PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXVtt St. 34 (7822) TRST, sreda, 10. februarja 1971 NEFORMALNO SREČANJI ITALIJANSKEGA IN JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA POUDAREK ZAŠČITI NARODNOSTNIH MANJŠIN V ODKRITEM POGOVORU TEPAVAC-MORO Razgovor je trajal šest ur in so med njim obravnavali predvsem odnose med obema državama - Preučitev številnih konkretnih vprašanj, ki zanimajo obmejno prebivalstvo - Izražena želja po čimprejšnjem obisku predsednika Tita v Italiji v ®ENETKE, 9. — Ob 15.45 se je m |®pen' okolju ustanove Cini na •ned ^an ®'or9'° pričel razgovor { ® *unanjima ministroma Tepav-j J 'n Morom. Razgovori so trajali « . h Sest ur in so bili konstruk-ie žl *er Ze*° ®*varn'' zlasti, ker t. 0 za nevezan in neformalen j l®®VOr> To vzdušje odraža tudi M al obsežno uradno sporočilo, ki v "o omejuje na golo naštevanje P asanj, temveč glede nekaterih ^‘aie tudi globlje. ed» z'8*f' i® pomemben poseben av®k ki se nanaša na zaščito "arodnostnih manjšin. j ri tem je značilno in pomembno, rabi** • prvikrat v tej obliki upo-»or,IS 'Z.raz “zaščita* in se ne go- n . - o enostavni enakopravni, '' Pfi tem je tudi bistven pouda-n® obvezi obeh vlad. V tej tak tud'*' $e ie na srečan)u govorilo j.,1.0 delu mešanega odbora za y obeh narodnostnih manjšin •oal 'rU ,'ondonskega sporazuma o B ®.a*lu in je bilo naročeno obema predsednikoma odbora, ki sta bila ja ***tanku prisotna, da sestavita dn pr,'^°dnje zasedanje obsežen lg vpi red, ki naj odraža duh V|a ko so za kratek čas preki- binarni razgovor. "tv* na dolžina pogovorov, obrav-d^^P®kftterih konkretnih vprašanj, raVn?° Vzdušje, odprtost pri ob-jo ^®nju teh vprašanj, ki zanima-t1jja)e državi, vse to daje današ-T0a.sestanku pozitivno obeležje. Š^nie ?a iudi za obravnavanje vpra-fe obeh narodnostnih manjšin, ki V>a 0 kako v izjavah Mora kakor Po^Vca pred parlamentom izpušče-Prj^^ki je sedaj dobilo v poročilu mesto. Vse to pa daje -^a se bodo ta vprašanja po-Suhu tVarn° razčiščevati, tako v ki aot po črki medsebojne izjave «0veze. Pi .zaključku pogovorov je držav-M^iPik Tepavac povabil ministra dotJj be obisk v Jugoslavijo v po-neuradni obliki kot je bila v0pQ v Benetkah. Moro je odgo-vak;i' da zelo rad sprejema to po-krat°’ da .je bil v Jugoslaviji dva-DoČnVi se .ie obakrat zelo dobro jiČ, 1 » da bi želel priti še tret- Bavl?0S*0varLSki državni tajnik dew„ ie skupaj z jugoslovansko Prispel danes z vlakom iflj. ‘r." v Sežano, kjer so ga po- V Rini1 jugoslovanski veleposlanik takii a k’1'*08, jugoslovanski gene->h /‘^zul v Trstu Boris Trampuž ti, jjbjanski konzul v Kopru Ferra- asneje pa ga ^ pozdravil tudi protokola Paolini. Z u-ipfttRt avtomobili Famesine so se AvCz^nski gostje odpeljali po iiit ip°“iiski cesti v Benetke, kjer thcjj hotelu «Danieli» pozdravil Rrprt,,“pijanski veleposlanik v Beo-P Trabalza. ob j™ievanska delegacija si je tVu ?fem vremenu nato ogledala ip ohaal. Marka ter bližnjo okolico .navala v hotelu «Bauer». Med Oošlk a?°m je z doka.išn.jo zamudo s alja aun letalom priletel iz Bru-i tj®.beneško letališče Marco Po-»švcj“"^ier Moro s svojimi sode- k najprej odšel na pre-k'’ nato b8 08 ot°k Ran Gior-*yer ^ ^ sregai s svojim sta se prisrčno pozdra-^ ttel, • v francoščini izmenjavaj besed, medtem ko so .jih Zunanja ministra Moro in Tepavac s svojimi sodelavci na včerajšnjem srečanju v Benetkah TEŽAVE SAJGONSKIH NAPADALCEV V LAOSU Napovedane demonstracije proti napadu na Laos v Ameriki in Franciji SAJGON, 9. — Zaradi velikih nalivov so se sajgonske čete, ki so vdrle v Laos, znašle odrezane v džungli brez pomoči ameriškega letalstva in zlasti helikopterjev, ki jim bi morali pripeljati ojačanja in vojaški material. Sajgonski napadalci so dejansko odrezani od svojega zaledja in se v Sajgonu sedaj bojijo, da jih bodo laoške sile patriotske fronte napadle. Doslej je bil sajgonsko - ameriški «udarec» na Laos takorekoč v prazno. Kot poročajo zahodne agencije je na labški meji še na tisoče sajgonskih vojakov pripravljenih, da s pomočjo ameriškega letalstva in topništva vdrejo v Laos. Medtem pa je ogorčenje za nov napad ameriškega imperializma in njegovih sajgonskih hlapcev na nevtralni Laos vedno večje. Kanadska vlada je danes uradno zahtevala takojšnji sestanek mednarodne nadzorne komisije za Laos, ki naj bi čimprej opravila preiskavo o sajgonsko - ameriškem napadu na to deželo. V mednarodni nadzorni komisiji so poleg Kanade tudi Indija in Poljska. Iz Tokia poročajo, da je glavni odbor Patet Laa danes izjavil, da se napada na Laos udeležujejo tudi ameriške čete. Prvi vdor v Laos, pravi Patet Lao, je opravilo okrog 50 južnovietnamskih in ameriških bataljonov. Zaradi začetnega neuspe- ha napada na Laos se v Sajgonu sedaj izgovarjajo, da je Nixon preveč zavlačeval s svojim ukazom, naj začnejo z «operacijo proti severnim Vietnamcem in Patet Lau», kar naj bi «omogočilo sovražniku*, da se je pravočasno «umaknid» v nadzorovana področja v Južnem Vietnamu in v Severni Vietnam. Francoske napredne politične in sindikalne organizacije so napovedale za nedeljo demonstracijo proti ameriškemu stopnjevanju vojne v Indokini. Tudi v ZDA se miroljubne organizacije pripravljajo na demonstracije proti Nixonovi upravi, ki je z napadom na Laos zaostrila položaj v jugovzhodni Aziji. Jutri bodo demonstracije v New Yorku, Washing-tonu, Chicagu, Bostonu in drugod. Demonstracije prirejajo predvsem mladinske in študentovske organizacije, ki so v ZDA v prvih vrstah v boju proti ameriškemu napadalnemu imperializmu. Hanojska vlada je izjavila, da bo nudila Laosu vso pomoč proti sajgonsko - ameriškemu zločinskemu napadu. Včeraj so laoške osvobodilne sile sestrelile še en ameriški helikopter, kar pomeni, da so Američani od začetka napada zgubili že najmanj osem helikopterjev. Poleg tega pa so v Sajgonu sporočili, da je v Laosu strmoglavil ameriški «phantom». mri MNENJU MINISTRSKEGA INŠPEKTORJA Državni pravdnik v Catanzaru dal osvoboditi priprte misovce Drugo poročilo: skrivni izhod iz sedeža MSI? CATANZARO, 9. — Preiskovalni sodnik v Catanzaru je, proti mnenju generalnega inšpektorja policije dr. Vigevana, dal osvoboditi četverico osumljenih misovcev, za katere so trdili, da so organizirali in izvedli zločinski atentat, v katerem je izgubil življenje Giuseppe Malacria. Pred tem je potekalo soočenje s pričami atentata, ki pa niso prepoznale nobenega izmed njih. Dr. Vigevano je sicer trdil, da i-šče policija druge ljudi, med temi tudi tistega, ki je fašistom dal ročne granate. Torbo z osmimi granatami so policisti našli na poljih v okolici Catanzara. Nekaj minut pred osvoboditvijo priprtih misovcev je dr. Vigevano izjavil, da je «vsa zadeva v rokah sodne oblasti* in s tem, verjetno, izrazil svoje različno mnenje. Zgleda pa, da so policisti predložili pravdništvu drugo poročilo, iz katerega naj bi izhajalo, da je sedež MSI v Catanzaru imel drugi, skrivni izhod na drugi strani stavbe. Skozi ta izhod bi lahko ušli a-tentatorji, ki bi morda lahko bili tudi drugi. Politično vodstvo MSI se je medtem sestalo pod predsedstvom AI-miranteja, ki je javil, da bo njegova stranka tožila vse časopise «ki so razširili vesti u tem, da so mi-sovci izvedli atentat v Catanzaru*. Almirante govori nadalje o «zaroti policije in tiska proti MSI, po pritisku KPI*. snemali televizijski snemalci in fotoreporterji. Uradni pogovori so bili v sejni dvorani ustanove Giorgio Cini, kjer sta se po odobritvi resolucije pred OZN leta 1961 o južnotirolskem vprašanju sestala tudi zunanja ministra Italije in Avstrije Piccioni in Kreisky ter s tem odprla postopek za izvajanje dogovora Gruber-De Gasperi. Sejna dvorana je zanimiva tudi zavoljo tega, ker je posvečena papežu Roncalliju, ki je bil svoj čas svetnik ustanove Cini ter jo zato tudi imenujejo po njem. Kot zanimivost naj navedemo še to, da je za časa Napoleona, leta 1800 v teh prostorih zasedal koncil, na katerem so izvolili papeža Pi-ja VIL Ustanova Cini ima svoj sedež na otoku San Giorgio Maggiore, ki je ravno nasproti Doževe palače. Poslopja služijo predvsem kulturnim namenom ter so v njih imeli pred letom dni pomembno srečanje v okviru UNESCO. Poslopja na tem otoku so pričeli zidati po načrtih Andrea Palladia v 16. stoletju ter sodijo med najpomembnejše beneške zanimivosti. Pred srečanjem med zunanjima ministroma Italije in Jugoslavije je minister Moro v imenu Famesine podpisal s predsednikom ustanove Cini prof. Angelom Spanijem pro gram sodelovanja, ki zadeva kulturno dejavnost z inozemstvom. Samsa - Vesel Uradno poročilo BENETKE, 9. — «Na sedežu u-stanove Cini v Benetkah sta se sestala zunanji minister Aldo Moro in državni tajnik Jugoslavije Mirko Tepavac. Z italijanske strani so se pogovorov udeležili generalni tajnik Far- nesine veleposlanik Roberto Gaja, veleposlanik Italije v Beogradu Fol-co Trabalza, namestnik glav. ravnatelja za politične zadeve Gian-luigi Milesi Ferretti, šef kabineta ministrstva Luigi Cottafavi ter o-stah funkcionarji zunanjega ministrstva. Z jugoslovanske strani so se udeležili pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Ilija Topalo-ski, jugoslovanski veleposlanik v 1-taliji Srdja Priča, načelnik kabineta državnega tajnika Aleksander j Demajo, posebni svetnik državnega tajnika Zvonko Perišič, ravnatelj za politične zadeve Nikola Mandič ter visoki funkcionarji jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu. Med prijateljskim pogovorom sta se ministra sklicevala na izjavi v parlamentih ter na načela, ki sta jih izjavi vsebovali, glede medsebojnega spoštovanja neodvisnosti, nevmešavanja v notranje zadeve, suverenosti in ozemeljske celovitosti. Z zadovoljstvom sta ugotovila obstoj temeljev za okrepitev prijateljstva ter plodnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Minister Moro in minister Tepavac sta nato preučila nekatera vprašanja, katerih rešitev bi izboljšala življenjske pogoje obmejnega prebivalstva. Ta vprašanja bodo ob pomoči strokovnjakov preučili po diplomatskih poteh. Še posebej so obravnavali vprašanje etničnih manjšin, katerima obe vladi nameravata jamčiti največjo zaščito. Ministra sta si nato izmenjala poglede o mednarodnem položaju. Obe strani sta potrdili željo, da pride v kratkem do državnega obiska predsednika SFRJ v Italiji». Ob zaključku pogovorov, ki so trajali od 15.45 do 21.45, je mini ster Moro priredil v hotelu «Danie-Ih večerjo za jugoslovansko delegacijo ter predstavnike oblasti in beneškega političnega življenja. PO DEVETDNEVNEM VESOLJSKEM POLETU IN RAZISKOVANJU LUNE Vesoljci odprave Apollo 14» pristali v Tihem oceanu blizu otokov Samoa Letala so hitro opazila vesoljsko ladjo, ki se je spuščala s tremi padali - Brezhibno reševanje - Bogat rezultat znanstvenih raziskav NEW YORK, 9. - Točno ob 22.04 in 20 sekund po srednjeevropskem času je vesoljska ladja «Apollo 14» zaključila svoje poslanstvo na Luni v gladini Tihega oceana 1.450 km južno od otočja Samoa. Vesoljska ladja je pristala s tremi velikimi padali na gladini, kjer so valovi nihali od enega metra do 1,80 m. Pristanek je bil tehnično izredno dobro izveden ter je potekal tudi v zelo dobrih vremenskih razmerah. Letala so namreč opazila pristajajočo ladjo že visoko nad morsko gladino, toda šele pri 500 m nad njo so jo zagrnili oblaki in megle. Takoj po pristanku so pohiteli tja helikopterji, katerim je bila poverjena naloga, da poskrbijo za prevoz vesoljcev na ladjo nosilko helikopterjev «New Orleans*. Najprej so se seveda spustili v morje potapljači, ki so privezali na vesoljsko ladjo rešilni pas, nakar je bilo treba čakati precej časa na prihod pooblaščenca, ki je odprl vratca na ladji. Najprej je prišel iz poveljniškega modula pilot vesoljske ladje «ApoIlo 14» Roosa, sledil mu je pilot lunarnega modula «Antares» SKORAJ DRŽAVLJANSKA VOJNA V ULSTERJU EKSPLOZIJA MINE JE UBILA PET USLUŽBENCEV ANGLEŠKE BBC Atentat v bližini polka kentskega vojvode - Ogorčenje katoličanov - Beg protestantskega duhovnika Paisleya LONDON, 9. — Spopad med irskimi katoličani in protestanti v Ulsterju prerašča v pravcato državljansko vojno. Danes je kar pet ljudi izgubilo življenje, ker so s svojim vozilom tipa «land-rover» naleteli na mino, ki je bila postavljena v bližini mesteca Enniskillen (Severna Irska - Ulster). Pozneje se je zvedelo, da so se z dand-roverom* peljali dva tehnika angleške radijske družbe pa di Navigazione*. Botrovala bo ;.a Laura Dufour Lauro. Tanker ■neri 297,36 m v dolžino, 40,78 m kovnjaki so obravnavali vprašanje | Santi za kompenzacijski odbor, dr novega cestnega odseka med avto r'-—J J~ *'* cesto Trst - Benetke in državno cesto štev. 354, ki pelje v Lignano; razprava je nadalje veljala nekaterim problemom, ki zadevajo cestno omrežje okoli Paluzze, speljavo neke turistične ceste pri zaselku Masseris v videmski pokrajini, problem vodovoda Srednje Furlanije, okrepitev videmskega vodovoda, izgradnjo nove stavbe v okviru por-denonske bolnišnice, povečanje bolnišnice v Spilimbergu, gradnjo vrste stanovanjskih hiš v Ravasclet-tu, idt. Posebnega pomena pa je za nas problem, ki so ga tudi obravnavali na seji, in ki se nanaša na gradnjo nadvoza med Pomolom VII in Ulico Via della Rampa. Odbor je namreč odobril ustrezni natečaj, ki ga je razpisala Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče. Nadvoz, ki je življenjskega pomena za poslovanje novega pomola, saj ga bo povezal z obstoječim cestnim omrežjem, bo zgradila milanska družba Farsura. Družba je zmagala na natečaju, ki ga je razpisala luška ustanova, in bo tako poskrbela za novo infrastrukturo; stroški za gradnjo nadvoza bodo predvidoma znašali 1,5 milijarde lir. Sredstva je dala na razpolago dežela, in sicer v skladu z zakonom štev. 26 iz leta 1967. Nadvoz bo sestavljen iz železobe-tonske ploskve, neprekinjene na vsej dolžini, in debele 1,1 metra. Sestava letošnjega borznega odposlanstva Tržaško borzno odposlanstvo za leto 1971 sestavljajo naslednji finančni strokovnjaki in gospodarski Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 6. strani Giordano Delise, dr. Alfonso Desia-ta, dr. Umberto Losurdo in rag. Bruno Višini za tržaško trgovinsko zbornico. Poleg teh so v »odboru kot nadomestni člani še začasni pod-ravnatelj tukajšnjega sedeža zavoda Banca dTtalia ter Alfredo Bo-sia, dr. Pietro Gori in dr. Renato Garolla za trgovinsko zbornico. Ministrski odlok, s katerim je zakladni minister Ferrari Aggradi imenoval nove člane borznih odposlanstev za borze v Bologni, Firencah, Genovi, Milanu, Neaplju, Palermu, Rimu, Turinu, Trstu in Benetkah, ki nosi datum 20. januarja 1971, je objavljen v Uradnem vestniku štev. 31 z dne 6. februarja 1971. Z avtom v drevo V ponedeljek je 39-letnemu Ser-giu Jeliniju iz Ul. Righetti postalo med vožnjo‘z avtom po cesti Križ -Prosek nepričakovano slabo, zaradi česar je zavozil s ceste in treščil v drevo. Jelini se je kmalu opomogel in se vrnil domov, vendar pa včeraj ni mogel več prestati bolečin; z rešilnim avtom se je odpravil v bolnišnico, kjer so ga zaradi udarca po glavi in prstem košu sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Okreval bo v dveh tednih. Mogočni Hindukuš. visoko in za vsakega plezalca zavidljivo gorovje, ki se vzpenja v centralni Aziji, na meji Afganistana in Prednje Indije, ie bila tema sinočnjega «torko-vega» večera Slovenskega kluba, ki ie predstavil številnemu občinstvu Staneta Belaka, član Planinskega društva iz Ljubljane in enega od udeležencev lanske slovenske odprave na ta azijski sedemtisočak. Predavatelj je z reportersko tan-kovestnostjo ter s predvajanjem nad dvesto krasnih barvnih diapozitivov. uvodoma povedal, da bi odprava, ki jo je denarno podrla ljubljanska Kreditna banka ter neko slovensko podjetje in ki je štela sedem članov, izkušenih planincev, z velikim številom najtežjih vzponov. morala po prvotnih načrtih preplezati gorovje Karakorum. Namera pa se jim je ponesrečila, ker jim pakistanske oblasti niso izdale zadevnega dovoljenja in tako so se nekako v zadnjem trenutku odločili za Hindukuš. Prvi del predavanja je Stane Belak posvetil vožnji iz Ljubljane pa do glavnega mesta Afganistana, Kabula, in tako prikazal tudi manj znane težave in dogodivščine, ki jih jem jezeru» in tTmjulčici* Pjotra Iljiča Čajkovskega ima pravljično vsebino, povzeto po pripovedki o Hrestaču T.A. Hoffmanna, in vsebini zelo ustrezna je bila koreografija Petipe in Ivanova, čeprav so jo nekoliko predelali Jack Carter, Andree’ H omar d in Vissili j Tru-noff, najbolj učinkovite in zelo o-kusne, posebno v prvem dejanju sc bile scene Aleksandra Benoisa. Celotni baletni ansambel se je še enkrat izkazal kot zelo uigrano glasbeno telo, kar je v skupnem nastopanju prišlo najbolj do izraza v drugem dejanju v znanem «cvetličnem valčku* in v ‘gran finalu’, levji delež aplavzov pa sta seveda odnesla solista večera Galina Savd-sova (kraljica vil) in Andre Pro-kovskg (Princ Hrestač), zelo prikupen je bil tudi nastop Lome Ro-gers (Clara), ter sploh vseh nastopajočih, tudi najmanjših plesalcev (gojencev in gojenk tržaške Ginna-stiche Triestine). Manj je žal navdušil orkester, ki je tokrat pod vodstvom Terenca Kerna izvajal znano partituro Čajkovskega (znano zlasti kot simfonično baletno suito) dokaj pod svojimi realnimi zmožnostmi, kar je odprava, kakršna je bila lanska že prišlo do izraza v uvodu (ki je slovenska srečuje na tako dolgi bil vse prej kot precizno in fili-poti, polni nevšečnosti «vsakdana»,: uransko izdelan briljanten uvod) in pa tudi polni doživetij, zlasti ob sploh v najbolj znanih odlomkih, srečanju s primitivizmom azijskega, kjer je manjkalo veliko preciznosti življenja na eni ter mogočnostjo lrt- uigranosti, ki smo je vajeni od muslimanskega gradbeništva na dru- \ tržaškega orkestra. Kljub vsemu gi stran. Bil je to res vesten pri- \ P° ie večer bil deležen kar naj-kaz mnogih šeg in navad, ki jih je | bolj navdušenega odobravanja, od-srednji vek, kot je sam predava- j lični solisti pa dolgotrajnega plo-telj poudaril, prinesel in ohranil do skanjo. Baletna predstava ’Hrestača današnjih dni. ne da bi se niti bo na sporedu še trikrat, solisti ter za ped kaj spremenilo. . del ansambla pa se bodo tržaškega «Hindukuš», ki v tamkajšnji go- občinstvu predstavili tudi v Gouno-vorici pomeni Mndujska smrU je dovK ,mer\ ^ausU. katere pna zajel drugi del Belakovega preda- »red/nva bo v sobnto v gledališču vanja. Ob prikazu krasnih diapozi- jv tivov in živi razlagi predavatelja, j - dn - so poslušalci lahko sledili dolgim ■ pripravam za vzpon na dva manjša • Danes ob 19. uri bo v študij-vrhova, pred dokončnim vzponom skem krožku »G. Salveminh (Kor na Hindukuš, gori Nadašah in Na- 20 Italia 12/2) odv. Guido Tiberini serčaserčuka, polnima vedno novih govoril o temi: «Locitev, ustava ir. novih užitkov, ki jih je narava i in referendum*. znala tako mojstrsko in neprimer- I .