socio lo gi ja pred nost no preu ču je nasta nek, šir je nje in izra bo zna nja v in sti tu cio - nal nem kon tek stu. Teo ret ske pod la ge izha ja jo iz Free ma no vih (1987, 2005) opre de li tev ino va cij skih siste mov mrež ne ga pove zo va nja gos po dar skih zdru ženj ter insti tu cij v jav nem in zaseb nem sek tor ju, kate re ga aktiv no sti so spro ži le inte - rak ci je na področ ju novih teh no lo gij, nji hov geo graf ski odsev pa je osre do to ča nje teh aktiv no sti zla sti na mest nih območ jih z ugod ni mi loka cij ski mi raz me ra mi ob hkrat nem raz pr še va nju zno traj vpliv nih obmo čij mest nih regij. • Eko nom ska spoz na nja izha ja jo iz neo kla sič ne teo ri je rasti, ki jo pos pe šu je pove - za nost izo bra že val ne ga siste ma, ino va cij in pro duk tiv no sti. Teme lji na teh nič nem napred ku ter sti mu la tiv nem poli tič nem in duhov nem ozrač ju (Schum pe ter 1934; Key nes 1936; Solow 1956 in 1957; Swan 1956). Poz nej še razi ska ve teme lji jo še na teh no loš kem napred ku, teme lje čem na ino va ci jah, razi sko va nju in aku mu la ci ji člo - veš ke ga kapi ta la kot izvo ru rasti. Pove za nost novih znanj s pod jet niš tvom roje va komer cia li za ci jo novih idej, ki so gonil na sila gos po dar ske ga napred ka in s tem regio - nal ne ga raz vo ja (glej na pri mer Schum pe ter 1912 in Feld man 2000). • Pove ču je se tudi pomen teo ret skih in empi rič nih razi skav geo gra fi je člo veš kih virov (Läpple 2001) Skup no jim je, da uve ljav lja nje zna nja tol ma či jo s pro stor sko raz - po re di tvi jo nji ho vih nosil cev. Izha ja jo tudi iz teze, da glo ba li za ci ja omo go ča mre že nje proi zvod nje, ki je vse manj odvi sna od regio nal ne vpe to sti v za klju če - nih geo graf skih oko ljih. Pove zo va nje v raz lič ne nad na cio nal ne insti tu ci je ima pomemb ne učin ke na pro stor ske struk tu re zla sti v lo kal nih oko ljih. Pri tem ima izgra je va nje omrež ja pro met nih kori dor jev dalj no sež ne posle di ce za raz voj mest kot raz voj nih gene ra tor jev. Omo go ča širi tev nji ho vih pri vlač nost nih zale dij, s či - mer je pove za na naraš ča jo ča mobil nost pre bi vals tva. Vid ni uči nek je v ob li ko va nju mest nih regij in nji ho vih vpliv nih obmo čij, ki posta ja jo poli gon pre struk tu ri ra nja druž be nih pro ce sov. Z mest ni mi regi ja mi se obli ku je jo nove mož no sti za mrež no pove zo va nje in skrb za pos pe še va nje ugod ne ga gos po dar ske ga vzduš ja za člo veš - ki in social ni kapi tal, zla sti s po nud bo pri vlač nih loka cij za nase lje va nje ter širi tvi jo ponud be mate rial ne in nema te rial ne infra struk tu re. Tako ima kopi če nje 16 GEORITEM 19 zna nja vza jem ne in obo je stran ske učin ke na obli ko va nje mest nih regij in preo braz - bo v gos po dar skih aktiv no stih. V teh raz me rah so se mesta kot raz voj ni gene ra tor ji pri si lje na pri la ga ja ti spre me nje nim sil ni cam, ki spod bu ja jo tek mo val nost in s tem kon - ku renč nost. 3 Druž ba zna nja Opre de lje va nje temelj nih zna čil no sti druž be zna nja ni enot no. Tudi na med na - rod ni rav ni ni natanč ne defi ni ci je o po me nu in vlo gi ino va cij skih dejav no sti kot pomemb nih sesta vin druž be zna nja, saj obsta ja jo raz lič ni pri sto pi za nje no opre de - li tev. Raz pon poj mo va nja druž be zna nja sega od ozkih inter pre ta cij, ki teme lji jo zgolj na učin kih teh no loš kih ino va cij, do kom plek snej ših diskur zov. Ož ji pogle di pri vred no te nju izha ja jo iz pred po stavk, da je vzpo sta vi tev na zna - nju teme lje če druž be prvin sko pove za na s teh no loš ki mi spre mem ba mi zla sti v in du strij ski proi zvod nji. Po tej raz la gi je raz voj ino va cij na teh nič no-teh no loš kih področ jih pove zan z nji ho vo upo ra bo v prak si, ki pred stav lja ključ no prvi no druž - be ne ga napred ka (glej na pri mer Sta nov nik in Kos 2005). Poleg tega v li te ra tu ri posa mez ni avtor ji raz li ku je jo raz lič ne obli ke ino va cij (Ku jath 2008), zla sti: • teh no loš ke/na ra vo slov ne, • duhov ne/druž bo slov ne in • ustvar jal ne/kul tur ne. Pod poj mom ino va ci je razu me mo zla sti nasta ja nje novih proi zvo dov in orga ni - za cij skih reši tev, ki se uve ljav lja jo v proi zvod nih pro ce sih ali na trgu ter s tem pris pe va jo k raz vo ju pro duk tiv no sti in bla gi nji druž be. Ob ino va ci jah nasta ja jo nova pod jet ja, obsto je ča pa se pove zu je jo v omrež ja z dru gi mi igral ci, na pri mer s pod por ni mi pod - jet ji in zla sti z ra zi sko val ni mi usta no va mi, ki ustvar ja jo ali vpi ja jo nova zna nja in jih pre tvar ja jo v trž ne izdel ke. Za ino va ci je lah ko ozna či mo tudi spo sob nost pod je tij, da se pri la ga ja jo spre mi nja jo čim raz me ram na trgu (Schum pe ter 1912). Mož no sti hitrej še ga pre to ka bla ga, sto ri tev in zna nja so se z raz vo jem infor ma - cij skih teh no lo gij kore ni to spre me ni le in spro ži le glo ba li za ci jo gos po dars tva ter glo bal no deli tev dela. Potem ta kem so teh no loš ke ino va ci je in nove komu ni ka cij ske mož no sti v zad njih letih 20. sto let ja ustva ri le ugod ne raz me re za raz voj na zna nju teme lje če druž be. Dejan sko gre za tesno pre ple ta nje teh nič no-teh no loš kih, eko nom - sko geo graf skih in regio nal no geo graf skih pro ce sov. Zato v OECD (Dosi 1996) meni jo, da gre pri upo ra bi poj ma druž ba zna nja za izjem no kom plek sen pro ces, ki ga sprem lja več pod si ste mov. Poleg teh nič no-teh no loš ke ga, kjer pred nja či jo teh no - loš ko inten ziv ne indu strij ske pano ge ter razi sko val ne in raz voj ne dejav no sti, ter komer cial ne ga vidi ka, ki slo ni na zna nju teme lje čih sto ri tvah in se osre do to ča na orga - ni zi ra no raz de lje va nje bla ga in sto ri tev (zla sti infor ma cij), ima pomemb no vlo go tudi 17 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina regionalnogeografske razsènosti tehni~no-tehnolo{ki ekonomskogeografske napredek rasènosti u~inki v pokrajini Sli­ka 1:­Raz­sež­no­sti­druž­be­zna­nja­in­nje­ni­učin­ki­v po­kra­jin­ski­podo­bi. delo in zna nje z ve li kim dele žem viso ko uspo sob lje nih delav cev (Know led ge for Deve - lop ment 1999). Pri mer ja va z ob dob jem indu strij ske druž be raz kri va, da so teh no loš ke spre mem - be, zla sti na področ ju infor ma cij skih in komu ni ka cij skih teh no lo gij, pov zro či le kore ni te spre mem be v do je ma nju druž be zna nja. Spre me ni la se je izo braz be na raven pre bi - vals tva, z njo pa tudi dejav ni ki, pove za ni z vse bi na mi izo bra že val nih siste mov za raz voj druž be zna nja. Uve lja vi la so se tudi bolj prož na pra vi la in stan dar di v pri mer ja vi s ti - sti mi, ki so jih nare ko va li siste mi za urav na va nje učin ko vi to sti v tra di cio nal ni indu strij ski druž bi. Ino va ci je ima jo pomemb no vlo go tudi na področ ju zni že va nja stroš kov dela, vse to pa se odra ža v so cial nih in pro stor skih spre mem bah druž be ne - ga oko lja. Ko govo ri mo o druž bi zna nja in nje nem pome nu, ni nobe ne ga dvo ma, da je na zna nju teme lje če gos po dars tvo gonil na sila raz vo ja. Struk tur ne spre mem be so postin - du strij sko druž bo posta vi le pred nove izzi ve ne le na teh nič no-teh no loš kem, tem več tudi na gos po dar skem in druž be nem področ ju. Vse sesta vi ne člo ve ko ve ga delo va - nja se bodi si nepo sred no bodi si posred no odra ža jo v po kra jin ski stvar no sti. Potem ta kem lah ko druž bo zna nja raz la ga mo s po moč jo treh raz sež no sti: teh nič no-teh - no loš ke, eko nom sko geo graf ske in regio nal no geo graf ske. Vsa ka od njih ima svojs tve ne zna čil no sti, ki izha ja jo iz raz lič nih geo graf skih pojav nih oblik v po kra ji ni (sli ka 1). Na zna nju teme lje čo druž bo torej sestav lja širo ka pale ta dejav no sti. Pomemb no je pri do bi va nje zna nja na vseh področ jih, še zla sti na nara vo slov no-teh nič nem, pa tudi na druž bo slov no-hu ma ni stič nem. Ključ na je pre tvor ba znanj na mno ži co druž - be nih doga janj in pre ple tanj. Osred nja prvi na je uče nje, kar velja na insti tu cio nal ni in indi vi dual ni rav ni, še bolj pa na pod jet niš ki. Druž ba zna nja je torej nepo sred no pove za na z ne neh nim uče njem, zato lah ko uče nje opre de li mo kot pro ces, ki je vgra - jen v us pe šnih druž be no-kul tur nih oko ljih (na nacio nal ni in/ali regio nal ni rav ni). 18 GEORITEM 19 Raz voj novih znanj pome ni inten ziv no oseb no in insti tu cio nal no pove zo va nje akter - jev na raz lič nih področ jih, zla sti pa pri med se boj no sek tor sko pove za nih pano gah in tudi v do lo če nih geo graf sko pove za nih oko ljih, ki pa ima jo v šte vil nih pri me rih tudi glo bal ne raz sež no sti. Reče mo lah ko, da na pri mer tako ime no va ni groz di zna - nja ne poz na jo meja. V so dob no sti so zna nje, delo in uče nje v nas prot ju z li near ni mi mode li iz obdob - ja indu strij ske druž be. Načr to va ni so inte rak tiv no in tesno pove za ni s svojs tve ni mi izo bra že val ni mi, social ni mi in kul tur ni mi usta no va mi, zato niso vse lej sklad ni z us - ta lje ni mi (privz go je ni mi) nava da mi. Sodob na druž ba zna nja pra vi lo ma ni odvi sna le od last nih sred stev, ampak zla sti od pod por ne ga oko lja, ki spod bu ja ino va cij ske pro ce se. Sled nje obi čaj no dolo ča šest med se boj no pove za nih podro čij: • izo bra že val ni sistem, • razi sko val ni sistem (uni ver ze, viso ko šol ske in razi sko val ne usta no ve ter dru gi raz - voj no-ra zi sko val ni oddel ki), • finan ci ra nje zna nja in ino va cij, • med se boj no pove zo va nje zno traj posa mez nih sku pin in med raz lič ni mi sku pi nami ude le žen cev, • imple men ta ci ja pre no sa novo sti v gos po dars tvu (proi zvod nji) in na trgih, • ino va ci jam pri jaz na ure di tev s tak šni mi gos po dar ski mi, poli tič ni mi in prav ni mi odno si v druž be ni skup no sti, ki spod bu ja jo kon ku renč nost. Hie rar hič ni druž be no gos po dar ski odno si, zna ni iz obdob ja veli kih gos po dar skih in/ali držav nih admi ni stra tiv nih siste mov izgub lja jo pomen. Nado meš ča jo jih verti - kal no in hori zon tal no orga ni zi ra ne mre že sorod nih, med se boj no pove za nih sek tor skih dis ci plin in usta nov, ki ima jo še pose bej pomemb no vlo go v na rav no- in druž be nogeo - graf skih zako ni to stih ino va cij skih pro ce sov na vseh področ jih druž be ne ga živ lje nja. S tem zni žu je jo tran sak cij ske, proi zvod ne in osta le druž be ne stroš ke. Spod bu ja jo tudi zau pa nje med pre bi vals tvom, gos po dar ski mi in druž be ni mi akter ji, izbolj šu je jo pod jet niš ke veš či ne in podob no. Ustvar ja nje nove ga zna nja in nje go va izme nja va sta neloč lji vo pove za na z med se boj nim sode lo va njem in komu ni ka ci ja mi ne le na glo - bal ni rav ni, ampak tudi na lokal ni, kar velja še zla sti za kon kret na, med se boj no pre ple te na in pove za na gra vi ta cij ska območ ja v ur ba ni zi ra nih regi jah (sli ka 2). Če prav obsta ja jo glo bal ne mre že zna nja, tudi te potre bu je jo insti tu cio nal no in orga ni za cij sko pod por no oko lje na geo graf sko in funk cij sko zao kro že nem območ - ju. Tako je regio nal na pove za nost pre ple tov zna nja bis tve ne ga pome na za medo seb ne izme nja ve zna nja (Jan sen 2004). Čeprav se skup ni okvir zna nja ustvar ja na veli kih raz da ljah, so ven dar le v ve či ni pri me rov odlo ču jo če oseb ne pove za ve zna nja, pove - za ne s kon kret ni mi raz voj ni mi gene ra tor ji v ti stih urba nih sre diš čih, ki ima jo zna nju pri jaz ne loka cij ske raz me re. Kujath (2008) tovrst no pove za nost ime nu je loka cij ska lep lji vost (an gleš ko loca­tio­nal­stic­ki­ness), ki se pri la ga ja poseb nim lokal nim raz me - ram, v njih pa se akter ji načrt no sez na nja jo s teh no loš ki mi dosež ki ter »ob de lu je jo« 19 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina razvojni dejavniki drùbe znanja dràva/regionalna inovacijski sistem akterji zdruènja raziskave • univerze izobrazba prebivalci • gospodarska in razvoj financiranje • • raziskovalni • ~love{ki viri in{tituti zdruènja • ustvarjalnost • razvojni • podjetja oddelki mreènje in prenos prepletanje znanja konkuren~nost Sli­ka 2:­Model­raz­voj­nih­dejav­ni­kov­druž­be­zna­nja. ide je s ce le ga sve ta. Pre nos zna nja in nje go va učin ko vi ta upo ra ba sta dan da nes ključ - ne ga pome na tako za gos po dar sko uspe šnost in social ni raz voj drža ve kot nje nih sestav nih delov, zla sti gra vi ta cij sko zao kro že nih vpliv nih obmo čij mest. Pou da rek je na ustvar ja nju, uva ja nju in korist ni upo ra bi zna nja, kar je pogo je no s kom bi na ci jo obsto je če ga zna nja in/ali spo sob nost mi za kom bi ni ra nje raz lič nih znanj (Holz - mann-Jen kins 2004). De jav ni ki druž be zna nja se med se boj no pre ple ta jo. Sklad no z raz voj no vlo go na zna nju teme lje če druž be so v njej raz lič ni pou dar ki. Na model ni rav ni nje ne raz sež - no sti v vsej kom plek sno sti in med se boj ni pove za no sti pri ka zu je sli ka 3. Vodil na nače la druž be zna nja in nje nih funk cij v druž be nem oko lju kot goni lih glo ba li za cij skih sil - nic sestav lja jo pove za nost člo veš kih virov in nji ho ve ino va tiv no sti z druž be no učin ko vi tost jo, ki zago tav lja kon ku renč nost. Zdru žu je jo jih tri temelj ne raz sež no sti: teh nič no-teh no loš ke, eko nom sko geo graf ske in regio nal no geo graf ske. V tem kom - plek snem kro go to ku druž be ne učin ko vi to sti ima pomemb no pove zo val no funk ci jo tudi pod por no oko lje, ki ga sestav lja ta insti tu cio nal na orga ni zi ra nost (na regio nal - ni rav ni) in dostop nost do sodob ne infra struk tur ne oprem lje no sti. 20 GEORITEM 19 REGIONALNOGEOGRAFSKE RAZSEŽNOSTI POVEZANOST: • institucionalni okvir • regionalni okvir ČLOVEŠKI VIRI: DRUŽBENA • ustvarjalnost UČINKOVITOST • raziskovalni potencial DR D U R ŽBA B ZNANJA in i o n v o a v c a i c j i e konkurenčnost in tekmovalnost DOSTOPNOST IN GOSPODARSKI RAZPOLOŽLJIVOST VPLIV IN UČINKI: IKT • nove tehnologije PODJETNIŠTVO TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE RAZSEŽNOSTI EKONOMSKOGEOGRAFSKE RAZSEŽNOSTI IKT – informacijska in komunikacijska tehnologija Sli­ka 3:­She­ma­ti­zi­ra­ne­raz­sež­no­sti­druž­be­zna­nja­(Kajuh­s­sodelavci­2008). Teh nič no-teh no loš ki vidik je poleg raz no vrst nih oblik ino va cij odlo ču jo če pove - zan z do stop nost jo do kako vost nih infor ma cij skih in komu ni ka cij skih teh no lo gij (IKT). Pod por no oko lje z us trez no IKT infra struk tu ro je v so dob ni druž bi con­di­tio­sine­qua non (»po goj, brez kate re ga ne gre«) za zago tav lja nje druž be ne učin ko vi to sti. Vse bu - je celo kup no infra struk tur no omrež je kot eno ten sistem, ki zago tav lja ustrez ne raz me re za raz voj (an gleš ko social­over­head­capi­tal) in ga je mogo če čle ni ti na: • social no infra struk tu ro (mre ža zdravs tve nih, izo bra že val nih, kul tur nih in podob - nih usta nov), • teh nič no infra struk tu ro (pro met na, tele ko mu ni ka cij ska, komu nal na, oskr bo valna in sorod na opre ma) ter • insti tu cio nal no infra struk tu ro (jav na upra va, notra nja var nost, sods tvo in podobno). In fra struk tu ra poma ga pod jet niš ke mu sek tor ju pri zni že va nju proi zvod nih stroš kov, zla sti trans port nih in tran sak cij skih. Infra struk tu ra se nana ša tudi na tiste mate rial ne in insti tu cio nal ne dejav no sti ter napra ve, ki v po kra ji ni sode lu je jo v proi - zvod nji in s tem gos po dar skem raz vo ju, pri pre skr bi pre bi vals tva ter obli ko va nju nasel bin ske ga siste ma. Potem ta kem odlo ča zla sti o pro duk tiv no sti in učin ko vi to sti 21 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina jav nih in zaseb nih naložb ter sestav lja nuj no pod la go za nemo te no delo va nje regio - nal ne ga raz vo ja. Gos po dar ske raz sež no sti so pove za ne z učin ki med se boj ne pove za no sti gos podar - skih sek tor jev, ki se pre ple ta jo z eko no mi jo zna nja in člo veš ke ga kapi ta la. Obsta ja jo tudi pomemb ne vzroč ne pove za ve med pod jet niš tvom in admi ni stra tivno-teh nič - ni mi obli ka mi, ki lah ko spod bu ja jo ali zavi ra jo raz voj pod jet niš tva v do lo če nem oko lju. In konč no, regio nal no geo graf ske ter social ne raz sež no sti doka zu je jo, kako pomemb no je izo bra že va nje in uspo sab lja nje. Preu če va nje geo gra fi je člo veš kih virov je pove za no s preu če va njem izo braz be ne rav ni pre bi vals tva, ustvar jal no sti in razi - sko val nih poten cia lov, ki so pod la ga za sta bi len pre tok nove delov ne sile, zna nja in spod bu ja nja sistem ske ga raz miš lja nja. Kopi če nje ustvar jal nih pre bi vals tve nih sku - pin na dolo če nih geo graf sko zao kro že nih območ jih je pove za no z iz bra ni mi gos po dar ski mi dejav nost mi, ki so v so dob nih raz me rah vpe te v tek mo val nost, zato na tovrst nih območ jih še pou dar je no čuti jo potre be po viso ko izo bra že nih in ustvar - jal nih sode lav cih. Sre diš ča gos po dar ske moči so osre do to če na zla sti na urba ni zi ra nih območ jih. Naj - po memb nej šo vlo go ima jo pred vsem oko lja, ki pos pe šu je jo mate rial no, social no, kul tur no in sim bol no pre poz nav nost, kot je na pri mer sodob na infra struk tur na oprem - lje nost. Tudi za (ne)us pe šnost mest velja jo poseb ne loka cij ske in druž be no gos po dar ske raz me re. Sko raj po pra vi lu se obli ku je jo na več jih urba nih območ jih s »kri tič no« zasto - pa nost jo aktiv ne ga pre bi vals tva, kar velja pred vsem za ustvar jal ne pokli ce. Ponu di jo lah ko bogas tvo mate rial nih virov, kul tur ne in social ne raz no li ko sti ter s tem bolj še mož no sti za raz no vrst no ponud bo in več je pov pra še va nje na trgu delov ne sile, kakr - šno zah te va druž ba zna nja. Tovrst no delov no silo razu me mo kot »ba zen« zna nja, ki je odprt za raz lič ne obli ke sode lo va nja. Teme lji na spod bud nem oko lju, sodob ni komu - ni ka cij ski in pro met ni infra struk tu ri ter raz no vrst no sti ponud be na trgu delov ne sile. Skrat ka, s tega zor ne ga kota je urba na druž ba v bis tvu sopo men ka za obli ko va nje nasta - ja jo če druž be zna nja. Mest ne regi je so za druž bo zna nja potem ta kem loca­li­ties­of lear­ning­(pri zo riš ča uče nja; Dosi 1996). V zad njem obdob ju se veli ko govo ri o novi teh no loš ko-in du strij ski post for di stič - ni para dig mi, kjer pro duk cij ski siste mi naka zu je jo tež njo po ustvar ja nju struk tu ri ra ne ga mozai ka spe cia li zi ra nih in samo pri la go dlji vih lokal nih siste mov z med se boj no pove za nost jo v ok vi ru kom plek snih omre žij (an gleš ko net­work). To tezo so še ne dolgo tega moč no kri ti zi ra li, ker so dvo mi li, da je mož no pomemb no loče va nje masov nih (for di stič nih) in pri la go dlji vih pro duk cij skih siste mov. Očit no je, da masov ni proi - zvod ni siste mi tudi v glo ba li za cij skih raz me rah niso pre te klost, drži pa tudi, da v teh oko liš či nah struk tur no pri la ga nje zah te va nove orga ni za cij ske obli ke. Za kopi če nje ustvar jal nih pokli cev so se kot naj bolj pri mer ni loka cij ski dejav niki izka za li tisti, ki so pove za ni s po kra jin sko mikav nost jo (na­tu­ral­ame­ni­ties), pri vlačni - mi bival ni mi raz me ra mi, raz no li ko kul tur no ponud bo (cul­tu­ral­ame­ni­ties), uspe šnim 22 GEORITEM 19 šol skim siste mom ter mož nost mi nadalj nje ga izo bra že va nja, znans tve no ra zi sko val - no (zla sti teh no loš ko) tra di ci jo in sodob no infra struk tur no opre mo, kon cen tra ci jo viso ko kva li fi ci ra nih stro kov nja kov v že obsto je čih pod jet jih z vi so ko teh no lo gi jo ali teh no loš kih par kih (uni ver zah in/ali razi sko val nih usta no vah), majh nim dele žem indu - strij skih pod je tij, zla sti tistih, ki one sna žu je jo oko lje. Pri vlač na so območ ja, ki so se odzva la pozi vom po oko lju pri jaz ni proi zvod nji, območ ja z bo ga to ponud bo spe cia - li zi ra nih poslov nih sto ri tev (bu­si­ness­ ser­vi­ces), ki so spo sob na še naprej raz vi ja ti proi zvo de viso ke teh no lo gi je, območ ja, ki že dalj časa izka zu je jo živa hen in sta bi len pre bi vals tve ni raz voj ter sre diš ča z že zgra je nim omrež jem sodob nih infor ma cij skih pove zav. Pro duk cij ski pro ce si zna nja ima jo glo bal ne in regio nal ne raz sež no sti. Ker so last - no sti druž be zna nja še pose bej pove za ne s spod bu ja njem pod por ne ga oko lja na regio nal ni ozi ro ma lokal ni rav ni, se v so dob no sti nje na težiš ča pre na ša jo iz (nad)na - cio nal ne na regio nal no raven. 