St. 20. V Gorici, 18. maja 1883. Tedaj XIII. „Soča" izhaja vsak petek in velja po pošti prejemati:« alt v Gori<-i na »lom pd&ljana: VSe let«.....¦ 140 Pol leta.......^20 Četvrt leta ......i.l<> Pri oznauiiih in t:ik» tudi ;-n ..po- letnicah" se plačuje za navadim tri&tup* ho vrsto: 8 kr. čo m> tiska 1 krat * " " !! » » I' Za v*m!i» čik«* t»i» luostoni. Po-nmezne §tevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakai nicah v gosposki ulici Sili/u ..trch 1mm", na starem trga in v niinski niici ter v Train, via Ca« serraa, 8. Dopisi na.i so Wagovoljuo poSUjajo ni-i'ilnistru ..Sot-tv' v Gorici v Via Ascoli 8, I., narucnina pa opravniStvu „So8o" Via della Croce St. 4. H. Rokopisi ae ne wadajo; dopis! naj se blagovoljao fraukujejo. — Delalcem in drugiui neprcmoauiin s« narocuina Btiiia, akone oglase pri opravniitvu. Volitve v deielni zbor razpisaxie. Ker je Sestletno delovanje deZelnih zborov mejne grofije Istre in pokne^ene grofije GoriSke in GradiScanske preteklo, razpisalo je vcleslavno c. k, naraestniStvo v Trstu po misli §§. 19. in 20, volitnega reda spiosne t volitve za dezelua zbora mejne grofije Istre in poknezene grofije GoriSke in GradiSeanske in se imajo na GoriS-kem voirei dezelni poslanci ie-ie dni: 1) poslanci kmeckih obcin 2 3. junija t. 1. in sicer: v Gorici za volilni in politiski okraj goriske okolice, kanalski in ajdevski, v GradiSki za volilni in politi§ki okraj gra-di&canski, karmlnski, itiiSki in cervinjanski, v Tolniinu za volilni in politiiki okraj tol-minski, bovSki in cerkljanski, v Segani za volilni in politiski okraj se-zanski in koincnski; 2) poslanci mest, trgov in obrtnih kra* jev, potem kupCijske z born ice v Gorici 2 7. junija t. I. in sicer v Gorici za volilni okraj gori§ki, v Karminu „ „ karminski ingra-diSSanski, v Cervinjanu „ » cervinjanski, tr-zi5ki in graski, v Tolminu „ „ tolminski, bovski, kobaridski, kanalski in ajdovski, za kupeijsko zbornico v Gorici; 3) poslanci velikega posestva: 3 0. j u-nija t. I. in sicer v Gorici za volilni okraj, ob-stojeci iz politicnih okrajev Gradiska, Cervinjan, Trz"i6 in Karmin razen sedanjih okrajnih obcin Divin, Dobrdob, Opacjeselo, Biljana in Dolenja. 3. j u 1 i j a t. 1. v Gorici za volilni okraj obstojeel iz mesta Gorice z njeno okolico in iz poUtidnih okrajev: okolica gori§ka-Kanal-Ajdov-icma, Tolnrin-Bovec-Cerkno, Sezana-Koraen, potem iz poprej omenjenih krajnih obcin Divin, Dobrdob, Opacjeselo, Biljana in Dolenja. Volitve ua Kranjskem in na GoriSkem. Deifelni zbor kranjski je razpuScen io razpisaoe so ze aove volitve, ki se bodo virile 9. junija za kmecke obfiine, 12. junija za trge, mesta in kupcy-sko zbornico ter 15. junija za veliko posestvo. V raz-puleenem dez>lnem zboru je bila deiela nenaravno zastopana, kajti peS&ea Nemcev je imela veeino v zboru, ogromna veema Slovencev p? manjsmo. To se je bilo zgodilo s ponioejo prejSnje kraojske vlade, po-sebno glasovitega viteza Vestenecka, zoper katerega so se Kranjci zastonj pritoaevali. Sedanja kratijska vlada ne bo nasprotovala na-rodnim kandidatom; zato se ni bati, da bi ne zma-gali Slovenci, kjerkolijim je mogoce. Veliko posestvo ima vefiinoma nemSke in nemSkutarske lastnike; zato bo v tej volilui skupini boj hud in zmaga je negoto-va, dasi ni aemogoca, ako se zberejo vsi konserva-tivni elemcnii proti fakcijozni opoziciji nemSkutarskih zagrizencev. Kranjski vol ilei so dajali veduo lep izgled dru-gim Sloveucem in so kazali, da uiso le po zetnljepis-ni legi, ampak tudi po politicnem spoznanji in mod-rem delovanji Slovencem sr2di§5e. Surova mofi nepo-Btavnih podjetij jih je sicer vfiasih spravila v manj^ino, all uaiodnega znafiaja jim ni mogla vzeti. Skazovaii 80 spoStovauje duhovski in svetui oblasti, kak'or sa spodobi, ali politifnega prcprifianja niso premenjevali I pu vihanji brk mogocuih mo2, Odrajtovali so davek modern, ki so za to postavijeni ali glasove so odda-jali mozem, ki so jiU bili vredni. Okrajni glavaiji, > komisaiji iu pisarji so itneli polno veljavo v svojih uradih, na voli^i pa ni poznal kranjski kmet vi§ega gospoda, ko postavo, ki mu varttje pravico, da sme voliti po svojein preprifiauji. Tako so delali Kranjci in so si 6mt pridobiii yind eeliin svetom. RazpuSceu je tudi goiiSki de^elni zbor in raz-pisaue so nove volitve, Novi zbor se snide 16. avgu-sta, da se sustavi in da icSi letoSnja opravila. Ob fiasu vohtuv v dc2elni zbor se pokai^e, ali smo Oori-Lani vredni bratje Kianjcev, ali pa sc le po imenu Stulimo za Slovunce. Takrat bo poka^e, ali so naSi mogofini 2upani, ob enem predsedniki okrajnih