48. štev. V Kranju, dne 2. decembra 1916. Leto IV. ▲ izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2'—, za četrt leta K V— Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju, lnserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo ,Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradti št.: 41.775. Slovenski polk cesarjevičev polk. Cesar je izdal naslednje povelje na armado in mornarico: Želim, da pripada Moj Mi po milosti božji dani prvorojeni sin odslej Moji vrli junaški vojni sili in ga imenujem za polkovnika - imejitelja Mojega pešpolka št. 17, ki se mora odslej imenovati prestolonaslednikov. Dunaj, 24. novembra 1916. Karel I. r. Čestitke generalobersta Boroeviča Ljubljani. Župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar je prejel sledečo brzojavko : Iz celega srca čestitam mestu Ljubljani v visokem odlikovanju, ki ga je izvolilo Njegovo Veličanstvo najmilostljivejše izkazati domačemu s slavo ovenčanemu polku s tem, da je podelilo imeji-teljstvo tega polka Nj. c. in kr. Visokosti prejas-nemu cesarjeviču. Generaloberst Boroevič. Ni nam treba poudarjati, s kakšnim ponosom bodo naši nenadkriljivi slovenski vojaki sprejeli to odlikovanje, s kakim zanosom bo beležilo ta čin vladarske milosti sleherno slovensko srce. Ce-ser Karel je kot vojak v bojnem gromu spoznal vrline svojih čet — iti r.i '! vsemi si je izbral slovenski polk kot vrednega, da nosi- ime dediča cesarske krone. Cesarjevičev polk se- bo izkazal vrednega visokega odlikovanja. Kakor dosedaj, tako bo v bodoče pri vsaki priliki in kjersibodi posvedočil zvestobo naroda iz katerega izhaja njega ljubezen in požrtvovalnost do prejasnega cesarja in ljubljenega dediča cesarske urone. Ljubljanski občinski svet je v svoji seji z dne 2.S. novembra 1916 sklenil soglasno odposlati na vojaško pisarno Nj. Veličanstva brzojavko, v kateri z najudanejso hvaležnostjo izreka svojo . radost nad izrednim odlikovanjem domačega peš- j polka in izreka prošnjo, da Nj. Veličanstvo bi a-gohotno dovoli ljubljanski občini pa vzgledu drugih polkov ustanoviti pešpolku št. 17 „Prestolonaslednik" srebrn rog. Župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar je prejel dne 30. novembra to-le brzojavko: Cesar županu drju. Tavčarju v Ljubljani. Dunaj, Dvorec, 30. XI. 1916 ob 11 10 dop. V polnem prepričanju, da se bode domači polk, kakor že skoro dve in pol stoletji, tudi v bodoče, zvest sveti prisegi, junaško in v zavesti svojih dolžnosti bojeval za cesarja in domovino, sem imenoval svojega ljubega sina, cesar-jeviča, njegovim imetnikom. Upam, da bodo enako onim vrlim Kranjncem, ki stoje v slavepolnem boju proti sovražniku, tudi oni deželani, ki so ostali na rodni grudi, zastavili svoje najboljše moči v prid domovini, da z božjo pomočjo srečno dobojujemo težki boj. Pritrjujem, da sme polk „Cesarjevičeva pehota" sprejeti in uporabljati od mestne občine poklonjeni mu srebrni signalni rog. Kakor blisk se je proti večeru razširila po I Ljubljani vest, da je Njegovo Veličanstvo počastilo poglavarja slovenske prestolnice z Najvišjim i osebnim in neposrednim sporočilom. Cesarsko Veličanstvo je izpregovorilo brez posrednika in preko vseh inštančnih ograj k izvoljenemu načelniku preproste presto-lice skromnega naroda. Župan ljubljanski je dal cesarjevo brzojavko javno nabiti s pripombo: „Z globoko hvaležnostjo do presvitlega cesarja dajem ta osrečujoči izraz Najvišje milosti v splošno vednols." Na vlaških tleh. Dunaj, 25. novembra. Severovzhodno Turnu Severina se tam odrezane romunske' čete žilavo branijo. Ob dolenji Aluti so nemške čete dospele na vzhodni breg. Severno Rimnika-Valcea je napad avstro-ogrskih in nemških čet znova napredoval. Vjeti so bili 3 častniki in 800 mož. Sovražen napad v pokrajini pri Bekasu je bil brezuspešen. Berolin, 25. novembra. Nemška konjenica pod vodstvom generatlajt. grofa Schmetto\va je vrsjla vzhodno od dolenje Alute neko sovražno konjeniško divizijo nazaj. Rimnik-Valceo v dolini Alute smo vzeli. Bolj proti vzhodu, kjer se sovražnik še silno upira, se bližajo naše čete Corteji des Arges. Nov napad ruskih stotnij v pokrajini jugozapadno od Bekasa je ostal zopet brezuspešen. Dunaj, 26. novembra. Donavska armada je dospela v pokrajino pri Aleksandriji. Pri prehodu z desnega na levi breg ki je bil posebno otežkočen vsled narasle vode, se je posebno udeležila c. in kr. donavska flotilja pod poveljništvom kapitana linijske ladje Lucicha ter avstro-ogrski pijonirski oddelek generaimajorja Gaugla. Pri Umlulstu severno od Svištova