AÑO (LETO) XXIII. (17) No. (štev.) 31
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 30. julija 1964
.'•s'T^.îfcar
SANKCIJE PROTI CASTRE
Po petdnevnem, zasedanju v Wa-shingtonu je Medameriška organizacija preteklo soboto s 15 proti 4 glasovom izglasovala gospodarske in politične sankcije proti Castrovemu režimu na 'Kubi.
Za sankcije je bila potrebna dvetre-tjinska večina članic, t. j. 13 glasov. Vseh članic je po 20. Bolivija je v zadnjem trenutku gldsovala proti sankcijam, čeprav je prej izjavila, da se bo glasovanja vzdržala. Proti sankcijam so glasovale tudi Meksiko, Uruguay in Chile. Venezuela ni smela glasovati, ker je bila država, ki je zahtevala obsodbo Castrovega režima, potem ko je odkrila, na svoji morski obali skrivno skladišče kubanskega orožja za venezuelske komunistične teroriste.
Akcija je bila izvedena na podlagi določil Medameriške obrambne organizacije dve leti potem, ko je ista organizacija izglasovala izključitev Kube iz članstva. Prav tako je na dan podpisa sankcij, v nedeljo, 26. t. m., minilo enajst let, odkar je Castro prvič kot gverilec napadal režim diktatorja Batiste.
Sankcije, za katere so najprej glasovali posamič in potem za celoto, določajo: 1. Članice Medameriške organizacije morajo ukiniti vse trgovanje s Castrovim režimom, razen pošiljk hrane, zdravil in zdravniških aparatov; 2. Članice morajo prenehati s pomorskimi in letalskimi zvezami z otokom, razen s prevozi, ki imajo humanitarni značaj;
3.	Vlade ameriških republik ne smejo vzdrževati diplomatskih stikov s Kubo.
Sankcije vežejo vse članice Medameriške organizacije, niso pa določili datuma, kdaj jih morajo posamezne države začeti izvajati.
Ministri so sprejeli tudi severnoameriški predlog, naj članice skupno izvajajo suhozemsko, pomorsko in zračno kontrolo nad obalnimi in teritorialnimi mejami in druge ukrepe, s katerimi naj bi preprečili gibanje pre-
Komunistična konferenca v Varšavi
V torek, 21. t. m., se je v Varšavi začela konferenca med štirimi komunističnimi diktatorji. Hruščov je priletel v Varšavo pod pretvezo, da bo prisostvoval ^slovesnostim 20. obletnice komunističnega suženjstva Poljske, Gomulki pa je dal ukaz, naj povabi v poljsko prestolnico še češkega kom. diktatorja Novotnyja in zahodnonemškega oprodo Kremlja Ulbrichta.
Vsi štirje, Hruščov, Gomulka, Novotny in Ulbricht so prisostvovali paradi poljske vojske, ki je zopet prva po petih letih, nakar so se zaprli v sejno dvorano in razpravljali predvsem o sporu s Kitajsko in o težavah, v katerih se nahaja sovjetski blok zaradi vedno večjega notranjega razkroja. Na programu so imeli razgovor o naraščajoči moči Zahodne Nemčije in o ukrepih, ki naj bi jih podvzeli, da ne bi Zahodna Nemčija nekega dne pregazila Vzhodne in si jo priključila.
vratnih elementov in orožja po latinski Ameriki.
V skupno resolucijo so vključili tudi opozorilo Kubi, da bo lahko zaradi bodočega napada na katero koli ameriško republiko, podobnega napadom na Venezuelo, vsaka ameriška republika z orožjem napadla Kubo.
Sankcijo o ukinitvi prevoznih zvez s Kubo so v zadnjem trenutku omilili v toliko, da so obdržali trikrat tedenske zveze med Havano in Meksiko, da bo omogočen morebitnim ubežnikom odhod s Kube.
Štiri ameriške države, ki so glasovale proti sankcijam, še vedno vzdržujejo diplomatske stike v Kubo. Sedaj so postavljene pred izbiro, ali da se podredijo sklepom konference ali pa da izstopijo iz medameriškega sistema.
Opazovalci menijo, da bosta Bolivija in Uruguay prekinila stike, medtem ko Chile in Meksiko tega ne nameravata storiti.
Castro je silovito napadel sklepe konference in poudaril, da bo odslej naprej še bolj podpiral komunistične gverilce , in teroriste v latinski Ameriki. Medameriško organizacijo je označil za „kolonialno ministrstvo ZDA“. Sovjetska agencija Tass pa je zapisala, da so sklepi konference „nevaren precedent“1 in da pomeni „26. julij (dan podpisa sankcij) črn dan za Medameriško organizacijo“. .
Komentarji severno in latinskoameriškega časopisja se, strinjajo v trditvi, da sankcije ne bodo mnogo škodile Kubi, če jih članice ne .bodo vse in strikt-rio izvajale, še manj pa, če ostalega svobodnega sveta ne bo mogoče pridobiti za prekinitev trgovskih stikov s Havano.
Vsekakor pa so bili rezultati te konference za ameriški kontinent velik korak naprej v obsodbi, ne samo moralni temveč tudi materialni komunizma na Kubi in kjer koli na svetu.
Glede spora s Kitajsko zahodnjaki menijo, da razen besedne kritike pekinškega režima Hruščov drugega ne bo mogel napraviti niti se mu verjetno ne bo posrečilo, kljub sodelovanju ostalih satelitov, prisiliti rdečo Kitajsko, da bi se udeležila komunistične vrhunske konference, na kateri bi razpravljali skupno in morebiti rešili ta spor. Hruščov je že zagrozil Kitajski, da če se take konference ne bo udeležila, da jo bo izključil iz komunističnega bloka, toda iz Pekinga na to njegovo grožnjo ni prišel niti odmev.
Gomulka po nasvetu Hruščova Romunije ni povabil v Varšavo, ker da se je ta država začela izmotavati iz sovjetskega gospodarskega objema in se obračati na Zahod. Prav tako si je bukareška komunistična vlada privoščila, da je poslala v Moskvo zahtevo po ponovni odstopitvi Besarabije in Bukovine Romuniji. Ti dve po-
Ob 50-letnici prve svetovne vojne
Velikih dogodkov, ki so pomenili začetek nove zgodovinske dobe za Evropo in za ves svet, je v' zgodovini človeštva več.
Človeška zgodovina se je v vseh dobah prerivala skozi nihanja padcev in dvigov. Nastajali in izginjali so politični in gospodarski imperiji. Pojavili sc se sistemi, zgrajeni na napačni osnovi, da je človek po naravi dober, da mu Boga ni treba. Tvar je postala božanstvo, materializem je poskušal zadušiti duhovnost. Narodi so se začeli prebujati in zahtevati pravico. Klic po svobodi je postajal vedno močnejši, pritisk zato vedno hujši.
Devetnajsto stoletje se je v takem vzdušju prevalilo v dvajseto. V srednji Evropi sta gospodarili velesili Nemčija in Avstro-Ogrska. Pritisk nemštva na slovanski Balkan je postajal vedno hujši. Pot na Egejsko morje in zvezo z zavezniško Turčijo, je zapirala majhna Srbija s komaj 3,058.000 prebivalci. Po vključitvi Bosne in Hercegovine v monarhijo, se je Dunaju in Budimpešti zahotelo še dalje na jug.
V	Sarajevu so, v vrenju južnoslovanskih narodov, ki so se hoteli otresti večstoletnega avstroogrskega jarma, 28. junija 1914 odjeknili streli člana Srbske odbrane, pod katerimi je padel smrtno zadet avstroogrski prestolonaslednik .Franc Ferdinand. Z Dunaja je sledil Srbiji ultimat, ki pa ga je ta državica sprejela. Toda ker Dunaj ni hotel diplomatskih zmag, temveč uničenje Srbije kot balkanske države, je sovraštvo premagalo razum in mesec dni kasneje, 28. julija 1914, je velesila Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno.
Evropa je bila takrat že razdeljena na dva tabora. Tkzv. centralne sile so bile Nemčija, Avstro-Ogrska, katerima sta se pridružili Bolgarija in Turčija, proti njim pa se je obrnila vsa ostala Evropa s Francijo, Anglijo in carsko Rusijo na čelu.
Avstroogrski vojni napovedi Srbiji so sledile, kakor po traku, vojne napovedi: leta 1914 med centralnimi silami in Rusijo, Francijo, Belgijo, Anglijo, Črno goro in Japonsko; leta 1915 med centralnimi silami in Italijo ter San Marino in leta 1916 med centr. silami in Portugalsko, Romunijo in Grčijo.
Vsa Evropa je bila tako v ognju, razen šestih držav, ki so ostale nevtralne: tradicionalna Švica, Norveška, švedska, Nizozemska, Albanija in Španija. Finski, Estonski, Latviji in Litvi je takrat gospodovala Rusija, prav tako Poljski, Belorusiji in Ukrajini, Avstro-Ogrska pa češki in Slovaški, Sloveniji in Hrvaški.
Preobrat v vojni je povzročila vojna napoved ZDA Nemčiji, 6. aprila 1917. Tej so sledile srednje in južnoameriške države, v Afriki pa Liberija, v Aziji Siam in Kitajska.
Ob koncu vojne je bil položaj tak, da se je proti štirim centralnim silam borilo ali jim napovedalo vojno, odn. z njimi prekinilo diplomatske stike 27 držav.
Vojna je bila svetovna in je tudi imela svetovne posledice. Najmodernejša tehnika takratne dobe je bila v službi vojnih naporov obeh strani, vojna propaganda in špijonaža sta bili razviti do viška, uporabili so strupene pline in pojavili so se prvi tanki na suhem in prva bojna letala na evropskem nebu. Pod morsko gladino so švigale prve podmornice. Večinoma pa je vojna potekala v nepregledno dolgih strelskih jarkih, se bila na nož in bajonet, bila je pravo mesarsko klanje med ljudmi. Na evropskih.bojiščih je pustilo svoja življenja 8,5 milijonov vojakov, ranjenih je bilo 14 milijonov, ujetih pa nad 6 milijonov. Civilno prebivalstvo je trpelo silovito pomanjkanje.
Sredi strahot, kakršnih civilizirani svet do takrat še ni doživel, je vladal katoliški Cerkvi papež Benedikt XV. Tri njegove okrožnice so se direktno tikale vojnih grozot: 1. novembra 1914 Ad Beatissimi, 28. julija 1915 Allorché Fummo in 1. avgusta 1917 Dés le Début.
V	Ad Beatissimi je Benedikt XV takoj na začetku vojne pozval na mir, toda brez uspeha.
V	Allorche Fummo, izdani sredi najhujše bojne vihre, Benedikt XV. popisuje trpljenje evropskih narodov: „...V
božjem imenu... rotimo vas..., da končno prenehate s tem strašnim klanjem, ki že več kot leto dni dela sramoto Evropi. Kri bratov teče po suhem in po morju. Najlepše pokrajine Evrope, tega vrta sveta, so posejane s trupli in ruševinami: .tam, kjer je še pred kratkim cvetela industrija in so se širila obdelana polja, sedaj grmijo topovi ter njihova razdiralna sila ne prizanaša ne vasem ne mestom, marveč povsod seje zmešnjavo in smrt.. . Prenehajte z medsebojnim uničevanjem; zapomnite si, da narodi ne umrjejo; ponižani in zatrti se pod jarmom, naloženim nanje, pripravljajo za nove boje... Ravnotežje sveta in napredek ter zagotovljen mir temeljijo na medsebojni naklonjenosti in spoštovanju pravic in dostojanstva drugih..