4 Kazal ni ki vred no te nja druž be zna nja Kot je bilo že uvo do ma pove da no, ima druž ba zna nja teh nič no-teh no loš ke, eko - nom sko geo graf ske in regio nal no geo graf ske raz sež no sti. Za vsa ko od njih smo posku si li opre de li ti kazal ni ke, ki so na voljo in izha ja jo iz med se boj no pove za nih raz - sež no sti druž be no gos po dar ske ga raz vo ja. Za ope ra cio na li za ci jo vred no te nja smo obli ko va li sistem kazal ni kov, ki vse bu je jo vse tri opi sa ne raz sež no sti in so ob tem sta - ti stič no doseg lji vi ter za bral ca razum lji vi in nazor ni. Z nji mi ana li zi ra mo pro stor sko raz pro stra nje nost, učin ko vi tost ter pred no sti in sla bo sti posa mez nih geo graf skih obmo - čij v Slo ve ni ji. Pri obli ko va nju geo graf sko zao kro že nih obmo čij smo se naslo ni li na območ ja lokal nih skup no sti in/ali raz voj ne regi je. Pozor nost name nja mo temelj nim zna čil no stim gos po dar ske in social no geo graf ske preo braz be druž be, ki jo nare ku je ustvar jal no oko lje kot pogla vit no giba lo sodob ne ga druž be ne ga napred ka. Cilj ana - li ze kazal ni kov je na razum ljiv način ovred no ti ti ino va cij sko moč in učin ko vi tost druž be z vi di ka pri mer lji vo sti lokal ne in regio nal ne rav ni. Z vred no te njem ponu ja mo tudi mož nost kon kre ti za ci je raz voj nih dejav ni kov druž be zna nja z na tanč no opre de ljeni - mi in mer lji vi mi nume rič ni mi vred nost mi. Izbor 18 na tanč no opre de lje nih in mer lji vih kazal ni kov, za kate re pred po stav lja mo, da opre de lju je jo teh nič no-teh no loš ke, eko - nom sko geo graf ske in regio nal no geo graf ske raz sež no sti druž be zna nja, pri ka zu je pre gled ni ca 1. Vred no te nje siste mov druž be zna nja na pod la gi izbra nih kazal ni kov je poe no - sta vi tev pred po stav ke o raz no li kih mode lih druž be zna nja, pove za nih z zna čil nost mi gos po dar ske rasti, ino va tiv no sti, teh no loš kih izbolj šav in kako vo sti živ lje nja. Veči - na podat kov se nana ša na leto 2010. Poleg tega smo poiz ku ša li ugo to vi ti dina mi ko, 23 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina Pre­gled­ni­ca 1:­Izbor­kazal­ni­kov­za­vred­no­te­nje­druž­be­zna­nja­v Slo­ve­ni­ji. raz sež no sti druž be zna nja vi di ki vred no te nja ka zal ni ki teh nič no-teh no loš ke teh no loš ki šte vi lo paten tov na 1000 pre bi val cev znans tve ne obja ve in fra struk tur na do stop nost do inter ne ta oprem lje nost pro met na dostop nost eko nom sko geo graf ske trg delov ne sile in deks pod jet niš tva šte vi lo delov nih mest na 1000 pre bi val cev in deks pro pul ziv no sti lo ka cij ska diver gen ca in deks delov nih mest ta lent in deks ustvar jal no sti I šte vi lo razi sko val cev na 1000 pre bi val cev in deks talen ta na lož be in deks naložb re gio nal no geo graf ske izo braz ba izo braz be na raven šte vi lo štu den tov na 1000 pre bi val cev člo veš ki viri in deks zapo sle no sti in deks ustvar jal no sti II ve li kost vpliv ne ga šte vi lo pre bi val cev območ ja giba nje ozi ro ma spre mi nja nje poja va sko zi čas, s či mer smo žele li ugo to vi ti hitrost preo braz be. V ta namen smo v ve či ni pri me rov upo šte va li obdob je med leto ma 2006 in 2010. V na da lje va nju je podan opis kazal ni kov s pri pa da jo či mi teh nič ni mi last - nost mi in bis tve ni mi vse bin ski mi raz lo gi za nji ho vo vklju či tev v pri ču jo či pub li ka ci ji pred stav lje no razi ska vo. 4.1 Teh nič no-teh no loš ki kazal ni ki Teh nič no-teh no loš ke kazal ni ke v tej razi ska vi razu me mo kot poka za te lje spo sob - no sti za novo sti, to je ustvar ja nje nove ga zna nja in nje go ve ga pre no sa v nove, trž ne izdel ke in sto ri tve, ki so pomemb ni za rast, kon ku renč nost in bla gi njo. Pri tem velja še pose bej pou da ri ti, da v so dob no sti ne zadoš ča več raz li ko va nje med ino va ci ja mi 24 GEORITEM 19 v in du strij skih dejav no stih in sto ri tve nem sek tor ju, saj se je tudi indu strij ska proi - zvod nja zelo spre me ni la. Zato je nuj no poz na va nje pro ce sov pre že ma nja vseh gos po dar skih pro ce sov. Teh no loš ki učin ki na zna nju teme lje če ga gos po dars tva pomemb no zmanj šu je jo mate rial na sreds tva, ki vpli va jo na rast zapo sle no sti, in pove - ču je jo pri ho dek od pro da je v vi so ko kako vost nih poslov nih sto ri tvah. • Podat ki o šte­vi­lu­paten­tov­na 1000 pre­bi­val­cev so bili pri dob lje ni iz podat kov nih baz Ura da Repub li ke Slo ve ni je za inte lek tual no last ni no (med mrež je 1). V njih so objav lje ni bib lio graf ski podat ki objav lje nih in pode lje nih paten tov ter nji ho vi pov - zet ki. Sta nje o šte vi lu paten tov se nana ša na leto 2010, raz vrš če ni pa so gle de na sedež izu mi te ljev. V pri me ru, da je bilo izu mi te ljev več, smo jim dode li li soraz me - ren delež posa mez ne ga paten ta. Pri tem smo izha ja li iz pred po stav ke, da ima šte vi lo na novo regi stri ra nih ali pode lje nih paten tov pomemb no vlo go pri uspe šno sti ino - va cij skih siste mov, ker novi proi zvo di pris pe va jo k raz vo ju novih delov nih mest v pro pul ziv nih dejav no stih in ele men tar no spro ža jo pro ce se druž be zna nja. Podat - ki o šte­vi­lu­pre­bi­val­cev za leto 2010 so bili pri dob lje ni s splet ne stra ni Sta ti stič ne ga ura da Repub li ke Slo ve ni je (SURS) (med mrež je 2). • Znans­tve­ne­obja­ve so izra že ne s šte­vi­lom­točk,­zbra­nih­z ob­ja­va­mi­znans­tve­nih­član­- kov­v re­vi­jah,­ki­jih­indek­si­ra­ta­SCI­Expan­ded­in­SSCI­(gle­de­na­fak­tor­vpli­va)­gle­de na­sedež­orga­ni­za­ci­je­za­obdob­je­2006–2011­na 1000 pre­bi­val­cev­leta 2010. Meto - do lo gi ja izra ču na točk je pov ze ta po SICRIS-u (In for ma cij ski sistem o ra zi sko val ni dejav no sti v Slo ve ni ji), ki ga raz vi ja ta in vzdr žu je ta Inšti tut infor ma cij skih zna no - sti v Ma ri bo ru (IZUM) in Agen ci ja za razi sko val no dejav nost Repub li ke Slo ve ni je (ARRS) (med mrež je 3). Tako izra ču na ne toč ke iz znans tve nih objav so eden od pomemb nej ših poka za te ljev razi sko val ne uspe šno sti posa mez ne ga razi sko val ca ozi - ro ma sku pi ne razi sko val cev, ki ga ARRS sprem lja po pet let nih obdob jih. • Inter net kot medij, komu ni ka cij sko sreds tvo za uče nje, shra nje va nje podat kov, ogla - še va nje in še mar si kaj dru ge ga je nepo greš ljiv sestav ni del sodob ne infor ma cij ske druž be. Pri tem ima jo čeda lje več jo vlo go zmog lji va širo ko pa sov na omrež ja, ki zmo re jo v kraj šem času pre ne sti več je koli či ne podat kov ozi ro ma infor ma cij. Zato je dostop­nost­do­inter­ne­ta, izra že na s šte­vi­lom­inter­net­nih­pri­ključ­kov­s ši­ro­ko­pa­- sovno­pove­za­vo­leta 2010­na 1000 pre­bi­val­cev, eden od pomemb nih teh no loš kih kazalnikov druž be zna nja. Podat ki o tem so bili pri dob lje ni na Agen ci ji za pošto in elek tron ske komu ni ka ci je Repub li ke Slo ve ni je (APEK) (Po dat ki o ši ro ko pa sov - nem … 2010). • Pro­met­na­dostop­nost je opre de lje na kot pov­preč­ni­poto­val­ni­čas­(v mi nu tah) pre­- bi­val­cev­ občin­ z oseb­nim­ avto­mo­bi­lom­ do­ naj­hi­tre­je­ dostop­ne­ga­ regio­nal­ne­ga sre­diš­ča. Podat ki so pov ze ti po štu di ji Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji (Ko zi na 2010), v ka te ri je bil poto val ni čas izra ču nan z ana li tič nim mode lom pro met ne dostop - no sti. Nje go va izde la va je teme lji la na pri pra vi obsež ne baze podat kov, saj zaje ma ozem lje celot ne drža ve in glav ni no nje ne ga cest ne ga omrež ja. Model je sestav ljen 25 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina iz digi tal nih vek tor skih podat kov o cest nem in nasel bin skem omrež ju za leto 2005, ki so jim bili doda ni atri but ni podat ki o real nih hitro stih oseb ne ga avta na posa mez - nih cest nih odse kih za isto leto, ter podat ki o šte vi lu pre bi val cev leta 2002. Regio nal na sre diš ča, do kate rih je bila izra ču na na pro met na dostop nost, so pov ze ta po Stra te - gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004). Gre za sre diš ča nacio nal ne ga pome na, za kar so opre de lje na mesta Celje, Kranj, Ljub lja na, Mari bor, Mur ska Sobo ta, Nova Gorica, Novo mesto, Postoj na, Ptuj, Vele nje, Krš ko, Jese ni ce, Koper, Slo venj Gra dec in Trbov - lje. V so mest jih so bila izbra na tista sre diš ča, ki so gle de na oprem lje nost in gos po dar sko moč nji hov naj moč nej ši člen. V Po sav ju (so mest je Brežice–Krš ko–Sev ni ca) ta vlo - ga pri pa da Krš ke mu, v Zgor nji Gorenj ski (Je se ni ce–Ra dov lji ca) Jese ni cam, v Ko pr skem pri mor ju (Izo la–Ko per–Pi ran) Kopru, na Koroš kem (Dra vo grad–Ravne na Koroš - kem–Slo venj Gra dec) Slo venj Grad cu, v Za sav ju (Hrast nik–Tr bov lje–Za gor je ob Savi) pa Trbov ljam. 4.2 Eko nom sko geo graf ski kazal ni ki Eko nom sko geo graf ski kazal ni ki vred no te nja druž be zna nja so pove za ni s koncen - tra ci jo trga delov ne sile, zla sti sku pi ne, ki je pove za na z us tvar jal nost jo, ino va tiv nost jo in obse gom naložb. Opi ra se pred vsem na kako vost aktiv ne ga pre bi vals tva, ki je dolo - če na na pod la gi uspo sob lje no sti člo veš kih virov. • Indeks­pod­jet­niš­tva pri ka zu je spre mem bo šte vi la pod je tij v med leto ma 2006 in 2010 (šte­vi­lo­pod­je­tij­leta 2010­delje­no­s šte­vi­lom­pod­je­tij­leta 2006­pom­no­že­no­s 100). Podat ke o šte vi lu pod je tij prek jav nih evi denc in last nih razi sko vanj zbi ra in vodi SURS. Pod jet ja so opre de lje na kot regi stri ra ne prav ne ali fizič ne ose be, ki so v letu opazo va nja izka za le pri ho dek ali zapo sle ne ose be ozi ro ma ose be, ki dela jo (med - mrež je 4). • Šte­vi­lo­delov­nih­mest­na 1000 pre­bi­val­cev­je izra že no s po dat ki o šte­vi­lu­delov­no­aktiv­- ne­ga­pre­bi­vals­tva­po­kra­ju­dela­na 1000 pre­bi­val­cev­leta 2010, ki jih s po moč jo jav nih evi denc zbi ra SURS (med mrež je 5). • Indeks­pro­pul­ziv­no­sti smo defi ni ra li kot količ­nik­šte­vi­la­delov­no­aktiv­nih­pre­bi­val­- cev­v pro­pul­ziv­nih­dejav­no­stih­po­kra­ju­dela­in­šte­vi­la­delov­no­aktiv­nih­pre­bi­val­cev po­kra­ju­dela,­pom­no­žen­s 100. Pro pul ziv ne dejav no sti so tiste, ki so po Stan dard - ni kla si fi ka ci ji dejav no sti 2008, V2 (med mrež je 6) pro duk tiv no zah tev nej še in ima jo pomem ben vpliv na druž be no gos po dar ski raz voj. Gre za izbra ne pre de lo val ne dejav - no sti (proi zvod nja kemič nih izdel kov, far ma cevt skih pre pa ra tov, raču nal ni kov, optič nih in elek trič nih naprav, motor nih vozil in plo vil), dejav no sti pove za ne s sa - na ci jo oko lja in zrač nim pro me tom, infor ma cij ske in komu ni ka cij ske dejav no sti, finanč ne in zava ro val niš ke dejav no sti, stro kov ne, znans tve ne in teh nič ne dejav - no sti, izo bra že va nje, zdravs tvo in kul tu ro (pre gled ni ca 2). Podat ke za kazal nik smo pri do bi li na splet ni stra ni SURS-a (med mrež je 5). 26 GEORITEM 19 Pre­gled­ni­ca 2:­Izbor­sku­pin­pro­pul­ziv­nih­dejav­no­sti­po­Stan­dard­ni­kla­si­fi­ka­ci­ji dejav­no­sti 2008,­V2­(med­mrež­je 6). PREDELOVALNE DEJAVNOSTI C20 proi zvod nja kemi ka lij, kemič nih izdel kov C21 proi zvod nja far ma cevt skih suro vin in pre pa ra tov C24 proi zvod nja kovin C26 proi zvod nja raču nal ni kov, elek tron skih in optič nih izdel kov C27 proi zvod nja elek trič nih naprav C28 proi zvod nja dru gih stro jev in naprav C29 proi zvod nja motor nih vozil, pri ko lic in pol pri ko lic C30 proi zvod nja dru gih vozil in plo vil OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, SANIRANJE OKOLJA E36 zbi ra nje, pre čiš če va nje in distri bu ci ja vode E37 rav na nje z od pla ka mi E38 zbi ra nje in odvoz odpad kov ter rav na nje z nji mi, pri do bi va nje sekun dar nih suro vin E39 sani ra nje oko lja in dru go rav na nje z od pad ki H PROMET IN SKLADIŠČENJE H51 zrač ni pro met J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI J58 založ niš tvo J59 dejav no sti v zve zi s fil mi, video- in zvoč ni mi zapi si J60 radij ska in tele vi zij ska dejav nost J61 tele ko mu ni ka cij ske dejav no sti J62 raču nal niš ko pro gra mi ra nje, sve to va nje in dru ge s tem pove za ne dejav no sti J63 dru ge infor ma cij ske dejav no sti K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI K64 dejav no sti finanč nih sto ri tev, razen zava ro val niš tva in dejav no sti pokoj nin skih skla dov K65 dejav no sti zava ro va nja, poza va ro va nja in pokoj nin skih skla dov, razen obvez ne socialne var no sti K66 pomož ne dejav no sti za finanč ne in zava ro val niš ke sto ri tve M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI M69 prav ne in raču no vod ske dejav no sti M70 dejav nost uprav pod je tij, pod jet niš ko in poslov no sve to va nje M71 arhi tek tur no in teh nič no pro jek ti ra nje, teh nič no preiz ku ša nje in ana li zi ra nje M72 znans tve na razi sko val na in raz voj na dejav nost M73 ogla še va nje in razi sko va nje trga M74 dru ge stro kov ne in teh nič ne dejav no sti M75 vete ri nars tvo 27 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina P IZOBRAŽEVANJE P85 izo bra že va nje Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO Q86 zdravs tvo R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI R90 kul tur ne in raz ve dril ne dejav no sti • Loka­cij­ska­ diver­gen­ca je pre prost poka za telj raz lik med delov ni mi mesti in zaposleni mi v do lo če ni pro stor ski eno ti, ki omo go ča osnov ni vpo gled v druž be - no gos po dar sko sesta vo nasel bin ske ga omrež ja (Bole 2008, 55). Opre de lje na je kot količ­nik­šte­vi­la­delov­no­aktiv­nih­pre­bi­val­cev­po­kra­ju­dela­leta 2010­in­šte­vi­la­delovno aktiv­nih­pre­bi­val­cev­po­kra­ju­biva­nja­leta 2010,­pom­no­žen­s 100. Če je loka cij ska diver gen ca 100, sta v do lo če nem nase lju šte vi lo delov nih mest in šte vi lo zaposle - nih urav no te že na, če je več ja od 100, je pre se žek delov nih mest, če pa je pa manj ša od 100, je pre se žek zapo sle nih. Viš ja loka cij ska diver gen ca torej pomeni pre vla - do raz po lož lji vih delov nih mest nad šte vi lom zapo sle nih in zato dnev ne toko ve voza čev (dnev nih migran tov) v na se lje. Enak ozi ro ma zelo podo ben kazal nik so za dolo ča nje stop nje urba ni zi ra no sti, opre de lje va nje zna čil no sti mest in mest - nih občin ter kot indi ka tor za bodo če decen tra li zi ra no usmer ja nje meša ne namen ske rabe zem ljišč upo ra bi li že Koko le (1976), Vri šer (1974 in 1995) in Rav - bar (2002). • Indeks­delov­nih­mest, ki je soro den indek su pod jet niš tva, pri ka zu je spre mi nja nje šte vi la delov nih mest med leto ma 2006 in 2010. Oba indek sa pri ka zu je ta dolo če - no stop njo gos po dar ske aktiv no sti za neko območ je. Indeks delov nih mest je opre de ljen kot količ­nik­šte­vi­la­delov­no­aktiv­nih­pre­bi­val­cev­po­kra­ju­dela­leta 2010 in­šte­vi­la­delov­no­aktiv­nih­pre­bi­val­cev­po­kra­ju­dela­leta 2006,­pom­no­žen­s 100. • Indeks­ustvar­jal­no­sti I­pri ka zu je spre mi nja nje šte vi la ustvar jal nih delov nih mest med leto ma 2006 in 2010. Vklju či tev tega kazal ni ka v ra zi ska vo je izred ne ga pome - na, saj na poti v druž bo zna nja ustvar jal nost dobi va čeda lje več ji pomen (Rav bar in Bole 2007, 13). Ustvar jal na delov na mesta je izjem no tež ko opre de li ti, saj je ustvarjal nost pre cej neo pri jem ljiv pojem. Z geo graf ske ga zor ne ga kota je eno bolj splo šno uve ljav lje nih in šir še spre je tih opre de li tev podal Flo ri da (2004, 8), ki ustvar - jal na delov na mesta ozi ro ma pokli ce od dru gih loči po tem, da je nji ho va dejav nost dolo ča nje prob le mov, iska nje reši tev in pove zo va nje obsto je čih znanj na nov, ino - va ti ven način. Glav na nalo ga lju di z us tvar jal nim pokli cem je, da raz miš lja jo in s po moč jo svo je ustvar jal no sti išče jo ino va tiv ne reši tve. Zgoš če nost pre bi val cev z us - tvar jal nim pokli cem v druž bi naj bi zato ugod no vpli va la na druž be no gos po dar sko podo bo območ ja, kjer ti ustvar jal ci pre bi va jo ozi ro ma delu je jo. Na tem mestu, kjer so v os pred ju gos po dar ske raz sež no sti druž be zna nja, nas je zani ma lo zla sti spre minjanje 28 GEORITEM 19 Pre­gled­ni­ca 3:­Izbor­ustvar­jal­nih­sku­pin­pokli­cev­po­Stan­dard­ni­kla­si­fi­ka­ci­ji­pokli­cev, V2­(med­mrež­je 7). de skrip tor ši fra kate go ri je za ko no da jal ci/za ko no da jal ke, viso ki urad ni ki/vi so ke urad ni ce, mene džer ji/me ne džer ke 1 fi zi ki/fi zi čar ke, kemi ki/ke mi čar ke in podob no 211 ma te ma ti ki/ma te ma ti čar ke, sta ti sti ki/sta ti sti čar ke 212 in for ma ti ki/in for ma ti čar ke in raču nal ni čar ji/ra ču nal ni čar ke 213 stro kov nja ki/stro kov nja ki nje teh nič no-teh no loš kih ved 214 bio lo gi/bio lo gi nje, far ma ko lo gi/far ma ko lo gi nje, agro no mi/agro nom ke in podob no 221 zdrav ni ki/zdrav ni ce, zoboz drav ni ki/zo boz drav ni ce, vete ri nar ji/ve te ri nar ke, far ma cev ti/far ma cevt ke in podob no 222 stro kov nja ki/stro kov nja ki nje za zdravs tve no nego 223 stro kov nja ki/stro kov nja ki nje za uni ver zi tet no, viso ko šol sko in viš je šol sko izo bra že va nje 231 stro kov nja ki/stro kov nja ki nje za sred nje šol sko izo bra že va nje 232 stro kov nja ki/stro kov nja ki nje za pred šol sko in osnov no šol sko vzgo jo in izo bra že va nje 233 stro kov nja ki/stro kov nja ki nje za vzgo jo in izo bra že va nje oseb s po seb ni mi potre ba mi 234 dru gi stro kov nja ki/dru ge stro kov nja ki nje za vzgo jo in izo bra že va nje 235 stro kov nja ki/stro kov nja ki nje za poslo va nje 241 prav ni stro kov nja ki/prav ne stro kov nja ki nje 242 ar hi var ji/ar hi var ke, knjiž ni čar ji/knjiž ni čar ke in podob no 243 stro kov nja ki/stro kov nja ki nje druž be nih ved 244 umet niš ki ustvar jal ci, pous tvar jal ci/umet niš ke ustvar jal ke, pous tvar jal ke in podob no 245 dru gi stro kov nja ki/dru ge stro kov nja ki nje v jav ni upra vi 247 ko mer cial ni ter finanč ni posred ni ki in zastop ni ki/ko mer cial ne ter finanč ne posred ni ce in zastop ni ce in podob no 341 po sred ni ki/po sred ni ce za poslov ne sto ri tve in podob no 342 po slov nou prav ni, prav ni in finanč ni stro kov ni sode lav ci, knji go vod je/ po slov nou prav ne, prav ne in finanč ne stro kov ne sode lav ke, knji go vod ki nje in podob no 343 ca ri ni ki/ca ri ni ce, dav kar ji/dav ka ri ce, refe ren ti/re fe rent ke za social no var nost in podob no 344 po li cij ski prei sko val ci/po li cij ske prei sko val ke in podob no 345 stro kov ni sode lav ci/stro kov ne sode lav ke za social no delo 346 29 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina šte vi la pre bi val cev z us tvar jal nim pokli cem po kra ju dela. Spre mi nja nje šte vi la ustvar - jal cev po kra ju biva nja, ki ga ozna ču je mo kot indeks ustvar jal no sti II, je v osred ju zani ma nja pri osvet lje va nju regio nal no geo graf skih raz sež no sti druž be zna nja. Indeks ustvar jal no sti I je zato opre de ljen kot količ­nik­šte­vi­la­delov­no­aktiv­nih­pre­bi­val­cev v us­tvar­jal­nih­pokli­cih­po­kra­ju­dela­leta 2010­in­šte­vi­la­delov­no­aktiv­nih­pre­bi­val­- cev­ v us­tvar­jal­nih­ pokli­cih­ po­ kra­ju­ dela­ leta 2006,­ pom­no­žen­ s 100. Sez nam ustvar jal nih pokli cev ozi ro ma poklic nih sku pin, ki je pri la go jen Flo ri di nim raz - miš lja njem in teo ret skim okvir jem, je nave den v pre gled ni ci 3. Nare jen je na pod la gi Stan dard ne kla si fi ka ci je pokli cev, V2 (med mrež je 7), ki teme lji na med na rod no pri mer lji vi stan dard ni kla si fi ka ci ji pokli cev ISCO-88 (In­ter­na­tio­nal­ Stan­dard Clas­si­fi­ca­tion­of­Occu­pa­tions). • Dejav nost razi sko val cev bi na krat ko lah ko opi sa li kot siste ma tič no ustvar ja nje, pri - do bi va nje, poglab lja nje in raz šir ja nje zna nja ter kot pre nos dosež kov zna no sti v druž - be no prak so. Zna čil no za razi sko val no dejav nost je, da teme lji na ustvar jal no sti, upo rab lja znans tve ne meto de, nje ni rezul ta ti pa vse bu je jo prvi ne izvir no sti ali novosti (Po korny s so de lav ci 2010). Zato razi sko val ci kot eden naj po memb nejših člo veš - kih virov v raz voj no-ra zi sko val ni dejav no sti pred stav lja jo zelo pomem ben raz vojni dejav nik v druž bi zna nja (Bevc 2009). Podat ki o šte­vi­lu­razi­sko­val­cev­na 1000 pre­- bi­val­cev, ki se nana ša jo na leto 2011 in kraj dela ozi ro ma sedež organi za ci je, so povze ti po SICRIS-u (In for ma cij ski sistem o ra zi sko val ni dejav no sti v Slo ve ni ji) (med mrež - je 3). • Indeks­talen­ta je izve den kazal nik, ki pove, kak šno je šte­vi­lo­razi­sko­val­cev­leta 2011 na 1000 ak­tiv­nih­pre­bi­val­cev­v us­tvar­jal­nih­pokli­cih­po­kra­ju­dela­leta 2010. Po Flo - ri di ni (2004, 8) defi ni ci ji se namreč pre bi val ci z us tvar jal ni mi pokli ci deli jo na tri pod sku pi ne: stro kov nja ke (crea­ti­ve­core), ustvar jal ne pro fe sio nal ce (crea­ti­ve­pro­- fes­sio­nals) in kul tur ne ustvar jal ce (bo­he­mians). Med nji mi naj bolj nepo sred no poga nja jo druž be no gos po dar ski raz voj stro kov nja ki, zno traj njih pa pomemb no mesto zav ze ma jo prav razi sko val ci. Zato želi mo s tem kazal ni kom pri ka za ti, kak - šno je raz mer je med razi sko val ci in ustvar jal ci na posa mez nih območ jih. • Indeks­naložb pri ka zu je podat ke o bru­to­inve­sti­ci­jah­v nova­osnov­na­sreds­tva­po­sku­- pi­nah­osnov­nih­sred­stev­in­obči­nah­(v 1000 EUR)­za­obdob­je 2006–2010­na 1000 pre­bi­val­cev­leta 2010, ki jih zbi ra SURS (med mrež je 8). Vklju či tev tega kazal ni ka v ana li ze je izred no pomemb na, saj so v so dob no sti nove obli ke inve sti cij pra vilo - ma nepo sred no pove za ne z izo braz be no sesta vo pre bi vals tva v do lo če nem oko lju, torej, pove da no na krat ko, z zna njem (Rav bar in Raz pot nik 2007). V tem pogle - du se nove inve sti ci je obi čaj no iden ti fi ci ra jo z no vi mi zna nji, naj po go ste je z no vi mi proi zvo di, iznajd ba mi in novi mi teh no loš ki mi ali orga ni za cij ski mi pri sto pi. Na ta način je kapi tal, pove zan z in ve sti cij ski mi aktiv nost mi, sku paj z na rav ni mi (su ro - vi ne) in člo veš ki mi (delo, zna nje in infor ma ci je) viri eden od ključ nih dejav ni kov gos po dar ske ga napred ka (Rav bar 2009, 9). 