Dvomesečno tekmovanje je zajelo vse ljudstvo našega okrožja
Člani SIAU bodo tekmovali
za izpolnitev enoletnega plana
Na sej! okrožnega odbora Sloven sko-italijanske antifašistične unije je bilo sklenjeno, da se z 10. oktobrom prične dvomesečno tekmovanje. Odbor je ob tej priliki pozval vse organizac ije k sodelovanju. Namen tekmovanja je, da zajame vse panoge gospodarstva za kulturno in vzgojno dejavnost v našem okrožju. Tako tekmovanje sicer pri nas ni novost; že večkrat smo tekmovali in dosegli prav dobre rezul tate. To tekmovanje pa, ki je zdaj že v teku, bo nedvomno prineslo še večje uspehe. Zlasti bo pripomoglo za predčasno uresničitev vseh nalog, ki nam jih nalaga naš enoletni gospodarski načrt. Seveda bo pri tem potrebno kritično pregledati dosedanje napake in izkoristiti dobre izkušnje.
Delovni kolektivi so si postavili načrte tekmovanja
V tem tekmovanju bodo vsi delovni kolektivi v okviru sindikalne podružnice tekmovali za uresničenje in prekoračenje enoletnega gospodarskega načrta v proizvodnji, za povečanje storilnosti dela, izboljšanje kakovosti izdelkov, nadalje za ideolpški in kulturni dvig ter, kar je najvažnejše, za izboljšanje delovne discipline in odpravo izostankov ter zamud pri delu. Posamezne sindikalne podružnice so že izvolile tekmovalne komisije, ki so izdelale načrt za svoje delo. Tako si je delovni kolektiv gradbenega podjetja EOILIT postavil dvomesečni plan, v katerem se delavci zavezujejo, da bodo do konca tekmovanja popolnoma dokončali vsa dela, razen cestišča pri vinski kleti v Skocijanu. Tu bo med tem časom delalo 7 zidarjev in 32 drugih delavcev, tako da bodo svojo
obljubo brez dvoma izpolnili. Tudi za dograditev prvega dela mestne osnovne šole v Kopru se je obvezalo 7 zidarjev in 21 drugih delavcev. Pri obnovi ceste iz Škofij do Sečovelj pa bo med tekmovanjem delalo 267 delavcev, ki so si zadali obvezo za obnovo ceste iz Skocijana do Giusterne pri Izoli. Poleg vsega tega pa bo delovni kolektiv EDILITA do konca tekmovanja sezidal in pokril novo šolo v Bertokih, kjer so dela že v polnem razmahu.
Za delovnim kolektivom EDILITA ne zaostaja niti oni gradbenega podjetja "v Semedeli. Saj ima v načrtu, da bo v tem tekmovanju popolnoma dokončal novi hotel v Kopru, kjer bodo poleg ostalih delavcev stalno delali tudi štirje specializirani pleskarji, mizarji itd. Ta kolektiv si je obenem
postavil načrt, da bo do konca tekmovanja popolnoma dokončal vsa dela pri avtogaraži v Semedeli. Za ta dela se je obvezalo 41 težakov, 5 zidarjev, 8 tesarjev, 3 železokrivci in 1 strojnik, ki bodo pri tem uporabili nad 2000 kub. metrov gramoza, 164.700 kg cementa, 11.407 kg betonskega železa, 70 kubičnih metrov lesa za opaže, 135 kg žičnikov in 260 kg žice. Ta kolektiv bo nadalje v tem tekmovanju dokončal vsa groba zidarska dela pri gradnji osnovne šole v Vanganelu.
Tudi okr. gradbeno podjetje KONSTRUKTOR noče v tekmovanju zaostajati. V postavljenem načrtu čita-mo, da bo dokončalo dela pri gradnji sedeža krajevnih ljudskih odborov v Kampel—Salari in Pučah—Koštaboni. V planu imajo tudi splošno adaptacijo Dijaškega doma v Kopru, ki je že v
teku.
Nadaljevanje na 2. str.
š
Ne bomo dopuščali
neopravičenih izostankov od dela
Pred osvoboditvijo je moral tudi naš delavec trdo garati, da je dobil mrvice, ki niso niti iz daleka zado-stavale za kritje potreb njegove družine. Sadovi njegovega dela so se stekali v nenasitna žrela kapitalistov ter zemljiških veleposestnikov. Majhen izostanek^iz dela je imel za posledico takojšnjo odpustitez iz dela. Kapitalistični priganjači so budno pazili, da se delavec ne bi usedel ter za hip odpočil. V samostanu Dajli je na 'visokem stolpu ob sezoni poljedelskih del vselej stal menih-stražar ter opazoval daleč naokrog svoje podložnike, ki so delali pod pekočim soncem ter se mučili. Bilo je dovolj le majhno «popuščanje in kolon je moral prenašati s svojo družino težke posledice.
Tako je bilo tedaj. Ljudska oblast je tako stanje popolnoma odpravila Odnos do dela se je temeljito spremenil, kajti naši delovni ljudje ne delajo ve za gospodo temveč zase. Delo je postalo vir ljudskega blagostanja. Cim boljše delamo, tem več imamo! Tu in tam pa le še najdemo take ljudi, ki nimajo pravilnega odnosa do dela, kar-kaže, da tičijo v miselnosti, ki so jim jo vsilili kori-ščevalci. Nepravilen odnos do dela izostanki, nedisciplina, površno delo, pretrganje dela za hrbtom podjetja itd.) nam kažejo, da je potrebna še globlja borba, da se tudi vsi posamezniki otresejo kapitalistične miselnosti.
Nekatera podjetja so dosegla v izboljšanju discipliie ter neopravičenih izostankov iz dela prav lepe uspehe. Omenjamo n. pr. EDILIT. To gradbeno podjetje se je že takoj od začetka postavilo na pravilno stališče, da ■je treba delavcu dati, čim več mogoče, uredilo jim je lepo menze, prenočišča, prevoz itd. Pouk o disciplini ter odnosih do dela je v tem slučaju naletel na dobra tla tudi pri tistih delavcih, ki šo v 'vsakem pogledu zaostajali. Delavci EDILITA poznajo da-
nes edinole delo po normah. Pri nobenem našem podjetju ni ta nov način dela tako globoko prodrl v delavce!
Vprašanje borbe proti izostankom iz dela ne moremo torej odvajati od cele vrste drugih vprašanj. Prav gotovo je, da naše tvornice v Izoli še niso dale v tem pogledu zaželjenih re zultatov ravno zaradi nedovoijne povezave izmed perečih vprašanj s celo vrsto drugih važnih vprašanj. Mar bo-Nadaljevanje na 3. str.
ITALIJANSKA KULTURA
v našem okrožju je popeisioina enakopravna s kulturo ostalih dveh narodnosti
ske kulture dokazuje, da doživlja italijanska kultura v našem okrožju ve-vedno večji razmah in da jo ljudska oblast podpira. Italijanski delovni ljudje v našem okrožju imajo danes več srednjih šol, kakor so jih imeli za časa fašizma. Dobili so svoje učiteljišče, ki ga prej ni bilo. Ljudska oblast se nadalje ne trudi le, da zaščiti slovanske zgodovinske in kulturne spomenike, ampak v isti meri tudi italijanske. Ko govorimo o enakopravnosti vseh treh kultur, ne smemo pozabiti, da imamo v majhnem delu italijanskega prebivalstva še negativne ostanke preteklosti, proti katerim se mora vsak delovni človek boriti z vsemi .silami. Gre za miselnost, ki je dediščina izkoriščevalcev.
Najdejo se pri nas ljudje, ki še vedno mislijo, da ima lahko ena kultura večje pravice od druge. Sklicujejo se na slavno preteklost, na umetniške spomenike, slavne pisatelje ter umetnike in podobno. Tu moramo seveda takoj dodati, da ljudska oblast ne priznava privilegijev. Ljudem, ki so v preteklosti delali za dviganje napredka, priznava seveda zasluge in ščiti vso njihovo zapuščino. Vsako priznavanje večjih pravic bi pomenilo tlačiti kulturo ostalih narodnosti. Take metode uporabljajo kapitalisti zlasti v kolonijah, kjer dajejo enim narodom več pravic, drugim pa manj,“ s čimer naj bi med narodi še povečali . razdor ter stvorili tako sebi še ugodnejši položaj.
Stari časi se ne bodo več povrnili, pa čeprav se za njimi jočejo reakcionarji in kominformisti. Vsak narod imej enake pravice, vsi narodi pa naj si med seboj bratsko pomagajo! Taka linija ljudske oblasti je dala v našem okrožju dobre sadove in dokazuje, da je ljudska oblast trdno na načelih, za katere se je delovno ljudstvo bilo tudi v dobi narodnoosvobodilne borbe.
Italijanska reakcija s kominformisti vred zaganja od časa do časa v svet hrup o strašnem zatiranju italijanske kulture v našem okrožju. Nepoučen človek v svetu bi utegnil misliti, da vlada pri nas najgloblji srednji.,vek. Take ljudi seveda naši nasprotniki tudi lovijo na limanice, misleč da bodo s tem kronali z zmago svoje zločinsko početje. Resnica pa si zna vselej najti pot in vedno manj je v svetu ljudi, ki verjamejo takim lažem. Tisti, ki niso poznali usmiljenja s slovanskim prebivalstvom v Istri in se za-ganajo kot stekli psi na slovensko narodno manjšino v Italiji, se na drugi strani kažejo kot zagovorniki kulture, človečanskih pravic in podobno. Vsa ta gospoda preveč hitro pozablja na svoje podlo delovanje v Istri.
Toda, kako je vendarle z italijansko kulturo v našem okrožju? Ta se razvija tako, kakor odloča sam italijanski delovni človek. Ravno tako, kakor so tu pri nas enakopravne vse tri narodnosti, so enakopravne tildi vse tri kulture. Drugače tudi ne more biti. Ljudska oblast ter narodno zatiranje nimata nič skupnega. Teden italijan,
V okviru tedna italijanske kulture so imeli Italijani našega okrožja prav lepe kulturne prireditve. Tako je tudi dramska skupina italijanskega kulturnega krožka iz Kopra uprizorila znano Goldonijevo komedijo »Locandiera«, ki je doživela velik uspeh. Tej predstavi so sledile še druge, kar dokazuje, da so se tudi Koprčani dobro pripravili za to veliko kulturno manifestacijo.
Pospešujmo borbo za
izginitev emdeineya plana
Sklepi Okrajnega plenuma SIAU
Na okrajnem plenumu vseljudske organi acije SIAU, ki je bil v nedeljo
15.	oktobra v koprskem gledališču, so delegati enodušno izglasovali resolucijo, v kateri se med drugim zavezujejo, da bodo vse krajevne in okrajne organizacije SIAU tesno sodelovale z ljudsko oblastjo in drugimi množičnimi organizacijami in pri tem skupno reševale vsa v prašanja za izvedbo enoletnega gospodarskega plana. Prav tako bodo voditelji SIAU krepkeje prijeli za delo, da pravočasno izvedejo planske naloge. Med tekmovanjem bodo organizacije SIAU dale večje število svojega članstva v razne delovne akcije, tiste pa, ki nimajo volje sodelovati, bomo izločili iz svoje srede.
V dvomesečnem tekmovanju za izpolnitev enoletnega plana bodo delegati posvečali več pozornosti množičnim zborovanjem in na teh pretesali že prevzete in bodoče naloge. Tako bodo nadzorovali, odnosno vodili točno evidenco nad delom, pri čemer bo-
do gledali na to, da bodo po vseh vaseh ustanovili frontovske brigade. Te bodo delale po skupinah, tako da bo vsak dan nekaj prostovoljcev na delu. S» tem načinom dela bomo najbolj pospeševali izvajanje našega gospodarskega plana,« pravi resolucija.
Tudi v kmetijsko proizvodnjo ne bodo delegati pozabili vnesti tekmovalnega duha. Povečanje donosa in skrb za ureditev kmetij je ena najtežjih nalog članov SIAU, ki jo bodo ravno tako postopoma izvedli. V tem pogledu so dolžne kmetijske komisije, da dajejo tekmovalcem pobudo, kaj naj sejejo in sade. Na tem področju je potrebno sodelovanje vseh množičnih organizacij, kar bo v korist vsega delovnega ljudstva našega okrožja.
Vodstvo SIAU bo poleg vsega tega poskrbelo, da dvigne vsestransko izobrazbo svojega članstva, bodisi v kulturnem ali političnem pogledu. V ta namen bodo po vaseh večerni tečaji,
ki jih bodo obiskovali člani SIAU. Vse to bo dvignilo splošno ljudsko izobrazbo, ki je potrebuje predvsem član današnje socialistične družbe.
S soglasnim sprejemom te resolucije so se delegati razšli.
KRAJEVNI ODBOR ZVEZE BORCEV IN AKTIVISTOV V POBEGIH IN CEZARJIH
vabi na
ODKRITJE SPOMENIKA
padlih borcev NOB, ki bo v nedeljo, 22. oktobra t. 1. ob 14. uri.
Pri otvoritvi bosta govorila: Stoka, član CK KP STO, in Julij Beltram, predsednik IOLO.
V nadaljnjem programu bodo sodelovali pevski zbori in godba na pihala domačega prosvetnega društva »Zvezda«.
Vabimo vse borce, aktiviste NOB ter vse ljudstvo, da počastimo odkritje tega velikega spomenika! Za prevpz iz Kopra je poskrbljeno na avtobusni postaji od 12.30—13.
prepevanju .giovinezze'
pr
gorii fašisti napadajo in ropajo slovenske trgovine
V noči od srede na četrtek je okoli tretje ure močna eksplozija pretesla ozračje. Prebivalce je detonacija vrgla iz postelj. Kaj se je zgodilo? Na oknu v ulici Bellinzona, ker ima trgovec Koren delavnico za oblikovanje stekla, je eksplodirala nastavljena bomba, ki je povzročila v delavnici precejšnjo škodo. Zračni pritisk je bil tako močan, da so daleč naokrog popokala vsa stekld na oknih.
Dve uri pred terorističnim atentatom je skupina fašističnih razgrajačev na goriškem korzu prepevala »giovi-nezzo« in druge fašistične pesmi, pri
čemer jih seveda policija ni prav nič ovirala.
Po vojni je bila tvrdka Koren že-štirikrat žrtev terorističnega napada goričkih fašistov. Pri vseh teh terorističnih napadih je bila vsakokrat povzročena ogromna škoda. Kakšen bo uspeh Scelbove policije, ki je uvedla preiskavo, lahko vnaprej sklepamo, če upoštevamo, da je imela, kadar je šlo za iskanje fašističnih zlačincev, vedno tako »smolo«, da nikoli nikogar ni zasledila, čeprav; bi lahk vsak Goričan lahko pokazal s prstom na krivce.
Delovni kolektivi z vseh področij naše dejavnosti bodo s tekmovanjem veliko doprineslilk izvajanju gospodarskega plana
Kako pa bodo tekmovala mestna gradbena podjetja? Tudi ta bodo pospešila svoje delo v dvomesečnem tekmovanju. Mestno podjetje v Izoli bo vložilo vse sile za popolno dograditev treh delavskih hiš. Po dograditvi teh pa bo začelo že zidati četrto delavsko hišo, ki jo bodo do konca tekmovanja sezidali do prvega, nadstropja. Za temi deli ne bo zaostala tudi gradnja ceste na Bare-dih, pri čemer bo treba pripraviti nad 300 kubičnih metrov kamenja za podlago. Ta cesta bo v tem tekmovanju dokončana.
Podjetje 1. MAJ v Kopru bo uredilo več stanovanjskih poslopij, dokončalo
vsa tehnična in zaostala dela pri gradnji svinjaka poleg kmetijske šole v Skocijanu.
Gradbeno podjetje v Piranu bo v tekmovanju prav tako vložilo vse sile za dograditev objektov, ki so v letnem planu. Zlasti bo med temi objekti važna izgradnja noye bolnišnice in dečjega dqpa, kjer bo treba sezidati 400 kub. metrov podpornega zidu ter nad 210 kub. metrov navadnega zidu. Poleg tega je tu upoštevana električna in vodovodna instalacija teh podjetij. Nadalje bo prav taKo uredilo mestno kopališče, klub JA v Portorožu, gluhonemnico v Portorožu in večje število stanovanj v. Piranu.
Niti delovni kolektivi naših tovarn ne bodo zaostajali
Kakor bodo tekmovali navedeni kolektivi in podjetja za izgradnjo objektov, ki jih določa naš enoletni plan, tako ne. bodo v tem tekmovanju zaostajali niti delovni kolektivi po naših-tovarnah. Ti bodo tekmovali pred-vse na področju dviganja storilnosti Cela. in za boljšo kakovost proizvodnje. Delovni: kolektiv tovarne ARRI-GONI bo v tekmovanju stremel za tem, da izpolni 100-odstotno proizvodni plan. Čeprav je ta plan letos večji za 30 odstotkov od lanskega, vendar ga.-bo z dobro organizacijo dela in tekmovanjem med brigadami naše de-lastvo izpolnilo ali celo prekoračilo. Doslej So ARRIGONCANI vedno pokazali dobro voljo in odločnost pri takih tekmovanjih. Zlasti se pri tem odlikuje 16. brigada delovnega kolektiva, ki si je za s-voje požrtvovalno delo s preseganjem norm od 40 dq 50 odstotkov osvojila že trikrat prehodno zastavico in to zaporedoma v zadnjih treh mesecih. Toda pri tem tudi ostalih -23 brigad ne zaostaja.