S tretjo okrožnico, Dés le Début, pa je Benedikt XV. že podal konkretne predloge za pomirjenje in ureditev sveta po vojni: „...Prva, najosnovnejša točka mora biti, da mora moralna sila pravičnosti nadomestiti materialno silo orožja; tej mora slediti pravičen sporazum o istočasni in medsebojni razorožitvi, v skladu s pravili in garancijami, sklenjenimi vzporedno, v toliki meri, da bo zaščiteno vzdrževanje javnega reda vsake države; namesto voj-
ske pa je treba ustanoviti organizacijo z mirovnimi funkcijami, oboroženo s s sankcijami, ki jih lahko podvzame proti državi, ki ne bi hotela predložiti mednarodnih problemov njeni razsodbi ali sprejeti njenega sklepa... Toda teh mirovnih sklepov ni mogoče doseči brez medsebojnega odstopa sedaj zasedenih ozemelj.. . Isti duh enakosti in pravičnosti mora voditi proučevanje ostalih ozemeljskih in političnih vprašanj in zlasti tistih, ki tičejo Armenije, balkanskih držav ter področij, ki tvorijo bivšo kraljevino Poljsko... Takšni so glavni temelji, na katerih mora biti, tako mislimo, zgrajena bodoča reorganizacija narodov.. .“
Po vojni je bil Benedikt XV. izločen iz sodelovanja pri mirovnih pogodbah, na podlagi tajnega določila Londonskega sporazuma, sklenjenega leta 1915 med zavezniki in Italijo, pred vstopom Italije v vojno.
Pol stoletja je minilo od začetka prve svetovne vojne. Dolga doba za posameznika, toda kratka za zgodovino. Pred petdesetimi leti se je svet začel spreminjati, prestopa se še vedno čez nov prag zgodovine. Veliki drami, ki se je začela odigravati pred petdesetimi leti, še danes ni konca.
krajini si je ZSSR prisvojila po drugi svetovni vojni. Gomulka tudi ni smel povabiti bolgarskih in madžarskih komunistov, ker bi lahko delali težave glede napadov na Zahodno Nemčijo in ZDA, na državi, s katerimi se vsi ti sateliti trudijo dobiti čim boljše trgovinske odnose, ker jim sovjetsko gospodarstvo ne more nuditi razvoja. Tito v
Goldwaterjev
Po zmagi na kongresu republikanske stranke za predsedniškega kandidata se je ameriški senator Goldwater sestal s predsednikom Johnsonom ter z njim razpravljal o problemu novega ameriškega zakona o pravicah črncev. Gold-water je predlagal Johsonu, da problema tega zakona ne bosta ne on niti ne' bodoči predsedniški kandidat demokratske stranke, ki bo verjetno Johnson, izrabljala v bližajoči se volilni kampanji.
Svetovno časopisje je prenehalo komentirati o Goldwaterju in njegovem volilnem programu prav tako iznenada, kakor je iznenada zagnalo krik in vik proti njemu, ko je postal republikanski predsedniški kandidat. Tu in tam se z njegovo osebo bavijo posamezne politične revije ter objavljajo izvlečke iz njegovih izjav in govorov v ameriškem kongresu ter iz njegove knjige The conscience of a conservative, v kateri
Varšavo ni bil povabljen, ker se je s Hruščovom pogovoril o zadevah, o katerih sedaj razpravljajo, že, ko je bil na kratkem sestanku z njim po svojem odhodu iz Finske.
Po dvodnevni konferenci so komunistični diktatorji odšli iz Varšave v svoje države.
pogled na svet
Goldwater podaja svoj pogled na svet. Zaradi aktualnosti ponatiskujemo v prevodu najznačilnejši odstavek iz te knjige našim bralcem:
„Božji in naravni zakoni nimajo datuma. Načela, na katerih sloni konservativna politika, so nastali v procesu, ki nima nobene zveze s socialno, gospodarsko in politično dejavnostjo, ki se spreminja iz desetletja v desetletje in iz stoletja v stoletje. Ta načela izhajajo iz narave človeka in iz resnic, ki jih je razodel Bog o svojem stvarstvu. Okoliščine se spreminjajo. Prav tako se spreminjajo problemi, ki jih oblikujejo okoliščine. Toda načela, ki predstavljajo rešitev problemov, se ne spreminjajo. Konservativni pogled na svet ni nič več in nič manj, kakor poskus uporabljati modrost in izkušnjo in razodete resnice preteklosti za reševanje današnjih problemov.. .“
IZ TEDNA
Brazilski državni kongres je z veliko večino sprejel vrsto ustavnih sprememb. Med njimi tudi tisto, proti kateri je bil predsednik Humberto Gástelo Branco, in s katero mu je sedaj podaljšana predsedniška doba do marca meseca 1967. Kot znano je predsednik Gástelo Branco ponovno zatrjeval, da hoče izročiti predsedstvo brazilske republike svojemu nasledniku dne 3. de-sembra 1965, t. j. tistega dne, ko bi potekla predsedniška doba odstavljenemu predsedniku Goulartu. Ostale ustavne spremembe določajo, da bodo novega predsednika volili z absolutno večino v drž. kongresu, da smejo biti izvoljeni tudi častniki in podčastniki, ki pa v slučaju izvolitve ne bodo smeli izvrševati vojaške službe. Volilno pravico so dobili tudi nepismeni in sicer samo za občinske volitve. Sprejete ustavne spremembe o predložitvi volitev ter o voli-tvi predsednika z absolutno večino v drž. kongresu predstavlja hud udarec za guvernerja države Guanabara La-cerdo, predsedniškega kandidata za prihodnje volitve, kajti z njimi se je verjetnost njegove - izvolitve v novih okol-nostih zelo zmanjšala. Lacerda je poslance socialdemokratske stranke in demokratske zveze napadel z očitkom, da so z izglasovanimi ustavnimi spremembami razbili revolucijo. Brazilski drž. kongres je tudi z ogromno večino zavrnil predlog nekega poslanca, naj bi ustavo spremenili v tem smislu, da bi bila dovoljena ločitev zakona. Za tako spremembo je glasovalo samo 38 poslancev, proti pa 208.
V	Čilu je 21. julija potekel rok za vlaganje list s predsedniškimi kandidati. Državnim volilnim oblastem so bili do tega dne prijavljeni naslednji kandidati: kršč. demokrat Eduardo Frei, radikal Julio Duran in filokomunist Salvador Allende. Volitve bodo 4. septembra.
V	Severni Ameriki jg prišlo znova na več mestih do težkih izgredov črncev. Zlasti hudi so bili v mestu Rochester v državi New York in v newyor-škem črnskem mestnem predelu Harlem. V mestu Rochester je pri izgredih sodelovalo okoli 2000 črncev, ki so napadli tudi policijo. V Harlemu je policija zaprla komunističnega propagandista črnca, ki je ostale črnce hujskal k izgredom.
U Thant, glavni tajnik OZN, je imel v Londonu več razgovorov s predsednikom britanske vlade Home-om ter zunanjim ministrom Butlerjem. Nanašali so se zlasti na položaj na otoku Cipru, ki postaja vedno težj-i, zaradi dovažanja orožja na otok tako iz Grčije, kakor iz Turčije. Iz Londona je U Thant odšel v Pariz, kjer je z De Gaullom razpravljal o položaju na Daljnem Vzhodu. Kot znano De Gaulle zagovarja stališče, da je mogoče rešiti sedanji nemirni položaj v tem delu sveta samo z nevtralizacijo tamošnjih držav. Takega
¥ TEDEN
mnenja je tudi glav. tajnik ZN U Thant. To je potrdil v Rangunu, kamor je prišel prvič po izvolitvi za glavnega tajnika ZN, ko je dejal, da je mogoče rešiti vietnamski problem samo s političnimi in diplomatskimi akcijami, ne pa z vojaškimi. Istočasno pa je predsednik južnovietnamske vlade gen- Nghu-yen Khanh poslal prošnjo vladam 34 držav, naj mu nujno pošljejo pomoč za uspešno nastopanje proti komunistični .napadalnosti.
Aldo Moro je po 27 dneh politične krize sestavil novo italijansko vlado. Njen sestav je skoro isti, kot je bil njegove prve vlade. Manjše spremembe so napravili samo krščanski demokrati in Nennijevi socialisti. Vlada pa ne bo imela lahkega stališča. Proti njej se javljajo namreč že glasovi, še predno je pred poslansko zbornico in senatom objavila svoj delovni program. Tako je prvak desnega krila krščanske demokracije biv. predsednik Mario Scelba v članku zapisal, da bo treba v tej vladi razčistiti še marsikatero vprašanje; biv. krščansko-demokratski predsednik Fan-fani, ki izgleda ne more preboleti, da ni več on predsednik sredinsko-levičar-ske vlade, je pa napovedal, da bo na prihodnjem kongresu kraščansko-demo-kratske stranke glasoval proti Aldu Moroju. S to svojo izjavo je izzval Sa-ragata, predsednika social-demokratske stranke, ki v Morojevi vladi zavzema položaj zunanjega ministra, da je silovito napadel Fanfanija. Pa tudi Nenni nima lahkega stališča. V svoji stranki mora namreč še vedno prepričevati svo je ljudi, da s sodelovanjem s krščan-J skimi demokrati ni izdal programa, s katerim je 17 let nastopal v opoziciji. iNenni je v javni izjavi naglasil, da je v Italiji pod sedanjimi okolnostmi mogoča samo vlada sredine in levice.
José Maria Gill, prvak krščansko-! demokratskega gibanja v Španiji, se je ; po dveletnem življenju v emigraciji vr-( nil iz Rima v Madrid. Po pristanku letala je policija Gilla odvedla na sedemurno zasliševanje, nato so ga pa izpustili na svobodo. Kot znano se je José Maria Gill pred dvema letoma udeležil kongresa evropskega gibanja v Muench-nu, na katerem so nekateri govorniki ostro napadali Francovo vlado v Španiji. Zaradi udeležbe na tem kongresu je bil Gill tudi izgnan iz Španije.
V	Kairu je Naser priredil po končani konferenci predsednikov afriških držav veliko vojaško parado, na kateri je pokazal tudi moderno sovjetsko raketno orožje, s katerim je oborožena egiptovska vojska.
V	Sovjetski zvezi so v začetku letošnjega leta poslali na prisilno delo v gubernijo Arhangelsk 24-letnega sovjetskega pesnika Jožefa Brodskyja. Na to kazen so ga obsodili kot „z^jedalca človeške družbe“, ker^si ni hotel z ročnim delom služiti vsakdanji kruh.
t'
Buenos Aires, 30. julija 1964
Stroji 2
S Y O B O DMA 8LOTO U1
Slovenski romarji pri LuršUi Materi božji
Med številnimi romarji iz vseh delov sveta Šti Bili letos znova v Lurdu tudi Slovenci. K Lurški Materi božji so poromali v dneli od 10. do 1Š. julija Slovenci iz Tržaškega, Goriškega, Slovenskega Korotana ter iz zahodnega dela Evrope. Je to že drugo njihovo romanje po vojni. Prvo je bilo leta 1958 pod vodstvom škofa dr. Rožmajia. V Lurd so se pripeljali s posebnim vlakom, ki ga je dala na razpolago francoska železniška družba. Italijanska se je namreč izgovarjala, da nima razpoložljivih vagonov. V Trstu italijanski narodni pre-napeteži tudi niso dovolili, da bi bili romarji na okna nalepili napise „Slovenci a Lourdes“. To so lahko storili šele med vožnjo po zgornji Italiji. V Tržiču je romarski vlak sprejel še slovenski skupini iz slov. dela Koroške (133) pod vodstvom dr. Janeza Polanca ter goriško skupino pod vodstvom g. Jožeta Juraka in p. Fidelisa Kramerja (140) romarjev. Romarski vlak je odpeljal od Tržiča 700 romarjev. V Milanu so se jim pridružili še pavlinci, ki ;so vse romanje organizirali. Na naslednjih postankih vlaka se je pridružilo še nekaj Slovencev. Glavno vodstvo romanja so tvorili dr. Stanko Janežič, Franc Štuhec ter Stanko Zorko iz Trsta, za skupino romarjev, ki je odšla iz Lurda še v Španijo, je bil odgovoren Jože Jurak. Za duhovno vodstvo za romarje sta skrbela gg. Jože Jurak in dr. Janez Polanc.
