DELAVSKA
ENOTNOST
, plačana ▼ gotovini
Najvažnejša, največja sprememba v Jugoslaviji je izprememba same oblasti. V nevi Jugoslaviji je oblast dejansko prevzelo ljudstvo, to pomeni, ogromna večina ljudstva, delovne množice ljudstva
EDV. KARDELJ
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto I., št. 32
Izhaja vsako soboto
Ljubljana, 21. decembra 1945
Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8,
66. rsjstni dan je obhajal veliki voditelj in učitelj delavskega razreda
Josip Visarionovič - Stalin
21. decembra je vse napredno človeštvo proslavilo 66. rojstni dan velikega vodje delovnega ljudstva, generalisima Sovjetske zveze Josipa Visarionoviča Stalina. Ta praznik se je proslavljal v znamenju zmagoslavno končane vojne proti nemškim fašističnim osvajalcem. To je zasluga močne Rdeče armade in nezlomljivega zaledja socialistične države, ki sta jo ustvarila Lenin in Stalin.
Ime velikega vodje sovjetskega ljudstva je spoštovano in priljubljeno Po vsem svetu že od takrat, ko je Stalin skupno z Leninom povedel narode carske Rusije v borbo za zrušitev izkoriščevalskega carizma, ki je tlačil ne samo narode Rusije, ampak je pomagal dušiti vsa napredna gibanja v Evropi in Aziji. Zmagoslavna Velika Oktobrska socialistična revolucija je prinesla svobodo zasužnjenim narodom ruskega imperija, osvobodila je.ljudstvo jarma veleposestnikov in kapitalistov in ustvarila prvo delavsko-kmečko državo z velikim Leninom na čelu, ki ga je po smrti zamenjal genialni Stalin, Pod modrim Stalinovim vodstvom so narodi Sovjetske zveze spremenili svojo deželo v nepremagljivo trdnjavo svobode, zgradili so socializem in ustvarili blagostanje in srečno življenje.
Dalekovidni voditelj velike socialistične države je krepil moč Zveze malih in miroljubnih narodov. Milijoni ljudi vgpga sveta so z največjim upanjem upirali svoje oči v Stalina, v srečno deželo socializma. Ta njihova nada ni bila zaman. Močna Sovjetska zveza s Stalinom na čelu, je rešila evropske narode nemško-fašistične kuge in omogočila, da so si zasužnjene države EvroPe priborile svojo neodvisnost. Do kraja dosledna v svoji zgodovinski misiji zaščitnika miru, je Sovjetska zveza pomagala, da so se razbili tudi japonski napadalci. S tem je omogočila narodom v AziJi, da so se osvobodili enega najgrabcz jivejših imperialistov.
Danes, ko je končana vojna, izgovarjajo narodi sveta ime velikega Stalina z najvecjo hvaležnostjo. Dobro vedo, da jim je stalinska miroljubna politika sovjetske zveze porok, da se ne bodo nikoli več ponovile nemške fašistične okupacije. Vedo, da bodo dosegli pravice, za katere se borijo, kajti obstoja sila, ki je sposobna, da ubrani mir. Zato narodi vsega sveta želijo velikemu Stalinu ob njegovem 66. rojstnem dnevu, da bi živel še mnogo let za srečo in radost milijonov ljudi.
Josip Visarionovič Džugašvili - Stalin se je rodil 21. decembra 1879. v mestu Gori x Tifliski guberniji. Njegov oče Visarion Ivanič Džugašvili je bil Gruzinec kmeclrega rodu, po poklicu čevljar.
Jeseni 1888. leta Je Stalin vstopil v ližjo gimnazijo v rojstnem kraju. Po končani gimnaziji je na željo svojega očeta vstopil v semenišče v Tiflisu, kjer pa je bil izključen zaradi revolucionarnega delovanja. Od tedaj je pripadal samo revolucionarnemu gibanju delavskega razreda, katerega je vodil Vladimir Iljič Lenin v boj za poPolno politično in gospodarsko osvoboditev. V tem času so se po vzoru Leninove revolucionarne organizacije »Borbena zveza za osvobojenje delavskega razreda«, ki je postavljala temelje pravi delavski stranki, v raznih krajih carske Rusije ustanavljale podobne organizacije, katere so bile za nekompromisno borbo proti veleposestniškemu in kapitalističnemu izrabljanju. Taka organizacija je obstojala tudi v Tiflisu. Toda večina njenih članov je bila proti revolucionarnim metodam, a manjšina s Stalinom na čelu, je hotela dosledno borbo za pravice delavskega razreda in tlačenih narodov Kavkaza.
Josip Visarionovič Stalin je zelo zgodaj začel študirati dela Marxa in Engelsa in prenašati socialistično idejo med delavske množice. Stalin je videl v Leninu velikega vodjo delovnega ljudstva, ki je neustrašno vodil proletarijat Rusije v zmagoslavno revolucijo, katera bo delovnemu ljudstvu omogočila novo, lepše življenje. Stalin je bil na Kavkazu neutrudljiv borec za načela, katera je iznašal Lenin v svojem ilegalnem listu »Iskra«.
Stalin pravi o sebi: »Bil sem star 15 let, bo sem se Pridružil revolucionarnemu gibanju in se povezal s skupinami marksistov, ki so takrat ilegalno delovali na Zakavkazju. Te skupine so imele name silen vpliv in so mi vcepile veselje do ilegalne marksistične literature.«
Stalin je vršil intenzivno propagandno delo v delavskih krožkih, prisostvo-yal je delavskim sestankom, pisal članke in organiziral stavke. To je bila prva šola praktičnega revolucionarnega dela, ki jo je izvedel med tifliškimi delavci.
»Spominjam se svojega prvega krožka železničarjev,« pripoveduje Stalin. »V krogu teh tovarišev sem prejel svoj prvi borbeni revolucionarni krst. Moji prvi učitelji so bili tifliski delavci.«
22. aprila 1901. leta je Stalin organiziral v Tiflisu veliko prvomajsko demonstracijo. Ta demonstracija je imela zelo važen vpliv na razvoj delavskega gibanja na Kavkazu. Kasneje je začel s tovariši izdajati ilegalni list »Borba«, ki je bil poleg »Iskre« najboljši list v Rusiji.
Ko se je v Tiflisu ustanovil komitet Ruske socialno - demokratske delavske stranke, je bil v ta komitet izvoljen tu-
di Stalin. Kmalu potem je odšel v tretji največji delavski center Kavkaza — v Batum, kjer je Postavil revolucionarno organizacijo in vodil borbo delavcev, štrajke in demonstracije. Leta 1902. je organiziral in vodil veliko politično demonstracijo delavcev, v kateri je združil stavko s politično demonstracijo. Ne dolgo po tem dogodku so oblasti aretirale voditelje te demonstracije in med njimi tudi Stalina. Toda tudi v zaporu Stalin ni prekinil borbe. V času, ko so se menjševiki odcepili od boljševikov, je Stalin odločno stal na strani Lenina in boljševikov.
Carska oblast ga je osemkrat vrgla v ječo, sedemkrat ga je pregnala v Sibirijo, toda šestkrat se mu je posrečilo, da je ušel in nadaljeval borbo.
Obenem s praktičnim revolucionarnim delom je Stalin pisal tudi članke in brošure v katerih je dosledno marksistično osvetljeval tekoče dogodke. Ze njegova prva dela so pokazala njegovo izvanredno teorijsko sposobnost. V poznejših delih se je vedno bolj kazal kot odličen poznavalec marksizma, a posebno še nacionalnega vprašanja. Svoje delo »Marksizem in nacionalno vprašanje« je napisal na Dunaju.
Leta 1907. se je udeležil znamenitega V. Londonskega kongresa, na katerem je bila Potrjena zmaga boljševikov nad menjševiki. Po svojem povratku v Rusijo je napisal delo »Beležke delegata«, v katerem je pokazal, da so menjševiki drobno-buržuazna struja v delavskem pokretu.
Kljub temu, da ga je policija stalno zasledovala, je imel celo vrsto sestankov po tovarnah. Delavci so ga ščitili in varovali pred policijo.
Začetek vojne lei« 1914. je zatekel Stalina spet v pregnanstvu. Tu je bil vse do februarske revolucije leta 1917. Ves čas je pisal iz pregnanstva in dajal direktive. Po februarski revoluciji je takoj odšel v Petrograd, kjer mu je bilo poverjeno vodstvo boljševiškega lista »Pravda«. Njegovi članki so odigrali ogromno vlogo v tem času.
»Spominjam se leta 1917. ko sem po pregnanstvu in zaporih spet prišel v Petrograd. V krogu ruskih delavcev, v bližini Lenina, v viharju revolucije, sem spoznal, kaj se pravi biti voditelj delavskega razreda. Tam, v krogu ruskih delavcev - osvoboditeljev zatiranih narodov, sem prejel svoj tretji borbeni revolucionarni krst. Tam v Rusiji, pod vodstvom Lenina sem postal mojster revolucije«, pravi Stalin o letu 1917.
V	času vojne intervencije inozemskih kapitalistov proti sovjetski oblasti, se je Stalin odlikoval pri Caricinu — sedanjem Stalingradu — ki je predstavljal centralno točko južne fronte in kjer je Stalin vodil obrambo. Pozneje je vodil odločilne vojne operacije pod Petrogradom, proti Denikinu in organiziral zmagoslaven odpor tudi na drugih mestih.
Po zmagi nad tujimi intervencionisti se je začela doba mirne graditve sovjetske države. Stalin je vedel, da je velika dediščina, ki jo je prevzel od svojega nesmrtnega učitelja V. I. Lenina, v nevarnosti pred intervencijo reakcionarnih intervenističnih sil. Vedel je da bo prišel čas, ko bodo sovražniki napredka poizkušali uničiti Sovjetsko zvezo, žarišče svobode, demokracije in družbenega napredka. Zato jo je vodil po taki Poti, da je postala sposobna pomeriti se s sovražniki človeštva tudi v primeru silnega vojaškega napada nanjo.
Osnovni značilnosti te poti sta izgradnja socializma in industrializacija. To dvoje je smatral Stalin vedno za bistveno, zato od tega ni nikdar odstopal. Branil je svojo smer z vso svojo jekleno znanostjo. In pokazalo se je, da sc bili uspehi, doseženi po poti, ki jo je pokazal, zares odločilni.
V	teku stalinskih petletk je sovjetska država prešla iz zaostale poljedelske dežele v napredno industrijsko deželo. Stalinova gospodarska politika ni zagotovila samo blagostanja v deželi, temveč je posvečala tudi vso svojo pozornost pripravam za vojaške obrambe. Industrijski značaj Sovjetske zveze je dal možnost, da se je gospodarsko osamosvojila in s tem postala svobodna v uravnavanju svoje notranje in zunanje politike. Po Stalinovem prizadevanju so nastale nove industrijske baze na Uralu in v Sibiriji. V njegovem usmerjanju industrializacije, v naglem razvoju tehnike itd., se jasno kaže, kako je znal gledati v prihodnost. Veliko skrb ie posvečal Rdeči armadi in to skrb je znal vzgojiti v vsem ljudstvu Sovjetske zveze.
Lenin in Stalin
Sovjetska zveza je mogla v tej volni, v tem spopadu med reakcijo in napredkom biti tako neporušljiva trdnjava svobode zato, ker je bila socialistična država delavcev in kmetov. Socialistična družbena ureditev je izpodmaknila tla vsakršni reakciji, onemogočila je vsako peto kolono. Postavila je neomajen temelj bratstva sovjetskih narodov, ker je izpodrezala vse korenine zatiranja enega naroda po drugem.
Kaj bi bilo s sovjetskim Uudstvom, z njegovo deželo in kulturo, če ne bi Stalinov genij dvignil in utrdil mogočen branik socializma? V veliki domovinski vojni, ki jo je bojevalo sovjetsko ljudstvo proti fašizmu, je igrala najod-ločilnejšo vlogo modra politika in modro vodstvo njegovega voditelja.
Stalin je prevzel na svoje rame veliko odgovornost za vodstvo vojne same, bo je prišel čas velike preizkušnje. Dal je jasne smernice za aktivno obrambo, ko so Nemci vdirali v deželo. Vsa dežela se je izpremenila v veliko vojno taborišče. Industrija se je iz ogroženih rajonov selila Proti vzhodu, toda hkra-tu se je nadaljevala gradnja nove industrije. Dvignilo se je na stotine novih tovarn, rudnikov, električnih central, železniških prog. Novi milijoni sovjetskih ljudi so stopili k strojem. Produktivnost dela ni padala, temveč rasla. V dveh letih se je dvignila za 40 odstotkov. Prebivalstvo si je pritrgovalo od zaslužkov in zbiralo sredstva, da Je kupovalo za Rdečo armado cele kolone tankov in eskadrile letal.
Hitler, ki je v svojih načrtih računal z bliskovito vojno in hitrim porazom Sovjetske zveze, je že prvo zimo doživljal poraze, ki so bili odločilni za ves nadaljnji razvoj vojne. Sovjetsko gospodarstvo je pridobilo čas in se reorganiziralo za vojne potrebe — armada je dobivala od zaledja dovolj orožja in Stalin je leta 1942. lahko s ponosom poudaril, da doživlja sovražnik poraz za porazom.
Stalin je spregledal Hitlerjev načrt: obkoliti Moskvo od vzhoda in odločiti vojno. Udarec na Kavkaz je imel namen odvrniti sovjetske sile od obrambe Moskve in njenih zvez z industrijskim in žitnim zaledjem (Ural - Sibirija). Zato je osredotočil sovjetske sile na fron-
ti pri Volgi in je dosegel nad nemškimi silami pri Stalingradu veličastno zmago. V bitki, ki je bila doslej največja v zgodovini, je uničil dve doslej najboljši nemški armadi. Stalinska strategija velikih operacij je od tega časa začela žeti velikanske usPehe.
Stalin se ni izkazal samo kot sposoben vojskovodja, ampak tudi kot moder politik, kar v času vojne najbolj dokazuje razvoj odnosov med Sovjetsko zvezo ter Anglijo in Ameriko, ki so se tekom vojne celo krepili. Vse težave in nesporazumi so se sproti odstranjevali. Sovjetska zveza je napravila za premagovanje težav vse, kar je bilo v njeni moči. Z vso doslednostjo in točnostjo je izvrševala svoje dolžnosti kot zaveznik.
Teheranska konferenca, krimska in potsdamska — vsepovsod vodi Stalin politiko za zagotovitev miru in varnosti ter za zagotovitev dejanske neodvisnosti in svobode narodov. Pri svojem prodiranju na zapad se je Sovjetska zveza strogo omejevala na vojaške operacije, ne da bi posegala v notranje zadeve narodov, katere je osvobajala nemškega jarma. Najlepše se je pokazala njena doslednost v vprašanju spoštovanja suverenosti narodov. Najizrazitejši dokaz za to, Je njeno ravnanje do nas. Da so čete Rdeče armade lahko Prekoračile jugoslovansko mejo, je Sovjetska zveza prosila za dovoljenje Nacionalni komitet. Enote Rdeče armade so se na jugoslovanskem ozemlju omejevale izključno le na vojne operacije, ko so pomagale četam NO V J pri operacijah proti fašistični okupatorski vojski, niso se pa v ničemer in niti v najmanjši meri vtikale v naše notranje zadeve.
