»i. 161 MM PMm VRMIKMI nmknliitf! V Trstu« v imcMIo 6. lullla 1934. Posamezna številka 20 cent. liha*. UMttn* pond^)ek. AstfVcga It 30. L pitna m db sprejemajo, Anion Oerbec. — suii u Dcaec L 7.—, 1 Inozemstvo neMČao b v4r Letnik XLIX sjntnj. UredniHvo: oliv m| m po«tm» - ' ; i M VUfrfo. * Edftaost. i ^ 1*.S0, poi Ma i. dO.— ToteJon uvedb « u]tm it limf- na •.na EDINOST ttevilk« v Trstu la okottd po 30 cent — Oglari sa raCaajtfa v m kotooa (73 mm.) — Oglasi trgovcev trn obrtnikov mm po ffcaal —Huka, »hvala, poslasict la vabila po L L—, oglasi tfetuniitt savodov m po L X — Man oglas! po 30 ccat beseda, ntjmanf pa L 2. — 'V*-'. aaroCnlaa la reklamacij« sa pofllfajo lik^nte oprav* BdinosO, v Tista, nlfca s*. ftančtfka Asttkega flter. 30. L nadstropje — Telcfae nredniitva In opravo 1147. Zg nošo društva Ni mi, žal, niti danes mogoče pisati o •predmetu tako obširno, kakor je že davno moj namen, ^a danes se omejim na najnujnejše, samo da se vsaj to objavi čim prej. V tržaškem uradnem listu od 25. pret. meseca je tukajšnja prefektura naznanila, da je treba avstrijski društveni zakon od 15. novembra 1867., št. 134 drž. zak., smatrati za odpravljenega s tem, da sta se takorvani statut (italijanska konstitucija ali uJtava) m zakon o-javni varnosti raztegnila na nove pokrajine, m da radi tega ni treba več predlagati političnemu -blastvu pravil ob ustanovitvi novih društev. Tu se nočem spuščati v pravniško raz-motrrvarje o tem, ali je naznanilo tržaške prefekture pravno utemeljeno ali ne. Jasno je namreč, da se veljavna zakoni morejo odpraviti le z zakoni, ne pa z nrnemjem nižjega ali višjega ali tudi najvišjega upravnega oblastva, češ da se ta in ta zakon ima smatrati za odpravljenega. Če je torej stari društveni zakon res odpravljen z raztegnitvijo statuta, ki se je izvršila 21. jan. 1921., in z raztegnitvijo zakona o javni varnosti, ki se je pa izvršila šele 14. nov. 1922., potem ima naznanilo tržaške pr?fekture predvsem ta pomen, da so šele junija 1924. odkrili, da društveni zakon več ne velja, potem ko so ga še par let po domnevni odpravi, ki se je izvršila že 21. jan. 1921. ali najpozneje 14. nov. 1922,, izdatno izrabili — proti našim društvom. Če se pa stari društveni z:jkon pravno ne more smatrati za odpravljenega po uvedbi statuta in zakona a javni varnosti, (in to je moje prepričanje, ki ga obrazložim na drugem mestu), potem je pa naznanilo tržaške prefekture zgrešeno in ne more, kakor rečeno, prav nič menjati resničnega pravnega položaja. Ali tu se hočem omejiti na praktično stran stvari. Naznanilo tržaške prefekture ni sam o laste a ukrep nje same, nego je izdano po ukaau ministrstva za notranje stvari, kakor sem izvedel tam in mi je še potrdil novi generalni ravnatelj javne varnosti, je torej splošnega pomena, tako da se lahko s pravico pričakuje, da se bodo odslej vse prefekture v novih pokrajinah, trentska, videmska, tržaška, pvilska, reška in zadrška, držale iste norme ter odklanjala društvena pravila, če bi jim jm ustanovitelji novih društev ali pa zastopniki starih društev (o priliki premern-be pravil) še predlagali v zmislu določb starega društvenega zakona. Kaj bo torej veljalo odslej? Čitatelj me zavrne, češ saj je prefektura odgovorila dovolj jasno s tem, da je navedla tista dva zakona, s katerima je društveni zakon ^dpravljen. Odslej bo torej veljal: statut in zakon o javni varnosti. Eto, dragi čitatelj, «q a te voievo», bi rekel v tržaškem italijanskem narečju, tu sva se ino ala srečati. Kaj nrrnreč določa statut o društvih? Po mnenju tr.ko uglednih avktorjev kakor V. E. Orlando in Racioppi-Brunelli: nič! Po lAnenju nekaterih optimistov pa vsebuje vendar vsaj neko načelno zagotovilo — ali tud» nič več — v členu 32., ki se glasi: «E riconoscluto il dirit-to di adu* -*arpi pacificamente e senz'armi, tinifor-'nandosi alle leggi che possono regolarne I'esercizio nell'interesse della cosa. pub-bhca» (« Priznana je pravica zbirati se aH zborovati, mirno in brez orožja, ustrezaje zakonom, ki lahko uravnavajo vršenje te pravice v korist javne stvari*). Našel sem v montecrtorski biblijoteki razpravico, kjer se z dokaj tehtnimi razlogi dokazuje, da je usiavodajalec razumeval pod pravico zbiranja ali zborovanja tudi pravico združevanja. Kaj določa zakon o javni varnosti o društvih? Niči In o tem so vsi zložni, pesimisti in optimisrti. Italija nima še danes nobenega društvenega zaltona. Edino normo, ki pa nima zakonite moči, nego je le neVako notranje uradno navodilo, sem našel v inštrukcijah ministrskega predsednika Ricasoli od 4. 4. 1867., kjer se, premišljeno ali iz nevednosti, rabita izmenoma in tudi vzporedno izraza « društva® (associazioni) in «zborovanja* (riunioni), zato da se lahko zabiča varnostnim organom, da lahko razpuščajo, kadar treba, i društva i zborovanja. Dokler je v veljavi stari avstrijski obči državljanski zakortk, se našim društvom ne more odrekati juristična osebnost, to je sposobnost, imeti svoje lastno premoženje. Ko se pa listi zakonik odpravi, ostane političnih društev, tudi doslej izvirala fe čisto samovoljne, nezakonite in skrajno odijozne prakse policijske radovednosti podrejenih organov. Resnici na čast moram pa tu poudariti, da je ta radovednost odpovedala prav nasproti našemu po Etičnemu društvu, nasproti kateremu bf bila vsaj po črki zakona dopustna. Edina formalnost, ki se je bo treba ofcl- I Oeraffleska pogodba le za Francijo stih društvenih zborovanj, ki se vršijo v ali na javnih prostorih, ali ▼ takih prostorih, ki so odprti občinstvu. Navadni društveni občni zbori ne spadajo pod to do- boj se je pričel že davno pred prihodom Radičevcev v skupščino in z vso ostrino je udaril na dan, ko je moral položiti ministrski mandat Velizar Janković in takoj za njim tudi ministr dr. Laza Markovič. S tem Pašić izvede rekonstrukcijo vlade Misel m votlino vlado zaenkrat opu&enć sveta Odgovor angleške vlade na francoski mE 2?V»3 rZeTk".-:I j PARIZ. 5. VseHTda se *al*£e ,e- ^{^t^tfo^^dl^ m« še povabljene goste. P'?***^ dSv pa jeteTu 'no utti'ker t r" lišča. To je Herriot zopet pokazal sedaj,' - ,D1 z notranjim, spon slabili pozicij Dr. Josip Willan. BEOGRAD, 5. (Izv.). Povratek ministrskega predsednika Pašića pričakujejo nocoj ali jutri zjutraj. Iz Beograda so poslali v Ljubljano zanj poseben železniški voz; do Ljubljane se Pašić pripelje z dvornim avtomobilom. Kakor izjavljajo v vladnih' krogih, ima Pašić s seboj ukaz o rekonstrukciji kabineta. Pa povratku Pašića se bo sestal ministrski svet. Dr. Ninčić ne bo odpotoval pred prihodom ministrskega predsednika. Naravno je, da je vest, da ima Pašić v žepu ukaz za rekonstrukcijo vlade, obrnila nase pozornost političnih krogov in da so se razpravljanja o volilni vladi opustila. Pred sestankom opozicilskfisa bloka Dr. Korošec o položaja v Sloveniji BEOGRAD, 5. (Izv.). Semkaj je prispel podpredsednik muslimanskega kluba Hadži Kabi, ki bo zastopal muslimane na sestanku opozicijskega bloka; predsednik kluba Spaho se ne bo udeležil sestanka. Kot zastopnika Hrvatske republikanske seljačke stranke se udeležita sestanka dr. Maček in dr. Krnjević, ki sta že odpotovala iz Zagreba. V opozicijskih krogih se nadejajo, da se povrne s Pašrćem tudi kralj. Demokrati mislijo, da bi povratek kralja popolnoma izpremenil sedanji politični položaj in sicer opoziciji v korist. Radi tega je treba, da je opozicijski blok vedno pripravljen. Korošec in Davidović sta se posvetovala o položaju. Uvidela sta potrebo, da se sestanka opozicijskega bloka udeležijo vsi poslanci. Popoldne so se sestali Davidović, Korošec in Hadži Kabi. Dr. Korošec je dal ob prihodu iz Ljubljane novinarjem naslednje izjave: «Prihajam iz Ljubljane. Smatram za potrebno da 3e posvetujem s svojimi prijatelji o položaju; ker Pašić ni prejel volilnega mandata, je obrnjena pozornost vseh na pre osnovo vlade. Potrebno je, da prideta na sestanek opozicijskega bloka dr. Maček in Krnjević. Sicer pa je položaj v državi tak, da mora priti do izpreaaembe; zlasti v Sloveniji ljudstvo ne more več trpeti terorja. _ RazbitieiKt t BtoOTrii ni ifemMl IncMtvfev Zadeva pride pred renco? BEOGRAD, 5. (Izv.). Tu vlada radi vrstečih se obmejnih incidentov veliko razburjenje. Javnost zanima, kaj pravzaprav mislijo Italijani doseći s takimi incidenti. Vlada je sklenila, da sa bo Se enkrat in sicer zadnjič obrnila na ftaHfo; ako bo tudi to ostalo brez uspeha, bo jugoslovanska vlada sporočila vso zadevo posla-niški konferenci in Društvu