Ob prihodu v Lurd je slovenske romarje pozdravil direktor slov. dušnega pastirstva v Franciji g. Nace Čretnik s Stankom Kavalarjem, slov. dušnim pastirjem v Sev. Franciji ter dr. Felcem, ki je pripeljal romarje iz Stuttgarta, Romarska skupina se je tako povečala na 800.
Dne 14. julija, na francoski narodni praznik, je lurški škof msgr. Theas na trgu pred kipom Brezmadežne blago slovil novo slovensko romarsko zastavi, ki ima na eni strani podobo Matere božje z napisom „Sveta božja Porodnica — bodi nam pomočnica“. Slika je delo akad. slikarja Toneta Kralja, na drugi strani je pa slika slovanskih blagovestnikov z napisom „Sv. Ciril in Metod — varujta naš rod“. Lurškega ško-ba je ob prihodu med slovenske romarje pozdravil Rev. Nace Čretnik. Po blagoslovitvi zastave so slovenski romarji z odšli v sprevodu v baziliko.
V naslednjih dneh so imeli slovenski romarji v Lurdu vrsto svojih romarskih pobožnosti. Med drugim je imel zanje Mašo po vzhodnem obredu g. dr. Stanko Janežič ob asistenci dr. Kosmača in Markuža. Udeleževali so se pa tudi splošnih romarskih pobožnosti, ki so bile tiste dni pri Mariji V Lurdu. Poleg izletov v lurško okolico so imeli tudi skupni sestanek za medsebojno spoznavanje. Na njem je sporočila pozdrave Slovencev iz Goriške gdč. Ljubka Šorli, iz Koroške g. dr. Polanec, g. Stanko Kavalar pa v imenu slovenskih izseljencev iz Francije.
¡Slovenski romarji so s svojimi nastopi in mogočnim prepevanjem sloven-
pozornost. Na vse so napravili najlepši vtis. O tepi priča pokornost, katero jim je posvetil liirški list „Lourdes Eclair“, v številki z dne 15. julija t. 1. Ta list ima namreč pp prvi strani zgoraj velik napis „Slovensko romanje“. Pod njim
sta bili objavljeni sliki z nove slov. romarske zastave, Na levi strani slika sv. Cirila in Metoda, na desni pa slika Matere božje. Med obema je slika z blagoslovitve nove slov. romarske zastave.
Pod temi slikami je v štirih stolpcih objavljena v slovenskem jeziku naslednja
MOLITEV, PROŠNJA IN ZAOBLJUBA
„Marija skoz življenje voditi srečno znaš“ pojemo doma in v tujem svetu, posebno pa v Marijinem mestu Lurdu. Iz vseh krajev smo prihiteli: Iz Trsta in Gorice ter slovenskega Korotana, izseljenci iz Pariza, iz rudnikov v severni Franciji, iz tovarn v Stuttgartu. Prihiteli smo k svoji Mariji.
Toda nismo prihiteli ne sami, ne praznih rok. V duhu so z nami vsi rojaki, s sabo smo prinesli zahvalo, tegobe, molitve, bremena in grehe slovenskih fara, trpljenje, krivice in upe slovenskega naroda.
Mati! Ne žabi ljudstva, ki se z ljubeznijo in zaupanjem k Tebi zateka pri Gospe Sveti, na Svetih Višarjah, na Brezjah in na vseh drugih romarskih potih, nagosto posejanih'po vsej slovenski zemlji.
Naj se ob Tvojem materinskem srcu oddahnejo srca Tvojih otrok, naj ob Tebi, ki greh Te nobeden ni skazil, mi sami postanemo sveti, brez greha!
Mnogim med nami se kolena krivijo, ker trpljenje, bremena, krivice presegajo meje. Ti, ki si via Golgoti stala, ko je na lesu umiral Tvoj sin, daj nam pogUma, da bomo tudi mi — vsak zase, vsi skupaj — hrabro in vdano nosili svoja bremena, nam pomagaj, da bomo razumeli, da je veliki petek trpljenja zagotovilo zmage!
Tudi med nami poljg dozorevajo, mogla bi dati obilo sadov, a delavcev manjka. Zato Ti, Marija, varuj slovenske duhovne pastirje, Ti, Marija poskrbi, da Slovencem nikdar in nikjer ne bo manjkalo svetih duhovnikov.
Mati, nam daj poguma, Tvojim otrokom, bratom slovenske krvi, ki so Tvojega Sina ali zapustili ali ga pa sploh ne poznajo, pa milost izprosi, da bodo eni in drugi sprejeli betlehemsko blagovest!
In ko bomo v par dneh odhajali na svoje domove, se moramo vrniti polni dobrote, polni svetosti, polni zaupanja, polni poguma, saj bomo s sabo nosili Kristusa, Tvojega Sina, saj bo Tvoja materinska ljubezen ogrevala srca Tvojih otrok. Da bomo tako kos izpolniti svoje poslanstvo v Cerkvi, za katero Te ob vesoljnem cerkvenem zboru prav posebej prosimo, za njo in za vse, katere je Tvoj Sin izbral, da jo vodijo.
Ko smo prihajali, nas je objel Tvoj mehki pogled; ko bomo odhajali, bomo odhajali v zavesti, da nas spremlja Tvoj materinski blagoslov.
Isti mehki materinski pogled nas bo sprejemal, ko bomo na slovenskih tleh poklekali pred Tvojo podobo, v preprostih domovih in Tvojih cerkvah.
Zato bomo vedno z lahnim korakom, s pogumom stopali po Tvoji poti, pa naj bo posuta z veseljem ali trpljenjem. S pogulmom bo slovenski narod pod Tvojim materinskim vodstvom sam tkal svojo usodo, pri tem ga bo bodrila zavest, da si Ti, Marija, Mati nas vseh in da smo Slovenci Tvoji otroci.
Tvoji slovenski romarji.“ mi se je močno razširilo češčenje Ma-
Iz življenja In dogajanja v Argentini
Prvotno je bilo za to slovesno izpoved slovenskih romarjev sestavljeno drugačno besedilo s šumniki. Ko je pa bilo ugotovljeno, da tiskarna ne razpolaga s takimi črkami, je bilo treba napraviti novo besedilo in sicer tako, v katerih ni šumnikov. Zato je pod gornjim besedilom v omenjenem francoskem listu še naslednji pripis: „Slovenski besedniki se bodo morda spogledovali, v kaki obliki smo Ti povedali, kar nosimo v svojih srcih. Nas slovenskih romarjev v Lurdu pa ni sram, ker smo morali v naglici s samimi „c, s, z“ brez kljukic povedati, kar smo hoteli povedati.
Pod besedilom gornje izpovedi slovenskih romarjev je v širini cele strani objavljena 10 cm visoka skupinska slika slovenskih romarjev pred vhodom v baziliko Lurške Matere božje.
Isti list je na tretji strani objavil tudi daljši članek, v katerem je svojim bralcem zelo lepo predstavil Slovence in njihovo domovino, povedal kdaj so sprejeli krščanstvo, prikazal med njimi delovanje svetih bratov Cirila in Me-
občudovanje in priznanje, zlasti goveje živine in konj. Sledile so vaje S konji, ki so jih izvajali častniki argentinske vojaške šole, ki bodo nastopili tudi na prihodnji olimpiadi v Toki ju. Lepemu nastopu se ljudje niso mogli načuditi. Otvoritveno slavnost so zaključili gauči iz Guemesa s svojimi konji in tradicionalnimi oblačili kmetskega ljudstva v provinci Salta.
Po tvoritvi XXII. razstave čistokrvne živine se je na razstavnem prostoru začela tudi prodaja compeonov čistokrvne živine. Že v prejšnjih letih so cene zanjo dosegle izredno visoke zneske. Letos so bili še višji. Saj so n. pr. dva odbrana čistokrvna plemenjaka prodali vsakega za 9 milijonov pesov, ovna pasme Merino Argentina pa za
3,400.000	pesov.
Odkritje arzenala kom. teroristov
V središču Buenos Airesa, v mestnem delu, v katerem žive „boljši in premožnejši“ sloji, je dne 21. julija prišlo v enem od tamošnjih hotelov ob 15.25 minut do strahovite eksplozije, ki je šestnadstropni hotel od tal do vrha prerezala na dvoje. Pod razvalinami je našlo smrt 12 ljudi. Prvotno so mislili, da je do eksplozije prišlo zaradi uhajanja plina, toda med razkopavanjem ruševin in iskanjem ponesrečencev je prišlo do nove eksplozije. To je gasilce in ostalo tehnično osebje za razkopa-vaje ruševin opozorilo, da je skrajna previdnost na mestu, ker je bila to eksplozija bombe, ne pa plina. In res so kmalu pod ruševinami naleteli na pravi arzenal. Odkrili so razne bombe, granate, puške, revolverje in protitankovsko municijo, poleg tega radio aparate za oddajanje in razno komunistično literaturo.
Ob tem važnem odkritju so državne oblasti uvedle najstrožjo preiskavo. Policija, vojska in orožništvo, kajti jasno
XXII. mednarodna razstava» plemenske živine
Odprli so jo v soboto dne 25. julija.
Navzoči so bili poleg predsednika republike dr. Ilije predstavniki argentinskega političnega in gospodarskega življenja, najvišjih državnih civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti ter množice ljudstva iz prestolnice in provinc. Mednarodna razstava čistokrvne plemenske živine je namreč vsako leto največja in najpomembnejša argentinska gospodarska manifestacija. Pa ne samo gospodarska: to je tudi revija vsega, kar premore lepega argentinska družba. Zato so Argentinci na to razstavo zelo ponosni.
Že davno pred napovedano uro za začetek slavnosti na ogromnem gospodarskem razstavišču Argentinske kmetijske družbe v Palermu v Buenos Airesu, je bilo v tem mestnem delu po vseh ulicah toliko ljudi, da so prometni stražniki komaj vzdrževali red in poskrbeli za nemoten dohod avtomobilov z odličnimi osebnostmi! Vse je hotelo na razstavo, toda mesta na njej ni bilo več nobenega.
Predsednik republike dr. lilija se je pripeljal na razstavo v spremstvu drž. tajnika za kmetijstvo in živinorejo ing.
Walterja Kuglerja. Vojaška godba je zaigrala koračnico Aurora, San Martinovi grenadirji so med tem dvigali narodno zastavo na drog, istočasno so nad prostranim razstaviščem spustili v zrak jato golobov, ki so krožili nad njim, ko je vojaška godba igrala narodno himno.
Sledila je baletna točka Nebo domovine.