30 GEORITEM 19 4.3 Regio nal no geo graf ski kazal ni ki Re gio nal no geo graf ski vidik druž be zna nja se nave zu je na med se boj no pove za - nost stop nje urba ni za ci je, šte vi la in rasti pre bi val cev v gra vi ta cij skem zaled ju, nji ho ve izo braz be ne rav ni, šte vi la pri pad ni kov šola jo če se mla de gene ra ci je in struk tu re aktiv - ne ga pre bi vals tva v re gio nal nih in lokal nih oko ljih. Kazal ni ki ne pri ka zu je jo le zmnož ka uspe šnih teh no loš kih in gos po dar skih dejav ni kov, saj ima jo loka cij ski dejav ni ki prav tako pomemb no funk ci jo v druž bi zna nja. Med nji mi ima jo prav poseb no vlo go voz - liš ča komu ni ka cij ske in pro met ne infra struk tu re, ki omo go ča jo med se boj no mrež no pove zo va nje in spe cia li za ci jo na pod la gi regio nal nih poseb no sti. Na ta način pomemb - no pris pe va jo h geo graf skem kopi če nju in dostop no sti ustvar jal no sti. Pra vi lo ma se to doga ja v ur ba nih sre diš čih kot raz voj nih gene ra tor jih z do volj veli ko kri tič no količi - no delov nih mest. Poleg tega so regio nal no geo graf ski vidi ki druž be zna nja uok vir je ni še z med se boj no pove za nost jo izo braz be ne rav ni in gos po dar skim uspe hom v re gio - nal nih in lokal nih oko ljih. Kazal ni ke pove zu je tudi pred po stav ka, da gos po dar ski napre dek teme lji na kako vo sti člo veš kih virov (an gleš ko human­capi­tal) v kon kretnem fizič nem pro sto ru. Med kazal ni ki kako vo sti delov ne sile raz li ku je mo dvo je raz lič nih pri ka zov, in sicer raz po re di tev sto penj izo braz be ne rav ni (na pri mer delež delov no aktiv nih pre bi val cev z za klju če no naj viš jo stop njo izo braz be) in raz po re di tev pre bi - vals tva po ustvar jal nih pokli cih. Re gio nal no geo graf ske raz sež no sti druž be zna nja in nji ho ve raz po re di tve po kraju biva nja pred stav lja jo nasled nji kazal ni ki: • Izo­braz­be­na­raven je v so dob nih druž bah ključ na sesta vi na, ki odlo čil no zaz namu - je v raz voj usmer je no druž be no skup nost. Ne ozna ču je le stro kov ne uspo sob lje no sti za oprav lja nje pokli cev, pač pa posred no tudi ino va cij sko spo sob nost oko lja za prila - ga ja nje sodob nim izzi vom v po stin du strij ski druž bi. Čim viš ja je stop nja izo braz be ne rav ni, tem več ja je obi čaj no absorp cij ska moč druž be pri nasta ja nju »uče čih se regij«. Zato je stop nja izo bra že no sti pre bi vals tva pogo sto eden od naj po memb nej ših ana - lit skih kazal ni kov splo šne druž be ne raz vi to sti drža ve ozi ro ma posa mez ne ga območ ja (Rav bar in Bole 2007, 65–66). Izo braz be no raven v tej razi ska vi pri kazuje mo s podat - ki o de­le­žu­delov­no­aktiv­ne­ga­pre­bi­vals­tva­s ter­ciar­no­izo­braz­bo­po­kra­ju­biva­nja, ki jih v Sta ti stič nem regi stru delov no aktiv ne ga pre bi vals tva (SRDAP) zbira in vodi SURS (Sta ti stič ni regi ster delov no … 2011). Ter ciar no izo bra že va nje obsega viš ješol - ski stro kov ni ter viso ko šol ski dodi plom ski in podi plom ski štu dij, ki poteka na jav nih in zaseb nih viš jih stro kov nih šolah ter viso ko šol skih zavo dih (med mrež je 9). • Šte­vi­lo­štu­den­tov­na 1000 pre­bi­val­cev je dolo če no s po dat ki o šte­vi­lu­štu­den­tov­ter­- ciar­ne­ga­izo­bra­že­va­nja­po­kra­ju­biva­nja­na 1000 pre­bi­val­cev­leta 2010, ki jih zbi ra SURS (med mrež je 10). Ti podat ki naka zu je jo poten cial raz vi ja nja naj bolj uspo sob - lje nih delov člo veš ke ga kapi ta la ter nag nje nost posa mez nih obmo čij k izo bra že va nju in raz vo ju viso ko pers pek tiv nih kadrov. 31 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina • Kazal nik indeks­zapo­sle­no­sti je soro den kazal ni ku indeks­delov­nih­mest, le s to raz - li ko, da nas pri njem zani ma kraj biva nja delov no aktiv ne ga pre bi vals tva. Na ta način je indeks zapo sle no sti opre de ljen kot količ­nik­šte­vi­la­delov­no­aktiv­nih­pre­bi­val­cev po­kra­ju­biva­nja­leta 2010­in­šte­vi­la­delov­no­aktiv­nih­pre­bi­val­cev­po­kra­ju­biva­nja leta 2006,­pom­no­žen­s 100. • Indeks­ustvar­jal­no­sti II je v bis tvu ana lo gi ja kazal ni ka indeks ustvar jal no sti I, ven - dar je pri njem v osred ju spre mi nja nje šte vilč no sti ustvar jal ne ga raz re da po kra ju biva nja. Po defi ni ci ji je ta kazal nik torej količ­nik­šte­vi­la­delov­no­aktiv­nih­pre­bi­val­- cev­v us­tvar­jal­nih­pokli­cih­po­kra­ju­biva­nja­leta 2010­in­šte­vi­la­delov­no­aktiv­nih pre­bi­val­cev­v us­tvar­jal­nih­pokli­cih­po­kra­ju­biva­nja­leta 2006,­pom­no­žen­s 100. • Šte­vi­lo­pre­bi­val­cev za leto 2010 (med mrež je 2) smo med kazal ni ke druž be zna nje uvr sti li po nače lu »več glav več ve«. Pred vi de va mo namreč, da na območ jih več - je zgoš če no sti pre bi vals tva pri ha ja do siner gij skih učin kov raz lič nih dejav ni kov druž be zna nja, ki dodat no pos pe šu je jo kon ku renč nost in dolo ča jo raz voj ne pri - lož no sti. V do lo če nem oko lju je zato tudi gos po dar ska uspe šnost odvi sna od stop nje kon cen tra ci je pre bi vals tva ozi ro ma stop nje urba ni za ci je, ki pos pe šu je ta kon ku renč - nost, s tem da šte vi lo pre bi val cev v do lo če nem geo graf skem oko lju dolo ča nje go ve raz voj ne pri lož no sti. 5 Meto do lo gi ja vred no te nja druž be zna nja S preu če va njem druž be zna nja želi mo odgo vo ri ti na nekaj ključ nih vpra šanj, kar lah ko pris pe va k bolj še mu razu me va nju in osvet li tvi tega kom plek sne ga poja va v Slove - ni ji. Ta vpra ša nja lah ko v gro bem raz de li mo na dva dela. V pr vem želi mo s po drob no ana li zo izbra nih kazal ni kov preu či ti ključ ne last no sti dejav ni kov druž be zna nja in nji ho vo med se boj no pove za nost. V dru gem delu želi mo na pod la gi teh rele vant nih dejav ni kov pre ve ri ti, ali je mogo če Slo ve ni jo na rav ni lokal nih skup no sti in/ali regij raz de li ti na posa mez na sorod na območ ja, ki ima jo skup ne last no sti ozi ro ma kaže - jo podob ne zna čil no sti druž be zna nja. Z od go vo ri na razi sko va na vpra ša nja želi mo izluš či ti usme ri tve, kako (s ka te ri mi ukre pi) in kje usmer ja ti raz voj, ki vodi v prib li - že va nje druž bi zna nja, kakr šno poz na mo v gos po dar sko uspe šnih raz vi tej ših drža vah sve ta. Za odgo vo re na ta vpra ša nja je gle de na nara vo preu če va ne ga poja va, ki ga želimo preu či ti z iz bra ni mi kazal ni ki, eden naj bolj smi sel nih nači nov upo ra ba mul ti va riatnih sta ti stič nih metod. Kot že ime pove, te meto de pri ana li zi upo šte va jo več spre men - ljivk hkra ti in pome ni jo raz ši ri tev tako ime no va nih uni va riat nih metod, s ka te ri mi ana li zi ra mo le posa mez ne spre men ljiv ke (Koš melj 1983, 8). V na šem pri me ru smo za preu či tev dejav ni kov druž be zna nja upo ra bi li fak­tor­sko­ana­li­zo, za tipo lo gi jo lokal - nih skup no sti v so rod na območ ja s skup ni mi zna čil nost mi pa raz­vrš­ča­nje­v sku­pi­ne. 32 GEORITEM 19 5.1 Preu či tev dejav ni kov druž be zna nja z me to do fak tor ske ana li ze V pri ču jo či štu di ji zato izha ja mo iz empi rič nih izku šenj (glej na pri mer Rav bar 2009 in 2011), da so poja vi druž be zna nja kom plek snej ši in jih ni mogo če opi sa ti le z eno samo spre men ljiv ko ali vsaj ne v tak šni meri, ki bi zado sti la vsaj del ni znans tve ni potrdi - tvi. Zato smo se pri preu če va njih druž be zna nja odlo či li, da je za celo vi tej še vred no te nje tre ba upo šte va ti več spre men ljivk. V teh pri me rih se je za eno bolj pri roč nih metod izka za la fak tor ska ana li za. Ta meto da omo go ča, da se iz več je ga šte vi la spre men ljivk, med kate ri mi obsta ja pove za nost, izbe re manj še šte vi lo temelj nih spremen ljivk, ki pojasni jo tak šno med se boj no pove za nost. Gre hkra ti še za poskus sin te ti zi ra nja sicer kom plek snih druž be nih dejav ni kov, ki pojas nju je jo druž bo zna nja. Te temelj - ne spremen ljiv ke ime nu je mo fak tor ji. Namen fak tor ske ana li ze je torej poe no sta vi tev kom plek sno sti pove zav med mno ži co opa zo va nih spre men ljivk z raz krit jem skupnih fak tor jev, ki omo go ča jo vpo gled v te melj no struk tu ro podat kov nih baz (Ful go si 1988; Roger son 2001). Pri upo ra bi fak tor ske ana li ze obi čaj no raz li ku je mo med dve ma vidi ko ma, ki ima - ta za posle di co dva loče na cilja (Du gard, Tod man in Stai nes 2010, 177): • poi zve do val ni (eks­plo­ra­tiv­ni) vidik, pri kate rem gre za dolo či tev manj še ga šte vi la novih skup nih fak tor jev na pod la gi več je ga šte vi la opa zo va nih spre men ljivk in pove - za no sti med nji mi, tako da skup ni fak tor ji poja sni jo kar naj več ji del varian ce celot ne ga poja va (ta meto da omo go ča ustva ri ti model, ki naj bo lje ustre za vhodnim podat - kom); • potr je val ni (kon­fir­ma­tiv­ni) vidik, pri kate rem gre za testi ra nje pove za no sti med posa - mez ni mi opa zo va ni mi spre men ljiv ka mi in skup ni mi fak tor ji (z njim testi ra mo že izde lan model in pre ver ja mo, če ga vhod ni podat ki pod pi ra jo). Za preu či tev dejav ni kov, s ka te ri mi želi mo osvet li ti geo graf ske pogle de na druž - bo zna nja, smo upo ra bi li poi zve do val ni vidik fak tor ske ana li ze, saj je preu če va nje med se boj ne pove za no sti te tema ti ke pri nas zelo sla bo razi ska no. Na ta način smo žele li ugo to vi ti, kate re spre men ljiv ke in v kak šnem raz mer ju se med seboj pove zu - je jo v po sa mez ne fak tor je, tako da poja sni jo čim več ji del varia bil no sti preu če va ne ga poja va. S tem smo zmanj ša li koli či no podat kov in dobi li bolj ši vpo gled v nji ho vo struk - tu ro, s tem pa smo lah ko naka za li posa mez ne raz sež no sti druž be zna nja. Fak tor ska ana li za je ena bolj širo ko upo rab lja nih metod mul ti va riat ne sta ti sti ke v geo gra fi ji in druž bo slov nih zna no stih. Nje ni zamet ki sega jo na zače tek prejš nje ga sto let ja. Kot prvi jo je leta 1904 ute me ljil Char les Edward Spear man (Fer li goj 2012). Poz ne je se je meto da raz vi ja la, pra vi raz cvet pa doži ve la v šest de se tih letih s po ja - vom zmog lji vej ših raču nal ni kov in tako ime no va ne kvan ti ta tiv ne revo lu ci je. Za raz lič ne name ne so jo več krat upo ra bi li tudi slo ven ski geo gra fi. Med bolj zna ni mi geo grafskimi razi ska va mi velja nave sti dela Čer ne ta (1977), Gosar ja in Mihev ca (1978), Reber ni - ka (1996) ter Bole ta (2008). 33 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina V na da lje va nju sle di ta naj prej mate ma tič ni opis meto de, poz ne je pa še nje na izved - ba na izbra ni sku pi ni kazal ni kov. V iz ved be nem delu smo se v glav nem zgle do va li po kora kih, postop kih in pri po ro či lih pub li ka ci je Dis­co­ve­ring­Sta­ti­stics­Using­SPSS (and­sex­and­drugs­and­rock’n’roll) (Field 2009); v ve li ki meri tudi zato, ker smo ana - li zo samo izved li s po moč jo pro gram ske ga orod ja SPSS 19.0. Mo del fak tor ske ana li ze: Fak tor sko ana li zo lah ko pona zo ri mo kot sta ti stič ni mate - ma tič ni model, ki naj čim bolje opi še raz pr še nost in med se boj no pove za nost niza opa zo va nih spre men ljivk. Temelj na pred po stav ka fak tor ske ana li ze, ki omo go ča izde - la vo tak šne ga mode la, je, da je mogo če z umet ni mi spre men ljiv ka mi, ki jih ni mož no nepo sred no opa zo va ti ali meri ti (skup ni fak tor ji), poja sni ti kom plek snost kake ga pojava. Mo del fak tor ske ana li ze izvi ra pred vsem iz pove za no sti med opa zo va ni mi spre - men ljiv ka mi ozi ro ma iz koe fi cien tov kore la ci je in kova rian ce med nji mi. Z mo de lom fak tor ske ana li ze posku ša mo to med se boj no pove za nost poja sni ti z manj šim šte vi - lom novih spre men ljivk ozi ro ma skup ni mi fak tor ji. Fak tor ski model lah ko zapi še mo v na sled nji obli ki: x = a F + a F + + ... a F + E , i i 1 i 2 2 ik k i pri čemer je x stan dar di zi ra na spre men ljiv ka (i = 1 … n, n je šte vi lo spre men ljivk), i a so fak tor ske ute ži, F skup ni fak tor ji (k = 1 … m, m je šte vi lo skup nih fak tor jev), ik k E pa spe ci fič ni fak tor za to spre men ljiv ko. i Vsa ko opa zo va no spre men ljiv ko lah ko torej zapi še mo kot vso to pro duk tov fak - tor skih ute ži s skup ni mi fak tor ji in spe ci fič ne ga fak tor ja. Fak tor ske ute ži opre de lju je jo vse bi no fak tor ja. Z nji mi izra zi mo odvi snost med opa zo va no spre men ljiv ko in dolo če nim skup nim fak tor jem. Spe ci fič ni fak tor pred stav lja tisti del varian ce spre - men ljiv ke, ki je ne more mo poja sni ti s skup ni mi fak tor ji. Skup ne fak tor je pa lah ko zapi še mo kot linear no kom bi na ci jo opa zo va nih spre men ljivk: F = c x + c x + c x + + ... c x , j 1 1 2 2 3 3 i i pri čemer je F j-ti skup ni fak tor, c so koe fi cien ti in x opa zo va ne spre men ljiv ke j n n (i = 1 … n, n je šte vi lo spre men ljivk). Koe fi cien ti c nam pove do, v ko lik šni meri je n kak skup ni fak tor pove zan ozi ro ma dolo čen z neko spre men ljiv ko. Rezul tat faktor - ske ana li ze so tak šni skup ni fak tor ji, ki so moč no pove za ni le z ne ka te ri mi spre men - ljiv ka mi, z dru gi mi pa zelo šib ko. Tak šne fak tor je lah ko vse bin sko opre deli mo in so kot taki pri mer ni za inter pre ta ci jo. Če kot reši tev fak tor ske ana li ze dobi mo skup ne fak tor je, ki so prib liž no ena ko moč no pove za ni z vse mi spre men ljiv ka mi in jih zato ne more mo upo ra bi ti pri inter pre ta ci ji struk tu re preu če va ne ga poja va, si poma ga - mo z me to da mi rota ci je skup nih fak tor jev. 34 GEORITEM 19 Fak tor ski model ima nekaj osnov nih pred po stavk: 1. Spe ci fič ni fak tor ji so med seboj neod vi sni ozi ro ma neko re li ra ni. 2. Spe ci fič ni fak tor ji ne kore li ra jo s skup ni mi fak tor ji. 3. Skup ni fak tor ji so med seboj nepo ve za ni ozi ro ma neko re li ra ni. 4. Če so spre men ljiv ke, ki jih vklju či mo v po sto pek fak tor ske ana li ze, stan dar di zi - ra ne, velja: 1 k k = ∑ + a ψ h = ∑ a → komunaliteta, j 1 = ij 2 ij 2 j 1 = ij 2 pri čemer je 1 skup na varian ca dolo če ne spre men ljiv ke, a so fak tor ske ute ži (pri čemer ij je k šte vi lo skup nih fak tor jev) in ψ spe ci fič na varian ca. Skup na varian ca določe ne ij spre men ljiv ke je torej sestav lje na iz komu na li te te, to je iz varian ce, ki je pojas nje na s skup ni mi fak tor ji, in iz osta le spe ci fič ne varian ce, ki je ne more mo poja sni ti s skup - ni mi fak tor ji ozi ro ma je pojas nje na s spe ci fič nim fak tor jem. 5. Šte vi lo skup nih fak tor jev je manj še kot šte vi lo spre men ljivk. Poka za lo se je, da mora biti šte vi lo skup nih fak tor jev vsaj tri krat manj še od šte vi la spre men ljivk. Iz bi ra in pri pra va podat kov: Za uspe šno izved bo fak tor ske ana li ze ter smi sel - nost in upo rab nost rezul ta tov sta bis tve ne ga pome na pra vil na izbi ra in pri pra va podat - kov. Poleg vse bin skih mora jo biti izpol nje ni tudi neka te ri teh nič ni pogo ji, ki se nana ša jo na veli kost preu če va ne popu la ci je, vrsto spre men ljivk, nji ho vo frek venč no poraz de - li tev ter stop njo linear ne pove za no sti (Fo ster, Bar kus in Yavorsky 2006). Po nji ho vi izpol ni tvi smo na kon cu v po sto pek vklju či li vseh 210 občin in 14 spre men ljivk (pre - gled ni ca 4). Iz nabo ra smo zara di raz lič nih pred po stavk in zah tev ana li ze izklju či li šte­vi­lo­paten­tov­na 1000 pre­bi­val­cev, indeks­pro­pul­ziv­no­sti, loka­cij­sko­diver­gen­co in šte­- vi­lo­razi­sko­val­cev­na 1000 pre­bi­val­cev. Raz lo gi za tak šno odlo či tev so pojas nje ni v na - da lje va nju. Pre­gled­ni­ca 4:­Izbra­ne­spre­men­ljiv­ke­fak­tor­ske­ga­mode­la. 1. znans tve ne obja ve 8. indeks talen ta 2. dostop nost do inter ne ta 9. indeks naložb 3. pro met na dostop nost 10. izo braz be na raven 4. indeks pod jet niš tva 11. šte vi lo štu den tov na 1000 pre bi val cev 5. šte vi lo delov nih mest 12. indeks zapo sle no sti na 1000 pre bi val cev 13. indeks ustvar jal no sti II 6. indeks delov nih mest 14. šte vi lo pre bi val cev 7. indeks ustvar jal no sti I 35 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina v e c l a v i b e r p o l i v e t š 0,09 0,13 –0,19 –0,10 0,30 0,18 –0,06 –0,00 –0,21 –0,13 –0,09 –0,16 –0,03 0,90 I I i t s o n l a j r a v t s u s k e d n i 0,13 0,48 –0,11 0,11 –0,10 0,15 0,18 –0,33 –0,02 –0,05 0,21 –0,27 –0,44 –0,03 i t s o n e l s o p a z s k e d n i 0,09 0,10 0,01 0,65 –0,02 –0,05 –0,16 –0,04 –0,47 –0,04 –0,22 –0,01 –0,44 –0,16 v e c l a v i b e r p 0 0 0 1 a n v o t n e d u t š o l i v e t š 0,08 0,12 –0,07 0,24 –0,03 0,01 0,24 –0,11 –0,02 –0,41 0,61 –0,01 –0,27 0,13 n e v a r a n e b z a r b o z i 0,02 0,10 0,04 0,83 0,21 –0,09 –0,27 0,24 0,17 –0,12 –0,12 –0,41 –0,22 –0,09 b ž o l a n s k e d n i 0,10 0,01 0,85 0,04 0,01 –0,12 0,11 0,11 –0,21 –0,41 –0,05 –0,02 –0,05 –0,13 a t n e l a t s k e d n i 0,09 0,84 0,01 0,10 –0,47 0,11 –0,07 –0,04 –0,33 –0,04 –0,11 –0,04 –0,02 –0,21 I i t s o n l a j r a v t s u s k e d n i 0,52 0,10 0,24 0,10 –0,02 0,12 –0,08 0,08 –0,09 –0,50 –0,04 –0,12 –0,33 0,09 t s e m h i n v o l e d s k e d n i 0,04 0,08 0,14 0,01 –0,17 0,64 –0,49 0,09 –0,05 0,02 0,01 –0,47 0,18 –0,00 v e c l a v i b e r p 0 0 0 1 a n t s e m h i n v o l e d o l i v e t š 0,02 0,09 0,15 –0,34 –0,08 0,35 0,83 –0,17 –0,09 –0,33 –0,41 –0,12 –0,03 –0,06 a v t š i n t e j d o p s k e d n i . 