SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja : Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspcdicija v ,,Katol. Tiskarni", Vodikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejernajo. Vredništvo je v Scmeniških ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 1». V Ljubljani, v torek 23. januarija 1894. Letnilt XXII Deželni zbor kranjski. (Šesta seja dne 23. januvarija.) Deželni glavar Oton Detel a otvori sejo ob '/, 11. uri; vlado zastopa deželni predsednik baron H e i n. Poročilo o delovanju deželnega odbora za dobo od 1. jan. do konca decembra 1893. 1. se izroči odseku za letno poročilo. Poročilo dež. odbora glede zdravniške službe v deželni blazuiški podružnici na Studencu se izroči finančnemu odseku, istotako nekaj prošenj za podpore. Poslanec Š u k 1 j e stavi samostalni predlog, katerega so podpisali narodni poslanci in ki se glasi: „V pokritje stroškov, provzročenih po napravi osnovnega projekta in generalnega proračuna za zgradbo belokranjske lokalne železnice dovoli se iz deželnega zaklada primeren prispevek." — Predlog pride ua vrsto v prihodnji seji. Dr. Papež poroča v imenu finančnega odseka o prošnjah županstev Dol. in Gor. Logatca (er županstva v Cerknici za podporo k napravi vodovodov ter z ozirom na to, da načrti in obravnave še niso dovršene, nasvetuje, da se prošnje izroče deželnemu odboru, ki naj na podlagi načrtov in po dognanih obravnavah v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete. — Obvelja. Poslanec Žitnik poroča v imenu finančnega odseka o prošnji varuha Tomanovih otrok za zvišanje miloščine ter nasvetuje: Siroti Hermanu To-manu, sinu bivšega računskega oficijala pri deželnem knjigovodstvu, se zviša miloščina letuih 37 gld. 50 kr. na 100 gld., in sicer za pet let počenši s 1. janu-varijem 1894. — Obvelja. Poslanec Vi š ni k ar poroča v imenu finančnega odseka o prošnji odbora za ustanovitev dijaške kuhinje v Novem Mestu za podporo ter nasvetuje, naj se dovoli za ustanovitev 100 gld. — Vsprejeto. Prošnja Jos. Cerina, konservatorista na Dunaju, za podporo se izroči dež. odboru v rešitev. Poslanec Višnikar v imenu finančnega odseka poroča o napravi za namakanje travnikov pri šolskem posestvu na Grmu. Šolsko vodstvo na Grmu je povdarjalo v svojem poročilu z dne 24. decembra 1891 potrebo umetnega namakanja k šolskemu posestvu spadajočih, ob potoku ležečih travnikov, ker bi se s tem pridelek krme zdatno pomnožil in tudi ustanovil nov učni predmet za šolo. Deželni odbor je naročil vsled tega vodstvu, da di izvršiti načrte in proračune stroškov po izvedenem kulturnem inžeuerju; šolsko vodstvo je na to kot izvedenca nasvetovalo štajerskega deželnega kulturnega inžeuerja Riharda Posseka. Istemu je bilo šele meseca aprila 1893 1. mogoče, ogledati si za namakanje določene travnike, ter je na to dne 3. junija 1893 1. predložil tehnično poročilo s proračunom stroškov vred. Tehuično poročilo razpravlja, kako naj se izvrši naprava namakanja travnikov parcelni št. 345/2 in 348. Ker pri majhnem vodnem stanju voda v Težkem potoku veliko nižje leži, kakor dotični travniki, mogoče je namakanje le s pomočjo umetnega vzdi-govanja vode učiniti. V to svrho zgradi naj se v Težkem potoku jez z zatvornico in z dvema škrp-cema. Po posebnem kanalu napeljana voda naj pa se z dvema vodnima kolesoma vzdiguje ter po lesenih žlebovih odvaja v jarke s primernim padcem. Na ta način bilo bi mogoče od travnika pare. št. 345/2 namakati 0-7 hektara, od travnika pare. št. 348 pa 2-3 hektara, skupaj torej 3 hektare ali 5'2 oralov. Po predloženem proračunu znašajo stroški: 1. za prekopavanje zemlje, za tesarsko in zidarsko delo.......... 820 gld. 2. za gradivo, stavbinski les, lomljen kamen, opeko, cement, železje, i. t. d. 1451 „ 3. za tehnično vodstvo, komisijske stroške in različne stvari.....160 gld. skupaj .... 1431 gld. V poročilu, s katerim predlaga navedeni proračun, omenja vodstvo, da se bode ua ta način na-makovalo 7 in le 5 oralov, da pride torej na 1 oral 348 gld. stroškov ter da se bode pri napravi dalo še kaj prihraniti. Deželni stavbinski urad, kateremu se je izročil projekt v pregled, izrazil se je, da je projekt v splošnem racijonalno in z najmanjšimi stroški izdelan ter da je mehanično preračunjenje vodnega vzdiga pravilno. Čeravno bi se z nameravano napravo namakanja travnikov pridelek krme zvišal, so vendar stroški za te naprave tako visoki, da le iz tega uzroka ne kaže izvršiti melioracije. Toda tukaj gre za poučni predmet, s katerim se bode ne le učencem zavoda, ampak tudi kmetijskemu prebivalstvu sploh praktično stavila pred oči racijonalua naprava takega namakanja. Z ozirom na to okolščino se sme pričakovati, da bode visoko poljedelsko ministerstvo tudi izvršitev navedenega projekta omogočilo s primerno podporo. Dežel, odbor torej nasvetuje: Deželni odbor se pooblašča, da izvrši napravo za namakanje travnikov šolskega posestva na Grmu po načrtu deželnega kulturnega inženirja Eiharda Posseka, ako visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo dovoli v to svrho primerno podporo. V finančnem odseku se je z mnogih stranij naglašalo, da bi bili po tem proračunu stroški za tako napravo mnoge večji, nego korist. Ker pa bi taka naprava vendar le precej koristila in bi bila ob jednem učni predmet za učence in kmetovalce, nasvetuje finančni odsek, naj dež. odbor pretresa to vprašanje, kako