Tudi v tovarni AMPELEA so' večkrat pokazali svojo odločnost, da so pripravljeni dati yse za dvig proizvodnje in za ' njeno boljšo'"kakovost. Predvsem ’so to zadnje čase pokazali s številnimi novatorštvi in racionalizacijami, s čimer so dosegli znatne uspfehe tako pri proizvodnji kakor tudi kakovosti konzerviranih rib. Saj so letošnji plan proizvodnje skoraj izpolnili, v. nekaterih izdelkih celo prekoračili, čeprav je tudi pri njih letošnji plan mnogo večji od lanskega. Tako so s predelavo slanih rib prekoračili proizvodni plan za 10 %. Toda pri vsem tem se ne udejstvujejo samo v proizvodnji, ampak tudi na ostalih delovnih področjih. Kmalu bodo ustanovili svoj rdeči kotiček, v katerem bodo imeli delavci po delu tudi nekaj koristnega razvedrila. V tem dvomesečnem tekmovanju bodo opravili nad 500 prostovoljnih ur in to pri delu za novo garderobo. V to-
varni bodo prav tako popravili strojnico za izkoriščanje ribjih odpadkov, s čimer bodo nedvomno znatno koristili našemu gospodarstvu sploh. Obenem bodo v tekmovanju skonstruirali stroj, ki bo dopolnil oddelek sodarjem, s čimer bodo prav tako prište-dili veliko delovnih moči.
Tudi naše vasi bodo tekmovale
Tudi posamezne fronte organizacije so že izdelale tekmovalne načrte z i delo v okviru dvomesečnega tekmovanja. Ti načrti so bili povsod spreleti na množičnih sestankih, na poa.agi obvez posameznikov. Prav dobre rezultate so dosegli v bujskem cla-aju, kjer so se. v posameznih krajev iih odborih obvezali skoraj 100-ods vino. V našemi okraju : pa je, stanje nekoliko slabše zaradi slabe aktivizaf .je in počasnosti posameznih odbor,' /. V obvezah nedvomno . prednjači'i Šmarčani. Poglejmo njihove načrte! Pri, vseh delih v vasi' bodo oprav i v tem tekmovanju. nad 5000 pros .voljnih ur in pri čiščenju ruševin i i vasi, pri popravi zidov, pri popr; ilu cest in obnovi hiš. Te števili v se bodo komu morda zdele neresni-'. 3, toda kdor pozna delavnost Srna Vanov, se ne bo čudil. Njihova vas je bila med borbo do tal porušena. Treba jo je bilo obnoviti, v kar so že vložili ogromnega dela. Tudi' zadružni dom, ki so ga zgradili, e lep dokaz njihove delavnosti.
Kakor Šmarčani tako bodo tekmovali frontovci tudi po ostalih vaseh za izvedbo planskih nalog, ki jih imajo v vsaki vasi. Gradili bodo zadružne domove, vodovode, ceste, ; ljudske domove, spomenike. V tekmovalnih načrtih so se posamezni krajevni odbori in osnovne organizacije takole obvezale: v Kampel-Salari bodo opravili
4.000	prostovoljnih ur, v Krkavčah 3200, v Škofijah 3200, Dekanih 3100, v
Pomjanu 3000 itd. Zanimivo pa je dejstvo, da krajevni odbor SIAU iz Kort ni pravočasno napravil tekmovalnega načrta, čeprav so Kortežani že prvi dan tekmovanja opravili precejšnje delo, saj je sodelovalo pri delu nad 100 članov SIAU. Za načrt se niso pobrigali tudi odbori SIAU iz Marezig., Padne, Sv. Petra in še nekaterih drugih krajev.
Frontovci iz malega naselja Fjeroga so prvi napovedati tekmovanje onim iz Pomjana. Šmarčani pa so napovedali tekmovanje p/ov vsem vasem.
KAKO BOMO TEKMOVALI NA PROSVETNEM POLJU
Med najvažnejše naloge tekmovanja spada nedvomno kulturno prosvetno delo: pobijanje nepismenosti, ustanavljanje tečajev, organiziranje predavanj, dramskih skupin, folklornih skupin, pevskih zborov itd. Skoraj vse
vasi so že poslale načrt tekmovanja na kulturno prosvetnem polju. Pri Sv. Antonu bodo organizirali dva tečaja, ki ju bo obiskovalo 50 ljudi. V Sečovljah pa tri z udeležbo 40 ljudi. Pri Sv. Luciji nameravajo organizirati kar štiri tečaje, Ki jih bo obiskovalo 50 ljudi. Tudi v Krkavčah bo obiskovalo tečaje 50 ljudi. Krkavče so ena izmed tistih vasi, kjer je bilo doslej največ, nepismenih, toda v zadnjih letih se je po zaslugi SHPZ nepismenost močno zmanjšala. Pri tem delu bodo pomagali tudi učitelji, ki so prav te dni na svoji delovni konferenci razpravljali o teh vprašanjih. Obljubili so, da bodo poživili prosvetno delo v podeželskih društvih in pomagali pri izobraževanju naših ljudi in odpravi nepismenosti. Sprejeli so skupno obvezo, da bodo naučili čitati in pisati vsaj 250 nepismenih v času tega tekmovanja.
Gažonci na delu pri gradnji novega rezervoarja j.r
TO BO ZLASTI DELO NAŠIH ZENA
Med tekmovalne točke spada tudi socialni dvig naših mest in vasi. V ta namen bodo morale fronte organizacije organizirati razna zdravstvena in podobna predavanja, posvetiti vso skrb materi in otroku ter organizirati več otroških vrtcev. To bo zlasti delo naših žena. Nekateri krajevni odbori so to že sprejeli v svoje načrte. V teku pa je tudi organiziranje posebnega tečaja za pomožne otroške vzgojiteljice. Pri tem naj še omenimo da nameravajo do konca tega dvomesečne-gat tekmovanja ustanoviti več otroških vrtcev in igrišč. Ponekod so že začeli . z delom.
Tudi za boljšo disciplino pri delu bomo tekmovali
Ob koncu naj še poudarimo, da spada med najvažnejša poglavja tega dvomesečnega tekmovanja nedvomno tudi zmanjšanje števila izostankov in delovnih zamud, ki so mnogokrat nepotrebne. V našem okrožju primanjkuje delovne sile in zato je težko pravočasno uresničiti vse postavljene načrte. Nepotrebni izostanki te. težave še povečujejo. Toda kolektiv, ki gradi vinsko klet v Skocijanu ~pri Kopru, je dokazal, da so nepotrebni in neopravičeni izostanki ozdravljiva bolezen. Statistika, ki jo vodijo, nam pove, da se je število teh izostankov v zadnjem času zelo zmanjšalo; zato pa tudi uspehi pri gradnji niso izostali, kajti vinsko klet so spravili pod streho predčasno. Zakaj so dosegli te uspehe? Zato, ker so uvedli bn-gadni sistem dela in dobro organizacijo. Zgodilo se je, da so bili izostanki manjši od enega odstotka. K temu njihovemu uspehu lahko dostav,mo še pravilno postavljene norme, s katerimi so delavci zadovoljni. Ta delovni kolektiv naj bo za zgled mnogim, ki teh vprašanja še ne rešujejo pravilno.
Dvomesečno tekmovanje Siovansko-italijanske antifašistične unije nam bo prineslo nove uspehe in nove izkušnje za naš nadaljnji napredek. Toda popoln uspeh bo zagotovljen le tedaj; če bomo sodelovali vsi.
DOBRA
Po naših vasth in mestih prispeva delovno ljudstvo mnogo prostovoljnega dela pri gradnji in obnovi. To delo ustvarja milijone vrtdnosti pri vst-stranskem dvigu in napredku. Prostovoljno delo pa bi bilo še učinkovitejše če bi bila organizacija dela boljša. Ponekod ne zaposlujejo in načrtno izkoriščajo delovne sile. Ljudje pridejo na delo polni volje in odločnosti, ta bi s svojem poletom stavili čim več. Tu pa odgovorni ljudje ne pripravijo orodja in razporedijo dela. Večkrat se je zgodilo, da so prostovoljci prišli na delo, drugič pa, ko je bilo nujno, da bi delalo n. pr. pet ali šest ljudi, ni bilo nikogar. Tedaj
pogoj boljših uspehov
Lep vzgled Sv. Antončanov
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiilimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMmuliiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiimniiiiiiiiimi
USPESNO DELO LJUDSKE TEHNIKE
,V BUJSKEM OKRAJU
Zaradi potrebe po dvigu tehničnih kadrov so v Bujah ..nedavno, ustanovili organizacijo Ljudske tehnike. Njen-ciij je, da že zbira široke množice ljudstva, da jih. dovede preko raznih tečajev, krožkov in ostalih organizacijskih oblik do splošne tehnične izobrazbe.	-
Ta o ganizacija je doslej dosegla zadovoljive uspehe. Tako je ustanovila v Bujah avtomobilski, krožek, ki šteje 50 članov. Ta se čedalje bolj širi, tako da se bo v kratkem osamosvojil in postal samostojen klub. Člani tega krožka obiskujejo redno teoretična predavanja o avtomobilizmu. Takšne krožke bodo v kratkem ustanovili tudi v Umagu, Novem gradu in Momjanu. Priprave so v teku. Po ostalih krajih Bujščine pa se ta orgaivzacija prav tako širi.
Tako šteje v Bujšeini že nad 250 članov.
Mo. Emo pa priznati, da bi bilo delo in napredek Ljudske tehnike v bujskem okraju še uspešnejša, saj ima vse potrebne pogoje. Toda te je treba znati izkoristiti. Zlasti je treba, dg
pri ‘|em. sodelujejo vse množične organizacije, ' še posebej pa mladinske in sindikalne.
Zal pa. so te doslej na tem polju storile, .prav malo.
Naša mladina v bujskem okraju se zelo zanima za tehniko, zato jo. moramo podpreti, da se bo njeno zanimanje, še povečalo.
Ob koncu moramo reči, da bo v Bujah v kratkem ustanovljen tudi le-talsko-niodelarski tečaj in ,avto-moto tečaj s hrvatskim učnim jezikom. Pri vsem tem je potrebno čim širše: sodelovanje vseh organizacij in pomoč okrajnega odbara Ljudske- tehnike.
Tekmovanje pri gradnji zadružnega doma v Marušičih
Velik dogodek je v vaši, kadar pokrivajo novo zgrajeno zgradbo, a ta dogodek je Še toliko večji, kadar pokrivajo zadčiižni dom, kot ga Sedaj pokrivajo h. pr. v Marušičih. Da bi
čim preje zgradili svoj zadružni dom, so Marušičani, kmetje, žene, otroci in mladina, z vso odločnostjo prijeli za delo. Med seboj tekmujejo, tako da so zadnje dni, ob 29. septembra do 6. oktobra, opravili nad 300 prostovoljnih ur na tem važnem objektu.
Tako bodo Marušičsani v kratkem slavili veliki dan pokritja zadružnega doma, s čimer se bodo približali’ onim dnem, ko bo dom popolnoma zgrajen in bo služil svojemu namenu.
V Novem gradu bodo ustanovili dečji dom
Z obskrbi naše oblasti je popravljena v Novem gradu stavba, ki je na-mnenj^ za Dečji dom. V njem bodo živeli otroci padlih borcev, otrci brez staršev in nepreskrbljeni otroci, in bodo imeli vse možnosti za lepo in udobno življene. Stavba ima 7 prostorov, so deloma že urejeni, tako bo dom 1. decembra že odprt. Zaposleno bo odgovarjajoče osebje, ki se bo zanimalo za otroke. Tukaj bo upravitelj, vzgojitelj, ekonom, kuharica, snažilka, higieničarka in perica. Ravno tako bodo otroci iz tega doma hodili v šolo, in ta bo verjetno tudi v samem domu.
morajo tudi dela, ki so nujna in ki bi jih lahko opravil težak, opravljati strokovnjaki.
Taki primeri pa se ne dogojajo povsod. Pri nas imamo po nekaterih vaseh dobro organizacijo dela,- ki jo izvaja frontne organizacije.
Takšne oblike organizacije dela smo videli v Šmarjah pri graditvi zadružnega doma in tudi po nekaterih drugih vaseh. Lep primer je tudi pri Sv. Antonu: Ko so tu začeli graditi zadružni dom, so si na masovnem sestanku izvolili komisijo, ki -bo vodila vsa tehnična dela. Prav tako so ustanovili frontno b> igado, v katero se se prijavili vsi frontovci. Razdelili so brigado- v skupine in s tem določni število ljudi, ki bo dnevno delalo pri težaških delih graditve zadružnega doma. Tako so Sv. Antončani, člani prostovoljne frontne brigade, sklenili, da bodo delali po tem načinu, pri čemer uspehi ne bodo izostajali.
Ze po nekaj dneh takega dela so se zidovi zadružnega doma pri Sv. Antonu začeli naglo dvigati: K temu so mnogo pripomogli frontovci z masovnim prostovoljnim delom, ki so ga organizirali, ko je bila potreba na gra-dilišču največja. S tem so Sv. Antončani dali zgled vsem vasem kako lahko uspešno je delo, če je dobra organizacija.
Tudi v tem tekmovanju so pri Sv. Antonu prijeli dela. Na nedavnem sestanku, ob navzočnosti vseh frontov-cev jz bližnjih zaselkov so obravnavali dvomesečni načrt dela v okviru tega tekmovanja in je pri udarniškem delu sodelovalo 120 članov SIAU. Tako so v tem tekmovanju opravili že nad 600 ur rrostove j aga dela. Toda ,s tem se i	ndovoljiti, ampak hočejo !	-.; Jveč; da bodo
tako izpolnili dano obljubo.
PREBIVALCI VASI RONKO PRI STRUNJANU
•*	.	'T*	TDOC ‘
so si s prostovoljnim delom napeljali vodo
Končno so prebivalci zaselka Ronko , dobili vodo. Se spomladi so prebivalci, sklicali v ta namen sestanek, na katerem so bili prisotni vsi prebivalci. Na tem sestanku so sklenili, da bodo v zaselek napeljali vodo. Stvar pa ni šla tako lahko. Z delom smo začeli komaj pred dnevi, ker prej nam je primanjkoval gradbeni in ostali material. Pred dnevi pa smo bili obveščeni, da je ta material prispel in tako smo začeli takoj z delom. Obvestili smo delavce in dan pozneje so bili že vsi na delu. Po treh dneh pa so naše žene že hodile z golidami po vodo, ki jo imajo sedaj skoraj pred nosom.
Razen izkopanja jarkov za polaganje cevi smo te cevi tudi -pobarvali, da ji ne bi uničila rja. Na prostovoljnem delu je bilo prisotnih 38 delavcev, ki so izkopali v 397 urah 83 kubičnih metrov zemlje. Cez nekaj dni
bomo dela na fontani končali.
Naši šoli — slovenska in italijanska — sta bili doslej tudi brez vode in seveda je bilo to težavno za učitelje in tudi za otroke, toda v kratkem bosta tudi šoli dobili vodo, ker smo že izkopali jarke za polaganje cevi.
Za naše fizkulturnike gre tudi dobro. Dela na fizkulturnem igrišču smo tudi končali, predvsem nogometaši so največ sodelovali. Samo preteklo soboto smo napravili nad 500 prostovoljnih ur. Da bi igrišče Ciffiprej končali, so nam pomagali tudi tečajniki sindikalnega tečaja z ravnateljem na čelu.
Tako vidite, da tudi po naših zaselkih delamo z vnemo in ni nam žal, če žrtvujemo kaj svojega prostega časa za dela, ki bodo v korist vseh Strunjančanov. Saj bo vodnjak služil le nam in ravno tako fizkulturno igrišče; navsezadnje, zakaj ne bi delali, ko delamo zase? Krajcer Anton
Poleg soli ¡mo iz pil
V	našem tedniku ni do danes še nihče pisal o solarnah, ki so eden naših največjih kolektivov v našem okrožju. Ako gledaš z vzpetine nad Sičjolami, imaš celoten pregled na največjo solarno, ki meri nad 6 milijonov kvadratnih metrov. Po sredi solarne teče reka Dragonja, imaš pa še velijko plovnih kanalov, katerih dolžina je preko 10 km. Ob vseh teh kanalih so razvrščene solinarske hiše. Sta pa še dve drugi solarni, a mnogo manjši, in to pri Sv. Luciji in v Strunjanu. S produkcijo soli so končali konec meseca septembra in takrat je bilo premeščenih 240 šolarjev. Od tega števila je ostalo zaposlenih 40 šolarjev, ki skupno z drugimi stalnimi delavci vzdržujejo in popravljajo solne in izpiralne bazene za prihodnje leto.
Ob zaključku pridobivanja soli je imel kolektiv veliko slavje, ko so prejeli v svojo oskrbo od uprave na novo urejeni in lepo opremljeni Sindikalni dom. Isti dan je bila otvorjena nova in lepo urejena jedilnica delavske menze. Te proslave se je udeležilo vse delavstvo pa tudi zastopnik KP tovariš Sokol, zastopnika sindikatov tovariša Pišot in Tence in zastopnik Poverjeništva za delo tov. Cink. Direktor solarn tov. Pavletič je ob tej priliki nagradil večje število šolarjev. Po slavnosti so bili navzoči pogoščeni z mrzlimi jedili in pijačo. Za razvedrilo so igrali prijateljsko nogometno tekmo šolarji sektorja Lera in Fonta-«igge.	s
Soline zrav dobro uspevajo, saj posvečajo vzdrževanju veliko pažnjo. Ce vzamemo produkcijo soli zadnjih šest let pod fašizmom in 6 let pod ljudsko oblastjo, se vidi, da je produkcija ravno za 100 odstotkov večja, kar je vsekakor dober uspeh.
