Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Viti. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal (Casella postale) Videm 186 -- Poštni čekovni račun (C/c postale) Videm, št. 24/7418
MATAJUR
Sped. in abb. post. II0 gruppo
G-Ij-A-SII-iO SLOVENCEV V
VIDEMSKI P* OKRA JINI
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 300 lir -letna 500 lir - Za inozemstvo : polletna 600 lir-letna 1000 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25— lir
Lelo XIII. - N. 8 (257)
UDINE, 1. MAJ 1962
Izhaja vsakih 15 dni
PRVI MAJ
praznik delovnih ljudi
Trdo je življenje našega človeka. Težko delo in vedno večja kriza iz leta v leto je njegova večna spremljevalka. Needint politično, in sindikalno neorganiziran je izpostavljen vsakovrstnim pijavkam, ki izkoriščajo njegovo silo. Gospodarji, špekulanti ga izkoriščajo, obirajo in izrabljajo njegovo stisko. Davčni vijak ga pritiska in iztiska iz njega zadnje prislu-žne lire, kadar je šlo za vojno, je bil naš človek vedno tisti, od katerega so zahtevali najeveč krvnega davka. Zlorabili so ga kot meso za kanone ter ga tirali, da je za tuje interese nosil glavo na prodaj na najbolj nevarne in izpostavljene točke.
Naš kmet, naš delavec, naš človek gara iz dneva v dan, ko pa izračunava uspehe svojega truda-polnega dela, ugotavlja vedno bolj, da se mu naporno delo vedno manj izplača. Brez dvoma spadajo naši ljudje med najbolj delavne vendar se stalno nahajajo v socialnih težkočah. Zaradi visokih delavnih ur in pomanjkanja sredstev se le malo ali nič ne morejo posvečati kulturnemu življenju, izdatni vzgoji otrok in skrbi za svoje zdravje. Tako živijo naši ljudje in hodijo še vedno pot hlapca Jerneja ter postajajo vedno bolj berači na svoji zemlji. Pa tudi onim, ki si služijo črni kruh v belgijskih minierah, v Franciji, Švici, Germaniji, Avstriji, Afriki, Avstraliji ali v pragozdovih Kanade, se ne godi dosti boljše. Tudi tam jih izmozgavajo, tudi njim pijejo kri. Delajo v nedopovedljivo težkih razmerah, na starost pa prihajajo izčrpani umirat pod domačo streho, čestokrat brez nika-ke pokojnine ali druge podpore. Sanatoriji so polni naših ljudi, ki bolehajo za silikozo !
Mi furlanski Slovenci bi se morali praznika Prvega maja, ki je največji praznik potlačnih in revnih, bolj oprijeti, bolj veseliti, ker je ravno praznik Prvega maja tisti, ki je delavcem, ki je tistim, ki so bili zaničevani in zapostavljeni pomagal, do so prišli do boljših delavnih in sindikalnih pravic, do enakopravnosti. Prvi maj nas uči, da se morajo združiti vsi delavni ljudje v enotno fronto, ker samo ta pomeni silo, ki bo znala urediti medsebojno sožitje tako, kakor u-čijo veliki znanstveniki in učitelji delavnega ljudstva. Le tako bo nastal nov svet, ki mora biti tak, da v njem močni ne bo izkoriščal šibkega, hudobni ne dobrega, svet, v katerem ne bo več poniževanja in zatiranja, svet, v katerem bodo dela uma, znanosti, umetnosti, služila vsem ljudem za olepšanje in olajšanje življenja, ne pa posameznikom za pridobivanje bogastva. Novi svet ne sme biti svet teptanih in ponižanih, ampak svet svobodnih ljudi in narodov, ki morajo biti enakopravni ne glede na velikost ozemlja ali njihovo številčno moč.
Za te visoke ideale človeštva, Za svodobo, človeka vredno življenje, za enakopravnost narodov, za trajen in pravičen mir, za socializem je bila in je nujina borba delavnih množic vsega sveta. V to borbo se vključuje tudi naše delavno ljudstvo.
Prvi maj si je delavno ljudstvo Priborilo in ga proglasilo kot svoj Praznik, kot dan borcev za lepše življenje, že 70 let se razvijajo po.
vorke iz skromnih početkov do milijonskih delavnih množic vsega sveta, ki s krepkim korakom demonstrirajo za zastavljene cilje, katerim se leto za letom in korak za korakom približujejo.
Praznik Prvega maja je postal velik praznik, ki ga ne more nobeden več prepovedati in ustaviti. Delu čast, pravico in oblast, je klic milijonov trpečih, ponižanih in razžaljenih.
K naprednim množicam vsega sveta se priključujemo tudi mi.
V mnogih državah se stotisočgla-ve množice kmečko-delavnega ljudstva vključujejo v veličastne prvomajske proslave. V Italiji, posebno v tradicionalnih delav- tylj nih centrih, praznujejo vsi Prvi ' maj. V naši najbližji soseščini, v novi Jugoslaviji manifestirajo kmetje in delavci zmago nad izkoriščevalci.
In mi slovesko delavno ljudstvo v Furlaniji, se zavedamo kam spadamo. Dozorevamo in vemo, da je naša borba za naše ekonomske, socialne in jezikovne pravice del borbe naprednih delavnih množic vsega sveta in v tem smislu bomo proslavljaji tudi mi naš borbeni dan, Prvi maj.
« Nič na vrata usmiljenja, na vrata pravice trkam, da se mi od. pro na stežaj », pravi glasnik naših dni Ivan Cankar.
Naj živi Prvi maj — praznik zmage vsega delavnega ljudstva!
Naj živi Prvi maj — praznik potlačenih in revnih!
Naj živi Prvi maj furlanskih Slovencev, da bodo enakopravni doma in po svetu!