^v- Tiberinija bo predstavil prof. Ijivo ustvariti. Divio Pesante. Na koncu bo odv. Zadnji posnetki tega nadvse za- Tiberini odgovarjal na vprašanja. nimivega in res lepega predavanja j ----------- pa so bili posvečeni sedemtisočaku • Ravnateljstvo prevozne službe Hindukuša, na vrhu katerega sta j Acegata sporoča, da je bila 5. t.m. bili mimo avstrijske zastave, ko- spremenjena namestitev postajališč tere pripadniki so kot prvi dosegli! avtobusne proge št. 7 vzdolž Fur- vrh, meseca julija lani postavljeni tudi jugoslovanska in slovenska. Na kraju se je predavatelju Stanetu Belaka zahvalil predsednik kluba dr. VI. Turina in mu v imenu vseh prisotnih zaželel veliko uspeha za prihodnji vzpon, ki bo menda na Himalajo. _____________ i • Danes zvečer, ob 20. uri bo v i ljudskem domu »Marušič* proslava London Festival Ballet v Verdiju j 50-letnice ustanovitve KPI. Govoril bo deželni podtajnik Colli. lanske ceste in sicer: — postajališče na zahtevo pred poslopjem s hišno štev. 171/B je bilo prestavljeno pred hišno št. 169; — obnovljeno je bilo postajališče na zahtevo pred hišno štev. 261. Aretacije in prijave sodišču Predvčerajšnjim je leteči oddelek kvesture prijavil sodnim organom v priprtnem stanju 21-letnega avstrijskega državljana Petra Kohla zaradi tatvine, 25-letnega Maura Rig-gia -Bergamasa iz Ul. Raffineria 7 prav tako v priprtem stanju zaradi žalitve javnih funkcionarjev ter 27-letnega Franca Fiordelmonda iz Ul. Capitelli 5, ker ni prijavil orožja. Načelnik komisariata javne varnosti v Miljah pa je odredil aretacijo 30-letnega Itala Maura iz Ul. De Luca, katerega obtožujejo žalitve javnega funkcionarja. Lepa predstava baleta Hrestač V našem mestu je sinoči po krajšem premoru spet gostoval »London Festival Ballet», ki je tržaškemu občinstvu prav dobro znan, soj je v gledališču Verdi že večkrat nastopil. Kot se je zgodilo že pri vseh prejšnjih gostovanjih, je tudi na premierskem baletnem večeru bilo gledališče do kraja napolnjeno in občinstvo je z zelo sproščenim in navdušenim ploskanjem nagradilo odlične goste. London Festival Ballet je za svoje letošnje gostovanje izbral enega izmed najbolj znanih ’klasičnih’ baletov — »Hrestač* Pjotra Iljiča Čajkovskega, za katerega se skoraj čudno sliši, da je bila sinočnja uprizoritev novost za Trst (kar zasledimo tudi na koncertnih sporedih). »Hrestač*, zadnji daljši celovečerni balet po zLabod- Ob isti uri bo v ljudskem domu «Zvezda» v Podlonjerju predavanje o zdravstveni reformi, ki ga bo podala zdravnica Laura Weiss. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Vesna vabi mladince na predavanje »Odnosi med spoloma«, ki bo 11. 2. 1971 ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu. Predaval bo prof. Lado Rotar. • • * Prosvetno društvo »Slovenec« iz Rlcmanj priredi Prešernovo proslavo v soboto 13. t. m. ob 20.30. Razna obvestila Združenje staršev dijakov Drž. znan. liceja «Fr. Prešeren« bo imelo redno sejo danes, 10. t. m. ob 19. uri v šolskih prostorih. Odborniki pridite sigurno, ker je seja važna! Tajnica Acegrat - prebod na metan Jutri metan v drugem okraju Očrt drugega okraja itev 1237 plinskih naprav »metaniziranem* okraju a jutri (v četrtek) zjutraj, ri dni prej, kot je to do itni načrt. To pa pred di velikega števila zapos , kakor tudi zaradi dejan-delovanja zainteresiranih v, ki so omogočili zaključi skov na dom skoraj dsotnih je bilo le 2 odst.). bodo takoj pričela dela ditev 2932 naprav v dru-lem okraju, v katerem so ulice Abro, Antico, d’Alviano, Bat tera, Bazzarini, Don Bosco, Budrio, Caldana, Campanelle, Coppo, Co-stalunga, d’Alessio, de Almerigotti, della Vedova, Fachinetti, Fonte Op pia, Furlani, Gianelli, Grossich, del 1’Istria, Kobler, Lorenzetti, Modia no, Moise, Monfalcon, Fra P. Nal dini, Oliva, Orlandini, Pace, Patri zio, R inaldi, Stancovich, Ucekar, Ventura, Vincenti, Zarotti, Zorutti in področje Svete Marije Magdale ne Zgornje. To pomeni, da bodo 2486 potrošni kov že jutri popoldne obiskali tehniki podjetja SALP, ki jim bodo — kot smo že večkrat opozorili — nudili potrebna navodila o uporabi kuhalnikov do trenutka, ko bodo prilagojeni za uporabo metana. Na zložljivem listu napisana navodila bodo tehniki izročili vsakemu potrošniku. Sporočili jim bodo tudi da tum, ko jih bodo obiskali za opravo potrebnih del. Zvečer bo metan vpeljan v dovodno mrežo drugega okraja, kot se je že zgodilo v prvem. Podjetje zaupa v sodelovanje potrošnikov novega okraja, ki so za interesirani za prilagoditev svojih naprav, in jim priporoča, naj kolikor mogoče, spoštujejo domenek o informativnem obisku tehnikov. To je v izključno korist samih potrošnikov, ker bo tako mogoče opraviti potrebna dela čim hitreje in z najmanj nevšečnosti. Pri tem menimo, da je prav, če pojasnimo, da je uporaba naravnega plina (metana) v primerjavi z mestnim plinom, razmeroma var- nejša. Zaradi svojih fizikalnih in kemičnih značilnosti metan ni strupen, poleg tega pa mu namerno dodajo vonj, da se njegovo prisotnost pravočasno zazna. To pa seveda ne pomeni, da lahko potrošnik zanemarja običajne varnostne ukrepe, ki so nujni vsakokrat, ko gre za goriva. Predvsem je važno, da se potrošniki zavarujejo v tej prvi prehodni fazi in da strogo sledijo prejetim navodilom. Vsak nenormalni pojav naj takoj sporočijo na telefon 750555 GLASBENA MATICA TRST V petek, 12. februarja 1971 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma KONCERT SLOVENSKEGA TRIA ACI BERTONCELJ - klavir DEJAN BRAVNIČAR — violina CIRIL ŠKERJANEC - čelo Na sporedu bodo skladbe W. A. Mozarta, F. Schuberta In L. Van Beethovna. Vljudno vabljeni! Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Branislav Nušič KAJ BOJO REKLI LJUDJE Igra v štirih dejanjih v soboto, 13. tun. ob 20.30 ln v nedeljo, 14. t.m. ob 16. url (okoliški abonma) Avtobusi za okoliški abonma Avtobus št. 1: Trnovca 14.45, Prečnik 14.50, Cerovlije 14.55, Vižovlje 15 (križišče), Sesljan 15.05, Nabrežina 15.15, Prosek 15.20, Kontovel 15.20. Avtobus št. 2: Veliki Repen 14.40, Briščiki 14.45, Mali Repen 14.50, Zgonik 15., Salež 15.05, Sv. Križ 15.10. Prodaja vstopnic vsak dan od 12 do 14 ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav Rezervacije na tel. 734-265. PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN — Boljunec priredi: danes, 10. februarja ob 20.30 v prostorih osnovne šole Prešernovo proslavo z obširnim programom (recitacije, balet, tamburaški ansambel ln pevski zbor). Kot gosta bosta nastopila člana Slovenskega gledališča BOGDANA BRATUŽ ta ANTON PETJE ARCI — Magdalena Odbor za slovensko kulturno društvo Ljudski dom, Reška cesta 7 Danes, 10. t. m. ob 20. url PREŠERNOVA PROSLAVA O slovenskem kulturnem prazniku in zahtevah manjšine bo govorila učiteljica Devana Černič. S: di predvajanje filma «Kaplr Martin Čedermac« ln razgovor o bodočem delu, po-šolskem pouku itd. PROSVETNO DRUŠTVO »KRAŠKI DOM« na Repentabru priredi v četrtek, 11. t. m. ob 20.30 v prostorih nad občinsko kopalnico v Repnu Prešernovo proslavo s sledečim sporedom: 1. Govor. 2. Prešernove poezije recitira gledališki igralec Stane Raztresen. 3. Nastop domačega pevskega zbora »Srečko Kumar«. Vljudno vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL priredi v petek, 12. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na Proseku Prešernovo proslavo Sodelujejo pevski zbor Vasilij Mirk, proseška godba, Stane Raztresen s slovenskimi baladami ta romancami ter šolski otroci. Vljudno vabljeni vsi I KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE RINKO TOMAŽIČ V četrtek ob 20. uri v ljudskem domu v Ul. Capitolina 3 »Pričevanja o deležu slovenskih komunistov za ustanovitev in razvoj KPI v naših krajih*. Uvod bo prebrala Marija Bemetič, zatem pa bodo podali svoja pričevanja ustanovitelja KPI Anton Ukmar - Miro ter Ferdinand Ferjančič, zgodovinar Vid Vremec ter partizanska poveljnika Ivan Malalan in Peter Viola. Vstop je prost SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU VEČER POEZIJ DR. FRANCETA PREŠERNA pripovedujeta Mira Sardočeva in Stane Starešinič ob spremljavi kitarista prof. Stanka Preka v četrtek, 11, t.m. ob 20 .uri v Novi Gorici SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Jaka Štoka MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih danes, 10. t. m. ob 19.30 v Kranju Prosvetno društvo »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu — Trst V petek, 12. t. m. ob 20.30 v društveni dvorani gostovanje dramske skupine PD«TABOR» z Opčin s komedijo v treh dejanjih Branislava Nušiča ŽALUJOČI 0STAU Dvorana ogrevana! Vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE Strada di Guardiella 7, vabi člane In prijatelje na zanimivo predavanje MARIA MAGAJNE z naslivom • KRAŠKA O H C E T« opremljeno z barvnimi diapozitivi, ki bo 11. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Vas pričakujemo ! V NEDELJO, 21. FEBRUARJA od 18. ure naprej PLES V MASKAH ki ga priredi v BARKOVLJAN- SKEM DRUŠTVU Kvli Vabljeni člani m prijatelji! Včeraj-danes Danes, SREDA, 10. februarja DUŠAN Sonce vzide ob 7.i5 in zatone ob 17.23 — Dolžina dneva 10,08 — Luna vzide ob 1741 in zatone ob 7.20. Jutri, ČETRTEK, il februarja RADO Zaradi stavke uslužbencev včeraj ni bilo poročila o vremenu. HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9, februarja 1971 se je v Tr. stu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 11 oseb. Umrli so: 70-letn! Antonio Millo, 72-letna Giustina Stefandch vd. Brai-nlch, 71-letni Francesco Covacich, Sl. letni Mario Olivo, 5 dni star Mario Goina, 1 dan stara Barbara Sturman, 85-letni Eugenio Scitta, 75-letna Maria Moro por, Canino, 80-letna Ama. lla Piscaned vd, Ferluga, 79.letni Carlo Sivi, 41-letna Aliče Biioslavo por. Fichfach, DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13 do 16, ure) AlFAlabarda, Ul. Istrla 7, Al Ga. leno. Ul S Clllno 36 (Sv Ivan), de Leintenburg, Trg S. Giovannl 5. Miz. zan. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19 30 do 0.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gret. ta. Ul. Bonomea 93, Godina AITIGEA, Ginnastlca 6, S Luigl. Ul Fellugo 46 (Sv. Alojz) Gledališča VERDI V petek ob 21. uri je na sporedu druga predstava Čajkovskega ‘Hrestača« v izvedbi London Festival Balleta z istimi nastopajočimi kot pn včerajšnji prvi predstavi. Petkov nastop bo za red C v vseh prostorih. Za soboto, 13. t. m. pa je najavljena prva predstava Gounodove opere «Faust» za red A v vseh prostorih. Opero »Faust« bo dirigiral Anton Guadagno, v naslovni vlogi pa bo nastopil Umberto Grillt. V ostalih vlogah: basist Ruggero Raimondi (Me-fisto), sopranistka Adriana Malipoj1-te (Margherita), baritonist Renato Bruson (Valentino), mezzosopranistka Anita Caminada (Siebel), Bruna Ronchini in Vito Susca. Režiser Carlo Piccinato, scene v novi postavitvi Tito Varisco. V koreografskih vložkih (tokratna upr|Z ' ritev v Verdiju bo podana v celot partituri vključno z izvedbo »Valpu j gine noči«) bo sodeloval ansanw London Festival Balleta s prvim* plesalcema Galino Samtsovo in A " drejem Prokovskym. Koreografijo J zasnoval Nicolas Beriozoff. Zbor J uvežbal Gaetano Riccitelli. Začetek ob 20. uri. ’ Pri blagajni gledališča Verdi (jef 23988) se danes začenja prodaja vstopnic za prvo predstavo «Fausta» 1 za vse tri nastope londonskega 02 ta, ki bodo v petek ob 21. uri j red C v vseh prostorih), v nedelj • 14 ob 16 uri za dnevni red in v P ' nedeljek. 15. t. m. ob 21. uri za re B v parterju in ložah ter za red na galerijah in balkonih. Ta za“ j nastop je bil prvotno določen za febr. POLITEAMA ROSSETTI Občinstvu Politeama Rossetti se * komedijo «Vsako sredo« Američank Mariel Resnik, katere premiera “ drevi ob 20.30, nudi ponovno priložnost za srečanje s komedijskim talentom Gina Cervija, Andreine P>’ gnani, Paola Carlinija in Grafi*-1. Granata, štirih interpretov enega »aJ-večjih uspehov lanske sezone *vjo-kritosrčno lažnivci«. V New Y°rK je kritika ocenila «Vsako sredo« * naibolj zabavno komedijo sezone tudi v Italiji je doživela prodoren -speh. Gre za preprosto zgodbo, osi • njeno ne na klasični »trikotnik«, *' ko priljubi >en Fevedeauju, temveč n četverokotnik: dva zrela in dva mla. da para, ki se končno uskladita n najboljši način po vrsti dvoumno5-z vpletom trgovca z orožjem in V°F no na Daljnem vzhodu. Režija Mario Ferrero, scene Lu(ia" no Lucentini, glasba Riz Ortoiani-Predstave, ki so izven abonma'aj se bodo nadaljevale do nedelje. P blagajni v pasaži Protti pa so m0ŽP rezervacije do sobote. Abonenti sezono Teatra Stabile imajo znat popust. TEATHO STABILE Namesto najavljene predzadnje ® jsmih abonmajskih predstav, «Af ’ chin e la so’ granda farne«, bo Tea" Stabile uprizoril Goldonijevo ko® ’ dijo »Le Messere« v režiji GiovannJ Polija. Uprizorila jo bo stalna sk Pina 12 članov s sodelovanjem ^7 natelle Ceecarello in Anne Maest ■ Scene in kostumi Sergio d’Osmo, skupno z Giuliom Bosettijem varja za umetniško vodstvo g'e0 ltšča. Nazionaie 16/00 «11 silenzlo sl Paž* con la vita« cio. Eden 16.00 «Anonimo veneziano«, « rinda Bolkan. Tony Musante. . chnicolor. Prepovedano mladini P" 14. letom. Fenice 16.00 «La tigre di MomPraD' cen«. Technicolor. Grattacielo 16.00 «11 giardino dei ^ zl Contlni«, Lino Capoliccio, u mlnique Sanda, Komolo ValH- Excelslor 16.00 «11 gufo e la Sai, na«, Barbara Streisand, George . gal. Prepovedano mladini P01* letom. Ritz 15.30 «1 senza nome«, Alain ion«, G, M, Volorite, Yves Monta • Alabarda 16.30 «Nelle pieghe JeL čarne« Technicolor, Anna Ma Pierangell in Eieonora Rossi p ^ go. Prepovedano mladini P0<* letom, Filodrammatico 16.30 »Nel terrestre io vivo come Eva«. ^ chnicolor, K. Wolf, J. Abel. " povedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Colpo da 500 ml110 alla National Bank«. Cristallo 16.00 «Le castagne sono ha ne«, Glannl Morandi, Stefania sino. Technicolor. Capitol 16.30 «La carica del Darovi in prispevki V počastitev spomina pok, Paola Jankoviča darujeta Boži in Gigl Ta. gllapletra 2.000 lir za Glasbeno matico. Stefan Lovrečič daruje 2.000 lir za Solo - spomenik NOB v Cerknem, V počastitev spomina pok. Pao. la Jankoviča darujeta Milka in Sergij Milič 5.000 lir za pevski zbor «Ja. cobus Gallus«. V počastitev spomina pok, botra Josipa Biščaka daruje Vesna Glavlna 3.000 lir za športno združenje Bor. Namesto cvetja na grob pok. Paola Jankoviča darujeta Glorgio in Ani Kufersin 2.000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar, N.N. daruje 300.000 lir za šolo - spomenik NOB v Cerknem. V počastitev spomina pok. Paola Jankoviča daruje Alma žialašček 2.000 lir za šolo . spomenik yNOB v Cerknem. V isti namen daruje družina Vladimir Vo-dopivec 3.000 lir za Glasbeno matt. co. Tamara ln Darij Cupin darujeta namesto cvetja na prerani grob Jureta Tomšiča 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok Paola Jankoviča darujeta družini Blber in Stoka 5.000 lir za pevski zbor »Ja-cdbus Gallus«. V počastitev Paola Jankoviča darujeta družini Kodrič . Slškovtč 5.000 lir za Glasbeno matico. Norini prijatelji Offizia, Jogan, Jagodic ln Veljak sočustvujejo ob Izgubi očeta in darujejo 10.000 lir za Glasbeno matico. V isti namen daruje Silvana Va. Ioppi 2.000 lir za Glasbeno matico. 16.30 «La carica VValt Disnevev film. Sledi: ** no e 11 lupo«. Moderno 16.00 «L’eta del malesserft| Haidč Polttoff, Gabriele F^ni Technicolor. Prepovedano n1*3 pod 18. letom. et, Vittorio Veneto 16.30 «L’invasioh Lisa Gastoni. Technicolor. °r vedano mladini pod 18. letof0- , Ideale 16.00 «.Un tipo che mi J. P. Belmondo, Annie Gir* Technicolor. m Impero 16.00 «E1 Cid«, Charltoh ston, Sophla Loren. Technlc°10 ^ Astra 16.30 «Inghilterra nuda«. -j chnicolor. Prepovedano mladih' 18, letom. sj. Abbazia 16 00 «... e 1'Inghilterra ra dlstrutta«, G. Aubert. G-sard. ,l,n ec BANCA Dl CREDITO Dl TRIE* TRŽAŠKA KREDITNA BAN* TRST • Ulice F. Filzl « „ Tel 38101/380' opravil* vse bančne po*1* kupuje tujo v*W Včeralinji odkupni devize* ** Amerišk, dolar Kanadski dolar Brit. Sterling švic. frank Franc, frank Belg frank Hol. florint Nemška marka Avst Šiling Dinar 620, 590/ 1.475, 142/ 110/ Partizani in aktivisti NOB: apomnite ae Cerknega ! 9. februarja je umrla naša draga ANA CARLI vd. LEVZ Pogreb bo danes, 10. t. m. ob 14.30, lz cerkve v Tre® 6ah. Žalostno vest sporočajo: sin Claudio z ženo ta hčer1*1 ter vsi sorodniki. 