Plesalci in plesalke so jo izvajali v narodnih nošah. Zatem sta bila govora predsednika Kmetijske družbe Faustina A. Fana in drž. tajnika za kmet. in živinorejo ing. Walterja Kuglerja. Prvi je v izbranih besedah poveličeval svobodo in privatno iniciativo in zavračal
absolutistični ter socializirajoči državni jg bi]o> da gQ kom. terorjsti imeli v kolektivizem, predstavnik vlade je pa omen;jenem hoteiu v prvem nadstropju
skih Marijinih pesmi vzbujali splošno toda ter slovenskih škofov, pod kateri-
tere božje, kateri so Slovenci postavili nad 500 cerkva. Omenja tudi nesrečo, ki je zadela Slovence med drugo svetovno vojno, ki so jo še povečali komunisti s svojo revolucijo in svojimi zločini. Prav tako navaja pokolj 12.000 slov. protikomunističnih borcev in trpljenje Slovencev pod komunisti po ječah, koncentracijskih taboriščih in na prisilnem delu. Enako omenja slovenske izseljence po svetu, ki so tako, kakor narod v domovini, ohranili zvestobo nebeški Materi.
Iz Lurda je skupina slovenskih romarjev pod vodstvom g. Juraka odšla na romanje še v Marijino svetišče na Montserrat v Španijo. Vsi romarji so se zopet dobili na postaji Narbonna ter se z romarskim vlakom vrnili na Goriško in Primorsko.
Pred tem Mogočnih! roManjem zamejskih Slovencev ter slovenskih izseljencev in emigrantov iz raznih evropskih držav je bilo dne 10. in 11. junija na romanju v Lurdu tudi 53 duhovnikov iz Slovenije, članov Ciril Metodovega društva. O tem romanju je tudi
izražal veselje nad tako mogočno gospodarsko prireditvijo in napovedal ukrepe, ki jih bo treba podvzeti za še večjo tehnifikacijo kmetijstva. V imenu predsednika republike je proglasil, da je XXII. mednarodna razstava čistokrvne plemenske živine v Argentini odprta.
Sledila je točka, ki je vsako leto najbolj zanimiva. Nastop in sprevod od mednarodne strokovne komisije odbranih bikov, ki so bili proglašeni za „cam-peone“ posameznih pasem. Vrsto prelepih odbrancev čistokrvnih pasem so začeli campeoni pasem Shorthorn, Ho-lando Argentino, Aberdeen Angus, He-reford, Polled Hereford ih Charoláis. Nastop in mimohod živine je vzbujal
poročal že omenjeni lurški list. Objavil je tudi razgovor svojega urednika z njimi, kateremu so povedali, da so lahko dobili potne liste. Ko jih je pa vprašal, če bi lahko organizirali romanje katoličanov v Lurd, so mil dejali, da „je to trenutno nemogoče", s čemer so morali tudi oni priznati, da pod komunističnim režimom vérske svobode še vedno ni!
arzenal v prostorih, ki so jih vzeli v najem za tri mesece. Preiskava se je iz prestolnice razširila na vse province, ker je bilo ugotovljeno, da so imeli izdelovalci orožja in razstreliva zveze z nedavno uničenimi gverilci v provinci Salta in Jujuy. Notranji min. dr. Pal-mero je odredil, da so ob odkritju važnega arzenala teroristov državne oblasti odredile temeljito preiskavo po vsej državi.
Sprememba v sestavi Vrhovnega državnega sodišča
Vlada je predložila državnemu kongresu zakonski osnutek, s katerim hoče zvišati število sodnikov-ministrov te najvišje državne ustanove na 10. Predloženi zakonski osnutek tudi določa, da bo v bodoče predsednika vrhovnega sodišča določala vlada in bo njegova funkcija dosmrtna.
Dosedanji predsednik Vrhovnega drž. sodišča dr. Benjamin Villegas Basavil-baso je iz zdravstvenih razlogov odstopil. Njegovo ostavko so člani Vrhovnega sodišča sprejeli ter na njegovo mesto izvolili za predsednika dr. Ari-stobula D. Araoza de Lamadrid-a.
Kaj, da shušnje na
„Report to America“, glasilo zveze ameriških patriotičnih organizacij, je v številki za julij in avgust objavilo naslednji članek, ki ga je za ta list napisal, Znani prijatelj narodov Jugoslavije in borec proti Titovi diktaturi, W. B. Smyth, industrialec v New Yorku. V slovenskem prevodu se članek glasi takole:
Pogajanja naše vlade v mesecu maju v Washingtonu z zastopniki komunistične romunske vlade so mi dala misliti. Čemu neki naši takozvani strokovnjaki v zunanji politiki nočejo sprejeti nauka, ki sledi iz njihove žalostne skušnje z jugoslovanskim komunističnim diktatorjem Titom, ki je vsa ta leta lepo delal s svojimi tovariši v Moskvi, nas pa izkoriščal in molzel.
Voditelji sovjetskega bloka so slutili leta 1963, da nad nje prihajajo nove gospodarske težave. Vedeli so, da nekje morajo dobiti hrano in finančno podporo, ali pa jih bo odneslo. Uspeh, ki ga je imel komunizem s Titom, ko ga je predstavil kot neodvisnega komunista, takega, ki ni navezan na Moskvo, jih je naučil. Sklenili so, naj romunska vlada tudi naredi „neodvisni zaokret“, da tako pripravi za leto 1964 novo akcijo „molžnje Amerike“. Vsaka pomoč, ki jo dobi romunska ali katerakoli dežela v sovjetskem bloku, pomeni olajšanje za Moskvo in za ves blok. Njihov denar je bolj svoboden in na razpolago za širjenje komunizma, pa naj že bo potem z velikimi projekti, kot je Aswan Dam v Egiptu ali pa potem z
še vlade ne ižuče?
Manjšimi podjetji v drugih deželah. Ko bo uspel romunski podvig molžnje, bo Morda sledil spet poljski.
25. marca 1953, malo po Stalinovi smrti in skoro pet let potem, ko je bila titovska skupina izključena iz Komin-forma, ko smo vsi vedeli, da je Tito vseh tistih pet let stalno lojalno podpiral Moskvo in njeno svetovno politiko, takrat je visok uradnik državnega tajništva pričal pred odborom Doma kongresnikov za zunanje zadeve takole:
„Prelom s Titom in Jugoslavijo je dokončen. Za Rusijo je trpek in katastrofalen v svojih posledicah. To je sedaj taka razpoka med narodoma in vladama, da ga Stalinova smrt ni mogla premostiti, pa četudi je morda v začetku, V kar pa jaz ne verjamem, šlo za oseben spor.“
V popolnem nasprotju s tem absurdnim stališčem je pričal William H. Smyth dne 3. junija 1953 pred istim odborom. Rekel je: „Čeprav so Tito in njegovi kritizirali Stalina, odkar so v letu 1948 z njim prelomili, vendar so njihova dejanja popolnoma na sovjetski črti. Zahtevali so mir na Koreji pod sovjetskimi pogoji, izročitev Azije komunističnim silam in na splošno so v dejanjih podpirali sovjete. Tako so si dobro pripravili podlago, da bodo dobrodošli kadar bo treba, da se po moskovskih načrtih zopet vrnejo nazaj.“
Enajst dni kasneje, dne 14. junija 1953, je Tito oznanil obnovo diplomatskih zvez z Rusijo.
Od tedaj vidimo vedno pogostejše izmenjave delegacij, vojaških in drugih, vidimo pogoste obiske Med Beogradom ih Moskvo in drugimi komunističnimi prestolnicami. Vidimo Titova potovanja po Aziji in Afriki in Južni Ameriki, prav sedaj vidimo njegovo potovanje po Finski. Vse te reči mu omogoča pomoč Združenih držav, čeprav je vse to proti našim interesom. Ali se ne vsiljuje vprašanje: Kako to, da naši strokovnjaki v zunanjih zadevah ne vedo še dandanes o Titu nič več kot so vedeli leta 1953, ko so bili popolnoma napačnega mnenja. Ali res o Titu in komunističnem bloku še vedno nič več ne vedo.
Titova takozvana „misija dobre volje“ po Latinski Ameriki v letu 1959 je bilo odlično pionirsko delo, krčenje potov za Moskvo in komunizem. Takega značaja je bila tudi Titova pot po drugih deželah. 12. maja 1964 je zopet zapustil Beograd in šel v Kongo, Kamerun, Nigerijo, Slonokoščeno obalo, Centralno afriško republiko, Bengalijo in Mauretanijo. Očividno mož vabi te narode v komunizem. Pridobiti jih hoče. da bi glasovali s sovjetskim blokom v Združenih narodih. To vse se lepo vje-ma s sovjetskimi predlogi, ki o njih poroča The New York Times z dne 13. junija 1964, da je treba razširiti Varnostni, Gospodarski in Socialni svet Združenih narodov, da bi v njih mogli dobiti več mest zastopniki azijskih in afriških narodov.
Potem ko smo razglasili naša pogajanja z romunsko komunistično delegaT cijo kot naš vdor med sovjetske vzho-
dno-evropSke satelite, lahko pričakujemo, da bodo drugi sateliti Romunijo napadali. Zmerjali jo bodo kot izdajalko komunizma, kot so včasih poprej napadali Tita. Ruska imena ulic in trgov, učenje ruščine in podobne reči bodo morda v Romuniji opustili. Vse take reči delajo nalašč, da imajo naši strokovnjaki občutek, da uspešno razkrajajo sovjetski blok, in je zato treba še dati dolarjev, da bi se obdržala v Romuniji komunistična diktatura, ki bi jo romun sko ljudstvo odvrglo, če bi dobilo možnost in priliko.
Tito je po svojem obisku v Finski šel v Leningrad k Hruščovu, da je poročal o uspehu svoje finske misije, da sta razpravljala o komunistični politiki na 'splošno in posebej o njegovi bodoči poti na Poljsko.. Fraze „monolitna edinost“, „enotnost pogledov v vseh vprašanjih sedanje dobe“, ki sta jih Tito in Hruščov uporabljala v skupni izjavi, ki sta jo dala po svojih razgovorih v Leningradu (po New York Times, 12. junija 1964), so morda razburile nekatere naše strokovnjake v mednarodni politiki, toda nam navadnim smrtnikom se zdi, da ti izrazi čisto naravno slede prejšnjim izjavam in zlasti napitnicam med sovjetskim obrambnim ministrom, maršalom Malinovskim in jugoslovanskim obrambnim ministrom generalom Gošnjakom med obiskom Malinovskega v Beogradu. Malinovski je poudaril „tradicionalno prijateljstvo“ in „bratstvo obeh narodov v orožju“. Naša vlada in časopisje sta seveda vse to kar prezrla.
Tito pa pri vsem tem noče izgubiti
posojil in podpor v nobenem slučaju. Zanimivo je, da so vsi ti obiski in izjave prišle le potem, ko je naša vlada 21. aprila v Beogradu privolila, da bo prodala Titu: za 18,000.000 dolarjev pšenice, ki bo plačana v jugoslovanskih dinarjih. 85% teh plačil bomo dali Titu v dolgoročnih posojilih za gospodarski napredek Jugoslavije; za 20,000.000 dolarjev pšenice, ki bo plačana z dolarji v treh letih; za- 26,000.000 dolarjev bombaža, jedilnega olja in fižola, kar vse bo plačljivo v dolarjih na odplačila v 17 letih. To se pravi: za 64,300.000 dolarjev hrane, ki jo mi Titu dobavimo takoj, pa jo bomo dobili deloma plačano po tako lahkih pogojih za plačnico, da se to komaj še more imenovati plačilo kupnine v stvarnem pomenu te besede.
Taka posojila tukaj doma v Združenih državah bi mogla rešiti ameriška podjetja, recimo New Haven železnico, ki služi našim lastnim državljanom. Taka posojila bi mogla nam pomagati graditi stanovanja za revne. Toda taka posojila Titu le njemu omogočajo, da milostno deli kredite Alžiriji, Kambodži, Laosu, Pakistanu, Jemenu in drugim, vedno z namenom, da širi komunizem, da podpihuje razpoloženje proti nam kot „kapitalistični“ in „kolonialistični“ sili.