je neki neki naš letalec zbil sovražno letalo tipa Farmann. Berolin, 26. novembra. Zopet so napadle pri Batci Neagri v gorovju GyergyO ruske stotnije brez vsakega uspeha naše pozicije. V dolini Alute smo vzeli Ramniku Valceo. Na višinah severno od Curteje des Arges se Romuni še trdovratno upirajo. V pokrajini vzhodno od dolenje Alute je nemška konjenica pod vodstvom generallajtnanta grofa von Schmettovva vrgla romunsko konjeniško divizijo, ki se je postavila v bran ter zmagovito prodira. Ceste, ki gredo od Alute proti vzhodu, so obložene z bežečimt kolonami vozil ter značijo njih pot goreči kraji. IST Vladimir Korolenko. Brez besede. Dalje. Vsa slika se mu je le hipno prikazala a tako natančno, da mu je vztrepetalo srce v neznanskem strahu in da se je stokaje prijel za glavo ... ^Gospod Bog, sveta devica," mrmra, „pomagajte nesrečniku. Saj sam mislim, da nisem prav v glavi." Mel si je s pestmi oči in začel je iskati po obrazih navzočih ljudi žarek upanja. Ravno v tem trenotku je pripovedoval policist John Kellev sodniku Dickinsonu pod kakimi okolnostmi se je izrazila tujčeva namera. Ko je bil pristopil k njemu, tako je pripovedoval, ga je takole prijel za roko (John je segej po sodnikovi roki), pripognil se je bil . . . Policist John, pripognjen nad sodnikovo roko, je kazal v boljše umevanjc svoje bele zobe in obrazu je dal divji izraz. Demonstracija je napravila na navzoče občinstvo globok vtis, še globejega pa na Matveja. Ta jezik je bil tudi njemu razumljiv. Ko je gledal Kellevve kretnje, mu je postalo marsikaj jasno: vzrok, zakaj mu je Kellev tako hitro odtegnil roko in celo to, zakaj da je dobil takrat v centralnem ;parku udarec po glavi. To mu je tako zagrenilo in užalostilo srce, da je pozabil na vse. „Saj ni res," je zaklical, „ne vrjemite temu Prostaškemu človeku . . ." Razjarjen v vsi notranjosti plane k sodnikovi mizi, da pokaže, kaj je Pravzaprav nameraval s Kellevevo roko. Sodnik Dickinson skoči iz stola in stopi na svoj novi klobuk. V sodnijski dvorani navzoči močan Nemec, Kelley in še nekoliko mož primejo Matveja od zadaj, da ne bi storil prebivalstvu Doubletowna škode. V sodni dvorani je nastala zmešnjava, kakoršne še niso zabeležili v mestnih analih. Oni, ki so bili najbližje vrat, so planili ven, padali so in vpili, znotraj se je pa godilo nekaj nepojmljivega in strašnega . . . Izmučen, izstradan, užaljen in obupan se je Matvej otresel vseh Amerikancev, ki so ga bili prijeli, le Nemec, ki mu je bil kos, ga je še držal za komolec ... On pa se je poskušal osvoboditi krvavo zateklih oči in z jasnim občutkom, da bo postal blazen, da je že res na tem, da plane na Vse te ljudi, jih pobija in morda celo res zgrize. Kdo ve, kaj bi se bilo še zgodilo, da ni vstopil v tem trenotku Nilov v sodno dvorano. Preril se je do Matveja, obstal pred njim ter ga sočutno vprašal po ruski: „He, rojak! Kaj pa ste tukaj pravzaprav na-i redili?" Pri prvih zvokih tega glasu, plane Matvej k I mlažemu možu in pritiskajoč njegovo roko k svo-l jimi ustnicami, ter ihteč kakor otrok, mu jo po-! ljublja in poljublja. Kake četrt ure kasneje se je začela mistra Dickinsona sodnijska dvorana zopet polniti z meščanstvom mesta Doubletowna, ki je med tem izvedelo, da imajo namere nepoznanega kar najmir-nejšo podlago. V osebi ruskega gentlemana, ki je delal na žagi, je našel rojaka in zagovornika, kateremu ravno ni bilo težko ovreči obtožbe. Sodnik Dickinson je dobil popolnoma zadovoljiv odgovor na vprašanja: „Your name ?" „Your nation ?" Ponosen na uspeh, ki ga je doživela njegova preiskava, je celo velikodušno pozabil na svoj pokvar- I jeni novi klobuk. Ko je opravil še nekaj uradnih i formalnosti, je podal obtožencu roko, čestitajoč mu, I da je izbral izmed vseh mest države ravno Dou-| bletown . . . Končno pa je stavil Matveju še vprašanje osebnega značaja: „How do yon like this country, sir ?" „Rad bi vedel, kako vam dopada Amerika?" ; prestavi Nilov.