lil
H	/	
	l	s» "
	i	
	m.	m
Erscheint jeden Samstag —Verlag u.Schrittleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, Vierteljahr.RM 1.20 einschl.9Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr. 5W58
Nr. 48 - III. lahrgang
Harburg a. J. Drau, Samstag, 21. November 1943
Einzelpreis
10 Rpl
ups mau
unicei
Anglija in Amerika sta ogoljufali emigrantske odbore mahh držav — Tudi z balkansko zvezo ne bo nič — Moskvi je v slučaju zavezniške „zmage" dovoljeno vse — Edino zaščito Evrope tvorijo nemške armade!
M -PK-Kriegsber Nachtwey (Atl — Sch).
Sepp Dietrich bei einer ff-Panzerdivision.
^-Obergruppenführer und General der Waffen-^, Sepp Dietrich, besichtigte im Westen Einheiten einer H-Panzerdivision und überzeugte sich von dem Ausbildungsstand deT Männer. — ^-Obergruppenführer Dietrich zeigt den Rekruten vorschriftsmäßige Haltung der Pistolen.
V zadnji številki našega lista smo obrazložili »osrečevanje« malih narodov v taboru naših sovražnikov. ki so osleparili male narode ne samo s svoječasno Atlantsko izjavo, temveč tudi s sklepi moskovske konference. S svojim postopanjem je pokazala zlasti Anglija na ciničen način, da so njene obljube eno, dejanja pa drugo V živem spominu 60 še danes ang'eške garancije, naslovljene na Poljsko, Romunijo in Grčijo. V slepi veri, da je angleška obljuba vojaške pomoči naj-sigurnejša stvar na svetu, so se podali Poljaki leta 1939. v pustolovščino, ki je povzročila likvidacijo poljske države, da ne govorimo o strašni usodi, ki jo je doživel poljski narod s posledicami svojega poraza. To Angležev, ki so glede ve6ti mrzli kot pasji gobec, ni prav nič ženiralo, ogoljufati poljske emigrante v Londonu še za poslednji up' obnovitev Poljske v slučaju takozvane zavezniške »zmage«. Ko so postali Poljaki po nemških odkritjih v Katynu nekoliko arogantni, moteč s svojim zadržanjem anglo-sovjetske odnošaje, se je »smrtno ponesrečil« z letalom voditelj poljskih emigrantov, general Si-korski, na moskovski konferenci pa so Angleži skupno z Amerikanci opustili sleherni migljaj glede poljskega vprašanja, da se ne bi zamerili mogočni Sovjetiji, ki sme v sovražnem taboru prelivati največje potoke krvi tudi za anglosaške interese.
Omenili smo Poljsko, ker je še vedno najti takih lahkovernežev, ki verujejo londonskim lažem glede obnove Evrope v smislu samoodločbe in osvo-
> - .A"-'. iS?"
mm pipa

PK-Kriegsber. Friedmann (Atl — Sch). »Wespen« gegen Sowjetpanzer. Diese Panzerartillerie ist an den hohen Abschüssen sowjetischer Panzer während der harten Kämpfe nördlich Krivoj Roq maßgeblich beteiligt.
boditve malih narodov ter njih enakopravnosti z velikimi silami. V kolikor je bil ta up še v Evropi negovan, ga je slana moskovske konference docela pomorila. Anglija in Amerika sta v Moskvi gladko pristali na vse Stalinove zahteve. To je razumljivo s stališča boljševikov, ki nosijo v primeri z A.ngleži in Amerikanci res naivečie breme vojskovanja v zavezniškem taboru. Kapitulacija pred Stalinom pa se nikakor ne ujema z obljubami in takozvano »moralo« angleške oziroma ameriške politike. Ker so pa Angiosasi vajeni sleparstva, jim ni bilo težko prodati interese malih narodov. Za časa prve svetovne vojne so obljubljali Arabcem Palestino, da bi jih pridobili za vstop v vojaške vrste, toda Palestino so dali pozneje v smislu Balfourove izjave — Židom. Tudi to je samo majhna sličica angleške politična pokvarjenosti, kar pa raznih oboževalcev »demokratične« Anglije in »ljudske« Amerike niti najmanj ne moti, da še vedno pričakujejo rešitve iz anglosaške smeri. Med emigranti, ki so zbežali v London, in se pozneje na moskovski pritisk preselili v Egipt, so tudi taki ljudje, ki si za s :aj 7-avezniške »zmage« niti najmanj ne bi želeli bolj-ševizacije svojih dežel. Nič čudnega torej nI, da se je v glavah mnogih emiqrantov porodila misel o ustanovitvi posebnih blokov malih držav. V svojih sanjarijah so si zamislili nekak nordijski blok, ki bi obsegal skandinavske države. Sanjali so tudi o neki češko-poljski zvezi, pa tudi ta načrt se je izjalovil, kakoi je ostal na papirju blok balkanskih držav. Emigrantje so namreč sanjali, Anglija in Amerika pa sta medtem ubili s svojim političnim »realizmom« sleherni up emigrantskih predstavnikov, da bodo imeli v slučaja »zmage« v nasprotnem taboru interesi malih narodov sploh še pravico do obstoja.
Kruta stvarnost izgleda namreč tako-le: Is Stockholma je te dni prispela vest, da je Anglija potrdila pripravljenost anglosaških sil, izročiti »po pričakovani zmagi« vso Evropo boljševizmu. Ideja o ustanovitvi evropskih državnih blokov je izgubila vsled moskovskih sklepov svojo upravičenost do obstoja. Tako in nič drugače se je glasil uradni komentar, ki so ga izdali v Londonu preteklo soboto V komentarja pravilo nadalje, da ni treba niti najmanj dvomiti o tem, da soglašata vladi Anglije in Amerike s Sovjetsko Unijo v zadevi, ki tvori očividno glavno načelo 6kupne politike. Komentator ugotavlja nato sledeče posameznosti: V", londonskih emt-grantskih krogih porojen načrt češko-poljske zveze, se je izjalovil Blok, ki bi segal od Vzhodnega do Sredozemskega morja — tako pravi London — je sploh utopija, o kateri ni možna nikaka resna razprava. Za Balkansko zvezo ni nikake skupna podlage, dočim bi skandinavski blok vkliučno Finske že v naprej izzval protest Sovjetske Unije . . . V odklanjanju evropskih zvez malih narodov se skriva Anglija po ugotovitvi moskovskih »Izvestij«, ki je stališče Kremlja obrazložilo na samo avtoritativno, temveč tudi obsežno. Sovje-tija je namreč mnenia, da bi po popolni razorožitvi Nemčije smatrala vsak blok evropskih držav kot proti sebi naperjeno koalicijo.
Stališče angleškega zunanjega urada je podčrtala tudi »Times« v nekem kablogramu iz Wa-
Govoiril |e ReichsorganisatioiisIeHer Bf.Ley
Miaii» nedeljo je obiskal Reiciisorganteation»-
taiter Dr. Ley Steiermark. Pri njegovem dohoda fa je pomdravil Gauleiter. Temu so sledile konfe-K&os v gradu, nakar si je Dr. Ley ogledal razstavo »Sí/csrar sobiagen vor< (Štajerci predlagajo). V éeljo dopoldne so bile posebne seje stranka in Deuisofce Aifceitsfront. Višek nedelje je predstav-!)j;o zborovanje političnih voditeljev Kre.isov Gras-SíxT. in Graz-Land ter Warier-jev te Wait Den'jecém Arbeitsíront, na katerem je govoril Reicfeaorganisations'.eiíer,
Na djorovališču je zastopnik Gauleiter ja Dr. Poraecfcy javil stanje Reichsorganisationsleiter-ju, naksr je pozdravil še Gauleiter Dr. Uiberr either. Pri tea je poročal, da se je Gnu Steiermark po njegove« zadnjem obisku potrudil, v redu izvr-ievati jsvoje dolžnosti kot jugovzhodni Gau Rei-cii-a. »Jaz mislim, da nismo v tem letu Führar-ju ta Re4cfe-u napravili nikakšne sramote.« Tako i« končal Gauleiter ter prosil Dr. Ley-a, da bi spregovoril.
Zopet stojimo v času bojevl Tako je uvodojaa ugotavljal Reichsorganisationsleiter. Stare bojevniške čednosti, ki so navdajale pokret pred prevzemom oblasti in ga napravile velikega, so zopet ei.ivel«. Na to je Dr. Ley odgovoril na vprašanje: »Kako )e bilo takrat?« In v nadaljnjih izvajanjih je stata »a enkrat cela podoba časa, v katerem je PChra* z»čel svoj boj za Nemčijo ta so se okrog mjegs xbiraU prvi bojevniki. Kaj je te ljudi privla-érvaio, zakaj so se vdajali boju, katerega cilja aaorda le niso popolnoma poznali in ki . je izgledal a oxfrom na vladajoče sile skoraj brezuspešen? Dr. Lay je na to dal odgovor iz svojega lastnega üvijacja: V mali vasi Wiesdorf pri K61n-u je začel boj za PtVhrer-ja. Takrat so ga svarili vsi tovariši ta mojstri v tovarni, sam obratovodja je bil med a j tad, áa saj ne hodi po poti, ki je polzka, nepri-ta povrh še nevarna. Karijera, zdravje, dro-■ no besedo vse, je stalo na kocki. Toda vojak, ki Je smrtno ranjen, zlomljen v svoji veri ▼ tadane Nemčijo, prišel iz svetovne vojne, al mogel drugače, kakor začeti nov boj. Pokret, stranka ga )e sajela in koga ta zajame, ne more več nazaj. Nato so prišli prvi boji. Neomejeno je bilo
riLtagtoaa. Ameriški dopisnik omenjenega angleškega bata Je namreč sporočil svojemu uredni-ttvo, da Je ameriški zunanji minister Cordel Hull pied kongresom uničil vse upe pristašev evrop-itii Aržavnih zvez glede tozadevne podpore s «treni Zcdtajenih držav. Sleherna skandinavska sveža balkanska zveza, ali pa zapadnoevropska rvtaa spada po ameriški razlagi v kategorijo separatnih dogovorov ki so bili enkrat za vselej edktoataad na podlagi sklepov moskovske konference
AtigMJ« ta Amerika sta torej uradno izjaviH, 4a tm stalita zaščititi Evrope pred poplavo bolj-ibariiaaa. To Je strahovit moralni udarec za tiste »T»±KyvTopejce«, ki se niso mogli odločiti za Jas»* fronto proti boljševizmu. Gre za tiste, ki «j jpeH aa nemoč plutokratov -proti preveliki a*-' »f. boiJJevikov. Z Nemčijo niso marali imeti «ič skr^^ga, sfcnpatizirali pa so z AngVo-Amsri-ka»H ta se deloma tudi borili na njih strani. Hpatt se napačno, da bodo nekoč diktiral! An-flefi ^ Amerikanci mirovne pogoje ta d« bodo ««V, narodi dobili zopet svoje pravice ta stare «»•je tar le nekaj povrh Upali »o, da bodo Igrah rkvgo «ekakega zaščitnega „pase med Sovjetijo ta T-spa«fcid Evropo. 2e po prvi svetovni vojni >e ■■ **f!» v zamislih Angležev ta Francozov ideii ',«ko?a zaščitnega pasa. Cela vrsta obrobnih *■■! * t ad finske do Romunije, le imela nalogo ■-"•-'s« s*«ne, ki na) bi ločila Sovjetsko Unijo •d fi^aJ« Bvrope. Te naloge niso marali bročltt
• '-■ - ker «o jo hoteli imeti stalno oslabljen«. M? a se je P» izkazalo, da taka »higienska« zaščit» Hvrope spričo strupa, ki ga brizga bolj-lev, -i Hidi po etru, itak ne pomeni ničesar.
M. -nktrvska konferenca je uničila vse upe malt». "«rodov. Angliia ta Aimerika želita, da po-ztan« *l«mčija plen boljševizma Ker jima ni do N*-- *1*«e. sta prodali boljševizmu tudi vmesne *ržsve Edina zaščita proti boljševiški epidemiji Je nemška vojska, ne pa morda »zveze« med emigranti»! vladami. Radi jasnosti smo hvaležni Angliji, da se je pred malimi narodi tako cinično razkrinkala.	_
Zkatavanje politični!« vodiiejc» v G rara
eo^a*tvo, nepremostljiva je izgledala sovražna o&raiaiM političnih nasprotnikov. Obrekovanja, brezposelnost, ječa — trda, nepopisno trda je bila pot brezkompromisnega bojevnika. Vožnja v po-üaíJsVesa vozu sredi zločincev je vzdramila misli: »Kak-ien je moj faktum, kaj hočem? — Jaz hočem potaagati Nemčiji — to je moj zločini«
Glas krvi in povelje časti sta pa zapovedsla, da moram ostati na svojem mestu In še eno: Bil Je ta »ali naskočni lokal, najbolj temna krčma v mestu, v katero ni nikdo zahajal, ki je hotel da se ga Šteje med družbo.« Bojevnikom je pa ta lokal postal domovina. Tam so vedno bili tovariši, ki se z nami bili zaobljubljeni, od tod se je vedno dobilo pomoč, če je bila taka na zborovanjih potrebna ali pa če je bilo treba deliti klofute. Tam »finih« ljudi ni bilo. Ker v ta lokal so spadali, samo ljudje, ki niso imeli drugih »ambicij« kakor: pomagati Führer-ju v boju za Nemčijo. Potem smo tam ta»e!i tudi zastavo, pozneje uniformo in končno i« tudi godbo, nakar smo lahko korakali po širokih ulicah in ozkih cestah, kjer je kar kipelo aorraitvo političnih nasprotnikov To je bil začetek: boj za čast in tovarištvo. Nazadnje je pa pri-ilo najvišje: ideja. Pred njo je pa stalo še nekaj: oaebnort. Ideja in osebnost Fuhrer-ja — to je šele napravilo iz vojaškega tovarištva več kakor vo-j*iko društvo. Iz tega moštva je potem formiral Pflhret svoj kader: pokret z Gau-1, Kreis-i, Orts-grapp-ami, Zell-ami in Block-i. Bila je to trda ta krts-na doba.
Naša ideja je naravna — to je podčrtal Dr. Ley kot izvor in dlj gibanja. Življenje narodov se razvija, kekor se menjajo letni časi Pomlad — ta J* gospodarstvo resnice, ki razbija led neres-náoe, to je visoki čas revolucije, ki spreminja obras: zemlje. Tako pomlad je svojemu narodu prt nesel Pfthrer. Mi smo v dobi prevrata. Mi smo vlomili vrata v novo dobo, ki bo lepša kakor vse pred nasut. Kar so pred nami generacije samo upale, to bo pri nas stvarnost. Minuto trajajoče ploskanje je prefctallo govornika, ko je izjavil: »Velika Nemčija ni nikakšen fantom več, Velika Nemčija j« tu «d reke Etsch do morske ožine Beltl« In še več: zapad iivi in gre vsem prerokbam v nasprotje naprej ta ne nazaj. Nasprotno: v bodoče bo doživel najvišji cvet vseh časov!«
Ta&ak Je naš boj in še težji lahko postane. Sano Sd si lahko zamisli žvepleni kanister, ki meče ureičfloje na ljudi, ki se ne morejo braniti, samo os to v stanu zmisliti si grozodejstva, ki jih v tej ▼ojúá uganjajo naši nasprotniki. Bog Židov je Je-hicva, to je Bog maščevanja. Z židovstvom ni možen nikakšen kompromis. Mi se ne pritožujemo, da nam Je nebo naložilo to borbo. Nasprotno, mi smo mu <*lo hvaležni in obljubujeino, da ne končamo
Imen Üs-iegsgeschehen ¡ra » Oslen und in der ÁegUis
Weltbild-Glieae. Kampfraum Dodekanes.
tega boja, dokler ni zmaga naša ta dokler ni uni-čffl» fc;«bf«nri žid in sleherno židovsko gnezdo. Zopet sledilo minuto trajajoče odobravanje. Nato >» Reichsorganisationsleiter slikal trdote in pro-stranosti »odajije vojne. Govoril je o vzhodni fronti ta « naporih boljševikov. Z živahnim pri-afcii»iaia so poslušala pritrdili njegovim besedam-»Ns tej ofenzivi se bo nekdo zlomil, ampak Nemčija se »« bo. Za nas je nevarnost minula, boljie-vik aa bo prodrl, temveč bo izkrvaveli« Še enkrat je Dr. Ley omenil srečo, da je Führer boljševike pretiitel. Glede letalske vojne je Reichsorganisa-täonritaiter med glasnim pritrjevanjem dvorane na-glasil, da bo prišel čas povračila. Tedaj pa bo imel za a&s samo eno geslo: »Oko za oko, zob za zob!« To povračilo bo prišlo. Pùârar drži svojo be-tado. Ta vojna se bo obrnila zopet v naš prid. Mi Lnr.iano najboljše vojake, mi i »nam» najmočnejšo pomorsko silo za našega zaveznika, naša domovina ustvarja našim bojevnikom vso orožje, ki ga fronta potrebuje.
V središču domovine pa stoji stranka. Ona je gsiant naše enotnosti in naše moči. Ta domovina no bo nikdar kapitulirala, ona ne bo nikdar stav-taia, ona tudi ni razkroj evalna — ta domovina se bojuje, ona dela ter misli na zmago. Neinški delavec ja tudi tokrat najzvestejši ata svojega naroda. Malodušniki, ki dane« nočejo z nami, bodo to obžalovali. Če bi po vojni hoteli zopet med nas, jim bomo rekli, da jih ne potrebujemo. Mi pa hočemo ostati stari SA-tovariši ter vedno misliti: »Kdor ne mara stranke, je naš sovražnik! Mi ne poznamo nikakšnih razredov, nikakšne družbe — mi poznamo samo stranko, bojujočega SA-moža, zvestega Peateigenoss-a — ta ničesar drugega. Stranka Je močan nositelj vera v našem narodu. Podili smo vse mostove za nami. Za aas velja sedaj samo »naprej«. Naš vzor je Führer. »Jaz bom mojemu narodu prinesel zmago!« Tako je govoril Aàoli Hitler. In mi to verjamemol«
SiadUa Jo dolga in burna pohvala voditeljskega zbora. Nato se je Gauleiter zahvaJH Reichsorgam-satkMtstaitar-ju za lepo uro, ki jo )e s svojimi izvajanji podaril poslušalcem. Hkrati je prosil Reichsiaitar-ja, da poroča F ihrer-jo, kako živi na juflu njegovega velikega Reich-« narod, ki ga ne bo nikdar zapustil, pa naj pride kar hoče. Z burnim ploskanjem so se tej prošnji priključili zborovale! V sredini ljudstva — tako je nadaljeval GanMtar, Je delovala stranka kot predhodnica, ki ni lanue rrasta, temveč fauatična do skrajnosti in ne jxsase ničesar drugega kakor Führer-ja, njegovo idajo ta« služiti njegovemu valedelu. Ko je po-čsatttev Pùiirer-ja ter petje k-snsa siavnostno za-klJaCBa zborovanje, se je končalo dveumo vemo rasrsišljaaje najbolj idealne bojne skupnosti.
■"*■■' - -"-i"*—-——»—"
g -	mxtu-DimT
Zar tefctacfct tai Elnbrn chira— vea Kiew—S chito mir—Korostc«.
Braak al T • r J a t : Maxbarfa* Varia«»- aa<l Drackerel-Gaa. m. k M. — Tarlafalaitaaf E^aa f <»rt»«t. Haupt-•«MMaMart Frfadrich Golob: alia >a MarWr(/Draa. B.dg«si« t
'Lmr Zati fui Aaicitea dl« Preuliata Nc. 3 na 10 April 1«43 !fJH¡í. Aasiatl dar Lielerant da« m»rtaa kai kekarei Ge»al( •4m llllliblllliin gibt keine» Aaapraab aal Rfickuhiuo| da« BazufafaUaa
Težki hofi ¥ področje iSouiela
Pri Kijevn so nemške fcie obLobU BMise sovjetske siie - iziedln» težke i^aL« boljševikov - V dveh dweb s« mvM Izgubili nad 400 tankov - terenski uspeki pri šiomiria, M zopet v nemških rokab
novembra so prešli boljševiki s številnimi pehotnimi in oklopnimi odredi ter s podporo letalstva pri mostišču Nikopol, južno od Dnjenropetrovska in severno od Krivega toga k napadu. V žilavih in srditih bojih ter protinapadih, so bili zavrnjeni vsi poskusi prodora, obenem pa je bilo zbili» 247 sovražnih tankov. Medtem je napredoval nem£kl protinapad zapadno ©d Kijeva. Jugozapadno od Gomela so se nadaljevali težki boji. Severno od Gomela to Nemci obkolili neko ""ino ter- jo uničili. Slabotnejšl sovražni napadi so bili zabeleženi zapadno od Smolenska ter v področja Nevela.
Dočim po poročilu z dne 22. t. m. na Krimu in pri mostišču Nikopol ni bilo nikakih posebnih vojnih dogodkov, so se pri Cerkasiju razrušili ponovni sovjetski napadi. Zapadno od Kijeva se naše čete po zavrnitvi številnih sovjetskih protinapadov prodrle žilavo branjene sovražne poljske postoj anke
napadih zavzele važen teren. V področju Gomela se sovražni pritisk ni zmanjšal. Severno od Gomela pa so se zrušili opetovani sovražni napadi. Vsled 6ilnih izgub, sovražnik zapadno od Smolenska ni nadaljeval svojih napadov. Vzhodno od Vitebska so Nemci odbili močne sovjetska napade. Pri Nevelu je bilo precej živahno, ker so, Nemci zavrnili prodirajočega sovražnika na njegova izhodišča. V bojih 21. in 22, novembra je bilo na vzhodni fronti uničenih 413 sovjetskih tankov.