4
Ì
S
i
ti
Vi
w
v
a
KRUH, MIR IN SVOBODA ZA VSEDELAVNE LJUDI mi, mi l LIMUA’ IM TUTTI I LAVOfeAOI
KAJ III MOKA DATI AUTO A OMIJ A
Dežela Furlanija-Julijska Kraji, na s posebnim statutom, seveda če bo vlada levega centra držala svojo obljubo, se bo torej ustanovila. To rešitev že dolgo pričakujemo tudi mi Slovenci na Furlanskem.
Furlanija, in z njo tudi naše doline, je posebno v teh zadnjih letih zašla na rob ekonomskega prepada in zato bo ustanovitev avtonomne dežele gotovo pripomogla k izhodu iz sedanjih težkih razmer.
Aspiracija po avtonomiji ima svoje korenine že v davni preteklosti, a njeno rast je preprečil fašizem, ki pa se je zopet porodila med osvobodilno borbo in prav posebno v novi italijanski republiški demokraciji, ko je parlar ment sprejel novo demokratično Ustavo, ki sloni na široki administrativni decentralizaciji in ki priznava Furlaniji-Julijski Krajini, skupno zdeželami Sicilija, Sardinija, Val d’Aosta in Trentino-Poadižje, deželno avtonomijo s posebnim statutom. Zadnjim štirim je bila že dana in je prinesla ljudem svoje sadove, le nam, le Furlaniji-Julijski Krajini, ki je e-konomsko med najbolj zaostalimi deželami v Italiji, jo tako odlašajo
in nas puste vse skupaj, Furlane in Slovence, vzdihovati po njej.
Ustanovitev dežele je torej nujna, ne samo zaradi izvajanja predpisov Ustave, ampak ker se bodo le v okviru te mogla reševati vsa ekonomska in politična vprašanja, in kar je za nas Slovence najbolj važno, tudi vsa manjšinska vprašanja.
Pričakujemo torej, da bo novi politično-administrativni organizem v resnici s posebnim statu-
tom, tako kot predvideva člen 116 republiške Ustave. Dežela, ki bi v svojem statutu zanikala naš obstoj, bi za nas Slovence v Furlaniji prav malo pomenila. Pričakujemo zato, da se tudi v okviru deželne zakonodaje resnično zajamčijo pravice jezikovnih manjšin, to se pravi, da mora biti
Voj m ir Tedoldi
(Nadaljuje na 2. strani)
ODKRILI TERORISTE V TRSTU
Skupina mladih fašističnih a-tentatorjev ter nevarnih kriminalcev, ki pripadajo organizaciji «Movimento di avanguardia giovanile» in ki so v Trstu v zadnjih letih izvršili vrsto antetatov na slovenske ustanove, komunistične krožke ter na prof. Shiffrerja, je končno padla v roke pravici. Vsi
so priznali svojo krivdo. Funkcionarji političnega oddelka kvesture so namreč zaključili preiskavo glede atentata na prof. Schiffrerja ter prijavili sodišču devet
kriče v, izaned katerih so štirje a-retirani in zaprti v tržaških zaporih, trije so na začasni svobodi, dva pa sta pravočasno odšla v inozemstvo.
Med to preiskavo so tudi odkrili krivce atentatov na sedež «Primorskega dnevnika» in na komunistični krožek v Ul. S. Zenone. Razen tega so preiskovalni organi tudi ugotovili, da so fašistični kriminalci nameravali
(Nadalju e na 2. strani)
NENNI 0 SLOVENCIH
V nedeljo 2 aprila je voditelj socialistične stranke Piero Nenni rekel v Pordenonu, da med sloven sko narodno manjšino v Italiji ni rasizma. «Predvsem se ne bo ponovil primer iz Južnega Tirola zaradi različnega ozračja, v katerem živi slovenska manjšina in s katero je bil ustvarjen stik na podlagi enakopravnosti. Pripadniki slovenske manjšine so predvsem v vrstah levičarskih strank, če pa bi kakšen nesrečnež hotel v teh krajih ustvariti razmere, kakršne so v Južnem Tirolu ali Alžiriji, tedaj to ne bo delo levičarjev, ampak strank, v katerih domujejo ljdje, ki so sposobni s plastičnimi masami izvrševati a-tentate na demokrate in hočejo s tem ustvariti prepad med prebivalstvom».
Dežela s posebnim statutom Fur-lanije^Julijska krajina bo usta-novljena že v tej legislaturi, to pomeni še pred novimi volitvami, ki bodo 1.1963.
V Furlanski Sloveniji so bili teroristi iz vrst trikoloristov, fašistov in celo monarhistov, nikdar pa iz vrst našega ljudstva. Tako je bilo tudi na Goriškem in Tržaškem, kjer so se Slovenci samo branili in nikoli napadali. Južni Torolci pa so zato napadali, ker jim niso dali avtonomije v bocen-ski pokrajini, kakor sta se domenila De Gasperi - Gruber .Mi furlanski Slovenci pa smo bili nimar tepeni.
INTERNACIONALNI MLADINSKI
FESTIVAL V BRDIH
Vipolže v Brdih bodo 13. maja prizorišče mednaronega srečanja mladine pod geslom »Za mir in prijateljstvo«. Razen 5000 mladincev in mladink iz ve Slovenije se bo srečanja udeležilo približno dva tisoč mladincev in mladink iz Goriške, Tržaške in Videmske pokrajine in okoli 200 mladih Korošcev.
Zbrani mladini bo govorila predsednica Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije Francka Strmole, govorili bodo tudi predstavniki mladine iz zamejstva. V kulturnem programu pa bo med drugim sodeloval pevski zbor primorskih študentov.