narodov. Posebno nervoznost v političnih krofih je vzbudila vest, da so italijanski stražmki streljali na iugoslovensko komisijo, ki je hotela preiskati zadnji incident. Komisija je sestajala iz enega srenj ske ga načelnika, enega orožniškega poveljnika in 8 orožnikov in se je odpravila iz Ljubljane na mejo. Ko se je nahajala v bližini hriba 1207, so pričeli nanjo streljati italijanski stražniki in le sreči se imajo člani komisije zahvaliti, da ni bit nikdo ranjen. Jugoslo-venaka komisija je hotela stopiti v stik z italijansko, da skupno ugotovita dejansko stanje. Med beograjskim prebivalstvom prevladuje mnenje, da je^ iz neprestanega ponavljanja obmejnih incidentov razvidno, da so ti incidenti organizirani po gotovem sistemu. Nekateri se ne morejo otresti domneve, da. incidente organizirajo f a »isti, da bi tako nastale kake komplikacije, ki bi obrnile pozornost italijanske javnosti od Matteotbjeve afere. Italijanska vlada Izrazila sožalje BEOGRAD, 5. Uradno poročilo pravi, da je italijanski poslanik v Beogradu izrazil gospodu Ga vri k) vi ću sožalje italijanske vlade radi zadnjega incidenta, med katerim sta bila smrtno zadeta dva jugoslo-venska finančna stražnika, ter je Izjavil, da je italijanska vlada odredila strogo preiskavo. iMftHBko imzAio nrtfto • Mtata RIM, 5. Iz poročil naših krajevnih oblaste v o nedavnem incidentu na itali-jansko-jttgoslovenski meji je razvidno to-le: Okoli 16. ure, dne 2L tega meseca, so trije italijanski finančni stražniki, dodeljeni brigadi Beča, ki so vršile službo 300 metrov sem od meje, bHzu hriba Lajaar, opazili aa italijanskem ozemlju dva jugoslovensika finančna stražnika v spremstvu nekega civilista, ki jhn je kazal pot, ter jih pozvali, naj se ustavijo. Jugoetovenski stražniki so, mesto da bi se ustavili, pričeli streljati na naše, ki so odgovorni ter ranili jugoslovenske stražnike. Ker je kmalu nastopila megla in tema in ker je vladala na obeh straneh razburjenost, ki bi lahko povzročila nove obžalovanja vredne nepriEke, ni bilo mogoče iti na pomoč ranjencema, ki sta bila ponoči odnesena od Jngoslovenov samih. Po jugoslovensklh "vesteh sta stražnika umrla m tudi civilist je bU ranjen v roko. Komisija, ki jo sestavljajo krajevna policijska oblastva, častniki kraljeve finance in dva karabinerja, zbira vse podatke, ki so potrebni za strogo preiskavo, ki jo je adkedila kr. vlada o incidentu. Bila so izdana stroga navodila, da nihče od naše starani ne prestopi neprostovoljno meje, da se tako preprečijo vzrofei novih incidentov. VpaJnK MnrMIi kobitaiev * Jaatilavija Spopad z j ago slovenskimi orožnik! BEOGRAD, 5. (Izv.). Ministrstvo za notranje zadeve ie objavilo naslednje poročilo: Bolgarski banditi zopet vpada jo na jugosl o v ensko ozemlje. Radi tega je vlada ojačila obmejne straže, ki nastopajo skupno z meščanskimi organizacijami. Predsi-nočnjfm je vpadi« na jugoslovensko ozemlje Četa bolgarskih banditov in sa pri selu Šmolari spopadla z o rož niš tvom. Orožniki so ustrelili dva komitaša ter več težko ranili. Komitaši so zbežali proti bolgarski meji. V noči med 1. in 2. t. m. je krajevna straža pozvala v Podselaki občini nekega neznanca, naj se ustavi; toda neznanec je djub temu pričel bežati. Straža je stre-'jala za beguncem in ga zadela; neznanec je še dalje bežal proti meji, a se je končno zgrudil na tla. Orožniki so našli pri * t • 4 • « asa • ko se vršijo priprave za londonsko konferenco. Znano je, da je MacDonald dodal vabilu na konferenco še posebno spomenico, ki je radi vsebine zelo razburila pariške kroge. MacDoinald je v tej spomenici precej določno začrtal program konference. Med drugim pravi spomenica, da bodo na konferenci razpravljali tudi o novem organizmu, ki naj bi sodil o sporih, kateri bi nastali pri izpeljavi Dawesovih načrtov, posebno pa o kaznih, ki naj bi se naložile Nemčiji v slučaju, da ne bi hotela izpolniti novih obvez. Do sedaj je imela najvišjo kompetenco v teh zadevah odškodninska komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi versailleske mirovne pogodbe. Anglija opravičuje ta predlog, češ da je Dawesov načrt čisto nekaj novega in da ni ostal v mejah versailleske pogodbe. Logično je torej, da ne more biti kompetentna za razsojevanje sporov glede Da-vresovega načrta odškodninska komisija, ki je sad versailleske pogodbe. A za Franooee, naj si bodo to Poincare, Briand, Herriot aH Painleve, je versailleska pogodba sveta. Herriot je na sestanku finančne komisije ter komisije za zunanje zadeve naznanil, da je MacDonalda sicer v vljudnem, toda odločnem tonu obvestil^ da je vzbudila vest o vsebini angleške spomenice veliko presenečenje. Med tem je že prispel odgovor angle-ike vlade v Pariz. Odgovor je sestavljen v angleščini in podpisan od tajnika zunanjega ministrstva g. Eyr Crewe. Angleška vlada priznava, da je njena spomenica vzbudila razburjenje v pariških političnih krogih; toda program, ki je začrtan v spomenici, ne veže ne francoske, ne drugih na konferenco povabljenih vlad, temveč le angleško. Sir Crewe sporoča dalje, da je angleška vlada povabila na londonsko konferenco tudi dominione. Herriot je ponovno izjavil, da se obvezuje, da ne bo sprejel na konferenci v Londonu nikake izpremembe versailleske pogodbe. _ GiSMtosko nspreftvMje Rusije MOSKVA, 5. Na mednarodnem komunističnem kongresu je imel Rykov daljši govor o gospodarskem in finančnem položaju Zveze sovjetskih republik. Rykov je izjavil, da je iz statističnih podatkov razvidno, da je industrija v splošnem po preteku 3 let dosegla 4S% predvojne industrije, industrija za preoblikovanje pridelkov 50% in nekateri oddelki elektrotehnične in tekstilne industrije pa 100%. Izvoz petroleja bo v najkrajšem času do-segel predvojne številke. Finančni položaj industrije se je toliko zbodjšal, da so prinesle 40 milijonov dohodkov. Število delavcev, nameščenih v industrijskih in prevoznih podjetjih, znaša 2,600.000, t. j. dvakrat toliko kakor v letu 1922. Plače znašajo že 60% predvojnih plač in še vedno rastejo; brezposelnost pojema. Rykov je dostavil, da se Rusija gospodarsko dviga brez tuje pomoči. Glede rusko-angleških pogajanj v Londonu je Rykov izjavil, da še ne ve, ali so Angleži pripravljeni investirati večje kapitale v Rusiji. Tudi žetev kaže dobro; danes pridela Rusija že S0% predvojnega pridelka. Izvoz bo znašal 200 milijonov. Vlada bo predvsem gledala, da uredi trgovino. Denarna reforma se je popolnoma posrečila. Ob zaključku finančnega poslovnega leta njem potni list izdan od bolgarskega se ^ popolnoma ustavo tiskanje papir-notranjega ministrstva na ime Jeršamm natega denarja. Nikola, zaupnik notranjega ministrstva. Pogodba za prijateljsko sodelovanje med j državne zbornice m pruskega deželnega Italijo in Čehosiorvaiko zbora v prostorih komunistične stranke, RIM, 5. Danes opoldne sta ministrski našla precejšnje število izstreljenih vži-predsednik Mussolini in pooblaščeni mi-(laikov za ročne granate, pištolo tipa nister Čehoslovaške Kybal podpisala po-i^auser z nabori in celo zbirko raznih godbo za prijateljsko sodelovanje med Ua-j listin. Komunistični poslanci so radi te Kjo in Čehoslovaško, o kateri se je govo- preiskave protestirali ter zahtevali, da se rilo dne 28. maja t. 1. Pogodba bo v najkrajšem času registrirana pri Društvu narodov in objavljena. Prisega novih državnih podtajaikov. --------------, ------f RIM. 5. Davi ob 10. uri so v palači Viminale vsa naša društvena organizacija pravza-; prisegli v navzočnosti ministrskega predsed- ____- 1________1 11 . nilri Miu-K/tlU::. ____' —__i___li «_[| * 1T prav brez vsake pravne podlage. Na drugem mestu se hočem pečati s tem, kako naj se pride temu v okom ali kako naj se vsaj odvrnejo najhujše posledice bližajočega se popolnega vedinjenja s starimi pokrajinami na polju društvenega prava. Za danes zadostuj sledeče; Nasproti oblastvom ni treba več nobenih formalnosti za ustanavljanje društev, ne predlagali ja pravil, ne čakanja štirih tednov po vk*žitvi pravil (oziroma, kakor je bil društveni zakon «popravi j enpo predložitvi •■pravil od okrajnega na pokrajinsko politično oblastvo), da bi se smelo pričeti delovati. Nasproti oblastvem ni dalje treba več nobenih formalnosti za delovanje društev, kakor na primer naznanjevanja občnih zborov, prememb pravil, novih odborov, zlasti pa ne imen članov, katera poslednja stvar je v ostalem, razen glede nika Mussolmija novi državni podtajniki. V imenu prejšnjih podtajnikov se je poslovil od Mussolinija