- Matvej, ki je še vedno nekoliko težko sopel, ; je odkimal z roko. — „Oh ! Zemlja naj jo požre," i reče poln odkritosrčnega prepričanja. „Kaj meni gentleman o naši deželi ?" vpraša I radovedno sodnik Dickinson, ki je vzbudil s tem vprašanjem tudi največjo radovednost med poslušalci. „Pravi, da potrebuje časa, da pravilno oceni prednosti te dežele, sir . . „Very well! Odgovor je vreden pametnega gentlemana," reče Dickinson, ki je bil poln globokega zadovoljstva. XXVI. Prihodnji dan je izšel doubletownski list v povečani obliki. Na prvi strani je blestela slika mistra Mathevva, novega prebivalca dobrega mesta, i V tekstu pa, ki je bil okrašen z mnogimi prav j učinkovitimi nadpisi, se je urednik obračal na vso i Ameriko vobče, na mesto New-York pa še posebej .. . „Odslej," tako je pisal, „se lahko mesto i Doubletown ponaša s tem, da je njegov sodnik, j mister Dickinson, srečno rešil vprašanje, radi katerega so si vsi newyorški učenjaki zastonj belili ! glave. Sloviti divjak, povzročitelj incidenta v cen-: tralnem parku, čigar opis je v tako popačeni obliki razburil vso Ameriko, živi sedaj v našem mestu kot gost. Preiskava, ki jo je vodil prav posebno spretno v svoji, stroki izvrstno podkovan Podpisujte peto vojno posojilo! Prišli smo v stik s silami, ki so prišle preko Donave. Dunaj, 27. novembra. Pri Turnu Severin poraženi sovražnik se umika v jugovzhodni smeri ter ga avstro-ogrske in nemške čete zasledujejo. Naš plen iz teh bojev znaša 28 častnikov, 1200 mož vjetih, 3 topove. 27 polnih municijskih voz in 800 naloženih voz. Tudi v donavskih pristaniščih smo dobili bogat plen. Vzhodno dolenje Alute smo dospeli do odseka Vedea severno in južno od Aleksandrije. Ob gorenji Aluti smo vrgli sovražnika za odsek Topologu. vzhodno od Tigvenov pa prebili sovražno pozicijo, pri čemer je sovražnik utrpel 10 častnikov, 400 mož vjetih in 5 strojnih pušk. Ruski napad več bataljonov severno od doline Negrisore proti našim četam je ostal brezuspešen. Sovražne izvidne oddelke v pokrajini Ludove smo zavrnili. Dunaj, 28. novembra. Včeraj smo prekoračili Aluto. V dolini Ar-gesu je Curtea d' Arges v naši posesti. Na sed-mograški vzhodni fronti so naše poljske straže zavrnile močne ruske izvidne oddelke. Dunaj, 29. novembra Armada generala pehote von Falkenhavna na Vlaškem zmagovito prodira. Silni ruski napadi v Gozdnatih Karpatih in ob sedmograški vzhodni fronti so se ponesrečili ob žiluvem odporu avstro-ogrskih in nemških čet. Svoje pozicije smo obdržali. Za posamezne kose jarkov se boji še vrše. Berolin, 29. novembra. V Gozdnatih Karpatih in ob sedmograški vzhodni fronti so izvršili Rusi včeraj na mnogih točkah napade na nemške in avstro-ogrske črte. Bili so poraženi. Majhne krajevne uspehe je sovražnik poplačal s krvavimi žrtvami. Armada gen. in-fanterije von Falkenhavna na celi vlaški fronti zmagovito prodira. Pred njo se umika poraženi sovražnik v neredu proti vzhodu. Dunaj, 30. novembra. Uspešno prodirajoča donavska armada je od prehoda preko Donave pripeljala 45 častnikov, 2421 mož, 2 težka topa in 36 poljskih topov, 7 drugih topov in 7 strojnih pušk. Dunaj, 30. novembra. Čete generala v. Falkenhava so vzele včeraj Pitesci in Campolung. V Campolungu so vjele 17 častnikov in 1200 mož ter vplenile 7 topov in številni vojni materijal. Med dolino Uz in Tatarskim prelazom so nadaljevali Rusi z veliko porabo ljudi v razbremenitev svojega težko ogrožanega romunskega zaveznika določene napade. Armadi generalov v. Arza in v. Kovessa sta stali skoro na celi fronti dan in noč v ljuti borbi proti vedno novim sovražnim sunkom. Na mnogih tokah se je vršil boj moža proti možu. Ruski naval se je zlomil. Mali krajevni uspehi ne morejo izpremeniti ničesar na tem, da so bile velike sovražne žrtve tudi včeraj brezuspešne. Boj se nadaljuje. sodnik mister Dickinson, je dognala, da je Rus, pristojen v gubernijo Lozišči, (ki je med najznamenitejšimi in prosvitljenimi te mogočne prijateljske države), kristjan in — dodajmo iz svojega jako pohleven človek, izredno prijeten v občevanju in docela lojalnega mišljenja. Izražal je pravo krščansko veselje, ko je izvedel, da je zdravje policista Hopkinsa, ki ga je smatral za mrtvega, v kar najboljšem stanu in da omenjeni policist že zopet izvršuje svojo običajno dolžnost. Tem bolje za policista Hopkinsa! A dovoljujemo si, oprti na mnenja najboljših juristov našega mesta, opazko, da utegne biti edina v tej zadevi prizadela oseba policist Hopkins, kar je sam zakrivil nesrečo, ki ga je zadela Da, in to ponavljamo, ker je mirnega inozemca, ki se je z izrazom ljubezni in zaupanja obrnil do njega, najprej s „klubom" udaril po glavi. Ako so morda newyorški sodniki drugega mnenja, ako morda želi odvetnik te države dokazati nasprotno ali ako bi morda policist Hopkins nameraval vložiti tožbo za odškodnino, bodo vsi skupaj imeli opravka z najboljšimi doubletovvnski-mi juristi, ki so vsi izjavili, da zastopajo obtožen-ca brezplačno. A to najbrže ne bo potrebno, ker j bomo v naslednjem razkrili še neko obrekovanje, vsled katerega je padla — po krivdi naših new-yorških časnikarskih tovarišev, ki so