Glas zaveznikov Leto III - Št. 493 ormsciijslki dneomiih A. I. S. Cena 5 Ur JRST,. torek 28. januarja 1947 v-“V’---- UREDNIŠTVO: Via S. Pellfoe 8 • Telalon št. 93*54 In 730* OGLASI: Cena za milimeter višine na ena kolona), trgoval L. 15, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10. finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: U. P. 1., Trst, ul. Silvi Pellico št. 4, tel. 9401*. Cena posamezna številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo. Poljske zahteve do Nemčije predložene londonski konferenci namestnikov Mejna črta Odra-Najsa LONDON, 28. Januarja — Kakor javlja "Reuter«, Je Poljska v podrobni spomenici, katero Je včeraj popoldne predložil posebnim namestnikom zunanjih ministrov poljski diplomatski predstavnik v Pra-gi, veleposlanik Stefan Wierblowski, predlo/, la precejšnje zahteve ozemeljskega, gospodarskega In političnega značaja. Izjavila pa Je, da ne zahteva maščevanja ter noče represalij glede Nemčije. Spomenica je navedla materialne Izgube, ki Jih Je utrpela Poljska v višini 11.7 milijard dolarjev. Nadalje izjavlja spomenica, da so reparacije, ki jih je plakati v nemških industrijskih napravah, bistvene važnosti za Poljsko «v namenu, da bi preprečili neravnovesje med njeno gospodarsko silo ter gospodarsko silo Nemčije«. Ko prevzema črto Odra-Najsa za novo poljsko-nemško mejo, si Poljska "pridržuje pravico predložiti podroben načrt glede njenega poteka.« Spomenica izjavlja, da bi politična bodočnost Nemčije morala temeljiti na njeni politični enotnosti. Piljska ni mnenja, da bi proces združevanja Nemčije mogel biti prevrnjen. Po nastopitvi veljavnosti mirovne pogodbe bi Nemčija morala "ostati pod nadzorstvom zavezniških civilnih in vojaških oblasti, ki so na nemškem ozemlju« toliko časa, dokler ne bi dokončali hjene popolne demokratske in miroljubne obnove. V razločitvi poljskega stališča Je Wierblowski izjavili "Čeprav zavračamo v interesu sveta In V našem Interesu vsako misel na maščevanje, zahtevajo vendar na* ši osnovni interesi, da smo previdni, zelo previdni, če hočemo preživeti kot narodnostna skupina.« Wierblowski je izjavil, da je med vojno izgubila Poljska približno 8 milijonov mož, žena in otrok. V koncentracijskih taboriščih je pomr--lo 13.3% skupnega prebivalstva, ali pa so ga pomorili.« "Utrpeli smo tako močne izgube, Je 4?1a\ Wierfrlowski. da mora pi oblem varnosti pred napadi Nemčije tvoriti najvišji smoter naše po.itike.« Dodal je, šovinisti, novohitlerjan-ci in ostali razdiralni elementi trdovratno ovirajo demokratična gibanja in demokratične politične ustanove v Nemčiji. Ko Je poudaril potrebo po izvršitvi razorožitve, demilitarizacije Nemčije, je Wierblowski dejal: "Naše mnenje je, da štenacifikacij-skega procesa po vsem ozemlju Nemčije niso primerno razvili. De-nacifikacije niso izvedli v enakem razmerju v različnih področjih.* Wierblowski je nato dejal, da so nekateri nemški voditelji že pričeli "kampanjo, katero označuje duh maščevanja in ki je združena z obrekovalno kampanjo proti Poljski.* Ko je zatrdil, da prisilne razdelitve Nemčije v več na pol neodvisnih organizmov nima za možne, je Wierblowski izjavil: «Mi predvidevamo, da ge bo ponovno pojavila .močna težnja k enotnosti, če bodo Nemčijo razstelesili, ter da bo oja-čenje vseh reakcionarnih in šovini-stinih sil pangermanskega značaja lahko tudi koristilo škodljivim manifestacijam regionalnega nacionalizma* Wierblowski je dodal, da bi pan-germanskl nacionalizem težil za vsrkanjem Avstrije, katerega bi vnesel s proces ustvarjanja nemške politične enotnosti. Wierblowski je povezal poljske ozemeljske zahteve s "problemom likvidacije Prusije.* Dejal je, da Je 85% Prebivalsta zahodnih ozemelj, katere so nedavno priključili Poljski, zdaj poljskega in da znaša današnje skupno Število prebi- valstva teh ozemlj le 58% skupnega predvojnega števila. Gospodarske zahteve Poljske temeljijo na stališču, da "obnova nemškega gospodarstva ne bi smela v nobenem primeru predhoditi obnovo opusto-Senih držav * Nadaljnji poljski .predlogi na gospodarskem, področju obstajajo iz: 1) jamstva razvoja nemškega gospodarstva v izključno miroljubne namene pri izključitvi vojne industrije in industrijskih monopolov: 2) iz jamstva za razvoj nemške proizvodnje v taki obliki, da bi zagotovila plačilo pravičnih reparacij Nemčije. Poleg zahteve po splošnih reparacijah Poljska zahteva, naj bi razdejane naprave na Poljskem kompenzirali s pomočjo izročitve nemških naprav istega tipa. Spomenica zahteva nadalje vrnitev vseh dobro-lrnetij, ki so jih iz Poljske prepeljali v Nemčijo. Kadar pa bi se to izkazalo za nemožno, bi Poljska morala dobiti enakovrednost v dobroime-tjih iste narave. Namestniki 4 zunanjih ministrov za Nemčijo so včeraj razpravljali, katera izmed obeh alternativ, to je decentralizirana Nemčija ali združena Nemčija, tvori večjo nevarnost za mir. To razpravljanje je sledilo ob razločitvi poljskega stališča o mirovni pogodbi z Nemčijo. Niso pa razpravljali o sovjetski spomenici o postopku za pripravljanje mirovne pogodbe, katera vse-buje sovjetsko staliti! e o sestavi osrednje vlade. V razločitvi poljskega stališča se je poljski delegat Stefan Wierblow-ski skliceval na poročilo, katerega je ob koncu