0,35 0,01 0,08 0,17 0,24 –0,05 –0,11 0,13 0,79 –0,04 –0,21 –0,04 –0,10 0,18 t s o n p o t s o d a n t e m o r p atri­ka 0,06 0,12 0,81 0,13 0,14 0,11 0,24 0,11 0,30 ­m –0,081 –0,08 –0,07 –0,07 –0,16 a t e n r e t n i o d t s o n p o t s o d ­cij­ska 0,08 0,12 0,11 0,11 0,12 –0,16 0,86 0,12 –0,11 –0,34 –0,27 –0,05 –0,11 –0,10 e v a j b o e n e v t s n a n z 0,88 0,08 0,13 –0,16 0,06 –0,05 0,02 0,04 –0,02 –0,47 –0,12 –0,09 –0,02 –0,19 ­ge­kore­laa e ta ti-imn ost est est ter n m m o sti I o sti o sti II :­A iš tva ih ih 5 o in tov ostop n ta a raven en i­ca e obja ve d o sle n ­n ljiv ka ost d a d od jet n elov n elov n stvar jal n aložb stvar jal n en s tve n et n eks p eks d eks u eks talen eks n eks zap eks u re­gled an o stop n d a 1000 pre bi val cev d d d d a 1000 pre bi val cev d d P spre m zn d pro m in šte vi lo d n in in in in izo braz be n šte vi lo štu n in in šte vi lo pre bi val cev 36 GEORITEM 19 Pre ver ja nje pri mer no sti veli ko sti popu la ci je s po moč jo Kai­ser-Ma­yer-Ol­ki­no­ve­- ga­testa­(KMO) je poka za lo, da je bilo v ana li zo vklju če nih dovolj veli ko šte vi lo enot. Po Kai ser ju (1974) je pri po ro če na mini mal na vred nost tega meri la 0,50, med tem ko je bila v na šem pri me ru 0,79. To ugo to vi tev je prav tako potr di la anti-ima­ge kore la - cij ska matri ka, ki izve de KMO-test za vsa ko spre men ljiv ko pose bej. V pre gled ni ci 5 so te vred no sti ozna če ne s si vi mi polji. Ena ko kot prej je pri po ro če na mej na vred - nost 0,50, med tem ko naj bi bile osta le vred no sti čim niž je. Vred nost KMO-te sta je bila rah lo pod pri po ro če no mejo le za spre men ljiv ko indeks ustvar jal no sti II (0,48). Ker se ob nje ni posku sni izlo či tvi iz ana li ze rezul ta ti fak tor ske ga mode la niso bis tve - no spre me ni li, smo jo ohra ni li v ra zi ska vi. V ana li zo vklju če ne spre men ljiv ke so mer je ne na inter val ni ozi ro ma raz mer nost - ni mer ski les tvi ci, kar je v redu. Ob pre ver ja nju nji ho ve nor mal no sti pa nale ti - mo na nekaj težav. Če želi mo rezul ta te na pod la gi vzor ca pos plo ši ti na popu la ci jo, je izpol nje va nje tega pogo ja naj po memb nej še. Sled nje je v na šem pri me ru sicer irelevant no, saj ima mo opra vi ti s po dat ki za celot no popu la ci jo (210 ob čin). Nor - malna poraz de li tev je za nas pomemb na zla sti kot pogoj za raču na nje pear­so­- novega kore­la­cij­ske­ga­koe­fi­cien­ta kot mere linear ne pove za no sti med spre men- ljiv ka mi in izra čun kore la cij ske matri ke, na čemur teme lji celot na fak tor ska ana - li za. Gra fič no pre ver ja nje tega testa je poka za lo, da je veči na spre men ljivk vsaj prib - liž no nor mal no poraz de lje na. V vseh pri me rih je kri vu lja poraz de li tve eno vrh na in zvo na sta, ven dar pri mno gih spre men ljiv kah para me tri asi me tri je (skew­ness) in sploš - če no sti (kur­to­sis) niso naj bolj ustrez ni. V ta namen smo na spre men ljiv kah, ki pre več odsto pa jo od nor mal ne poraz de li tve, izved li potreb no trans for ma ci jo ter s tem vpliva li na izbolj ša nje sime trič no sti in sploš če no sti. V ve či ni pri me rov smo po zgle dih Tabach - ni ko ve in Fidl lo ve (2007) ter Howl la (2010) izved li funk ci ji kva drat ne ga kore nje nja ( 2 x ) in dese tiš ke ga loga rit mi ra nja (log x) (pre gled ni ca 6). 10 Po trans for ma ci ji frek venč ne poraz de li tve spre men ljivk izka zu je jo dokaj dober prib li žek nor mal ni poraz de li tvi. Kljub temu sta še ved no neko li ko prob le ma tič ni spre - men ljiv ki znans tve ne obja ve in indeks talen ta. Gre za poja va, ki sta med vse mi preu če va ni mi kazal ni ki pou dar je no osre do to če na v Ljub lja ni in delo ma naših ostalih naj več jih urba nih sre diš čih, zla sti v Ma ri bo ru in Kopru, med tem ko ju v ve či ni lokalnih skup no sti sploh ni mogo če zaz na ti. Kljub temu smo se zara di vse bin skih raz lo gov odlo či li, da ju obdr ži mo v ra zi ska vi. Gre namreč za šte vilč na podat ka, ki ilu stra tiv - no pona zar ja ta ključ ne zna čil no sti druž be zna nja. Na sled nji korak pri izpol nje va nju pogo jev je zago tav lja nje že ome nje ne linear - ne pove za no sti med spre men ljiv ka mi. Ta del je ključ ne ga pome na, saj na njem slo ni celot na fak tor ska ana li za. Ob tem je tre ba pazi ti na dvo je težav, to je, da kore la ci je med spre men ljiv ka mi niso niti pre niz ke niti pre vi so ke. To lah ko pre ve ri mo s po moč - jo kore la cij ske matri ke v pre gled ni ci 7. 37 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina Pre­gled­ni­ca 6:­Trans­for­ma­ci­je­spre­men­ljivk. spre men ljiv ka vr sta trans for ma ci je znans tve ne obja ve log (x + 1) 10 do stop nost do inter ne ta – pro met na dostop nost 2 x in deks pod jet niš tva log x 10 šte vi lo delov nih mest na 1000 pre bi val cev log x 10 in deks delov nih mest 2 x in deks ustvar jal no sti I 2 x in deks talen ta log (x + 1) 10 in deks naložb 2 x izo braz be na raven 2 x šte vi lo štu den tov na 1000 pre bi val cev – in deks zapo sle no sti – in deks ustvar jal no sti II log x 10 šte vi lo pre bi val cev log x 10 Če želi mo dolo či ti in izme ri ti posa mez ne raz sež no sti druž be zna nja, pred vi de - va mo, da spre men ljiv ke pri ka zu je jo isto stvar ozi ro ma pojav. Na ta način se pri ča ku je, da med se boj no kore li ra jo. Spre men ljiv ke, ki so pre ma lo pove za ne z os ta li mi spre - men ljiv ka mi, bis tve no ne pris pe va jo k mo de lu in obli ko va nju skup nih fak tor jev, zato jih je tre ba iz ana li ze izklju či ti. Bart­let­tov­test­sfe­rič­no­sti x2 (91) = 1391,28, p < 0,001, ki je sta tič no zna či len, je poka zal, da so spre men ljiv ke med seboj dovolj viso ko pove - za ne. Nas pro ten prob lem od niz ke pove za no sti med spre men ljiv ka mi je nji ho va previ - so ka pove za nost. Če sta dve spre men ljiv ki med seboj pre vi so ko pove za ni, ni mogo če dolo či ti ozi ro ma loči ti nju ne ga posa mič ne ga pris pev ka k ob li ko va nju skup ne ga fak - tor ja. V ta kih pri me rih se zato ena od spre men ljivk izlo či. Kri tič na meja pre vi so ke pove za no sti med dve ma spre men ljiv ka ma je vred nost kore la cij ske ga koe fi cien ta več kot 0,8 (Field 2009, 648). Kore la cij ska ana li za je poka za la, da je prva taka spre men - ljiv ka, ki jo je tre ba izlo či ti, šte vi lo razi sko val cev na 1000 pre bi val cev, saj je (pre)vi so ko pove za na tako z in dek som talen ta (0,89) kot s znans tve ni mi obja va mi (0,83). Visoka (0,72) je tudi stop nja pove za no sti med indek som talen ta in znans tve ni mi obja va - mi, ven dar ne pre se ga mej ne vred no sti. Dru gi kri ti čen pri mer, ki izka zu je pre vi so ko 38 GEORITEM 19 ** ** ** ** ** ** ** ** ** * ** v e c l a v i b e r p o l i v e t š 0,65 0,56 0,53 –0,39 0,63 0,22 –0,02 0,62 0,51 0,56 0,17 0,29 –0,09 1,00 ** * ** * ** * * ** I I i t s o n l a j r a v t s u s k e d n i )). ­ska –0,21 –0,08 –0,02 0,15 –0,23 0,15 0,29 –0,15 –0,12 –0,10 0,14 0,42 1,00 –0,09 n * ** * * ** ** ** * ** ** ** ** i t s o n e l s o p a z s k e d n i 0,14 0,21 0,14 vo­stra –0,15 0,19 0,55 0,29 0,15 0,12 0,35 0,22 1,00 0,42 0,29 ­(d v e c l a v i b e r p 0 0 0 1 a n * ** ** ** ** ** * * 1,0 v o t n e d u t š o l i v e t š 0 0,11 0,17 0,07 –0,40 0,27 0,07 –0,08 0,20 0,12 0,48 1,00 0,22 0,14 0,17 <­p ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** n e v a r a n e b z a r b o z i ja­n 0,47 0,58 0,44 –0,51 0,60 0,29 0,07 0,41 0,34 1,00 0,48 0,35 –0,10 0,56 ** ** ** ** ** * ** ** ** b ž o l a n s k e d n i ji­tve­ga­n 0,50 0,37 0,36 –0,17 0,60 0,17 –0,04 0,48 1,00 0,34 0,12 0,12 –0,12 0,51 ** ** ** ** ** ** ** ** * * ** a t n e l a t s k e d n i ri­stop 0,72 0,41 0,29 ­pa –0,33 0,65 0,12 –0,00 1,00 0,48 0,41 0,20 0,15 –0,15 0,62 ** ** ** ­čil­n I i t s o n l a j r a v t s u s k e d n i a –0,05 –0,07 –0,04 –0,11 0,09 0,56 1,00 –0,00 –0,04 0,07 –0,08 0,29 0,29 –0,02 ­je­zn * ** ** ** * ** ** * ** t s e m h i n v o l e d s k e d n i ­ci­ja 0,11 0,13 0,18 –0,21 0,30 1,00 0,56 0,12 0,17 0,29 0,07 0,55 0,15 0,22 ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** v e c l a v i b e r p 0 0 0 1 a n ko­re­la** t s e m h i n v o l e d o l i v e t š 0,59 0,59 0,34 );­ –0,55 1,00 0,30 0,09 0,65 0,60 0,60 0,27 0,19 –0,23 0,63 ­ska ** ** ** ** ** * ** ** * * ** n a v t š i n t e j d o p s k e d n i –0,27 –0,28 –0,11 1,00 –0,55 –0,21 –0,11 –0,33 –0,17 –0,51 –0,40 –0,15 0,15 –0,39 vo­stra ** ** ** * ** ** ** * ** t s o n p o t s o d a n t e m o r p ­(d5 0,40 0,43 1,00 ,0 –0,11 0,34 0,18 –0,04 0,29 0,36 0,44 0,07 0,14 –0,02 0,53 0< . ** ** ** ** ** ** ** * ** ** a t e n r e t n i o d t s o n p o t s o d ­p 0,52 1,00 0,43 ja­n –0,27 0,59 0,13 –0,07 0,41 0,37 0,58 0,17 0,21 –0,08 0,56 atri­ka ** ** ** ** ** ** ** ** * ** ** e v a j b o e n e v t s n a n z ­m 1,00 0,52 0,40 ji­tve­ga –0,27 0,59 0,11 –0,05 0,72 0,50 0,47 0,11 0,14 –0,21 0,65 ­n ­cij­ska ri­stop e ta ­pa ore­la ost est est ter n m m o sti I o sti o sti II ­čil­n :­K iš tva ih ih a 7 o in tov ostop n ta a raven en i­ca e obja ve d o sle n ­je­zn ­n ljiv ka ost d a d od jet n elov n elov n stvar jal n aložb stvar jal n en ­ci­ja s tve n et n eks p eks d eks u eks talen eks n eks zap eks u re­gled an o stop n d a 1000 pre bi val cev d d d d a 1000 pre bi val cev d d P spre m zn d pro m in šte vi lo d n in in in in izo braz be n šte vi lo štu n in in šte vi lo pre bi val cev ko­re­la*( 39 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina med se boj no pove za nost, sta kazal ni ka loka cij ska diver gen ca in delov na mesta na 1000 pre bi val cev. Stop nja nju ne med se boj ne pove za no sti je celo 0,98, kar kaže na že sko raj popol no uje ma nje spre men ljivk. Odlo či li smo se, da iz nabo ra izlo či mo loka - cij sko diver gen co, saj kazal nik delov na mesta na 1000 pre bi val cev s sko raj vse mi osta li mi spre men ljiv ka mi kaže viš jo stop njo pove za no sti, kar je ugod ne je. Ome ni ti je tre ba še, da so v obeh pri me rih izlo či tve spre men ljivk za to obsta ja li tudi vse bin ski raz lo gi. Tako so deni mo podat ki o ra zi sko val cih vse bo va ni tudi v in - dek su talen ta in se torej uje ma joč pojav dejan sko pri ka zu je le na raz lič ni pod la gi. Podob no velja tudi za znans tve ne obja ve, ki se, pri ča ko va no, raz meš ča jo na območjih, kjer delu je jo nji ho vi avtor ji in kjer so osre do to če ne založ niš ke hiše. Ena ko kot pri pove za vi med razi sko val ci in talen tom je tudi v raz mer ju med loka cij sko diver gen - co in delov ni mi mesti na podob ni pod la gi preu če van en in isti pojav (glej poglav je 4). Do lo či tev skup nih fak tor jev: Osred nji cilj fak tor ske ana li ze je dolo či tev ozi ro - ma iden ti fi ka ci ja skup nih fak tor jev. V prvi fazi postop ka mora mo ugo to vi ti, koli ko skup nih fak tor jev je smi sel no vklju či ti v mo del fak tor ske ana li ze. Pri tem izha ja mo iz nače la, da mora mo poja sni ti čim več ji delež skup ne varian ce celot ne ga poja va s čim manj šim šte vi lom skup nih fak tor jev. Za dolo či tev tega šte vi la se naj po go ste je upo - rab lja meto da glav nih kom po nent. Gre za posto pek mul ti va riat ne sta ti sti ke, ki je sicer v več pogle dih soro den fak tor ski ana li zi, ven dar je med nji ma tudi nekaj bis tve nih raz lik (Re ber nik 1996, 227). Te melj na zami sel meto de glav nih kom po nent je opi sa ti raz pr še nost n enot v m-raz sež nem pro sto ru (do lo čen z m mer je ni mi spre men ljiv ka mi) z mno ži co neko - re li ra nih umet nih spre men ljivk ozi ro ma kom po nent, ki so linear na kom bi na ci ja ori gi nal nih mer je nih spre men ljivk. Nove spre men ljiv ke so ure je ne od naj bolj do naj - manj pomemb ne, pri čemer pomemb nost pome ni, da prva glav na kom po nen ta poja sni naj več ji delež skup ne varian ce, dru ga naj več ji delež osta le varian ce in tako naprej do zad nje glav ne kom po nen te, ki poja sni preo sta li delež varian ce. Na ta način je z glav - ni mi kom po nen ta mi, za raz li ko od skup nih fak tor jev pri fak tor ski ana li zi, pojas nje na celot na skup na varian ca. Šte vi lo glav nih kom po nent je ena ko šte vi lu spre men ljivk. Pri meto di glav nih kom po nent torej z novo linear no kom bi na ci jo spre men ljivk, ki so med seboj neod vi sne (ne ko re li ra ne), poja sni mo celot no varian co (Fer li goj 2012). Ker pa je cilj fak tor ske ana li ze zmanj ša ti šte vi lo skup nih fak tor jev in z nji mi poja - sni ti čim več ji del skup ne varian ce, lah ko s pre gle dom dele ža skup ne varian ce, ki jo poja sni posa mez na glav na kom po nen ta, dolo či mo naj bolj pri mer no šte vi lo glav nih kom po nent, ki jih je smi sel no podrob ne je preu či ti. Na ta način nam torej meto da glav nih kom po nent lah ko poma ga pri ana li zi struk tu re naših podat kov in dolo či tvi naj bolj pri mer ne ga šte vi la skup nih fak tor jev (Re ber nik 1996, 228). V na šem pri me ru ima mo sku paj 14 stan dar di zi ra nih spre men ljivk s sred njo vred - nost jo 0 in stan dard nim odklo nom 1. Skup na varian ca je torej 14, varian ca posa mez ne 40 GEORITEM 19 spre men ljiv ke pa 1. Delež skup ne varian ce, ki jo poja sni posa mez na glav na kom po - nen ta, ime nu je mo last ne vred no sti (ei­gen­va­lues). Kot je raz vid no iz pre gled ni ce 8, se last ne vred no sti glav nih kom po nent pred dolo či tvi jo fak tor jev pre cej raz li ku je jo, kar pome ni, da neka te re glav ne kom po nen te poja sni jo bis tve no več ji delež skup ne varian ce kot dru ge. V na sled njem stolp cu so nave de ni dele ži skup ne varian ce, pojas nje ne s po sa mez no glav no kom po nen to, v zad njem stolp cu pa kumu la tiv ni dele - ži pojas nje ne celot ne varian ce z glav no kom po nen to in vse mi glav ni mi kom po nen ta mi pred njo. Za dolo či tev naj po memb nej ših kom po nent ozi ro ma fak tor jev obsta ja v li te ra tu - ri več pra vil. Eden naj po go ste je upo rab lje nih je Kai ser jev kri te rij, po kate rem zadr ži mo tiste kom po nen te, ki ima jo last ne vred no sti več je kot je pov preč na vred - nost last nih vred no sti. To pome ni, da zadr ži mo fak tor je, ki ima jo last ne vred no sti več je od 1, prak tič no pa, da vsak fak tor poja sni varian co več kot ene spre men ljiv ke (Field 2009, 660). Pre gled ni ca 8 pri ka zu je, da temu kri te ri ju ustre za jo štir je fak tor - ji, ki sku paj poja sni jo sko raj 70 % skup ne varian ce. Osta li del varian ce osta ne nepo jas njen. Obi čaj no se v li te ra tu ri kot mej na vred nost ome nja 80 % (Fer li goj 2012), ven dar je v druž bo slov nih razi ska vah spre jem lji va tudi meja 50 % (Ko va čič 2001). Naj po memb nej ši je prvi fak tor, ki poja sni sko raj 37 % skup ne varian ce, sle di mu dru - gi s 15 % in nato še tret ji in četr ti z 9 % ozi ro ma 8 % pojas nje ne skup ne varian ce vseh spre men ljivk. Kot rezul tat fak tor ske ana li ze želi mo dobi ti tak šne skup ne fak tor je, ki so tesno pove za ni z ne ka te ri mi spre men ljiv ka mi in le rah lo z dru gi mi. Na ta način dobi mo vse bin sko bolj čiste fak tor je, ki so pri mer ni za raz la go. Pogo sto pa so skup ni fak tor ji pre več pove za ni z ve li kim šte vi lom spre men ljivk in jih zato tež ko vse bin sko opre - de li mo. Tovrst na reši tev je za preu če va nje in raz la go kom plek snih poja vov s skup ni mi fak tor ji dokaj neu po rab na. V tak šnih pri me rih si poma ga mo s po stop ki rota ci je skup - nih fak tor jev. Nji hov cilj je dolo či tev vse bin sko čistih fak tor jev ozi ro ma pre pro ste in dobro raz poz nav ne struk tu re roti ra ne fak tor ske matri ke (Re ber nik 1996, 231). V na šem pri me ru je dala naj bolj še rezul ta te rota ci ja vari­max, s ka te ro smo pre cej izbolj - ša li inter pre ta tiv nost fak tor jev. Nje na zna čil nost je, da mak si mi zi ra varian co kva dra tov ute ži v vsa kem fak tor ju in s tem poe no stav lja struk tu ro po stolp cih. S tem pose gom sku ša mo zago to vi ti tak šno fak tor sko struk tu ro, pri kate ri je vsa ka opa zo - va na spre men ljiv ka viso ko pove za na le z enim samim fak tor jem (Field 2009, 644). Ti so po rota ci ji med seboj še ved no neko re li ra ni, kar nam bo v na da lje va nju priš lo prav pri meto di raz vrš ča nja v sku pi ne (glej poglav je 5.2). S po stop kom rota ci je fak tor jev so se spre me ni le tudi nji ho ve last ne vred no sti in delež pojas nje ne skup ne varian ce (pre gled ni ca 8). Pomemb no se je zmanj šal pomen prve ga fak tor ja, ki po novem poja sni neko li ko manj ši delež skup ne varian ce (31 %). Pri dru gem fak tor ju se sta nje ni bis tve no spre me ni lo, med tem ko se je pomen zad - njih dveh fak tor jev s 13 % in 10 % pojas nje ne varia bil no sti poja va pove čal. 41 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina i e ) la tiv n ce (% u m 30,97 45,42 58,72 69,23 ku elež skup nd varian ­ci­ji. o sti e ) n ce (% 30,97 14,45 13,29 10,51 o­vi­rota e vred e lež skup nd varian ji­h last n o rota ci ji fak tor jev o­n p aj sku p 4,34 2,02 1,86 1,47 i e ) k­tor­jev­ter­p la tiv n ce (% u m 36,69 51,97 61,32 69,23 ku elež skup nd varian olo­či­tvi­fa o sti n e ) o­d­p ce (% ­in e vred 36,69 15,28 9,35 7,90 e lež skup n red olo či tvi fak tor jev d varian last n o d ­ce­p p n aj ria sku p 5,14 2,14 1,31 1,11 e­va­np t i e ) eno n la tiv n ce (% p u 36,69 51,97 61,32 69,23 75,12 79,71 83,87 87,72 91,12 93,42 95,35 97,23 98,76 elež­sku m elež skup n 100,00 ­d ku d varian komih e ) o­sti­in­n ce (% 36,69 15,28 9,35 7,90 5,89 4,59 4,15 3,85 3,40 2,31 1,93 1,88 1,53 1,24 o sti glav n e lež skup n olo či tvi jo fak tor jev d varian e­vred n d st­na e vred pred aj :­L 5,14 2,14 1,31 1,11 0,83 0,64 0,58 0,54 0,48 0,32 0,27 0,26 0,22 0,17 8 sku p last n i­ca­n re­gled e t n e n o p m o k P 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 42 GEORITEM 19 Po dolo či tvi in rota ci ji fak tor jev lah ko ugo to vi mo, kolik šen delež varian ce spre - men ljiv ke je pojas njen s skup ni mi fak tor ji. Osta la varian ca je pojas nje na s spe ci fič nim fak tor jem. To nam pove do komu na li te te (pre gled ni ca 9). Velja pra vi lo, da je v fak - tor sko ana li zo pri mer no vklju či ti pred vsem tiste spre men ljiv ke, ki ima jo viso ko komu na li te to in torej niso odvi sne od slu čaj nih ozi ro ma spe ci fič nih fak tor jev. Za spre - men ljiv ke z niz ko komu na li te to namreč velja, da z mo de lom fak tor ske ana li ze sla bo poja sni mo nji ho vo varian co ozi ro ma raz pr še nost in odvi snost od osta lih spre men - ljivk. Temelj no meri lo je, da naj fak tor ji poja sni jo vsaj 50 % varia bil no sti posa mez ne spre men ljiv ke (La ro se 2006, 16). Na ta način komu na li te te pred stav lja jo pomen posa mez ne spre men ljiv ke za fak - tor ski model kot celo to. V pre gled ni ci 9 lah ko vidi mo, da so za druž bo zna nja naj po memb nej ši dejav ni ki pove če va nje šte vi la in raz voj delov nih mest s pou dar kom na ustvar jal nih pokli cih ter izo bra že va nje mla dih. Ta test je tudi poka zal, da vred - nost spre men ljivk šte vi lo paten tov na 1000 pre bi val cev in indeks pro duk tiv no sti zelo tež ko poja sni mo s skup ni mi fak tor ji. Vred no sti nju nih komu na li tet so bile v tem kora - ku 0,39 ozi ro ma 0,33, kar je pre cej pod pri po ro če no mejo 0,50, zato smo ju iz ana li ze izklju či li. Pre­gled­ni­ca 9:­Komu­na­li­te­te­spre­men­ljivk. spre men ljiv ka ko mu na li te ta in deks naložb 0,51 pro met na dostop nost 0,56 do stop nost do inter ne ta 0,57 in deks talen ta 0,61 znans tve ne obja ve 0,70 in deks zapo sle no sti 0,70 izo braz be na raven 0,72 in deks ustvar jal no sti II 0,72 šte vi lo pre bi val cev 0,73 in deks pod jet niš tva 0,75 in deks delov nih mest 0,76 in deks ustvar jal no sti I 0,76 šte vi lo štu den tov na 1000 pre bi val cev 0,79 šte vi lo delov nih mest na 1000 pre bi val cev 0,81 Re zul tat fak tor ske ga mode la je fak tor ska matri ka, pri ka za na v pre gled ni ci 10. V stolp cih matri ke so skup ni fak tor ji, v vr sti cah pa spre men ljiv ke. Pri ka za ne so vred - no sti kore la cij med fak tor ji in posa mez ni mi spre men ljiv ka mi ozi ro ma fak tor ske ute ži. 43 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina Pre­gled­ni­ca 10:­Fak­tor­ska­matri­ka. spre men ljiv ka fak tor 1 fak tor 2 fak tor 3 fak tor 4 šte vi lo pre bi val cev 0,83 0,19 0,08 0,05 znans tve ne obja ve 0,82 0,08 0,03 –0,15 in deks talen ta 0,72 0,20 0,09 –0,20 šte vi lo delov nih mest na 1000 pre bi val cev 0,72 0,41 0,24 –0,26 in deks naložb 0,71 0,01 0,07 –0,08 do stop nost do inter ne ta 0,71 0,24 –0,05 0,11 pro met na dostop nost 0,69 0,06 0,08 –0,28 šte vi lo štu den tov na 1000 pre bi val cev 0,04 0,84 –0,14 0,25 in deks pod jet niš tva –0,21 –0,75 –0,24 0,28 izo braz be na raven 0,56 0,62 0,11 0,12 in deks ustvar jal no sti I –0,09 –0,04 0,86 0,09 in deks delov nih mest 0,18 0,10 0,83 0,18 in deks ustvar jal no sti II –0,17 –0,02 0,17 0,81 in deks zapo sle no sti 0,21 0,22 0,48 0,62 Naj moč nej še kore la ci je so obar va ne sivo. Skup ni fak tor ji na pri me ru slo ven skih občin pri ka zu je jo posa mez ne raz sež no sti druž be zna nja, ki se jih da vse bin sko opre de li ti na pod la gi nji ho ve pove za no sti s spre men ljiv ka mi. Prvi fak tor se tako zelo izra zi to pove zu je s spre men ljiv ka mi šte vi lo pre bi val cev, znans tve ne obja ve, indeks talen ta, šte vi lo delov nih mest na 1000 pre bi val cev, indeks naložb, dostop nost do inter ne ta in pro met na dostop nost. Dru gi fak tor se moč ne je pove zu je s tre mi spre men ljiv ka - mi, in sicer s šte vi lom štu den tov na 1000 pre bi val cev, indek som pod jet niš tva in izo braz be no rav njo. Pred zad nji fak tor izka zu je naj moč nej šo pove za nost z in dek som ustvar jal no sti I in indek som delov nih mest, zad nji, četr ti fak tor pa z in dek som ustvar - jal no sti II in indek som zapo sle no sti. Zad nji korak v po stop ku fak tor ske ana li ze je bil izra čun tako ime no va nih faktor - skih točk. S tem, ko smo več je šte vi lo opa zo va nih spre men ljivk nado me sti li z manj šim šte vi lom skup nih fak tor jev, smo osnov no podat kov no matri ko poe no sta vi li v fak - tor sko. Vred no sti fak tor skih točk za posa mez ni skup ni fak tor za vsa ko eno to torej upo rab lja mo za raz la go posa mez ne ga fak tor ja. Konč ni rezul tat fak tor ske ana li ze so roti ra na fak tor ska matri ka in fak tor ske toč ke novih spre men ljivk. Skup ne fak tor je lah ko vse bin sko opre de li mo na pod la gi nji ho ve kore la ci je s spre men ljiv ka mi v fak - tor ski matri ki (pre gled ni ca 10). 