Velika zaščhnica malih narodov, Sovjetska zveza, s svojim velikim vodjem Stalinom, je tudi zdaj v času mirne povojne graditve, največja opora in najiskrenejša zaveznica delovnega ljudstva vsega sveta. Jugoslovanski narodi ji dolgujemo neizmerno hvaležnost.
Ob tem velikem dnevu, ko obhaja ge-neralisim Stalin svoj 66. rojstni dan, se vsi narodi Jugoslavije, zlasti pa delavski razred, pridružujejo klicu svojih svobodnih bratov in tudi tistih, ki še čakajo na osvobojenje: »Naj živi Stalin! Naj živi svoboda!«
Londonski sindikalni svet pozdravlja
zmago Ljudske fronte v Jugoslaviji
Sindikalni svet v Londonu je poslal med-«trakovnemu svetu v Beogradu pozdrav, v katerem med drugim pravi:
»Sindikalni svet v Londonu se zelo zanima za delo vaših strokovnih organizacij. Ob tej priliki želi izraziti spoštovanje do vloge, ki so jo člani vaših strokovnih organizacij odigrali v osvobodilni borbi proti fašizmu in v ogromnem delu, ki ga zdaj doprinašaijo v obnovi vase države, na čelu z vašim velikim voditeljem maršalom Titom. Sporčamo vam, da je maršal Tito postal v Britaniji legendarna osebnost.
Loemdonski delavci so budno spremljali vašo borbo proti nacizmu in domačim izdajalcem kot so Mihajlovič in drugi. Tudi tedaj, ko so prihajale nezanesljive vesti, je bila njihova razredna delavska zavest na strani onih, ki so se borili proti fašizmu.
Naše ljudstvo želi, da se ohrani mir. Mi hočemo zagotoviti dostojno življenje našim delavcem v Londoeu in v vsej drčavi; mi hočemo živeti v bratskih in tovariških odnosih s sosednimi državami. Želja članov naših strokovnih organizacij je, da se po-
sebno s Sovjetsko zvezo utrdijo najprisrč-nejši odnosi.
Veselilo bi nas, da bi se vzpostavile tesne in prisrčne zveze z vašimi strokovnimi organizacijami z izmenijiavo tiska in pisem med našim sndikalnim svetom, organizacijami in posameznimi člani sindikatov ali pa na kiaikšen drugi način. Verujemo, da bi si tako medsebojno pomagali.
V imenu londonskega sindikalnega sveta izjavljam, da vam bomo poskušali dati vsako pomoč, ki bi jo od nas zahtevali.
Ob tej priliki vam sporočamo, da nas je zelo razveselila vest o vaši veliki zmagi pri volitvah. Več kot bomo vedeli diug o drugem, v toliko manij bodo reackcionarne sile imele pr iliko, da nas odvojijo. Naše strokovno gibanje je zdaj sestavni del Mednarodne sindikalne federacije, ker so zahteve in borba sindikalnega gibanja mednarodnega pomena.
Ohranitev svetovnega miru, utrditev demokracije in pravic zia dostojno življenje, vse to so mednarodna vprašanja.«
Pozdrav je podpisal J. Jakobe, tajnik sindik. sveta v Londonu.
Vse strokovne organizacije naj organizirajo sestanke in konference, na katerih bodo vse delavce nameščence do podrobnosti seznanile z načrtom ustave!
Po vsej Sloveniji
razpravljajo člani strokovnih organizacij o načrtu ustave
Slovensko delovno ljudstvo je z nepopisnim navdušenjem sprejelo zakon o ustavi. Po vaseh in mestih, ulicah, po šolah, pisarnah in tovarnah se zbirajo člani strokovnih organizacij v posamezne krožke in grupe, v katerih temeljito študirajo ustavo. Za načrt ustave se posebno zanimajo naši delavci iz tovarn, rudnikov, delavnic in nameščenci. Delavski razred se danes posebno dobro in jasno zaveda, da ustava potrjuje to, za kar se je boril ves čas osvobodilne borbe in kar si je v tej borbi priboril.
Na vseh teh sestankih pride često do zelo živahnih debat in zdravih predlogov, ko ljudstvo razpravlja o posameznih členih ustave, se strinja z njim, oziroma sklepa, kaj bi se dalo in kaj bi bilo potrebno še izpremeniiti in popraviti.
V	nekaterih ljubljanskih tovarnah, obratih in uradih študirajo ustavo vsak dan, od člena do člena, ali pa vsaj večkrat na teden. Tako na primer so se razdelili delavci in nameščenci v tovarni »Saturnus« v več manjših grup, ki imajo vsaka zase svoje sestanke. V Kemični tovarni v Mostah imajo celo vsak dan te sestanke. Prav tako je povsod drugje v Ljubljani in prav tako po vsej Sloveniji.
V	železniški kurilnici v Ljubljani je še posebno živahno. Zdaj v pisarni, zdaj v delavnici se zbere mala gručica, ki živahno razčlenjuje posamezne člene in zakone ustave.
Pri členu 32., ki govori o samostanih, je nastala precej živahna debata. Nekdo od delavcev je sprožil misel, da se za zidovi samostanov skrivajo bržčas različni elementi, ki se jim ob osvoboditvi ni posrečilo pobegniti. Potrebna bi bila kontrola nad samostani, kakor tudi nad vsemi, ki prbjemajo pomoč od teh samostanov, ker imamo za dela nezmožne so-
cialno skrbstvo, za dela zmožne ljudi pa delo.
V debati se je pojavilo tudi vprašanje, kaj nam jamči ustava. Po razlagi je bilo vsem jasno, da je naša ustava plod štiriletne borbe, da omogoča širokim ljudskim množicam pravilen gospodarsko-sociaini in kulturni razvoj. Delavci in nameščenci v kurilnici državnih železnic v Ljubljani se v celoti strinjajo z načrtom ustave in so mišljenja, da je dobro premišljena in ustreza vsem interesom delovnega ljudstva.
Tudi v Trebnjem so imeli člani podružnice Zveze prosvetnih delavcev sestanek, na katerem so obravnavali vse določbe ustave. S posebnim veseljem so pozdravili člen 17. načrta ustave, ki govori o podpori države zadružništvu. Vsi so si bili edini v tem, da je treba izkoreniniti vse pojave špekulantsitva in izkoriščanja, pri čemer lahko prav podeželsko učiteljstvo v veliki meri pomaga.
Tovarišica tajnica te podružnice je menila, da si učitelji pač ne morejo želeti boljše ureditve za naše šolstvo, kakor je člen ustave, ki govori o kulturnih in prosvetnih ustanovah in šolah. Tudi ločitev cerkve od države je učiteljstvo pozdravilo z velikim navdušenjem, posebno ko je tovarišica tajnica poudarila, da so učitelji, posebno tisti po vaseh, bili poprej največkrat hlapci raznih političnih nestrpnežev po župniščih. Če se učitelj ni hotel ukloniti volji le-teh, je bil obsojen na premestitve iz kraja v kraj. .Nova ustava jamči prav v tem oziru zdrav razvoj ljudske prosvete. Vsi zborovalci so ob koncu zborovanja poslali ljudski skupščini v Beograd resolucijo:
»Člani podružnice ZPDN v Trebnjem toplo pozdravljajo načrt ustave FLDJ, posebno njen člen 17. (o zadrugah) ter samo žele, da se ustava čim prej uzakoni«
Beograjski tekstilci zahtevajo uvedbo
delovne dolžnosti za vse državljane
Odbor Ljudske fronte v beograjski tekstilni tovarni je sklical prejšnji četrtek konferenco za razpravo o osnutku ustave. V tovarniških prostorih se je zbralo okrog 300 delavcev in nameščencev.
Konferenco je vodil tajnik Ljudske fronte podjetja Milan Kapetanovič. Najprej je podal poročilo Milovan Bo-jič. Zborovalci so pazljivo sledili Poročilu; poročevalec je ugotovil, kako so bile v stari Jugoslaviji ustave sprejete brez sodelovanja ljudstva, dočim ta osnutek ustave ni nastal v kabinetu za zeleno mizo, temveč je plod hude in krvave borbe, ki so jo bojevali delavski razred in naši narodi proti okupatorju in proti domačim izdajalcem. Voditelji, ki so sestavljali osnutek, so ga zdaj predložili vsemu ljudstvu v pregled, da ljudske množice povedo svoje mnenje o njem ter da ga po potrebi izpopolnijo in popravijo.
Po poročilu so se začeli oglašati delavci in delavke. Prva se je oglasila Vida Dragičevič. Zaustavila se je zlasti pri čl. 32, ki ga je omenil tudi poročevalec: »Sleherni državljan je dolžan delati Po svojih sposobnosti. Kdor ne daje skupnosti, ne more od nje tudi nič prejemati.«
Tovarišica Dragičevič je pripomnila: »V čl. 32 bi moralo biti rečeno: Kdor ne dela, naj tudi ne je! črnoborzijanci in špekulanti so me nami, ki živijo na račun delovnega ljudstva, česar ne smemo dovoliti.«
Zborovalci so z odobravanjem pozdravili te besede, nakar je spregovoril delavec Božidar Miljkovič:
»Takšne diskusije vsega ljudstva ni bilo še nikdar na svetu, razen v Sovjetski zvezi. V tem osnutku se kaže prizadevanje, da bi zajel vsa vprašanja, kakor je to najbolje za delovno ljudstvo. Delo mora biti obvezno za vsakogar. Seveda pri tem mislimo samo na zdrave ljudi, ki so sposobni za delo. Ne smemo dovoliti, da bi kdo lenaril ter bi se ne lotil nobenega dela. So ljudje, ki so služili okupatorju, bogataši. Dobro živijo
Gozdarska industrija, M je najvažnejša industrija v Bosni, je v vojni pretrpela največ škode. Veliko število žag je bilo požganih, a gozdna prometna sredstva in vozni park so popolnoma uničeni. Dela za obnovo gozdarstva so se kljub pomanjkanju delovnih moči, vprežne živine, orodja in tehničnega materiala začela že v času vojne na osvobojenem ozemlju, a z osvoboditvijo so dobila še večji polet.
Pobudo za obnovo gozdarstva je dalo ljudstvo in ljudske oblasti s pomočjo Jugoslovanske armade Privatna podjetja niso pokazala nobene aktivnosti, niti volje pomagati ljudskim oblastem pri obnovi in pri dvigu proizvodnje te tako važne industrije.
Kljub težkim naporom, ki jih vlagajo delavci in nameščenci za obnovo gozdarske industrije, proizvodnja gozdarsko-indu-strijskih naprav močno zaostaja za predvojno proi zvodnjo. Sedanja zmogljivost žag y Bosni dosega samo 30%. predvojne.
in porabijo dobrin, ki jih je ustvarilo delovno ljudstvo, mnogo več kakor drugi ljudje. Treba bi jih bilo prisiliti, da bi delali.«
Tkalec Radomir Nikolič je govoril med drugim tudi o vprašanjih naših mineralnih voda:
»Hotel sem povedati nekaj o zdravilnih vodah in njihovem izkoriščanju. Zdravilne vode so naravno bogastvo in naj se jih poslužuje vse ljudstvo, zlasti naš delavski razred, ki je potreben zdravljenja. Zaradi tega naj bodo zdravilišča odprta delavstvu in ne smejo ostati v rokah zasebnikov, temveč morajo biti last ejržave. S tem je treba dopolniti ustavo.«
V razpravi je sodeloval tudi upravitelj podjetja Milovan Bojič. Tudi on je dejal, da morajo biti vsa naravna bogastva in zato tudi vrelci mineralne vode državna last:
»Ne smemo dovoliti, da bi bogataši izkoriščali naravna bogastva v svoje sebične namene. Ako ima kdo kapital, naj ga ima, toda zahtevali bomo, da mora delati. Če bi tega ne zahtevali, bi ti ljudje zopet živeli na plečih delovnega ljudstva. Nič bi ne prispevali, k proizvodnji, mi pa bi morali delati zanje.«
Barvarski delavec Slobodan Radulovič je predlagal dopolnitev člena, ki govori o ločitvi cerkve od države:
»Osnutek govori, da se cerkev loči, od države. Predlagal bi, naj bi ta člen izpopolnil s tem, da država nadzira cerkev, da bi cerkev gmotno in moralno ne škodovala državi.«
Razprave se je udeležilo še nekaj delavcev. Vsi so soglašali s predgovorniki ter podkrepljali njihove predloge
Končno je tajnik LF Milan Kapetanovič opozoril, da zdaj prirejajo po vsej državi takšna posvetovanja ter razpravljajo o osnutku ustave, predlagajo njegovo dopolnitev in popravo. Ta konferenca je bila prva svoje vrste v podjetju in bo sklicana še večkrat. Sleherni delavec mora povedati svoje mnenje o osnutku ustave.
Gozdarsko ministrstvo Narodne vlade v Bosni in Hercegovini je ustanovilo do zdaj 40 gozdnih manipulacij, v katerih izdelujejo hlode, železniške pragove, tesana bruna jamski les za rudnike in drva za kurivo.
Ljudske oMasti vlagajo ogromne napore, da bo izkor anje državnih gozdov, kakor tudi predelal lesa v industriji odgovarjala interesom države in širokih ljudskih množic.
Ker je razvoj lesne industrije vedno večji, se je pokazala potreba, da se vsa gozdarska eksploatacija poveri posebnemu organu, t. j. državnemu gozdarsko - industrijskemu podjetju, ki bi poslovalo samostojno na industrijsko komercialni bazi Iz teh razlogov je obnovljeno industrijsko podjetje »Šipad«, ki bo prevzelo celokupno izkoriščanje gozdov in industrijsko predelavo lesa v Bosni in Hercegovini.
-——------—----------------------
©fonova gszdarske industrlle v Basni
Ogorčena ljudstvo po vsej Primorski stavka In demonstrira zaradi kršenja desna-
kratskih pravic
»Primorski 'dnevnik« je 24. novembra objavil članek »Zgodba se nadaljuje«, v katerem napada slovenske šole, imenovane od odgovornega oficirja pri zavezniški vojaški upravi g. poročnika Simonija in dokazuje, da je vse vodstvo višjega slovenskega šolstva fašistično in domobransko, kakor tudi dve petini ostalega šolskega osebja.
Zaradi tega je višji častnik za civilne zadeve pni ZVU polkovnik Bovvman zahteval od odgovornega urednika »Primorskega dnevnika«, naj članek prekliče. Ker pa so vse navedbe v članku točne in resnične, jih odgovorni urednik ni mogel preklicati. Zato je AIS (zavezniška poročevalska služba) dne 6. decembra, ustavila izhajanje »Primorskega dnevnika« za nedoločen čas. »Primorski dnevnik« je edini slovenski dnevnik na Primorskem in obenem glasilo Osvobodilne fronJte za Slovensko Primorje, in Trst, tiste Osvobodilne fronte, kj je štiri leta vodila primorsko ljudstvo v borbi proti fašizmu ter vseskozi podpirala borbo zavezniških sil.