Severno od Kerča so se po poročilu z dne JJ.
t m. izjalovili ponovni sovražni sunki. Pri NV kopolu in v velikem loku Dnjepra pa je sovražnik 22. t m. ojačil svoje delovanje. V trdih, ves dan trajajočih bojih so nemške čete zavrnile vs® poskuse prodora. 22. novembra je bilo v tess prostora uničenih 146 sovražnih tankov. Pri Ctrka-siju »o Namci vrgli mimogrede vdrlega sovi si-nika v odločnem protinapadu v njegova izhodišč*. Zapadno od Kijeva ee je sovražnik srdito uprreJ «MB»5*taa protinapadom. Po zavrnitvi šievilr.ih »orrtJuislh protinapadov, so nemške čete prodd* globoko izveden obrambni sistem sovražnik* ter pri tesn uničile dva sovjetska polka. Jugoz vpadne od Gomela so se nemške čete v posamičnih odsekih spričo premočnega sovražnega pritiska imaknile na nove postojanke. Severno od Gc .-vsi* »c- irvojevale nemike čete popolen obrambni •uspeh Južno od Kričeva so se razvili težki boži z neko sovražno skupino, ki je vdrla v nemška postojanke. Vzhodno od Vitebska in pri-N*veli so sa iz^lovili lokalni sunki sovjetov.
24. novembra js bilo sporočeno, da so nemške čete pri Nikopolu, v velikem loku Dnjepra in pri Cerkasiju odbile v trdih bojih nove napade sovjetov. Kjer je sovražnik vdrl, so ga v protinapad« uničilo aH p s zavrnile Južno od Kremenčuge s« ee razvili srditi boji. Zapadno od Kijeva so nem-Ske divizije obkolile močne sovražne sil». Ena nemška oklopna divizija je 23 t. m. v ttsa prostoru uničila oz. zaplenila 30 sovjetskih tankov, šest baterij in 40 drugih topov vseh kalibrov. Medtem so se nadaljevali zapadno od Gomela tndl 23. t. m. težki boji Nemške čete so se žilav« upirale sovjetskim napadom. Močni sovjetski napadi so bili odbiti tudi severno od Gomela. J®-gozapadno od Kričeva so še hudi boji v teku. Ševerozapadno od Nevela pa so nemške čete v protinapadu izvojevale mimogrede izgubljen« ozemlje.
Scherl-Bilderdienst-M
Karte vom mittleren und Südabschnitt 4m Ostfront.
V velikem loku Dnjepra so boljševiki nadaljevali svoje brezuspešne napade tudi pretakli četrtek, in 6icer jugozapadno od Dnjepropetrovska in severno od Krivega roga. Zapadno od Kijeva so nemške čete pri Žitomiru najprej zavrnile nekaj srditih sovražnih napadov, nato pa se sunile v smeri proti severu ter tako zavojevale vaisn teren, ki je bil mimogrede v sovražnih rokah. Pri Korostenu so se medtem nadaljevali tatki boji s sovražno premočjo. Pri Gomelu so •» xra-šili sovjetski napadi v ognju nemških čet Medtem se je v' področju Smolenska nadaljevala obrambna bitka z nezmanjšano silovitostjo. Nemci so zavračali koncentrične, celodnevne napade boljševikov mestoma v srditih bojih od noža do moža. Vzhodno od Vitebska so se zaman vrstili sovjetski napadi Jugozapadno od Nevela »o Nemci odbijali v srditih bojih sovražnika, ki je skušal prodirati s številnimi skupinami.
19. t. m. je sporočilo nemško vrhovne poveljstvo. da je sovražnik v velikem loku Dejepra vsled deževja napadal le z manjšimi silami, ki so bile povsod „zavrnjene. Pri Kijevu so skušali boljševiki preprečiti nemšk protinapad. Naie čete pa so v drznih operacijah izkoristile svoje prvotne uspehe ter zavojevale več občin. Pri Korostenu so se medtem nadaljevali srditi boji, isto-tako pri Rječici. Zapadno od Smolenska «o nemške divizije onemogočile vse sovražn« poizkuse prodora ter je imel sovražnik strahovite izgube na ljudeh in tankih.
Iz poročila z dne 20. t. m. izhaja. da so nemške divizije v kijevskem prostoru nadaljeval« svoj pohod kljub sovražnemu odporu, slabemu vremenu in razmočenih cestah. Izjalovilo se je tudi več sovjetskih razbremenilnih napadov.
Mesto Zitomir, ki ga je sovražnik zasedel pred par dnevi, so nemške čete obkolile in 19. t m. v naskoku zavzele. Obenem so nemške čete krvavo odbile vse sovjetske napade severovzhodno od Gomela ter zapadno in ševerozapadno od Smolenska.
Iz poročila- z dne 21. novembra js razvidno, da je skušal sovražnik severovzhodno od Kerča znova razširiti svoje mostišče. Ta poskus sa je ponesrečil ob velikih izgubah za sovražnika. 20.
Tudi otfok Samos je kapituliral
Pri Lerosu zasedeni trije manjši otoki — Srditi boji na južnoitaiijanski Ironil
Na južnoitaiijanski fronti so beležili po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 18. t. m. samo obojestransko artilerijsko in izvidniiko dejovanje Sovražne letalske sile so skušale napadati v noči na 18. t. m. zapadno in severno nemško ozemlje. Pri tem so napravile le neznatno škodo. Nad Reich-om, zasedenim ozemljem in Sredozemskim morjem so Nemci zbili 17. t. m. skupno 16 sovražnih letal.
V Egejskem morju so udarile lahke nemika pomorske sile 18. t m. proti otokom Lipsos, Pat-
mos in Nikarija, ki leže 6everno in ševerozapadno od Lerosa. Badoglijeve posadke so bile prisiljen« h'kapitulaciji. Nemške čete so pri tem zaplenil« mnogo materijala. Sovražni letalski odredi so IS. t. bl napadli norveško ozemlje, v noči na 19. L m. pa več nemških mest, med drugim tudi Berlin. Večja škoda je nastala v Mannheim-u. Prebivalstvo je beležilo majhne izgube. Obramba j« zbila po dotedanjih vesteh 46 anglo-ameriških bombnikov. Težka nemška leitala so v noči na 19. t a. bombardirala posamične cilje v Londonu.
RDK-Kriegsber. Wöhr fSchj.
Generaloberst Dietl auf einer Großkundgebung in München. Auf dem historischen Platz vor der Feldherrnhalle sprach der Held von Narvik, der Oberbefehlshaber der Murmanfront, Generaloberst Dietl, der erste Eichefilaubträger der deutschen Wehrmacht, jubelumbraust zu Zehntausenden, die zu einer großen Volkskundgebung aufmarschiert waren. —■ Unser Bild zeigt General Dietl bei seiner Rede.
Avs^ija sasne hcA sovgeiska republika
Pouien ilanek boijševiškega lista - Sovjetska lekcija Otto v. Habsburg-u Kačnoi brez krcmarja
Časopis »Vojna i rabočaja klasa«, ki po moskovski konferenci vedno bolj in bolj tolmači sovjetske načrte glede Evrope, se bavi v zadnji številki z vprašanjem restavracije »samostojne Avstrije«. Angležem in zainteresiranim emigrantom pripoveduje omenjeni boljševiški list, kaj neki si Krernlj predstavlja pod »samostojno Avstrijo«. Kakor znano, so to Avstrijo izmislili na moskovski konferenci ter jo nekako dekretirali v izdanem komunikeju. Malim državam v Evropi so prezentirali to Avstrijo kot nekak dokaz alibija proti zavezniški pavšalni prodaji Evrope sovjetski hegemoniji. Čeprav se vojaki iz Ostmarke ie peto leto hrabro borijo na vseh frontah za veliko, svobodno Nemčijo, je 6voječasnq nastal velik prepir med habsburškimi legitimisti in pa med marksističnimi begunci iz Dollfuss-ove in Schuschnigg-ove dobe. Pred očmi Angležev so se prerekali o tem, kdo Izmed njih bo obnovil »Avstrijo«. V ta prepir se je sedaj vmešala Sov-jetija, ki je opomnila vse interesente s trd;m glasom, da je moskovski Kremlj ed'no pristoina Instanca za vse načrte glede avstrijske samostojnosti.
Lon-ionski igri je bil kmalu napravljen konec
Omenjeni moskovski list je kratkomalo izjavil da nimajo izgledov niti Habsburžani niti avstro-marksisti, češ, da je Avstrija, kakor je zamišljena na moskovski konferenci, zamišljena samo kot sovjetska republika in komunistična glavna podružnica evropske centrale Zamisel obdonavske federacije, bilo v kakršni koli obliki, sploh ne prihaja v poštev. Tako sovjetski list. »Vojna i ra-bočaja klasa« deli nadalje lekcije Otto v. Habs-burg-u, češ, da je njegovo prizadevanje za obnovo Avstrije samo »zakrinkan reakcionarni na por, postaviti notranji osvobodilni borbi Avstrije gotove meje«. Ravno te meje pa hoče Sovjetija preprečiti, ker mora imeti Avstrija po mnenju omenjenega boljševiškega lista priliko, da se raz vije kot komunistična država. Prav tako ostro in brezkompromisno je Moskva tudi poteptala upe avstromarksističnih beguncev iz Dollfus-sove ere v Londonu Tudi ti ljudie so po mnenju Moskve na poti boliševizacije Avstrije. V ostalem jim očita Moskva, da si že danes delijo samo vodilna mesta »v bodoči Avstriji«. Nemški voi?>ki skrbijo pridno za to, da delajo v Moskvi račnn brez krčmaria
Na južnoitalijanski fronti so beležili po poročilu z dne 20. t. m. živahno artilerijsko in iz-vidniško delovanje. Jugozapadno od Mignana so nemške čete izboljšale svoje pozicije. V vzhodnem Sredozemskem morju so nemški letalci pri napadu na neko sovražno skupino vojnih ladij težko poškodovali neko križarko in rušilca. Sovražni letalski odredi so podnevi in v noči na 20. t. m. napadli zapadno-nemško ozemlje. Vsled bomb je nastala škoda in so nastale žrtve Zbitih je bilo sedem napadalcev. Medtem so nemška letala ponovno bombardirala cilje v Londonu.
V	južni Italiji je bil 20. november razmeroma miren; zabeležili so zgolj artilerijsko in izvidniško delovanje. Živahnejše j« bilo le na vzhodnem sektorju kjer so se Nemci umaknili za reko San-gro, obenem pa so s premočjo napadajočimu sovražniku prizadejali občutne izgube. Nemški letalski napadi na južno Anglijo in zla6ti na London, so povzročili številne požare.
Na Atlantiku j« neka skupina nemških bojnih letal po poročilu z dne 22 t. m. kljub slabemu vremenu napadla sovažno spremljavo. Poškodovala je dve ladji s skupno 18.000 brt. tako težko, da je računati z njunim uničenjem.
V	Južni Italiji je sovražnik po poročilu z dne 23. t. m. napade! na skrajnem levem krilu nemške postojanke severno od reke Sangro z močnimi silami. Pri tem so bili številni srditi napadi zavrnjeni.
Po brezpogojni kapitulaciji posadke otoka Le-Tosa, ie kapitulirala tudi posadka otoka Samosa. Nemške čete so se izkrcale na otoku Del posadke, ki so jo tvorih Badoglijevi .Italijani in Angleži, je zbežal v nevtralno inozemstvo. Na otoku je zapustil komandant divizije okrog 6000 mož. To moštvo so razorožile izkrcane nemške čete. — Angleški bombnlškl odredi so 22. t. m. zvečer Izvedli težak terorističen napad na Berlin. Nastala so razdejanja v raznih delih mesta. Prebivalstvo je imelo izgube Uničene so bile številne nenadomestljive kulturne zgradbe. Obramba je zbila po dotedanlth poročilih kljub otežkočenim pogojem 29 sovražnih bombnikov.
Z južnoitalilanske fronte so sporočili 24. t. m., da se je odigralo več živahnih lokalnih prask. Na zapadnem odseku se je izjalovil sovražni napad na neko nemško višinsko postojanko zaoadno od Venafra. Na vzhodnem odseku so Angleži v veliki premoči napadli naše predstraže Po več-urnem boju, v katerem le imel sovražnik občutne Izgube, so se'Nemci umaknili na nove postojanke — V večernih urah 23. novembra so močni an-ttleški bombniški odredi ponovno napadli Berlin. V raznih deiih mesta so nastale nove poškodbe. Poleg stanovanjskih hiš so bila uničena številna javna poslopia, med njimi cerkve, socialne ustanove in svetišča kulture. Kljub težavnim pogojem ie obramba zbila 19 sovražnih letal.
PK-Kriegsber. Vaupel (Sch).
Major Graf am Steuer seiner Maschine.
Immer, wenn der OKW Bericht von feindlichen Tages- und Nachteinflügen berichtet, herrscht bei unseren Jägern Hochbetrieb. Einen großen Anteil beim Abschuß der viermotorigen feindlichen Maschinen hat das Geschwader von Major Graf, des Trägers der höchsten deutschen Tapferkeitsauszeichnung, der seinen Männern immer wieder das vorbildliche Beispiel von Ahgriffsgeist und Pflichterfüllung gibt.
*	Stoletnica izuma revolverja. Pred sto leti je danski izumitelj Rasmu&sen sestavil prvi revolver. Bil je to kmečki sin in mlinar po poklicu, ki se je pa bavil s tehničnimi izumi, medtem ko mu je kmetijo in mlin vodila žena. Okrog 70 izumov in izpopolnitev je kronalo njegovo življe nje. Njegov prvi revolver, ki ga je praktično pokazal leta 1843., je v teku 22 sekund oddal 16 strelov Za takratni čas je to bilo orožje, ki so mu dali ime »brzoetrelno orožje«.
*	Pet kilogramov čistega zlata je Izginilo. Švedsko časopisje poroča, da je v livarni zlata, Boli-dem, pri Sheleftu, v Severni Švedski, nekdo ukradel iz izredno strogo zastraženega prostora pet kilogramov čistega zlata. Oblbsti iščejo krivca, o katerem doslej še ni nikakega sledu.
Kako je naspala zčma?
V zvezi z gornjim vprašanjem, je še cela vrsta drugih vprašanj. N pr.: Kako so nastali letni časi, zakaj imamo na zemlji, da, celo v naših sosednjih deželah, tako različrfo podnebje, zlasti pa zanimivo vprašanje: Kdaj in zakaj pri nas sneži. Pa ostanimo za dane6 pri naslovnem vprašanju.
Menjava letnih časov nastaja, oziroma je nastala, ker je zemeljska os nagnjena napram ravnini, v kateri se suče zemlja okrog sonca. Kadar je južna polovica zemlje nagnjena proti 6oncu, ima ta polovica poletni čas; severna polobla, ki je odmaknjena soncu in leži torej v senčni strani, pa ima zimo. Ker ostaja zemeljska os vedno spo-redr^i do same sebe, se čez pol leta položaj spremeni, in tedaj se zemlja vrti na nasprotni strani svoje poti, zato ima južna polovica zimo, severna pa poletje Pomlad in jesen se nahajata v prehodni dobi.
Pa bi utegnil kdo sprožiti vprašanje, da-li je bilo temu vedno tako? Ne! To nam spričuje že zgodovina zemlje same. Nekoč na naši zemlji še ni bilo letnih časov, torej tudi ne različnega podnebja, in šele postopoma (potom evolucije) so nastajale razlike v toploti in te razlike so nam dale štiri letne čase.
Posebno ob bruhanju ognjenikov si lahko živo predstavljamo nastanek paše zemlje kot še vso žarečo plinsko oblo, ki je krožila okrog sonca, od katerega se je dnevno prej izločila. Takrat je vladala po vsej površini zemlje zelo visoka in orilično enakomerna toplota. Bistveno večje izžarevanje sonca se ob velikanski lastni toploti zemlje takrat gotovo ni še moglo posebno uveljavljati. Pač pa se je zemlja z neprestano oddajo svoje lastne toplote v svetovni prostor čim dalje bolj ohlajevala Na njeni površini so se žareče tekoče mase zgostile, dokler se ni stvorila razmeroma tanka, toda trda skorja okrog žareče notranjosti, kakor lupina okrog jajca. Uranov svinec, ki ga dobimo v uranovih kristalih v najstarejših zemeljskih plasteh, in ki je nastal z radioaktivnim razpadanjem, nam kaže, da se ie prva trda zemeljska skoria naredila pred kakšno pol-drrgo milijardo let. Še dolgo potem so žarele skozi to tanko skorjo velike množine toplote in skrbele za to, da je bilo podnebje na vsej zemlji enakomerno vroče. Ker je zelo gosto ozračje ustavljalo sončne žarke, sonce na toplotne razmere na zemlji tudi takrat še ni moglo imeti posebnega vpliva.
Čim debelejša pa je postajala trda zemeljska skorja, tembolj je izgubljala nofcfanja zemeljska toplota svoj pomen za podnebje. V tem obdobju zemeljske zgodovine so se mogle v osrčju zgostiti tudi večje množine vode ¡n se zbirati na zemeljski skorji Tedaj šele je postajalo sonce kot darovatelj toplote, čedalje pomembnejše, in s tem so se v zvezi z nagnjenostjo zemeljske osi, začeli oblikovati letni časi Nova ureditev- toplotnih razmer je prizadejala posebno okolico zemeljsk:'h tečajev Tropska temperatura, ki je prej prevladovala tudi tu. se je v zimskem času (ko je bil tečaj odvraten od sonca), umaknila hladnejšemu podnebiu. Končno pa se je z nadaljno ohladitvijo zemeliske oble ob tečajih, zlasti v zimskem času, < pozneje pa tudi v poletnem, začelo tvoriti ledov j e, ki je v ledenih dobah zavzelo ogromno površino.
Za življenje na zemlji je nastajanje teh razmer imelo ogromen pomen. Posebno hladne dobe so zahtevale s svojimi tršimi življenjskimi pogoii posebno prilagoditev, in ostrejšo izbiro, ki je bila zvezana s tem, je pospeševala razvoj življenjskih oblik v višje oblike.	P.
*	Čvekanje in posledice. Dvaindvajsetletni delavec Josef Suppanz iz Graza je poleti razširjal o nemški vojsk; na svojem delovnem mestu vest, katere neresnično vsebino so njegovi tovariši odklanjali^ Brezmiselni in zlobni klepetač je kot razširjevalec govoric dobil deset mesecev težke ječe.
*	Smrt prvega šoferja na svetu. V Bad Cann-
stattu pri Stuttgartu je te dni umrl 81 letni šofer Georg Stahle, ki je bil takorekoč prvi šofer na svetu. Mož je bil svoječasno v službi kot šofer pri Gottlieb Daimler-ju.
Zatemnitev od 28. novembra do 4. decembra od 17. do 6.30 ure
Predi krvnilri so zbežali
v	--— ---
De«i poljske divizije „Tadeusz Kocziuszko" so se po kradtea boju po-daSi v nemško ujetništvo — Strahovito postopanje bol ¡še viko v s Poljaki
" Kakor je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo v enem izmed svojih komunikejev preteklega tedna, so boljševiki nedavno vpostavili blizu Smolenska odrede takozvane poljske divizije »Tadeusz Kocziuszko«. Ti odredi so po kratkem boju prešli na nemško stran ter odšli v ujetništvo. Nemški dopisni urad je v zvezi s tem dogodkom izvedel naslednje posameznosti:
Poljsko divizijo »Tadeusz Kocziuszko« so formirali spomladi leta 1943. kot sestavni del sovjetske vojske pod poveljstvom židovskeqa polkovnika Berlinga. To se je zgodilo takrat, ko je Sovjetska Unij« vsled odkritij v Katynu prekinila svoje odnošaje do londonske poljske emigrantske skupine. Iz izjav ujetih Poljakov se je 6edaj izvedelo še več glede formiranja imenovane poljske divizije. Kakor znano, so boljševiki med nemško-poljsko vojno v tistih krajih, ki jih je zasedla rdeča vojska, zavlekli bivše poljske vojake in civiliste v notranjost, ter jih pozneje stlačili v imenovano divizijo. Večino poljskih vojakov, ki niso pomrli od gladu ali vsled zime, in v kolikor jih niso »likvidirali» v Katynu, so prisilili k službovanju v imenovani diviziji. Ta legija pa ni bila nikaka samostojna formacija, kakor n. pr. v Angliji, temveč so jo smatrali kot del boljševlške armade. Bivši poljski vojaki so morali brez izjeme nositi sovjetsko uniformo. Ofi-
cirski zbor so tvorili poljski in ukrajinski boljševiki. Kakor pri vsaki boljševiški edinici, so imeli tudi v tej legiji takozvan »posebni oddelek« in znani politični ustroj židovskega komisarja pod naslovom »oddelek za politično pojasnjevanje«.
Od tistega dne, ko so boljševiki zavlekli v notranjost Sovjetije sedanje ali bivše člane omenjene legije, je bilo življenje teh Poljakov nepretrgano mučeništvo. Poljaki so radi tega skušali vedno in ob vsaki priliki pobegniti. Za vsak najmanjši prestopek so boljševiki streljali Poljake pred fronto, ali pa so jih obsojali na prisilno delo v taboriščih, kar je bilo po izpovedi Poljakov, še hujše. Kakor da bi se hoteli norčevati iz Poljakov, so boljševiki imenovali divizijo po znanem poljskem borcu za svobodo Tadeju Ko-čiuškem.
Poljaki so že pri prvem spopadu, v skupinah zbežali v nemško ujetništvo. Boljševiška artile-rija jih je pri tem vneto obstreljevala. Nad 600 Poljakom se je na ta način posrečilo priti v nemške postojanke, kar je pomenilo njih rešitev. Številni Poljaki so bili ranjeni od boljševiških granatnih drobcev, pa tudi od boljševiških ostrostrelcev, ki so jim streljali v hrbet Ko so bili ti Poljaki že na poti v nemško zaledie, so jih boljševiški letalci še iz zraka napadali in obstreljevali.