Če naša vlada sedaj namerava napraviti nekaj podobnega s komunistično vlado Romunije, da bi se tudi tam diktatura obdržala proti volji romunskega ljudstva, ki je naš edini, resnični prijatelj, se moramo vprašati: Ali se naši vladni ljudje nikdar ne bodo prav nič naučili ?
Buenos Aires, 30. julija 1964
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
/f#WWpil«>w8c:« s» 3glč>w«Bw\S|^
V	Ljubljani je utori dr. Maks Samec, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dolgoletni upravnik kemičnega inštituta. Pok. Samec ni slovel kot znanstvenik samo v Sloveniji, ampak tudi v mednarodnem znanstvenem svetu, kjer je sodeloval s svojimi razpravami v raznih strokovnih listih. Med drugim je bil tudi član odbora Mednarodnega društva za radiobio-logijo.
V	Narodni galeriji so odprli razstavo „Stari tuji slikarji na Slovenskem“. Razstava, ki bo odprta vse poletje, je že druga v vrsti razstav, na katerih bodo razstavljena dela tujih slikarjev na Slovenskem. Prva je obsegala območja Ljubljane, na drugi so zbrane umetnine tujih umetnikov s slovenskega dela štajerske in Prekmurja, tretja bo obsegala Primorsko, četrta pa pod-1 ročje stare Kranjske.
V	založbi Slovenske matice v Ljub-1 Ijani je izšla knjiga „Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem“. Napisal jo je Marijan Britovšek. Je to razširjena in spopolnjena njegova doktorska disertacija „Srenjska zemljišča in služnostne pravice na Kranjskem“. Knjiga je eno prvih zgodovinsko-znanstvenih del na Slovenskem s področja agrarne zgodovine.
V	Ljubljani je od 25. do 30. maja zasedala slovanska terminološka komisi ja. Glavno njeno delo je priprava primerjalnega slovarja slovanske jezikovne terminologije v dveh zvezkih, ki mora iziti za VI. mednarodni slavistični kongres leta 1968 v Pragi. Istočasno kot terminološka komisija v Ljubljani,
je zasedala v Beogradu tekstološka, v Sarajevu pa mednarodna slavistična dialektološka komisija.
Umrli so. V Ljubljani: Hilda Bogataj roj. Polse, upok., Jože Zajec, upok., Janez Debeljak, Mihael Furlič, upok., Vincencija Kastelic roj. Pirnat, Alojzij Kante, žel. upok., Katarina Marincelj, upok., Franc Kramberger, upok., Hugo Beltram, upok., Jože Jezeršek, frizerski mojster, Frančiška Roš roj. Hribar, upok., Franc Stražišar, dr. Josip Fakin, polic, svetnik v p., Alojz Zidar, ko-larski mojster, Ignac Zima, upok., Viktorija Jagodic roj. Jaki, Hermina Go-log roj. Kosmač, Bogomir Kranjc in Ivan štrukelj, pismonoša v p.v Dravljah, Alojzija Pevec roj. Tomšič v Mirni, Franc Grilc, zidarski mojster v p. v Radovljici, Franc Rjavec v Strnišču, Jan Ulman, upok. v Kamniku, Zinka Pugelj roj. Ogrin, učiteljica v Ribnici, Janko Dimnik, upok. v Sneberju, Alojzij Sešek, upok. v Šmartnem pod šmarno goro, Pavle Zrnec v Rudniku, Marija Ris-mondo roj. Knific v Valburgi, Slavko Jurca v Postojni, Marija Ponikvar roj. Debevec v Fari na Blokah, Lovro Vau-pot, davčni inšpektor v p. v Slovenj gradcu, Frančiška Malovrh roj. Prijatelj v Kranju, Jože Kodarin v Izoli, Ferdinand Laznik, kolarski mojster v Radečah, Hinko šašelj, pek. mojster v Mokronogu, Marija Cink roj. Bručan v Žalcu, Albin Lavrič, barvar v Zapužah, Alojzija Osovnikar roj. Krušič v Škofji Loki, Jožica Korpar roj. Budinek, učiteljica v p. v Kranjski gori, Franc Brenčič v Dolenjem Logatcu in Antonija Mušič v Črnučah.
SIOVEHCI PO SVETO
BUENOS AIRES Osebne novice
Družinska sreča. V družini Pavla Belca in njegove žene ge. Ivanke roj. Rupnik v mestu José L. Suarez se je rodil sin, ki ga je na ime Pavel krstil g. Franc Grom, za botra sta pa bila g. Matija Rupnik in ga. Marija Hrovat. Srečnim staršem naše čestitke.
t Stanislava Kosič. V Bs. Airesu je
13.	julija 1964 umrla v 66. letu starosti Stanislava Kosič por. Beltram doma iz Mirna pri Gorici. Njen dom s čevljarsko delavnico na Paternalu je bil vedno odprt vsem Slovencem, starim in novim naseljencem. Za njo žalujejo njen mož Albert, sin Albert in hčerka Milena por. Jamše. Vsem izrekamo iskreno sožalje, rajni pa želimo večni mir in pokoj!
CASTELAR-MORON Moronski škof in prelat Novak med Slovenci na Pristavi
V	Sv. Sloveniji smo poročali o lepem slavju, ki so ga pripravili župljani župnije sv. Jude Tadeja v Ituzaingo dne
9.	julija svojemu župniku g. Francu Novaku ob njegovem imenovanju za papeškega prelata. Po naročilu škofa Ras-pantija so bili na slavnost povabljeni tudi Slovenci.
Kljub temu je pa slovenska -farna skupnost v Moronu še sama priredila slovesnost v počastitev novega slovenskega prélata in moronskega škofa, dne
26.	julija na Slovenski pristavi. Za izvedbo proslave je bil sestavljen posebni pripravljalni odbor. Njegovemu povabilu se je odzvalo lepo število rojakov iz Morona in Castelarja ter v mo-ronški škofiji delujočih slov. duhovnikov z g. župnikom župnije sv. Marte dekanom g. Cirilom Milavcem na čelu. Navzoč je bil tudi direktor g. Anton Orehar. Prav tako župnik župnije sv. Mihaela, v kateri živi veliko Slovencev in v katero spada tudi Slovenska pristava, g. Paura.
V	imenu pripravljalnega odbora je g. prelata pozdravil z izbranimi besedami g. Ivan Kopač. Izrekel mu je čestitke k imenovanju za papeškega prelata tudi v imenu Moravčanov. G. prelat se je za pozdrav zahvalil, nato pa izrazil prošnjo in željo naj njegovo osebo tega dne več ne omenjajo in naj vsa pozornost Slovencev velja škofu msgr. Raspantiju.
Ko se je pripeljal msgr. Raspanti na Slov. pristavo, so ga Slovenci navdušeno sprejeli, nato ga pa povabili v dvorano, kjer je bila pozdravna prireditev.
V	dvorani so otroci šolskega tečaja Dr. Franceta Prešerna najprej pozdravili prelata z zborno deklamacijo, pozdravna govora škofu in prelatu sta imela v španščini in slovenščini najprej g. Pavle Rant, nato pa g. direktor A. Oréhar, otroci šolskega tečaja so pa pod vodstvom ge. Marije Geržiničeve in spremljavi s kitaro ge. Marijane Ba-tageljeve z vsem občutjem zapeli venček slovenskih pesmi z besedno povezavo in pojasnilom v kasteljanščini, ki so škofu
in ostalim argentinskim gostom prikazale slovensko domovino in razne njene običaje. Deklice v narodnih nošah so izročile slovenske šopke škofu msgr. Raspantiju, g. prelatu Novaku in g. direktorju Oreharju.
Ko je povzel besedo škof Raspanti, so mu vsi navdušeno ploskali. Bil je navdušen in prevzet od lepote slovenskih pesmi. Toplo se je zahvaljeval za pozornost in poudarjal, da je ta dan zanj najlepše doživetje. Otroke je vzpodbujal, naj negujejo slovenske pesmi in naj jih prepevajo. Zahvalil se je Slovencem za dober zgled, ki ga s svojim verskim življenjem dajejo okolju, v katerem žive. Zatem pa je znova poudarjal, da je s predložitvijo g. Novaka za imenovanje za papeškega prelata hotel dati vidno priznanje slov. duhovnikom, ki požrtvovalno in z vso vnemo delujejo v njegovi škofiji in po ostali Argentini, kakor tudi vsem ostalim Slovencem. Končno je izrekel prošnje in željo, naj bi slovenska domovina postala kmalu spet svobodna. Obljubil je, da jo bo potem prišel obiskat tudi on.
To njegovo obljubo so vsi sprejeli z navdušenim in dolgotrajnim odobravanjem.
SLOVENSKA VAS Prosvetno življenje
V nedeljo, 12. julija, je društvo Slovenska vas prDrdeilo vsakoletne „koline“. Naslednjo nedeljo so obiskovalci Slovenskega doma imeli priliko videti lepe barvane skioptične slike iz Slovenije, katere je razlagal g. Lado Lenček CM in dva filma o blagoslovitvi naše cerkve. Ta prireditev je imela namen biti nekak uvod v slovesno praznovanje pete obletnice blagoslovitve, ki se bo praznovala letos v novembru. Zadnjo nedeljo, 26. julija, pa so člani dramat-skega odseka društva Slovenska vas ponovili igro „Trije tički“ v korist vika-rijske Vincencijeve konference.
Igra „Trije tički“ je zelo stara slovenska burka v dveh dejanjih. Daši jo starejši gledalci že dobro poznajo, jo vedno radi ponovno vidijo v novih zasedbah. Za to priliko jo je posebej krbno pripravil režiser g. Slavko Reven, ki je igral tudi vlogo piskroveza Štrmenelja. Zelo posrečeno je ponovno potrdil, da je tudi v šaljivih vlogah pravi mojster. Krojača Iglača je igral naš karakterni igralec Tone Novljan, ki je tudi ob tej priliki pokazal, da šaljivosti da prednost pred resnostjo. Urarja Zajca je poosebil mnogoobeta-joči Jadran Zidar. Jože Cernak je kot gostilničar Jarom z veliko veščino stregel gostom in delal zmešnjavo na sodišču. Zelo spretno ga je spremljala njegova žena Špela — gdč. Francka Strahova. Sluga Peter, poosebljen po Francetu Gerkmanu, je bil neroda,' kakršno si je zaželel pisatelj igre, sodnik —! Ciril Jan — zadosti uraden in birič Fr. Lipovca, skoraj preveč strumen, j
Kot uvod v „Koline“ je bila igra naravnost posrečeno izbrana, dasi smo
ugotovili, da se to ni zgodilo namenoma. Ko so še namreč „trije tički“ gostili z zapeljivimi „kolinskimi“ klobasami, so vzbudili navzočim tak tek, da po končani igri, kar ni bilo mogoče zadostiti pristnih kranjskih dobrot lačnim želodcem. Več kot uro časa je trajalo, preden so natakarji šele prišli do prvega oddiha. Ob veselih zvokih so se vrstile pečenice, krvavice in pečenke, zalite z dobro kapljico, dokler ni praktično vsega zmanjkalo.
Prihod misijonarja
Na počitniškem potovanju je prispel k svojim sobratom v Slovensko vas misijonar iz Konga br. Karel Kerševan CM. Želimo mu predvsem, da bi se v pristnem slovenskem okolju res „počitniško počutil po tolikih naporih sredi črnega kontinenta. V naslednjih tednih bo tako v naši vasi, kakor tudi v drugih predmestjih Buenos Airesa pokazal lepe filme o življenju v tej šele pred kratkim svobodni državi, ki se je dolgo časa nahajala v središču svetovnega zanimanja.