V zvezi z ukinitvijo lista je Mestni odbor SIAU-a za Trst poslal polkovniku Smutsu, komisarju za področje mesta Trsta pri ZVU noto, v kateri, je pozval merodajne oblasti, da odredbo prekličejo, ker je v mestu samem nastalo veliko ogorčenje zaradi tega neupravičenega ukrepa, ki žaU najosnovnejše demokratične pravice. V nasprotnem primeru, če bi se tai odredba do 5. ure popoldne ne preklicala, bo mestni odbor SIAU-a primoran smatrati odredbo kot prvi napad nai svobodo tiska in prisiljen proglasiti splošno protestno stavko.
Ker zavezniška vojaška uprava do 5. ure popoldne ni preklicala odredbe, je 14. decembra ob 24. uri nastopila splošna enodnevna protestna stavka.
Tudi med prebivalstvom goriškega in tržaškega okrožja je nastal zaradi te odredbe splošen odpor. Poleg protestnih pisem, ki so kar deževala na zavezniško vojaško upravo, so se vršile v mnogih krajih velike demonstracije. V Rflhembergu je ljudstvo izglasovalo resolucijo, naslovljeno na ZVU, katera navaja: »Napad na »Primorski dnevnik« je napad na nas vse,
ki smo trpeli v neenaki borbi in se žrtvovali z življenjem in premoženjem za osvoboditev. Z ukinitvijo ljudskega tisika ste surovo kršili načela demokracije, za katere je bilo prelite talko dragocene krvi. Kratite nam tiste pravice, za katere smo šli v boj. Zahtevamo v imenu demokracije, da se takoj ukine prepoved za naš vodilni slovenski »Primorski dnevnik«! Proč s fašističnimi metodami, ki so metode preteklosti, sramote in ponižanja za človečanstvo«.
V	drugih krajih so demonstrirali antifašisti slovenske in italijanske narodnosti pred sedeži zavezniških guvernerjev, z napisi in zastavama, tako v Svetih pri Komnu, v Tržiču, kjer so delavci proglasili zaradi protesta dveumo splošno stavko, katere se je udeležilo okrog 15.000 delavcev. Vsi lokali trgovine, tovarne in gostilne so bili zaprti. Prav tako so demonstrirali v Devinu, Nabrežini in Sežani, kjer so odločno zahtevali, da se vrne Slovencem njihov časopis. V Sežani je ogorčeno ljudstvo vdrlo v prostore kjer je bil nedavno Okrajni NOO in zahtevalo, da se vrnejo ti prostori oblasti, ki je bila izvoljena od ljudstva. Povsod so demonstranti vzklikali ljudski oblasti, republiki Jugoslaviji, maršalu Titu in zahtevali pribl jučtev k FLRJ. V Gorici je zavezniška policija napadla demonstrante, proti njim brutalno nastopala, jih mnogo pozaprla, kljub temu pa se ljudstvo ni razpršilo in se je zbiralo tudi na drugih krajih.
V	Trstu je splošna stavka zajela vse tovarne z vsemi mestnimi podjetji in cestno železnico. Stavkali so tudi pristaniški delavci in vsi obrtniški in gostilniški obrati ter trgovine. Delavstvo je bilo mirno in disoiplihirano. Tudi italijansko delavstvo se je pridružilo stavki ter s tem pokazalo največjo solidarnost s slovenskim ljudstvom. S to stavko je pokazalo slovensko in italijansko prebivalstvo Trsta odločno voljo nadaljevati borbo proti ostankom fašizma do velikega cilja, za katerega je prelivalo kri in tnpelo vse gorje.
Stavko so V celoti podpirali tudi Enotni sindikati, pridružilo pa se ji je tudi delavstvo celotne cone A, ki je pod zavezniško vojaško kontrolo.
Mabavne in prodajne zadruge -
pomočnik delovnega ljudstva
Nabavne in prodajne zadruge odnosno konzumna društva, ki jih je delavstvo ustanavljalo v stari Jugoslaviji in še prej, so marsikaj storile v korist delovnega ljudstva. Vendar svoje naloge in zaupanja, ki ga je delovno ljudstvo stavijalo vanje, niso mogle v polni meri izpolniti, ker ni bilo med njimi nikake enotnosti. Te zadruge
sp bile razcepljene med seboj po političnih
vidikih (črne, rdeče itd.), poleg tega pa se tudi po stanovskih vidikih (železničarske, državnih uslužbencev, mestnih uslužbencev, rudarske itd.), ki so celo marsikje med seboj konkurirale, namesto da bi nastopile skupno na eni sami fronti: na fronti borbe proti izkoriščanju delovnega ljudstva po zasebnem kapitalu. Poleg tega so obstojale še tudi posebne kmetijske nabavno-prodajne odnosno gospodarske zadruge, ki so na eni strani preskrbovale za kmetijsko ljudstvo fospodarske potrebe, na drugi strani pa so vnovčevale kmetijske pridelke. Tudi tu je poskušal privatno-kapitalistični interes. izigravati na eni strani kmetijskega pridelovalca, na drugi strani pa potrošnika v mestih in industrijskih krajih.
Nova Jugoslavija gornjih razmer ne dopušča več. Zaradi tega so bila postavljena pri organizaciji nabavno-prodajnega zadružništva v Sloveniji posebna načela in smernice, ki zlasti naglašatjo koncentracijo sil in povezanje zadruge z zadružnim članstvom.
Pri teh načelih vidimo predvsem sledeče:
1.	V enem in istem kraju ne more biti več kakor ena sama zadruga ene in iste vrste, vse ostale se pa povežejo v to skupno nabavno in prodajno zadrugo s fuzijo (spojitvijo). Kjer bi evernt. kaka zadruga ne bila aktivna, se pa likvidira. Tako se je n. pr. v Ljubljani doslej združilo 10 zadrug v enotno Nabavno in prodajno zadrugo, v jeseniškem kotu se jih bo predvidoma združilo šest itd.
2.	Območje posamezne zadruge naj obsega določen in zaključen gospodarski (ne političen) okoliš, ki naj bo tako povezan, da bo ne samo gospodarsko zaokrožena celota, nego da zaradi event. preobsežnosti ne bo trpela niti povezanost zadruge kot take s Članstvom. Demokratičnost naših zadrug moramo izvesti slično naši ljudski oblasti, da bodyo zadružniki čim boljše in čim češče obveščeni o delu zadruge in da bodo lahko tudi direktno sodelovali pri delu za izboljšanje njenega poslovanja in uspehov.
3.	Nabavna in prodajna zadruga naj prevzame v svoj delokrog vse delo raznih nabavnih in prodajnih zadrug, ki je potrebno za delovno ljudstvo mesta in vasi, industrijskega kraja in dežele in zaradi tega ima predvsem tri naloge:
a)	nabavljati in preskrbovati po potrebi tudi proizvajati vse, kar je potrebno za gospodinjstvo vsakega zadružnika (špecerija, manufaktura, galanterija, obutev, železnina, deželni pridelki itd.);
b)	nabavljati za svoje kmečke čliaine stvari za kmetijsko gospodarstvo (umetna gnojila, semena, orodje, poljedelske stroje, krmila, škropila, cement, apno, opeko itd.);
c)	vnovčevati deželne pridelke in druge proizvode svojih članov (predvsem kmetijske pridelke, sadje, proizvode domače obrti itd.).
Ta načela so precej različna od načel nabavno-prodajnega zadružništva na našem jugu, zlasti v Srbiji, in se predvsem razlikujejo v sledečih točkah:
Tam razcepljenost zadrug, pri nas povezanost (v enem kraju samo ena zadruga, ne pA več po sja ri h vidikih joi-ihih).
Pri nas povezava med kmečkim ljudstvom in delavstvom ter s tem doseženo sodelovanje kmeta, delavca in delovne inteligence, tam pa posebne kmetijske (vaške) zadruge in posebne delavsko - nameščemske, torej mestne zadruge. Pri tem vidimo, da smo mi prej obstoječi prepad med mestom in deželo že izenačili, dočim ga tam šele povertrjeijo.
Z vsem tem so naše zadruge dosegle ob svoji organizaciji združitev šil, da niso šle nikjer v izgubo, in poleg tega tudi smo-treno sodelovanje, ki je bilo zlasti vodeno preko Okrožnih in Okrajnih iniciativnih zadružnih odborov, bo pa-v najkrajšem^ času izvedeno tudi poslovno preko Okrožnih central nabavnih in prodajnih zadrug na sedežih vsakega okrožja.
S to koncentracijo sil in dela se je pričela organizacija, naših nabavnih im prodajnih zadrug, ki so šle z vsem elanom na delo in so doslej v 100 zadrugah organizirale cca. 85.000 zadružnikov s ca. 400.000 družinskimi člani in preko 300 poslovalnicami. Nia ta način je. zaenkrat 40% slovenskega prebivalstva organiziranega v nabavnih in prodajnih zadrugah.
Te zadruge imajo razne teškoče, na katere se bomo enkrat pozneje ozrli v posebnem članku, toda kljub vsemu so storile že marsikaj za pomoč delovnemu ljudstvu, kar je razvidno zlasti iz ogromnih mesečnih premetov vseh zadrug v mestih in industrijskih krajih.
Vendar ni naloga naših nabavnih in prodajnih zadrug siarno poslovna, njihova naloga je tudi sodelovati pri ustvaritvi množične gospodarske organizacije, ki bo z roko v roki z ostalimi množičnimi organizacijami kakor OF, AFŽ, ZMS in sindikati skrbela za izpopolnjenje, dokončno izpeljavo in utrditev ljudske oblasti.
Naloga vseh teh množičnih organizacij je, da z vsemi silami sodelujejo pri organizaciji in delu nabavnih in prodajnih zadrug, ker bodo nabavne in prodajne zadruge mogle samo s skupnimi silami izvajati svoje naloge in uspeti pri svojem delu. Skupno je tudi njih sodelovanje pri pobijanju črne borze in špekulacije.
6 tem sodelovanju, zlasti s strani sindikatov pri tem deluj bomo govorili enkrat še posebej.
Danes se bomo ozrli samo na nekaj stvari, M jih slišimo tu in tam pri članstvu posameznih naših strokovnih organizacij:
a)	Kam gre zaslužek nabavnih in prodajnih zadrug? Zaslužek nabavnih in prodajnih zadrug se uporabi po pravilih. V vsakih pravilih je točno določeno, kako se ta event. dobiček porazdeli in zadružniki imajo pravico, da se za ta dobiček zanimajo, koncem leta na skupščini pa o njega uporabi v smislu pravil tudi odločajo.
b)	Racionirane predmete, kakor n. Pomoka, mast itd. deli »Navad« in njega dolžnost je, da jih odda istočasno zadrugam in zasebnim trgovcem. Marsikje se sicer dogaja, da eden ali drugi nameščenec »Na-voda« poskuša protežirati privatne trgovce, toda zadružno članstvo in zadružne uprave morajo skrbeti, da se to ne dogaja, ker mora biti mied zadrugami in privatnimi trgovci vsaj enakopravnost v postrežbi od strani »Navoda«.
c)	Zakaj v zadrugah niso cene nižje kakor pri trgovcih? Pri racioniranem blagu so cene tako in tako določene in se v okvirju kosmatega zaslužka 10% komaj pokrijejo redni izdatki. Pri drugih artiklih pa so cene marsikje nižje in lahko navedemo slučaj, da. je lj. nabavna in prodajna zadruga dosegla znižanj© cepi pri zlivali in
Tudi ©nesmglcstm In nezgod* mastili rentrnki imajo pravico do otroških doklad
Po členu 2. pravilnika z dne 27. aprila 1945 o izplačevanju doklad iz . sklada za pomoč delavskih in nameščenskih družin z otroki, imajo pravico do doklad za svoje otroke tudi delavci in nameščenci, ki prejemajo od ustanov socialnega zavarovanja renito za onemoglost ali rento zaradi nezgode, pri kateri je bila sposobnost za delo zmanjšana nad 66, dve tretjini procenta.
Nekaterim, po naših spisih prizadetim reninikoni, smo že poslali tozadevne prijave, da jih izpolnijo in s potrebnimi dokumenti opremljene pošljejo na zavod za priznanje in izplačilo doklad. Objavljamo pa naknadno to opozorilo tudi v časopisju, da prizadele ponovno opozorimo, obvestimo pa tudi našo jivnost, da spozna stremljenje našega socialnega zavarovanja za dobrobit javnosti.
Te otroške doklade se reuMkom izplačujejo pod istimi pogoji kot ostalim zavarovancem. Upravičeni so prejemati doklade za vse zakonske, pozakoojeue, nezakonske, posvojene (adoptirane) otroke, dalje za pastorke in otroke - sirote, ki so jih sprejeli v popolno brezplačno oskrbo. Doklade se priznajo za otroke do izpolnjenega 1-4. leto, če pa otrok obiskuje šolo kot redni učenec, ali če je trajno nesposoben za pridobitno delo, pa do izpolnjenega 18. leta starosti.
Poleg prijave morajo prizadeti postati tudi krstni izpisek navedenih otrok, da se lahko ugotovi rojstne podatke prijavljenega otroka, prav tako pa tudi potrdilo krajevne oblasti, da za otroka resnično skrbi v celoti.
PO JUGOSLAVIJI
Nabiralna akcija za obnovo delavskega doma na Cetinju. Delavci in nameščenci Cetinja so vteh dneh izvedli nabiralno akcijo za obnovo delavskih domov. Na konferencah so odločili, da bodo dali prostovoljne prispevke, ki bodo sorazmerni z višino plač. Mizarski delavci bodo poleg denarnih prispevkov izdelali tudi mize in klopi ter ostalo opremo, M je potrebna za delavske domove.
Konferenca zastopnikov hrvatskih tekstilnih tovarn v Varaždinu. V tovarni »TivaK v Varaždinu se je vršila konferenca zastopnikov tekstilnih tovarn za področje Hr-vatske. Konference so se udeležili tudi zastopniki federalnega ministrstva za industrijo, ki so dali navodila za bodoče delo. Najvažnejši sklep konference je načrtna razdelitev dela po tovarnah za prvo tromesečje v letu 1946. Določene so bile nove cene za tekstilne izdelke, ki bodo dokončno potrjene na konferenci zastopnikov tekstil-
Aih tovam,ki "se bo vršna' 'v zagrara.
V tovarni »Tivar« se že deset dni mudijo zastopniki delavcev in nameščencev tekstilnih tovarn iz Beograda, Paracina in Grdeliča. Zastopniki proučavajo tehnično in gospodarsko vodstvo podjetja. Isti način dela bodo uvedli tudi v svojih tovarnah.
Delavci tobačne tovarne v Kumanovem prekoračili proizvodnjo za 80 %. Delavci tobačne tovarne v Kumanovem so izpolenili delovni načrt deset dni pred določenim časom. Koncem oktobra je bilo v tovarni 18 delavcev m 7 delavk, ki so prekoračili proizvodnjo za 80%. Ob proglasitvi federativne ljudske republike Jugoslavije so delavci tovarne organizirali teden udarniškega dela. Dohodek nadurnega dela v znesku od 70 tisoč dinarjev so odstopili državi.
pri krhljih. Pravilno postavljeno vprašanje pa bi bilo marsikje takole: zakaj' cene pri trgovcih niso višje kakor so? Z/aradi tega, ker so zadruge tukaj, ki to ne dovoljujejo. In že sam obstoj zadrug vpliva zelo močno na stanje cen.
