Oglasi 2 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 Tretja stran Vsebina Kmetijsko gozdarska zbornica 5 BR V prihodnje lažje do evropskih sredstev ..............5 Šmartno ob Dreti Račnek priljubljen prostor za druženje in rekreacijo ...................... 12 Galerija Mozirje Nenavaden človek skozi oči dijakov Gimnazije Celje – Center .................... 14 15 Galerija Nazarje Slikar Tomaž Milač predstavil svoje Pleme ....... 15 Ljubno ob Savinji TA Mlado zgornjesavinjsko gledališče znova oživelo ..................... 15 Glasbena šola Nazarje 18 JM Učenci uspešni na tekmovanjih in revijah ........................... 16 Solčava Flet'n dupoudni v oštariji Pod Turnci ........... 17 PGD Gorica ob Dreti Odlikovanje za posebne zasluge Francu Žehlju ..................... 17 21 Lovska družina Mozirje Delo lovcev ni le opazovanje s preže ............ 18 PGD Šmartno ob Dreti Pestro investicijsko dogajanje in odlikovanje Slavku Bricu ...................... 19 Mozirski gaj Po sedmih pozebah letos trtam dobro kaže ....... 21 22 Smučarski klub Celje Naši mladinci uspešni v pretekli sezoni ................................ 22 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 19, 13. maj 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@ savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. JM Povej mi, kaj ješ, in povem ti, iz česa si Rast cen energentov je povzročila rast cen hrane. V temi tedna pišemo, da je Zveza potrošnikov Slovenije že pozvala vlado, naj z ustreznimi ukrepi prepreči, da bi višje cene hrane poslabšale življenjski standard najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Pojav seveda ni prisoten samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropi, zato je po mnenju Evropske komisije potrebno čim prej vzpostaviti bolj trajnosten in bolj odporen prehranski sistem, istočasno pa povečati delež rastlinskih živil v prehrani. To, na kar želim opozoriti v naslednjih vrsticah, je bolj kot s količino (da ne boste lačni) povezano s kakovostjo hrane, od česar je v veliki meri odvisno zdravje vsakega posameznika. Ne, to ne bodo »nasveti«, kako se lotiti takšne ali drugačne diete, bodo samo nasveti za zdravo prehranjevanje. Naše telo je sestavljeno iz snovi, ki jih vnašamo vanj. Smo torej to, kar jemo in pijemo. Verjamem, da se glede tega vsi strinjamo. Če voda predstavlja približno dve tretjini telesne teže človeka in ima tako pomembne funkcije, kot so prenos odpadkov, kisika in hranil, uravnavanje telesne temperature in blaženje sklepov, potem mora biti skrb za zadostno hidracijo na prvem mestu. Ogljikovi hidrati so glavni vir energije, skrbijo za pogon vseh vitalnih organov, vključno s srcem, ledvicami in možgani. Zdravi ogljikovi hidrati so tisti, iz katerih se glukoza izloča enakomerno, ne pa tako, da je raven sladkorja v krvi najvišja. Priporočeni viri ogljikovih hidratov so gomolji, zelenjava, stročnice, semena, polnozrnata žita, oreščki in sadje, slednje predvsem z nižjo vsebnostjo sladkorja. Ribe so bogate z omega-3 maščobnimi kislinami in vitaminom B2. Poleg tega njihovo meso vsebuje fosfor in kalcij, za zdravje pomembna minerala. Za srce dobre ribe so sardine, sardele, losos, postrv, sled in skuša. Priporočeno: nekajkrat na teden. Zdravo je omejiti vnos sladkorja. Sladkor poveča tveganje za zobno gnilobo in debelost. Živila z dodanimi sladkorji so pudingi, sladke in alkoholne pijače, čokolade, torte in lahko tudi »wellness« kosmiči. Nasičene maščobe so maščobne kisline, najbolj pogosto prisotne v trdih sirih, smetani, masti, pitah, klobasah in mastnih kosih mesa. Raje uživajmo nenasičene maščobe, ki so v avokadu, mastnih ribah, namazih in rastlinskem olju. Vsaj polovico vnosa žit naj predstavljajo polnozrnata žita, ki vsebujejo veliko hranilnih snovi, kot so vlaknine, beljakovine, antioksidanti, minerali in vitamini B. Prehrana, bogata s polnozrnatimi žiti, zmanjša tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, debelost, bolezni srca in druga stanja. In še zadnje priporočilo: čim manj industrijsko predelane hrane, kolikor se da. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 3 Tema tedna HRANA JE NUJNA, A TUDI VEDNO DRAŽJA DOBRINA Se bomo tudi prehranjevali s pomočjo vavčerjev? Nestabilne razmere in vojna na robu Evropske unije že nekaj časa povzročajo rast cen energentov, iz istih razlogov pa se pričakuje tudi znaten dvig cen hrane. Evropske potrošniške organizacije, med njimi tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), pozivajo vlade k aktivnemu reševanju tega problema, zaščiti ranljivih skupin potrošnikov in krepitvi samopreskrbe s hrano. Pri tem opozarjajo, da je skrajni čas za začetek izvajanja že sprejetega načrta za bolj trajnosten in odporen prehranski sistem, 980 izdelkov iz 16 skupin bo letos ocenjeno v sklopu ocenjevanja izdelkov Dobrote slovenskih kmetij. ki je utemeljen v strategiji Od vil do vilic (angl. Farm to Fork strategy). Med konkretnimi predlogi sta tudi znižanje oziroma ukinitev davka na dodatno vrednost (DDV) za nepredelana živila in uvedba vavčerjev za hrano za socialno ogrožene. POTREBUJEMO BOLJŠI PREHRANSKI SISTEM Evropska komisija je marca objavila sporočilo o zaščiti prehranske varnosti in preskrbe s hrano ter o krepitvi odpornosti živilskega sistema EU. Hitri ukrepi, kot sta znižanje DDV in vavčerji, lahko začasno pomagajo, vendar pa je po mnenju komisije treba razmišljati dolgoročno in preiti na trajnosten ter odporen prehranski sistem, zmanj- 4 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 Bernarda Brezovnik, kmetijska svetovalka za področje dopolnilnih dejavnosti pri mozirski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje: »Pri izvajanju strategije Od vil do vilic je na področju kmetijstva prednostna naloga trajnostna proizvodnja hrane, ki vključuje dolgoročni razvoj podeželja, ukrepe za obnovitev biotske raznovrstnosti in zagotavljanje dostopa do varne in kakovostne hrane. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje se pridružujemo iskanju rešitev za zmanjšanje izgub hrane in količin odpadne hrane. Dejstvo je, da je pridelava hrane med večjimi povzročitelji emisij toplogrednih plinov, zato se daje vse večji poudarek ozaveščanju potrošnikov o problematiki čedalje večjih količin zavržene in neporabljene hrane ter se jih spodbuja k zdravim prehranskim navadam z večjo porabo kakovostne in lokalno pridelane hrane. Pri tem ne smemo pozabiti na prednost kratkih transportnih poti in preudarnost pri uporabi okolju prijazne embalaže. Zavedati se je potrebno, da je prednost nakupa pri lokalnem kmetu prav v kratkih rokih trajanja živil, ki so zagotovilo za lokalno pridelano hrano brez dodatkov. Portal Dobrote slovenskih kmetij ki omogoča prikaz tržne ponudbe pridelkov in izdelkov ponudnikov, ki sodelujejo na ocenjevanju izdelkov Dobrote slovenskih kmetij. Sodelovanje je nujen pogoj, saj se tako predstavljajo izdelki preverjene kakovosti. Portal omogoča, da se ponudbe kmetij predstavijo končnemu kupcu, javnim zavodom, gostinstvu, hotelom in drugim. Trenutno poteka ocenjevanje izdelkov za letošnje leto. Ocenjenih bo okrog 980 izdelkov iz 16 skupin. 33. festival bo potekal od 20. do 22. maja na Ptuju, kjer bodo podeljena tudi priznanja. Letošnja celostna podoba festivala prikazuje pestro ponudbo slovenskih olj od Primorske do Prekmurja.« šati odvisnost EU od uvoza krme in povečati porabo rastlinskih živil v prehrani. Komisija je pozvala k izvajanju strategije Od vil do vilic, med predlogi ukrepov so tudi pospeševanje pre- hoda na hrano z manj živalskimi proizvodi, zmanjšanje odvisnosti od dušikovih gnojil in zemeljskega plina iz Rusije ter zmanjšanje količine zavržene hrane. Pod predloge se je podpisalo več kot 400 znanstvenikov. MED ODPADNO HRANO SKORAJ POLOVICA UŽITNE Tudi Slovenijo čaka veliko dela v smeri zmanjšanja ranljivosti na področju samooskrbe. Kmetijsko ministrstvo beleži upadanje pridelave nekaterih skupin živil, zmanjšuje se površina obdelovalne zemlje, povečuje se urbanizacija. Težave povzroča rast skupne količine odpadne hrane že od leta 2013 dalje. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je v obdobju 2013–2020 vsak prebivalec Slovenije zavrgel okoli 66 kg hrane letno, leta 2020 že 68 kg. Skupno je v letu 2020 nastalo 143.570 ton odpadne hrane. Po oceni SURS-a je bilo med odpadno hrano okrog 40 odstotkov užitnega dela. To bi lahko zmanjšali, na daljši rok pa tudi preprečili. LETOS PRENOVA DATUMSKIH OZNAČB ŽIVIL Generalna skupščina Združenih narodov je med cilje trajnostnega razvo- Tema tedna, Iz občin ja (Sustainable Developement Goals) že leta 2015 zapisala, da je treba do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca in zmanjšati izgube hrane tako v proizvodni kot dobavni verigi. K temu naj bi pripomogla tudi evropska strategija Od vil do vilic, v kateri je zmanjšanju izgub hrane in količine odpadne hrane namenjena posebna pozornost, saj je zmanjšanje ključnega pomena za doseganje trajnostnih ciljev. V ta namen se je med drugim zavezala do konca leta 2022 pripraviti predlog prenove EU za datumske označbe živil (roki uporabnosti živil »porabiti do« in »uporabno najmanj do«). OLAJŠANO ISKANJE LOKALNIH DOBAVITELJEV Iskanju rešitev zmanjševanja izgub hrane in količin odpadne hrane se je pridružila tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. S tem namenom je nastal tudi portal Dobrote slovenskih kmetij, kjer je potrošnikom olajšano iskanje lokalnih dobaviteljev. Med njimi so tudi ponudniki iz Zgornje Savinjske doline. Tatiana Angioi KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE V prihodnje lažje do evropskih sredstev Območna enota Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Slovenj Gradec, pod okrilje katere sodi tudi Zgornja Savinjska dolina, je ena od 13 območnih enot, ki pokrivajo Slovenijo. Lani decembra je vlada po dolgotrajnem usklajevanju in številnih predlogih izboljšav potrdila strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, ki je bil nato poslan v odobritev Evropski komisiji. V novem načrtu so nekoliko spremenjeni pogoji za pridobivanje evropskih sredstev, vlada pa je za omenjeno programsko obdobje namenila dodatna sredstva za razvoj kmetijstva in podeželja. ZAGOTAVLJANJE VARNE IN KAKOVOSTNE HRANE Načrt vsebuje ključne strateške usmeritve za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) v Sloveniji in podaja nabor ukrepov za njihovo uspešno ter učinkovito uvajanje. Uspešno uresničevanje ciljev SKP predstavlja velik izziv na področju zagotavljanja varne in kakovostne hrane, varovanja naravnih virov, ustreznega odziva na podnebne spremembe ter ohranjanja vitalnega podeželja. ŠKODA PO DIVJADI, ŠIRJENJE PODLUBNIKA … Kot je povedal Jože Lenko, predsednik območne enote Slovenj Gradec in član sveta KGZS, so nekatere spremembe zagotovo dobrodošle, predvsem v smeri večje transparentnosti in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za posamezne, tudi manjše kmetije. Sicer pa se Lenko med drugim zavzema za ureditev področja povračila škode po divjadi, pereča tema pa je tudi obvladovanje širjenja podlubnika. Barbara Rozoničnik OBČINA GORNJI GRAD Ločevanje odpadkov v pravo smer, a možnosti za izboljšave je še veliko Alenka Centrih, predstavnica koncesionarja za zbiranje in odvoz odpadkov PUP Saubermacher iz Velenja, je članom občinskega sveta Občine Gornji Grad na zadnji seji predstavila poslovno poročilo za leto 2021. Povedala je, da se po sortirnih analizah kaže še nekaj rezerv, še vedno je namreč v črnem zabojniku okrog polovica odpadkov, ki bi jih bilo mogoče ločiti. Cilj Evropske unije je, da se do leta 2030 delež odpadkov, ki gre direktno na deponije, zniža