To bo že drugo srečanje zamejske mladine. Prvo je bilo lani v Planici. Nedvomno bo to srečanje pripomoglo k še večjemu zbliževanju mladine ter spoznavanju njenega dela in problemov v deželah z različno družbeno ureditvijo.
KAJ NAM MORA DATI AUTONOMIJA
priznana vsem Slovencem enakopravnost z ostalimi državljani in to ne glede ha kraje, kjer so naseljeni in jim mora biti tudi zajamčena pravica do svobodnega kulturnega razvoja, pravica do pouka in do svobodnega izražanja v vseh istancah v materinem jeziku. Enako bodo morale biti spoštovane, in če je potrebno tudi valorizirane, furlanske in slovenske tradicije, ki karakterizirajo ljud-
velikim privatnim monopolom, ki so jih popolnoma podrli ali pa za stalno zaprli, na stotine delavcev pa postavili na cesto.
Pričakujemo torej z veliko nestrpnostjo ustanovitev avtonomne dežele. Ne bomo pa mogli biti zadovoljni, če dežela ne bo slonela na široko demokratičnem temelju. Naši ljudje so zato pripravljeni dati, v kolikor jim dopuščajo moči in možnosti, vso svojo pod-
Zadnji ostanki podrte fabrike cementa v Sv. Lenartu
stvo naše dežele.
Poleg tega pričakujemo tudi, u-poštevajoč posebno zaostalo ekonomsko strukturo, ki se je še bolj poslabšala v teh zadnjih letih kljub takozvanemu «ekonomskemu čudežu», da se ne bodo vzeli samo na znanje ekonomski in socialni problemi, ampak da se bodo končno rešili čimpreje.
Deželna vlada ali uprava, ki bo zmožna postaviti in realizirati politiko, primerno potrebam našega področja poslužujoč se široko demokratičnih zakonodajnih organov, bo brez dvoma bolj hitro in bolj učinkovito rešila vse naše probleme in mi bomo našli izhod iz tega težkega obupnega ekonomskega stanja, število naših delavcev, ki so primorani zapustiti domačijo in svoje drage, vsak dan strahovito narašča. Nekatere vasi so že skoraj izpraznjene, hiše se podirajo, ostalim pa preti ista usoda. Možje in žene, vsi dela-zmožni ljudje odhajajo v svet, doma ostajajo le matere z malimi otroki in starčki.
Radi bi tudi videli, da bi končno nehali s politiko, ki podpira industrijsko koncentracijo, kajti ta ne pusti, da bi se slovenska narodna manjšina videmske pokrajine e-konomsko opomogla in kulturno razvila. Pri nas so industrije, začenši s tovarno taninovih ekstraktov v Čedadu, ki jo je prevzel veliki kompleks LEPETIT, in tovarno cementa s kamnolomom v Sv. Lenartu, ki jo je prevzela ITALCIMENTI prišle v roke
m
mi//# * *
H
I
4
Iz Krnatske
Zadnje čase se nesrenče kar vrstijo ’dnà za drugo u naši dolini. U nje se šnje pozabu ne-srenčni padec senatiča iz telefe-rike u Karnicah anu ubòj matere anu sina u Torlanu anu že ne to-čala druga. Pred dnevi se je Šmartno ponesrenčiu 54 ljetni konta-din Keko Monaj iz Sv. Jervaža par Njemah. Mož je čistu suòj čačadorski sklòp anu ne de bi vje-du k ta u je čerjan, je partisnu na petelina (grilèt). Balini so ga kol-pili jušto u glavo, kar je provoka-lo hitro smart. U zapušča ženo, 18 anu 10 ljetni hčeri anu 16 ljet-nega sina. Ranèk Monaj je bi zlo poznan po usej Karnajski dolini, zaki e bi čačador anu je prehodù usè hosti do zadnjega piča. Ne-srenča, ke ne kolpila Monajovo famejo, ne zlo pretresla usò našo okuolico.
EŠPOZICION DOMAČIH VIN.
Zadnja ljeta no organizuvajo u u-sjeh vinopardjelnih krajih sagre domačih vin, de pokažejo tjem, ke no se intendajo tòu piti, njih pardjelek, de ga valorizajo anu de dajo najbuojša na tabelo rinoma-
nih vin. U Njemah so organizali zadnjo itako sagro še pred pàruo svjetouno uèro anu u tjem dou-gem času so sigurno še izbuo j šali vina anu zatuò no jo če ljetos spek organizati u dneh od 29 a-prila do 1. maja. Parčakujejo dosti judi, posebno če to bo ljepo, saj sta Njeme anu Romandol zlo parulačna za turiste._______________
L O M B A J
U toràk 17. aprila, ku nas je po hudem snežnem viharju preteklega tjedna spet začelo razveseljeva-
ti gorko sonce, je u našo vas parsi là velika žalost : neparčakovano je nehalo biti dobrò sarcè našega vaščana Antona Rukina-Drečinu po domače.
Ranki, ki je biu star le 66 ljet, je biu zlo poznan po usej široki okuolici, saj je spadau med tiste naše može, ki se odlikujejo po poštenosti, djelavnosti an zavednosti. Usè njegovo živenje je biu tard djelaunik, posvečen obdjelo-vanju kamenitih starmih njivic, ki tjerjajo od človjeka karvave žujč, an družinici, de je ra-stla u zdravem duhu. Izguba tega vrlega moža je zlo prizadela usò okuolico an u krogu njegovih pa-rjatelju bo ostala nenadomestljiva praznina. Sada počiva na bri-tofu par Sv. štoblanku, kamor so ga spremil usi vaščani an znanci okuoliških vasi.
Ob izgubi nepozabnega Antona Drečinuvega izrekamo družini an žlahti naše globoko sožalje.