brez potreb- j ne predidoče natačne infermacije opisali ta slučaj — nekaka senca na dobro ime mistra Mathevva, našega cenjenega gosta in, upajmo, tudi našega someščana. Stvar je namreč ta, da sploh ne grize. Kretnja, ki jo je policist Hopkins tolmačil na tako podel način (kar ne dela ravno časti bistroumnosti newyorške policije), ima nasprotno pomen najsrčnejšega spoštovanja, katera menjavajo v lo-ziški guberniji osebe iz najboljših družabnih krogov. (Dalie.) Veliki knez Nikolaj v Romuniji. Lugano, 29. novembra. Iz Petrograda javljajo : Veliki knez Nikolajevič koraka z armado 400.000 mož Romuniji na pomoč. Resni kritiki dvomijo, da bi. bila ta vest resnična. Plen v Romuniji. Berolin, 29. novembra. „Tageblatt" poroča: Naglo prodiranje naših armadnih skupin v Romuniji onemogoča še pregled našega tamkajšnjega plena. Od 28. novembra so prišle v roke naših čet velike črede živine, kakor tudi znatne zaloge žita in skladišča petroleja, poleg tega 6 sanitetnih avtomobilov, 1970 vagonov in 10 lokomotiv. V donavskih pristaniščih je bilo vplenjenih 6 parnikov in 79 vlačilnih ladij izmed katerih je bilo 16 obloženih z ječmenom in ovsom. Ruska ojačenja. Iz Berlina poročajo: Veliki romunsko - ruski armadi, ki se koncetrira v okolici Bukarešte, poveljuje general Saharov. Neprestano prihajajo v Bukarešto ruska ojačenja. Boj za Trst. Dunaj, 25. novembra. Na Kraški visoki planini je topovski boj od časa do časa živahnejši. V koroški obmejni pokrajini je obstreljevala sovražna artiljerija posamezne kraje. Neka naša letalska flotilja je metala bombe na železniške naprave in barake v Tol-rnezzu. Dunaj, 26. novembra. Močna letalska flotilja je z dobrim učinkom vrgla mnogo bomb na kolodvor in sovražna taborišča v Primolanu. Vsa letala so se vrnila nepo-poškodovana navzlic ljutemu obrambnemu ognju in hudim vetrovom. Nadvojvoda Evgen imenovan za feldmaršala. Nadvojvoda Evgen je imenovan za feldmaršala, kakor poročajo dunajski listi. Armadni na-redbeni list objavi to imenovanje v prihodnji številki. Pri izbruhu vojne z Italijo je bil nadvojvode Evgen, najmlajši brat armadnega vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika, imenovan za vrhovnega poveljnika južnih armad, ki je dotlej fungiral kot vrhovni poveljnik balkanskih bojnih sil. Pod njegovim poveljstvom so bili izvojevani uspehi pri Arsieru in Asiagu. Nadvojvoda Evgen ima sedaj 52 let. Naše zopetne osvojitve na Krasu. Berolin, 29. novembra. Švicarski listi pišejo: Na Krasu so zadnji avstrijski sunki zopet zavoje-vali del pozicij na višinah vzhodno Gorice, katere so bili Italijani Avstrijcem iztrgali v času od 1. do 6. novembra. Flankiranje pogorja, katero so zasedli Italijani južno Vipave, je s tem zadobilo večjo silo. Ruski neuspehi. Berolin, 26. novembra. Blizu obali Vzhodnega morja severno od Smorgona ter na fronti Serveča in Sčare je sovražni artiljerijski ogenj narasel. Ruske oddelke, ki so prodirali tik ob morju v okolici Krašina in pri Ocierkih, v pokrajini ob gorenjem Stiru, smo pognali nazaj. Ruska vojska. Iz Petrograda poročajo, da je bil carjevim ukazom vpoklican letnik 1898 s 700.000 možmi. V celoti šteje sedaj ruska vojska na vseh frontah baje 7 milijonov mož. Nikolaj Nikolajevič zopet na evropski fronti. Frankfurt, 25. novembra. „Frankf. Zeitg.": „Agence Hav'as" objavlja dne 24. novembra sle sledeče rusko poročilo: Veliki knez Nikolaj je odložil vrhovno poveljstvo nad kavkaško armado, da prevzame važnejše poveljstvo v Evropi. Veliki knez je baje že dospel v carjev glavni stan. Car je dovolil generalu Aleksejevu (načelniku generalnega štaba) iz zdravstvenih ozirov dopust. Ale-ksejevo mesto prevzame provizorično general Gurkov, zapovednik rezervne armade. Berolin, 28. novembra. Jugo-zapadno Dvinska je postajal ogenj ruske artiljerije od časa do časa silnejši. Sicer med morjem in Dnjesfrom nobenih posebnih dogodkov Ruska municija preko Norveške. Iz Stockholma poročajo, da gredo sedaj dan na dan vlaki municije za Rusijo iz norveškega Narvika v Rusijo. Tudi vojni avtomobili gredo to pot. V Narviku leže Rusijo in Romunsko. /elike zaloge municije za Bitka ob Sommi, janj. Berolin, 26. novembra. V megli in dežju nobenih večjih bojnih de- Odločno izvedena patruljska podvzetja mek-lenburških grenadirjev in fizilirjev ter pešpolka Bremen severo-vzhodno od Arrasa so prinesla iz angleških jarkov 20 vjetih. Severovzhodno od Beau-monta so pripeljali oddelki badenskega pešpolka št. 185 štiri častnike in 157 Angležev ter eno strojno puško iz sovražne pozicije. V dolini