č) Vprašanje zadružnih uslužbencev je marsikje težko. Zadruge in zadružne poslovalnice so se naglo razširile in potrebno je bilo pritegniti v zadruge uslužbence, ki doslej v zadrugah še niso sodelovali. Zaradi tega marsikateri zadružni uslužbenec še ne pozna razlike med zadružnim in trgovskim uslužbencem. Ni se moglo poskrbeti še dovolj za njihovo vzgojo itd., toda načela, ki jih postavljamo tu, so: zadružni nameščenec je zaupnik članstva in zadružr nega odbora in mora gledati, da s svojim ponašanjem in ravnanjem dokaže, da je tega zaupanja vreden. Zavedati se mora, da je on tu zaradi zadružnikov in ne zadružniki zaradi njega, in mora se tako tudi vesti napram zadružnikom. Naloga zadružnikov in vodstev pa je, da pazijo na njegovo ravnanje in kadar bi kak zadružni nameščenec ne izpolnjeval več zaupanja, ki mu je bilo podeljeno, ve, kakšne so posledice.
d)	Naloga zadrug je,, da svoje članstvo obveščajo po svojih članskih sestankih o svojem delu, da so tako čim bolj povezane z zadružniki. Vabila na take sestanke objavljajo zadružni listi in se objavljajo v zadružnih poslovalnicah, kjer se morajo zadružniki za objave zanimati. Osebna vabila pa zlasti pri večjih zadrugah tehnično niso možna. Zadružna vodstva bodo morala zlasti zdaj v zimskih mesecih poskrbeti, da s članskimi sestanki aktivizirajo svoje članstvo, da se bo zgoraj navedena povezava izvedla in da bo v korist zadruge povsem uspostavljeno sodelovanje zadružnikov s svojo zadrugo.
To so najosnovnejše stvari, ki niso vsem zadružnikom jasne. 0 njih bomo govorili še večkrat, za danes pa naj velja kot načelo:
čim ožje bodo zadružniki povezani s svojo zadrugo, tem boljše bo zadruga lahko poslovala in tem več koristi bodo imeli na eni strani zadružniki od zadruge, na drugi strani pa naše ljudsko gospodarstvo, katerega zelo važen sektor je ravno zadružni.
Cvetko
Odgovorni smo za vse,
kar se v naših tovarnah dogaja
Razpis volitev delavskih zaupnikov za leto 1946-47.
Odlok zveznega ministra za socialno politiko
Ob primeru v tovarni Hutter v Mariboru
Od marljivosti, od načrtnega gospodarjenja je odvisno, kako je urejeno gospodarstvo. To velja za vsakega poedinca posebej. če si hoče postaviti svojo hišo, svoj dom, mora znati slediti, mora znati umno gospodariti, če hoče imeti urejeno življenje. Delovni človek mora garati, če si hoče postaviti streho nad glavo, če hoče imeti hišico, v kateri bo on sam gospodar. Za vsako stvar, ki jo hoče imeti, se mora marsičemu odreči, marsikdaj mora znati stisniti zobe, če hoče nekaj imeti. Tako je bilo vedno doslej.
Ali pa ni prav tako s to veliko hišo, ki jo gradimo in ki se imenuje demokratična federativna Jugoslavija? To je naš dom, in kakršnega si bomo sami s svojimi močmi znali zgraditi, tako tadi v njem živeli. Seveda, vse to je pa odvisno od našega dela, od naše požrtvovalnosti, od naše iniciative.
Z osvoboditvijo smo postali tudi sogospo-darjii svoje države. Okrog 90% industrije je v državnih rokah, to se pravi, je v rokah tistih, ki delajo in ustvarjajo dobrine. No, in zdaj leži na nas, in mi smo odgovorni, ce bodo ta podjetja delala z dobičkom ali z izgubo. Samo dve poti sta pred nami: ali zmagovito navzgor po lestvici do našega cilja, ali pa padec nazaj v mezdno suženjstvo in popolno brezpravnost.
Pojavi po nekaterih naših tovarnah kažejo, da si del delavstva še ni na jasnem, glede tega. Pojavlja se tatvina v tekstilnih, živilskih, kovinarskih in drugih podjetjih. Pojavlja se prav v državnih tovarnah, in sicer delavci utemeljujejo to z izgovorom, ceš: »Saj to je vendar vse našel Saj smo vendar mi sami lastniki in zato moramo tudi sami z vsem razpolagati.
Prav zato, ker je vse to naša last, jo moramo toliko bolj čuvati in paziti na vsak produkt, kam gre. Delavci so skupno z upravami podjetij odgovorni za usodo in razvoj teh podjetij. V naših podjetjih mora vladati red, kajti le na ta način jih bomo res lahko s pridom porabili za koristi nas vseh, za potrebe delovnega ljudstva. Po
Teden dni po tem, ko je državno gradbeno podjetje »Gradis« dogradilo most čez Soro v Medvodah, je dokončalo tudi z gradnjo želerx)betonskega mostu nad železniško progo v Kranjiu.
Most, ki so ga prav tako Nemci porušili, so začeli znova graditi meseca oktobra. Ima 36 m raapetine in 58 m višine od temelja do vrha. Gradili so ga delavci, ki so gradili most v Medvodah, vendar so imeli še mnogo trše delo in več težav, ker so stroji - mešalci betona, katere so uporabljali, bili potrebni večjega popravila. Delo je tudi precej ovirala neizvežbanost in obenem pomanjkanje strokovnega osebja Konstrukcija mostu je okvirna.
V soboto 15. t. m. so začeli z betoniranjem. V 24 urah so pripeljali iz Medvod vse stroje in priprave, ki soi jih rabiti pri betoniranju Pri betoniranju kranjskega mostu so porabili še večjo maso betona kot v Medvodah, čeprav ima ta most manjšo razpetino. Tako so porabili 450 m3 betona, 147 kub. metrov cementa in 520 kub. metrov gramoza. Delo je Mio tudi tu zelo otežkočeno zaradi nastopajočega mraza, ko so morali prav tako kot v Medvodah, s posebno napravo segrevati gramoz, ki je imel samo v enem • primeru pol metra zmrzline. Tudi poševna konstrukcija mostu jo delo zelo povečala.
Trideset delavcev je bilo tu stalno zaposlenih. Naredili so okrog 8000 delovnih ur. Kot najboljše delavce bi bilo tu potrebno omeniti tesarja Juvančiča Jožeta, zidarja Šilarja Antona, posebno pa je treba pohvaliti JT . , Ramorja Roka, železokriv-ca, zaradi vzorno položene armature. Tovariš Ramor je doma iz Prekmurja, vztrajen in neumoren delavec, vedno pripravljen prijeti za kakršno koli delo. Pri vsem terni pa ne smemo pozabiti tovarišev inženirjev Omerze, Majdiča in Milajzna, ki so se menjavati v dežurni službi in sami zgrabiti tudi za težaško delo v trenutkih, ko so stroji odpovedali.
Danes je most zgrajen. Ob pogledu nanj
nliŠa doilgo tega, ko smo proslavili naš veiun dan — 29. november — drugo ofolet-AVNOJ-a in proglasitev republike, ze imamo priliko, da vsak dsn pozdravljamo naše hrabre borce in osvoboditelje, ki se zdaj kot demobilizirana vračajo na svoje dctnove. Na njih opazuješ nekako boječe _ veselje, kajti marsikomu vstaja pred očmi slika. ga čaka doma, slika porušene domačije __ delo okupatorja in domcih izdajalcev. Med njimi Vidiš tudi vesele korenjake, ki z radostnim srcem od-zdravljajo in mahajo našim občanom, ki jih skupno z osnovoo-soIsiko mladino in mladino I. in II. razreda, sevniške gimnazije pozdravljajo. To so direktni transporti, ki se ustavijo le za kratek čas na sevhiski postaji, a v tem kratkem času jim Postrežemo s cigaretami, ki so jih zbrale tukajšnje strokovne podružnice.
Demobiliziran ce, Id dospejo z Dolenjske strani pa postrežemo s toplo zakusko in kruhom, kaitero jim pripravi tukajšnji vojaški oddelek. Postano smo okrasili kolikor je bilo mogoče lepo in kolikor so nam dopuščale vremenske prilike.
.8, decembra smo imeli na postaji množični sestanek naše strokovne podružnice, na katerem smo razpravljali o raznih vprašanjih in smo izvolili tu£ ,nov odbor OF
nezdravih pojavih moramo udariti z vso silo takoj, ko se pojavijo! Vse tiste posameznike, ki bi hoteli živeti na naš račun, ki bi kradli našo skupno lastnino in se z njo okoriščali, moramo odstranjevati kakor suhe veje in jih metati od našega drevesa 1 Takšni ljudje ne spadajo v tovarne; ne moremo jih imenovati pripadnike delavskega razreda! Njihovo mesto je — čiščenje ruševin! Težje primere pa je treba soditi po zakonu o gospodarski sabotaži, kajti v bistvu je njihovo delo sabotaža. Na izpraznjena mesta bomo postavili predane borce demobilizirance, ki niso nikoli spraševali: -Kdaj dobim obleko, kdaj dobim čevlje, kdaj dobim plačo?« ampak so lačni in bosi spraševali: »Kje je sovražnik, da ga uničimo in se po zmagi vrnemo k domačim, da jim prinesemo najlepšo plačo — svobodo!«
V tekstilni tovarni Hutter in drug v Mariboru je škoda, povzročena po tatvini dosegla ogromne številke. Samo v skladišču, kjer je bilo blago vkmjiženo, znaša preko 300 tisoč dinarjev. V drugih oddelkih se dejanske škode ne da ugotoviti. Najzaved-nejšim delavcem tovarne je uspelo, da so odkrili del tatov in jih predali sodišču. Toda tatvine se še vedno nadaljujejo.
Pri preiskavah so odkrili tudi nekaj delavcev, ki so nosili iz tovarne sukanec. Sukanec, ki so ga našli pri njih, je vreden 12 tisoč dinarjev. Te ljudi je sindikalna organizacija skupno z upravo podjetja odpustila. Na množičnem sestanku delavstva podjetja si je ena delavk celo upala zagovarjati eno izmed odpuščenih. Postavila se je na stališče, češ: »Bila je potrebna, zato je kradla, saj je prvič.« Predlagala je, naj se to delavko sprejme nazaj na delo. Toda velika večina delavstva je sklenila, da se kaznuje vsakogar in za vsako tatvino. Počistila bo z vsemi, ki bi škodovali skupnosti in kradli skupno lastnino.
To je en primer, lahko bi jih pa našteti še več. Delavci in sindikalni odbori morajo energično poseči in razbiti vse take
pojave.	Matija Knap.
Na predlog Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije odločam, da se v vseh podjetjih, uradih, ustanovah in organizacijah na področju Federativne ljudske republike Jugoslavije, v katerih je zaposleno najmanj pet delavcev, nameščencev in uslužbencev, izvršijo volitve delavskih zaupnikov za leto 1946/47 v času od 15. januarja do 15. februarja 1946. leta.
Volitve se bodo izvedle v smislu predpisov zakona o delavskih zaupnikih in uredbe o izvajanju volitev delavskih zaupnikov, za katerih izvršitev so pooblaščene federalne vlade oziroma federalni mi-
Na kotngresu Zveze bančnih in zavarovalnih ter zasebnih nameščencev in trgovskih pomočnikov so zastopniki v živahni in uspešni diskusiji govorili o dosedanjih napakah in pomanjkljivostih svojega dela in stavljali predloge za bodoče delo. V glavnem se je govorilo o pomanjkanju strokovnih kadrov, o borbi proti špekulaciji, o delu za dvig politične zavesti članov proti onih sindikalnih funkcionarjev, ki mislijo, da so v sindikatu samo zaradi svojega naslova, pa nič ne delajo. Med koristnimi predlogi za bodoče delo Zveze se poudarja potreba za izdelavo gospodarskega načrta za čini hitrejšo obnovo.
Zastopnica trgovskih pomočnikov iz Ljubljane je v diskusiji o poročilu ekonomsko-socialnega položaja in o tarifni politiki dejala:
»Vprašanje sindikata z ozirom na gospodarsko - socialni položa j v odnosu do države je danes popolnoma drugačen, kot je bil v prejšnji Jugoslaviji. V predaiprilski Jugoslaviji smo trpeli delavci in nameščenca obupna izkoriščanja, tako od strani države kakor od privatnega špekulantskega kapitala, katerih taktika je bila izkoriščanje ljudskih množic; takrat je bila potreba in geslo delavcev in nameščencev: stavke in sabotaža pri delu.
Danes pa — mi dobro vemo, da nas naša ljudska oblast, ki je naša oblast, ne bo in ne more v ničemer prikrajšati. Koliko truda im vestnosti bomo polagali v naše delo — v toliki meri bo skrbela naša ljudska oblast za našo dobrobit. Mi sami smo gospodarji v naši domovini in čim več bomo z našim delom doprinesli, tem ve.čje bo naše gospodarsko blagostanje.
Dobro poznamo nezadovoljstvo nekaterih nameščencev:	godrnjajo, da je prenizka
plača in stavijo zahtevo po trinajsti plači tudi letos, ko smo v najtežjih prilikah naše obnove. Godrnjajo, da so visoke cene živilom in da si teh ne morejo nabavljati pri taiko nizki plači
. Plače delavcev in nameščencev so zadostne, da brijejo cene vseh rackmiranih živil im drugih, ki so dovoljena v prostem nakupu. Da bi pa naša ljudska oblast povišala plače zato, da bi lahko kupovali na črni borzi, pa naj nihče ne pričakuje. Črna borza je organizirano delo reakcije, ki nam poskuša zadati udarec pri naši gospodarski obnovi. Zato, tovariši, roke proč od črne borze, kajti kdor podpira črno borzo, ta razdira naše narodno - osvobodilne pridobitve in ni nič boljši od črnoborzijanca samega, Mi se moramo zavestno boriti proti poskusom reakcije in črnoborzijance razkrinkavati, ne pa jih podpirati.
Po mnogih predetih naše domovine ljudstvo strada in tudi mi bomo morali zategniti pas še za nekaj časa. Veliki Lenin je rekel v času socialistične revolucije, ko je sovjetsko ljudstvo gladovalo vsied opustošenja dežele — da »ali nam pomore iz maše bede tuji kapital, da nas zasiplje ta čas z vsemi dobrotami in bomo zato morda 90 let gospodarsko odvisni od tujih špekulantov — ali pa, da še malo zategnemo pasove in ostanemo svobodni in gospodarsko neodvisni.«
Kakor sovjetskemu ljudstvu takrat, tako velja tudi nam danes druga izbira. Tovariši, te žrtve so potrebne. Mi nismo gradili z nadčloveškimi žrtvami te naše nove Jugoslavije, da bi jb lahkomiselno zapravili. Mi bomo in moramo našo domovino obnoviti in jo dvigniti k najlepšemu raz-cvitu.
Predvsem se moramo sindikati zavedati, kaj nam pomeni naša Federativna ljudska republika Jugoslavija in prav zato moramo mi na prvem mestu čuvati pridobitve naše n a rodno-osvobodiln e borbe.
Odnose do dela moramo izboljšati. Ne smemo biti več tisti šablonski nameščenci: ko je odmerjena ura dela odbita, pustimo nedokončano delo, četudi je nujno.
