Conto corrente con la posta GOSI-VESTNIK Klanjščdc Franc. Jcurat ^ LEVPA p. AUZZA ^ GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V TRSTU = Št. 3. V Gorici, dne 1. marca 1926. - Gorizia, 1 maržo 1926. Leto II/. Izhaja mesečno. ° Naročnina 10 lir letno. - Posamezna številka $ po 1 liro. - Esce ogni mese. Izdaja: ZADRUŽNA ZVEZA V TRSTU Uredništvo in uprava se nahajata v Gorici, via S. Giovanni 6./I. ' na dvorišču. -—— Vsebina 3. številRe 1926. Gubršček Andrej (Dunaj): Briške suhe češplje 45 ŽIVINOREJA: pr. G. /.: Prva pomoč v hlevu (dalje). . . 46 tivinozdravnik Gerbic Josip: Ro kupujem krava (dalje). .....................47 Furlan Janko: Dobri travniki — podlaga do* bre živinoreje ......................48 MLEKARSTVO: Podgornik Anton: Kaj vpliva na i/de« lanje masla?....................40 ČEBELARSTVO: r- Bobič Leopold: Izpraševanje čebelarske vesti spomladi (dalje). ... .50 * * : Obvestila .... ' 51 VINOGRADNIŠTVO: ušaj Just: Rupestris..................51 SADJARSTVO: ■'rekelj Josip: Za boljšo sadno letino . n: Puščanje (s sliko) .... n: Storite svojo dolžnost . POLJEDELSTVO: Ing. Podgornik Anton: Par pripomb k sajenju krompirja ........................,56 P. A.: Deteljna predenica.............56 SVILOGOJSTVO: G. F.: Ne zabite na murve!.............57 VRTNARSTVO: — r — n: Kultura paradižnikov .... 58 GOZDARSTVO: Šuligoj Slavko: Važnost gozdov na Pivki . 59 GOSPODARSKI KOLEDAR: Marec ......................1 ... 60 VPRAŠANJA IN ODGOVORI: 15. 16. 52 53 54 Andrej: O umetnih gnojilih (dalje) • > erbig Ivan: O brananju, osipanju in gno« Jenju pšenice . . . . . . Kako naj zatiram deteljno predcnico? . 61 Ali sme dopuščevalna komisija proglasiti bika za nesposobnega?.................61 Ali naj razdelimo skupen gozd? ... 61 Ali se živinski davek nalaga tudi na uvo* žene bike? ...........................62 Ali obstoja uvozna carina na ovce? . . 62 Ali je davčna izterjevalnica upravičena globiti zamudnike?....................62 TRŽNE CENE:...............................62 GOSPODARSKI DROBIŽ .... ■OSEBNA VEST ........................ 17. 18. 19. 20. 63 64 Zavarovalnici „LE NORD" in „ ROV AL EXCHANGE“ sla najgotovejši zavarovalnici proti požaru, streli, ——w- jn vsem drugim nezgodam. —— Zastopstvo za GORIŠKO In bivšo KRANJSKO Ima HROVATIN KS1ST ^ OORICI, Vlale XXIV IVtacjcjlo št. 11 - prej ul. Treh kraljev. Zavarovanje proti nezgodam delavcev na delu. OKRAJNA POSOJILNICA V IDRIJI registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ustanovljena leta 1894. Uraduje v lastnem poslopju vsak dan, izvzemši nedelje in praznike. OBRESTI!!K Hranilne vloge na knjižice po 4°/0 Cisto 9 vloge na tekoči račun „ 4 ‘/j °/o „ Večje in stalne vloge po dogovoru DAVEK OD VIiOG PLAČUJE ZAVOD SAMI Izvršuje denarna nakazila v tu • in inozemstvo. — Izdaja brezplačne cirkul. nakaznice in čeke. — Inkaso faktur in cesije terjatev. Posojila na vknjižbo, menično poroštvo in zastave. Trgovcem in obrtnikom olvarja pasivne tekoče račune. — Poštni tek. rašun štev. 11/1591 - Položnice komitentom na razpolago. Najpopolnejše jamstvo za vlocje. Semena vrtna, travniška in cvetlična ter druge kmetijske potrebščine za vinogradništvo, sadjarstvo, mlekarstvo, živinorejo, kletarstvo in čebelarstvo dobite najboljše kakovosti pri tvrdki „VinoafjF0trio~ v Gorici, Piazza Vittoria (Travnik) št. 4. ZAHTEVAJTE SEMENSKI CENIK. Stalni in -večji odjemalci semen dobijo knjižico o vrtnarstvu, ki jo Je izdala tvrdka, zastonj. Zennaro & Gertfilli - Trst NajveEje zaicge v Julijski krajini: Steklene, porcelanaste in lončene posode, šip, zrcal, vsakovrstnega kristalnega stekla v vseh merah; Zaloge in uradi: Via P. L. Palestrina št. 3 in 7 (bivša Via delle Acque) telefon (št. 225. Nadrobna trgovina: Piazza Imbriani (bivša Piazza S. Giovanni) tel. št. 26-29. Prehodne zaloge: v prosti luki št. 4. ROJAN . Tovarna, zrcal (lastno poslopje) - TRST KMEČKA BANKA registrovana zadruga z omejeno zavezo V GORICI, PIAZZA DE AMICIS (prej Koren) Štev. 12. sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 50/,,, večje in na daljšo odpoved vezane vloge, po dogovoru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod ugodnimi pogoji. Ivan Kerže - list Piazza S. Giovanni priporoča svojo trgovino vseh kuhinjskih potrebščin, vseh vrst lese-nine, porcelana, aluminija,emajla itd. GOSPODARSKI VESTNIK gooooooooooooooooroooooooooooooooooooooocKX>oooooooocoockxjQooooooobooocKXX)ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc>ooooo § Št. 3, V Gorici, dne I. marca 1926. teto IV. § _ ">00000000000000006000000000 0000000000000000 00000000 OOOOOOOO JOOOOOOO 00000000 00000000 000000000000000000000000000000000000000000000000 g Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 8g Urednlitvo tn uprava v Gorici, Via S. 5 ^ lO Ur. — Posamezna Številka 1 liro. gg Glovannl štev. e., I. nadstr. 8 § :..- Ponatis je dovoljen s popolno navedbo vira. ..| ^OfioooooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOtJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOoooo Gabršček Andrej (Dunaj): BRIŠKE SUHE ČEŠPLJE. Naši Brica so pričeli že davno na Poseben način sušiti olupljene češplje samo na zraku in solncu. Proti gnilobi uporabljajo — žveplo. Ta slednja okol-nost pa zadnje čase škoduje kupčiji s tem blagom. Na lugijeniški razstavi lanskega poletja na Dunaju je bila razstavljena tudi posodica teh češpelj z nadpi-som: »Zdravju škodljive goriške suhe češplje« (Gesundheiissehadliche Gorzer Prunellen). Naznačena je bila množina žvepla na 1 kg češpelj. — Zato bo treba v bodoče izpodbiti bojazen konsumen-tov in zagotoviti jih, da je poslej žvepla-nje zelo malenkostno in torej povsem neškodljivo. Tako sušenje češpelj je drugod po svetu neznano. Samo v Kaliforniji znajo še tako sušiti, pa ne le češplje, marveč in v prvi vrsti marelice. Na Dunaju imajo kalifornske sušene marelice isto ceno kakor briške češplje. — V Kaliforniji imajo vrsto jako debelih češpelj, ki jih sušijo na poseben način s kožo vred. — Na Dunaju so te češplje priljubljene in se dobro prodajajo. Briškim suhim češpljam grozi velika nevarnost. To namreč ni kako za člove-j. ški živež važno — konsumno blago, namreč to je le posebne vrste delikatesa, ki jo uporabljajo sladščičarji bolj za o-kraske nego za vživanje. Nobeni gospodinji ne pade v glavo, da bi kupila kdaj takih češpelj za svojo kuhinjo. Zato se trgovci ne trgajo ravno za prodajo teh briških češpelj. Kupčija ne raste, marveč bnda, kajti kalifornski izdelki prodirajo v svet in izpodrivajo tudi briške češplje v deželah, kjer so bile že udomačene. Briške suhe češplje so namreč tudi še postale predrage, a našim Bricem se delo ne izplača več. — Letos so imeli žalostne izkušnje. — Zato naj jim sedanji položaj pojasnim, da si bodo na čistem za bodočnost. Za briško lupljenje in sušenje niso sposobne vse naše češplje, marveč le ena vrsta; večinoma jih morajo dovažati iz Istre. Za kilo suhih je treba do 6^/j kg svežih češpelj. Lani je bilo cena menda po 1.50 lir kilo, tako da je stal en kilo suhih češpelj — 9 lir brez dela. Tako sušene češplje so Brici prodajali znanim goriškim trgovcem, ki pa i-majo ž njimi še mnogo dela. Zlagajo jih v lične škatlje po 1 j/V-j. 1, 2 kg. Svoje odjemalce imajo v severnih deželah, nekoliko tudi na Dunaju. Ah razpošiljajo jih posamičnim trgovcem le v malih množi-nah. Škatlje so nalašč v ta namen napravljene, na vrhu polagajo po nekaj peres lavorja, a na omotu slike s šopom češpelj itd. Letos so trgovci ponujali cene, ki so oomenile za Brice očitno in veliko izgubo. Zato so hoteli poskusiti, če bi ne mogli prodati svojega blaga brez posredovanja goriških trgovcev. Njihov zaupnik je prišel z vzore,i na Dunaj in seveda do mene v nadi, da bom mogel pomagati. Za letos je bil ta poskus prepozen, zato brez uspeha. — Briškemu odposlancu sem našel edino tvrdko, ki bi to kupčijo prevzela, ako bi količkaj kazalo. — Ta tvrdka je že stara nad 40 let. Ustanovitelj še živi. Peča se edino s kupčijo češpelj na debelo. — Danes delujejo skupaj trije bratje (poleg očeta); dva brata sta stalno v Bosni ali Srbiji in Ru-muniji; tretji brat v Londonu. Prva dva kupujeta, tretji prodaja. Ta ima svoje zve/.e v vseh severnih državah. L. 1924. so prodali čez — čujte!! — 4000 vagonov češpelj. Ta tvrdka je pripravljena prevzemali ves briški izdelek, ako bo mogoče prodati ga. Vso daljno opremo v škatlje itd. bi tvrdka sama izvršila. — To še torej zgodi, ako bo količkaj kazalo, dasi se jej zdi tistih 10—20 vagonov le malenkost. Da ne bodo 5rici pa dolžili sedanjih goriških trgovcev, češ, da jih izkoriščajo, ker so jim premalo plačali, nai jim povem naslednjo neveselo novico: Brici so v jesen računali na ceno — 12 lir, a še bi ne bilo dobička. Kar so prejeli manj, je bila izguba. — )az sem pa videl na Dunaju račune gg. Torellija in Wolfa, ki sta prodajala dunajskim trgovcem te češplje, že lepo v škatlje zložene, — po 12 lir. V prvem okraju ima v znani ulici Wollzeile naš rojak g. Josip Ukmar iz Koprive na Krasu bogato založeno trgovino z jestvinami in delikatesami. Samo iz domoljubja prodaja tudi te češplje. Ah povedal mi je, da gre tega blaga jako malo. Ako bo kaj s tistim dunajskim velikim trgovcem, obvestim še o pravem času. Brici bi pa dobili za lupljenje češpelj — posebne stroje. Z roko gre prepočasi in je zato delo predrago. * * ** Ta zanimivo poročilo nam je poslal naš ugledni rojak Gabršček Andrej, ki živi sedaj na Dunaju VII. Stiftsgasse 21-11, telefon 35-2-89. Živinoreja. Dr. G. I.: PRVA POMOČ V HLEVU. (Dalje.) V dosedanjih svojih člankih sem razpravljal o ranah in krvotokih, ki se češče pojavljajo pri živini. Povedal sem, kako naj v takih slučajih živinorejec postopa in kakšna sredstva naj uporablja, da odvrne nesrečo od