Apremont vzhodno od St. Mihiela je po močni pripravi napadla francoska infanterija. Zavrnili smo jo. Berolin, 27. novembra. V pokrajini ob Sommi le slaboten ogenj. Brez artiljerijske priprave so poskusili Francozi zvečer vdreti v južni del gozda St. Pierre Vaast. Ogenj strojnih pušk posadke jarka in hitro pričeti zaporni ogenj artiljerije jih je pognal nazaj. Nemške vojne ladje pred Themso. Berolin, 25. novembra. Deli Jiaših podmorskih vojnih sil so sunili od 23. na 24. novembra ponoči proti izlivu Themse in proti severnemu pobočju Downsa. Razen ene stražne ladje, ki so jo potopile s streljanjem topov, niso srečale nikakih sovražnih sil. Utrjeni prostor Rasmgate je naša artiljerija obstreljevala. Ko se tudi nato angleško brodovje ni prikazalo, so se naše sile povrnile nepoškodovane v domače oporišče. Nemške ladje zopet pred Lovvestottom. Berolin, 27. novembra. Deli naših pomorskih vojnih sil so izvršili v noči od 26. na 27 november zopet pohod tik pred angleško obal. Nedaleč od Lowestofta so potopile neko sovražno ladjo ter posadko vjele. Tudi nevtralne parnike so zadrlžale in preiskale ter jih izpustile, ker niso imeli s seboj konterbande. Naše pomorske vojne sile so se vrnile, ne da bi bile kakorkoli prišle v dotiko s sovražnikom. „Zeppelini" nad Anglijo. Berolin, 28. novembra. V noči na 28. november so naši mornariški zrakoplovi obložili plavže in industrijske naprave na srednjem Angleškem uspešno z bombami. Na raznih krajih smo opazovali požare. Protidelovanje je bilo izredno močno. En zrakoplov je padel kot žrtev sovražne obrambe v bližini Scarborougha na tla. Drug zrakoplov se ni vrnil, tako da je računati z njegovo izgubo. Ostali zrakoplovi so se vrnili in so pristali. Amerika in nemška podmorska vojna. „DaIlly Ne\vs" poroča iz VVashingtona : Ameriški veleposlanik Gcrard, ki se vrne prihodnji teden, prinese zadnji odgovor Amerike v vprašanju podmorskih čolnov. Nato preneha izmenjava not. Wilson je odločen, prekiniti zveze, če se Nemčija ne drži svojih obljub. Na Balkanu. V Dobrudži. Berolin, 26. novembra. Sunek sovražnih strelcev, ki ga je podpiral ogenj z morja sem, ob obali proti desnem krilu armade v Dobrudži, se je ponesrečil. Pred očmi generalfeldmaršala von Mackensena je prehod z desnega na levi breg Donave donavske armade, določene za nadaljne operacije v zapadni Romuniji po načrtu izvršen. Mi stojimo pred Aleksan-drijo. Berolin, 28. novembra. V Dobrudži neznatno bojevanje. Donavska armada je pridobila ozemlja. Včeraj sme vzeli Gjurgiu. Macedonsko bojišče. Berolin, 27. novembra. Med Prespanjskim jezerom in Crno silen artiljerijski boj. Močni napadi na višine vzhodno od Paralova so se zlomili ob žilavi vztrajnosti nemških lovskih bataljonov. Vzhodno od Vardarja so obtočili Angleži nemške pozicije z močnim ognjem. Nato izvršeni sunek smo zavrnili. Ob Strumi boji izvldnlh oddelkov. Berolin, 28. novembra. S silnim Ognjem med Prespanskim jezerom in Crno so se pričeli močni napadi, ki so jih iz- Podpisujte peto vojno posojilo! vršili med Trnovo (severozapadno Bitolja) in Ma-kovam (v loku Crne) ter pri Gruništu Rusi, Italijani, Francozi in Srbi proti nemško-bolgarskim črtam. Veliki skupni napad ententnih čet se je popolnoma ponesrečil. V uničujočem učinku našega artilerijskega in infanterijskega ognja je utrpel sovražnik težke krvave izgube, ne da bi bil dosegel le najmanjši uspeh. * Venizelos napovedal Bolgarom vojno. London, 25. novembra. Exchange Telegraph Compagnv javlja: Venizelosova vlada je napovedala Bolgariji vojno. Bern, 25. novembra. „Secolo" javlja iz Aten: Admiral Fournet je zahteval z novim ultimatumom, da mu grška vlada izroči artiljerijo do 1. decembra, ostali vojni materijal pa do 15. decembra. V vojaških krogih vlada velika delavnost. Ako bi se kdo upiral izročiti orožje, bi en-tenta povzročitelje tega odpora aretirala in zasedla carinske urade. Aliiranci so na najhujše pripravljeni. Položaj je zelo resen. V kraljevi palači se pripoveduje, da bi se vojaška stranka izročitvi orožja uprla tudi če bi kralj izročitev zaukazal, Reuter izjavlja: Edini izhod, ki se nudi Grški, je ta, da stavi Bolgariji ultimatum. Oborožen konflikt med Grško in entento. Kralj konstantin odklanja ultimatum četverozveze. Koln, 27. novembra. „Kolnische Zeitung" poroča iz Aten: Kralj in vlada sta odločena, da za nobeno ceno ne privolita v izročitev orožja. „Weekly Dispatsch" poroča iz Aten, da admiral Fournet v slučaju potrebe, zasede Atene, ako vlada ne izroči artiljerijo. Rojalisti so izjavili, da bi se oni izročitvi