Beneš je roma! h S^aSinsi
Sovjetska zarota pro« Angležem — Sovjetsko-češbi pakt „vzor" za poznejše sveže Sovjetige z državami vsbodnc in jugovzhodne t v rope
Iz Berlina poročajo: Bivši prezident Češkoslovaške, dr. Edvard Beneš, je pravkar prispel v
Moskvo. S tem je uresničil že davno zamišljeno potovanje radi sklepa nove sovjetsko-češke rverne pogodbe. Angleška in ameriška vlada sta dr. Beneša skoro celo leto omejevali v njegovi osebni svobodi ter mu nista dali potnega lista za Moskvo. To velja zlasti za Angleže, ki so zoperstavill sovjetskemu načrtu bilateralnih pogodb s posameznimi državami vzhodne Evrope, Churchillovo zamisel močne federacije. Ker sta se Eden in Hull v Moskvi pod pritiskom boljševi-kov odpovedala Churchillovim načrtom, ni bilo nikake zapreke za Beneševo potovanje v Moskvo.
Projektiran« sovjetsko-češka pogodba bo baje »vzor« za dogovore, kakor si jih predstavlja Stalin z ozirom na sovjetske odnošaje do posameznih držav vzhodne in jugovzhodne Evrope. Nova
sovjetsko-češka zvezna pogodba predvsem ne bo več vsebovala znane klavzule sovjetako-češkoslo-vaške pogodbe iz leta 1935., po kateri smatra Češkoslovaška svoje zavezništvo podano samo tedaj, ako se nahaja tudi Francija v vojni z Nemčijo. Ker je Sovjetija izločila ta pogoj. Je s tem izrazila, da Francije ne smatra več kot odločilne vojaške sile v Evropi. Nova pogodba izključuje tudi vsako avtomatsko razširjenja Ostale države, predvsem Poljska, bodo dobile poziv, postopati tako, kakor dr. Beneš. Zaenkrat pa ni nika-kih izgledov, da bi katera koH izmed emigrantskih vlad sledila Beneševema vsgledu V Londonu pravijo celo, da izgledi se poravnavo med Poljaki in boljševiki še niso bih nikdar tako slabi, kot sedaj. Dozdevno si na vedo poljski emigrantje v Londonu in Kairi ve£ pomagati, od-kaT so izvedeli, kaj vse sta aa Eden in Hull dogovorila v Moskvi.
POLITIČNI DJtOBIZ
O Turški veleposlanik v Berlinu, Safet Arikan, Je prispel zadnjo nedeljo v Ankaro, kjer sta ga sprejela v svrho poročanja zunanji minister Me-nemendžoglu in prezident Izmet Ineni.
□	Ukrajinci bežijo pred boljševiki. Pod zaglav-jem »Beg iz ukrajinskih mest«, je objavil" neki madžarski vo;ni dopisnik v »Pester Lloydu« poročilo o 1 c v: krajinskega prebivalstva pred boljševiški - >.r -»bodite)ji«. Po vsej Ukrajini se je naglo	vest o usodi mesta Cemigov, kjer so bol j t. /tki spodili na qlavni trq celokupno prebivalstvo ter ga z izjemo par agentov GPU po-strelili. Na tisoče ljudstva beži iz Ukrajine, da bi se izognilo boljševiški želji po krvi.
□	Madžarski državni tajnik v oskrbovalnem ministrstvu Bela Jurcsek je bival kot gost nemške vlade par dni v Berlinu. Imel je važne razgovore o prehranjevalnih vprašanjih, mimo tega pa si je ogledal razne kmetijske naprave. V slavnostni dvorani ministrstva za prehrano in kmetijstvo je imel Jurcsek pred izbranimi gosti predavanje o nalogah in ciljih prehranjevalne politike na Madžarskem. Predavanju so prisostvovali Staatssekretär Backe, Reichsfmanzminister Schwerin-Krosigk, Staatssekretär v. Steengracht, Staatsminister Riecke, Reichsobmann Behrens ter drugi možje iz vrst vojske in gospodarstva.
D 73. armada maršala Čangkajška uničena. V nedeljo so sporočili iz japonskega glavnega stana, da se je laponskim četam posrečilo uničiti 73. armado maršala Čangkajška. Poraz te armade
se je odigral ob reki Lishui na Srednjem Kitajskem. Japonci so ob tej priliki zaplenili velike množine orožja, municije in drugega vojnega ma-terijala.
□ Bolgarska odločnost Zvez« bolgarskih rezervnih častnikov je izročila po svojem predsedniku polkovnika Visilovu ministrskemu predsedniku Boži lovu neko resolucijo, ki priporoča vladi, naj pripravi bolgarski narod na prihodnje izkušnje. Vlada naj natančno zariše doHbnoeti, ki da jih bo moral bolgarski narod izpolnjevati tudi za ceno težkih žrtev. Bolgarski vladi se nadalje priporoča, da podvzame tozadevno najstrožje ukrepe proti vsem političnim »voluharjem«, tel sicer brez razlike na njih bivši in sedanji aodalni hi politični položaj.
O »Nemčijo Je treba popolnoma tetrebiti.« »Evening Standard« Je objavil iz New York« poročilo voditelja njujorškega radia, Hugh B-sillie-ja, ki se je pred kratkim vrnil iz študijskega potovanja po »evropskih frontah«. Baillie je obiskal med drugim tudi ameriške čete v Angliji. Razpoloženje, ki vlada med Amerikanci, je opisal tako-le: »Našel nisem niti-enega samega ameriškega vojaka, ki bi bil mnenja, da je možno razlikovanje med nedostojnimi in dostojnimi Nemd, ki naj bi se jih varovalo. Nemčijo .— to Je bilo njih soglasno mnenje — je treba popolnoma izžgati in iztrebiti.« Tu Je ameriški gangsterski imperializem zares pokazal 6vo) pravi, nespačeini obraz. Nemška vojska bo že poskrbela za to, da Amerikanci ne bodo teptali po nemških tleh.
I O Venezuela In Dominikanska republika sta ta
| dni vzpostavili svoje medsebojne diplomatske od-| nošaje.
□	Vojvoda windsorskl Je sit guvernestva na j Bahamskih otokih. Po informacijah, ki so prispele | v London iz New Yorka, baje nameirava odsto-■ piti vojvoda windsorski kot generalni quvei r
Bahamskih otokov. Po istih informacijah si hoče baje kupiti obširna veleposestva v Marylandu v Zedinjenih državah, kamor hi se pozneje tudi preselil.
O Sklicanje slovaškega državnega zbora. 25. L
m. se je v Bratislavi sestal slovaški državni /bor. Vlada mu je predložila zakonski predlog o ukrepih po sovražnih letalskih nepadih ter ql 1 povračila škode Parlament bo mimo tega izpopolnil pravne predpise glede letalske zaščite.
□	Premogovna kriza v Zedinjenih državah se bliža svojemu koncu, kakor poroča iz New Yoika švedski list »Stockholms Ti&nmgen« Vojni delavski svet je namreč z malenkostnimi izprememba-nii odobril odgovor, ki sta ga sklenila notranji minister Ickes in vodja strokovnih vrganizacij Lewis.
D Badoglijevo izdajstvo nI mnogo koristilo.
Ameriški list »Time« piše, da je bila Italija za Nemčijo gospodarska obremenitev. Od Nemčije je dobivala premog, železniški materijal, železo, jeklo in stroje za izdelovanje orodja. Kljub Ba-doglijevi kapitulaciji zavezniki niso dobili Italije v svoje roke brez boja. Radi tega je po mnenju omenjenega lista razumljivo, da kapiiulacija ni vzbudila v ameriškem narodu nikakeqa interesa in tudi ne posebnega vtisa
□	Boljševiki priganjajo svoje zaveznike. Sovjetski časopis »Vojna l Rabočaja klasa« je neprijetno dirnil phitokratske zaveznike, ko je zo-pi-sal sledeče: »Celokupni potek trenutnega vojskovanja podčrtava potrebo pospešenega pohoda v Italiji. Počasni tok operacij v Italiji predstavlja brez dvoma prednost za sovražnika«.
□	»Korpus črnih srajc.« Mussolini je dodelil del milice kot »korpus črnih srajc« republikanski vojski. Poveljnikom je bil imenovan general Diamanti. Ta formacija bo po Mussoiini-jevi zam sli nekak »bliskovit korpus« v sestavi nove republikanske vojske.
D Stalinovi odposlanci na potovanju. Pretekli xmedeljek je prispel z letalom v Teheran pomočnik sovjetskega zunanjega komisarja, Višinski. Iz Teherana se je podal Višanskl v Alžir, kjer bo sedel v Medzavezniškem odboru za Italijo. V Moskvi pričakujejo, da se bo ta odbor kmalu preselil v samo Italijo, »kjer bo bližje političnim dogodkom na polotoku«. V Teheran j® prispel v nedeljo tudi drugi pomočnik sovjetskega zunanjega komisarja Kornejčuk, ki se bo baje udeležil važnih posvetovanj, zadevajočih Srednji Orient
□	Vodja angleških fašistov, Sir Oswald Mosley,
in njegova žena sta bila te dni izpuščena na svobodo iz jetnišnace Holloway v Londonu
O Badoglio je imel židovsko prijateljico. Poljska židovska kabaretna plesalka Roza Anita So-lians, ki je bila v službi kot agentinja angleške poizvedovalne službe Intelligence Service, je bila dalje časa prijateljica znanega izdajalskega generala Badoglija Ta Židinja je bila hkrati njegova zaupnica, in jo je nazadnje poročil s svojim nečakom.
□	Lepa družba. Iz Gibraltarja prihaja vest, da se namerava italijanski prestolonaslednik Umber-to za slučaj, da bi 6e odpovedal prestolu, izseliti v Ameriko. Umberto ima v ameriških bankah velike naložbe in bi se ude'stvoval v industriji qu-me. Baje je stopil že v stik z zastopniki AM GOT, ki so mu ponudili prevzem nasadov kavčuka v Braziliji. Ker je ta mladi mož- posipravil del kronskih draquljev, razpolag« brezdvomno z zados'ni-mi premoženjskimi sredstvi. Radi tega je beje tudi prišlo med njim in njegovim očetom, Viktor Emanuelom, do nesoqlasja.' Oče je namreč ?;n.u očital, da qa je okradel.
D Ponošena obleka za Evropejce. Generalni direktor medzavezniške zveze za pomoč Ev opi, Žid Lehmann, je te dni v New Yorku napov Hal akcijo za prepustitev stare obleke za Evrope To obleko hočejo razdeliti v južnoitaJijajiskih pokrajinah, zasedenih od Anglo-Amerikancev. Amerikanci hočejo s to akcijo očividno pokazati, k ko resno jim je do uresničenja bahavih obljub ql"de bodočega blagostanja Evrope Stara obleka pa vsekakor ni nadomestilo za živež. »Osvobojeni« Italijani bodo morali še nadalje stradati, kei so zaloge živi) zaplenile anglo-ameriške okupacijske čete.

27. November 1943.
-T
Naclonalsodallzem sftrM m zdravje spoditfeäatersheaa prebivalstva
Popis delovanj« socialne ureditve Gemeindeschwesternstation der Ortsgruppe Licbtenegg, Kreis Pettau — V družbi sestre m obisk« pri vtattnrjih, Ločarjib in maiih kmetovalcih v Kollos« — Sociáüzein v praksi
Anfnabme: Weißensteiner, Marburg.
g der VVinzerkinder In der Koilo*.
je poznal socialne razmere Spodnje Štajerske v času tujega gospodarstva, pozna bedo te pomanjkanje, ki sta bila doma v tej drugače atjnJm in plodni deželi. Predvsem vmičarjl te feo£ar)l, ki živijo v svojih raztrošenih hišicah te točah vinorodnih področij Kollos-a in BilheSn, so tew»M skrbi za vsakdanji krati, zdravje te golo Kvljanje. Zato je bila prve dneve meseca aprila >•41 potrebna velika akcija sa prvo pocnoč. te-Mi m je takrat na stotisoče obrokov prakrane Od takrat sta minuli komaj dve lati.
Socialne ureditve, ki jih je od takrat ■tefetecher Heimatbund, so nune in s •e tekfco ugotavlja, da rodi to neumorno drobne Metanje že svoj prvi sad. Arat Volknroblfairt v erfnataaciji Steirischer Heimatbund, ki je v tej Mat neše! nad vse veliko polje udejstvovanja» aa prizadeva, še bolj razširiti svoja koristna opra-vftt te z novimi napravami Izkoristiti vsa ra»-»•loiijlve sredstva Poleg mnogoštevilnih otro*-tA vrtcev je danes na Spodnjem Štajerskem aa jaapolago že cela vrsta Hilfsstellen far Mu*-ter vid Kind, to so, postaje za pomoč materam te •tarokom. V Kreis-u Pettau j« pa kot v prvem Kreis-u Spodnje Štajerske uspelo z živahnim pripenjanjem, neumornim delom te vztrajnostjo te-sečitl tudi že prvo Gemeind«schwe6ternstatioa, te občinsko sestrsko postajo, svojemu namen«. Kreis Pettau gleda danes ponosno na »edem takih že delujočih postaj, ki *e nahajajo predvsem ▼ Ustih področjih, kjer ni nobenih ali pa boli mar te zdravnikov. V samotnih krajih stoji vrsta Volkswohliahrtsschwestern v odgovornosti poi-■an hvaležnem delu za narod ter predstavlja s •mtira sodelovanjem v ambulantni skrbi za bol-■tfke, v vprašanjih podedovanja zdravja, družln-ffce pomoči ter v državi in občinski zdravstveai skrbi sijajno podporo zdravnikom in Ortsgru»»-psnffthrer-jem Razen teh sester deluje še posebna vesta sester v negovanju dojenčkov, ki omogo-ftajo točno kontrolo in zdravstveno preizkušnje ■ajmlajših Spodnieštajercev.
Mlo je krasnega jesenskega dne, ki ga predstavlja štajerski jug, predvsem pa hribovita pod-«•frfa Kollos-a v izrednem čaru, ko smo ko pokadi po malem hribu, na katerem se nahaja Ge-■Mtedeschwestemstation der Ortsgruppe Lictite»-mqq. Preprosto in enostavno stoji tam hiia, v kateri Mva žena, ki je mnogokrat navezane seno na sebe In ki z vzornim idealizmom neguje sa-•paae ji ljudi ter obvlada pri tem večkrat prav težke naloge. Ko sem pozvonil, nam je odprla •ostra. Priznati moram, da je Izgledala ravno teka, kakor 6em si jo predstavljal. Prikupna te
čedna v svoji sestrski noši, z nasmehom v obrazu, je napravila vtis, da bi se človek najraje ta-
Pred naeed je bil Rudi še prav slaboten in rahitičen, sedaj je pa že dobro izgledal. Kljub tesan j« dobil ie en »VigantolstoB« za nadaljnje krepčanje. Nato je mlada mamica, ki ima svojega moža nekje na Štajerskem na delu, dobila nasvete, kako naj prehranjuje in oblači svojega malčka, da se bo razvil v zdravega in krepkega fantka. Skupno 6e je poiskalo in določilo prostor pred težo, kjer se bo potomec sončil. Sledil je ie pogled v otroški voziček, poravnava blazinic te vpostavk, nakar smo se poslovili. Pri tem je piihitel še mali Stanislaus k nam, da nam je ponudil svojo »tačico«, nakar se je takoj zopet vrnil nazaj pred hišo, kjer je iz cevk od sukanca rezljal kolesa za bodoči »oklopnik«. Gredoč smo Mi pri hišah samo mimo in sestra je samo pri oknu povprašala, kako se godi malim in odraslim. Sele pri neki, s slamo kriti koči, smo se zopet ustavili. Obiskali smo malo Liesele ter gledali, kako ae je že izlizala po težkih opeklinah. Sestra je bila z izgledom otroka zadovoljna, in je rekla, da bo šlo pri njej zopet kmalu vse tako, kakor »na žnori«. Mati male Liesele je sestri seveda hvaležna za pomoč, katere je bil otrok deležen, ko je bila opeklina nevarna ter je vsa sreča« pripovedovala o prvih korakih, ki jih otrok že dela in jih je na licu mesta moral tudi praktično pokazati. Dva, tri korake dela mali »gumb« po sobi sem in tja. pri tem mu pa gledajo modre in jasne oči, kakor kakšna komaj razcvetela spomladanska spominčica v senčnato jearaa. Z jasnim smehom je Liesele sprožila rokico po sladkorčku, ki ji ga je ponudila sestra in Istega takoj vtaknila med nežne ustnice, kjer je teginil Pri tem si je tudi drugi otrok zaželel sladkorček. Sestra je seveda zopet segla v svojo tajtostveoo torbico. Nato se je pozanimala še za najistarejšega sina, ki je bil ravno na strehi, kjer sta z očetom popravljala slamnato streho. Oče
l.i„vr- ii i.	;	»m i ovmout pupiavijaia sianindi-o sireno. wua
^U«!?«« Jer liUbemTSl ^ ° I »n ste «ta splezala s strehe ter pozdravila sestro, olajšala sporočiti ja vzrok našega obiska. Bila a
j« pa nekoliko presenečena, ko je slišala, da želimo obiskati bolnike po Kollos-u. Pogledala je najprej naše čevlje, In raz lica sem ji bral, da si je morala takrat misliti: »Prav radovedna sem,' kako bodo ti mestni ljudje to zmogli!« Dragim bralcem pa lahko takoj jjovexn, da smo vse to res zmogli! V prostorih se še nismo prav obrnili, te že nas je Schwester Nina j&opolnoma opravljene te opremljena klicala na odhod. Na jaotu do prve hiše nam je pravila o svojem delovanju. Iz vsake besede je odmevala ljubezen do poklica. Ona osebno pozna kakih petsto moških, žensk in otrok iz svojega področja skoraj po kpenih, pozna pa tudi njihove skrbi in bolečine. V vseh vini carskih hišah in kočah je dobrodošel post To nam je takoj potrdil vesel migljaj otroka, ko smo se približali mali, čedni in snažni kMl, kjer je sestra hotela videti deset otrok vojnega invalida Waupotitsch-a. Eden teh potomcev je sestro opazil že na cesti ter je gosta pričakoval pred hišnimi vrati. Fantek je svojo malo rokico takoj ponudil sestri ter jo peljal v sobo, kjer je njegova mama ravno hranila svojega najmlajšega, Takoj je zbranih pol tucata otrok okrog «as, medtem, ko je eden izmed fantov hitel k stein, da mu pove o obisku. Hitro, kolikor mu )e to njegova umetna noga omogočila, je prišel eče in pozdravil sestro. Mož v najboljših letih, stremen in ponosen na svojo družino, nam je krepko stisnil roke. Medtem ko je sestra gledala kako in kaj je z otroci, sem bil takoj z njim v Ävahnem pogovoru. Mož je pripovedoval o svoji vojaški službi, pokazal nam je svoja vojna od-Ikovanja za hrabrost, ki so vsa visela v sobi prav le.po okvirjena. O vsakem odlikovanju nam je lahko razložil, kje, kedaj in kako ga je zaslužil te dobil. Z ljubeznijo govori o svojem malem poeestvu, o deci, svojem najstarejšem sinu, ki i» že vojak in ga veseli, ko mu sestra pove, da )e pri njegovih »cepcih« vse v redu. Ko smo se poslovili, so nas otroci spremljali do vrtnih vrat te ko smo že šli po hribu navzgor, so otroci še vedno mahali in klicali: »Schwester Nina, komm bald wieder!« (Sestra Nina, pridi zopet kmalu!)
Naša pot nas je vodila skozi gozdove, med njivami in travniki k prihodnjemu »postajališču«, kjer želi sestra pogledati, kako je z malim Rudijem. Šestmesečni paglavec se smehlja, ko ga pogleda sestra. Rad se je podal tudi na njeno «aročje ter 6e takoj igral s svojo novo »teto«.
ja zanimala za skrbi in potrebe očeta. Kmalu je ugotovila, da namerava kupiti kočo in jo prezldaftl. Za odkup bi že imel denar, toda za zidanja hiie, kakor si jo zamišlja, mu pa primanjkuje denarnih sredstev. Ko mu je pa sestra obljubila pomoč od Volkswohlfahrt-a, se mu je razjasnil obraz, in takoj je začel poleg hiše s črtami v zemljo risati »svojo« hišo, kakoršno si je morda že v neštetih nočeh v sanjah predstavljal.
Na potu do prihodnje hiše, od koder je prijazen pogled po vinogradih, ki ležijo v zadnjih jesenskih sončnih žarkih, sem pa ugotovil, da zna nate sestra razen telesnih, lajšati tudi duševne bolečine. Sestra nam je namreč pripovedovala • visoko noseči ženi, njenih treh otrocih in o njenem možu, ki ni bil vedno dober z njo in js svoj prosti čas posvetil raje sosedom in vinskim kletem, kakor pa svoji družini. • Stalo je mnogo truda, prigovarjanja in neumornega obiskovanja družine, da se je pri hiši našlo razumevanje za njeno delo. In uspelo je. Kakor spremenjen dela sedaj mož v hiši ter skrbi za ženo in otroke ter se veseli bližajočega se poroda. K feanu neločljivemu prijateljstvu med sestro in zakonskim parom je največ doprinesla rešitev najmlajšega otroka iz smrtne nevarnosti, ki je pretila radi pljučnice. .. Ko smo stopili v hišo. je žena prala. Vse je čisto in v redu, otroci so lepo . znažnl. Kmetica je z velikim zanimanjem poslu-šala sestro, ki ji je obljubila, da ji preskrbi hišno jjomočnico, ako bi njen mož moral k vojakom. Se boli hvaležna je bila za nasvete glede bližajočega se poroda. Sestra ji je obljubila, da ji preskrbi tudi otroško posteljo in prvo perilo za novorojenčka, da ženi sami ne bo treba na dolqo ' pot do mesta. Sestra pomaga povsod, kjer je po- j treba, tudi. če ji ni lahko Nato je sestra vzela najmlal^ega na roke, se igrala z njim ter ga učila delati prve korake. Veselo je sledilo sestri mlado bitje ter hotelo veselo »teto« obdržati za sebe. Toda naš čas je hitel. Pred večerom je bilo treba obiskati še nekatere družine. Pri našem odhodu smo srečati moža. Prijazen nasmeh je imel v licu, ko Je sestri hvaležnih oči stisnil roko. To ie opravit, ne da bi mnogo govoril in sestra ga je dobro razumela.