1 T. F., Ul, Zonta 3, tel. 38006 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Znižana kazen kapitanu «Ut Eatisa» obtoženemu nenamernega brodoloma Ponoči 7. novembra pred tremi leti se je z ladjo zaril v koralne čeri pri Mozambiku Osojen mladenič, ki je stresel svojo jezo nad... izložbo trgovine z oblačili NA SESTANKU V PONEDELJEK ZVEČER , ***** tržaškim prizivnim sodiščem '“eds. Franz, tož. Tavella, zapisni-“ Viezzoli) se je včeraj moral slovarja« 50-ietni pomorski kapi-Ubaldo Solvesi iz Ul. di Roma-M §a j« tržaško kazensko J"0** meseca junija lani obsodi-saradi nenamernega brodoloma ,, *®ti zapora ter istočasno iz- reklo varnostni ukrep, po katerem —lijuep, po iiaie StolvesiUu bilo prepovedano m r*®? ^veh let opravljati kapitansko uzbo. Isti sodniki so mu tudi v “““ti odpustili zaporno kazen. J"0 dogodka je prišlo ponoči 7. “rvembra 1968, ko je ladja «Ut M je odplula iz meapedjsike-® Pristanišča 8. oktobra z nad 20 tonami raznega blaga, okrog '30 pluia po mozambiškem kana- trgovine z oblačili «Giovanni» v Ul. | soč lir globe, medtem ko so ga za-Ghega 6 in s pestjo razbil šipo. Ko I radi pomanjkanja dokazov oprostili so prihiteli agenti letečega oddelka | obtožbe poskusa tatvine, kvesture, jih je pričel na vse mo- lu in se pri mestu Basas v Indiji ter obtičala na koralnih če-Nekatere ladje, ki so prav te-rj* P*ule tam mimo, so pravočas-sprejele rad iotelegrafs ki klic na r*™6 ter tako v času rešile vso r^dko «ut Eatisa«, ladja pa se J® v nekaj urah potopila. Kapita-“Solvesija so tako dolžili nena-“^Pega brodoloma, ker je, kot "^jsnjuje utemeljitev razsodbe kasaškega sodišča z dne 4. junija , “Prišlo do brodoloma zaradi iegove nemarnosti in nepazljivosti«. ^ isti razsodbi je tudi rečeno, da Pitan ladje «ut Eatis«, kljub te-. da je bila ta opremljena z ra-jein. ki kaže na nevarnost 24 J daleč ter drugimi elektronski-aParati, ni podvzel zadostnih /“postnih ukrepov, ki naj bi pre-P^Ui zaritje ladje v korališče. Ka. I So’vesi pa je v ta namen de-’ da je prišlo do neke neprifoko-,Pe spremembe v morskih toko-. kar potrjuje tudi ladijski dnev-^'■ Poveljnika ladje so tudi dolžili, se ni potem ko so snravili na rro posadko ladje, nič zanimal Pomoč ladji, ki se je potapljala. včerajšnji razpravi je Solvesi r<*il že znane izjave. Javni toži-. dr. Tavella je predlagal zanj po-r?ltev prvostopne kazni, branilca j?®tnUa Flora iz Trsta ter Vin-jPtis \7l Genove pa sta se potego-® ža popolno oprostitev, v drugi, ^^ojeni stopnji pa za oprostitev ratit pomanjkanja dokazov. ^^^Ptki so po daljšem posvetu 2nis°VaH razs°dbo, s katero so bo kapitanu Solvesiju prvostop-seo(raZen dveh let zaP°ra m 8 me" p * žapora ter mu istočasno od-celotno zaporno kazen. Sod-jj. 50 obenem preklicali ukaz po teni prepovedi opravljanja kffipi- poklica • * • Na zatožni klopi tržaškega kazen-sodišča (preds. Raimondi, i • Učenci, zapisničarka Federici 1 sedel 24-letni Sergio De oj/1* 1* Milj, s trenutnim bivali-p.^J1 v Ul. Gozzi 6, ki so ga zaradi i&vnUSa tatv*ne> vinjenosti, žalitve “ka funkcionarja ter nespodob-govorjenja sodili po hitrem b^Vr0''' 5. februarja letos se je , Mattia predstavil v nekem ho-biu ^ Nabrežju in, kljub temu, da k te vratar jasno povedal, da je hn ^ oddano, trmasto zahteval so- goče načine žaliti, podikomisarja dr. Reo pa je celo udaril s pestjo v obraz. Pa tudi na kvesturi in pozneje v bolnišnici ga ni minila raz-borita jeza, ki jo je z žalitvami prenesel še na druge agente in bolničarje. Na včerajšnji razpravi je obtoženec sicer priznal, da je bil vinjen, zanikal pa je, da je poskušal krasti. «Bil sem tako vinjen,« je še pojasnil «da bi res ne bil mogel ukrasti ničesar. Tudi o drugih pripisanih mi Tatovi v avtošoli ACI Vse goriške politične stranke obsojajo fašistično divjanje Na Goriškem bodo razobesili protestni dvojezični plakat proti bombam v Catanzaru - Na vidiku druge skupne akcije - Obnavlja se protifašistična enotnost iz časov odporništva Na sedežu socialistične stranke v Gorici so se sestali v ponedeljek zvečer zastopniki vseh protifašističnih strank, da bi zavzeli skupno . ........... stališče do nevarne obnovitve fasi- Neznaru tatovi so predvčerajšnjim, stiČT) terorizma, ki se je prejš-ponoci vlomih v pisarno avtosrie^ tedeil spet izkazal z ££ riahjanskega avtomobilskega kluba atentatom ” Catanzaru Italije. na Trgu Duca degli Abruzzi in pobrali 60.395 lir, ki so bile namenjene za plačo uslužbenca. jugu To je že drugi tak sestanek v zadnjem času. Prvi je bil takoj po tržaških fašističnih izgredih. Ob ti-|sti priliki so politične stranke naše ! pokrajine z izjemo desničarjev iz- ki Opekel se je z varilnim aparatom Med delov z varilnim aparatom | dale skupni dvojezični plakat, v ladjedelnici Sv. Marka se je 54- j .je obsojal fašistične divjanje. ’ . . ... - . ,, letni Antonio ManneUa iz Genove, Tudi ob tej priliki bodo politične dejanjih, se ne spominjam mčesar«. i kj trenutno stanuje v Trstu v Ul. stranke na Goriškem izdale dvoie-Sodniki so ga spoznali za krivega I Vigo, hudo opeke’ po rokah. V bol- žični plakat, ki bo razširjen v vsei rvi*xr\.rvc+i •falitino iotmAcrfl furnir r»ir\. I. --- __ • i _ -< • _i J vinjenosti, žalitve javnega funkcio-1 nišnici, kamor se je zatekel z ladje-narja ter nespodobnega govorjenja j delniškim • rešilnim avtom, so ga s in ga v ta namen obsodili na 4 | prognozo okrevanja v 10 dneh spre-mesece in 10 dni zapora ter 12 ti- * jeli na dermatološkem oddelku. iiiiiiiimiiiinimmiiiiiimmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiu SHODI KPI ZA RAJONSKE K0NZULTE V Padričah in Podlonjerju imenovani krajevni svetovalci V Padričah so odobrili pismo predsedniku vlade Colombu, v katerem zahtevajo, naj sprejme delegacijo vseh Slovencev 1,^*1 minut pred prihodom po-oddaliii. Svojo Jezo je tako *ten s*°v r>a se je mladenič neievo- 'casneje stresel nad... Izložbo V Padričah je v soboto zvečer bil shod komunistov in simpatizerjev stranke. Proslavili so 50-letnico ustanovitve partije. Poseben poudarek je govornik, poslanec Albin Škerk, dal pobudam za zakonsko rešitev manjšinskega vprašanja pri nas ter skrbi komunistov za narod nostno problematiko. Pri tem se je dotaknil skupne pobude vseh Slovencev do ministrskega predsednika posl. Emilia Colomba, ki pa na poslano resolucijo ni niti odgovoril. Ob koncu razprave so prisotni sprejeli pismo poslancu Colombu, ki je predsednik vlade, in predsednikoma senata in poslanske zbornice Fanfaniju in Pertiniju. V pismu predsedniku vlade zahtevajo, naj sprejme delegacijo vseh Slovencev, ki mu bo obrazložila zahteve slovenskega prebivalstva, v pismu odgovornim za delo poslanske zbornice in senata pa zahtevajo Padrl-čarji, naj bi se o zakonskem osnutku poslancev KPI čimprej razpravljalo, •* . Po razpravi o tej točki dnevnega reda so prisotni poslušali poročilo občinskega svetovalca Dolfija Wil-helma o rajonskih konzultah, ki se ravnokar snujejo. Tudi na opensko-bazovskem Krasu bo v najkrajšem času ustanovljena konzulta, ki bo predstavljala člen med prebivalstvom in občinsko upravo, bistveni sestavni del decentralizacije občinske uprave. Prisotni so odobrili imenovanje vaškega predstavnika, ki je na razpolago KPI. To bo domačin Josip Žagar. Shod za imenovanje predstavnika v svetoivansko rajonsko konzulto so imeli pretekli torek tudi v Podlonjerju. O pomenu rajonskih konzuli; je spregovoril občinski svetovalec KPI Claudio Tonel, nakar se je razvnela razprava o tem, kdo naj predstavlja Podlonjer v bodoči konzulti. Prisotni so se zedinili okoli ime- tiiaika latiigattoA TRSI - Ulica sv. Frančiška 20 - Telefon 61-792 IZKORISTITI KNJIŽNI SEJEM 40 50°/» POPUSTA tudi na PLOŠČAH - T. ... 1 . v. . . vami v sosednji Beneški Sloveniji Prav o tem območlu Je bilo na seji tudi na)več govora. Govorili so na primer o IzseUevanlu iz Benečlle, revščini tega območja in o drugih ter »Jesen*; kot solist je v obeh nastopil violinist Žarko Hrvatič Po proslavi, ki se je je udeležilo veliko število ljudi in med niimi pred sednik občinske skupščine Nova Go- rica Rudi Simac, podpredsednik dr. Vinko Mozetič, tajnik Cvetko Vidmar, zvezni in republiški poslanci, predstavniki okrožnega in občinskega sodišča ter kulturni delavci iz Nove Gorice, je predsednik občinske skupščine priredil zakusko, na katero je poleg drugih gostov povabil tudi člane orkestra Glasbene matice in se zadržal z njimi v razgovoru. Vesti iz Tržiča Jutri ob 18. uri oo obiskalo 8 županov tržiškega okraja bolnišnico v Tržiču, da bi se z vodstvom te ustanove pogovorili o problemih bolnišnice v okviru d-želnega programa za dravstvo. Za sestanek so zaprosili župani, ki so se o tem pogovorili že na svojem zadnjem sestanku. Seja občinskega sveta se bo nadaljevala danes zvečer ob 20.30, da bi nadaljevali z razpravo o še nerešenih problemih, ki so na dnevnem redu. Tržiška KD je na svojem včerajšnjem posvetu sklenila, da se bo sporazumela s pokrajinskim in deželnim vodstvom za pripravo vrste zborovanj in predavanj, kjer naj bi seznanili širšo javnost s fašističnimi nasilji in izzivanji ter se pogovorili o ukrepih, ki jih bodo podvzeli proti takemu nasilju. Koncert v Foglianu priredi v petek zvečer v tamkajšnji kinodvorani moški pevski zbor »Ernest Grion* iz Tržiča. Dobiček prireditve je namenjen krajevni organizaciji krvodajalcev. Ogenj v Podgorl Zaradi pregrete peči je nastal o-genj v hiši bratov Hvalič v Pod-gori, Ulica Monte Calvaria 12. O-krog poldne so poklicali goriške gasilce, ki so v kratkem času odstranili nevarnost požara. Škodo cenijo okrog 20.000 lir, ki pa je krita z zavarovalnino. Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-3pouenik v Cerknem vlogo Gorice, da z izvedbo ustrez-. la režijske stroške in uvedla pri-nih infrastruktur okrepi mednarod- merno progresivno obdavčenje. ne izmenjave z vedno bolj intenzivnimi odnosi s sosednjimi deželami tako na gospodarskem, socialnem in na kulturnem področju. Potem ko ugotovi potrebo aktivne politike pri izvajanju čl. 167 in sodelovanja s pokrajinsko upravo, se občinski svet z resolucijo obvezuje, da bo poiskal potrebna finančna sredstva za gradnjo šolskih struktur, s posebnim ozirom na obvezne šole na novih mestnih področjih in pa kar se .tiče gradnje šol s slovenskim učnim jezikom. Obenem se priporoča pospešitev izvedbe rajonskih svetov, ki bodo demokratičen štrument za sodelovanje občanov pri občinskih zadevah. V dokumentu se priznava korist sestave večletnega občinskega proračuna ter se izraža odobritev občinskega proračuna za: 1971 'kbt' d-' snova politične volje,, ki naj se razvije v prihodnjih letih. Obenem se potrjuje obveza občinske uprave kar se tiče izvedbe gradbenega in socialnega programa ob vedno večji udeležbi občanov pri civilnem, političnem, sindikalnem, športnem in kulturnem delovanju. Ta resolucija je bila dana na glasovanje v dveh delih; za prvega, ki govori o upravičenosti primanjkljaja zaradi izvedbe del, ki so predvidena v programu je glasovalo 22 svetovalcev leve sredine, proti pa 7 (KPI, PSIUP, PLI in MSI); v drugem delu kjer so bili vnešeni tudi nekateri dodatki, ki govore o zaščiti delavcev na njihovem delovnem mestu in ki sta jih predlagala Pirella (PSIUP) in odv. Bat-tello (KPI) pa so glasovali «za» tudi KPI in PSIUP ter je ta del prejel 25 glasov in 4 so bili proti (MSI in PLI); v tem delu je govor tudi o slovenski manjšini. Vse ostale resolucije ki govore o odprtju otroških jasli v Gorici (K Pl), o davčni reformi (KPI), o avtobusih (KPI), o javnem zdravju (KPI) o izgradnji dijaškega do ma (KPI) o gradbeni krizi (PSI UP); o gradnji slovenskih šol (SDZ) o mestni snagi (PLI) in še debata od MSI, niso prišle v poštev, ker je večina glasovala proti. Dodamo naj še, da je v davčnih zadevah občinski svet zavzel stališče za pospešitev davčne reforme, ki naj bi poenostavila in racionalizirala sedanji sistem, zniža- Z izglasovanjem resolucije je bil rešen glavni problem te seje, ki je trajala tudi tokrat do polnoči in čez. Izvoljen nov odbor jestvinarjev CISL Včeraj so v Gorici izvolili nov odbor sindikata delavcev industrije jestvin, ki deluje v sklopu sindikata CISL. V tem odboru so zastopniki vseh tovarn, ki delujejo na tem področju. Podoben sestanek so imeli pred dnevi delavci podobne kategorije, ki so včlanjeni v CGIL. Čez nekaj dni bo prišlo do skupnega sestanka elanov dveh sindikatov za skupno platformo v nadaljnji sindikalni akciji. Dan patronatov Sindikalne organizacije patronatov INČA, INAS, ITAL in ACLI v Gorici bodo v okviru vsedržavnega dneva patronatov dne 13. t. m. tudi praznovali ta dan. Da bi seznanili prizadete delavce in druge o koristnem delovanju patronatov ter o dejstvu, da je v njihovem interesu obrniti se do njih v svojih zadevah za posredovanje pri socialnem skrbstvu o najrazličnejših sindikalnih zadevah, bodo patronati pripravili jutri, v četrtek, tiskovno konferenco, da bi preko tiska obvestili vse prizadete v kakšnih primerih je priporočljivo, da se obrnejo do njih in kako jim patronati lahko uspešno pomagajo. Požar v Moraru Včeraj zjutraj še pred 8. uro so Poklicali goriške gasilce v Moraro, kjer je začelo goreti v hiši v Ul. Mameli 4, ki je last Tržačana Ar-manda Lantschnerja in v kateri nihče ne stanuje. Sosedje so opazili dim, ki je uhajal skozi okna in so dali alarm. Gasilci so imeli skoro štiri ure dela, preden so bili kos ognju, ki je uničil nekaj pohištva, vrata in drugo: škodo so ocenili na okrog pol milijona lir. Domnevajo, da je ogenj povzročil kratek stik. llliuiiiimiii„ii,i,m„„,IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||M||llmniI|(||1|||||||1|1|(|||||||(M1||| iiiiiiiim,„„„„„„„„„ 22. FEBRUARJA LETOS risala življenje in delo Franceta Prešerna na poljuden in preprost način, da so lahko vsi prisotni doumeli veličino tega velikega genija. Domači foto klub je med predavanjem prikazal diapozitive o krajih, v katerih je pesnik živel, Nastja Zavadlav, Katjuša Osbat, E. Nanutova, M. Hoban, M. Tabaj in A. Hoban pa so lepo podali nekaj Prešernovih pesmi in sicer »Slovo od mladosti*, »Vrba*, »O železni cesti*, «Na pepelično jutro*, ter »Memento mori*. Prireditev je zaključil moški pevski zbor društva, ki ga vodi Ciril Silič ter zapel nekaj pesmi, med katerimi «Tam na vrtu ...» in zaključil z vedno lepo Prešernovo «Zdravljico». Po tem kulturnem delu se je nadaljevala prosta zabava in petje ob pogrnjenih mizah v spodnjih gostinskih prostorih. Štipendija za slovensko dijakinjo Na sedežu zveze industrijcev v Gorici so ta dni podelili 27 šolskih štipendij iz sklada Tognella in Sha-pira za dijake industrijskih in trgovskih šol na Goriškem. 9 štipendij je bilo po 100.000 lir, 18 pa po 50.000 in med temi je prejela štipendijo tudi Lidija Petejan, dijakinja slovenskega trgovskega zavoda v Gorici. Prešernova proslava v petek v Gabrjah V Gabrjah po v petek 12. t. m. Prešernova proslava. Prireja jo prosvetno društvo »Skala* v prostorih domače osnovne šole. Na proslavi bodo s delovali gojenci Slovenskega dijaškega doma iz Gorice ter pevski zbor društva »Briški grič* iz Števerjana. Odbor društva vabi vse domačine k obilni udeležbi. Tudi na Goriškem ne bo kruha zaradi stavke pekovskih delavcev V Rimu niso dosegli sporazuma za obnovitev delovne pogodbe te kategorije . Sinoči je bil v Gorici sestanek pekovskih delavcev Smo pred stavko pekovskih delavcev? Vesta iz sindikalnih krogov to potrjujejo. Delovna pogodba za pekovske delavce .je namreč veljala do 31. decembra lana, v Rimu so bila med zastopniki delodajalcev in delavcev pogajanja: odgovor delodajalcev, Id je bil dan 3. februarja, ne zadovoljuje sindikalnih voditeljev. Sindikati zahtevajo 40-urni delovni teden: nasprotna stran ponuja 44-umi delovni teden. Sindikati hočejo 14. plačo: delodajalci želijo da bi do te prišlo polagoma v ne-kaj_ letih. Poleg teh dveh najvažnejših zahtev so še nekatere druge normativnega značaja. Tudi pri trii ni bil dosežen sporazum. Zaradi tega so tri vsedržavne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIT. napovedale generalno stavko pe kovskih delavcev za 22. februar Namen sindikatov je tudi nadalje vati s to stavko če ne bd prišlo do sporazuma. V zvezi s tem so imeli 'sinoči na sedežu delavske zbornice v Gorici skupni sestanek vseh pekovskih delavcev. Razpravljali so o novicah iz Rima. Sestanek je bil pozno zvečer, zaradi tega ne vemo za zaključke. Vsekakor se nam obeta pomanjkanje kruha, če ne bo prej prišlo do sporazuma. Iz goriškega matičnega urada 8. in 9. februarja t. 1. se je v Gorici rodilo 8 otrok, 6 oseb pa je umrlo. Rodili so se: Irene Cecutta, Cri-stina Stoppari, Gabriella Bubacco, Denis Pacorini, Monica Buffin, Ta-nia Gurtner, Andrea Ladillo, Sabina Zavadlav, Raffaele Alt. Umrli so: 81-letna upokojenka Marija Devetak vd. Černič: 52-letna gospodinja Palmira Bon por. Zam-boni; 76-letni upokojenec Stefano Tauceri; 62-letni učitelj Luigi Co-lautti; 64-letni upokojenec Daniele Toso; 38-letni delavec Giorgio Ti-nella. VERDI: 17.15 «Le coppie«. CORSO: 17.15 «La figiia di Ryan», R. Mitchum in S. Miles. Ameriški kimemaskope v barvah; mladini pob 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO: 17.15—22.00: «A-nonimo Veneziano«, F. Bolkan in T. Musante; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA: 17.15—21.30 «Adios grin. go«, G. Gemma in E. Stewart, ital. kinemaskope v barvah. CENTRALE: 17.00—21.30 «DueUo di aquile», K. Randali in C. Crane, angleški barvni film. / rž id EXCELSIOR: 16.00 «Brevi gloml selvaggu, barvni film. FRINC1PE: 17.30 «Quarta parete«, P. Lawford in H. Prevos. Barvni film. AZZURRO: 17.30 «Circolo vtzloso«, R. Mood in M. Hyer. SAN MICHELE: 14.00 «Le stelle sl vedomo di giomo«, J. Gamer. ;\ovu Gorica SOČA (Nova Gorica): «Sedem žena za sedem kavbojev«, ameriški barvni film —ob 18. in 20. KANAL: «48 ur do smrti«, mah.