RAMOS MEJIA Družabni večer
Slomškov dom se trudi, da bi svojim članom in prijateljem dal možnost razširitve obzorij na področju kulture in v ta namen prireja redne prosvetne večere. Za potrebno razvedrilo in družabnost pa so v domu na razpolago razne igre, bar itd. V ta namen prireja od časa do časa tudi družabne večere, ki služijo po eni strani spoznavanju čla-stva med seboj, po drugi pa dajo priliko, da se v nevezani besedi premlevajo razna skupna vprašanja. Tak večer je bil v soboto, 25. julija, ki je ob pogrnjenih mizah zbral lepo število rojakov. Poleg dobrot iz kuhinje in kleti je bil na sporedu kratek kulturni program, ki je zelo zadovoljil navzoče. Prijetno presenečenje je bil nastop terceta sester Duričevih, ki so zapele tri pesmi: Preljubo vesele, Navzgor se siri rožma-rm in Bratci veseli vsi. V drugem delu je pa nastopil moški kvartet in zapel: Stoji v planini vas, Jaz pa moj gvažek, Iz stolpa se mi zvon glasi in Majolko. Poslušalci so vidno zadovoljni nagradili pevke in pevce z odobravanjem. V veselem vzdušju tudi harmonika ni manjkala in glasba s plošč. Vsa zabava je potekala res v družinskem vzdušju in je želeti, da bi prav to vzdušje dajalo vedno bolj pečat Slomškovemu domu.
BERAZATEGUI
Lepo uspelo prireditev smo imeli v nedeljo, 26,julija, v našem domu. Vsa naša skupina iz Berazateguia in okolice, posebno pa še šolski otroci so hoteli na dostojen način pokazati vso ljubezen, zahvalo in razumevanje za silne žrtve naše dobre in skrbne učiteljice gdč. Anice Šemrov, ki nas je morala zapustiti.
V šaljivo duhovitih prizorih je bila prikazana življenjska pot otrok, fantov in deklet, ki so šli za svojimi poklici: vojaki, učiteljica, sladoledar', potepuh, prodajalec časopisov, profesorica angleščine, furmani, natakarica, čistilec čevljev, filmska igralka, „botežero“, branjevka, planinec in mamica.
Drug za drugim so se vračali spet nazaj v toplo ognjišče slov. doma, kjer jih je čakal dedek, veseleč se njihovih uspehov in poizvedujoč po gdč. učiteljici, ki je tako nenadno odšla, „da živa duša ni vedela ne kod ne kam.. .“
Vse je bilo podano doživeto v humorističnem tonu tako; da smo se res iz srca nasmejali. __
Sledilo , je voščilo otrok v imenu vse skupine s šopkom rdečih nageljnov.
Veselo presenečena je vstala gdč. Anica obdana od nekdanjih učencev ter izrazila besede toplih čustev in spominov na prijetne trenutke, ki jih je doživela med našo mladino, med katero se bo vedno rada „povračala.
Nato je izrekel zahvalo predsednik šol. odbora g. Jože Vidmar. 'S svojimi toplimi besedami je poudaril veliko pionirsko delo naše požrtvovalne gdč. A-niee, neizmerne, pa često nam nepoznane žrtve, ki jih je doprinašala teden za tednom skozi sedem let za naše otroke — za naše slovenstvo.
Gdč. Anica je izmed tistih, ki so v svoji skromnosti pozabili nase, v delu za narod, pa ne poznajo počitka in za žrtve za slovenstvo ne čakajo plačila. Čeprav je majhna ta naša skupina otrok, ji je gdč. Anica posvečala vso skrb in ljubezen, prihajala redno med nas, ob vsakem vremenu in bi prišla. Če bi jo čakal le en otrok. Take narodne zavesti, tolikih žrtev, tolike ljubezni so zmožni le nesebični ljudje in njih imena se klešejo v našo emigrantsko zgodovino.
Gdč. Anica, v imenu vseh teh naših malih, v imenu vseh nas in vsakega posebej hvala vam, iskrena zahvala, je
zaključil govornik. Nevenka in Friderik sta nato izročila gdč. Anici diplomo in slike s podpisi.
Sledila je točka „Berazatežki slavčki“, ki so nam čudovito lepo zapeli tri ljubke pesmice pod spretnim vodstvom dirigenta g. Jožeta Omahna.
Za zaključek je bila čajanka in otroška tombola, med katero je spet povzela besedo gdč. učiteljica ter ponovno izrazila zahvalo in veliko presenečenje tega nepozabnega popoldneva.
Vsak teden
ZADNJI NALIV SVETLOBE France Balantič
Prerokbe že zore v dopolnjevanje..
O kje si, ki na čelo dlan polagaš, posnemaš z ustnic vse metulje sle m njihov rožnati upor premagaš?
Moj pograd naj po tebi zadiši...
ŽENA
IN NJEN
Anica Kraljeva
SVET
Kaj pa očka?
Ko se tuji otroci med seboj skregajo, večkrat omenijo kot grožnjo očeta preje kakor mater. „Moj očka te bo zapodil, moj očka je bolj močan kakor tvoj, moj očka je tako močan, da vse premaga, moj očka vse zna.. . “
Tak stoji oče pred očmi svojih malih otrok: najmočnejši, vseveden.
Ali to občudovanje raste z otrokom, se spreminja, pade ali propade, je odvisno od očeta samega. Kljub temu, da se, žena več ukvarja z otroci in vodstvom doma, še vedno velja, da je mož g-lava dhužine. Vsaj tako bi moralo biti. Kjer tega ni, je nesreča; ki jo je ponavadi nemoški mož zakrivil.
Seveda vodstvo in čast zahtevata od moža in očeta veliko ljubezen in požrtvovalnosti.
Važna je predvsem harmonija med možem in ženo, ki ne pride sama od sebe. Od obeh zahteva veliko kreposti. Skupno versko življenje, skupni načrti, pogovori o vseh družinskih vprašanjih, popuščanje v razlikah nebistvenih mnenj — zahtevajo marsikatero žrtev.
Majhna priznanja in ljubeznivosti pomagata premagovati vsakodnevne težave.
Žena se po svoji naravi rada ves dan žrtvuje za družino, a veliko lažje prenaša težave, če ve, da ji mož stoji j ob strani. In kakor je prav, da mu iz-| kazuje hvaležnost in občudovanje za nje-! govo delo izven doma, tako rada vidi,
; da ji tudi on prizna in pohvali njeno ¡delo in skrb doma. Včasih je taka po-j hvala v hipnem pogledu ali kratki be-! sedici, ali stisku roke. Ženske si take. bežne ljubeznivosti zapišemo globoko v srce. Tujci pravijo o nas, da smo narod zatrtih čustev. Če so res samo zatrta, potrudimo se, da jih sprostimo. Moški ne bo nič manj moški, če bo z ženo ljubezniv in pozoren.
Tako zdravo in odkrito sožitje med; starši je prava sreča za otroke. V ta-! kem domu je tudi vzgoja mnogo lažja. Otrok se kmalu zave, da kar mu je mama včeraj prepovedala, mu ne bo oče danes dovolil. Po prvem ponesrečenem poizkusu, bo razumel, da kar prepove eden, to velja.
Oče se vrne iz službe. Pred hišo ga čaka Andrejček. Takoj zatoži mamico, ki mu ni hotela kupiti „tako majcenega avta“. Oče ves sladak in raznežen, ga vzame v naročje in reče: „Očka ti bo jutri kupil tako velikega.“ Andrejček, ki je nevede zadal hud udarec družinski edinosti, zmagoslavno gleda na „poraženo mamo.
Take napake so zelo pogoste in imajo po navadi hude posledice. Tako se! začne lomiti enotno vodstvo družine in j begati otroka, ki se v svojih neutešenih željah zateka zdaj k enemu, zdaj k drugemu.	j
‘Neko dekletce je pripovedovalo pri-’ jateljicam: ,yO, če hočem lepo obleko, se samo malo priliznem mojemu očetu, ga objamem in poljubim, pa mi kupi kar; hočem.“	j
Fantje pa se radi „prilizujejo“ mami, ki je bolj mehka in nič ne odreče.
Ge bi starši sporazumno sodelovali, bi mama povedala očetu, da dekletce ne potrebuje obleke in oče bi materi prepovedal dajati denar nezrelemu fantu.
Prav zato, ker je oče ves dan odsoten je z otroci popustljivejši, ali pa prenapeto strog, češ, bodo videli kdo tukaj komandira. Oboje je slabo.
Obogateli' očetje radi obsipajo svoje otroke z vso lagodnostjo, bodisi v domu ali izven njega. Pri tem se ne zavedajo, koliko škode jim povzročajo. Velikokrat je to neke vrste bahaštvo, češ, bogat sem dovolj, da mi pri otroku ni treba štediti. Otroci takega očeta se bodo težko razvili v krepke ;in pozitivne osebnosti, ker so vse dobili ne da bi se trudili. Ne bodo cenili niti očeta, ki jim je to s svojim trudom omogočil. Videli bodo samo sebe in svoje vedno večje zahteve.
Marsikateri oče je že jokal nad takimi otroci.
Pretrda roka je tudi napačna. Oče se vrne od dela molčeč in mrk. Žena mu skrbno in tiho postreže, otroci utihnejo in se razbežijo na vse strani. Hiša utihne, govorjenje se spremeni v šepet. Oče je doma! Prepričan je, da je strah najboljši vzgojitelj. Tak oče bi bolje spadal v vojašnico. Bil bi izvrsten ka-prol, ki bi rekrute držal v železni disciplini.
Oče je glava družine, glava vodi, a vodstvo mora vedeti kaj se godi z vsakim družinskim članom. Dober in pameten oče bo s pomočjo žene s svojimi otroci neprestano povezan.
Malo časa mu preostaja za dom, a takrat naj bo središče svoje družine. Družina zbrana okoli nedeljske mize se lahko spremeni v pravi dogodek. Ko je očka doma je tudi pri mizi vse drugače To je prilika, da se med seboj spoznavajo, se pogovarjajo, se veselijo in tudi prenesejo nerodnosti mlajših članov. Napaka bi bila, da bi vedno samo oče govoril. Lepo je in prav, da pusti otrokom do besede, da povedo kaj vidijo in slišijo v življenju izven doma. Naj jih potrpežljivo spodbuja, da povedo kar mislijo in naj pri tem ne mrši obrvi in zapira pot zaupanju, če je kaj pri kom narobe, naj opravi z njim „na štiri oči“. Otrok mu bo za to hvaležen.
Posebno naj ne omalovažuje učenja v tujih šolah, otroka to zbega in mu vzame veselje do učenja. Naj ne pripoveduje kako je bilo pri nas vse boljše in kako je tukaj vse za nič. Mislim, da je pogovor z otroci najboljša pot, da si ohranimo njihovo zaupanje, ki je za otroka važno posebno v doraščajoči dobi.
Iz mnogih mladinskih anket je razvidno, da največkrat mladi ljudje zaidejo, ker se ne morejo o svojih problemih s starši pogovoriti, ' ko bi se radi. „Starši,“ tako trdi večina mladostnikov, „se pogovarjajo največkrat o službah in denarju, z nami ne govore o dnevnih problemih, sprašujejo nas samo o šoli.“ Ta grenka obtožba staršev naj bo opozorilo vsem, ki jim je mar bodočnost tudi naše mladine.