tedni, objavil "Mednarodni odbor za študij evropskih vprašanj*, ki se bavi z nacistično delavnostjo v Nemčiji. Poslužil se je tega poročda, da bi prikazal sva je argumente o potrebi, da je treba biti oprezen v pogajanju z Nemčijo. Francoski delegat Couve de Mur-ville je vprašal, kaj povzroča Polj- ski mišljenje, da bi nevarnost nacionalizma in revizionizma bila mianjša v združeni Nemčiji, kakor pa v decentralizrani. W'.erblowski je odgovoril, da ponovno politično raztelesenje Nemčije ne bi bilo praktV-no in da bi bilo kratkotrajno. Združitveno gibanje je nastalo v decentralizirani Nemčiji. Nevarnost Anschlussa bi bila večja, če bi bila decentralizirana Nemčija, v katero bi Avstrija lahko vstopila kot neodvisna država De Murvillc je omenil, da je we>-marska republika bila združena m da bi združena Nemčija predstavljala zdaleka večje privlačno središče. Wierblowski je pojasnil, da ni nameraval govoriti o strogo združen' ali centralizirani Nemčiji, toda ima rajši centralizirano kakor pa fede-ralizirano državo. Francoski delegat je omend, da ni govoril v izrazih likvidacije ali raztelesitve Nemčije. ' Ko je odgovarjal ameriškemu delegatu Robertu Muiphyju, je Wier-blourski dejal, da njegova vlada u-gotavlja gospodarska dobroimetja ozemelj, ki &o odvzeta Nimčiji, ter da se pri temi zaveda razdejanj,' ki jih je povzročila vojna. Drugi poljski delegat Stanislav Leszcymk.i je izjavil Murph.vju, da je Celotno prebivalstvo novih ozemelj, vštevši tisti del Vzhodne Prusije, ki je zdaj pod poljsko upravo, dosegalo po nemških statistikah število 8 milijonov 800 tisoč oseb. i. nocembra 1946 so preračunali število prebivalstva na 5.083.000. To prebivalstvo je nato narastlo ha 5,100,000. Medzavezniška politika v Nemčiji in maršal Sokolovski LONDON, 28. januarja. — Sovjetski tisk poroča, da je poveljnik sovjetskih sil v Nemčiji maršal Sokolovski pozval zavezniško nadzorstveno komisijo, naj brez odlašanja priprav i poročilo o nemškem položaju, ki ga bo Svet štirih zunanjih ministrov preučil na moskovski konferenci. Maršal Sokolovski meni, da so zastopniki Velike Britanije in Združenih dmav predložili zgolj iz zavlačevalnega namena, da bi vsaka izmed stmh zasedbenih sil sestavila svoje poročilo, ki naj ga posamič pred-lože moskovski konferenci. _ - Romunski kralj Mihael jc nedavno priredil svečano kosilo na čast so-vjetskemu maršalu. Tolbuhinu. Na sliki vidimo mladega kralja z visokim gostom. Kova razprava proti poljskim upornikom LONDON, 28. januarja. — Varšavska radijska postaja je javila, da se je v Varšavi nadaljevala razprava proti poljskim ^agentom*, o katerih pravijo, da so baje vohunili v Veliki Britaniji, Italiji in v zasedbeni Nemčiji za «tujo silo*, m sicer proti podpolkovniku Janu Rzcpeckiju in 9 drugim osebam, med katerimi je tudi ena ženska, O Rzcpeckiju pravijo, da je vodil podtalno organizacijo, ki je znana pod imenom W.I.N. (Svoboda in neodvistnost). Javni tožilec je izjavil, da je Rzcpccki skupno z ostalimi obtoženci, ki jih je prikazal kot njegov zglavni stan», izpodkopaval sedanjo poljsko vlado*. Javni tožilec je nato na razpravi, ITALIJANSKI DELEGATI Francoski odpravnik poslov se je zglasil v italijanskem zunanjem ministrstvu in predložil noto, s katero uradno vabijo Itafljo, naj pošlje "enega ali več delegatov*, ki bodo podpisali prihodnji mesec v Parizu mirovno pogodbo. AVSTRIJCI V LONDON Letalo.'katero bi moralo prepeljati avstrijskega kanclerja dr. Leopolda Figla in člane avstrijske delegacije v London,'v nedeljo ni moglo odleteti zaradi majhne vidljivosti in ker je vzletišče zadelal sneg. Dr. Leopold Figi je v nedeljo zvečer zapustil Dunaj z ekspresnim vlakom. USA in Argentina prodajala ogromno žila LONDON, 28. januarja. — Finančni urednik Reuterja piše: «Uradna vest iz Washingtona, po kateri naj bi Združene države namenile za izvoz večje količine Uta v mesecu marcu, bo objavljena v prvih dneh tega tedna, količine za isvoz; v mesecu aprilu maju in juniju pa naslednje dni. To je očividno u zvezi s poročilom, da kupuje Velika Britanija pol nrlijona ton žita iz Argentine ter da Belgija in ostale države slede njenemu primeru. ki se je začela 5. januarja, naštel, njihove zločine ter trdil po poročilu varšavska radijske postaje: ((Zločinsko delovanje obtožencev bi napolnilo debele knjige z dokazi. Izdajalci, ki so baje organizirali vuhun-sko službo ler protivohunsko službo, naj bi bili tesno povezani z vohun skim sistemom tuje sile.» javni tožilce je nato trdil, da je organizacija W.I.N. vršila vohunsko službo za tujo silo s pomočjo poljskih agentov v Italiji, Veliki Britaniji in zasedeni Nemčiji. Izjavil je: uAgenti organizacije W.l.N. niso samo vohunili na Poljskem, temveč tudi v Sovjetski zvezi po ukazih tujih središč.» Javni tožilec je zahteval smrtno obsodbo za Kameda Joskya, ki ga je orisal «ne kot človeka, temveč kot hijeno v človeški obleki, kot roparja in morilca». Za Rzepeckija je zahteval dosmrtno ječo in za o-stale obtožence pa različna dobe zapornih kazni. Javni tožilec je rekel, da so bila njihova proti-državna dejanja sledeča: «Politična sabotaža v obliki terorističnih de Janj, rop, umor in uničenja imovi-ne. vohunjenje, propaganda proti državi in pobeg iz vojaške službe.» Razprava sc