on. Acerbo. Mussolini se je zahvalil bivšim podtajnikom za njihovo delovanje. Uvoz semenskega krompirja dvvotjea RIM, 5. Z odlokom z dne 21. junija 1924, ki je bH objavljen v št. 156 uradnega Ksta «Gazzetta ufficiale*, je minister za državno gospodarstvo dovolil, da se sme v tekočem letu pod gotovimi pogoji uvažati krompir, ki se mora rabiti izključno za seme. Tozadevne prošnje je treba poslati pred 1. avgusta t. 1. laboratoriju za rastlinsko patologijo za poljedelstvo v Milanu. NemSlca policija proti komunistom BERLIN, 5. Policija je pri preiskavi, Id jo je izvršila sporazumno s predsednikoma nemudoma skliče državna zbornica. Na včerajšnji plenarni seji pruskega deželnega zbora so komunistični poslanci zahtevali, da mora materijal, ki ga je zaplenila policija, pregledati parlamentarna komisija. Predsednik zbora Leinert je izjavil, da je policijsko oblastvo v prošnji za dovoljenje za preiskavo omenilo, da se v prostorih komunistične stranke nahajajo tajni dokumenti centrale komunistične stranke in «Čeke»; ti dokumenti so velike važnosti za nekatera sodnijska postopanja glede dveh umorov« in več posKušanih u-morov. Pruski deželni zbor ni oporekal zahtevi komunistične stranke, naj zaplenjeni materijal pregleda parlamentarna komisija. ArgentiaMa izrazila sožalje italijanski zbornici radi umora Matteottija. BUENOS-AIRES, 4. Zbornica je sprejela predlog, ki izraža italijanskemu parlamentu sožalje radi umora Matteottija. Končni tzirl olimpijska tekme s flore tom PARIZ, 5. Končna klasifikacija olimpijske tekme a floretom je sledeča: a) moški: 1. Ducret (Francoz), Z Catian (Francoz), 3. Vandamme (Belgijec), 4. Coutrot (Francoz), 5. Lanrraz (Argentinec), 6. Ossder (Danec); b) ženske: 1. Ossier (Danka), 2L Davit (Angležinja), 3. Hetscher (Danka), 4l Freemann (Angležinja), 5. Bardmg (Danka), 6. Tary f* ' " Pismo iz Jugoslavije Ljubljana, dne 3. julija 1924. Notranjepolitični položaj se polagoma jasni. Definitivne odločitve sicer še ni, toda vedno bolj prodira spoznanje, da je volilni mandat Pašiću zasiguran in da bomo imeK še letos volitve. Opozicija se nato tudi odkrito pripravlja in računa s skorajšnjimi volitvami kot z gotovim dejstvom. Po Radićevi ekstraturi v Moskvo tudi skoraj m ostalo drugega izhoda. Izdajalsko početje Radića je vzelo opozicijonainemu bloku večino, sicer potrebna koncentracijska vlada pa je nemogoča, ker jo odklanjajo radikali z vso odločnostjo. Proti njihovi volji pa je koncentracijska vlada nemogoča in zato pridejo volitve, kot edino ustavno sredstvo. Površni opozovaleč našega notranjega političnega življenja bi mogel z ozirom na dolgotrajni boj Pašića za volilni mandat reči, da je bil ves ta boj pravzaprav nepotreben, če pa je bil izid boja že vnaprej. In vendar temu nt tako, zakaj sedanji boj za vlado je bil koristen in je pozitivno končan. radikalne stranke v času, ko trka na vrata vlade Radič. Toda ko je ta nevarnost minila, se je pričel boj znova in z rekonstrukcijo kabineta je zopet odigrana pomembna zmaga opozicije v radikalnem klubu. V tem je namreč pomen sedanje rekonstrukcije vlade in v tem je pomembnost dolgotrajne krize, ker se je z njo izvršil vesel proces čiščenja in so se morali siabejši umaknili boljšim. Pa še eno je treba povdariti. Kralj bo koncem koncev dal Pašiću volilno vlado, toda za ceno rekonstrukcije v korist opoziciji. V tem je kraljeva velika zasluga, da je tako dolgo odlašal in da še danes ni dal volilnega mandata. S svojim vztrajnim po-vdarjanjem ustavnosti in s svojim odločnim stališčem je kralj odločil, da je proces čiščenja zmagal. In tako je danes že gotovo, da gre za ministrom Janjićem, tudi minister Kojič in s tem so zapustili vlado vsi oni ministri, proti katerim so bili iznešeni najtežji očitki. Na njih mesto pa pride Andra Stanič, in zraven še en človek radikalne opozicije. Mogel bi na kratko označiti položaj sledeče: Gospod Pašić dobi vodilni mandat z nekako «kontrolo»! Prvotno se je mislilo, da ne bodo prinesle volitve posebnih izprememb. Odhod Radića h komunistom pa je ustvaril čisto nov položaj in danes je gotovo, da je pokopana ofenziva radićevščine v nehrvatsko ozemlje in nejasno je, kako se bo odločil hrvatski kmet. V tem oziru more doživeti največja razočaranja tako opozicija kot vlada. V Sloveniji bodo odločili o uspehu strank tisti, ki so ostali leta 1923. doma. Tedaj jih je bilo preko 50.000 in ta armada neglasu-jočih bo odločila, če bo SHS še večinska stranka ali ne. Pred tistimi, ki so glasovali lansko leto proti Beogradu, (ne za SLS(!)), ne bo dosti izprememb in med njimi more najti vladna stranka le malo pristašev. Med naprednjaki se precej propagira misel naprednega bloka in priznati je treba, da bi lak blok v marsikaterem oziru pomenil za SLS hud udarec. Pred vsem bi napredni blok rešil glasove vseh onih strank in skupin, ki niso dobile mandate. Tako sta n. pr. dobili pri lanskih volitvah SKS in JDS preko 12.000 glasov in samo en mandat, dasi sta imela zadosti glasov za dvoje mandatov. Enako so bili od SLS absorbirani vsi glasovi radikalov, soc. demokratov, narodnih socialistov in vseh ostalih strank, katerih je bilo tudi za dva mandata. Že iz tega se vidi, da ima misel naprednega bloka nekaj za seboj. Drugo vprašanje pa je, če je mogoče tak blok uresničiti in kdor le količkaj pozna razmere, mora pripoznati, da so težave skoraj nepremagljive. V prvi vrsti je strastve-npst povsod prevelika. Razdelitev kandidatur je nadaljna skoraj nepremostljiva težava. Kdo bo nosilec liste, kdo bo na drugem mestu, kdo na tretjem, ko pa je strank več kakor pa mest, katera bi mogla doseči združene napredne stranke? Poleg vsega tega pa odločuje še ta okolnost, da ni napredni blok med kmetskim prebivalstvom priljubljen. Dokler je bil čas se ,e zanemarja propaganda za napredni blok in danes ne more napredna misel po agitatorični sili konkurirati s hujskastvoim proti Beogradu. Rezultat volitev v Sloveniji bo bistveno odvisen od ustvaritve naprednega bioka in pravilna sodba bo mogoča šeie tedaj, ko bo jasno, če pride do naprednega bloka ali ne. Na vsak način pa bi si mogle napredne stranke zapomniti že danes, da je treba pričeti z delom v pravem času, ne pa tedaj ko je prepozno. Napredni blok bi moral biti danes idejno že pripravljen, ker za oktobrske volitve je premalo časa za njegovo ustvaritev. O .P. Obenem z bojem za vlada se je namreč vršil tudi strasten boj za zboljšanje naših lavnih razmer, za odpravo korupcije. Ta Naše „Šolsko društvo" ima danes ob 10. uri predpoldne v dvorani «Konsumnega društva» pri Sv. Jakobu svojo prvo redno skupščino po ustanovnem občnem zboru. To je vsekako važen dogodek v našem življenju. Že dejstvo, da so napovedani delegati iz raznih krajev Julijske Krajine, govori, kako vse naše ljudstvo razume in ceni pomembnost te naše kulturne organizacije, ker je poosebljena v nji rešilna ideja v sedanjih težkih časih — ideja samopomoči! Zato smo uverjeni, da se udeleži današnje važne skupščine vsakdo, ki mu je na srcu obstanek m procvit našega šolstva, napredek naše mladine in kulturni razvoj našega ljudstva. Plemenita je naloga našega «Šolskega društva». To dejstvo nam nalaga dolžnost, da vsak po svoji moči podpiramo to našo ustanovo ter da z obilo udeležbo na današnji skupščini izkažemo hvaležnost m damo novih pobud njim, ki jim gre zasluga na tem, da ta kulturna ustanova tako častno vrši svojo nalogo. < NalnuInoJla Mmdmidmfi^^^^^^^t imlAU mvešM Pod takim pritiskom in ▼pK- naloga Polifi&io iivijeaje v ufi državi je v sta-mju silnega vrenja in kipecja, kakor jc na-vadno v časih, ko so izbruhnili dogodki, ki ■»rejo provzrofiti velike preobrate v polo-laju. Vse kipi« duhovi ae razburjajo, nasprotne si tendence so v spopadu- Zdi se kakor da je na ustih vsakogar usodno vpra-ianje: ali ni nevarnost tu, da ob tolikem ktpenju slednjič — prelript?! Mnogo, presenetljivo mnogo, se je že iz-premenilo v državno-političnem in parlamentarnem življenju Italije v teh kratkih dneh, odkar je umorstvo poslanca Matteot-tija z lučjo bliska osvetlilo ozadje tega fivljenja — tako grdo in porazno, da se je tudi najlahkoživnejši del javnosti zgrozil in se povpraševal prestrašeno: ali je res možno vse to, ali so res tako zločinski varali naše neomejeno zaupanje ljudje, ki smo tako brezpogojno verovali v njih poštenje, njih patrijotizem, njih nesebičnost njih idealizem in v čistost njihove ljubezni do domovine?! Danes ga pač ni več človeka v Italiji, ki bi se hotel še tolažiti s kakimi