Vem za urade, kjer se je morala zaradi nediscipline uradaištva uvesti kontrolna knjiga, ker so tovariši neupravičeno predčasno zapuščali urade ali pa prepozno prihajali v službo. Isti tovariši bi radi tudi letos prejeli trinajsto plačo.
Enkrat za vselej moramo biti na jasnem, da so stari časi minuli, da je danes delo ne j višja vrednota in da se bo na temeljih našega dela razvijalo naše blagostanje.
Naš ekonomisko-socaalni položaj in tarifna politika sta odvisna od nas samih, od člainov sindikatov. Naša državna in zadružna podjetja, ki so tako rekoč naša podjetja, ne bodo izkoriščala naših delovnih moči.
Tovariši! Delajmo vsi, in to z iniciativo, pri naši gospodarski obnovi, katere prva in najvažnejša naloga je, da se izvede v polni meri naše zadružništvo, ki je najna-
nistri socialne politike, da izdajo podrobnejše predpise. Zaradi izvedbe teh volitev se bodo v skladu s členom 13 zakona o delavskih zaupnikih osnovale okrožne volilne komisije. V podjetjih, ki v tem času ne bi poslovale, ter v sezonskih podjetjih se morajo volitve izvesti v mesecu maju. Po tem času se smejo volitve vršiti samo v na novo ustanovljenih podjetjih.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
IV. Br. 3527 12. decembra 1945
prednejša gospodarska in politična organizacija, ki odpira vrata našemu delovnemu človeku in blagostanju.
Tovariši 1 Kdor hoče delati, ta ne bo stradal v naši domovini!«
Na temelju vseh prečdtanih poročil in predlogov v diskusiji, je kongres sestavil resolucijo, ki med drugim pravi: Delavci in nameščenci bančnih, zavarovalnih, zadružnih in trgovskih podjetij Jugoslavije bodo dali polno podporo ljudskim oblastem v vseh njihovih družbeno - političnih in gospodarskih podvigih. Aktivno bodo sodelovali na vseh sektorjih gospodarstva, da se bo čim prej obnovila naša opustošena domovina. Za izpolnjevanje nalog v gospodarstvu odloča kongres, da se v prvi vrsti likvidirajo zadnji ostanki birokracije, da ne bo zastoja v prometu in proizvodnji v uradih; javno razkrinkavanje saboterjev, lenob in špekulantov v podjetjih; organizirano in množično dviganje delovne discipline; aktivno sodelovanje v kontroli cen z delavskimi zaupniki, podpiranje ljudske oblasti pri izpolnjevanju vseh njenih zakonci, odredb in načrtov, ki se nanašajo na hitro obnovo in organizacijo našega gospodarstva.
Kongres smatra, da je neobhodno potrebna kontrola nad privatnimi zavarovalnimi društvi, kakor tudi, da se zavarovanje izvrši edino pri državnih zavarovalnih zavodih.
Kongres predlaga, da se nabavno - prodajne zadruge ozko povežejo s produktivnimi in predelovalnimi zadrugami zaradi izključitve privatnih posredovalcev. Nujno je potrebno, da se v vseh šolah uvede za-drugarstvo kot obvezen predmet Za pomoč zadruga in državnim trgovskim podjetjem bodo zverini Sani mobilizirali strokovne delovne moči.
Utrditev strokovne organizacije in odstranjevanje pomanjkljivosti je temeljni pogoj, da se zveza usposobi za izpolnjevanje svojih nalog.
Kongres ugotavlja, da so utrditev mezd in plač na eni strani in utrditev cen na drugi strani, resni napori ljudske oblasti za reguliranje materialnega položaja delavcev in nameščencev.
Vse zvezine organizacije in forumi bodo posredovali pri vsakem neupravičenem dvigu cen, delavski zaupniki pa bodo v trgovskih podjetjih vršili kontrolo pri kalkulaciji.
Kongres je mnenja, da je enotno socialno zavarovanje pod kontrolo strokovnih organizacij, najboljše jamstvo, da bodo delavci in nameščenci dobili pomoč v primeru bolezni in popolno preskrbo v starosti
Delavci in nameščenci bančnih, zavarovalnih, zadružnih in trgovskih podjetij, privatnih ustanov in organizacij se odrekajo vseh posebnih pravic, ki niso v skladu s pravicami vsega delavskega razreda, ker bi to pomenilo cepljenje naše enotnosti in bi obremenilo naše gospodarstvo.
V pogledu kulturno prosvetnega dela kongres odloča, da se posveti največja pozornost politični zavesti delavcev in nameščencev, izvrševanju pogojev za kulturno, umetniško in fizkulturrio življenje, načrtnemu delu za kulturno-prosvetni dvig zvezdnega članstva.
Prvi svobodni kongres Zveze bančnih, zavarovalnih, zadružnih in trgovskih podjetij poziva vse svoje člane, da z zavestnim in naj večjim trudom izvršijo odločbe kongresa in se tako priključijo delu za hitro obnovo in napredek gospodarstva. To je tudi pot, po kateri si bomo ustvarili materialno in kulturno blagostanje.
Odločba
o prodajanju sindikalnih znamk po poštah
Po predlogu poštnega oddelka in v zvezi s sporazumom, ki je dosežen med ministrstvom pošte, telegrafa in telefona in med Enotnimi sindikati delavcev in nameščencev Jugoslavije
odločam
da naj po sporazumu med Glavnim odborom Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije med ministrstvom pošte, telegrafa in telefona vse pošte Demokratske federativne Jugoslavije začenši s 1. januarjem 1946, začnejo s prodajanjem sindikalnih znamk vseh vrednosti.
Način poslovanja pošt v zvezi s prodajo sindikalnih znamk in knjiženje provizije predpiše ministrstvo pošte telegrafa in telefona s posebnim navodilom, ki bo obvezen tudi za predstavnike krajevnih sindikatov, ki bodo znamke na poštah kupovali.
Št. 17.219
Beograd, 19. novembra 1945.
Minister pošte, telegrafa in telefona Marušiči, r.
Bolgarski delavci
in nameščenci za poveča* nje proizvodnje
Po sijajni votivni zmagi v Bolgariji so se pred delavce in nameščence postavile velike naloge. Prišla je zima. Kurivo, -preskrbo, povečanje delovne discipline, organizacija delovnih brigad za pomoč vasem in novoletno tekmovanje za povečanje proizvodnje — to so vprašanja, ki jih morajo strokovne organizacije rešivi v najkrajšem času.
Za rešitev teh vprašanj se je v Sofiji vršilo pet kongresov, in sicer: kongres železničarjev in mornarjev, kongres transportnih in zdravstvenih delavcev, kongres delavcev v podjetjih za preskrbo in kongres uslužbencev ministrstva za trgovino.
Na kongresu uslužbencev ministrstva za trgovino je bila prečrtana resolucija, lei pravi, da je njihova strokovna zveza ne-rasdiružljiva vez med ročnimi in umskimi delavci, da odobrava oblast Domovinske fronte, ki pomaga ljudstvu, da enkrat za vselej likvidira s fašizmom. Resolucija poriva vse delavce k udarniškemu zavestnemu delu, k delovni disciplini in k neusmiljeni borbi proti korupciji, lenobi, birokraciji in sabotaži.
Delavci, M delajo za preskrbo, pravijo v svoji resoluciji, da so se odzvali pozivu za končno določitev stalnih cen in da s tekmovanjem im delovno disciplino stalno povečujejo proizvodnjo. Od industriijcev pričakujejo, da tudi oni dajo svoj doprinos za gospodarsko obnovo. V svoji resoluciji zahtevajo, da se uzakonijo sindikalni komi-teti in da se čimprej sklenejo kolektivne pogodbe za vse poklice, ter da se odstranijo velike razlike med cenami industrijskih in poljedelskih proizvodov.
Transportni delavci v svoji resoluciji izjavljajo, da so pripravljeni dati vse napore za korist ljudstva.
Na kongresu železničarjev in mornarjev se je diskusije udeležil tudi general-major Vasi! Markov. Poudaril je, da je neob-lodno potrebno, da se ustvari enotna organizacija transportnih delavcev, ki naj M združila avtomobilske delavce, železničarje, mornarje in sploh vse transportne delavce. Ministrstvo železnic naj se pretvori v ministrstvo za promet, ki bi zajelo vsa področja, ki se bavijo s prometom.
tll!llilll!t!l!!lll!!1lli!ll|]]illllll|ljll|]|||||lllli|jlll)![|||llll||j!!llj||l![lillllj[|ll!!!![!tl!lll!lllti!!!l!!l!tl!ll)|]!!!l)|ItlllBintlj!tlIIB
Okrajni odbor RKS v Slovenskih Konjicah
poroča, da je strokovna organizacija delavcev in nameščencev usnjarske industrije v tovarni usnja v Slov. Konjicah darovala za »Teden Rdečega križa« 4175.50 dinarjev.
i!lllllll!lllimilll!SIII!llllll!lllllllllllllilllllUailll!llll!lll!llllll!!l8lll!ll!fflllBlllllllilMlllimi*limi«IOT
Trboveljski delavci
našim demoblimrancem
Trboveljski rudarji, delavci cementarne ter ostali delavci so zbrali 50.000 din za naše borce, tii se viačajo iz vojske na svoje domove. Na železniškem križišču — Zidanem mostu — bodo prejeli ti vračajoči se junaki okrepčila po dolgi vožnji, ki jim ga bodo pripravile naše agilne žene za zbrani denar. Delavci Trbovelj se zavedajo, kako veliko delo je napravila naša vojska, ki je pregrda okupatorja in uničila domače izdajalce — hlapce fašistov. Zavedajo se, da se bo zdaj, ko se vračajo borci iz vojske povečalo število roti pri delu in s tem pospešila obnova domovine .
Vii borci in junaki, rudarji vas pozdravljajo! Želimo, da bi delali v tesni povezanosti in to variš tu pri skupnem delu. Naše sile so velike in naša volja trdna, da to delo izvršimo čimprej, ker to bo v korist nam
Državno gradbeno podfetle
,.Gradis" je dokončalo z gradnjo mostu v Kranju
—--------♦♦♦♦♦♦♦♦
Mimo Sevnice hite transporti z demobilizirane!
se delavcem, ki so ga gradili, zjasne obrazi in pozabljeno je vse trpljenje in mraz, ki so ga prestali v času gradnje. Z zadoščenjem gledajo sad svojega truda in nemalo so ponosni nanj. Most je zgrajen tudi z mislijo vnaprej, saj je pripravljen za dvotirno železnico, ki bo lahko v določenem času speljana pod njim.
Državno gradbeno podjetje »Gradis« je prevzelo tudi gradnjo že tretjega mostu — mostu čez Savo v Kranju. Oporniki so že postavljeni. Prav tako je to državno gradbeno podjetje prevzelo tudi gradnjo skladišča in sindikalnega doma tovarne »Jugobruna«. Novi sindikalni dom, ki ga ima v načrtu sindikalna podružnica v »Jugobrimi«, bo lepa zgradba z moderno opremo — z jedilnicami, kopalnicami, dvorano za prireditve in pisarnami za podružnični odbor. To bo tudi prvi, novo zgrajen sindikalni dom v Sloveniji.
Za vsa ta dela, k jih bo prevzelo drž. gradbeno podjetje »Gradis« v Kranju in okolici, ima podjetje v načrtu posebno napravo za pridobivanje gramoza iz Save, s pomočjo katere bodo lahko pridobivali gramoz za polovično ceno. »Gradis« hoče prvič čim bolj zmehanizirati delo, kar bo prišlo v poštev predvsem zaradi pomanjkanja delvne sile, in drugič podaljšati sezonsko delo, saj se trudi, da bi čim bolj omejilo brezposelnost čez zimo. Na podoben način bodo rešili to vprašanje tudi v vseh industrijskih centrih, kjer imajo v načrtu večja gradbena dela.
Z zgraditvijo cestnega mostu v Kranju, s katerim je dosežen spet nov in znaten uspeh v naši obnovi ter z vsemi načrti za gradnje vbližmji prihodnosti, državno gradbeno podjetje »Gradis« dokazuje, da bo z velikim prizadevanjem svojega delavstva, načrtno in pravilno organizacijo dela pod vodstvom inženirjev in tehnikov, doprineslo svoj veliki delež pri obnovi in pomagalo ustvariti delovnemu človeku nov in srečen dom.
za našo sindikalno organizacijo. Sestanka sta se udeležila tudi zastopnik krajevnega meditrokovnega sveta in sekretar političnega odseka tukajšnjega okrožja, ker se je mudil v bližini. Apeliral je na vse člane, da s pridnim in vestnim delom pripomoremo k skorajšnji obnovi naše domovine.
čuber Franc.
Obvestila:
Oblačilni delavci podružnice Ljubljana sporočajo članstvu, da se je podružnica preselila v nove društvene prostore v Delavski zbornici, II. nadstr., desno, soba št. 31, glavni vhod 22 a. Sprejemanje novih članov in plačevanje članarine je vsak ponedeljek in soboto od 19 do 21. Vabimo vse oblačilno delavstvo, da v čim večjem številu sodeluje v dramskem in pevskem odseku. Pevške vaje se vršijo vsak dan in petek od 20 do 22 v društvenih prostorih. — Odbor.
Oblačilni delavci podružnice Ljubljana sklicujejo izredni članski sestanek, ki se bo vršil dne 27. decembra 1945 v mali dvorani bivše Delavske zbornice ob pol 8 zvečer. Razpravljali bomo o načrtu ustave. Redni članski seir^mek se bo vršil 3. januarja 1946. — Odbor.
vsem.
Pred vojašnico. Demobilizirane! borci se poslavljajo od tovarišev
Minister za socialno politiko:
Dr. A. Kržišnik s. r.«
Prvi kongres bančnih, zavarovalnih in zasebnih nameščencev ter trgovskih pomočnikov poziva vse svoje delavce, da z organiziranim delom sodelujejo pri obnovi
Stran 4
K U L	pj	Branislav Nullč: FdEOJMIK
Delavci in nameščenci — organizirajte
skupne obiske kino-predstav!
V bližnjih dneh bo Državno filmsko podjetje za Slovenijo imelo na programu tri lepe sovjetske filme, kakor so »Ob šestih po zmagi«, »Bogdan Hmeljnicki« in »Su-vorov«. Vsakdo si bo gotovo te filme želel ogledati.
Za našega delavca, ki mu prej nikdar ni bila dana možnost razvoja na polju kulture in prosvete, je danes napočil čas, ko se lahko udejstvuje na vseh poljih javnega življenja in se svobodno izobražuje. Da dajo našim delovnim množicam čim več možnosti raz. so naše strokovne organizacije poskrbele že za to, da so organizirale svojim članom sindikalne gledališke predstave ob sobotah, pri katerih se imajo priliko seznaniti z vsemi pomembnejšimi domačimi in tujimi gledališkimi deli, ki jih ima gledališče v letošnji sezoni na repertoarju.