44 GEORITEM 19 Oce na kako vo sti rezul ta tov: Po kon ča ni ana li zi želi mo oce ni ti rezul ta te ozi ro - ma kako vost dob lje ne ga fak tor ske ga mode la. Kako vost mer je nja pona va di ozna ču je mo s poj mo ma zanes lji vost in veljav nost. Zanes lji vost mer je nja pome ni dopust nost slu - čaj nih napak v ra zi sko va nju. V naj bolj gro bem pome nu je opre de lje na kot ponov lji vost mer je nja. Če mer je nje pono vi mo v is tih ali zelo podob nih raz me rah, mora mo dobi ti iste ali vsaj zelo podob ne rezul ta te. Če mer ska napa ka ni le slu čaj na, ima mo opra vi ti s si stem sko napa ko in prob le mom veljav no sti. To pome ni, da na izmer je no vred nost siste ma tič no vpli va tudi neka dru ga spre men ljiv ka, na kate ro upo rab ljen mer ski posto - pek ni občut ljiv. Reče mo lah ko torej, da s pre ver ja njem veljav no sti ugo tav lja mo, ali zares meri mo tisto, kar smo žele li meri ti (ali naše mer je ne spre men ljiv ke dejan sko meri jo teo re tič ne poj me), med tem ko pri pre ver ja nju zanes lji vo sti ugo tav lja mo slu - čaj ne nape (Fer li goj, Lesko šek in Kogov šek 1995). Za oce no zanes lji vo sti meri tev fak tor ske ga mode la smo izved li ana li zo zanes lji - vo sti (re­lia­bi­lity­analy­sis). Pri tem smo se naslo ni li na meto de inter ne kohe ziv no sti, ki teme lji jo na mer je nju iste ga kon struk ta z več ena ko vred ni mi spre men ljiv ka mi (različ - ni mi kazal ni ki, ki meri jo isti kon cept) v is tem času. Upo ra bi li smo meto do chron­bac­hov α, ki se naj po go ste je upo rab lja za oce nje va nje zanes lji vo sti meri tev. Chron­bac­hov­α teme - lji na varian cah in kova rian cah med mer je ni mi spre men ljiv ka mi, ki meri jo isti kon strukt. α je defi ni ra na na inter va lu [0, 1]. Če je vred nost α več ja od 0,70, lah ko zaklju či mo, da je mer ski posto pek zanes ljiv (Field 2009). Pre gled ni ca 11 pri ka zu je, da lah ko v na šem pri me ru kot zelo zanes lji ve ga šte je - mo prvi fak tor, za kate re ga že od prej vemo, da hkra ti poja sni naj viš ji delež skup ne varian ce. Zanes ljiv je tudi tret ji fak tor, med tem ko mora mo dru gi in četr ti fak tor označi - ti za neko li ko manj zanes lji va. Za naj manj zanes lji ve ga velja dru gi fak tor, pa čeprav se po dele žu pojas nje ne skup ne varian ce uvrš ča na dru go mesto. Za prvi in dru gi fak - tor, oba sta pove za na z več kot dve ma spre men ljiv ka ma, smo nare di li dodat no ana li zo, kako se vred nost α spre mi nja ob izlo či tvi posa mez ne spre men ljiv ke iz mode la. Ugo - to vi li smo, da se α za prvi fak tor prav nič ne izbolj ša, ampak celo poslab ša. Zara di tega torej v pri me ru prve ga fak tor ja iz siste ma ni smi sel no izlo či ti nobe ne spre men - ljiv ke. V pri me ru dru ge ga fak tor ja pa se vred nost α znat no izbolj ša (0,64), če iz ana li ze izlo či mo spre men ljiv ko indeks pod jet niš tva. Zato bi bilo mor da v na dalj njih razi ska - vah dobro pomi sli ti tudi na to mož nost. Za raz li ko od zanes lji vo sti je veljav nost dob lje ne ga fak tor ske ga mode la veli ko težje oce ni ti, saj ne more mo vede ti, s ka te ri mi spre men ljiv ka mi bi lah ko še bolje osvet li li raz sež no sti druž be zna nja. Bi pa temu vpra ša nju goto vo mora li pos ve ča ti več jo pozor - nost v pri hod nje. Pri ču jo ča razi ska va je namreč le poskus geo graf ske ute me lji tve raz sež no sti druž be zna nja v Slo ve ni ji. K temu nas nava ja jo tudi neka te ri teh nič ni raz - lo gi. Z vklju če va njem spre men ljivk, ki odra ža jo zna čil no sti druž be zna nja in jih nismo vklju či li v ana li zo, bi mor da lah ko poja sni li še več ji delež skup ne raz pr še no sti poja - va, ki sicer že zdaj dose ga zado vo lji vih 69,2 %. S po ve če va njem šte vi la ana li zi ra nih 45 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina Pre­gled­ni­ca 11:­Zanes­lji­vost­fak­tor­jev. fak tor chron­bac­hov­α fak tor 1 0,88 fak tor 2 0,52 fak tor 3 0,72 fak tor 4 0,59 spre men ljivk bi izbolj ša li tudi mož no sti vse bin ske obo ga ti tve fak tor jev. S tega zor - ne ga kota sta namreč neko li ko prob le ma tič na fak tor ja 3 in 4, ki viso ko kore li ra ta z le dve ma spre men ljiv ka ma, čeprav se v li te ra tu ri ome nja, da naj to šte vi lo ne bi bilo manj - še od tri (Fo ster, Bar kus in Yavorsky 2006, 74). 5.2 Tipo lo gi ja občin z me to do raz vrš ča nja v sku pi ne Fak tor ska ana li za, ki smo jo izved li v prejš njem poglav ju, omo go ča raz de li tev občin gle de na zna čil no sti posa mez ne ga fak tor ja. Iz opi sa meto de in rezul ta tov ana li ze pa vemo, da je vsak od fak tor jev moč ne je pove zan samo z do lo če nim šte vi lom spre men - ljivk in torej odra ža le nji ho ve zna čil no sti. Zato rej želi mo v tem poglav ju izde la ti sin tez no tipo lo gi jo občin na pod la gi vseh dejav ni kov ozi ro ma raz sež no sti druž be znanja. Cilj ana li ze je raz vr sti ti obči ne v sku pi ne tako, da si bodo obči ne zno traj posamez nih sku pin med seboj čim bolj podob ne, obči ne v raz lič nih sku pi nah pa kar se da raz - lič ne. Na tem mestu si lah ko poma ga mo z me to da mi raz vrš ča nja v sku pi ne. Pri njih gre za dolo ča nje sku pin podob nih objek tov. Ana li tič na dolo či tev iska ne raz vr sti tve je pove za na z vr sto prob le mov. Iska ne raz vr sti tve namreč ni mogo če poi ska ti z eno meto do ali pri sto pom z na tanč no dolo če ni mi pra vi li. Več krat se je tre ba tudi intui - tiv no odlo ča ti, kaj izbra ti iz mno ži ce mož nih izbo rov v do lo če nem kora ku reše va nja zastav lje ne ga prob le ma. Pri reše va nju prob le mov raz vrš ča nja v sku pi ne so zna čil ni nasled nji kora ki (Fer li goj 1989, 19): • izbi ra objek tov, • dolo či tev mno ži ce spre men ljivk, ki dolo ča jo eno te, • raču na nje podob no sti med eno ta mi, • upo ra ba ustrez ne meto de raz vrš ča nja v sku pi ne in • oce na dob lje ne reši tve. Sli­ka 4:­Dre­vo­zdru­že­va­nja­(den­dro­gram)­lokal­nih­skup­no­sti­gle­de­na­dejav­ni­ke druž­be­zna­nja.­p 46 GEORITEM 19 47 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina V na šem pri me ru smo 210 slo ven skih občin raz vr sti li v sku pi ne na pod la gi skupnih fak tor jev. Na ta način smo v ana li zo vklju či li tiste spre men ljiv ke, ki ima jo zadost no pojas nje val no moč, hkra ti pa smo s tem zado sti li pogo je ma, da so spre men ljiv ke mer - je ne na isti mer ski les tvi ci in med seboj niso pove za ne, saj so fak tor ji stan dar di zi ra ni in zara di pra vo kot ne rota ci je med seboj ne kore li ra jo (Fer li goj 1989). Od lo či li smo se, da za raz vrš ča nje upo ra bi mo War­do­vo­meto­do, s ka te ro se pri - pad nost dolo če ni sku pi ni dolo či z ana li zo varian ce med posa mez ni mi sku pi na mi (Bole 2008, 92). Zanjo je pose bej zna čil no, da zdru žu je eno te v sku pi ne z na me nom pove če va nja homo ge no sti nasta lih sku pin (Shar ma 1996, 193). Za mero podob no - sti smo upo ra bi li več raz lič nih meril. Na kon cu smo ugo to vi li, da naj bolj smi sel no in raz lož lji vo raz vr sti tev dobi mo ob upo ra bi Čebi­še­ve­raz­da­lje, ki je defi ni ra na kot mak si mal na abso lut na raz li ka med vred nost mi posa mez nih enot. Ta raz da lja zane - mar ja posa mez ne manj še raz li ke med eno ta mi in se name sto tega osre do to ča na zaz na va nje posa mez nih veli kih odklo nov (Ku na ver 2009, 47). Na ta način smo poiz - ku ša li dobi ti narav ne sku pi ne, ki jih ozna ču je ta inter na kohe ziv nost (ho mo ge nost) in ekster na izo la ci ja (lo če nost) (Gor don 1981, 5). War do va meto da spa da med hie rar hič ne meto de, kar pome ni, da šte vi lo sku pin ni vna prej zna no. Za nji ho vo dolo či tev si poma ga mo z dre ve som zdru že va nja (den - dro gram) (sli ka 4). Ta pred stav lja gra fič ni pri kaz pro ce sa zdru že va nja enot v sku pine. Pro ces zdru že va nja teče v sme ri od listov pro ti deb lu. Tako posa mez ni listi pred stav - lja jo začet ne eno te (ob či ne), toč ke zraš ča nja posa mez nih listov ali vej pa poz ne je v pro ce su pona zar ja jo toč ke zdru že va nja. Na ta način je vsa ka zraš če na veja nasled ni ca (sku pina) obeh (ali več) tanj ših vej (sku pin), iz kate rih je nasta la. Obe nem je viši na ome nje ne točke, ki jo ime nu je mo nivo zdru že va nja, soraz mer na meri raz lič no sti med zraš če ni ma sku - pi na ma. Temelj no nače lo je, da dre vo zdru že va nja pre re že mo tam, kjer je opa zen naj več ji skok (raz da lja) med rav ne ma dveh zapo red nih zdru že vanj. Iz sli ke 4 je raz vid no, da lah ko gle de na dejav ni ke druž be zna nja lokal ne skup no sti naji zra zi te je raz vr sti mo v pet sku pin (glej rde čo črto), vsa ko od njih pa nada lje na še manj še pod sku pi ne. Raz vr sti - tev občin v pet glav nih sku pin je pro stor sko pred stav lje na v pod po glav ju 6.2. 6 Geo graf ska raz po re di tev raz voj nih dejav ni kov druž be zna nja Ana li za raz voj nih dejav ni kov druž be zna nja po raz voj nih regi jah (pre gled ni ca 12, sli ke 5–16) izka zu je nee na ko mer no raz po re di tev, še zla sti, kar se tiče kazal ni kov, pove - za nih z znans tve ni mi obja va mi, indek som talen ta, šte vi lom delov nih mest na 1000 pre bi val cev, indek som naložb, pro met no dostop nost jo ter šte vi lom pre bi - val cev v mest nih sre diš čih in nji ho vih zaled jih. Med vse mi kazal ni ki so naj bolj nee na ko mer no raz po re je ne znans tve ne obja ve. Nji ho vo šte vi lo je izra zi to veza no na raz voj ne regi je z več jim šte vi lom viso ko šol skih 48 GEORITEM 19 usta nov. Tako pri ha ja do moč ne osre do to če no sti tega poja va v Osred nje slo ven ski, Podrav ski, Obal no-kraš ki in delo ma Goriš ki regi ji, v ka te rih ima jo sede že vse šti ri uni ver ze. V os ta lih raz voj nih regi jah je objav lja nje član kov v znans tve nih revi jah zane - mar lji vo. Podob no kot znans tve ne obja ve se pro stor sko raz po re ja tudi njim soro den kazal nik indeks talen ta, čeprav so pri njem raz li ke med regi ja mi neko li ko manj še. Po ve za nost v nee na ko mer ni raz po re di tvi lah ko opa zi mo še med kazal ni ki, kot so: šte vi lo pre bi val cev, šte vi lo delov nih mest na 1000 pre bi val cev in indeks naložb. V re gi jah z več jim šte vi lom pre bi val cev je pra vi lo ma zgoš če no več je šte vi lo gos po - dar skih aktiv no sti, kar ima za posle di co več je šte vi lo delov nih mest in inve sti cij. V tem pogle du dose ga jo viso ke vred no sti zla sti Osred nje slo ven ska, Podrav ska in Savinj ska regi ja, niz ke pa Koroš ka, Pomur ska, Notranj sko-kraš ka, Posav ska in Zasav ska regi - ja. Iz te splo šne podo be pozi tiv no izsto pa Obal no-kraš ka regi ja, saj kljub raz me ro ma majh ne mu šte vi lu pre bi val cev izka zu je zelo inten ziv ne gos po dar ske aktiv no sti z nad - pov preč nim šte vi lom delov nih mest in inve sti cij. Ta regi ja ima kar šti ri krat manj pre bi val cev od Osred nje slo ven ske, ki tudi sicer po vseh treh kri te ri jih dose ga naj viš - je vred no sti, ven dar se po šte vi lu delov nih mest na 1000 pre bi val cev in indek su naložb uvrš ča takoj za njo. Podob ne tež nje lah ko opa zi mo tudi v Do lenj ski in Goriš ki regi - ji, med tem ko je Gorenj ska pri mer regi je, ki bi gle de na svo jo veli kost mora la ime ti bis tve no več delov nih mest ter izdat nej še nalož be. Tu se nazor no odra ža čeda lje bolj opaz na vlo ga Kra nja kot sate lit ske ga mesta Ljub lja ne, ki s svo jo gos po dar sko raz voj - no struk tu ro ni tako zani mi vo za vla ga te lje. Med dejav ni ki druž be zna nja, ki pri ka zu je jo sta nje izo braz be in infra struk tur ne oprem lje no sti, so regio nal ne raz li ke pre cej manj še. Izo braz be na raven, ki jo pri ka - zu je delež delov no aktiv nih pre bi val cev s ter ciar no izo braz bo po kra ju biva nja, izsto pa edi no v Osred nje slo ven ski regi ji. V njej je tret ji na takih pre bi val cev, med tem ko jih je v os ta lih regi jah med peti no in dobro četr ti no. Je pa iz tega zor ne ga kota opaz na deli tev na bolj izo bra že ni zahod ni del (Go renj ska, Goriš ka, Notranj sko-kraš ka, Obal no-kraš ka in Osred nje slo ven ska regi ja) in neko li ko manj izo bra že ni vzhod ni del (Do lenj ska, Koroš ka, Podrav ska, Pomur ska, Savinj ska, Posav ska in Zasav ska regi ja) Slo ve ni je. Pri kazal ni ku šte vi lo štu den tov na 1000 pre bi val cev podob no kot pri izobraz - be ni rav ni več jih regio nal nih raz lik ni zaz na ti. V vsa ki regi ji živi prib liž no 50 štu den tov na 1000 pre bi val cev, deli tev na vzhod no in zahod no Slo ve ni jo pa v tem pogle du ni upra vi če na. Prav tako ne more mo govo ri ti o več jih regio nal nih raz li kah gle de dostop no sti do inter ne ta. Neko li ko več jo pokri tost s pri ključ ki širo ko pa sov ne inter - net ne pove za ve lah ko opa zi mo le v ti stih regi jah, v ka te rih so naj več ja urba na sre diš ča (Osred nje slo ven ska, Podrav ska, Obal no-kraš ka, Savinj ska in Gorenj ska regi ja). Dru - gi kazal nik, ki pri ka zu je sta nje infra struk tur ne oprem lje no sti, je v tem pri me ru neko li ko spe ci fi čen, saj je vred nost pro met ne dostop no sti do regio nal ne ga sre diš ča odvi sna tudi od veli ko sti in pro stor ske ga obse ga raz voj nih regij ter nji ho ve geo graf ske raz - no li ko sti. Tako je deni mo po tem kazal ni ku naj bo lje ovre do te na naj manj ša, Zasav ska 49 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina v e c l a v i b e r p o l i v e t š 203.192 119.126 142.408 72.713 52.256 110.743 531.811 322.949 119.349 260.039 70.192 44.483 2.049.261 I I i t s o n l a j r a v t s u s k e d n i 118 111 120 113 124 113 118 114 112 118 121 111 117 i t s o n e l s o p a z s k e d n i 97 94 98 90 99 102 101 96 89 96 99 94 98 v e c l a v i b e r p 0 0 0 1 a n v o t n e d u t š o l i v e t š 52,8 54,8 56,2 55,6 51,4 43,4 52,9 46,2 45,4 53,5 52,6 47,3 51,2 n e v a r a n e b z a r b o z i 26,7 25,8 23,2 22,0 24,2 26,4 33,4 24,3 20,6 22,8 21,8 22,3 26,6 b ž o l a n s k e d n i 9955 9069 8955 8678 6372 10.426 13.652 16.080 19.232 11.475 11.141 10.524 13.178 . a t n e l a t s k e d n i h 81 75 62 35 19 90 130 100 28 58 17 35 97 ­regi­ja I i t s o n l a j r a v t s u s k e d n i ih 120 118 120 116 123 114 115 113 117 122 120 111 116 t s e m h i n v o l e d s k e d n i z­voj­n 95 94 94 87 98 103 102 96 88 94 96 89 97 o­ra v e c l a v i b e r p 0 0 0 1 a n ­pja t s e m h i n v o l e d o l i v e t š ­n 333 368 347 311 321 408 503 353 288 370 301 264 386 a e­zn a v t š i n t e j d o p s k e d n i ž­b 171 156 165 167 164 162 164 166 181 165 158 169 165 ru t s o n p o t s o d a n t e m o r p 16,3 26,2 25,4 18,1 17,9 11,6 11,2 18,0 17,2 19,1 14,0 7,5 16,4 i­kov­d a t e n r e t n i o d t s o n p o t s o d ejav­n 223 203 186 205 200 254 271 217 192 224 170 200 227 e v a j b o e n e v t s n a n z 0 o­sti­d 91 31 11 61 49 23 ­n 109 434 1041 3469 825 1140 red :­V2 ska 1 i­ca­n a regi ja j ska j ska o-kraš ka r ska j ska i ja rav ska u re­gled o ren o riš ka o len o roš ka o tranj sko-kraš ka bal n sred nje slo ven o d o m o sav ska a sav ska P raz voj n G G D K N O O P P Sa vin P Z Slo ve n 50 GEORITEM 19 regi ja, čeprav po kako vo sti zla sti cest ne infra struk tu re nika kor ne spa da med naj bo - lje oprem lje ne. Ka zal ni ki, ki pri ka zu je jo raz voj pod jet niš tva, delov nih mest in zapo sle no sti s pou dar kom na ustvar jal nih pokli cih, naka zu je jo, da iz teh vidi kov med leto ma 2006 in 2010 ni priš lo do bis tve ne ga pove ča nja regio nal nih raz lik. V tem obdob ju se je šte - vi lo pod je tij v Slo ve ni ji pove ča lo za sko raj dve tret ji ni, naj manj v Go riš ki regi ji, naj bolj pa, zani mi vo, v Po mur ski, kar je očit no posle di ca držav nih raz voj nih spod bud za struk - tur no pre struk tu ri ra nje gos po dars tva, kot nado me sti la za raz kroj prej izred no moč ne tek stil ne indu stri je v Po mur ju. Šte vi lo delov nih mest ozi ro ma zapo sle nih se je v tem času na rav ni drža ve za malen - kost zmanj ša lo, kar je ver jet no zla sti posle di ca obdob ja 2008–2010, ko je nasto pi la sve tov na gos po dar ska rece si ja. Do rah le ga pove ča nja je priš lo samo v Osred nje slo - ven ski in Obal no-kraš ki regi ji, do naj več je ga zmanj ša nja pa v Po mur ski, Zasav ski in Koroš ki regi ji. Kljub temu se je v preu če va nem obdob ju krep ko pove ča lo šte vi lo pre - bi val cev z us tvar jal nim pokli cem, kar je za Slo ve ni jo kot druž bo zna nja, kar si želi mo biti, lep obet. Naj bolj pri vlač ne regi je za biva nje in delo so bile Notranj sko-kraš ka, Savinj ska, Posav ska, Dolenj ska in Gorenj ska, naj manj pri vlač ne pa Zasav ska, Obal - no-kraš ka, Podrav ska, Goriš ka in Pomur ska. dostopnost do interneta 120 prometna dostopnost {tevilo prebivalcev 100 indeks ustvarjalnosti II 80 znanstvene objave 60 40 indeks zaposlenosti indeks podjetni{tva 20 0 {tevilo {tudentov / delovna mesta / 1000 prebivalcev 1000 prebivalcev izobrazbena raven indeks delovnih mest indeks nalòb indeks ustvarjalnosti I indeks talenta Slovenija Gorenjska Sli­ka 5:­Pri­mer­ja­va­dejav­ni­kov­druž­be­zna­nja­med­Gorenj­sko­raz­voj­no­regi­jo­in­Slove­ni­jo. 51 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina dostopnost do interneta 120 prometna dostopnost {tevilo prebivalcev 100 indeks ustvarjalnosti II 80 znanstvene objave 60 40 indeks zaposlenosti