pod deset odstotkov, na območju Občine Gornji Grad znaša trenutno delež odloženih odpadkov trinajst odstotkov. V PRIHODNJE NA EKOLOŠKIH OTOKIH LE ŠE STEKLO? S poročilom se je pred obravnavo na občinskem svetu seznanil odbor za gospodarstvo, predsednik odbora Franc Galin pa je na seji poudaril, da je iz poročila mogoče razbrati, da gre ločevanje odpadkov v pravo smer, še vedno pa so precejšnje možnosti izboljšav. Povedal je, da PUP Saubermacher v občini Šmartno ob Paki izvaja poskusni projekt odvoza papirja, ki se dobro obnese. Če bo zares zaživel, bi morebi- Občani lahko odpadke odlagajo tudi v zbirnem centru v Podhomu. ti v prihodnjih letih lahko tovrsten odvoz uvedli tudi v gornjegrajski občini. V tem primeru bi na ekoloških otokih zbirali samo še steklo. ENOLETNO PODALJŠANJE POGODBE S PUP SAUBERMACHERJEM Jeseni se izteče koncesija podjetju PUP Saubermacher za zbiranje in odvoz ter odlaganje in predelavo odpadkov. Ker razpisa za podelitev nove koncesije za zbiranje in odvoz odpadkov še ni, bo z obstoječim koncesionarjem za eno leto podaljšana pogodba, kar je zakonsko možno. ZA ODLAGANJE IN PREDELAVO ODPADKOV IZBRAN SIMBIO CELJE Za odlaganje in predelavo odpadkov bo večina zgornjesavinjskih občin neposredno koncesijo podelila podjetju Simbio Celje. Svetniki so v prvem branju obravnavali in potrdili odlok za odlaganje in predelavo odpadkov, ki je enoten za pet občin - Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje in Solčava - in ga morajo potrditi občinski sveti vseh naštetih občin. Ker je tovrstnih izvajalcev na ravni celotne države zelo malo, je možno podeliti direktno oziroma neposredno koncesijo. Štefka Sem Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 5 Gospodarstvo SAMO MIRNIK, IZVRŠNI DIREKTOR KLS LJUBNO »Naši rezultati dokazujejo, da je KLS Ljubno že pametna tovarna« V poslovnem svetu se zadnjih nekaj let veliko govori o industriji 4.0, avtomatizaciji, robotizaciji, digitalizaciji … O tem, kako daleč so s temi naprednimi procesi v podjetju KLS Ljubno, smo se pogovarjali s Samom Mirnikom, izvršnim direktorjem za proizvodnjo in informatiko, in ga za začetek prosili, naj na enostaven način razloži pomen vsakega od navedenih pojmov. Vsi ti pojmi so funkcijsko gledano z vidika podjetij sopomenke za povečanje produktivnosti in so pogoj za ustvarjanje višje dodane vrednosti. Tehnološko predstavljajo posamezne razvojne korake industrializacije. Avtomatizacija predstavlja tehniko, kjer postrojenje delo izvrši samodejno, načrtovanje in nadzor pa opravljajo ljudje. Robotizacija je gradnik avtomatizacije, ki je povečala fleksibilnost in omogočila samostojno izvrševanje nalog širšemu spektru panog. Digitalizacija v proizvodnji pa omogoča dodatne možnosti samodejnega dela postrojenj, prek zagotavljanja dodatnih tehničnih zmožnosti, v širšem smislu pa avtomatizira naloge, ki jih strojno ali elektro-tehnično v preteklosti nismo zmogli narediti. Industrija 4.0 opredeljuje 4. fazo industrijske revolucije, ki temelji na digitalizaciji in kibernetiki, to je povezavi virtualnega in fizičnega sveta. 6 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 Če vse skupaj predstavim še bolj laično oziroma plastično: v preteklosti je bila »lonček kuhaj« zanimiva pravljica, prek tehničnih možnosti avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije pa danes v Nazarjah naredijo »robotizirano-digitaliziran lonček«, ki ga lahko vsak kupi po relativno dostopni ceni. • V zadnjih dveh letih se srečujemo tudi s pojmom industrija 5.0. Evropska komisija v lanskoletnem poročilu navaja, da je industrija 5.0 »nov način razumevanja proizvodnje, ki ima produktivne, gospodarske in komercialne posledice. Podjetja, ki svoje proizvodnje ne bodo prilagodila tovarniškemu modelu 5.0, bodo kmalu zastarela in ne bodo mogla izkoristiti konkurenčnih prednosti, ki jih ta ponuja.« Vaš komentar? Strinjam se, da industrija ni prišla »do konca« in bo napredek potekal še naprej. Industrija 5.0 je zelo širok pojem, ki ga še zelo različno razumemo, v osnovi pa govori o »povratku človeka v delo«. Zagotovo bo ta razvoj zelo zanimiv in se ga že veselim. »Robot in umetna inteligenca sta samo orodji, ki jih nujno rabimo, tako kot rabimo nož, da narežemo čebulo. Nož je izredno nevarno orodje, veliko bolj kot robot ali umetna inteligenca, pa ga ima kljub temu vsak doma in ga tudi redno uporablja.« • Barbara Strašek Mirnik je v nedavnem pogovoru za Savinjske novice med drugim povedala, da v KLS-u uvajate digitalne rešitve v proizvodnih procesih in poslovanju že od leta 2012 in da ste med najbolj avtomatiziranimi in robotiziranimi podjetji na svetu. Kako vam je to uspelo? Preprosto, z odlično ekipo! Seveda je začetek v smelo zastavljenih poslovnih ciljih in brez sredstev za investicije tega ne bi mogli narediti. Osnova pa so znanje, izkušnje, kreativnost, drznost in ciljna usmerjenost ekipe. Digitalizacije smo se lotili postopno. Že pred letom 2012 smo imeli dobre temelje za nadaljnji razvoj. Začeli smo pri temeljih in osnovnih nalogah, kot so zmogljivo omrežje, ki nas sedaj podpira že deset let, sistem za komunikacijo in usklajevanje oziroma tako imeno- vana sodelovalna orodja, collaboration, ter se nato lotevali težjih nalog. Pomembno je, da smo naloge delali počasi in s tempom, ki je omogočal vsem sodelavcem usvojitev novih tehnologij in orodij. Celovito digitalizacijo interne logistike smo, na primer, vpeljali v štirih letih, čeprav je tehnično projekt možno narediti veliko hitreje. »Tako kot moj telefon ni pameten, čeprav zna narediti marsikaj, kar mu naročim, je tudi pojem pametna tovarna lahko zavajajoč. Vsebinsko se ta pojem uporablja za tovarne, ki pri svojem delu smiselno uporabljajo koncepte industrije 4.0.« • Kaj je za vas pametna tovarna, kar tudi vse bolj pogosto slišimo? Tako kot moj telefon ni pameten, čeprav zna narediti marsikaj, kar mu naročim, je tudi pojem pametna tovarna lahko zavajajoč. Vsebinsko se ta pojem uporablja za tovarne, ki pri svojem delu smiselno uporabljajo koncepte industrije 4.0. Ali morda še bolje, ki »pametno« uporabljajo koncepte industrije 4.0. Takšna definicija pametne tovarne je morda najbolj na mestu. Nikakor pa tega pojma ne smemo razumeti kot tovarno, ki dela sama. • Ali je KLS Ljubno danes že pametna tovarna? Sam menim, da je. To dokazujejo naši rezultati. Z gotovostjo lahko trdim, da se KLS Ljubno glede na stopnjo avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije proizvodnje uvršča v en odstotek najboljših podjetij v Srednji Evropi. Imamo pa še veliko možnosti za razvoj. • Kakšno vlogo ima v modelu pametne tovarne umetna inteligenca? Trenutno še marginalno. Industrijska proizvodnja, še posebej pa avtomobilska industrija ima izredno visoke zahteve po kakovosti. Postopki oziroma tehnologije umetne inteligence so nam v omejenem obsegu že danes v pomoč. V prihodnje z večjo zrelostjo orodij bodo vedno pomembnejši. Bodo pa zgolj eno od orodij, ki jih bomo uporabljali za večjo produktivnost. • Ali roboti in umetna inteligenca lahko predstavljajo konkurenco človeški delovni sili? Nikoli in nikdar, ravno obratno! Robot in umetna inteligenca sta samo orod- Gospodarstvo, Iz občin ji, ki jih nujno rabimo, tako kot rabimo nož, da narežemo čebulo. Nož je izredno nevarno orodje, veliko bolj kot robot ali umetna inteligenca, pa ga ima kljub temu vsak doma in ga tudi redno uporablja. Tudi ludisti so čebulo rezali z noži. »Naredili bomo vse, da bomo konkurenčni. Kaj in kako bomo morali za to narediti, se bomo pa še naučili.« Na začetku pogovora sva govorila o produktivnosti in ustvarjeni dodani vrednosti. Najbolj plastičen primer dodane vrednosti je povprečna plača v Sloveniji. Od leta 1991 do leta 2020 se je plača povišala za skoraj 30-krat. Povprečna mesečna neto plača leta 1991 je znašala 43 evrov, v letu 2020 pa dobrih 1.200 evrov. Ponosen sem, da je povprečna plača v KLS Ljubno več kot 25 odstotkov nad povprečno plačo v Sloveniji. To je neposreden rezultat uporabe boljših orodij in tehnologij. Torej, za doseganje višje dodane vrednosti oziroma »plače« moramo uporabljati primerna in ustrezna orodja. Poleg orodij, ki jih poznamo že od otroštva, je nujna in pomembna uporaba tudi novih orodij. Brez tega zaostajamo in postajamo nekonkurenčni. • Katera so tista področja, kjer je človek in bo tudi prihodnje po vašem mnenju nenadomestljiv? Človek je nenadomestljiv v družbi, v podjetjih pa povsod, kje bomo želeli narediti smiselno delo. Ne predstavljam si dela brez ljudi. • Kakšna je vizija podjetja KLS Ljubno v tehnološkem smislu, gledano iz perspektive petih in desetih let? Naša usmeritev je ostati konkurenčno podjetje na globalnem trgu, tako čez pet kot deset let in kasneje. Če govorimo za obdobje petih let, potem vemo, kaj moramo narediti interno, tako za izboljšane procese, znanja, izkušnje, za zagotovitev osnovnih virov, kot surovin in energije. Za daljše obdobje, deset let, je pa še ogromno neznank pri eksternih dejavnikih. Ocenjujem, da bodo ti imeli zelo velik vpliv, saj smo v zelo turbulentnih časih, verjetno najbolj v zadnjih 80 letih. Kar vem, je, da bomo naredili vse, da bomo konkurenčni. Kaj in kako bomo morali za to narediti, se bomo pa še naučili. Pogovarjal se je Franci Kotnik, foto: Peter Marinšek REČICA OB SAVINJI Gradbena dela na Reneku do konca avgusta Dela na gradbišču novega krožišča na Reneku so v polnem teku, promet pa poteka izmenično enosmerno. Vrednost investicije, ki naj bi bila predvidoma zaključena do konca letošnje- Na Reneku gradijo štirikrako krožišče z zunanjim premerom 36 metrov in površinami za pešce ter kolesarje. (Foto: Barbara Rozoničnik) ga avgusta, znaša nekaj več kot milijon evrov. ŠTIRIKRAKO KROŽIŠČE S POVRŠINAMI ZA PEŠCE IN KOLESARJE Marca je Direkcija RS za infrastrukturo pristopila k izgradnji krožišča na križišču regionalnih cestnih odsekov Mozirje – Radmirje, Nizka – Rečica ob Savinji in javna pot za naselje Trnovec. V sklopu del bo zgrajeno novo štirikrako krožno križišče z zunanjim premerom 36 metrov, urejene bodo površine za pešce in kolesarje ter avtobusni postajališči. Urejeno bo tudi odvodnjavanje, cestna razsvetljava in prometna oprema ter signalizacija. MILIJONSKA INVESTICIJA Pogodbena vrednost znaša nekaj več kot milijon evrov, gradnjo pa v celoti financira Direkcija RS za infrastrukturo. Promet v času izvajanja del poteka izmenično enosmerno ob gradbišču s pomočjo prometno odvisnih semaforjev in ročnega usmerjanja. Z izgradnjo krožišča bo zagotovljena večja pretočnost in varnost prometa. Izvajalec del je podjetje VOC Celje. Barbara Rozoničnik OBČINSKI SVET OBČINE LJUBNO Proračun 2022 tudi po rebalansu uravnotežen Svetniki Občine Ljubno so sprejeli prvi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Tako prihodki kot odhodki so se glede na prvotno sprejeti dokument povečali. Prihodkov naj bi bilo za dobrih 4,4 milijona evrov oziroma sedem odstotkov več od sprejetega proračuna, odhodkov pa za deset odstotkov oziroma skoraj dvesto tisoč evrov več. Tolikšno je bilo tudi pozitivno stanje na računu občine konec preteklega leta, zato je proračun tudi po rebalansu uravnotežen. 