bi se dala taka naprava ceneje narediti, ter prosi c. kr. kmetijsko ministerstvo, da prevzame polovico stroškov. Poslanec Lenarčič ugovarja predlogu finančnega odseka ter nasvetuje: Predloga za namakanje travnikov pri dež. posestvu na Grmu se vrne dež. odboru z ualogom, da od šol. vodstva preskrbi s LISTE Ščuka sv. Tomaža. Vesela slika iz časa tlake. Češki spisal Dr. H. 7 Bil je zares jedin vesel prizor, katerega so dočakali tlačani naše vasice v celem božjem letu, jedin trenotek v celem dolgem letu, ko so se smeli smejati. Sicer ni bilo za smeh ne časa, ne volje, ne vzroka. Na sv. Tomaža je pa bilo drugače. Seveda so morali tlačani bolj zgodaj vstati in iti v grad; toda vse je bilo drugače kakor navadno. Danes jih ni spominjalo na tlako nič druzega kakor ščuka, ki so jo morali prinesti na sv. Tomaža v grad. Cela vas, možje in ženske so šli skupaj, vsi v praznični noši. Nesli so Tomaževo ščuko v grad. Slovesen sprevod! Kakor bi nesli slona — pa nesli so samo petfuutno ščuko I Toda še je niso; ščuka je še počivala v veli-likem, gujilem sodu na dvorišču bajtarja Kokodaka, pa premišljevala tudi jedenkrat o minljivosti pozem-skih stvarij. Vedela je dobro, da so jo včeraj vjeli, spravili v modro vrečo in vrgli v sod, pokrili ga z desko, to pa obtežili s kamenjem. Vedela je, kako je noter prišla, pa kako priti ven — bilo je vprašanje, o tem je ravno premišljevala. Ljudje so se shajali iz cele vasi, obstopili sod, trkali nanj iu ugibali, kako visoko sega voda. Ščuka v sodu je bila nemirna, čopotala in pljuskala z vodo, kakor bi se kopali trije otroci notri. Fantje so pokladali ušesa na sod, premikali ga in poslušali. »Notri je!" vriskali so od veselja. Pa bajtar Kokodak je odprl vsak trenotek li-nico v oknu in pomolil ven svoj ua pol z milo namazani obraz: »Otroci, pazite, da mi ne prevrnete soda, drugače —Zaprl in namazal je zopet svojo kosmato brado in obraz z milo, sklonil glavo pred razpra-skano ogledalo in nadaljeval svoje brijenje, zopet strgal z britvijo kosinatine svoje brade. Ko bi znala ščuka sama govoriti, morala bi se predstaviti sama na gradu — ker pa ne zna, mora govoriti zanjo vselej jedeu kmet. Kmetje se vrste; letos je prišla vrsta na Kokodaka. Gospod župnik so mu spisali neki govor — v četrt uri so ga spisali kar iz glave, pa Kokodak se trudi s tem že tri tedne, vendar ga še ne zna dobro. Počasi se brije, •šepeta si „govor", da bi ga znal dobro predavati pred gospodo na gradu, z jednim očesom gleda na dvorišče, da ne bi kaj neumnega izpeljali otroci z usodnim sodom, z drugim očesom pa gleda v zrcalo. Z levo roko napenja kožo na bradi, v drugi pa drži britev in reže ščetinasto strnišče. Toda ta britev! Odreže jedno kocino, pa je dovolj. Za vsako kocino jo je moral posebej brusiti na jermenu. „ Počakaj, malopridnež ti neumni, jaz ti pokažem!" psoval je Kokodak iu zopet brusil britev. Mislil je na svojega izpridenega sina Janeza. Ta si je napravil namreč v nedeljo iz starih škornjev šlape. Golenice je odrezal, da bi pa vendar kaj pošteno in ravno odrezal, je vzel za to očetovo britev. Skoro celo uro se je mučil stari bajtar in vzdihoval: »Hvala Bogu! — zopet bo mir za celi teden!" Hitro se je umil, počesal, napravil in pokril na glavo stari občinski cilinder in v roko je vzel palico z ru-dečim trakom. Ukazal je nato vpreči konje, na voz postaviti sod s ščuko. Zraven svojega Janeza sedel je stari na voz. Janez je udaril po suhih konjih in odpeljala sta se. Stari je iztaknil umazan in zmečkau papir in ponavljal »govor". Za vozom je šla cela vas; ničesa jim ni bilo upati od gospode, nič niso dobili na gradu, pa vendar so bili vsi veseli. Danes so imeli prosto, danes jim ni bilo treba na grajsko polje, danes jih ni smel gospod oskrbnik ne psovati, I 1 C h- Vvi številkami p odprto utemeljevanje glede gospodarskega vspelia te rael ioraeije. Poslanec Hribar odgovarja predgovoruiku, da pri deželui šoli na Grmu ne smemo gledati na dohodke, temveč na učni smoter, ter odločno zagovarja predlog odsekov, V istem smislu govori dr. V o š n j a k. Poslanec K I u n naglaša, da se poleg predloga finančnega odseka more sprejeti tudi poslanca Lenarčiča predlog, ki meri na to, da se šolsko vodstvo izkaže s številkami, za koliko bi se travniki zbolj-šali z namakanjem, in ali bi bilo vsaj priližno po-trebuo in koristno investirati toliko svoto. — Predlog finančnega odseka obvelja z dostavkom poslanca Lenarčiča. Poslanec Suklje v imenu finančnega odseka poroča o prošnji g. A. Koblarja za nagrado urejevanja arhiva in knjižnice v Rudolfinumu ter nasve-tuje, naj se mu za I. 1893 dovoli še 100 gld. za 1. 1894 pa 200 gld. nagrade. — Obvelja. Poslanec Kersnik v imenu upravnega odseka poroča glede opustitve v cestnem skladovnem okraju kamniškem se nahajajoče, iz Radomlja čez Homec na deželno cesto Kamnik-Trzin držeče okrajne ceste in glede uvrstitve te okrajne ceste med občinsko ceste. C. in kr. poveljništvo III. vojaškega kora je z dopisom dne 7. julija 1893. leta deželnemu odboru odgovorilo, da se z vojaškega stališča ne nasprotuje opustitvi okrajne ceste, držeče iz Radomlja čez Homec na deželno cesto Kamnik-Trzin, in da bi bilo želeti, da se na tej cesti nahajajoči se most čez Bistrico pusti v sedanji lastnosti tudi zanaprej. C. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku pa se je v svojem dopisu z dne 2. septembra 1893. leta izjavilo, da je dosedanja, iz Radomlja čez Homec na deželno cesto Kamnik - Trzin držeča okrajna cesta zaradi nove, med Radomljami in železniško postajo Jarše-Mengiš izpeljane okrajne ceste na svojem pomenu sicer veliko izgubila, in da služi sedaj le občinam Homec, Šmarca, Suhadole, Volčji Potok in Moste, da pa bi se nje opustitev kot okrajno cesto v javnem interesu pri vsem tem morala obžalovati, ker je gotovo, da bi ta cesta potem kot občinska cesta ne ostala v sedanjem dobrem stanju in da bi vzdrževanje na tej cesti se nahajajočega mostu čez Bistrico občini Homec skoro neznosne troške pro-uzročevala. Ta most bi se moral po tem takem po mnenju imenovanega oblastva na vsak način vzdrževati, kakor doslej, tudi v bodoče ob troških cestnega okraja. Zaradi tega je c. kr. okrajno glavarstvo deželni odbor naprosilo, naj glede te ceste na-svetuje, da ostane po vsej progi, kakor doslej, okrajna cesta. Poročevalec nasvetuje : „Iz Radomlja čez Homec na deželno cesto Kamnik-Trzin držeča okrajna cesta z na njej se na-hajajočim mostom čez Bistrico ostane kot taka, kakor doslej, tudi še zanaprej v neposrednji oskrbi kamniškega okrajnega cestnega odbora." — Obvelja. Koncem seje naznani predsednik, da je odsek za predlog poslanca Sukljeta in tovarišev o preosuovi direktnih davkov izvolil načelnikom poslanca K 1 u n a , namestnikom barona Apfaltrerna. Prihodnja seja bode v petek, dne 26. t. m. ne tolči; da, danes so se smeli tudi smejati kakor je bilo vsakemu drago. Taka navada je bila na sv. Tomaža dan. Stara navada, bolje rečeno dolžnost, da je morala pripeljati naša občina v grad živo ščuko, vsaj pet funtov težko. Na gradu se je tehtala pred gospodo, iu potem so jo odpeljali tlačani vselej k ribnjaku pod gradom in jo vrgli vpričo gospoda oskrbnika v vodo. Ščuko so kupovali iz skupnega premoženja, včasih tudi kar na dolg, toda na sv. Tomaža je morala biti ščuka v gradu. Procesija se je vlekla po dolgem in širokem nasipu grajskega ribnjaka. Stari Kokodak se je „učil", dasi so poskakavale črke prednjim, kakor je poskakoval voz, iu Janez je očetu še pomagal. Pa bolje bi bilo zanj, ko bi bil gledal na pot in na sod I Naenkrat je zadonelo za vozom ogromno vpitje: „Janez, počakaj!" Janez se je obrnil, pa v tem trenotku se je nagnil zadnji del voza, nagnil se tudi sod in se zvrnil na nasip in iz nasipa — v ribnjak. Janez skoči kakor strela h konjema, Kokodar prime dolgo na blizu ležečo ranto in vjame srečno sod, s pomočjo drugih ga pa privleče k nasipu in izvleče na kopno. (Konec sledi. Deželni zbor koroški. Iz Celovca, 21. januvarija. V. seja dne 16. januvarija: 18 raznih poročil in predlogov deželnega odbora o vravnanju hudournikov, nakladah itd. se deloma potrdi, deloma od-kaže odsekom. VI. seja dne 17. januvarija: Trem občinam se dovolijo naklade na žgane pijače. Deželni odbor in stavbinski odsek poročata o raznih cestnih zadevah. Dr. Jobst predlaga, naj se deželni zbor posvetuje o ribniškem zakonu, ki se leta 1892 ni potrdil; poslanec Otič pa predlaga, naj se isto zgodi s postavo glede „likofov". Pri tej priliki se dr. Prettner bridko in rezko pritožuje, da miuisterstvo samostal-nih predlogov deželnega zbora ne predloži v najvišje potrjeuje. Odgovarja mu deželni predsednik. V verillkacijski odsek je (kakor prejšnja leta) voljen tudi slovenski poslanec Muri. VII. seja dne 19. januvarija: Več predlogov deželnega odbora se odkaže odsekom, nekateri predlogi odsekov pa potrde. Daljša debata je bila o lovskem zakonu. Gospodarskemu odseku se je naročilo, naj predlaga, da se deželnemu odboru naroči, posvetovati se z vlado o novem lovskem zakonu. Poslanec Muri poroča v imenu gospodarskega odseka o vravnavi občinskih bolnišnic za slučaj kolere. Za leto 1894 se v ta namen dovoli 1010 gld. 70 kr. Deželni predsednik se vjeda, čemu se je lani izdalo v ta namen samo 3360 gld., dasi je deželni zbor dovolil 6000 gld. Odgovarjajo mu Hock, Posch, dr. Hibler in poročevalec Muri, ki pravi, daje deželni zbor z malo svoto veliko storil. (Odobravanje.) VIII. seja due 20. januvarija: Sklene se, da se loči St. Peter od občine St. Lenart v labudski dolini ter osnuje kot samostojna občina. Razdeli se istotako občina V o v b r e pri Velikovcu v samostojni občini „Vovbre" in „S t. P e t e r n a V a -šinjah" (vasi: St. Peter, Št. Jakob in Goričice). Doklade na žgane pijače so imele leta 1892 dohodkov 153.622 gld. 33 kr., troškov 25.289 gld. 5 kr., prebitka 128.333 gld. 28 kr. Za leto 1894 je pro-računjenih dohodkov 151.431 gld., troškov 26 431 gld., prebitka 125.000 gld. Leta 1891 je iznašal ta proračun 127.000 gld., leta 1889 pa 138.207 gld. — O. kr. kmetijski družbi se dovoli za gospodar-stveno-tehnično poskuševališče ustanovnega doneska 1000 gld. in letnega doneska 400 gld. Ko se je rešilo še več drugih manj važnih stvari j, predlaga dr. Steinwender, naj se poizveduje o zidanju posebnih lokalnih železnic in naj se v to pokliče iz Gradca strokovnjak. O tem se ima poročati v prihodnjem zasedanju. Predlog se bode oddal posebnemu odseku 7 udov, ki se voli v prihodnji seji. Prihodnja seja je v torek, 23. t. m. -m- h sabora hrvatskega. Iz Zagreba, 19. januvarija. Hrvatski sabor je začel zborovati zopet dne 15. januvarija. Ker ni mogel dovršiti pjed Božičem proračunske razprave, morala se je nadaljevati še le sedaj. Na redu je bila specijalna razprava, in sicer poglavje ban. Ali pri tej točki se je takorekoč