Mladina danes veliko več vidi in sliši kakor v preteklosti, zato je v marsičem bolj zrela in ši zato želi sodelovati s starši v vprašanjih, ki zadevajo družino, čuti, da ima do tega pravico. Prav zato si želi prijateljsko razmerje s starši in krepke pomoči v negotovosti.
Posebno skrb ;bi oče moral posvetiti sinovom. Pri doraščajočem sinu tudi najboljša mama odpove. Oče je v sinovih očeh to, kar bi on sam rad bil, zato mu ;je.njegova družba zelo všeč. S skupnimi sprehodi z očetom, bodisi na deželo, ali v mesto, vse to nekako v fantovskem razpoloženju, lahko pripomore sinu čez hude težave v pubertetni dobi. Pomembni pogovori, ki jih bo oče skrbno pripravil, bodo za otroke velika pomoč v tem času zmede.
Kvarno je odšteti otrokom vsako nedeljo denar za kino ali kavarno. Kaj vedo starši kod in s kom bo hodil otrok tiste ure? To je velika lahkomiselnost in komodnost, da se otroka „rešiš za nekaj ur.“ Nekateri starši že bridko objokujejo take in podobne napake.
Doraščajoči fantje potrebujejo telesnega gibanja ne mehkih naslanjačev pred televizijo. Ven z njimi! Tudi očetu bo včasih žoga dobrodošla!
Nedelja je Gospodov dan. Pomem ben dan za versko vzgojo. Tudi v tem stoji oče na važnem mestu. Skupna pot v cerkev, zlasti s fanti, je velikega pomena. Slika očeta v molitvi je za otroka tudi v zrelih letih vzpodbuden opomin. Božič in velika noč v družini z očetovo prisotnostjo dobi še prav poseben pomen.
Čeprav naši otroci rastejo v tujini, naj očetje poskrbijo, da jim omogočijo stik s slovenskimi otroci. V organizacijah je dovolj gibanja in veselja, da uživajo svoj prosti čas. Spoznavanje naše pesmi in drugih kulturnih dobrin je dolžnost vsakega Slovenca, čeprav je pri tem potrebna marsikatera žrtev.
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 30. 7. 1964. - No. 31
SLOVENCI PO SVITU
ZDRUŽENE DRŽAVE
V	prvi polovici junija je prišel na obisk v ZDA slovenski dušni pastir v Angliji g. Ignacij Kunstelj. Društvo slov. protikomunističnih borcev mu je kot bivšemu domobranskemu kuratu priredilo dne 14. junija v Baragovem domu v Clevelandu prijateljski večer.
Družinska sreča. Družino pesnika Marijana Jakopiča v Clevelandu je osrečil sinček Gregor. Iskreno čestitamo!
KANADA
Iz Toronta sta odšli dne 31. maja v sestrsko hišo v Pariz še zadnji dve usmiljenki in sicer s. Rozalija Šmalc in
s.	Marija Založnik. Z njunim odhodom jc bila likvidirana postojanka 'slov. sester usmiljenk v Torontu, ki je obstojala dobrih 5 let. Vsega skupaj je v tem času delovalo 6 sester. Iz Argentine sta leta 1959 prišli sestri Lidija Krek in Cecilija Prebil. Za njima je prišla s Palmina in Ivana, 1. 1963 pa še sestri Rozalija Šmalc in Marija Založnik
Slovenci v Torontu so imeli telovsko procesijo dne 31. maja na slovenskem letovišču, dne 14. junija je pa bilo tradicionalno slovensko romanje v Midland
Slovensko šolo v fari Marije Pomagaj je v šolskem letu 1963-64 obiskovalo 167 otrok.
V	slovenski župniji Brezmadežne v New Torontu je imel dne 21. junija novo mašo ježenski rojak jezuit p. Jože Plevnik. Naslednjo nedeljo jo je ponovil v Hamiltonu, kjer je njegova sestra Marija poročena z dr. A. Suhadolcem.
PO ŠPORTNEM SVETO
Argentinski nogomet je spet pridobil na ugledu. Po nedavnih zmagah reprezentance AFA nad Brazilom in olimpijske reprezentance na turnirju v Pe ruju, je argentinski nogomet spet nabral nekaj novih mednarodnih uspehov.
Lanski prvak AFA Independiente iz Avellanede je v Río de Janeiro nastó-
POIZVEDBA
Avgust Te-kavec, rojen dne 21. aprila 1948, je dne 8. julija 1964 odšel od doma in se od tega dne ni več vrnil domov. Njegova o-bleka je bila naslednja: hlače temno sive, srajca bela z modro kravato ter suknja svetlo zelena in križasta. Prav lepo prosimo rojake, naj sporoče podatke o njem ali društvu Zedinjena Slovenija, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, ali na telefonsko številko 621-2117. Pismena sporočila pa naj naslove na naslov Juan Stanovnik-Tekavec, Barrio San Miguel, calle Juan Manuel Larsen 60, I. CASANOVA, Pcia. de Buenos Aires.
Kdor bi fanta spoznal po gornji sliki in opisu njegove obleke, naj ga napoti k staršem domov.
pil v polfinalni tekmi za naslov južnoameriškega nogometnega prvaka proti Santosu. Santos je vodil že z 2:0, ko je nato Independiente zaigral vedno bolj odločnejše. V zadnji minuti prvega polčasa je najprej znižal rezultat na 2:1, nato izenačil in v zadnji minuti zabil še zmagovalni gol. Prav gotovo je zmaga v Río de Janeiro velikega pomena, saj zadošča za uvrstitev v finale že samo neodločena igra. Drugi finalist južnoameriških prvakov bo verjetno Nacional iz Uruguaya, ki je prav tako zmagal na tujem igrišču. V Santiago de Chile je premagal Colo Colo s 4:2.
River in Boca, dva najmočnejša kluba pa sta pripravila poseben mednaroden turnir ob priliki državnega praznika neodvisnosti. Na turnir sta povabila Botafogo iz Río de Janeiro in Barcelono. Slabo se je odrezala Barcelona, ki ni zmagala v nobeni tekmi. Prvega mesta pa še niso oddali, ker so ostali trije klubi dobili vsak po eno igro Boca Juniors je premagal Botafogo s 1:0, ta Riverjp s 4:3, River pa Boco s 3:1. Zato bodo poleti za prvo mesto priredili še turnir za prvo mesto.
ŠAH
Slovenski šahovski krožek v San Martinu je pripravil šahovski turnir za šahiste iz sanmartinskega okraja. Turnir se je začel 27. junija in se je zanj prijavilo 20 šahistov. Igrajo ob petkih in sobotah zvečer in tedaj se zbere v domu vedno precej gledalcev. Do tega trenutka (27. julija), ko to pišemo, je bilo odigranih skoraj polovico iger: vsak igralec mora namreč odigrati po eno igro z vsakim igralcem. Po dosedanjih rezultatih imajo posamezni igralci naslednje število točk (v oklepaju je navedeno število odigranih iger): 1. Bujas Drago (10) 9.5 točk; 2. Šušteršič Božo (10) 9.5; 3. Dimnik Dušan (10) 6.5; 4. Šušteršič Janez (10) 6.5; 5. Pavlič Anton (9) 6; 6. Smersu Miha (9) 6; 7. Čatar Drago (10) 5.5; 8. Petkovšek Franc (9) 5.5; 9. Baraga Aleksander (7) 5; 10. Klemenčič Vinko (9) 5; 11. Masič Tomaž (8) 4.5; 12. Gabrenja Tomaž (10) 4; 13. "Korošec Franček (7) 3.5; 14. Baraga Franc (10) 3; 15. Sever Vinko (9) 3; 16. Corn Andrej (10) 1.5; 17. Petkovšek Lado (6) 2.5; 18. Košir Jože (10) 2; 19. Truden Slavko (9) 0.5; 20. Zupančič Stanislav (9) 0 točk.
Vestnih SFZ
SDO in SFZ priredita ob 15-letnici obstoja obeh organizacij akademijo v nedeljo, 16. avgusta ob 18 v Slovenski hiši. Vse udeležence prosimo, da pridejo točno, ker se bo prireditev začela ob napovedani uri. Po začetku prireditve ne bo vstopa v dvorano!
4.	redni sestanek SFZ bo v nede-deljo, 2. avgusta, po 'skupni mladinski maši. Na programu je debata o osebnosti; o položaju mlade osebe v družbi, zgodovinski in filozofski orijentaciji. Zgledi, svarila. Poizkusi za prakso.
Ker je namen tega sestanka debata, naj vsak član pride primerno pripravljen in z vprašanji. Velike osebnosti današnjega časa: Janez XXIII., Kennedy, Hruščov in druge.
Ali more biti mlad človek osebnost?
Ali smo Slovenci res revni z osebnostmi ?
Katere so sploh slovenske vrline in napake ?
Kateri so najbolj pereči problemi pri gradnji osebnosti za mladega Sloven ca v Argentini?
Seja vseh športnih referentov SFZ
bo v Slovenski hiši po sestanku. Na programu so Mladinski dnevi in njih potek. Udeležba obvezna.
OBVESTILA
VI.	kulturni večer SKA bo v soboto,
1.	avgusta t. 1. ob 19 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. prof. Božo žužek o „Vesoljnem potopu m zgodovini“.
Sestanek naraščajnikov SFZ v Mo-ronu bo v soboto, 1. avgusta, ob 15.30 na Pristavi.
Zvezni sestanek SDO bo v nedeljo,
2.	avgusta po mladinski maši v Slovenski hiši.
Sprehod po Sloveniji je naslov prosvetnega večera, ki bo v soboto, 8. avgusta ob 20 v Slovenskem domu v San Martinu. S pomočjo številnih — deloma popolnoma novih diapozitivov — nam bo g. Anton Kovač pokazal lepote Slovenije. Pripeljite tudi mladino!
Misijonar br. Kerševan v Slomškovem domu. Peti prosvetni večer bo v soboto, 8. avgusta, ob pol 8 zvečer. Predaval bo misijonski brat Kerševan, ki je deloval 16 let v Belgijskem Kongu. Ker je ta razburkana dežela danes predmet svetovne pozornosti, bo zanimalo tudi naše rojake, kakšen je danes položaj v Afriki in v Kongu še posebej. G. misijonar bo pokazal tudi več 'barvnih filmov. Vabljeni!
SKAD vabi vse člane in prijatelje na II. redni sestanek, ki bo 8. avgusta ob 19.30 v Slovenski hiši. G. dr. Mirko Gogala bo nadaljeval s temo o prosto-zidarstvu.
Slovenski srednješolski tečaj v treh oddelkih bo v soboto, 8. avgusta, od
15.30	do 19.30 v Slovenski hiši.
Redna sestanka naraščajnic SDO in naraščajnikov SFZ dz Ramos Mejía sta vsako soboto od 14—15 v Slomškovem domu.