dvomi, s kako nado, da morda vendar ni vse tako in grozno! Pred očmi italijanskega naroda je vsa grenka resnica v vsej svoji žalostni goloti. Načelniku vlade se ne more odrekati priznanja, da je takoj spoznal usodnost trenutka in se zavedal velike odgovornosti, ki mu postavlja nalogo, da z odločno roko in krepkimi dejanji pomiri razburjene duhove in poda javnosti zavest, da je Italija država pravice ter da bo znala po zaslugi kaznovati zločince, ki so tako ljuto varali svoj narod in tudi — zaupanje načelnika vlade. Sodna obiast je posegla po celi vrsti zločincev. Vodstvo prevažnega ministrstva za notranje stvari je Mussolini poveril možu, od katerega pričakuje, da ta državni urad očisti od vseh elementov, ki so na sumu. da so bili v kakršnihkoli zvezah z njimi. ki so na lako drzen način zlorabljali svoj položaj v tem uradu v svoje zločinske osebne namene. Slovesno je izjavil, da bo neizprosno zasledoval vsakogar, ki bi se hotel postavljati izven zakona. Je tudi že ukrenil mere, ki naj državno oblast osvobodijo od vsakega strankarskega vplivanja in je v ta namen preosnosval vlado, pozvavši vanjo ljudi, ki niso meso od mesa stranke, ki se je hotela sebe istovetiti z državo in ki je hotela imeti celo odločilen delež na uveljavljanju državne avtoritete. Vsi ti ukrepi naj bi pomirili tisti del italijanske javnosti, ki se je čutil preziranega in zapostavljenega ravno vsled dosedanjega razmerja med državno oblastjo in nje stranko, ker ima v sebi odlične predstavnike javnega življenja, ki so po vsej svoji umstveni kakovosti in svoji politični prošlosti poklicani za sodelovanje na oblastvu in v parlamentarnem in političnem življenju. . Gigantska in spojena z neizmerno odgovornostjo je naloga, ki jo nalaga sedanji trenutek načelniku vlade. To breme mora nositi ravno on! Kajti ne verujemo, da bi kateri drugi italijanski državnik, ki si noče pokvariti bodočnosti, hotel v tem hipu stopiti na njegovo mesto. Tudi krogi, ki idejno nikakor ne soglašajo s sedanjim načelnikom vlade in ki bi bili ob drugačnih razmerah pripravljeni, vzeti nase breme in odgovornosti, se ne odtegajo spoznanju, da bi mogla sprememba na čelu vlade povzročiti veliko zlo, ker bi vsi tisti nečisti elementi, ki so se okoriščali na dosedanjem režimu in ko jim je sedanji načelnik — četudi v dobri veri — pripomogel do moči, mogh izzvati nevarne pojave. Zato je najboljše, da jih ravno sedanji načelnik vlade dene na ____- ::— An *t> L-ririct nržave nivega &ot. rod litim pritiskom in vplivanjem se je moglo razpasti zlo tufi ▼ nižje m tiroke plarti Tudi nižje doK je treba iztrebiti zlo do korema, da se bo moglo govoriti o resničnem ozdravljenj« državnega, političnega in javnega življenja. Naftna, ki se narinja načelniku vlade m torej lo težka in velika, ampak tudi zelo obsežna. Metla, ki je začela pometati, bo morala zajeti na široko m globoko. G. Mussolini naglasa vedno, da je vsak državljan dolžan se pokoriti zakonom spoštovati zakonitost ter da ni dovoljena nikomur ni-kaka samovoljnost v navzkrižju z zakoni. Koliko bolj velja to za tiste, ki oo po svojem službenem položaju in po svoji prisegi poklicani, da zahtevajo od drugih, naj spoštujejo in si dovoljujejo srvojevoljoosti preko vseh zakonov! Le v tem je razlaga za fenomen, ki ga često opazujemo ravno v naših pokrajinah, da je namreč upravna oblaste* v, razmh kraph različna ter da st tu in tam kak uprav m organ osvaja kom peten ce, ki mu ne pristojajo po zakonu. Lo tedaj, če bodo točno in natančno opredeljene kom-petence vsakega upravnega oblastva in vsakega njegovega organa, more priti do reda in zakonitosti v vsej državni upravi in le-tedaj bo zagotovljeno spoštovanje državne avtoritete! Le tedaj se bo mogel voz državne uprave dvigniti iz jarka, v katerega so ga pahnili zločinci, ter spraviti na ravno cesto! Neki Kst je menil te dni: «Ce bi bil Mussolini nadvladoval svoje prijatelje tako, kakor je znal svoje nasprotnike, bi bila domovini prihranjena sedanja nesreča! Sedaj pa se zdi, da je — prepozno!* Morda je tisti Kst pretiraval. Pač pa je gotovo, da je skrajni čas. Če ne bi metla začela sedaj temeljito pometati, potem bi mogel priti res tisti psihološki moment, ko bi morali vzklikniti — prepozno! DNEVNE VESTI Rodtttl - Erlbcrs! so bila dobro zastopana; med temi je bilo mnogo koristnih predmetov, ki navajajo dečke V svojem predvčerajšnjem večernem iz- na praktičnost. Zal, da toliko pri dekliških, danju je priobčil «PiccoIo» vest, da pri- kolikor pri deških ročnih delih je .v veliko redi mladinsko židovsko udruženje danes oviro pomanjkanje sredstev, ker marsikateri izlet v «Roditti» in na senčnati breg stariši ne zmorejo stroškov sa najnujnejše po-« Erlberg*. Kje je kdo med Tržačani, ki bi trebščine svojih otrok. nam mogel pojasniti, kam prav za prav je' Razstava je bila jasen dokaz, de se je nas, namenjena danes židovska mlacfina? Za-! žal tako zelo skrčeni učiteljski zbor z vso> Iju- gonetko «Rodit ti» bi Dam morda mogel še potrudil, da so učen* pokazali tako ,.ir ... .__1 „ - lepe uspehe. Za njihov požrtvovalni trad so £do*?ZrATt1' nvi barko vljanski stariši iT srca hvaležni. Rodik? Ali - Erlberg!! Kdo ve R ^Lurd odbor za prirejanje romanj zvent nekam po nemški V svo,o sramoto -y Palesti0 ^ Yabi Ba romanje v L«rd, moramo priznati, da tako slabo poznamo ki se vrgi m€(J 2? avgtlsta ^ 5, septembra t. 1. zemljepisje naše pokrajine, da se nam Romarji prenočijo na poti v Lurd v Turinu, doslej niti sanjalo ni o tistem senčnatem nazaj grede pa v Genovi. Cena znaša v II. bregu — Erlberg. Toliko vemo sicer, da ! razredu 310 lir in 485 frankov, v III. razredu nemška beseda Erle pomeni naša jelšo, j 195 lir in 400 frankov. V tej vsoti so zapo-Ali Erlberg — Erlberg. ta se nam tako padeni vsi stroški: vozni listek, hr^a. staao-čudno mota po glavi. Pa ne da bi morda vanje, Udcse napitnine. Kdor «Piccolo» botel postati propagator po- lcžltl romala Vesti i Goriškega hilijllHii okoHšldk obeta k Gorici. V poslednjem času cc Sirijo po mestu in okolici trdovratne govorice, da bodo okoliške občine kakor Št. Peter. Solkaa i. dr. priklopljene h goriškemu mestu. Podobne govorice najbrže niso neosnovane, ker to je bila ie od nekdaj želja prejšnjih m sedanjih goriških mestnih očetov. Pred vojno je modre mestne očete odvračal od tega koraka strah pred slovensko večino v mestnem svetu, sedaj pa je ta strah odpadel, ker so Slovenci v mestu po vojni oslabeM, po drugi strani pa bi se že našla sredstva, ki bi odvrnila slovensko nevarnost. "Zato pa naši okoličani ne gojijo prav nikake želje postati goriški meščani, ker vedo, da bi morali drago plačati svoje povišanje v meščane. Čeravno je ta zadeva velevažna in bi morali o nje) odločati predvsem prizadeti sami, •e najbrže za njihov odpor nihče ne bo zmenil, ker je skrb za njihov blagor poverjena komisarjem, ki baje za kulisami pripravljajo nagim okoličanom neprijetno presenečenje, da postanejo kar črez noč goriški meščani. Jtoskušenega umora in prizn."ili le lahko im eno poškodbo m ie to s sszaimi ofejievals nimi okoJnostmi radi delne an»obrhK»t»l jO bil obtoženec obsojen na 7 mesecev m C dni zapora, katerega je že več kot dovolj prebil v preiskovalnem zaporu. Zagovarjal ga j« od v, Zennaro iz Trsta. Spremembe pri «Novi dobi*. V upravi »rt v uredništvu «Nove dobe* 9© nastopile velik« spremembe. V upravi mora vladati velika de«5 nama suša, ker ee je «Nova doba* spremenUsp iz tednika v dvotednik, se da bi a tem črhnil« niti besede. Videm najbrže noče več zalagat« tega brezupnega podjetja in je ustavil n*; daljne podpore. Po vsebini poslednje -Novo dobe* se pa lahko sklepa, da ni več v uredništvu viteza Peternela, ker v poslednji številki ni več njegovih jezuitsko zavitih uvodnih Člankov, ampak le članki »poštenih in nepn-j stranskih državljanov*, ki so preveč nerod i, da bi znali prikriti pravi namen slovenskega! fašizma. Viteza Peternela je po vse^ verjetnosti razjezila njegova degradacija v občinskega Z uvedbo italijanskega občin- \ tajnika v Št. Petru in iz jeze je mož pričel nemčevanja krajevnih označb v našč deželi j Čudno, čudno tem bolj, ker bi Tr-žačan, ki napravlja izlete na Erlberg, zaslužil, da bi ga kje javno vzpostavili v občudovanj e kakor kako znamenitost.... Stojte! Stojte! Nekaj se nam svita v glavi Ali pa niso ta Erlberg morda naše — prijazne Artviže z njih romantičnim razgledom 7 Pa še ena misel nam sili v glavo. Ali niso morda prekrščevalci in pačitelji naših krajevnih imen ob tolikem