obnovila že dovršena glavna debata, kajti poslanec Cernkovie je hotel pri tej priliki izkazati s svojim govorom vso privrženost banu, če tudi ni dosegel onega cilja, za katerim je težil. Znano je namreč, da temu oprodi sedanjega bana ni bilo nič kaj po volji, da je postal saborski predsednik Gjurgjevič, a ne on, ki se smatra za to najsposobnejšim; a še huje mu je bilo, ko si je sedanja saborska večina izbrala za klubovega predsednika barona Kučeviča, ne pa njega. Nekaj časa se je mislilo, da bode nastal zaradi tega morda celo kak razkol v narodni stranki, sli poslanec Crnkovič se je potolažil z nado, da bi ga mogla zapasti sčasoma katera teh častij, pa je v svojem govoru navdušeno branil pred opozicijo bana in sedanji položaj Hrvatske nasproti Ogerski. Le na temelju nagodbe je mogoče tudi zje-dinjenje z Dalmacijo, a za vse historično pravo ne dii nič, kajti po njegovih besedah je to le opozici-jonalna sleparija. S tem govorom se je seveda prikupil zopet današnji večini, ali ga |e zato opozicija, posebno dr. Frank in pa Kumičič, pošteno poučila, kaj je narodni ponos in kako žalostna je vloga njegova in njegovih drogov v tej narodni igri. Tudi poslanec dr. Pliverič se ni mogel zdržati; da ne govori v drugič o proračunu. Ce je bil že prvi njegov govor voden ter ni mogel navdušiti celo svojih najbližnjih privržencev, mora se priznati, da je s tem drugim govorom pokvaril še ono, kar je bilo v prvem dobrega. Ce pravi poslanec, da je dolžnost narodne stranke, rešiti od nagodbe vsaj toliko, kolikor je mogoče, potem je priznal sam, da se pod sedanjim banom ta nagodba krši od strani Mažarov, kakor je njihova volja. A to se tudi v istini godi vsak dan. Prav pa nima poslanec Pliverič, če krivi zaradi tega opozicijo. Mažari so krušili nagodbo precej, ko je bila sklenjena, in današnja opozicija more biti za to najmanj odgovorna. Zakaj pa vladna stranka ne zahteva, da se točno vrši, saj jih je vendar 78 zastopnikov, dočim jih ima opozicija le 10? In da zaradi teh desetih Mažari tako s Hrvati ravnajo? To je kaj neverjetno, iu čudno je, da more trezen mož tako govoriti. Ker se je o poglavju „ban" tudi še drugi dan razpravljalo, oglasi se za besedo član večine, župnik Jagic. Vsakdo je mislil, da izpregovori v korist današnjega sistema, saj je le-ta zastopnik jeden naj-umnejših banovih privržencev. Ali kako so bili iz-nenadeni, ko je poslanec popolnoma obsodil današnjo upravo, pod katero propada naše gospodarstvo v vseh strokah, ter mu je samo glavna naloga, da za državo poskrbi za potrebne dohodke. Odkar obstoji nagodba, ni bilo še tako slabega gmotnega stanja hrvatskega naroda, nego pod upravo sedanjega bana. Govornik je bil iskren ter je hotel povedati resnico, da se vendar jedeukrat v istini kaj za narod stori, kajti drugače mora popolnoma propasti. Ta govor ni niti najmanj laskav za današnji sistem, o katerem se trdi, da je Hrvatska pod njim tako hitro napredovala. Zdaj se vidi, da je bila vsa hvala od straut vladnih časopisov le dim. To je potrdil najumuejši poslanec vladne stranke, ker je moral to neznosno stanje kot dober gospodar in dober poznavalec naših gospodarskih odnošajev je-denkrat odkriti. Vladni časopisi sicer pišejo, da je poslanec Jagič prečrno načrtal sliko o našem gospodarstvu, in da je morda mnogo posameznih slučajev gene-raiiziral, kar pa ne bi bil smel storiti. Saj vendar ni vse tako slabo, kakor on trdi. Ali vladni zastopnik Stankovio ga ni mogel v nobeni točki pobiti ter je deloma sam priznal to žalostno stanje gospodarskih odnošajev na Hrvatskem. Koliko krika je bilo vselej, če je opozicija kaj takega trdila. Tudi časopisi njeni so se zaradi tega plenili. Opozicijonalne poslance pa so vladi-novci v saboru zasmehovali, če so kaj takega trdili, kar jim je zdaj kar očitno povedal njihov somišljenik. Opozicija je seveda ta govor pozdravila, večina pa je bila potrta ter se ni upal nobeden Jagicu kaj oponašati. Mirno so morali trpeti hud udarec, ki jih je zadel od njihove lastne strani. Opozicijonalni poslanec Frank je izrazil le še željo, da se najde ie kateri drugi poslanec izmed večine, ki bi dokazal ravno tak nazadek hrvatskega naroda tudi v političnem oziru, kakor ga je doživel v gmotnem. Morda res ni daleč čas, da se kaj takega zgodi ter sedanji sistem popolnoma obsodi. Opozicija pa je za zdaj zadovoljna, da je dobila le to zadoščenje od vladne stranke. (Konac sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 23 januvarija. Isterski deželni zbor. Slovanski poslanci se letos ne mislijo več udeležiti sej isterskega deželnega zbora, ako se ne poskrbi za slovanske ste-nografe. Obrnili so se v tem oziru do ministerskega predsednika, da naj zaukaže deželnemu glavarju Campitelliju, da v tej stvari ustreže željam manjšine. Slovanski poslanci izražajo tudi željo, da bi vlada v deželni zbor poslala tudi druzega zastopnika, ker gospod Eluschegg ni nepristransk. V svoji vlogi naglašajo slovanski poslanci, da se vlada in krona ne moreta informovati o željah in pritožbah, ako se ne zapišejo v steuografični zapisnik. Kake ueprilike ima nepravilno postopanje deželnega glavarja, se je te dni pokazalo pred sod ščem. Poslanec Maudič je priobčil v časopisu „Sloga" svoj govor. Nekdo ga toži zaradi neke stvari v tem govoru. Poslanec se sklicuje na svojo imuniteto. Ker govora ni v steno-graličnem zapisniku, vprašalo je sodišče, 'je li poslanec