Škodljivi vplivi onesnaženega zraka na gozdne ekosistem,e in stanje v Sloveniji 
!Vkl<lnij<~ lEŠNJAK* 
Pri odlaganju snovi iz zraka (v trdni, tekoči ali plinasti 
obliki) na vegetacijo ali na tla se pojavljajo škodljivi učinki 
na gozdnih ekosistemih. Študije so pokazale, da so glavne 
snovi, ki lahko vplivajo na gozdni ekosistem kisle ter 
al.kalne usedline (dušikove in žveplove spojine, alkalijske 
in zemeljsko-alkalijske kovine, kloridi, fosfati), fotoke-
mijski oksidanti (ozon, peroksi acetil nirrat- PAN, peroksi 
propil nitrat - PPN, vodikov peroksid), težke kovine in 
obsmjne organske snovi (pesticidi, policiklični aromatski 
ogljikovodiki- PAH itd.). 
Prispevek obravnava škodljive učinke onesnaženeg<~ 
zraka na gozd z različnih vidikov. V prvem delu so obrav-
navani mednarodno uveljavljeni kriteriji za sprejemljive 
obremenitve vegetac]je s škodljivimi snovmi iz. zraka, ki 
temeljijo na dosedanjih spoznanjih o negativnih učinkih. 
To so smernice Ekonomske komisije za Evropo (UN 
ECE), priporočila Svetovne zdravstvene organizacije 
(WHO) in direktive Evropske skupnosti. 
Drugi del prispevka obravnava stanje kakovosti zraka 
in depozicije v Evropi, predvsem na osnovi podatkov med-
narodne merilne mreže EMEP, ter rezultate meritev na 
EMEP/GAW merilni postaji Jskrba pri Kočev!..ki Reki. 
Merilna postaja lskrbaje locirana na pretežno gozdna tem 
podrocju Slovenije proč od velikih emisijskih virov in 
Lokacija je reprezentativna za stanje kakovosti zraka na 
širsem neurbanem področju. Merilni program obsega ka-
kovost padavin, žveplove in dušikove spojine v zraku ter 
prizemni ozon. Rezultati meritev so obravnavani z vidika 
možnih vplivov na gozdne ekosisteme. 
------------- - - --- --------------- - - -·---- -
Škodljivi biotski in abiotski dejavniki v slovenskem gozdu 
Dušan JURC**, Jošt JAKŠA"'**, Nevenka BOGAT AP"'',;.'" 
Zbiranje podatkov o vplivu škodljivih biotskih in abi-
otskih dejavnikov na gozdove poteka v Sloveniji na tri 
načine. Prvi so zabeležke v odkazilnem manua{u revirnih 
gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije, kjer je definiran 
vzrok sečnje. V rubriki varstveno-sanacijske sečnje je 
navedenih enajst povzročiteljev poškodb- insekti, bolezni 
(gl ive), divjad, veter, sneg, žled, plaz (usad), požar, imisija 
(lokalna), poškodbe zaradi dela v gozdu in drugo. Drugi 
je redni letni popis (monitoring) poškodovanosti gozdov, 
ki poteka na 4X4 km mreži traktov vsako četrto leto, na 
16X 16 km mreži traktov pa vsako leto. Poleg nespecifičnih 
znamenj poškodovanosti drevja ( osutost) je pri tem popisu 
ugotovljena tudi poškodovanost drevja zaradi znanih, na 
• Mag. M. L., dipl. inž. kem., Hidrometeorološki zavod 
Sloven ije MOP, Voj kova c. 1 b, 1000 Ljubljana, SLO 
..... Mag. D. J., dipl. biol., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna 
pol 2, 1000 Ljubljana, SLO 
.... J. J.. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, 
Večna pot 2, 1000 ljubljana, S LO 
•*• Mag. ·N. B., dipl. inž. gozd., Valburga 51 b, 1216 
Smlednik, SLO 
38 
terenu dolocljivih škodljivih dejavnikov. Tretji vir podat-
kov izhaja iz delovanja poročevalske, diagnostične in prog-
nostične službe za varstvo gozdov, ki je umeščena v sistem 
Službe za varstvo rastlin Slovenije. Vodje odsekov za 
gojenje in varstvo gozdov na vseh 14. območnih enotah 
Zavoda za gozdove Slovenije so zadolženi za zbiranje 
podatkov o povzročiteljih poškodb, Gozdarski inštitut 
Slovenije službo koordinira. Ti podatki so najnatančneje 
definirani, vendar so predvsem zaradi velike vrstne šte-
vilčnosti biotskih dejavnikov Ic fragmentami. 
V prispevku podajamo najpomembnejše ugotovitve o 
povzročiteljih poškodb gozdov v Sloveniji v 2:adnjih nekaj 
letih. 
GozdV 55 (1997) 4