cest-nih odborov, res Slovenci, ki i§cejo Slovencem koristi s tem, da delujejo za zavedne, razamne, delavne, na-rodne kandidatc, ali pa jim je vi-6 za lastno osebo in za izvoljence svojega area, pa nude nasprotniko vsega, kar diSi po slovenScini, Ilojiino se, da se za Casa volitev odkrijo na GoriSkom gnoj, kukorften se drugod ne nahaja tako kmalu. Po diugi strani nas pa tudi navdaja zaupanje, da se pokakmo vredne slovenskega imcua, kajti dan na dan se §iri spoznanje, da natodu bo reSitev iz scbe in po svojih mo^ch, nikak'ir pa nc po mugo5nih gospodih, ki delajo na vse kriplje, da imamo Sole in politicue urade nemskc, sodnije in druge uaprave pa itulijanske. Nikakor ne moremo pricakovati prave po-moci od moza, ki trdi, da v Istri mora biti eden ob-ct'valni jezik, namreC italijanski, na Goriskem pa ita-lijanski ali nemski. Kdor dela vedne kolobarje okoli takega gospoda in njegove okolice, lahko sain spozna, da ne more zastopaii naroda. Zato upatno, da se o pravem easu tudi na Goriskem zdruzijo vse mod, ka-kor ua Kranjskem, in da bodo posnemale sosedne Slovence, ki imajo pri volitvuh celi narod pred oCmi in volijo, kakor zahteva Cast in koriat naroda. Dopisi. V GoriCi, H. maja. — Od 3. do 0. tekoCcga meseca se je mudil gosp. ministerski svetovalec dr. Lorenz, ki je ob enem poroCevalec v kmetijskem mi-uisterstvu, v Gorici, kjer je ogledoval c. k. sviloprej-no in vinsko posku§evalii5ce, kakor tudi dez^Ino kme-tijsko §olo. Na slovenskem oddelku kmetijske Sole, kamor ga je spremil gospod dr. Abram kot zastopnik deM-nega odbora, je ostal cele tri ure. Med tern easora je natanCno ogledal celo uovo solsko poslopje, poseb-no pa §olo, keraiSno-fizikalni laboratorij ter vrelno in vinsko klet, kjer je poku§al razna vina, izmed kate-rih mu je najbolje dopadla briska robula. Nadalje je ogledal tudi polja, nograde, drevesnice itd. Posebno se je tudi zanimai za teoreti&io-prakticni poduk v Soli pa za Stevilo uCencev. Gosp. svetovalec se je sploh jako iaskavo in povoljno izrazil o tej Soli, v celem njenem vstrojstvu, kakor tudi o njenem napredku. 12. t. m, so se vr§ile poluletue poskuSnje na tem zavodu. IzpraSevalo se je iz sledeCih preimetov: umna 2ivinoreja, trtoreja, Skodljive iu koristne iivali kraetijstvu in gozdnarstvu, kmetijoko knjigovodstvo, sadjereja, ^ivotoslovje, rastliastvo in rastlinoreja. Vsi u6enci so toCno in samostako odgoVarjali i2 vseH predmetov tako, da je gosp. de2elni glavar Pajer posebno pohvalo izrekel uCiteljem in ufiencem. Zdaj se podaja na§im kmetovalcem prilolnost, da vsak koliCkaj premo^ni posestnik svojega sina pbS-]je v to Solo, ki je navlaSS samo za nje ustanbvljeua, da si zadobe potrebne zuanosti v kuietijstvu, da jim bode poteia mogoce, domov se povruiv§im, uspe§nO gospodariti. Kakor je zdaj urejeu zavod, vzdrzevalni stro§ki ravno niso veliki. Uceuec dobi stauovanje iu poduk zastonj, nadalje dobi za prakticna dela vsako soboto malo odSkodaiuo, ki more (vse po jakosti u* Ceaca) na »ese« tu4i da & §W» Isaaiatl. Qm dija« kom podeluje deielni odbor mesecne podpore po 8 gld. Za vsu hrauo in perilo placa vsak ufienec v zavodu 10 gld. na mesec. Kdor ima torej podporo in tedensko uagrado za delo, lahko uze s tem izhaja. Od doma potrebuje samo obleko. V fiolskem poslopj! more Cez 30 uCcucev Btauovuti. Stanovauja so jako kras-n a in zdrava. Sadja, razuh CeSeuj, bode letos v goriSki o-kolici malo, in, kakor sem poizvedel, tudi v Brdih in po vipavski dolini ne kaze najbolje. ikodovalo jo dolgo suho, vefcrovno vreme, na to pa {Sdnevni del, kadar so drevesa najbolje cvetlu. Ozimoa Ut& ka^ejo po celt deiuli prav dobro ter moremo upati dobre letine, ako k> kaj nc pride, predno ^Ito dozori. Mraz ni trtam lotos nikjer Skodoval in zdi se nam, da je priScl Las, ko nam Bog da dobro vinsko lolino, da na§ ubogi kmettfi ne bo imel samo upanja, umpak tudi obilen pridelek. Ba m je dornherika viuska razstava dobro ob-nesla, ste, gosp. urednik, u2e v zadnji wSo6iH poro-cali. Jaz bi imel danes samo en nasvet, glede vln» skega drultva, namrec ta, da bi se pravila tega dru-gtva tako prenaredila, da bi bilo to drustvo m celo vipavsko dolino s sede^em v Bornbergu. Ako bi se to zgodilo, bi se lahko druStveui fclcni od 50 tudi na 1000 (tisuc) pomuo^ili. Kake ogromne ko-risti bi bilo to za celo vipavsko dolino glode vino-reje in kletarstva, hoficm v drugi stevilki nSo2eN ob-Sirao razlo^iti, ako bode slav. urcduiStvu ljubo. (Pro-simo. Ur.) ________ Na Sv. Gori, 17. maja. — Shod prijateljev cerkvenoga petja, ki je bil sklicau za danaSnji dau na Sv. Goro, obnescl se je