orožja uprli. Na Himetu je bilo videti artiljerijo. Na postaji je bilo razdeljeno 10.000 rezervistom orožje. Rezerviste so spravili tekom noči v razne vojašnice. Gasilci so se vozili vso noč po mestu s pretvezo, da bi gasili požare, v resnici pa za to, da so delili orožje. Dne 25. novembra je general Populos, ki je bil pred kratkim radi svojega antivenizelistične-ga držanja odpoklican iz Janine, osnoval obrambno zvezo. Vsi oiicirji so se pridružili zvezi. Obrambno gibanje je bilo ojačeno vsled poročila o porazih Romunov. Rezervisti se hočejo umakniti v notranjost dežele izven obrežja pomorskih topov in hočejo začeti guerilla-vojno. Nova demarša četverozveznih poslanikov v Atenah. London, 29. novembra. Poslaniki četverozveze so izvršili 26. t. m. pri grški vladi demaršo, ker se pojavljajo v severnem Epiru albanske in grške čete, ki da jih organizirajo grški častnim. Grški zunanji minister je to zanikal, nakar so poslaniki izjavili, da so pripravljeni mu pokazati fotografije grških častnikov kot vstaških voditeljev. Italijanski poslanik je zahteval, da naj se ti častniki odpokličejo in poslaniki so mu zagrozili, da bo enienta sama napravila red. Nato je grška vlada sklenila odpoklicati svoje čete. Peto vojno posojilo. V času, ko sovražniki ne morejo nikamor naprej, naše zmagovite čete pa prodirajo zlasti na Romunskem tako junaški, da se najmlajši izdajalci tresejo že sedaj za svojo prestolno mesto Bukarešto, je razpisano peto vojno posojilo. Doslej se je v naši državi izvrstno obneslo Je vsako vojno posojilo; delavnost in štedljivost avstro-ogrskih državljanov pa zlahka pripomore, da nikakor ne zaostane v uspehu za prejšnjimi posojili tudi to ravnokar razpisano novo vojno posojilo, ampak celo nadkrili vse prejšnje razpise. Za peto vojno posojilo sta izdane dve vrsti vrednostnih papirjev. Davka proste, s 5V2°/o obrestovane državne zadolžnice, ki se bodo amortizirale, so razdeljene na serije po pet milijonov kron in se dobe po 50, po 100, po 200, po 1000, po 2000, po 10.000 in po 20.000 kron. Te zadolžnice se glase na imeji-telje in se bodo izplačevale obresti 1. junija in 1. decembra vsakega leta. Obresti na zadolžnice, ki se glase na 50 kron, pa le L decembra vsakega leta. Vrnilo se bo posojilo v letih 1922. do do 1956, in sicer se bodo vsako leto izžrebale tiste zadolžnice, karerih imensko vrednost bo država plačala. Žrebanje se bo vršilo po serijah v decembru vsakega leta. Te državne zadolžnice so posebno priporočljive, ker si ž njimi podpisniki zagotove za dolgo vrsto let posebno ugodno obrestovanje. Te državne zadolžnice so oproščene vsakega davka. Drugi vrednostni papirji so davka prosti s a bo povrnjena L junija 1922. Nudijo se torej velike ugodnosti! Kdor ima le nekaj prihrankov, naj uporabi ugodno priliko in naj podpiše čimprej vojno posojilo, zakaj 16. decembra opoldne se konča podpisovanje petega vojnega posojiia. DNEVNE VESTI. Prisega na avstrijsko ustavo. Iz političnih krogov poročajo, da se bo vršila prisega novega cesarja pred obema zbornicama dne 10. decembra. Cesarjeva zahvala za sožalje in vdanost dežele Kranjske. Deželni glavar je prejel sledečo brzojavko: „Njegovemu preblagorodju gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu Susteršiču v Ljubljani. Njegovo c. in kr apostolsko Veličanstvo se najmilostiveje zahvaljuje za izraz globoke žalosti povonom smrti Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa 1. ter za od deželnega odbora v imenu vsega prebivalstva izražena čustva zvestobe in vdanosti kot za voščila za blagoslovljeno srečno vladanje. — Na najvišje povelje : Kabinetna pisarna". Prestolonaslednik — vitez Zlatega runa. Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim lastnoročnim pismom z dne 24. novemara t. 1. blagovolilo najmilostljiveje imenovati Njegovo cesarsko in kraljevo Visokost premilostnega cesarjeviča nadvojvodo Franca Jožefa Otona za viteza Zlatega runa. Cesarjev polk. Cesar je odredil, da naj se imenuje pešpolk št. 19 v bodoče „pešpolk cesarja in kralja Karla". Cesarja Franca Jožefa polki. Cesar je odredil, da nosijo polki cesarja Franca Jožeta to ime za vedno. Pri teh polkih prevzame cesar Karel čast drugega polkovnika - imejitelja. Visoka vojaška odlikovanja. Dunaj, 27. novembra. Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Armadni vrhovni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik je izdal to - ie vrhovno armadno povelje: Vojaki! Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo mi je podelil veliki križ reda Marije Terezije ter imenoval mojega preizkušenega sodelavca gene-ralobersta barona Conrada za feldmaršala. Ta izraz najvišje milosti velja Vam vsem, velja Vaši junaški vztrajnosti, Vašim hrabrim žrtvam v težkem boju na moč in obstoj naše drage domovine, je najvišje priznanje dosedanjih sijajnih činov armade in brodovja. Izkažimo se vredne najvišjega zaupanja, vztrajajmo in storimo svojo dolžnost tako dolgo, da bo izvojevan zmagoviti mir. Bog je bil z nami, ostal bo z nami! Feldmaršal nadvojvoda Friderik. Dunaj, 27. novembra. Cesar Karel je poslal nadvojvodi Evgenu sledeče lastnoročvo pismo: Ljubi gospod stričnik nadvojvoda Evgen! V najpopolnejšem hvaležnem priznanju Vaših kot voditelja armadne fronte pred sovražnikom Mi izkazanih odličnih služb, Vas Ljubega, imenujem za feldmaršala. Dunaj, 23. novembra 1916. Karel. Umrlega cesarja generalna adjutanta generalna polkovnika grof Paar in baron Bolfras sta dobila vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo ; vojni minister generalni polkovnik baron Krobatin je dobil veliki križec reda sv. Štefana; domobranska ministra generalna polkovnika baron Georgi in baron Hazai sta dobila znak posebnega cesarjevega pohvalnega priznanja. Veliki admiral Anton Haus je dobil veliki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo, Šestdesetletnica generalnega polkovnika Boroeviča, Gospod župan odposlal je kot odgovor na brzojavno obvestilo o podelitvi pešpolka št. 17 Njegovi cesarski Visokosti cesarjeviču in kot čestitke k 60 letnici njegovi eksetenci generalnemu polkovniku Boroeviču sledečo brzojavko: Ekselenca generaloberst Svetozar pl. Boroevič. Brzojavko, ki ste jo Vaša ekselenca povodom nas osrečujočega cesarskega odlikovanja pešpolka „Cesarjevič" št. 17.. blagovolili meni poslati, sem sporočil v včerajšnji seji občinskemu svetu. Sprejeli smo to brzojavko kot znak, da osrečujete Vaša ekselenca deželno stolno mesto Ljubljano s trajnimi simpatijami ter izrekamo za to giokoko zahvalo. Slušajoč svoje lastno čustvo ter soglasno storjenemu sklegu zbranega občinskega sveta, si dovoljujem porabiti to priliko, da prisrčno častitam Vaši ekselenci k 60letnemu rojstnemu dnevu, ki ga boste praznovali prihodnje dni. Vsa Ljubljana se združuje v želji, da naj bi se našemu častnemu meščanu, s slavo venčanemu generaloberstu in zmage vajenemu vojskovodji, ki danes očividno v nobenem oziru ne občuti bremena starosti ter se dviga iz bojnega meteža kakor jeklena postava, podaljšalo življenje do skrajnih mej. Našemu častnemu meščanu in generalnemu polkovniku trikratni živijo! Zupan: dr Ivan Tavčar. Dnevi žalovanja v Kranju. Občinski odbor mesta Kranja se je minuli pondeljek ob 6. uri zvečer sestal polnoštevilno k izredni seji, da počasti spomin presvhlega cesarja in dokumentira globoko žalost ob smrti Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Mestni župan g. Ferdinand Polak se je v vznesenih besedah spominjal blagopokojnega vladarja, kateremu, žal, ni bilo usojeno, da bi dobojeval gigantski boj, sklenil časten mir in potem v miru vladal svojim zvesto udanim in v ognju preizkušenim narodom do najskrajnejših mej i človeškega življenja. — V sredo, dne 29. novem-; bra ob 9. uri je bila v župni cerkvi žalna maša, i kateri so prisostovali vsi vojaški in civilni dosto-J janstveniki, občinski zastop, Gasilno in reš. društvo, j zastopniki vseh korperacij ter društev in polno druzega občinstva. — V četrtek popoldne ob 2. uri, ko se je na cesarskem Dunaju začel premikati veličastni pogrebni sprevod, so se zatvorili vsi javni lokali in v izložbenih oknih nekaterih trgovin so gorele, lučice pred žalno okrašenimi kipi in podobami pokojnega cesarja. Srednješolska in Ijud-skošolska mladež se je včeraj udeležila žalne božje službe, ki je bila ob 8. uri v župni cerkvi. Nov denar in nove znamke. 2e v najbližjem času bo dan v promet denar s podobo novega cesarja. Tudi poštne znamke bodo izdane z glavo cesarja Karla. Nekovano zlato, kakor tudi cekine in tuje zlate novce je oddati avstro - ogrski banki ali državnim odkupovalnim uradom. Marsikaka rodbina ima stare, davno že več ne rabljive verižice in prstane, potrto lepotičje itd, Vsakdo izpolni pa-triotično dolžnost, če odda take stvari državnim odkupovalnim uradom, ki plačujejo za nje višjo ceno kakor pred vojsko ali po vojski. Oglasil se je iz ruskega vjetništva sin polkovnika viteza Pogačnika kadet Bogdan Pogačnik. Nahaja se v Jalutorovvsku, gubernija Tobolsk. Zahvala. Za mnogobrojno izkazano nam sožalje pri pogrebu v domačo grudo prepeljanega, nam nad vse ljubljenega soproga, očeta ozir. sina, brata, strica, svaka i. t. d., gospoda Miško Mohorja c. in kr. akt. nadognjičarja, padlega na Asiaški planoti, odlikov. z dvema srebrnima in dvema bronastima hrabrostnima svetinjama se tem potom najiskreneje zahvaljujemo, zlasti pa izrekamo zahvalo slav. „Narodni čitalnici" za ginljivi žalostinki pred hišo in ob grobu, preč. duhovščini ter slavn. občinsru iz mesta in okolice za obilo spremstvo. V Kranju, dne 30. novembra 1916. 