Ko mmo se bližali prvemu dvorišču, smo slišali že pri olotu jok malega otroka iz hiše. »To •e aaoja Lanerl«, je rekla sestra z gotovostjo, ki
ji ni bilo možno mnogo ugovarjati, aJcoremo je v iiiai se vi6ta drugih otrok. In imela je p>rav. Ko smo šli mimo okna, smo videli v sobi malo Lenerl, ki je ležala na trebuhu v otroški postelji in veselo cvilila. Lenerl je bila takrat izredno do- I bre volje in je hotela takoj k sestri na krik», ' da bi igrala »hopa, hopa Reiter«. Seatra ji taka želje seveda mi mogla odbiti, izkoristila je pa hkrati ta čaa za česanje njenih kodrčkov, pri 6e- j mer je kritično rregledaia otroku lase, mu masi- j rala giavo, poiskala steklenico z mlekom tar ga povohala, če ia ni kislo itd., kaj- vse » na prvi j pogled nisem niti mogel takoj razjasniti. Med vsem tem je pa seveda tudi govorila s utajil a 1 enem in dragem, jim dajala nasvete in navodila za zimsko delo, o pripravljanju zelenjave ter j dvignila lonec iz peči, ki je vrel in M aa bil« ' jed lahko zažgala.
Naslednji obisk je bil pri malem kočarja a aed- i mimi otroci. Dva sina stojita na fronti, eden od njiju je v vojnean ujetništvu. Oče, invalid iz svetovne vojne, govori ponosno o svojih vojakih. Pri tem se je pa Nina izkazala kot dobra otir-bovalka vojakov. Takoj si je zabeležila naslova obeh sinov-vojakov ter dala nasvete, kako je pošiljati božične pakete, da bo dobil paket tudi fant, ki je v vojnem ujetništvu. Hkrati <rieda, kako ja s šolskimi uspehi otrok v pogledu jezikovnega znanja, in videlo se je, da je zadovoljna. Po kratkem poročila smo nadaljevali pot po hriba navzdol. Naš dij je bila porodnica s sedmimi otroci. Ko smo prišli tja, je ravno občinska babica zapuščala hišo ter povedala sestri, kako je z mlado materjo. Res gre za prijateljsko in pJo-donosno skupno delovanje, ki se opravlja v teh hribih v dobrobit in korist 6podnještajerskega prebivalstva. Po ogledu novorojenčka, se je pre- j gledalo srca in ledvice še ostalim »orgeljekiaa j piščalkam«, pa bilo je vse v redu. Samo ena deklica je tožila o bolečinah v nogi Površen pogled sestre je zadostoval za ugotovitev, da je potrebno zdravniško posvetovanje, in i« je tudi napisala listek za občinskega zdravnika ter ga izročila družinskemu očetu v prepričanja, da poj-deta oče in hčerkica že nasled^ega dne v dolino, da izvršita nasvet sestre.
V prihodnji hiši pa sestre od začetka niso marali. Bilo je mnogo prigovarjanja, predi» so ted-ko bolno ženo spravili v bolnišnico, brez kater« bi si ne bala mogla rešiti življenja. Dum družina vse to s prijateljsko zahvalo priznava. Glede čistosti je še marsikaj treba. Zato pa seetra prime z obema rokama posodo, perilo itd., in spravi vso zmešnjavo v sobi v red. Tudi otroka j« bilo treba na novo previti. Dojenček je celo znal ceniti sveže perilo in čistost steklenice za mleko. Kakor blisk je seetra postavila svojo potovalno tehtnico in stehtala otroka. Izgledalo je, d*, jo j« teža zadovoljila. Med dobrimi nasveti proti stra ženi roko in te cdhajamo, da se podamo na ob'sk še zadnjih dveh do treh družin, predao nastopi noč.
Sonce 6e je že nagibalo, ko smo z grebena še enkrat občudovan to krasno pokraiino. Sestra pozna vsak kotiček te blagoslovljene zemlte. vsake cvetlico, ki raste na viničarskih hišnth oknih ter seveda tudi ljudi, ki živijo na tej zemlji ie od generacije do generacije, kjer si služijo svoj kruh. Na naše trkanje pri sledeči viničarift ni bilo odmeva. Vstopili smo in našli 701etnega oča-ta, ki ie na kolenih pestoval svojega vnuka. Zabavala sta se s prepevanjem pesmicei dedek, M se bliža življenjskemu večeru in otrok, ki šele 6topa v življenje. Oba «ta se veselo Mashljafe, gotovo ne brez povoda. Slišali smo, da so sUrrH na delu. Sestra si pa roa seveda sama pomagati, ker pozna navade in razmere v vseh hišah. Hitro je našla rveie plenice za previjanje čednega fantka, skuhala )e tudi mleko, nahranila lačnega potomca, ki se )I ja za vse to zahvalil z veselim brcanjem z nogami.
Nato 6mo se poiia'! na p0t v dolino. Obiskali smo še dve hiii ter pogledali kako t kaj. V eni smo pokazali ženi pravilno povijanje otroka, v drugi pa zapisali čas kedaj mora dojenčka dajati mleko. S tem je bila sestrina krožna pot končana. Drugega drve jo je pot vodila zopet v drugi del Koliosa, kjer so jo družine h»di ta talj-no pričakovale.
Ko smo do šestumem potovanju nrišH zopet v dolino, je bil fe mesec na nebu. Spremljal sesa sestro do njenega službenega mesta, te ko s<aa ji hotel želeti lahko noč, je izmed vrat vzela z roko napisan lietek, ki jo je klfcal k nekemu bolnemu otroku, uro hoda od tam.
Norbert Je^Htarik
Spodnješdaferci s©
V času, ko stojijo Spodnještajerci kot poklicani vojaki nemške oborožene sile in prostovoljci fj-odredov po vseh naših frontah ter ra6te iz dneva v dan število tistih, ki za svojo hrabrost dobivajo vidna odlikovanja, bo zanimalo citati popi» navdušenja in hrabrega vedenja spodnještajersklh fantov v svetovni vojni 1914/18.
Pisali smo leto 1914, ko je vodstvo takratne ob-donavske monarhije uvidelo, da se bliža čaa, ko bo Italija, ki je zapustila trozvezo Nemčija-Avstri-ja-Ogrska-Itelija, svpjim dotakratnim zaveznikom padla v hrbet ter se priključila Angležem, Francozom in Rusom, ki so takrat bili že v boju z nami. Ta uvidevnost je dala vojaškim oblastim povod, da so z ozirom na neizogibno novo italijansko fronto začele misliti na formiranje prostovoljcev v alpskih in kraških dežeiah, da bi ti postali branilci 6voje ožje domovine, ki bi s to fronto bila najbolj ogrožena. Komaj so izšla tozadevna dovoljenja in že je zavrelo med komaj šolskim klopem odraslo moško mladino Po vseh mestih, trgih in vaseh na Spodnjem Štajerskem so se v prostih večernih in nedeljskih urah zbirali dijaki, vajenci, učenci, pomočniki, mlac'oletni delavci, pastirji, hlapci, kmečki sinovi, kmečk delavci, vina-čarski sinovi itd. ter se prpravljali v kompanije prostovoljcev, ki so dobile naziv Frewillige Schützen ali prostovoljni strelci. Vsi pripravljena so bili takoj uniformirani in oboroženi, nakar se je začelo s praktičnim rekrutskim vežbanjem. To je tako privlačno vplivalo na vse tiste mladeniče, ki so morda še premišljali, da se je odločilo za vstop vse, kar je nosilo že dolge hlače ter bilo po vseh vidnih znakih zdravo in v telesnem raa-voju.
Akoravno so oblasti določile, da je za vstop v prostovoljne strelce potrebno dovoljenje očeta, s« tega ni držal nikdo. Patriotična in navdušena mladina rojstnih letnikov 1897, 1898, 1899 in 1900 je naravnost oblegala sprejemne pisarne s svojimi prijavami za sprejem. Prave vojaške puške in bajoneti ter uniforme so jih kakor magnetne igle privlačevale v vojašnice. V mestih in krajih Marburg, Pettau, Cilli, Luttenberg, Rann, Windischgraz, Windi6chfeistritz, Radkersbug, Ober-Radkers-burg, Friedau, Polstrau, Rohitsch-Sauerbrunn, Mahrenberg, Hohenmauten, Wuchern, Lorenzen a. B., Trifail, Edlingen in drugod, v vseh okrajih in občinah Spodnje Štajerske, je sprejemanje in vpisovanje z uniformiranjem in vežbanjem predstavljalo nekako splošno mobilizacijo mladih fantov. V domoljubni širokogrudnosti se fante sploh ni povpraševalo po očetovskih dovoljenjih, temveč kratkomalo sprejemalo. Po nekod so kompanije sprejele fante, ki jim je vjaška puška s svojim kopitom segala skoraj do kolen, ker so bili postavno še premali. Poveljniki so takim prostovoljcem sicer stavljali na razpolago, da lahko izstopijo, če •a čutijo telesno še preslabo razviti, 60 pa pri t«n slabo naleteli. Nikdo se ni pustil izriniti, noblen ni hotel zaostajati, tudi če mu je vojaška oprema bila težka in občutna. Vsi so poznali samo «to težnjo, to je, čim prej postati dobro izvežban vojak in nato oditi na fronto ter se tam odlikovati. Pri takih reknitih ni bila težka izobrazba. Slo je tako, kakor da ima učitelj ali profesor v šoli same odličnjake. ki trftmujejo med seboj, kdo bo najboljši. Veselje in volja do vojaščine, hrepenenje po dobri in brzi izvežbanosti ter nepopisna ielja, biti najboljši vojak po strumnosti in hrabrosti, ja takoj v prvih mesecih iz teh mladih "vojakov napravilo res legije, ki jih nobena tekma ni mogla posekati. Bila je to mladina, ki je bila dobesedno stoodstotno z duhom in srcem pripravljena na vsako žrtev za svojo veliko in ožjo domovino. Na veefc najvišjih vojaških mestih so morali v kratkem času priznati, da je strumnost in disciplina ter vojaški duh, ki je vladal v bataljonih spočhija-itajerskih prostovoljcev bil edinstven in da se Ja to deloma še mokronose fante lahko vzporajaio med najboljše vojake.
Po večmesečnem večernem in nedeljnem vad-boraju je končno prišlo povelje, da se prostovoljni strelci pokličejo v vojašnice. Bilo je to 19. maja 1915, torej par dni predno je italijanski kralj Viktor Emanuel napovedal Avstro-Ogrski in Nemčiji vojno. Na sam dan italijanske vojne napovedi so kompanije prostovoljcev po vseh vojašnicah manifestirale za boj proti izdajalskemu novemu sovražniku ter dajale spontane izraze veselja, da bo ta nova fronta, za katero so bili prostovoljci prav za prav ustanovljeni, skoraj nudila možnost, da se spodnještajereki fantje praktično pokažejo.
liisLer \ofm ki mfrocl
V vojašnicah je nato sledilo še radikalnejše vei-banje in pripravljanje strelcev za frontno službo. Vaje v popolnih bojnih opremah, dolgi marši, bojne vežbe, ostro streljanje, bojne vaje z ostrimi ročnimi granatami itd. so iz teh bojaželjnih dečkov napravilo eno najboljših infanterij, grenadirjev v pravem smislu besede, ki so večno bolj hrepeneH za udejstvovanjem na fronti. Zelja, priti v od-hodne ali marš-kompanije, je bila nepopisno velika.
Ko je končno po težkem pričakovanju res prišlo povelje, da se sestavi prvo marš-kompanijo in da se za isto izbere potom zdravniških pregledov telesno najbolje razvite vojake, se je v vrstah prostovoljcev prvič pokazala nekakšna nevoija in žalost. Iz 1000 mož obstoječega bataljona Marburg IV sestavljena marš-kompanija s 260 mož seveda ni mogla zajeti vse, in to je to mladino žalostilo. Pomirjena je bila šele pozneje, ko so s« sestavile nadaljnje odhodne stotnije.
Tako so končno vse spor nještajerski prostovoljni etrelci znanega k, k. Freiwill. Schutzer.feldba-taillon-a Marburg IV, bili tako srečni, da so prišli na fronto. Če bi danes kakšen nepoznavalec takratne mladine mislil, da gre za olepševanje in da so spodnještajerski prostovljcem bobneči ogenj italijanske artilerije ter ostali vojni napori, zmanjšali navdušenost in bo'evifost, je v zmoti.
Se danes živi na Spodnjem Štajerskem na stotine mož, ki so pripadali znamen temu bataljonu in vse te trditve, ki še zdaleka ne obsegajo vsega, lahko na celi črti potrdijo. Vojaškega duha in visoko bojevniško moralo spodnještajerskih prostovoljcev niso strla dolgoletna službovanja na fronti z vsemi nevarnostmi in trdotami. Omena vredno je, da so na primer v deseti bitki na Soči, kjer si je bataljon-dobojeval svoje največje zmage in uspehe, častniki in podčastniki morali s silo zavirati in zadrževati prostovoljce, da se niso na lastno pest zpostavljali in spuščali v nepripravljene in preveč riskantne naskoke z bajonetom in ročnimi granatami. Bataljon je takrat dobojeval uspehe tako važnega značaja, da je bil pohvaljen v Vojnem poročilu vstro-ogrskega generalnega štaba, poveljnik baljona predlagan za najvišjo avstro-ogrsko odlikovanje, za red Marije Terezije, vsi oficirji in vso moštvo je pa dobilo hrabrostne svetinje, id jih jim je deloma izročil osebno sam takratni vladar kot vrhovni poveljnik oborožene sile.
Ko je leta 1918 v jeseni kljub sijajnim zmagam nemškega in avstro-ogrskega orožja prišlo do poloma in so v vrstah nekaterih avstro-ogrskih polkov, ki so bile sestavljene iz raznih narodnostnih mešanic, bili vidni znaki popuščanja discipline, so «o neštetokrat odlikovani junaki k. k. FreivrilL Schtitzenfe,ldbataillon-a Marburg IV, v svoji razočarano« ti o ne-srečnem izidu vojne vgrizniB v svoje ustnice ter kljub vsemu ostali discipliniram, straa>-ni in domoljubni ter se naklonjenega vojaškega duha vrnili v svojo lepo Spodnjo Štajersko.
Naši spodnještajerski vojaki se odlikujejo tudi danes na vseh frontah. Mi vemo, da je hrabrost in veselje do vojaškega življenja dedna, in ker stojijo v vrstah nemške armade in mornarice sinovi naših Jungschutz-ov iz prve svejovne voine ter istotako junaških bojevnikov iz ostalih nekdanjih spodnještajerskih regimentov, je s tem podan ponoven dokaz, da so Spodnještajerci vedno bili in so tudi danes hraber vojaški narod. Hrabri ljudje so pa navadno tudi dobrega splošnega značaja ter zmožni in sposobni za vsako odejstvova-nje.
Pozor!
* O nakupu zrnate kave za božične pravnike. Zrnato kavo in opojne pijače, ki jih dobimo za Bfjžič kot priboljšek v obliki izredne dodelitve, se je moralo naročiti že z odrezki 29 in 30 na NShrmittelkarti 55. dodelilne perijode. Nekateri potrošniki pa teh Nahrmittelkart nimajo več, ker eo takoj v prvem tednu 55. dodelilne perijode na iste pokupili vse, kar iim je pripadalo, takozvani Stammabschnitt pa so uničili. Trgovci morajo seri,» j take stranke poučiti, da bodo tudi ti dobili božično izredno dodelitev, ker dobijo izredno božično karto vsi nad 18 let stari potrošniki. Za primere, kjer radi pomanjkanja Nahrmittelkčirte 55 ni bilo mogoče naročiti kavo in opojne pijače, m bo od strani merodainih mest izdalo le toza devno posebna navodila.
Seite 8.
»ŠTAJERSKI GOSPODAR«
»ŠTAJERSKI GOSPgDAR«
Jäger usi«J iSoonber stürzen
im Feuer <fer Heeresfiali
Von Kriegsberichter Lutz Koch. In ständiger Feuerbereitschaft stehen seit Wochen die Batterien der Heerestiak auf der Wacht zur Sicherung des Luftraumes im Frontgebiet des Apennin Sie sind deshalb ihrer zweiten Aufgabe, Helfer im Erdkampf zu sein, nicht untreu geworden. Sie warten auch hier auf ihre Stunde der Bewährung und werden dann wieder genau so gefürchtet beim Gegner sein, wie sie es dort immer waren, wo sie mit der Gewalt ihrer schnell bereiten Waffen den Feind, auch den gepanzerten Angreifer, zusammenschluqen. PK Irgendwo an der italienischen Südfront ist es, daß ich in einem Gebirgstal, das sich zwischen 1500 und 2000 Meter ansteigenden Bergen hinwindet, einem jungen Hauptmann wieder begegne, mit dessen im Erdkampf eingesetzten Batterie der Heeresflak ich schon oft auf afrikanischem Boden und später auch auf Sizilien zusammentraf. Heute führt er eine Abteilung Hee-resflack, und als ich nach den Abschüssen frage,, fährt eine leuchtende Helle über das Gesicht des jungen Offiziers. »Ja, Erfolge und Abschüsse, die haben wir in den letzten Wochen des Abwehr-kampfes am laufenden Band gehabt. 40 abgeschossene Flugzeuge stehen allein auf der Abschußliste!«
Die gewandelte Szenerie. Dann sind wir mitten drin im Erzählen und Hauptmann W im Berichten. Wieder sehe ich die Männer der Heeresflak vor mir, wie sie im Erdkampf, und dann meist in bedrohlichen Situationen, in Steppe und Wiiste. bei Chibli und »engender Sonne hinter ihren Rohren standen und sich nach Monaten so manches weiße Band eines anerkannten Finnzeug- und Panzerabschusses beweiskräftig um die Geschütze kleiner und großer Kaliber wand Die Szenerie ist seit Afrika anders geworden. Die Aufqaben der Heeresflak, einmal, in den Erdkampf als leicht bewea-liche Einheit einzugreifen und zum andern, die Sicherung des Kampfraumes der Front zu gewährleisten, sind heute wie qestern die gleichen. Noch mehr sind jetzt aber nach den Monaten des Sizilien- und Italieneinsatzes die Gesichter vom Einsatz bei Taq und Nacht qepräqt Man spürt in den Spannungen dieser Soldatenantlitze etwas von dem Beruf des Jägers, der die Männer der Heeresflak auf ihre Posten bannt, spähend, in blitzschnellen Entscheidungen handelnd nnd dann kämpfend, bis der Gegner fällt oder vertrieben ist.
»Den Flakdom über der Straße von Messina habeij Sie selber kennen gelernt«, meint Hauptmann W. »das war die hohe Zeit aller Flakbatterien. Den Gegner hat es damals Hunderte von Fluqzeugen gekostet Dann ist es weniger geworden, und man mußte manchmal schon etwas zuwarten. bis in die Liste der Abschüsse wieder ein neues Flugzeuq kam Aber in den letzten fünf Wochen habe ich allein mit meiner Abteilung 40 Jaqd-, Kampf- und Bombenflugzeuge her unterholen können.«
Drei Bomber fallen in zehn Minuten.
Die Batterie, in der wir stehen, hat einen besonderen Rekord aufzuweisen, der dazu jüngstes Datum trägt. Ihr ,st es gelungen, im Verlauf we-niqer Minuten gleich einen dreifachen Abschußerfolg zu erzielen. Es war ein unfreundlicher, regnerischer Nachmittag, der nur ab und zu die Sicht bei tief hängenden Wolken auf ein paar Kilometer frei gab. Dieses Wetter hatte sich ein amerikanischer BomberverbaTd, gedeckt von enn-lischen Jäoern, dazu ausgesucht. iv" -W« ungestörter in den beabsichtigten Zielraum zu gelangen. Zuerst kam der Schwärm der Jäger, der we-qen det schlechten Sicht, wohl um sich zu orientieren viel tiefer als gewöhnlich floq uad plötzlich über die Batterie aus den treibenden Wolken hervorkam. Schon schössen die Vierlinqs-MG kläffend wie wütende Wölfe ihre Leuchtspur gegen die in Abwehrkurven sich windenden Jäqer. Dann lauteres Motorenqedröhn, und im qleichen Augenblick tauchten auch schon die Umrisse des schweren viermotorigen Bomber aiuf. Während einzelne der begleitenden Jäger noch den Versuch unternahmen, die Batteriestellunq der 3,7 cm-Flakgeschütze anzugreifen und dabei von den Vierlingen eingedeckt wurden, daß ihnen auch

Seite 9.
der Rest des Angriffsgeistes abhanden kam, lagen die Salven der leichten Geschütze mitten im Bomberpulk. Zwei schwere Bomber brachen buchstäblich untei dem Anprall der qenau sitzenden Geschosse in wenigen Sekunden auseinander. Stücke der Tragflächen flogen durch die Luft, und auch ein paar Fallschirme lösten sich von den zerschossenen Rümpfen. Während die Bomber schnell aus dem Gesichtskreis verschwanden, fiel noch ein drittes Flugzeug getroffen vom Himmel und explodierte im tosenden Aufschlagbrand. Keine zehn Minuten waren vom Beginn dieser Szene Jks zu dem blutigen Abschuß vergangen, und drei Bomber zogen weniger ins Hinterland zu. ihren Angriffen, die nur zu oft reine Terrorflüge waren.