izvrstno in bo imel, kakor upam, najbolje nasledke za cerkveno petje v go-nSki nadSkofiji, nasleduici oglejske patriarhije. Ze sinoCi so prihajali duhovniki, uCitelji in pevci iz razuih krajev, da bi se udelezlii naznanjene cer-kvene slovesnosti in posvetovanja o prospehu cerkve-nega petja. ZveLer je bilo nabrauih okoli 30 dele^ni-kov pomeuljivega shoda, ki so se (lanes zajutra po-mno^ili na dvojno Stevilo in Lez po novo doSlik go-spodih raznih stanov. Ob 9. uri je pel slovesno sv. ma§o prefc. g. Fr. Vidic, dekan kanalski, kateremu so odgovarjali pevci na koru popolnoma pravilno. Pevci so se diMi spo-reda, ki ste ga m zadojiC uaznanili, in so, spremljani z orlami, katere je g. Fajgelj iz Tolmiua mojstersko prebiral, tako lepo peli, da je posluialccm dusa pla-vala proti nebesoia in da se je posebno takrat spo-znalo, kako slabo je gled6 verske spodbude ono petje, ki se sicer navadno slisi pri petih ma§ah tudi v me-stu. Petje je vodil prec. g. Ad. Harmclj, 2upnik Se-brcliski, ki je bi) pripeljal seboj svoje pevce, kakor je bil to storil tudi L. g. BI. Grca, vikar cepovanski, pravi zaCetnik tega podjetja. Po koacani slu^bi bozji, ob 10. uri, bilo je po-svetovanje v sakristiji za velikim altarjem. Posvetovanja se je udeleiilo 64 oseb, vmed lcaterimi je bilo 25 duhovnikov (3 dekani: iz CerniC, Kanala in Tol-mina; 2 oo. franCiSkana iz Goiice; 3 domadi gospo-dje), 11 uCiteljev, 6 bogoslovcev, 22 pevcev, pevkinj in prijateljev cerkvenega petja. „SoCau je bila zastopana po svojera uredniku, g. Ant. Fabijauu. Na predlog 6. g. vikarja Grfie izbere se za pred-seduika zborovanju pre5. g. J. Kragelj, dekan tolminski, ki prevzame predsedniStvo in imeiiuje tajnika g. BI. Grco. Na to govori profesor Sedej o liturgiCnem (bogoslu^benem) petji, razlaga njegovo lepoto in veli-castvo, popisuje posamezne oddelke petja pri alovesni sv. maSi, govori o cerkvenih dolofibah gled6 cerkvenega petja ter o potrebi, da sc pevci po njih ravnajo, in navdusuje slednjiS duhovne in orglavce za opisano in zapovedano cerkveno petje. Potem poprime beredo pre5. g. Harmelj in govori o naclnu, kako se da prav lahko in v kratkem vpeljat pravo cerkveno petje, katero sploh cecilijansko imenujejo. V izgled je aavedcl $. g. Jereba v Jager-§cah, ki je bil pred nekaj leti v muziki popolnoma WW$% iki J> pa Kdaj voditelj izgledno izobraienega zbora v Jager§6ah, v slovenskero Gaiurau (G.jemala vas na Tirolskem, kjer v cerkvi izvrstuo pojejo). Da-Jje nasvetuje, naj se v pospeh ccrkvenega petja usta-bovi cecilijansko dru§tvo za gorisko nadsskofijo, po-jasbuje, na kaki podlagi bi se moralu to storiti, in prosi naj se druStvo ze danes astanovi po pravilih, katera je izroSi! pvedsedniku. Predsednik prosi govor-nika, naj pravila prebere in pojasni, kar g. 2npnik radovoljno stori. Navzoci gospodje so govomiku glas- i no pritrjevali. j Za tem je nasvetoval g. predsednik, naj se voli osiovalni-odbor-in- slcer v svoji vecini--iz-mestnib- a- j tern bratu Krispiuu. pak tadi zuuanjim obee ztiao in priljubljeu. Krizui petek, t« je 4. t. na., po 10. ori zjutruj izneiuuiilo nas je nenavaduo zvoueuje v saniostanskein zvuuiku, ki je nazcatjalo, da je mnul fcedo iztnej redovuikov preseliti se v boljSi avet. Hipoma raxnesla se je pre-zalostua vest od ust do est, da je aemila smrt pre-strigla uit irvljenja castitemu bratu Krispi&u, kljuea-rju tukajsnjega sainostana, ki je po kratkej bolezui v 69. letu starcsti lnirr-o v Gospcdu zaspal. Tuzaa no-vica privabila je luarsikomu ialostuo solzieo v oci; vse je zdihuvalo m zalovaio po preraao umdeui Lesti- dov in takih, ki so pmv bliza mosta, da bodo mogli hoditi k sejam. Voljeni so: dr. Gregorcie\ profesor Sedej. dekan Cibic, dekan Vidic, zupnik Harnielj, o, Konstantin reda sv. Yr„ raestoi ucitelj Mercioa, nad-ucitelj Jog in naducitelj Cernic (zadnji kot namest-nik), Sledile so razoe zahvale; na to je bib zbora-vanjf skU'iijeno, ki je trpelo skoraj do poludnc. Pri obcdu so m vrSilo ra/ue napituice na gg. osnovatelje, pvce, delelBike in prijatelje ccrkvenega petja. Zbor se je vrSil prav lepo, da nikdo ni tako pric.ikoval. Hvalo zasluii vnetje gg. duhovnov, pa prav tako tudi gg. uciteljev in pevcev, ki so se eno-glasno izrekli za tako petje. Cecilijansko drustvo se osnuje brez razlocka naroduosti za Slovence in Ita-lyane vkup. ___________ V SempaSU, IS. maja 1883. v obciuski zastop. JDolgo sem pricakoval, da se drugi tega poprirae, da bi naznauil, kako so se vr§i-ie nase volitve. Ker ni nikdo do danes tega stotil in ker nas je predzadnja aSoca* goriskim mestnim vo-lilcem glede