Vse rojake v krajih Carapachay,
KOLINE
bodo v Slovenskem domu v San Martinu v nedeljo, 9. avgusta (začetek opoldne)
Igral bo:
MOULUV ROEGE
Na predvečer skioptično predavanje: „Sprehod po Sloveniji“
Silvo Kranjec:
6
Slovenci na noti v Juaoslavijjo
'Z odklanjanjem strankarske politike so upali Preporodovci pridobiti za svoje 'ideje zlasti katoliško dijaško mladino, ki se ni zadovoljevala z avstrijskim jugoslovanstvom dr. Šušteršiča. Značilno je, da so k zadušnici za v balkanski vojni padle Jugoslovane, ki je bila 24. novembra 1. 1912 v srbski cerkvi na .Dunaju, prišli, kot beremo v Preporodu, tudi Slovenci iz „Danice“ (slov. kat. akad. društvo na Dunaju, op. ur.), kakor tudi hrvatski pravaši, kar se je zdelo „Preporodu“ „zelo ganljivo“. Iz cerkve so šli dijaki pred srbski konzulat, kjer so odkriti peli jugoslovanske himne in navdušeno vzklikali. Nato je šel sprevod še pred bolgarski in ruski konzulat, kjer ga je pa surovo zavrnila policija. V Ljubljani so Preporodovci dogovorili s katoliško-narodiiimi srednješolci skupne sestanke, ki se pa zaradi odpora starešin niso nadaljevali. Srbsko-bolgarski spor in bratomorna druga balkanska vojna sta škodila Srbiji in okrepila avstrofilsko linijo v SLS, toda mladina je ostala radikalna in se vedno bolj obračala proti Šušteršiču zaradi njegove nedemokratične in oportunistične politike. Spomladi 1. 1914 so dunajski katoliški akademiki nastopili na posebnem zborovanju proti njemu. V Ljubljani pa so Preporodovci in katoliško-narodni dijaki uprizorili sku pen protestni štrajk, ker šolska oblast ni dovolila proslave petstoletnice zadnjega ustoličevanja koroških vojvod Kmalu nato je bila Zora, „glašilo ka-toliškega-narodnega dijaštva in katoli-iško-akademskega starešinstva“ zaplenjena zaradi članka „Naše vseučilišče“
ki ga je z očitno protiavstrijsko tendenco napisal jurist Jože Koruza, član katoliškega akademskega društva „Dan“ v Pragi. Tudi Preporodovski „Jugoslo vanski klub slovenskih akademikov“ na Dunaju je imel tesne osebne zveze z Daničarji, ki „so mu bili po revolucionarni mentaliteti bližji kot drugi“ 24 a) Vsi ti pojavi protiavstrijskega sr-bofilskega mišljenja med mladim rodom so silili odgovorne slovenske politike k še hujšemu poudarjanju njihovega avstrijskega stališča- Vzrok temu ni bil goli oportunizem, ampak tudi zelo realni politični preudarki, ki jih je bodočnost v marsičem potrdila. Predvsem so smatrali, da je obstoj Avstro-Ogrske v prid malim narodom Srednje Evrope in Knaflič je v svoji že omenjeni knjigi tudi napisal, da je „Palacky imel do neke meje prav, ko je rekel, da bi bilo treba Avstrijo ustvariti, če bi je ne bilo“. Isti avtor zagovarja monarhijo tudi kot „skupno gospodarsko ustrojstvo: Po-donavsko-balkansko“ in zaključuje: „O razpadu Avstrije se torej ne da niti teoretski govoriti“ 25). Tudi Ivan Hribar piše v svojih „Spominih“: „Nam bi bil razpad Avstro-Ogrske silno simpatičen. 'Vendar pa vanj nismo upali. Saj je bilo v njej marsikaj gnilega; toda vobče je njena državna uprava zadovoljivo poslovala in upali smo, da svojim narodom — ker je bilo prišlo do splošnega in enakega volilnega prava in je tako poražujoča slovanska večina prebivalstva prišla do veljave — navse zadnje vendar še priborimo človeško , dostojno
življenje“ 26). Kako močna velesila je kljub vsem notranjim Sporom na zunaj bila Avstro-Ogrska in kako malo je bilo utemeljeno upanje na njen razpad, se je videlo najbolje kasneje med svetovno vojno, ko jo je antanta do zadnjega skušala ohraniti.
Če je bila naša prisotnost v avstrijski Jugoslaviji, kot bi jo morda ustvaril trializem, zaradi naše lege zelo dvomljiva, se je bilo pa glede na italijanske težnje še bolj bati, da po razpadu Avstro-Ogrske tudi v izvenav-strijsko Jugoslavijo ne bomo prišli vsi. Na to je pač mislila „Napredna misel“, ko je pisala spomladi 1. 1913: „Mi Slovenci naj bi bili torej daritveni kozel za uresničitev ideje j ugoslovanskega edinstva; razsekali bi nas, en del bi vzeli Nemci, en del Italijani, en del še bogvekdo.“ Podobno je 6. aprila 1914 dejal „Slovenec“: „Razpad Avstrije bi I pomenil, da bodo Slovence razdelili ka-i kor Gospodov plašč pod križem“, v „Zo-J ri“ pa je nekdo zapisal: „Lahko smo v dno srca prepričani, da proda oficiel-na Rusija nas Slovence za Dardanele rajši danes kot jutri in oficialna Srbija za skledo leče ob vzhodnem obrežju Adrije“ 27). Ravno strah pred razdelitvijo — žal le preveč upravičen — je bil tista vez, ki je Slovence še dolgo vezala na Avstrijo.
Kar se na drugi strani Srbije tiče, se je v zadnjih vojnah sicer povečala, bila je pa v vseh ozirih izčrpana in zaposlena z ureditvijo na novo pridobljenega ozemlja. Notranjepolitične razmere v Srbiji, spori med vlado in oficirji, strankarska korupcija in slaba uprava
Villa Adelina, Boulogne, Suarez, Chila-vert, Villa Ballester, Munro, San Fer-nando in dr. lepo vabimo na romanje Družabne pravde, ki bo na Marijin praznik, v soboto, 15. avgusta, v cerkev sv. Marjete v Boulogne, kjer župni-kuje g. Albin Avguštin. Dohod: iz postaje Boulogne FNGB po Avenidi Rolon do ceste Pichincha ali peš (10 kvader) ali s kolektivi 7 in 230. Dohod je mogoč tudi s „costero“ in kolektivom 217. Vse rojake prosimo, da bi bili točno ob 11 v župnišču. Spored: kratek romarski shod, sv. maša, skupno kosilo, litanije.
Sestanek staršev otrok slov. šolskega tečaja dr. Franceta Prešerna v Ca-stelarju bo na praznik Vnebovzetja, 15. avgusta, ob 15 na Pristavi. Predavala bo ga. Anica Kralj. Vabljeni!
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable : Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airee
PO UGODNI CENI PRODAM
PLETILNI STROJ
Kinkel Drago,
Miro 1230	Ramos Mejia
Recreo „Europa“ de Rovtar y Rovtar Hnos., Río Carapachay, Tigre, T. E.: 749-0589, na razpolago tudi Slovencem.
HOTEL TIROL
(bivši hotel „Primavera“) vam nudi lepe sobe s kopalnico, centralno kurjavo, garaža
' MAKS in ZORA RANČNIK
MAR DEL PLATA
Mitre 2024	T. E. 2-8425
Hotel je odprt vse leto
	T. E. 69-9503
	Argentina
O 0Z ID 2	FRANQUEO PASADO Ceneemén N* S77*
£s 5 o* o <	TARIFA REDUCIDA Csaceádi N WM
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za lefce 1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado«
Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Tečaj valut v menjalnicah v Bs. Airesu, v torek, 28. 7. 1964. Prodajna cena:
1 USA dolar.......... m$n	138.80
1 angleški funt ............ „	385.60
100 italijanskih lir	...	.	„	22.22
100 avstr, šilingov........... 539.—
100 nemških mark	....	„	3.470.—
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público ?ta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Bueno» Aireo
R e v i i a T a b o r “
DRUŽABNA PRIREDITEV
dne 8. avgusta 1964	.
Dvorana kluba „Excelsior“, Santos Lugares, Patricios 457 Igra: MOULIN ROUGE
Vabi prireditveni odbor
SDO	Z F Z
OB PETNAJSTLETNICI OBSTOJA OBEH ORGANIZACIJ
vabita na
akademijo
ki se bo vršila
V NEDELJO, 16. AVGUSTA OB 18 V SLOVENSKI HIŠI Začetek točno ob napovedani uri Med izvajanjem programa vstop v dvorano ni dovoljen
24 a) Juš Kozak, Slovenec, 22. 1. 1930 25) V. Knaflič, Lončar, o. d. 84
26)	I. Hribar, o. d. II. 351
27)	Zora XX, 260
kot nje posledica so marsikoga plašili. Vprašanje je bilo, ali je Srbija sploh pripravljena za vlogo jugoslovanskega Piemonta, saj je celo „Srbofilski „Dan“ pisal v začetku 1. 1913, da „bo potrebno še mnogo kulturnega dela, da pridobimo srbski narod za jugoslovansko idejo, ponavljam, jugoslovansko in ne velesrbsko.“ „O kakem elementarnem jugoslovanskem gibanju v Srbiji ni bilo govora. Mislilo se je v prvi vrsti na zedinjenje vseh onih habsburških pokrajin s Srbijo, ki so pretežno naseljene s pravoslavnim, t. j. srbskim prebivalstvom“ 28). Cilj te politike je bila torej le Velika Srbija, ki bi razširila svojo oblast na osvobojene kraje. Taka rešitev je odbijala zlasti mnoge katoličane, ki so se bali političnega edinstva s Srbijo z versko-kulturnega vidika. „V Srbiji se je začelo prečudno mešati nestrpno pravoslavje z zapadnim svobodomiselstvom“, je pisal A. Ušeničnik v „Času“. „Tako se zdi, da bi prišli mi katoličani med dve sovražni sili. Če bi oficialno pravoslavje skušalo tlačiti naš svobodni verski razvoj, bi pa obenem svobodomiselstvo inteligence še svobodneje širilo svoje sovraštvo do katoliške Cerkve in katoliške kulture. Ali je mar slučajno, da se navdušujejo za jugoslovansko edinstvo najbolj tisti, ki sovražijo naš verski in kulturni preporod ter oznanjajo pod frazo klerikalizma boj zoper katoliško Cerkev?“
Gotovo je, da svobodomiselni mladi rod takih pomislekov ni imel, ampak je celo upal, da se bo v novi državi v zvezi s sorodnimi elementi zopet lahko politično uveljavil, medtem, ko se je po uvedbi splošne in enake volilne pravice
28)	Misel in delo IV., 17£
zdel v starih razmerah obsojen ne brezupno opozicijo, zlasti v Šušteršičev Kranjski. Tudi zato je bila evolucija \ smeri izvenavstrijske rešitve jugoslovanskega vprašanja pri oficialni Narodno-napredni stranki lažja in hitrejša kol pri njeni, na odgovornem vladajočeir položaju se nahajajoči nasprotnici.
2.	ODLOČITEV SE PRIPRAVLJA
Merodajna politična javnost na Slo venskem je torej zahtevala in pričakovala rešitve jugoslovanskega vprašanja znotraj Avstro-ogrske monarhije, na njen razpad in zedinjenje Jugoslaviji pod vodstvom Srbije je mislila le skupina mladine, zatajena in zavrnjena od političnih voditeljev. V to razpoloženje je udarila novica o sarajevskem atentatu, ki je bil delo še bolj revolucionarne bosanske mladine in je v žarki luči pokazal aktualnost izvenavstrijske ali „velesrbske“ rešitve jugoslovanskega vprašanja. Zato je razumljivo, da je na Slovenskem hitela obsojati sarajevski atentat predvsem vladajoča SLS, ki je videla obstoj Slovencev zavarovan edino v Avstriji in je prav od ubitega prestolonaslednika Franca Ferdinanda pričakovala uresničenje svojega triali-stičnega ideala. Njen voditelj dr. Šušteršič pravi, da je „bil neizmerno potrt. Mnogi Slovenci in Hrvati smo videli v nadvojvodu Francu Ferdinandu moža, ki bo, ko pride na prestol, rešil habsburški jugoslovanski problem v našem smislu. Z njegovo smrtjo so bile pokopane naše takratne nade. Zdelo se mi je, da se je naenkrat črno zavesila prihodnost našega naroda“ 1). 1
1)	I. Šušteršič, o. d. 105