Se nadajuje, in bo verjetno zakjučena do konca tega tedna. ((Ameriška vlada želi, da bi Velika Britanija ter druge uvozniške države vedele, kakšne pogoje so stavile Združene države, preden bodo zadovoljile svoje potrebe iz Argentine po mnogo višjih cenah-uTako Argentina kot Združene države imajo velike količine žita za prodajo ter bosta obe vladi tekmovali za pridobitev tržišč. «Washingtonska vlada je le s poročila, da nameravajo Združene države v prvi polovici tega leta prodati devet milijonov ton žita. ((Kot računajo, namerava Argentina prodati v letu 1947 11 milijonov ton lita v primeri s 5 milijoni v preteklem letu in tremi milijoni in pol v letu 1915. Argentina bo mogla upati na dosego tega smotra,. če ji bo uspelo v prihodnjih mesecih prodati večji del njenega. žita pred pridelkom na severni polobli. Kcsncje ne bo toliko možnosti za ugodno prodajo kot zdaj. Obe.dve zgoraj nnvedtni številki sta mnogo višji od tistih, na katere je mednarodni svet za pomoč snoval svoje domneve, ki so se za Veliko Britanijo pokazale tako dragocene. Po teh računih bi znašala količina žita. ki jo primanjkuje svetu, deset milijonov ton. FALKLANDSKI 01 OKI London. 28. januarja Voditelj argentinske diplomatske misije, k; je trenotno na obisku v drugih državah Južne Amerike, je izjavil da bo Argentina predložila Združrmm narodom svoje zahteve do Falklandskih otokov, britanske kolonije v Južnem Atlantiku. Kot poroča moskovski tisk, jc maršal Sokolovski baje dejal: «Z mnogih strani lete vedeti, kako so likvidirali v.ogočno nemško vojno industrijo ter izvedli potsdamske sklepe glede reparacij. Svetovno javno mnenje želi tudi izvedeti, zakaj sledijo politiki, ki pod pretvezo gospodarske spojitve ameriškega in britanskega področja teži, po mnenju naprednega tiska, k razkosanju Nemčije. Temeljni interesi našega ljudstva — je baje zaključil maršal Sokolvoski — so medzavezni-ška složna politika v Nemčiji.» Reuterjev diplomatski dopisnik piše, da so bili v britanskih uradnih krogih v Londonu zelo presenečeni nad izjavo, ki jo je podal v Berlinu maršal Vasilij Sokolovski. Poročevalce britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da koordinacijski odbor v Berlinu že več tednov sestavlja skupne poročilo o nemških upravnih vprašanjih ter da je dosegel sporazum v mnogih vprašanjih. Poročevalec je dodal, da sta dva problema, o katerih do zdaj ni bilo mogoče doseči sporazuma, problem reparacij in denariji kočije, čeprav so v tem pogledu le precej nepredovali. Pojasnil je nato, da se Velika Britanija v glavnem sklada s tem, da bi zasedbene sile poduk izjave in če je bilo mogoče v preteklosti podajati posamezna poročila, so to storili' samo zaradi tega, ker jim-ni uspelo doseči sporazuma. Poročevalec je zaključil izjavo, da sc Britanija s kip da z izjavo maršala So-kolovskega o potrebi složne med-zavezniške politike v Nemčiji. ROMUNSKA AMNESTIJA Bukarešta, 28. januarja Romunski kralj Mihael je podpisal odlok, s katerim bodo amne-stirali vse, ki so krivi prekrškov volivncga zakona med romunskimi splošnimi volitvami v preteklem novembru. Blok vladnih strank je tedaj dobil znatno večino. Dva ministra opozicijskih strank sta odstopila iz vlade v znak protesta zaradi, nerodnosti, ki naj bi se izvršile med volitvami. GRSKL VIZUMI Atene, 28. Januarja. - Predstavnik grškega zunanjega ministrstva je komentiral brzojavko, ki Jo je jugoslovanska vlada poslala Varnostnemu svetu,' v kale- ' ri obtožuje Grčijo, da zavlačuje it-' dajanje vizumov jugoslovanskim delegatom pri preiskovalni komu. siji Združenih narodov na Balkanu. Izjavil je, da se je tudi Grčija obrnila do Združenih narodov-, da razloži položaj. Predstavnik je dodal, da je Grčija pripravljena sprejeti 15 jugoslovanskih delegatov, čeprav ima vsaka delegacija pravico samo do 6 zastopnikov, če bo Jugoslavija s svoje strani sprejela enako število* grških zastopnikov, kadar bo komisija odšla v Jugoslavijo. V Atenah so uradno naznanili, da je grška vlada dala navodila svojemu veleposlaništvu v. Beogradu, naj izda 21 vizumov za člane jugoslovanske delegacije in njenemu spremstvu, ki bodo odšli v Grčijo s preiskovalno komisijo Združenih narodov. Premogovni položaj vEvropi London, 28. januarja Predsednik evropski organizacije za premog J. Eaton Grifflth je v četrtek na tiskovni konferenci obrazložil evropski premogovni položaj. Izjavil je. da bo Evropa še dolgo časa čutila težko premogovna krizo ter da vprašanja ne bo mogoče razrešiti v teku letošnjega leta. - » Glavni vzrok tega položaja je v skoraj popolni prekinitvi izvozov iz Velike Britanije ter v velikem zmanjšanju izvozov iz Nemčije. Pred vojno je Velika Britanija dobavljala približno 32%, Nemčija pa 4% skupnih evropskih uvozov premoga. Danes pa Velika Britanija praktično ne izvaža ničesar, medtem k pa Nemčija izvaža znatno nižje količine od polovice svojih predvojnih izvozov. Poljska, ki je pred voj- Bevin o prekinitvi anglo-egipiskih pogajanj mSudanu LONDON, 28. januarja. — Bevin je včeraj v spodnji zbornici izjavil, da ga je egiptovska vlada obvestila o prekinitvi pogajanj za revizijo anglo-egiptovske pogodbe iz leta 193b. Spomnil je, da je egiptovska vlada pozvala britansko vlado, naj bi začeli pogajanja za revizijo pogodbe