-amer. barvni film — ob 19.30. SVOBODA: ((Kapetan Umebesr*, nemški barvni film - ob 18. in 20. DESKLE: ((Neznosna leta«, amer. barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: «Pokol v Fantom Hillu«, amer. barvni film — ob 19.30. RENČE: ((Diplomat«, amer. barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponori dežurna lekarna Cristofoletti, Piazza Vittoria 14, tel. 2972. V TRŽIČU Danes ves dan in ponori Je odprta lekarna «A1 Redentore«, dr. de Nordis. Ul Rosselli 23, tri 72340. nega ZAHVALA Vsem, ki so nam stali ob strani ob izgubi našega ljublje- JURETA TOMŠIČA še enlarat prav iskrena hvala, še posebno se aahvaljudamo športnemu društvu «DOM», SPZ v Gorici, pevcem, govorniku, t. duhovščini in darovalcem cvetja. ŽALUJOČA DRUŽINA TOMŠIČ V Gorici, 10. februarje 1971. Božidar Borko 75-letnik Po strumni pokončnosti in mladostnem koraku bi mu ne mogli prisoditi, da si je naprtil na ramena že sedem križev in pol. Božidar Borko je zaslovel med nami kot kulturni delavec, časnikar, publicist, esejist, kritik, urednik in prevajalec. Le redkim je bilo usojeno da bi mu bila v notranjščino vsajena tako neizčrpna studioznost in da bi se mu bilo pero tako trdno zaraslo med prste. Lepoto našega Podravja je uzrl prvič 2. februarja 1896. Bilo je to v kmečkem domu na Kogu pri Središču ob Dravi. Na mladega, znatiželjnega Borka je neprijetno vplival dogodek, ko je železniški uradnik opsoval njegovega očeta, ker je želel vozovnico za vožnjo v Maribor v slovenščini. Ni naključje, da je Borko rajši študiral na gimnaziji v Varaždinu in Zagrebu kakor pa v tedaj nemškutarskem Mariboru. Dvojna gibalna sila je usmerjala osrednjo življenjsko pozornost našega slavljenca: zamaknjenost v notranjo lepoto knjige in strast kulturnega pisanja. Oba dejavnika sta začrtala slavljencu plodno, ustvarjalno življenjsko pot. Knjige so mu oblikovale nenavadno razgledanost na vse strani. V knjigi je B. Borko videl posodo lepote in misli. S peresom je izražal svoje občutke iv presojo. Njegova knjiga «Na razpotjih časa*, ki je izšla l. 1862 in ki so v njej natisnjeni izbrani eseji in feljtoni, pomeni po obsegu le skromen odblesk njegovih obsežnih, bogatih publicističnih dosežkov. Po končanem študiju ga je potegnilo v vrtinec časnikarskega dela. Spretno in plodno je sukal svoje časnikarsko pero najprej pri Murski straži», nato pri mariborskem dnevniku *Tabor» in pri ljubljanskem "Jutru*. Mojstrsko je urejeval «Jutrovo» odlično kulturno rubriko. Kdor jo je vestno spremljal, je bil sproti obveščen o vseh sodobnih kulturnih tokovih, v prvi vrsti seveda na Slovenskem in pri slovanskih narodih, predvsem v češkoslovaški republiki, saj je imel Borko stalne stike z uglednimi češkimi in slovaškimi pisatelji ter publicisti. Visoko kvaliteto uredniške rutine si je pridobil kot zvest učenec češke in francoske časnikarske šole. Kot publicist je sodeloval slavljenec s svojimi prispevki, kritikami, eseji in recenzijami tudi pri Srbskem književnem glasniku in pri Savremeniku, seveda tudi pri Ljubljanskem zvonu in mariborskih Novih obzorjih. Tu ne bi smeli prezreti, da je prispeval mladi Borko svoje prve članke uredništvom nekaterih zagrebških časnikov. Znanje raznih slovanskih jezikov ter nemščine, francoščine in italijanščine ga je usposobilo za odličnega prevajalca. Kot nestor naših prevajalcev je bil vrsto let predsednik Društva književnih prevajalcev Slovenije. Kot član Društva slovenskih pisateljev sodeluje zelo prizadevno v komisiji za kulturne zveze s tujino. Svojo kulturno pobudnost je po osvoboditvi živahno razvijal v uredniškem kolegiju Slovenskega knjižnega zavoda. Glede na njegovo splošno kulturno razgledanost je bil v prvem desetletju delovanja »Ljubljanski festival» izvoljen v njegov upravni odbor in programsko komisijo. V tem krogu je s svojimi zdravimi umetniškimi pogledi mnogo prispeval k predor-nim uspehom ob prireditvah v očarljivem okolju naših čudovito lepih ljubljanskih Križank Še in še bi se lahko razpisal ob slavljenčevi svetli podobi, o njegovi človeško topli in strpni komunikativnosti, o nenehni delamosti, ki ne pozna počitnic, nadalje o vzornem kulturnem odnosu do sočloveka, o globoko vraščenem smislu za lepoto, pravičnost in dobroto. Čestitkam ob 75-letnici pridružujemo še željo, da bi bila Božidarju Borku ohranjena mladostna ustvarjalnost na njegovi nadaljnji življenjski poti, posvečeni razdajajočemu se pričevanju lepote in resnice. FRAN VATOVEC OB STOLETNICI ROJSTVA FRANA ŠALEŠKEGA FINŽGARJA V Doslovčah so odprli pisateljevo rojstno hišo Njegova življenjska pot in povezanost z ljudstvom Finžgar, slikan ob njegovi 90-Ietnici V ponedeljek so na Prešernov | Strici, ki so bili prevedeni v če-dan, v Doslovčah .ia Gorenjskem, I ščino, francoščino, angleščino in v rojstnem kraju Frana Šaleškega Finžgarja, odprli pisateljevo prenoveljeno rojstno hišo. Slavnostni nagovor je imel predsednik odbora za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše Jože Varl. Po osmih letih pnzadevanja je jeseniška javnost Končno dosegla svoj smoter dan pred stoletnico rojstva tega slovenskega pisatelja in devet let po njegovi smrti. Finžgar je bil nedvomno eden izmed najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev, predvsem zaradi svoje povezanosti z ljudstvom. To poznavanje slovenskega ljudstva mu je omogočal že poklic sam. saj je Finžgar služboval najprej kot kaplan v Bohinjski Bistrici, na Jesenicah, v Kočevju, v Idriji, pri Sv. Joštu in v Škofji Loki, kot kurat v prisilni delavnici v Ljubljani, kot župnik v Želimljem pod Turjakom v Sori pri Medvodah in končno kot župnik v trnovski fari v Ljubljani. Kot sin revnega kajžarja se je Finžgar rodil 9. febr. 1871 v Doslovčah, v fari, ki je Slovencem dala mnogo velikih osebnosti od Jerneja Knaflja m čebelarja Antona Janše, Franceta Prešerna in Matije Čopa do Janeza Jalna. Med službovanjem v Sori pri Medvodah se je Finžgar popolnoma strnil z ljudstvom in spoznal napake in vrline naših ljudi. V svojih delih se je dotaknil vseh plasti prebivalstva od ene izmed prvih objavljenih črtic Pri Kleindnčku, v kateri opisuje vaškega čebelarja Jn samotarja, do črtic o malomeščanstvu in celo plemstvu, ki jih je objavljal v Domu in svetu, do kmečkih povesti, v Mohorjevem koledarju. Na Krekovo pobudo je celo napisal socialni roman Iz modernega sveta o industrijskem delavstvu pri nas. Nedvomno je pjegovo najbolj brano delo Pod svobodnim soncem, ki je krepilo v letih pred prvo svetovno vojno narodnega duha, v prikazovanju nasprotja med dvema svetovoma: svobodoljubnimi Sloveni in oblastnim Bizancem. Delo je doslej doživelo že več kot deset izdaj. Svoje najboljše stvari pa je ustvaril s prikazovanjem kmečkega življenja. Če je morda njegova težnja po prevzgoji nekoliko preočitna, imajo vendar novele, kot je n.pr. Dekla Ančka, to vrednost, da so vse osebe življenjske in nič papirnate. Vrh njegove ustvarjalnosti pomeni nedokončana povest Prerokovana. V času, ko je z drugimi doživljal strahote vojne je Finžgar dozorel kot človek in umetnik. Da bi se izognil cenzuri se je zatekel v preteklost in objavil Kroniko gospoda Urbana. V njej osebe, ki so živele v času zadnjega leta francoske okupacije, pripoveduje, kako jih je vojna prizadela. Po prvi svetovni vojni se je pisatelj vrnil h kmečki povesti in tako sta nastali Beli ženin in nemščino. Vzporedno s prozo se je Finžgar ukvarjal tudi z odrskimi deli, ki so na naših odrih še vedno priljubljena. S svojimi ljudskimi igrami je želel ljudstvo najbolj neposredno vzgajati. Prvo bolj znano odrsko delo je Divji lovec, ki ga je napisal leta 1902, deset let kasneje pa je nastala drama Naša kri iz misli, da bi odrsko utelesil idejo neizčrpne moči in odpornosti našega človeka proti tujcem in hkrati idejo o prihodnosti s slovanskim jugom. Po obeh romantičnih dramah, se je Finžgar spoprijel z realistično ljudsko zgodbo Veriga. Višek v svoji dramatski ustvarjalnosti pa je dosegel z Razvalino življenja, v kateri je uresničil dosledni realizem vsakdanjega življenja. Znane so tudi Finžgarjeve mladinske povesti od Študent naj bo, do Gospoda Hudournika, Maka-lonce, Iz mladih dni in Leta mojega popotovanja. Izidor Cankar je o njem dejal, da je izvrševal Levstikov program s trditvami, da je treba pisati tako, «da narod spozna v povesti samega sebe* in da mora umetnik biti «most med ljudstvom in inteligenco*. Da je Finžgar v sedemdesetih letih svojega ustvarjanja živel sredi življenja in pisal za vse, ne le za izbrance ali samo za preprosto ljudstvo, je dokazal tudi njegov pogreb pred devetimi leti, ko je spomin velikega slovenskega pisatelja počastilo na tisoče in tisoče ljudi. iiiaiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiniii PO DOLGEM BOJU ZA ENAKOPRAVNOST Švicarke so si priborile volilno pravico Veiidar ne bodo v nekaterih kantonih še imele pravice glasovati o kantonalnih zadevah lakaj je bilo potrebno razvrednotenje dinarja in kaj se od njega pričakuje v Ce se cene blaga in storitev, ki neposredno vplivajo na življenjsko raven, ne bodo povečale več kakor za 11 odstotkov, če se bosta uvoz in izvoz gibala v predvidenih mejah, bo razvrednotenje dinarja izpolnilo pričakovanje V nedeljo je bil v Švici referendum za priznanje volilne pravice ženskam. Po dolgem boju so si ženske končno priborile to pravico. Število držav, ki odrekajo ženskam to pravico, se je s tem ponovno zmanjšalo. 28. februarja pa bodo o tem glasovali v mali kneževini Liechtenstein, ki je tesno povezana s Švico. Domneva se, da bo ta kneževina sledila Švici. Pobudo za referendum je dala vlada in pozvala volivce, naj odobrijo revizijo ustave. Udeležba na volitvah je bila 57-odstotna. Skupno se je 621.403 švicarskih volivcev izreklo za popolno volilno enakopravnost žensk, proti tej enakopravnosti pa je glasovalo 323.596 volivcev. Nasprotniki ženske volilne pravice so imeli večino v šestih in pol od 22 švicarskih kantonov. Po švicarskih zakonih postane zakon veljaven, če dobi večino na referendumu. V kantonih, kjer so nasprotniki ženske volilne pravice dobili večino, bodo ženske imele volilno pravico samo glede vprašanj, ki se tičejo vse države, glede kantonalnih in občinskih zadev pa ne bodo imele volilne pravice. Da je bil predlog zvezne vlade o volilni enakopravnosti žensk sprejet, je vplivalo več dejavnikov, predvsem so to mladi ljudje s svojim naprednim mišljenjem, dejstvo, da je v Švici zaposlenih nad 40 odst. žensk, in pa pozitivne izkušnje z dejavnostjo žensk, ki so v osmih kantonih imele že od enega do dvanajst let volilno pravico za odločanje v kantonalnih in občinskih zadevah. Značilno pa je, da so se proti ženski volilni pravici zavzemali ne samo moški, temveč tudi razna ženska združenja, ki so bila mnenja, da bi ženska z uveljavitvijo politične enakopravnosti izgubila svoj položaj v družini in pri vzgoji otrok. Sedaj nimajo ženske volilne pravice še v naslednjih državah: v Jordaniji, Jemenu, Saudovi Arabiji, Kuvajtu, Nigeriji in Liechtensteinu. Prejšnji teden je glavni tajnik OZN U Tant v svojem letnem poročilu o političnih pravicah žensk ugotovil, da v sedmih državah od 140, kolikor je članic OZN, ženske še vedno nimajo volilne pravice. Sedaj jih je ostalo še šest. Švica bo sedaj lahko zahtevala pristop k evropski konvenciji o človeških pravicah. V nedeljo, 24. januarja je stopil v veljavo novi tečaj dinarja. Zvezni izvršni svet je, po posvetovanju in soglasjo s predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov, soglasno sprejel sklep o novi pariteti dinarja: 15 dinarjev za dolar. To je četrto razvrednotenje dinarja po vojni. Prvo je bilo 1952, ko je bil določen tečaj 300 dinarjev za dolar. Drugo zmanjšanje vrednosti dinarja je bilo 1961, ko je bil utrjen tečaj 750 dinarjev za dolar Z gospodarsko reformo 1965 je bila določena nova pariteta 1250 dinarjev za dolar, oziroma 12,50 novega dinarja za dolar. Naše bralce verjetno zanima, zakaj je bil dinar razvrednoten, kaj se od tega važnega, dolgo pripravljenega ukrepa jugoslovanske vlade pričakuje, kakšne bodo posledice razvrednotenja. Prve tri razvrednotenja dinarja so izvedli, ker je bil tečaj dinarja nerealno utrjen v odnosu na ostale konvertibilne valute, podobno kot v vseh vzhodnoevropskih državah, katerih valute niso konvertibilne, t.j. se ne morejo svobodno nositi iz države in menjati. Uradni, od sovjetske vlade utrjeni tečaj rublja je n.pr. 1:1,10 v odnosu na dolar, t.j. vrednost rublja je za 10% večja od dolarja. Po tej pariteti se menjajo tuje valute v Sovjetski zvezi. Kakšna je stvarna vrednost rublja, je veliko vprašanje. Uradni tečaj romunskega leja, določen na osnovi paritete rublja, je bil do razvrednotenja dinarja 1 lej za 85 starih dinarjev. V Jugoslaviji pa je bilo mogoče kupiti od Romunije leje za 30 in celo za 25 starih dinarjev. Kaj je torej prava, stvarna vrednost denarja sploh? To je njegova kupna moč, kaj se lahko za denar kupi. Romunom, ki prihajajo v Jugoslavijo, se izplača zamenjati lej za trikrat ceneje kot je uradni tečaj, ker lahko v Jugoslaviji kupijo za dinarje še vedno ceneje to, kar potrebujejo, kot pa doma. Stvarni tečaj vsake valute je torej tečaj, ki je usklajen s cenami doma in na tujem trgu. Z gospodarsko reformo 1965 je bil določen realen tečaj dinarja 12,5 novega dinarja za dolar. Po tem tečaju se je lahko dinar več let menjal, čeprav ni bil uradno konvertibilen v tujini. Tečaj je, seveda, nihal odvisno od ponudbe in povpraševanja. V Ziirichu n.pr., kjer je bila ponudba občutno manjša kot v Trstu, je bil tečaj zelo blizu uradnemu. V Trstu je bil zaradi velike ponudi« s strani Jugoslovanov, ki prihajajo v Trst, večkrat nerealno nižji od uradnega. Zadnja leta, posebno pa lani, je tako zaradi povečane gospodarske dejavnosti, povečanja povpraševanja, vedno večje možnosti nabav tako v tujini kot doma na kredit nastala neskladnost med ponudbo in povpraševanjem. Večje povpraševanje po blagu od razpoložljivega na trgu je imelo za posledico povečanje cen. Možnost prodaje na domačem trgu po višjih cenah je zmanjšalo zanimanje podjetij za izvoz, po drugi strani pa je to stanje spodbujalo domača podjetja na večji uvoz, posebno reprodukcijskega materiala (surovin), ki je bil lani za okrog 6,6 milijarde večji kot v 1. 1969! Rezultat je bil, da ie bil lani primanjkljaj trgovske bilance za 1,2 milijarde dinarjev nasproti okrog 675 milijonov dinarjev v 1969. Pri tem stanju ni vladi preosta-jalo nič drugea, kot da z upravnimi ukrepi omeji uvoz in spodbuja izvoz, kar ne bi bilo v skladu z začrtano politiko sprostitve go- spodarstva in vedno večje svobodne vključitve v svetovni trg, oziroma da prilagodi tečaj dinarja stvarnemu odnosu cen na domačem trgu s cenami na svetovnem trgu. Vlada se je, dosledna začrtani politiki, odločila za prilagoditev tečaja odnosu cen, to je za povečanje paritete dolarja za 20%. Podjetja bodo torej v bodoče dobila za izvoženo blago 20% več v dinarjih, medtem ko bodo za uvoženo blago morala plačati 20% več. Povečano je zanimanje za izvoz, za večje izdelovanje blaga, ki se lahko izvaža, in izdelkov, posebno surovin, ki so se doslej zaradi neskladnosti v cenah na domačem in tujem trgu uvažali. Rezultat mora biti občutno povečanje izvoza, zmanjšanje primanjkljaja trgovske in plačilne bilance, posebno še, ker se bo izvoz spodbujal in uvoz postal nerentabilen zaradi drugih ukrepov (izvoznih premij, regresov, razlik v obdavčevanju in carinskih olajšav itd.). Z razvrednotenjem dinarja, to je z vzpostavitvijo stvarne vrednosti dinarja v odnosu na druge iiiuiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii NAPREDEK PRI GRAMOFONSKI DRUŽBI RCA Z upogljivo ploščo so odpravili šume Pri plošči iz dynafleksa se je trajanje povečalo za 30 odst. Že nekaj mesecev v Združenih državah Amerike prodajajo pri družbi RCA plošče long — play iz novega materiala. Generalni direktor družbe Rocco Laginestra pravi: «že dolgo let so bile plošče pokvarjene zaradi šumov, ki jih povzroča dolgotrajna raba, ali zaradi nepravilnosti pri izdelavi. Toda nova plošča iz dynaflexa je odpravila te probleme, vendar preden razglasimo uspeh, moramo počakati na reakcijo občinstva.* Nova plošča tehta le 90 gramov, to se pravi 45 gramov manj kot navadna plošča. Debela je 0,8 mm (dosedanje so bile debele 1,3 mm) in doslej so jih izdelali 12 milijonov primerkov. Prodajo so začeli brez kakršnekoli rekla- Monumento al Caduti e Battlstaro d/S. Platro S tN _ Le monument aux morts et le Baptlstšre de _.—- /C. Tj War memorial and Baptistery of S. Peter fš- / N,.1"* Kriegerdenkmal und Skt. Peter Taufbecken X fcf V . - “ /V » »s- J-^rf ^ MEvm - K ? „..£dH'zrr___________ \muEšimMm£aMi'e mm-............... 