Prav tako so sindikati stopili v stik s filmskim podjetjem za Slovenijo zaradi organizacije posebnih filmskih predstav za člane strokovnih organizacij in to za najboljše filme, ki jih bodo prikazovali v Ljubljani in po vsej Sloveniji. Sindikalne kino-predsta-ve bodo izven rednih predstav, bodisi ob sobotah popoldne ali ob nedeljah dopoldne, kakor bo za delavstvo v vsakem takem kraju, kjer obstoja kino dvorana pač najbolj
prikladno. Globoko znižane cene po 5 din za vse sedeže bodo dajale možnost, da si te najlepše filme — posebno sovjetske, ogledajo,
Samo od zanimanja članov sindikatov in od pravilne organizacije je odvisno, v koliko se bodo te predstave, res dobro obiskane, lahko vršile. Za obisk le-teh naj se več podjetij ali tovarn poveže skupaj in se jih kolektivno udeleži. Krajevni medstrokovni sveti naj določijo kot v Ljubljani, tako po vseh krajih Slovenije, kjer obstojajo kinematografi, tovariša, ki bo odgovoren za to, da bo obveščal tovarne in podetja o filmih, in obenem urejeval s filmskimi podjetji, kakšni filmi in ob kakšnem času, bodo prišli v poštev za člane strokovnih organizacij. Prav tako naj bi vsaka podružnica strokovnih organizacij, postavila odgovornega tovariša, ki bi zbiral med delavci denar, s katerim bo dvigal pri blagajni določeno število vstopnic.
S kolektivnim obiskovanjem predstav, posebno najboljših sovjetskih filmov, s čim številnejšim obiskom, bodo delavci in nameščenci manifestirali, kako znajo ceniti kulturo, do katere so danes tudi njim vrata na stežaj odprta.
---------------******** ---------
Sovjetski film »Bogdan Hmeljnicki«
Bogdan Hmelnicki, zgodovinski fVm iz bojev Ukrajincev in Poljakov v 1. 1648., sovjetske produkcije bo te dni prikazan tudi v Ljubljani. Ta veletfilm je na višku pa najsi bo to tehnično, igralsko ali režijsko, vsebinsko pa je mogočen slavospev borbi teptanih ljudstev proti izžemanju s strani izkoriščevalcev. Junaštvo, zvijačnst, hinavščina, st.ahopetstvo, izdajalstvo in druge sile ki delujejo v človeku in v množici, so tu prikazane v vsej svoji veličini in strahot-nosti, še posebej pa se pred nami razliva življenje dobe panov, poljskih mogotcev, ki so teptali ljudstva z ognjem in mečem pa tudi s križem, kajti v vsej tej borbi je igral važno vlogo tudi jezuitizem z vsem svoiim apletkarstvoin in s svojo strahotno nečust-vrnotjo. Mogočni so zgodovinski prizori, tel or napad na mestno obzidje z vsemi takratnimi tehničnimi sredstvi, bitka pri Ru-
menih lužah, požigi vasi, ponudba poljskega kralja za spravo, ko Hmelnicki odbije vsako pogajanje in strga vpričo poljskega odposlanca poljsko zastavo, odkritje špijoma — jezuita itd. Fotografija pa je še posebej umetnina zase. Ko človek gleda ta film, se nehote spomni strahot, ki smo jih preživeli v naši borbi in pride do sklepa, da je boj med izkoriščevancem in izkoriščevalcem vedno enako strahoten in brezobziren in da ob izkoriščevalcu zmeraj stoje iste temne sile, ki so stale ob njegovi strani tako leta 1648. v Varšavi, kakor leta 1945. v Zagrebu. V filmu samem pa je mogočna misel vseslovanske povezanosti, misel, ki je v letošnjem leitu postala dejanje. Tega filma ne sme zamuditi noben zaveden delavec in nameščenec. Izdelan je bil leta 1941., kar mu daje še prav poseben pomen.
--------------- ******** --
Kami Pahor: Slovenska suita
Slovenski umetniški klub je izdal v odlični tiskarski opremi Karla Pahorja Slovensko suito za klavir. Izdajo velike osmer-ke je na enajstih straneh izborno notogra-firal Silvester Orel. Skladba se nahaja v komi:ijsiti prodaji pri Slovenskem knjižnem zavodu za ceno din 35.
Karol Pahor je znan po številnih popularnih skladbah kat odličen partizan.liti skladatelj, ki je znal izborno spojiti množični ljudski značaj z osebno tvornostjo. Prav posebno mu je to uspelo v njegovi Sloveniti suiti, ki je nastala v letih 1941—1945. Oblika njegove suite se opira na ustaljene vzore. Vrsta petih glasbenih stavkov, ki sovsak zase oblikovno enotni in enotni po svojem značaju, se razlikuje med seboj po nasprotnem nastrojenju in izraziti razliki glasbene misli. Prvi stavek »Prihod osvajalcev« je koračnica. V njej slišimo hrupne korake fašističnih tolp. ki so pridivjale v našo deželo in pokenčavale naše domove, razrile naša polja in pobijale naše ljudstvo. Drugi stavek »Gramozna jama« je žalna koračnica Povede nas na znani žalostni krai ljubljanske okolice, kjer je izdihnilo na tisoče žr-
tev fašističnega nasilja. Pred seboj vidimo neskončno vrsto naših junakov, ki so ponosno gledali smrti v oči z zavestjo skorajšnje osvoboditve našega naroda. Tu je dovršil svojo junaško življenjsko pot tudi naš narodni heroj Tone Tomšič. Tretji stavek »Ples izdajalca« je fantastični ples kanibalskih sadistov, izvržkov človeSie družbe, ki jih predstavljajo odurni izdajalci lahnega naroda. Četrti stavek »Rab« je preprost otožen spev poln vzdihov in ječanja. To je spomin na tisti znani otok v našem morju, kjer je poginilo počasne smrti toliko naših ljudi. V petem stavku »Jezdeci svobode« slišimo galop konjenikov naše narodne vojske. Topot konjskih kopit drami upanje na svobodo, ki so jo nam priborili naši borci.
Zdravi ritem vseh teh stavkov je tako izrazit in jasen, da nam takoj vzbudi po skladatelju zasnovano predstavo. Melodija je sestavljena iz kratkih in lahko umljivih motivov, ki se vrstijo periodično, pri tem je pestra toda preprosta in prav nič preračunana na bolno sentimentalno čustvenost. Klavirski stavek je jasen in enostaven, pri tem so pa vendarle kar najbolje uporabljena
Komedija v treh dejanjih s predigro.
Režiser Vladimir Skrbinšek.
Srbski komediograf Branislav Nušič, ki je sicer površno, a satirično prikazal v svojih delih srbsko družbo izpod Obrenoviča in Kanadijodjevičev, družbo protinarodnih in nenaprednih tipov — toda brez odrešilne tendence, brez pogumnega odpora, brez poznavanja društvenih sil, ki logično odpravlja staro im ustvarja novo, je v teij svoji zadnji komediji , prikazal del beograjske čaršije v vsej njeni psihozi in povezanosti z oblastjo, na katero je pritrjen s svojimi »zvezami«. Glavni junak, proti kateremu vsa pisana bratovščina vplete pajčevino, iz katere, se zdi, ni izhoda, konec koncev tudi klone, o čemer se vsa krivulja komedije nagne navzdol in izgubi etično moč, zaradi česar se zaključi prazno in burkasto, namesto da bi bil konec, šele začetek nečesa novega, svetlega, plemenitega in borbenega. Junak ni našel • izhoda, ker ga ni poznal njegov avtor.
Režijsko je delo bilo podano površno, kar je. čudo za čudo stalna lastnost Vladimirja Skrbinška. Napol tragična figura Ante je bila igrana klavrno in je tako sekala komedijske figura ostalih, glavni junak Pavle Marič pa je izpadel v nasprotno smer, tako da se je ta razsekamost. ta neenotnost režije kazala skoraj pri vsakem prizoru, ne glede na to, da se je zdelo, kot bi režiserju ne bilo mar za tiste drobne, a tako velike stvari kot so n. pr. geste v nemih prizorih, premiki itd. In nazadnje je še motilo, da se eden in isti rekvizit uporablja dvakrat za raelene stvari (preproga pa otomano in pisalno mizo). Kaj bi dejal o igralcih? Sever, ki je, se mi zdi, preobremenjen, saj ga vidimo povsod, je iztisnil iz vloge Mariča resnobnega človeka, ki hoče prikazati, kakšne krivice se mu gode, pozabljajoč, da je član iste družbe in je le njegova občutljivost ob nezrelosti žene kriva, da izpade iz te družbe, ne pa njegov nazor. Drenovec v vlogah bla-ziiramih konvivamtov, lepotcev doma, Ce-
sar dolenjski Srbin je bil kot tak kar dober, Brezigar je nekaj pokazal le v predigri, potem pa nismo našli nič več omembe vrednega, Milčinski je odigral Anito po načinu Veselega teatra, pretirano-komično, skoraj cirkuško, a v tem žargonu prav dobro, Miklavc je talent, ki se razvija od nastopa do nastopa in bo močan, ko bo še obvladal svoj glas in se odvadil pretiranega kričanja in sekanja v giaisu, Lipah je bil tipičen Aljoša, ki ga najdeš tudi v Ljubljani, odlična je bila Levstikova s svojo Vukico, prav taiko je bila kar dobra tudi Vida Juvanova v vlogi Rine, nedelavne, uživanja željne čaršijske gospe, Nablocka, ki smo jo letos videli prvič je dokazala, da je ohranila svojo umetniško svežost, saj je bila njena figura dosledna od začetka do konca, pa tudi Potušek, Kraljeva, Kačičeva in Mežanova so s svojimi liki doprinesli toliko, da jih moremo imenovati pozitivne. Na drugi strani pa moramo seveda poudariti, da sta bili dve figuri popolnoma nemogoči. Skrbinškov Dju-rič, člotfek zvez v frak oblečen simbol čaršije, se, kdo ve zakaj, ni ujel. Njegov nastop, gesta, mimika in govor nas nista prepričala, Morda mu te vrste vlog ne leže. Vzroka ne bomo iskali. Ampak to vlogo bi moral odigrati Potokar, ki bi znal pokazati čaršijca v vseh podrobnostih, človeka, ki dela zlo, a meni, da dela prav, oblaistneža, ki gre preko vsega, Srbina, ki gre preko hrbtov in glav, a se lovi v svojem miselnem krogu — kajti tudi negativen tip je treba odigrati toplo in z ljubeznijo, ne pa površno, doki amatersko in kar tja v en dan. Tudi igranje ima svojo moralo. Na drugi strani pa je Košak, ki je imel naravnost klasično vlogo policijskega agenta, kjer bi mogel pokazati ta tip v vsej negativni veličini, prikazal tak diletantizem, da skoraj ne najdemo opravičila in da krivde ne moremo obesiti režiserju.
J. K.
********
Tržaški iilharitMmiati orkester
. Pretekli teden so tržaški filharmoniki dosegli na svoj etn prvem koncertu v Ljubljani velikanski umetniški uspeh. Enako so pokazali izredno umetniško kvaliteto v sredo 19. t. tn. ob ponovitvi koncerta za naše strokovne organizacije. Danes prinašamo kratek popis nastanka in ustroja te umetniške ustanove.
Tržaški filharmonični orkester ima svoj izvor v orkestru tržaške radio oddajne postaje v dobi minule vojne, v času nemške okupacije se je 1. 1943 md člani orkstra ustanovil ilegalni ketmitet tržaškega Osvobodilnega sveta (Consilio di liberaizione), ki sta mu bila glavna pobudnika tovariša Pavel Jankovič in Karlo Kuhačevič. Propagandno delo komiteta je kmalu povezalo večino članov v politično enoto, ki se je spomladi 1944 priključila slovenski OF. Politična propaganda pa se ni »mejila le na orkester, temveč se je razširila na vse mestno področje zlasti v tržaškem glasbenem svetu. Komitet je dajal Osvobodilni fronti tudi dejansko pomoč z zbiranjem oblek in orožja za naše partizane. Nekaj članov orkestra se je aktivno udeležilo borbe za osvoboditev Trsta.
Po osvoboditvi Trsta 1. maja t. 1. je postal tržaški filharmonični orkester vnet glasnik demokratičnosti, ki jo je omogočil prihod jugoslovanske vojske. Delovanje orkestra se je silno povečalo, predvsem na glasbeno-kul-turnem polju. Za povzdigo ljudske prosvete je priredil orkester mnogo koncertov za vse
vsa sredstva in možnosti glasbila. Glasbena vsebina popolnoma odgovarja snovi, ki je vir ustvarjalne zamisli. Glasbena predstava in naše doživljanje teh glasbenih prizorov sta popolnoma skladna.
Slovenska suita ni samo pomemben dokument naše osvobodilne borbe, temveč je bo zrelo umetniško delo. ki bo v vsakem poslušalci v najbolj intimni obliki vzdramilo njegova najgloblja čustva in hrepenenje po pravem človečanstvu. Pred našimi očmi bodo vstale grozotne stike našega trpljenja in borbe (Gramozna jama, Rab), srd na okupatorja '(Prihod osvajalcev) in stud nad narodnim izdajstvom (Ples izdajalca). Vse te prizore pa nadvlada veličastno hrepenenje po svobodi (Jezdeci svobode). Naše ljudske množice ne bodo v teh glasbenih stavkih našle uglasbeno samo svoje doživetje, temveč svoje življenje spojeno s sodobnim glasbenim izrazom v neminljiv umotvor. Ta skladba bo vršila tisto pravo poslanstvo glasbene prosvetne vzgoje naših najširših množic. Zato upravičeno pričakujemo, da jo bomo čimprej slišali na naših ljudskih koncertih.
Dr. R. Hrovatin.
delovne sloje v okviru »Enotnih strokovnih zvez,« kjer so združeni vsi napredni Tržačani. Tudi vsi člani orkestra so sindikalisti Ko je bilo jugoslovanskim četam ukazano zapustiti Trst. so reakcionarni krogi, ki so z ljubosumnostjo opazovali uspešno delo naprednih glasbenikov radijskega orkestra, očrnili delo članov pri novem poveljstvu. Anglo-ameriške oblasti so nato izrazile namero, da združijo orkester radijske postaje in orkester gledališča »Verdi« v en sam gledališki orkester. Člani radijskega orkestra pa niso mogli dopustiti, da bi se tako nenadoma razblinilo njih uspešno umetniško in prosvetno delo, niso mogli čakati, da bi se razšla terno povezana družina, ki ji je dotedanje uspešno delo dajalo zavest, da vrši velike človečanske naloge.
Zato so se člani orkestra podali v demokratično Jugoslavijo, kamor so jih povabili, zavedajoč se njih politične in kulturne pomembnosti, kulturni centri posameznih ljudskih republik in jim ponuditi gostoljubno zatočišče. 15. avgusta t. 1. je večina članov orkestra pripotovala v Zagreb.