Landungsboote trotz Stirnpanzerung vernichtet.
»Besonders 6tolz«, so sagt Hauptmann W., »bin ich auf die vernichteten beiden Landungsboote. Sie waren gepanzert, schwer bestückt und ein gefährlicher Gegner. Als sieben dieser großen Landungsboote heranfuhren und bald im Flitzein-sate zur Stelle waren, empfingen unsere Geschütze ein schweres Abwehrfeuer. Waffenmäß-iq waren uns diese sieben Boote, die dazu noch 200 Mann oder ein paar Panzer fassen können, stark überlegen Dennoch nahmen wir den Kampf an. Selbst im Hagel der gegnerischen Geschosse lag unser Feuer so qut, daß nach weniqen Minuten zwei der Landungsboote, die mit ihrer starken Stirn-panzerung nur 6chwer abgeschossen werden können, getroffen auf Grund qinqen. Wenn auch bei uns Verluste in diesem mörderischen Feuer wicht zu vermeiden waren, so hatten wir doch d e Genugtuung, daß die anderen abdrehten und an einer neuen Stelle versuchten, ihre Landungsiua-növer zu wiederholen. Aber auch dort wurden sie abgeschmiert.«
Im Graben am Wolchow.
Von diesem MG-Stand aus können die Männer am SMG den ganzen Kompanieabschnitt
überblicken und unter Feuer nehmen.
im BanJenwa'<J des
miit eren bonlaliscHiis^es
Verge'iungssckläge gegen Sowjet-Bamitien
Von Kriegsberichter Hans Joachim Szelinski.
Die deutschen Sicherungsbataillone fuhren in den rückwärtigen Gebieten des mittleren Frontabschnittes einen systematischen Kampf geqen die sowjetischen Bandengruppeii, deren Aktivität sich in Überfällen auf die Gehöfte der einheimischen Bevölkeiung und in Störversuchen der deutschen Nachschubverbindunqen äuBert.
PK Wer mit seinem Fahrzeuq vom der Toßen Rollbahn abweicht und die Straße nach .. einbiegt, — es ist zunächst nichts Außergewöhnliches an ihr, nur muß man sofort lanqsamer fahren, weil die^chlaglöcher sich-erschreckend häufen, — der will e6 nicht glauben, daß er sich auf dem direkten Wege in die Unterwelt des Krieges befindet. Zur rechten und zur linken Hand ducken sich die Dörfer nicht anders als sonst in die Weite des Landes. Ihre Ärmlichkeit wird um diese Jahreszeit, da die herbstlichen Sonnentage mehr und mehr vom kalten Atem des nahenden Winters überhaucht sind, durch die (schimmernde Ernte pines fruchtbaren Sommers verooldet. Aus Scheuern und Ställen quillt d'e FÄlle des gelten Korns und auf den abqeernteten Feldern halten Milchkühe mit prallen Rutern cm-säge Nachlese Eine neue bäuerliche Ordnung hat da« Land erfaßt, eine Ordnung, die nicht nur zur Arbeit zwirnt. die Felder bestellen und das V\rh rvfieqpn beißrt, sondern die auch Scheuern und Keller füllt und die Menschen sattmicht.
AJlein d'e Existenz • solcher Ordnung ist eine Provokation fÜT den Bolschewismus.
Hart am Straßenrand lieot die er*te ausgebrannte Karosserie eines deutarhen MiftärfafirzTirT'St Werk bolschewistischer Banditen. Kam-nfmf 4er -wicren Z.prstöuiTOj qenen die e-wiqe Ordnung
Die Pforte zur Unterwelt des Krieges.
Wenig weiter —* als Kernstack eines befestigten Straßerv?t-öt7D«nktes edr> hoher hölzerner Wachttum^ empor. Zu seinen Füßen machen bewaffnete Zivilpoliristeri MSuner au« den umliegenden Dörfern, die Runde. Ein qanz einfacher, klarer Voroang: Die Deutschen ~aben den Bauern Saatqrrt und ▼■-'•♦▼ieh, unter den Deutschen haben sie soviel Brot, wie selten zuvor; die bolschewistischen Banden wollen ihnen wieder alles
nehman, wollen um der Unruhe und der Zerstörung w n den jungen Aufbau untergraben. Also griffen u e Mlinrier zur Waffe und setzen nun tiiglch in einem erbittert geführten Kleinkrieg ih Leb. n auts Spiel.
ü.e S aße hat ihr Gesicht gewandelt. Zu ihren St.ten gießen die Schatten klener Busch-v.'aldfetzen in die lichte Weite d_s Ackerlandes. D e wahrhaften Stützpunkte uer Wachmannschaften werden häufiger. Vorn am Horizont d. ht der dunkle Streifen des Waldes, in dem die bol-schrwrätisrhen Banden nisten.
M,t e nsra Ruck hält dei Wagen vor einer groijju, weithin sichtba;en Tafel. »Kraftfahrzeuge haltt Bar.dongefahr. Weiterfahrt verboten!« Es vare auch ohnehin nicht möglich die Fahrt fortzusetzen, denn ein Schlagbaum sperrt dse Straße, die dah. nter, hart am Waldesrand, durch ein geräumiges mit Stacheldraht und mächtiqen Bal-kenwiillen engefaßles Viereck des ietzten Stützpunktes führt Hier ist die Front des Krieges m Dunkeln, die Pforte zur Unterwelt des Krieges. Denn jenseits des letzten deutschen Stacheldrahtes lai ein hinter dem schützenden Buschwerk des dlch'en Waldes die Untermenschen des Krieges auf den einzelnen deutschen Kradmelder oder auf ein etwa einsam durch den Wald rollendes Nach-srhubfahi-zeug. Das unübersichtliche Waldg^b'et ist anoe'üUt von denen, die sieb ureigenen Kamof-weise des Bolschewismus verschworen haben: dem hinterhältigen überfa''. dem Mnuchetmoid. dem fe gen Schuß aus sicherer Deckünq auf ein ahnungsloses Opfer.
Gegen die Heimtücke.
In einem der Häuser des. kleinen Dörfchens vor dem Schlagbau, der seit geraumem die Straße für jecjllchen Verkehr sperrt, steht ein Oberstleutnant sinnend, vor dei Karte des Bandenwaldes und überdenkt zum letzten Male ,alle von ihm getroffenen Maßnahmen. Das Unternehmen, dessen Führung ihm übertragen wurde, soll möglichst geringe Opfei kosten. Dieser verächtliche Gegner ist kaum die Kugel wert, die ihn auslöscht. Der Oberstleutnant ist zufrieden: Er hat es an nichts fehlen lassen, um die ihm gestellte Aufgabe schnell und kraftvoll zu lösen, iede denkbare Überraschung durch den heimtückischen Feind ist von ihm ins Auge gefaßt und einkal-krliert worden.
In der ers en Morgendämmerung des folgenden Tages hebt sich der Schlegbaum und gibt die Straße frei in die Domäne der Meuchelmörder und Heckenschützen, — allerdings keinem einsamen Meldefahrer oder kamnfsrbwachen Nach-sohnbfahrzeug! Tn endlosen Schüt/enreihen sickern Kampfbataillone in den herbstlichen Wald, tasten sich die Pioniere mit angespannten Sinnen in dem möolicherweise verminten Gelände voran In Stellung gegangene Batterien belegen die schon vorher in möhevoller Kleinarbeit sorgfältig erkundeten Bandenlager mit wirkungsvollem F^uer urd leiten ihre systematische Vernichtung ein.
Oie Vergeltung der deutschen W^h-macht naht nicht auf den leise schleichenden Sohlen einer hinterhältigen Kampfesweise. S;e biete' selbst die-seiii Gegner das soldatische Gesicht eines männlich und offen geführten Kampfes.
Hinter den vorgehenden P'onieren und Jägern leisten die Männer der Bautruppen und Brük-kenbaukolonnen rasche Aufräümungs- und Aufbauarbeit. Kilometerlange Baumsperren 6ind im Handumdrehen hinweggeräumt, ihr "Holz bietet brauchbares Material für die Anlagen befestigter Stützpunkte für welche die Besatzungen aus den Sicherungsbataillonen bereits nachrücken. Wo die Straße durch tiefe Lochsperren aufgerissen war, rollt bereits nach Minuten der erste Nachschub den Kampfspitren nach Die Nachrichten-so'daton bauen in übungsmäPinem Tempo F°n>-sr>r°ch1eitur1gen M:t der reibungslosen Geschäftigkeit piner Präzisionsnwschine führt die in vier K»mt>f!pbrisn emrohte Truppe ihre vielgestaltigen Angaben durch
Ganze Arbeit im energischen Zupacken geleistet.
Tn diesem irgendwo im rückwärtigen Gebiet der Ostfront gelegenen Bandenwald stoßen auf kleinem Raum die zwei Welten aufeinander Zwischen denen im Großen der Schicksalskampf der Menschheit ausgetragen wird- Die Welt der Zestörung, der Niedertracht und Skrupellosigkeit, die einen einzelnen Meldefahrer meuchelt, einen Störungssucher aus dem Hinterhalt foige niederschießt, den Nachschub im einsamen Waldgebiet mit viel-
¡BMI*» K^HOVAIH
$v$3igere|a 121 svšnjslii rep
Svinja je bila v prejšnjih, mirnih časih, najbolj omalovaževana, skoraj zaničevana domača žival. In vsak človek ie smatral za najhujšo psovko, če ga je kdo primerjal s svinjo ali prašičem . ..
Kmečki gospodar se v naših krajih prej za svinjerejo sploh ni zanimal, maiveč je prepuščal , gospodinji, da-li, in v koliko se je hotela ukvar-j jati z rejo svinj. »Saj svinj rediti, se pri nas ne-izplača, ko pa je špeh hrvaških prašičev toliko j kot zastonj!« Tako so utemeljevaii naši kmečki 1 gospodarji svoje nezanimanje za svinjerejo — in so imeli prav. Saj se res n izplačala muka, ki so jo prestale kmečke gospodinje, preden so vzredile ter s pomijami in otiobi spitale par svinj — ! za domače koline Toda vkljub temu, da se reja svinj ni izplačala, je vendar naše kmečke gospo-; dinje niso popolnoma opustile; deloma zato ne, ker so bile opravkov pri svinjah vajene in bi jim bilo dolgčas pri praznih svinjakih, deloma pa so gospodinje — upravičeno! — trdile, da je zabela od domačih svinj bolj okusna, kot pa kupljena mast hrvaških 6vinj.
V	letih pred sedanjo vojno je imela pri nas torei reia svi-ni pomeri edino le v obsegu, potrebnem za domače potrebe in tudi to se i'm ie zdelo «koda. metati pomije proč, a na druoi strani kupovati meso in mast. Kar pa je bilo »boljših slojev«, — pa tudi pri večini delavskih družin, — so raie kupovali mast, kot da bi red li svinie doma, in so raje jedli goveje meso, kot na domače svinisko
Sedanja vojna pa je vrnila svinjam zopet vso čast Postale so naibolj oboževana bitja pod soncem, in njih .kruljenje najbolj prijetni glasovi — in to ne samo za kmetovalca, marveč tudi za delavca, obrtn;ka in celo meščana. . . Kdor le more, se ukvarja s svinjerejo in tudi kmečki gospodar pogleda večkrat v svinjak in upamo, da bo celo naša nasledka navodila pazljivo prečital, medtem ko bi bil pred leti odrinil časop'"s go^oo-dinji, češ: »Na. ti stara, to pa ti beri, če hočeš!«
t. Kakšen naj bo hlev za svinje ali svinjak?
Kakor pravi o govedoreji pregovor: »Najprej štalico, — potlej kravico1«, tako velja tudi ža svinjerejo resnica, da lahko redi svinje samo tisti, ki jih ima kam dati.
Zato v zadnjih letih rastejo svinjski hlevi in hlevčki kot gobe po dežju ter si pri tem vsak pomaga, kot pač more in zna Toda vprav t6 je križ, da devetindevetdeset od sto naših svinjerej-cev ne ve, kakšen naj bi bil dober hlev za svinje, svinjak.
V	sedanjih razmerah bi bilo brez smisla, objavljati načrte vzornih svinjskih hlevov ter . j h opisovati Kajti, dokler traja vojna, bo širokim plastem kmečkih gospodarjev nemogoče, da bi si zgradili nove svinjake, čeprav bi bilo to mno-gokje zelo, zelo potrebno.
Ne bo pa odveč, če naštejemo bistvene zahteve, ki jim mora dober svinjski hlev ustrezati. Marsikdo bo namreč pri tem spoznal, kaj je pri njegovih svinjakih-napačno, — marsikaj se bo dalo vkljub vojni popraviti in zboljšati brez posebn;h stroškov Kdor bo pa moral prej ali slej zidati nove svinjake, mu tudi ne bo škodovalo, če že zdaj izve, na kaj bo moral nekoč pri zidanju teh posebno paziti.
a) Lega In ureditev svinjakov. Če le mogoče, nal svinjaki ne bodo samo zase stoječa zgradba, marveč prizidek na južni, sončni strani glavneoa hlsva, ki jih varuje mrzlih severnih vetrov. Če p« »o sviniaki sami zase. se sviniske «taie ali koče ne smejo dotikati severne stene, marveč naj bo ob severni steni krmilni hodnik. Staj ali koč naj bi bila samo ena vrsta, in sicer v smeri vzhod-zapnd. To namreč omoooča da ima v«aka koča
i svoje okno v velikosti: širina 60, višina 50 cm, obrnjeno na južno stran. Zimska sončna svetloba | ie namreč za svinje najbolj važna in potrebna.
Vemo pa, da sija pozimi sonce le opoldansko j ure, zato morajo biti okna svinjakov obrnjena [ proti jugu. Da pa vroče poletno sonce ne pripeka v svinjake, mora imeti streha na južni strani širok napušč in okna sama naj bodo visoko pod stropom nameščena. S tem dosežemo, da padajo pozimi poševni sončni žarki naravnost v koče, a poleti strešni napušč zasenčuje notranjost svinjakov.
Ker pa poševno padajoči sončni žarki nikoli ne obsijejo svinjskega hleva tik ob južni steni, se koče niti na južni strani ne smejo dotikati stene, marveč moramo pustiti tudi na južni strani za steno približno meter širok hodnik, ki nam služi kot zimsko tekahšče za svinje, posebno za pujske, kadar radi slabega vremena ne morejo na prosto, obenem pa za odstranjevanje gnoja iz koč. Važno je. da so vrata vseh koč prav toliko široka, da — ako jih odpremo — lahko z njimi istočasno pregradimo hodnik To se pravi, vsa vrata morajo biti enako široka kot je širok hodnik. Pri tem načinu notranje ureditve svinjakov lahko poedme koče poljubno med seboj ločimo in družimo, poljubno prestavljamo svinje iz ene koče v drugo in poliubno uporabljamo ta hodmk za tekališče pujskov iz te ali one koče. Razen tega pa s pomočjo tega hodnika in vrat lahko koče poliubno pozimi zmanjšujemo (to je» da :mamo vse koče zaprte) in poleti povečavamo (to je vsa vrata koč odpremo in z njimi pregradimo hodnik med posameznimi kočami). Končno pa nam taka uredba omogoča še nekaj: spo-šča^e svinj na prosto.
Znano je vsem, ki poznajo navade svinj, da rade rijejo po tleh. To je svinjam življenjska potreba, tako. da zbolijo, ako jim ne damo možnosti, da bi zadostile temu svojemu nagonu V hlevu nimajo svinie kje riti, čeprav včasi poskušajo razriti celo pod staje. Na prosto pa ni povsod mogoče spuščati svinj niti poleti, da bi tako rile po mili volji, kaj šele pozimi, ko je sneg ali pa so vsaj tla zamrzla. Zato je priporočljivo, napraviti ob zunanji strani vzdolž cele južne stena svinjskega hleva tekališče, široko kake tri metre. To tekališče mora biti s kamenjem tlakovano, na tlaku pa nasuto za ped na debelo drobnega, sneinega peska. Pesek moramo vsako leto izmenjati s svež;m Če bi pustili svinie riti po ne-tl?Lovanih tleh. torej po blatu, bi se v blatu sčasoma zareftile bolezenske k ice, pa tudi svinjam škodljivi črvi.
Da na svinjskem tekališču ne sme manjkati iz betona zgrajenega kopališča, nam ni treba še posebej povdarjati!
Zvezo med tekališčem in med kočami v svinjaku tvorijo v južni steni svinjskega hleva s« nahajajoča vratca, skozi katera lahko spuščama posebno plemenske svinje tudi pozimi na prosto, ker je del tekališča s strešnim napuščem pokrit in kopen tudi ob snegu
■ Nasproti vratom v posamezne koče naj bodo na nasiprotn' severni strani koč (ob krmilnem hodniku), nameščena korita. Da-li so korita napravljena na prevračanje ali pritrjena, ni odločilno, — odločilno je, da so vedno 6nažna. Vprav iz tega vzroka v zadnjem času ne priporočajo več korit na prevračanje, marveč nepremična; pač pa nad koritom na vodoravni osi
facher Ubermacht anfällt und mit der räuberischen Gier berufsmäßiger Wegelagerer ausplündert. Demgegenüber die Welt des Aufbaues und der Ordnung, die die Arbeit des Bauern schützt, Straßen. anlegt und Brücken baut die dem geguäl-ten Volk den Segen friedlichen Schaffens schenkt, — die Welt einer soldatischen Kampfesweise, Auge in Auge mit dem Gegner.
Uber dem Wald stehen mächtige Brandwolken. I« energischem Zupacken haben die deutschen
Soldaten ganze Arbeit geleistet. Die Bandenlager und die Schlupfwinkel der feigen Heckenechüt-zen liegen in Schutt und Asche. Die Waldstrafla aber ist gegen künftige Störversuche der Bandite durch ein fest ausgebautes Netz von Stützpunkten gesichert Frei und ungehindert rollt auf ihr der Verkehi zur Front, pendeln im sicheren Schutz der deutschen Soldaten von Dorf zu Dorf und zu den Märkten der nahen Stadt die Panj« wagen der kleinen Bauern.
rtseča vratca, s pomočjo katerih lahko držimo »rita italno snažna. Tako na notranji, kakor na man ji strani korita jih namreč lahko pritrdimo ; k sicer naj bodo pritrjena vedno na notranji trani korit, tako, da svinje teh ne more|o po-lesnažiti, le kadar krmimo, pritrdimo vratca na manjo stran korit.
L e ž i š č~e svinj mora biti tlakovano z leseno hlogo povrh betonskih tal, ki so v svinjskem ilevu nujno p>otrebna. Je pa betonski tlak tudi idlno, kar sme biti v svinjakih iz betona! Ne man jih sten, niti stropa ln najmanj ie pregraj led kočami ali celo korit ne smemo napravijati i betona! V tem pogledu so naši kmečki gospo-larji pri zidanju svinjakov hudo grešili in še (rešijo!
Pregraje med kočami so namreč najboljše iz kroglih, če mogoče hrastovih palic, v premeru do 8 cm, med posameznimi palicami pa naj bo »di približno toliko presledka. Taka ograja loč omogoča kroženje zraka, kakor tudi, da se vse vinje med seboj vidijo in vohajo in so veliko polj domače, kot pa v betonskih »bunkarjoh« aprte. Da so svinjaki s takimi ograjami koč tudi olj zdravi, ker lahko sončni žarki prodrejo v «sak kot koč, je samoumevno. V celoti je torej notranja uredba dobrega rvinj-kega hleva sledeča: Za severno stranjo krmilni odnik, širok nekaj nad en meten nato koče, v ■nsti od zapada proti vzhodu, velikost približno X2 metra, v ograji na južni strani dober meter 'roka vratca, nasproti tem v ograji na severni trani korito; široko kakih 50 cm, če je v koči s ena svinja, a kakih 80 cm, če sta v koči dve vinji. Ostalo širino koče zavzema ležišče z lese-im podom. Pametpo je, družiti ležišča in korita osednjih koč, ker je izvedba lažja in so tudi le-išča težje premična, 6e ležijo plohi počez skozi Ve koči. (Torej: prva koča ima ležišče na' levi trani, korito in vratca na desni, druga koča ko-Ito in vratca na levi, ležišče pa na desni, tako, a plohi v podu, ki so obrnjeni počez, segajo od pregrajo v tretjo kočo, ki ima spet ležišče a levi ter vratca in korito na desni strani itd.) Tako ob koritih kakor oi> vratih mora biti iz-eljan na zunanji strani, vzdolž ograje koč, ja-fck za odvod gnojnice v gnojno jamo. Tlak obeh iocinikov mora viseti od sten nekoliko k tem jar-;om, a tlak v kočah nekoliko proti vratom, b) Svetloba in zračenje ter primerna graditev n gradbo svinjakov. Svinje potrebujejo od vseh omačih živali najbolj svetle hleve, ker so naj-olj podvržene raznim nalezljivim boleznim, ki se renašajo s klicami, katere edino sončni žarki pridom uničujejo. Torej, svinjaki morajo biti Hični, obenem pa zavarovani pred poletno sonč-
0	pripeko, ki svinjam spet zelo škoduje. Če redimo svinjake, kot povedano, je na obe strani streženo.