iz leta I33b. < e-prav britanska vlada to ni bila dolžna 'storiti po določbah pogodbe, je vendar rade volje sprejela poziv Maja 1946 je vlada predložila umik vseh britanskih čet iz Egipta v česu, ki bi ga določili pri pogajanjih, ter sporazum o medsebojni obrambi, ki bi nadomestil določbe iz leta 1936. Hkrati je vlada pojasnila, da v primeru propada pega janj ostane v veljavi pogodba iz leta 1936. Londonska konferenca zaradi palestinskega vprašanja LONDON, 28. januarja. — Arabske delegacije, k-i.se bodo sestale s britanskim zunanjim ministrom Ernestom Bcvinom in s ministrom za kolonije Crcechom Jonesom pri nadaljevanju konference za Palestino, se pripravljajo zavzeti nepopustljivo stajš e, kot so ga imeli pred 13 tedni pri odgoditvi pogajanj. Pa-cstmsko-arabska delegacija, ki se je udeležila prvih obdobij konference, je bila navzoča pod vodstvom podpredsednika visokega pa estinsko-arabskega izvršnega odbora Jamala Husseinija in bratranca jeruzalemskega muftija. Ddcgaciia obsoja, preveč, spravne I>r t oge, ki so jih Arabci stavili Pr,, razgovorih pretekle jeseni ter 'hia pripravljen seznam s popravki, ki morejo zaostriti arabsko stalt- *te. Jamal Husseini se je malo pred odhodom iz Jeruzalema sestal z ’nuftijem, tako da ni dvoma, da bo Ptogoče občutiti na konferenci muf-tijev vpliv. Židje so sklenili bojkotirati konferenco, toda delegacija voditeljev Vdovske agencije iz Jeruzalema in ^hingtona, je prispela V London, da se pogaja z britanskim ministrom za kolonije. Ta sestanek bo i-stočasno s konferenco za Palestino. Arabci hočejo neodvisnost za Palestino v arabski državi z židovsko manjšino in konec židovskega naseljevanja. Predvsem> so proti - razdelitvi Palestine med Arabci in Uidi. Zidovski predstavnik ni skrival upanja, da bo britanska vlada v kratkem naznanila kompromis, na osnovi katerega bodo Židje dobili vsaj en del Palestine ter povečanje židovskega naseljevanja. KRIZA POLJSKE KMETSKE STRANKE \ Varšava, 28. januarja Kriza v poljski kmetski stranki, ki se je začela s porazom pri volitvah, se je povečala v taki meri, da postaja celo bodoči M'.kolajczykov položaj kot voditelja stranke negotov. Trije izmed njegovih kolegov, ki zavzemajo vodilna mesta v stranki, zagovarjajo sklenitev sporazuma komun.sti in socialisti ter združitev v obliki "Združene kmetske stranke«, ki naj bi osegla vse tri stranke, in sicer M:korajczykovo, vladno ter končno disidentsko kmetsko stranko. Največji zagovornik te ideje je podpredsednik stranke, star; kmetski voditelj Joseph Niccko, ki uživa skoraj enako popularnost kot Mi* kolajczyk zlasti med kmeti vzhodne Poljske, kjer je doma. Ce naj bi ta ideja dobila večino, tedaj bi moral Mikolajczyk odstopiti in Niecko bi prevzel vodstvo stranke. SOVJETSKE OBTOZRE ZARADI RAZPREMLJANJA NEMŠKIH TOVARN riUJETI PONAREJEVALCI Mcntbčll.ird, 28. januarja Po vzajemnih poizvedovanjih švicarske in francoske policije so are-tirali v Montbčllardu 15 oseb, ker so razpečevale ponarejene bankovce za tisoč švicarskih frankov. Policijski uradniki so zatrdili, da je tolpa, katere glavni del je bil' že :• rotirati, sprav ja v promet že nad m milijon'pon:.!'j1'n h frankov. Brezuspešna preiskava zaradi nesreče letala na Danskem KODANJ, 28. januarja. — Danske letalske oblasti so včeraj prepovedale uporabo letališč na Danskem za letala *Dakota», če bi njihova celotna teža bila pri vzletu večja od 11.1(50 kg in v trenotku pristajanja bila večja od 11.080 kg. Častniki nizozemskega letalstva so v spremstvu predstavnikov kraljevskega nizozemskega letalstva odšli včeraj z letalom v Kodanj, da bi preiskali zadnji padec letala, s katerim so se ponesrečili Grace Moore ameriška pevka in filmska zvezda, princ Gustav Adolf, starejši sin švedskega prestolonaslednika in 30 drugih potnikov. Letalo je strmoglavilo in eksplodiralo poleg letališča v Kastrupu pri Kodanju. 6j-letni:ga prestolonaslednika so prav tako pričakovali včeraj, da bi uredil prevoz ostankov njegovega sina v Stockholm. Danskle letalske oblasti so preiskale tla pri Kastrupu in ugotovile, da je bilo letalo zavrto in tehnično v rodu kot prej. Po vse-m Danskem so včeraj vihrale zastave na pol draga. Kakor poroča Reuterjev dopisnik i* Stocholma, se je 5vedski dvor danes odel v Žalost zaradi nesreče princa Gustava Adolfa. Princa bodo pokopali v Biddar-liolmski cerkvi, kjer je tradicionalna grobnica članov švedske kraljevske rodbine v starem slikovitem delu Stockholma. Znani ameriški katoliški duhovnik Mons. Fultin J. Sheen je izrazil «globoko abžnlovanje» za smrt Grace Moore. Sporočil je, da jo je uvajal v vero. ker je hotela Grace Moore sprejeti katoliško vero po svoji vrnitvi v Ameriko. Danski časopis *Berlingske Ti-dende» porota, da je komisija, ki vodi preiskavo o nesreči letala «Dakote», izpraševala 19-letnega vajenca na letališču, ki pa se ne more spomniti ničesar glede krmila na letalu, spominja pa se, da so odstranili pokrivalo nad kolesi, preden je le talo odit telo. Preiskovalna komisija je ugotovila, da jc bil deček v, službi koma) tri ledne Moskva, 28. januarja V včerajšnji številki obtožuje sovjetski dnevnik «Novi časi Veliko Britanijo, Združene države in Francijo kršenja potdamskcgn sporazuma glede nemških reparacij. Izjavljoč, da repuracijske zahteve Sovjetske zveze do Namčije ne presegajo dveh milijard dolarjev, številka, ki je manjša od 10% celotne škode med vojno, zagotavlja dnevnik, da ima Sovjetska zveza za potrebno zagotoviti pogoje za razvoj nemškega mirnodobskega gospodarstva % za obdržanje srednje življenjske ravni prebivalstva. "Zavlačevanje izvedbe programa reparacij — pravd dnevnik — poslabšuje stanje Nemčije in preprečuje organizacijo njenega mirnodobskega gospodarstva.