GORENJI TRBIL. Celeste Ber-njak je muoru iti u špitau, zaki je padu skuoz oknò domače hiše an si zlomu desno roko. Ozdravu bo u adnim mjescu.
NOVICE
IZ
NADISKE
poro, da bo v korist vseh dežela mogla začeti z izvajanjem svojega programa, in ni potrebno posebej poudariti, končno spremenila iz vsakega vidika tudi lice naših dolin ; v prvi vrsti bo treba odpraviti feudalne in polfeudalne strukture, ki ovirajo korak proti tistim obzorjem bratskega sožitja in socialne pravičnosti, ki jih zahteva današnji napredek.
Vojmir Tedoldi
ARETIRALI TERORISTE V TRSTU
1. aprila zvečer, in sicer ob isti uri, ko je bil izvršen atentat na prof. Schiffrerja, napraviti tudi atentat na sedež Neodvisne socialistične zveze v Ul. sv. Frančiška in ob vhodu v kino dvorano «Superci-nema», v kateri so nekaj mesecev prej predvajali film «Anatomija diktatorja». Fašističnim kriminalcem pa vse to ni zadostovalo in so napravili tudi atentat na openski tramvaj ter so hoteli napraviti atentat na sedež tržaške komuni-štične federacije.
Končno je policija prišla na sled in odkrila nevarno tolpo, odkriti pa bi morali tudi vodilne pajdaše, stare in zakrknjene fašiste, ki se še vedno skrivajo v ozadju. Policija je sicer razčistila nekatere njihove podvige, toda iz dosedanjih ugotovitev se lahko sklepa, da imajo vsi drugi atentati in napadi na slovenske in napredne ustanove ter fašistični izgredi po tržaških ulicah isti izvor.
V špetru so se menili razni ljudje, ki imajo opraviti pri banki, kdo največ zasluži v Furlanski Sloveniji od tistih treh vrst frankov ( švicerskega, belgijskega in francoskega) ter od germanskih mark, ki jih pošiljajo emigranti domov. Banka zasluži nekaj na rimesah, toda ne dosti, ker gre za majhne kontribute. Žena dobi sicer skoraj ves denar, kar možu ostane od menze in za spanje. A ta denar ne ostane dolgo pri ženi. Doma le bolj malo pridelajo in morajo skoro vse vzeti v botegi. Doma imajo kvečjemu mleko, krompir pa malo zelenjave in podobnega. Pasta, riž, razne mortadele, kruh vsak dan frišen, olje, meso, žajfa in druge stvari mora vse sproti kupovati. A vseglih, če je dobra gospodinja ji mora ostati najmanj 20.000 lir, da jih dene na stran. Največ ostane pametni ženi in nato botegarij od emigrantskih soudou. če pa žena nima pameti, pa konča vse v botegi.
m\. LENART
Iz stagionale v permanentne e-migranti iz Sv. Lenarta. V redakcijo nam je prinesel star mož pismo, ki mu ga je pisal sin iz Ger-manije. Ko smo ga prebrali smo se popraskali po glavi, tako nas je zaskrbelo, pa čeglih smo to že prej slišali. Letos je začela huda bitka emigranti Germanijo, Francija in celo švicera, ki se še nekoliko obotavlja, hočejo spremenit naše emigrante iz stagional-nih, sezonskih v permanentne. Kako, se boste uprašali? Tako da
bodo spravili še njihove familije v emigracijo. V nekaterih krajih v Germanij i so že začeli zidati naših emigrantov ne bo več nazaj. Germaniji se bolj splača narediti hiše za familje, kakor loviti delavce po svetu vsako leto.
Letos je začelo, če pojde tako naprej, adio naši emigranti! Vi-dli jih bomo le za vsakih nekaj let kot turiste. «Guten Tag» namesto «buon giorno» nas bodo pozdravljali.
NA KRATKO POVEDANO
ŠPETER SLOVENOV. Mario Manzini se je zbodu z žebljem u čampno nogo an so ga muorli zavoj tega pejati u špitau.
SV. LENART. Ivan Predan se je na djelu precej hudo ponesre-ču, zaki je padu iz impalkature. Ozdravu bo u adnem mjescu, če ne nastopijo komplikacioni.
PODBONESEC. Milijo Makorič se je ponesreču z motociklom blizu Manzana. Par nesreči je ušafu poškodbe na glavi, ki pa njeso ble takuò hude, de bi muoru zavoj tega ostati u špitalu.
STARA GORA. Na provincialni administraciji so diskutiral, de bo korlo asfaltiral vso cjesto, ki iz naše gore peje čez brjege do Kolovrata.
SOVODNJE. U kratkem bojo začel z d j eli gradnje novega sedeža komuna. To djelo bo košta-lo čez 12 milijonov lir.
TIPANA. Prejšnji tjedan se je ustanovil komitata za ekonomski
BELA PEČ. Ker vidimo, da se vsi kraji, turistični ali ne turistični, potegujejo za izboljšanje svojih cest, se sprašujemo zakaj gremo pri nas mimo vsega tega tako ravnodušno. Kdo ne pozna Belo-
peških jezer, ki se kot utmjeni solzi lesketata pod Mangartom? Vsi jih poznajo, domači in tuji turisti, poznajo pa tudi ozko in slabo cesto, ki vodi do njih, in nevarnost, ki preti vsem voznikom in pešcem, ker je pretesna, Stroški bi bili sicer precej veliki, ker bi bilo potrebno izsekati nekaj skal in razširiti mostove, da bi po-
stala dvosmerna cesta, a dostop do jezer bi bil boljši in promet večji.