V	naših solarnah se producira dnevno v najugodnejši kampanji tudi po 500 ton na dan, torej mora za pridobitev te soli dnevno izhlapeti na stotine kubikov morske vode.
Salamure (morska voda, iz katere je odvzeta jedilna sol) letošnje letof niso odpuščali več v morje, temveč so jo napeljali v nalašč za to pripravljene izpiralne bazene, kjer je izhlapevala. Ostanek te goste morske vode, ki ima malce rumenkasto barvo in je gosta kot olje, je magnezijev klorid (Mg C 12).
Analiza je pokazala prav dobre rezultate in upamo, da bodo praktični poizkusi skoraj gotovo povoljni. Magnezijev klorid je najvažnejša primes za pridelavo lahkega gradbenega materiala, plošč za tlakovanje itd.
Med solinami in glavnimi skladišči v Portorožu je velik pomorski promet, saj prevažajo manjše motorne jadrnice sol v velika skladišča dan za" dnem. Pred- kratkim smo videli velik
0 bistveni!] vzrokih
Spričo novo nastalega položaja, v cilju uspešnejše borbe za obrambo revolucije kot take, da bi se italijanski komunisti razbremenili odgovornosti za delo komunistov v Julijski Krajini, je bila na predlog KPI ustanovljena Komunistična partija Julijske Krajine. Ze sam ta predlog je pomenil oportunizem. Komunisti Julijske Krajine pa so predlog sprejeli, ko so videli, da je italijanske komuniste nemogoče pripraviti na aktivno obrambo revolucije v Julijski Krajini. Ze takoj v začetku te borbe je Togliatti na partijskem kongresu rimske federacije KPI v oktobru 1945. leta jasno postavil kampanjo italijanske reakcije glede Trsta, češ da takšna nacionalistična agitacija za Trst ne more koristiti obrambi »italijanstva« Trsta, je izjavil dobesedno:
»Tržaški delavci zahtevajo, predvidevajoč možnost povratka fašizma in reakcije v Italiji, priključitev k Jugoslovanski federaciji, ker so prepričani, da bodo našli tam bolj demokratičen in napreden politični in ekonomski režim kakor v Italiji. Mi razumemo to reakcijo in duševno stanje tržaških delavcev. To je rezultat agitacije naših nacionalistov in reakcionarjev. Mi razumemo to stališče, vendar ga ne odobravamo in to povemo
odkrito.«
Mm...
S PADNE
Po dolgem času je bil prejšnjo soboto ponoven sestanek članek SIAU v naši vasi. Razpravljali smo o dvomesečnem tekmovanju na čast . volitev v odbore SIAU, v zvezi s tem pa o graditvi našega ljudskega doma,, kateremu smo že izkopali temelje; a tudi o važnejših vprašanjih, političnih in gospodarskih, ki zadevajo našo vas, smo se pogovorili. V prvi vrsti se je razpletal razgovor o poravnavi članarine in razdelitvi izkaznic članom SIAU, nato pa o pošiljanju otrok v šole ter o njih zunanjosti. Pri tem smo sprejeli sklep, da bomo otroke navajali redno v šolo in pazili na njih čistoto.
Pri nadaljnjem razpravljanju o raznih malenkostnih vprašanjih smo prešli na vprašanje davkov, ki smo jih te dni poravnali pri vaški komisiji. Tovariš tajnik se je pri tem zahvalil vsem tistim, ki so plačali davke skoraj stoodstotno. Zatem je grajal tiste maloštevilne kmete, ki zaradi sovraštva do ljudske oblasti še niso poravnali davkov. Tedaj se je iz kota oglasil stari godrnjač Lovrečič Jožef, bivši predsednik našega KLO v Padni, ki je že s svojim takratnim delovanjem zaviral naše delo, češ da je napačno siliti kmeta, da plačat davek sedaj, k» manjka še več mesecev od novega leta. Toda oglasili so se takoj, nekateri tovariši ter mu odgovorili, kar si je nergač zaslužil, tako da je šel s sestanka, po domače rečeno, ko »opaljen pes«.	Karel Frankarli
SAGRE PONEKOD FJERE
LEP NARODNI OBIČAJ NAŠIH VASI
Z Nove vasi
Niso vsi zadovoljni z delom prosvetnega društva Njeni Jlani hočejo več Prebivalstvo Nove vasi je deloma zadovoljno s svojim prosvetnim društvom. To društvo, ki nosi ime ljudskega pesnika Simona Gregorčiča, je od začetka prav dobro delovalo, toda kasneje je popolnoma popustilo in sedaj deluje slabo.
•Od začetka so imeli Ndvovažčani v okviru prosvetnega društva svoj pevski zbor, godbo in so marsikdaj priredili tudi kaku kolturno prireditev. Toda to je kmalu prenehalo in prosvetno društvo je popolnoma zaspalo. Pred kratkim pa je spet začelo delovati: pričeli so godti.
Mladinci, ki imajo zanimanje in veselje do glasbe, so zelo veseli s svojim prosvetnim društvom, kajti podpira jih pri učenju muzike.
Toda ostali vaščani se ne zadovoljujejo samo z glasbo, temveč želijo, da bi prosvetno društvo spet' zbralo, pevce in ustanovilo pevski zbor in dramsko skupino.
jugoslovanski parnik »Šibenik« z nosilnostjo 4500 ton, ki je nakladal sol. Takrat je tam veliko vrvenje, saj se je ladja napolnila v pičlih 8 dneh. Lansko leto so dosegli rekord, ko so isti parnik naložili v 5 dneh, za kar gre vsekakor vse priznanje delavstvu in pomorcem.
Marsikdo si misli, da sedaj, v jesen-
skem in zimskem času, delo v solarnah počiva. Pa ni res. Vsa popravila deset in deset kilometrov dolgih nasipov in jezov, niveliranje solnih in izpiralnih bazenov, negovanje tal solnim bazenom, poglabljanje plovnih kanalov itd. — vs ata dela opravljajo sedaj, saj je zaposlenih okoli 200 delavcev.
Nakladanje soli na barke za izvoz v Jugoslavijo
Po naših krajih se je ohranilo iz naše preteklosti še marsikaj lepega. Veliko običajev je ohranila naša vas. Nekatere je fašizem zatrl, toda v spominu naših dedov še živijo.
Tako imenovane »šagre«, ponekod »fjere« so nekaj tradicionalnega za naše vasi. Enkrat na leto jo imajo v vsaki vasi in takrat jo res dobro praznujejo, če bi jih več, bi pa bilo treba tudi več »francljou, fritpl eno štrukljo« za goste in za »žlahto«. Pred prihodom Italije so imele te ?fcšagre« lep slovenski izraz: »veselice«, toda že takrat so jim ponekod pravili »fjere« ali »šagre«. Gažonci se še dobro spominjajo svojega pevskega društva, ki je prirejalo za »semnj« lepe veselice.
Take navade in običaji so v precej drugačni obliki ostali do današnjih dni. Gažonski semenj je znan daleč na okoli po vaseh. Gažončani ga ob tej priliki nalivajo ves teden. Njim podobni so tudi Grintovčani in Šmarčani, ki »delajo fešto z’ prau«. Te šagre se navadno začnejo po veliki noči. Najprej na Maliji, teden po veliki noči. Znana je tudi fjera na dan sv. Ane v Krkavčah, toda niti svetnica ni mogla »obvarovati« Krkavčanov, da se
ne bi ob vsaki taki priliki stepli s kako drugo vasjo. Se danes so precej vročekrvni, medtem ko je ta groba navada po naših vaseh takoj po osvoboditvi popolnoma izginila. To grdo navado so imeli tudi Sergašani ter Gažončani in so se tepli s Šmarčani, medtem ko so se Padenci spoprijemali s Kortežani, a tudi s Šmarčani. Vse kaže, da so Šmarčani imeli največ sovražnikov, to pa zato, ker so bilsi najmočnejša vas. Grintovčani pa so najrajši ostali nevtralni.
Neumni predsodki, ki so v preteklosti dvigali vasi zoper vas, so v današnji dobi skoro popolnoma izginili. Ti predsodki so bili plod fašizma, ki je hotel dvigati vas zoper vas zato, da bi kmetje pozabili, da so Slovenci in se nehali boriti za svoj narodni obstoj. Toda nič ni veljalo. V tem pogledu so ostale naše vasi vedno enotne.
Bilo je takrat v navadi,“da je moral fant iz Padne, ki je vzel dekle iz druge vasi, plačati tamkajšnjim fantom ob taki priliki dober »likof«, drugače se je stvar borbeno končala. Ta navada je še nekoliko ohranjena, toda v bolj mili obliki.
Naša dekleta so jih dobila z metlo,
če so ostale po »zdrave Marije« na plesu. Fantje so morali trkati na okenca. Danes pa tega ni več in taki ljubezenski pogovori ali sestanki so po navadi po polnoči. Naši starši se nad tem zgražajo in pravijo, da je danda? ne »use po moderno«.
Tudi »god’t« so včasih začeli že ob treh popoldne, medtem ko dandanes čakajo, da sonce zaide. Kadar so vedeli fantje, da prihajajo godci v vas, so jim šli naproti in jih sprejeli »z’ dopjon vina«. Ta običaj je po vaseh ob Rižani še dandanes ohranjen, medtem ko so začeli gosti po malijskih hribih raje orkestri. Seveda pravijo naši starčki, da »bojo šle goce h ura-ge!« Skoraj da imajo prav! Kje je nekdanja gažonska »banda«, ki je bila tako znana?
Znane šagre po naših vaših, ki so še v navadi, so v Šmarjah za »belo ndeljo«, to je prve dni oktobra. Sem-petrčani pa praznujejo skupno s Sergašani sv. Petra in Pavla. Seveda, na svetnika se niti ne spomnijo tiste dni! Vse te šagre v tem predelu pa se zaključijo drugo nedeljo oktobra v Kortah, kamor pride po navadi mnogo ljudi.
pri nas, borba svetovnih demokratičnih sil s Sovjetsko zvezo na čelu, samo zagovarjanje ozkih nacionalnih interesov, nasprotnih interesom mednarodne demokracije, je pomenilo dejansko korakati na repu, svoje nacionalistične buržoazije. Stališče KPI, češ da bi njeno zavzemanje za priključitev Julijske Krajine in Trsta k Jugoslaviji pomenilo nevarnost njene izolacije od italijanskih demokratičnih množic, izraža navaden oportunizem, nevero v revolucionarne sile. ~.\ bi bile sposobne voditi odločno in dosledno borbo proti pozicijam imperializma v italijanskem narodu — kolikor takšno stališče ni izraz vpliva nacionalistične buržoazije v samem -vodstvu Komunistične partije Italije. Prav v ‘tržaškem vprašanju bi se morala KPI odločno boriti proti lastni buržoaziji, ki to vprašanje najbolj izkorišča za oživ-ljenje in razvijanje nacionalnega šovinizma v italijanskem narodu, v katerem ostanki 25-letne fašistične vzgoje še niso izbrisani. Oportunizem KPI v tem vprašanju pa samo krepi pozicije imperializma v Italiji in mu daje poguma, da kuje r.ove imperialistične načrte tudi na škodo italijanskega naroda.
To je KPI na repu italijanske nacionalistične buržoazije, tudi v Trstu — na konkretnem terenu borbe proti reakciji in imperializmu — razvijala svojo aktivnost. Med najostrejšo borbo za priključitev k Jugoslaviji je Pratolongo, po nalogu sekretariata KPI, ustanovil v Trstu svoj informacijski biro s svojim glasilom
Nadaljevanje sledi
S Koštabone
Napisal bom nekaj besed o položaju v Koštaboni.
Zaradi hude suše je bila pri nas letina na splošno zelo slaba. Da se gospodarsko dvignemo ter okrepimo, je potrebno, da se vaščani med seboj tesneje povežemo ter skupno borimo za izboljšanje. Mislim, da bi morali združiti vse naše majhne kose zemljišč in imeti tako obsežen kos zemlje. Sem nadalje mišljenja, da bi morali napraviti tako, kakor so v nekaterih vaseh že napravili: Kmetijsko delovno zadrugo. Združiti bi se morali v eni sami misli. Kmetič zasebnik je revež in si ne more kupiti stroja. Ce bomo delali skupno, bomo laže premagovali težave. Poudarjam, da bomo potem kakor trdno drevo in sadove tega drevesa bomo uživali skupno.	Viler Andrej
0 neopravičenih izostankih oi! [jela
Nadaljevanje s I. strani
mo še dolgo dopuščali neopravičene izostanke iz dela? Ne bomo.
Kdor noče delati, naj gre. Toda mnenja smo, da se iz izostalega človeka da marsikaj napraviti, če se i.o-mo zanj pobližje zanimali. Ce bomo pa naleteli na gnilobo, ki j“ nepopravljiva, jo bomo odstranili brez cm-i-hovanja. Delovna sTa bo vedno boljše razmeščena, proizvajalna sredstva vedno popolnejša in z delovno silo ne bodo več take težave kakor danes. Za lenuhe med nami ne bo več mesta.
Tudi na vasi se opažajo tu in tam nepravilnosti. Pri gradnji nove ceste Puče Kostabom so se zaposlili nekateri kmetje samo zato, da dob:jo živilske nakaznice. Takim delavcem ni mar zaslužek in so za to pri njih izostanki od dela zelo pogosti. Poleg tega so prav ti, ki sejejo razdor in nezadovoljstvo med zavednimi delavci. Eden teh špekulantov se je reki dan pritoževal, da je dobil za en mesec dela komaj 114 din plače in vabil druge delavce naj lenarijo, ker da se v tak h pogojih ne* izplača delati. Ugotovili smo namreč, da je dotični opravil le 6 delovnih ur v enem mesecu in da delavci po cele ure sedijo in se pritožujejo o prenizki plači; iz česar sledi, da ne dosegajo norme in so zaradi tega seveda, tudi plače niz ke.
V takih slučajih priporočamo zavednim delavcem, naj razkrinkajo in izženejo iz svojih vrst špekulante in naj se krepko poprimejo dela ker so norme dosegljive. Z dosego norme pa bodo njihove plače višje in kar je najvažnejše bosta cesta in sedež KLO pravočasno dograjen. Pred takim pojavom je treba nastopili z vsemi dopustnimi sredstvi. Naše delo bodi pošteno toliko bolj zaradi tega, ker delamo za svoje lastne koristi! *
BRANKO BABIC
spora V
Nato kritizira reakcionarne partije, ki bi hotele dajati KPI lekcije o patriotizmu, češ da dajejo take lekcije tisti, ki so kompromitirali usodo italijanskega mesta in sonarodnjakov v Julijski krajini itd.
Dajati takšne izjave v času, ko se je začela bitka za obrambo revolucije, je pomenilo samo slabiti borbeni Dolet ljudskih množic Julijske Krajine in Trsta, slabiti njihovo borbeno enotnost doma in tudi na mednarodnem področju. Formalna kritika italijanskega nacionalizma pač ne spremeni dejstva, da pomeni takšno stališče samo utrjevanje pozicij nacionalističnega gibanja italijanske buržoazije v Julijski Krajini in v Italiji sam',, vnašanje strupa najreakcionarneiših nacionalističnih idej v proleterske vrste in udinjanje proletariata interesom italijanskega imperializma. Zagovarjanje takšnega stališča v času, ko je vse svetovno demokratično gibanje, s Sovjetsko zvezo na čelu, branilo pozicije revolucije na tem sicer majhnem, 'vendar tako važnem koščku Evrope, vsekakor nima nič skupnega z internacionalizmom, temveč je gol in čist nacionalizem.
Ko je KPJ vodila odločno borbo za priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji, je v tej borbi mobilizirala široke ljudske množice in tako
izvrševala svojo internacionalistično dolžnost, je KPI temu odločno nasprotovala in tako utemeljevala s^foje stališče:
»KPI — dosledna svoji narodni politiki — se ne more odpovedati zahtevam glede italijanstva Trsta, niti se vzdržati, da ne bi postavljala vprašanja pripadnosti Trsta italijanski drža-
vi.	V primeru, da bi italijanski komunisti zapustili to stališče, bi to nujno privedlo do osamljenja najbolj naprednega dela demokratične frotne v Italiji ter obenem spravilo tudi v nevarnost usodo demokracije v tem delu Evrope. KPI se lahko uspešno bori proti nacionalizmu in fašizmu in proti vsem strujam, ki si prizadevajo, da bi uvedle v Italiji imperialistično politiko v korist anglo-saksonskim silam, le tedaj, če se postavi na zgoraj označeno stališče . . Enotnost italijanskega naroda je ena izmed najvažnejših nalog demokratičnih sil. Zato si italijanski komunisti pridržujejo pravico, da zavzemajo - stališče do vsakega posameznega primera, pozivajoč zainteresirano italijansko ljudstvo, da se izrazi za priključitev k Italiji.« (Pismo sekretariata KPI KPJ z dne 26. januarja 1946.)
Takšna so pač dejstva. Takšno stališče KPI je pomenilo v obdobju, ko je bila borba za obrambo revolucije
IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
Kongre.s pedagoških delavcev Slovenije
V Sloveniji obiskuje 206.775 učencev in dijakov 1.543 splošnih izobraževalnih šol
V Štipu v Makedoniji gradijo veliko moderno predilnico bombaža
Te dni je bil na Bledu kongres pedagoških delavcev Slovenije, doslej prvi v Sloveniji in Jugoslaviji.