7 - Edlz. F.III Mlrchla • Attl ~F' X < ' F T* * * UM ' ji, « Arr/ Pozdrav skupine slovenskih fantov pri vojakih v Astiju me. Družba RCA je že prejela prve pritožbe. Odjemalci se predvsem pritožujejo nad tem, da so nove plošče prelahke, toda to je le stvar navade. Družba RCA je prva v svetovni industriji plošč, ki je začela s takšno »revolucijo* v zadnjih dvajsetih letih zgodovine plošče. V vseh pogledih so proučili izdelovanje lahkih plošč. Glavni inženir te družbe pravi, da lahko dokaže, da je tem bolje slišati, čim bolj tanka je plošča. Tradicija debelih plošč izhaja še iz časa, ko so plošče delali iz posebnega laka. Ta material je moral biti precej na debelo nanesen, da je lahko bil obstojen. Toda od tedaj so plošče postajale vse lažje. Stare plošče iz laka na 78 obratov so tehtale kar 300 gramov, prvi long — playi iz vinila 190 gramov, najnovejši long — playi pa že 133 gramov. Novi material za plošče so izdelali predvsem zato, da bi pri izdelavi odpravili zelo majhne mehurčke, ki nastajajo pri vlitju. S tem so seveda izboljšali kvaliteto zvoka. Novi material pa je poleg tega, da je odpravil mehurčke, bolj odporen tudi proti majhnim praskam, ki so sicer za oko nevidne, vendar povzročajo šume, ki motijo človeka, ki ploščo posluša. S tem sistemom so šume zmanjšali za 75 odstotkov. Nova plošča ima tudi druge prednosti. Je upogljiva in elastična, vendar nikoli ne izgubi svoje oblike. Zaradi tega jo je lažje spravljati, manj se pozna na njej znak časa, s to ploščo se je namreč rok trajanja plošče povečal za 30 odst. in se boljše prilega gramofonskemu vrtljivemu podstavku. Odkar je družba RCA predstavila novi izum na Audio Eengi-neering Society, so se za novo ploščo začelo zanimati tudi vse ostale družbe za izdelovanje plošč, ne le v ZDA, pač oa tudi družba Emi in Deutsche Grammophon. Družba Columbia je že začela izdelovati plošče, ki tehtajo 115 gramov. Družba RCA pa skuša izboljšati medtem svoj novi izum. konvertibilne valute, se je pove« čala konkurenčna sposobnost jugo-slovanskega gospodarstva, ustvarili so se pogoji za povečanje zunanjetrgovinske izmenjave ob povečanju izvoza in zmanjšanju u-voza ter za zmanjšanje primanjkljaja trgovinske in plačilne bilance. Pričakuje se, da se 6° po razvrednotenju dinarja in dragih ukrepih, ki se pripravljajo (med drugim sprememba zunanjetrgovinskega in deviznega režima), izvoz v primeri z lanski® povečal za okrog 13%, medte® ko bo uvoz večji samo za l‘°’ t.j. da bo primanjkljaj tekoče p|a' čilne bilance okrog 100 milijonov dolarjev nasproti 370 milijonom dolarjev lani. Razvrednotenje dinarja spada.v vrsto ukrepov sprejetega stabilizacijskega programa, od kater® so nekatere že sprejeli (omejitev proračunske, splošne in investicijske potrošnje, zaviranje kre-ditno-monetarne ekspanzije, za-mrznjenje cen izdelkov, najemnin, komunalnih storitev, začasno omejevanje povečanja osebn® dohodkov, razbremenitev gospodarstva), drugi pa se pripravljal0 (spremembe zunanje-trgovinskeg* in deviznega režima, davčne P0®' tike, politike cen in dohodka i dr )-Novi tečaj dinarja bi moral skupno z drugimi ukrepi vplivati na povečanje proizvodnje, izvoza, k®" zemskega turizma, večje možnosti vključitve jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno razu®” litev dela, večje zanimanje inozemstva za skupna vlaganja v jugoslovansko gospodarstvo, na zmanjšanje izvoza. Učinek razvrednotenja dinafj8 ne bo seveda za vsa gospodarska podjetja enak. Za nekatera je pozitiven, za druga negativen. Nekatera so dobila, druga izgubi®-Z razvrednotenjem so posebno P*£ zadeta podjetja, katerih proizvodnja je odvisna od uvoza suro® (tekstilna, kovinskopredelovalno' elektroindustrija, tovarne usnja i obutve itd.), zatem podjetja, ® sestavljajo izdelke iz uvoženih delov, ter podjetja, ki so dolžna fr® zemskim podjetjem za uvožene if delke in opremo. Zvezna vlada J pač, kolikor je bilo mogoče, upoštevala vse mogoče težave in j* skuša z raznimi ukrepi ublaž®-Poleg osvoboditve vseh delov®® organizacij od plačanja prispe' kov zvezi na osebne dohodke, čimer so zmanjšahe njihove f® jatve zvezi letno za 1380 milijonov dinarjev, je sklenila, da s® tekstilnim tovarnam, tovarnam u* nja in obutve z zmanjšanjem P*” metnega davka za 4%, delo®* nadomesti povečanje izdatkov, 20 radi razvrednotenja dinarja, ** uvožene surovine. Učinek zmanjšanja znaša letno okrog milijonov dinarjev. Vlada ni P® zabila imetnikov nranilnih v®_ in zavarovalnih polic. Zvezni * vršni svet je namreč, spora®-®’ no z bankami, sklenil, da se hr nilne vloge, kakršne so bile d* dan 24. januarja, to je na da» devalvacije, in zavarovalnine P® večajo za 6%. Kakšen bo končni učinek vrednotenja, ki je trenutno P0^ tiven, je težko reči. Ta učinek c odvisen od drugih ukrepov sta lizacijskega programa, ki se P pravljajo (sprememba zun.^ trgovinskega in deviznega reži® ' politika cen, dohodka itd.), b0® če davčne politike republik, j® krajin in občin in končno od s mih podjetij (boljša organizs®^ poslovanja, zmanjšanje strošk ^ povečanje produktivnosti itd.), če se cene blaga in sto®^ ki neposredno vplivajo na življ^ sko raven, ko bodo sproščene, bodo povečaL za več kot ® če se bo izvoz in uvoz gib®^ predvidenih mejah, tedaj se ž. za gotovo lahko reklo, da je jJJ, vrednotenje dinarja izpolnilo P čakovanje. B. TOmE SVETIMA l’ll AS A PRVA KNJIGA Prometne zveze — soška železnica in železnica Ljubljana— Trst — so postale žile dovodnice in odvodnice, vanje pa se je razraščal strupeni tvor — osvobojeno ozemlje ali Bandengebiet, kot ga je z generalovo terminologijo označeval tudi Wolf na svojih kartah. Vstal je, prižgal cigaro in se sprehodil po sobi. Nato je stopil pred zidno karto-generalko, se razkoračil in se zagledal vanjo. Ošinil je hrbte Karavank, se pomudil na gorskih planotah Pokljuke, Jelovice, v bohinjskih gorah pa zdrsnil v škofjeloško hribovje, na Cerkljansko in prek Trnovskega gozda pristal na Krasu, nato pa se je ustavil ob morju. Karta je bila podobna posušenemu ježu z redkimi bodicami, ker je bila vsa posejana z zastavicami in različnimi znaki na bucikah. Tu so bila v raznih barvah označena ozemlja brigad, odredov in predvidene poti njihovih pohodov. Skicirane so bile poti kurirjev, s prehodi čez reke, železnice in ceste. Označene so bile javke obveščevalne točke in taborišča terencev, obveščevalcev in drugih enot. Zaznamovani so bili tudi studenci in samotne koče. Wolf je imel oficirja, ki je vsak dan vnašal v karto vse spremembe. Major je preletel postojanke nemških enot, ki so bile označene z zastavicami s kljukastim križem in so kot klešče oklepale osvobojeno ozemlje. »Komunistična organizacija raste kakor korala. Postojanke ne zadostujejo več, da ustavimo to rast. Treba jih bo goniti po tem prekletem, neumnem, gora- tem in z gozdovi obraslem svetu, ki je kot nalašč ustvarjen za manevrsko vojno. To je stvar drugih. In že tu so težave, čeprav smo v premoči. Kako pa organizirata ribarjenje v kalnem in uresničiti moje zamisli?« je razglabljal Wolf. Vrnil se je k mizi, si nalil skodelico turške kave, počasi srebal in mislil Čelo se mu je orosilo. Naslednjega dne mora biti ob devetih s predlogi pri generalu. Lotil se je ocenjevanja nadaljnjih dogodkov v zvezi z vdorom njegovin ljudi v partizanske enote in delovanjem posebnih napadalnih oddelkov SS-policije. To pa je bila težka zadeva, ker se je položaj menjal vsak dan in so bila obvestila navadno prepozna, še večkrat pa pomanjkljiva ali netočna. General ga je cenil, ker Je od njega mnogo pričakoval, posebno še sedaj, ko si je utrdil sloves strokovnjaka za protikomunistično in protipartizansko delovanje. Zato Wolf generala ni smel razočarati in je dal od sebe vse, da bi ga zadovoljil. Upošteval je tudi generalovo osebno naklonjenost, ki mu je dovoljevala, da je lahko počenjal stvari, ki bi sd jih le malokdo od oficirjev upal privoščiti. Njegov pogum in izvirne ideje so ga postavile na izjemno mesto med možmi v štabu vojnega okrožja, ki mu je s trdo roko poveljeval SS-general, morda zato, ker je v komandi varnostne policije vodil oddelek gestapa. «Izvime ideje, te preklete ideje, mi delajo več težav kot tem tepcem, tvorcem standardizirane smrti, vsa njihova neumnost in nesposobnost. No, to so oficirji!« je z občutkom ciničnega zaničevanja pomislil Wolf na nekatere svoje kolege. ((Oficir brez fantazije je kot pesnik brez navdiha, oficir fantast pa je v tej situaciji kot slon v trgovini s porcelanom. Enih in drugih imamo dovolj, pa delaj z njimi!« Nalil sa je čašo hladne vode in skušal zbrati misli, ki so mu begale kot roj splašenih metuljev. Bil pa je že preveč utrujen. V njegove misli se je vrival zdaj general, potem Ana, nič kaj v zvezi z njeno nalogo. «Moral jo bom čimprej poslati,« je ugotovil. Želel si jo je nenasitno, in ni vedel zakaj. Potreboval jo je bolj kot vojno. Priklepala ga je misel nanjo, ker je z njo živel v nekem dru- gem svetu, ki se je razlikoval od tistega, ki ga Je obdajal vsak dan in ga je bil že pošteno sit. «In vendar se ji bom moral odreči, če jo bom hotel imeti. Preveč so postali pozorni nanjo, in gotovo se bo našel kdo, ki bo delal sitnosti, ker sd jo bo poželel.« Ob njej so vse druge ženske v njegovem spominu bledele kot izgubljene fotografije na dežju. Ker ga je tako inteligentno odbila, ga je le še bolj privlačila. Ko jo je izbral za svoje naloge, jo je uvrstil med ženske — cipe. Sedaj pa si ni bil na jasnem, kako bi si razlagal njen pasivni odpor, ki je bil pravzaprav edini način, da ga je streznila. Zaskrbelo ga je, ker mu je pomenila več, kot so mu običajno pomenile ženske. Preplavila ga je kot motna voda in ga vznemirjala. Dnevi, ki jih je prebil z njo, so bili kot omotica, Iz katere se je trgal s silo. Pred drugimi pa je nosil masko s hladnim, napadalnim izrazom, ki je nevarno vel iz njegovih oči. In še general. Poklical ga je k sebi takoj po tisti seji v štabu. Stal je pred njim kakor krivec, ker mu o njej ni bil ničesar poročal zaradi bojazni, da je ne izgubi. Mnogo stvari sta obravnavala z generalom. NI pozabil njegovih besed: »Všeč ste mi, Wolf. Uporaben človek ste. Nekaj nihilizma je v vas in neurejenosti, kar sicer nasprotuje idejni čistosti tvorcev novega reda, ki naj deluje tako zanesljivo kot precizen stroj. Povem vam odkrito, po naših načelih se na vas ne bi bilo zanesti. Psihologija, ki ste jo študirali, vam itak več škodi kakor koristi, ker zapletate enostavne stvari. Sicer sami veste, kako je z intelektualci. Nezanesljivi so, to velja, skoraj za vse, razen za tehnokrate, ki se dajo voditi od kogar koli, ki dobro plača. Vaša prednost je v tem, da imate ideje in energijo. Nekdo, ki vas dobro pozna, mi je dejal: Wolf je tovarna idej, ki pa jo je treba nadzirati. Sicer je pa tako: v današnjih časih je najlaže biti sodnik ali krvnik. Mi pa potrebujemo borcev in tvorcev novega reda. Obrusil vas bom. Ne bom pustil, da vas drugi brusijo. Ce mi bo uspelo, mi bo to v osebno zadovoljstvo. Ne mislite, da me pri tem vodi idealizem Nikakor ne. Rabim vas, to je vse. Koristili mi boste, zato sem vam dal proste roke in vam zaupam. V zameno pa hočem imeti uspehe, gospod major. Dejanja bodo merilo vašim ^ dam. Poudarjam, samo dejanja.« ((Hvala, gospod general! Služim nemškemu narodu 1» 0 govim velikim, stoletnim ciljem!« «Toda to ni vse, dragi major. Vaše napovedi se ne m'®* čujejo. Dovolite mi nekaj kritičnih pripomb, katere, uP%j •n<-> K/^rlz-v _4 „ 1 „ X~ _______i.1 . _,a 1 ne bodo omajale vaše samozavesti. Nasprotno! Podžgo n*J v delu! V mislih Imam gorenjsko brigado — bando, pogin ste pripravili. Moram priznati, da so mi vaše nekoliko zoprne in da na zunaj ostro nasprotujem vse^gfi-drugačnemu stiku s sovražnikom kakor pogovoru z oro*) Vi pa ste vnesli z mojim tihim privoljenjem pogajanj® $ obljube komunistom, kar je javno priznanje naše slabost jj njihove moči. Že pred letom smo govorili, da jih bomo kakor ščurke. Pa naj bo! Prva poteza se vam je P°sl'lfc0' kljub mojim dvomom. Imenitno ste naplahtali tega ^*%1 ustnega komandanta cone. Sel vam je na led In se dogov®j>-z vami tako dolgo, dokler jih nismo zvabili v past. Kako &jjt toliko sreče, kot pameti. Ne bom vam povedal kdo, kon^o }tf tudi ni važno, vendar so se našli ljudje, ki resno trdijo-simpatizer komunistov in da delate zanje,« je ostro P0^ general in napravil nekaj odsekanih korakov. ((Navadna bedarija, gospod general. Zavist nad uspeN1-^ ((Prav! Recimo, da je tako. Se zdaj pa pogrevajo to, /j $ ste si upali na banditsko ozemlje na pogajanja, ne du ^ vam kar koli pripetilo. Ce vas ne bi zaščitil, bi vitf* PREDOLIMPIJSKI TEDEN V SAPPORU Presenetljiva zmaga Italijana M. Varalla Jr?R°' 9' ~ Potem, ko ji je tooletela zmaga v dvosedežnem nlim -e ItaliJa danes prišla v pred-yipijskem tednu v Sapporu nepri-*~!?vano do prvega mesta v smu-vr JU' 23-letni finančni stražnik oello Varallo je namreč opra-hud'Iaie^en ko je v dokaj jil * medosfodni konkurenci osvo-v moškem smuku prvo mesto. Lestvica: LMarcello Varallo (It.) 1’55"32 Z Michel Daetwyler (Švi.) 1’55”70 J;aul Crevvs (ZDA) 1’56”40 Haker (Norv.) 1’56”66 • ounuhiro Tomii (Jap.) 1’56”68 7 "mseppe Compagnoni (I.) 1’56"83 • Hans J. Schlager (ZN) 1’56”85 “■Bernard Grosfilley (Fr.) 1’57”06 10 j ?aniel L>aetwyler (Švi.) 1’57”1S 11 fmdreas Spreacher (švi.) 1’57”25 ‘^Helmuth Schmalz (It.) 1’57”58 dvosedežnem bobu je prvo meha. Popadlo Zahodni Nemčiji. 2. je toflm..yica, 3. druga postava Zah. soari »’ P3 ttalija v postavi Ga-- Armano. tJf štafeti 3x5 km je zma- ji’.-. sovjetska zveza s časom 49’ slovakt1rU®a je tiha mešana češko-- vzhodnonemška ekipa s ^°m 50’45”28. tekmovanju za nordijsko kom- binacijo vodita na prvih mestih po skokih Japonca Itagaki in Sasaki. Prvi je skočil 81 in 78 m, drugi pa 82 in 78 m. Najdaljši skok (83 m) je opravil tretjeuvrščeni zahodni Nemec Keller. Italijan Damolin je trenutno na devetem mestu. V umetnostnem drsanju vodi po obveznih likih predstavnica ZDA Lynn Holmes pred Japonko Jama-šito. V hitrostnem drsanju pa sta bila doslej najuspešnejša Šved Borjes (pri moških) in Sovjetinja Bujanova (pri ženskah). Prijateljska košarka Bor-Šcntvid 75:70 Sinoči sta se v prijateljski košarkarski tekmi pomerili peterki Bora in Šentvida. Zmaga je pripadla Tržačanom z izidom 75:70 (35:41). ATLETIKA V MOŠKI B LIGI Borovci po zmagi v Mantovi utrdili svoje drugo mesto V soboto ne bo prvenstvenih tekem B lige Bor —Scaiola 3:1 (9:15,15:5, 15:9, 15:4) BOR: Veljak S. in K., Orel, Vodopivec, Može, Uršič, Fočka. SCAIOLA: Portioli, Compagni, Mazzoni, Bassani, Zavatti, Ferra-bole, Ghidoni, Tanadini, Balardi, Gialdi, Tosato. SODNIK: Guolo. Stranski sodnik: Mantovani. Zapisnikar: Barbieri Na gostovanju v Mantovi je še-sterka Bora po predvidevanju od- pravila Scaiolo z izidom 3:1. S tema točkama so se borovci še bolj utrdili na drugem mestu lestvice in imajo kar štiri točke prednosti pred tretjeuvrščenim La Torrejem. Z igro, ki so jo «plavi» prikazali, pa ne moremo biti popolnoma Za- kraja napolnilo telovadnico) in pa podajač Fučka, ki je zaigral zelo požrtvovalno ter je kljub temu, da je moral v tretjem setu zaradi lažje poškodbe za nekaj časa z igrišča, zaključil svoj nastop v lepem slogu. O domačinih bi lahko rekli, da Na nekem tekmovanju v Moskvi je znani skakalec v daljino Igor Te-rovanesijan postavil najboljši letošnji sovjetski rezultat «indoor» v tej | tolčenjem in disciplini z značko 7,65 m. [nja tudi pri občinstvu (ki je do a*aill»iili»tiiiii„l,.........................................iiiiii NA MOŠKEM POKRAJINSKEM PRVENSTVU TRETJEKflTEGORNIKOV V TRSTU Največji uspeh v zadnjih letih naših namiznoteniških igralcev Zmagal je Just Fabjan, med prvimi štirimi pa so kar trjje člani nabrežinskega Sokola dovoljni, čeprav je predstavljala P°vaem upravičeno zasedajo mesto odsotnost Plesničarja in Starca ve-lik handicap za naše igralce. Posebno se je pokazala odsotnost prvega pri igri ob mreži, saj je imel blok «pjavih» velike vrzeli zlasti v prvi polovici srečanja. S tem pa nikakor ne nameravamo dolžiti Vodopivca, ki je svojo nalogo opravil zelo dobro in je bil spet med boljšimi borovci. Poleg njega zaslužita posebno pohvalo tudi kapetan Veljak, ki se je izkazal s silovitim I tolčenjem in žel veliko odobrava-l nji jL^ošnje pokrajinsko prvenstvo j- J,e kategorije se je za slovenske fin l vključilo zelo uspešno. V dva i Sta prv*č igrala med seboj va -tS 0Venska predstavnika, na pr-t,;. n mesta pa so se uvrstili kar !ie naši igralci. traiUrn’r se Je začel v nedeljo zju-v telovadnici zavoda Enaoli, ,Pa se je zavlekel, so ga prire-prekinili in aa nadaljevali v to.®ljek zvečer, ko so bila na šaoji ^'na*no 'n polfinalni sre- 2a^.astoPil° je 36 igralcev, ki so v '•opali vsa tržaška društva, bar-kola pa s0 branili: Peter Uk-i. Just Fabjan, Frank Cattonar vNev° Radovič. jih Prv'*1 dveh kolih ni bilo več-lah Presenečenj. Vsi favoriti so z dike0t0 prema8ali svoje nasprot- štpvin'ar’ ki je bil nosilec skupine lid ka 1, sj je p0 dveh lažjih ko-go *"ritloril vstop v polfinale z zmaje kM0t* Mameliju. Ta igralec pa Pred i Zel° trc* oreh za naše8a n0 astavnika. Igra namreč pretež-loD v obrambi in uporablja poseben gUm0' 7* Je Prekrit samo s tanko Pa take loparje, leta 1960 'O- Še pre, Fsetimi leti so vsi “Par, ki 3Pm0. jšralci pars° Kitajci prinesli v Evropo lo-Večin k' J‘h sedaj uporablja velika Vsi | tekmovalcev. Danes imajo ali ^Parii med gumo in lesom bolj rpe ^.ani debelo plast penaste gu-.e omogoča hiter napad, in kar iahkajb°lj važno, s temi loparji se V Paie učinkovit top — spin bil ec' ki prej v E\ ropi sploh ni rnan, rnu uti takemu, zastarelemu siste-‘Sral l^rt' ‘mu večina napadalnih tako.Cev težave. Tudi Ukmar se ni tictg^oašel in je šele v četrtem m 2ai n Setu začel uspešno napadati, ti J® v ponedeljek zaradi bolezni Oanj. udeiežiti polfinalnih sre- le četrto tr,,.;,/" je tako osvojil ^^ttonai. nj bjj mL.d favoriti, ven-toVj[ 1. Je s premišljeno igro zago-v prnit manj kot drugo mesto. Že Proti Vn tekmi pa oi lahko zgubil 2:l]i pacchielatu, ki je že vodil z dam^o Je NabreZinc-ii uspelo v po-šerri nu, 0sv°jiti tretji set, po kraj-Naa 'tku Pa še ostala dva seta. Jtežje delo je imel Fabjan, ki se je v četrtfinalu moral spoprijeti s Pierbergherjem, v polfinalu pa z Birso. Oba imata za seboj že desetletno nastopanje za zeleno mizo in sta predvsem zaradi velike rutine resno ogrožala zmago našega igralca. Ta je obe zmagi izbojeval z odličnim top-spin udarcem in z učinkovitimi servisi, ki so tudi njegovo glavno orožje. Lahko trdimo, da je bilo za Fabjana finalno srečanje precej lažje od prejšnjih dveh. V finalu je s 3:0 premagal svojega soigralca Cattonar-ja, potem ko je ves čas zanesljivo vodil. Le proti koncu prvih dveh setov ga je Cattonar dohitel in bi lahko z več sreče oba seta tudi osvojil. Igra je bila privlačna. Oba igralca se odlikujeta dobrim «pim-planjem*, oba uporabljata top-spin in sprejemata tudi hitre protinapade na mizi. Prvih 16 igralcev ima pravico do nastopa na deželnem prvenstvu. Med njimi je, poleg treh že omenjenih Nabrežincev, tudi mladi Radovič, ki je v tretjem kolu zgubil s Fabjanom in se tako uvrstil na deveto mesto. Lahko rečemo, da so se vsi igralci Sokola dobro izkazali. S takim uspehom se v zadnjin letih ni moglo pohvaliti nobeno tržaško moštvo. Posamezni izidi: Fabjan — Claut Radovič — Petogna Cattonar — Pacchielat Fabjan — Radovič Ukmar — Mameli Fabjan — Pierbergher Polfinale Fabjan — Birsa 3:1 (19, 4, -15, 17) Cattonar — Ukmar 3:0 (p.f.) Finale: Fabjan — Cattonar 3:0 (19, 19, 15) Končna lestvica: 1. Just Fabjan Frank Cattonar Sergio Birsa Peter Ukmar 3:1 3:1 3:2 3:0 3:1 3:1 2. 3. 