svojega hleva. Danes naj napišem nekaj o tem, kako naj živinorejec ravna, ako njegovi živini po nesreči obtiči kakšen tuj predmet v grlu. Kajti tudi taki pojavi so večkrat na dnevnem redu. Večkrat se pripeti, da se govedu u-stavi v požiralniku kakšna stvar, ki jej ovira požiranje in jo tudi nadleguje v dihanju. To se navadno dogaja govedu večkrat kakor vsaki drugi živali, ker ima tako ustvarjen požiralnik. Predmeti, ki se pogostoma ustavljajo v požiralniku, so: krmska pesa, kosi oljnatih tropin ali pogač, koruzni storži, senene kepe, itd. V takih slučajih naj umni živinorejec postopa tako-le: Žival je prepeljati na večji prostor, kjer naj se ji da požreti poldrugi ali tudi dva kozarca oljkinega olja. Živinorejec naj prime žival za nosnici in za roga, potegne nuj ji glavo navzdol tako, da je na lahkem raztegnjena. V tem položaju n oveže pas okoli vratu in pod onim tujim predmetom, ki tiči v požiralniku. Na to potiska s palcem leve roke predmet proti gobcu, dočirn poriva tudi desna roka, ki objema vrat od površne strani, obtičali predmet od desnice proti goban. Kadar dospe od dveh krepkih rok tako potiskani predmet grlu do ustja, ga potisneta oba palca od zgoraj navzdol in od zadaj naprej. Na ta način se stisne jezik, da ima tuji predmet širšo pot za izhod. Ako je bil tuji predmet več ur zakli-njen v požiralniku, da zateka radi tega živali po plinih raztegnjen trebuh, je treba, da se napravi vbod v vamp, kakor se to dela pri napenjanju, o čemur pa bomo pozneje govorili. Vbod v vamp obvaruje po eni strani žival, da se ne zaduši, po drugi strani pa lahko tudi povzroči, da tuja stvar brez druge pomoči sama zdrči v želodec. Ako bi pa vse to nič ne pomagalo, poslužiti se je neke posebne palčice, ki se dobiva na prodaj in je znana pod imenom »goltančeva cev«. Ta palčica je precej gibka, gladka, meri 1 cm aii malenkost več v premeru, je poldrugi meter dolga in nekoliko širša proti tistemu koncu, s katerim naj se potiska tuji predmet v goltancu proti želodcu. Palčico je vtakniti v gobec, ki je s posebnim lesom tako razprt, da ga žival ne more zapreti. Palčica naj se po grlu potiska naprej v požiralnik, pomagaje po zunanji strani vratu z roko, dokler dospe I Palčica do obtičanega predmeta in ga I Porine v želodec. Poudariti pa moram, da se je treba I tega pripomočka posluževati le v težkih ! slučajih in še takrat z vso previdnostjo. Ako zapazimo, da ne moremo ničesar j opraviti, ne smemo delati sile. Počakajmo lepo, dokler pride živinozdravnik. I Ako bi potiskali palčico nerodno in brez Prave preudarnosti, dosežemo lahko Prav nasproten uspeh. Prav lahko je mogoče, da s takim nasilnim ravnanjem ranimo notranje občutljive in nežne ude, kar ima za posledico pogin živali. Nekateri priporočajo se razna druga sredstva, ki pa jih navadni živinorejec le s težavo more sam uporabljati, i ?-ato pa je bolje, da se v težkih in ne-i varnih slučajih zatečemo k živinozdrav-niku. — Prihodnjič bomo nadaljevali. Živinozdravnik Gerbic Josip: KO KUPUJEM KRAVO . . . Marsikatero naše malo posestvo je I sedaj po vojni slaba kupčija z govejo ; živino spravila v dolgove. Pripovedoval rui je neki posestnik iz Drd: 2e štiri kra-Ve sem kupil po vojni, ali mleka ni pod Pašo streho, telička — zaroda ni v našem hlevu. Pri prodaji vsakega goveda sem izgubil — zadolžil sem se! Naši goveji trgi so prenapolnjeni s slabo govejo živino. Naš živinorejec stremi sicer, da bi si pripravil v hlev dobre mlekarice, ali poskusite kupovati in Vdeli bodete, kakšna je dandanes kup-pija s kravami. Dobrih, prvovrstnih krav ,e v naših hlevih malo, ah kdor jo ima, je Pe odda tako zlepa, ako ga res ne prisili botreba. Naravnost zločinsko bi imeno-val početje nekaterih trgovcev z govejo živino, kateri uvažajo goveda iz Jugoslavije. Na trgih v Sloveniji in tudi nižje doli je dobre goveje živine na razpolago. To, kar se dandanes uvaža za pleme preko granice za naše lokalne potrebe, to je naravnost, kako bi imenoval, izmeček onstranskih trgov. Cesar tam večkrat niti mesar ne kupi za zakolj, to pride potom prekupcev semkaj v naše kraje za — pleme. Ko kupuje naš živinorejec kravo, pogleda na tržni dan po živinskem trgu okoli, pa mu obvisi pogled na gotgvem živinčetu, ki mu ugaja. Pozabi pa pri tem na misel, katera bi morala voditi njegove korake, to je misel, da bi pogledal malo na pasmo goveda. Kako lepo je priti v hlev, kjer si živinorejec smotreno goji eno enotno pasmo, ono pač, katera je pasma dotičnega govedorejskega okrožja. Na naših govejih trgih vlada mešanica pasem in barv, večja skoro nego so pustni korjandoli. Naš živinorejec naj si izbere govedo, tudi če ni prav čiste pasme, toda vsaj deloma tako, da pride potem potom križanja s čistokrvnimi biki, kateri so sedaj že skoraj povsod vpeljani, počasi do ži-vinčet, ki mu ne bodo delala sramote v hlevu. In pa starost goveda! Ne kupuj starih krav! Raje stotak več, samo ne nabavljaj si starine v hlev. Kolikokrat je naš kupec opeharjen — hoče kupiti kravo za razmeroma mlado, pa je že stara kot greh. Pogleda na roge, tam se da približno razbrati starost iz obročkov okoli rogov krave, pa je vseeno opeharjen, ker je prekupec opilil in olikal roge goveda, prignanega na trg, tako da iz-gledajo taki, kot bi bili to rogovi mlade juničke. Ne kupuj krave, katere rogovi so opiljeni. Spoznaš jih po dveh sledečih znakih: Rog, kateri ni opiljen je lepo svetel in ima po vrhu neko glazuro, tako da rii treba mnogo vaje za to, da spoznaš opiljene rogove, saj ti slednji niso tako lepo svetli. Drugič je opiljen rog nekam sumljivo tenak v primeri z glavo in s tem, kako na splošno izgleda govedo. Poživljamo oblasti, da narede konec temu sleparskemu početju neka- terih prekupcev z govejo živino, kateri sistematično pilijo rogove krav, ter s tem opeharijo kupca. Še neka druga stvar je pri nakupu krave, katera se včasih naravnost otroško — malomarno prezira v dobrem upanju, da bode bik pri prvem skoku vse popravil, to je, ali je krava breja! Devetdeset od sto na naše trge prignanih krav, to smelo trdim, je jalovih ali pa kronično bolnih. Ta živina potuje in kroži potom prekupoev od enega opeharjenega živinorejca do drugega, od ene vasi spet na drugi konec dežele. Takole na novo nabavljeno kravo goni naš govedorejec parkrat k biku, plačuje skočnino, krava mu žre v hlevu dragoceno pičo, mleka ni, naveliča se, pa jo proda kot jalovo (seveda z izgubo) pre-kupcu naprej. Ko kupuješ kravo, kupi ako le mogoče zajamčeno brejo kravo, ali pa tako s svežim mlekom, drugače jo bodeš moral skoro gotovo prodati seveda na izgubo, ali kakor to šaljivo — zbadljivo imenujejo prekupci: dati ji bodeš moral, ko bode šla od hiše — mastno doto. (Dalje prihodnjič.) Furlan Janko: DOBRI TRAVNIKI - PODLAGA DOBRE ŽIVINOREJE. Zemlja se ne pusti varati in ako jo zanemarjamo, se maščuje in nam ne dajo dovolj pridelkov. Tudi samo, če prav dobro obdelovanje, je ne zadovolji; ona hoče biti postrežena z rastlinsko hrano. Kaj bi se temu čudili, ko je tako naravno! Kup, še tako velik, se zmanjša, če vedno odjemamo, a nikoli ne pridenemo. Tudi zemlja je podobna žitnici: leto za letom jo praznimo in vozimo z nje poljske pridelke. Koliko po ji vrnemo? Njivi kaj malega, t. j. le majhen del tega, kar smo ji odvzeli, ^ravniku pa najčešče nič. Prva ima še nekaj redilnih snovi, drugi pa je že izmozgan. Umni kmetovalec je spoznal lastno zmoto, zato skrbi in se potrudi vrniti obubožani zemlji saj deloma to, kar ji je odvzel; on dobro ve, da mu sicer popoln noma opeša. Tudi je prepričan, da edinij živež, oziroma nadomestilo za odvzete snovi je gnoj, bodisi hlevski ali pa umetni. Ta vsebuje vse snovi, ki so za rastlinsko rast neogibno potrebne. Pri nas je zemlja na splošno izčrpana in naglih korakov se bliža onemoglosti. Treba je torej resno misliti na odpo-moč. Naša prva. in največja skrb bodi gnoj, gnoj in spet gnoj! Treba je torej živine, ki je poleg te-j ga največji in najbol) gotov vir dohodkov. Seveda ni niti misliti na zvišanje glav goveje živine, dokler nimamo do-j volj in dobre krme, kot je v obče pri nas.i Travništvo je važna in bo kmalu najvažnejša panoga kmetijstva. Brez zadostnih in dobrih travnikov ni zadostne živine; kmetovalec brez živine pa danes ni kmetovalec in je podoben hiši brez. strehe. Malone pet mesecev v letu obračamo polju hrbet. Mislimo tudi takrat nanje in gledajmo je čez travnik, kateri je mati — njiva! V naši večinoma gorati in valovito- : kraševiti deželi dobimo veliko slabih 1 travnikov in pašnikov, z grmičevjem; 1 obrastlih krajev in mnogo neobdelanega 1 sveta. S takimi zemljišči ni prida, ni ko- 1 risti. Težko je tukaj misliti na izboljšanje j zemljišč, a kdor resno misli na prihod- . njost in noče trpeti nerodovitnih zem- ' Ijišč; kdor je enkrat videl, kaj zmorej , pridna in vstrajna roka, ne bo pomišljal j in se bo odločil napraviti iz svojega ‘ zemljišča travnik. V njegovem hlevu je ^ še vedno premalo živine. V jesenskih in r zimskih dneh pa ni takega nujnega dela [ in zadovoljivega zaslužka. S pomočjo { izkušenih sosedov izračuna troške za; ■ napravo novega travnika. : • Nedavno mi je kmetovalec, pokazal ^ okrog 8000 nr travnika nekaj manj kol j poldrugi oral (joh), ki ga je napravil \t ' gmajne. Potrosil je nad 15500 lir. Troški ^ so se mu izplačali že v 5 letih, ker * zemljišče mu bogato vrača trud. Kme-' ^ tovalec je zadovoljen nad izvršenim de- ^ lom. Ve, da bo ta glavnica obstojala ves čas njegovega življenja in tudi njegovi potomci bodo vživali sadove njegovega truda. Treba bo le vsakotoliko malo oskrbe. To je prava hranilnica! In moralno zadoščenje? Tudi to je nekaj 'vredno. Ne iščite varljivih dohodkov s sekiro v roki! Vsakikrat, ko pade deblo, odkrhamo del svojega premoženja — svoje glavnice, nasprotno pa z vsakim mahom, z vsakim premišljenim delom povččamo vrednost svoje zemlje, ki vrača obresti troškov (v gotovim, delu itd.) sicer počasi, a gotovo in redno! Kjerkoli je le mogoče, t. j., če je le zemljišče za to primerno, naj se spremeni v travnik! Mlekarstvo. Ing. Podgornik Anton: kaj vpliva na i/.delanje masla? 