Kongresa se je udeležilo nad tri sto učiteljev in profesorjev.
Goste in delegate je pozdravil podpredsednik pedagoškega društva Slovenije tov. Vlado Schmid. Kongresu pa so želeli mnogo uspeha v imenu pedagoškega društva Jugoslavije tovariš Miliš Jankovič, v imenu Glavnega odbora sindikatov in sindikata prosv. delavcev Slovenije tov. Jože Zorn in V imenu LMS tov. Janez Hočevar, nakar je govoril minister za prosvete tov. Ivan Regent.
GOVOR TOV. IVANA REGENTA
Ko je govoril o problemu sedanje stvarnosti v Sloveniji, je dejal, da je trdna podlaga pravilne vzgoje predvsem resnica in iskanje resnice, ria podlagi katere je zgrajen marksistični nauk. Delati je treba na to, da ne bi naši ljudje nikdar zatajevali resnice, a ne bi nihče nikoli zdrknil v močvirje informbirojevskih klevet in laži. Tudi ne smemo mladne učiti pobirati samo fraze in recepte iz knjig, temveč jim je treba dopovedati, da se komunijzma da naučiti iz knjig prav malo. Odpraviti je treba razpoko med knjigo in praktičnim življenjem. Staro šolo, ki je služila buržoaziji, odklanjamo, a smemo in moramo vzeti iz nje, kar je bilo v njej* dobrega.
Osnovnih šol e delovalo v Sloveniji 1156 s 3626 oddelki. Te osnovne šole je obiskovalo 146.864 učencev. Na vseh osnovnih šolah je poučevala 2983 učiteljev. Sedemletnih šol je bilo 145 s 374 oddelki. Te šole je obiskovalo 13 tisoč 833 učencev; na teh šolah je po-
učeval 401 učitelj. Na enega učitelja je odpadlo 34 učencev.
Gimnazij je delovalo v Sloveniji v januarju J.950 44 s 346 oddelki, 25 višjih gimnazij pa je imelo 123 oddelkov. Dve klasični gimnaziji v Ljubljani in Mariboru sta imeli 34 oddelkov, 7 učiteljišč je imelo 42 oddelkov, ena srednja vzgojiteljska šola je imela 5 oddelkov. Vse te šole je obiskovalo 34.611 dijakov. Poučevalo je v teh šolah 1198 učnih sil. Na vseh 1543 splošnih izobraževalnih šolah in vzgojnih ustanovah je bilo 4850 oddelkov, 4990 učiteljev in profesorjev ter je te šole obiskovalo 206.775 učencev in dijakov.
Srednjih strokovnih šol ja bilo 14 z 259 oddelki, katere je obiskovalo 7590 dijakov ter učilo 558 predavateljev. Poleg tega imajo v Sloveniji še celo vrsto nižjih strokovnih šol in šol za učence v gospodarstvu.
Nadalje je dejal tov. Regent, »mnenja sem, da oblast v naši republiki, ki ne šteje niti poldrugi milijon pije-' bivalcev in ki vzgaja in izobražuje v svojih šolah skoraj 250,000 mladih, lju-* di — ne všetvši tistih, ki se učijo V višjih šolah, je vredno vsega priznanja s strani vseh poštenih, vseh delovnih ljudi.«
Tovariš Regent je nato govoril, da zakon o splošni šoloobveznosti nikakor ne pomeni, da se ta zakon vsepovsod tudi izvaja, dasi je pri nas odstotek učencev po številu prebivalstva izredno velik. V hribovitih kcaj;h so šole še preveč oddaljene od otrok. Toda storili bomo, da bo zakon povsod ppstal stvarnost. Ko je govoril nalo še o organizacijskih ukrepih, ki so v
perspektivi, je zlasti omenil vprašanje vrtcev, ki bodo pripravljali otroke na šolski pouk, pomagali materam, da se bodo laže vključevale v proizvodnjo in so zato potrebni tako staršem kakor družbi.	*
Stip, majhno mestece v Makedoniji, se pred kratkim ni dosti razlikoval od deset drugih mestec, dvignjenih v krajih, v katerih so dolgo gospodarili Turki. To obličje starih turških be-govskih časov se ni mnogo izbrisale v 20 letih bivše Jugoslavije. Sele sedaj je začelo izginjati.
Velike moderne javne zgradbe, gim-
Kot gigant petletnega načrta stoji v Zagrebu tovarna »Jedinstvo«, ki izdeluje najrazličnejše stroje za jugoslovansko težko industrijo
DRŽAVNO ¡POSE
I VI I ■ AT delovnega
■HARENBERG* Lflb I
Preteklo soboto zvečer so prevzeli ¡delavci v svojo last guštanjsko železarno, v nedeljo pa poljedelski delavci posestvo Marenberg.
V obnovljenem domu kolektiva so se zbrali ljudje iz Turiške vasi, Mislinja, Uršlje gore, Spodnje Vizinge in Marenberga, skratka od povsod, kjer se uspešno razvijajo gospodarstva, ki spadajo pod obsežno last državnega posestva. Poprej hlapci in dekle, mali kočarji in kmetje — so postali solastniki teh stotin lektarov rodovitne zemlje, gozdov in pašnikov.
Sposoben gospodarstvenik — upravnik tovariš Kegl Franjo — je pred poldrugo stotino ljudi razgrnil sliko nastanka in razvoja tega gospodarstva. Jasno je bilo videti, kakšen je bil napredek od leta 1945 do danes. 2e arondacija sama je terjala precejšnje organizacijske sposobnosti; saj so bile parcelice razmetane po vsej dolini in jih je bilo nad 800. Največje začetne težave tega gospodarstva so bile v pomanjkanju večjih in urejenih hlevov in drugih gospodarskih poslopij. Imeli so le malo živine, zato je posestvo trpelo na pomanjkanju hlevskega gnoja.
Ob ustanovitvi je znašala skupna površina posestva 241 ha. Danes meri to gospodarstvo 502 ha, priključilo se je nekaj privatnih kmečkih gospodarstev — ljudje so videli napredek v skupni obdelavi zemlje — pa tudi pašniki Uršlje gore in zemljišča v Turški vasi in Mislinju so prešli v to lastnino. Poglejmo uspehe v živinoreji. Ob ustanovitvi je bilo v hlevih 19 konj, 87 govedi, 72 prašičev, 19 ovac in 140 komadov perutnine. Danes imajo na državnem posestvu Marenberg 27 konj, 174 govedi, 845 prašičev, 259 ovac in 432 komadov perutnine. Na vsakih 100 ha je prišlo torej do leta 1948: 7 konj, 40 govedi, 35 prašičev in 8 ovc, danes pa se redi na 100 ha kmetijske površine: 8 konj, 43 govedi, 210 prašičev in 65 ovac, kar pa seveda še daleč ne predstavlja zadovoljivega stanja. Povečanje
ga, da je oddalo marenberško posestvo v letu 1946 samo 3000 1 mleka, dočim ga je oddalo lani 64.000 litrov, letos pa do konca avgusta že nad 50 tisoč litrov. Dana je garancija, da bo doseženih 77.000 litrov planirane oddaje.
Tudi v poljedelstvu so dosegli prav lepe uspehe, čeprav je žito klestila in prenaglo orumenila suša, so imeli pri pšenici 19 q hektarskega donosa, pri ozimnem ječmenu 21 q, pri krompirju 230 q, pri njivskem fižolu kot čistem nasadu pa tudi 15 q. Vrtnarstvo pomeni za državno posestvo ob skrbni roki veščega vrtnarja prav lep doprinos. Saj so dosegli-pri paradižniku 160 kvintalov hektarskega donosa, pri papriki pa 150 q, zeljaste glave so debele kakor buče in so dale 260 q na hektar. Tudi strniščni posevki niso bili slabi.	_	|
ko I eki i va
Ob takem umnem gospodarstvu ni bilo težko zadostiti tudi obveznim oddajam do skupnosti. Plan oddaje jajc je že koraj dosežen, plan oddaje goveje živine pa že za 6š odstotkov presežen. Šibki pa so pri oddaji pitancev — tu je doseženih le 26 odstotkov letnega plana.
Kratke vesti . . .
TITOGRAD — V Titogradu so začeli graditi novo tovarno za montažne hiše. Poleg tega gradijo tudi nov leseni kombinat, ki bo začel z delom v začetku leta 1951.
MARIBOR — V bližini Maribora so začeli graditi moderen leseni kombinat. Les bodo pridobivali v bližnjih gozdovih. V tem kombinatu bo zaposlenih 180 delavcev. Tovarna bo opremljena z najmodernejšimi stroji.
PROSLAVA fDESETLETNICE
PETE DRŽAVNE KONFERENCE KPJ
V Zagrebu bodo 22. t. m. slovesno proslavili desetletnico pete -državne konference Komunistične partije Jugoslavije in prve pokrajinske konference KP Hrvatske. Poslopja, v katerih so bili leta 1940 ti zgodovinski dogodki, so spremenjena v muzeje, ki jih bodo odprli na dan proslave. V hiši, kjer je bila prva pokrajinska konferenca KPH, bodo v. štirih dvoranah razstavljeni izvirni seznami delegatov, resolucija, objavljena v »Prole-terju«, razni letaki in gradivo iz časa prejšnjih konference, poprsja padlih članov CK KPH in drugo.
S pete drž^yne konference KP Jugoslavije so hranjeni referati tovariša Tita, Borisa Kidriča in Vide Tomšičeve, zapisnik konference, seznam delegatov in resolucija. To gradivo bo razstavljeno v dvorani, v kateri je bila 1940. leta konferenca.
OB 6. OBLETNIC! OSVOBODITVE BEOGRADA
Pred leti nekoč mi je stari oče pripovedoval o Beogradu: »No, da — res je pisano mesto; vsepovsod silijo na dan ostanki starih turških, srbskih in avstrijskih utrdb, kar na je novega, se dobro pozna, da - je nastalo zaradi koristi bogatašev. Morda je trgovsko živahno — a prež posebne novosti, vedno enako mrtvo. Caršija se čuti, čaršija!« In ga nisem vprašal, kaj hotel s tem reči.
Malo pred izbruhom druge svetovne vojne mi je pripovedoval o Beogradu oče. »Veš — mi je rekel — to je značilno čaršijsko mesto. Pisano, a vendar vselej enako in zato mrtvo.« Tudi takrat še nisem dobro razumel, kaj mi je hotel povedati oče, veskakor pa po vsem tem o mestu med Savo in Donavo nisem imel najboljše psedstave.
Med vojno sem slišal, da je bil Beograd močno razdejan.
Lansko leto pa sem prvič Z last-
nimi očmi, zagledal to »srce Balka-proizvodnje mleka je razvidno iz te- na« — in sem ostrmel! Nikjer ruše-
vin, celoten izgled mesta z živahnim prometom je dajal vtis povsem modernega velemesta, in kamor sem stopil, kamor sem pogledal t— povsod samo življenje! Nove tovarne, šole, parki in igrišča, nove stanovanjske hiše, ki jih urejajo na vseh koncih razvijajočega se glavnega mesta jugoslovanskih narodov, vse to mi je pričalo o velikanski preobrazbi Beograda, ki bo po vseh predvidevanjih v dvajsetih letih že milijonsko mesto. Kakor svetal up se širi onkraj Save proti Zemunu eno samo, velikansko gradilišče — Novi Beograd — že danes ponos nove Jugoslavije.
Bival sem v Beogradu prav v dnevih oblentice njegove osvoboditve. Mesto je imelo prazničen, naravnost svečan izgled. Med zamolklimi barvami; pozne jeseni so se prelivali trakovi trobojnice z rdečo zvezdo, tem znakom življenja. Sončnega popoldneva sem zrl s Kalemegdana na to središče socialistične graditve jugoslovanskih narodov, zamislil sem
se v njegovo nedavno zgodovino — in sem razumel marsikaj, razumel predvsem lzujbezen, ki jo čutijo vsi Jugoslovani do tega mesta. Razumel sem, zakaj so za njegovo osvoboditev krvaveli borci jugoslovanske narod-no-osvobodilne vojske.
Svobodoljubni Beograd je bil, ki je
27.	marca 1941 dal vsem jugoslovan-
nazija, poljedelska šola, protituberku-lozni dispanzer, veterinarska postaja, čevljarske, mizarske, krojaške delavnice, katere so zbrale stotine obrtnikov, gradbena podjetja, desetine novih stanovanjskih hiš v centru in na pobočjih v bližnji okolici mesta, velik trg v sredini samega me3ta, kjer so do nedavno stanovali revni bajtarji, vse to zgrajeno po osvobojen ju — razbilo je staro enoličnenost starih in podrtih streh. Dvignilo se je visoko iznad hišic. A tam, samo nekoliko kilometrov od mesta, iz obširnih razprostrtih ravnin, katere so do nedavnega rodile žito, so se začeli dvigati prvi zidovi nove moderne predilnice bombaža, prvega industrijskega objekta v Stipu, tovarna bo v življenje mesta in ljudi unesla prelom, in preporod. Stip se bo spremenil v industrijsko mesto, v središče bombažne industrije cele Makedonije.
Ne bodo več u v a ž ai i preje
V Stipu ih okolici ni bilo hiše, ki ne bi poznala kolovrata. Ali preje ni imel nobeden. Kupovali so od trgovcev, ki so prinašali izdelke. Zato je zgraditev tovarne, v kateri se bo predeloval bombaž v prejo, industrijska dvorana, v kateri bodo montirani tako imenovani kolovrati za proizvodnjo platna, podobni onim, na katerih so žene dolgo vrsto let tkale, — postale za te ljudi nekaj izrednega. Velike tovarniške dvorane, moderni stroji z električnim pogonom bodo zamenjali male izbe — utrudljivo, dolgo in počasno delo na primitivnih kolovratih.
Tri kilometre od Stipa na poti proti Kočanom je že zgrajeno moderno delavsko naselje z 10 hišami, s 60 dvosobnimi družinskimi stanovanji. Grade še zgradbo za 110 samcev in in tovarniško restavracijo. V parketiranih stanovanjih z vodovodom in kopalnico bodo imeli tekstilni delavci tako udobno življenje, o kakršnem niso niti sanjali. Se to jeseni bodo nad kolonijo in na brdih, ki obkrožajo prostrano ravnino, kjer se dviga tovarna, začeli s pogozdovanjem. Drevesa in grmiči bodo pokrili golino in ukrotili vetrove, ki pihajo od Ovčega polja.
Na priključku 800 m, s katerim se bo bodoča predilnica direktno povezala k normalno progo Stip—Kočane,-naporno delajo primitivno. Tam je treba izkopati okrog 13.000 kub. metrov zemlje. Ali kljub težkočam delajo hitro.
Po isti progi se bodo pripeljali za predilnico stroji, ki bodo začeli prihajati že v mesecu februarju prihodnjega leta. Za prvi moment, dokler se popolnoma ne dovrši široka, armirana betonska dvorana predilnice, ki je že v delu, bodo skranili stroje v skladišču prediva v tovarniški zgradbi z 2500 kvadratnimi metri, katero so prvo začeli graditi.
Kapaciteta predilnice v Stipu je preračunana na proizvodnjo bombažnega tkiva vseh krajev Makedonije. Res je, da ta proizvodnja sedaj zaostaja, ker je zainteresiranost za gojenje bombaža nezadostna. Novi plani predvidevajo zmanjšanje površine, na katerih se bo gojil bombaž, a istočasno povečanje pridelave.
Predilnica v Stipu bo imela 40.000 vreten in bo mogla dnevno predelati okrog 20.000 kg surovega bombaža.
V perspektivi prihodnjih petih let bo predilnica v Stipu postal kombinat, v katerem se bo razvijal cel proizvodni proces — od izdelave bombaža pa do bombažne tkanine, še sedaj, čeprav se šele dvigajo temelji predilnice, se v slovenskih tekstilnih tovarnah uči za tekstilne delavce 80 mladink in
skim poštenjakom in rodoljubom si- / , j.
y J	^ mladincev iz Makedonije in štirje teh-
gnal za upor proti naklepom takratne izdajalske vlade. Iz Beograda je CK KPJ organiziral splošni ljudski upor proti fašističnim osvajalcem, v Beogradu je bila zgodovinska seja centralnega komiteja iste partije o začetku splošne ljudske vstaje v Jugola-viji. Beograd je dal številne borce za osvobodilno vojsko in mesto ni klonilo vsa štiri leta trpljenja pod okupatorjem in Nedičevci. Odkrito in podtalno so se Beograjčani borili za svobodo. Rvajsetega ovjetobra 1944 je bilo herojsko mesto slednjič osvobojeno!	Jule
niki, ki bodo čez leto dni prevzeli v roke stroje svoje predilnice.
Maršal Tito je v nekem govoru dejal: «Beograd je postal šele sedaj zares glavno mesto vseh Jugoslovanov, mesto, ki ga ljubijo* vsi jugoslovanski narodi, saj so zanj prelivali kri sinovi vseh naših narodov».