4. (Sokol) (Sokol) (CGS) (Sokol) e.b. KOŠARKA V Vareseju se bosta danes sreča li v tekmovanju za pokal evropskih košarkarskih prvakov peterki Igni sa in ljubljanske Olimpije. Srečanje bo za obe moštvi zelo pomembno, saj bo precej odločalo o uvrstitvi v polfinale tega tekmovanja. Olimpija bi morala v obeh srečanjih premagati Ignis z 18 koši razlike, če bi hotela potisniti Italijane na drugo mesto lestvice. OBVESTILO ŠD Breg sporoča, da bosta zaradi velikega števila vpisanih za nedeljski izlet v Nevegal na razpolago dva avtobusa. Rok za vpi-sanje je torej podaljšan do srede, na dnu lestvice, saj v tekmi z Borom res niso dosti pokazali. Včasih so sicer predvajali še kar zadovoljivo igro, predvsem v prvem nizu, zahvaljujoč se dobremu dnevu nekaterih posameznikov, včasih pa so dopustili, da so «plavi* s samimi servisi osvojili vrsto točk. Igralci Scaiole so bili poleg vsega se izredno živčni in so cesto ugovarjali sodnikovim odločitvam, tako, da si je njihov kapetan prislužil celo primeren opomin v tretjem setu. Njihovo vedenje do sodnika pa nam postane še bolj nerazumljivo, če vemo, da je mož s piščalko mnogo bolj oškodoval borovce in tako zopet dokazal, da je nesposoben soditi v B ligi. Kronika tekme. Srečanje se je začelo v znamenju velike živčnosti in napetosti, saj je bil po štirinajstih menjavah servisa izid komaj 1:0 v korist borovcev. Igra je bila raztrgana in mnogo je bilo tudi zgrešenih servisov. Videli smo bore malo učinkovitih akcij in zazdelo se nam je, da v vrstah «plavih» vlada dokajšnja zmeda, ki nič dobrega ne obeta. Vseeno pa je bil izid stalno izenačen in nobeni od obeh ekip ni uspelo, da bi si zagotovila večjo prednost. Šele pri stanju 9:9 so se domačini razigrali in «plavim» ni uspelo zajeziti njihovih napadov niti s time-outi in menjavami. Scaiola je tako prišla do petnajste točke, temu njenemu uspehu pa je botrovala nepovezana in zmedena igra borovcev. V drugem setu se je igra naših fantov popolnoma spremenila. Od tu dalje so zaigrali dosti bolj u-činkovito in so nasprotnika dobe- kovostno igro dosegli deset zaporednih točk in izenačili na 1:1. Monolog borovcev se je nadaljeval tudi v tretjem setu. Težje delo so naši igralci imeli le v začetku, saj so prvo točko osvojili komaj po 13 menjavah servisa. To je bil gotovo najlepši del tekme, saj je bilo jasno, da bo skoraj gotovo končni zmagovalec tisti, ki bo znal osvojiti ta set in tega sta se obe šesterki tudi zavedali. «Pla-vi» si zaradi tega niso dovolili nobene nepazljivosti in so kaj kmalu strli odpor živčnih domačinov, ki po zmagi v prvem setu niso pričakovali tako neugodnega razpleta. Zadnji set je bil tako zgolj formalnost. Potrti igralci Scaiole so se učinkovito upirali odličnemu tolčenju «plavih» le v «modnih» potezah, nato pa so položili orožje in ostali pri komaj štirih točkah. V soboto bo prvenstvo imelo dan počitka, v naslednjem kolu pa borovci pričakujejo v Trstu šesterko Tombolinija iz Loreta, ki se prav kakor Scaiola bori za obstanek v ligi. MIG —I MLADINSKO prvenstvo Gaja kljub svoji premoči ni izkoristila priložnosti FORTITUDO — GAJA 1:0 (0:0) STRELEC: v 33. min. d.p. Stepan-oich (F.) FORTITUDO: Donadel, Boziglav, Fontanot, Perossa, Mercandel, Car h, Crevatin, Bartoli, Stepancich, A-postoli, Babudri. 12 Acquaviva. GAJA: Kante, Metlika, Marc, Stranščak (Radesič), Verše, Janko Grgič (k), čuk, Sinico, Darka Grgič, Razen, Gojča. 12 Sergij Grgič. V prvem kolu finalnega dela tekmovanj mladinskega prvenstva so gajevci dokaj nerodno zgubili tekmo z miljskim Fortitudam. Naši nogometaši so bali namreč predvsem v prvem polčasu v popolni premoči in so zamudili v tem prvem delu igre mnogo priložnosti. Vse je namreč kazalo, da bodo odpravili For-titudo z lahkoto. Obramba je skrb no varovala, na sredini igrišča je šlo vse kot po olju, napadalci pa so bili učinkoviti in so le za las zgrešili cilj. V drugem polčasu pa se je slika popolnoma spremenila. Miljsld nogometaši so prevzeli pobudo v svoje roke in so potisnili naše predstavnike v svoj kazenski prostor, a le začasno. Gajevci so namreč 14. februarja zvečer. Na razpela- I sedno zbrisali z igrišča. Pri stanju go je še nekaj mest. ' 5:5 so z blestečo in često zelo ka iiiiiiiiiiiiiimiiiitmimmiiiiimimiiiiiiiiHiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii V MOŠKI ODBOJKARSKI D LICI Močan odpor Brega proti šesterki CSI CSI - BREG 3:0 (15:12, 15:2, 15:10) CSI: Nonino, Rattiglieri, Plazzot-ta, Costantini, Bassi, Tarnold, A. in E. Arrigoni. BREG: Grgič, Franko, Vojko in Vojteh Lovriha, Škrinjar, Svetina, Boris in Vladi Žerjal. SODNIKI: Brezigar (GO), Sinico in Della Longa (Videm). Vse po predvidevanjih v nedeljski tekmi med CSI in Bregom, v petem kolu moške odbojkarske D lige. CSI je zmagal s čistim rezultatom, vendar se je moral za to zelo potruditi, saj bi kmalu prišlo do velikega presenečenja. CSI se je predstavil kot solidna Na naši sliki niso mravlje, kot bi kdo sodil na prvi pogled, ampak udeleženci «marcialonge*, smučarskega teka na 68 km dolgi progi, ki je bilo na sporedu v nedeljo v Moeni, pri temperaturi 14 stopinj pod ničlo. Kljub dolžini proge se je teka udeležilo 1075 tekmovalcev, od katerih jih je prispelo na cilj nič manj kot 1027. Odstopilo jih je torej le 48. Zma- gal je karabinjer Ulrich Kostner, pred Nonesom, Manfroiem in drugimi v času 3.15’51” s p.h. 21,500 km na uro. Nones je na cilju zaostal za 1’51”. Zadnji tekmovalec je prispel na cilj po več kot enajstih urah. Dva tekmovalca pred njim je prišla na cilj edina ženska udeleženka tega tekmovanja, hčerka ministra Mora. Najstarejši udeleženec je bil neki Genove žan, saj je nastopil kljub temu, da ima 78 let. Sedemdesetletnikov je bilo še več. Nastopila sta tudi dva duhovnika in vrsta tekačev, ki so tokrat prvič nataknili na noge tekaške smuči. Poleg prave športne borbe je bilo zato med udeleženci tudi precej smeha in zabave ter razvedrila. Sicer res napornega, toda vsekakor zdravega razvedrila ekipa, ki igra hitro in premišljeno, vendar bi si upali trditi, da je v primerjavi s prejšnjim prvenstvom njena moč in kakovost precej padla. Breg je šel na igrišče s trdnim namenom, da drago proda svojo kožo. S premišljeno in koristno igro ter s skrbnim kritjem so «plavi» skušali presenetiti nasprotnika, kar se jim je v prvem setu tudi posrečilo. CSI morda ni pričakoval takega odpora in se ni mogel na noben način uveljaviti; šele ko se je pripetila nezgoda F. Lovrihi in so morali Brežani opraviti menjavo, so nasprotniki prišli Bregu do živega. Tudi v zadnjem setu je Breg pokazal, da se ne da kar tako ugnati in je vztrajno zasledoval nasprotnika. Kar se tiče igre ekipe, Jo moramo oceniti pozitivno, čeprav so nekateri igralci igrali pod običajno ravnijo. Moramo pa odločno grajati živčne izpade nekaterih igralcev proti trenerju. To je bil glavni vzrok za polom v drugem setu, saj so i-gralci po tem očitno zaigrali brez volje. Taka živčnost ne pripelje nikamor in samo škodi koncentraciji ekipe ter vnemi igralcev, ki so med tekmo vsi podvrženi veliki živčni napetosti. Če ta popusti nastane kriza, ki jo je zelo težko, včasih tudi nemogoče premostiti. Upajmo, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Prvi set je bil vseskozi zelo izenačen. V drugi polovici pa so Brežani nekoliko pritisnili, zmedli nasprotnika in prešli v vodstvo (9:6). Reakcija nasprotnikov in stanje je bilo 9:9. Takoj nato pa so prišli Brežani do dvanajstice. Prav tedaj, ko so presenečeni nasprotniki začeli popuščati, pa se je F. Lovriha ponesrečil (zopet je lahko vstopil v igro šele v drugem setu), nasprotniki so to izkoristili, najprej so izenačili nato pa po mnogih menjavah tudi zmagali. V drugem setu so ždvcj igralcev močno popustili in set se je zaključil v nekaj minutah. Tudi v tretjem nizu ni kazalo bolje za naše barve, CSI je vodil že z 11:3, ko so se igralci vendarle »streznili* ter z zelo prodorno igro skoraj dohiteli nasprotnika. Ta pa je vendarle zmogel osvojiti še točki, ki sta mu zadostovali za zmago. Sodnik Brezigar je svojo nalogo opravil zelo dobro. S. R. kmalu enakovredno odgovorih, dokler se ni poškodoval vratar Kante, ki je moral v 33. min. kloniti zaradi zmede v lastnem kazenskem prostoru. Ta gol .je potrl gajevce, ki so bil- do tedaj zares enakovredni miljskim nogometašem, ali celo boljši. Naši nogometaši so si kmalu opomogli, nasprotnike pa je zajela živčnost in sodnik je v končnih minutah izključil kar dva mil.j-ska nogometaša, tako da .je Forti-tudo ostal le z devetimi igralci na igrišču. Bila je to edinstvena priložnost za gajevce, da bi izenačili. Napadi Gaje pa so bih dokaj neorganizirani, vsakdo je skušal sam rešiti položaj. Poleg ‘ega so bila miljska vrata kot začarana: pred Donadelom, miljskim vratarjem For-tituda, .je namreč često nastala prava zmeda, žoga se je odbijala od nog, glave itd., do mreže pa ni prišla. Fortitudo je tako odnesel dve dragoceni točki, za Gajo pa je bil to prvi poraz. Kljub porazu je bil nastop gajev-oev zadovoljiv. Fantje so se požrtvovalno vrgli v borbo in so predvsem v prvem polčasu res presenetili z lepo, urejeno in učinkovito igro. Napako so napravili v tem, da niso znali izkoristiti številčno prednost v končnih minutah. Za mlade in neizkušene igralce pa je to umevno. Tudi ta tekma je v bistvu pokazala, da so gajevci povsem zaslužili vstop v finale in bodo prav kmalu dah svojim navijačem tudi v tem težkem finalnem delu tekmovanja mnogo zadoščenja. b. 1. NARASCAJNIŠKI NOGOMET Uspešen začetek proseškega Primorja voljili. Manjkala jim je povezanost med obrambo in napadom in so bile skoraj vse akcije le pobuda posameznikov. Poleg tega pa jih je pri igri ovirala tudi burja, ki je pihala skozi vso tekmo. Primorje se je tokrat predstavilo z dokaj spremenjeno ekipo. Štre-kelj je prvič nastopil kot prosti branilec in je svojo vlogo dobro odigral, čeprav ni imel preveč dela. Isto velja za mladega Blažino, ki je prvič nastopil kot levi branilec: običajno igra na sredini igrišča. To se mu je tudi poznalo v drugem delu tekme, ko se je večkrat vključil v napad. Šegina se je zopet vrnil na sredino igrišča; igral je kot krilec. Zaradi odlične igre v prvem polčasu se mu je to maščevalo v drugem, ko je nekoliko popustil. Dobro so igrah tudi drugi igralci, med katerimi sta izstopala Verša in Za-nella. Kronika. Primorje je v prvem polčasu igralo proti burji, kar je precej oviralo mlade in neizkušene igralce. Branili pa so se zelo dobro in nasprotniki so prišli le do šestnajstmetrske-ga prostora. Dalje niso mogli. Zato ni imel vratar Kemperle skoraj nič dela. Primorje je zapravilo v prvem polčasu dve odlični priložnosti. Prvič je Zanella v teku streljal malo nad prečko, minuto pred koncem polčasa pa se je isti igralec sam pojavil pred vratarjem. Streljal je, nasprotni vratar je strel samo odbil. Žoga je bila že na beli črti, ko jo je sunek burje preusmeril v kot. Drugače je bilo v drugem polčasu. Primorje je takoj prevzelo vajeti igre v svoje roke in nasprotniki so se le dvakrat pojavili pred pro-seškimi vrati, toda obakrat so zgrešili. Prosečani so vseskozi napadali, žoga pa ni in ni hotela potresti nasprotnikove mreže. Tik pred koncem tekme je Zanella poslal nevarno žogo v kazenski prostor, nanjo sta se pognala Husu in nasprotni vratar, toda oba sta zgrešila. Žoga je prišla do Locasta, ki je mirno streljal v prazna vrata. 1:0 za Primorje in že je bilo tekme konec. Najboljši v vrstah proseške eki- PRIMORJE — LIB. ROCOL B 1:0 PRIMORJE: Kemperle, Mihč, Bla-žina, Štoka, štrekelj, Šegina, Zanella, Verša, Husu, Verginella, Čer-njava (Locasto), 12 Ferfolja. V prvem kolu naraščajniškega prvenstva je proseško Primorje na lastnem igrišču zasluženo premagalo B ekipo rocolskega Libertasa. pe so bili Blažilna, Milič, Zanella in Čeprav so vseskozi nadvladovali, Verša. niso mladi Prosečani povsem zado | - Kempi - iiiiniiiuimiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiimifiunniiiiiimiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiin NARASCAJNISKO PRVENSTVO Z adovolj iva nastopa naših predstavnikov POLET - SERVOLANA 44:32 (28:16) POLET: Sosič 17, Daneu 10, Jugovič 5, Guštin, Dolenc, Gantar 4, Starc 8. SERVOLANA: Bonazza 2, Guida, Ceccotti 8, Ceugna, Pisani 5, Korošec 3, Calcina, Carlin 11, Sancin 3. PROSTI METI: Polet 2:6. Servo-lana 10.34. Poletovcd so v nedeljo gostovali v Škednju, kjer so dosegli lepo zmago proti Servolani in so se tako oddolžili za poraz, ki so jim ga škedenjski košarkarji zadali v prvem delu prvenstva na Opčinah. »Oranžni* so tudi v nedelo dokazali, da so trenutno v dobri formi in so tudi tokrat dokaj sproščeno igrah, tako da bi bila njihova zmaga lahko obilnejša, ko bi odločneje pritisnili v drugem polčasu. Tekma se je praktično odločila pri stanju 15:14 za poletovce. Tedaj so se namreč naši košarkarji razigrali in so si do konca polčasa nabrali kar 12 točk prednosti. Tekme .je bilo praktično konec, kajti v drugem delu igre so »oranžni* mirneje igrah in so v bistvu držali priborjeno prednost. Lepo presenečenje je tokrat pripravil v vrstah Poleta mladi Starc, ki je poleg skrbne igre v obrambi dosegel tudi lep izkupiček 8 točk. Drugi so na splošno igrah na običajni ravni. DON BOSCO-BOR 58:51 (32:17) BOR: Koren 7, Barazzutti 5, Ka-pič 23, Nadlišek 12, Vukotič 2, Francia 2, Kosmina. DON BOSCO: Gorian, Lasim, Pro-vedani, Černe, Umlauf, Babich, Ca-ponigro, Bertah. Borovi naraščajniki so v nedeljo odigrali ena.j eno svojih najlepših tekem tega prvenstva. Na domačih tleh so se pomerili z ekipo Don Bosco, ki sodi med najmočnejša moštva naraščajniškega prvenstva in so izgubili le za sedem točk Vsi so namreč igrah dokaj požrtvovalno in so se v veliki meri otresli običajnih napak. Medtem ko so bih gostje v prvem polčasu v premoči, pa so se naši razigrali v drugem delu igre in so požrtvovalno prevzeli pobudo v svoje roke. Polagoma so manjšali razliko in le malo .je manjkalo, da bi odnesli proti temu močnemu nasprotniku drugi dve točki tega prvenstva. V naših vrstah so na splošno vsi dobro igrah, Kapič pa je tudi tokrat žel levji delež kot strelec. Dosegel je namreč kar 23 točk. b. 1. J0, ha kateri sedite. Pravzaprav vas je rešil vojaški uspeh, ^,5av Polovičarski, za kar pa ne nosite krivde .Ce bi se slu-,'godilo obratno, bi bili izgubljeni.« ^ “Tveganje me privlači, gospod general. Kolikor gre tu za hia Ve!ike Nemčije, toliko bolje, gospod general. Ce dovolite? le'*,111 hove ideje, pasti, o katerih se jim niti ne sanja. Vse ia^Sem razmišljal, kmalu pa bom tudi napisal in izdelal “Dobrot je odvrnil general s suhim, odsekanim glasom, '»fcfaha je izdajal povelja, in za nekaj trenutkov pre-«Napiisall boste svoje zamisli in napravili načrte " ± ------------------------------- * --------------- „„ Uničiti banditske štabe, komiteje in zanesti strah in ne-mednje.« Jf«. gospod general! Da, gospod general! Da, gospod ge-al!» mu je Wolf sproti pritrjeval, da mu je zvenelo v glavi, je Pravzaprav pritrjeval svojim mislim, ki pa so po gene dobi vale drugačno težo in odgovornost. ^/'Pridite jutri ob devetih! S konkretnim predlogom. In še gospod major, kar je najvažnejše: ne pozabite, da vodi-Stalno vojno. Zato ne varčuj te z glavami!« < gospod general Razumem, gospod general, da ne sme-Jarčevati z glavami.« ^“Konkretno, konkretno, konkretno,« se je v spirali vrtela dokončati začeto delo in napraviti plane. In zopet je ^ Ano: is,. "Težko vas čakam. Varno se počutim pri vas. Obenem se b°Jim.» i^j., °tem je odpodil generala in Ano, ker sta ga vsak po i« r; motila. Delo mu je šlo zdaj hitro od rok. V nekaj urah Uto na papir osnovne zamisli, zaklenil in zapečatil velikan-*®l6zno blagajno, pograbil kapo in odvihral iz pisarne. LjuiJdnaj se Je danilo in že so se prižigale luči po hišah. O6 so vstajali. Po asfaltu je odmeval togi korak policijske ki je v nočnih urah varovala poveljstvo gestapa v hotelu. frlJeten občutek ga je obšel, da je končal delo. Napotil se je skozi park proti domu. Nad jezerom se je vrtinčila jutranja megla in otok s cerkvijo se je dvigal iz nje kot privid. Hladen veter mu je zavel v obraz in padajoče Ustje se je usipalo po tleh Spal je malo. Nekaj minut pred določeno uro je bil v generalovem štabu z vsem, kar je napravil čez noč. Sporočili so mu, da je general odpotoval in naj se ob ista uri oglasi čez dva dni. Jezen je odšel domov, obenem pa se je veselil, da ga dva dni ne bo nihče preganjal, in se bo lahko še kak trenutek posvetil Ani. Z bolestjo je mislil nanjo, legel na divan in zaspal. Prebudil se je opoldne. Modrina vedrega, s soncem ožarjenega neba, mu je zbudila željo, da bi šel z Ano na sprehod okoli jezera. Zelo vesela je sprejela njegovo povabilo. Hodila sta ob obali in se pogovarjala o stvareh, ki pravzaprav niso pomenile ničesar, vendar pa so sproščale napetost v njem in ga spravljale v dobro voljo. Wolf je bil omamljen od njene lepote. Se vedno pa sl ni bil na jasnem, aU je bdi njegov odhod ob zadnjem obisku zanj poraz ali zmaga. Vsekakor je odprla tisoč novih, vabečih poti k neznanemu oilju, kar ga je z vso silo privlačevalo. Eno pa je spoznal: ob njej je bil drugačen človek. Pri belem dnevu bi se sramoval samega sebe in njegovi kolegi bi se ga ogibali kot garjavega psa. «Kakšen sem in kaj hočem bditi zanjo?« se je vprašal, ko jo je prijel za roko in začutil njeno toploto in nežnost. «Do-ber? Saj to je nemogoče v današnjem času.« Podzavestno si je želel, da bi ga vzljubila, ne pa da bi mu padla v objem iz strahu in spoštovanja. Začutil je potrebo, da bi ji razkril svoje bistvo in vsaj v enem samem človeku blestel tak ,kot bi rad bil, z vsem, kar je zaklepal vase pred drugimi. Seveda nd vedel, ali naj sd to šteje v slabost ali vrlino. In še nekaj je bUo, kar ga je nenehno vleklo k njej. V njeno bistvo ni mogel prodreti. Izmikala se mu je, o sebi modro molčala in ostajala skrivnostna. Ana je bila prešerno razpoložena, vsa svetla, igriva in voljna. «Prosim vas, Helmut,« izjemoma ga je nagovorila z ime- nom, čeprav se je tega ogibala kljub njegovi želji, da bi ga klicala po imenu, ker se je s tem nagonsko izmikala preveliki domačnosti, »peljite me na otok! Tako čudovitih barv nisem videla še nikdar!