Svinjaki se morajo dati tudi dobro prezračiti. Tin je povzročujejo namreč v hlevu zelo vlažen
1	zadušen zrak. Prav zato 6mo že povdarjali, da »vinjakih niti strop, niti stene, niti pregrade
»č ne smejo biti iz že samo po sebi vlažnega h vlago v sebe erkajočega betona, ker so v ta-ah svinjakih svinje često bolne. Marveč stene b strop morajo biti iz suhih in zračnih gradiv, (»jboijše stene svinjakov so lz votle opeke ali C ^ premogovega ugaska ali leša. Tudi lesene lene so dobre, če so znotraj obite i izolirno tpenko, ali pa ■ heraklitnimi ploščami. Kot strop
10	istotako najboljša gradiva obok iz votle opeke,
11	pa lesen «trop, obložen zgoraj z ilovico, a ipodaj obit z lepenkoi ali"^>a samo s heraklit-. lani ploščami. Pozabiti ne smemo na prezrače-Wlne naprave, bodisi za zidne (okenske) ali pa toopne, a pri večjih svinjakih je potrebno sgra-iti poseben dušnik, ki sega iznad strehe.
Svinjaki naj ne bi bili previsoki; 2 metra višl-le je zvrhano zadosti. Tudi ograje koč naj ne »do previsoke: 1 m do 1,2 m. Ako ni mogoče, da bi odmaknili koče od sten, lorajo biti stene vsaj obložene z lesom tako itsoko, kot je ograja.
Ako je svinjski hlev priaidek vzdolž južne stra-li govejih hlevov, napravimo kuhinjo za svinj-lio krmo po možnosti na zapadni strani, na vzho-fci strani pa pred poletno popoldansko sončno (ripeko zavarovano krmilnico na prostem, ki naj lo t zvezi s pregrajesiim pašnikom za svinje !oppelweide). Lahko uporabljamo za pašo svinj Mi one oddelke pregrajenih govejih pašnikov, t to jih goveda že popasla. Kjer so svinjaki samostojna zgradba, napravilo kuhinjo, krmilnico na prostem, in shrambe za kmiia na severni strani.
PK-Kriegsber. Genzier (Sch).
Der erste Feuerwerker mit dem Ritterkreuz.
Hauptmann Schweizer, der im Verlaufe des Krieges schon mehrere hundert Bomben, Blindgänger und Zeitzünder nach Terrorangriffen entschärfte und unschädlich machte, ist der erste Feuerwerker, der das Ritterkreuz erhielt.
2. Kakšna naj bo svinjska reja, to je krmljenje?
Večina naših svinjerejcev se ukvarja samo s svinjsko rejo, to je z rejo svinj v svrho klanja, a vse premalo s svinjerejo, to je z gojitvijo plemenskih svinj. Pomanjkanje pujskov v zadnjih letih in bajne cene, ki se skrivaj ponujajo zanje, pa dokazujejo kmečkemu gospodarju, da bo treba vprav tej stvari v bodoče posvetiti več pažnje. Tudi mi bomo o svinjereji, to js e reji plemenskih svinj, še govorili. Za danes pa nekaj o svinjski reji, to je o krmljenju svinj na aploino, posebno p« še onih, ki jih redimo za zakol.
Vprav kar se krmljenja svinj ttče, «no pri nas zelo zaostali. Se dandanes so pomij«, in v loncih ter kotlih kuhano korenje hi zelenjava, glavna svinjska krma — poleg obilice vode seveda, s kaiero razredčimo vsako krmo v redek močnik ... To pa je napačno! Sodobno, pravilno krmljenje svinj j« vse drugačno! Kakšno pa?!
1. Medtem ko tvori podlago pravilnemu p o
letnemu krmljenju svinj paša in nakošena mlada sveža detelja (lucerna), tvori osnovo zimskemu krmljenju svinj sveža, drobno zribana pesa in suha, dobro zrezana, m.ada pokošena lucerna ali navadna detelja! Svinje namreč prebavijo peso od vseh domačih živali najbolje! Zato bomo dali mladim pujskom dnevno žreti do sita (3—4 kg) drobno zribane sveže pese; odraslim plemenskim svinjam pa celo po povprečno 10 kg pese na dan. Pa tudi pitavnim svinjam dajemo lahko večje množine sveže, brobno zribane pese, zmešane z enako količino parjenega krompirja. Edino krompir je namreč izmed vseh "svinjskih krmil potrebno pariti, oziroma kuhati pred krmljenjem, ker je sirov neprebaven. Važno je tudi vedeti, da vode, v kateri smo krompir parili ali kuhali, ne smemo dati svinjam, marveč jo moramo zliti proč, ker vsebuje strupene snovi! Narobe pa: če že ravno kuhamo tudi peso ali korenje, ker pač še nimamo reporeznice, da bi mogli krmiti sveže in le drobno zrezane, moramo dati svinjam tudi vodo v kateri se je pesa kuhala, kajti v tej vodi se je raztopilo mnogo sladkorja iz pese! Krompirja ln pese torej ne smemo nikoli kukati skupaj!
2. Kakor vsebujejo pesa, krompir in korenje mnogo sladkorja, tako vsebujejo mladopokošena in posušena lucerna ali tudi navadna detelja zelo mnogo beljakovin, ki so svinjam za rast in za rejo neobhodno potrebne. Če svinjski krmi primanjkuje beljakovin, zaostane v rasti, pa tudi redi se počasi in porabi za pridobivanje masti veliko več krme; to se pravi: premalo beljakovin v krmi podaljša in s tem podraži vzrejo in pitanje svinj! Suha lucerna in detelja pa ne samo, da daje svinjam potrebne beljakovine (katerih svinje zelo mnogo potrebujejo, do 250 gramov dnevno!), marveč preprečuje tudi drisko, ki bi jo sicer lahko povzročila obilico vode vsebujoča krma; razen tega pa dovaja svinjam potrebne rudninske snovi in vitamine. Zato primešavajmo krmi za vse svinje tudi suho lucemo, oziroma deteljo, posebno pa še mladim in plemenskim!
Razen lucerne in detelje vsebujejo mnogo beljakovin tudi vse stročnice (fižol, grah, bob, soja, lupina itd.), pšenični otrobi, kakor tudi posneto mleko. Kdor torej nima suhe lucerne, lahko krmi svinjam beljakovine v obliki posnetega mleka, ali zdrobljenih stročnic, ali pa v obliki otrobov. Posnetega mleka je v tem primeru dajati vsaj poldrug liter na dan in svinjo.
3 Za pltavne svinje pride kot krma v po-štev še drobno zdrobljeno (»šrotano«) zrnje ječmena, koruze ali ovsa. Tudi žitni zdrob je krmiti v surovem stanju, ne ga kuhati! Važno je, da vemo, da tako ječmen, kakor tudi koruza, vsebuje premalo beljakovin, in da moramo torej poleg njih krmiti tudi še stročnice, ali pa lucerno, I oziroma posneto mleko.
Dr. F. J. Lukas:
Ausschneiden! Izrezatil
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemičin* sa odrasle metodično in praktično.) 47. Stunde.
Ein wenig Rechtschreibung, a) wider (Bedeutung: gegen)
wieder (Bedeutung: nochmals)
1.	Wieder widersprach er und widersetzte sich wider widrige Wiederholungen.
2.	Jetzt habe ich Sie wieder bei einem Widerspruch ertappt.
3.	Warum erwidern Sie wieder nichts?
h) Die Endung »-in« hat ein »o«, die Endung »-innen« zwei.
1.	Die Leiterin der Schule erklärt« den Lehrerinnen ihre Aufgabe.
2.	Verkäufer und Verkäuferinnen hatten den ganzen Tag viel zu tun.
3.	Diese Kellnerin war sehr freundlich, aber es gibt auch sehr unfreundliche Kellnerinnen.
Frauheim. In eine Sense gesprungen.
Eine 16jährige Bauerntochter befand sich auf dem Kornfeld, als plötzlich ein scheuendes Pferd daberrannte. Sie wollte dem wildgewordenen Tier rasch ausweichen, dabei sprang sie in eine Sense und erlitt am rechten Fuß schwere Schnittwunden. Sie mußte sofort in das ICrankenhaus gebracht werden.
Heiligenblut. Stundenlang in etaer Gletscherspalte.
Immer wieder muß man die Beobachtung machen, daß Hochtouristen ohne Bergerfahrung die schwersten Aufstiege unternehmen. So wollte am
Montag eine Frau aus Wien mit vollständig ungenügender Ausrüstung und ohne jede Begleitung auf den Großglockner steigen. Unterwegs fiel sie in eine Gletscherspalte, wo sie besinnungslos mehrere Stunden Hegenblieb Als sie wieder zu sich kam, vermochte sie durch lautes Rufen vorübergehende Bergsteiger auf sich aufmerksam zu machen, sodaß es gelang, die Abgestürzte zu bergen Sie wurde mit sehr schweren Verletzungen am Ko-pf und erheblichen Hautabschüffungen in daSyKrankenhaus eingeliefert.
Wörter.
abstürzen —^strmoglaviti, pasti Ausrüstung (w) — oprema
befinden (sich), ich befand mich, ich habe mich
befunden — biti, nahajati se Begleitung (w) — družba, spremstvo Beobachtung (w) — opazovanje« bergen, ich barg, ich habe geborgen — rešiti , besinnungslos — nezavesten daherrennen — priteči, pridirjati dauerhaft — dober, trpežen einliefern — pripeljati, izročiti Endung (w) — končnica Erfahrung (w) — izkušnja erheblich — znaten, znamenit erleiden, ich erlitt, ich habe erlitten (etwas) —« pretrpeti, prestati
Da krmimo krompir samo pitavnim svinjam, in sicer vedno kuhan ali parjen, ponavljamo, in tudi to, da ga na polovico primešamo sveži, le zre-zani pesi.
4.	Ne dajajmo svinjam krme v obliki redkega
močnika, kot ie bila to pri nas dozdaj navada, marveč dodajmo suhim krmilom samo toliko tekočine (bodisi posnetega mleka, bodisi vode, v kateri se je kuhala pesa, bodisi pomij, da dobimo kot testo gosto krmo. Navadno seveda vso krmo med seboj pomešamo, torej zribamo peso s parjenim krompirjem, ali z lucerno, posnetim mlekom, stročnicami, žitnim zdrobom, -otrobi itd. V kolikor potrebujejo svinje vode za žejo, jim po krmljenju nalijemo čiste vode v korita, da se je morejo napiti.
5.	Svinjam je treba dodajati h krmi tudi rudninskih snovi, in sicei tem več, čim manj jih vsebuje krma, ki jo podajamo svinjam. Če krmimo n. pr pomije, ne bo treba svinjam dajati soli še posebej; ako ne, jo je dobro, nekoliko (do 5 gramov na odraslo svinjo in dan) pridajati. Ako krnrmo mnogo luceme, žitni zdrob in stročnice, ni potrebno, dajati svinjam fosfornega apna; če pa krmimo bolj krompir, peso in mleko, jim moramo dati tudi tega. Vedno pa je dobro, dajati svinjam nekaj klajnega apna alt krede, vsaj po 20 gramov na dan.
6 Ne splača se, svinj predolgo rediti! Če so namreč svinje primerno rejene, jinuzačne tek pojemati in prirastek na teži je vsak dan manjši. Naše gospodinje tožijo: »Ne ves, kaj je našim sviniaml Tako rade so žrle, zdaj pa kar v kotu poležavajo' Gotovo so bolne, ali pa uročnel« — Ne eno. ne drugo, marveč svinje so že dopitane, in ie čas, določiti pitanju konec, ki je sicer za svinje žalosten, toda za domače navadno toliko bolj vesel dogodek . ..
X Dve novi romunski ladji. Državno podtaj-ništvo romunskega ministrstva mornarice je dobilo pooblastilo, da naroči v Nemčiji dve tovorni ladji po 5000 ton. Za obe ladji je določenih 11 milijonov RM.
X Slovaške sušilnice za tobak. Sklad za upravo kmetijskih posestev v Pistyanu, ki obsegajo 25 tisoč hektarjev, je v svrho pospeševanja gojitve tobaka, ki ga je gojil doslej na 87 hektarjih, to ploskev zvišal na 290 hektarjev Hkrati bo zgradil veliko sodobno sušilnico za tobak, ki bo stala pet milijonov slovaških kron.
X Mednarodna rokodelska centrala, ki predstavlja meddržavni organ večine nacionalno usmerjenih rokodelskih organizacij v Evropi, je na podlagi prijateljskih sklepov med nemškimi in italijanskimi člani sklenila, da preloži svoj sedež iz Rima v Berlin. Hkrati je vodstvo prešlo v roke Reichsa.mtsleiter-ja Hansa Schnert-a.
LETALSKA ZAŠČITA
Zatemnitev na kmečkih domovih
O naslovni zadevi ni nikdar dovolj povedanega. Ker na kmetijah in na podeželju ni toliko kontrole, kakor je to n. pr. v mestih in večjih trgih, se tudi pri nas na Spodnjem Štajerskem pripeti, da se prebivalstvo ne briga mnogo za predpise, ki veljajo za zatemnitev. Življenje uči, da je povsod previdnost na mestu, in da se je površnost in pozabljivost še v največ primerih maščevala. Zato našim bralcem v nastopnem tudi danes ponavljamo sledeče:
Ko nastopi mrak (čas zatemnitve objavljamo tudi v »Štajerskem Gospodarju«), se mora tudi na podeželju zatemmti vse prostore. Pri tem je treba posebno paziti na vrata in okna hlevov. Celotna zatemnitev nuna samo namena, otežavati orientacijo sovražnim letalcem, ki lahko priletijo, temveč služi obenem za zaščito vasi in kmečkih hiš z gospodarskimi poslopji vred. Izkušnje, ki jih je naš narod napravil v starem delu Reich-a, so pokazale, da je mnogokje samo eno nezatemnieno in z lučjo razsvetljeno okno
dalo povod, da so sovražna letala povzročila veliko škodo in nesrečo.
Tudi koles s svetilkami aH pa gorečih svetilk naj se n« postavlja ponoči na prosto. Vsaka taka luč Je letalcu 6ignal, ker vi, da tam, kjer gori luč, mora biti tudi človek, hiša itd. Prepovedano je tudi odpirati hlevska vrata in okna, ~fe so hlevi razsvetljeni, ker padajo svetlobni žarki na prosto. Sovražnemu letalcu j« svetlob* edina in najboljša orientacija v temi, če hoče porušiti in zažgati kakšno kmečko poslopje. Lui mu služi za cilj, zato pa tudi tiče luč.
Najboljša zatemnitev na vasi ali naselja Je brez koristi, če se med kmeti najde hišo, ki je slabo zatemnjena. Slaba zatemnitev nudi letalcu cilj, m če so hiše kolikor toliko blizn skupaj, je nevarnost porušenja in zažiga podana. Zato je v interesu vseh in skupnosti, da zatem-nijo svoj« prostor« brez izjeme vsi, in da a* medsebojno podpirajo in posvetujejo tudi v tem. Geslo nitf glasi: »Popolna zatemnitev po vseh p» deželskih hišah in ostalih poslopjflil«
MALE VESLI
*	Pogreb dveh hrabrih članov Wehrmann-
schalt-a. V vpostavi zoper bandite, sta padla brata Štefan in Pongraz Werdeu iz Ortsgruppe Hof-rain. Pogreba se je udeležil štab Ortsgruppe, odred Wehrmannschaft-a ter prebivalstvo Hofrain-a. Od hrabrih pokojnikov se je na grobu poslovil Ortsgruppenfuhrer. Melodija himne je pa predstavljala zadnji pozdrav.
*	Smrt zaslužnega Spodnještajerca. V St Veitu, Ortsgruppe Erlachstein, je umrl v starosti 71. let kmetovalec Valentin Melitschar. Pokojni se j« takoj po osvoboditvi Spodnje Štajerske stavil z delom na razpolago ter postal Ortsbauemfilhrer. S svojim razumnim, uvidevnim in objektivnim delovanjem si je pri prebivalcih pridobil ugied in zaupanje ter je Ortsgruppa Erlachstein z njim izgubila enega svojih najboljših sodelavcev.
*	Smrt znanega Marburger-Ja. V Marburg-a je umrl znani in spoštovani trgovec Hans VielhabeT. Z njim izgubijo lovci ki ribiči dobrega tovariša, znanci pa cenjenega in ljubljenega prijatelja.
*	Kaznovano poslušanje tujih radlo-oddajnlc. 411etni Ernst Schneeberger iz Oberdorf-a pri Bruck-u je večkrat poslušal inozemski radio in baje slišal podrobnosti o anglosaških letalskih napadih. Njegovo zločinsko radovednost J« sodišče kaznovalo z enim letom in osem mesecev težke ječe.
*	Nova gospodinjsko-poklicna ioia v Cilll-ju. V Cilli-Ju so ©tvorili učni zavod Hauvvrirtschaftiich« Berufsschule, ki jo bo obiskovalo kakih 400 deklet, od 14 do 16 let is Kreis-a CilH. Učni predmeti bodo iivanje, kuhanje, pranj«, negovanj« otrok itd.
*	Ne vemo ne ure ne dneva, V Tschadramu prt Hagau-n j« umrla komaj 21 letna Lodmilla Muts. Njeno rano arart obžalujejo svojci, od katerfk sta dva brata na fronti. V lepem spominu bo pa ostala mladenka, ki je bila povsod priljubljena in z vsakomur dobra, tudi pri vseh svojih prijateljik i» znancih. Naj ji bo lahka apodnještajerska rodna zemlja!
*	Sol« za svinjcrejce. Landesbauemsehaft Wu-theland J« v zvezi z deželno zvezo avinjerejcev v bližin) Llt:,-msim?'adt-a uredila kilo za vzgoj« svinjerejcev. Vodstvo šole j« t rokah nekegt svinjerejskega mojstra. Doslej »o v tej šoH izvei-bali že 170 poljskih kmetijskih delavcev za svi-njerejske pomočnike.
*	V Gan-a Salzburg ilvl 20 tisoč divjih ko» Od teh so nahaja v gorovju, ki j« last državnih gozdarskih upnev, nekaj nad 8000 kos, ostala pa po občinskih in privatnih loviščih.
*	Umrl je grof Reventlow. V M3ncben-u J« umd te dni znani nacionalsocialistični pisatelj ta novinar grof Ernst Reventlow v starosti 74. let
Gletscherspalte (w) — ledeniška razpoka haltbar — trpežen, dober Hautabschürfung (w) —. ogulina Hochtourist (m) — hribolazec Kornfeld (s) — žitno polje mild — mil, blag, prijazen Schnittwunde (w) — ureza scheuen (scheu werden) — splašiti se Sense (w) — kosa
steigen, ich stieg, ich bin gestiegen (auf den Berg)
— iti, lestf, plezati ungenügend — nezadosten
vermögen, ich vermochte, ich habe vermocht —
(pre-, z-) moči versetzen (einen Knopf) — prešiti, premestiti wider — zoper, proti
widersetzen (sich) — ustaviti se, upreti se
Widerspruch (m) — ugovor widrig — zopem, protiven wildgeworden — zdivjan, podivjan
Ponigl. Kleinkind vom D-Zug überfahren. Am 12. August geriet das 14 Monate alte Söhnchen Hermann des Fahrdienstleiters, wohnhaft im Wächterhaus, in einem unbewachten Augenblick tinter die Lokomotive eines D-Zuges und wurde auf der Stelle qetötet.
Leibnitz. Beim Spiel in den Tod. Das acht Jahre alte Mädchen Maria Adelaide Castagna kletterte mit drei anderen Kindern an einer rund eineinhalb Meter hohen Mauer herum; hierbei stürzte das Kind so unglücklich ab, daß es sich die Wirbelsäule brach und sofort tot war. In der durch den Absturz verursachten Aufregung fiel auch ein zweites Kind über die Mauer; glück-
licherweise zog es sich aar leichter« Verletzungen zu.
Bruck. Schwerverletzter hilflos im Walde. Der ledige Bauemknecht Viktor Samide war im sogenannten Schöntal allein mit Holzarbeiten beschäftigt. Hierbei wurde «r durch einen abrutschenden Baumstamm so schwer getroffen, daß ein doppelter Bruch am Unterschenkel and ein Bruch am Gelenks knöchern verursacht wurde. Außerdem erlitt er stark« Quetschungen and Prellungen. Der Unfall ereignet« eich in den Vormittagsstunden. Leider wurden die Hilferuf« de« Verletzten von niemanden gehört, so daß «r bis in den späten Nachmittag hilflos im Walde liegen mußte. .Unter Aufbietung aller Willanskraft schleppte sich Samide ein gutes Stück taiauswärts, wo dann seine «raewten Hilferuf« vernommen wurden. Der Schwerverletzte wurde zu Tal gebracht und mit dem Rettungswagen in« Krede-krankenhaus eingeliefert.
Zellnitz. Todesfälle durch Erstickung. Di« Bäuerin Maria Hackel ist im Alter von 62 Jahren an Erstickung gestorben." An derselben Todesursache starb das einjährig» Kind Heinrich Meier der Eheleute Thomas und Olga Meier, Schlosser im Draukraftwerk.
St. Veit. Von einem Stier verletzt. Der 24 Jahre alte Melke: Haas Pregl wurde von einem Stier angefallen und zw Boden geschleudert Hierbei erlitt eT Kopfverletzungen und Hautabschürfungen am Körper. Er kam ins Gaukrankenhaus.
St. Veit. Stürze von der Stiege, Die 10 Jahre alte Holzarbeiterstochter Friederike Walcher erlitt bei einem Sturz von einer Stieg« eine Rifl-quetschwunde an der linken Hand. — Die 22 Jahre alte Steffi Ebner stürzte über ein« Keller-
stiege und zog «ich hierbei stetem Bruch des rechten Oberarmes zu.
St Veit Vom Heuwagen gefallen. In da« Ga» krankeohao« wurde die 65 Jahre alt« Reichsbahn-penaionietenagattiin Franziska Rauter gebracht Sie war von einem vollbeladenen Heuwagen gefallen und hatte sich einen Schlössefbeinbruck zugezogen.