200 TISOČ EVROV IZ LJUBLJANE ZA INVESTICIJE V ZDRAVSTVU Na področju prihodkov se bo proračun najbolj, za dvesto tisoč evrov, povečal pri transfernih prihodkih, za predvidena sredstva iz državnega proračuna za investicije v primarnem zdravstvu. Na račun teh sredstev se bodo zmanjšala potrebna sredstva občine. Več bo tudi prihodkov iz državnega proračuna za tekočo porabo, in sicer za 92.500 evrov, predvidena so tudi dodatna sredstva iz državnega proračuna za odpravo posledic naravnih nesreč. Za 92.500 evrov bo več prihodkov iz državnega proračuna za tekočo porabo. UREDITEV ZDRAVSTVENE POSTAJE DO KONCA LETA Na področju odhodkov se povečujejo odhodki za dodatne investicije na območju prireditvenega prostora Vrbje. Urejen bo prostor za kozolec, uredili bodo tudi dovozno cesto v Vrbje za potrebe prireditev. Spremembe pri odhodkih so tudi na področju kanalizacije, prav tako za zdravstveno postajo Ljubno. Glede na projektno dokumentacijo, pridobljeno gradbeno dovoljenje, povišanje cen in predvidevanje, da bo občina uspešna na razpisu Ministrstva za zdravje, je predvidena realizacija celotnega projekta do konca leta 2022. Zaradi tega se je ta proračunska postavka povišala na 350 tisoč evrov. Povečani so tudi planirani izdatki za nakup opreme za garderobni del v mali dvorani, nakup pianina in ureditev sobe za nastopajoče v ljubenskem kulturnem domu. Štefka Sem Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 7 Oglasi V OBČINI LUČE BOGATEJŠI ZA DODATNE REKREACIJSKE POVRŠINE Postavljen zunanji fitnes, sledi notranji in obnova pešpoti Projekt LAS z naslovom Vzpostavitev športno-rekreacijske infrastrukture in turističnega programa za aktiven in kakovosten jutri je rezultat partnerskega sodelovanja med Občino Luče, Centrom Rinka iz Solčave, športno agencijo Dolina avantur in Društvom upokojencev Luče. S projektom v skupni vrednosti dobrih namestili dostop do brezžičnega interneta. Uporaba zunanjega fitnesa je brezplačna in namenjena vsem, ki si želijo popestriti svoje športno udejstvovanje. Pripravljajo različne organizirane aktivnosti ter vodene vadbe za starejše, uporaba naprav pa je dovoljena med 7. in 22. uro. Naložba v postavitev zunanje- pa bo omogočal nova delovna mesta predvsem za mlade, saj je v sklopu projekta predvidena pridobitev dveh licenc za vaditelja oziroma inštruktorja fitnesa. JESENI OBNOVA PEŠPOTI DO ERJAVČEVE JAME V jeseni je predvidena obnova stare pešpoti do Erjavčeve jame. Izredno zanimiva razgledna pot je speljana od boljšanje kakovosti življenja v lokalnem okolju ter obogatitev turistične in športne ponudbe za občane in obiskovalce. V sklopu operacije bodo v Lučah pripravili nov turistični program, ki bo povezal različne deležnike iz lokalnega okolja. Ti bodo s ponudbo domačih izdelkov, pridelkov in storitev poskrbeli za dodatno ponudbo, ki Projekt Vzpostavitev športno-rekreacijske infrastrukture in turističnega programa za aktiven in kakovosten jutri zajema izgradnjo zunanjega in notranjega fitnesa ter obnovo razgledne pešpoti. (foto: Občina Luče) 150.000 evrov so pričeli v letu 2021, zaključek pa je predviden junija 2023. V preteklem letu so dokončali prvo fazo projekta s postavitvijo zunanjega vadbenega parka na obrežju reke Savinje, tekom letošnjega poletja bo sledila izgradnja notranjega fitnesa v prostorih Športne dvorane Luče, za jesen pa je predvidena obnova stare pešpoti od Igle do Erjavčeve jame. ZUNANJI VADBENI PARK SLUŽI SVOJEMU NAMENU Avgusta 2021 so na vstopu v strnjeno naselje Luče, na zeleni površini ob reki Savinji, uredil zunanji vadbeni park, ki obsega več naprav, na katerih je mogoče izvajati vaje za vzdržljivost, ravnotežje, moč in raztezanje. Letos maja so dodali še urbano opremo s parkovnimi klopmi in stojali za kolesa ter ga vadbenega parka je znašala nekaj manj kot 50.000 evrov, od tega predstavljajo sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja okrog 30.000 evrov, preostanek pa proračunska sredstva Občine Luče. ZUNANJEMU BO SLEDIL NOTRANJI FITNES Skupna vrednost projekta znaša dobrih 150.000 evrov in je enakomerno razporejena po vseh treh sklopih, postavitev zunanjega in notranjega fitnesa ter obnova pešpoti. Kot so zapisali v Centru Rinka v prijavi na projekt, je v času poletnih počitnic predvidena naložba v notranji fitnes studio na galeriji nove Športne dvorane Luče. Ta bo predvsem v zimskemu času predstavljal zanimivo popestritev razpoložljivih športnih vsebin v kraju in širše, hkrati Občina Luče 8 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 viseče brvi pri Igli skozi varovalni gozd nad sotesko reke Savinje do Erjavčeve jame in nato skozi zunanji del jame do Kačjekove riže in regionalne ceste. Gre za eno najslikovitejših poti na območju Luč, ki v celoti poteka po območju Natura 2000 in jo odlikujejo čudoviti razgledi ter številne naravne lepote ob poti. Zaradi enostavnega dostopa in razmeroma velike višinske razlike je pot zanimiva tudi kot samostojen pohodniški cilj. Pot bo z minimalnimi posegi v naravo zavarovana in označena v skladu s strokovnimi usmeritvami ter tako varna za obiskovalce. POVEZOVANJE RAZLIČNIH PONUDNIKOV Cilj projekta je pridobitev novih rekreacijskih površin in zagotovitev ustrezne športne infrastrukture za iz- bo zajemala tudi kulinarične posebnosti območja. Operacija bo preko različnih aktivnosti vzpostavila pogoje za nova delovna mesta, njeni učinki in rezultati pa bodo prispevali h okoljskim, gospodarskim in družbenim koristim za območje. ŠPORTNO-REKREACIJSKA INFRASTRUKTURA ZA KAKOVOSTEN JUTRI Projekt Vzpostavitev športno-rekreacijske infrastrukture in turističnega programa za aktiven in kakovosten jutri je nastal s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Za vsebino objave je odgovorna Občina Luče. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Barbara Rozoničnik Volitve, Organizacije DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 2022 Klemen Matk ostal brez poslanskega sedeža Pri dodatnem preverjanju izida volitev na državni ravni, ki ga je opravila neodvisna strokovna skupina, se je pokazalo, da so v državni volilni komisiji zaradi računalniške napake napačno izračunali šest poslanskih mandatov. Zaradi tega je v petih volilnih enotah prišlo do sprememb pri delitvi mandatov, ko so se upoštevali ostanki glasov na ravni države. Brez sedeža v parlamentu je ostal tudi Klemen Matk iz Solčave. V PARLAMENT JANEZ ŽAKELJ IN NE KLEMEN MATK Razdelitev števila mandatov po kandidatnih listah ostaja enaka, spremeni- lo pa se je šest mandatov, ki se dodelijo kandidatom kandidatnih list v posameznih volilnih enotah. Omenjeni mandati se dodelijo drugim kandidatom istih kandidatnih list, ki so kandidirali v drugih volilnih enotah. V stranki Nova Slovenija (NSi) je mandat prejel Janez Žakelj (volilna enota 1000 Kranj), ne pa Klemen Matk (volilna enota 5000 Celje). ISTI SISTEM LETA 2014 IN 2018 BREZ NAPAK Kot so ugotovili strokovnjaki, so različni računalniški programi pravilno izračunali mandate, ki se dodeljujejo, kakor tudi njihovo število, ki pripada vsaki izmed kandidatnih list, ki je dosegla volilni prag. Do razhajanj je prišlo pri izbiri kandidatov znotraj posameznih list. Razlog je v tem, da informacijski sistem za podporo pri ugotavljanju izida oziroma razdelitve poslanskih mandatov, ki je bil že uporabljen na državnozborskih volitvah leta 2014 in 2018, vsebuje napako v sistemu dodeljevanja mandatov. Zato je prišlo do nepravilnega izračuna v primeru, ko je ena od list prejela osem ali več mandatov. Na volitvah leta 2014 in 2018 se to ni zgodilo, zato se takrat ta napaka ni zgodila. Franci Kotnik GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE Francu Matjažu plaketa gasilca, Jožetu Zlatinšku kipec gasilca Gasilska zveza Slovenije (GZS) vsako leto najbolj zaslužnim članom organizacije podeli priznanja za posebne dosežke. Na letošnjem plenumu GZS so tako podelili več plaket gasilca, kipcev gasilca in priznanj Matevža Haceta. Med prejemniki teh prestižnih priznanj sta bila tudi Franc Matjaž, član PGD Rečica ob Savinji, in Jože Zlatinšek, član PGD Mozirje. 23 LET POVELJNIK OBČINSKE GASILSKE ZVEZE Franc Matjaž je prejel plaketo gasilca. Že več kot 60 let je član gasilske organizacije, v katero je vstopil kot mlad fant v domačem društvu, kjer je s svojimi vrstniki pod mentorstvom poveljnika nabiral prvo znanje o gasilski tehniki. Vestnost, natančnost in srčnost so bile tiste vrline, ki so jih pri njem opazili takratni vodilni v društvu in mu zato zaupali vse bolj odgovorne naloge. Od leta 1970 do 1980 je bil predsednik nadzornega odbora, še prej pa predsednik mladinske komisije. Njegovo znanje s področja gasilstva je ogromno in z veseljem ga je prenašal na mladi rod. Zaradi vseh omenjenih sposobnosti in osebnostnih lastnosti je bil že leta 1967 imenovan za poveljnika takratne občinske gasilske zveze Mozirje. Delo poveljnika je opravljal neprekinjeno vse do leta 1990, v tem času pa je pustil neizbrisen pečat v gasilstvu na področju sedanje Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. USPEŠNO VODIL CIVILNO ZAŠČITO Jože Zlatinšek je številnim priznanjem, ki jih je v svoji dolgoletni aktiv- Franc Matjaž in Jože Zlatinšek (tretji in četrti z leve) v spremstvu predstavnikov matičnih društev in območne gasilske zveze na podelitvi v Svetem Juriju ob Ščavnici ni karieri že prejel, dodal kipec gasilca. Polnih 30 let je opravljal najodgovornejše funkcije na nivoju gasilskega društva, gasilskega sektorja Mozirje in medobčinske gasilske zveze, odgovorno pa je deloval tudi v poveljstvu savinjsko-šaleške gasilske regije. Več let je uspešno vodil Civilno zaščito v krajevni skupnosti Mozirje in Občini Mozirje. ČASTNI OBČAN OBČINE MOZIRJE Za svoje aktivno in strokovno delo je prejel številna visoka odlikovanja Gasilske zveze Slovenije in Civilne zaščite Republike Slovenije. Občina Mozirje ga je za njegov neprecenljiv prispevek na področju gasilstva ter zaščite in reševanja leta 2018 imenovala za častnega občana. S svojo delovno vnemo, načinom razmišljanja in karizmo je Jože Zlatin- šek predvsem človek, je pa tudi gasilec, ki ga starejši spoštujejo, mladina pa ga občuduje. GASILSTVO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI DOBRO RAZVITO V Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline so priznanji članoma PGD Rečica ob Savinji in Mozirje pospremili s komentarjem, da sta to tudi priznanji vsem gasilcem in gasilkam, ki so sodelovali z njima, ju podpirali in skupaj z njima gradili gasilsko organizacijo. Le-ta brez doprinosa Franca in Jožeta danes ne bi bila to, kar je. Hkrati je to dokaz, da je gasilstvo v Zgornji Savinjski dolini dobro razvito in da organizacija ne spi na lovorikah, temveč si neprestano prizadeva za svoj napredek v korist širše družbe. Franci Kotnik Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 9 Intervju GREGOR DELEJA, RAVNATELJ, PROFESOR, UMETNIŠKI VODJA Mlade je treba spodbuditi h kritični presoji in jim vrniti zaupanje Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center (GCC), je odraščal v Mozirju. Po študiju glasbe na Pedagoški fakulteti v Mariboru se je njegova poklicna pot vila od turizma do šolstva, ves čas pa se je aktivno izpopolnjeval na področju glasbe, pedagogike in didaktike. Na GCC je zaposlen od leta 2004 kot učitelj glasbe, osem let pa gimnazijo vodi kot ravnatelj. Njegova karierna pot je močno prepletena z glasbo - je umetniški vodja štirih glasbenih zasedb - in kulturnim menedžmentom – med drugim je ustanovitelj in vodja projektov Društva ljubiteljev umetnosti Celje in Hiše kulture Celje. Je pobudnik in avtor številnih interdisciplinarnih nacionalnih ter evropskih projektov s področja šolstva in kulture. • Veljate za zelo priljubljenega in uspešnega ravnatelja in učitelja. Kaj, menite, je tisto v vašem pristopu, kar dela razliko? Kakšno vizijo zasledujete? Od nekdaj mi je bil blizu vključujoč, meritokratski pristop k vodenju. Značilnosti vključujočega vodenja so odgovornost, spodbujanje različnosti, vključenost vseh sodelujočih. Pa skromnost in ponižnost v smislu priznavanja lastnih napak in ustvarjanja varnega prostora, kjer so napake dovoljene. Ob tem pa še radovednost, sodelovanje, spoštovanje integritete slehernika, skrb za dobre odnose in psihološka varnost. Ter še ena pomembna zadeva – zavedanje ranljivosti in pristranskosti, saj ima prav vsak izmed nas svoje pomanjkljivosti kot ima pomanjkljivosti tudi sistem. Na tak način sem leta 2014 prevzel vodenje GCC z vizijo, da naša gimnazija enostavno postane šola, kjer smo … • Med epidemijo ste organizirali varstvo za osnovnošolce in osnovnošolke delavcev v zdravstvu, v kar so se vaši dijaki vključili kot prostovolj- 10 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 ci. Torej mladi vendarle niso brezbrižni in apatični, če imajo primerno spodbudo? Nikakor. Mladosti se nepremišljeno pripisuje ti lastnosti, ki sta le navidezni in povezani s splošnimi specifikami odraščanja, zlasti v času, ko mladi profilirajo svoje osebne in karierne cilje ter se pri tem velikokrat umikajo vase. Če bi kot družba verjeli v moč mladosti z neobremenjenimi, inovativnimi in spontanimi idejami, ob tem pa še v ustvarjalen ter sodelovalen medgeneracijski dialog, bi lahko bilo marsikaj drugače. Velikokrat o tem sicer govorimo, bolj malo pa udejanjamo. »Mantra o »skupaj nam bo uspelo« je pod površjem razkrila, da odločevalci napak ne priznavajo, se zanje ne opravičujejo, ampak krivdo in odgovornost prelagajo na druge.