zares tako govoril. Deželni glavar je pa odgovoril, da ne. Seveda pri tem se ne more vedeti, (A ■ r< j /j. če se deželni glavar ne moti, ker mož lahko kaj pozabi in poleg tega tudi slovauščine ni povsem vešč. Vrejenje učiteljskih plač na Dolenjem Avstrijskem. Šolski in finančni odsek dolenje-avstrijskega deželnega zbora sta se že sporazumela, da se opusti sedanji krajevni sistem in se uvede jeduoten status za vse učitelje v deželi. Učitelji se bodo razdelili v tri razrede z letno plačo od 500 do 1000 gld. iu s petletnimi prikladami vštevajo-čimi se s pokojnino. Šolka naklada okrajev in občin za šole ne sme znašati nad 27%, drugo se plača iz deželnega zaklada. Zastrau stanovnine se še niso sporazumeli. Dosedaj učitelji stauovnine niso dobivali. Ko bi se vsem učiteljem stanovniua dovolila, bi to znašalo 100.000 gld. stroškov na leto. Več članov šolskega iu finančnega odseka je za to, da se dovoli stanovnina le učiteliem v občinah z nad 5000 prebivalci in po zdraviščih. V tem slučaju bi bilo trebi za stanovuino kacih 30.000 gld. ' Gotovo pa še ni, da bi letos deželni zbor to stvar rešil, ker se bode zborovanje že z drugimi stvarmi zavleklo. Tako bo gotovo dolga debata o premeni de-že'nozborskega volilnega reda. Cerkvena politika na Ogerskem. Podpredsednik zbornice poslancev Desider Perczel je ob volitvah nekemu duhovniku pisal pismo, v katerem obeta pa le malo prikrito, da se bude v cerkveni politiki ravnal po načelih kneza primasa. Dotični duhovnik ga je torej opomnil na te obljube, ali Perczel sedaj stvar tako zavija, da o sedanjih cerk-veno-političnih predlogah tedaj še nikakega govora ni bilo. On .je le v zadovi drugoverskih krstov se vjemal s knezom primasom, ki je stal na bolj pomirljivem stališču, kakor drugi duhovniki. Perczel bi torej rad kneza primasa spravil v nekako nasprotje z drugo duhovščino. — Reški poslanec Bat-thiany je tudi izstopil iz liberalne stranke. To pa liberalnemu reškemu zastopn, ki je menda težko čakal civilnega zakona, ni prav po volji. Izrekel je zatorej obžalovanje zaradi tega poslančevega koraka. Nekateri mestni očetje so hoteli izreči nezaupnico, ali večina se pa ni upala, ker je poslanec neki v mestu precej priljubljen. Ko bi odložil mandat, bi bil najbrž zopet voljen in mestni zbor bi prišel potem v blamažo. Zato so pa gospodje bili previdni in so se zadovoljili samo z izrazom obžalovanja. Gibanje na Ogerskem. Liberalcem je katoliški shod kar zmešal glave. Niti domišljevali si niso, da je kaj tacega na Ogerskem še mogoče. Sedaj vidijo, da njih večdesetletno delo ni obrodilo povsem njim zaželenega sadu. Ko so nekateri ko-mitatski m občinski zastopi se izrekli za vladne proticerkvene predli ge, so se domišljevali, da je vsa dežela za njimi, ali so se varali. Katoliški shod je pa pokazal, da je celo v Budimpeštu nekaj dobrih katoličanov. Da bi vtis katoliškega shoda nekoliko izbrisati, nameravajo v Budimpešti prirediti neko liberalno protidemonstracijo, da svetu pokažejo, da se vsaj Budimpešta še ni nalezla reakcijouarnega duha. Ta demonstracija se morda le obnese, ker v požidovljeni Budimpešti ima liberalizem pač veliko privržencev. Silno hudo .je speklo liberalce, da je bivši ministerski predsednik S'.apary jim obrnil hrbet. Govori se, da hočejo mej njegovimi volilci v Temešvaru začeti veliko agitacijo proti njemu. Radi bi ga prisilili, da odloži svoj mandat iu bi se tako iznebili nevarnega nasprotnika. Srbija. Milan je zopet v Belemgradu, to je najvažnejša novica, ki prihaja iz Srbije. Širijo se pa razne govorice. Tako se govori, da je kralj spoznal, da še nima potrebnih zmožnostij za vlado in zatorej misli za nekaj mesecev vlado prepustiti svojemu očetu iu odpotovati v inozemstvo. Politično stauje v Srbi|i je težavno. Radikalna stranka jo je hudo za-vozila. Ta stranka je le gledala, da bi si povsod pridobila popularnost in se ob jednem utrdila. Kmetom je obetala znižanje davkov, svojim pristašem pa dajala službe ter jih še vedno snovala nove. Da se kmetom ne zameri, se davkov ni upala izterjati. Državne blagajnice so se izpraznile in vojakom in uradnikom se niso mogle več izplačevati plače. Uradniki iu častniki so se jeli pritoževati kralju, ki je precej spoznal, da se mora nekaj storiti. Videč, da radikalci mso sposobni za vladanje, se je začel pogajati z vodjami drugih strank, kar je pa vzbudilo nevoljo mej radikalci. Nikolajevicu je kralj že bil naročil, da naj sestavi novo vlado, ali ni bilo moč dobiti ministrov. Naprednjaki in liberalci mislijo, da zanje še ni prišel čas, poprej jo morajo radikalci popolnoma dogospodariti. Pritirati morajo do tega, da se bodo morali sami Umakniti. Kralj pa misli, da tega ui čakati, ker bi s tem utegnil obstanek države priti v nevarnost. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. januvarija. (Društvu za zgradbo reševališča in zavetiš a v Ljubljani) pristopil je kot ustanovnik mestni odbornik gospod Ivan Velkovrh ter podaril društvu 100 gld. — Bog plačaj blagemu dobrotniku! (Iz štajerskega deželnega zbora.) Poslanec dr. Bayer je v imenu odseka za občinske stvari predlagal določila, koliko naj se plačuje za grobove na občinskih pokopališčih v Celju, kakor je to po drugih mestih že vravuano. Poleg tega se je na predlog dr. Serueca in Wagnerja nekaterim občinam dovolilo zvišati občinske doklade za pokritje razno-vrstuih občinskih troškov. (Prošnja glede plače ljubljanskih užitninskih paznikov.) Mi smo že večkrat opozarjali na premajhno plačo, katero imajo mestni užitninski pazniki v Ljubljani. Ta plača je tako nizka, da paznik z večjo družino v Ljubljani skoro ne more shajati in le temu je pripisovati, ako si kateri izmed paznikov — kar se pa, v čast paznikov povemo, le redko zgodi — hoče še po strani kaj prislužiti s kako goljufijo pri pregledovanju blaga na mitnici. Ravnatelj mestnega užitniuskega zakupa gospod Vilhar pridobil si je glede tega zakupa velikih zaslug, ker je vse razumno in praktično vredil in mestu s tem oskrbel lepih dohodkov; ta gospod si bo krono postavil svojemu delu, ako bo pripomogel, da se tudi paznikom, ki se trudijo v njegovi službi, primemo zviša mesečno plačilo. Upamo, da teb besed nismo zapisali brez vspeha. (Češki katoliški shod v Brnu.) Že lani so časniki poročali, da nameravajo v Brnu Cehi napraviti katoliški shod. Lani se to ni zgodilo, a upati je, da se bo tak shod vršil letošnje leto in sicer kmalu spomladi. — Kdor pozna razmere na Moravskem in ve, kako mogočno se množi od leta do leta židovsko-liberalni vpliv, njemu bo jasno, kako potrebno je ondotnim katoličanom, da se orgauizujejo v borbi za svoje verske, narodne in gospodarske pravice. (Glas izniej občinstva.) Piše se nam : Povsod drugod po večjih mestih se pobira »šcantnina" po nižjih davkarskih uradnikih in organih, pri nas v Ljubljani pa se pečata s tem poslom mestni blagajnik in kontrolor, kakor se je to tudi včeraj do-poludne godilo, mej tem ko so stranke dohajale v urad, a se morale zopet vrniti domu, ne da bi bile opravile svoj posel, kajti omenjena uradnika sta bila od 10. do 12. ure odsotna. — Te nekorektnosti naj bi odstranil mestni magistrat ako so res take, kakor < se nam poroča. (Žalostna smrt.) Od Sv. Urbana se nam poroča: Prav velika nesreča se je prigodila na »Der-steljskem vrhu" župnije Sv. Urbana. V noči med 19. in 20. januvarijem je kuhal tukajšnji želar M. Vilčnik žganie. Zjanjarnico je imel prizidauo k svojemu stanovanju; vsled te neprevidnosti in nepazljivosti se je unela lesena stena njegove spalnice in tako pregorela, da je dim in ogljenec v spalnico prodrl in zadušil gospodarja M. Vilčnika, njegovo ženo in dva otroka, učenca stara 10—13 let. Najmanjša deklica je še sicer sedaj pri življenju, pa tako oslabljena, da je malo upanja življenja. Drugi otroci niso bili v spalnici; nekateri so raztreseni po službah; eden je spal v kravjem hlevu in tako smrti utekel. Mož, žena in eden otrok so še vstali iz postelje in tapali po hiši, ker našli so jih v sredi sobe mrtve zadušene. Najmlajša deklica je bila popolnoma pod odejo, ko so zgodaj prišli ljudje na prostor nesreče in se je menda še s tem rešila. (Včerajšnji semenj sv. Pavla) je bil nepriča kovano dobro obiskan, kupčija dokaj živahna, zlasti že zbog tega, ker je došlo mnogo zunanjih kupcev. Živine — tako goveje kakor tudi konj, prignalo se je obilo in mnogo prav lepo rejene na semenj. — Našteli so 723 konj in volov, 254 krav in 40 matijih goved. (»Schulverein".) Nemški listi poročajo, da se ustanavlja kar 27 novih podružnic tega društva. Škoda, da isti listi ne povedo, koliko podružnic — umira! (Podružnični shodi na Koroškem.i Dne 28. t. m. ima Ciril-Metodova podružnica za Beljak in okolico pri »Majerču" v Št. Lenartu „pri sedmih studencih" svoj redni občni zbor z običajnim vspore-I dom. Po zborovanju bodo domači igralci predstav- ljali igro »Svoji k svojim". — Podružnica za Št. J a n ž in okolico v Rožni dolini priredi svoj letni občni zbor dn6 4. februvarija pri »Cinkovcu" v Št. Janžu. Po zborovanju je prosta zabava z deklama-cijami, šaljivim govorom iu veseloigro »Berite ,Mirl!" („Bund der Germanen".) Pristojne oblasti so, kakor je znano, minolo poletje razpustili nemško-nacijonalno društvo »Germanenbund" zbog političnih agitacij. Državno sodišče je razpust potrdilo. Sedaj se snuje novo društvo „Bund der Germanen" z istim namenom, kateri je imelo razpuščeno društvo. Mislimo, da tudi to novo društvo nemškega zelja še ne bo zabelilo ! (Amerikanske novice.) V New-Yorku je okolu 80.000 delavcev brez dela. Ako se pomisli, da je med njimi veliko očetov, so res v obupnem stanju njihove družine. — Po rudnikih, kjer delajo Slovenci, se delo počasi zopet začenja, vendar jih je veduo veliko brez dela. — Najbogatejše mesto na svetu je menda Brookline — bostonsko predmestje; tam stanuje 13 000 ljudij in imajo zemljišča za 62 milijonov dolarjev. (Ljudstvo štetje v Indiji) je dognalo, da izmed 280 milijonov prebivalcev zna komaj 6 odstotkov pisati in brati. 61 oistotkov prebivalcev obdeluje zemljo, 15 odstotkov peča se jih z obrtnijo, 9 odstotkov opravlja navadna dela, drugi pa so v drž. in zasebnih službah. Društva. (Podružnica c. k r. kmetijske družbe v Mošnjah) priredi v korist svoji blagajnici dne 28. januvarija t. 1. na Brezjah v gostilni g. Josipa Pinžgarja veselico s srečkanjem. Ker so mnogo-brojni dobitki posebno za kmetijstvo jako pemen-ljivi, vabi k obilni udeležbi uljudno odbor. (Narodna čitalnica v Gornjem-gradu) napravi veselico na „Svečnico, dne 2. februvarija t. !., v čitalničnih prostorih gosp. Josipa Mikuša. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina prostovoljna. K obilni udeležbi vabi uljudno ODBOR. Narodno gospodarstvo. Lovski zakon. (Dalje.) Točka 70. je v novem načrtu bolj pametno sestavljena, kakor je sedaj veljaven zakon. Točka 70. se namreč glasi: »Oškodovanec mora najprej storjeno škodo naznaniti lovskemu upravičencu ali njegovemu zastopniku. Kedar se vsled tega ne doseže poravnava z lepa, tedaj mora oškodovanec svojo natančno po številkah dokazano zahtevo do povračila dotične škode podati političnemu okrajnemu oblastvu ob času, v katerem se more škoda še ogledati iu presoditi, ker drugače izgubi pravica do oškodbe svojo moč. Pri tem pa ni treba dokazila, da je bila škoda lovskemu upravičencu ali njegovemu zastopniku naznanjena." Sedaj veljavni zakon od 9. maja 1889 pa pravi v § 7.: »Oškodovanec mora svoje zahteve za povračilo škod, storjenih po lovu in divjačini, naznaniti pri političnem okrajnem oblastvu najpozneje v 14 dneh potem, ko je zanje zvedel." Zakupniki lova se poslužuiejo ravno te točke, da jim ni treba plačevati škode. Oškodovanec navadno naznani škodo zakupniku lova. Ta ga tolaži in mu reče, da bo prišel pogledat škodo. Ubogi kmetič se zanese na besedo in čaka in čaka. Slednjič preteče 14 dnij. Sedaj pa več tožiti ne more. Bilo je ob prvem snegu, ki je padel meseca novembra. V noči med 11. in 12. novembra so nekemu posestniku zajci oglodali čez 500 pomladi cepljenih drevesc. V tisti občini ima slavno znano logaško lovsko društvo lov v zakupu. V sredo potem naznani posestnik škodo dvema lovcema, ki sta ravno v ti-tem kraju lovila. Oba prigovarjata kmetu: »Ne tožite, bodemo že vse povrnili." Jeden še pristavi: »Jaz stojim dober, da Vara bode vsa škoda povrnjena." Kdo bi se na take besede ne zanese)! Kmet res škode ni naznanil. Toda na povračilo škode čaka zastonj že dva meseca. Taki mož-beseda so udje logaškega lovskega društva! Drugod seveda nič boljši niso. Govoriti in obljubljati in človeka za nos voditi pač znajo. Da bi pa svoje obljube tudi spoluili, za to se ne zmenijo. Novi zakon bode v tem oziru vsaj toliko boljši, da se bode škoda lahko naznanila tudi po preteklih 14 dneh, da se bode mogla škoda le še ogledati in presoditi. Samo tega naj bi zakon ne zahteval, da bi oškodovanec moral škodo zakupniku naznaniti. (Konec sledi.) Svetovna razstava v Antwerpenu. Kakor znano, priredi se letos svetovna razstava v Antwerpenu. V namen udeležitve te razstave sešla se je pod pokroviteljstvom trgovske in obrtniške zbornice na Dunaju posebna komisija. Tudi trgovinsko ministerstvo je poslalo svojega zastopnika v to komisijo. Trgovinsko ministerstvo sicer povdarja, da z ozirom na velike troške, ki jih je imelo vsled udeležitve svetovne razstave v Cikagu, ne more gmotno podpirati te razstave, da bo pa radovoljno storilo potrebne korake, da se zniža vožnja in carina za razstavne predmete. Intereso-vani krogi se na to razstavo opozarjajo s pripomnjo, da je oglasila pošiljati ali naravnost trgovski in obrtniški zbornici dunajski ali pa potom trgovske in in obrtniške zbornice v Ljubljaui. Telegrami. Dunaj, 23. januvarija. „Neue Fr. Pr." zatrjuje se iz Opave, da tja došla bnron in baroninja Seefried tudi mislita stalno ondu ostati. Praga, 22. jannvarja. Danes so se začeli zaslišati zatoženci, ki mej preiskavo niso bili zaprti. Danes zaslišani preklicujejo, kar so povedali v preiskavi, češ, da so iz njih izsilili z večurnim mučenjem. Zaradi nespodobnega vedenja se je zatoženec Seljak kaznoval z dvadnevnim zaporom. Praga, 23. januvarija. časnikar Skaba in odvetniški koncipijent Kašin trdita, da „0mladine" še bilo ni. Organizacija opisana v zatožbi je prepisana iz Sabininega dela „Wiederbelebte Graber". Rašin pravi, da pripada najradikalnejšemu krilu radikalne češke stranke. Časnikar Sokol je pa izpovedal, da „0mladina" že obstoji od 1889. leta. Belgrad, 22. januvarija. Storile so se obširne naredbe, da se ohrani red. Vojaki pripravljeni so v vojašnicah. Radikalnima ministroma Grujiču in Milosavljeviču se je kralj izjavil, da se ne spozna v sedanjem težavnem položaju, zato je poklical očeta. Naznanil jima je, da je dal potrebne ukaze polkovniku Koki Ailovanoviču. Ministra sta izjavila, da je Milanov prihod protizakonit in torej odstopi vlada. Kralj je sprejel vodje vseh strank. Prihod kralja Milana ni napravil posebnega vtisa. Beligrad, 22. jannvarja. Graji« in Vu-kovič sta izjavila, da radikalna stranka v to ne privoli, kar zahteva kralj. Vsled tega so se razbila pogajanja z radikalci. Kralj zahteva, da bode smel sam popolnoma po svoji volji imenovati vojnega ministra in poslanike ter da se obustavi pravda proti zatoženim liberalnim ministrom. Vodje liberalne in na-prednjaške stranke so kralju izjavili, da se hočejo posvetovati z drugimi člani svoje stranke. Govori se, da se naprednjaki ne marajo zvezati z liberalci. Belgrad, 23. januvarija. Minister vna-njih stvarij je naznanil okrajnim načelnikom, da kralj še nikomur ni naročil sestaviti nove vlade, pogaja se z vodjami vseh strank. V zadnji uri je sestava koalicijske vlade vero-jetna vsled prizadevanj Simičevih. Toulouse, 23. januvarija. Pri eksploziji v delarnici nekega pirotehnika so tri osebe mrtve in več težko ranjenih. Najboljše spričevalo o dobroti premovane želodčne tinkture lekarja Piccolija v Ljubljani so odlikovanja, katera so jej priznali odlični možje znanosti vseh dežel na higije-ničnih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. — Steklenica velja 10 kr. 584 4 10-4 TJmrli so: 21. januvarija. Matija Zakrajšek, kovač, 73 let, Gradišče št. 10, naduha. 