nnpt nem delu prezrli tisti «senčnati breg»? Ker pa «Plccolu» jemlje sapo, če bi moral napisati slovensko krajevno ime, je — Bog sam vedi kje — iztaknil — Erlberg! Res genijalen je naš «Piecolo». Samo ne bi smel pozabijaii, da je včasih zelo majhen korak od genijalnosti do — smešno sti! Upravičeno vpraianfe Te dni je slavil svojo poroko tržaški poslanec, on. Francesco Giunta. Najprej civilno seveda. Potem pa tudi cerkveno. Cerkveni obred je opravil kardinal Va-nutelli, eden najuglednejših in najvplivnejših članov kardinalske ga kolegija. Cerkev je bila slovesno odičena. Gospod Giunta je bil torej menda tudi prii sporedi. Ali je izpovedal tudi zažig tržaškega «Narodne ga doma»? Saj so po naukih cerkve tudi zažigi — greh. Zato mu je spovednik gotovo naložil, naj popravi storjeno škodo. Upravičeno je torej sedaj vprašanje, ali bo sedaj poravnana škoda, povzročena po rečenem požigu?! MAGĐALENSKA PODRUŽNICA ŠOLSKEGA DRUŠTVA je imela preteklo nedeljo svoj redni občni zbor v prostorih «Gosp. društva« (Pri Tirolcu). in želi natančnejših podatkov, naj se obrne na č. g. A Ziliani, Trat, via Rossini 28. Čas za zgiasitev je do 15. jattja. Podružnica Šolskega drvita prf Sv. Jakobu priredi v nedelo, 13. t. m. v dvorani DO pri Sv. Jakobu veselico z zaključkom otroškega vrtca. Stariši in drugi prijat«$ društva §0 vabljen., da se prireditve poln ©Številno udeležijo. " M. D. P. - Sv. Jakob. Jutri, v pondeljek, redni sestanek ob 20.30. — Odbor. Oaliii— Ustanovni občni zbor se vrši 13. t. m. ob 9. zjutraj. Vpisuje ae od joferi dalje ob 17.30—19. zvečer. Koatovdsko-proocika —•« vabi za danes ob 18. na sestanek. Zbirališče pred cerkvijo na Kontoveiu. Vabi se zlasti dramatski krožek na Kontoveiu. — Sklicatelj. Iz triaikega livNenia verigo in Jim pokaže, da je korist države; zbor v prostorih . u^^ . ; /.. p __t Poletf Ma tfdalenčanov so se udeležili občnega višja od njihove ambicije m njihovih name- ^ 7 vc4ikcm številu tudi šentjakobčani, nov. K temu pa prihaja se dejstvo, da so ^ odbor geatjakobske podružnice. sedanie oooziciionalne stranke, ki so se M sedanje opozicij združile v biok, sicer zložne v negativni smeri, v nasprotstvu proti sedanjemu režimu, da pa so med njimi tolika načelna in programatična navzkrižja, da bi se —-vsaj v tem hipu — ne mogle združiti tudi za pozitivno delo, za program, ki bi mogel Navzoč je bil tudi predsednik centralnega odbora «Šol. društva», dr. Abram ter njegova gospa, ki je zastopala mestno žensko podružnico Šol. društva. — Dnevni red občnega zbora se je razvijal kakor običajno. Pri točki «Razno* se je razvila debata o vprašanju, ak nai se obdrži še nadalje ta važna postojanka. da mora ostati magdalenska dati "solidno podlago 'za trajno vladavh. Sklenilo se je, ^ ^ ^ Moč sedanjega nacelnia vlade ,e tudi v ^^^ ,vežePmoči< 'ki naj podružnico okrepijo, tem pretežkem položaju v idejni razdvoje- ™ .... , ------- nosti njegovih nasprotnikov. Seveda je tudi ta moč kaj relativne vrednosti spričo dejstva, da gospod Mussolini nima posla le z aktivnimi udeležniki parlamentarnega in političnega življenja, marveč je po naši sodbi njegova velika, kočljiva in težavna naloga tudi ta, da pomiri vso užaljeno in razburjeno javnost! Z vzpoeta-vo normalnih razmer na osrednjih obla-stvih in v parlamentu ne bi bila še odpravljena nevarnost, ki so jo izzvala razkritja po umorstvu posianca Matteottija, prili mora marveč tudi »crmalizacija v vse javno življenje. Ni dovolj, da so ali bodo morali še v ječo že razkriti zločinci, ki so izzvali to veliko nesrečo .Duhovi široke javnosti se bodo mogii pomiriti še le tedaj, ko bodo podana jamstva, da se do korena iztrebi vsa gnilav od visokih pa do najnižjih plasti v državno-pravnem in javnem življenju! , Da sta gg. Mussolini in Federzoni jela čistiti pri glavi, je hvalevredno in v tem trenutku najnujnejše delo. Bilo bi pa prikrivanje resnice, če bi hoteli po ta je vati dejstvo, da se je zlo razpaslo tudi v nižjih in širokih plasteh. Ko pa govorimo o zlu, ne mislimo morda le na sleparstva in korupcijo po zgledu tistih, ki čakajo sedaj v ječah na zasluženo kazen. Mislimo marveč tudi na nesposobnosti, samofvoljnosti in nezakonitosti na polju državne uprave, ki jih zaprečajo tu pa tam razni podrejeni organi! In to zato, ker sta jim domneva, da jim je vse dovoljeno in da morejo vse, ne da bi se jim trebalo bati kazni, vcepljala pritisek in vplivanje od strani stranka rje v, ki 90 sebe istovetili z državo, si usvajali njene funkcije ter utrjali svoje pomočnike Ža predsednika podružnice je bil ponovno izvoljen ugledni Anton Miklavec. — Po občnem zboru so nekateri rodoljubi nabrak za magdalensko podružnico L 193. Tudi se je vpisalo mnogo članov. — Magdalenčani! Vpišite se v svojo podružnico I * * • Šolsko društvo, - magdalenska podnižmea. Otroška prireditev, ki se je imela vršiti danes, ob 5. pop. v dvorani «Pri Tirolcu* odpade m se prenese na nedoločen čas. — Odbor. Šolsko društvo, podružnica pri Sv. Ivanu opozarja, da naj pride, kdor hoče imeti mirno vest, danes na veselico, ki se vrši na vrtu Nar. doma pri Sv. Ivanu v korist ?efek-cije otroškega vrtca. Začetek ob 17. uri. Komur za svoj narod mar, ta naj položi danes za našo nežno deco dar! Počitniška akcija. Otroci za Trnovo, Bukovje, Trnje, Gorenje, Predjama, Št. Peter, Petelinje naj se zglasijo v pondeljek ob 5. uri popoldan v uradu Žensk, dobrod. udruženja, da dobe navodila, ker odpotujejo v sredo zjutraj. — Žensko dobrod. udruženje. Šolska razstava v Barko vi jah. Na naših okolic anskih šolah so se v zadnjih letih zopet uvedle koncem šolskega leta razstave ročnih del in risb. Razstave so velikega pomena za šolsko mladino, ker jo vzpodbujajo k pridnosti, a zraven ji vzgajajo umetniški čut. In res se Že v par letih pozna velik napredek. Kričeči šablonski nemški uzorci so skoro zginili iz ženskih ročnih del nadomeščajo jih lepi, v barvali in formah ubrani, večinoma domači uzorci, ki so se vsled svoje enostavnosti iako zelo priljubili. V Barkovljah smo imeli letos kaj lepo razstavo. V okusno okrašeni dvorani je bilo postavljenih več vrst miz z lepo razvrščenimi ročnimi deli, med katerim so bila nekatera tako dobro izdelana, da bi človek ae verjel, da jih je izvršila otroitita Toka. Zanimiv« bo bile risbe po novi metodi, ki daje otrokovi iznaj- Kaj vse stori sladka vinska kapljica. Včeraj popoldne okoli 18. ure je aeki po delavsko oblečen mož, pijan kakor klada, prepeval in ukal na ulici Carducci. Nenadoma pa je moža nekaj ujezilo; začel je razgrajati in nadlegovati mimoidoče ljudi. Da bi si ohladil jezo, je končno udaril s pestjo po šip4 izložbe trgovine z ortopedičnimi predmeti, katere je lastnik Julij Reddersen. Prihitel je neki mestni stražnik, ki je imel mnogo opraviti predao je pijanca ukrotil. S pomočjo dveh uslužbencev »Belega križa® ga je odvedel v mestno bolnišnico, kjer bo mož ostal, dokler ae iztrezne. Potem bo moral najbrž par dni sedeti za omreženim oknom, ker je povzročil lastniku trgovine 150 lir škode. V zaameafri noža. Včeraj popoldne okoli 16. ure se je 25-letni težak Adrian« Bin, stanujoč v ulici Lloyd ftt. 14, spri iz neznanih vzrokov s pomorščakom Lovrencem Cecchini, stanu-jo čim v ul. Ferriera št. 14. tCmehi »ta si moža skočila v lase; nekaj časa sta pridno drug drugemu s pestmi rahljala kosti, končno pa ]či za nameravane iu- ziie če ji )« rcs Pri 81-011 blašor našlh obcm" Vrhunec nesramnosti. Neki «poštem in nepristranski državljan* je napisal v poslednji «Novi dobi® razen mnogih bedastih vrstic tudi sledeče, ki vsled svoje nesramnosti morajo osupniti vsakogar, ki se še smatra za Slovenca: ______,__ «Dolgo sem zasledoval manjsinsko narodno gibanje, in to ne le pri nas, ampak tudi v drugih državah, ter sem prišel do zaključka: nam Slovencem v Italiji se, primerke narodne manjšine v drugih državah, razmeroma dobro godi, in edino kar aam manjka, je recipročno zaupanje med vlado m nami.» Naj nam »pošteni in nepristranski drzavljan» navede države, v katerih se kompaktno naseljene narodne manjšine ne smejo posluževati svojega jezika v javnih uradih m na sodnijah, naj nam navede, v katerih državah ni do-volien pouk dece v njenem materinem jeziku. Na ^državljana* bi lahko stavili še stotero drugih vprašanj, toda omejujemo se le na glavna, ki nas najbolj težijo, Sicer pa naj se «pošteni in nepristranski državljan« prej podpiše, ker nikakor ne moremo verjeti, da je dotične vrstice napisal Slovenec, pa četudi laŠist. . , . . BoH v zabavo