1. Kakovost smetane. Z navadnim ali domačim načinom dobivanja smetane, dobimo okisano in za pinjenje že dovolj Zrelo včasih še prezrelo smetano. Z mlečnim posnemalnikom dobljena smetana pa je še sladka. Zato je ne smemo neposredno po posnemanju piniti, ker nam da maslo, ki je manj prijetnega o-kusa in manj trpežno. Iz tega ozira pu-| stimo svežo smetano tudi za maslo iz i Madke smetane zoreti 8 do 12 ur v pro-; štoru z 10 do 15° C. Bolj pa se priporoča smetano primerno okisati, ker dobimo iz Primerno okisane smetane 2 do 3% več niasla kakor iz sladke smetane. Tudi je niaslo iz primerno okisane smetane bolj Prijetnega okusa in duha nego maslo iz sladke smetane. V svrho neprisiljenega nli prostovoljnega okisanja pustimo smetano 18 do 24 ur v prostoru, v katerem ''naša gorkota 15 do 20" C. Dobro je, da smetano med zorenjem večkrat premešamo. Da se dobi enakomerno dobro in ‘rPežno maslo, se okisuje smetana tudi "metno posebno v večjih maslarnah. Ne smemo pa smetane preveč okisati. Primerno okisana smetana ne sme imeti "ad 28 do 32 stopinj kisline določene po j y°xhleto-Henkel-ovem načinu. Za pin-!enje primerno okisana smetana je skoz-mskoz. enovrstna in šibko kiselkasta, v^ko potopimo v primerno okisano sme-mno čisto in gladko leseno palico in to "Mgnemo zopet iz smetane, odteče smetana raz palice kakor čist med. fz Pnmerno okisane smetane lahko še : ^edno dobimo maslo sladkega okusa, Te maslo po pinjenju pravilno zgnetemo m speremo. 2. Toplina, pri kateri se pini smetana. Pregorka smetana se prehitro pini, pa tudi nepopolno, ker ostane preveč tol-šče v pinjevcu. Prehitro izdelano maslo pa je mehko, mazavo, v njem je obilo pinjenca, ki ga je težko iztisniti. Ce ie smetana premrzla, traja pinjenje predolgo. Maslo je trdo in drobljivo. Tudi dobimo manj masla. Da se lahko prepričamo o vsakokratni toplini smetane pred pinjenjem, je neobhodno potrebno, da merimo toplino smetane s primernim to-plomerjem. Sladka smetana naj ima pred začetkom pinjenja 10 do 13" C, okisana pa 11 do 16" C. Računati je vedno tudi s tem, da se smetana med pinjenjem nekoliko ugreje. Smetane ne smemo nikdar razgrevati s prilivanjem gorke vode in ne ohlajati s prilivanjem mrzle vode ali dodajanjem mrzlega ledu. Do shladimo pregorko smetano, postavimo posodo s smetano vred v čim bolj mrzlo vodo ali pa postavimo v smetano puščico (v to nalašč pripravljeno posodico), napolnjeno z ledom. Da razgrejemo smetano, postavimo posodo s smetano v toplo vodo ali pa postavimo v smetano posodo z gorko vodo. Voda za razgre-vanje smetane pa ne sme imeti nikdar nad 40" C. Med hlajenjem ali razgre-vanjem moramo smetano mešati. 3. Pinja. Ni vsaka pinja enako dobra za izdelovanje masla. Je veliko pinj, ki ne izpolnjujejo svojega namena in znižajo kakovost ali pa množino masla, lahko tudi oboje. Za dobro ročno pinjo velja angleška pinja ali pinja Viktorija, za dobro pinjo na gonilno silo pa hol-štajnska pinja. 4. Polnitev pinje. Večinoma se na- polni pinja s smetano le do tretjine prostora. Ako drži pinja 30 1, lahko zlijemo v njo 10 I smetane v svrho pinjenja. Nikdar pa ne smemo napolniti pinje s smetano več kakor do polovice, ako hočemo pravilno ravnati. Ako je pinja napolnjena s smetano preko polovice, traja pinjenje predolgo in izdelamo manj masla. Kakor hitro zavzema smetana več kakor tretjino prostora v pinji, mora biti smetana ob začetku pinjenja za 2 do 3" C bolj topla kakor navadno in je treba nekoliko hitreje piniti. 3. Trajanje pinjenja (metenja). Pinjenje naj traja 30 do 45 minut. Le pri sladki smetani sme trajati tudi do 50 miJ nul ali do 1 ure. Vsled predolgega pim| jenja postane maslo lojasto in zgubi na okusu. Pri prehitri izdelavi pa dobimo premalo in premehko maslo. Ako se nam smetana prepočasi pini, potem mo^: ra biti smetana prihodnjič nekoliko boli gorka ob začetku pinjenja. Pri prehitro končanem pinjenju pa mora biti smetana prihodnjič nekoliko bolj mrzla kakor do' zdaj, prej ko jo začnemo piniti. Rabite OREHOVE TROPINE najce nejše močno krmilo! ■v Čebelarstvo. Dr. Bobič Leopold: IZPRAŠEVANJE ČEBELARSKE VESTI SPOMLADI. (Nauki za male in mlade čebelarje). Po poročilih, ki jih dobivam pismeno in ustmeno, bi sklepal, da je v letošnji zimi pomrlo mnogo čebel. Ne le da opazujejo mnogi čebelarji izredno mnogo mrtvic v posameznih panjih, temveč pomrli so kar celi panji in tudi po več panjev. Kaj je temu vzrok, se poprašu-jemo? Ponajveč se pripisuje krivda preostri in prehudi zimi, ki smo jo letos imeli, premalo si pa pripisujejo čebelarji krivdo samim sebi. Lansko leto )e bilo za čebelarstvo v naši krajini splošno slabo. Poletna paša je bila pičla in jesenska jako medla. Čebelne družine so bile v jeseni šibke in so imele stare čebele, ki so se v mesecu avgustu in v septembru že več ali manj utrudile. Šibke so bile družine, ker ni bilo meseca avgusta in meseca septembra predpogojev, da bi se razvile t. j. manjkal je nektar in manjkal je »kruhek mladic« t. j. obnožina. Znano je pa, da prezimijo dobro le čebele, ki so bile rojene v zadnjem mesecu in najboljši tiste, ki niso v jeseni sploh izletovale na biro medu in obnožine. V slučaju slabih poletnih in jesenskih paš si pomagajo nekateri um- ni čebelarji s takoimenovanim jesenskirfi špekulativnim pitanjem, da pripravijo matie,o do pridnejšega zaleganja jajčec Seveda delajo to čebelarji, ki znajo1 preračuniti, da jim čebele dodani med! in trud v prihodnji spomladi .večkrairiOj poplačajo. Čebelarji pa, ki so lakomni iij ki mislijo, da morejo in smejo čebelanj med le odjemati, se danes praskajo z^j ušesi, ko vidijo, da so izgubili čebek vsled svoje skoposti ali lakomnosti, drugi pa radi zanikrnosti. Vzroki umrljivosti čebel bi tedaj bili vzimljenje prešibkih čebelnih družin.; vzimljenje družin pri nezadostnih zalogah medu, vzimljenje starih in že izrab'1 Ijenih čebel vsled slabe jesenske paše: premrzlo vzimljenje čebel brez potreb nega zavarovanja proti vhajanju toplote oziroma v slabih panjih. Predpogoj za dobro prezimljen^ panjev je gorkota in gorkota je tud1 predpogoj za dober razvoj čebel spomladi. To naj si vsak čebelar zapomni in zapiše za uho in v svoj čebelnjak. Potrebna gorkota se ohrani v panju, ČC imajo čebele zadosti »kuriva ali netiva* za proizvajanje gorkote t. j. če imajn čebele zadosti medu, kajti čebele pro-; izvajajo potrebno gorkoto z. zavži' vanjem medu. Treba pa je tudi čuvati, da se v panju napravljena gorkota n-porazgubi t. j. panji morajo biti brez na- Pak in tako dobro odeti, da je izključen vsak prepih; kajti prepih odnaša čebel-no gorkoto. Zgodi se lahko v hudih zi-niah, da čebele pomrjejo vsled mraza, ker vsled otrplosti ne morejo priti do zalog medu. Opazovalci čebelnega življenja učijo namreč, da nastane približno vsakih 22 ur v čebelnem gnezdu čebele povzročijo, da da morejo skočiti do si potrebnega medu. temu pojavu »Heiz-Marsikdo da je če- d šumenje, ki ga j zvišajo gorkoto, I zalog in vzeti j Nemci pravijo sprung« t. j. »skok do netiva«, je napravil v jeseni pogrešek, bele vzimil na desetih ali devetih okvirjih. Po mojem mnenju je pravilno, da se čebele vzimijo na manj okvirjih, a da so ti le dobro preskrbljeni z medom in založeni s pregrajalno desko. Zgoraj sem omenil, da je gorkota spomladi predpogoj za dober razvoj čebel, ker mlada zalega potrebuje mno-9o gorkote; zato morajo ostati panji dobro odeti cel mesec marec in tudi april, v mrzlejših krajih jih imajo odete še v 'maju. Če pa opaziš, da so začeli satniki postajati vsled vlage plesnivi in so slamnate blazinice polne vlage, moraš blazinice ob toplih dneh razpoložiti na sobice. Seveda moraš na drug način poskrbeti, da ne bi bilo v panju prepiha, kajti če bi se zalega prehladila, li se prav lahko pojavi griža ali celo kaka hujša bolezen, ki ti uniči cele panje. Kakor vsako živo bitje, tako potrebujejo tudi čebele svežega zraka; zato naj bodo žrela odprta. Za slučaj ropanja, pripri žrela s primernimi zaponkami, ki imajo dovolj zarez ali lukenj, da gre skozi nje zrak, a da čebele ne morejo skozi.