indeks podjetni{tva 20 0 {tevilo {tudentov / delovna mesta / 1000 prebivalcev 1000 prebivalcev izobrazbena raven indeks delovnih mest indeks ustvarjalnosti I indeks nalòb indeks talenta Slovenija Gori{ka Sli­ka 6:­Pri­mer­ja­va­dejav­ni­kov­druž­be­zna­nja­med­Goriš­ko­raz­voj­no­regi­jo­in­Sloveni­jo. dostopnost do interneta 120 {tevilo prebivalcev prometna dostopnost 100 indeks ustvarjalnosti II 80 znanstvene objave 60 40 indeks zaposlenosti indeks podjetni{tva 20 0 {tevilo {tudentov / delovna mesta / 1000 prebivalcev 1000 prebivalcev izobrazbena raven indeks delovnih mest indeks nalòb indeks ustvarjalnosti I indeks talenta Slovenija Dolenjska Sli­ka 7:­Pri­mer­ja­va­dejav­ni­kov­druž­be­zna­nja­med­Dolenj­sko­raz­voj­no­regi­jo­in Slove­ni­jo. 52 GEORITEM 19 dostopnost do interneta 120 prometna dostopnost {tevilo prebivalcev 100 80 indeks ustvarjalnosti II znanstvene objave 60 40 indeks zaposlenosti indeks podjetni{tva 20 0 {tevilo {tudentov / delovna mesta / 1000 prebivalcev 1000 prebivalcev izobrazbena raven indeks delovnih mest indeks nalòb indeks ustvarjalnosti I indeks talenta Slovenija Koro{ka Sli­ka 8:­Pri­mer­ja­va­dejav­ni­kov­druž­be­zna­nja­med­Koroš­ko­raz­voj­no­regi­jo­in­Slo­ve­ni­jo. dostopnost do interneta 120 prometna dostopnost {tevilo prebivalcev 100 80 indeks ustvarjalnosti II znanstvene objave 60 40 indeks zaposlenosti 20 indeks podjetni{tva 0 {tevilo {tudentov / delovna mesta / 1000 prebivalcev 1000 prebivalcev izobrazbena raven indeks delovnih mest indeks ustvarjalnosti I indeks nalòb indeks talenta Slovenija Notranjsko-kra{ka Sli­ka 9:­Pri­mer­ja­va­dejav­ni­kov­druž­be­zna­nja­med­Notranj­sko-kraš­ko­raz­voj­no­regi­jo in­Slo­ve­ni­jo. 53 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina dostopnost do interneta 150 {tevilo prebivalcev prometna dostopnost 125 100 znanstvene objave indeks ustvarjalnosti II 75 50 indeks zaposlenosti indeks podjetni{tva 25 0 {tevilo {tudentov / delovna mesta / 1000 prebivalcev 1000 prebivalcev izobrazbena raven indeks delovnih mest indeks nalòb indeks ustvarjalnosti I indeks talenta Slovenija Obalno-kra{ka Sli­ka 10:­Pri­mer­ja­va­dejav­ni­kov­druž­be­zna­nja­med­Obal­no-kraš­ko­raz­voj­no­regi­jo in­Slo­ve­ni­jo. dostopnost do interneta 360 prometna dostopnost {tevilo prebivalcev 300 indeks ustvarjalnosti II 240 znanstvene objave 180 120 indeks zaposlenosti indeks podjetni{tva 60 0 {tevilo {tudentov / delovna mesta / 1000 prebivalcev 1000 prebivalcev izobrazbena raven indeks delovnih mest indeks nalòb indeks ustvarjalnosti I indeks talenta Slovenija Osrednjeslovenska Sli­ka 11:­Pri­mer­ja­va­dejav­ni­kov­druž­be­zna­nja­med­Osred­nje­slo­ven­sko­raz­voj­no regi­jo­in­Slo­ve­ni­jo. 54 GEORITEM 19 dostopnost do interneta {tevilo prebivalcev 210 prometna dostopnost 175 indeks ustvarjalnosti II 140 znanstvene objave 105 70 indeks zaposlenosti indeks podjetni{tva 35 0 {tevilo {tudentov / delovna mesta / 1000 prebivalcev 1000 prebivalcev izobrazbena raven indeks delovnih mest indeks nalòb indeks ustvarjalnosti I indeks talenta Slovenija Podravska Sli­ka 12:­Pri­mer­ja­va­dejav­ni­kov­druž­be­zna­nja­med­Podrav­sko­raz­voj­no­regi­jo in Slo­ve­ni­jo. dostopnost do interneta 120 {tevilo prebivalcev prometna dostopnost 100 80 indeks ustvarjalnosti II znanstvene objave 60 40 indeks zaposlenosti indeks podjetni{tva 20 0 {tevilo {tudentov / delovna mesta / 1000 prebivalcev 1000 prebivalcev izobrazbena raven indeks delovnih mest indeks nalòb indeks ustvarjalnosti I indeks talenta Slovenija Pomurska Sli­ka 13:­Pri­mer­ja­va­dejav­ni­kov­druž­be­zna­nja­med­Pomur­sko­raz­voj­no­regi­jo in Slo­ve­ni­jo. 55 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina dostopnost do interneta 180 {tevilo prebivalcev prometna dostopnost 150 indeks ustvarjalnosti II 120 znanstvene objave 90 60 indeks zaposlenosti indeks podjetni{tva 30 0 {tevilo {tudentov / delovna mesta / 1000 prebivalcev 1000 prebivalcev izobrazbena raven indeks delovnih mest indeks nalòb indeks ustvarjalnosti I indeks talenta Slovenija Savinjska Sli­ka 14:­Pri­mer­ja­va­dejav­ni­kov­druž­be­zna­nja­med­Savinj­sko­raz­voj­no­regi­jo in Slo­ve­ni­jo. dostopnost do interneta 120 {tevilo prebivalcev prometna dostopnost 100 indeks ustvarjalnosti II 80 znanstvene objave 60 40 indeks zaposlenosti indeks podjetni{tva 20 0 {tevilo {tudentov / delovna mesta / 1000 prebivalcev 1000 prebivalcev indeks delovnih mest izobrazbena raven indeks nalòb indeks ustvarjalnosti I indeks talenta Slovenija Posavska Sli­ka 15:­Pri­mer­ja­va­dejav­ni­kov­druž­be­zna­nja­med­Posav­sko­raz­voj­no­regi­jo in Slove­ni­jo. 56 GEORITEM 19 dostopnost do interneta 240 {tevilo prebivalcev prometna dostopnost 200 indeks ustvarjalnosti II 160 znanstvene objave 120 80 indeks zaposlenosti indeks podjetni{tva 40 0 {tevilo {tudentov / delovna mesta / 1000 prebivalcev 1000 prebivalcev izobrazbena raven indeks delovnih mest indeks nalòb indeks ustvarjalnosti I indeks talenta Slovenija Zasavska Sli­ka 16:­Pri­mer­ja­va­dejav­ni­kov­druž­be­zna­nja­med­Zasav­sko­raz­voj­no­regi­jo in Slove­ni­jo. Ana li za sta ti stič nih podat kov delov no aktiv ne ga pre bi vals tva po obči nah delov - ne ga mesta in področ nih sku pi nah pokli cev, ki jih sprem lja SURS, je za leti 2008 in 2010 po ka za la, da je trg delov ne sile moč no preo bra zi la gos po dar ska kri za. Šte vi lo aktiv ne ga pre bi vals tva se je z 858.345 zmanj ša lo na 790.967 ali z 42,4 na 38,6 %. Do nad pov preč ne ga zmanj ša nja šte vi la aktiv nih pre bi val cev je priš lo v Po mur ju, na Koroš - kem, Goriš kem, Savinj skem in v Za sav ju. Med obči na mi se je v Se mi ču, Sve tem Andra žu in Sve tem Juri ju v Slo ven skih Gori cah, Hodo šu, Sve tem Toma žu, Sve ti Ani, Mir ni Peči, Sol ča vi, Blo kah, Sre diš ču ob Dra vi, Trnov ski vasi, Tabo ru, Haj di ni, Gornjih Petrov cih, Tiši ni in Zavr ču delež aktiv ne ga pre bi vals tva zmanj šal za več kot četr tino. Nav kljub zmanj ša nju šte vi la delov no aktiv nih pre bi val cev in pove ča nju brez po - sel no sti, ki se je v do brih dveh letih sko raj pod vo ji la (šte vi lo regi stri ra nih brez po sel nih se je od 63.216 leta 2008 povz pe lo na 115.132 na začet ku leta 2011), smo v tem obdobju pri ča veli kim spre mem bam na trgu delov ne sile. V opa zo va nem obdob ju med leto - ma 2008 in 2010, ko se je skup no šte vi lo delov no aktiv nih pre bi val cev zmanj šalo za 67.378, je mogo če zaz na ti pomemb ne struk tur ne spre mem be. Pogled v stan dard no kla si fi ka ci jo pokli cev nam raz kri va še nekaj social no-eko nom skih raz lo gov gos po - dar ske kri ze, ki naka zu je jo, da gos po dar ska struk tu ra zapo sle nih ni bila kos glo bal nim izzi vom. Na eni stra ni je opaz no zmanj ša nje aktiv ne ga pre bi vals tva v sku pi ni pokli - cev, ki zah te va jo niž jo raven zna nja ozi ro ma poklic sred nje ali niz ke stop nje zah tev no sti. 57 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina 200 180 160 140 est m 120 ih vn 100 elo s d 80 ekdin 60 40 20 0 0 50 100 150 200 250 indeks ustvarjalnosti I Sli­ka 17:­Pove­za­nost­med­rast­jo­ustvar­jal­nih­delov­nih­mest­(in­deks­ustvar­jal­no­sti I) in­rast­jo­vseh­delov­nih­mest­(in­deks­delov­nih­mest)­med­leto­ma 2006­in­2010. Šte vi lo teh se je zmanj ša lo za 78.428 ozi ro ma za 11 %. Na dru gi stra ni je opaz no pove - ča nje šte vi la zapo sle nih v sku pi ni pokli cev, ki zah te va jo naj viš jo stop njo izo braz be ne rav ni. Šte vi lo aktiv nih pre bi val cev v tej sku pi ni se je pove ča lo za 11.050 ali 8 % in viso - ko izo bra že ni pred stav lja jo že peti no vse ga aktiv ne ga pre bi vals tva. Med nji mi jih je 37 % v osred nji Slo ve ni ji. Pove za nost med rast jo ustvar jal nih delov nih mest (in deks ustvar jal no sti I) in rast jo vseh delov nih mest (in deks delov nih mest) med leto ma 2006 in 2010 pri ka zu je gra fi kon na sli ki 17. Sklad no s sin te zo dejav ni kov druž be zna nja lah ko raz voj ne regi je raz de li mo v tri sku pi ne (sli ka 18). V prvo spa da jo regi je z nad pov preč ni mi ali vsaj pov preč ni mi vred - nost mi veči ne kazal ni kov druž be zna nja. To so Osred nje slo ven ska, Podrav ska in Obalno-kraš ka regi ja. V dru go sku pi no lah ko uvr sti mo regi je, ki ima jo zelo niz ke vred - no sti za kazal nik znans tve ne obja ve in raz me ro ma niz ke vred no sti za kazal nik indeks talen ta, med tem ko so vred no sti osta lih kazal ni kov bli zu držav ne ga pov preč ja. To so Gorenj ska, Goriš ka, Dolenj ska in Savinj ska regi ja. Za tret jo sku pi no so zna čil ne manjše regi je z zelo niz ki ma vred nost ma za kazal ni ka znans tve ne obja ve in indeks talen ta, neko - li ko pod pov preč ni ma vred nost ma za kazal ni ka delov na mesta na 1000 pre bi val cev Sli­ka 18:­Tipo­lo­gi­ja­raz­voj­nih­regij­gle­de­na­dejav­ni­ke­druž­be­zna­nja.­p 58 GEORITEM 19 ja 210 an mk , 2 0 U 5 ZA st st ij e zn SC žb R 0 st 4 reg ru a a Z zin elik urska ih a razvito o a razvito jn e d 0 i K a M ik 3 n n rečn a razvito rečn a ton Pom ar, Jan vp vp b zin o 0 o t A ejav rečn o 2 av p p R i K štitu d vp ija razvo o o ad g a d i in p p n arjan 0 ja: Jan lo 1 o e n rafi rafskg rja: M g ip led eo T g vto arto G 0 A K © Podravska Posavska oroškaK olenjska Savinjska D Zasavska srednjeslovenskaO otranjsko-kraška orenjska N G oriškaG balno-kraškaO 59 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina in indeks naložb, med tem ko so nji ho ve vred no sti osta lih kazal ni kov pov preč ne. To so Koroš ka, Notranj sko-kraš ka, Pomur ska, Posav ska in Zasav ska regija. 6.1 Vred no te nje med se boj ne pove za no sti raz voj nih dejav ni kov druž be zna nja Kot reče no, smo med se boj no pove za nost raz voj nih dejav ni kov druž be zna nja ana - li zi ra li tudi s fak tor sko ana li zo. Kore la cij ska matri ka (pre gled ni ca 7) pri ka zu je stop njo pove za no sti med posa mez ni mi dejav ni ki, fak tor ska matri ka (pre gled ni ca 10) pa stop njo pove za no sti med dejav ni ki in skup ni mi fak tor ji. Na pod la gi sled nje pove - za no sti lah ko fak tor je tudi vse bin sko opre de li mo. Vred no sti fak tor jev so s po moč jo fak tor skih točk v ob li ki kvin ti lov po obči nah pri ka za ne na sli kah od 19 do 22. Prvi in hkra ti naj po memb nej ši fak tor, ki pojas nju je naj več ji delež raz pr še no sti vseh spre men ljivk, smo poi me no va li fak tor mest ne aglo me ra tiv no sti (sli ka 19). Za tak šno poi me no va nje smo se odlo či li zato, ker zdru žu je vse tiste dejav ni ke, ki se izra - zi to zgoš ča jo na mest nih ozi ro ma goste je pose lje nih območ jih. Zna čil no je, da pri ka zu je območ ja več je zgoš če no sti pre bi vals tva in delov nih mest, še pose bej razi sko val nih, s či mer so tesno pove za ne znans tve ne obja ve. Prav tako se na tak šna območ ja ste ka veli ko več inve sti cij, kar se med dru gim odra ža tudi v bolj ši pro met ni in komu ni ka - cij ski infra struk tu ri. Vse to pa pred stav lja ugod no pod por no oko lje za ustvar ja nje novih idej, nji ho vo imple men ta ci jo in pre nos v prak so. Na sli ki 19 vidi mo, da tovrst - na območ ja sestav lja jo pred vsem sre diš ča nacio nal ne ga pome na z gra vi ta cij skim zaled jem, ki so med seboj dobro pro met no pove za na (av to cest ni križ, vipav ski odsek hitre ceste, sever ni del tret je raz voj ne osi). Nas prot no se območ ja v od mak nje nih in red ke je pose lje nih pre de lih juž ne Slo ve ni je (No tranj sko, Rib niš ko-Ko čev sko), seve - ro za hod ne Slo ve ni je (Idrij sko-Cer kljan sko, Zgor nja Savinj ska doli na, Pohor sko Podrav je, Poso te lje, Halo ze in Gorič ko) po tem fak tor ju uvrš ča jo slab še na les tvi ci. Dru gi fak tor smo poi me no va li fak tor člo veš ke ga kapi ta la (sli ka 20). Nje go ve viso - ke vred no sti pri ka zu je jo območ ja z vi so ko izo bra že no delov no silo in veli ko mla di mi, ki bodo to vsak čas posta li (štu den ti). Na dru gi stra ni je za ta območ ja v zad njih letih zna čil no poča snej še nasta ja nje novih pod je tij kot v os ta lih delih Slo ve ni je. Na ta način ta fak tor pri ka zu je območ ja, ki ima jo zara di izdat ne ga člo veš ke ga kapi ta la (več ji) poten - cial za hitrej ši raz voj pod jet niš tva. Tak šna območ ja so osre do to če na pred vsem v se ve ro za hod ni Slo ve ni ji (Idrij sko-Cer kljan sko, Tol min sko), na Rib niš kem, v Suhi kra ji ni, obči nah sever no od Ljub lja ne in Zgor nji Savinj ski doli ni. Pri mer ja va s pr - vim fak tor jem nam pove, da so ta območ ja z vi di ka mest ne aglo me ra tiv no sti v zelo veli ki meri uvrš če na slab še na les tvi ci. Iz ana li ze sle di, da bi mora li za pove če va nje druž be zna nja in gos po dar ske rasti na teh območ jih v prvi vrsti izbolj ša ti infra struk - tu ro (na pri mer z vzpo sta vi tvi jo 4. in 3a. raz voj ne osi), pri vab lja ti inve sti ci je in ustvar ja ti delov na mesta za talen ti ra no delov no silo, ki tam kaj v ve li ki meri tudi pre bi va. Več - je skle nje no območ je, kjer je po vred no stih tega fak tor ja poten cial za raz voj pod jet niš tva 60 GEORITEM 19 manj ši, je seve ro vz hod na Slo ve ni ja. To sicer ne pome ni, da poten cia la tam kaj ni. Navse - zad nje je bilo to območ je v zad njih letih iz vidi ka raz vo ja novih pod je tij uspe šnej še od osta lih delov Slo ve ni je. Je pa zelo ver jet no, da je niž ja stop nja člo veš ke ga kapi ta - la pomem ben ome ji tve ni dejav nik dose ga nja viš je doda ne vred no sti tam kajš njih pod je tij. Tret ji fak tor pri ka zu je območ ja, ki med leto ma 2006 in 2010 izka zu je jo raz lič no dina mi ko v raz vo ju delov nih mest s pou dar kom na ustvar jal nih pokli cih. Poi me no - va li smo ga fak tor raz vo ja (us tvar jal nih) delov nih mest (sli ka 21). Nje go ve vred no sti potr ju je jo nada lje va nje teženj zad njih let po zgoš ča nju delov nih mest na subur ba - ni zi ra nih območ jih več jih regio nal nih sre dišč (Rav bar 2002). Raz po re di tev ustvar jal nih pokli cev po raz voj nih regi jah kaže izra zi to zgoš če nost v Osred nje slo ven ski regi ji, saj jih je v njej sko raj polo vi ca od vseh v Slo ve ni ji. Zara di te izjem ne osre do to če no sti je delež ustvar jal nih pokli cev v pri mer ja vi s šte vi lom pre bi val cev v re gi ji v vseh dru - gih raz voj nih regi jah pod držav nim pov preč jem. Več kot tri krat manj jih je v Po drav ski regi ji, ki ji po šte vi lu in dele žih sle di ta Savinj ska in Gorenj ska raz voj na regi ja. Okrog 5 % ustvar jal nih pokli cev je še v Obal no-kraš ki regi ji ter na Dolenj skem in Goriškem. Pri mer ja ve dele žev ustvar jal nih pokli cev z ak tiv nim pre bi vals tvom izka zu je jo neko - li ko ugod nej šo raz po re di tev. V pov preč ju pred stav lja jo sed mi no v ak tiv nem prebi vals tvu, pri čemer je delež v osred nji Slo ve ni ji sko raj petin ski, na Koroš kem, Notranj skem, v Po mur ju, na Savinj skem in v Po sav ju pa ne dose ga niti dese ti ne. Po obči nah so raz li ke še znat nej še. Tako ima na pri mer Mest na obči na Ljub lja - na med ustvar jal ni mi pokli ci gle de na kraj dela pre se žek za 24.029 de lov nih mest, tež nje po kon cen tra ci ji pa se še nada lju je jo. Na dru gi stra ni ima jo obči ne v ne po - srednem ljub ljan skem zaled ju, na pri mer Gro sup lje, Med vo de, Kam nik, Vrh ni ka in Dom ža le, pri manj kljaj, ki je v vsa ki izmed njih več ji od 2000 »us tvar jal cev«. Pri me - ri nazor no kaže jo nad pov preč no stop njo poja va subur ba ni za ci je v tej social ni sku pi ni in posle dič no pomemb no pris pe va jo k moč ni dnev ni delov ni migra ci ji iz teh občin pro ti Ljub lja ni. V pov preč ju dnev ne migra ci je zaje ma jo sed mi no aktiv ne ga pre - bi vals tva, v Osred nje slo ven ski raz voj ni regi ji celo peti no. Na sli ki 21 v tem pogle du izsto pa jo zla sti subur ba ni zi ra na območ ja v oko li ci Ljub lja ne, Mari bo ra, Celja, Kra - nja, Kopra, Nove ga mesta, Ptu ja in Jese nic. Zad nji, četr ti fak tor je vse bin sko podo ben tret je mu. Poi me no va li smo ga fak tor raz - vo ja (us tvar jal ne ga) pre bi vals tva (sli ka 22) in pri ka zu je spre mi nja nje šte vi la zapo sle nih Sli­ka 19:­Raz­sež­nost­druž­be­zna­nja –­fak­tor­mest­ne­aglo­me­ra­tiv­no­sti.­p str.­62 Sli­ka 20:­Raz­sež­nost­druž­be­zna­nja –­fak­tor­člo­veš­ke­ga­kapi­ta­la.­p str.­63 Sli­ka 21:­Raz­sež­nost­druž­be­zna­nja –­fak­tor­raz­vo­ja­(us­tvar­jal­nih) delov­nih­mest.­p str.­64 Sli­ka 22:­Raz­sež­nost­druž­be­zna­nja –­fak­tor­raz­vo­ja­(us­tvar­jal­ne­ga) pre­bi­vals­tva.­p str.­65 61 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina 210 sti m o k , 2 0 U n 5 ZA SCR 0 erativ a 4 a a a Z m st st st st st zin a estn o elik lo estn o a o o a o o 0 i K a M 3 n estn a m to a m estn e ag k a n estn ar, Jan urska Sobota izk erativn erativn erativn erativn erativn b zin ja m a m 0 o t A M a m 2 av n m m n m k m viso m estn R i K štitu lo izk lo lo lo lo i in zelo ag n ag sred ag viso ag zelo ag arjan 0 ja: Jan Ptuj r m tili) 1 to rafsk in rafi g rja: M g ak v eo F (k vto arto G 0 A K © ariborM rškoK eljeC radec esto Velenje Slovenj G Trbovlje ovo mN Ljubljana ranjK Postojna Jesenice orica operK ova GN 62 GEORITEM 19 210 mk , 2 0 U 5 Z ital A ital S ap ap C ital R itala 0 i k ital ital i k 4 ap a a Z ap ap i k ap zin vešk vešk o elik i k i k a k 0 i K a M 3 n vešk eg člo vešk vešk člok a ton ar, Jan urska Sobota izek b zin člo ji člo člo 0 o t A M vešk 2 av n n k viso R i K štitu izek i in zelo n sred viso zelo arjan 0 ja: Jan Ptuj r člo tili) 1 to rafsk in rafi g rja: M g ak v eo F (k vto arto G 0 A K © ariborM rškoK eljeC radec esto Velenje Slovenj G Trbovlje ovo mN Ljubljana ranjK Postojna Jesenice orica operK ova GN 63 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina 210 mk , 2 0 U 5 Z est A S m CR 0 ih 4 a a Z n j j v zino elik j 0 a M elo j i K j 3 n razvo razvok a ton ja ) d ar, Jan urska Sobota b zin izek razvo ji razvo razvo 0 o t A M ih 2 av n n k viso R i K štitu izek i in zelo n sred viso zelo arjan 0 ja: Jan Ptuj r razvo arjaln tili) 1 to rafsk in rafi g rja: M g ak stv v eo F (u (k vto arto G 0 A K © ariborM rškoK eljeC radec esto Velenje Slovenj G Trbovlje ovo mN Ljubljana ranjK Postojna Jesenice orica operK ova GN 64 GEORITEM 19 210 mk , 2 0 U a 5 ZA SCR alstv 04 a Z iv a j j zino elik reb j 0 j j i K a M 3 n razvo razvok a ton ja a) p ar, Jan urska Sobota izek b zin razvo ji razvo razvo 0 o t A M eg 2 av n n k viso R i K štitu izek i in zelo n sred viso zelo arjan Ptuj r razvo arjaln tili) 0 ja: Jan 1 to rafsk in rafi g rja: M g ak stv v eo F (u (k vto arto G 0 A K © ariborM rškoK eljeC radec esto Velenje Slovenj G Trbovlje ovo mN Ljubljana ranjK Postojna Jesenice orica operK ova GN 65 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina pre bi val cev s pou dar kom na ustvar jal nih pokli cih med leto ma 2006 in 2010. V tem pri me ru se še bolj kakor v prejš njem kaže osre do to če nost zla sti v su bur ba ni zi ra ni oko li ci Ljub lja ne, območ ja moč nej še ga zgoš ča nja pa lah ko opa zi mo tudi v oko li ci Mari - bo ra, Ptu ja, Celja, Vele nja in Nove ga mesta. Izha ja joč iz tega vidi ka lah ko pod pov pre čen raz voj opa zi mo na sko raj da vseh tra di cio nal no manj raz vi tih ozi ro ma prob lem skih območ jih, kar smo lah ko v ne ko li ko manj izra zi ti meri opa zi li tudi pri raz vo ju (us - tvar jal nih) delov nih mest v prejš njem fak tor ju. Gre za območ ja seve ro za hod ne in juž ne Slo ve ni je, osred nje ga Posav ja, Koroš ke, Pohor ske ga Podrav ja, Slo ven skih Goric in Pomur ja. Med prob lem ski mi območ ji je mogo če zaz na ti pozi tiv ne tež nje v tem raz - vo ju edi no v Ha lo zah in Poso te lju. 6.2 Tipo lo gi ja občin gle de na dejav ni ke druž be zna nja S po moč jo meto de raz vrš ča nja v sku pi ne smo lokal ne skup no sti gle de na dejav - ni ke druž be zna nja raz de li li v pet sku pin. Na ta način smo dobi li sin tez ni temat ski zem lje vid, ki pri ka zu je posa mez na območ ja s skup ni mi ozi ro ma podob ni mi zna čil - nost mi dejav ni kov druž be zna nja (sli ka 23). Sku pi no 1 pred stav lja jo vodil na raz voj no-teh no loš ka sre diš ča,­kamor