V oktobru t. L «o sestavili popoln orkester pod nazivom: Tržaški filharmonični orkester (Orchestra filarmonica triestina). Po vzgledu naše demokracije se je izvršila reorganizacija orkestra. Na svobodnih volitvah so s člani izbrati svoie vodstvo (Consilio direttivo)), ki ga sestavljajo tovariši: Pavel Jankovič kot tehnično-artistični organizator. Albert Nicoletti kot ekonom in dr. Bruno Degrassi kot svetovalec. To vodstvo ima eksekutivni značaj in po načelu prave demokratičnosti lahko vsakdo izmed te trojice enako zastopa organizacijo pred javnostjo. Za izvrševanje poslov v organizaciji sami so bili izbrani za notranjo upravo (Comitato interno) tovariši: Gianni Berlendis. Gino Girlanda, Gagliano Gos, Ernest Gruden in Karlo Pahor. Njih naloga je skrbeti za nastanitev, prehrano in ostalo preskrbo. Kasneje sta se ta dva odbora združila v enotno vodstvo. Za reševanje vseh umetniških vprašanj so bili izvoljeni v artistično komisijo (Commissione artistka) tovariši: mojster Jakov Cipci, stalni kapelnik orkestra, violist Giusto Cappone, in rog Ar-geo Lusardi. Ta komisija določuje spored koncertov in ocenjuje umetniško kvaliteto članov orkestra. Vse zadeve v orkestru se rešujejo popolnoma demokratično na rednih skupnih sestankih vseh članov. V tem okviru se polaga prav posebna pažnja politični vzgoji in obravnavajo se vsi važni svetovni dogodki v odnosu do situacije v Trstu.
Trenutno sestavlja orkester 70 članov, med njimi jih je 28 slovenske narodnosti. Člani so porazdeljeni v sledeče skupine:
Huttarni drotiij
»Moji zaupni razgovori s Hitlerjem« od
H. Rau:chnigga so izšli pri »Binozi«, založniški zavod, Zagreb. To delo. ki je ilegalno krožilo pred in med vojno tudi v Ljubljani, nam odkriva strahovite Hitlerjeve načrte izza let 1933. do 1939., ki smo jih še prav posebno občutili slovanski narodi na svojih hrbtih. Rauschnig je spadal sprva med najintimnejše sodelavce Hitlerja, potem pa je prišlo med njima do konflikta zaradi Hitlerjevih zahtev o financiranju gauleiterja Forsterja v Danzigu. Pisec knjige je takrat pobegnil v zamejstvo, najprej v Anglijo, nato pa v Sev. Ameriko, kjer je izdal te spomine v angleškem in nemškem jeziku. Pozneje je odpotoval v Francijo in knjigo izdal še v francoščini. Pri vdo.u v Francijo, s Nemci našli tudi Rauschniga in so ga brez vsake formalnosti likvidirali Iz knjige je razvidno pred vsem troje, da je Hitler zavestno vzgaal v klavce (koljaše) ljudi, da je že od početka svoje strašne kariere organiziral po vseh državah peto kolono in da je od prvega svojega političnega nastopa pa prav do konca vojne vedama varal nemški narod, pred vsem pa nemško mladino, ki je brezglavo drla v smrt za njppove »idejiVe
»SlavenskS sviiet«, hrvatski mesečnik za spoznavanje slovanskih narodov je izšel
zdaj s svojo drugo številko. Medtem ko so v prvi številki važni članki: Slovanstvo in za-padnjaštvo, Slavje sovjetske znanosti, Današnja Cehoslovaška, Naši delavci sindikati in obnova dežele. Početki slovanske misli pri Slovencih in nekaj manjših — najdemo v drugi številki članke in razprave: Slovanstvo — svet bodočnosti, Akademija znanosti in slovanoznanstvo, Slovanski socialni problemi, Slovanska misel v naših kulturnih vodnikih. Cehoslovaška in Trst, Pomen svobodnih obal za slovanske narode. Trije slovenski Vseslovani itd. Od Slovencev za zdaj sodelujeta dr. M. Robič in France Terseglav. Material obeh številk je primeren tudi za predavanja in za razglabljanje v študijskih krožkih.
»Trideset dana«, mesečni časopis na 166 straneh, bi ga izdaja od novembra tega leta beograjska »Kultura« v svoji prvi številki prinaša res uporaben in zanimiv material V njej je natiskan referat Molotova ob 28-letnici Oktobrske revolucije, Se o demokraciji od Sokolova, Stranke in volitve od De-dijera, O prehodu iz vojne na mirnodobsko proizvajanje itd., za nas pa je najbolj važen članek tov. E. Kardelja z naslovom Naša argumentacija, kjer tov. Kardelj poleg zgodovine naših obmejnih krajev, prinaša naše zahteve glede razmejitve med Jugoslavijo ic Italijo v petih jasnih in odločnih
točkah, ki jih je postavil pri konferenci zunanjih ministrov v Londonu. — To je vsebina prve številke. Druga je že izšla, a je še ni v Ljubljano.
Marjan Kozina, docent na Glasbeni akademiji v Beogradu, rodom iz Norega mesta, je te dni prišel v Ljubljano, kjer bo naša opera naštudirala prvo njegovo operno delo »Ekvinokcij«, v 4. dejanjih po drami Iva Vojnoviča. Glasba opere je moderna in dramatična. Komponist bo opero, ki jo pripravljajo tudi v Beogradu, dirigiral sam Kozina je komponiral tudi mnoge partizanske pesmi, kakor: Hej tovariši, Kdo pa so ti mladi fantje?. Na juriš, Naša pesem. Pomlad v svobodi itd., in sicer sredi borbe za našo svobodo, saj je bil partizan.
Preureditev našega sindikalnega kulturno-prosvetnega dela. Ker se je pokazalo, da sindikalno prosvetno-kultump delo v Ljubljani ni povezano med seboj, temveč da v posameznih podružnicah kulturne družine delujejo vsaka zase in brez smeri, se je Ljudska prosveta pri Glavnem odboru ES-ZDN Slovenije vključila tudi h prosvetno-kulturnemu odboru Krajevnega medstrokov-nega sveta kot centrala, središče sindikalnega kulturno-prasvetnega življenja v Ljubljani. Ljudska prosveta bo vez med podruž ciicami in omenjenim odborom, na drugi strani pa bo skrbela . za reprezentančne predstave z najboljšimi igralci vseh podružnic, za arhiv, iz katerega bo posejeva!a vredna dela podružnicam, za dramatsko šolo in politično vzgojo, za koordinacijo dela, za
repertoar, za predavanja itd., sčasoma pa bo povezala vse kulturno-prosvetne odseke sindikalnih podružnic Slovenije. Tako stopa sedaj sindikalno kultumo-prosvetno življenje v novo obliko, ki bo jamstvo, da se bo to življenje poglobilo, razširilo in povezalo.
Šentjakobski oder. Bivši šentjakobski oder, Id je za časa okupacije prenehal s svojim delovanjem in tako pokazal solidarnost s kulturnim molkom, bo te dni z dovoljenjem ministrstva in z njegovo finančno podporo zopet začel s svojim delovanjem v svoji stari dvorani v Mestnem domu. Poleg čisto igralskega namena pa si je privzel še nalogo, izšolati organizatorje, voditelje in režiserje za ljudske odre Slovenije.
Trgovska akademija v Ljubljani v zvezi z Državno dvorazredno trgovsko šolo je s po-podružnico ESZDN Slovenije. OF in ZMS na obeh šolah napravila načrt za kulturno prosvetno delovanje. Ustanovljen_ je že pevski zbor študentov in študentk in dramski odsek. Podružnica sama pa začne na svojih rednih tedenskih sestankih s študijem načrta naše nove ustave.
Čehoslovaški kulturni delavci v Kijevu.
Štiri dni so bili čehoslovaški kulturni delavci v Kijevu. Vodil jih je tov. Schmitz, sekretar Centralnega komiteja čehoslovaške Zveze prijateljev^ SSSR. Ta obisk je potrdile, da ne vlada med Ukrajino in Cehoslovaško samo prijateljsko sosedstvo, temveč enotnost, posvečena s prelito krvjo, ki sta jo dala oba naroda za svojo svobodo, kakor je
Radio Simoniti:
Sedem
paztlzanskiii pestiti
Polagoma se odkriva delo naših umetnikov: slikarjev, pisateljev, poetov in skladateljev partizanov, M so v najtežja okoliščinah — s puško v rokah, dolgih pohodih, v borbah, dežju in snegu, pomanjkanju itd. — našli še dovolj časa in moči, da oplode veliko borbo domovinske vojne tudi z delom svojega duha, ki bo ostalo večno v zgodovini naše najveličastnejše dobe. Kakor so bila ta dela ustvarjena v na (večji skromnosti, prav v taki skromnosti prihajajo sedaj med narod. Narod sprejema ta dela z vso ljubeznijo, kajti pisana so bila s krvjo v naijglobji ljubezni do tega naroda. Tudi pozne rodove bodo ta dela spominjala časa, ko je slovenski umetnik z ramo ob rami s svojim ljudstvom nastopil veličastno pot narodno osvobodilne borbe.
Taiko ije te dni izšlo sedem partizanskih samospevov mladega skladatelja partizana Rada Simonitija, ki jih je skladatelj posvetil svojim padlim tovarišeim-partizanom Cvetu Maroltu, Francetu Šturmu im Milošu Ziherlu — skladateljem in glasbenikom, ki so v borbah darovati svoja življenja za lepšo bodočnost svojega naroda. Zbirka, ki ima za uvod globoko občuteno izpoved partizana - poeta z naslovom »Naša partizanska pesem«, obsega sledeči pesmi: »Talcem«, »Samo en svet«, »Še veš.. .< »Pomlad«, Mesečina«, »Šapat v jetra« in »Na Krasu«. Skladatelj je delal večino na tekste nadarjenega in največ obetajočega padlega pesnika Toneta Kajuha; dalje partizanskih pesnikov Smiljana Samca, Daše Kabalin - Vinodolskega ter pesnikov Jusa Kozaka in Igo Grudna. Nekateri teh samospevov so že leta 1943. dosegli med našimi borci veliko popularnost, kakor n. pr. »Talcem«, ki jo je že skoraj sleherni borec in sleherno dekle pelo na osvobojenem ozemlju, dalje »Samo en cvet«.., itd.
Vse pesmi preveva globoka občutenost, M se izraža v širokih in sipevnih melodijah. Simoniti se je s temi deli prvič pojavi! v krogu slovenskh skladateljev; v brigadah je našel svojo prvo skladateljsko navdahnjen,je, zato je v svojih prvencih odkritosrčen, v svojem slogu pa razodeva vseskozi, da mu je. tekla zibelka tam, kjer se spajata slovenski in italijanski živelj, kjer se pesem goričkega Brica druži s Puccinijevo arijo. Nič za to. vsak partizanski skladatelj je odkrito zapel v lastnem glasbenem jeziku zato, ker je odkritosrčen, bo partizanska pesem ostala večno v našem narodu, zato bodo tudi Simonitijeve pesmi z lahkoto našle pot v srca slovenskih ljudskih množic, posebno še, ker so sila metod krene in naš narod ljubi melodijo. V nekaterih pesmih te zbirke pa nam je skladatelj Simoniti pokazal še mnogo več — pokazal nam je, da bo njegova razvojna pot v skladanju šla še dalje, dia bo S temeljitim' delom znal zajeli tnST 'usvojiti" tudi modernejši sodobni slog. To se jasno in odločno razvidi posebno v pesmi »Na Krasu«.
Kakor že rečeno, bodo Simonitejeve pesmi, ki se dobijo po vseh ljubljanskih knjigarnah, kmalu našle pot v široke ljudske množice, postale bodo popularne, kakor je postala popularna in vseljudska naša veličastna narodno osvobodilna borba, katere veren odraz so pričujoči Simonitijevi partizanski sialospevi.	Karel Pahor.
IIIIIIIIMII1IIIIMIIMI1IM
Strokovna podružnica lesnih delavcev v Preddvoru za partizanske otroke
je v mesecu septembra napravila za partizanke otroke 334 ur, kar znaša 4437 din in 43 ur v znesku 552 din za okrajni odbor združenja vojnih invalidov, vdov in sirot v Kranju.
‘J!lllllllllllllllllillllllllllllllllllillllJjJjltll!tj|!li!j||!I|jj|||!|||j|[|]|!||]!||ij!||j|||||!j||||j|||||||j|{[|j||ij;H||||il[l|llllllllllllllltllk
39 je godal, 22 je pihal in 9 ostalih glasbil. Orkester ima v svoji sredi tudi. več solistov (tov. dr. Bruno Degcasi — pianist, tov. profesor Karlo Rupel — violinist in tov, profesor Dante Barzano — čelist).
Tržaški filharmonični orkester je v Zagrebu izva jal z velikanskim uspehom 5 javnih in 2 radijska koncerta, 25. novembra t. 1. se je preselil v Ljubljano. Njegov umetniški sloves ga usposablja za kvalitetno prosvetno delo med najširšimi delovnimi množicami. njegova politična zrelost pa ga dviga na stopnjo najuspešnejšega poznavalca vzajemnosti in bratstva ljudskih množic Trsta in Ljubljane.	Dr. R. H.
to napisala čehostovaška delegacija v spominsko knjigo.
Jožef čapek, češki slikar in književnik, brat znanega pisatelja Karla Capka, je preživel 6 let v koncentracijskem taborišču v Buchenwaldu, od koder pa je bil tik pred koncem vojne prepeljan v Sachenhausen, od tod pa v taborišče smrti Bsisen kjer pa je kmalu umrl zaradi tifusa.
»Republika«, tretja številka je izšla te dni Prinaša literarno in znanstveno gradivo, od katerega bi še posebej omenil Kr-leževo »Krokodilščina ali razgovor o resnici«.
Še nekaj iz filma. Znana madžarska film-fv3 pralca: Javor Pal in Katarina Karady, ki sta bila ves čas vojne v narodno osvobodilni vojski Madžarske, sta se venila k filmu.
In naš film? Poleg filmske drame »Burja nad Balkanom« snema. skupina sovjetskih igralcev in 20 slovenskih, hrvaških in srbskih igralcev film »Nova Jugoslavija«, ki prikazuje junaško borbo naših narodov proti okupatorjem. Dejanje začne 1. 1941 in se konča z osvoboditvijo Beograda. Osrednia osebnost filma je maršal Tito, ki ga igra sovjetski umetnik Bersenjev.
Tiskarskj škrat je v zadnji naši številki napravil veliko zmedo. Državni založniški zavod je spremenil v železniški zavod, igralca Čkalova, umetnika Bjelorukova. je prekrstil v Mežinskega itd., kar pa ste gotovo že sami opazili in popravili.	J. K.
r--------------------DOPISI
3uCKaXroOfXmXQOOCaXjQaOaX>XOCOCa)OOCaxXICrifYrrYwvwr»Yxy)OfYryrrYvrvvrY^	rYVYYYYt^YrTT^^YY>YYYYYt^^
Minuli so časi, ko so razni špekulanti nekaznovano izkoriščali delovno ljudstvo
Minuli so časi, ko so razni špekulanti nekaznovano izkoriščali delovno ljudstvo. Brali smo o Stermeckiju, Dobovieniku, Pšeničniku in Hladinovi trgovini. Ti štirje trgovci so torej v prvih mesecih osvobo-jenja, ko večina naroda napenja vse sile. da bi domovino obnovili, da bi z velikim trudom dosegli čim prej ono, kar je nam vsem zelo potrebno, ti štirje so v tem času mislili predvsem le nase. Pred očmi so imeli dobo po prvi svetovni vojni, ko se jim je posrečilo nagrabiti bogastva, ki ee je z leta v leto širilo, zahvaljujoč se dobi, ki je bila njim naklonjena, dobi, v kiateri *> oni sami mnogokrat imeli tudi veliko besedo. In tako so mislili tudi zdaj. V načrtu so najbrž imeli, da morajo svoje imetje dvigniti v čim krajši dobi spet na ono višino kot je bilo pred vojno. Sterni eoki in Dobovičnik, oba sta bila od Nemcev sicer pregnana, toda to ni bilo tako hudo, pregnali so jih predvsem zaradi premoženja, v Srbiji pa je Stermecki takoj našel svojega znanega Teokaroviča, leta 1942. se mu je pa posrečilo, da se je preselil v »Ljubljansko pokrajino«, dočim je Dobovičnik našel čudno mesto pri Ti var ju na Hrvaškem. Ta dva in njim enaki niso nikdar pozabili povedati, kaj so vse izgu-biii, celo tako daleč so šli, da so revnejšim pregnancem brez premisleka povedali, da za njih pregnanstvo ni taka stvar, ko že prej niso ničesar imeli...
