LH^EDNIŠTVO GLASILA »»v AGISU« - IZHAJA TEDENSKO - UREJA MAKS MENON1 - RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
Številka 3 5
23.6.1989
Leto V.
pravica do odsotnosti z dela
našem podjetju se poposto pojavlja vprašanje v kakšnih primerih •'■ahko koristimo nravico do odsotnosti 3 dela in to s pravico do Nadomestila osebne,pa dohodka (izredni plačani dopust) kakor tudi 2a izostanek z. dela. brez pravice do nadomestila Od.
V6 n im > da r’.re za vy>rašanja5 ki zadevajo širši krop sodelavcev, ln je zato primerno, da objavim celoten 36. člen samoupravnega sPorazuma o združevanju dela delavcev v delovni organizaciji AGIS.
delavec ima pravico biti odsoten z dela zaradi osebnih okoliščin 0 sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu s pravico do Nadomestila osebnega dohodka 2 in sicer:
v primeru smrti zakonca, oz. nartnerj e dalj časa trajajoče izven-zakonske skupnosti, otrok, staršev, posvojitelja, posvojenca,
°čima, mačehe, pastorke ali pastorka ter delavec, ki je skrbnik
pogreba .......................................... 3 delovne dni
v primeru smrti starih staršev, tasta, tašče staršev partnerja v dalj časa trajajoči izvenzakonski skupnosti, brata, sestre, polbrata, polsestre, vnuka, vnukinje, kakor tudi ob smrti osebe, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, ne glede na sorodstveno
Vez ....................... . . . ............. 2 delovna dneva
v primeru smrti, brata ali sestre od očeta oz. matere (stric, "teta) in njihovih zakoncev, nečaka, nečakinje, svaka, svakinje
■Nli starih staršev zakonca ................... 1 delovni dan
°b sklenitvi zakonske zveze ................... 3 delovne dni
°b hudi bolezni v družini ... . ............... do 3 delovne dni
P^ed odhodom na odslužitev vojaškega roka ..... 2 delovna dneva
neposredno pred odhodom ali no vrnitvi iz vojaških vaj, ki tra-)ajo nad 5 dni, če je dan pred odhodom ali po vrnitvi delovni
_ ban ........................................... 1 delovni dan
krvodajalci ob posebnem pozivu zdravstvene organizacije ter _ brugi delavci ob pozivu za krvodajalsko akcijo .. 1 delovni dan °b_ elementarnih nesrečah in drugih nesrečah, ko je ogroženo življenje ali zdravje ljudi, in povzročena velika materialna
^ ^koda ....................... ...............do 3 delovne dni
°b selitvi .................................... 2 delovna dneva.
Odsotnost^z delaj zaradi osebnih okoliščin jio tem členu ne more biti daljša kot 7. dni v posameznem koledarskem letu. ce nastopijo primeri iz tepa člena, pa je delavec v koledarskem letu _ ze izkoristil 7. dni odsotnosti s pravico do nadomestila o, ima. pravico do odsotnosti z dela brez pravice do nadomestil3 osebnega dohodka.
Odsotnost z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka je namenska m pripada delavcu za tisti dan oz. dneve, ko se je dogodek -j. zaradi katerega naj bi bil delavec odsoten zgodil razen, v primeru rojstva^ ko lahko delavec izkoristi odsotnost no svoji želji ob dnevu rojstva ali na v času s ko se mati z otrokom vrne iz porodnišnice.
Delavcu se lahko odobri odsotnost z dela s pravido do nadomestil3 osebnega dohodka tudi zaradi širših družbenih interesov -• udeležbe v političnih šolah5 “ udeležbe v delegacijah DPO,
na srečanj ih in akcijah, ki so mednarodnega značaja j kulturnega sodelovanja preko določenih organizacij družbeno političnih skupnosti in OZD, občinskega, republiškega ali zvez" nega značaja,
tekmovanj e v občinski, republiški ali zvezni športni reprezen" tanci in^športnih ekipah na tekmovanjih republiškega ali zveznega značaja, kakor tudi v primeru sodelovanja v športnih ekl" pah delovne organizacije na občinskih in drugih tekomovanjih> neurejeno stanje socialno-zdravstvenih razmer po obveznem pred' hodnem pozitivnem mnenju socialne službe pddjetja.