se uvrš ča 26 ozi ro ma 12,4 % občin: Bled, Celje, Izo la, Kanal, Koper, Kranj, Laš ko, Ljub lja na, Mari - bor, Mur ska Sobo ta, Nova Gori ca, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radov lji ca, Rav ne na Koroš kem, Ruše, Seža na, Slo venj Gra dec, Šem pe ter - Vrtoj ba, Škof ja Loka, Što re, Trbov - lje, Vele nje, Zagor je ob Savi in Žalec. Gre za območ ja, ki se uvrš ča jo viso ko zla sti na pod la gi fak tor ja mest ne aglo me ra tiv no sti. V tem pogle du izsto pa jo pred vsem mestne obči ne Ljub lja na, Mari bor, Koper, Celje, Novo mesto in Kranj, ki so hkra ti sre diš ča viso ko šol skih usta nov. Zanje so zna čil ni sre dišč nost, pomemb no gra vi ta cij sko zaled - je ter veli ka gosto ta pose lje no sti in delov nih mest, še zla sti v ra zi sko val nih dejav no stih, dobra infra struk tur na oprem lje nost ter veli ka gos po dar ska aktiv nost, pod pr ta z in - ve sti ci ja mi. V tej sku pi ni občin so tudi neka te ra dru ga pomemb nej ša sre diš ča regio nal ne ga pome na. Izje ma so le neko li ko manj še Jese ni ce, Postoj na in Krš ko. Hkra ti je za to sku pi no zna čil no, da se po vred no stih osta lih treh fak tor jev (fak tor člo veš - ke ga kapi ta la, fak tor raz vo ja (us tvar jal nih) delov nih mest, fak tor raz vo ja (us tvar jal ne ga) pre bi vals tva) ne uvrš ča naj viš je. Kon kret ne je to pome ni, da ima jo obči ne te sku pi - ne v pri mer ja vi z os ta li mi deli Slo ve ni je rela tiv no niž jo kon cen tra ci jo člo veš ke ga kapi ta la (de lež pre bi vals tva s ter ciar no izo braz bo in delež štu den tov po kra ju biva nja), v zad - njih letih pa se je v njih osre do to či lo tudi rela tiv no manj (us tvar jal nih) delov nih mest in tam kaj žive čih aktiv nih ozi ro ma ustvar jal nih pre bi val cev. To lah ko poja sni mo z že zna ni mi dejs tvi, da ima jo mest na sre diš ča poleg mesto tvor nih tudi veli ko mesto služ - nih dejav no sti, ki pa ne zapo slu je jo samo viso ko kva li fi ci ra ne delov ne sile. V naj več jih mestih se v pri mer ja vi z dru gi mi nase lji izra zi to osre do to ča jo le pokli ci za oprav lja - nje naj bolj zah tev nih del, kakr šen je na pri mer poklic razi sko va lec. 66 GEORITEM 19 Sku pi no 2 sestav lja jo dobro oprem lje na obmest na območ ja v za led ju raz voj - no-teh no loš kih sre dišč. Skup na zna čil nost je, da se na vpliv nih obmest nih območ jih več jih slo ven skih mest pre bi vals tvo še naprej moč ne je nase lju je, zla sti v sku pi ni ustvar - jal nih delov nih mest, pri kate ri je subur ba ni za ci ja tudi sicer naj bolj izra zi ta. Tovrst na območ ja v pri ču jo či razi ska vi pred stav lja jo sku pi no dobro oprem lje nih obmo čij brez raz voj no-teh no loš kih sre dišč. Vanjo je vklju če nih 39 ozi ro ma 18,6 % občin: Benedikt, Bistri ca ob Sot li, Borov ni ca, Bre zo vi ca, Cer klje na Gorenj skem, Cerk ni ca, Dobre polje, Dol pri Ljub lja ni, Duplek, Gori šni ca, Gro sup lje, Hrpe lje - Kozi na, Ig, Ivanč na Gorica, Komen da, Kostel, Kun go ta, Kuz ma, Loga tec, Luko vi ca, Majš perk, Mako le, Mar kov ci, Morav če, Odran ci, Pod leh nik, Polj ča ne, Pre bold, Predd vor, Raz križ je, Star še, Šen čur, Škoc jan, Škof lji ca, Šmar ješ ke Topli ce, Šmart no pri Liti ji, Vodi ce, Voj nik in Zavrč. Ta sku pi na v ve li ki meri odra ža željo Slo ven cev po biva nju v mir nem, zele nem oko lju, v bližini več je ga mest ne ga sre diš ča, z do brim dosto pom do infra struk tu re (Ho če var in Uršič 2007). Nave de ne zna čil no sti v za ve sti Slo ven cev in tudi sicer pred stav lja jo kako - vost no bival no oko lje. Že kra tek pogled na sli ko 23 zno traj sku pi ne oprem lje nih obmo čij brez raz voj no-teh no loš kih sre dišč raz kri je pro stor sko osre do to če nost občin v oko li ci Ljub lja ne. V njih za raz li ko od osta lih občin iz te sku pi ne pri ha ja do moč nej še ga naraščanja (us tvar jal ne ga) delov no aktiv ne ga pre bi vals tva tako po kra ju biva nja kot po kra ju dela. Sku pi no 3 sestav lja 56 ozi ro ma 26,7 % občin: Ajdovš či na, Blo ke, Bra slov če, Bre - ži ce, Dobr na, Dobro va - Pol hov Gra dec, Dolenj ske Topli ce, Dom ža le, Dra vo grad, Gore nja vas - Polja ne, Gor je, Haj di na, Hodoš, Hor jul, Jezer sko, Kam nik, Komen, Kosta - nje vi ca na Krki, Koz je, Krš ko, Liti ja, Log - Dra go mer, Med vo de, Men geš, Met li ka, Miklavž na Drav skem polju, Miren - Kosta nje vi ca, Mir na Peč, Misli nja, Mozir je, Oplot - ni ca, Pol ze la, Postoj na, Rače - Fram, Rib ni ca, Semič, Slo ven ska Bistri ca, Slo ven ske Konji ce, Sodra ži ca, Stra ža, Sve ti Andraž v Slo ven skih gori cah, Šent jer nej, Šent jur, Šmart no ob Paki, Tabor, Treb nje, Tržič, Veli ke Laš če, Vipa va, Vrh ni ka, Zre če, Želez - ni ki, Žeta le, Žiri, Žirov ni ca in Žužem berk. Z vi di ka druž be zna nja bi jo lah ko v os no vi ozna či li za izra zi to pre hod no. Zanjo je zna čil na zelo viso ka stop nja člo veš ke ga kapi - ta la. V teh obči nah je gle de na osta la območ ja v Slo ve ni ji zasto pan nad pov pre čen delež viso ko izo bra že ne ga pre bi vals tva in štu den tov po kra ju biva nja. S tem je tesno pove - za na tudi neko li ko inten ziv nej ša osre do to če nost (us tvar jal ne ga) delov no aktiv ne ga pre bi vals tva po kra ju biva nja. Ugod ne raz me re v smi slu sta nja in raz vo ja člo veš kih virov pa se v ob či nah te sku pi ne ne odra ža jo v raz vo ju pod jet niš tva in (us tvar jal nih) delov nih mest. Obči ne te sku pi ne ima jo torej druž be ni poten cial za gos po dar ski razvoj. Na roke jim gre tudi nji hov polo žaj, saj gre veči no ma za območ ja z do bro infra struk - tur no oprem lje nost jo. Gre torej pra vi lo ma za območ ja v šir šem zaled ju več jih mest in bli ži ni glav nih pro met nih osi, ki pa bodo v pri hod no sti zago to vo mora la več sto - ri ti za pre nos pri dob lje nih znanj v prak so in nji ho vo uve lja vi tev v gos po dars tvu. Sli­ka 23:­Tipo­lo­gi­ja­občin­gle­de­na­dejav­ni­ke­druž­be­zna­nja.­p str.­68 67 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina ja 2 rez 10 an m išč k , 2 išča 0 U čja b a 5 Z o A e zn sred S m ljen C žb a sred b ih R 04 šk šk ru a o a a Z lo čja rem lo o p čja o o zin elik o e d ljen o o n n m o m 0 b i K a M ik b 3 nto čin n -teh rem -teh a o a n o p b o n ar, Jan vrečn b zin urska Sobota jn o d jn o čja 0 o t A M ejav o o 2 av ro p R i K štitu b d m ija o o reh o b erazvita o g a d i in razvo d razvo p p o n arjan 0 ja: Jan Ptuj lo 1 o e n rafi rafskg rja: M g ip led eo T g vto arto G 0 A K © ariborM rškoK eljeC radec esto Velenje Slovenj G Trbovlje ovo mN Ljubljana ranjK Postojna Jesenice orica operK ova GN 68 GEORITEM 19 Pod pov preč no raz vi te lokal ne skup no sti 4. sku pi ne pred stav lja jo red ke je pose - lje na in infra struk tur no slab še oprem lje na območ ja. Sku paj jih sestav lja 70 ozi ro ma 33,3 % občin, kar je naj več v tej tipo lo gi ji: Apa če, Bel tin ci, Bohinj, Bovec, Brda, Can - ko va, Cerk no, Čren šov ci, Črna na Koroš kem, Črno melj, Diva ča, Dob je, Dor na va, Gor nja Rad go na, Gor nji Grad, Hoče - Sliv ni ca, Hrast nik, Idri ja, Ilir ska Bistri ca, Jese - ni ce, Kidri če vo, Koba rid, Kočev je, Kranj ska Gora, Kri žev ci, Lenart, Len da va, Ljub no, Lju to mer, Loš ka doli na, Loš ki Potok, Lovrenc na Pohor ju, Luče, Meži ca, Mokro nog - Tre bel no, Morav ske Topli ce, Muta, Naklo, Nazar je, Ormož, Osil ni ca, Pesni ca, Piv - ka, Pod če tr tek, Pod vel ka, Pre va lje, Rade če, Raden ci, Radlje ob Dra vi, Reči ca ob Savi nji, Ren če - Vogr sko, Rogaš ka Sla ti na, Roga tec, Sel ni ca ob Dra vi, Sev ni ca, Sol ča va, Sre - diš če ob Dra vi, Sve ti Jurij v Slo ven skih gori cah, Sve ti Tomaž, Šen tilj, Šen tru pert, Šmar je pri Jel šah, Šoštanj, Tol min, Trzin, Veli ka Pola na, Ver žej, Vita nje, Vran sko in Vuze - ni ca. Z vse bin ske ga vidi ka bi jih lah ko ozna či li kot nas prot je raz voj no-teh no loš kim območ jem, saj gre v tej sku pi ni pra vi lo ma za red ke je pose lje na in infra struk tur no slab - še oprem lje na območ ja. Zla sti za lokal ne skup no sti iz te sku pi ne v vzhod nem delu drža ve je zna čil na tudi niž ja stop nja člo veš ke ga kapi ta la, med tem ko se obči ne v nje - nem zahod nem delu vsee no pona ša jo z bolj izo bra že nim pre bi vals tvom in ugod nej ši mi tež nja mi v za go tav lja nju novih (us tvar jal nih) delov nih mest. Sled nje velja še zla sti za gos po dar sko raz vi tej ša območ ja na območ ju Idri je, Cerk ne ga in Tol mi na. Zad njo, 5. sku pi no zaz na mu je jo moč no pod pov preč na obe lež ja druž be zna nja. Obse ga več ja skle nje na območ ja na Gorič kem, v Prek mur ju, Slo ven skih gori cah in Halo zah. Gre za naj manj šo sku pi no, ki jo sestav lja le 19 ozi ro ma 9,0 % občin: Cerk - ve njak, Cir ku la ne, Destr nik, Dobrov nik, Gor nji Petrov ci, Grad, Jur šin ci, Kobi lje, Pucon ci, Rib ni ca na Pohor ju, Roga šov ci, Sve ta Tro ji ca v Slo ven skih gori cah, Sve ta Ana, Sve ti Jurij, Šalov ci, Tiši na, Trnov ska vas, Tur niš če in Videm. Po fak tor ju mestne aglo me ra tiv no sti se podob no kot sku pi na 4 uvrš ča niž je na les tvi ci. Prav tako so za ta območ ja zna čil ne niž je vred no sti po fak tor ju člo veš ke ga kapi ta la, kar pome ni, da tu v ce lo ti gle da no pre bi va manj ši delež lju di z vi so ko ozi ro ma poten cial no viso ko izo braz bo. Je pa za ta območ ja spod bud no, da so v zad njih letih nare di la pozi ti ven pre skok v raz vo ju pod jet niš tva ter pri se lje va nju in zapo slo va nju (us tvar jal ne ga) aktiv - ne ga dela pre bi vals tva. Sled nje je naj bolj opaz no na območ jih Haloz, Slo ven skih goric in občin v vzhod nem delu Prek mur ja. 7 Sklep Geo graf ska raz pro stra nje nost druž be zna nja, kate re sopo men ka so ustvar jal ni človeš ki poten cia li, je eden ključ nih gene ra tor jev druž be ne ga raz vo ja. Z njim so pomemb no pove za ni social no-eko nom ski učin ki in tudi regio nal ne dis pa ri te te v po - kra ji ni. 69 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina Učin ki tega se odra ža jo v po kra jin ski stvar no sti. Preu če va nje teh izred no kom - plek snih raz sež no sti ter nji ho vih dalj no sež nih posle dic v gos po dar skem in celot nem druž be nem raz vo ju je bilo doslej v raz nih druž bo slov nih vedah osvet lje no iz raz lič - nih zor nih kotov. Preo braz bi pokra ji ne zara di vpli vov ustvar jal no sti kot eni izmed pomemb nih sesta vin struk tur nih spre memb v so dob ni druž bi se v so dob ni slo ven - ski geo graf ski lite ra tu ri name nja pre ma lo pozor no sti. Gos po dar ski raz voj in (post)in du strij ska druž ba sta se pod glo ba li za cij ski mi pritiski pri si lje na neneh no struk tur no pri la ga ja ti. Pri tem se mora ta podre ja ti spre mi nja jo - čim se loka cij skim fak tor jem, ki odlo čil no učin ku je jo na geo graf sko raz po re di tev gos po dar skih aktiv no sti in na raz voj ne pro ce se tudi v Slo ve ni ji. Raz me re, ki s pomoč - jo pre no sa zna nja pos pe šu je jo ali zavi ra jo gos po dar ski raz voj, so na posa mez nih območ jih, v re gi jah ali kul tur nih oko ljih raz lič ne. Geo graf sko pro ni ca nje zna nja gle - de na način, kako se zna nje ustvar ja in odlo čil no zaz na mu je pokra jin ske struk tu re, zah te va dalj ši čas, mno ge raz sež no sti zna nja pa pro dre jo le na manj ši del obmo čij, pri čemer so odroč ni kra ji od njih obi čaj no odre za ni. Med slo ven ski mi mesti in pokra jin ski mi zna čil nost mi obmo čij so veli ke raz li ke v gos po dar ski moči in ponud bi zapo sli tve nih mož no sti ozi ro ma delov nih mest. Temelj za to so raz voj ni poten cia li, ki pa še niso natanč no preu če ni. Če poten cia li obsta ja - jo, jih je tre ba raz kri ti in potem je od eko nom skih, poli tič nih in social nih raz mer odvi sno, kate re gos po dar ske in admi ni stra tiv ne ukre pe je tre ba spro ži ti. Izbor ukre - pov je obi čaj no odvi sen od zadost ne ga šte vi la (kri tič ne mase) ustvar jal nih pokli cev, ki so te ukre pe spo sob ni izva ja ti. Ti dejav ni ki odlo ča jo o raz voj nih pri lož no stih mest in lokal no pogo je nih zna čil no stih v ad mi ni stra tiv no obli ko va nih raz voj nih regi jah. Pri ču jo ča knji ga je skro men pris pe vek k preu če va nju geo graf skih vidi kov druž be zna - nja, kate rih kazal ni ki teme lje na kvan ti ta tiv nih vred no stih lokal nih skup no sti. Kot so napo ve do va li že doku men ti OECD (Dosi 1996), je vzpon neka te rih obmo - čij pove zan z osre do to ča njem raz voj nih aktiv no sti v kon ku renč nih raz voj nih (mest nih) regi jah. Ob podrob nej šem pre gle du so tudi v Slo ve ni ji social no-kul tur ne raz me re, druž be ni dejav ni ki in raz voj ne zmož no sti, ki dolo ča jo obseg zna nja, na rav - ni lokal nih skup no sti poka za li izra zi to nee na ko mer no raz po re di tev in osre do to če nost v le nekaj naj več jih slo ven skih mest nih aglo me ra ci jah, ki izža re va jo teh nič ne in druž - be ne ino va ci je, in koder se pora ja jo novi zamet ki gos po dar ske rasti. Rast je v naj več ji meri pove za na s sek tor sko spe cia li za ci jo, kar velja še zla sti za ljub ljan sko raz voj no regi jo, in šir je njem nje ne ga vpliv ne ga območ ja pro ti pode žel skim območ jem ob pro - met nih kori dor jih zunaj admi ni stra tiv no dolo če ne ga for mal ne ga obse ga regi je. Tu je kon cen tra ci ja najo čit nej ša. V nas prot ju z in for ma ci ja mi, ki so dan da nes v vsa kem tre nut ku doseg lji ve v sko raj sle her nem delu drža ve, so zna nje, ustvar jal nost in izkuš - nje pove za ni s kon kret ni mi ustvar jal ni mi social ni mi sku pi na mi. Po naši ana li zi so veči no ma osre do to če ni le v Ljub lja ni, Mari bo ru, Kopru, Celju z Ve le njem, Kra nju in Novem mestu ter pogoj no tudi Novi Gori ci s Šem pe trom, pri čemer so manj ša zapo - 70 GEORITEM 19 sli tve na sre diš ča in odroč nej še obči ne od njih naj več krat odre za ni, tam kaj žive či pre - bi val ci pa odvi sni od obsež nih dnev nih poto vanj v na šte ta urba na sre diš ča. Razen tega se obsež ni deli zno traj raz voj nih regij v Slo ve ni ji še ved no soo ča jo s tra di cional - ni mi raz voj ni mi prob le mi na rela ci ji mesta–odroč na pode žel ska območ ja, sta ra njem pre bi vals tva ter ome je nim dosto pom do sto ri tev in jav nih funk cij. Po stop ne spre mem be v funk ci jah slo ven skih mest in obmest nih nase lij opa zu - je mo že od dru ge polo vi ce osem de se tih let prejš nje ga sto let ja. Učin ki preo braz be v pro - stor skih funk ci jah se naj bolj izra zi to odra ža jo v pro pa da nju tra di cio nal nih industrij skih obmo čij in pora ja nju metro po li ta ni za cij skih teženj v oko li ci gos po darsko uspe šnih mest, zla sti Ljub lja ne. Na začet ku 21. sto let ja so se zače le ponov no poglab lja ti regio - nal ne raz li ke. Spre mem be v ur ba nih funk ci jah so posle di ca dej stev, da so se kore - ni to spre me ni li meha niz mi, ki urav na va jo polo žaj zapo sli tve nih sre dišč v hie rar hi ji mest. Vodil no vlo go prev ze ma jo ino va cij ski impul zi in raz voj, ki so spod bu je ni od zunaj in se s po moč jo veli kih gos po dar skih siste mov širi jo iz sre dišč na obrob je ter s spre me nje ni mi pro stor ski mi vzor ci vzpo stav lja jo nove meje gra vi ta cij skih obmo - čij. Tudi v šir ših gra vi ta cij skih zaled jih se na novo obli ku je jo območ ja, ki niso zgolj pasiv na, name nje na mobil nim pod jet jem, ampak se ob sicer pre vla du jo či funk ci ji spalnih nase lij postop no obli ku je jo zamet ki pro pul ziv nih sto ri tve nih dejav no sti. Na splo šno gre za nove, orga ni za cij sko loče ne eno te več jih proi zvod nih pod je tij, temelje čih na toč no dolo če nih loka cij skih zna čil no stih obmo čij, ki so na pod la gi spe - ci fič nih resur sov druž be zna nja spo sob na ustvar ja ti in usmer ja ti sodob ne ino va cij - ske raz voj ne proi zvod ne pro ce se. Pomemb na je še ugo to vi tev, da preo brat v funk ci jah urba ne ga siste ma ne teme lji na eno stav nem preu smer ja nju dejav no sti z raz vi tej ših obmo čij na manj raz vi ta, ampak se je izka za lo, da ima jo raz voj ni pro ce si tudi svojo notra njo dina mi ko, ki daje pro pul ziv nim območ jem pose ben raz voj ni zagon (Mail - lat 1992). Us po sob lje ne insti tu ci je in/ali orga ni zi ra na zdru že nja, ki posre du je jo zna nje, so še bolj nee na ko mer no raz po re je ni in niso dostop ni vsem druž be nim sku pi nam. Ozko so pove za ni tudi z moč jo odlo ča nja in na ta način izra zi to osre do to če ni v Ljub lja ni. Pro stor sko nee na ko mer na deli tev člo veš kih virov je sicer pod glo ba li za cij ski mi vpli vi izpo stav lje na difu zij skim pro ce som, na kate re vpli va jo kako vost ni infor ma cijski toko vi. Pro stor ske dis pa ri te te so zara di migra cij skih tokov lju di z viš jo stop njo izo - braz be usmer je ne pro ti ino va cij skim jedrom, zato se raz me re samo še zao stru je jo. Pro stor sko nee na ko mer no raz po re je no je tudi pov pra še va nje gos po dars tva po diplo - man tih raz lič nih izo braz be nih sme ri. Re gio nal no geo graf ska ana li za druž be zna nja je tudi v Slo ve ni ji potr di la, da je raz - log gos po dar skih dis pa ri tet pogo sto regio nal na proi zvod na usmer je nost. Odlo ču jo čo vlo go pri tem ima ta izo braz be na sesta va in infra struk tur na oprem lje nost, ki vpli vata na gos po dar sko sesta vo obmo čij in hitrost struk tur nih spre memb. Ana li za je poka - za la vzroč no pove za nost med dejav ni ki kon ku renč no sti in gos po dar ski mi učin ki. Kot 71 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina ključ na dejav ni ka gos po dar ske ga napred ka sta se izka za la kapi tal (na lož be) in člo - veš ki viri (delo, zna nje in infor ma ci je). Za raz voj ne regi je v Slo ve ni ji je še ved no zna čil no nerav no ves je. Kot pri mer nava - ja mo Pomur je, ki po šte vil nih kazal ni kih raz voj ne uspe šno sti že deset let ja vztra ja na dnu raz vi to sti. Na pod la gi ana liz, oprav lje nih na Ura du za makroe ko nom ske ana li - ze in raz voj (UMAR) (Pe čar 2005; Javor nik 2006), po eko nom ski moči za slo ven skim pov preč jem zao sta ja za tret ji no, saj bru to doma či proi zvod (BDP) na pre bi val ca dose - ga le 69 % slo ven ske ga pov preč ja; v zad njih letih se je poslab šal še za 7 %. Bru to osno va za dohod ni no prav tako dose ga samo 74 % slo ven ske ga pov preč ja. Stop nja dol go traj - ne brez po sel no sti je 17,1 %, kar je za 58 % nad držav nim pov preč jem. V Po mur ski regi ji je za 21,8 % manj delov nih mest od šte vi la delov no aktiv nih pre bi val cev. Še ved - no je niz ka tudi vklju če nost v izo bra že va nje, v pri mer ja vi s slo ven skim pov preč jem je tam kaj naj slab ša pre skrb lje nost z zdrav ni ki osnov ne nege in podob no. Izra ču ni indek sa raz voj ne ogro že no sti kaže jo, da je Pomur ska raz voj na regi ja po polo ža ju med vse mi dva naj sti mi slo ven ski mi raz voj ni mi regi ja mi na zad njem mestu. Pri mer ja ve raz me rij količ ni kov raz lič nih sku pin raz voj nih kazal ni kov kaže jo še, da se je pri več - jem delu le-teh pov preč no raz mer je med naj ra zvi tej šo osred njo Slo ve ni jo in naj manj raz vi tim Pomur jem usta li lo pri pov preč ju, ki se gib lje v ok vi ru okrog 2 : 1. Pomur - skim vred no stim se pri dru žu je jo tudi neka te ra ožja geo graf sko zao kro že na območ ja, na pri mer Bela kra ji na, Kočev sko, Notranj ska … Slo ve ni ja je drža va z ve li ko odgo vor nost jo na rav ni 12 raz voj nih regij, ki ima jo ključ no vlo go pri obli ko va nju regio nal ne poli ti ke, čeprav kazal ni ki kaže jo, da funk - cio nal na real nost na rav ni ključ nih raz voj nih dejav ni kov ne sle di nor ma tiv no dolo če nim regio nal nim mejam in jih zato ni mogo če šte ti za resnič na funk cio nal na območ ja. Funk cio nal ne regi je so namreč tista območ ja, v ka te rih se pre ple ta velik del dnev - nih aktiv no sti na področ ju gos po dar skih in druž be nih dejav no sti držav lja nov in gos po dar skih zdru ženj. Z ad mi ni stra tiv no dolo če ni mi raz voj ni mi regi ja mi se ne ujema - jo niti učin ki