« Spodbude mladi generaciji, da je drzna v mislih, da kritično presoja, da ne podlega slabim zgledom, ki jim je žal prepogosto priča v javnem prostoru, da ohranja trdno vero v to, da smo ljudje v osnovi dobri, in pa v moč akcij, ki jih lahko udejanjamo le skupaj, bi bila največja naložba za svetlo prihodnost človeštva. Žal kot družba, in znotraj nje pomemben podsistem šolstva, še nismo dorasli, da bi si upali misliti v to smer. • Dvoletno obdobje epidemije je tudi v šolstvu pustilo močan pečat. Nedvomno je to bila preizkušnja in priložnost za nova spoznanja. Kaj ste od nje odnesli za delo vnaprej? Najpogostejše vprašanje šolnikom v teh epidemičnih letih se je nanašalo na primanjkljaje znanja mladih zaradi epidemije. Ti sicer niso povsem zanemarljivi, a relativno preprosto rešljivi. Bistveno bolj pereče je dejstvo, o katerem pa ni prav veliko govora. Mlada generacija je izgubila ogromno vere v vrednote – predvsem v zaupanje, solidarnost, poštenost in zgled. Mantra o »skupaj nam bo uspelo« je pod površjem razkrila, da odločevalci napak ne priznavajo, se zanje ne opravičujejo, ampak krivdo in odgovornost prelagajo na druge. Mislim, da je to bistveno večja katastrofa kot pa nekatere alineje učnih načrtov, ki so ob koncu šolskega leta ostale nerealizirane. Močno so se odprle številne rane slovenskega šolstva. Na strani šol je bila potrebna izjemno visoka stopnja energije in razumevanja, da smo obdržali pozornost mladih pri delu na daljavo, ki so po teh dveh letih, tako kot mi učitelji, predvsem upravičeno naveličani. Tu je treba izpostaviti pomembno vlogo razrednikov in svetovalnih služb ter tistih učiteljev, ki svoje delo zelo občuteno nadgrajujejo še s terapevtskim. Brez izdatnega angažiranja mnogih in razumevanja, da je biti učitelj poslanstvo in ne le služba, zadeva v času epidemije ne bi delovala. Drugo, zaradi česar pa smo se učitelji in ravnatelji v tem epidemičnem času počutili zelo negativno nagovorjene, pa je obupno visoka stopnja nezaupanja in nerazumevanja našega dela. Upam, da bomo uspeli s skupnimi močmi to hitro popraviti, sicer se bojim, da se šolstvu (in posledično družbi) ne piše prav nič dobrega. »Od nekdaj sem rad delal in užival v rezultatih svojega ter skupnega dela. Danes na to gledam kot na enega najboljših zgledov, ki sta mi jih dala moja starša oziroma moja družina.« • Tudi sicer je slišati številne kritike na račun šolskega sistema, ki se ne prilagaja dovolj potrebam sodobne družbe in mladih. Kaj bi vi spremenili, da bi šola mlade učila živeti in uspeti? Šolstvo se prilagaja, a prepočasi in bistveno preveč stihijsko. Prej omenjene ugotovitve o stanju mladih genera- Intervju cij v postkovidnem času, pa hitre in temeljite spremembe sodobnih družb že leta kličejo k premisleku ciljev, sestave in vsebine sistemov vzgoje in izobraževanja, k pisanju nove pogodbe za kakovosten in pravičen sistem vzgoje in izobraževanja. V desetletjih nebrzdanega napredka, ki nas je razčlovečeno popeljal v nove in nove kroge po bližnjih trgovskih središčih, smo žal odkrili udobje sistema - tistega, ki je nepravi, tistega, ki duši, tistega, ki je krivičen, ki moralizira nemoralno, legitimira neetično. A v krikih obupa nad sistemom smo najbrž že davno tega pozabili, da smo sistem ljudje in da sistema ni potrebno spreminjati, kajti spremenil se bo takrat, ko se bomo spremenili mi. Pozabili smo tudi, da dejansko nismo lastniki ničesar drugega kot sebe in svoje biti, da je planet, na katerem bivamo, le prijazna gesta v neskončni zgodovini univerzuma, ki jo brezkompromisno in brezvestno izkoriščamo. Idealna šola prihodnosti mora predvsem videti bolje in dlje, se previdno prilagajati in na podlagi neizmernega znanja naše civilizacije vzgajati kritično misel, opredmeteno z vrednotami človečnosti, s pravim razmerjem med akademskimi vsebinami in življenjskimi veščinami. • Kar nekaj staršev se je iz razočaranja nad šolskim sistemom in tudi zaradi nestrinjanja s protikoronskimi ukrepi odločilo za šolanje otrok na domu. To je v našem okolju novost, ponekod v tujini, na primer v Ameriki, pa to že dlje časa poznajo. Kaj menite o tej praksi? Prav je, da v šolskem prostoru nudimo različne opcije in tudi tako zagotavljamo dostopnost sistema, ne glede na okoliščine posameznice ali posameznika, ki želi vanj vstopiti. Področje šolanja na domu bo pri nas nujno potrebno sistemsko urediti tako, da bodo vsi, ki se bodo za tak način odločili, lahko sledili standar- dom in siceršnjim pogojem za primerljivost znanja na akademsko-kompetenčnem področju v javnem sistemu. • Pa vendar imamo v Sloveniji še vedno določene prednosti. Predvsem mislim na dostopnost izobraževanja. Kaj je vredno ohraniti in obdržati? Slovenski šolski prostor ima mnogo izjemnih praks, ki pa so pogosto neformalne narave in vznikajo v tako imenovanem obšolskem času. Dostopnost je zaenkrat zelo dobra in jo na vsak način velja ohranjati in še krepiti, brezplačnost je defini- sebnega življenja še vedno predstavlja glasba, predvsem vokalna in zborovska. Kje vse ste danes aktivni? Sem umetniški vodja FaVoZe, fantovske vokalne zasedbe Gimnazije Celje – Center, in zasedbe Oktet 9, ki povezuje naše nekdanje dijake. Slednja sicer deluje bolj priložnostno, ker smo raztepeni po vseh koncih sveta, a vezi, ki so se med fanti stkale v srednji šoli, so še vedno tako trdne, da vedno, ko lahko, najdemo skupaj … Zelo ponosen sem na učiteljsko zasedbo GCC kvintet, ki je povezala učitelje glas- »Prihod novega družinskega člana je vsekakor poskrbel za spremembe, tako na ravni organizacije dela in prostega časa kot tudi prioritet.« rana le na ravnih nujnega in osnovnega, nadstandard je žal postal del nebrzdanega trga. To bi na vsak način morali odpraviti. Enake možnosti za vse je navidezna mantra, ki jo lahko hitro ovržejo analize dosežkov naših mladih. Nujno je zagotoviti večjo koherentnost sistema vzgoje in izobraževanja po celotni vertikali – od vrtca, preko osnovne in srednje šole pa vse do glasbenega šolstva in izobraževanja odraslih. Le tako koncipiran in naravnan sistem bo omogočil odziven, vključujoč, kakovosten in pravičen sistem edukacije. • Pomemben del vašega profesionalnega in za- be na GCC v času zaprtja šol z željo, da z univerzalno govorico glasbe nagovorimo dijake, kolege in javnost ter vsaj kakšen hip vsakodnevnih koronskih novic nadomestimo z optimističnim pogledom v prihodnost. Poleg omenjenih zasedb kot pianist sodelujem v tango kvintetu Gamma, prav tako občasni zasedbi nekdanjih celjskih gimnazijcev. • Vsekakor imate, glede na vse dejavnosti, funkcije in projekte, v katere ste vpeti, dobre organizacijske sposobnosti in veliko energije. Od kod vse to? Od nekdaj sem rad delal in užival v rezultatih svojega ter skupnega dela. Danes na to gledam kot na enega najboljših zgledov, ki sta mi jih dala moja starša oziroma moja družina. • Koliko se je situacija spremenila sedaj, ko sta s partnerko dobila sina? Prihod novega družinskega člana je vsekakor poskrbel za spremembe, tako na ravni organizacije dela in prostega časa kot tudi prioritet. Trudim se, da bi kar se da dobro združeval vse obveznosti in družinski čas, žal pogosto ne prav uspešno in tozadevno se bom moral še bolj potruditi. • Maja nas bodo v Torinu na Evroviziji zastopali srednješolci zasedbe LPS, ki je nastala v glasbeni sobi vaše šole. Kaj jim napovedujete? Predvsem to, da bodo maksimalno uživali in znali dobro izkoristiti priložnost nastopa na enem največjih koncertnih odrov tega sveta. Za nas so že zdavnaj absolutni zmagovalci. • Kako se spominjate časa, preživetega v Mozirju? Koliko se še vračate v naše kraje? Otroštvo imam v zelo lepem spominu. Osnovna šola mi sicer ni bila ravno pisana na kožo, ker bi vse delal po svoje. Tozadevno sem neizmerno hvaležen predvsem mojemu razredniku na predmetni stopnji gospodu Zdravku Novaku, ki nas je znal dobro voditi skozi to burno obdobje, pa učiteljici klavirja gospe Miri Kelemen in seveda staršema, ki sem ju nenehno preizkušal na področju postavljanja meja v času najstništva. • Kakšen svet si želite za mlade? Bistveno bolj preprost in osredotočen na skupnost. Okoljsko ozaveščen, trajnostno naravnan, vključujoč, empatičen, varen in srečen. Storiti nam ni potrebno prav veliko, samo odločiti se moramo za to in se pri vsakem dejanju, ki ga storimo, vprašati, če je to, kar smo storili, res dobro za vse in ne le za posameznika. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek, foto: osebni arhiv Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 11 Organizacije, Za razvedrilo DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI Račnek priljubljen prostor za druženje in rekreacijo Člani Društva upokojencev Šmartno ob Dreti so se zbrali na občnem zboru v prenovljeni dvorani gasilskega doma. Veseli priložnosti za srečanje in klepet so pozorno prisluhnili predsedniku Štefanu Turku, ki je podal pregled izvedenih aktivnosti 120-članskega društva in plan za tekoče leto. UPOKOJENKE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V BALINANJU Steza za balinanje v športno rekreacijskem centru v Račneku je priljubljen prostor druženja in rekreacije, za kar gre zahvala Športnemu društvu Lipa. Redno se treningov udeležuje tako ženska kot moška ekipa. Veseli ponovnega srečanja in sproščenega klepeta so se občnega zbora udeležili številni člani. (Foto: Barbara Rozoničnik) 12 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 Lani je na turnirju v balinanju v Preboldu ženska ekipa dosegla 1. mesto in se nato udeležila državnega prvenstva v Komendi. Tudi tam uspeh ni izostal, zasedle so odlično 7. mesto. Ženska ekipa je bila uspešna tudi v pikadu, na turnirju v Bočni so zasedle 3. mesto. Redno se udeležujejo tudi drugih športnih tekmovanj, moška ekipa pa sodeluje v šmarški balinarski ligi. POLETJE JE ČAS ZA PIKNIK IN IZLETE Poleg srečanja balinarjev ob občinskem prazniku vsako leto organizirajo piknik članov društva. Lani so bili na izletih na Kozjanskem in Dolenjskem, letos julija načrtujejo izlet od Šentilja do Apač, avgusta pa se bodo podali še v kakšen drug konec Slovenije. Ne pozabljajo na starejše in onemogle člane, ki jih obiščejo ob koncu leta in obdarijo. Veseli so dobrega sodelovanja z Občino Nazarje in krajevno skupnostjo Šmartno ob Dreti, z njihovo pomočjo so nabavili nove krogle za balinanje. Barbara Rozoničnik Zgodovina in narodopisje S kolesom po Zgornji Savinjski dolini leta 1899 (1) PETER