vsem tistim, ki se še niso ■kregali s pametjo, nego v drugo, navajamo še sledeči feUv hlapčevske duše »poštenega m nepristranskega državljana*: «Poglejte manjšine drugod in delo njih voditeljev! Pri vsaki priložnosti, če drugega ne, pošiljajo vdanostne brzojavke predstojnikom države in vlade.» To je pot, po kateri lahko postanemo pošteni in nepristranski državljani. Učiteljsko zborovanje. V četrtek se je vršilo v Gorici zborovanje goriškega učitelisiva, na katerem je došlo mestoma do zelo bimuh incidentov. Uboga učiteljska para na Goriškem ie namreč večinoma še vedno provizončno na stavljena, vsled česar mora koncem vsakega šolskega leta znova in znova vlagati prošnje za definitivno nameščenje in tudi ne dobiva med počitnicami nikake plače. Ni n.kaka v veri. da ie njihova moć tolika, da more- dliivosti prosto polje. Tudi deška ročna dela Sport Nogomet. Y ■edeljo, 29. t m. se je vršila v Dobrodu pri fit. Vidu prijatefiska nogometna tekma med S. K. «Nanoa» iz Vipave m S. K. «Št. Vid». Upoštevajoč dojstv«, da ja četa iz St. Vida komaj pred kratkim astanov^ena, medtem ko obete** S. K. «Naaos» ie leto dni, ne občuten poraz moštva 5. K. «St. Vid» vaetft za dokaz morebitne nesposobnosti. Vaje se koče ta skupnega igraaja. pa bo že ilo. — Izid sledeči: S. K. -Nanos, premaga S. K. eftt Vid* «6:0. S. D. A. (nogometaš o*ak) Opčine. V nedeljo. 13 L as. ae vefa aa ležečim med OpCfnams in IVaaelrnm l»*>»telj-ska nogometna tekma med aotfom. četo SDA in nogom, čete MDP. — Kar ie «o sploh prva tekma med dvema alu—»silam športnima drnfttv« strani našega občinstva. Narofelt* In ilrlt« „EDINOST" čuda, če je v teh trpinih konečno zavrela kri. ko že toliko dolgih let živijo v večni negotovosti in so izpostavljeni vsem mogočim preganjanjem. V tem letu bo baje veliko število slovenskega učiteljstva odpuščeno. M^gi, ki so žrtvovali za razvoj šolstva na Goriškem vso svojo ailsdost ves sok svojega Življenja, se jeseni ne bodo smeli več vrniti na mesta njihovega službovanja in postavljeni bodo kratkomalo na cesto. Gorica dobi šolsko avtonomijo. Ker v starih pokrajinah uživajo šolsko avtonomijo samo glavna r"*^* pokrajin, bi morala Grorica z avedbo italijanskega zakona zgubiti tudi pravico do šolske avtoaomije, ker ni več glavno mesto defete. Ker pa je z dekretom z dne 1. maja 4. L dovoljeno, da smejo imeti v novifc pokrajinah šolsko avtonomijo tudi taka *pe*ta< kiniso glavna mesta dežele, bi tudi Gorica še za nadalje ohranUa ioUdu^ atetlSUSlt^četrtek zjutraj je bil «lo-vesao postavljen temeljni kamen za novi mostan na Sv. Gori. Slavnosti so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti in neznatno število vernikov. Slavnostni govor ,e držal nov pater gvardijan na Sv. Gori. Napadalec sea. Bombi** obsojen. V četrtek se iepričela v GoritA porotna obravnava proti klepariu Mateju Collazio, ki je pred letom dal oddal več strelov v Gorici na Korzu na •en. Bombiga. Razprava j« končala v petek popoldne. Ker so porotniki zanikali vprašanje štrajkati. -Nova doba» ugaša in ni več daleč d. ko doccla ugasne. Trezni italijanski fa^sti se tcija veselijo, nam pa bo iskreno žal, če se to zgodi, ker z zatonom nove dobe zgubimo go-riSki Slovenci mogočno propagandno sredstvi za našo pravično stvar. Telefonska zveza Ajdovščina—Postojna. V'h pavske občine med Ajdovščino in Postojna so vložile na poštno ravnateljstvo v Trsltf prošnjo za zgradbo telefonske zveze Ajdova ščina—Postojna. Poštni komisarijat v Trstu je sedaj rešil prošnjo v tem smislu, da jo zgradba zveze izvedljiva, če prevzamejo prizadete občine stroške za postavitev telefonske proge in preskrbijo prostore za urade. Žico bo dala izjemoma na razpolago poštna uprava iz zaloge porušenih vojaških telefonskih zvez. Razen tega je odgovoril tudi oddelek za gradnjo in vzdržavanje telefonskih in telegrafskih prog, da se je pri zopetni postavitvi brzojavnih drogov med Ajdovščino in Prevalom, ki se baš seda» vrši. skrbi za to, da se lahko brez velikih stroškov in težav dodenejo na drogove nove žice za bodočo telefonsko zvezo med Ajdovščino in Postojno. Iz Idrije. (Zrelostni izpiti na realki). Zrelostni izpiti na tuk. realki so se vrcili od 24. junija do 5. julija pod predsedstvom ravnatelja g. dr. Ciko-viča ter v navzočnosti kr. komisarja 4 P™*- Lorenzonija, Od priglašenih 23 kandidatov je izdelale zrelostni izpit samo 11 in sicer: Bezeg Milena (z odlike), Vončina Ivanka, V onci-na Marija, Lapajne Ivan. Lapajne Stanko, Kenda Peter vsi iz Idrije; Adamič Miroslav iz Doline (Istra), Garzarolli Gabrijel iz Postojne, Mahnič Srećko iz Dekanov Žnideršič Karo! z Opčin m Lupm Bogomil iz Nabrežine. (Stanovanjska kriza). — Zadnji čas je začelo rudniško- ravnateljstvo potom tuk. sodnije brezobzirno metati ubo^e družine upokojenih rudarjev in njihovih vdov direktna na cesto. Škandal nad vse skan. dale za naše mesto je to žalostno stnpje, posebno če gre človek po ulici ter viut te uboge ljudi z opravo vred na cesti! Ali ru to velika sramota in krivica, kr vpije do neba! Ubogi rudarji, ki so 40 in več let delali v jami ter jim rudnik plačuje tako mizerne pokojnine, da ne morejo ne živeti ne umreti, so torej povrh tega dočal.ali še to, da se brezsrčno postavljajo na cesto-! — Kaj naj sedaj napravici ti reveži, ki nikakor ne morejo dobiti stanovanj, ker jih sploh ni na razpolago! Stanovanja, ki so jih morali šiloma zapustiti ubogi penzijonisti, so sedaj večinoma prazna in le radovedni smo, za koga ph je rudnik namenil! Ali namerava morda impoi iiratt delavce iz drugih krajev? To bi bi'a še večja krivica, ki bi se godila našemu prebivalstvu. Ali nimamo dovolj domačsh brezposelnih delavcev, ki so že vajeni de-, lati v jami in so gotovo bolj sposobni kot delavci iz drugih pokrajin! Stanovanjska kriza v Idriji bi gotovo ne bila take velika, če bi se rudnik potrudil in bi dal na razpolago vsaj nekaj od žuljev idrijskih rudarjev prisluženih tisočakov, in br popravil nekaj poslopij, ki bodo s čas*>m razpadla. V prvi vrsti je gotovo rudnik poklican, da tudi sedaj skrbi za ljudi, ki so dali vse svoje moči in zdravje v prid državi, ki sedaj z njirri tako mačehovr-ko postopa. Vemo, da je g. župan napravil že vse mogoče korake v tem oziru in u-pamo, da bo krnel uspeh! PogJ&vfe brez konca. V gori?ko bolnišnico $0 pripeljali 18-lctnega Jakoba Kranjc iz Po-nikev, ker je zadobil težke rane od granate, ki mu je eksplodirala. Zopet samomor. V petek zjutrai so opazili mimoidoči približno 50 let starega mrtvega moža in ob njegovi strani je ležala skoraj prazna stekleničica, v kateri je bilo Še nekaj lizoforma. Očividno se je mož že ponoči zastrupil in si vzel življenje z zaužitjein te tekočine. Edino, kar so pri njem našli, je tramvajska legitimacija, izdana od tržaškega t.am-vaja m glaseča se na ime Pietro .Juch. Samo-, morilca so prepeljali v mirensko mrtvašn-co. u tržaške pokr&iine Iz Nabrežine. Prejeli smo in objavljamo: Ugledno uredništvo «Edinosti»! Smatram za zelo koristno, da zaradi moral-, nega vtisa, ki ga je napravil na moje številne prijatelje med drugorodci in nedrugorodci v Nabrežini in izven Nabrežine dopis objavljen v «Edinosti* od 3. t. m., sporočim sledeče: Naj vedo vsi, ki tega 5e ne vedo, da nisem imel in da se mi ne more pripisovati nikake skupnosti z Amato Scopijera in De Cilia, kr.-terih delovanje obsojam danes obenem z dru gimi f somišljeniki. Zaniktrjem najodločneje Številna pretiravanja, ki jih vsebuje omenjeni dopis, kakor n. pr., da sern jaz rekel: «Ali poj-t dite spat ali v Ljubljano!* in še razne druge stvari, katerih že po svojem miroljubnem zna-. Čaju nisem mogel nikoli izreči. Moje posredo-, vanje je imelo le namen, 0 k0h6L 69 — PftflRIHS, gobast od L 98.— nasroi »Mi, etike t 3.60,3.-, 1.SC SNtka, deška od l 6.70 naprej Gobasto blago za kopotae gtatte Is riionai Obleka Obleka kopalna, trteot, Z kosa, noj-9 Dovelsi vzorec L 33.—» 2Š.50 25.— kopalno, brez" krila, kakor t moška, različni vzorci L 20.—f 18.-, 16.- kovGlaa, trleot L 6.—, 4.— kopalna v vseh enotnih barvali od L 39.— naprel Cepiča Plafč_____ niifitf kopalen, bTaso jRcouard, od rluSt L 60.- naprej Cope, kopalni v vseh barvah L 65.— OMeke n8-d-kiiske ^ 22/ro, Enotne barve Risbe 15« ca L 22. fntnOa. 150 n od 134 MpreJ Kopotae torbice iz Maso po L 10. Nadaljujejo se naši 13.50 Kopalni čevlji Kopalni teviii, h, m, m I 8.50, 7.80, 6.50 Kopalni ievill, BTUSE jako moćni L 18.— Kopalni ievili iz gumija L13.- VELIKE POPUSTI NA BOMBAŽEM 1 r * ■f 'X ■ -•V 1 ■ : i- - r i * j * W\ ■ . 