vzstrajnosti v izgled postavila, §tejem si v daHnost nekoliko o tem spregovoriti, posebtio ker sem opazoval obojui moci, ki sti se pri volitvab bo-rili. Ysled lupanstvencga razglasa bila je due 4. apri-la t. 1. volilev novega obciuskega zastopa za tnkajSuje katastralne obcine. ^lupauu nasprotna stranka, tako imenovana fakcijozna, katera je delala opozicijo, ker lupanstvo ji ni bilo po volji in po njenem ukusu, bila je delavoa pri agitiranji, ker je vedela, da ji je ve-6ina volilcev nasproiua. V to svrlio zacela je ie me-seca noverabra preteklega leta delovati, ter je tudi 2upanstvn izroeila 26. novenibra svoje nposlanoB, v katerem je izvazila svojo ieljo po volitvahv ter je zah-ttvala, naj se volilui imemki 3. deccmbra v pregled razpolozijo. Med tem je pa pridno agitirala iu uabi-rala po svojih zastopnikih pooblastiia, pri comer se pa ni nic ozirala na dolocbe §. 4. obciuskega volil-nega reda od T. aprila 1864. Z ozirom na tot da ni bilo pri rokab potrebnih pnpomockovt ^upanstvu ci bilo mozno razpisati volitev; zato se je stvar tako zakasnila, da so bili volilni iiaeniki Se le 11. svefctna razpotozeni. Rojeu je bit 8. maja 1814. v Mootensu&u ua LaSkein. Kot redovniic zivel je veLidetj v tukajSnjem saiuostanu in bil je jako priljuMjen. Bit Je vs« s^ozi poboiea iu vzgleden redovnik ter pravi brat svojini sobratoai iu usmiljeo. r>ce ubo^cem, so.^ebno pa wbo-gim ottokom, ki ga it-, h.y.to mogli tako kmain po-zabtti. Poboliiost. usmitjonje iu gostoljnbtiost bile so njegovo po»ebne cetiiitwti, ki so ga priljubilc sobra-tom in vaakemu, kedor k>m g>i je pozual; z«ito osfci-ne Viatm ve ? btagan s^iomtnu. Dokaz tcnwi je obiluo obiskoviinje iu kropljesije Ijudstva, ko je bil t»a parih, it* pa njegov sIove»iii pogreb. Vcs 6is, ko je tezal na lartvaskem wclin, hodilo ga je Ijndstvo ne-pretrgauo kropit t>d bbzu in dalefi. Jako siovcsen je bil pogreb ranjkega brata 6. t. m. Ob 4. uii popoiudne zbraio se je pred sarao- I stanoui veliko ljuclstva mestufga in iz okolice, ki je Na§e volitye J hotelo zadujo east bkazati Lastitema bratu Krispinu. | Sprcvoda se je uuetezila launo mnogega ljudstva tudi } Castita dahovscina domac.t, u Aj- \ stnega sprevoda ueenci tukajSnje dvorazrednice pod \ nadzorstvom obeli gospodov uCiteljev. i Bed je bil vkijub tolikemu Ijudstvu uzorcn in [ sprevod tako krasen, k-.\k<>i' jrh je Sv. Kriz do.ilej ie i maio videl. Dospevsim ua mirodvor tiarisal je domaci [ g. jJuptiik pobozno in bhigotvoruo ^ivljenje pukujoi- | kovo v primernem govoru. Na to so zapeli tukajsnji | pevci uagi'obutco prccej dobro. Po dukoncanem pogre- l bu razSli «mo se vsak na sv>tj dam. Marsikomu igrala j je solzica v oceh, ko smo zupusX'ali pokojoikovo go- \ nuio, katcri smo izroLili ostanke nepozabljivega Ca- stitega bntta Kfispiua. Vsaktlo je oto2uo v/dibuil: Bodi ti zemljica lahka in duso naj ti Ijttbi Bog na- paja z veeno tola^bo v nebc&ih I Kii^evski. Wa SrpeniCJj 15. maja. — Znauo je gotovo tudi sSociiiim" eitateljem, da Srpenieani Uodiju veliko po svetu, kakor BolCaui splob, da si s feupcijo ptidobijo potrebucga ziveza za se in za druztno. Zna-. „ . .„ , , ,. ? U5 j^ pa najbrze ui, kako se znajo Srpenieani po Bolj ko se je volitev blizala, bolj glasno so za- j Syetu mozko obaasati badisi v kupciji, bodisi o drit- stopuiki opozicije objavljali program svojemu deiova-nju za slufiaj, ako bi zmagali. Mej tem pa so volilci iupanove stranke vedno popra^evali, kaj in kako se misli, zdaj posameznega stara§ino, zdaj zupanstvo. Ker spada pod tnkajsnjo zupanijo vec davkarskih obcin, m ostajalo druzega, kakor da so kompromis naredilu ter potem skupuo volile moze, za katere so se zjedi-nile; drugace ni bilo upati zmage. V ta namen so se volilci eden drugega pridno k volitvi vabiii. Ka dan volitve so imeli pred volitvijo volilci posameznih razredov shod in pogovor o kandidatib. Na to je zacela okoii 9. ure zjutraj volitev v UI. razredu, katere se je udelezilo 87 opravicenih volilcev. Izvoljeni so dobili 81 do 83 glasov; nasprotnih volilcev so se volitve v tern razredu udelezili 4, red: Stiri, kakih 40—50 jih je pa volile zapustilo, ne da bi bili gla-sovali. Volitev v tem razredu je trajala do 1 ure po-poldne; potem je bii do 3 ur oddusek. Na to zacue II. razred voliti s 27 volilci; izvoljeni so dobili od 25 do 27 glasov; dva ali trije so odsli, ne da bi bill volili. Naj mirneje je bilo v I. razredu, kateri je poslai 11 volilcev; izvoljeni so dobili po 10 in 11 glasov. Kdor je opazoval gibanje tistega dne, videl je nenavadno sikanje opozicijonalcev; celo solzne oci sta imela dva, ko sta videla, da jima ja v tej zadevi odkleukaio (vsaj za 3 leta). Glavni stau je bil v ua-vadnem zbirahSCi pod pokroviteljstvom boga „Zevsa% kateri pozna dobro §§., ie §. 