Wildon. Von der Leiter herabgestürzt. D« Kleinbauer Josef Petsch wollte bei einem Keijecb-ler der Nachbarschaft das schadhaft geworden« Dach des Wirtschaftsgebäudes ausbessern uni benützt« Mezu eine altersschwach« Leiter. Mitten bei der Arbeit ging die Leiter auseinander und Petsch stürzte zu Boden. Bx hatte mehrers Verletzungen an Füßen und Händen erlitten.
Tod in der Gletscherspalte. Ein 55jihriger To» rist stürzt« bedm Aufstieg auf den Olperer 25 Meter tief in eine Gletscherspalt«. Nach mehrstündiger Arbeit wurde sein« Leiche durch ein« Bergführer und mehrere Touristen geborgen.
In den hochgehenden Wildbach gestürzt Eil mit zwei Personen besetzter Kraftwagen etürzt» oberhalb Langen etwa sechs Meter tief über ein« Böschung in die hochgelegene Aflenx. Das Auta überschlug sich, kam mit den Rädern nach obea in den Bach zu Hegen und begnA die beide« Insassen unter «ich. Die Verunglückten dürfte» auf der Stell« tot gewesen sefo.
Wörter.
abrutschen — sdriati, utrgatl M, «osuti se Absturz (m) — prepad altersschwach — ostarel anfallen (jemanden) — napastt (koga) Aufregung fw) — razburjenost

*	Shranjujte NShrmittelkartel Ker se v vsaki dodelilni perijodi lahko pripeti, da se v teku pe-rijode same lahko naknadno dovoli nakup kakih tivil, ki se pri trgovcih dobijo samo na nezavzete odrezke na Nährmittelkartah, kakor so n. pr. N 31 do N 36, je v interesu vseh potrošnikov, da se Nährmittelkarto z dotičnimi odrezki vred očuva do kraja perijode, ker je drugače nemogoče, da bi se kupilo, kar pomeni za potrošnika, da je prikrajšan po lastni krivdi.
*	Cene kino-vstopnic za mladoletnike. Reichs-komrnissar für die Preisbildung je za mladoletnike na novo določil cene vstopnicam za obisk kinematografov. V bodoče je za take vstopnice lahtevati 50 odst. od cen, ki veljajo za najnižje kinematografske vstopnice. To velja za predstave t času normalne igralne dobe. Mladoletniki morajo torej plačati najmanj 20 Rpf za osebo, v nobenem primeru se pa pri cenah ne sme zvišati cen, ki so veljale za mladoletnike dne 1. lanu-«rja 1943. Izrecno za mladoletnike podane igre, ki se vršijo v času izven normalne igralne dobe, »e cena lahko zniža za 10 Rpf, nikakor pa ne za reč kakor 15 Rpf. Za mladoletne obiskovalce kinematografov se smatra mladino do dopolnitve 14. leta starosti.
*	Nakup blaga za podloge. »Textil-Zeitung« opozarja, da se v prodaji punktov prostega blaga ra podlogo, kakor vato, brugano in konisko žimo, ni ničesar spremenilo. To blago morajo trgovci kakor doslej, tudi odslej prodajati brez punktov.
*	Novi predpisi za zasilno klanje. Reichsmini-«ter für Ernährung und Landwirtschaft je odredil, da se pri zasilnem klanju dobljeno meso, ki ga krajevne policijske oblasti dovolijo razpečevati, ne prodaja več po 50 odst. temveč po 100 odst. vračunanih cenah. Ce samooskrbovanec ni pripravljen prevzeti mesa po teh pogojih, ukrene Emährungsamt, kar je potrebno. — V kolikor se pri tem odda celo žival, ali pa iz iste izdelane produkte domačega klanja, lahko Ernährungsamt t izogib trdot izda dovoljenje za nakup ene
1 klavne živine Živa teža take živine pa ne sme presegati teže živali, ki se odda. Ako se odda samo dele zaklane živali ali pa samo dele iz take živali izdelanih produktov domačega klanja, »e v nobenem primeru ne sme izdati dovoljenja ra nakup klavne živali.
*	Na kaj se mora paziti pri domačem klanju. Da se naši kmetovalci ne pregrešijo zoper predpise o domačem klanju, opozarjamo na sledeče:
: Po 21. juniju 1943 veljajo določila, da se pri določanju teže ne upošteva več 15 odst., ki se jih je preie smatralo, da še pri predelovanju Izgubijo. Sedaj velja torej vračunana teža hkrati za klavno težo. Vsak samooskrbovanec iz skupin A In B lahko za v9akeqa k samooskrbi pripuščenega 1 pripadnika zakolje za dobo 52 tednov po 50 kg i žive teže, to je 40 kg klavne teže. Za otroke iz- i
pod šestih let pa 25 kg žive teže in 20 kq klavne teže. Samooskrbovanci, ki niso kmetovalci, dobijo klavna dovoljenja na podlagi klanja domačih živali v letu 1942'43. Nadalje morajo biti izpolnjeni pogoji o obvezi dovoljenja pri nakupu prascev in plemenskih svinj. Takozvane Fleischberech-tigungsscheine za tekoč nakup mesa v svežem stanju lahko dobijo kmetijski samooskrbovanci le tedaj, če se za iste zaprosi pri prvem domačem klanju 1943'44 za celo leto. Od petih oseb v enem gospodinjstvu dobi potem lahko ena oseba pri odgovarjajoči oddaji svinj in svinjskega mesa po en Berechtigunqsschein za meso. Letos se lahko vzame v gospodinjsko skupnost vse v isto spadajoče otroke
*	Poklicni vojaki In delovno razmerje. Der Generalbevollmachtigte filr den Arbeitseinsatz se je pridružil mnenju vrhovnega delavskega razsodišča, po katerem se prekinejo delovni odnošaji članov delovnih posad, ki vstopijo v vojaško službo na 121etno poklicno službovanje.
*	Pravico do delaprostega dneva za domača opravila. V Reichsarbeitsblattu je izšel komen'ar določbe o delaprostem dnevu ki ga omogoča določba Reichsarbeitsministra poročenim in samskim ženam, ki delajo več kakor 48 ur tedensko. V dotični razlagi pravi Oberregierungsrat F H. Schmidt, da določbo ne gre tolmačiti v tem smislu, da morajo žene imeti svoja lastna gospodinjstva, če hočejo 'biti deležne te uqodnosti Namen je, da se ženam omogoči to';ko prostega časa, da poleg poklicnega dela lahko opravijo tudi svoje domačiriske in osebne zadeve, ne da bi pri tem radi preobloženja z delom trpele na svojem zdravju. Pri tem je treba imeti v vidu da velja načelo, da se tedensko štiri skupne u e trajajoč prostega pol dneva dovoli le v primerih, če žena nima nobenega poldneva v tednu pio-stega. Pri tem je upoštevati seveda tudi sobotno popoldne za prost čas. Ker ima večina žen v so boto pol dneva prostega, se dodatno dovoljevanje štiriurnega prostega časa ne bo dogajalo v mnogih primerih. Izvzete so pri tem žene ki delajo v rednih zamenjavah zgodne jutranje in pozne večerne šihte, oziroma dnevne in nočne šihte. Zene z vsaj enim otrokom izpod 14 let brez zadostne pomoči lahko dobijo dva cela dela prosta dneva tekom štirih tednov v svrho opravljanja domačega dela.
*	Vsaka oseba lahko In naj predlaga svoje do-misleke in načrte. Sedanje vojno vodstvo zah'eva osredotočenje vseh sil na izpopolnitev nalog ki jih ima oboroževalna industrija in na izravnavo našega celotnega ustvarjanja za dosego končne zmage. Da bi se tehniške, organizatorične in izu-
! miteljske sposobnosti javnosti in izkušnje v to
j svrho primerno izrabilo ter stavilo v službo obo-I rožitve in njene produkcije, je vodja celotne
auseinandergehen (entzwei) — razleteti (se)
Baumstamm (m) .— deblo
Böschung (w) — pobočje
Bruch (m) — močvirje, /lom, kila, ulomek
D-Zug (m) — brzovlak /
erneut (neuerlich) — vnovič
Erstickung (w) — zaduha, zadušen je
Fahrdienstleiter (m) — upravljač vozne službe,
postajni načelnik Gelenk (6) — člen, sklep, zgib herabstürzen — pasti, telebniti herumklettern — okoli plezati hierbei — pri tem, poleg, tega hiezu — k temu Hilferuf (m) — klic na pomoč hilflos — brez moči
hochgehend (Fluten) — kvišku planitii die hocbg.
Fluten — visoki valovi Insasse (m) — stanovnik, naseljenec Keuschler (m) — kočar, kajžar Kleinbauer (m) — mali kmet. kajžar Kraft (w) — moč, sila Kraftwerk (s) — silotvorna naprava Leiche (w) — mrlič, pogreb Melker (m) — molzec
Nachbarschaft (w) — soseščina, sosedstvo "oberhalb — zgoraj, nad, na vrhu ; Pensionist (m) — upokojenec	/
Prellunq (w) — tresljaj, odbijanje Quetschung (w) — mečkanje, zmečkanlna Rettungswagen (m) — rešilni voz Rißquetschwunde (w) — praska, i brazgotina In [ zmečkanina ichleppen (rieh) — vleči (se) Schlosser (m) — ključavničar Schlüsselbein (s) — ključnica
sogenannt — takozvan Stiege (w) — stopnica
Stück (s) (ein Stück Weg) — kos (kos poti) talauswärts — iz doline, iz doli töten — ubiti, usmrtiti überfahren — povoziti
überschlagen (sich), ich überschlug mich, ich habe mich überschlagen — prevrniti (se) unbewacht — nezastražen Ursache (w) — vzrok
vernehmen (etwas), ich vernahm, ich habe vernommen — slišati Wächter (m) — stražar Wildbach (m) — hudournik Wille (m) — volja Wirbelsäule (w) — hrbtenica Wirtschaftsgebäude (s) — gospodarsko poslopje zuziehen (sich etwas), Ich rog mir zu, ich habe mir zugezogen — pritegniti
Redewendungen.
unter die Lokomotive geraten — pod parni stroj
(lokomotivo) priti sich Verletzungen zuziehen — poškodovati se, raniti se
unter Aufbietung — z. B. unter Aufbietung aller
Kräfte — z vsemi močmi zu Boden schleudern — pobiti koga ali kaj mit den Rädern nach oben zu liegen kojnmen — tako pasti oz. prevrniti se, da so kolesa zgoraj, ■«¿¿«fcinaffl n ihm i mm»
lici se nemščine'
nemške vojne produkcije, Reichsminister Speer, ustvaril možnost, da lahko vsaka oseba, ne ozirajoč se na poklic, stan itd. stavi svoje ideje, vzpodbude, želje in mnenja za izdelavo, ured'tev, ustanovitev kakoršnih koli novosti ali pa izpopolnitev in izboljšanje obstoječih ureditev, nje^u kot za vso vojno produkcijo odgovornemu čini-telju na razpolago. Za stavljanje takih predlogov ni s tem dana samo možnost, temveč uvedena je hkrati obveza za vsakega Nemca. Jasne in stvarno sestavljene predloge je predlagati na naslov. Feldpostnummer 08000 Vse, kar lahko slu^i za izboljšanje in dvig našega oboroževanja in vojnega gospodarstva, je dobrodošlo in jači obrambno moč Nemčije
*	Prodaja nogavic. Reichsstelle für Kleidung und verwandte Gebiete je omejila zaporo četrte Reichskleiderkarte v toliko, da se po 15. novembru 1943 na isto lahko kupi za odrasle en par moških ali ženskih nogavic. Pri ženskah je treba oddati dne 15. novembra 1943 zapadlj v Bizugs-nachwei6 D in 4 punkte, ki so zapadli dne 1. oktobra 1943. Moškim se bo pa odrezalo 1. oktobra 1943 zapadljiv Bezugsnachweis C ter 4 do 6 punktov. ki so zapadli t. oktobra 1943. Nogavic, športnih nogavic in športnih dokolenk nad 100 gramov, ki jih Reichskleiderkarta ocenjuje z 8 punkti, za enkrat ni možno kupiti. — Da se je za nakup teh nogavic določilo gotov Bezugsnachweis in punkfe, ki so zapadli 1 oktobra 1943, je bilo potrebno, ker bi se razdelitpv driigač" ne -mogla v redu izvršiti. Morebitni še razpoložljivi Bezuasnachweisi za nogavice ter punkti, k co zapadli že pred 1 oktobrom 1943, se torej za nakup, sedaj za oddajo določenih nogavic ne more uporabiti V zvezi s to oddajo nogavic, se na merodajnem mestu opo-aria, da so vse vesti, ki krožijo o nameravani uvedbi zapore ali pa rar-veljavljenju Reichskleiderkart za fante, d^kMa in male otroke, napačne in brez vsake 'pod'aqe.
*	Poročila iz Ljubljane. Na ljubljanski d"žavni operi so imeli te dni proslavo padlih junakov. Operni orkester je pri tem sviral Händelov Laroo in Beethovenovo Sedmo simfonijo. Ravnatelj državnega gledališča, Debevec, je deklami-al Goe-the-jevo delo »Das Göttliche« in Höiderlin-ov »Der Tod fürs Vaterland«. S petjem Irmne Deutschland-Lied in Horst Wessel-Lied so zaključili slavnost. — Po odredbi predsednika pokrajinske vlade so predavanja na univerzi do nadali-njega ustavljena. — Inte^antom ljubljanskega državnega gledališča je bil -une-novan podpolkovnik izven službe, Ferdinand Herzog. — Pokrajina Ljubljana ima trenutno apelacijsko sodišče, dva okrožna sodišča v Ljubljani ir. Novem m=stu ter enajst okrainih sodišč. — Na ljubljanski univerzi so s študijskim letom 1Q43'44 otvorili sedmi semester medicinske fakultete.' Pri tem bo zaninvVo pripomniti, da je Liubliana že pod cesarico Marijo Terezijo leta 1782 dobila svojo prvo m°-dicinsko-kirurško učilnico, ki je obstoiala iz dv<~h in pozneje iz treh letn'kov ter bila šele leta 1851. pod ces. Francom Jožefom ukinjena. Ljubljanska mestna občina je prevzela skrb za ljudi, ki so prišli iz Badoglijevih koncentraciiskih taborišč n ječ. Ta socialna skrb zajema kakih 20 tisoč oseb. Občina se trudi, da bi preskrbela-tem ljudem primerno zaposlitev
*	Ječa za ljudske škodljivce. Brez uradnega dovoljenja so zaklali petinpetdesetletni Johann Perko starejši, kmetovalec iz Kranich^bühPl-a (Ober-Scheriafzen), Kreis Pettau, enega bika; 31-letni Johann Perko mlajši, eno kravo; 321etni vi-ničar Josef Werbanitsch iz Kranichsbühel-a eno telico in 361etni stavbeni nadzornik Johann Besiak iz Untertäubling-a pri Marburg-u, mladega vola. Perko, oče in sin, ter Werbanitsch so razen tega del mesa ki so ga od tega klania pridobili neupravičeno razprodali. S tem zločinom so odstranjevali življenjsko važne potrebščine ter v zlobnem namenu ogrožali preskrbovanie prebivalstva. • Sodišče v Pettau-u jih ie radi tega na oodloni voino gospodarske odredbe in ka£pn*kpaa zakona kaznovalo kakor sledi: Johann-a Perkota. očeta, kot dnbovnega povzročitelja, na dve in pol, Johann-a Perkota, sina, na dve leti, Josefa W»'-banitseha na 15 mesecev težke ječe. Dve nadalinii osebi, ki sta pri črnem klaniu pomagali, sta dobili deset in šest mesecev ipčp Johanna Be^iaka' jp r>a kaznovalo sod'šče v Marburg-u na eno leto jpče.
*	• Upor v Jetnišnici San Sfpfano. KaVor noro-čajo iz Narmlja. je nred nekaj dnevi izbruhnil v jetnišnici San Stefano (Sardinija) upor. 2^7 kaz-niencpv je pobegnilo, preden so zamooli uduš'ti ves unor. Obenem z izbruhom unora so kaznjenci oozaprli svoje paznike v jetniške celice.
Scberl-Bilderdienst-Autoflex.
Arbeltsjager besuchen Fallschirmjäger.
Eine Abteilung de« RAD hatte kürzlich Gelegenheit, eine Fallscbinnjägerschule zu besichtigen und dabei die Ausbildung des Nachwuchses dieser Waffengattung kennenzulernen. In aufklärenden Vorträgen und Vorführungen wurden sie üb« die Besonderheiten dieser Waffe unterrichtet, in der sich schon zahlreiche Freiwillige aua den Reihendes RAD in heldenhaften Einsätzen bewährt haben. — Hier überzeugen ©ich die Arbedtsmänner von der großen Zugwirkung eines entfalteten Fallschirms.
vinom dopolnimo vse druge sode, ostanek pa pretočimo v manjši sod, da imamo za prihodnje. dopolnjevanje (vsled vinskih poekušenj) bres-hibno vino za dopolnjevanje. Tudi v najmanjše« kletarstvu bomo imeli na ta način in prt tsj metodi vedno rasno čista vina.
Nekoč sem prišel v klet odličnega vinogradnV ka, ki je bil obenem tudi velik vinski trgovee. Vrenje je bilo že končano, in v mnogih sodih je bilo že čisto vino. Ker eo bili sodi izredno veliki, so opravljali dopolnjevanje s črpalko. Pravk* smo preizkusili fina sortna vina, nato pa se« mu dejal, da bi hotel poizkusiti še vino za dopolnjevanje. Bil sem konsterniran. ko «o ml natočil kalno mlado vino, ki je imedo povrh še okn« po sodu. Na pripombo, da bo s tem pokvaril vsa druga fina vina, je odgovoril: »S čim pa naj, i» Boga, dopolnim?« Odgovoril sem mu: »Dopolnita vsa zdrava vinaiz enega izmed brezhibnih sodov, na koncu pa še ta sod z bolanim vinom. Opravka Jjoste imeli glede zdravljenja potem samo i enim 6odc»m. Mož je to razumel in pozneje j« imel vedno najboljša vina v vsem okolišu.
F. Rudi
GOSPODARSTVO
VMOSRAOiaŠKI II SADJARSKI KOTIČEK
Vino
»Vino je poslanec sonca. Vonj njegove kisline prinaša rajske rože v trdo ogroženo človeško srce.« S temi besedami je otvoril poslanec grof Adalbert Sternberg v wiemskem parlamentu debato o priliki uvedbe novega vinskega zakona v letu 1910 S temi besedami je omenjeni poslanec manifestiral tudi moralno podporo tega vinskega zakona. Za mednarodne židovske veletrgovce z vinom je bil omenjeni vinski zakon velik trn v peti. To pa ne morda radi velikih denarnih glob, temveč v glavnem radi z istimi združenih 30 dni zapora, ki ga je sleherni kršitelj moral odsedeti. Po besedilu takratnega vinskega zakona se je smelo označevati kot »vino« oziroma »naravno vino« samo absolutno čisto prevret grozdni sok brez vsake primesi vode.
O vinu so napisali pesniki vseh časov himne v vseh variacijah. Če bi zbrali vse te pesmi, bi napolnile ogromno knjigo. Vino je prostorninsko bitje z ogromno naravo, ter ima slično kakor vsako živo bitje, 6V0]e prijatelje in sovražnike, svoje zdravje in svojo bolezen, svoje rojstvo m svojo 6mrt. Začasa Noeta in svadbe v Kani Galileji, je vino igralo svojo svetopisemsko vlogo. Tudi v grški in rimski zgodovini so opevali zelo čislana vina. Takrat so imeli tako močna oziroma koncentrirana vina, da so jih uživali le z vodo razredčena. Z dodatkom medu in prekajevanjem vina, shranjenega v takozvanih amforah in v kozjih mehih, so dosegli omenjeno koncentracijo. Lucullus je daroval na eni svojih velikih pojedin narodu 100 tisoč amfor vina. Ena taka amfora je vsebovala okrog 20 litrov O okusu teh antičnih vin, ki so jih opevali pesniki v navdušenih verzih, bi se pač dalo debatirati zlasti danes, ko zahteva sodobnik čisto buketno vino s harmoničnim, kislinskim okusom.
Buket in plemenito harmonično kislino dobi vino od sorte, časa zorenja in lege vinograda. Polnost vina pa zavisi od posode, pravega trenutka pretakanja in njegove nadaljnje qojitve.
Vsled upliva različnih plemen mikroorganizmov v moštu in v mladem vinu, nastane fin vonj, ki ga ni možno določiti in tudi ne tehtati. Me-rodajne kvalitetne razlike bo tedaj zaiftoqel razločevati samo kletar z najfinejše razvitim vonjem
in okusom od soda do soda. Samo tak kletar lahko na podlagi tega spoznanja določi dispozicije za smotreno šolanje in izgradnjo vina. Velikemu dela kletarjev primanjkuje ta talent kljub strokovnemu znanju, ker se to ne da sazno priučiti, temveč mora biti tudi prirojeno.
V splošnem Je vino pametnejše kot človek. Ako ga prepustimo samemu sebi oziroma, ako ne motimo njegovega zorenja, bo tako vino vedno dobra pijača in krepilo za utrujene lludi. Temu nasproti pa marsikatera vinska »brozga« povzroča v človeškem organizmu prej kvant kot koristne posledice. Tu gre za strokovno in nestrokovno »pančanje«, ki ga roka zakona na doseže oziroma ne mora prijeti.