« Dnevnik obtožuje Veliko Britanijo razprcmljanja nemških tovarn na račun reparacij in pravi, d« je industrijska proizvodnja na sovjetskem ozemlju dosegla 70% predvojne, v primeri z 25-30%, ki Jih je dosegla industrijska proizvodnja na zahodnih področjih. S razprem-ljanjem tovarn — dostavlja dnevnik "Novi časi* — so bile potsdamske odločitve prekršene na najočitneje; nač.n.* Pogajanja v Kairu so potekala počasi, dokler ni končno sredi oktobra egiptovski ministrski predsednik obiskal Veliko Britanijo. Namen njegovega obiska je bila ureditev večjih težavnih vprašanj, ki so ovirala pot do sporazuma. Te težave so bile: obveznosti obeh držav v primeru, da ena postane žrtev napada. ali v primeru grožnje vojne na Srednjem Vzhodu, čas za umik britanskih čet ter vprašanje Sudana. Bevin in Sidki paša sta dosegla popoln sporazum glede besedila pogodbe o vzajemni pomoči, glede protokola o uružku čet ter glede protokola o Sudanu. Sklenila sta, da bodo te -predloge dali v odobritev ustavodajnimi organom obeh držav. Sidki paša je priporočil bese dilo teh sporazumnih točk svoji vladi, Bevin pa je storil potrebne korake pri svoji vladi za primer, da bi egiptovska vlada uradno predložila sporazumne določbe. Izmed vseh spornih vprašanj — je nadaljeval Bevin — je bilo najtežje vprašanje Sudana. «Zavzel šemi se za to, da z revizijo pogodbe ne bi vpeljali nobene spremembe v statutu Sudana, dokler se ne bi posvetovali s Sudanci. Posebno pozornost sem po sveča! pravici, ki je bila zagotovljena Sudancem, da bodo lahko sami odločili bodočem statutu Sudv ne. Sidki paša je podpisal v protokolu, da nobena določba ne sme biti proti pravici Sudancev do neod visnosti in ne sme ovirati ljudstvi na poti do popolne svobode. sKmalu po odhodu Sidki paše iz Velike Britanije smo čuli vesti, da je Velika Britanija pristala na unijo med Egiptom in Sudanom brez končne pravice do samoodločbe. To je vodilo do Attleejeve izjave 28, oktobra, Sledile so rasne uradne izjave, ki' so pojasnile, da bi se morala po stališču Egipta politična e-vnlucija Sudana ustaviti pri samovladi pod egiptovsko krono ter da po tem stališču na neodvisnost Sudana ni mogoče misliti. «V Sudanu jc nastalo velika razburjenje. Vendar je ' guverner s svojim velikim vplivom pomiriI sudansko zaskrbljenost ter obnovi zaujianje v upravo. Guvernerjevo delo so v Egiptu ostro kritizirali. To kritiko obialjujem in jo imam sem vsa jamstva za zaščito egiptovskih koristi v Sudanu. Britanska vlada se bolj kot kdor koli zaveda, kako Življenjskega po mena je za Egipt vodovje Nila. Stavil sem predlog za podpis pogodbe o vzajemni pomoči ter protokola o umiku tet. Glede Sudana pa sem preiloiil, naj bi to vprašanje obravnavali ponovno od za četka na skupni konferenci britanskih, egiptovskih in sudanskih zastopnikov. zNa vse te predloge sem dobil bodisi popolnoma negativne predloge, ali predloge, k so. vsi zagovarjali tezo, dn mora biti pravica Sudancev do samoodločbe podvržena trajni uniji med Egiptom in Sudanom. Mene samega so obtožili, da vodim politiko; ki skuša odtrgati Sudan od Egipta. eNesrel-no dejstvo je, da je britanska vlada pri svojih pogajanjih imela opravka z manjšinsko vlado Egiptu. Izjavil sem ze v spodnji zbornici, da je vprašanje vlade zadeva Egipčanov samih. Ce bomo imeli v bodočnosti opraviti z močnejšo predstavniško vlado v Egiptu ter se bo mogoče na ta način izogniti egiptovski strankarski politiki, bomo imeii pač mnogo boljše zglede, da pogajanja v pravem. duhu uspešno zaključimo. Medtem pa bo v veljavi pogodba iz Uta 1936.» no dobavljala približno 10% evropskih uvozov premoga, izvaža trenotno približno 7% predvojne količine. Grifflth je dodal, da Združene države, katere pred vojno niso izvažale velikih količin premoga v Evropo, pošiljajo zdaj približno 20 milijonov ton na leto, toda prevažanje tega premoga 3 tisoč milj preko Atlantskega oceana, ni zdrava gospodarska politika, medtem ko ima Evropa v svojomi podzemlju ves premog, katerega potrebuje. To pratigospodarsko prevažanje, za katerega uporabljajo 500 ladij «Libertjy» ali podobne vrste, pomeni breme približno 400 milijonov dolarjev na loto iz že itak tako revnih zalog dolarjev evropskih držav. To ogromno breme bi lahko vzela v pretres mednarodna banka. Francija — j« dejal Grifflth — proizvaja 48 milijonov ton na leto, kar odgovarja 109% predvojne proizvodnje, medte® ko dosega Belgija s 24 milijoni tonami komaj 86% predvojne višine. Grifflth Jc dodal, da bo delo evropske organizacije za premog trajalo že eno leto. Reuterjev dopisnik iz Essena javlja, da je britanski vojaški podgu-vemer v Nemčiji sir Brian Robertson, kateri je skupno z ameriškim vojaškim podguvemerjem generalom! Luciusom D. Claycm na obisku v premogovnih področjih, objavil novi rekord v povojni proizvodnji