4. obc. voliluega reda glede pooblastii mu je bil neznan. Po koncani volitvi se je niarsikaj sli§alo od onih, ki niso bili izvoljeni, da ugovor napravijo proti volitvi, ces da se ni postavuo postopalo, veudar se tega niso lotili. Ko je propadla stranka zupanstvo v rokah imela, so bili vselej ob casu volitve ugovori (rekursi), to je leta 1875. iu 79. Pn prvi sta bila dva lzvoljenca ovr-2ena. Vse kaze torej, da je postava sedanjemu ia-panstvu bolj zuana, ko prej§ujemu. j gib prilikah. Iz javuih hstov iu iz yrivatnib pisein, j ki so nam dosla, naj poveut ie en izgled, kako cvrsto Ise Srpeuicaui po svetu vedejo, ako jih kdo napade. Audrej Fon, nas doinaciu, bivai je zacetka tega S meseca na Mor&vskum, kjer je prodajal od liiSe bro, da se jim lastna §ola zida na tujem svetu. Dobro pieniitslite stvar. dragi I'ohubeljci, in vdaj-te se! Ko bi pa do toga ne prislo, zidajte si iolo na „u e u t r a 1 ii i h tie hu, to je nad Hubljem! Med bojarnico iu prejnico je struga tako globoka, da celo o povoduji bi voda ne mugla Skodovati zgradbi, ki bi se zidala nad njo. Premostiti bi bilo trebu. vodo v doigosti, ki j« Soli primerna. Tu tudi ni tolikega §uma in ropota, da bi poduk motili. Ker je svet na obojnih tlch in skoro v sredini obcin, se ne bo mogel nihee jpritozevati. Ce se vam ta prebedasta zdi, dasi ni ravno takobosa, povemvam drugo. Zedinite se pod „dvoj-no streho" v Stirirazrcduico. Dva razruda naj bota tu, dva tarn; in vse naj se vrsi firedoina. Prvi dve leti naj bo v AjdovScmi 3. in 4. razred iu v Sturjah 1. in 2.; drugi dve Icti uaj bota v Ajdovsfiini 1. in 2. razred, v Sturjah pa 3. in 4. Duhovska oblast je tudi tako zedinjena in vse je v najlcpSein redu. Zakaj bi se tudi sola ne zdruzila? Zjedinjenje sole, naj bo tako ali tako, bi bilo za vse prav koristno. Na to torej delajLe I Eden, katcremu so ruzmcru Pohubeljcev na drobno znaue. Z benefice meje, 15. maja. — Zdi se, kakor bi bill uvstnjski Sloveuci popoluouia pozabili ua svoje beneske Urate, Cesar jim no morem nikakor v Cust iteti. Ali raeuijo morda, da beneSki Slovetici ao za nje izgubijent? Tega ne more &a nikdo tiditi. Kes je, 2alibog I da njih uarodnost je na italijanskum brez vuljavc, aaiijihjozik uiiua uikakorsmh pravic, da njih s^e so italijauske, v katerih je o^tro prepovedano rabiti siovensctiio, in ua laska viada dela za portalijanfieiije sioveuskih prebivalcev. Kesje tudi, da vcfiiua Sloveu-cev samili be ue briga za stoveusko re5; kljub temu moremo Sc upati, da beaeski biati bodo eukrat istih uiislij z ostaiimi Sloveuci, da bodo skupao deiali za east m blagor celega uaroda. Nadejati se uain je, da ta srecna doba skoraj nastopi, ker nekuk zacutek pro-bujenja se je, hvala Bjgu I la pokazal. S posebno lju-bezuijo se je zacela gojiti mej mladmii narodujaki do sedaj popoiuama zanemarjena sloveuscina. Pridno ua-roeujejy iu citijo sloveuske knjige kljub vsem overam in zaprckaiu sovtazuih Lahov m vkijub zasmehovanja uekteiili ucsiauiuih odpaduikov, ki teptajo iu zataju-jejo sv*»jo uarodnost. Kakor so mi trdili, tudi Stevilo udov dru^be sv. Muhora se je letos zdatno pomuoiilo ua Bencskem. Matiua Siovcuska posilja ua BcucSko svoje knjige iu uasa vrla castuka sKr«au iu „Ljublj. Zvou* m hvale vredua uSoca* nuajo uaro6uiku tudi mej beue-skuui Sloveuci, kar meuda se ni drugim sloveuskim tasnikoiu prej mklar zgodilo. Dosti dobrega bi se bilo nadejuti od nekatenh mej duUovSfiino, mej bogo-slovci iu mej dijaki, ako bi se jim ue aagrajald pot omike v domacem jeziku, Bistrih gkv ue maojka; to svedocijo darila (premiji), kutera v videmski semeui-ski gimuaziji vsako leto Sioveuci dobivajo, dasi jih ui ko 20 — 25, to je deseti del vseh uilaUenicev, ki studirajo v videuiskeun sttuenisci. Tudi laui je bil po-deljen v III.,IV., V., VI razsredu prvi praemium Siovencem; tudi v I. razsredu jo bil eu iSiovenec od-iikovau. Sami Labi se morajo cuditi aloveuskim gla-vam. To je dobio. Ue torej tako vrli mladeuci osta-uejo zvesti pokiicu, da budijo svoje brate za sloveu-sko mi, za pravo uaravuo oiniko, ui dvoiuiti o dobrem uspehu. Cas je, da bi se ua Beueskem kaj piemeuilo, da bi se zbuijsale uarodne lazmere. Preveijeu sem, da miadi beueSko slovenski du-bovni se ne bodejo vedli po izgledu starojsiu, kateri zahbog! so muogo sodelovaii pri popacenji svojega narecja, katerim pojmi uaroduosti, rodoljubja itd. ali so bili uepozuaui, aii pa so se jim zdeli