______ (Dalje prih.) "obvestila! Vosek predeluje v satnice in ga kupuje po najugodnejših cenah »Slovenska čebelarska za* druga«. Za predelavo1 se bode računalo po 7 lir za kg. Vosek pošljite čimprej, ako želite imeti sab niče pravočasno izdelane in dostavljene. Kdor želi imeti satnice, je najbolje, da si vosek stim pri* skrbi. Vinogradništvo. Ušaj Just: RUPES IRIS. To trto imenujemo navadno pri nas »tnontikola«, kar pa ni pravilno, ker s to označbo zaznamujemo že gotovo podvrsto rupestrisa, katera je bila vzgojena Z umetnim in trajnim odbiranjem. Od večjega števila vzgojenih podvrst, je Poleg rupestris montikole, vredno ome-nitj tudi rupestris metallico (reci metali-bo), ki ima liste kovinasto — zelene barve. Montikola ima srednje velike liste, bolj široke, kakor dolge, gladke, svetlo-Zelene in nepravilno zobate. Vršički so bno dlakasti in lepe bronaste barve. Po-panjki so gladki, zeleni z rdečimi rižarni lri kaj radi »taperke« poganjajo. Rozge ?o rdečkasto-rujave in gosto členaste. I rta ima samo možke cvetove in zato ne rodi semena. i Montikola je proti trtni uši zelo trdoživa in uspeva še dobro v tleh, ki vse- bujejo do 35% lahko raztopljivega apnenca. Njene korenike silijo v globočino in zato zahtevajo tudi globoka tla, ker, ako so spodnje zemeljske plasti preveč puste ali neprodirne, trta ne more pravilno razviti svojih korenik in zato ne uspeva v takih plitvih tleh. Na montikolo cepljene trte zelo močno rastejo in poganjajo močan les, zlasti ako trto na kratko obrežemo. Take trte »gredo preveč v les« ali rodijo malo. Zato je montikola neuporabna za take kraje, kjer je v navadi kratka režnja. Les te trte težko 'popolnoma dozori in tudi grozdje na njo cepljenih trt nekaj kasneje dozoreva, kakor na drugih podlagah. Iz omenjenih lastnosti montikole sledi, da je ta trta uporabna za srednja apnena in globoka tla in le v krajih z gorkim podnebjem. Glede na njeno sorodnost s poedinimi našimi domačimi vrstami trt ni žalibog še preskušena; gotovo pa je, da je odstotek pri cepljenju prijetih Jrt običajno manjši kakor pri ripariji. Sadjarstvo. Štrekelj Josip: ZA BOLJŠO SADNO LETINO. Februar in marec sia meseca dela pri sadnem drevju. Nepravilna rast vrhov v kroni nas vabi, da odstranimo, kar je nepotrebnega in škodljivega, pa tudi najrazličnejši živalski in rastlinski škodljivci nas silijo, da se jim postavimo v bran, sicer so oni gospodarji žlahtnega pridelka in usode drevesa. V kroni dreves s 5- in večletno krono se tu in tam upognejo vrhi drug čez drugega, ali pa zrasto vmes novi v — goščo, ki se otepajo. Tam zarodi drevo malo sadja in še to je malovredno, ker se ne more razviti, zaradi pomanjkanja zraka in svetlobe. Z dobro drevesno žagico izreži vse take slabše in nepotrebne vrhe in ostanejo naj v primerni razdalji, lepo v krogu rastoči lepši vrhi. Temu delu pravimo zračenje krone, ki ga v veliko škodo še mnogokje zanemarjajo. Zlasti v vlažnejših krajih razpasla se je omela Iviscum album), ki najbolj napada jablane. Celo na akacijo in bor se spravi. Ako ne trpi oblika krone, odžagaj vejo, na kateri raste omela, sicer pa izreži jo globoko v lesu in rano namaži z drevesnim karbolinejem, da se razkuži in uniči kal omele. Sedaj, ko so drevesa gola, so vidni mešički gosenic glogovega belina, katera poberi in sežgi, ter tudi zalego drugih metuljev, ako jih najdeš. Največ škodljivcev na sadnem drevju se pa skriva pod staro, razpokano skorjo dreves in kolov ter pod mahov-jem in lišaji. Kdor ni že v jeseni ostrgal te nesnage s strguljo ali z žično ščetjo, naj to nemudoma izvrši sedaj ob vlažnem vremenu, ker se prej in boljše opravi, kakor ob suhem. Pod debla je pa prej treba položiti platnena prestrala, da odpadke spraviš in sežgeš, zakaj noter je mnogo škod- ljivcev. Pa tudi bi ti odpadki, prišedši vip zemljo, provzročili plesen, ki je škod-p Ijiva drevesu in drugim pridelkom. r Ko je drevo ostrgano, namaži debloL in debelejše dele vej s pomočjo čopiča s z 10% drevesnim karbolinejem, ki ga prodajajo tudi pod imeni dendrin, arbo-ifc rin ali antiparasit, vrhe in tanjše poganj-|v ke pa poškropi s trtno škropilnico. Pri nas namažejo nekateri debla,u zlasti jablan in hrušk, z apnenim bele-lj žem, ki pa ima le delen učinek. IN Novonasajenim in .tudi starejšim r sadnim drevesom, katerim je deblo še r šibko, treba postaviti kole in sicer na n ono stran, od koder piha najjačji veter. . Stare kole treba premeniti, ali, ako so šel, dobri, moraš vezi prenoviti. Da se pa vez ne zaje v les, podloži blazinico pod njo krog debla iz. vrečevine, stare klobučevine ali iz slame. Vse prejšnje letne blazinice pa spravi in takoj sežgi, ker noter je zavetišče sadnih škodljivcev. Od vetra nagnjena drevesa, ki jih s kolom ne moreš več vzravnati, dvigni! v navpično smer z žico, ki jo napneš od drevesne krone do okoli 2 m od debla; zabitega kola. Da pa žica ne rani in zaje veje ali debla, podloži pod vez slamnato blazinico in vrhu še nekaj deščic ali palčic. Predno začne popje napenjati in ob cvetju, je zelo koristno drevesa otresati! škodljivega mrčesa, zlasti jabolčnega cvetodera, (Authonomus pomorum), in hruškovega cvetodera, (Authonomus pP! ri.) Jabolčni razjeda največkrat cvetje, * ko je že v razvoju, hruškov pa uniči zlasti cvetno popje, ko napenja, t. j. predno j cvete. Otresaj pa v jutranjih urah in vselej! na prestrala, da lahko golazen uničiš, /^ko si pa po zimi namazal drevje z drevesnim karbolinejem, bodo cvetoderi le redka prikazen. Na breskvah nimamo tako številnih sovražnikov, kakor na drugih sadnih. plemenih, je pa kodravost, ki nam jih na- j ravnost uničuje. Do sedaj še najboljše sredstvo proti Nodravosti je škropljenje z bakreno-v9alično~apneno zmesjo. Z 2% to razto-j^pino poškropi breskve prvikrat, ko namenjajo, drugikrat takoj po odcvetenjn in hetjikrat 14 dni kasneje. Ako pa listje Mjub temu boleha, odtrguj ga sproti in sežgi. ^ Mnogi eepijo amerikanske zvrsti ' breskev, ki so odpornejše proti kodra-!vosti. Ako tako očiščimo drevesa, kakor je J;!11 zgoraj povedano in da še v zgodnji leseni nastavimo na debla lepljive paso-ve, nam je sadna letina zagotovljena, ^ miore nam jo uničiti edino deževno vre-3 [me ob cvetju, proti kateremu smo pa ; brez moči. Drugi sadni škodljivci ne jvPlivajo toliko na pridelek sadja, ker so 'Tedkeji. -r-n.: PUŠČANJE. f Pred nekoliko leti sem videl sadjarja (če je sploh vreden tega imena), 'i^ako ie vsem drevesom puščal (zarezal), 'jne glede nato, je-li bilo potrebno ali ne. Na drevju ni bilo opaziti napak, da bi mu bilo potrebno puščati. Pač pa so bile krone, potrebne čiščenja, ki se za nje najbrž niti ni zmenil. Iz njih so štrlele tu pa tam nalomljene veje, .oelo omela (ptičji hm) in veje, ki so se drgnile. Ta ;e v resnici opravljal sadjarsko delo, kaj ne, kot pravi skrbni sadjarji?! Meni se zdi, da je opravljal delo, kot nekateri živinorejci, ki puščajo zdravi živini kri, ne meneč se zato, ali je prav ali ne. Mnogi mislijo, da je vse prav, kar so predniki izvrševali. Pa vendar ni tako, marveč danes moramo uvaževati pregovor, ki pravi: napreduj, sicer nazaduješ! Kajti danes zahteva sadno drevje večje nege, če hočemo, da bo sad stoteren. In to dosežemo le tedaj, ako se ravnamo po sadjarskih pravilih. Zato moramo vsaj dobre strokovne liste in knjige čitati (ker nam manjkajo kmetijske šole), ki jih, hvala Bogu, tudi Slovenci nekaj premorejo. Puščanje je v nekaterih slučajih jako koristno delo, a to le tedaj, ako je izvršujemo pravilno: Torej puščamo: a) če se debla ali debelejše veje ne morejo vsled prežilave kože debeliti, pomagamo z zarezami — puščanjem. Tudi na mestu, kjer so stali lepljivi pasovi naredimo par kratkih zarez. Zareze delamo po dolgem, in sicer naredimo v presledkih, ki se le nekoliko presegajo (glej sliko a). Koščičarjem napravimo do 15 * cm; drugim pa 50 in več cm dolge zareze. b) ob ranah, nastalih iz kakršnihko-lih vzrokov, naredimo več kratkih zarez, ker s tem privabimo več sokov in rana se hitreje celi. Tudi koščičarje, ki so zelo podvrženi smoliki vsled drgnjenja ali drugače nastalih ran, zdravimo s kratkimi zarezami, ki jih napravimo ob rani in c) poslužujemo se tudi lahko puščanja za okrepitev mladic in očes, ki nam rade ne poženejo (glej sliko c). Zareze delamo z navadnim ostro nabrušenim, ali zato nalašč napravljenim nožem. Napraviti jih smemo le tako globoke, kot sega zgornja plast hiba in ne do lesa. Če napravimo globokejše rane, se le počasi zaraščajo in drevo po nepotrebnem slabimo. Zareze ne smemo napravljati na južni strani drevesa, ker solnce ne vpliva dobro na nežno sta-ničje —r torej puščamo na severni strani! Najprimernejši čas za to sadjarsko opravilo je konec marca ali v začetku aprila. Zakaj pred časom napravljene zareze niso varne pred mrazom, v po-znejšem času pa bi se do zime ne zacelile. — r — n: * STORITE SVOJO DOLŽNOST! Trte ste pravilno obrezali. A na sadno drevo, ki vam daje premnogokrat obilni dobiček, se niti ne spomnite v zimski dobi. Le tedaj se vam zasmeje sre,e, ko vidite sadno drevje preobloženo z okusnim sadežem in ga dobro vnovčite. Ne jemljite samo od njega, ne- go bodite tudi tako dobrosrčni in vsa nekaj storite za sadno drevo. Sedaj je čas, da odrežemo vse sulic vejevje, da odstranimo mah, lišaje in za; tiramo škodljivce. Ako se je naselil ptič)! hm ali omelo, izrežemo zajedalko s ko' reninami vred; če je veja tanka jo odža-gamo. Rano namažemo z vročim katra' mom. Vodene poganjke ali roparje, k rastejo po deblu in ob vratnem korenu odstranimo. Pregosto stoječe veje odžagamo, da pride solnce in svetlobo v notranjost krone. Velike rane namaže-! mo s katramom, toda od hiba proti str-ženu pustimo 2 cm širok pas okrog in okrog nenamazan, da se rana lepo zaraste (zalije). Kar smo vzeli drevju s sadjem, vrnimo mu z gnojem. Gnoj zakopljemo poc kapom krone. Prepričali se boste, da vam sadno drevje vaš trud obilo poplača. Torej negujte sadno drevje, s lem storite le svojo dolžnost! Poljedelstvo. Ing. Čok Andrej: O UMETNIH GNOJILIH. (Dalje.) Kar smo zadnjič povedali že o čilskem solitru kot dušikastem gnojilu, velja tudi za švedski odnosno norveški ali apneni nitral z malo izjemo, da je ta poslednji kemično čist in vsled svojega apna bolj priljubljen. Apno namreč pospešuie rahlost zemlje, dočim napravlja natrij (kuhinj^tca $0),, sodo) zemljo še bolj skupno, težjo., ;l( (; Trosimo tako čilski kakor švedski ali norveški soliter navadno že rastočim rastlinam. Množina tega gnojila, uporabna na 1 ha površine, je zavisna od mnogih činiteljev, kakor od zemlje, rastlin, mokrote, vlage ild. Navadno pa zadostuje na 1 ha (10.000 m-') 200 kg; s tem pridamo zemlji 26 do 30 kg dušika. Trosimo soliter v 2 obrokih. Prvič; trosimo, kadar je rastlina že pognala 3 do 10 listov in sicer nekoliko več kakor pri drugem obroku ob času, ko rastlina začenja poganjati cvetje. Žveplenokisli amonjak je bela, zelo; drobna sol v ploščičnatih zrnih nasproti kockaskim zrnam čilskega solitra. Se-: stavljena je ta sol iz žveplene kisline in amonjaka, po katerem ima tudi svoj značilen duh. To gnojilo vsebuje 20 do 21H dušika. Izdeluje se v koksarnah ali pri suhi destilaciji lesa. Žveplenokisli