premoga Porurja: 217.448 ton v enem dnevu. Ta rezultat so dosegli pretekli torek. Z njim so prekoračili za nad 2000 ton prejšnji rekord, katerega so dosegli 18. januarja, V teku dneva sta generala Robertson in Clay govorila voditeljem rudarjev in upravnikom rudnikov ter podčrtala bistveno važnost, ki jo ima povečanje proizvodnja premoga. Robertson je izjavil, da želi ang loa me riška "misija* v Nemčiji ustvariti pogoje, v katerih bodo Nemci lahko častno živeli in v katerih bo mogla cveteti prava demokracija. Na rudarje je naslovil na apel, naj bi izkopali 400 tisoč ton premoga na dan, kar odgovarja predvojni številki, toda je priznal, da bo to težko brez znatnega povečanja števila rudarjev. Medtem oblasti Združcn.h držav pospešujejo odpošiljatev tistih zalog premoga, ki spadajo v njihov izvozni program za -mesce januar. Italija bo dobila 506.500 ton. Tuje države bodo lahko nakupile skoraj 2 milijona ton premoga naravnost od ameriških izvoznih tvrdk. za neupravičeno. pregledal Zaninella. Kot prvo razbremenilno pričo mi zaslišali obtožrnčevega brata 36 let nega Adel-ra Zaninella, k; je pod tajnik enotnih sindikatov v Ronkih. Ta je izjavi! d« je našel brati G.u-liana v postelji, ko se vrnil domov ob 20.15 s sestanka v Tržiču. Ko so Adelma vprašali glede pravde, katero je pričel posestnik ing Oscar Brunner proti polovičarju Ce. lestu Bcrtozziju, v kateri je Ven-trella zastopal Brunnerja in je pravdo dobil — in to je bil po mnenju javnega tožilca razlog, zaradi katerega je bil Ventrella ubit — je Adelmo zanikal, da b' sodeloval pri razprav! Dodal je, da so vsa nasprotja med lastniki zemlje in po-lovičarjl vedno poravna! na miren način brez nasilja ali mržnje. Zanikal je, da bi podpihoval po-lovicarje, naj bi zavrgli svoje pogodbe^ katere po zakonu o polovičarstvu določajo lastnikom 50 odstotkov pridelka. Zanikal je tudi, da bi prepovedal Bertozziju, naj se poravna z Ventrello. Ob pričetku popoldanskega zasedanja je Giuliano Zaninello izjavil, da ga boli želodec tako zelo, da ne more priti pred sodisče. Ker bi bilo po zavezniškem postopku ne. mogoče nadaljevati razpravo v ob-toženčevi odsotnosti, je Zaninello privolil v to, potem ko ga je v zaporu pregledal zdravnik, da pride pred sodišče. Sef poljedelskega urada Enotnih sindikatov Giuseppe Muslin je potrdil verzijo Adelma Zaninella o mirni poravnavi polovičarskih pravd. Dejal je, da se spominja Ventrelie kot pametnega človeka, ki je užival spoštovanje v Turjaku Potem ko je dejal, da je pokojni Ver.t.ella razumel potrebo po pregledu sedanj.h polovičarskih po-' godb, je dodal, da ni nikoli vedel za to, da bi Giuliano Zaninello sodeloval pri sindikalnih sestankih ali demonstracijah. Njegovo trditev Je potrdil tajnik Enotnih sindikatov v Tržiču Renato Settomin! Obtožencev oče Daniele Zaninello je pred sodiscem izjavil, da je s n Giuliano 'sel v posteljo takoj ob 19.40. uri, ko se vrnil z dela na polju. Sodišče je preložilo razpravo na danes ob 9. uri zjutraj. Predsednik je odredil naj Giuiiana Žariinella prepeljejo v ambulanco, da bi ga zdravniško preiskali. JUL. KRAJINA □ PADLA JE S SENIKA V bolnišnico so pripeljali 58 let-so kmetico Frančiško Zorni iz Vrtojbe, ki je padla z domačega senika ra dvorišče. Zdravniki so ugotovili prebitje lobanje in verjetni pretres možganov. Stanje ponesrečenke je zelo nevarno. pri- do- Izredno porotno sodišče Reviz-ja razprave proti sodelavcu Izredno porotno zodišče je čelo revizijo razprave proti mnevnemu kolaboracionistu Rug-g-.ru Calibigu, Dni. 19. julija 1946 so ga c-beodili v odsotnosti na 12 let zapora. Kmalu za tem so ga aretirali in pretekli mesec je ka-sacijsko sodišče na priziv branilca razveljavilo razsodbo in določilo novo razpravo. Ruggero Calibig, rojen v Zadru leta 1904, se mora zagovarjati, ker je po 8. septembru 1943 kot član policijskega nadzerništva v Ulici San Michele sodeloval pri pohodih iu aretacijah proti partizanom v pomladi leta 1944 in kazenskih pohodih v Fiumicellu in Chiara-mancisu v Furlaniji. Nadalje se mora zagovarjat! ker je bil zaupnik nemškega porečn ka Hen-kela in da je bil v protivohunski službi s činom stotnika SS oddel kov. Obtoženec je vse obtožbe odločno zanika! Nekatere priče, ki so jih zaslišali, niso izpovedale nič novega. Neki pek iz Fiumicella, ki je bil 14. julija 1944 aretiran skupaj z drugimi mladimi partizani v Fiumicellu, ni spoznal obtoženca. Glavna priča gospa Capponi, ki bi morala potrditi obtožbe, ki jih Calibig taji, ni prišla k razpravi ter so zaradi tega razpravo preložili na danes dopoldne. AIEXANDER ARNO 56. WANG-HO Zato, dragi Nuber, nočem niti vedeti, da ate vi prav za prav nekdo drugi... — Hvala! — Je dejal nadzornik ginjeno. — V ostalem pa, Muratov, asm vam dolžen še neko pojasnilo. — Kaj? — Nekaj časa ste mlallli, da sem ♦Veliki Neizprosni«? — Točno — je priznal Muratow. — Glas »Velikega Neizprosnega* je bil želo »ličen vašemu. Ih potem šc ona zadeva s črnilom in prsti! — To vendar ni nič čudnega — je smehljaje pripomnil Nuber, — ker sem bil prav jaz tisti, katerega glas ste spoznali in ki ste ircu pomazali prste s črnilom. — Torej ste vi?... — je zmedeno zajecljal Muratovv. — Ne, ne — ga je hitro prek-tul Nuber: — jaz nisem »Veliki Neizprosni*! Onega večera