bedasti. Na-dejam se, da slovenseiua ki pod lasko vlado nima druzega zavetja kot samo cerkev, se ue bode tudi v ti vmikala lasciui, da bo cisia donela z lee, da si ne bodo poslusaki iomiii glav zavoljo premuogih tujih besea se sioveusciuo v uera^umljivo uarecje spojeuih od onih malomaruezev, ki so za dusue pastirje Slo-veueem jjostavljeni. Nadejam se, da se wuogokaj ua bolje obrne; nadejara se celo da zatirani Siovenci dobijo enkrat ua svoje zabtevanje od vise gospode zastopoika Slovenca v videmskej kuriji (skofijskem uradu), kateri bo znal s Siovenci vsaj pregovoriti, kadar bodo inieli v kuriji opravka. Konec bi bilo ta-ko marsikateri sitnosti, ki se zdaj prepogosto ponav-Ijajo. v Se bf hotel govoriti; ali dovolj uaj bo tega za se-daj; vec" drugi pot. — Bog blagoslovi pooctj* inladik narodnjakoy na BeneSkem. Avstrvjski Siovenci naj pa eukrat resno pomislijo na zanemarjene brate, naj po-magajn novim rodoljubom, da jim srce in* vpade. Naj pomislijo, da gre za dobic'ek eeletnu narodu, kateremu ohraniti 30 tisoc ljudij (toliko je raenda beneskih Slovencev) je toliko, kakor vecjim narodom ohraniti jih en milijon. Kdor je resnicuo vnet za blagor naroda, mora biti tudi vnet za probujenje dremajotth bratuv, Torcj na noge, narodnjaki I Pomagajte s knjrgami, z razuin-nim sovetom, kolikor morete. Naj no bode moj glas, glas ki se votlo rozlega po puficavi. Folltidni pregled. Be ni povsem kon&ano poslovanje drzavnih zbomic, kajti gosposka zbormca obravnava rav-nokar Se zadnje po dr^avnem zboru ze resene nacrte postav, predloge itd., in ze priobSujc du-najski uradni list „Wiener-Zeitung" cesarsko pi-smo (patent), ki sklicuje dezelne ^ zborc Nizje Avstnje, SulnograSke, Stajerske, Slczije, Tirol-ske, Bnkoviue, IMrnacije, GoriSkc in Gradiske ter Istre. Ti dezelni zbori so sklicani nasleduje dni v svoja postavna zbiralisca: dezelui zbor nadvojvodine Avstrije pod Anizo due 21. maja; dezelni zbori vojvodine Stajerskc, Solnogruske in Slezijske due 28. maja; dezelni zbor Tirolski dne 4. junija, Bukovmski due 20. juuija, 1M-niatmski 25. junija, Gomki in Istrski 10. avgusta U 1. Dezeiui zbor krunjski, katcrcmu bi bila pretekla doba se le juhja incseca, je raz-pu&ceu. JSTove volitve so razpisane 9. junija v kmeekih obeiuah, 12. junija v mestih in trgih in 15. junija v vclikciu posestvu. Knaka osoda doleti tudi eeski dezelui zbor; pricakuje sedan na dan cesarsko pisnto, vsled katerega bo oni dezelni zbor razpuseun. V zvezi s tern je neki potovanje dezelnega inarsala Auersperga na Du-naj. Mo2, ki se je pri zaklucenji zaduje seje v (ieskem dezelnem zboru zelopredrzno vedel, ta-ko da je pri uajvisein dvoru popoiuoina v ne-milost padei, bi rad resii ustavovercem na Ces-kem to, kar bi bilo se resiti inogoce. Toda na-dejamo se, da bo Tes trud zastonj. Tudi trzaski namestnik, baron Depretis, peljai se je zadnje dni na Dunaj. Najnitreje je tudi to potovanje v zvezi z volitvami na Go-riskeni. Aras presvitii eesar je vzprijel 14. t. m. zvefier kueza ernogorskega Nikieo ter ga je po tem na ujcgovem domn obiskal. Isti dan je o-biskal eesar tudi cesarjeviea Budolt'a in njega soprogo v Laxenburgu, a drugi dan kraljevo obiteij v Monakoveni, od koder se je vrnil v Schbnbruim. Tudi cesarjevic Rudolf in drugi udje cesarske kise so obiska.l yrnogorskega kueza, kateri se odpelje naravnost vMoskvohkronauju. V Busiji pecajo se vsikrogi prav marljivo s pripravami za slavnosti kronanja eara Alek-sandi-a HI., ki se bo vrsilo 27. t. w. Car je ze imenoval vojake, ki so odredjeui za poboemke v Moskvo do§lim knezevskim osebam. Najetih je 60 stanovanj za zastopnike easnikov, katere se doticnikoni prepuste brezplacno. Mej veliko ljud-sko veselieo na dan kronanja vzdigne se veli-kanski balon, katerega 6olni6 bo obsegal 30 ljudij, ki bodo nietali srebrne svetinje in denar med ljudstvo. V italijanskem drzavnem zboru pecajo se zopet s politiko. Crispi govorec o Oberdankuje dejaJ, da se lrjegovo dejanje in misljenje ne more imenovati nepatrijoticuo, temvefi da je gi-banje, za katero je uniii velikodusni moz z ime-noni Italije na ustnib, izraz patrijotizma. Tudi Cavaiotti je obsojeval zunanjo politiko vlade ter je ocital, da boee ":vezo z Avstrijo le iz bojaz-ljivostjo in da ne spostuje niti sodnikovih raz-sodeb, ker je rckla znanema Ragosi, Oberdan- kovemu pajdasu, katerega so pcrotniki v Vidmu nekrivega spoznali, da naj ne misli na to, da bi zopet dobil patent za lekarno, katero je imel v Toscanelli pri Riniu. To so nasi novejsi zavezniki. Bog yaruj Avstrijo takih prijateljev, neprijateijev se bode sama otresla. Domace stvari Njegovo Velicanstvo prcsvetli eesar je bla-golilo podcliti iz lastuega zaklada 300 gld. za cesto iz Zalovse skoz Rifemberg v Komen. GoriSki veteran! se udeldKjo prihodnji cetr-tek, na praznik &v. II. Telesa, populduc cwkveue slo-vesr»osti, piocesije, na Kostanjevici. 