WEISS Za začetek: v naslovu je v zvezi s kolesom, dvokolesom ali biciklom, s katerim se vozimo, zapisano pravo stoletje, devetnajsto. Kolesarstvo na Slovenskem pri izvirih zgodovine piše letnico 1883, ko je bil pol leta po ustanovitvi graškega kolesarskega kluba (v Avstriji) 25. maja ustanovljen še mariborski kolesarski klub. To ne preseneča, saj sta tako Gradec kot Maribor mesti na Štajerskem, ravnina med njima pa je za zmerno kolesarjenje še najbolj vabljiva. Kolesarstvo kot turistična in športna dejavnost je povezano s presežkom prostega časa v drugi polovici 19. stoletja in z industrializacijo, ko so predvsem moški v večjih središčih začeli delati v obrti in v drugih delavnicah ter v tovarnah. V ta čas segajo tudi začetki ne samo gorskega turizma v Zgornji Savinjski dolini in razmah gradnje planinskih postojank. Le pomislimo: v tistem času se je dalo potovati peš ali s konjem (torej na konju ali s kočijo) ali z vlakom, ki pa je povezoval le večja središča ob določeni progi. Šentrupert v Savinjski dolini– Braslovče–Letuš–Mozirje–Radmirje– Črna–(Kamnik): 59,5 km (Do Gornjega Grada [Oberburg] se kolesarski izlet res splača, potem pa postane naporen in je treba zelo goniti, vendar pa je ves čas lepa okolica, delno visokogorska.) Šentrupert v Savinjski dolini [St. Rupert im Sannthale] (0 km poti; 281 metrov nad morjem). V severozahodni smeri zapustimo državno cesto in se po dobri, gladki okrožni cesti peljemo skozi bližnje ležečo vas (na desni) Parižlje [Parischle], do Letuša [Letusch] ostanemo na desni strani Savinje, najprej do Malih Braslovč [Klein-Frasslau] (6 km; 305 metrov; gostilna), nepomembna vas. Tu so na levo v južno smer po približno 1 kilometru Braslovče [Frasslau] (309 metrov; gostišče Jahn); peljemo se skozi kraj in potem na jug mimo gradu Žovnek [Sannegg], valovita pot, nazadnje pa po 5 km čez potok Bolska [Volskabach] Gomilsko (294 metrov; gostilna) in po približno 1 kilometru do trža- Avtobusna mreža je bila pozneje sicer gostejša, pa vendarle odvisna od prevoznika in povezana s kolikor toliko zadovoljivimi cestami, sprva seveda makadamskimi (glavne so bile asfaltirane šele po drugi svetovni vojni). Kolesa pa so ljudem že ponujala večjo gibljivost in tudi občutek večje osebne svobode; prevoz je bil zastonj, čeprav kolesa niso bila poceni, pa vendar so bila v veliki prednosti pred sorazmerno dragimi motornimi kolesi in še veliko dražjimi avtomobili. Kolesarji so preprosto premagovali razdalje, ki kdaj sploh niso bile tako kratke: Zgornjesavinjčani so se po drugi svetovni vojni vozili po opravkih v Šoštanj, ki je bilo nekaj časa upravno središče, in v Celje. Nenadoma so bili tudi bližnji kraji dostopni veliko lažje, kot bi bili s pešačenjem. Pri izdelavi koles so iskali najboljše nove in cenovno dostopne tehnične rešitve – in s tem se je kolo začelo širiti med širše množice, ta vozila so bila čedalje cenejša, vsaj mlajše generacije so se z nekaj spretnosti naučile voziti z njim. Tistih iz višje ležečih predelov Zgornje Savinjske doline pa se je držal predsodek: ko je kdo hodil ob kolesu, je moral stopati na njegovi levi strani, saj na njej ni bilo nevarnosti, da bi se umazal na praviloma mastni pogonski verigi. Če je kdo hodil na desni strani kolesa, je bilo to v spodnjem Zadretju pojmovano po gorsko. Vendar danes ni več nevarnosti, ki bi jo predstavljala namazana veriga. Z organiziranjem kolesarskih združenj ali klubov se je pokazala potreba po vodičih z zemljevidi, knjižicah, ki so lajšale gibanje in so ob čedalje večji pismenosti zagotavljale boljšo informiranost o samih poteh in krajih ob njih. Štajersko kolesarsko združenje je prvo nemško izletniško knjigo z naslovom Knjiga izletov Štajerske za kolesarje (Tourenbuch von Steiermark für Radfahrer) izdalo leta 1889, prav kmalu po ustanovitvi; druga izdaja te knjige je izšla leta 1894, tretja pa leta 1899 v Gradcu. Vsaj v drugi in tretji izdaji (prva ni dosegljiva) je upoštevana tudi Zgornja Savinjska dolina. Tule si lahko v slovenskem prevodu preberemo poglavje iz tretje izdaje, iz leta 1899, in opozorila na vrhunce na poti po naši dolini. V oglatih oklepajih so ležeče zapisane nemške različice predvsem imen krajev, v njih pa stojijo tudi nekatere prevajalčeve in hkrati urednikove pripombe. Kolo iz leta 1899 s prenosom brez pogonske verige (reklama iz knjige s kolesarskimi turami po Štajerskem) ške državne ceste, 3 kilometre zahodno od Šetruperta. – Priključek za Mozirje [Prassberg] itd. za tiste, ki prihajajo z Vranskega [Franz]. Po široki dolini severozahodno naprej v Letuš (2,5 km; 342 metrov; navadna gostilna), potem pa po mostu čez Savinjo [Sann] in takoj nato na levo (na desno bi se šlo v vas Rečica ob Paki [Ritzdorf], po še naprej dobri, gladki cesti, ob reki skozi tesen [= Soteska] do Škrubovega potoka [Skruba] (od tod na desno v Gorenje), mimo Ljubije [Liffai] naprej do Mozirja (6,5 km; 347 metrov; gostišče Krona), lep trg na čudovitem kraju. Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 13 Organizacije, Ljudje in dogodki RAZSTAVA OB 150-LETNICI ROJSTVA JOŽEFA PLEČNIKA Nenavaden človek skozi oči dijakov Gimnazije Celje – Center V Galeriji Mozirje je na ogled razstava del dijakov umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center (GCC) z naslovom Nenavadno moč ima ta človek - vpliv Plečnika na njegove in naše učence. Arhitekt svetovnega formata Jožef Plečnik je s svojim delom pomembno zaznamoval slovensko arhitekturno dediščino. V tem šolskem letu so »nenavadno moč« učitelja na učenca skozi njegova dela spoznavali tudi dijaki umetniške gimnazije GCC. SOBIVANJE Z ARHITEKTOM PLEČNIKOM Na odprtju razstave je nastala dela in njihove avtorje predstavila mentorica Maja Rak. Kot je povedala, je letošnja krovna tema njihovih umetniških programov »sobivanje«, zato so dijakom namenili čas, da so lahko sobivali z arhitektom Plečnikom, spoznavali njegovo delo in ustvarjali na podlagi tega sobivanja. Pri predstavi- tvi se je posebej ustavila ob izdelku dijakinje Ane Zavolovšek iz Gornjega Grada. MLADI NAJ GLEDAJO V PRIHODNOST Zbrane je nagovoril tudi ravnatelj GCC Gregor Deleja, ki je izrazil veselje, da bodo dela dijakov GCC nekaj časa krasila galerijo v njegovem domačem kraju. Izrazil je upanje, da bodo pogledi varovancev njegove šole in vseh drugih mladih ter odraslih odslej usmerjeni predvsem v prihodnost in ne več v preteklost. Njegovemu veselju se je pridružil tudi župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, ki je še posebej prijazen pozdrav namenil mladi generaciji in izrazil pričakovanje, da bodo galerijski prostori v Mozirju gostili še veliko umetnikov vseh generacij. Odprtje razstave, ki je na ogled do 21. maja, je s pesmijo pospremila dijakinja GCC Hajdi Sevčnikar, doma z Rečice ob Savinji. Tatiana Angioi Mentorica Maja Rak (desno) je posebej izpostavila delo dijakinje Ane Zavolovšek. (Foto: Tatiana Angioi) Vi o Savinjskih novicah Irena Vačovnik, direktorica Cinkarne Celje PE Kemija Mozirje Savinjske novice? Časopis, ki se ga spominjam, ko sem komaj začela odkrivati svet okrog sebe pod vznožjem mozirskih planin, v prepričanju, da naš bivanjski prostor ne sega dlje, kot do tja, kamor se lahko ozre moje oko. Dolga leta, praktično vse moje otroštvo in mladost, so bile Savinjske novice edini časopis, na katerega smo bili kot družina naročeni. Vsaka prispela številka je bila težko pričakovana in prebrana od prve do zadnje strani. Konec koncev so bile za nas takrat Savinjske novice, poleg ustnih informacij, edini vir utripa življenja in dogajanja v Zgornji Savinjski dolini. Po vseh teh letih se še vedno razveselim novega izvoda časopisa, ki me navdušuje s svojo pestrostjo vsebine in ne nazadnje tudi s privlačnim oblikovanjem. In preberem ga od začetka do konca. S široko paleto rubrik tako ostajajo Savinjske novice zanimive za vse generacije. Vsakdo, od najmlajših do starejših, najde kaj zase. Dodobra je skozi njih začutiti delovanje posameznih društev, organizacij in ostalih subjektov celotne naše doline, tudi poslovnih. Pretok in preplet informacij povezuje občane zgornjesavinjskih občin, ustvarjalce dogajanj in nas bralce v veliko družino, kjer se skoraj lahko poistovetimo drug z drugim. 14 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 Nenazadnje je v vsaki številki Savinjskih novic objavljen kateri od prispevkov, ki se dotika vsakega posameznika, vsaj zase lahko to rečem. Vsem bralcem je zagotovo koristna rubrika Tema tedna, ki nas informira o aktualnih tematikah na ravni države. Zanimivo je prebirati prispevke o Zgornjesavinjčanih, ki zunaj naše lepe doline in tudi izven naše Slovenije uspešno gradijo svojo življenjsko pot, nekateri tudi izvrstno kariero. Vesela sem uspešnih zgodb, ki jih pišejo posamezna podjetja znotraj doline. In ni jih malo. Poleg tega, da omogočajo dostojno življenje zaposlenim in njihovim družinam, delujejo tudi družbeno odgovorno in skrbijo za dobrobit širše skupnosti. Zahvala celotnemu uredništvu in sodelavcem Savinjskih novic, da se je časopis ohranil vse do danes in postal tednik, ki ga z veseljem prebiramo. Še posebej pohvala glavnemu uredniku mag. Franciju Kotniku, ki nadaljuje z vzdrževanjem dolgoletne tradicije pri izdajanju tega lokalnega tednika. Verjamem, da zna usmerjati sodelavce k pestrosti prispevkov, k objektivnosti poročanja in k iskanju načinov, da bi Savinjske novice kljub veliki branosti dosegle še večji krog bralcev. Ustvarjalcem Savinjskih novic želim veliko dobrih in prodornih idej pri snovanju posameznih številk, veliko zanimivih in objektivnih prispevkov ter veliko zadovoljstva in veselja pri delu. Ponosni smo, da imamo v dolini tako vsebinsko bogat tednik. Pa naj nas Savinjske novice še naprej »obiskujejo« v tiskani obliki, da pri prebiranju papir zašelesti med prsti … Naj bo uspešno in naj traja! Kultura JAKIJEVA HIŠA – GALERIJA NAZARJE Slikar Tomaž Milač predstavil svoje Pleme Galerija Nazarje je znova odprla vrata ljubiteljem likovne umetnosti, ki radi spremljajo dosežke uspešnih slovenskih umetnikov. Tudi tokrat gost galerijske sekcije pri Kulturnem društvu Nazarje ni razočaral. V Jakijevi hiši razstavlja diplomirani slikar Tomaž Milač, za katerega je umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn na odprtju razstave dejala, da s svojimi umetniškimi deli predstavlja izbran in poglobljen umetniški razmislek o človeku in svetu. IZJEMNO PRODUKTIVEN SLIKAR Življenjsko in ustvarjalno pot celjskega umetnika Tomaža Milača je predstavila Vladimira Planovšek, ki pri kulturnem društvu skrbi za galerijsko dejavnost. Izjemno produktiven slikar je diplomiral na Visoki šoli za slikanje in risanje pri profesorju Darku Slavcu, smer slikarstvo. Njegov cikel Pleme, ki je v Nazarjah na ogled do 22. maja, je predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn in med drugim dejala: ŽIVLJENJE KOT NEIZČRPEN VIR NAVDIHA »Milaču je življenje neizčrpen vir Slikar Tomaž Milač (drugi z leve) v Galeriji Nazarje v družbi gostiteljev. (Foto: Tatiana Angioi) navdiha in figura človeka je njegova pripovedovalka. Njena podoba je neločljivi spoj notranjega, intimnega sveta, hkrati pa z njo zrcali širšo družbeno situacijo in aktualno problematiko. Z izborom del za tokratno razstavo, ki nosi naslov Pleme, se še posebej dotika tovrstne tematike ter tudi z reminiscencami na preteklost ustvarja odsev sedanjosti.« ŽUPAN ODPRL RAZSTAVO Razstavo je nazarsko kulturno društvo pripravilo v sodelovanju z Občino Nazarje, župan Matej Pečovnik pa jo je tudi simbolno odprl. Za glasbeno spremljavo dogodka je poskrbela učenka Glasbene šole Nazarje kitaristka Ines Gubenšek Rovšnik, vodja nastopa je bil Aleksandar Kodela. Tatiana Angioi KLIPE KLOPE NA LJUBNEM OB SAVINJI Mlado zgornjesavinjsko gledališče znova oživelo Na Ljubnem ob Savinji so se zbrale otroške gledališke skupine, ki delujejo v okviru zgornjesavinjskih osnovnih šol. Letošnje leto so to bili učenci iz OŠ Nazarje in OŠ Ljubno ob Savinji. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izpostava Mozirje (JSKD Mozirje) je znova obudil tradicionalno območno sre- čanje otroških gledaliških skupin, poimenovano Klipe klope. GLEDALIŠČE POMEMBEN DEL NAZARSKE ŠOLE Srečanja, ki je potekalo v novi dvorani kulturnega doma, so se udeležile štiri gledališke skupine. Kot kaže, gledališče res aktivno živi na OŠ Nazarje, saj Člani gledališkega kluba LjubKO so z razgibano predstavo nasmejali sovrstnike in odrasle. (Foto: Tatiana Angioi) so se srečanja udeležile kar tri njihove skupine, četrta pa je bila iz ljubenske šole. Iz Nazarij so prišli gledališka skupina Šmartno, ki je nastopila s predstavo Frana Milčinskega Butalci, gledališki klub s predstavo Olge Paušič Skrivnosti iz šolskega veceja in gledališčniki 6. b s predstavo Gremo v Ljubljano Andreje Škrabec. Vse tri predstave, ki so zbrane v dvorani dodobra nasmejale, je režirala Petra Lončar. TUDI LJUBENSKI LJUBKO NAVDUŠIL V imenu ljubenske osnovne šole se je na srečanju predstavil gledališki krožek LjubKo in tudi domači gledališčniki so poželi bučen aplavz. Nastopili so s predstavo Prekletstvo zelenih štumfov Janeza Remškarja. Igro so priredile Alenka Meža, ki je prevzela režijo, Lucija Lenko in Zala Gluk. Strokovni spremljevalec srečanje je bil Miha Golob. Dogodek je v sodelovanju z JSKD Mozirje pomagala organizirati OŠ Ljubno ob Savinji. Vsem sodelujočim se je v imenu organizatorjev zahvalila strokovna sodelavka sklada Tatjana Vidmar. Tatiana Angioi Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 15 Organizacije, Kultura GORNJI GRAD Renesančne in popularne skladbe v katedrali lepo zvenele V gornjegrajski katedrali je zadnjo soboto v aprilu nastopil pevski kvartet Quatuor vocum, v prevodu štirje glasovi, z gostjo Alenko Podpečan. Pevci so prepevali skladbe različnih glasbenih obdobij in žanrov, od renesanse do jazza in popa. V prvem delu koncerta so izvedli renesančne madrigale in motet Jakoba Petelina Gallusa ter skladbe znamenitega baročnega skladatelja in organista Johanna Sebastiana Bacha, prirejene za zbor. Koncert so zaključili s priredbami znanih skladb jazza in popa. Kvartet sestavljajo Erna Povh (sopran), Tadeja Dović (alt), Tomaž Koncilija (tenor) in Marijan Do- vić (bas), v zadnjem času pa se jim pridružuje tudi sopranistka in zborovodkinja Alenka Podpečan. V akustič- ni katedrali v Gornjem Gradu so njihovi glasovi zveneli odlično, navdušenja niso skrivali niti obiskovalci. Kvartet z gostjo je dan prej nastopil tudi v cerkvi sv. Kancijana na Rečici ob Savinji. Štefka Sem Kvartet Quatuor vocum je v Gornjem Gradu nastopil z gostjo Alenko Podpečan (druga z leve). (Foto: Štefka Sem) GLASBENA ŠOLA NAZARJE Učenci uspešni na tekmovanjih in revijah V mesecu aprilu je bilo živahno na področju glasbenih tekmovanj. Učenci Glasbene šole Nazarje so se udeležili 3. mednarodnega tekmovanja Celeia 2022, mednarodnega tekmovanja Dnevi kitare in 19. Revije mladih slovenskih orglavcev. SREBRNA PLAKETA SARI JAMNIKAR IN EMI PURNAT Na Glasbeni šoli Celje je potekalo 3. mednarodno tekmovanje Celeia 2022, namenjeno mladim glasbeni- kom v različnih disciplinah. Iz nazarske glasbene šole sta se tekmovanja v kategoriji komorne skupine s harfo udeležili harfistka Sara Jamnikar in pianistka Ema Purnat. Osvojili sta srebrno plaketo, njuna mentorica je Tea Plesničar. EDO FRIM NA DNEVIH KITARE V Krškem so organizirali mednarodno tekmovanje Dnevi kitare, na katerem so se v različnih starostnih kaEma Purnat (levo) in Sara Jamnikar sta se udeležili 3. mednarodnega tekmovanja Celeia 2022. (Foto: Barbara Rozoničnik) Lina Ujčič Vrhovnik z mentorico Barbaro De Costa na reviji mladih slovenskih orglavcev. (Foto: arhiv šole) 16 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 tegorijah pomerili tako solisti kot komorne skupine. Iz Glasbene šole Nazarje se je tekmovanja udeležil Edo Frim pod mentorstvom Aleksandra Kodelija in osvojil bronasto plaketo. MLADI ORGLAVCI V ZVODU SV. STANISLAVA 19. revija mladih slovenskih orglavcev, ki jo tradicionalno organizira Slovensko orgelsko društvo, je potekala v sodelovanju z Zavo- dom sv. Stanislava v Ljubljani. Udeležilo se je je 21 mladih orglavcev iz vse Slovenije, nazarsko glasbeno šolo pa je zastopala Lina Ujčič Vrhovnik z mentorico Barbaro De Costa. Na reviji so predstavili nov projekt Orgelkids, ki s sistemom prenosnih sestavljivih instrumentov, ki jih lahko sestavijo tudi otroci, orgle približa najmlajšim. Barbara Rozoničnik Organizacije, Ljudje in dogodki SOLČAVA Flet'n dupoudni v oštariji Pod Turnci Solčavani, obrušeni od izzivov življenja v hribovski vasici in po okoliških hribih, v vseh časih ohranjajo druženje in dobro voljo. Člani Kulturnega društva Franc Herle so na velikonočni ponedeljek z zabavnim programom privabili vaščane v dvorano zadružnega doma, ki se je za čas prireditve spremenila v oštarijo Pod Turnci. Smeha in veselih viž ni manjkalo, najbolj zaslužni pa so se razveselili priznanja Jajčja peč. VRNITEV Z »NAGEGA« OTOKA Po prireditvi Flet'n dupoudni obiskovalce skozi program popeljejo glavni akterji - oštir Turnc, njegova žena in vaška posebneža Šlukuc in Šlukica, ki jim pri izvabljanju salv smeha pri gledalcih na pomoč priskočijo ostali člani društva. Ravno na velikonočni ponedeljek sta se Šlukuc in Šlukica po dveh letih vrnila v oštarijo. Prišla sta v pustnih maskah, kako pa, saj so jima na meji rekli, da morata nositi maske. Šlukuc se je namreč s svojo boljšo polovico podal na izlet na »nagi otok« k našim južnim sosedom, kjer sta po nesrečnem slučaju ostala malo dlje. Na »prisilnem« oddihu sta marsikaj doživela, ob vrnitvi pa nista pozabila na odpustke. NAJBOLJ ZASLUŽNIM JAJČJA PEČ Flet'n dupoudni je tudi priložnost za podelitev šaljivih priznanj Jajčja peč. Letos so ga prvič podelili za življenjsko delo, prejele pa so ga ljudske pevke Solčavanke, ki so po 40 letih delovanja zaključile kariero. Jajčjo peč je v zahvalo za vse usluge dobil tudi solčavski vsestranski poštar Dušan Sovinšek. Priznanje sicer podeljujejo spontano, v preteklih letih so ga tako podelili za najlepši vzorec na dežniku, za najbolj ravne prekle za fižol, za najbolj napeto špago za obešanje perila in podobne presežke. DOGAJANJA V PRIHODNJE ŠE VEČ Člani kulturnega društva tudi sicer ne mirujejo. S svojimi nastopi so vpe- ti v dogajanje v kraju, z novo predsednico Saro Slapnik pa obljubljajo, da bo dogajanja v prihodnje še več. Med drugim so si zadali, da bodo spodbujali medgeneracijsko druženje. V tem duhu so v lovskem domu v sodelovanju z društvom upokojencev in turističnim društvom na cvetno soboto izdelovali snope ali »presnce«, kot jim pravijo, pripravili pa so tudi lesne gobe za velikonočni blagoslov ognja. Barbara Rozoničnik V oštariji Pod Turnci je na velikonočni ponedeljek vedno poskrbljeno za prijetno druženje in dobro voljo. (Foto: arhiv društva) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Odlikovanje za posebne zasluge Francu Žehlju Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti je svojega dolgoletnega člana Franca Žehlja predlagalo Gasilski zvezi Slovenije za odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu. Odlikovanje mu je bilo podeljeno, poleg tega pa je prejel še značko za dolgoletno delo - 70 let. SEDEMDESET LET AKTIVNEGA UDEJSTVOVANJA Franc Žehelj je v gasilske vrste stopil leta 1951. Leta 1955 je opravil osnovni tečaj za gasilca, svoje gasilske veščine pa je izpopolnil leta 1974, ko je opravil tečaj za vodjo enote. V času, ko je društvo pridobilo prvo tovorno gasilsko vozilo, je Žehelj kot poklicni šofer V imenu PGD Gorica se je Francu Žehlju zahvalil predsednik Tadej Kotnik. (Foto: arhiv društva) večkrat sedel za volan in se udeležil intervencije ali prevoza pitne vode na kmetije na Čreti pri Kokarjah. Aktiven je bil tudi v tekmovalni desetini in mentor mladim. Več mandatov je bil član upravnega odbora. AKTIVEN OSTAJA TUDI KOT VETERAN Redno se je udeleževal delovnih akcij društva, sodeloval je pri gradnji gasilskega doma v Lačji vasi, izdelavi požarnih bazenov oziroma zajetij na kmetijah na Čreti in postavitvi brunarice na Lazah. Aktiven član je ostal tudi kot veteran, saj se še vedno udeležuje pogrebov članov društva. »Tovariš Franc, v imenu PGD Gorica ob Dreti še enkrat globok poklon,« se mu je ob tej priložnosti zahvalil Tadej Kotnik, predsednik društva. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 17 Organizacije, Prejeli smo LOVSKA DRUŽINA MOZIRJE Delo lovcev ni le opazovanje s preže Na rednem občnem zboru članov Lovske družine Mozirje so izvedli običajni program, kar pomeni, da so potrdili poročila o delu organov in komisij v letu 2021 in se dogovorili glede vsebinskih poudarkov dela v letu 2022. V preteklih dveh letih so se zaradi epidemije manjkrat srečali v živo in več dela opravili na daljavo, tokrat pa so se vidno zadovoljni zaradi ukinitve omejitev srečali v društvenem domu. DOBRO SODELOVANJE Z LASTNIKI ZEMLJIŠČ Lovci, ki dobro sodelujejo z lastniki zemljišč, kjer opravljajo naloge v korist in za zaščito divjadi, so tudi ob tej priložnosti izrazili zahvalo kmetom in ostalim posestnikom. Starešina Lovske družine Mozirje Janez Pirnat je ocenil, da je lanska sezona potekala skladno z lovskim načrtom in planiranimi deli. Zaradi razglašenega visokega tveganja epidemije prašičje kuge so sprejeli in izvajali predpisane nujne ukrepe. KADROVSKA KREPITEV Opravili so načrtovana vzdrževalna dela v lovišču. Glede lova jelenjadi so sprejeli ukrep za povečanje staleža. V svoje vrste so sprejeli tri pripravnike: Davida in Gabra ter Natalijo. Po opravljenih lovskih izpitih so bili letos januarja razporejeni v 4. lovski revir Lepa Njiva. Ob začetku leta je v njihovo družino pristopil nov član Hubert Žlavs iz Lok. Tako zdaj družina šteje 57 članic in članov, od tega je 50 rednih, trije so častni člani, štirje pa so pripravniki. Povprečna starost članov je ma- lenkost manj kot 60 let. Med njimi so trije lovski mojstri, šest čuvajev, osem preglednikov divjačine in eden strelski sodnik. PODELILI ODLIKOVANJA ZASLUŽNIM Plan dela za tekoče delo zajema doseganje letnega načrta v lovišču in vzdrževanje lovskih objektov. Poiskali bodo nova gospodarja lovskih koč Konečko in Žlebsko ter gospodarja za dom lovcev na Brezju. Ob zaključku zbora so podelili odlikovanja Lovske zveze Slovenije: jubilejni lovski znak za 40 let članstva v organizaciji sta prejela Anton Brinjovc in Venčeslav Zavolovšek, jubilejni lovski znak za 50 let pa Venčeslav Usar in Drago Zaveršnik. Jože Miklavc SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO Cvetoč drevored češenj ob Savinji postaja vse lepši Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, je bil pozornosti deležen cvetoči drevored divjih češenj ob sprehajalni poti med Mozirjem in Nazarjami. Drevored je bil zasajen leta 2005 hkrati z ureditvijo sprehajalne poti Mozirje–Nazarje ob reki Savinji, ki sta jo financirali občini Mozirje in Nazarje. Sprehajalna pot ob Savinji, takrat le »vizija obeh občin«, je do danes postala nepogrešljiva za rekreacijo in sprehode številnih domačinov in tudi tujcev. Na poseben način povezuje obe občini. Drevored ob poti je bil že od začetka zaupan gozdarjem. Predlog, kakšen naj bo, smo pripravili na Zavodu za gozdove, Območni enoti Nazarje. V okviru Savinjskega gozdarskega društva smo nato zagotovili sadike 240 češenj in okrog 15 lip, za senco ob klopeh. Sadnja in sadike so se financirale iz naslova dobrodelnega projekta Krilca, v katerem smo takrat kot društvo sodelovali (sadili smo češnje tudi drugod po dolini). V delu poti, ki poteka po nazarski občini, smo sadike posadili gozdarji v okviru društva sami, v mozirski občini pa so sadnjo izvedli člani Lovske družine Mozirje. Ponekod v mozirskem delu je bila podlaga tako kamnita, da smo morali naročiti bager, da je kamenje zamenjal z rodovitno zemljo. Različno rodovitna zemlja je tudi razlog za različne višine dreves v drevoredu danes. 