sem imel en sam namen in to; rešiti vas! Zvedel sun za vaš razgovor z Gornyjem in ker sem tega lopova že precej dobro pozna! »gm «1 takoj mialil. da vas hoče speljati na led. Tako sem tudi jaz šel na ono dvorišče, se skril in štel neznance, ki so vstopali v hišo. Ko je prišel dvanajst! sem ga napadel, mu slekel plašč in krinko ter tako lahko vstopil v sejno dvorano, Na nesreče pa se je neznanec zavedel prej, kot sem si mogel misliti; šel je domov po drug plašč in... ko je vstopil je bil položaj za vas zelo kritičen. Poslužil sem sem blujfa in^založ/ za vas besedo. — Prav tako je bilo! — je smeje vzkliknil Muratovv. — Toda tre-notek: zakaj niste posegli vmes prej, ko bi mogli rešiti zločinca, k so ga obsodili njegovi lastni tovariši? Rešili bi lahko tudi njega, na isti način... — To bi seveda lahko naredil — F prikimal Nuber — toda vi sl še vedno niste na jasnem, kakšen je bil položaj! Ko sem spregovoril, sem veliko Legal, ker nisem vedel, ali je »Veliki Neizprosni* navzoč a! ne. Ce bi bil, sva bila izgubljena oba, brez možnosti bega. Zdaj, Muratoiv, veste, zakaj človek žrtvuje svoje življenje, če je treba rešiti življenje tovariša in se ne potegne za zlo- — Prav imate! — Je potrdil Muratovv. Pozvonilo je. 'Nuber je vstal in šel odprat. Vstopil je komisar Halle in vi-, deti je bil zelo razigran. Sedel je v usnjeni naslanjač, globoko vzd h-nil in nato važno spregovoril: — Končno mi je uspelo aretirat »Velikega Neizprosnega*. Na obraznih navzočih se je pokazalo presenečenje. — Krasno! — je veselo vzkliknil Muratovv. — In kdo je? — Neki Gabrijel! — je skrivnostno dejal Halle. — Hmm! — je zamrmral Nuber. - je to priznal? Halle je omalovažujoče zamahni! — Lopovi vedno zan kujejo, toda ne pomaga jim mnogo: ima na prsih znak kače. Nuber ni odgovoril, temveč pristopil k telefonu, ki je prav v tistem trenotku pozvoni! — Gospod komisar, — je^dejal Nuber in se obrnil. — Telefon vas kliče! — Mene? — je presenečeno vzkliknil Halle. — Ah, da! Zdaj se spominjam! V uradu sem dejal, da bom pri vas. — Prijel je slušalko Jn vprašal: — No, kaj je novega?... Kaj?.... Kaj pravite?.... Pa to je blazno!.... Dobro, dobro: s?m že razume! — — Obesil je slušalko. — Blazno! — je zamrmral s hripavim glasom. Veste, kaj so mi sporočili? V bolnišnici je umrl mož na posledicah opeklin, ki jih je dobil pri požaru v gledal šču; na prsih... je imel znak kače. Koliko jih nrav za pra/ je?.... f — Ah, je mrtev? — Je flegmatično dejal Nuber. — Sem sl misli! To je moj bivši sluga: trdil mi je, da ni »Veliki Neizprosni*. — Kako? Trdil je, da ni »Veliki Neizprosni*? Ste ponoreli? — Niti najmanj! — je odvrnil Nuber. — Obšla ga je misel, da bi se zanj izdajal, kakor je r.ekoč delal Gabrijel. Oba sta si dala vžgati na. prša znamenje, ker sta se pač bala, da bi mogel drug drugega izdati. Potem pa, ko so mu bile ure štete, je sluga prizna! V ostalem pa sem jaz to vedel že precej ča.=a. — Torej spet plavamo v temi i v ne vemo, kdo je prav za prav pravi »Veliki Neizprosni?* — je obupano ječal Halle. — To vem jaz! — je dejal Nuber. — »Velikega Neizprosnega ni več, ker so ga umorili. — Kaj, kako — je vprašal Halle. — Pa vendar ne boste trdili, da je bil Gomy? Nuber je odkima! — Gorny je bil najnevarnejši naspronik «Velikega Neizprosnega* in je delal na tem, da bi ga iz-podnese! To je bila edina točka, da je bil Gorny pošten in iskren. Toda njegovo delovanje je bilo egoistično. Dobil je pri tolpi lepe denarce in lahko bi prav udobno žive! Ni pa se mogel rešiti tolpe 'n zato se je moral odkrižatl »Velikega Neizprosnega*, da tako uniči celotno organizacijo... Ne, Gomy ni bil »Veliki Neizprosni*! — In kdo je torej bil? — Bil je Malmgreen, slepec: genialen mož, vam rečem! Uspelo mu je sestaviti tolpo in jo voditi, da ni nihče izmed njegovih ljudi vedel, da je »Veliki Neizprosni* on... Niti Kitajec, ki je bil njegov zaupnik, tega ni vedel. Njegova propast pa je bila neizbežna, kakor se to godi vsem zločincem velikega formata. Dal je umoriti Wang Hojevega brata in pri tem ni pomislil, da bi se mogel Kitajec slej ali prej za tc maščevati... «Sele po njegovi smrti sta dva izmed njegovih pripadnikov zve dela, kakšno mesto je imel v or-ganizaciji. Porodila se jima je misel, da bi zadevo zamolčala in da bi pustila druge člana bratovščine v utvari, da «Veliki Neizprosni* še vedno živi. To pa seveda samo zato, da bj prišla — eden ali drugi, seveda — do denarja in oblasti. Izvedba niti ne bi bila tako . težka, ker ni nihče poznal »Velikega Neizprosnega*, nihče ga ni nikoli videl niti slišal govoriti. Zakaj ne bi mogli njegovi nasledniki nadaljevati kot on: s pomočjo telefona, radia in brzojava?.... «In vendar sta se zmotila. Nista polagala pažnje na to, da je treba imeti pri vodstvu organizacije, kakršna je .bila bratovščina »Neizprosnih*, tudi možgane, kot jih je imel Malmgreen. To se je kmalu pokazalo.