0 5. uri se zbe-rejo na senenem trgu blizu mestnega vrta, odkodar se podajo z zastavo in godbo na Kostanjevico. Po-poldauska procesija ima navadno prav obiluo deleini-kov in bo toliko slovesuejsa earad veteranov. Ni dvo-miti, da se udele?Jjo veterani v muogem Stevilu in v druStveni obleki te aveCanosti, ki je Goneanom od nek-daj priljubljeiia. Gorica bo vuteranom bvale^na, da povzdiguejo domaCe praznovauje. Volitve v mestno stareSinstvo so v 3. in v 2. razredu u^e dovrScuc. Virile m se blizo tako, kakor smo v predzadajej stevilki oznacili, G. Fr. Mar-zini, dolgoletni starcsina in dobro izvedea v obciu skem gospodarstvu, je pojasnil in pograjal dosedanje gospodarstvo v posebui knjizici in v ffposlanom" v tukajSnjcm koiitservativuem listu. Ob enem je rekel, da Uoncani uiso vrediit, da bi si on za nje prsto smodil, med tern ko oni sladko dremljejo in sesajo iz sesalke, katero si sami uapravljojo in katero jim polnijo njih vamhi. Gospod !>., dolguletui gori§ki j^u-pan, moz stare korvuinu, posten in pravieen, je objavil v oinenjencm kouservativuem listu, da sedaj Steje Gorica lepo stevilo Slovencev, pruvib mescanov, in da bt bilo pmvicuo, da se tudi kak Slovenee voli v ob-cinski zastop, na kar je tukojfiiiji ffHberaluifctw| prilf«hijik~ Mm MU! on u d?e Bpatoki* obstojeee iz posteljnako?, umivalni-kov, omar i. t. d. Urottno dtlo v slogn .renaissance'* v urednosti mA 2000 gl., ki je zarad svoje uinetnijske dovrleno sti vredno, da je vsakdo ogled*. Vstopnina 10 kr. Razstava trpi od IT. do 28. maja. Via Giardiuo v hiSt Vergna, nasproti kavarne Sclnvaiz. Delalnica je v Selu pri Ccrnicab (na Goiiskem) K obilneinu obiskovanjn vabijo Bavfier & dru§t. HE1R1K LWZ, na M\ V,JI III. Hintere Zeflantsttrasse 13a. Fame mlatilnice in vozila od 2 do 8 konjsktlt moCy. Mlatil* nice za roko in na vladilo [l do 6 konjskih mocij]. Rcznice, mlini za trgano moko, drg-nice ltd. Najnowjsa dela, potrjene seatave, nizke cenc. C'ei 100.000 tukih strojev prodanih. Iluslrovaiil katalofll brwplaCno In prosti poatnine. Cvrsti, postcni agent! in razprodajalci se iStejo. MT Wichtig fiir Jedermann. ^f§ Durcb alio Buchhandlungen zu beziehen: Das Nene Tolksehnl-Ciesetz samnit den in Geltung geblieljenen Bestimmungen des Reichs-Volkschni-Gesetzes vom 14. Mai 1869; den einsclilugigen Vtrordnungen nnd den Vorsehriften, betreffend des Verhaltniss der Schule zur Kircne. Popular dargestcllt und durcb. die Sprncbprax's des fc. k. Reicbsgericht3 und' des k. k. Yerwalfcungs-Goricbtshofcs erlaatert von Dr. Sigmund Goldberger. Wft" P-eis 30 Kreuzer. *^H Gegen Einseridung von 35 Kreuzer Qberallkiu franco Man veilange ausdruklicb war Dr. Goldberger's „Neus Volkschul- Gesetz* i Mfki' Mag a Wmf I, WMmt I tiskan« u mm, okvirji in ogledala se kupijo ceno in dobro Ic neposredno v tovarni Gustav-a Kerstan-a, na Dunaji, II. Kornergasse 1. Zapisniki in ceniki brezplačno in poštnine prosti. ! Dalnogled! TanoTOizoajdenidalnogled m ubslo i iz 2 eptiauh lee, ki se M dajo pripel na kstero kolipali- ]^ „ Co itd. in ao rasmerao reliko *- - wSega nspefcak© navadei dalaogledi, zatoao *ipn-dobUi splosno hvalo m so pripOTaMajrredni posfea-no sta izlets na deiela »t«l- =C«Be:— ¦¦¦ Dalnoflled [z nbtaiilom] z« v ;.ep gld. 1.2^. finejigld. 1.75, najfin-u'i * vefimi oprifriwi. l«e»«i -'.-0. ¦¦¦ Tezomer, go;ov in^ zanealjiT kazaiee \remena gld. 2. — najfinejr ixdelao, » po|H»IaOB»a no»i» kra-»ni «pr»?i gld. 2.75.— ¦¦¦ Vinomer (araeomtu ^r a katenm ae hitco spo-ina, wli je vino holt* uli alabfje vwte, W kr.-¦¦¦ Mlekomer. Novi, p;ttentiratti orod za preglo-davania mleka, kako jct gld 1.75. ¦¦¦ Gorkomer [nove i2»ajdbc] za kopeit, za topic in rarzle poaebno za otrocje kopeit 75 kr. do gld. 1.50. ¦¦¦ Mali bgemt «ni po^ecalniki za t zep % od-liLno rabljivosijo po 45 kr., 75 kr., «et:t po 3 gld, do 4.50t R.50. ¦¦¦Mali parniki m vrete.io, popolno dobro nrr- leni, premakljivi s parom, da se labko tozijo r ka- teri koli fodi gld. S.50 do 6.12. Op. Poduk » rani se pridene brezplacno vsakemu kosu. Bazpodajaleem v wliki meri se pustijo tomt'M cene. Poiiljatvo proti po5lnen>« povzetja „»e 'dobWajo- le neposredno'' od Gudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoS in ni treba mno-L gih besedi, da se dokaze njihora Cudovita i bioc. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajsajo J in prezenejo prnr kmalu najtrdoTratnise ie-Vlodcne bolesti. Prav izrrstno TStrezajo zo-per hcmorojde, proti boleznim na jetrih in na vranicl, proti crevesnim boleznim in proti gliatam, pri zenskili meseCnih nadleznostih, zoper boli tok. bozjast, zoper bitje srcater cistijo pokvarjeno kri. One ne prcganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred rsako boleznijo. Prodajejo se t vseh glavnib lekarnicah na svetu; za naroCbe in possl^atve pa edino v lekamici Criatofoletti v Goriei, v Trstu r lekarni O. Zanetti in G. B. Bovia in v lekarni Alia Madonna v Eonniha. Ena steklenica stane 30 noveer. Samo 10 g. 75 k. popolna obleka iz mesaniiie (Stofl). Samo 8 gl. 50 k. moilerna povrhua suknja. Samo 3 gld. Iilaee vl mesaiiine. Samo 5 gl. 50 k. popolna obleka iz platna v zalogi oblcke za gospode Ignaeija Steincr-ja v (Jorici. nasprofi nadskofijski palaci. Obleka za otrok« vsake starostir zsiloga mcSanii), vsnkovrstnih ilomaCih i'i tujih izdelkov, lantua Sivarnica, dela se po meri hitro, ttno in ttdno. Nepremocljivi plaSCi, ponodue suknje, k»v-ske suknje, peiilo za gospoder zavratniki, plaSfii za gospe posebno priporoeeni. Or. Pattisona^a vata za protin naiboljSe zdravilo zoper protin in revmatizme Tsake vrste, kakor: bolet^ine v obrazn, prsih, vrata in zobeh, protin t glavi, rokah in nogah, trganje po udih, bole3t r brbfca in ledijah. Zavitke po 70 kr., poloviea 40 kr., pri: G. Cristofoiettf, lekar pri Srnem medredu v Goriei na Travniku. Ljudi in blago spravlja AMERIKO najbolje in najceneje AMOLD REIF, na Dnnaji, I. Kolowratring, Pestalozzigasse 1. St. 103/E Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavni^e (Monte di pieta), vstanovljene po grofu Thurna v Goriei naznanja, da bode dne 25. junija 1883. zaficla javna drazba (kant) -nereSenih zastav I. fietrtletja 1882, t. j. tistih, ki so bile zastavljene raeseca januarja, februarja in marca 1882. ltavnatelj: Lovisom. O/iiaiiilo. Dne 30. maja t. 1. od 3. do 12. ure opol-dan se odda delo po drazbi za obzidanje poko-pali§La in sezidanje nove mrtva§nice (kapele) na Lokvah za znesek od 750 gi. a. v. Pogoji in narisi so vsakemu v pregled raz-polozeni pri podpisanem na Tmovem in na Lokvah. ^upanstvo Tmovo, dne 10. maja 1883, 2upan- J02EF RIJAVIC. Vodstvo plinove (ovarne o-becuje dar 10 gld. tistemu, ki mu naznani osebo, katera se ze zdavna kratkoCasi s poSkodovanjem javnih plinovih in petroljnih svetilnic. Pasi kilovim S??!&Tf*ffi SNtTI, kakor tudi vsako vwto oliVfZe, 8 pawl ?n filovoka, angl, in franc, nogoviee proti kvi'it, iiajno cij^l pasovl za no§ilce, v«e ranocelske yripravi* iz guinvo in \m potreb- sciiin za bolnikc. 0. NLTPEKT, prcj J. G. ZIEGER, fillII'11 MStanovljono 1. 1873. kakor prej l.Grabon 29, zno-If Ulia|9 ipjj y Xrattnerhofu, Zaloga vneh pariSkih po- sebnostij. Razpo&lja hitro in molL6 proti povzetju. - „6isti Mtro in ?otovo.a IN c? k;: Fran__________ .Tfl7P fA TT ne uzrokuje nikakih te^av t^UZ*C7J.U V fMfi3agpl,i^MSSlaS«llii Gl" r e II k I »dela bolj us^eSno, ko Ci, •% druge grenk6 vode," otuaenee mm mmm %% m% Zahteva naj se vedno in razloeno: FRANC-JOZEFOV 6BENKI STUDENC Zaloge povsod. V Goriei: lekar g. Cristofoletti in A. Seppen-hofer. Bazposifja se iz BudapeSta. Betgerjevo medicinsko MILU IZ S310LE (THEERSEIFE) Pripoioceno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro ? vseh evropskih dizavah s aijajuim vspehom proti vsakorotni nedistosti na polti, sosebuo piOii ktonieuim in luskiiiasiim liaajem, hra* stam, naleil'ivim hrastam, ptoti rudecemu nosu. oze-bijimi, potenja nog, pibljaja na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smole ima 400/0 smole iz lesa, in se bistveno razloeuie od vseh drugin smol, ki se ptodajajo. - - Da se prekanjauju izogneS, zahtevaj doloeno Bergerjevo milo iz smole in glej ua znani zavitek. V dolgih in kudih poltnih bolezhili rabi se z vspehom na mestu miia iz smole Beigerjevo med smolnato-zvepleno milo; kdor bi hotel imeti rajsi to, naj zahttvo edino Bergerjevo smolnato zvepleno milo. ker zunanja ponart-jauja so brezvspesni izdelki. — Kot neostro milo iz smole za odstranjenje ne-tistostij na polti, zoper hrasto na polti in glavi otrofc, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi: ki ima 35% glicerine in je fino perfuniano. C«w u fcani iuki mti 35 it: i brcsuro od- Glavni razposiljavec: lekarnar 6. Hell v Opavu. Glavua zaloga za (Jorico pri gg. lekarnarii F. Cristofoletti (Zauetti) in A. Franzoni. Izdajateij in odgovprni urednjk; A. S&BJJmi, — Tiska; Hilar^anska ti»karnaB T Goriei/