V teh primerih lahko odbor za kadre odobrava odsotnost skuono d°
7 delovnih dni pod naslednjimi pogoji:
-	da je predlog za odobritev odsotnosti podan v pisni obliki,
da so predlogu predložena vsa ustrezna potrdila DPO šoortnih društev itd, .	J
-	da je predlogu predloženo mnenje predpostavljenega delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Delavec ima pravico odsotnosti z dela brez pravice do nadomestil3, osebnega dohodka (brezplačen dopust) in sicer do 30 dni v ko led31’,
skem letu pod -pogojem, da njegova odsotnost ne bo motila delov*6 ga procesa.
M.
KRVODAJALSTVO IMA V AGISU ŽE VEČ KOT DVAJSETLETNO TRADICIJO
Darovanje krvi je brez dvoma ena najhumanejših oblik medsebojne ^ pomoči. Gre za pomoč pri povrnitvi zdravja ali reševanja življ6^ sočloveku.
Tega se zaveda veliko število naših sodelavcev, saj šteje aktiv krvodajalcev v našem podjetju več kot 15 aktivnih članov.
Dne 20.6.1989 so na letni konferenci naši krvodajalci nre^ledal3 prehojeno pot v preteklih dveh letih ter sprejeli smernice za naslednje obdobje.
0 množičnosti krvodajalstva v našem podjetju priča veliko števil0
priznanj in plaket, ki jih prejmejo krvodajalci za redno dajanj6 krvi.
.1*
žZ'
1'
Z"
Ki'
)
ed"
do
.h
:iia
5 krat darovano kri je prejelo značko 13 krvodajalcev,
^a_l0 krat darovano kri 16- krvodajalcev, za 15 krat 12 krvo-clajalcev, za 20 krat 13 krvodajalcev, za 25 krat je plakete in značke prejelo 10 krvodajalcev, za 30 krat darovano kri 12 ^vodajalcev, za 3 5 krat 6 krvodajalcev, za 4 0 krat darovano kri fta prejela 2 krvodajalca, za 45 krat darovano kri je prejel 1 tVodajalec in za 50 krat darovano kri je prejel 1 krvodajalec ln sicer Emil UČAKAR.
? P^o^ram dela so si člani aktiva zapisali, da bodo storili vse, a bodo v svoje vrste pridobili še več krvodajalcev.
^izadevali si bodo pridobiti dva prosta dneva ob darovanju krvi ^zadevali si bodo za dosego povrnitev potnih stroškov, ki nastanejo v zvezi z darovanjem krvi.
cimagali bodo organizaciji RK pri vseh akcijah in ne le krvoda-
]alskih.
gotovo bo teh nalog in aktivnosti še več in prepričani smo lahko ^i;^h kodo realizirali, kot že toliko doslej. Mi jim.pri tem
Pn
• imo veliko uspehov.
^sjemnikom plaket in značk, kot vsem ostalim, ki kakorkoli so-,, j-ujejo pri teh humanih akcijah čestitamo in jim želimo še VeUko uspehov.
M.
2 A H V A L I ^ boleči izgubi mame
MARIJE PRAVDIČ
s6
tskreno zahvaljujem sodelavcem DE 8 za izrečena sožalja, r'°vano cvetje ter denarno pomoč.
Marija CAF
ne ,, jetia
iv
>vii°
in3e
»b
boleči izgubi očeta
IVANA ZAG0RAMSKEGA
^ »
^iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečena sožalja, darovano eirje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Tone ZAGORANSKI
BELE FRANCU V SPOMIN
Črna zastava, kot nemi simbol žalosti nas je ponovno opozorila, da je bila smrt možnejša od življenja.
Prenehalo je biti srce sodelavca3'ki je petindvajset let premagoval vse težave, ki jih nalaga delo v polirnici.
Franc se je zapoblil v našem podjetju že 1964 leta in od takrat-, pa vse do 1934 leta delal na brušenju odlitkov. Takrat je bil predvsem zaradi bolezni premeščen v pripravni oddelek.
Bolezen, ki se je vedno bolj zajedala v njegovo telo je premagala voljo in življenje.
Od njega se bomo poslovili danes ob 16.00 uri na pokopališču na Rodnem vrhu v Halozah.
Hvala mu za vse kar je v vseh teh letih naredil za nas.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Sodelavci