-Njihov prvi, sicer uspešni zločin: odstranitev Gornyja je policija rekonstruirala do najmanj-š h podrobnost! Z Malmgreenom ni bilo tako. Vse /voje zločine je pripravljal tako, da ni bilo mogoče v nobenem primeru odkriti niti najmanjšega sledu. (Nadaljevanj« prihodnjič)/ Povišanje plač nameščencem zavezniških sil Trst, 28. januarja > Višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bovvman je včeraj dne 27. januarja 1947 sporočil, da je glavni stan zavezniških sit odobril predlog za povišanje plač vsem civijnim nameščencem zavezniških sil na področju A, ki mu ga Je svoj čas predložila Zaveznika vojaška uprava. Poleg povišanja osnovnih plač pa s tem stopajo v veljavo tudi nove dragmjsk*. doklad« za. družinske poglavarje ;p druge. Povišanja so znatna in dosegajo plače do stopnje, kot velja za plače industrijskih delavcev. Nove plače Imajo učinek od prvega decembra )946. V primeru dvoma, ali je nameščenec družinski poglavar, bo veljala domneva, da m, in sicer toliko časa, dokler ne bo dokazal nasprotnega z listinami, ki mu Jih bo izstavila njegova občina. Ukinjeni nedeljski vlaki Trst, 28. februarja Prevozni oddelek ZVU je danes izdal sledečo objavo: Zaradi nujne potrebe štednje z elektriko, da se prepreči nadaljnje prikrajševanje električnega toka v industriji na tem področju, je do izboljšanja stanja električnega toka potrebna ukinitev naslednjih nedeljskih' vlakov; Trst-Ronki-Gorica: 1673 Trst-Go-rica: odhod 6.25, pr,hod 8.50; 1674 Gorica-Trst: odhod 8.30, prihod 9.55; 1679: Trst-Gorica; odhod 13.40, prihod 15.12: 1680 Gorica-Trst: odhod 16.50, prihod 18.35. Trst-Cervinjan: 4333 Trst-Cer- vinjan; odhod 4.30, prihod 5 45; 1650 Cervinjan-Trst: odhod 6.35, Prihod 8.17; 1659 Trst-Cervinjan: odhod 17.22, prihod 18.45; 1654 Ceri vinJan-Trst: odhod 13.00, prihod 14.17; 1669 Trst-Cervinjan: odhod 19.30, prihod 20.50; 1658 Cervinjan. Trst: odhod 21.30, prihod 2245. Trst-Videm: 1675 Trst-Videm: odhod 7.10, prihod 9.16; 1681 Trst-Vi-dem: odhod 16.35, prihod 19.23; 4334 Vidcm-Gorica: .odhod 6.25, pri-hod 7.19; 1684 Videm-Trst: odhod 17.15, prihod 19.36. Trst-Divača: 8745/9160: Trst-Se-žana: odhod 4.50, prihod 5.45; 1699 Scžana-Trst: odhod 6.15, prihod 7.25. Citajte „Qlas zaveznikov" DVA RANJENA PRI PROMETNI NEZGODI Motociklist civilne policije Kobaridu Miro SuSmel je v sobo popoldne v Solkanu povozil Ai Srebrnič, poročeno Grudina. P nezgodi sta oba'padla to tleh ti so ju morali nujno prepeljati goriško bolnišnico. Sušmel je p padcu dobil razne poškodbe in in verjetno zlomljeno desno nogo, tu pri Grudinovi ao zdravniki uget vili zlom desne noge. L RADIO TRST I 263,2 m - 1140 ko Torek, 28. Januarja 17.15 Beethoven: Simfonija št v A duru; 18.15 znani plesni; 18 pregled angloamenškega tisi 18.45 italijanski napevi iz 19 ste tja. poja sopranistka Renza Pet mo; 19 angleška lekcija; 19.30 man v nadaljevanjih: «iy?m no», napisal Panzlni; 19.45 Giai Salfred pri klavirju; 20 ital. ves 20.15 pestra glasba; 20.25 orkes pod vodstvom Ernesta Nicellija-Francesco- Ferrari in njegov or ster; 21.30 «Dvoje ali nič»; 22 lahka glasba; 23 zadnje ital. ves 23.15 no.no zabavišče; 24 zaključ RADIO TRST II m - 1086 ko Torek, 28. januarja 17.15 Beethoven: Simfonija št. 7 ,o„Vldma): 1815 Plesna glasba, 18.30 biseri slovenske književnosti; 18.45 violinske skladbe; 19 mladinska oddaja; 19.20 obvestila svojcem; 19.30 pojo «Fantje na vasx»; 19.45 napoved časa, vesti v slov.; 20 ritmična glasba; 20.15 pregled tiska; 20.30 violinski koncert A. Dermelja (prenos iz Ljubljane); 21 pevski koncert sopranistke Slavice Batistute in tenorista Draga Čudna; 21.30 lahka orkestralna glasba; 22 za smeh in kratek čas; 22.15 spored pestre glasbe; 23 napoved časa, vesti v itaP; 23.15 vesti v slov.; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek. Sreda, 29. januarja 6.55 koledar; 7 vesti v slov • 7 is vesti v ital.; 7.30 zaključek' 1130 glasbene slike; 12 radijska univ er-ge Skl koncei't; 12.30 na- »tlVvdito?sa;,vesti v slov-: 12 45 ve-„ T1’ 13 reproducirana glasba; zaključekSVet’ 1410 £itanjC sporeda' 17.30 glasbeni spored (prenos iz Vidma); 18 svetovna književnost; 18.15 pri klavirju Beno Mojzevič; 13.30 plesna glasba; 19 radijska povest: Milčinski; «Ptički brez gnezda«; 19.15 oddaja odreda jugoslovanske armade; 19.45 napoved časa, vesti v slov.; 20 Beethoven; Klavirski koncert v Es duru; 21 Matej Bor: «Raztrganci» (tretje dejanja); 21.45 srbske narodne pesmi pojč Almozlin Olga; 22 operna glasba; 22.40 lahka glasba; 23 napoved časa, vesti v ital.; 23.15 vesti v ital., čitanje sporeda za naslednji dan; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK izdaja A. L s. V samozaložbi «Koroške kronike«, ki Jo Izdaja Britanska ob-veičevalna služba v Avstriji, sta izšli dve publikaciji) Kolecfdir m leto 1947/ (CENA 25 LIR) Mladi Korotan (CENA 10 LIR) «V «Koledarju» bo našel vsak dovolj branja, nasvetov in navodil za uspešno delo, v eMladem Korotanu» pa ie zbrano veliko kratkih in lepih zgodbic, ki bodo vsem mladim srcem prinesla obilo lepote materine besede. Obe publikaciji sta naprodaj prt prodajalcih «Glasa zaveznikov«, in sicer «Koledar» v Gorici in Kobaridu ter v Trstu v ulici Giulia 59, na trgu Pestalozzi, v pokriti tržnici, v drevoredu R San-zli in na Skedju; «Mladi Korotan« je naprodaj v Tržiču, Gorici, Kanalu, Bovcu, Sežani, Opčinah in v Trstu v u! Gavana, ul. Roma, trgu Oberdan, u! Giulia. trgu Pestalozzi, trgu Glulianl, trgu Venezia, u! Battl-sti trgu Šv. Jakoba, ul. S. Marce, u! Revoitella. trgu Goldoni, ul Orlandini, ul. Kremo. Sv: Soboti, ul Reti, 'pokriti tržnici, drevoredu Sanzio in na Skednju.