amonjak je hitro razstopljiva sol. Izkušnje, so pokazale, da se to gnojilo kljub; svoji hitri razstopljivosti ne zgubi vj nižje plasti zemlje, kakor se to do-; gaja večkrat pri solitru. Ker ga zem-; Ija lahko absorbira ali sprejme, smemo ga trositi že v jeseni za prihodnjo pomlad. Tudi ga le redkokdaj trosimo na list ali na zeleno, ko rastline že rastejo, ker učinkuje mnogo pozneje nego; soliter in sicer šele tedaj, ko se je amoniak spremenil preje v zemlji v soliter ali kakor se navadno izrazimo, ko jo »nitrificiral«. Upoštevati moramo tudi pri žvepleno-kislem umonjaku, da je to gnojilo, ki reagira kislo. Na kislih zemljah vsled tega ne da uspeha. Trosili ga bomo na zemljo, kjer ne primanjkuje apna. Mokrote pa tudi ne sme primanjkovati. Na rastline učin-3-) kuje dalje časa nego soliteV, ker se v zemlji polagoma spreminja, ali z manjšo silo. Več kakor eno leto pa tudi to gnojilo ne traja in treba ga je drugo leto zopet trositi. Trosimo na 1 ha okrog 150 kg tega gnojila. Posebno ugajo to gnojilo krompirju in ovsu. Tudi bi ne bilo gospodarsko, posebno pri današnjih cenah ne, če bi trosili tem rastlinam nitrat ah soliter mesto žveplenokislega amonjaka. (Dalje.) Dr. Verbig Ivan: O BRANAN1U, OSIPANJU IN GNOJENJU PŠENICE. Brananje je eden najvažnejših poslov, ki ga moramo izvršiti pri obdelovanju pšenice. In sicer takoj ob pričetku ' Pomladi. Ta posel je neobhodno potreben, ako smo sejali pšenico na ilovnat d fili kepast svet. ti Kepe, ki so med zimo zmrznile, se J rade zdrobijo. Njih zemlja more prav i lepo služiti za malo osipanje. Skorja, ki J je nastala vsled zimskih nalivov, se z brano razdrobi in to ravno pospešuje i razkroj gnojilnih snovi. 7. razdrobitvijo - skorje olajšamo tudi dostop vode v s zemljo. >; Z brano moremo tudi najlažje za-i moriti razne škodljive rastline. V tej do-1 bi se njihove korenine niso še zarile globoko v zemljo, kakor pšenične, zato iih z brano prav lahko izruvamo. Brananje rodi tudi to ugodno posledico, da požene iz. enega zrna več stebel. Z zobmi brane namreč ranimo ali Prelomimo vršičke pšeničnega stebla, tako da je potem pšenica prisiljena pognati več drugih stebel. Brananje pšenice pri nas ni preveč v navadi. Poljedelci opuščajo to opra- vilo, ker zgleda na prvi mah pobranana njiva kakor oskubljena kokoš, ki le malo obeta. Ugodne posledi&e pa se pojavijo pozneje v veliki meri. Prav priporočljivo je brananje takrat, ako smo posejali med pšenico tudi deteljo. Za take njive pa moramo rabiti bol) lahke brane, da nam ne spravijo deteljnega semena pregloboko v zemljo. Po brananju moremo pšenico nekoliko potlačiti s posebnim valjčkom, da tako pokrijemo z'zemljo korenine krog pšeničnih koreninic. Takšno valjanje je posebno na mestu pri lahki, peščeni zemlji. Pri pšenici, ki je sejana v vrstah, se mora osipanje izvršiti s posebnimi stroji. Brananje, osipanje ali valjanje se običajno vrši, kadar se zemlja prične na vrhu sušiti. Istočasno s temi deli izvršimo tudi navrhno gnojenje s tem, da raztrosimo čilski soliter. Gnojiti moramo prav posebno take posevke, ki so trpeli med zimo, ker s tem jih poživimo, da se bodo bohotno raz-rastli. Pšenica, ki je trpela vsled mraza ali nalivov, dobi s čilskim solitrom novega življenja. Množina solitra, ki je potrebna za površino ene furlanske njive (3660 m'), znaša krog 30 kg. Raztrosi naj se soliter v treh obrokih po 10 kg, in sicer v presledkih od 15 dni; Prvič naj se soliter potrosi, ko začne pšenica vnovič razvijati se. Opomniti pa moram, da se bo čutil ugoden vpliv solitra posebno na one posevke, ki so bili jeseni dobro pognojeni s fosfatnimi umetnimi gnojili. Predno se soliter potrosi, naj se zdrobi in zmeša s finim peskom ali zemljo; trosi naj se, kadar ni, vetra in kadar je pšenica suha, to je, da ni mokra ne od dežja ne od rose. Mokro pšenic,o bi soliter ožgal. Osipanje pšenice se je pričelo še le v poslednjem času. In to posebno tam, kjer je žito posejano v vrstah. Z osipan-jem namreč dosežemo, da se pokrijejo kasno pognale koreninice, kar je razvoju stebla v korist. — (Članek je iz italijanščine prevedel naš urednik g. Gorkič France.) Ing. Podgornik Anion: PAR PRIPOMft K SAJENJU KROMPIRJA. Krompir je rastlina, ki se zadovolji in uspeva v vsaki zemlji. Tudi glede uvrstitve v kolobar ni krompir izbirčen. Zemlja za krompir pa rnora biti dobro pripravljena, to je globoko preorana in dobro pognojena. Kakor sploh za vse spomladne posetve je torej tudi za krompir najbolje, da pride v takšno zemljo, ki je bila že pred zimo globoko, preorana. Krompirju se gnoji navadno s hlevskim gnojem. Za hektar je potrebno okrog 200 g hlevskega gnoja, ki ga plitvo podorjemo že jeseni. Kdor gnoji s hlevskim gnojem šele spomladi, mora rabiti v ta namen dobro razkrojen (špe-hast) hlevski gnoj. Poleg hlevskega gnoja, posebno pa če tega nimamo dovolj, se priporoča rabiti za gnojenje še 100 do 150 kg čilskega solitra ah žve~ plenokislega amonjaka, do 150 kg su-perfosfata in do 150 kg kalijeve soli. Če gnojimo krompirju samo z umetnimi gnojili, potem je potrebno 200 do 300 kg čilskega solitra ali žveplenokislega a~ monjaka, 400 do 600 kg superfosfata in 200 do 300 kg kalijeve soli. Ne hlevski gnoj in ne umetna gnojila ne smejo priti v dotiko s semenskim krompirjem. Zato jih je treba trositi pred sajenjem ah po-kladanjem krompirja ter jih podorati ali podvleči. Ako rabimo za gnojenje čilski soliter, ga potrosimo pred ali ob sajeniu krompirja le polovico, drugo polovico pa med okopavanjem ali osipanjem. Z. gospodarskega stališča se priporoča uporabljati za sajenje kolikor mogoče le krompir srednje (jajčje) debelosti (4 do 5 cm debel, 50 do 80 gramov težek in s 6 do 10 očesi). Debel (nad 80 gramov težek) krompir z obilim števi-lom očes, lahko bolje izkoristimo ali pa zvišamo množino semena, če ga prerežemo v dva kosa. Ako prerežemo debel krompir počrez, potem uporabimo eni' polovv-.o z močnimi očesi za seme, drugo polovico pa za živež ali krmo. Ako pa hočemo doseči z. rezanjem debelega krompirja več semena in porabiti oba kosa za sajenje, potem moramo prerezati krompir podolgič v dve polovici ta- ko, da imata obe po enako število očes. Prerezavati krompir v še manjše kose pa ni priporočljivo. Prerezani krompir se mora pred sajenjem na prerezanem mestu osušiti. Najbolj pravilno pa je, da sadimo srednje debeli celi krompir. Praktični poskusi so namreč pokazali, da je razrezavanje semenskega krompirja škodljivo dobremu pridelku. Celi krompir začne prej kaliti. Nepotrebno štedenje je tu zato neumestno, ker ie vedno bolj gospodarsko, uporabiti za sajenje več krompirja in doseči večji pridelek, kakor pa štediti s semenom in doseči manjši pridelek. Da obvarujemo krompir pred strupeno roso ali peronosporo in da zatremo tudi razne druge škodljive glive, je dobro namakati ga pred sajenjem 24 ur dolgo v P/2 do 2% raztopini modre galice in apna.*) Po končanem namakanju speremo krompir z. vodo, na kar ga osušimo in posadimo. V svrho lažjega obdelovanja in tudi boljšega uspevanja sadimo krompir v vrste. Razdalja semenskega krompirja med vrstami in v vrstah se ravna po zemlji, po gnojni moči zemlje in po sorti semenskega krompirja. Izkazalo se je, da je manjša oddaljenost vrst pri eni in isti sorti toliko bolj ugodna za pridelek, v čim boljšem stanju je zemlja in čini bolj močno je bila pognojena. Z ozirom na to naj znaša oddaljenost med vrstami 45 do 60 cm in razdalja v vrstah pa 30 do 50 cm: V zemljo pa naj pride krompir 5 do 16 cm globoko. V težki zvezni zemlji ga sadimo bolj plitvo, v lahki pa bolj globoko. Za globokost je merodajen tudi čas, v katerem sadimo krompir. P. A.: DETELJNA PREDENICA. Deteljno predenico prištevamo k zajedalkam. S tem imenom zaznamujemo vse takšne rastline, ki se zajedajo s svojimi sesalnimi koreninicami ali bradavicami v druge rastline in jim iz.se-sevajo ah pijejo sok. To izsesavanje soka po zajedalkah pa rastline oslabi in polagoma popolnoma uniči. Zat,o pa *) t. j. v enaki, kdkršno rabimo za škrop* Ijenjc trt. nam take zajedalke lahko napravijo na Polju velikansko škodo. Da je temu res kako, se je marsikateri kmetovalec lahko prepričal posebno v prvih povojnih letih, ko skoraj ni bilo pri nas deteljisča, v katerem bi ne gospodarila predenica. Pa ne le po njivah, iudi po travnikih lahko večkrat opazimo to silno škodljivko. Zanesemo pa deteljno predenico na j njivo večinoma z deteljnim semenom, ki ni očiščena predeničnega semena. Isto-! tako pa pride predenica na njivo lahko tudi z gnojem. Ako pokladamo živini po Predenici napadeno deteljo ali travniško krmo, požre živina tudi predenico m predenično seme. Toda predenično seme zapusti živalsko telo še vedno kaljivo in pride v gnoj. Tako je torej mo-; Soče, da zanesemo predenično seme ! tudi z gnojem na polje, kjer lahko osta-! ne kaljivo skozi več let. Iz semena pa zraste nitasta rastlini-j ca, ki se ovije in oklene deteljinega stebla in zasadi v to svoje sesalne koreninice. Mala nitasta rastlinica požene nove nitaste vejice. Predenica se širi s svojimi rumenimi nitastimi vejicami pri Ugodnih razmerah vedno dalje in nastavlja tudi cvetje. Iz cvetja se raz-' vije zelo drobno seme. Ako ne ukrene-nio ničesar proti predenici, se vedno bolj razmnožuje in razširja in nam dela | Vsako leto večjo škodo. Prvo in najbolj uspešno sredstvo proti predenici je uporaba le takšnega deteljnega semena, ki je zajamčeno očiščeno predeničnega semena. Treba je, da takšno jamstvo odločno zahtevamo od trgovca s semeni. Zajamčeno čisto deteljno seme rdeče detelje ali lucerne se lahko vedno dobi pri kmelijskem društvu v Gorici. Dalje je treba paziti, da ne spravljamo z gnojem predeničnega semena na njive in travnike. Tudi ptiči ali druge živali lahko zaužijejo predenično seme