Pa ne samo iz turističnega vidika, tudi zaradi prevoženja lesa iz tamkajšnjih gozdov bi bilo nujno potrebno cesto urediti. Sedaj se morajo kamionisti in izletniki držati voznega reda, ker se ne moreta srečati dve vozili. Izletnik je primoran ostati pri jezeru najmanj eno uro, in včasih to ni mogoče, ker ne sme preje navzdol, v Beli peči pa tudi čakajo verige avtomobilov, da napoči, čas, ko smejo odriniti proti cilju.
preporod ( comitato di rinascita e-conomica), ki bo imeu svoj sedež u Platiščih, kjer je biu enkrat komunski sedež.
ČEDAD. Prejšnji tjedan, kar je močno liu dež, je blo po našem mjestu usè rdeče po tleh, zaki je padu rdeč dež, ki je biu pomje-šan z rdečim pjeskom, pravijo, da ga je parnesu vjetar najbrž iz Afrike.
LANDARSKA JAMA. Mladinska delegacija iz Ljubljane, ki se je mudila nekaj dni po raznih krajih Furlanije na obisku pri furlanski napredni mladini, je obiskala našo vas in našo zgodovinsko jamo.
ČRNEJA. Ljetos bojo tud par nas organizali «sagro» od vina. U ta namen so formali komitat, ki bo muoru določiti datum, ki bo okuol polovice maja.
riiHITTIhlfl
KANADSKI SLOVENEC srednjih let (pokrajina Oontario) bi rad spoznal mlado deklè. Resne ponude poslati na redakcijo pod geslom « Kanada » pri « MATAJUR », Via Vittorio Veneto, 32/1 -Udine.
TOVARNA STOLOV v Manza-nu išče vajence od 14 let naprej. Hrana in stanovanje zagotovljena. Ponudbe poslati na našo redakcijo pod geslom «vajenci».
ZAGOTOVLJENO DELO V FA-BRIKI v Pordenonu, hrana ih stanovanje tistemu, ki bi v prostih urah pomagal pri delu na malem posestvu v Prata di Pordenone. Pismene ali osebne ponudbe sprejema naša redakcija v Vidmu, Via Vittorio Veneto, 32/1 ' telefon 33-46.
Slovenska družina v Vidmu sprejme v službo k malemu otroku 14/16 letno deklico, ki govori slo; vensko. V dopoldanskih urah bi tudi pomagala v trgovini z mešanim blagom in se tako priučila poklica. Ponudbe poslati na našo redakcijo v Videm, Via Vittorio Veneto, 32/1 - telefon 33-46.
Odgovorni urednik: VOJMIR TEDOLO*
47
Dovoljenje videmskega Tribunalja n.
Tipografia G. Missio - Udine
L. Z.
Po vaseh
Italijanske Slavije
An mežnar je pejù pètjarja u cirku an mu je povjedu an pokazu nesrečo, ki se mu je bila zgodila, an mu je jau : ,Vi ste zlo zlo podo-ban svetmu Tilhu, jutre puojdite na njega mest gor un utàr an, brez se maj ganit, boste sveti Tilh u času maše, dokjer famoster an (1 ljudje ne puodjo uon s cjerkve, an potle bote kosu u moji hiši an jast vam nabasam pun žaki moke.’
An drug dan se je pet j ar nabasu gor u utar, meznar ga je obljeku ku svetga Tilha, mu je parstrigu brado, mu je tud s sadlan pomazu gobar-, (obraz) an roki, da tud ko-
Bohu takuo zamjerli, de svet Tilh jih je zapustju na tisto vizo. Le meznar Arnej Podkoritnik je vje-du, kaduo an kakuo se je pregre-šju, pa še ne spuoved nije tega povjedu. Petjar pa se nije nikul vic povrnù u tiste kraje. Sejma svetga Tilha nije bilo vic, cjerkva je bila zapuščena an počas pooas se je zasula (Lljudje poznajo svetga Tilha samuo še tu u pràvcah.
Na Trčmunu
Za Matajurjem nekaj zabuskne. V mraku zdirjamo po kamnitih stezah, za nami švigajo iskre, pred nami bežijo sence, se znajdemo
Motiv iz gora med Mijo in Matajurjem
za (koža) bo imjela farbo ku tista od svetga Tilha an ga je takuo lepuo poraunù, de obedan b ne biu jau, de nijè te pravi svet Tilh.
Za deset u uru je mežnar odprù urata, u cjerku so se vsul (1 ljudje, paršu je famoštar an se je začela maša. Vse je šlo dobrò, (1 ljudje so pobožno gledal svetga Tilha an molil. Svet Tilh je gledu (1 ljudi brez maj pomagnit z očmi an se veseliu njih časti, škuoda, le da mu muhe njeso dale miru. Kadar so zauonjale duh od sadla, se jih je trkaj nabrolo gor po gobcu, da je biu ves čarin. Neusmiljeno so ga zbadale an grizle brez strahu. Oh, kakuo je trpeu buožac an nijè smeu se granit ! Mežnar je use tuo videu an se je tresu od strahu. Tud (1 ljudje so se poupra-ševal, de ki če reč tuo? Svet Tilh je tarpeu buj ko obedna duša u vicah, buj ko obedan marternik.
An še pridge nije ne konca ne kraja, muh pa njimar vič. (Lljudje so poslušal pridgo, on pa je u sarcu preklinju mežnarja, svetga Tilha, sen jan, mokò, famoštra an use hudiče. An kadar nije mogu vič prenest, je pribrenčau še adan velik sršen, ki mu je začeu plesat glih pred očmi. Famošter pa se je tud glih takrat zagrijeu an o njega pravu (1 ljudem, de če ne bojo buj pametno živ j el an če bojo še naprì se pjànli, plesal an prekli-nal an če se ne bojo pobuojšal, svet Tilh jih bo zapustju.