18 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 Udeleženci sadnje češenj v drevoredu ob Savinji (foto: arhiv Občine Mozirje) Skozi leta so se redno pojavljale poškodbe mladih dreves (košnja z nitko, lomljenje, živali …). Nekaterih poškodb ni bilo mogoče sanirati z rednim obrezovanjem, zato smo morali drevored še nekajkrat spopolniti s sadnjo novih sadik. Tudi letos ob dnevu Zemlje smo skupaj z Občino Mozirje posadili 9 divjih češenj na prazna mesta. Z veseljem opazujemo, kako je drevored iz leta v leto mogočnejši in spomladi vsako leto lepši. Postal je nekaj lepega sam po sebi. Zato nam je v veselje še naprej skrbeti zanj. Želimo si, da bo kot nekaj lepega sam po sebi postal prepoznan tudi kot samostojen turistični produkt. Edinstven drevored cvetočih češenj, ki v aprilu pozdravi obiskovalce ob vstopu v prelepo Zgornjo Savinjsko dolino, domačinom pa lepša vsakdan. Zahvaljujemo se obema občinama za skrb in za podporo pri vzdrževanju drevoreda. Damjan Jevšnik, skrbnik drevoreda Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Pestro investicijsko dogajanje in odlikovanje Slavku Bricu Gasilci v Šmartnem ob Dreti v okviru obsežne adaptacije gasilskega doma zaključujejo z obnovo fasade, društvu pa se obeta novo moštveno vozilo. Njihovega rednega občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar in občinski poveljnik Tomaž Farkaš, ki sta skupaj z vodstvom društva dolgoletnemu zaslužnemu članu društva Slavku Bricu podelila odlikovanje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge. GASILSKI DOM TEMELJITO PRENOVLJEN Kot je povedala predsednica PGD Šmartno ob Dreti Darja Acman, je gasilski dom že četrto leto v postopku temeljite prenove. Najprej so se lotili dozidave garaže, nato adaptacije prostorov v zgornjem nadstropju, preuredili so stopnišče, hodnik, kuhinjo, sanitarije in dvorano. Finančni vložek je seveda velik, zahvala za odobrena sredstva pa gre v prvi vrsti županu Občine Nazarje Mateju Pečovniku, vodstvu krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti, donatorjem in članom društva z gradbenim odborom na čelu. DOLGOROČNO NAČRTOVANJE V teku je nakup novega moštvenega vozila, v svojih načrtih pa so že zazrti v obdobje do leta 2028, ko naj bi kupili še prikolico za gasilsko opremo, uredili okolico gasilskega doma, sedanje ogrevanje nadomestili z energetsko bolj učinkovitim, v mansardi pa uredili spominsko sobo. Poleg obilice gradbenih del so v preteklem letu uspešno kandidirali na razpisu Zavarovalnice Triglav in prejeli sredstva za nakup novega avtomatskega eksternega defibrilatorja. Prejšnjega bodo namestili v Spodnjih Krašah. SLAVKU BRICU ODLIKOVANJE GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE Slavko Bric je član PGD Šmartno ob Dreti od leta 1968. V več kot 50 letih delovanja je pustil močan pečat tako na organizacijskem kot na operativnem področju. Vseskozi je izpopolnjeval svoje znanje in pridobil čin višji gasilski častnik II. stopnje. Opravil je tečaje specialnosti za strojnika, uporabnika radijskih postaj, informatika, inštruktorja, predavatelja, za vodenje večjih intervencij ter sodnika gasilskih in gasilsko-športnih disciplin. Pridobljeno znanje je nesebično prenašal na mlajše generacije ter si prizadeval za šte- Dolgoletni zaslužni član PGD Šmartno ob Dreti Slavko Bric (drugi z desne) ob prejemu odlikovanja GZS za posebne zasluge. vilčnost in izobraženost članov operativne enote društva, ki jo je kot poveljnik vodil celih 20 let. POZITIVEN, DOSLEDEN IN VZTRAJEN, A TUDI OSTER IN ODLOČEN En mandat je opravljal funkcijo poveljnika v občini Nazarje, nato pa dva mandata v zgornjesavinjski gasilski zvezi. Aktiven je bil tudi na nivoju savinjsko-šaleške regije, kjer je društva spodbujal k sodelovanju, povezovanju in opremljanju z razpoložljivo gasilsko tehniko. S konstruktivnimi predlogi in izvir- nimi rešitvami je bistveno pripomogel k napredku društva in zveze. Uspešno je vodil več velikih intervencij ob požarih, poplavah, vetrolomu in drugih nesrečah. Zaupane naloge je opravljal z veliko mero prizadevnosti, za kar je prejel več priznanj. Odlikuje ga pozitiven pristop, doslednost, vztrajnost, nepopustljivost, velikokrat pa tudi ostra in odločna beseda, so v obrazložitvi za podelitev odlikovanja nacionalne gasilske zveze za posebne zasluge zapisali šmarški gasilci. Barbara Rozoničnik EPIDEMIJA COVIDA-19 V Zgornji Savinjski dolini manj kot sto okuženih Novi koronavirus še ni izginil, je pa število obolelih v zadnjem času manjše. Vlada je pretekli teden še dodatno sprostila epidemične ukrepe. Zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu od nedelje ne bo več treba izpolnjevati pogojev PCT za opravljanje dela. Uporaba zaščitne maske ni več obvezna v lekarnah. Obveznost nošenja zaščitnih mask ostaja v dejavnostih zdravstva in nastanitvah socialnega varstva. Pogoj PCT ostaja obvezen za obiskovalce v bolnišnicah in nastanitvenih enotah socialnega varstva. V nedeljo, 8. maja, je bilo v Sloveniji opravljenih 547 PCR-testov in 1882 hitrih antigenskih testov. Potrjenih je bilo 196 okužb z novim koronavirusom. Zaradi covida-19 je bilo na navadnih oddelkih bolnišnic 82 bolnikov, na intenzivnih pa devet. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji trenutno 11.075 primerov okužbe. V Zgornji Savinjski dolini je število okuženih padlo pod sto, v nedeljo je bilo le-teh 89: v občini Mozirje 23, Ljubno 19, Rečica ob Savinji 15, Gornji Grad 13, Nazarje 11, Luče 6 in Solčava 2. Štefka Sem Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 19 Organizacije, Ljudje in dogodki DOMAČIJA PERK NAD SOLČAVO Oglje kot končni rezultat maturitetne naloge Pričelo se je pri iskanju teme za maturitetno nalogo. Postavitev oglarske kope in s tem obujanje prastare gozdarske obrti se je zdelo na prvi pogled vabljivo, na koncu pa se je izkazalo za pravi podvig. Ure trdega dela ob postavljanju, nato pa ves teden pozornega opazovanja in uravnavanja dovoda zraka, je bukova drva na koncu vendarle spremenilo v čisto pravo oglje. OD POSTAVITVE KOPE DO KUHANJA OGLJA Luka Krivec iz Solčave, po domače Perkov, dijak zaključnega letnika srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni, je k sodelovanju povabil sošolca Marka Canzuttija iz Nove Gorice in Matica Mlakarja iz Ljubljane. Najprej je bilo potrebno izbrati prava drva, jih zložiti v kopo ter nepredušno pokriti z zemljo. Čeprav jim Dijaki z razrednikom in učiteljem gozdarstva Leonom Kernelom ob oglarski kopi na Perkovi Puši. (Foto: Barbara Rozoničnik) ZAKLJUČEK 17. AKCIJE KOLESAR–POHODNIK Vpisanih skoraj 5000 vzponov na Farbanco Vzponi na kočo Planinskega društva Nazarje na Farbanci so priljubljeni tako med člani kot med drugimi rekreativci. Vzpone na to planinsko točko društvo dodatno spodbuja z akcijo Kolesar–pohodnik. V 17. izvedbi akcije so pohodniki opravili 3930 vzponov, kolesarji pa so do koče prikolesarili 1067-krat. Ker je bila v letu 2020 Farbanca zaradi protikoronskih ukrepov precej ča- sa zaprta, so se v društvu odločili združiti rezultate zadnjih dveh let. Število vzponov se je tako beležilo od začetka leta 2020 do konca 2021. Med mladimi sta si prvo mesto delili Zala Žlebnik in Daša Šmit. Pri kolesarjih je zmagal Tomaž Rozoničnik, ki ima vpisanih 100 vzponov. 137 vzponov je med pohodniki zmago prineslo Francu Finkštu. Tatiana Angioi Ob zaključku akcije Kolesar-pohodnik so na Farbanci organizirali podelitev priznanj in praktičnih nagrad. (Foto: Sandi Grudnik) 20 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 je že v prvem delu naloge ponagajalo vreme in jih je močil dež, je bila njihova vztrajnost še resneje postavljena na preizkušnjo v drugem delu. »To, da postaviš drva na kup, pokriješ z zemljo in zakuriš, je šele začetek,« je za spoznanje bogatejši povedal Luka. IZ TREH KUBIČNIH METROV BUKVE ZAJETEN KUP OGLJA Sledil je ves teden potrpežljivega opazovanja, podnevi in ponoči, ali se iz kope kadi prava količina ter barva dima, in glede na to uravnavanje dovoda zraka z dodajanjem lukenj. Stara modrost pravi, da za oglarja ni večje sramote, kot da kopa zgori in gre ves trud v nič. Nagrada za utrujenost, neprespane noči in vonj po dimu je sledila po tednu tlenja v kopi, ko je na ogled in k oceni naloge iz Postojne v Solčavo, na Perkovo, prišel njihov razrednik in učitelj gozdarstva Leon Kernel. Z rezultatom je bil vidno zadovoljen, zadovoljni pa so bili tudi dijaki, ko so ob podiranju kope naleteli na oglje, ki so ga pridelali iz treh kubičnih metrov bukve. OGLARSKE KOPE DEL KULTURNE DEDIŠČINE Danes se s starodavno obrtjo ukvarja le še peščica oglarjev. Dejavnost je uvrščena v register nesnovne kulturne dediščine, kar predstavlja zavezo za ohranjanje tehnologije in prenos znanja na mlajše generacije. Včasih se je oglje uporabljalo predvsem v fužinah in kovaštvu, danes pa pri proizvodnji sončnih celic, za izboljšanje tal, pri izdelavi vodnih filtrov, v medicini, kozmetiki in seveda na piknikih. Barbara Rozoničnik Organizacije, Ljudje in dogodki VINOGRADNIŠKI VRT V MOZIRSKEM GAJU Po sedmih pozebah letos trtam dobro kaže Prva letošnja dela v vinogradniškem vrtu v Mozirskem gaju je Mihael Fajfar, skrbnik potomke najstarejše trte na svetu in Steyerjevih trt, ki so posajene pri kapelici sv. Valentina, postoril že takrat, ko o pomladi še ni bilo ne duha ne sluha. Na povabilo mozirskega župana Ivana Suhoveršnika so Fajfar in gostje konec aprila opravili še simbolično rez žlahtnih trt. DOGODEK POČASTILI VINSKI VITEZI Dogodka so se udeležili tudi člani celjskega omizja Evropskega reda vitezov vina in prvi prokonzul konzulata za Slovenijo Tomislav Kovačič. V priložnostnem nagovoru se je Ivan Suhoveršnik zahvalil trškemu viničarju Mihaelu Fajfarju, vodstvu Mozirskega gaja, sadjarskemu društvu Franca Praprotnika in še posebej predsedniku sadjarjev Alojzu Plazniku. POHVALE VISOKIH GOSTOV Za izjemno urejen vinogradniški vrt sta Mozirjanom čestitala vodja viteškega omizja v Celju Joško Tominšek in visoki gost Tomislav Kovačič. Slednji je med drugim dejal: »Rad bi izrazil veliko spoštovanje do vseh, ki omogočate ta vinogradniški vrt, domačinom in gostom, ki vam je mar, da obstaja ta čudoviti park, znotraj katerega rastejo tudi vinske trte, ki jih opevajo pesmi o rož’cah, ki pozimi spijo, spomladi cvetijo in nam vince dajejo, le-to pa dobro voljo ter prijetno druženje.