in ga zanesejo na polje. Tudi veter raznaša lahko predenično seme in pomaga širiti predenico. Kdor opazi predenico v deteljišču ali tudi na travniku, naj zaznamuje napadeno mesto. Vsako tako predenično gnezdo in tudi deteljo en meter dalje naokrog gnezda naj pokosi, spravi skupaj, pomeša s petrolejem namočeno slamo in vse skupaj sežge na istem mestu, kjer je zrastlo. Pokošeno in požgano mesto je nato prekopati in zopet posejati s čistim deteljnim semenom. Za zatiranje predenice se priporoča tudi zelena galica (železni vitrijol). V to svr-ho se napadeno mesto deteljišča pokosi, kakor prej omenjeno. Pokošeno deteljo s predenico vred pustimo na pokošenem prostoru, ki ga večkrat polijemo ali poškropimo s l5^do 18 odstotno zeleno galico (15 do 18 kg zelene galice se raztopi v 100 litrih vode). Svilogojsivo. G. F.: NE ZABIMO NA MURVE! Visoka cena svilodov, ki so jo dose-9b v zadnjih letih, je kriva, da so murvini Uasadi močno trpeli, tako trpeli, da so Ponekod skoro opustošeni. V zadnjih le-bh so se murve izkoriščale jako močno, ■n priznati moramo, tudi ne na posebno umen način. Sila lanskega leta je povz-ročila murvam marsikatero škodo, ki bo le težko popravljena. Saj se je lansko leto osmukalo in porezalo vse, kar je količkaj bilo podobno listju. Prizaneslo se ni niti onim murvam, ki bi jih morali pustiti na miru, ako bi hoteli imeti od njih Primernih dohodkov. Naravno je, da v takih razmerah drevo trpi in da se mnogo prezgodaj izčrpa in da ne donaša letno onega dohodka, ki bi ga lahko, ako bi z njim umno ravnali. Ta okolnost kliče sama po potrebi, da moramo tudi murvam posvetiti ono skrb in pažnjo, kakor sadnemu drevju, če hočemo imeti od njih dobička. Treba je, da murve lepo okopljemo, ako nismo tega že storili. S tem očistimo zemljo krog murv raznega plevela in dosežemo, da ima zrak lažji dostop do korenin kakor tudi, da morejo korenine lažje vsrkavati redilne snovi. Seveda ne smemo pozabiti tudi na gnojenje. Pravi čas za to je sicer jeseni. A tudi tukaj velja pregovor, rajši pozno kakor nikoli. Najprimernejše gnojilo je hlevski gnoj. Razen tega pa pri odrastli murvi tudi 150 do 200 g superfosfata, 100 do 150 g kalijeve soli, 60 do 100 g apnenega dušika. Le ako bomo murve okopali in jim dobro pognojili, imamo pravico upati, da se bodo bohotno razrastle in nam dale mnogo listja. Kdor nič ne da, nima pravice kaj zahtevati. % * * Večkrat že stare in že nagnite murve izkopajo, na ravno isto mesto pa se potem nasadijo mlada drevesa. Tako ravnanje je nespametno, skrajno kvarno in tudi nevarno za nove nasade. Dotično zemljo so že stare murve dodobra izčr- pale in se radi te okolnosti kaj malo prilega za nove istovrstne nasade. Toda razen tega, kar je končno mogoče le odpraviti z dobrim gnojenjem, že dobijo novo sajena drevesa ob svojih koreninah večkrat zemljo, ki je okužena po plesno-bi, in ki je polna koreninskih ostankov izkopanih murv. Ti ostanki morejo v gotovih okoliščinah tvoriti pravo leglo raznih vplivov, ki škodijo razvoju mladih dreves. Koreninski ostanki pričnejo gniti. Kdor je tako nepreviden, da nasaja mlade murve na mesto starih, bo doživel najbrže že čez par let neprijetno razočaranje: murve mu pričnejo hirati in mu potem vsahnejo. Prostor, od koder smo izkopali stare murve in tudi staro sadno drevje, naj ostane par let prazen, porabimo ga za druge nasade. Preudarni kmetovalec ravna tako. Vrtnarstvo — r —n.: KULTURA PARADIŽNIKOV. Dandanes gotovo pozna paradižnike ah rajske jabolke že vsaka gospodinja, ker jih uporablja skoroda za vsako jed, najsibo v svežem ali konzerviranem stanju. Zato naj pride ludi na kmetske vrtove, da ne bo Ireba gospodinjam izdajati denar za-to, kar bi lahko pridelale doma brez velikega truda. Vzgoja in poznejša oskrba parodižnikov ni težka. Vzgoji jih vsak, kdor ima le količkaj dobre volje. Paradižnik ljubi južno, zračno lego; rahlo in dobro pognojeno zemljo. Seme sejemo meseca marca v gnojne grede ali, če nimamo teh, pa v zaboje, katere denemo v gorko sobo. Tu pazimo, da je zemlja vedno dovolj vlažna. Seme iz-kali približno v 10 dneh; tedaj moramo zaboj prenesti na svetlo. Semena porabimo 1 gram, ki da nad 200 rastlin -seveda le tedaj, če je dobro kaljivo in ni prestaro (ne nad 3 leta) — kar je za domačo potrebo več kot dovolj in še od teh izberemo najboljše rastline. Posamezna rastlina da povprečno 3U>, ko sadov. Ko razvijejo rastline prvih par listov (ne vštevši kličnih), pikiramo prvič v drugi zabojček ali gnojno gredo. Kaka 2 do 3 tedne pozneje po prvem — pikiramo drugič zato, da se okrepijo. Pri vsakem pikiranju sadimo paradižnike nekaj globokejše, ker imajo to lastnost, da poženejo koreninice iz stebla. V času, ko se ni bati več slane, pre-lopatimo grede zgodnje zelenjave m pognojimo z dobro preperelim gnojem ali mešancem (kompostom). Svež gnoj jim namreč ne ugaja. Paradižnike sadimo y vrstah sever-jug 1 m vsaksebi. Kole pa postavimo preden jih sadimo, koli naj bodo 120 do 160 cm visoki. Nato napravimo ob kolu primerno globoke jamice, vanje posadimo paradižnike s kepo zemlje ter jih zasujemo in privežemo k kolu. Ob vsaki rastlini napravimo kotanjo, da ne gre preveč vode ob zalivanju v izgubo; pri tem uporabljajmo škropilnico brez razpršilnika. Da nam paradižniki ne zdivjajo, moramo vse poganjke odstraniti, ki nam ne služijo za podaljšanje stebla. Poganjke odstranjujemo zjutraj ali zvečer; obenem steblo privežemo k kolu, toda ne preveč tesno, da se vez ne zaje, ker se steblo močno zdebeli. Vezivo, ki je v to svrho uporabljamo, je rafija, vrvice m drobne beke (vrbe). V navadi je, da pustijo nekateri po 4 m več poganjkov; kur pa ni pravilno; k večjemu naj bi se pustili 2—3 močni Poganjki, ker je to dovolj. A tudi z enim rodijo istotako dobro. Paradižnik zahteva veliko vlage v zemlji, zato mu moramo ob času suše mnogo prilivati, da bo obilneje rodil. Dobro je tudi, da mu damo kalijevo sol, raztopljeno v vodi. Za 10 rastlin porabimo približno 5 dkg kalijeve soli, ki jo raztopimo v 10 I vode. Potrebno je tudi večkratno rahljanje zemlje, da lažje voda pronica vanjo ter ima zrak prost dostop. V jeseni odščipnemo poganjkom vršičke, da pospešimo zoritev še poslednjih plodov. Jako važno delo je tudi škropljenje z modro galico in apnom (kot uporabljamo za trte) proti glivici — Phvtosphtora mfestans — in sicer škropimo v vlažnih letih 4-krat (drugekrati zadostuje 2-3-krat), če hočemo doseči povoljen pridelek. Prvič škropimo z 1 % — pozneje z 2% tekočino. Omenjena glivica se pojavi na spodnji strani listov, kar upoštevajmo pri škropljenju. Na listih se po okužbi pojavijo lise, ki se vedno večajo, dokler listov ne uničijo. Najpadeni plodovi se spoznajo po temnorjavih in črnih pikah, ki se jako hitro večajo ter povzročijo gnitje in odpadanje plodov. Tudi paradižnikov imamo mnogo vrst, ki imajo sad raznih oblik n. pr. debele in drobne rebraste, gladke, okrogle, ploščnate in jajčaste oblike, ki nosijo razna imena. Naj omenim par sort: solnčni vzhod, Ivanov kres, kralj lium-bert, danski eksport in Mikado. Gozdarstvo. Šuligoj Slavko: VAŽNOST GOZDOV NA PIVKI. Dandanes se vsak Pivčan nanaša na svoj gozd, kateri mu daje večji del dohodkov za njegov življenski obstanek. Ker pa je veliko takih posestnikov, katerim ne bo preostajalp v kratkem drugega, kakor da bodo obdelovali še tisti kos polja, ki jim bo ostal vsled premai-hne pažnje na gozd, moram takoj na tem mestu omeniti, da ni važno ohranjevati in varovati gozdove le radi direktnih dohodkov, ampak zapomni naj si vsak, da naši gozdovi vplivajo tudi veliko na zračne padavine in sploh na podnebje cele pivške planote. Kjer so uničeni gozdovi, tam razsaja burja vsled prehitre ipzremembe zraka. Posledica temu so močni nalivi, hude suše in raditega slabe letine. Pogozdeni kraji in pokrajine z prvotnimi gozdovi zabranjujejo naglo izpreminjanje zračne toplote in vsled tega imajo mehkejše Podnebje, kar pa zelo ugodno vpliva na rodovitnost polja in travnikov. Napačno je mnenje nekaterih Piv-čanov, da v pogozdeni okolici zmanjka vode za njih življensko potrebo, češ, da drevesa izsrkajo veliko množino vode, katera je njim namenjena. Prepričajmo se. Stopimo ob času suše višje v prvotne gozdove, ki rastejo na istotakem ap-nenčnem svetu, kot so naši goli griči in polja. Našli bodemo več izvirnih studencev in povsem vlažno zemljo. Odkod to? Gozdovi so tekom.