3 /T-"-«1 i n Drago Godina: IDEALIZEM V«ebtrj« Bled drugim: Kulinrni napredek — po-sie«Hca borbe idealizma proti materijalizmu. Imperialistični m potlačeni narodi. Potapljanje —lih ia arabjib premoženj t morju Tele-kapitala. Narodno vprašanje (kapitalizem bodo zrušili potlačeni narodi pod vodstvom proletarijata). Versko vprašanje. Socijalizacija trgovine. Reforma denarja. Nov davčni sistem (davek na stroje in prirodne sile in popolna osvoboditev kmetov ter nižjih in srednjih slojev od kakoršnihkoli davkov.) Zaščita kmetskih in drugih malih premoženj. Cene 12 lir. Glavna zaloga: D. Godina, Trst, Via Coeuaerciale št- 8» Knjiga je na prodaj v I kep£arai Stoka t Trsta ia ▼ obeh slovenskih knjigarnah t Gorici. 445 Velika izbera. Cene nizke. Zlitima ALBERT nW Trst, Via Mazzini št. 46 25 Ccfllkevaita tovarna utež in mer 10 a Podružnica v Trstu 411 Prodajalna Via Milano 18, Telefon 19-89. Delavnica za poprave Via Milano 29. Tehtnice vsake vrste majhne in velike. Medeni uteži in iz litega železa. Vse blago je nacijonaino in izdelano po predpisih italijanskega zakona. Tvrdka izdeluje vsa popravila in preskrbi tudi peTijodične preglede na merosodnem uradu. V takem slučaju nadomesti materijal, ki S2 ima pregledat!, z lastnim materijalom. Najboljši šivalni stroji so Nolboljši materijal. največje jamstvo. Lir ezp Ličen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje L 570.—, za-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer- nejših cenah. Zaloga šivainih strojev in potiebšćia 24 CenrelHni, Trst. Via G. carducci 27 Na zahtevo se poSIjejo ccniki. PODLISTEK W. CofltDi: PREJE IMENA (71) Roman. Potepuh, ki jo je opazoval med branjem s svojimi zvitimi otaa, ai ▼•dri, je bolestno vzkliknila. «Ps omrnm pisan* ki aa H ga pisala, po težkem boja; ki som ga btlaf Oh, Nora, Nora I» Kdo je Nora?» yt vprašal kapitan z največjo vljudnostjo. Obrnila se je k njemu in o£i so se ji zablistale. «Afi ye ta atvar že ofagavljeaa?* je vp rajala a s nogo Ksf; «afi h te vss Yosk POZOR GOSPODINJE! Tvrdka «Yinoa*raria» v Gorici, vit Carlo Favetti it. 6, prodaje kozarca ia aparate «Rex», za konserviranje sadja in drugih živil. Dobijo se tudi »*v«KU IKaL M oioa. 868 te i sramoti?* •Prosim vas« aa* ja sekei kapitan pomirjevalno. »Popolnoma utemeljeno morem trditi* da je bil ediai krožeči izvod ta, ki ste ga da 4a Toda še predno se ga jc dotaknil, ga je ona vzdignila s tal, ga raztrgala na drobne kosce in jih raztresla črez zid. «Imenrtnof» je vzkliknil kapitan. Spominjate me na svojo umrlo mater. To je družinska poteza, g ospica Vanstone. Vsi smo podedovali to vročo kri po svojem dedu od materine strani.» «Kako ste prišli do njega ?» je vprašala nenadoma. Kapitan je začel pripovedovati v najdaljših besedah, ki jih premore angleški jezik in z najizbranejčimi frazami. Ker bi mu v tem slučaju laž ne prinesla nikakega dobička, si je prizadeval govoriti resnico v vseh podrobnostih. Toda efekt ni odgovarjal njegovemu pričakovanju. Ona ni bila prestrašena, ne zmedena in ni da se ma hoče prepustiti na milost in nemilost, ali pa ga vprašati za svet. Odločno mu je pogledala v obraz m rekla, ko je končal: •Nadaljuj te J» •Nadaljevati?* je ponovit «Iz srca mi fe žal, če asm vas ozlovoljil, toda resnica i s ta. da sem končal.» •To ni rez. Konec svoje povesti ste izpustili. Konec je ta-le: Vi ste me zasledovali in Hočete zaslužiti oetdeset ftmtonr.a Ta odkritosrčnost ga je tako presenetila, da mu je za trenotek sapo zaprlo. Toda on je že tolikokrat slišal najstrašnejše resnice od drugih, da ga tudi ta ni mogla spraviti iz ravnotežja. Predno je utegnila Magdalena izkoristiti ta položaj, si je že opomogel, bil je že stari Wragge. «To je bila šala!» je rekel s pomilovalnim nasmehom in bobna) z dežnikom po tleh. Kdo drug bi vzel stvar resno, toda jaz nisem zamerljiv.* Magdalena ga je pogledala z nemim začu-, denjem. Do sedaj je imela opraviti samo z ljudmi časti, videla je samo proizvode civilizacije. Kako bi pa s tem Človekom postopala, ni ^nedela, pri vsej svoji prisotnosti duha. •Oprostite, če se zopet povrnem k stvari,* je nadaljeval kapitan. «Ravnokar mi je padlo na misel da ste morala vendar resno misliti. Toda, otrok moj, kako naj zaslužim petdeset funtov, če mi jih ni še nihče ponudil? Ti plakati bodo izdani šele črezčteden dni. Kakor vas vsi vaii sorodniki žele nazaj dobiti, vendar ne bodo odvetniki izdali onih petdeset feotov do skrajne sile. Ali še verujete, da so moj« prazni žepi željni vašega denarja? Sicer pa gre ob devetih in tri četrt vlak v London, odajte se željam vašim in vrnite se deftiov.« Loterijske izžreban« dne 5. Bari 24 Firenze 56 Milano 83 Napoli 79 Palermo 78 Roma 29 Torino 83 Venezia 40 Številke julija 1924: 75 52 15 68 22 29 88 51 U 43 81 7 83 36 51 89 42 63 33 49 58 67 11 78 55 31 6 47 60 50 22 17 DAROVI Potom g. F. Marmolja so darovali "za «šolsko 'društvo*: Tvan Rejec L 5.— Posojilnica v Škriljah L 10.— Vrčon Anton Skrilje L 5, Mer-molja fran Dobra vije L 10, Ivančič L 5. Skupaj L 25.— Na južno povabljeni moški zbor pevskega društva «Venček» ki so spremljali k večnemu očitku s pesnimi žalostinkami nepozabnega pok. Andreja. Šuc iz Dutovelj, so na predlog stareišega tenorista-ob kapljici dobrega terana Ida i o vali L 21.— za «Šolsko društvo*. V počastitev spomina pok. Mihaela Ćok-a daruje Konsumno društvo v Lonjerju L 50.— jin člani pevskega društva «Zastava» istotam }L 25 skupaj L 75 in sicer polovico «Šolskemu diuštvu in polovico «Dijaški Matici.* Za storjeno mu uslugo daruje g. Rak Jožef L 5.— «Šolskemu društvu*. V počastitev spomina pok. očeta Petra Grudna iz Sv. Križa kateri je ljubil in učil lju- biti svoj' narod daruje sin J ust L 30.— «SoL druitvu*. V počeščenje obletnice blagoreetnikov Sv. Cirila in Metoda daruje Idrski L 5 za «SoL društvo*. V počastitev spomina pok. Josipa Cok daruje pevsko drbitvo <5bm> pri Sv. M. Magd. L 25 za tamošmi otroški vrtec. V isti namen daruje E. T. al (Denar hrani blagajnik podružnic«). Srčna hvala! Namesto daru v spomin gospodični učiteljici, darujejo ob koncu šolak. leta učenke VIL razreda pri Sv. »akobu L 22 za "Sol. društvo. V počastitev spomina pok. dr. Nade Slavi-kove je nabrala g. Capuzzo med zavednimi Sentjakobčani L 103.70 v korist «2ensk. dobr. udruž.* in šolski refekciji pri Sv. Jakobu. — Iskrena hvala! - Darovali so: po L 5: Capuzzo, Šora, Konič, Tinta, Vrh, Stepančič, nečitkivo. Sever, Stupar; po L 4: Verh L.; po L 2: Mery, Hervatin, Cernič, Bratirž, Merhar, Pahor, Ma-koc, Ribarič Sepin, Skrinjar, Tominc, Mezgec, C astro, Bradač, Gerdevič, Nedoh, Reiter; po L 1: Mlač, Roje, Bradač, Sreboč, Godina, Vovk, Sluga, Koaič, Kokošar, Tome, Orel, Princ, Besednjak, Rebek, Pamic, Kaušek, M*-glica, N. N., Rupnik. _ Borzna po rotila. Tuja valuta na tržaškem trga. ogrske krone ...........0.0250 (K)3 avstrijske krone.........0.«325 0.0335 češkoslovaške krone........68 50 68.75 dinarji .............27.<>5 Ž7,90 eji ...............9— 9.50 marke............. .—.— —•— dolarji.............. 2540 23,50 francoski franki..........118.— 118 75 švi-arsfci franki..........417.— 419.— angleški funti papirnati......101.55 101.75 V nedeljo dne 21. junija se je vršila v banč-fnih prostorih v Trstu ob veliki udeležbi delničarjev glavna skupščina zavoda Banca Adr.iatica. Predsedoval ji je podpredsednik poslanec Alf^edo Fortunati, ker se je predsednik zavoda, poslanec Fulci, nahajal v parlamentarni misiji v inozemstvu. Upravni Svet je podal sledeči referat: Gospoda delničarji! < S čl. 32, § 6 (položaj bank) svetomargerit-skega dogovora, sklenjenega med .italijansko vlado in vlado Srbov, Hrvaiov in Slovencev, je bila našemu zavodu poverjena naloga poglobitve finančnih, gospodarskih in trgovskih stikov med obema sosednima državama, in obe vladi sta se formalno obvezali, da bosta na *. se načine skrbeli za razvoj banke same. * Ker je šlo za zavod, ki je imel svoj sedež v Italiji, se je mogel omenjeni cilj lažje doseči s tem, da se banka nacijonalizira in da pri tem vendar ostane tudi nadalje v najtesnejših stikih s svojim zveznim zavodom v Jugoslaviji, to je z Jadransko banko Beograd. Vsled tega je koj po ratifikaciji svetomarge-ritskega dogovora nastala neizogibna potreba nacionalizacije naše banke, in italijanska vlada nam je v vsakem pogledu pomagala pri naših pripravah za nacionalizacijo zavoda, ki ce je izvršila 1. julija 1923. Toda začetek nove uprave je zahteval ne-izrecno mnogo dela in Vam so dobro znane