« Pohvalil je tudi upravljalce Mozirskega gaja in Občino Mozirje. SPOMIN NA DANIJELA GRUDNIKA Jože Tominšek je izrazil občudovanje nad dosežki malega vinogradnika Mihaela Fajfarja, ki ga mentorsko spodbuja ob napredovanju v viteški naslov vinski svetnik. Zaželel mu je dobro letino in uspešno kletarjenje po jesenski trgatvi na obeh brajdah. Ob petju pesmi o vinu in prijateljevanju, ki so jih prispevali člani kvarteta Leponjivski prijatelji, je za šegavo vodenje dogodka poskrbel »ovtar« potomke v Šmartnem ob Paki Franc Fužir. Oglasil pa se je tudi priznani vinogradnik Danilo Steyer iz Plitvice in spomnil prisotne na pokojnega Danijela Grudnika, ki ima zasluge, da je vinogradniški vrt v Mozirskem gaju sploh nastal in da se je skozi pretekla desetletja preko sodelovanja z vinogradništvom Steyer Mozirje uvrstilo med prestižne lokacije, kjer rastejo potomke najstarejše trte na svetu. Jože Miklavc Na povabilo mozirskega župana Ivana Suhoveršnika so Mihael Fajfar in gostje opravili simbolično rez žlahtnih trt. (Foto: Jože Miklavc) POHOD V OKVIRU PRAZNIKA OBČINE MOZIRJE 70 pohodnikov osvojilo leponjivski Triglav Tradicija narekuje, da mozirski planinci v okviru praznovanju praznika Občine Mozirje, jurjevega, organizirajo pohod po vaseh znotraj občine. Tokrat se je okoli 70 udeležencev zbralo pred mozirskim kulturnim domom in se podalo osvojit leponjivski Triglav. Vodja pohoda je bil Jože Bizjak iz Planinskega društva Mozirje. Udeležence je pot vodila ob potoku Šajspah proti Čelam in po čebelarski poti v Kr- nice. Mimo Pušavnika, Jurčka in Fužirja so se podali po brvi preko potoka Ljubija do Maksa, kjer so se okrepčali in nato podali proti vrhu, ki mu nekateri pravijo tudi Kugla. Sledila je pot proti Završam in potem mimo Trapov na Žvenklnov vrh, nato pa skozi Kolovrat in Ljubijo na mozirsko sejmišče, kjer so si za zaključek ogledali plezanje na mlaj. Benjamin Kanjir Tudi letos je bila udeležba na »občinskem« pohodu številčna. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 21 Šport FIS EKIPA SMUČARSKEGA KLUBA CELJE Naši mladinci uspešni v pretekli sezoni Smučarski klub (SK) Celje, ki bo v letošnjem letu praznoval stoto obletnico delovanja, je s svojimi tekmovalci tudi v sezoni 2021/2022 dosegel več uspehov. K temu so prispevali tudi člani kluba iz Zgornje Savinjske doline. Alen Hriberšek, Nejc Zidarn in Johana Lesjak, pa tudi Maja Sedovnik, ki se je pred kratkim iz Mozirja preselila v spodnjo Savinjsko dolino, so pomemben del šestčlanske mladinske tekmovalne FIS ekipe U18 in U21 pri SK Celje. ODSKOČNA DESKA ZA REPREZENTANCO Prestop v FIS program velja za enega največjih preskokov v tekmovalnem smučanju. Na podlagi dobrih rezultatih v mladinski kategoriji je tekmovalec namreč lahko izbran v reprezentanco Smučarske zveze Slovenije, sicer pa še naprej trenira pod okriljem kluba. Celjska FIS ekipa, v kateri trenirajo in tekmujejo tekmovalci in tekmovalke starosti od 17 do 21 let, je tako rekoč profesionalna. Treningi potekajo čez vse leto in skoraj vsak dan, pozimi pa neprestano tekmujejo, pri čemer je večina tekmovanj mednarodnega ranga. 25 ODLIČIJ Z DRŽAVNIH PRVENSTEV V minuli sezoni so se omenjeni tekmovalci udeležili preko štiridesetih FIS tekmovanj. Tekmovali so v petih disciplinah in dosegli odlične rezultate. Z 31. državnega prvenstva v Kranjski gori in na Peci so prinesli kar 25 odličij. IZREDNI DOSEŽKI V KRANJSKI GORI Alen Hriberšek je na državnem prvenstvu v Kranjski Gori med člani dosegel 2. mesto v slalomu in kombinaciji, med mlajšimi mladinci (U18) pa je osvojil prvo mesto v veleslalomu, superveleslalomu in alpski kombinaciji. Nejc Zidarn je na istem prvenstvu med mlajšimi mladinci zasedel drugo mesto v superveleslalomu in tretje v alpski kombinaciji. Johana Lesjak se je na tem tekmovanju med mlajšimi mladinkami uvrstila na drugo mesto v slalomu in veleslalomu ter na tretje mesto v superveleslalomu in alpski kombinaciji. Maja Sedovnik je bila najhitrejša med mlajšimi mladinkami v smuku. PRED TEKMOVALCI SVETLA PRIHODNOST Mladinci v celjski FIS ekipi trenirajo pod vodstvom vrhunskega smučarja, bivšega člana slovenske smučarske reprezentance, dvakratnega udeleženca olimpijskih iger in trikratnega udeleženca svetovnih prvenstev Bernar- 22 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 da Vajdiča. Le-ta pravi, da so cilji njegovih tekmovalcev visoki, cilji vodstva kluba in trenerjev pa so, da se tekmovalci približajo svojim sanjam: »Večina smučanja članov FIS ekipe U18 in U21 je tekmovalnega, veliko je potovanj in odsotnosti od doma, kar za mladostnike pomeni tudi veliko odrekanj. Kondicijski treningi potekajo šestkrat na teden, v tekmovalni sezoni, od novembra do aprila, so tekmovalci vsak dan na snegu, če izvzamemo čas, ki ga porabimo za transport. V ekipi je pozitivna energija, vsak dan se naučimo kaj novega, verjamem, da je pred njimi svetla prihodnost.« PO KRATKEM ODMORU NAZAJ NA PRIPRAVE S kombinacijskim slalomom na Peci 8. aprila je ekipa zaključila tekmovalno sezono 2021/2022. Sedaj se tekmovalci posvečajo šolskim obveznostim in regeneraciji, že v tem mesecu pa bodo ponovno začeli s kondicijskimi pripravami na prihodnjo sezono. Zanimalo nas je, kako doživljajo svojo smučarsko kariero, o čem sanjajo, kaj jih motivira … Alen Hriberšek, Šentjanž: »Starši so me že kot otroka navdušili za smučanje. Ta šport sem vzljubil, ker imam rad zimo in uživam v smučanju. Najraje imam slalom, ker je tehnično zahteven in tu se veliko dogaja. Ker imam rad hitrost, mi je blizu tudi superveleslalom. Pozimi, ko potekajo treningi in tekme, praktično nimam prostega časa. To obdobje je zelo naporno, saj sem veliko odsoten v šoli, a vztrajam na svoji poti, ker še nisem dosegel zadanih ciljev. Spodbuja me dejstvo, da je iz sezone v sezono viden napredek na tehničnem področju in posledično tudi pri rezultatih. Moj cilj je, da bi nekoč zastopal Slovenijo na olimpijskih igrah in na svetovnem prvenstvu. Najbolj sem ponosen za doseženo 2. mesto v slalomu in kombinaciji na članskem državnem prvenstvu in na skupno prvo mesto v kategoriji U18.« Nejc Zidarn, Mozirje: »Že od malega sem rad smučal. Všeč so mi vse discipline, najraje pa imam hitre discipline, zaradi adrenalina. Treningi in tekmovanja resda zahtevajo veliko odrekanja, ampak se z dobrimi rezultati vse poplača. Moj cilj je vsako sezono čim bolj napredovati, tako se bodo tudi moje sanje o medaljah nekoč uresničile. Najbolj sem ponosen na osvojeno drugo mesto med mlajšimi mladinci na letošnjem superveleslalomu za državno prvenstvo na Peci.« Johana Lesjak, Šmihel nad Mozirjem: »Za smučanje sem se odločila, saj sem kot otrok veliko časa preživela na snegu. Ker sem živela tik ob smučišču, je bilo smučanje, že preden sem začela trenirati, del mojega vsakodnevnega življenja. Moja najljubša disciplina je slalom, saj se že od začetka v slalomu počutim najbolj domače in mi najbolj ustreza. Šport predstavlja veliko odrekanja, sploh v smislu časa, ki bi ga sicer preživel z družino in v šoli, tudi prostega časa ni prav veliko. A vztrajam, ker želim napredovati in doseči svoje cilje. Moji kratkoročni cilji se z vsakim doseženim rezultatom spreminjajo, eden izmed njih je čim hitrejše napredovanje. Dolgoročni cilji in sanje pa so, da postanem konkurenčna najboljšim. Najbolj ponosna sem na letošnji naslov mladinske državne podprvakinje v slalomu.« Vesna Petkovšek Zahvale, Oglasi Pod Menino planino sem rojena, po dolgih letih vračam se nazaj. Tu najlepši so spomini, je Kropa moj najljubši kraj. Jože Remšak – Zotler ZAHVALA Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu z nami ostanejo. Janez Medvešek ZAHVALA V 93. letu se je poslovila draga mama, babica, prababica, tašča, teta, svakinja Anica ZAVOLOVŠEK MAZZONE 3. 7. 1948 – 11. 2. 2022 Iskrena hvala vsem, ki ste pokojno mamo, ženo in babico pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku, pevcem, pogrebni službi Morana in govorniku za lepo opravljen pogreb ter vsem drugim, ki so nam ob boleči izgubi stali ob strani. Michel, sin Thierry, hčerka Barbara in vnuk Vadim Marija IKOVIC 11. 9. 1929 - 22. 4. 2022 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi, nam izrazili sožalje, nesebično nudili pomoč in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala duhovniku patru Geržanu za opravljen obred, pogrebcem, pevcem, ge. Mateji Brlec za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Morana, osebju centra DEOS Gornji Grad. Vsem hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, prispevke za cerkev. Vsi njeni Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 23 Za razvedrilo 24 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 Za razvedrilo, Informacije STVARNA LITERATURA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Metoda Vidmar Vengust: Drevesa govorijo - Zdravilne zgodbe Metoda Vidmar Vengust je zdravnica, specialistka psihiatrije, v psihiatrični bolnici Vojnik je zaposlena od začetka svoje poklicne poti. Ko je izvedela za diagnozo, avtoimunsko bolezen multipla skleroza, je poiskala pomoč pri smreki, ki je rasla zadaj za hišo. Narava jo je umirjala, pomagale so ji tudi zdravilne zgodbe njenih bolnikov in meditacija, začela je iskati ravnotežje in radost v življenju. Tekom svoje poti notranjega zdravljenja je napisala knjigo. O tem, kako se celiti. Zbrane informacije in podarjena energija te pro- dorne zdravnice bodo marsikomu v jasno podporo in navdih. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 20. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Sobota, 14. maj Nedelja, 15. maj Ponedeljek, 16. maj Torek, 17. maj Sreda, 18. maj Četrtek, 19. maj ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Vojnik (st. cicibani) sobota, ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Laško (člani) ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : ŠD Partizan Prebold (ml. dečki) nedelja, ob 15.00. Kulturni dom Mozirje 24. Družinsko petje ob 18.00. Knjižnica Mozirje Bralni klub Knjižnice Mozirje Ponedeljek, ob 18.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Bralni klub Knjižnice Ljubno ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Obnovitev ali spoznavanje z znanjem o nudenju prve pomoči ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditirajmo skupaj ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 18.00. Knjižnica Mozirje Pogovor ob zaključku filmsko-bralne značke ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Potopisno predavanje Turčija ali Erdogan tour ob 9.00. Društveni prostori diabetikov v Mozirju Meritve sladkorja v krvi, holesterola in krvnega tlaka ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Aromaterapija z zvočno kopeljo ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031/509-061. Prodam prašiče od 25 do 200 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam brejo telico rj, 7,5 meseca; gsm 031/759-955. Prodam par kamerunskih ovc. Nista v sorodu; gsm 041/216-481. Prodam duroc prašiče, težke cca 25 kg; gsm 041/910-249. Prodam bikca limuzin starega 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam telico sivko, breja 6 mesecev, je pašna; gsm 040/372-242. Prodam dva bika težka okoli 400 kg, LS; gsm 031/557-996. ŽIVALI –KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in telič- 26 ke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim jalove krave in telice za zakol ali dopitanje, plačilo takoj + davek; gsm 040/673-009. Kupimo telice in krave za zakol ali za dopitanje; gsm 031/832-520. DRUGO – KUPIM Kupim cisterno za vodo, 1000 l; gsm 040/906-382. Kupim sod za gnojevko, 2200 l; gsm 041/216-481. DRUGO –PODARIM Podarim rabljen, delujoč pralni stroj gorenje. Nazarje; gsm 041/724-470. DRUGO – PRODAM Prodam kosilnico pöttinger 185 cat, rotacijsko, bobnasto; gsm 031/759-955. Prodam bukova ali javorjeva metrska drva, povezana v bale po 1 m; gsm 041/226251. Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. Prodam svež zamrznjen cvetni prah, pakiran po 40 dkg; gsm 041/512-232. Beli kvaliteten kostim št. 46, prodam za svečane priložnosti. Pošljem sliko; gsm 070/100-126. Prodam BCS 630 WS power safe, honda alps 340 GX, dvojna kolesa, nova; gsm 031/493-660. Prodam rotacijsko kosilnico sip - 135, cena ugodna, 380 eur; gsm 031/295-331. OSEBNI STIKI Želim spoznati vdovca starega od 70 do 75 let za prijateljstvo. Mozirje ali Nazarje, da živi v bloku in da je preskrbljen; gsm 070/208239, pokliči dopoldan. Oglasi Savinjske novice št. 19, 13. maj 2022 27