časa izpremenili gola tla v humozno zemljo, katera vpija ob dežju vodo in jo obdržuje do najhujše suše. Drevje in druge gozdne rastline zabranjujejo k tlom pristop solnčnih žarkov. Gozdovi uničujejo burjo, ki izsušuje neprestano naša poljska zemljišča v odprtih legah. Iz tega je torej razvidno, da bo moral Pivčan, ako bo hotel uničiti omenjene škodljive vplive za dosego boljših letin in drugih dobrot, pričeti v večjem obsegu s pogozdovanjem gotovih golih gričev in izsekanih leh, posebno tam, kjer ima burja in drugi suhi vetrovi svoje gnezdo. Poravnajte naročnino za „GOSPODARSKI VEST1VIR" I Gospodarski koledar. MAREC Poljedelstvo: Cas je tu, pripraviti zemljo za posetev semena raznih pridelkov. Glavni pogoji za uspevanje setev je rahla, primerno pognojena in primerno vlažna zemlja, nadalje dobro seme, ki ga pravočasno in pravilno posejemo. Zemlje, posebno težke zemlje, ne smemo spomladi orati in sploh obdelovati, ko je premokro, ker potem jo bolj zatepemo in zapremo, nego pa zrahljamo in odpremo zraku in gorkoti. Le v dobro zrahljani zemlji se more vlaga enakomerno porazdeliti in prhneti hlevski gnoj. Torej je pri pomladnem obdelovanju prva naša naloga, da spravimo zemljo v takšno rahlost, ki najbolj prija uspevanju vsake vrste posameznih semen. Najbolj zgodaj sejemo ona semena, ki potrebujejo mnogo vlage Igrah, leča, bob, detelje). Potem sejemo zgodaj takšna semena, katere rabijo za svojo raščo daljšo dobo in so manj občutljive napram pozni slani (jara rž, jari ječmen, jara pšenica, oves, zgodnji krompir, korenje, zgodnji lan). — Kjer ie srež privzdignil ali izril rastlinice ozimin, jih je treba z valjarjem ali drugim primernim orodjem pritisniti k zemlji, da se korenine zopet sprimejo z zcjn-Ijo. Isto je napraviti tudi na deteljiščih, ki so Irpela vsled sreža. Živinoreja: Vprežno živino je treba ob času obilega in težkega dela posebno dobro krmiti. Razim vsled večjega napora pri delu so vprežne živali tudi vsled menjave dlake bolj občutljive in hitreje utrudljive. Zato jih tudi snaži bolj skrbno in pazi, da se ne prehladijo. — V marcu in sploh pomladnih mesec,ih se skoti največ pujskov. Oskrbuj in krmi dobro doječo svinjo, da dosežeš s pujski čim večji uspeh. Marec je eden glav-nih mesecev za pokladanje jajec in valitev piščet. Gospodinja, ki ni še poskrbela za valitev jajec, naj to čimprej stori, ako hoče priti do pišk, ki ji začnejo nesti že jeseni. Upoštevati je, da postanejo piške dobre kokoši-jajčarice le, ako podložimo jajca le od onih kokoši, ki nam najbolje nesejo. Paziti je, da se jajca med valitvijo ne onesnažijo in z blatom zamašijo luknjice v jajčji lupini, vsled česar bi se mladiči v jajcu lahko 'zadušili. Travništvo: Nadaljuj z deli, ki jih nisi opravil februarja. Sedaj je čas pomla-janja travnikov, na katerih ni dovolj primernih in pravih krmskih rastlin. Najprej dobro pobranane in ako mogoče s kompostom pognojene travnike posej s primerno mešanico trav in detelj. Na boli vlažnih travnikih in posebno po kopiščih se že začne prikazovati podleskovo listje, ki obdaja razvijajoče se semenske glavice ali stroke. Podlesek zatiramo s pokošenjem, z izruvanjem čebulic in z zabijanjem ostro ospičenih količev v srce ali sredino rastline 40 do 45 cm globoko. Čebelarstvo: Začne se čebelarsko leto. Lepega dne preglej svoje panje in preštej njih vrste. Pazi, ali je povsod matica. brez nje ni uspeha. Posnaži panje z grebljico. S tem prihraniš čebelam mnogo dela in časa, ki ga morejo z uspehom porabiti za druga dela, ki ti bodo v korist. Odpadkov ne metaj kar na slepo proč. Preglej jih natančno; iz njih oblike lahko ugotoviš, kakšno je stanje čebelne družine v panju._ N. pr. ako najdeš med njimi drobne kristale medu, trpijo čebele žeje, ako je pod zamazan, je v panju griža, itd. — Panje, ki se že od zunaj poznajo, da so dobri, pusti na miru. Druge pa preglej z. ozirom na zaloge medu. Vznemirjanje čebelam nikoli ne koristi. Družinam, ki imajo pičle zaloge hrane, moraš pomagati. Pri tem ne bodi skop, ker bi se ti skopost znala bridko maščevati ob paši. Ako nimajo čebele marca in a-prila dovolj hrane, se ne morejo pravilno razvijati. Ob paši imaš potem slabiče, ki ti nič ne dajo. In veš, da je žalost velika, ako bo tvoj sosed-čebelar, ki je preudar-nejši od tebe, po akacijevi paši točil obilo sladkosti, ti pa boš ob strani stal in boš le gledal svojo revščino. Pa še ne- k T d s s t r t t i i kaj. Slabičev ne trpi v svojem čebelnjaku. Ti so gotova zguba. Veselja ti ne bodo delali! Vinogradništvo: Glavna opravila, ki se morajo izvršiti v vinogradu smo opisali v tozadevnih člankih 1. in 2. letošnje številke. Zapomni si, du je ta mesec najboljši čas za sajenje trt. Nove nasade moraš dobro pognojiti, najboljše s kompostom ali mešancem. Sedaj je čas, da trte okopaš, jim pristaviš kolje, popraviš škarpe, itd. Kletarstvo: V kleti je zdaj bolj čas miru. Saj vina morajo biti že vsa potočena. Kdor je pretakal zgodaj decembra, a se mu vino ni še do dobra učistilo, naj ga še enkrat pretoči in čisti s kakim čistilom. Sadjarstvo: Čas cepljenja je tu. Pameten sadjar si je cepičev že nabral januarja in februarja, in jih ima marca, lepo Pri rokah, kadar jih rabi. A vsi niso taki. Saj vemo, da je ravno sadjarstvo pri nas še nebogljena sirotica, ki naj bi le dajala, a nič dobila. Cepiči morajo biti le od krepkih, zdravih in dobro rodečih dreves, Vprašanja Št. 15. — A. J. S. — V odgovor na Vaše vprašanje glede zatiranja detetjne Dredenice Vas opozarjamo na članek »Deteljna predenica« na str. 56. današnje številke Gospodarskega vestnika. Zadeva je splošnega pomena, zato smo Priredili poseben članek. Št. 16. — F. ). P. — Vi pišete: Imam ^Pega doma vzgojenega bika. Predsta-vil sem ga komisiji za licenciranje bikov, ki ga je spoznala za skok sposobnega, a le začasno. Ah je to ravnanje komisije pravilno? Odgovor: Komisija je ravnala pravilno. Po pravilniku ima pravico, da na Podlagi pregleda ugotovi, ali se sme bik trajno ali začasno spuščati, ali pa ga Proglasi za nesposobnega. V tem zmi-slu izda tudi svojo odločbo. Pritožba ni dopuščena. Št. 17. - M. A. G. K. - Vi pišete: Imamo gozd, ki smo ga dobili od graj- ki so že nekoliko starejša. Tudi na oko-panje in gnojenje sadnega drevja naj se ne žabi. Sedaj je zadnji čas za ta opravek. Sedaj se potrudi, da bo jeseni kašča polna, tudi sadja. Priporočamo, da pre-čitate članke pod poglavjem »Sadjarstvo« v današnji številki. Če to storite, boste imeli marsikateri greh manj na svoji vesti. Vrtnarstvo: Vse delo, ki je zaostalo februarja, se mora izvršiti v tem mesecu. Glavni čas za setev m sajenje je tukaj. Seje se salata, špinača, redič, grah, beli in črni koren, redkvica, korenje, bela repa, rdeča pesa in peteršilj. Sadi se krompir, čebulček in česen. Za okopavanje in pognojenje špargljev je zadnji č->s. Presajalo v zimskih gredicah vzgojene zeljine sadike, salata, karfijol, koleraba i. d. na prosto. V zimske gredice pridejo lončki iz kravjega blata in peska, v katere se sejejo kumare ah murke. Ako se ni bati več mraza, presadi jih proti koncu tega meseca kar z lončki vred na prosto. Pripravljaj novih hrenovih nasadov. in odgovori. ščine že pred 60 leti. V tem gozdu imamo vsak svoj delež, davek pa plačujemo skupno. Eni so mnenja, da nam gozda ne morejo vzeti, drugi pa trdijo nasprotno. Ali bi nam ne kazalo, da izročimo zadevo zemljemercu, da nam gozd razdeli tako, da bomo potem tudi plačevali vsak svoj davek. Odgovor: Če smo Vas dobro razumeli, imate gozd, ki je vpisan v zemljiški knjigi na ime zasebnih lastnikov, upravičenih uživalcev v razmerju z njihovimi deleži. Če'je temu tako, se Vam ni treba prav ničesar bati, če tudi plačujete skupno davek. Drugačen pa je položaj, ako je na gozd vknjižena občina. Potem morate priglasiti svoje pravice kr. komisarju za likvidacijo občinskih užitkov (Commissario per la ligui-dazione degli usi civici) v Trstu ki Vam potem zadevo uredi. Brez vednosti in prejšnje pritrditve komisarja pa ni tre- bo iskdti zemljemerca. Na vsak način pa ne belile si preveč glave. Poteče še mnogo vode, predno bodo vse te zadeve rešene. Št. 18. - F. J. P. - Vi pišete: Ali ima občina pravico naložiti živinski davek tudi na bika, ki sem ga kupil za pleme za drag denar? Odgovor: Ako ima bik predpisano starost in ako je občina za svoj okoliš uvedla davek na živino, ima pravico obdavčiti tudi Vašega bika, naj ste ga kupili kjerkoli in za katerikoli namen. Iznos davka je določen v občinskem pravilniku. Št. 19. - K. Z. O. K. - Vi prašate: Kakšna je carina iz Jugoslavije in kakšna je uvozna carina v Italijo za žive ovce? Odgovor: Za vsako v Italijo uvoženo ovco je treba plačati sedaj 4.50 zlatih lir, kar odgovarja približno znesku 22 papirnatih lir. Ali je treba plačati tudi carino za izvoz iz Jugoslavije, Vam danes ne moremo še natančno pojasniti. Št. 20. — O. P. S. — Vi prašate: Davkoplačevalec ni plačal dospelega obroka davka v predpisani dobi, to je 18. dan meseca. Zglasil pa se je za pla- I rzne Vse pod tem naslovom navedene kmetijska potrebščine se dobijo zajamčeno pristne pri Slot venskem kmetijskem društvu v Gorici in pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu. Tomaževa žlindra. — Za sedaj je zanimanje za to gnojilo ponehalo. Radi previsokih cen v zadnji kampanji je šlo primeroma malo tega blaga. Superfosfat. — Skoro do zadnjih dni je za to gnojilo vladalo mrtvilo. Naenkrat pa je nastalo veliko popraševanje, tako da tovarne ne morejo z ono naglico zadoščati zahtevam, kakor bi rade in kakor želijo odjemalci. Običajna neprevidnost. Mesto da bi vsakdo pravočasno določil svojo pos trebo, čakajo skoro vsi do zadnjega trenutka in potem iskanje in stikanje okrog po blagu, ki ga ni. Vsak odjemalec hoče biti prvi postrežen in takoj. Tovarne delajo s polno paro, da zadostijo potres bi, a končno vpliva tudi pomanjkanje železniških vozov na dobavljanje. Tudi pri nas se opaža letos neprimerno večje zanimanje za superfosfat kakor prejšnja leta. Ljudje prihajajo do spoznanja, da je treba zemlji nekaj dati, da se potem od nje kaj dobi. ic čilo na 19. dan meseca. Pri izterjeval-niči se mu je reklo, da naj čaka na neko vabilo. V resnici je tudi po nekolikih dneh čakanja prejel omenjeno vabilo ra «aviso di mora». Po prejemu islega jep takoj plačal, a računali so mu pa kazen 4 cent. za liro. Prosimo pojasnila, ali je bila izlerjevalnica upravičena tako postopati. Odgovor: Pn sedaj veljavnih predpisih je davčna izlerjevalnica pravilno ■ postopala. Vsak davkoplačevalec mora plačali svoj letni davek v šestih obrokih, Ji ki dospejo dne 10. februarja, 10. aprila, 10. junija, 10. avgusta, 10. oktobra in 10. decembra. Davkoplačevalec ima 8 dni časa, da dospeli obrok poravna, to je v dobi od 10. do 18. dne dotičnega meseca. Ako te svoje dolžnosti ne izvrši, ima iz.terjevalnica pravic,o zamudnika globi-ti v svojo korist na ta način, da mu pripiše kol globo 4% ni povišek dospelega, a ne pravočasno poravnanega obroka, to je, ako je dospeli obrok davka znašal 100 lir, mora zamudnik plačati še '4% poviška = 4 I„ skupaj torej 104 lire. Zato pa, skrbite, da pravočasno poravnate svoje obveznosti. Ni