,Ne, ne, ne bom čaku ne sršena ne pobojšanja,’ je jau petjar an je skoču dol na cjerku an pode-rjoč ((1 ljudi, ki se njeso mogli takuo hitro odganit, je frknu skuoze urata an ku duja zverina zleteu gor po host.
U cjerkvi je nastau tajšan strah, de use je upilo, vse je tulilo an se stiskalo skouze urata. U par minutah u cjerkvi an okuole cjerkve nije bilo žive duše, vse je uteklo dol u vas an se zaprlo u hiše. Tud famoštar je leteu, kar je le mogu. Samo meznar nije uteku, ma si meu roke od veseja, de se je brez spota an brez škode rješu od petjar j a an od svetga Tilha.
še drugo so se (1 ljudje pogovarjal an gruntal, de kakuo se so
v globačah, preskočimo hudournike, se zvišamo, «andželci» že pozvanjajo avemarijo, dušice že delajo teme in strašijo pod kosta-ni, a mlad puob domov grede se spomni na svojo čečo in sam poje skozi hosto :
«Je Ijeuš moja jubca ku lavorjev cvjet, sam Buoh jo je ustvarju sa me na ta sv jet...»
An sada je konae, se je zarežal Petar Matajurac, deseti brat, Peter Klepec, Martin Krpan Beneške f llovenije, in nam izginil izpred oči, da niti vedeli nismo, kdaj in kako.
Tam za kostanji se mu oglaša izvoljenka :
«Muoj puobič je Ijep ku te lobarju cvjet.
Usi (l ljudje če ga grajajo, jest ga čem mjet...»
Izmotamo se iz host in smo v Trčmunu. Po hišah že molijo ro-žar (rožni venec). Prisluhnimo: «...ki je na brijeh Kalvari težki križ nesu... Sveta Marija, mat bo-žà...».
Pod prijateljsko streho se zasopli odpočivamo, pijemo žganico in stresamo goriške novice. Profesor nas prijazno ošteje, da smo ponočni nemirni duhovi, pa le trči z nami na slovensko zdravje, potem pa se odpravi počivat. Občutili smo vso bližino profesòra — pesnika Ivana Trinka, ki je s svojim duhom napolnil ves hram in nas navdal z modrostjo in veselostjo. Zjutraj okrog devetih od-mašuje doma, po kosilu se dve uri razgiba na običajnem sprehodu. Zdravje ga ni zapustilo, zdravnika ne pozna, zna sam pripraviti domača zdravila, je v sedeminosemdesetem. S hribovsko kljubovalnostjo in z glavo pokonci se upira starosti. Literatura se mu dobrika, poglobi se vanjo in v nove smeri, pa odloži in odmaje z glavo...
U oštarijo pride mož iz mjesta an upraša vina an vode. Oštjer gre u kljet, njega puobič, ki je radoveden, pa ostane u oštariji, čudno se mu zdi, de zaki je mož uprašu še vode h vinu an zatuò upraša : «Nunac, zaki buoste nucu vodo?»
Mož pa odguori: «H vinu jo parlijem, de se prej žejo ugasnem». Puobič pa hitro oguori : «O, tistega ni trjeba, saj je oče sam učeraj zliu dva škafa vode med vino».
Vanček pride konàc šuolskega ljeta iz šuole, lož bukve na mizo an gre hitro pruot očetu, rekoč: «Oče, vi ne vjeste, kakuò me ima učitelj rad. Usi otroc, je jau, muo-rajo iti po vakancah u drugo kla-so, samo mené je zadaržu par sebi».
Kmetica : «Ospuod famoštar, al bi mi pomagu, de bi se muoj Be-pič naprej učiu, de bi študjeru za ”ospuoda”?»
Famoštar: «Al ima dobro glavo?»	|
Kmetica: «Dobro, dobro, čez tri stopnice je padu, pa se je ni razbiu».
«Al je rjes, de boš popiu še ’dno skljedico mljeka», reče teta svojemu nevuodu, ki je paršu h njej.
«Ne smijem, mati nejče».
Teta: «Nno, kakuò pa je j ala mati?»
Nevuod : «Jala je, de ne smijem tekaj jest, ku vi, kar pridite h nam.»
Mati : «Oj, Drejček, glej, kraj-šne bargeške imaš! Al si se vaju po travi?»
Drejček: «Vaju sem se po tajšni travi, katjero je že krava snje-dla».
Mati: «žvanič, kaj pa misliš, de ješ na prazen želuodac nezdrjelo jabuko?»
Žvanič : «Nič se ne buojte mati, saj ni več prazen, sem snjedu že štjeri jabuka».
Tako je bilo tudi v Italiji, kadar so šli naši ljudje kam delat. Samo za tri ali štiri otroke imamo nova šolska poslopja v dostih krajih : v Bregu, v Vilah, v Porcili ju, v Pedroži, v Podvratah in drugje. V Podbrdu v Terski dolini so zgradili velikansko stavbo, da bi služila otroškemu vrtcu, a na žalost je prazen, ker ni otrok, da bi ga obiskovali, ustvariti pogoje, da bi naši ljudje mogli živeti na domačih tleh.
TRI NESPAMETNE...
11 Jager išče in nič ni zgubil.
2) Mežnar z mušnico bere in nobeden mu ni dolžan.
3) Fajmošter drugim žene daje in sam jo nima.
gospodinj eJP
Katranast madež previdno namažemo s surovim maslom. Po dveh urah zbrišemo maslo s krpo, najboljša je iz mehkega sukna. Ostanke medeža odstranimo nato z bencinom.
Krvave medeže spravimo iz belih tkanin s 4% vodikovim preki-som. če ostanejo rumeni robovi, jih previdno odstranimo z oksal-no kislino.