Da, iz skupne borbe vseh jugoslovanskih narodov je vstal drugačen Beograd, iz njihovega skupnega u-stavrjalnega prizadevanja pa nastaja vsak dan določneje res novi Beograd-
iKutiMitimiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMimiiiiuiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Staran 5
SEDEM DNI PO SVETU
DELO PRAVNEGA ODBORA OZN
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiminiiiiiiiiuinniDiHnHitH,,!,
Le
-S pridržkom' so kominformistične države podpisale konvencijo o
kaznovanju zločina genocida
Sovjetski delegat Morozov je skušal na seji pravnega odbora v govoru, ki je trajal 25 minut, objasniti pravico Sovjetske zveze do pridržkov o večstranskem dogovoru kof znak suverenosti države. Kot argumenta se je po-služil sovjetske pravne literature, v kateri, se ima postavljanje pridržkov na mednarodne odgovore za moralno. Na koncu je pozval glavno skupščino, da prizna polnoveljavnost sovjetske odobritve konvencije.
Sovjetska zveza in skupno z- njo Ukrajina, Bela Rusija, CSR in Bolgarija so podpisale konvencijo k pridrž-
kom.	Na ta način So se države sovjetskega bloka vzdržale od ene najvažnejših odredb glede uveljavitve in izvajanja mednarodne konvencije o preprečevanu in kaznovanju zločina genocida. Mnogi krogi v Lake Succes-su tolmačijo to sovjetsko stališče kot znak, da obstoja v Sovjetski zvezi načrt o preseljevanju nekaterih narodov, a preseljevanje narodov je označeno v konvenciji kot zločin genocida.
Konvencija bo stopila v veljavo 12. januarja 1951, kar je bilo določeno, da bo začela veljati 90 dni po predložitvi dvajsete ratifikacije.
Izjave jugoslovanskega delegata dr. Bartoša
SKRAJNI ČAS JE DA POKAŽEMO NA ONE KI SKUŠAJO PREPREČITI
IN ÛDSODITI OBVEZNOSTI DO CLOVEŠTA
Jugoslovanski delegat dr. M. Bartoš je v pravnem odboru OZN zahteval, naj se nujno reši vprašanje pridržkov, ki so jih posamezne države izrekle nad že zaključenim besedilom konvencije' o preprečitvi zločina geno-cidija, da bi ta konvencija čim prej stopila v veljavo.
Ker so nekatere države podpisale to izjavo s pridržki, se je glavni tajnik OZN Trygve Lie obrnil na glavno skupščino z vprašanjem, ali je treba imeti polnomOčne tiste podpise o pristopitvi in odobritvi te konvencije, ki so postavljeni s pridržki, ki niso v besedilu konvencije. Sovjetska zveza, Bela Rusija, Ukrajina, CSR in Bolgarija so na primer podpisale konvencijo, ne priznavajoč ene najvažnejših odredb, s katero se določa pristojnost mednarodnega razsodišča glede tolmačenja in izzivanja te konvencije.	'
Podarjajoč, da Vodi samovoljno postavljanje teh pridržkov na mednarodne konvencije do neenakosti držav podpisnic, je Bartbš izjavil: »Ta
položaj lahko privede do nevarnosti mednarodno sodelovanje, če bodo posamezne države same pristojne, da odločajo o svojih pridržkih, se ne bodo več upoštevale potrebe mednarodnega sodelovanja, pač pa se bodo države ravnale po svojih potrenah.
Poudarjajoč nato, da se uveljavitev mednarodne konvencije o genocidiju odlaga že skoraj dve leti, je Bartoš zaključil: »Jugoslovanska delegacija poudarja dolžnost glavne skupščine, da določi pravila za mednarodno sodelovanje na tem področju. To je nujno vprašanje, kjer gre za uveljavitev ene cd onih konvencij, ki so sklenjene v okrilju Združenih narodov, in ki kažejo napredek mednarodne skupnosti. Vsako odlašanje rešitve tega vprašanja predstavlja zapreko za napredek. Prišel- je skrajni trenutek, da se konvencija genocidija oživotvori in da se pokaže na one, ki skušajo preprečiti in odgoditi izvrševanje obveznosti do človečanstva.«
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
Najnovejši Trumanov govor, ki ga je imel v San Franiisku po povratku iz Daljnega Vzhoda, kjer se je sestal z generalom Mac Artturjem, je zazvenel v svet kod odkriti poziv na oboroževanje. To srečanje s starim mojtsrskim spletkarjem Daljnega Vzhoda, pomeni brez dvoma začetek nove faze v stopnjevanju gigantske borbe ZDA in držav Atlantskega pakta na eni strani in Sovjetske zveze ter njenih satelitev na drugi strani za nadvlado nad svetom.
Namesto da bi voditelji obeh blokov pozivali svet na razoroževanje ker bi le na ta način zmanjšali voj-i o nevarnost, vidimo d; je Korejski satelit Sov. zveze sprožil vojno, Ameriški blok pa poziva svet na dotaino oborožitev. Zato je danes naloga miroljubnega človeštva obsoditi in preprečiti politiko delitve sveta na dira bloka, kajti le tako bo mogoče preprečiti tudi oboroževanje in vojno.
Danes ■ ko je vprašanje oborožitve fašističnih napadalcev druge svetovne vojne na dnevnem redu komentira človeštvo na vse mogoče načine
S KOREiSKEGA BOJIŠČA
Ameriške in užnokerejske sile dosegle predmestja PIQNOJANGA
Na korejski fronti se tudi dogodki vrtijo z neverjetno naglico. Američani in južni Korejci, ki so bili v torek 65 km prčd Piongjangofn, šo ža v četrtek zjutraj dosegli predmestja glavnega mesta severne Koreje Pyongyan-ga. Severni Korejci se že umikajo iz mesta in so v njem pustili le del vojaštva, ki bo vzdrževal poulične boje.
Letalstvo pa napada umikajoče se severnokorejske kolone.
Dopisnik AN:SE poroča, da so sile OZN dosegle pfedmesja Pyongyanga. Ameriški in britanski oddelki so se srečali pred mestom z južnimi Korejci, ki so napredovali z vzhoda. Radijska oddajna postaja v mestu je nehala oddajati takoj zatem, ko so prve
Potek vojne v Indokini
Francoske čete doživljajo poraz za porazom
Dogodki v Indokini se v zadnjih dneh razvijajo z neverjetno naglico in v svetu se ne govori več o partizanski borbi, temveč pravi frontalni vojni, ki jo vodi nad trideset tisoč Ho Ci Minhovih vojakov za svobodo Vietnama. Francoske trdnjave ob kitajski meji padajo druga za drugo v roke Ho Ci Minhovih čet. Dne 18. tega meseca so francoske čete evakuirale še trdnjavo Dongdang, ki leži 100 milj severno od Hanoja in 10 milj severno od Langsona. Langson je zadnja trdnjava, ki je ostala v rokah Francozov ob Kitajski meji, toda lahko se zgodi, da bodo morale še to v kratkem zapustiti. Prebivalstvo, kij ga je bilo okoli 15.000, so evakuirali. Na severnem področju Tokina pa so proglasili obsedno stanje. Francoske
oblasti poročajo, da so povečali varnostno službo v Hanoju in drugih krajih v Tonkinu. Sedaj.ko je Dongdang padel, bo morala igrati trdnjava Langson odločilno vlogo v nadaljnih bojih. Pred dnevi so francoska letala začela odvažati francoske ranjence z letališča Tatke, ki je že v rokah Ho Ci Minhovih čet, vendar pa sta obe strahki priznali nevtralnost letališča, dokler ne bodo odpeljali vseh francoskih ranjencev.
Partizani v neosvobojenih področjih pa postajajo vsak dan drznejši in razvijajo svojo delavnost celo v predmestjih Hanoja. Ob Delti Rdeče reke so tudi hudi boji s partizani. Partizani imajo tako obveščevalno mrežo, da izvedo za vsak premik in smer francoskih čet takoj, ko zapustijo ka-
sarne. Za francosko letalstvo pa so težko možne operacije, ker dežela ni kartografsko izmerjena. To škoduje seveda tudi francoskim četam, ki se včasih celo izgubijo in padejo v'roke partizanom.
Porazi francoskih kolnialnih čet so močno zaskrbeli francoske, predvsem pa ameriške politične kroge, ki hočejo za vsako cena ohraniti svoje strateške in gospodarske pozicije v Aziji. Zato so se seveda pospešila pogajanja o francoskem oboroževanju in je bila seveda v ta namen nakazana Franciji ogromna vsota. Poročilo, izdano ob koncu pogajanj, pravi, da bo dobila Francija-največji del vsote, ki je namenjen za oboroževanje Zapadne Evrope. ZDA so takoj nakazale 200 milijonov dolarjev. Dan za tem pa so ameriški uradni krogi sporočili, da pripravljajo načrt, da bi Franciji in Indokini nakazali do konca junija leta 1951 2.675,000.000 dolarjev od skupne vsote 5 milijard dolarjev, ki so bili namenjeni vsej. zapadni Evropi.
čete južnokorejskih in ameriških .vojakov prišle v mesto. Zadnjikrat je radio pozval meščane, naj se z orož-jfeta v roki uprejo napadalcu, ki je vdrl v mesto. Glavnina garnizije se skuša rešiti proti vzhodu in nič ni znano o umikajočih se kolonah, samo to, da jih letalstvo stalno napada.
Reuter pa poroča, da so v Pyong-yangu in v okolici bili hudi boji. Na nekaterih točkah so se severni pogumno in junaško borili kljub sovražnikovi premoči.
Poročilo Mic Arthurjevega glavnega stana pravi, da so bile države članice OZN zajele v zadnjih 24 urah 5.000 ujetnikov in da se je s tem število ujetnikov povečalo na 70.000. Dalje pravi poročilo, da so zavezniške sile zasedle važna središča Haeju, Sarivon in Hangju. Južnokorejski oddelki pa vkorakali v mesti Hamhung in Hum-gnan na vzhodu. Divizija Kapitol pa je 18. prekoračila 40. vzporednik 8 milj severno od Hamhunga in prodira proti severu.
Jutranje poročilo glavnega štaba severnokorejske vojske pravi, da na področju Janšjona skuša sovražnik vdreti v severnokorejske obrambne položaje in prodreti proti severu. Severno od Ja„n,šjona so oddelki severnih zapleteni v hude boje s sovražnikom, kateremu povzročajo resne izgube.
Treba pa je omeniti med drugim, da poročila, ki prihajajo, niso popolnoma točna, ker radio Pusan pretirava tudi preveč iz zmagoslavja. Dejstvo je, da so sile, ki so ostale v mestu in
ZADNJEGA TEDNA
preokretnico politike zapadaih zaveznikov v odnosu do Nemčije, Japonske in Italije. Ce pa se poglobimo bomo ugotovili, da ta politika ni doživela nobene spremembe, kajti Nemčija ni nikoli predstavljala nevarnost za kapitalistični svet kot fašistična) dežela, temveč nasprotno, kod taka je bila kvečjemu predstraža v borbi proti svetovnemu delavskemu gibanju Odločilna nasprotja med ZDA in Nemčijo so izhajala le iz dejstva, da je bila Nemčija po modernih tehničnih napravah edini resni konkurent ZDA v kapitalističnem svetu, po tempu ra -voja znanosti in tehnike pa jih je že prekašala. Bilo je torej jasno, da bi v doglednem času postala Nemčija P va inlust.ijska država kapitalistične, ga sveta. Ameriški in drugi monopoli so se počutili neposredno ogroženi in to je biio odločilno, da so se zapadne «demokracije» spravile v drugi svetovni vojni nad Nemčijo. Torej pravi smoter te vojne ni bil uničenje fašističnih dežel, temveč izloočitev nevarnega konkurenta in izropanje bogate nemške tehnike. Danes ko je Nemčija oropana prednosti svoje tehnike in Imajo Amerikanci, Angleži in Francozi vpogled v katerokoli njeno tovarno je tista Nemčija, ki je predstavljala nevarnost za kapitalistični svet popolnoma na tleh in brez moči. Torej nastali so pogoji za obnovitev nemškega ustroja, to je fašistične predstraže kapitalističnega sveta v osrčju Evrope
Nasprotja med ZDA in francijo, ki so se pokazala pri razpravljanju o oborožitvi Zapadne Nemčije na zadnjem sestanku Sveta Atltanskega pakta ni nič drugega kod diplomatska farsa — prah v oči širokim ljudskim množicam zapadno Evropskih držav, ki se še dobro spominjajo dejstev iz preteklosti, ko jim je fašistična Nemčija povzročila toliko zla. Schuman nikakor ne misli resno nasprotovati oborožitvi Zapadne Nemčije, njegovo navidezno kolebanje je kvečjemu iskanje zakulisnih poti za vključiti Zahodno Nemčijo v «Zahodnoevropski obrambni sistem». Izgleda da so take poti že našli in je danes oborožitev Zapadne Nemčije že stvarnost.
Miroljubni svet je bil prepričan, da bodo zverinske metode vojskovanja s porazom italijanskega, nemškega in japonskega fašizma za vedno izginile, in sprejema z največjim ogorčenjem vesti o medsebojnem obdolževanju zaradi barbarskega ravnanja z vojnimi ujetniki in civilnim prebivalstvom v Koreji.
se cenijo na nekaj tisoč, dobro organizirane in se bojujejo celo s pomočjo tankov. Torej ni nič čudnega, če se bodo boji zavlekli morda bolj kakor v Seulu. Z druge strani pa poročajo iz Tokia, da je radio Plongyang zopet začei oddajati in pravi, da se sile OZN približujejo mestu z jugovzhoda in skušajo 55 mtyj južno od Pyong-yanga prodreti v, obrambna črto.
HmiMmiuiiimiiiiimiiiiiHiuiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiHiimmiiiinmmiiiiiniiniimiHiiiiiiimMmiiiiiiiiuimmiiiiiiiiiiiuimiiiiiuiiiiiiii^^^
Vietnam je po površini enkrat in pol večji od Francije (741.000 kv. km), prebivalcev pa ima polovico manj (21,500.000). Na severu meji s Kitajsko (1000 km), na zapadu z Burmo in Siamom. Zemljepisni položaj Vietnama ima velik vojnostrateški pomen. Kdor gospoduje v Hanoju, upravnem središču dežele, v Hajfongu in v ca-livu Kamramu, kjer je prvovrstno oporišče za vojno mornarico, ta lahko nadzoruje komunikacije med Singapu-rom in Hongkongom. Vojnostrateški pomen Vietmana je tem važnejši, ker je v bližini Indonezije, Malaje, Indije in Filipinov.
Vietnam je bogat na prirodnih zakladih, hkrati pa je ena najrodovit-nejših poljedelskih dežel v tem predelu Azije. Pred drugo svetovno vojno je bila ta dežela francoska kolonija, druga na svetu glede riževega pridelka. V Vietnamu so ogromna ležišča premoga, jekla, železa, volframa, kroma, boksita in fosfata. Vsa ta ogrom-
iVNAM
na bogastva so izkoriščali francoski monopolisti.
Osvobodilne sibanfe proti japonskim okupatorjem
Vietnamska republika je nastala po zlomu francoske kolonialne sile v drugi svetovni vojni. Tedaj so Japonci zasedli Indokino, ne da bi zadeli na večji odpor, že v juniju 1941 so Japonci zagospodarili vsej deželi in začeli brezobzirno ropati naravna bogastva. Gospodarsko izkoriščanje in politično preganjanje je združilo napredne sile v Vietnamu, ki so organizirale osvobodilno gibanje — edini resni odpor proti fašizmu v jugovzhodni Aziji, Pod vodstvom Ho Ci Minha je bilo na pomlad leta 1945 osvobojenih že 6 oblasti.
Po japonski kapitulaciji sq partiza-
DEŽELA IMPERIALISTIČNIH SPLETK
ni odstranili lutkovno projapcnsko vlado in 19. avgusta 1945 razglasili svobodno demokratično republiko z državnim predsednikom Ho Ci Min-hom. Ljudska skupščina je v novembru 1946. leta sprejela ustavo, v kateri je rečeno, da je Vietnam demokratična in nedeljiva republika s priključitvijo Košinšine, Tonkine in Anama.
Neodvisna vietnamska repubiika'ni šla v račun francoskih kolonizatorjev. Tudi ni bilo všeč Veliki Britaniji, ker je njena samostojnost vplivalajia borbo za neodvisnost v Burmi in drugih britanskih kolonijah. S podporo Angležev se je v Sajgonu jzkrcal francoski ekspedicijski korpus, po nekaj mesecih pa je dovolil Cangkajšek francoskim četam prehod čez kitajsko ozemlje v Indokino.
Borba vietnamskega ljudstva proti francoskemu imperializmu
Tako se je v tej deželi začela vojna med vietnamskimi rodoljubi in tujimi kolonizatorji s pomočjo domačega lutkovnega kralja Baodaja. Francoski imperialisti so se poslužili v tej borbi tudi »razoroženih« japonskih oddelkov. Toda vse te tuje sile niso mogle zatreti odpora vietnamskega ljudstva. Francoska vlada je bila prisiljena (v marcu 1946) k novim pogajanjem s Ho Ci Minhom, s katerim je sklenila začasen sporazum. V tem sporazumu je bilo rečeno, da francoska vlada priznava vietnamsko republiko kot neodvisno državo v sestavu indokineške federacije in francoske unije. Kmalu po podpisu tega spora-
zuma so se obnovili oboroženi spopadi, ki trajajo že peto leto in stanejo Francijo milijon dolarjev na dan poleg 120.000 mrtvih in 15.000 ujetnikov. V teh petih letih se je Francozom z muko posrečilo zavzeti večja mesta, čeprav sega njihova oblast marsikje komaj do predmestij.