vse težkoče, ki smo jih morali premagati, da smo prišli do sistemizacije nacionalizirane ustanove. To se je doseglo žele prve dni novembra prošlega leta, tako da rezultati bilance, ki Vam jo predlagamo danes na odobrenje, prikazujejo v resnici samo dva meseca plodouosnega deia, in so potemtakem uspehi, primerjeni z vsakovrstnimi premaganimi ovirami in z zelo omejeno upravno dobo, za nas povsem zadovoljivi in nam za tekoče finančno leto zagotavljajo popolno sistemizacijo zavoda in vidno večji razvoj. Znamenja za to so ugodna: nova organizacija, ki smo jo dali banki s tem, da smo namestili prvovrstne ravnateljske moči, italijanske in jugoslovenske narodnosti, ki so si že pridobile ono potrebno zaupanje, brez katerega nobena ustanova ne more ne živeti ne uspevati; nova smer, v kateri zavod strogo razvija svoje delovanje s tem, da se bavi samo z izvršljivimi posli in da se pri tem tehnično in upravno ravna po najstrožjih od bančne prakse narekovanih kriterijih; opora, ki so nam jo brez drugega zagotovili emisijski in drugi prvovrstni zavodi v Kraljestvu; nove in številne bančne zveze pridobljene tako v Ita-Uti kakor v inozemstvu; stopnjujoče se in pomembno naraščanje števila klijentov in zaupnih pologov; najnovejše prisrčno poUtidno razmerje med Italijo in med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je banki omogočilo konkretno razvijanje njenega prvotnega programa, t. j. poglobitev gospodarskih in trgovskih stikov med obema državama. V ta namen smo že otvorili — kar Vam z veseljem naznanjamo — dve novi filijaiki našega zavoda: eno r.a Reki, ki je kakor ustvarjena da postane kmalu zelo važno središče za italijansko-jugo-slovensko trgovino, drugo pa v Milanu, (Via Broletto 16) ki je brez dvoma srce italijanske trgovine. m skupili na zavoda nca Adriatica Imamo nadalje hvaležno priliko obvestiti Vas, da smo se živahno udeležili pogajanj, ki so se vršila v Beogradu za italijansko posojilo srb&ko-hrvatsko-slovenski vladi in da je bila našemu zavodu za slučaj, da se zaključi posojilo, po izrecni volji Predstojnika naše vlade zagotovljena primerna soudeležba. Zdi sc nam odveč komentirati številke v biianci, ker mi ustvarjamo svoje najbolj upravičene nade za cvetoči razvoj našega zavoda bolj na podlagi dobro pretehtanih predvidevanj za. bodočnost nego na rezultatih minulosti. Vendar je ena postavka bilance, glede katere smo mcenja, da Vas moramo informirati, in ta je ^Likvidacijski račun*, ki vsebuje ogromni kup kreditov predanih nam od prejšnje bančne uprave. Mi smo posvečali in posvečamo tudi sedaj trajno in posebno pozornost ureditvi starih zadev, in uspehi, ki smo }ih imeli že v prvem času likvidacije, kakor tudi pazno in natančno proučevanje kreditov nam omogočajo dati Vam formalno zagotovilo, da : se predvidevanja bilance glede realizacije kreditov ne bodo le s sigurnostjo uresničila, temveč bodo, kakor vse kaže, bržkone tudi prekoračena. Imovinski položaj banke je torej trden. Glede postavk« ^Splošni izdatki* na računu zgube in dobička, ki je navidezno prevelika v primeri z ono o dobičku, se ertnenjujemo na pri-! pombo, da je vzrok temu iskati pred vsem v dejstvu, da smo morali prevzeti nase vse stro-; ške za nacionalizacijo zavoda, dalje v davkih, plačah in zastankih vsake vrste ter v odškodninah izplačanih nepotrebnemu odpuščen, osobju, tako ravnateljskemukakor rednemu. Povdarjati moramo, da so biti ti stroški neobhodno potrebni in da bodo imeli blagodejne posledice, ker so zagotovili banki ono gibčnost, ki jo potrebuje za redno in uspešno delo. V novem upravnem letu pa smo si nadeli najstrožje gospodarske kriterije, zato da s« znižajo stroški na ono, kar 6e more najmanj zahtevati za dobro funkcioniranje banke. Cisti dobiček bilance znaša Lit 74,669.%, glede katerih predlagamo, da se prenesejo na j nov račun. Istočasno Vas prosimo, da imenujete tri nove revizorje in tri namestnike za poslovno dobo 1924 ter da določite nagrado za bivie nadzorstvo. I Konečoo Vas prosimo, da odobrite našo kratko poslovno dobo, med tem ko si želimo, kar .je naše najgloblje prepričanje, to je, da Vam bomo mogli s prihodnjim referatom naznaniti, ; da so se naša predvidevanja uresničila in naše ! nade izpolnile.* Glavna skupščina je soglasno odobrila točke dnevnega reda, aa kar je bila zaključena. Namesto odstopivšega drja Voje Marinko-viča je bil imenovan za upravnega svetnika g. comm. Stevan Krsto Rajčevič, generalni ravnatelj zavarovalne družb« «Sava» v Zagrebu. I Za revizorje so bili imenovani: gg. Omati j conte comm. Vittorio, Gino de Lasinio in De Albori barone dott. Guido in za namestnike gg. Vladimir Teukarevič, Giustiniani conte comm. Cario in Viterbo avv. Dino. V naslednjem podamo še račun društvene i bilance in račun zgube in dobička. ARR1BA otroška radost, čokoladni bomboni, ki uničijo otrokom takoj in brez bolečin črevesne gliste. Zahtevajte in odklanjajte vse slične izdelke! CENA; ENA URA DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. NAVODILO PRIDSJANO. ftABADIE? • Evo t Naposled s« je vendar povrnil Izbora! cigaretni papir. Zahtevajte ga povsod. (5 Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher oMailst a tuHezvf«nttt h bo zobeh ijiiiim a ib nMimllti i» nMMib varili v Ecrici, no TMa 2J tftan itili ntterb ?l) NA OBROK od MS ta od 3-5. <72 AKTIVA. Bilanco dne 31. decembra 1923. PASIVA. Lire Ure Blagajna, kuponi in valute...... Tuzemskl portefeuille . 9,611.659 80 Reeskomptirani „ . 8.540.937 50 jnkasi.............. Efekti lastni........... Razne udeležbe ........ Dopisniki (dolžniki) . . .14,149 /40 04 Razni dolžniki..... 672.667-521 671,848-31 Delniška glavnica Inventar In ureditveni stroSki . . Nepremičnine ......... Likvidacijski račun stare uprave........45,724.02542 ;ezerve 30. 6.1923 prene-Šene za amortizacijo . .26,383 181*41 Dolžniki za garancije . . . . . . - -, | na garancijo 13.069.513 50 Efekt i v pologu j v y^rstv0 .12,724.682 20! 1,070.722 30 75,59285 3,432.676-39 2,181.000*- 14,822.407*56 153.123-38 1,767.450*— 19,340.844-01 1,283,237 — 25,794.195-70 |70,593.093*50 „ , . f ne hranilne knjil 4,006.415*— PoloZl \ ne tekoči račun . 6,979.349-84 Dopisniki (upniki) . . .15,534.980^» Upniki za inkaso . . . 551.996*20 Razni upniki .... . 820.288-60 Čeki v cirkulaciji .... Račun dividend delničarjev Garancije............... Pol >žniki f na garancijo 13,069.513-55 eiektov \ v varstvo . .12,724.682-20 Čisti dobiček .... 15,000.000-— 10,985,764-83 16,907.264*82 493.66918 54.292 — 1,283.237'— 25,794.105-70 74.669-96 IMm tovarna tefctni utež ie mar Giu$eppeFlorenz&Cs 7 zalegi ii delovala zo poprovi o m flnt Cacda 6, Telefon 13-64 naznanja svojim cenj. odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe sistema „Florenz" k m i roso dal poskušaj! glasom me-tričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1924, tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. 414 Moške obleke, izdelane In po meri, dežni plašči, obuvalo, tallleurs in ženski Izdelki, blago vollč, vsakovrstno perilo Itd. itd. Konkurentne cene. Hojboijii pogoji. Krojačnica I. reda Vla XXX ottobre 3/L - Tel. 39-20 Prodaja na obroke. Kupujem srebrne brone, zlato ::: zobovje in M ::: v po nafvlijili cenah. NOVA ZLATARNA 443 Vin Betllal 13, url cerkvi sv. Antona novega Tvrdka M Via H vogal Via l Caterioa Velika prodaja ob priliki BIRI^E vseh vrst bele in barvane volne, svile, bombdževine, kakor tudi nogavic, rokavic, pajčolanov, cvetlic, čipk itd. — po tovarniških cenah — Dajajte prednost PIVU TRST, Plozza Carlo Goldonl it 5 Via Carduccl št. 33 popolnoma prenovljena. m ZiiIutsrM ib kosilu po nlzklb cenah. — Domača uma in Kraikl teran Iz najboljsni kleti. Lastniki f.iii cimetta. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA L I PODRUŽNICA V TRSTU 1 A I CENTRALA V LJUBLJANI J^ iMalnmiMfffUMr MH: fr-18, XM8 Unia li mm Binarjev Telefon: 5—18, 22-98 70,593.093*50 ZGUBA. Račun zsabe In dobička dne 31 decembra 1923. Upravni stroški Davki in takse Razne zgube . Čisti dobitek . Lire 1.088.199*54 171.477*2*5 34.563*70 74.669*96 Obresti . . . Provizije . . Razni dobički 1,368.910-86 DOBIČEK. Lire 656.950*79 386.872*37 325.087*70 1,368.910-86 Obrestuje vloge na vložnlh knjižicah po 4%, na tekočih računih po 4%% vezane vloge po dogovora. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. oosacK CdK Mlpriktatael&i z«en zJigoMjo Blagajna je odprta Od »V,-«1/. In od 14V.-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split :::::::