Lake in oljnate barve iz tkanine najprej previdno izpraskamo, nato čistimo tkanino s terpentinom, nato s špiritom in nazadnje z bencinom.
V Z P E N J A Č A NA VIŠARJE
KAIALSKA DOLINI
1800 m nad morjem v ó minutah
Na posfajah v Ovčji vesi in Odhod iz postaje Ovčja ves Visarjih restavracija, topla in (780 m nad morjem), kamor	mrzla jedila, kavarna in
lahko dospele z avlobusom	buffet,
iz in v Trbiž vsakih pol ure.
F	U	N 1	V	1 A
M	0	NT	E	LUSSARI
VAL CANALE
a m. 1800 sul livello del mare in 6 minuti
Servizi alle due stazioni di Vaibruna e Lussari di ristorante, tavola calda e fredda, bar - buffet
Partenza dalla stazione di Vaibruna (m. 780 s/m) Servizio di autobus da e per Tarvisio ogni mezz’ ora
Naročite ga lahko pri naši redakciji.
Pravkar no Izdali v l, j u I» I ] a n i v zbirki KONDOR tretji ponatis nam priljubljenega romana
FRANCETA BEVKA:
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
Festa
del
Ancora una volta si celebra la festa più classica e più cara ai lavoratori di tutto il mondo : il PRIMO MAGGIO; e naturalmente essa è fortemente accettata e sentita anche tra i lavoratori e le lavoratrici, anzi tra il popolo tutto, della Slavia Friulana, terra tradizionalmente ispirata da principi e idee nuove, questi e quelli intesi a migliorare le sorti di ciascuno e di tutti; a far rispettare i più elementari diritti sul terreno economico, sociale, etnico e linguistico ; intesi, soprattutto, a tutelare ,con la pace, che è il bene supremo dell’umanità, la libertà e ad ispirare ai singoli ed ai popoli di ogni razza e di ogni credo politico e religioso, sentimenti di bontà, di altruismo e di fratellanza.
Lavoro
giacerà a intimidazioni o compromessi di sorta: abbiamo già, noi che sempre operiamo alla luce del sole, subito nel corso di tanti anni maldicenze, accuse di vario genere e perfino violenze, ma nulla ha potuto distoglierci dal nostro lavoro, e tanto meno intaccare la nostra dirittura morale e politica; e su questa strada, noi, per il bene e l’avvenire della nostra gente, cui di nuovo esprimiamo l’augurio di un «Primo Maggio» festoso e nel contempo meditativo perchè molte cose sono ancora da risolvere, continueremo a marciare iperterriti impegnando ogni nostra energia sorretti dal consenso generale e dalla fiducia che ne deriva dal nostro buon diritto.
Il nostro giornale invia un caloroso saluto a tutti i lavoratori ed in particolare a coloro che, costretti a cercar lavoro all'estero, non potranno festeggiare questa grande giornata assieme i loro familiari. L'augurio che noi facciamo, è che presto abbia a cancellarsi questa vergognosa piaga dal nostro Friuli e che lo sviluppo economico e sociale abbia ad assumere anche nella nostra Regione maggiore intensità, permettendo così alle nostre genti di poter operare per la trasformazione delle loro terre native e per dare ad esse un volto veramente moderno.
VACANZE IN MONTAGNA
Hotel “Dom pod Golico,,
PLANINA
Alt. 1000 m. s m da Jesenice (Slovenia Superiore) Km. 4; da Tarvisio (Val Canale) Km. 45.
Posizione incantevole posta alle falda del Monte Golica (Caravanche) nella suggestiva valle della Sava - Centro per magnifiche escursioni alpinistiche.
Pensione giornaliera 1000 -1200 lire.
I rapporti economici tra il Friuli e la Slovenia
La festa del «Primo Maggio» è nata nel lontano 1890, ed è nata per una sacrosanta protesta agli eccidi di Chicago — dove i lavoratori stavano reclamando per la prima volta, assieme a un onesto salario, la giornata delle otto ore — e di altre località; ed essa per decenni, e fino a ieri, si può dire, ha costituito più che la festa mondiale del lavoro, una giornata internazionale di lotta contro gli sfruttatori, contro coloro che volevano e vogliono mantenere in catene i lavoratori, contro coloro che si arricchiscono alle loro spalle e che non intendono per niente aggiornarsi ai tempi e riconoscere che tutti gli uomini sulla terra hanno gli stessi diritti e gli stessi doveri; e più diritti, semmai, ne hanno i lavoratori in quanto essi, con le loro mani e con il loro sudore creano tutti i beni necessari alla vita dello uomo ed al suo perpetuarsi: dal pane alla casa.
Fiera Internazionale „Alpe-Adria
//
stica prospettiva d’ingresso, dall’Ente fieristico « Gospodarsko Razstavišče », essa occupa un’area di ben 25.000 metri quadrati di cui 15.000 al coperto e 9.500 all’esterno.
Ciascun padiglione — e così dicasi di ogni reparto allestito all'aperto — è stato curato fin nei minimi particolari, e dal lato comodità e dal lato estetico, in modo che possa soddisfare appieno sia l’espositore più esigente che il visitatore più attento e delicato.
KRANJSKA GORA
Hotel ERIKA
A 900 mt. dal mare, cucina italiana. Pensioni da L. 1000 a 1500.
TARVISIO
Val Canale - mi. 750 s/m
Incantevole centro di villeggiatura.
Informazioni: Azienda Autonoma Soggiorno - Tarvisio - tel. 61135.