Planjave so operativno območje partizanov. Tako se razteza 'pri Sajgonu ravna poljana z mnogimi rečnimi rokavi, med katerimi so močvirna riževa polja. Tam je glavni stan južno-vietnamske vojske. Tam so tudi naselja, bolnišnice in orožarne. Ker dežela ni kartografsko izmerjena in ker jo delijo deset tisoči prekopov, ki jih pokrivajo košate palme, so bili doslej napadi francoskih letal brezuspešne Sleherni vojaški oddelek, poslan iz Sajgona, zaide v praznino, kajti partizani so natančno poučeni po svojih obveščevalcih ol vseh gibanjih francoskih enot od trenutka, ko zapustijo ■vojašnico.
NAŠ KULTURNI KOTIČEK
Na teden slovenske kulture
se	moramoskrh\n®l	pripra
Partizani so v Kopru popolnoma obvladali položaj
DOGODKI. KI SO SE! VRSTILI HA NAŠIH TLEH PO JRAZPADU ITALIJE
Z zadovoljstvom so sprejeli slovenski ljudje v Istri vest, da bo od 22. novembra do 30. novembra. »Teden slovenske kulture«. Culi bomo naše pevske zbore iz Šmarij, Cezarjev, Po-mijana, Kort itd., ki nam bodo peli našo lepo slovensko narodno pesem. Zato pa se ti pevski zbori že sedaj pripravljajo. Se dober mesec časa imajo, zato morajo skrbno izbrati pesmi, ki jih bodo peli. Pevci bodo gotovo ob večerih prišli na vaje, čeprav je naporno in zamudno, toda uspeh ob prvem nastopu bo kronal njih trud in delo.
Pa naše dramske družine? Precej jih imamo. Tudi te nas bodo gotovo presenetile. Omenimcl naj le, da je še čas, da nekatere spremene svoj spored, da bodo prikazovale dela slovenskih umetnikov in tako, da bomo lahko rekli, da je res teden pristno slovenske kulture. Ce bodo izbrale, tudi kako tuje delo, pa je pri tem važno podajanje. Zato naj tudi našim domačim igralcem ne bo žal, če zamudijo kako uro več. Uspeh jim bo poplačal trud. Dekanska dramska družina bo nastopila s šaljivko »Lovorjev venec«, kortežanska z »Raztrganci«, na spo-
Slovenci se niso naselili v Piranu šele včeraj in jih semkaj ni pripeljala niti Avstrija. Take bojke o Slovencih, ki so jih skuhali italijanski iredentisti, se razblinijo «takoj v prah, čim razgrnemo liste piranske zgodovine.
V okviru mestne uprave v Piranu so zavzemali v XII. in XIII. stoletju zelo visoke položaje piranski meščani iz rodovine Menislav. Med podpisniki listine iz leta 1263 je dominus Mene-sclavus celo na prvem mestu. Ta družina je dala Piranu celo vrsto mož, ki so se celo izkazali s svojo dejavnostjo v korist mestnega prebivalstva. Vendar pa Menislavi niso bili edini Slovenci. Velik ugled je uživala tudi družina Mireč (Mirče), ki se prav tako omenja. Podpihovalec italijanskega iredentizma ter v nekaterih krogih toliko oboževani »objektivni« zgodovinar Kandler je lepo slovensko ime, ki se v zgodovinskih listinah glasi »Me-nesclabus« ali pa »Menesclavus« enostavno prevedel v Menaschiavi, kar naj bi pomenilo isto kakor gonjač sužnjev (glej Códice Diplomatice Is-triane, I.). Staroslovansko osebno ime Menisl se ne pojavlja le v Piranu, bilo je na primer močno razširjeno tudi v Pulju, kjer najdemo MenislaVe med člani mestnega sveta. V neki listini o podelitvi zemlje samostanu sv. Mihaela v Pulju leta 1069 najdemo med podpisniki že zopet Menislava. Navedeno osebno ime je bilo zelo udomačeno tudi v Trstu. Listina iz leta 1276 govori o lastniku mlina v Zavijati, ki mu je bilo ime Gerold, ki je bil sin pokojnega Menislava. Tam v bližini je bil še drug mlin, ki je bil last Henrika ter Črnigoja. Listina iz leta 1251 govori o zemlji Menislava ob obali pri Sv. Andreju v Trstu, ki mu je bilo prav tako ime Menislav.
Tudi v Piranu se je dogodilo, da so Italijani v svoje narečje sprejeli precej slovenskih besed. Iz spiska dohodkov mestne občine v XVI. stoletju je razvidno, da so precej donašale stojnice obrtnikov ter branjevk, ki so morale plačevati davek. Za stojnice se v spisku navaja beseda »stojba«. Prav.
POPRAVEK
V 29 številki «Istrskega tednika» <16. IX.) se nam je urinila v članku «Slovenska krajevna v središču Trsta v preteklosti» neljuba mota, ki ob tej priliki popravljamo. Krajevno ime. Ad puteum» ni slovenskega izvora, ker prihaja od latinske besede «puteus», ki pomeni studenec in tudi vodnjak.
redu pa so tudi nastopi ostalih dramskih družin. Predvsem so na sporedu kratke komedije.
Na »Teden slovenske kulture« se moramo skrbno pripraviti in to pripravljanje ni samo stvar naših prosvetnih društev in okrajne prosvete, ampak stvar vseh naših množičnih organizacij, ASIZZ, SIAU in ZAM, ki morajo pomagati prosvetnim društvom. Uspeh tedna naj bo vsem pri srcu! Vsak Slovenec mora sodelovati in pomagati!
Prosvetna društva naj priredijo tudi že pred tednom kulturne prireditve, da bodo izvedeli za oceno in ljudsko mnenje pred nastopom. Te prireditve naj tudi materialno pomagajo našim društvom pred glavno izkušnjo. Izkupiček prireditev, ki jih organizira prosvetno društvo, se mora uporabiti v društveno korist in ne v kake druge namene.
Dekanska folklorna skupina se vneto pripravlja na naš veliki kulturni dogodek z istrskimi narodnimi plesi; skupini iz Marezig in Koštabone pa sta menda zaspali. Morali bi se zbuditi iz sna- Narodne noše dobijo pri naših starih ženicah. Za plese pa ni
gotovo ni potrebno dokazovati, da ta beseda ni italianska. V spisku proizvodov, ki so jih prodajali v Piranu, se navaja tudi »sclavina«, vrsta tekstila, ki so ga proizvajali slovenski prebivalci v mestu ter okolici. Nave-li smo za sedaj le nekaj skromnih podatkov. Pozneje se bomo k temu vprašanju še vračali.
IIIItllllllllHIIIIMIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlllllllUlllllltlllllllllllllllll
Kulturne drobtinice3*
iz\zapadnega sveta
Pesniški uspehi v zapadni Evroni..
Največ pripomore pesnikom k slavi v Zapadni Evropi Pulitzejeva nagrada, ki je nastala v Angliji. Tako so razprodali 8.500 izsodov pesniške zbir« ke W. H. Audena «The Age of Anxiety», ki je bila nagrajena s to na grado leta 1948. Listi navajajo, da jt to eden na j večjih uspehov. V Arne riki pa so navajali kot uspeh tudi razprodajo 3000 izvodov zbirke Petra Voerecksa «Terror and Decorum». Ce pomislimo, da je Amerikancev okoli 150 krat več kot Slovencev in primerjamo naše izdaje, ki so navadno vse po 3000 in vemo, da smo pokupili nad 100.000 izvodov Gregorčičevih pesmi, se nam ustvari jasna slika, kakšne uspehe doživljajo pesniki v Zapadni Evropi.
Tudi kultura... ?
Vsega sita gospoda v Parizu si je ustanovila Društvo prijateljev mačk in je začela izdajati revijo, ki se bo bavila predvsem s «problemi» mačk. Tudi «kultura»?
Kuga v zgodovini
’ Naši bralci so gotovo že slišali, Ida so miši največid ¡raznašale! kuge, Zanimivo je, da to znanstveno uogtovitev (potrjuje govorica preprostega ljudstva v neakterih deželah. V Yunanu pravijo kugi »m)i)šj«al Mezeti«. Tako mišljenje najdemo tudi /v! antični zgodovini in tudi v dobi, ko ise je kuga razpasla, V starem Egiptu je bi a miš simbol kuge; v Tebah je imej bog unidevanja miš v -rolkah. V Bibliji pa je zapisano, ida je angel uničevanja uniči] v eni sami noči 185.000 Asircev. Ta pripovedka pa je pri IpSipicanih drugačna in pravi, da so ¡se morala Asirci hitro umakniti, ker -e Eta, ibog uničevanja poslat nanje -vojsko miši, Angel uničenja-ni torej, v Biblij] nič drugega kot miš — nosilec kuge.
treba nikakih učiteljev, ker se naši starčki še dobro spominjajo, kako so nekoč plesali.
Le s sodelovanjem vsega slovenskega ljudstva bo naš prvi kulturni teden pokazal pravo podobo slovenske Istre.
Ustanovitev Zgodovinskega društva za Istrsko okrožje
Zgodovinarji v Istrskem okrožju se resno pripravljajo na ustanovitev Zgodovinskega društva, ki bo delovalo v sklopu bodoče Zveze kulturnih delavcev. Naše okrožje je bogato na zgodovinskih spomenikih, ima za seboj bogato zgodovino, v kateri imajo svoj delež vse narodnosti, ki živijo na tem ozemlju. Naloga zgodovinarjev je, da našo zgodovino temeljito razčistijo ter tako obogatijo znanost ter s svoje strani doprinesejo k dviganju delovnega ljudstva v borbi za utrditev svoje oblasti ter gradnjo socializma. Zgodovinsko društvo priteguje v svojo dejavnost vse izobražence treh narodnosti, ki so pripravljeni, da na tem področju doprinašajo k dviganju napredka.
Ustanovni sestanek Zgodovinskega društva bo 22. t. m. ob 8. uri v Portorožu, v vili »Felicitan.
Pripravljalni odbor.
NOVE KNJIGE IN REVIJE
KOMUNIST:	Glasilo Centi alnega
komiteja KPJ. Leto V. St. 4-5 Ljubljana 1950; Mimi Malenšek-Konič: KOVINARJI. Roman Ljubljana 1950. stra-
Jlo&lUH
Leta so tekla. Rozika je dorasla. Prišla je vojna in šla mimo nje. Slišala je o partizanih, slišala o ustaših in četnikih, toda več kot toliko nikdar ni zvedela. Gospodar je imel tajne posle z Nemci, za partizane pa ni maral. Ko je prišla osvoboditev, je hotel čez mejo, a so mu v obmejnih ho-stah skriti partizani prekrižali pot in obračunali z njim. Tako je kmetija, na kateri je Rozika preživljala svoje detinstvo in svojo mladost, ostala brez gospodarja, »Kam sedaj« se je vpraševala Rozika. »V tovarno!« To je bila njena prva misel. A skupno z njo se je oglasilo: »Kaj boš v tovarni. Saj ne«*naš delati pri velikih strojih. Ti si dekla, kmetica . ..« Toda kljub temu glasu, ki ji je jemal pogum in manjšal samozavest, jo ta misel ni zapustila. Srečala se je s starim Martinom, ki je dorastel in ostarel pri stroju, in ga vprašala za svet. »Tak
V Kopru je bil do tedaj zaprt tudi profesor ljubljanske univerze dr. Kanoni,, ki je takoj stopil med nas in sprejel funkcijo bataljonskega sanitetnega referenta, in tovariš Imko, tudi zdravnik iz Ljubljane, ki je kot aktivist in partizanski zdravnik ostal med našimi ljudmi do osvoboditve.
Kriminalci vseh vrst iz vseh krajev Italije, ki so bili zaprti zraven političnih pripornikov, so bili izpuščeni pod pogojem, da takoj zapustijo osvobojeno ozemlje.
Tiste dni je bilo videti, da so doseženi uspehi opijanili razposajeno mrfbžico. Nekateri ljudje se niso zavedali, da si nismo še izbojevali dokončne zmage in to je privedlo do primerov dezorganizacije, anarhičnih izpadov in celo do individualnega obračunavanja. Proti takim primerom je partizansko vod *-ro strogo postopalo .obenem pa je neprestano opozarjalo ljudstvo, da vojne še ni konec. Treba se je bilo pripravljati na težke preizkušnje, zato so bili ostro obsojeni znaki nediscipline v partizanskih vrstah in izven njih.
ni 314; GOETHE J. W. Pesmi. Izdano za dvestoletnico rojstva. Uredil Fran Albreht. Izdala DZS Ljubljana 1950. Z Goethejevimi risbami. Strani 296. TAYLOR CADDWEL: Dinastija smrti. Roman v dveh knjigah. Prevedla Mira Pucova. Izdala DZS v Ljubljani 1950. Strani 520 in 414.
ftto&nik
pojdi, dekle, tam je zate kruh. Ko sem jaz delal, je bilo drugače. Eh, kako so nas pestili. A kaj sem hotel. Družina in otroci so zahtevali, da sem ostal, čeprav bi jim, tem mogotcem, najrajši zdrobil tovarno v prah. Delavcem je danes drugače. Ne stradajo kruha, ne oni in ne deca.« Tako je bil Martin prvi, ki je spremil Roziko prvi dan v tovarno.
*
Zdaj je bila Rozika delavka v tekstilni tovarni. Pridna in vestna, točna kot ura je vsak dan zasedla svoje mesto pri velikem stroju in ga zapuščala pozno v noč.
Ko so prvič proglasili v tovarni udarnice, je bila Rozika med njimi. Tudi drugič in tretjič ni manjkala. Vsi so se že navadili na to, da je bila ona vsakokr-* znova proglašena za udarnico. Ko so med najboljše de-
Ob prihodu partizanov so bile koprske ulice popolnoma prazne. Razen posameznih antifašistov ,ki so z navdušenjem pričakali partizane in se jim takoj pridružili, se je prestrašeno prebivalstvo tega fašističnega gnezda poskrilo, ni se hotelo srečati z vojsko ljudstva, na katerega se je naučilo v fašistični šoli gledati z viška in zaničevanjem. Zaprti v kleteh so fašistično nastrojeni krogi tega zloglasnega središča mučiteljev in tlačiteljev našega ljudstva trepetajoči pričakovali zasluženo kazen. Gotovo so, zavedajoči se zla, ki so ga povzročili ljudstvu, kateremu so bili v tem trenutku puščeni na milost in nemilost, med seboj opravičevali, eventuel-na nesoglasja.
Za rednimi četami partizanov so prihajale tiste dni v Koper z Vaznimi nameni oborožene skupine ljudi iz vseh strani našega podeželja, ki niso bile redno vključene v partizanske vrste. Toda partizanski oddelki so popolnoma obvladali položaj in tako preprečili na veliko začudenje samih Koprčanov vsak nered in medsebojna obračunavanja.
Ko so Koprčani zapazili korektno zadržanje partizanov, so začeli odpirati okna in se počasi spuščati tudi na ulico. Ze drugi dan je na stotine prebivalcev prostovoljno pomagalo partizanom prazniti skladišča zaporov.
Za časa prisotnosti naših čet je bil v Kopru sklican tudi sestanek lokalnih antifašistov. Treba je bilo tu postaviti osnovo za to, kar je bilo v vseh ostalih krajih Istre že stvarnost. Pripraviti je bilo treba teren za ustanovitev narodnega osvobodilnega odbora, bodočega organa ljudske oblasti. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da natisnejo lepake, ki bodo pozivali ljudstvo na množično zborovanje, na katerem bodo Koprčani povedali, kaj hočejo in izbirali iz svojih predstavnike, ki jih bodo vodili v nadaljnji borbi do končne zmage nad fašizmom.
Med tem ko je pri nas ljudstvo prevzemalo oblast v svoje roke in u-stvarjalo svoje narodnoosvobodilno vojsko, so se vrstili v sosednji Italiji povsem, drugačni dogodki. Naši fantje, ki so se vračali iz italijanske vojske, so prinašali presenetljive novice. Do tedaj številčno skoraj nevidne nemške edinice so stopile v akcijo, desetine Nemcev so po raznih mestih Italije osvajale vojašnice, v katerih se je nahajalo na tisoče do zob oboroženih italijanskih vojakov. Del teh ljudi so odpremili v nemška koncentracijska taborišča, del pa so jih vključili v svoj vojni ustroj.
lavke delili medalje dela, je bila tudi med temi Rozika. Ni pa bilo samo delo v tovarni njena edina skrb. Pridna je bila tudi v sindikatu in dobra članicaJ-tudi v partijski organizaciji. Vsi, ki se jim je v začetku zdela Rozika odljudna in so celo trdili, da je zahrbtna, so sedaj radi priznavali svojo zmoto in se z njo celo spoprijateljili.
Ni bil več daleč dan, ko so ji tovariši hoteli izkazati svojo hvaležnost in zaupanje. 2e dolgo so se pripravljali, da bodo izpolnili davno željo in cilj proletariata — da bodo končno sprejeli tovarno v svoje roke. Izvolili so delavski svet. Med najboljšimi je bila tudi Rozika. V grlu jo je nekaj stiskalo, da ni mogla iz sebe izdaviti nobene besede, samo najbližjo tovarišico je stisnila za roko, da je ta skoraj zakričala od bolečine.
Rozika je doživela svoj praznik, svoj veliki dan, ona, sirota, ki je nekoč mislila, da bo vse življenje ostala pri kravah in ovcah, vse življenje dekla bogatega kmeta Juraja.
(Konec)
Slovenci v Piranu
v starih časih
			
—I Istrske narodne pesmi |—
Kar se nam je pesmi ohranilo, vse pričajo, da so znali naši predniki tudi peti svoje ljudske pesmi. Se mnogo je teh pesmi med našim ljudstvom, toda treba jih je najti, zbrati, da se bo v naših ljudeh utrdila zavest, da smo bili kljub krivičnim mejam trdno povezani z našo narodno pesmijo in pravljico z našo domovino Slovenijo.