Kakor že uvodoma omenjeno, ima vino kot živ organizem svoje prijatelje in sovražnike, svoje življenje in svojo smrt. V tem valovanju svojega perijodičnega razvoja bo skrbni kletar pomagal tu in zaviral tam, kakor j« pač potrebno Po stari šegi se deklarira vina šele ob Martinovem, t. j., 11. novembra. Tudi finančni zakoni so svoječasno glede obdavčenja pridrževali ta termin sprememba mošta v vino.
To je tudi čaa, ko smemo prevreti grozdni sok v sodih, napolniti do piljke. Ogljikova kislina, ki ščiti vino v praznem prostoru nad gladino, uhaja polagoma vedno bolj in bolj. Vsled ohladitve zavretega mošta In z isto povezanim zmanjšanjem vinskega volumna v sodu dobi z bakterijami nasičen zrak kleti dostop do vina. Dostop tega zraka preprečimo torel na ta način, da dopolnimo sode do plljke.
To dopolnjevanje Je potrebno tudi pri takih vinih, ki še niso popolnoma odvrela in ki še tiho povrevajo. Dopolnjevanje samo pa je posebna zadeva. Zapomniti si moramo načelo: Za dopolnjevanje Je treba najboljšega in najčistejšega vina. S kalnim aH bolanim vinom nikar dopolnjevati!
Ako ni drugega Izhoda, bomo storili najbolje, ako pretočimo vino v manjši sod. Pa tudi tako-le bomo storili prav: Z najboljšim In najčistejšim
Halagajle prihranke v hranilnicah!
Reichsfinanzminister je nedavno na neki prireditvi gospodarske zbornice Weser-Ems v mestni hiši v Bremen-u govoril o problemih vojne finančne politike. V svojem pregledu, ki qa js podal o potih, po katerih stopa Reich pri financiranju vojne (1 davki, 2. dohodki države od prispevkov, ki jih dajejo dežele, občine, generalni guvernement, Protektorat, železnice in državn« banka, 3. stroški posadk in 4. krediti), je finančni minister stavil vprašanje: »Posojila ali davke?« Pri tem je omenil, da je posojilo od danes, jutri davek. Radi tega je zgrešeno, če se bremen» vojne prelaga na prihodnjost. Se vedno je bil« tako, da je sodobnost nosila glavno breme in težo vojne. Bodočnost bo itak morala nositi svoj del v tem, da bo reševal« in delala to, kar sedal radi vojne počiva.
Minister je v nadaljnjih izvajanjih povedal, <ta se zvišanje davkov ni dalo preprečiti. Pri tea je pa treba imeti pred očmi, da so davki v drugik vojskujočih 6e državah znatno višji, kakor t Nemčiji Tako imajo n. pr.' prebivalci Anglije ii Zedinjenih držav Severne Amerike približno za 33 odstotkov višje davčne obveznosti kakor pri nas.
Nemški narod se Je iz izkušnja, ki jo je napravil v prvi svetovni vojni, mnogo naučil. Ljmfr stvo se zaveda, da ne sme nikdar več ->riti d« inflacije, to je razveljavljenje denarja! Tudi t kratkoročnih inozemskih posojilih, ki so omogočali samo navidezne dvige finančnerra gospodaf stva, nt zdravila, kakor ga ni bilo v Brüninqod deflaciji, to je v zvišanju denarne vrednosti.
Po vsem tem je volja do štednje v narodu m pravi, važni in upravičeni poti Minister je strogi obsodil mnenje in nazore o »beganju denaTj« ■ spreminjanja istega v stvari kot vrednost«. »P« vojni, tako je govoril Reichsfinanzminister, k» bo kupna moč zopet oživela, se bo šele pr«f izkazalo, kdo je pravilno in pametno postopak tisti, ki je svoj denar nalagal v slabih in nifr vrednih slikah, ali pa tisti, ki ga je štedil ta nalaqal v hranilnicah«.
Iz mnenji našega ReichsftnanzminisUa tudi a Spodnještajerce ne bo težko najti zaključkov. V kolikor še nekateri svoj denar, ki ga trennt» radi manjše produkcije civilnih potrebščin * potrošijo, čuvajo in shranjujejo doma, ali pa (H zapravljajo z nakupovanjem nepotrebnih ¡in stvari, kakor so n. pr. kake slike, dvomljive umetniške vrednosti, ali pa kako drugo rcmotijo, B leži potem po podstrešjih in ropotarnicah, ne di bi prinašala kako korist, ga naj nemudoma odne sejo v najbližnlo domačo hranilnico, kjer bo plr donosno naložen ter varen pred vsako izqub» Čenčarije, ki jih morda tn in tam širilo kaki ne vednetl in zlobneži, da le denar le dane« mal« vreden to da bo po vojni manjSe vrednosti, * brez vsake podlaqe.
X Elektrifikacija republike CDe. V republM čile so izdelali načrte za elektrifikacijo cele to-ž«ve. Izrabiti hočejo vse za to razpoložljive »v dopade. Proračun qlasi na 2,4 milijard pesosov I deli mislijo začeti leta 1944.


RAZIE VESTI
*	Število odlikovanih spodnještajerskih vojakov raste i* dneva v dan. Kot tretji vojak Orts-«rappe Unterkötsch, Kreis Marburg-Land, je do-hil odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse Gefreiter Matthias Lach, doma iz Unter-Kötsch-a Nr. 19, m hrabro obnašanje v boiu na fronti. — Soldat Frans Roitz iz Ortsgruppe Cilli-Laisberg, je pa debil Kriegsverdienstkieuz II, Kl. mit Schwertern.
» Smrtna kazen za žepno tatvino. Izredno sodišče v Erfurtu je obsodilo 241etno Anneliese Adler iz Wandersleben-a kot ljudskega škodljivca a« amrt, ker ji je dokazalo 25 žepnih tatvin, ki jih jo izvršila pri ljudeh, ki so se nahajali kot aakupovalci po raznih trgovskih lokalih. Obto-ienki je pri tem šlo v glavnem za živilske in oblačilne karte. Slednje je izrabljala za nakup Vkstilij, ki jih ie zamenjavala za jedila.
*	Jesen se poslavlja. November — predzadnji mesec v letu — gre h koncu in že stojimo na »ragu prvega zimskega meseca. Za letošnjim novembrom ne bo pri nas najbrž nihče žaloval. Prinesel nam je malo lepih, sončnih, a še manj res prijetno toplih dni. Tudi posebne zanimivosti teqa meseca nam letos ni privoščil, namreč •pazovanja zvezdnih utrinkov, znanih pod imenom »leonide«, ki se ooiavljaio redno vsako leto t nočeh od 13. do 18. novembra in ki prihajajo h ozvedja Leva. ter dajejo — če posebno na gosto »dežuiejo«, navadno povod za ugibanje »o koncu sveta«, Letos so bile še posebno te noči mIo neugodne za opazovanje teh zanimivih nebesnih prikazni. Za prosto oko nevidna je ostala tndi nova zvezda, ki se je pojavila okrog 10. novembra, in sicer (na videz) v bližini sonca. Za pospravo poljskih pridelkov in nabavo nastilja pa je bil letošnji november v splošnem zadovoljiv
*	Smrtna kazen za zapeljivca mladine. Šestkrat predkaznovani, med tem dvakrat radi zlo-ffna zoper nravnost, zadnjič leta 1939, 281etni 1*>možni delavec Josef Seeberger iz Graz-a, se |e poleti tekočega leta po raznih kopališčih v Graz-u, zopet približeval mladoletnikom ter se M petih fantih pregrešil zoper nravnost. Obto-tenec ie tudi drugače vedno iskal družbo mladoletnikov. Ker je šlo za ponovne slučaje in težke iločtne, je v zaščito ljudske skupnosti bilo potrebno, izreči naistrožjo .kazen. Zapeljivca mladine je sodišče obsodilo kot nevarnega zločinca k navarie na smrt.
*	Mačka je dojila ježa. Na nekem kmetijskem fospodarstvu so ieži imeli mladiče Naenkrat je •d «tirih igličastih živali enega zmanjkalo. Po aaključju so mladega ježa našli v gnezdu mačke, h ie imela mladiče. Mačja mamica je namreč s »volim mlekom prehranjevala svoje muce in tudi Maleoa iežeka.
£in gutes tfjaucimttel
gegen Hexenschuß, Muskelrheuma, I A jp| Gliederreißen _
usw. i»!	}	/{,
In Apotheken » RM 1.19 erhältlich
e-9flafter
Tischlerlehrling und Gehilfe wird aufgenommen. Marburg, Drauwei-ler, Terbutzgasse 33.	136-6
Winzer mit zwei bis drei Ar-, beitskräftenwird sofort aufgenommen. Jakob Pack, Besitzer, Lind 58, Post: Ranzenberg. 135-6
Verkäufer oder Verkäuferin, jüngere Kraft, wird sofort aufgenommen, Kost und Wohnung im Hause bei Johann Florianitsch, Gemischtwarenhandlung, Schönstein, Untersteiermark/' 134-6
4H
zei^er
Realitäten and Gfiscb r"f tsver kehr
GrSSerer schöner Besitz samt Viehstand, Nähe Marburg, wird »erpachtet. Zuschr. unter »Be-litz« an die »M. Z.«, Marburg w).	138-2
E:
Zti verkaufen
Tshaksamcn nebst vollständiger Anleitung für Aussaat und Be-hfflidlung sofort lieferbar. Ein lortlment RM 4.—. Nachnahme Verstuid Ignaz Medwed, Völker-*»• kt Kärnten.	140-3
Offene Stellen
Uiullng mit Mittelschulbildung wirc in das Gemischtwarenge-scfcift aufgenommen. Ko6t und Wohnung im Hause. Franz Klein-«fcefc, Marburg, Adolf-Hitler-ilalz 21,	133-6
Ichmied-Lehrling wird aufgenommen. Franz Kaiuder, Schmied, Mmerbad.	128-6
Selbständige Köchin zu einem Arzt aufs Land gesucht. Zuschr. unter
»Selbständig« an die »M. Z.«.
137-6
Meier wird aufgenommen b. Frangesch — Thesen. 142-6
1 Hafner und Töpfergehilfe wird aufgenommen bei A. Reisp, Haf-nerei, Marburg (Drau), Ke-rnstock-gasse 10.	132-6
Zu kaufen besucht
Abfälle! Altpapier. Hadern. Schneiderabschnitte Textilabfäl-le Alteisen Metall. Glasscherben Tierbaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau. Drau-aasse 5	4
Heirat
Fesche, gesunde 33 Jahre alte Mutter zweier Kinder (3. u. 4. J., Mädchen) sucht einen edlen Menschen, als ernsten Lebensgefährten zwecks Heirat. Außer sympathischer Zuneigung wird die unbegrenzte Liebe zu den Kindern gefordert. — Zuschr. unter »Herzensgut«.	131-12
Funde - Verluste
Eine Wolfshiindin mit den Namen »Tuscha« wurde von Gono-bitz bis Plankenstein verloren. Abzugeben gegen Belohnung an die Adresse: Frieda Ozwirk, Hebenstreit 19, Gonobitz. 141-13
UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE Z ASCITEI
Am 17. XI. 1943 ist mir im Go-nobitzer Zug eine Aktentasche mit Dokumenten lt. auf dem Namen Fr. Albrecht, Pragerhof 65, in Verlust geraten. Der Finder wird gebeten dieselbe gegen gute Belohnung auf den Pöltscha-cher Bahnhof oder Bahnhof Gonobitz abzugeben.	130-13
Fotoapparat in Cilli am Bahnhof verloren. Abzugeben gegen gute Belohnung in der Geschäftsstelle »Marburger Zeitung«, Cilli.
117-13
Verschiedenes •
Prothesen jeder Art — Ledei — Leichtmetall — Holz-orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe erzeugt und liefer das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstr. 3.
14
Anpreise PeSiano^mpr'siir
"i
Der Beauftragte des Reichskommissars für die Festigung Deutschen Volkstums. Dienststelle Marburg/Drau
Abteilung Möbelverwertung
AHe Verwahrer und Benutzer, einschl. Ämter und Dienststellen, von Möbel und Einrkh-tangsgegenständen aller Art
aus Wsoii'ajmahmten Beständen, die bisher diese weder kauf lieh erworben, noch Anträge auf Kauf gestellt haben, werden aufgefordert bis spätestens
15. Dezember 1943 diese Ae2*«5»«o bei dc>r Abteilung Möbelverwertung, Marburg. Baracke 1, Günther-Prien-Gasse-—Hugo-Wolf-Gasse mündlich oder scbriftüch einzubringen
T)en Parteien, die bis zum oben angeführten Termin Anträge nicjit vorgelegt oder die dienstliche Notwendigkeit weiterer le.'h-weiser Melassaag nicht nachgewiesen haben, werden die Möbel zur vordringlichen Verwertung im Siedlungsgebiet bzw. zur Abgabe aa Bombengeschädigte und Kriegsversehrte, abgezogen. Marbarg/Drau, den 15. November 1943
Abt. Möbelverwertung
Der Oberbürgermeister r*er Stadt Marburg Drau (Statistisches Amt) Zahl 05»/k24/1943	am 24. November 1943
Allgemein* Viehzählung am 3. 12. 1943.
Kundmachung
Der Che/ der Zivilverwaltung in der Untersteiermark hat verfügt, dsjB in der Zeit von 1.—4. Dezember 1943 eine allgemeine Viehzihlung stattfindet. Die Erhebung dient stat sti-schen and volkswirtschaftlichen Zwecken. Jeder Tierhalter ist verpflichtet, seinen Tierbestand richtig und vollständ g anzugeben. Hr bezeugt die Richtigkeit seiner Angaben durch Unterschrift auf der Zählbezirksliste. Wer Angaben verweigert, falac&a oder unvollständige Angaben macht, sowie wer den Zählern den Zutritt zu den Stallungen verweigert, wird mit Geldstrafe oder mit Gefängnis bestraft. Daneben kann dei Verfall von nicht angegebenem Vieh ausgesprochen werden In jeder viehbesitzenden Haushaltung muß am Tage der Zählung (2.—4. Dezember 1943) eine Person anwesend sein, die dem Zihler die verlangten Auskünfte erteilen kann. Falls eine vtefcbesrftzende Haushaltung am Tage der Zähhing mch* aufgesucht a*in sollte, ist der Haushaltungsvorstand verpf:i h tet, entweder persönlich oder durch einen von ihm Beauftrag ten sogleich am nächsten Tage (6. Dezember 1943) die Angaben zw Z&hhmg bei der zuständigen Bezirksdienststeile, bzw in der ia^eren Stadt beim Statistischen Amt, Kärntnerstraße 1/n s» Eäacfcan.
Knaus.
Bekanntmachung
Den Hwashaltungen, die ihrer Anzeigepflicht auf Grund der Verengung über den Arbeitseinsatz der hauswirtschafl-lichsn Arbeitskräfte vom 15. 8. 1943 (V. u. A. Bl. Nr. 25, Seite 185) bishsar nicht nachgekommen sind, wird hiermit der zu wiederholten Male in der Presse, erschienene
»Auft-id sn Meldung der in Haushaltungen beschäftigten Arbeitskräfte in der Untersteiermark«
letztmalig im Erinnerung gebracht. Sie werden aufgefordert die Meldung unverzüglich nachzuholen.
Haushaltungsvorstände, die dem örtlich zuständigen Ar beitsamt ihr« haiiswirtschaftliche Arbeitskraft bis 5. 12. 1913 auf d»»m vorgeschriebenen Formblatt, das bei den örtlichen Polizeidisaatüteilen (Bürgermeisterämtern), im Stadtkreis Mar-burg/Draa bei den Polizeirevieren erhältlich ist, nicht gemeldet haben, haben gemäß Paragraph 3 der obenerwähnten Verordnung mit der Auferlegung eines Zwang^ge'des bis zu RM 1000.— zu rechnen. Als hauswirtschaf'liche Arbeitskraft zählt jede weibliche oder männliche in einer Haushaltung ständig, mindestens 12 Stunden wöchentlich beschäftigte Kraft Nach dem 5. 12. 1943 wird gegen die säunfgen Haushaltungs-vorstände mit den schärfsten Mitteln vorgegangen.
Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte für Arbeitsfragen	148
BURG. LICHTSPIELE
MARBURG !Dr.uj, BURGPLATZ f
Von Freitag bis einschließlich Montag: Vielfalt und Buntheit fesselnder Erlebnisse in dem Dokumentar-Film-
GEHEIMNIS TIBET
Für Jugendliche zugelassenl
Von Montag bis einschl. Donnerstag: Die griechische Götterwelt wird leben dig im zwerchfellerschütternden Groß-lustspiel mit
WILLI FRITSCH, KÄTHE GOLD, PAUL KEMP
AMPHITRYON
(Aus den Wolken kommt das Glück) Für Jugendliche nicht zugelassenl
NFIiFC Pulver ¡Ur den HitXLJ wuchs nnd Mir die Mastunö der Schweine
11 ED IN,
mit garant.ertem Erlole ZCNTRALRROGERIE EP1H THOR
l irtiiiri / lirnn. Herrmdaw »3

gefahrsicher beleuchten, heißt Unfälle verhüten. Hierzu finden anderweU tig entbehrliche OSRAM• Lampen zweckgerechta Verwendung. Schon 15 u. 25 Watt genügen meist.
„ OSRAM .
Verschiedenes
Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist, Marburg/Drau, Herrengasse 5.
237-14
Bekanntmachung
Betrifft: Ungültigkeit der Weineinkaufsmarken.
Die Weineinkaufsmarken für die Südmark, mit und ohne dem roten Aufdruck; »Gültig nur in der Untersteiermark« in Stückelung von 50, 100, 300 und 1000 Liter, verlieren mit dem 20. November 1943 ihre Gültigkeit.
Sämtliche Weinverteiler haben die Einkaufsmarken bis zum 30. November 1943 an den Wein- und Trinkbranntwein-wirtschaftsverkand »Kärnten und Steiermark« in Marburg'Dr, Nagystraße 9, abzuführen.
Die Regelung über die Einziehung der Einkaufsmarken von den Gastwirten treffen die zuständigen Gauwirtschaftskammern.
Marburg'Dr., 20. flovember 1943.
Der Vorsitzende des Wein- und Trmkbranntweinwirtschafts-verbandes »Kärnten und Steiermark«.
S t r a s c h 111.	216
Tausche ein Pferd, 12 Jahre alt, 16 Faust hoch, sicher im Zug, gegen eine trächtige Stute oder gegen 2-jährig. Fohlen. Ranzenberg 45, bei Marburg — Srachornig Rupert, Grundbesitzer. 143-14
Deutsche Hopfenverkehrsgeselischaft m. b. H., Berlin-Nürnberg
Hopfenablieferung
Im Sinne der Anordnung über die Regelung des Absatzes von Hopfen der Ernte 1943 (Verordnungs- und Amtsblatt Nr. 26 vom 4. September 1943) werden alle Hopfenbauer der Untersteiermark aufgefordert, ihren
HOPFEN DER ERNTE 1943 sofort, spätestens aber bis 10. Dezember 1943, im Hopfenlagerhaus in Sachsenfeld abzuliefern, wo die Ubernahmen und Auszahlungen an allen Wochentagen vormittags vorgenommen werden.	125
Sachsenfeld, am 19. November 1943.
Der Beauftragte der Deutschen Hopfenverkehrsgesellschaft m. b. H.
Vook
Wir geben allen Freunden und Bekannten die traurige Nachricht, daß unsere innigstgeliebte Tochter
Mitzi Utschakar
am 14. November gestorben ist. Trifail, den 15. November 1943.
In tiefer Trauer: Vinzenz und Maria Utschakar, Eltern, Vinenz Utschakar,
Bruder, und alle übrigen Verwandten	124
Braune Geld-börse mit Zipf-verschluß, Inhalt Radschlüs-6el, verloren am 19. Nov. beim Arbeitsamt. — Gegen Belohnung L d. Ver-walt. d. Blattes abzugeben.
144-13
Angestellter in CilK, 50 Jahre alt, m. Herzensbildung u. Ersparnissen, wünscht baldige Einheirat. — Tüchtige u. liebenswürdige Hausfrau mit kleinem Landbesitz wird sehr erwünscht und hochgeschätzt. Emstgem. Zuschriften unter »Herzenskultur« an die Verw. d »Staj. Gosp.«.
147-12
Köchin für alles ab 1. Dezember gesucht.
Magdalenen-Apotheke, Marburg, Friedrich-Jahn-Platz 3 Tl.
145-6

schützt eine Spareinlage bei den
99
Uiitersteirischen Sparkassen
j
Unser lieber Sohn und Bruder
KONRAD DUCH
Grenadier
ist Im 21. Lebensjahre, am 17. Oktober 1943, an der Ostfront gefallen.
Ober-Kunigund, den 17. November 1943.
In tiefer Trauer: Anna Deutschmann, Mutten Josef Duch, Bruder, Mathilde, Agate, Schwestern, und alle übrigen Verwandten 129
Hart traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber, guter Sohn, Bruder, Onkel und Schwager
OSKAR SCHMIGOTZ
Pionier-Gefreiter
im 22. Lebensjahre am 5. November 1943 an der Ostfront den Heldentod fand.
Leonhard i. d. Büheln, Pettau, Marburg, Radkers-burg, Graz, Klagen turt, Chicago, Ostfront, Finnland, im November 1943.
In tiefer Trauer: Jose! und Paula Sehmigotz, Eltern; Josef, Bruder, Unteroffizier) Betty, Schwesteri Milli, Schwägerim Insp. Gend.-Meister Franz Tschebuschnik, Max Schirownik und Franz Gortschenko, Anna Fichtnei, Christine Wugei Agnes Tschebuschnik, Betty Fister, Anna Schirownik und Maria Gortschenko, Onkel und Tanten; Karl Fister, Enkel; Milli Sehmigotz, Enkelini Dani Wuger, Cousins und alle übrigen Verwandten
Ogl
asi v
,$tfagerskem Gospodarju'
so uspesm
sni!