Una visione esterna dei padiglioni della Fiera. Nello sfondo il castello di Ljubljana, noto per
Ma son cose che si sanno, e se le ricordiamo lo facciamo per sentirsi più vicini, oltreché ai fratelli delle nostre valli, ai nostri fratelli lontani, sparsi in ogni parte del mondo e in particolare nel Belgio, interrati nelle viscere del sottosuolo e protesi in un diuturno e pericoloso sforzo per estrarre carbone e altri minerali, in Francia, Germania, Svizzera, Lussemburgo e negli altri continenti: A-frica (Saahara, Camerum), America e Australia.
E’ noto ormai a tutti, ma lo ripetiamo con una certa soddisfazione, che i rapporti economici tra il Friuli e la Slovenia, e quindi conseguentemente tra l’Italia e la Jugoslavia, paesi confinanti, sono soddisfacenti e che essi, tramite le Camere di Commercio di Udine, Gorizia e Trieste per l’Italia e quella di Lubiana per la Jugoslavia, vanno considerevolmente migliorando con beneficio di entrambi le parti; e fu in seguito a questa auspicata ripresa di rapporti economici che è stato anche possibile l’«Accordo di Udine». Per il piccolo traffico di frontiera che è stato salutato con gioia da tutte le popolazioni sia al di qua che al di là del confine. E sull’indicazione di questi avvenimenti di buon vicinato va ora inserendosi anche il settore culturale.
E lo facciamo anche per esprimere a cuore aperto il nostro vivo grazie e la nostra riconoscenza a quanti hanno sorretto — con la parola, il consiglio e l’incoraggiamento — ed aiutato e continuano, dimostrando con ciò che in essi l’amore per la loro terra è costante ed entusiasta, ad aiutarci ben sapendo che questa nostra e loro bandiera — unica a sventolare a simbolo e difesa del patrimonio storico e culturale di queste valli, le cui popolazioni attendono anco, ra di essere tutelate e aiutate a sufficienza e di essere poste su un piano di parità — non ammainerà ne ora ne mai; e tanto meno sog-
Ora, come già avvertito, a Lubiana, nel Palazzo delle Esposizioni (Gospodarko Razstavišče), tra pochi giorni, e precisamente ITI maggio corrente, verrà aperta la Prima Grande Fiera Campionaria della Slovenia, del Friuli e della Carinzia, fiera che rimarrà aperta al pubblico fino al giorno 20.
L’importante rassegna, ufficialmente denominata « Fiera Alpe-Adria », vede, in una parola, coronati gli sforzi di tre Paesi e precisamente Italia, Austria e Jugoslavia, i quali, anche perchè confinanti, intendono vieppiù rafforzare tra loro gli scambi di merci e in tal modo garantire la più stretta collaborazione economica.
avere lo scopo, e certamente lo ha, oltreché di far conoscere i prodotti dei rispettivi Paesi partecipanti, e per essi i singoli espositori, di costruire la pedana di lancio per rendere più agevoli e più rapidi gli scambi dei prodotti o merci di largo consumo come pure di materiale tecnico; e più che tutto tra le provincie di Udine, Gorizia e Trieste e le zone jugoslave in modo da poter integrare il fabbisogno dei rispettivi mercati.
La vicina Slovenia, per chi non lo sapesse, produce cuoio, legname, prodotti agricloi, manufatti artigianali, pesce conservato, bestiame da allevamento e da macello, carta da macero, mole per ruolini, acque minerali, conserve d’ogni specie, detersivi e altri prodotti di largo consumo, nonché pezzi utili lal’industria meccanica.
aver ospitato Silvio Pellico quan-venne trasferito
do dall’ Italia allo Spilberg.
RADOVLJICA
(Slovenia Superiore)
a 7 Km. da Bled - Graziosa cittadina di villeggiatura - Per informazioni: Società turistica (T.D.) - Radovljica.
BC KB
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE
S. p. A. - Capitale Sociale L. 600.000.000
TRŽAŠKA	KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI N. 10 - TRIESTE
INDIRIZZO TELEGRAFICO
TELEFON N. 38-101 /38-045 -
BRZOJAVNI NASLOV ,
BANKRED
La Jugoslavia, comunque, può esportare in Italia, nell’ambiro della Fiera di Lubiana, per oltre due miliardi di lire e in Austria per 30 milioni di scellini ; e in e-guale misura può assicurarsi merci dai due citati Paesi.
Specificatamente dal Friuli si può esportare in Jugoslavia, e più particolarmente nella vicina Slovenia, merci di vario tipo tra cui elettrodomestici, attrezzature per l’industria alberghiera, prodotti dell’industria meccanica di precisione, coltellerie, pantofole, prodotti chimici ed attrezzature ospedaliere.
vaš
čas
pridobi
vso
svojo vrednost !
venerdì
Wl I	industria
__'s. \/	orologerie speciali
e apparecchi IV''	elettromeccanici
Udine
UDINE
Via Chiusaforte l Tel M5SI 2	3
Quali risultati si attendono da questa attesa manifestazione fieristica internazionale che, ripetiamo, noi salutiamo anche come auspicio di continua convivenza pacifica tra vicini e di fraternità tra i popoli?
Innanzitutto la fiera dovrebbe
La sede della Fiera è ubicata nei pressi della stazione ferroviaria ; e ciò agevolerà alquanto i visitatori che senz’altro saranno numerosi.
Organizzata in ogni settore in maniera veramente diligente e razionale, e perciò encomiabile, a cominciare dall’invitante e arti-
A POMLADANSKI MEDNARODNI SEJEM OBMEJNIH POKRAJIN
A «ALPE-ADRIA
■A
99
FIERA INTERNAZIONALE DELLE PROVINCIE Dl CONFINE
LJUBLJANA: 11-20-V- 1962 ; Eti ££
,
Casette prefabbricate d’importazione dalla Jugoslavia
DITTA PIERO CIMENTI
Via Vtnzone, 29	-	UDINE	- Telefono 5.38.38
A richiesta si inviano depliants