Ob porokah so naši predniki navadno peli kratko pesmico:
Stire goce god’jo, štire tronb’tajo; našo mlado novico, h nčn u vas paljajo-Zabavno otroško pesem o komarju in muhi še danes takole pojejo:
Kumar ’no muha pTčše, d’ s’ zemlja trese.
Kumar s’ je ubrno, tri lonce z lahtom zvrno, muha poskočila, tri pode polomila-
Ob dežovih pa se še danes naši otroci zabavajo z lepo pesmico:
Pade, pade daž, d’ bo raso frmanton, d’ bojo jele vutročiče, d’ bojo site ku patašiče!
Pesmica, ki pa je skoraj vedno na ustih naših otrok, je kratka smešnica: Sonce seje, dež kopa, naša mačka, tera dva vuz5.
(Se nadaljuje)
oooooooooo
oooooooooo
NAŠIM KMETOVALCEM
— OOOOOOOOOO ==
= oooooooooo =
jesenska setev {e nami
Zvišanje kmetijske proizvodnje ni lahka in enosfiavna Stvar. 'Eden izmed pogojev za1 njen dvig je pravočasna in pravilna" obdelava zemlje. To dejstvo morajo upoštevati naši napredni kmetje in ROZ.
•Jesenska setev je na pragu. Kmalu bo delovni kmet izročil materi zemlji seme, od katerega bo pričakoval pridelek. Kakšen bo, je v precejšnji meri odvisno od kmeta samega, zato ne bo odyeč, če se zaustavimo pri tem vprašanju in analiziramo plan setve.
Pretirajmo zemljišče pravočasno
Predvsem mora biti zemljišče za jesensko setev pravočasno pripravljeno. Odlašati oranje na poslednji čas pomeni prepustiti pravi čas setve vremenskim razmeram in oddati vajeti iz rok. Zato je potrebno, da se KLO ozirajo na terenske razmere in v dogovoru z masovnimi organizacijami, KOZ in posameznimi kmeti postavijo rok, do katerega mora biti pripravljeno zemljišče za jesensko setev. Njive, ki so že bile globoko preorane, moramo ponovno plitvo preprati in take morajo čakati kot pogrnjena miza na setev.
Po našem setvenem planu zavzema prvo mesto v jesenski setvi vzemlji-tev žitaric, predvsem pšenice. Setvena površina žitaric je bila letos nekaj zmanjšana na račun donosnejših kultur. Pri tem pa vendar lahko dosežemo in presežemo proizvodni plan, če se bomo le držali spodaj navedenih agrotehničnih ukrepov.
Kljub hudi suši srno dosegli pri pšenici letos lepe hektarske donose. Kmetje in naše KOZ so lahko dosegle fe donose, ker so se držale nasvetov in navodil kmetijskih odsekov, predvsem pa, ker so spoznali, da ihoramo sami
PRIPRAVIMO ZEMLJO IN SEME
doma pridelati ,na£ vsakdanji kruh.
Na letošnji gospodarski razstavi smo imeli priliko spoznati v kmetijskem oddelku, kaj ^moramo ukreniti, če hočemo dvigniti hektarske donose. Velika večina kmetov si je to razstavo dgledala. Ne bo pa odveč, 'če še z besedo povemo tisto, kar je bilo na razstavi predočeno.
Vsakemu naprednemu kmetovalcu je znano, da zahteva pšenith čisto brez-plevelno tlo in zato mora v plodoredu slediti okopavinam (koruza, krompir, grah). Izvrstno uspeva po detelji in-karnatki ali rdeči detelji. Te kulture zapustijo čisto tlo, le da mora biti zemlja, kakor je bilo na razstavi prikazano, takoj globoko in pravočasno preorana. Pri umnem kmetijstvu moramo zemljo pred setvijo pšenice trikrat preorati. Pri nas pa v večini primerov čakamo na zadnje dni in pre-orjemo njivo tik pred setvijo.	,
Na razstavi smo videli glavne vrste pšenice: mentana, virgilio, gentil rosso . in ausonia. Najbolj se je do sedaj obnesla zgodnja mentana. Ta dozori še pred ostalimi in se laže izogne škodljivemu vplivu suše. To je dejstvo, ki ga morajo kmetje zelo upoštevati.
Seme mora biti dobro razvito in čisto; zato., ga moramp pred setvijo očistiti s posebnimi stroji, s tako imenovanimi »trierji«. Na , gospodarski razstavi smo imeli priložnost videti te stroje jugoslovanske produkcije. Na-
Pri setvi s sirim
Ko je njiva pripravljena in pognojena, moramo gledati,-da seme spravimo čim, smotrneje v zemljo... Naš,-; ,■ ..l^pri'SStv.i .š-.strojeiil. pritiranimo na
daljevati moramo z borbo proti najhujši bolezni žitaric, »trdi žitni sneti«. Na razpolago imamo vsa potrebna raz-kuževalna sredstva. Najbolje razkužimo seme v posebnih sodčkih (bobni za razkuževanje). Tega napolnimo do treh četrtin, dodamo predpisano količino razkuževalnega praška in vrtimo sodček, dokler se prašek ne oprime vsakega zrna. Na 100 kg pšenice, rži ali ječmena vzamemo po 200 gr praška, na 100 kg ovsa pa 350 gr. Najbolj znana suha razkužila so: bakreno apno, ceresan in žitobran.
Nekateri kmetovalci se poslužujejo pri razkuževanju semena raztopine modre galice; ker pa ta škoduje ka-ljivosti semena, naj rajši uporabljajo suha razkužila, ki semenu niso škodljiva.
Dolžnost KLO in naših KOZ je, da podvzamejo vse potrebne ukrepe, da se pred setvijo seme očisti in razkuži. Na terenu imamo večje število trier-jev in bobnov za razkuževanje; potrebna je le pravilna in smotrna razdelitev.
Ne smemo pozabiti na gnojenje posevkom. Pri žitaricah ne pride v poštev hlevski gnoj, ker z. njim gnojimo vedno le okopavinam. žitaricam gnojimo z umetnimi gnojili. Na 1 ha površine potrosimo 4 q superfosfata, 1,5 kalijeve soli; Od dušičnih umetnih gnojimo v več obrokih v zgodnji pomladi.
28-30 ks ssmena iia ha
tete odpravlja sejalrif. stroj.. Posebne laštnosti in - odlike sejalnice so:
kmet seje žito večinoma z roko. Ta način setve ima velike nedostatke, ka-

Mehanično zatiranje oljčne mušice
vs@m kmetom, KLOfi MLO
Zaradi nezadostnega zatiranja se je oljčna mušica zelo razširila in ponekod napadla nad 75 % oljčnega pridelka. Ker je oljčna mušica z razvojem v tem letu končala, je za letos zatiranje z zaščitnimi sredstvi nemogoče. Potrebno pa bo dosledno izvršiti mehanično, da preprečimo, oziroma omejimo razvoj oljčne mušice v prihodnjem letu. V ta namen vam dajemo tale navodila:
1. Obiranje oljčnega pridelka bo potrebno vršiti dvakrat. Predčasno je treba pobrati vse napadene plodove pa naj si bo na drevesu ali pod njim. Pobrati je treba tudi take plodove, ki niso godni za proizvodnjo olja. Take plodove moramo politi z vrelo vodo. Se bolje je, da jih prekuhamo, ker bomo le tako gotovo uničili bubo ali ličinko oljčne mušice, ki še boi v plodu nahajala. Predčasno moramo napadene plodove pobirati, ker ti hitreje dozorevajo; če bi čakali, da bi jih pobirali skupaj z drugim pridelkom, bi ti plodovi že segnili in ne bi dobili niti minimalnega pridelka. Predvsem pa moramo pobirati ločeno in predčasno, da uničimo zalego oljčne mušice.
škodljive oljčnih nasadov, naj nam bo povod, da bomo v prihodnjem letu začeli z načrtnim zatiranjem oljčne mušice.
semenu (20—30 kg);
2) seme pride v zemljo ¿Srav dovolj globoko. Na ta način pravilno'skali, klasje se normalno razvije in istočasno dozori;
3.	žito, posejano v vrste, se lahko okopa in opleve enako kot okopavine (krompir, koruza). Na ta način lahko v času razvoja uničujemo škodljivi plevel in zemeljsko skorjico, ki povzroča, da se izgubi iz grude dragocena vlaga;
4.	žito, posejano v vrste, izkorišča na

Zadružniki iz Šmarij pri oranju za jesensko setev
Važna opravila v kleti
Pazimo na vina, da $e nam ne pokvarijo
rr Na podcenjujmo važnosti dolivanja sodov
V času burnega kipenja se vinski mošt dvigne, zato se pri spravljanju mošta sod ne sme napolniti doi vrha, temveč je pustiti nekoliko praznega, da lahko kipi, ne da bi se mošt razlival iz soda.
Burno kipenje je v glavnem pone-halo, sedaj se vrši lahko kipenje ali’
najboljši način sončna svetlobo, o kateri vemo, da igra važno vlogo pri rasti.
Tisto, kar velja za trierje in raz-kuževalne bobne, velja tudi za sejalnice. Delo mora biti načrtno in dobro organizirano. Setev se je že začela. Z enim sejalnim strojem lahko posejemo velike površine. Potreben je le delovni načrt in smotrna uporaba strojev.
Prepričani smo, da bodo naši kmetje sprejeli naše tehnične nasvete in obenem mobilizirali in do skrajnosti izkoristili vse razpoložljive sile v borbi za pridobivanje kruha vsemu našemu delovnemu l.udstvu. Organizirati morajo medsebojno pomoč. Kmet naj pomaga kmetu in zadruga zadrugi in kmetu, ali narobe. Krajevni odbori in. organizacije naj nudijo svojo pomoč vsem in povsod, kjer je treba.
Dr. Juriševič
dokipevanje. Glivice kvasnice so svojo vlogo opravile in polagoma odmirajo • in z ostalimi snovmi padajo- na dno soda. V tem času se mošt poleže in v sodu nastane prazen prostor, ki je seveda napolnjen z zrakom; v njem pa se nahaja vse polno živih bitij, mikroorganizmov, ki so prišli v sod in lahko kvarno vplivajo na nadaljnji razvoj pijače. Vino, ki je v sodih, ki niso zvrhani, je izpostavljeno vinskim boleznim ter napakam. Na lažjih vinih (do 12 % vol. alkohola) se razvija glivica enoksioza, ki povzroča bolezen kan ali vinski cvet. V tem primeru se na površju vina napravi sivobela prevleka. Ta glivica razkraja alkohol v vodo in galunovo kislino. Vino postane pusto.
Na težjih vinih pa se zaradi dostopa zraka do vina razvija glivica ocetne bakterije, ki razkraja alkohol in ga pretvarja v ocetno kislino. Vino postane cikasto, kar pride posebno do izraza, ko nastopi toplota, to je spomladi, ko se ta proces hitreje razvija. To sta dve nevarni vinski bolezni, ki se često pojavljata v naših kleteh. Poleg tega so taka vina podvržena vinski napaki »rjavenju«.
(Nadaljevanje prihodnič)
Za eut® 'ki imajo naeP.mfa®
a*s2*-“
Medicina razlikuje dve vrsti naduhe ali astme, in sicer srčno ter bronhialno naduho. Srčno naduho povzročajo. srčne napake, obolenja srčnih mišic ter motnje krvnega obtoka v srčni mušici. Za srčno astmo je značilno, da se poslabša pri vsakem najmanjšem telesnem naporu in da se ublaži, če se izboljša delovanje srca, če torej mirujmo.
Vse nekaj drugega-pa je bronhialna sapnik- se mu tako krčevito stisne, astma; Jiolnik dobiva hude napšde, da zrak lahko, le vdihava, ne more ga pa vsega izdihovati; pljuča se mu vedno bolj polnijo in silno ga duši. Odkod izvira t bolezen? Včasi jo povzroči prevelika občutljivost za nekatere sestavine zraka ali hrane. Znak take preobčutljivosti so kronični izpuščaji, koprivke, senena mrzlica, senen nahod in splošno nagnjene k raznim vnetjem sluznic. V mnogih primerih pa je prave vzroke težko določiti.
Proti bronhialni naduhi se borimo najrazličnejše. Včasih nas popolnoma ozdravi sveži gorski zrak, seveda mora tako klimatično zdravljenje trajati tedne ali celo mesece. Astmatiki morajo paziti tudi na prehrano; uživati smejo le malo slane jedi, malo tekočin in zlasti mnogo sadja. Priporočljive so tudi dihalne vaje. Pričnemo z glasovalnimi vajami, in sicer tako, da z zaprtimi usti čim dlje mrmramo isti ton z vdihanim zrakom. Bolje je, da izvajamo dihalne vaje leže in da najprej zrak vdihnemo, nato pa dolgo izdihavamo.	i
Mnogo je tudi zdravil zoper naduho; nekatera uporabljamo ob napadih, druga v času med napadi. Pri akutnih napadih pomagajo posebne cigarete, katerih dim ugodno vpliva na pljuča. Gre pač rredvsèrq za zdravila, ki imajo to Lstnost, da razvežejo krče nežuh b-onhialnih mišic; podobne snovi b; lr,èmu organizmu lahko tudi ubr žgemo, seveda sme te injekcije opraviti le zdravnik.
V času ko nimamo napadov, se zdravljence ravna po vzrokih bolezni. Zgodi se, da astmatične napar de popolnoma odpravimo z operacijo polipov v nosu. Astmatika, ki mu cvetni Trah pevz oča seneno mrzlico ali senen nahod ra zdravijo tako, da mu vbrizgajo v telo izvleček cvetnega prahu, s čimer potta-ne njegov organizem manj občutljiv. Seveda morajo s temi injekcijami •prenehati nekaj merecev preden; začno cvesti trave, da ima lelo dovolj časa, da stvori p o ittrup. Pri 'tem načinu dravljenja prihaja v poštev predvsem kalcij.
Včasih je naduha tudi duševnega izvora; povzroči jo duševna razrva-nost in živčna napetost.
Nahuha je kronična belezen in se rada povrača zato ne sme bolnik izgubiti potrpljenja, vendar ra je tolažilno da popušča s steres jo. Nujno je, da je bolnik pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, kajti če bolezen predolgo traja, škoduje pljujem, šibi in širi srce.
Bliža se čas škroolienja sadnega drevja
2.	Pridelek olja iz napadenih plodov je kvalitetno manj vreden. Zaradi tega ne smemo vršiti prešanja skupaj, temveč vsako posebej, drugače se bo ves pridelek pokvaril. Pridelek, ki ni napaden, pa bomo pobirali normalno, ko bo popolnoma dozorel.
3.	Kmetijski referenti pri KLO in MLO morajo skrbeti, da bo ves napadeni pridelek pobran, kajti le na ta način bo naša akcija uspešna.
4.	Velikanska škoda, ki jo bomo utrpeli letos zaradi nepravočasnega in površnega zatiranja najnevarnejšega
iiiiiiiiiiiiiiiiiuiriiiHiiiiiiHiiiiiHntiiiitiiiiinHiiiiiiniiinmiiiiiiiiiiiiii
KMETJE!
Čitajte in širite
«Istbstu tednik»
Drevesa, ki so zaradi močne rodovitnosti zaostala v rasti in zastarela, pa bi se ob pravilni negi še opomogla, je mogoče pomladiti. Za pomla-janje so sprejemljive hruške, češplje, slive, jabolka in tudi breskve. Pomlajeno drevo se v nekaj letih opomore in nam začne redno in bogato roditi. Priporočljivo je, da takim drevesom tudi dobro pognojimo, da se laže okre-pe (da laže prestanejo to drevesno operacijo).
Izkopljemo in odstranimo vsa drevesa, ki so iz kakršnih koli vzrokov toliko propadla, da se jih ne splača čistiti in pomladiti, ker se kljub vsemu prizadevanju ne bi opomogla in rodila toliko, da bi poplačala trud. Močno propala in zastarela drevesa so pravo gnezdišče za raznovrstne škodljivce in bolezni ter jih že zato ne smemo držati v sadovnjaku.
Ko smo izvršili vsa prej nakazana
dela, začnemo s škropljenjem. Vedeti moramo, da škropljenje nima zaželenega učinka, če drevesa prej ne očistimo. V zimskem in spomladanskem času škropimo sadno drevje predvsem z drevesnimi karbolineji, med katere spada tudi »durla«. S temi sredstvi škropimo v času, ko drevo ne odganja in nima zelenja; vzamemo močnejše koncentracije, in sicer za jabolka in hruške 6%, to je 5 kg na 94 litrov vode, za črešnje, češplje, slive vzamemo 5%, za breskve in marelice 4%, to je 4 kg na 96 litrov vode.
Pripominjamo, da so za drevesne karbolineje breskve in marelice precej občutiljve in da lahko škropimo s temi sredstvi samo v jesenskem in zimskem času. Spomladi pa obstoji
nevarnost, da bi osmodili, odnosno uničili pridelek. Zato%škropimo spomladi breskve z 1—1,5% modro galico.