50 Rodbini Bajželj in Mohor. Avstrijski državni zbor. Vlada namerava, kakor se poroča, sklicati državni zbor sredi meseca decembra. V prvi seji bi se vršila seja volitev predsedništva, potem bi pa novi cesar storil obljubo na državne osnovne zakone vpričo gospodske in poslanske zbornice. Morda bo državni zbor potem izvolil delegacije, a vsekakor ne bo sej — bodisi da bo zasedanje odgođeno, bodisi da predsednik ne bo sklical sej — dokler se ne bo vlada sporazumela s strankami. Zasedanje državnega zbora. Vlada je odredila, da se naj vojaška bolnišnica, ki se nahaja v poslopju državnega zbora, izseli in poslopje zopet pripravi za parlamentarno zasedanje. Kakor se iz političnih krogov poroča, se bo sestal državni zbor še le sredi januarja. Vršili se boste le dve seji. V prvi se bo zbornica konstituirala, v drugi se bo zbrala, da sprejme prisego cesarja na ustavo. Redno zasedanje državnega zbora pa se bo začelo še le v marcu 1917. Nekateri listi navajajo za januarski sestanek ta - le program: Predvsem bo podala vlada izjavo, o kateri se najbrž vname razprava, nadalje se bo vršila potrditev s § 14. uveljavljenih naredb, volitev delegacij, razprava o aprovizaciji, poljsko vprašanje, parlamentarno odobrenje novih davkov in nagodba z Ogrsko. Pred-no se začne zasedanje, izda vlada dogovorno z I voditelji strank nov opravilnik, ki naj onemogoči vsako obstrukcijo in ki naj velja toliko časa, da uredi in sprejme poslanska zbornica definitiven j opravilnik. Mestna hranilnica v Kranju sprejema prijave na V. vojno posojilo vsak dan ob uradnih urah | brezplačno. Kdor pa se iz kateregakoli vzroka ne 1 more sam osebno zglasiti v uradnih prostorih, ta . lahko naznani podpisovanje s formularji, ki se do-be pri vseh podpisnih mestih. Brez formularja pa ! se zglasi vsakdo pismenim poto v tej - te obliki: i „Na podlagi razglasa o državnem vojnem posojilu Kupim vsako množino podpišem na peto vojno posojilo nominalno ........kron štiridesetletnih s 51odstotki obrestovani!) državnih zadolžnic, ki se bodo amortizirale in se zavežem jih prevzeti in poplačati, kadar se mi izroče. Ob enem pošiljam na račun....... kron". — Za drugo obliko vojnega posojila, namreč za podpis na davka proste 51 ., odstotne in 1. junija 1922 vračljive državne blagajniške nakaznice se nazravi enak oglas in se izpremeni samo imenovanje papirja. Miklavžev večer priredi Narodna čitalnica v Kranju v svojih prostorih v torek 5. t. m. ob 6. uri zvečer. Pristop imajo člani in njih otroci. Važna odločba upravnega sodišča glede podpor. Upravno sodišče na Dunaju je z odločbo št. 5252 1916 razsodilo, da morajo okrajne preskr-bovalne komisije nakazati podporo tudi tedaj, ako je vpoklicanec družino ali svojce podpiral le z neznatnim zneskom. Neka mati se je namreč pritožila, da ji je okrajna komisija odbila prošnjo za podporo vsled tega, ker ji je sin pošiljal na leto le okrog 100 K podpore. Upravno sodišče stoji na stališču, da se mora dati podpora svojcem tudi tedaj, če so jih vpoklicani podpirali samo s kakim manjšim zneskom. Naj se torej tisti, ki so v tem oziru prizadeti, obrnejo z novo prošnjo na okrajno komisijo in če jim ta prošnjo odbije, se naj pritožijo na upravno sodišče. Umrla je v Šenčurju dne 30. novembra gospa i Jedert Gašperlin. N. v. m. p. lesa smrekovega orehovega jesenovega čeSnjnvega hruSevega lipovega hrastovega na vago ali na meter. Debelina od 30 cm naprej. ! Kupim tudi po 6 K za 100 kg. suhe koprive Natančneja pojasnila daje Št. 2.864. Razglas. Mestna hranilnica V Kranju je vsled sklepa upravnega odbora v seji dne 25. novembra 1916. znižala obrestno mero počenši z dnem 1. januarja 1917., in sicer: 1. za hranilne vloge na 4 o o hranilne vloge se obrestujejo polmesečno, obresti se pripisujejo h kapitalu polletno, to je dne 30. junija in dne 31. decembra vsakega leta; \%% rentni davek in tudi 100% vojni pribitek k temu davku plačuje hranilnica sama iz lastnega premoženja; za hipotečna posojila na 5°|o; za posojila proti zastavi vrednostnih papirjev na 5' 2. 3. 4. za menice na 6°[u. 2°| u N