22. januvarija. Terezija Beyschag, tovarniškega vodjo hči, 28 let, Resljeva ccsta 24, selerose. — Uršula Vock, usmiljena sestra, 32 let, Kravja dolina št. 11, vodenica. — Egidij MiheliC, dninar, 48 let, Kravja dolina 11, paralysis. •oooooooT Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v I Katol. TIskarni 1 v Ljubljani. fl I0--E3-0-E3-&E3-E3« V bolnišnici: 20. januvarija. Jurij Kunčič, gostaC, 02 let, jetika. — Matija Baloch, gostač, 48 let, paralysis progressira. 21. januvarija. Jakob Prebiv, gostač, 69 let, plučnica. Tujci. 21. januvarija. Pri Maliču: Ivan Puntschart, Eisler, Kollenz, Kleia-felder, Lučka, Striiussler z Dunaja. — Honiggberg iz Zagreba. — Wolf iz Frankobroda. — Arko, Honigmann iz Kočevja. — Gerstner s Štajerskega. Pri Slonu: Jiilg, tovarniški ravnatelj, iz Peggau-a. — Mttller; Sidonija Felden, zasebnica, in Gellis z Dunaja. — Stenzel iz Plzna. — Fischer iz Karlovca. - Schreiber iz Lundenburga. — Mayer iz Gradca. — Stern iz Zagreba. — Majdič iz Jari. — Josip pl. Bolauy s soprogo iz Kološa. — Schaden, inžener, z Dolenjskega, r— Wutscher iz Celovca. — Tiegl Marija iz Beljaka. — Guček iz Knežaka. — Vanič, Anton, Ivan in Franc Huprecht s Krškega. — Ahačič, Maly, Polak iz Tržiča. — Gorjup iz Kamnika. Pri bavarskem dvoru: Fontebass, Demetrij Marco iz Trsta. — Krenn, Brenner, Braune, Kožar iz Kočevja. — Ivan Hrovat, mesar, iz Žužemberka. Pri Južnem kolodvoru: Schmidt z Dunaja. — Katarina Degen, kuharica, iz Opatije. Pri avstrijskem caru,: Ivan Pipan, nadučitelj, s Črnega Vrha. — Požar, nadučitelj, iz Št. Vida. — Pečnik s Krškega. — Burjak iz Postojine. — Steiner Moric, trgovec, z Reke. Tremensko sporočilo. a rt a Cas Stanje Veter Vreme j Mokrine 1 na 24 ur v ! mm opazovanja zruhomerft t mm toplomera po Celziju 22 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. sveč. 740 4 738 9 737 < 04 2-8 04 si. vzh. n oblačno jasno 200 dež Srednja temperatura 1-2°. za 3'2 nad normalom. Vizitnice priporoča Odlikovan s srebrno kolnjno v Goi-ici 1801. Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu pristne garantirane čebelno-voščene sreče.-sa Voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko razsvetljavo v cerkvah in za pogrebe. Kadilo lakrima, stenj in stekla za večno luč. Za pristnost sveč, katere nosijo protokolirano tvorniško znamko, jamčim s 100 gld. = 200 kron. Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem 14 8-6 J. KOPAČ , svecar Solkanskn cesta O v Gorici. Odlikovan s srebrno kolajno v Gorici 1891. 3Xestiii magistrat ljubljanski naznanja 1. Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih v letih 1873, 1872 in 1871 rojenih domačih mladeničev bodo razgrnjeni v magistratnem ekspeditu od 18. do vštetega 26. januvarja 1.1. v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda, in a) ako bi kdo izpuščen ali napačno vpisan bil, to naznani: b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§ 81—34 vojnega zakona navedenih ugodnosti ugovarja in ugovore tudi dokaže. 2. Žrebanje ouih novačenju podvrženih mladeničev, ki so bili rojeni 1873. leta, vršilo se bode dne 29. januarja t. 1. ob 11 uri dopoldne v magistratnem ekspeditu. Žrebanja vdeležiti se je vsaka-teremu dovoljeno. Mestni magistrat Ljubljanski, 37 3-3 dne 10. januvarija 1894. St. 19.248. Dijaška ustanova. 47 3—1 S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni ste dve mesti Jernej Sallocher-jevih ustanov po 50 gld. na leto. Do teh ustanov, katere podeljuje mestni župan ljubljanski, imajo pravico dijaki ljubljanskega gimnazi.a, ki so rojeni na Kran skem ter so ubogi, lepega vedenja in pridni. Prošnie opremljene s krstnim in ubožnim listom, potem pa s šolskima spričevaloma zadnjih dveh semestrov vložiti je u n a j 8 k a fc> o r k a. Dnč 23. januvarija. Papirna renta 5 %, 16% davka . . . Srebrna renta 16% davka . , 98 gld 15 kr. . »7 . 90 ., Zlata renta 4%, davka prosta . . . . 120 „ 05 „ 1% avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . • 97 „ 30 „ 1025 , Kreditne akcije, 160 gld....... 3515 . 50 , London, 10 funtov stri. ...... 125 „ 35 . Napoleondor (20 fr.)...... 9 „ 97 . Cesarski cekini ...... . . 5 „ 90 „ Nemških mark 100 , , , . 61 n 37'/. • Dnč 22. januvarija. Ogerska zlata renta . Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron 4% državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 5% državne srečk« 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld.'. . Zastavna pisma avsrr. osr. zem. kred. banke 4 % kranjsko deželno posojilo..... Kreditne 9rečke, 100 gld. . . 8t. Genois srečke. 40. gld. ... 117 gld. 30 kr. 94 85 145 - 75 „ 160 . 25 „ 195 - so „ 98 , 60 . 97 „ 40 „ 194 , 25 . 70 4 % srečke dunajske parobrodne družbe . . Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . Rudolfove Brečka, )0 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ \Vald-steinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke......... Akcije »nglo-avstrijske banke, 200 gld, Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st, v Akcije južne železnice. 200 gld. sr. Papirnih rubeliev 100 . , , , . 140 gld. 18 . 23 . 70 . 48 . 23 154 2930 108 135 — kr 55 r 50 75 75 iOar Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zguhe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmar.'jšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarniena delniška družba „M E II C II II" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. Ig