« Rad ji je ustregel. Šla sta do hotela, kjer je bila nastanjena posebna policijska enota. Stotnik Vogt jima je z veseljem preskrbel čoln, saj sta bila z Wolfom dobra znanca. Zaveslal je proti otoku, kjer se je sredi drevja, zavitega v škrlat umiranja, belila cerkev. Vesla so enakomerno pljuskala, ona pa je sedela zadaj in opazoval?-, pokrajino. Sama sta bila na jezeru. «Zelo sem vam hvaležna za to popoldne. Tako lepo je na jezeru! Najrajši imam oktober im maj, ko narava umira in ko cvete!« «Tudi mend ugaja, čeprav čas ni naklonjen romantiki.« «Kaj morem, če me odsev neba in vijoličasto rumenih po oočij gora napravi otožno. Poglejte ptice! Galebi nad jezerom!« Wolf se je ozrl v nebo, kjer je krožila jata belih ptic v velikih krogih. Spustil je vesla v vodo in gledala sta galebe. ((Galebi so znanilci neurja, ki prihaja z jugom od morja.# «Oh ne! Mend se zde kot hrepenenje po daljnih, čistih in nedosegljivih stvareh.« «Tudi ta prispodoba ni slaba. Vidim, da so vam simboli blizu. Vendar Je vaša predstava varljiva, moja pa stvarna. O galebih pravijo tako tukajšnji ljudje. In to drži. Nevihta bo v nekaj dneh.« Potem je zapeljal k otoku. Privezala sta čoln v pristanu in se vzpenjala po stopnicah proti cerkvi. Kamnite stopnice so bile razjedene od časa in mnogih korakov. Držala se ga je za roko In štela stopnice, ki so se strmo dvigale. ((Devetindevetdeset sem jih naštela, če se za eno nisem zmotila.« «Tudd če ste se. Majhna pomota v cerkvenih stvareh ne pomeni velikega greha,« je dejal major, ki mu je bila njena naivna prisrčnost všeč. «Veste, zakaj sem si zaželela na otok?» «Ne vem, lahko pa si mislim.« ((Uganili ne boste.« ((Gotovo zato, da bi zvonili.« Veselo se je zasmejala: «Vi berete moje misli. Zvoniti tem zvoncem sem sd želela že kot otrok. Pa uganite še t kaj si bom želela?« se je igrivo sukala okoli njega. «0 tem ne razmišljam, če uganem še to, vam bom vz nekaj veselja in samozavesti. Tega pa ne maram.« «Kako ste uvidevni, zares,« je rahlo posmehljivo odvrnil; «In mislite, da verjamem v izpolnitev želje?« «Ne vem. Ne poznam vas toliko,« je zaigral Wolf. ((Gotovo me imate za naivno in otročjo.« ((Nikakor. Mnogo ljudi prihaja na otok in skoraj vsi zv nijo. Slišal sem celo, da so se mnogim želje izpolnile. Toč opozarjam vas: pravijo, da se izpolni le tista želja, ki je srcu takrat, ko zvon zazvoni in da je to ena sama želji Ljudje pa si navadno želijo preveč in vse naenkrat.« Betežen cerkovnik jima je odprl cerkev in ju pustil sam; Vstopila sta v hlad, svetišče je bilo temno, le na oltar j padala rumenkasta svetloba skozi velika barvasta okna. N koncu klopi je z oboka visela vrv, spolzka in gladka od dot kanja neštetih rok. S slovesnim korakom sta se napotila d nje in molče obstala. Srh tesnobe, pomešan z lepoto ugaši jočega dne, jo je spreletel, ko je stegnila roke kvišku in s oprijela vrvi. Z vso močjo je potegnila. Vrv se je vdala, i v stolpu je zapel zvon v otožnem, skoraj žalostnem ritmi V njej se je utrnila želja, za katero sama nd vedela. Vmii se s poti, na katero jo pošilja ta demonski človek. Potem je spustila vrv. Zvon je še nekajkrat zazvonil, nat pa utihnil. Šele sedaj se je spomnila, da ni sama. Počasi s je obrnila k njemu in zagledal je tako odsoten in tuj otarai da mu je nasmeh na obrazu hipoma ugasnil. Prva se je zavedela ona. »Ali ne boste zvonili?« «Ne,» je odsekal kratko. «Zakaj ne?« je začudeno vprašala. Poskusila se le ni smehniti. J (Nadaljevanje sledil PP 559 Telefon 93 808 94 638 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Montecchi 6/II Telefon 95 823 sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/tl Podružnica GORICA Ul Uprava TRST Ul Ul. Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501'302J?n7 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 M Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finanil?0.’ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali og 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaje> F upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societa Pubblicita Ita 10. februarja 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trst PO POTRESU V TUSCAN/I [Zasliševanje prič NA procesu proti «skupini BERGAMO , nadaljuje se zasedba videmske univekze j Petrolejske družbe so baje sprejele zahteve držav ob Perzijskem zalivu Število žrtev je narastlo na 22!Na karabinjerski postaji problemov Ponesrečenim prebivalcem so poslale pomoč poleg Rdečega križa tudi mnoge mednarodne organizacije ■ Okrog 1500 oseb se je zateklo pod šotore - Začasno urejena vodna napeljava TUSCANIA (Viterbo), 9. - Po treh dneh, odkar je potres hudo prizadel mesto Tuscanio in tudi bližnji kraj Arlena, je življenje spet začelo potekati na kolikor mogoče urejen način. Gasilci nadaljujejo s kopanjem ruševin in iskanjem trupel, druge skupine gasilcev skušajo rešiti skupaj z izvedenci umetnine v porušenih cerkvah in muzejih, skupine prostovoljcev, bolničarjev in zdravnikov pa urejajo šotore in pomagajo ponesrečencem, da se naselijo kolikor mogoče udobno v takih razmerah. Danes je začela delovati tudi vrsta izrednih služb, ki je dovoljevala ljudem, da so izpod ruševin odnesli še kak predmet ali denar in jih spravili na varno mesto. Zvečer je bila tudi urejena začasna vodna napeljava — do sedaj so namreč vodo donašali z avtoci-sternami — v kratkem pa nameravajo končati postavljanje električnih drogov, tako da bodo spet lahko priključili električno napeljavo. Vse ponesrečence so cepili, da bi ne izbruhnila kaka nalezljiva bolezen. Pod ruševinami so gasilci našli danes še dve trupli, pogrešajo pa še vedno tri osebe, za katere sklepajo, da so izgubile življenje pod kakim porušenim poslopjem. Izvedenci še niso pregledali vseh stavb v mestnem zgodovinskem središču, da bi ugotovili, koliko stavb morajo gasilci dokončno porušiti, koliko je pa popravljivih. Za sedaj delavci samo podpirajo nekatere zidove, s posebno pažnjo vse stavbe zgodo- fliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiniiiil RIM, 9. — Na procesu proti e-najstim karabinjerjem v Rimu se je danes nadaljevalo zasliševanja prizadetih strank, ki so brez izjeme potrdile obtožbe proti agentom. Na zatožni klopi sedijo major Ma rio Siani, kapetan Vittorio Rotel-lini, poročnik Vincenzo Sportiello, podčastniki Rolando Vagliani, Fran-cesco Montelli, Salvatore Guerrieri in Vincenzo Šansone ter karabinjerji Carmine Puglia, Biagio Canestra-le, Calogero Baldacchino in Ennio Cecconi. Vsi so obtoženi zlorabe oblasti, nasilnih dejanj in povzročitve telesnih poškodb. Kot je znano, so karabinjerji skupine « Bergamo* v prvih mesecih leta 1964 aretirali 27 oseb v zvezi z nekaterimi ropi v severni Italiji. Vsi aretiranci so po dolgih zasliševanjih priznali krivdo, ko so pa prišli pred preiskovalnega sodnika, so vse prejšnje izjave preklicali in trdili, da so jim jih izsilili z okrutnim ravnanjem, pretepanjem in raznimi oblikami mučenja. V tej fazi procesa so na vrstnem redu zaslišanja takratnih aretirancev, ki poročajo o tem, s kakšnimi metodami so jih karabinjerji v Bergamu zasliševali. Prvi .je bil danes na vrsti Antonio Costa, 47-letni delavec iz Creme, ki so ga aretirali v Milanu ter ga nato izročili karabinjerjem v Bergamu, ki jim je poveljeval major Siani. Costa je obtožil majorja, da ga je večkrat oklofutal, poročnika Sporziella pa je dolžil, da ga je mučil s «sistemom zaboja*. «Ne kega dne — je povedal — so mi zavezali oči ter me z avtomobilom peljali v neko vas. Tu so me v itiiiuiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiimmiiimmiimiiiiitHiiiiiiiiiitimiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiNimiiiiiiimimimiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiifi vinske važnosti, in odstranjujejo razbitine, da bi bile ceste prevozlji-ve. Tudi vožnja po cestah mora biti posebno oprezna, ker bi lahko močnejši tresljaj povzročil ponovno rušenje. Izven mestnega obzidja so ugotovili, da je popravljivih 458 stanovanj na skupnih 680, iz 222 stanovanj pa se bodo morali ljudje izseliti. V komaj sedem kilometrov oddaljenem kraju Arlena je 218 stanovanj popravljivih, 59 pa jih bodo morali porušiti. Domove bo moralo zapustiti približno 250 oseb. Pod šotori sta začeli danes delovati krajevni banki, ki podeljujeta posojila tudi z minimalnim jamstvom. Poleg Rdečega križa so ponesrečencem poslale pomoč mnoge mednarodne organizacije kakor «Ca-ritas intemationalis», «Secours Ca-tholique» in še nizozemski Rdeči križ. Pod šotore se je zateklo približno 1300 oseb, skoraj 300 ponesrečencev pa so namestili v bliž njih poletnih kolonijah. Predsednik Saragat je prejel mnogo solidarnostnih brzojavk, med ka terimi Pompidoujevo in nizozemske kraljice. BEOGRAD, 9. — Predsednik republike maršal Tito je brzojavno izrazil svoje sožalje predsedniku italijanske republike Saragatu ob potresu, ki je prizadel mesto Tuscanio. Izraze sožalja ob potresu v Tu-scanii je sporočil tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič predsedniku italijanske vlade Emiliu Golombu. inmfu Silovit potres v južni Kaliforniji LOS ANGELES, 9. -- Silovit potres, ki je zajel južno Kalifornijo, je povzročil po prvih nedokončnih podatkih najmanj petnajst žrtev. Ranjencev, ki so se zatekli v bolnišnice, je doslej 38. Na stotine hiš je porušenih, številni mostovi so se podrli, jezovi in avtoceste so močno poškodovane. Epicenter potresa, ki je imel jakost med šesto in sedmo stopnjo Richterjeve lestvice, je bil v_ New-hallu, 65 kilometrov od središča Los Angelesa. Prvi potresni sunek so zabeležili ob 6. uri, zemlja pa se je rahlo tresla še dve uri. medtem ko je na tisoče oseb, ki jih je sunek prebudil iz spanja, bežalo iz domov na ceste. Najhuje so prizadeti severni del doline San Fernando, Newhall in tako imenovana «Skid Row», revna četrt Los Angelesa, kjer je na desetine starih hiš porušenih. Zaradi popokanja plinskih napeljav je prišlo do številnih požarov, ki pa so jih gasilci v kratkem pogasili. Naselja v bližini jezov v Van Normanu in Maclayu v bližini Los Angelesa so evakuirali, ker so ugotovili na stenah jezov nevarne razpoke. Prizadeta je bila tudi »filmska prestolnica* Hollywood: razkošni dvorca nekaterih igralcev so utrpeli znatno škodo, Obtožnica trdi, da so karabinjerji aretirance pretepali in mučili Dostavitev z oklicem v smislu čl. 150 civilnega postopka Predsednik tržaškega tribunala je z odlokom 6.2.1971 pooblastil dostavitev z javnim oklicem naslednjega odloka: Prefekt tržaške pokrajine — Pr. n E/l - 7/6 - 142/71 • S predpostav-kom, da je z odlokom ministrstva aa javna dela štev. 3000 z dne 16.6. 1969 bil Ente Nazionale per l’Ener-gia Elettrica dl Venezia začasno pooblaščen, da začne dela za napeljavo električnega voda 22 kV — Padriče — Žavlje — omissls — odreja: ENEL — Ente Nazionale per 1’Energia Elettrica — oddelek v Benetkah, je pooblaščen začasno zasesti spodaj navedene nepremičnine, last spodaj navedenih: Davčna občina Gropada 1. Antonio BERZI dl Mattia — 68P — c.t.I. — 644/1; 2. Antonio KRIZMANCIC fu Giu-seppe — P.T. 680 — c.t. 1 — p.c.n. 644/3 — 644/4 — 648; 3. MUSINA Giovanni dl Giovan-ni — P.T. 702 — c.t.I — p,C.n. 779 (del) — 780 (del) - 782 — 783 -787 — P.T. 430 — c.t.I — p.c.n. 781/1 — 781/2; 4. MILOVICH Francesco dl Stefane — P.T. 701 — c.t.I p.cn. 790. Davčna občina Padriče 5. CARLI Lodovtco fu Rodolfo, roj. v Trstu 26.4.1928 (2/3) CARLI Clara fu Rodolfo (1/3) — P.T. 595 — p.c. 144 (117) — 94 (122-a) - 144 (122-b) — 94 (138-a) — 144 (138-b); 6. Josip GRMEK fu Antonio — P.T 139 — p,c, 62; 7. CALZI Agostkno dl Michele fu Giuseppe (1/2), CALZI Glullo fu Antonio (1/6), GREGORI Stefania fu Luoa ln CALZI (2/6) - P.T. 608 — p.c. 94 (124-a) — 144 (124-b); 8. GRGIČ Luka fu Jernej (1/2), GREGORI Giusto fu Mattia (1/2) __ p.X. 609 — p.c. 94 (125-a) — 144 (125-b); 9. STEFAN GRGIČ fu Egidlo — P.T. 602 — p.c. 94 (127-a) — 144 (127-b); 10. CALZI Giusto fu Lorenzo — PT 318 — p.c. 144 (128-b); 11. Jakob GRGIČ fu Jakob — P.T. 579 — P-C. 94 (130-a) — 144 (130-b); 12. Margherita PECHIAR žena Glovannlja dl Francesco qm Lazza-ro roj. PECHIAR qm Uldarico -P.T. 153 - P.C. 91; 13. Mihael GRGIČ fu Jurij — I-vanka MILKOVIČ roj. KALC — P. T. 611 — p.cn. 94 (137-a) — 144 1137-b); Davčna občina Bazovica 14. Stefano SACHER dl Luca — P.T. 990 — p.c./238-240; 15 GHERGHICH Stefano fu Gia como - P.T. 1343 - p.c. 300 (fig. I)]6. Lorenzo PETTAROSS fu Gio-varmt fu Michele (3/4), Maria ved. PETTAROSS por. RASEM (1/4) — P.T. 1509 — p,c, 243; 17. Maitteo PETTAROSS fu Stefano fu Andrea — P.T. 993 p.c. 243' 18. Glorglo CRISMANCICH qm. Gregorio del qm. Luca del qm. Glovannl — P.T. 994 — p.c. 245; 19. Andrej RAZEM fu Jožef — P.T. 995 — p.c. 248; 20. Gregorio CRISMANCICH qm. Michele qm. Gregorio — P.T. 1010 — p.c. 268 — 269 — P T. 1097 — p.c. 475 — 485; 21. Mario CRISMANCICH dl Andrea — P.T. 1668 — p.c. 276 — 300 — (fig. III) - 523 - 497; 22. Antonio KRIZMANCIC fu Va lentino - P.T. 1018 - p.c. 285 - 286 — P.T. 1091 — p.c. 495 — P.T. 1096 — p.c. 486; 23. Glovamnd BERNETIC fu Glorglo — P.T. 109 — p.c. 511 (XIX) —512 — 515 (XXI) — 516 (XX) — Preš. 24.11.1969 — G.N. 7217/69 — Prošnja za vknjižbo lastninske pravice CRISMANI Giuseppe; 24. Tomaso e Matteo bratje CRISMANCICH qm. Luoa qm. France-soo — P.T. 964 — p.c. 516 — Preš. 29.1.1968 — GN. 640/68 — Prošnja za vknjižbo lastninske pravice CRISMANI Carlo — Preš. 24.11.1969 — GN. 7217/69 — Prošnja za vknjižbo lastninske pravice CRISMANI Giuseppe. 25. Matteo CRISMANCICH fu Luca — P.T. 967 — p.c. 517 — Preš. 24.11.1969 — GN. 7217/69 — Prošnja za vknjižbo lastninske pravice CRISMANI Giuseppe. 26. Andrea, Antonio, Luca, Matteo, Giovamni CRISMANCICH del fu Matteo; Anton KRIZMANCIC fu Mihaela (1/6 ciascuno) — P.T. 966 — p.c. 518 — Preš. 29.11.1968 — GN. 640/68 — Prošnja za vknjižbo lastninske pravice CRISMANI Carlo. 27. Andrea, Antonio, Luca, Matteo, Glovannl CRISMANCICH del fu Matteo, Joslpine KRIZMANCIC fu Mihaela (1/12) vsak); Glovan-ni KRIZMANCIC fu Antonio (6/12 — P.T. 965 — p.c. 520 — Preš. 24.11. 1969 — GN. 7217/69 — Prošnja za vknjižbo lastninske pravice CRISMANI Giuseppa. 28 Gregorio PELLAN qm. Marco — P.T. 959 — p.c. 502 — 498; 29. Mattto PELLAN dl Gregorio — P.T. 1090 — p.c. 496 — P.T. 1101 — p.c 481; 30. Antonio GERGICH qm. Luca (1/4); Vinoenao KRIZMANCIC dl Lorenzo (1/4); Pletro GERGICH di Lorenzo — (1/2) — P.T. 1092 — p.c. 494• 31. Josip KRIZMANCIC fu Ivan — P.T. 1093 — p.c. 490; 32. Marija ved. KRIZMANCIC — P.T. 1098 — p.c. 484 — P.T. 1172 pc 457; 33. Glacomo CRISMANCICH di Glorglo (1/2), Pletro GERGICH di Lorenzo (1/2) — P.T. 1114 — p.c. 460; 34. Matija KRIZMANCIC fu Frana (1/4), Gregor! (prej GRGIČ) Al-bino fu Pletro, roj. v Trstu 8.3.1914 (3/4) — P.T. 1171 — p.c. 459 — Preš. 13.5.1970 — GN. 3088/70 — Zabeležen priposestvovalnl pošto-pek za Armo GREGORI, roj. v Trstu 3.9.1944 (1/2) ln Božo GREGORI, roj. v Trstu 18.1.1948 (1/2); 35. Peter KRIZMANCIC fu Mateja — P.T. 292 — p.c. 458; 36. Giuseppe LAURENZICH qm. Valentino qm. Simone — P.T. 1170 — p.c. 456; 37 Glovannl MAHNIČ fu Giovan nd - P.T. 92 - p.c. 750 - P.T. 1285 — p.c. 748; 38. Glovannl MAHNIČ fu Glovannl (3/4), Maria Teresa SACHER qm. Glovannl del qm. Glovannl d/4) _ P.T. 1284 — p.c. 751; 39. Maria SACHER qdm. Glovannl del qm. Giovamni (1/4), Maria Teresa SACHER qdm. Glovannl del qm. Glovannl (1/4), Oattarina SACHER qdm. Glovannl del qm Glovannl (1/4), Giusto SACHER (1/4) — P.T. 1284 — p.c. 749; 40. Martino SACHER qm. Giaco-roo qm. Glorglo — P.T. 311 — p.c. 885; 41. Andrea, Antonio, Luca, Michele e Glovannl CHRISMANCICH del fu Matteo (1/6 vsaki), Glovannl RAZMANN fu Michele (5/72); An tonio RAZMANN fu Michele (5/72), Caterina ved. RAZMANN roj. SACHER (2/72) — P.T. 310 — p.c. 886 — 882; 42 Luca GHERGHICH qdm. Mattia del qm. Tommaso (1/2), Andrea GHERGHICH qm. Giuseppe (1/4), Glovannd KRIZMANCIC fu Lorenzo (1/4) — p.t. 313 — p.c. 877 — 888; 43. Mattia MARC fu Glovannl — P.T. 951 — p.c. 1082 (V); 44. Carlo GRUNTAR fu Antonio — P.T. 224 — p.c. 1082 — 1091 — 1092 (A) — 1031 (V); 45. Glovannl CRISMANCICH qm. Andrea qm. Rocco — P.T. 221 — p.c. 1078; 46. Oscarre PRESL fu Andrea, roj. v Trstu 12.1.1931 — P.T. 1848 — c.t. 1 — p.c.n. 1076 — 1071/1 — 1071/2 — 1060/2; 47. Antonio CRISMANCICH fu Matteo (1/12), Glovannl CRISMANCICH dl Antonio (15/48), Antonio Crismancich dl Valentino (9/48), Stoiano PRESL fu Andrea, roj. v Trstu 5.10.1924 (5/12) — P.T. 1847 — c.t. 3 — p.cn. 1070; 48. Maria vd. PETTAROSS por. RASEM (1/4), Jvan RACMAN fu Jožefa (3/4) — P.T. 1507 — p.c. 1060; 49. Teresa MARŽ del fu Luca qm. Giuseppe — P.T. 211 — p.c. 1059; 50. Michele SACHER qm. Glacomo qm. Glorglo (1/2), Lorenzo SACHER qm. Martino qm. Glacomo (1/2) — P.T. 188 — p.c. 1032; 51. Francesco ŽAGAR fu Giuseppe — P.T. 199 - p.c. 1044; Preš. 10.2.1968 — GN. 1036/68 — Prošnja za priznanje lastnine ŽAGAR Mi-roslavo; 52. Maria GRGIČ fu Michele ved. KRIZMANCIC (6/48); KRIZMANCIC Glovannl (5/48), Emillo (5/48), Vittorio (2/48), Guglielmo (2/48), Elvira (2/48), Maria (2/48), fu Glovannl qm. Pletro; KRIZMANCIC Bmedetto (12/48) e Alberta (12/48) fu Michele — P.T. 198 — p.c. 1043; 53 Catterlna ved. CRISMANCICH roj. CALZ (KALZ) — P.T. 4 — p.c. 1143 — 1144: Davčna občina Boršt 54. PRASSEL Glovannl fu Glorglo (2/3), PETAROS Lovrec fu Mihe (1/3) — P.T. 292 — c.t. 8 — p.c. 381/41; 55. Baggioli Mario fu Samuele (1/2), Baggioli Alfonso fu Geremla (1/2) — P.T. 283 — C.t. 24 — p.c. 381/75 e P.T. 292 — c.t. 11 — p.c. 381/34; 56. Mattioli Albino di Giovanni (1/2) e Mattioli Orsola roj. COR-BATTO (1/2) — P.T. 25 - c.t. 4 — p.c. 340; 57. PETAROS Giuseppe di Andrea (1/2) e PETAROS Andrea di Andrea (1/2) - P.T. 16 — c,t. 1 — p.c. 333; 58. PETTIROSSO Luigi fu Antonio (1/5), PETAROS Maria fu Antonio ln ZOBEC (1/5), PETAROS Antonia fu Antonio ved. BERDON (1/5), PETAROS Giuseppina fu Antonio ln ZERIAL (1/5) e PETTIROSSO Giuseppe fu Antonio (1/5) — P.T. 160 — c.t. 1 — p.c. 331; 59. PETAROS Rodolfo fu Giovanni qm. Luca — P.T. 12 — c.t. 5 — p.c. 344 e c.t 4 — p.c. 154; 60. GLAVINA Andrea dl Andrea — P.T. 20 — c.t. 9 — p.c. 320; 61. PETTAROS Antonio di Giuseppe qm. Luca - PT. 54 — C.t. 5 — p.c. 317; 62. ZACHER Luoia moglie di Giuseppe nata COSMAC fu Michele — P.T. 168 — c.t. 2 — p.c. 306; 63. GLAVINA Andrea di Andrea (1/2) e GLAVINA Giovanna žena Andreja rol. PETAROS (1/2 - P.T. 21 — c.t. 2 — p.c. 304/2; 64. PETTIROSSO (ali PETTAROS) Pletro dl Antonio fu Michele — P.T. 391 — c.t. 1 — p.c. 304/1 — 155 e P.T. 102 — c.t. 4 — p.c. 159/1 — 159/2 — 158/2; 65. PETAROS Antonio fu Glovannl — P.T. 18 — c.t. 3 — p.c. 211; 66. PETAROS Željko dl Andrea (4/5) e PETAROS Petra fu Andrea (1/5) — P.T. 312 — c.t. 1 — p.c. 169 < 67. Drustna Maria vd. Valentino nata ZOBEC — P.T. 56 — c.t. 2 — p.c. 214/1; 68. SEDMAK Antonio fu Glovannl, roj. v Dolini 29.12.1892 — P.T. 5 — c.t. 1 — p.c. 208; 69. COSMAZ Maria dl Antonio (3/4), ZEZ Glorglo, roj. v Trstu 26.5.1909 (1/8) e ZEZ Roberto, roj. v Trstu 28.1.1947 (1/8) - P.T. 316 — c.t. 1 — p.c 176; 70. PETAROS Marija žena Josipa - P.T. 279 - c.t. 7 — p.c. 177—2. OMISSIS Trst, 20. januarja 1971 Prefekt: podp. Cappellinl podp. dr. adv. Giovanni Zigante kleti male vojašnice mučili na način, ki spominja na okrutnosti nacističnih taborišč.