Priprava škropiva karbonilejev je zelo enostavna. Posodo, kjer hočemo pripraviti škropivo, napolnimo z vodo, za isto količno vode odtehtamo durlo in jo v tenkem curku vlivamo v vodo. Pri tem tekočino dobro mešamo. Pripravljeno škropivo razpršimo s sadnimi ali vinogradniškimi škropilnicami manjše oblike. Visoka in srednja drevesa pa škropimo izključno s sadnimi škropilnicami. Škropiti je najbolje v. mirnem in oblačnem vremenu. V vetrovnih dneh je nemogoče škropiti, ker veter kapljice preveč odnaša in zamaže delavce. Za delo naj imajo de*
lavci posebne obleke, oči ali ves obraz pa zavarovan, kajti jedka tekočina kvarno vpliva na kožne Staniče in povzroča tudi obolenje.
Važno je, da poškropimo vse dele sadnega drevesa, ker bomo le tako zanesljivo uničili ves mrčes, ki se na i drevesu nahaja. Oškropimo od debla do zadnje vejice tako, da celo drevo dobesedno umijemo. Površno opravljeno delo se vedno maščuje, ker se kljub temu škodljivci znova pojavijo. Poleg tega pa je najvažnejše, da je to delo izvršeno masovno, da sleherni sadjar svoje sadno drevje temeljito poškropi. Letošnja akcija čiščenja in škropljenja sadnega drevja mora postati vsesplošna in redno opravilo vsakega posameznega sadjarja; tako bomo zadostili odredbi, ki jo je izdala ljudska oblast, sebi pa bcmo največ koristili z večjim in kvalitetnejšim pridelkom.	G- T.
■Strani 8
Z„A ° V“S”A”K”OoG°A”R ° N°E°K°A° J
1
ZA NA & E PIONIRJE Sledite vzgledu pionirke Mirande	U3°nke
Tovariši učitelji so nam letos govorili o obveznem čitanju v osnovni šoli in v osemletkah. No, poglejmo zakaj!
Pri razlagi vsebine Ar.dersonovih pravljic, ki se jih učimo v osemletki, se je doslej posebno izkazala mala enajstletna pionirka Baruca Miranda. Znala je lepo obnoviti vsebino, ni ji zmanjkalo besed. Tovarišica učiteljica je bila zadovoljna. Po ■vrsti je sprašala pionirje, koliko knjig so prečitali doma med počitnicami. Odgovori so se glasili: «Dve, eno, nič.. .» Nenadoma pa: «Osemnajst». Pionirji iz Šmarij, Pomjana in Gažona so se odgovoru čudili. Celo učiteljica ni hotela Mirandi verjeti. Resnico so potrdili sošolci iz Košta-bone, ki so žnjo lani obiskovali četrti razred.
«Povej, Miranda, kdaj in kako si toliko prečitala!» je dejala učiteljica Mirandi.
«Med šolskim letom sem prečitala osemintrideset knjig, med počitnica-
S prvih razredov gimnazije
V šoli je profesorica vprašala malega Joška, kako merimo padavine.
Jožek je pogumno vstal in modro odgovoril: Z dežnikom, tovarišica profesorica!»
*
Profesorica se je nato obrnila K Tončku in ga vprašala, kaj je geografija.
Tonček je .kakor njegov prednik pogumno vstal in z gotovostjo odgovoril: «Veste kaj je, geofrafija je zemljepis!»
Seveda je bila profesorica jezna in .je hotela vedeti, kaj je zemljepis.
Tonček je pomislil in nato preudarno dejal: «Zemljepis je pa zoologija, tovarišica profesorica!»
*
Janez je takoj pa prihodu iz šole dejal mamici, da hoče v Trbovlje. Seveda, je hotela mamica vedeti zakaj in ga je potem tudi vprašala.
Janezek je ponosno dejal mamici, da so se pri zemljepisni uri v šoli učili, da teče skozi Trbovlje poldnevnik, zato bi šel rad tja in se na njem peljal
Rešitve
REŠITEV UGANK
1. leto, meseci, tedni, dnevi in ure;
3.	želod; 4. češnja;
ČUDNI KVADRAT Da dobiš vedno vsoto 60 moraš številke takole urediti:
11,	13,	17,	19,
19,	17,	13,	H.
13,	H,	19,	17,
17,	19,	H.	13,
mi pa osemnajst. Največ sem čitala ob nedeljah. Tudi na paši sem izkoristila prosti čas v ta namen, med tem ko so drugi pionirji skakali in se lovili,» je dejala Miranda.
Vsi pionirji morate posnemati Mirando! Na šolah imate svoje knjižnice. V njih je prav lepo število knjig. Citajte jih, da boste sledili Mirandi! Spoznali boste lepoto slovenskega jezika, si obogatili besedni zaklad in zvedeli marsikaj lepega m zanimivega!
I6@ JE MJ P D L
Kakor vidite, dragi reševalci, so portoroški dijaki poslali veliko rešitev, kar pomeni, da čitajo radi naš tednik. Pa tudi od drugod kar dežuje rešitev. Želimo pa, da bi poslali tudi kak dopis, ker bi s tem sodelovanje še utrdili.
Za rešitev čudnega kvadrata pa bomo nagradili pionirko iz Šmarij — našo sodelavko Hrvatin Rožo, ki hodi v prvi razred osemletke.
Uganke je najbolje rešil pionir Reja Emeran iz Portoroža, Dijaški dom.
Križanka
			■mam		
	3			4	
5			6		7
8		9			
10				11	
			13		
	1	14			
Vodoravno: 1. hektar (narobe);
3.	orodje za brušenje; 5. samoglasnika;
6.	del obraza; 8. šolska potrebščina; 10. ženska ime; 11. pamet; 12. upanje, tudi žensko ime (narobe); 14. začetek abecede.
Navpično: 1. ploskovna mera;
2.	so v davnini divjali po naših krajih; 3. snov za barvanje; 4. mesto, iz katerega sta bila Ciril in Metod;
5.	organ za gledanje; 7, velika morska riba; 9. glej 12. vodoravno (pravilno);
13.	začetek abecede.
KDO JE KAJ UGANIL
Za vprašanja pa bomo nagradili Kaligarič Gverina tudi iz Dijaškega doma v Portorožu.
Za križanko je bil izžreban Kleva Miroslav iz Dijaškega doma v Porto-rožu.
1.	Na katero stran pade zajec, če ga ustreliš?
2.	Kdo je moker pod streho?
3.	Zakaj žre pes kosti?
4.	Kdaj je kmetom najbolj dolgčas?
KOLIKO JE BILO GOSI?
Nekaj gosi je racalo po travniku. Ena je tekla pred dvema, ena med dvema in ena za dvema. Koliko je bilo gosi?
KOLIKO NOG JE BILO?
Pionir in pionirka sta nesla prodat v zadrugo 3 kokoši, 6 zajcev, 4 race in dva goloba. Koliko nog je šlo v zadrugo?
KDO UGANE?
1.	Kaj teče brez nog?
2.	Kje voda toliko velja kakor vino?
3.	Kateri ljudje živijo ob sami vodi?
4.	Kaj je po sredi v Kopru?
Odgovori na vprašanja
1.	Riž uspeva v Jugoslaviji predvsem v Makedoniji v dolini reke Strum-nice in Vardarja.
2.	Premer zemlje je 12.756 km, polmer pa polovico od tega. Obod pa meri 40.076 km in '704 metre. Torej kolesar ki vozi 31 km na uro, bi vozil okoli zemlje približno 1300 ur, če bi neprenehoma vozil. To je približno 55 dni.
3.	Drakonski ukrepi so prvi pisani zakoni v starogrški Ateni. Sestavil jih je arhont Drakon. Ti zakoni so bili zelo kruti in strogi. Zato vsak ukrep, ki je strog in obenem krut ter protiljudski, ga imenujemo tudi »drakonski ukrep«. Torej naziv, kakor že rečeno, izhaja iz Drakono-vih zakonov.
ODGOVORITE NA VPRAŠANJA!
1.	Zakaj divja kraška burja po Trstu bolj kot v drugih predelih južno od njega?
2.	S čim se hranijo ptice v zraku med letenjem?
3.	Od eesaje dobilo mesto Trst ime?
REŠITEV RAČUNSKE NALOGE Prvi bo dobil 2 ur iin pol, drugi pa poldrugo.
Rešitev križanke iz zadnje številke
Vodoravno: 1. kresi; 6. repa 7. ta;
8.	Ovidij; 10. por; 11. tum; 13. al;
14.	bala; 15. urh; 16. kos; 17. vc; 18. mana; 19. Rila; 20. JD; 21. aj; 22. Po;
24.	galenit;
Navpično: 1. Kropa; 2. revolucija;
3.	Epir; 4. sad; 5. Ra; 7. tjulenj; ».
jugoslovanske cone Trsta
PREGLED ODDAJ V TEDNU od 20. 10. 50. do 26. 10. 50.
Poročila v slovenščini vsak dan ob
7.00	(ob nedeljah ob 7.30), 13.00, 19.30 in 23.05
Poročila v hrvaščini vsak dan ob
18.45.
Pregled tiska v slovenščini vsak dan (razen nedelje) ob 14.45.
Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in 7.19 (ob nedeljah ob 7.00 in 7.45).
Sobota: 21. 10. 50.
12.00	Iz opernega sveta
12.30	Glasbene pripovedke
13.15	Poje Slavica Batisfuta
13.45	Kulturni pregled (ital)
17.30	Gospodarski pregled; (ital)
18.00	Pionirska ura (ital)
19.45	Pesmi borbe in dela
20.30	Pesmi jugoslovanskih narodov
20.00	Hrvatski kulturni pregled (hrv)
20.45	Politični pregled (slov)
21.00	Veder sobotni večer (slov)
22.00	Človeštvo na pohodu (ital)
22.30	Griegove skladbe
Itaka; 12. nasad; 17. vrag; 18. mape;
23.	on;
OPOMBA: V križanko se je vrinila napaka, zato naj reševalci pri 10. vodoravno in 3. navpično ne gledaje na črtan prostor, ampak naj-križanko izpolnijo kod kažejo besede!
Z Gospodarske razstave v Kopru
Nekdo stopi v gneči po nesreči obiskovalcu razstave na čevelj. Slučaj je hotel, da ravno, Dolenjcu iz Novega
mesta.
Vljuden domačin se opraviči: »Sku-
zi«.
Novomeščan pogleda na čevelj: »Kaj bo »skuzi«, saj sem čevlje šele pred kratkim kupil.«
Nedelja: 22. 10. 50.
8.30	Kmetijska ura (slov)
9.30	Kmetijska ura (ital)
10.00	Folklorna glasba
10.45	Oddaja za Bujščino
11.45	Našim ženam (slov)
12.00	Glasba po željah (slov)
13.30	Pionirska ura: Kako pišem pismo (slov)
14.00	Glasba po željah (ital)
17.00	Oddaja za podeželje: Pogovor v narečju; Josip Jurčič: »Deseti brat«; Reportaža iz Nabrežine;
18.30	Ljadov: Osem ruskih narodnih pesmi
19.00	Kaj smo vam pripravili (ital)
19.45	Orkestralna glasba
20.45	Politični pregled (ital)
22.00	Športni pregled (ital)
Obvestilo odjemalcem živilskih nakaznic
Izdajanje živilskih nakaznic za mesec november 1950 se vrši pri Istrski banki d. d. Koper od 21. 10. do vključno 28. 10. tega leta po temle vrstnem redu:
1.	dne 21. in 23. 10. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru Koper;
2.	dne 24. 10. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru Izola;
3.	dne 25. 10. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnih ljudskih odborih Piran in Portorož;
4.	dne 26., 27. in 28. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Okrajnem ljudskem odboru K$per.
Roki in vrstni red so brezpogojno obvezni!
Tajništvo Istrske banke d. d.
Koper.
POROČENI V PRETEKLEM TEDNU
Šofer Stelio Favento in gospodinja Derin Gioconda; mehanik Almerigo-gna Vittorio in delavka Delconte Maria; delavec Doljak Ivan in telefonistka Poljak Ema; električar Turk Aleksander in gospodinja Slivo Armida. * * * * S * * * * lo
Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik:
Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru
Pionirji italijanskih osnovnih šol so v koprskem gledališču igrali «PEPEL-KO» in druge igre, ter tako dali svoj delež k «Tednu italijanske kulture»
NOVINCI NA POMORSKI ŠOLI V PIRANU
®0	KRSTIO
Splošno je znano, da imajo dijaki na vseh šolah kakšen običaj, pa naj je to ob začetku ali ob zaključku šolskega leta. Tako imajo n. pr. na gimnazijah običaj, da maturanti ob zaključku šolskega leta predajo svojim naslednikom dijaške svetinje. Drugi tak običaj je, da hodijo maturanti po mestnih ulicah v gosjem redu in prečkajo na vsakem križišču ulice. Na univerzah imajo n. pr. »brucovski izpit«, kjer morajo novinci-bruci plačati starejšim študentom za vino in rešiti razne naloge, ki so že ustaljene iz prejšnjih časov. Na pomorskih akademijah pa je že od nekdaj znan mornarski krst, katerega mora biti deležen vsak novinec.
Tako se je ta običaj uveljavil tudi na Pomorskem tehnikumu v Piranu, ze prvo leto obstoja te šole se je ta krst svečano izvedel in to sedaj ponavlja vsako leto kmalu po pričetku Šolskega leta.
Vsi stari dijaki, ki so bili ¡že krščeni, so člani »mornarske bratovščine«, ki skrbi, da se mora vsako leto izvesti krst po vseh predpisih tega običaja. Ko pridejo novinci na šolo, je glavna naloga članov mornarske bratovščine,
da opazuje te novince in preuči njihove navade in značaj. To je potrebno zato, da jim izbero primerna imena. Nekatera teh imen se seveda ne uveljavijo in se kmalu po krstu pozabijo. Vendar pa se najznačilnejša imena trdo drže svojih gospodarjev in jim dostikrat ostanejo vse življenje.
Ko je torej lista krstnih imen gotova, pristopijo k sami izvedbi krsta. Določi se dan in prične se s pripravami za obred. Sestaviti je treba krstno pridigo, ki se napiše na velik pergament. Tega pri krstnem obredu razvijejo in škof-krstitelj ga s svečanim glasom prečita. Letos je bil sprejet sklep, da bo ta pergament ostal isti za vse bodoče krste in ga bodo maturanti predajali ob zaključku leta svojim naslednikom kot važen dokument mornarske bratovščine. Njegova vsebina je«:
»V tem svečanem trenutku, ko vstopaš v našo mornarsko bratovščino, mi narekuje veliki NEPTUM — bog mor-
ja, da te krstim. Da pa dokažeš, da si vreden vstopa v našo mornarsko bratovščino, boš popil bokal morske vode, da se tako obvaruješ pred morsko boleznijo in položili te bomo v objem morja — očeta našega. Da boš pa srečen v varstvu Neptunovem, ti tvoj veliki bog Neptun pošilja ime, ki te bo spremljalo na vekov veke v tvoji pomorski karieri.«
Poleg tega se vpiše v knjigo čldnov mornarske bratovščine vse nove člane z njihovimi pravimi in novimi imeni. Nato se še oskrbi svečano oblačilo za škofa .ter krono ,s katero je okronan vsak krščenec ob obredu. S temi stvarmi oboroženi zberejo stari dijaki novince in jih v sprevodu vodijo do pomola, kjer se ima izvršiti krščenje. Tam se postavijo vsi na svoja mesta in začno z obredom. Škofu pomagajo trije pomočniki, in sicer mu eden drži knjigo, drugi z metlo škropi krščenca, tretji pa 'zajema morsko vodo in jo daje piti novosprejetemu članu. Veči-
na novincev hitro spije to vodo v dolgih požirkih, drugi pa se trudijo z njo in jo požirajo, kot bi imela bodice. Kdor pa poskuša goljufati in spušča vedo po bradi, mora za kazen popiti novo porcijo. Letos se je dogodil primer, ko je eden moral popiti pet lončkov vode, predno mu je bilo priznano, da je Vse spil v redu. Nato pride novi član pod oblast rabljev in ko ga še vsega prešinjajo občutki popite morske vode, ga že vržejo oblečenega v morje. Tam ga pa že čaka jata »morskih lovcev«, ki se poženo nad krščenca in ga začno tunkati ter ga ne spuste preje, dokler ne spije še dodatne porcije morja. Nekateri se branijo na vse kriplje, toda proti številnim nasprotnikom ne opravijo nič. Drugi spet hoče pobegniti in se rešiti tega tunkanja na ta način, da pod vodo splava k bregu. Toda tudi tam ga čakajo lovci in komaj pomoli glavo iz
vode, ga že potisnejo od brega in ga spravijo pod vodo. Onega pa, ki ne zna plavati, privežejo na vrv In ga prav tako vržejo v morje, toda ga ne tunkajo .temveč samo spuščajo vrv in mož se sam napije morja. Ko se opazi, da ga ima že zadosti pod kapo, ga
potegnejo ven. Takih je sicer bolj malo, vendar se skoraj vsako leto najde kak tak tip.
S tem je krst sam končan in kolona
se vrača v dijaški dom. Toda krst le
končan le za krščence in nižje letni-
ke, dočim za maturante glavni del kr-
sta šele pride in to zvečer, ko ga ma-
lo zalijejo, da to bolj »drži«.
Tako je bil letos izvršen ta krst, ki je zbral veliko množico radovednih gledalcev, ki so z zanimanjem sledili obredu ter se nasmejali, na račun kr-ščencev. Vendar so bili tudi slednji zadovoljni, saj so postali s tem člani mornarske bratovščine, ki je razširjena širom po svetu. Poleg tega pa je to zanje važen mejnik v njihovem življenju, ker s oprestopili iz življenja suhozemcev v življenje pomorcev.
FR-EN