pre li va nja zna nja in gos po dar skih pove zav. Raz voj ne regi je bi mora le posta ja ti čeda lje bolj med se boj no pove za ne. Zdaj funk cio nal na real nost že pre se ga meje raz voj nih regij. Ljud je in pod jet ja so ne gle de na admi ni stra tiv no regio na li za - ci jo vse bolj pove za ni v šir ših oze melj skih eno tah, kar je raz vid no iz tokov dnev ne migra ci je, gos po dar skih spe cia li za cij in poslov nih vezi. Gos po dar ski toko vi se v ob - li ki čez mej nih funk cio nal nih regij raz šir ja jo tudi prek držav nih meja. Ugo tav lja mo, da bi lah ko več nare di li za uskla je va nje inter re gio nal nih poli tik. Na pre no su zna nja teme lje ča regio nal na poli ti ka zah te va izbolj ša nje kon ku renč no sti na nacio nal ni in regio nal ni rav ni, uve ljav lja nje meha niz mov za pove zo va nje mest v eno ten urba ni sistem, obli ko va nje stal nih regio nal nih teles ozi ro ma zdru ženj za kre - pi tev pove zo va nja in raz vi ja nje regio nal ne zave sti pri skup nih nalo gah, kar z dru gi mi bese da mi pome ni obli ko va nje ino va tiv nih in pri la go dlji vih uprav ljav skih regij. Obli - ko va nje mrež nih in part ner skih odno sov zah te va preo braz bo obsto je čih stra te gij pri 72 GEORITEM 19 pos pe še va nju regio nal ne ga raz vo ja. Urav no te žen raz voj v so dob ni para dig mi vklju - ču je še obli ko va nje novih raz me rij med mesti in pode že ljem. Pomemb na je zla sti raz pr ši tev zna nja in ino va cij, ki izbolj šu je splo šno izo braz be no raven in uve ljav lja poklic ne poseb no sti tudi na depre siv nih območ jih kot sestav nih delih pove zo va nja posa mez nih enot v več ja, med se boj no pove za na območ ja, s či mer se zago tav lja jo mini - mal ni stan dar di dostop no sti do raz voj no-ino va cij skih gene ra tor jev raz vo ja. Pri ude ja nja nju urav no te že ne ga poli cen trič ne ga raz vo ja ima ključ no vlo go tudi uva ja nje raz no vrst no sti gos po dar skih teme ljev, zla sti na tistih območ jih, ki so moč - no odvi sna od ene same dejav no sti. Obli ko va nje mrež nih in part ner skih odno sov med slo ven ski mi mesti pome ni preo brat v ob sto je čih stra te gi jah pos pe še va nja regio nal ne - ga raz vo ja. Pri gos po dar sko narav na nih ana li zah (re gio nal ni menedž ment) si pri pra vo kva li ta tiv nih ukre pov pred stav lja mo zla sti pri raz vo ju endo ge nih zmog ljivo sti v raz - drob lje nih lokal nih skup no stih na pode že lju. Dru ga zna čil nost pa se kaže v po manj ka nju viso ko teh no loš kih zapo sli tev v ve či ni raz voj nih regij. Spod bu ja nje rasti pro duk tiv no - sti dela v teh regi jah je pomem ben izziv za žele ni regio nal ni raz voj v Sloveni ji. V že obli ko va nih mest nih regi jah in nji ho vih vpliv nih območ jih pri ha ja ne le do pro stor ske ga raz pr še va nja proi zvod nih zmog lji vo sti, ampak tudi do osre do to ča nja zla sti finanč nih in dru gih uprav ljav skih funk cij. Strem lje nje h »kon cen tri ra ni dekon - cen tra ci ji« gos po dar sko geo graf skih funk cij se ne zrca li le v pro stor ski raz po re di tvi »prož nih« delov nih mest ustvar jal nih pokli cev, ampak tudi v raz pr še no sti loka cij s so - dob ni mi teh no lo gi ja mi. Te zako ni to sti velja jo zla sti za nee na ko mer no raz po re di tev člo veš kih virov, ki so prav tako izpo stav lje ni raz pr še va nju, zla sti gle de kra ja biva nja, na kar kot sodob ni dejav ni ki pri vlač no sti vpli va jo pred vsem infra struk tur na opremlje - nost, bolj ša kako vost biva nja zunaj mest nih sre dišč in vse bolj kako vost ni infor ma cij ski toko vi. Pod pri ti ski urav no te že ne tek mo val no sti pri do bi va pomen zla sti sode lo va - nje, ki ga kot gonil no silo opre de lju je mo iz dveh zor nih kotov: • stra teš ko-po li tič ne ga kot sreds tva za poglo bi tev med se boj nih social no-kul tur nih vred not, kre pi tev kul tur ne in regio nal ne iden ti te te ter teri to rial ne kohe zi je in • raz voj no-po li tič ne ga kot sreds tva za pos pe še va nje gos po dar skih pre ple tanj ter optimal - no izra bo skup nih člo veš kih virov na teme ljih sodob ne infra struk tur ne oprem lje no sti. 8 Sez nam virov in lite ra tu re Ay da lot, P. 1986: Mili eux inno va teurs en l’Eu ro pe. Paris. Bevc, M. 2009: Raz me re v slo ven ski zna no sti – zaz na ve razi sko val cev. IB revi ja 43-1. Ljub lja na. Bole, D. 2008: Eko nom ska preo braz ba slo ven skih mest. Ljub lja na. Cam pag ni, R. 1991: Inno va tion net works: Spa tial pers pec ti ves. Lon don. Ca stells, M. 1989: The Infor ma tio nal City. Oxford. 73 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina Ca stells, M. 1996: The Rise of Net work Society. Oxford. Čer ne, A. 1977: Prou či tev degra da ci je oko lja v Ve lenj ski kot li ni s po moč jo fak torske ana li ze. Geo graf ski vest nik 49. Ljub lja na. Dosi, G. 1996: The Con tri bu tion of Eco no mic Theory to the Under stan ding of a Know - led ge-ba sed Eco nomy. OECD: Employ ment and Growth in the Know led ge-ba sed Eco nomy. Pariz. Druc ker, P. 1970: Tech no logy, Mana ge ment and Society. New York. Du gard, P., Tod man, J. B., Stai nes, H. 2010: Approac hing mul ti va ria te analy sis: a prac - ti cal intro duc tion. New York, Lon don. Feld man, M. 2000: Loca tion and Inno va tion: The New Eco no mic Geo graphy of Inno va tion, Spil lo vers and Agglo me ra tion. The Oxford Hand book of Eco no mic Geo graphy. Oxford. Fer li goj, A. 1989: Raz vrš ča nje v sku pi ne: teo ri ja in upo ra ba v druž bo slov ju. Ljub ljana. Fer li goj, A., Lesko šek, K., Kogov šek, T. 1995: Zanes lji vost in veljav nost mer je nja. Ljubljana. Fer li goj, A. 2012: Mul ti va riat na ana li za. Med mrež je: http://vla do.fmf.uni-lj.si/vla do/ pod stat/Mva.htm (7. 2. 2012). Field, A. 2009: Dis co ve ring Sta ti stics Using SPSS (and sex and drugs and rock’n’roll). Los Ange les. Flo ri da, R. 2002: The Eco no mic Geo graphy of Talent. Annals of the Ame ri can Asso - cia tion of Geo grap hers 92. Flo ri da, R. 2004: The Rise of the Crea ti ve Class: and how it’s Trans for ming Work, Lei su re, Com mu nity and Every day Life. New York. Fo ster, J. J., Bar kus, E., Yavorsky, C. 2006: Under stan ding and Using Advan ced Stati - stics. Lon don. Free man, C. 1987: Tech no logy Policy and Eco no mic Per for man ce: Les sons from Japan. Lon don. Free man, R. B. 2005: Does Glo ba li za tion of the Scien ti fic/En gi nee ring Work for ce Threa ten U. S. Eco no mic Lea ders hip? NBER Wor king Paper No. 11457. Cam bridge. From hold-Ei se bith, M. 1995: Das »krea ti ve Mili eu« als Motor regio nal wirtsc haft licher Ent wic klung. Forsc hung strends und Erfas sungsmöglich kei ten. Geo grap hisc he Zeitsc hrift 83, 3-4. Stutt gart. From hold-Ei se bith, M. 1999: Das »krea ti ve Mili eu« nur theo re tisc hes Kon zept oder Instru - ment der Regio na lent wic klung? Rau mord nung und Raum forsc hung. Bayreuth. From hold-Ei se bith, M. 2004: Inno va ti ve Mili eu and Social Capi tal – Com ple men tary or Redun dant Con cepts of Col la bo ra tion-ba sed Regio nal Deve lop ment? Euro pean Plan ning Stu dies 12, 6. Abing don. Ful go si, A. 1988: Fak tor ska ana li za. Zagreb. Gor don, A. D. 1981: Clas si fi ca tion. Lon don. Go sar, L., Mihevc, P. 1978: Pro ce si urba ni za ci je v SR Slo ve ni ji. 1. faza. Urba ni stič ni inšti tut SR Slo ve ni je. Ljub lja na. 74 GEORITEM 19 Ho če var, M., Uršič, M. 2007: Pro tiur ba nost kot način živ lje nja. Ljub lja na. Holz mann-Jen kins, A. 2004: Kom mu na les Wis sen sma na ge ment als Zukunft sauf gabe der Stadt und der Region. Dunaj. Ho well, D. C. 2010: Sta ti sti cal Met hods for Psycho logy. Bel mont. Jan sen, D. 2004: Net works, Social Capi tal and Know led ge Pro duc tion. FÖV Dis cussion Papers 8. Ja vor nik, J. S. (ur.) 2006: Social ni raz gle di 2006: Med mrež je: http://www.umar.gov.si/ fi lead min/user_up load/pub li ka ci je/so craz gle di/SR2006.pdf (8. 10. 2008). Kai ser, H. F. 1974: An Index of Fac to rial Sim pli city. Psycho me tri ka 39-1. Key nes, J. M. 1936: Gene ral Theory of Employ ment, Inte rest and Money. Lon don. Know led ge for Deve lop ment. Sve tov na ban ka. Was hing ton, 1999. Ko ko le, V. 1976: Pris pe vek k iden ti fi ka ci ji rural no-ur ba ne ga kon ti nuu ma. Geo grafski vest nik 48. Ljub lja na. Koš melj, B. 1983: Uvod v mul ti va riat no ana li zo. Ljub lja na. Ko va čič, M. 2001: On-line slo var ček sta ti stič nih poj mov. Med mrež je: http://www.ljud - mi la.org/ma tej/sta ti sti ka/mva.html (15. 1. 2012). Ko zi na, J. 2010: Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Ku jath, H. J. 2008: Rau ment wic klungs po li tisc he Ansätze zur Förde rung der Wis sens - ge sellsc haft. Pra xis Heft 58. Bonn. Ku jath, H. J., Pflanz, K., Stein, A., Zill mer, S. 2008: Rau ment wic klungs po li tisc he Ansätze zur Förde rung der Wis sens ge sellsc haft, Bun de smi ni ste rium für Ver ke hr, Bau und Stad tent wic klung. Pra xis Heft 58. Ber lin. Ku na ver, M. 2009: Kom bi ni ran vse bin sko-sku pin ski sistem za iska nje upo rab ni ku pri - la go je nih mul ti me dij skih vse bin. Dok tor ska diser ta ci ja. Fakul te ta za elek tro teh ni ko Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Läpple, D. 2001: Stadt und Region in Zei ten der glo ba li sie rung und Digi ta li sie rug. Deutsc - he Zeitsc hrift für Komu nal wis sensc haft 2. La ro se, D. T. 2006: Data Mining Met hods and Models. New Jer sey. Mail lat, D. 1992: The Inno va tion Pro cess and the Role of the Mili eu. Enter pri ses inno - va tri ces et deve lop ment ter ri to rial. Neuchâtel. Mail lat, D., Quévit, M., Senn, L. 1993: Rése aux d’in no va tion et mili eux inno va teurs: un pari pour le déve lop pe ment régio nal. Neuchâtel. Med mrež je 1: http://www2.uil-sipo.si/ (13. 12. 2011). Med mrež je 2: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C4004S&ti=&path=../ Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/20_05C40_prebivalstvo_obcine/ &lang=2 (20. 12. 2011). Med mrež je 3: http://si cris.izum.si/ (20. 12. 2011). Med mrež je 4: http:/ pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Footnote.asp?File=1418807S.px&path=../ Database/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/01_14188_podjetja/&ti=Podjetja+po +ob%E8inah%2C+Slovenija%2C+letno&lang=2&ansi=1&noofvar=3&multilang= (19. 12. 2011). 75 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina Med mrež je 5: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0700941S&ti=&path=../ Database/Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_regis_virih/01_07009_aktivno_ preb_mesecno/&lang=2 (20. 12. 2011). Med mrež je 6: http://www.stat.si/klas je/ta be la.aspx?cvn=5531 (21. 12. 2011). Med mrež je 7: http://www.stat.si/klas je/ta be la.aspx?cvn=1182 (21. 12. 2011). Med mrež je 8: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1409002S&ti=Bruto+ investicije+v+nova+osnovna+sredstva+po+skupinah+osnovnih+sredstev+in+ob %E8inah%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Eko nom sko/14_po slov - ni_sub jek ti/04_14090_in ve sti ci je/&lang=2 (21. 12. 2011). Med mrež je 9: http://www.stat.si/doc/me tod_po ja sni la/09-036-MP.htm (30. 1. 2012). Med mrež je 10: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dia log/var val.asp?ma=0955004S&ti= %8Atu dent je+terciarnega+izobra%9Eevanja+po+ob%E8ini+stalnega+prebivali% 9A%E8a%2C+Slovenija&path=../Database/Dem_soc/09_izobrazevanje/08_terciar no_izobraz/01_09550_vpisani_splosno/&lang=2 (21. 12. 2011). Pe čar, J. 2005: Regi je 2005 – izbra ni socio-eko nom ski kazal ni ki po regi jah. Delov ni zve zek 9. Med mrež je: http://www.umar.gov.si/pub li ka ci je/de lov ni_zvez ki/?no_cac - he=1, (8. 10. 2008). Po dat ki o ši ro ko pa sov nem inter net nem dosto pu (di gi tal ni podat ki). Agen ci ja za pošto in elek tron ske komu ni ka ci je Repub li ke Slo ve ni je, 2010. Po korny, B., Sayegh Pet kov šek, S. A., Vrbič Kugo nič, N., Šalej, M., Riba rič Lasnik, C., Šter benk, E., Pav šek, Z., Steb lov nik, K. 2010: Osno ve znans tve no razi sko val nega dela: za mla de razi sko val ce in men tor je. Med mrež je: http://mla di ra zi sko val ci.scv.si/ ad min/file/skrip ta-os no ve-znans tve no.pdf (27. 1. 2012). Rav bar, M. 1999: Eine Aus wahl von Indi ka to ren der Regio na lent wic klung zur Erforsc - hung regio na ler Dis pa ritäten. Gleich wer ti ge Lebens be din gun gen in Mit te lo steu ro pa: ein tragfähi ges Kon zept für die Rau mord nung? Arbeit sma te rial 253. Han no ver. Rav bar, M. 2002: Sodob ne tež nje v raz vo ju pre bi vals tva in delov nih mest – pot k so - na rav ne mu in decen tra li zi ra ne mu usmer ja nju pose li tve v Slo ve ni ji? IB revi ja 36-1. Ljub lja na. Rav bar, M. 2009: Raz voj ni dejav ni ki v Slo ve ni ji – ustvar jal nost in nalož be. Ljub ljana. Rav bar, M. 2011: Crea ti ve Social Groups in Slo ve nia: Con tri bu tion to Geo grap hic Stud ying of Human Resour ces. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-2. Ljub lja na. Rav bar, M., Bole, D. 2007: Geo graf ski vidi ki ustvar jal no sti. Ljub lja na. Rav bar, M., Raz pot nik, N. 2007: Geo graf ska ana li za inve sti cij – pasti in izzi vi na poti ure sni či tve nacio nal nih raz voj nih pro jek tov v Slo ve ni ji. Regio nal ni raz voj 1. Ljub - lja na. Re ber nik, D. 1996: Upo ra ba fak tor ske ana li ze pri prou če va nju social ne dife ren ciacije mest ne ga pro sto ra. Geo graf ski vest nik 68. Ljub lja na. Ro ger son, P. A. 2001: Sta ti sti cal Met hods for Geo graphy. Lon don. Schum pe ter, J. A. 1912: Die Theo rie wirtsc haft lic hen Ent wic klung. Ber lin. 76 GEORITEM 19 Schum pe ter, J. A. 1934: The Theory of Eco no mic Deve lop ment. Cam brid ge. Shar ma, S. 1996: Applied Mul ti va ria te Tech ni ques. New York. So low, R. M. 1956: A Con tri bu tion to the Theory of Eco no mic Growth. Quar terly Jour - nal of Eco no mics 70-1. So low, R. M. 1957: Tech ni cal Chan ge and the Aggre ga te Pro duc tion Func tion. Review of Eco no mics and Sta ti stics 39. Sta nov nik, P., Kos, M. 2005: Tech no logy Fore sight in Slo ve nia. Ljub lja na. Sta ti stič ni regi ster delov no aktiv ne ga pre bi vals tva (di gi tal ni podat ki). Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2011. Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Urad za pro stor ski raz voj Direk to ra ta za pro - stor Mini strs tva za oko lje, pro stor in ener gi jo. Ljub lja na, 2004. Swan, T. W. 1956: Eco no mic Growth and Capi tal Accu mu la tion. Eco no mic Record 32. Vri šer, I. 1974: Mesta in urba no omrež je v SR Slo ve ni ji. Geo graf ski zbor nik 14. Ljubljana. Vri šer, I. 1995: Opre de li tev mest in mest nih občin. Dela 11. Ljub lja na. Ta bach nick, B. G., Fidell, L. S. 2007: Using Mul ti va ria te Sta ti stics. Boston. 9 Sez nam slik Sli ka 1: Raz sež no sti druž be zna nja in nje ni učin ki v po kra jin ski podo bi. 18 Sli ka 2: Model raz voj nih dejav ni kov druž be zna nja. 20 Sli ka 3: She ma ti zi ra ne raz sež no sti druž be zna nja. 21 Sli ka 4: Dre vo zdru že va nja (den dro gram) lokal nih skup no sti gle de na dejav ni ke druž be zna nja. 47 Sli ka 5: Pri mer ja va dejav ni kov druž be zna nja med Gorenj sko raz voj no regi jo in Slove ni jo. 51 Sli ka 6: Pri mer ja va dejav ni kov druž be zna nja med Goriš ko raz voj no regi jo in Sloveni jo. 52 Sli ka 7: Pri mer ja va dejav ni kov druž be zna nja med Dolenj sko raz voj no regi jo in Slove ni jo. 52 Sli ka 8: Pri mer ja va dejav ni kov druž be zna nja med Koroš ko raz voj no regi jo in Slo ve ni jo. 53 Sli ka 9: Pri mer ja va dejav ni kov druž be zna nja med Notranj sko-kraš ko raz voj no regi jo in Slo ve ni jo. 53 Sli ka 10: Pri mer ja va dejav ni kov druž be zna nja med Obal no-kraš ko raz voj no regi jo in Slo ve ni jo. 54 Sli ka 11: Pri mer ja va dejav ni kov druž be zna nja med Osred nje slo ven sko raz voj no regi jo in Slo ve ni jo. 54 Sli ka 12: Pri mer ja va dejav ni kov druž be zna nja med Podrav sko raz voj no regi jo in Slo ve ni jo. 55 77 Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji Marjan Ravbar, Jani Kozina Sli ka 13: Pri mer ja va dejav ni kov druž be zna nja med Pomur sko raz voj no regi jo in Slo ve ni jo. 55 Sli ka 14: Pri mer ja va dejav ni kov druž be zna nja med Savinj sko raz voj no regi jo in Slo ve ni jo. 56 Sli ka 15: Pri mer ja va dejav ni kov druž be zna nja med Posav sko raz voj no regi jo in Slove ni jo. 56 Sli ka 16: Pri mer ja va dejav ni kov druž be zna nja med Zasav sko raz voj no regi jo in Slove ni jo. 57 Sli ka 17: Pove za nost med rast jo ustvar jal nih delov nih mest (in deks ustvar jal no sti I) in rast jo vseh delov nih mest (in deks delov nih mest) med leto ma 2006 in 2010. 58 Sli ka 18: Tipo lo gi ja raz voj nih regij gle de na dejav ni ke druž be zna nja. 59 Sli ka 19: Raz sež nost druž be zna nja – fak tor mest ne aglo me ra tiv no sti. 62 Sli ka 20: Raz sež nost druž be zna nja – fak tor člo veš ke ga kapi ta la. 63 Sli ka 21: Raz sež nost druž be zna nja – fak tor raz vo ja (us tvar jal nih) delov nih mest. 64 Sli ka 22: Raz sež nost druž be zna nja – fak tor raz vo ja (us tvar jal ne ga) pre bi vals tva. 65 Sli ka 23: Tipo lo gi ja občin gle de na dejav ni ke druž be zna nja. 68 10 Sez nam pre gled nic Pre gled ni ca 1: Izbor kazal ni kov za vred no te nje druž be zna nja v Slo ve ni ji. 24 Pre gled ni ca 2: Izbor sku pin pro pul ziv nih dejav no sti po Stan dard ni kla si fi ka ci ji dejav no sti 2008, V2 (med mrež je 6). 27 Pre gled ni ca 3: Izbor ustvar jal nih sku pin pokli cev po Stan dard ni kla si fi ka ci ji pokli cev, V2 (med mrež je 7). 29 Pre gled ni ca 4: Izbra ne spre men ljiv ke fak tor ske ga mode la. 35 Pre gled ni ca 5: Anti-ima ge kore la cij ska matri ka. 36 Pre gled ni ca 6: Trans for ma ci je spre men ljivk. 38 Pre gled ni ca 7: Kore la cij ska matri ka. 39 Pre gled ni ca 8: Last ne vred no sti in delež skup ne varian ce pred in po dolo či tvi fak tor jev ter po nji ho vi rota ci ji. 42 Pre gled ni ca 9: Komu na li te te spre men ljivk. 43 Pre gled ni ca 10: Fak tor ska matri ka. 44 Pre gled ni ca 11: Zanes lji vost fak tor jev. 46 Pre gled ni ca 12: Vred no sti dejav ni kov druž be zna nja po raz voj nih regi jah. 50 78 GEORITEM 19 Sez nam knjig iz zbir ke Geo ri tem 1 Aleš Smrekar: Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane 2 Drago Kladnik: Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen 3 Drago Perko: Morfometrija površja Slovenije 4 Aleš Smre kar, Dra go Klad nik: Zasebni vodnjaki in vrtine na območju Ljubljane 5 Da vid Bole, Fran ci Petek, Mar jan Rav bar, Peter Repo lusk, Maja Topo le: Spremembe pozidanih zemljišč v slovenskih podeželskih naseljih 6 Mar jan Rav bar, David Bole: Geo graf ski vidi ki ustvar jal no sti 7 Aleš Smrekar, Drago Kladnik: Gnojišča na Ljubljanskem polju 8 Ma ti ja Zorn, Blaž Komac: Ze melj ski pla zo vi v Slo ve ni ji 9 Marjan Ravbar: Raz voj ni dejav ni ki v Slo ve ni ji – ustvar jal nost in nalož be 10 Janez Nared, Damjan Kavaš: Sprem lja nje in vred no te nje regio nal ne poli ti ke v Slo ve ni ji 11 Matej Gabrovec, David Bole: Dnevna mobilnost v Sloveniji 12 Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared: Prostorska in razvojna vprašanja Alp 13 Lučka Ažman Momirski, Drago Kladnik: Preobrazba podeželske kulturne pokrajine v Sloveniji 14 Jani Kozi na: Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji 15 Mimi Urbanc: Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri 16 Aleš Smre kar, Bojan Erhar tič, Mate ja Šmid Hri bar: Kra jin ski park Tivo li, Rož nik in Šišen ski hrib 17 Ma te ja Ferk, Uroš Ste pi šnik: Geomorfološke značilnosti Rakovega Škocjana 18 Blaž Komac, Mati ja Zorn, Rok Ciglič: Izo bra že va nje o na rav nih nesre čah v Evropi 19 Marjan Ravbar, Jani Kozina: Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji 79 80 Georitem 19 NSL_Georitem 14 NSL.qxd 7.6.2012 12:12 Page 1 19 MARJAN RAVBAR JANI KOZINA IJINEVOL GEOGRAFSKI S V JA POGLEDI NA NAN DRUŽBO ZNANJA ZOBŽ V SLOVENIJI UR DA I NDELGO I PKSFARGOE : GA INZO http://zalozba.zrc-sazu.si ISSN 1855-1963 , J. KRABVA € . RM 9 2 1 6 9 8 7 0 3 7 3 4 5 15,00 GEORITEM 19 GEORITEM 19