druge pomoči. cene. Čilski soliter. — Zanimanje in popraševanje po tem blagu narašča. Vse znamenje gredo za tem, da se bo zahteva še dvignila. Stanje posevkov ni letos ravno prvovrstno. Zato je priporočljivo, da se jim pomaga in v to svrho je ravno čilski so< liter kakor nalašč. Oni, ki so že žrtvovali za umet* na gnojila takrat, ko so pšenico sejali, naj ne za* bijo sedaj tudi na soliter: le tako jim je uspeh za> gotovljen. Cena ni še ustaljena. Za nove naročbe se bodo cene dvignile. Kalijeva sol. — V zadnjem času se je sklenilo več pogodb precejšnje važnosti. Blago sc dostav* Ija v dogovorjenih rokih. Oni, ki nameravajo to gnojilo uporabljati, naj si pa kljub temu pravo* časno zagotovijo potrebne množine. Blago mora biti pri rokah, ko ga rabiš. Krivo je, šele takrat iskati ga okrog z ogromno zamudo časa in v ško* do napredovanju del. 40",; kalijeva sol je dane: | predraga, priporoča sc 30 do 33% kalijeva sol, z ; istim učinkom. Žveplenokisli amonjak. —- Popračevanje sc i množi. Naročene so znatne množine blaga. Apneni dušik. — Naročeno blago sc dostavlja ! redno. Drugače nikakih izprememb. „ Modra galica. — L’« velikih naročbah in skic« ( Plh, ki so se napravili meseca decembra in janus lrja, vlada na trgu večji mir. Računa pa sc, in ti ' ^euni temeljijo na večletnih skušnjah, da do se* t ^aj naročeno blago niti zdaleka ne odgovarja de« T lanski potrebi: zamudniki pač pridejo zadnji tre« » 'utek, da delajo sebi in drugim sitnosti. Ker so sc Jnglcške in italijanske tovarne dogovorile, je pri« ' Okovati na trgu precej stalnih cen. — Naši vino« jbadniki naj si pravočasno zagotovijo blago, ki naj - G zajamčeno pristno. Lanskoletna skušnja naj ( Nde vsem za pouk, kako se ne sme ravnati. Orehove tropine. — Že mnogim živinorejcem 1 ja postalo to blago neobhodno potrebno pri krm« i jicnju živine: ugodne posledice njih rabe so naj« t "oljša reklama za tropine. Na trgu so sedaj po« Polnoma bele tropine, ki »ivini jako prijajo. Cena I Ha dirobno sedaj 140 L za 100 kg, na debelo po do« ' Itovoru. Sezamove tropine. — Upoštevaj ono, kar smo Kkli pri orehovih tropinah. Cena enaka, i Seno. — Na trgu je nastopilo nekako zatišje, blaga je precej na razpolago, a kupci ne kažejo več one živahnosti kakor v prejšnjih mesecih. Po« Medice tega razmerja se čutijo: cene ne silijo več Navzgor, rajši padajo, ponekod v znatni meri. Bolj ao sc bližamo zeleni piči, bolj bodo silile cene na« vzdol. Na posameznih trgih so cene za prvovrstni, 'K'no sledeče: Novara 80—85, Brešija 78—82, Man« Uva 79—83, Bolonja 65—72, Verona 62—77, Areco ^0—.55, Pcrara 65—70, Pjačenca 65—68, Mačcrata 55—85 L za 100 kg. Slama. —5 Tudi za slamo in steljo, sploh velja ono, kar za seno: Cene sledeče: Mantova 28—30, To vara 24—25, Brešja 26—28, Ferara 16—18, Bo« ,nnja 30—-32, Areco 30—32, Verona 25—27, Pja« (-'cnea 19—20, Mačcrata 24—25 L. za 100 kg. ^ Vino. — Na trgu so nastale neke spremembe.' V nekaterih pokrajinah je kupčija živahna, dru« god' pa popolnoma mrtva. Kljub temu pa se cene držijo, ponekod so za spoznanje šle navzgor. Bo« jazen, da bodo trtni nasadi trpeli precej radi hu« dega mraza v preteklih mesecih, sc ni hvala Bogu, uresničila. Zima je v vinogradih napravila le malo škode. Le delo okoli trt se je nekoliko zakasnilo. A to se že diotcče. Naj sledijo cene' iz nekaterih važnejših vinskih trgov: Aleksandrija (Sicilija) 180—200; Novara 180—210; Kjeri: 180—200, fina 220-—240; Pavija 150—-160; Koneljan 180—200; Mo« dena: fino 210—230, navadno 180—190, slabše 140—150; Mantova: dobro 180—200, navadno 100—150; Sačile 130—150; Pjačenca 100—120; Bo« lonja: fino 230—250, navadno 160—200, slabše 120—160; Florenca 180—200; Mačcrata: 125—170, navadno 110—140; Mesina 130; Kaljari: črno 100—130 L za 100 litrov. — Pri nas se cene držijo. Prašiči. — Opitani prašiči niso letos imeli in tudi nimajo prave cene. Prašički od sesa se boljše 'plačujejo. Goveja živina. — V državo se uvaža mnogo živine iz Jugoslavije, kar čutno vpliva na trg. Ce« ne gredo za spoznanje navzdol. Naj navedemo nekaj cen: Voli za meso: Milan prvovrstni 610—680, drugovrstni 500—600, tretjevrstni 300— 490; Bolonja L 555—615, 11. 420—470; Pjačenca I. 490—550, II. 365—470, lil. 280—300; Rim I. 525—630, II. 450—525; Neapelj mrtva teža 800—1000 za 100 kg. — Krave: Milan L 530—640, II. 400—520; 111. 270—390; Bolonja I. 340—590, II. 370—480; Pjačenca mlečne krave 3000—4500 kos, za meso L 350—430, II. 230—300 L za 100 kg; Rim L 475—575, II. 400—745; Neapelj mrtva teža 700—900 L za 100 kg. — Teleta: odi 450—650 L. za 100 kg žive teže. — Pri nas se pomanjkanje sena še vedno čuti. Vosek. — Slovenska čebelarska zadruga v Gorici kupi vsako množino voska in ga plačuje po kakovosti od 12 L naprej. Gospodarski drobiž. Zakon o kmetijskih vzajemnih za~ VQfovalnicah raztegnjen na nove po-^rajine. — Ustanovljanje malih vzajemnih zavarovalnic je bilo v starih pokra-iinah urejeno s posebnim zakonom z dne 2. septembra 1919 št. 1759 in z dne 21. oktobra 1923 št. 2479. Zavarovalnice, hi poslujejo po teh določbah, uživajo ^osebne davčne in druge pristojbinske °Iajšave. S kr. ukazom z dne 3. januarja ^926 št. 114 sta se omenjena zakona iztegnila tudi na naše pokrajine. Za-varovalnice, ki pri nas že poslujejo, mo-rajo prilagoditi svoje poslovanje novim Predpisom, preurediti morajo svoia bravila in predložiti potem pristojni pre- fekturi prošnje, da prizna njih obstoj. ‘1 o je pogoj, ako hočejo biti deležne ugodnosti, ki jih zakon predvideva. — Za nadaljne informacije je naše uredništvo na razpolago. Podaljšan rok. — Rok za vlaganje prošenj za predujme na račun odškodnine za avstro-ogrske rekvizicije je podaljšan do 31. marca 1926. Poravnava vojnega dolga. — Kakor znano je vlada sklenila posebne pogodbe z Ameriko in z Anglijo za poravnavo vojnih dolgov. Odplačevanje se bo vršilo v zlatih lirah tako-le: Leta 1926: skupaj 76.3 milijona (25.9 Ameriki, 50.4 Angliji); 1927: 126.7 milijona (25.9 Arne- riki, 100.8 Angliji; 1928: 126.7 milijona (razdeljeni kakor prejšnje leto); 1929— 1930: 133 milijonov (23.9 Ameriki, 107.1 Angliji); 1931—32: 169.1 milijona (62 A-meriki, 107.1 Angliji); 1933: 177.2 milijona (63.7 Ameriki, 113.5 Angliji). To odplačevanje bo le v mali meri težilo državne blagajne v primeri s svoto drugih mednarodnih obveznosti, ki znašajo skupno 21,900,000.000 papirnatih lir. V Tridentu v Poadižju se pripravlja za letošnjo spomlad velika vinska razstava. Vloge pri avstrijski poštni hranilnici. — Po izjavi glavnega poštnega ravnateljstva v Rimu se te dni odpošljejo vložne knjižne avstrijske poštne hranilnice na Dunaj, da tam ugotovijo njih pravilnost in da vpišejo morebitne obresti. Ko bo to izvršeno, se pravilne knjižice vrnejo in njih kronske vloge takoj zamenjajo v lire in naložijo pri italijanski poštni hranilnici na korist imeii-teljev starih knjižic. Pogozdovanje Krasa. Pred vojno so razne pogozdovalne komisije opravljale z lepimi uspehi to delo. Marsikatero golo kraško rebro je dobilo tekom časa lepo zeleno odejo. Vsled politične« ga razkosanja starih dežel in novih dr« žavnih mej je po vojni sistematično pogozdovanje ponekod ponehalo. Posebno v razširjeni tržaški pokrajini je bilo v tem oziru slabo. V zadnjem času pa kaže, da se tudi tukaj obrača na bolje. U-stanovila se je tudi v Trstu za tržaško pokrajino nova komisija za pogozdova« vnnje Krasa, ki bo pogozdila že leta 1926 krog 2388 ha (ha = 10.000 ur) zemljišča. K stroškom, ki so proračunje-ni na 140.000 lir prispeva država 70.000 lir, tržaška pokrajina 30.000 lir, prizadete občinciTrst, Ronki, Tržič. Avber; Nabrežina, Tomaj, Senožeče, Šempolaj, Se« Žana, Dolnja vas in Sinadole pa skupno 20.000 lir. Uravnava Lijaka na Vipavskem. — Agilni kmetijski urad v Gorici se je pri- čel baviti z načrti, da se uravna hudournik Lijak in osuši obsežen sVet, ki gž Lijak poplavja in spreminja v močvirje Stroški za to delo so proračunjeni na skupno svoto 2,300.000 L. Celokupna stroške v znesku 800.000 L za izsušenje 780 ha sveta prevzame država nase; o« iomsKii uiioso PBSOJiiiiitr !, 1, 1 vpisana zadruga z omejenim jamstvom Gorica, Via Carducci 7, I. Lastno poslopje. — Križišče tramvaja. Najstarejši slovenski zavod v Gorici, ustanovljen leta 1883. Obrestuje navadne Hranilne vloge po čistih 4°j6. Davek plačuje zavod sam. Na odpoved vezane vloge obrestuje po dogovoru najugodnejše. Sprejema vloge na ftekoči račun. Daje svojim članom posojila na vknjižbo, menice in zastave, ter jim otvarja pasivni tekoči račun. Uradne ure za stranke od 9-12 in od 15-17. Ob n^eljah, praznikih in sobotah popoldne je urad zaprt. V— ■v*« TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA regisirovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v lastni hiši ul. Torrebianca 19/1. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na lekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po4°/q» večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „di- narje" na lekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice Uradne ure za stranke od 8'/2 do 13 in od 16 do 18-Ob nedeljah je urad zaprt. Št. telet. 25-67. JVfaš zobozdravnik, spedjalist za bolezni v ustih in na zobeh M.U. dr. Lojz Kraigher z nemškim zobozdravniškim izpi* tom za zobozdravniška in zoboteb« niška dela v GORICI, na Travniku št. 20. I nadstropje - /, Starodavna tovarna tehtnic, utež in mel GIUSEPPE FLORENZ & C.°vTrstu ViaGius.Vidali9,Tel.13-6 z bogato izbero utež in mer tu-in inozemskih pravilno žigosanih (cementiranih) tehtnic. Sprejemajo se popravila vsakovrstnih tehtnic po zmernih cenah. Tekom popravljanja posodimo druge tehtnice popolnoma brezplačno. k. SOL ZA ŽIVINO dobite pri tobakarnarju Marcu v od 100 kg naprej. =..... ....... Gorici Via Seminfl ^ t.