* Naprava za mučenje je bila navadni vojaški zaboj, iz katerega so štrleli čeblji. Aretiranec je moral na njem ležati, nag, ko so ga zasliševali. Ko se je to nadaljevalo vso noč, je Costa zgubil zavest, nakar so mu dali piti kozarec vode. Nato so ga premestili v zapor v Turin. Costa je tudi povedal, da so ga pet ali šest dni pustih brez vsakršne hrane. Predsednik dr. Liezzi je nato zaslišal 50-letnega Parideja Ventu-rellija, lastnika malega kmetijskega podjetja v Cremi in očeta treh otrok. Preden so ga karabinjerji v Bergamu zasliševali, so ga slekli do nagega ter ga nato potisnili z obrazom ob steno. Tu so ga nato pretepali. Venturille se ie spomnil, da med enim od takih zasliševanj, ko so kljub hudemu mrazu puščali odprta okna, ga je poročnik Spor tiello udaril z vso silo s pestjo po želodcu. »V tistem trenutku sem pomislil — je povedal — da bom umrl*. Podobno je bilo tudi pričevanje Maria Schiavinija, ki je zaradi mučenja poskusil napraviti samomor, vendar so ga v zadnjem trenutku rešili. Schiavini je povedal, da je priznal nekaj ropov samo zaradi tega, da bi napravil konec nečloveškemu mučenju. Proces se bo nadaljeval jutri, ko bodo zaslišali še druge priče. Sobotna skupščina ob navzočnosti predstavnikov krajevnih oblasti in rektorja VIDEM, 9. — Videmski študentje. nato govorila Bianca Cozzutti. Po-nadaljuje.jo z zasedbo fakultete za dala .je najprej pregled šolskih pro-tuje jezike in literature. V soboto blemov in stališč sindikatov v n.u-popoldne so študentje sklicali skup- hovi zvezi, nato pa nakazala, kako __tuu m Vvi 1 i nonin tlirTi TVTaH - Protestna zasedba stolnice v Montevideu MONTEVIDEO, 9. - Skupina kakih sto mladeničev .je zasedla stolnico v Montevideu v znamenje pro testa proti ukinitvi dveh katoliških časopisov. Lista sta prenehala izhajati zaradi finančnih težav, dvesto delavcev pa .je ostalo brez zaposlitve. Mladeniči, ki so zasedli stolno cerkev, so hoteli opozoriti cerkvene oblasti na položaj, ki se je ustvaril po ukinitvi časopisov. Po desetih urah so se sami umaknili, preden bi nastopila policija. ščino in povabili nanjo tudi predstavnike krajevnih oblasti in pristojnih organov. Predstavnik študentov Nino Sprizzi je najprej prebral dokument, ki so ga študentje sestavili ob začetku zasedbe in v katerem naštevajo vse pomanjkljivosti fakultete. Poudaril je tudi, da nameravajo študentje nadaljevati z zasedbo dolder se ne bodo oblasti obvezale, da bodo skušale čimprej in ugodno rešiti probleme, ki jih naštevajo v dokumentu. Prvi .je nato spregovoril komunistični deželni svetovalec Baracetti, ki je zahteval, naj vsi fašisti in predstavniki MSI nemudoma zapustijo dvorano. Njegovega predloga niso sprejeli, zato je po zaključku svojega govora sam zapustil dvorano. Prej je poudaril, da se bo njegova stranka potegovala za rešitev problemov, ki so jih nakazali študentje in katerim ni še nihče prisluhnil. Govorili so nato še deželni svetovalec stranke «Movimento Friuli* di Caporiacco, socialistični občinski svetovalec Cimetta, deželni svetovalec PSIUP Rizzi, in načelnik demokrist.janske deželne skupine del Gobbo. Rizzi je kritiziral levosredinske stranke in poudaril, da bi moral biti študentovski boj tesneje povezan z delavskim gibanjem. Dr. Cimetta je obsodil upravne in finančne napake, Id niso dovolile, da bi se videmska fakulteta pravilno razvila, vztrajal pa je, da bi moral Videm postati drugo univerzitetno središče v deželi. Za sindikat CGIL in Delavsko zbornico je naj bi dežela posredovala pri reševanju problemov videmske univerze. Na povabilo študentovskega odbora so nato govorili še rektor dr. Origone, predsednik tehničnega odbora prof. Rinaldi in župan ter predsednik konzorcija za univerzo Cadetto. Govorili so dolgo, posebno pažnjo so posvetili nekaterim manjšim problemom, dejansko pa niso predlagali nobene takojšnje in konkretne rešitve vsaj najbolj perečih problemov. Prof. Valussi je nato sporočil nekaj sklepov tehničnega odbora, kakor sta odprava vpisovanja negativnih redov in možnost ponavljanja ustnih izpitov. Za besedo .je tedaj zaprosil predsednik skupščine tržaške univerze Aldo Colleoni, Id je poudaril, da je rektor že lan; odpravil vpis negativnih redov in ponavljanje ustnih izpitov za vse fakultete tržaške univerze, torej tudi za videmsko fakulteto tujih jezikov, ki .je le oddelek tržaške univerze. Zeio realistično .je nato prikazal nekatere probleme, s katerimi imajo na žalost še opravka tržaški študentje in poudaril važnost skupnega boja vseh študentov, v Vidmu in Trstu, na univerzi in srednjih šolah za splošno šolsko reformo v Italiji. Ob zaključku sta še spregovorila deželni odbornik za šolstvo Giust in profesor Perini. Giust je zagotovil, da bo deželni odbor preštudiral probleme šolstva in posebej univerze. Potrjena razsodba proti Amalriku in UbošKu MOSKVA, 9. - Vrhovno sodi^ Ruske federativne republike ^ ,4 trdilo danes obsodbo na tn « delovnega taborišča, ki jo jPjrlL šče v Sverdlovsku izreklo pro® ... dre.ju Amalriku in Levu Ubosku racŠ «obrekovanja sovjetske drža ^ Na procesu je bil prisoten .r*^n-pazovalec tudi sovjetski fizi*5 ^ drej Zaharov, ki predseduje "" u. trdijo zahodne agencije — nemu «odboru za človečanske P1 vice*. |fll^ TEHERAN, 9. — Iz dobro <*** ščenih krogov se je izvedelo, “ so petrolejske družbe pristale zahteve držav ob Perzijskem . vu. Uradnega poročila v tej * še ni, vendar je predsednik gacije petrolejskih družb lord v halmond najavil za jutri obis Teheranu, kar naj bi P0™61"0;,;!, bo jutri znano tudi uradno ste®** družb z zahtevami izvoznikov. Alžirija zahteva takojšnje nadaljevanj® pogajanj za petrolej ALŽIR. 9. — Alžirska vlada ® pristala na predlog Franco**«* ministra Ortolija, da bi bila Pj* janja za petrolej začasno Pre“!£ na. Po ugotovitvi, da bi prek*1® koristila samo Franciji in bi ' časno oškodovala Alžirijo ,je ski minister Bouteflika SP° ^ francoskemu poslaniku v AlziW-. se morajo pogajanja takoj na<^ vati brez vsake nadaljnje prekim PO TRDITVAH cKOMSOMOLSKAJE PRAVDE» 15 do 20 mrtvih pri železniški nesreči v Zahodni Nemčiji AITRANG (Zahodna Nemčija), 9. — Pri železniški nesreči v bližini Aitranga v južnem delu zvezne Nemčije .je od petnajst do dvajset oseb zgubilo življenje, okrog štirideset pa jih je bilo ranjenih. Vlak »Bavaria - Express» je na progi iz Munchna v Ziirich iz še ne|»-jasnjenih razlogov iztiril. V vagone, ki so se prevrnili na sosedni tir, je nato trčil, verjetno zaradi goste megle, krajevni vlak. V trenutku, ko poročamo, so reševalci na delu, da bi s pomočjo varilnega plamena potegnili iz vagonov ranjene potnike. Moskovski javni telefoni v nevarnosti Iz kabin kradejo kose telefonov, s katerimi izdelujejo radioaparate in magnetofon* jjjj tovarišema v dveh mesecih f°* MOSKVA, 9. — Moskovski javni telefoni so v nevarnosti: tolpe razbijačev obiskujejo namreč ponoči telefonske kabine ter iz njih odnašajo kose telefonov, s katerimi potem izdelujejo radioaparate in magnetofone. Pojav razbijanja telefonov je že tako razširjen, da vzbuja resno zaskrbljenost. To zaskrbljenost izraža zadnja številka uKomsomolskaje Pravde», fct zaključuje članek z dramatičnim pozivom: « Javni telefoni so last vseh. Nobene milosti za razbijače in huligane!» tTelefonski problem» je postal pereč, ko je neka zelo razširjena revija objavila tehnični članek, v katerem podrobno razlaga, kako je iz kosov telefonov mogoče izdelati radioaparate ali magnetofone Kaže, da je članek zares navdušil ljubitelje radia: v nekaj nočeh je iz telefonskih kabin izginilo kar deset tisoč kosov telefonov, ki so bili potem seveda neuporabni. Telefonske kabine pa ne privlačujejo, kot kaže, samo ljubitelje radia. Kabine so namreč opremlje- ne z okusnim obešalnikom ter z malo polico, ki prideta zelo prav tudi v zasebnih stanovanjih. Tako so začeli izginevati iz kabin tudi ti kosi opreme. In še tretja privlačnost — denar. Moskovski telefoni ne delujejo z žetonom, kot je to pri nas, pač pa je treba vtakniti v aparat kovanec za dve kopejki. «Komsomolskaja Pravda» pripoveduje o nekem Po-povu, faliranem igralcu in večnem študentu, ki je vsako noč s svojim motorjem «obdelah kakih tri sto kabin. Velik kup drobiža, ki si ga je tako nabral, mu je potem zamenjala prijateljica, blagajničarka v nekem moskovskem baru. Donosni posel «telefonske mišh se je zaključil, ko je blagajničarka šla na dopust. Njena nadomestnica je sicer Popovu zamenjala drobiž, vendar je obvestila policijo: sedaj bo moral Popov presedeti v zaporu celih osem let. Bili pa so tudi drugi taki primeri: list navaja pustolovščine nekega Sergeja Čikova, ki je skupaj dva tisoč telefonov. Policija j® jico zajela v Zelenogradu v o*1jU, Moskve, kamor je tatiče Pr*lXL^ želja po večjem zaslužku. Tu namreč telefonski poziv v 15 kopejk, tako da je bil iz^P1 .j. iz vsakega razbitega telefona no večji. M Telefonska družba skuša na vse načine zavarovati svoje ge naprave pred tatovi in raMA jači. Uvedli so telefone z a^arn>eSc zvoncem, pa tudi telefone «s P/^. nečenjem*; za sedaj ni znano, no je to presenečenje, do bi moralo priti, ko oi nekdo razstaviti telefonski aparat N s( pa se v Moskvi spominjajo, ^ je pred dvema letoma tovrsten FJ, skus izjalovil. Tedaj so nainr^„rf vedli telefone, ki so na zatentav*1^ brizgali črnilo; zgodilo pa da so se tudi pošteni državlfl ki so se hoteli samo telefonsko P govoriti s sorodnikom ali znanC nenadno znašli pod črno Pr^0’frMp veda so morali «brizgalne tele]01 takoj ukiniti. imiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiitiiiiiiiiiiiiiii«iiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiii>>iiiiiiiiiiiiiiiiDiiDiiiiiiiDi*Diii*aaiaaiaiaaiaatliaaiiaa*i'*ll|i'iaiiaaai**a*iii*i*aia**ii'iaMai|ai*'iataaviiiia*aaa'af l***iMI*ai|ia'aa*i|*>iiiDii*>«ini**aial iiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiimiiiutniii PO NEURADNIH PODATKIH Januarja v pristanišču 2.650.000 ton prometa V tem podatku je vključen tudi dovoz nafte za čezalpski naftovod, vendar se je povečal tudi promet s tradicionalnim blagom Po začasnih in neuradnih statističnih podatkih je blagovni promet v tržaški luki v preteklem januarju dosegel skupno 2,650.000 ton, kar predstavlja viden napredek v primeri s prometom v istem mesecu lanskega leta (ki je znašal 2,067.000 ton). Omenjeni podatki obsegajo tudi dovoz surove nafte za naftovod Trst-Ingolstadt in Trst (Mauthen)-Wiener Neustadt, vendar pa beležijo v tem okviru tudi občuten razvoj tradicionalnega prometa. Tako se je odvoz raznega blaga po morju povečal v primeri z lanskim ja- nuarjem za okoli 200.000 ton. V dovozu pa poročajo o večjem prometu z agrumi, bombažem, fosfati in žitaricami. Promet z lesom je ostal praktično neizpremenjen, približno na isti ravni pa je bil tudi promet z jeklenimi pločevinami, ki jih dobavljajo čez luko v tržiško ladjedelnico Italcantieri. V odvozu se je v januarju nekoliko povečal promet s kokilami, ki jih kakor znano proizvajajo v železarni Italsider pod Skednjem, in pa s cinkom, ki prihaja na naše naveze iz Trbiža in okoliških nahajališč. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15. 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Kitarist Batista; 12.10 Liki in naše preteklosti; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.15 Dejstva in mnenja; 17.00 Boschettijev trio; 17.20 Za mlade poslušalce: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncert; 19.20 Higiena in zdravje; 19.30 Jazz: 19.40 Iz potne torbe Milka Matičetovega; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.55 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glasba TRST 12.10 Lahka glasba; 15.10 «Cari stomej*; 15.40 Deželni ansambli. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Popevke; 9.00 Kotiček za najmlajše; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Plošče; 11.00 Pojmo z ljubeznijo; 11.15 Pianist Stevens; 11.30 U-metnine velikih mojstrov; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 14.40 Zabavna glasba; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Plošče Ariston; 17.30 Spored za mladino; 18.00 Jazz; 18.20 Operna glasba; 19.00 Orkester Riddle; 19.30 Prenos RL; 22.15 Novo in moderno; 22.35 Komorna glasba. nacionalni program 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00, 23.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 SREDA, 10. FEBRUARJA 1971 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 Spored z Ottavio Piccolo; 14.00 Spored za popoldne; 16.00 Spored za najmlajše; 18.45 Kronike ital. Juga; 19.00 Klasična blasba; 19.30 Lahka glasba; 20.30 Emil Zola - »Rabourdinova dediščina*; 21.40 Kvartet Juillard. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 11.30, 19.30, 22.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 George Sand; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Telefonski pogovori: 12.35 «Formula uno»; 14.00 in 18.05 Zakaj in kako; 15.15 Izbrani motivi; 15.40 Enotni razred; 16.05 Glasbeni spored; 18.30 Zanimivosti; 18.45 Uspeli motivi; 19.20 Recital; 20.10 Operni svet; 21.00 Glasbeno-govomi spored; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Začetni koncert; 11.00 J. S. Bach; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.20 Pianist Gieseking; 14.30 Strnjena melodrama: «La tencia*; 15.30 Portret avtorja; 17.25 strani iz albuma; 18.45 Kuturne novosti: 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Odrska umetnost. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 19.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Baročne sonate; 19.20 Operna glasba; 11.00 Intermezzo; 12.00 Glasba za pihala; 12.20 Faurejeve skladbe; 12.30 Plošča v izložbi; 13.30 Simf. koncert; 14.45 Paganinijeve inter pretacije. SLOVENIJA 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30, 22.00, 24.00 Poročila; 715 Informativna oddaja; 8.10 Operna ma- tineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.40 Pevci zabavne glasbe; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Chopina igra Benno Moiseivvitsch; 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Zvoki iz glasbenih revij; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Koncertni valčki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 «Vožnja s sanmi. . .»; 16.00 «Vrti-ljak* 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Operne melodije; 18.40 Naš razgovor: 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonična glasba; 21.35 Iz slovenske lahke glasbe: 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za mladino; 18.45 Razprava; 19.15 Kulturni spored; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Do-kumentar o jesenskih stavkah; 22.30 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: «Una gita in campagna'; 22.55 Kulturne aktualnosti. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.15 Poročila; 8.15 TV v šoli; 17.55 »čarobna piščalka* — mlad. film; 18.15 Obzornik; 18.30 Šlager sezone; 19.05 Vaš ekran: 19.20 Na sedmi stezi; 20.35 Teh naših 50 let: Leto 1945 ; 21.35 »Operacija MM» - film iz VOS. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) bodite prav posebno previdn1 I de vseh oblik finančnega P°®Jj nja. Pomoč, ki vam jo bo dal 0 prijatelj, bo dobrodošla. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne « ščajte se v posel brez us%! zagotovil, študij in razisko* bodo obogatili vaš duh. .. i DVOJČKA (od 21.5. do 21.®. strokovna sposobnost bo na ceni. Še bolj se bo utrdil0 prijateljstvo. ' potf0, osrej* RAK (od 22.6. do 22.7.) se, da bi svoje energije -čili v en sam cilj. Manjša vam zagotavlja izreden uspeh-LEV (od 23.7. do 22.8.) P**® pobud, ki temelje na sebičnih menih. Ne premlevajte stal°® katerih starih in neizp°veC DEVICA (od 23.8. do ^ novih pogojih se boste z nov® nekega že opuščenega načri^ vsiljujte svojih zamisli drug117 TEHNICA (od 23.9. do 22.10 ) borbeno razpoloženje vam magalo premagati nastale ^ Ne bodite preveč zaupljivi d°,. ŠKORPIJON (od 23.10. do/ S svojimi velikimi izkušnjah1* . znali preprečiti nenaden napa® sprotnikov. Pozabite na st** * jateljem. STRELEC (od 22.11. do 20. kazali boste sposobnost na F administrativnega poslovanj®" ostre kritike odgovorite v ^ tonu. KOZOROG (od 21.12. do sprejmete prenagljenih delo*"" krepov. Razveseljive novosti zi z nekim prijateljem. „, i VODNAR (od 21.1. do te se pred zapletljaji, do lahko pride na osnovi ne* predlogov. Ne ozirajte se n® tike. t RIBI (od 20.2. do 23.3.), lo vam bo rešiti neko v njegovi celoti. Dober naS,Li bo obvaroval pred razočaranji