In obnovo so si zdaj zamislili spet tako kakor so to vedno delali: nabrati si je treba blaga, koristi od njega morajo biti, kar najbolj visoke, najti je treba različne zveze, špekulirati, to je za njih vodilo pri delu za »obnovo«. Kajpada, gabersko de-lastvo je za njih deveta briga, kmetje, nameščenci, to so ljudje, ki so navajeni revščine in če sta delavec in kmet raztrgana, tedaj to ni taka reč!
Višek brezobzirnosti, sicer pa od njih tudi drugega ni bilo pričakovati! Kakor so bili prej. in to posebno Stermecki in Dobovičnik, krivični, oderuški, nesramni grabežljive:, tako so seveda tudi ostali. Čas jih ni izučil ničesar. Ne mislijo na vse preslano gorje, na neizmerne žrtve, na vdove in sirote, na čas, v katerem je ljudstvo stopilo malo drugače kakor osemnajstega leta! Za Stermeekija in Dobovičnika ter njima enake vse to ni važno, pri njihovem načrtu vse to ne pride v poštev in zato so si nagrabili blaga, pridobili stotisoče prav taiko nesramno, kakor se je to zgodilo
v tistih žalostnih časih, ko so šiviljam dali za srajco en sam bori dinar, skrivali so na tisoče kilogramov sukanca in če bi se 'im posrečilo, tedaj bi bili spet taki oderuhi, kakor so bili pred leti, ko so morale šivilje kupiti pri njih sukanec, tisti sukanec, ki so ga uporabile za srajce tako pri Stermeckiju kakor pri Dobovičniku! In tako naprej! Dekleta so postala jetična, Dobovičnik o organizaciji ni hotel slišati ničesar in kakor pri vsakem priganlaškem gospodarju, so tudi tam m el »poslovodje«, ki so bili- za svoje delo dobro nagrajeni.
Da, vse to se je lahko vršilo nekoč, takrat, ko so tudi oni, ne da bi jih ljudstvo postavilo, sedeli na važnih mestih, od koder so »vodili svoj narod« Stermecki je bil takrat podžupan, Dobovičnik občinski svetnik in po vrhu je še sedel v posojil-ničnero svetu, ki se je štel med krščanske ... In takratni vladajoči so znali delati reklamo za sebe in tudi za take, kakor so to današnji špekulanti v Celju in širom po domovini. Kako čudovito ti je bilo pri srcu, ko si mogel v časopisih brati, da so to ugledna in solidna podjetja; Dobovičnik je v »ljudstvu pristopnem časopisju« delal reklamo za sebe in računal predvsem na kmečke odjemalce, StermSekljev »Trgovski dom« pia je celo Jugoslavijo kmalu pripravil do tega, da so mislili, da je to podjetje v neizmerno srečo vsem državljanom. In ko so imeli obletnico, jih je časopisje hvalilo, kako so »s pridnostjo in vztrajnostjo prišli do ugleda« in tako naprej.
Velike zaloge je imel Stermecki in jih ni prijavil. Tri do štiri sto tisoč dinarjev je »zaslužil« na mesec. Dobovičnik je ime! blaga za 30 milijonov, 6000 kg sukanca je skrival, obenem pa je še prosil za nakazila ... in tudi prejel 4000 m raznega blaga. Tretji je imel zaloge okovja in drugih predmetov za 80.000 din, imel je tri skrivališča, podobna četrtim.
Delovno ljudstvo! Vidite, odkod izvirajo težave? Že itak dosti težak položaj, ki je nastal po štiriletenm ropanju in ubijanju, izkoriščajo v škodo naroda taki pokvarjenci! Vidite, kljub velikim krivicam, ki so jih včasih prizadejali svojim uslužbencem, jih ni nihče pozval na odgovor. Zdaj bi že lahko spoznali, kakšne so njihove dolžnosti in kako morajo delati, kajti ljudstvo ne bo več trpelo, da bi ga kdo izkoriščal.	Jč.
Tako živimo in delamo delavci dnevnega kopa Doberne
Strokovna podružnica našega obrata je pretekli teden razdeljevala delavcem pošiljko UNRRA-e, ki jo je dodelil naši podružnici Glavni odbor enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije v Ljubljani. To so bila nredvsem zimska oblačila.
Pri razdelitvi se je v prvi vrsti upoštevalo demobilizirance in one nesrečneže, ki so zaradi okupatorjevega preganjanja izgubili vse svoje imetje. Delavstvo je na rednem tedenskem sestanku izreklo naj toplejšo zahvalo vsem merodajnim činiteljem, ki so pomagali, da se je pošiljka dodelila našemu obratu. Zahvaljujejo se pa tudi podružničnemu odboru, ki je pošteno in nepristransko razdelil vsa oblačila med najpotrebnejše in njzaslužnejše delavce. Delavstvo smatra to podelitev kot izraz priznanja za požrtvovalno delo pri dvigu proizvodnje ter zagotavlja, da bo tudi v bodoče prav tako požrtvovalno delalo, da dokaže s tem svojo hvaležnost. Res je, da naše delo še ni 100-odstotno, vendar krivda m naša, marveč je temu kriva vojna in njene posledice, za katere se trudimo vsi, predvsem pa delavci, da jih čimprej odstranimo.
Mnogo skrbi nam dela v tej zimi pomanjkanje toplega delovnega perila in čevljev. Morda bi nam mogla oskrbovalna zadruga v tem pogledu kako pcmagati. saj smo mi zunanji delavci bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam kot pa na primer jamski delavci.
Prirejamo redne tedenske sestanke na katerih skupno rešujemo vse probleme, ki se pojavljajo tako pri delu, kakor izven delovnega kroga. Pereče vprašanje za nas zunanje rudarje je, da se nas pri urejanju mezd ni uvrstilo v delovne kategorije, kakor se je to zgodilo z jamskimi rudarji ter delavci cementarne in elektrarne, marveč se nas je uvrstilo v pomožne, polpriučene in učene delavce navzlic temu, da je naše delo prav tako različno in odgovorno kot delo v prej omenjenih obratih.
Tudi delo na kulturnem polju je v polnem teku. Vendar se moramo boriti še z različnimi težavami; velika težava pri razvoju-je zlasti pomanjkanje lokalov. Prav zato si ne moremo ustanviti tako zaželjene čitalnice, kljub temu. da so nam knjige in revije v ta namen že zagotovljene. Priredili smo že nekaj uspelih mitingov, na katerih smo pobirali prostovoljne prispevke za vojne vdove in sirote.
Na večer 29. novembra so se vsi člani strokovne podružnice udeležili svečane proslave ob priliki proglasitve Zvezne ljudske republike Jugoslavije. Proslava se je vršila pred delavskim domom. Tam smo poslušali radijski prenos iz Beograda ter smo tako prisostvovali velikemu zgodovinskemu dogodku. Proslavo smo zaključili s povorko, ki se je po končanem radijskem prenosu razvila z jezdeci, zastavonoši in delavsko godbo na čelu po trboveljskih ulicah, ožarjenih od mnogobrojnih bakelj in neštevilnih kresov ter izstrelki raket.
Povorke so se udeležili predstavniki oblasti, člani sindikatov, šoTha mladina, AFŽ, gasilci in drugi, V povorki smo nosili številne transparente in 'like generalLima Stalina in maršala Tita. Neprestano so odmevali vzkliki našemu velikemu vodji Titu, ge-neralisimu Stalinu, slavni Rdeči armadi, naši hrabri vojski in Komunistični partiji, V?e te vzklike pa je preglasil neprestan klic; »Naj živi Zvezna ljudska republika Jugoslavija!«	Delavec.
Svobodno ljudstvo sam3
odloča o svoji usodi
Dne 14. decembra smo se zbrale delavke iz tovarne Cvetič v Murski Soboti na zborovanje, kjer smo razpravljale o smislu in pomenu naše nove ustave. Predstavnik naše vojske nam je razložil osnovna načela ustave. Delavke smo stavijale različna vprašanja, ob zaključku pa smo enoglasno sprejele naslednjo resolucijo:
Ustavodajni skupščini v Beogradu!
Prvič v zgodovini Jugoslavije razpravlja ljudstvo o ustavi. Mi sami si kujemo zakone, sami si uravnavamo življenje. Zato smo se zbrali delavci tovarne Cveti č v Murski Soboti, da spoznavamo našo ustavo, katero soglasno priznavamo, ker ščiti interese delovnega ljudstva.«
V naši tovarni se je zgodila znatna sprememba. Postavili smo v pogon 25 strojev, ki so bili že od leta 1939. ne: uporabljivi. To je zasluga našega mehanika Šrotarja Jožeta, ki je sam izdelal nekatere nadomestne dele. ki se jih ne dobi. S-tem je omogočil zaslužek 38 novim delavkam, katere smo z veseljem sprejele v naš krog, jim pokazale vse tajne našega dela, tako da so se že po nekaj dneh prištele v vrsto naših izkušenih tovarišic. Tudi one delajo požrtvovalno in vestno, vživele so se v našo veliko družino. Dosegle so lep uspeh in dnevna kapaciteta se je dvignila na 2000 komadov perila dnevno.
Sindikat tovarne Cvetič.
Obdaritev bosanskih in partizanskih strok v Kranju
Dobrodelno akcijo za obdaritev bosanskih in partizanskih otrok je načrtno izvedel Krajevni meid-trokovni svet v Kranju — v ljudski šoli, tako, da je nabral pri kranjskih trgovcih — manufakturistih razno blago za obleke, plašče, perilo, nogavice in rokavice za dečke in deklice — vse brezplačno.
Ostali trgovci pa so darovali za čevlje in zbrali precejšnjo vsoto za kritje stroškov pri izdelavi oblek in plaščev.
Vse sirote so zdaj preskrbljene za zimo in ne bo nobene razlike med ostalimi otroci, kajti naši otroci so vsi in naša dolžnost je, da zanje skrbimo.
Se enkrat naj lepša hvala vsem kranjskim trgovcem za njihovo dobrotno naklonjenost kakr tudi njihovim trgovskim sotrudnikom, posebno predsedniku strokovne podružnice trgovskih pomočnikov, zasebnih in bančnih uradnikov v Kranju.
Krajevni medstaokovni svet v Kranju.
-Skffji zs Jg£gj|||gji — te ie vM. ilo člaattc AFŽ ~ pošte Celje
»Odpri roke, odpri srce. otiraj bratovske solze!« — je bilo zapisano na vabilu AFŽ — pošte Celje, s ka-
terim urno apelirale na radodarnost posameznikov ob priliki nabiralne akcije za pomoč siromašnim šoloobveznim otrokom v Pilštanju.
V celjskem okraiju še ni bila podvzeta socialna akcija, ki je AF2 pošte Celje ne bi podprla po svojih močeh.
Se so nergači, vedno nezadovoljni ljudje, ki samo kritizirajo, če se pobirajo prispevki v socialne svrhe. Če pobližje pogledamo te kritike, vidimo, da so to oni, ki so vojno vihro preživeli dobro in niso okusili usode preganjanih, zaprtih, interniranih in tistih, ki so se borili za svobodo. Vse imetje jim je ostalo nedotaknjeno, zato jim je tako težko od vsega odstpiti malenkost onim, ki so zgubili vse in jim je ostalo le golo življenje. Prav ti tudi najbolj kritizirajo, če ni dovolj zabele, sladkorja in sličnih dobrin. Da bi potrpeli in sodelovali pri obnovi ter pcmagali, da čimprej prebredemo težak gospodarski položaj, ki ga je zakrivil okupator s svojim divjanjem, zato nimaio dosti smisla. To znajo samo oni, ki to veseli svobode in jo znajo ceniti ter jim je vseeno, če hi bilo treba samo enkrat na dan jesti, samo da so sami svoji gospodarji.
Velika večina žen se svoje socialne naloge zaveda v polni meri in je njihova izjava: »Dajale bomo toliko časa. dokler bomo kaj imele« izraz pravilnega razumevanja sedanjega položaja in bi bilo prav. da bi njihovo delo posnemala tudi ostali
Slika socialnega dela AFŽ — pošte Celje od ustanovitve, pa do danes je naslednja:
Okrožnemu socialnemu skrbstvu smo izročile 285 komadov raznih predmetov (posode, perila, nogavic, priborov, steklenic, rokavic in drugega).
Za obnovo solčavskega okraja smo nabra--e 33io din in 234 komadov raznega pohištva, obleke, perila, posode ter drugega.
Za partizanske sirot.e smo darovale 800 din, za kozjanski okraj 700 din. za spomenik »Zmage« v Mur ki Soboti 340 din za makedonske begunce 600 din. za pomoč divema starima poštnima uslužbencema, katerima pokojnina še ni urejena 7274 din, za demobilizirance 820 din in 18 kosov raznega perila in obleke
Za siromašne šoloobvezne otroke v Pil-Štajnu imamo zbranih 500 din in nekaj perila. Akcija pa še nj zaključena, ker obleke in perilo še ^popravljamo in krojimo.
Osobje pošte Celje je nabralo od meseca julija do zdaj za socialne svrhe 13.344 din. Če pomislimo, da je začetna plača nižjih Poštnih na slavljencev mesečno 1800, uradniška pa 2400 din — tedaj lahko trdimo, tia so članice AFž — pošte Celje nabrale ogromno vsoto.
Vse osobje pošte Celje pa tudi z rednimi mesečnimi prispevki pripravlja spomenik poštnim Uslužbncem, ki ga nastavljena celjske pošte želijo postaviti v pštnem poslopju, ob obletnici njih ustrelitve, v ta namen imamo nabranih že več kot 36.000 dinarjev, a daleč je še prvotno določeni aaesak 70.000 din — toda z dobro voljo se doseže vse in zbrali bomo tudi ta znesek.
Dne 23. novembra so članice AFŽ — poste Celje izročile tukajšnji javni bolnišnici 52 parov copat, ki jih je izgotovilo 26 članic v 3.54 urah. Vodstvo te akcije je bilo v rokah tovarišice M(H‘dej Franje.
Takoj nato so se članice lotile pripravljanja Miklavževih daril za otroke v tukajš-
njih dečjih domovih. V društveno sobo so postavile šivalni stroj in 14 članic je v 320 urah, v 11 dneh. izgotovilo sledeče predmete: 2 pajaca, 11 matih in 2 velika zajčka, 10 punčk, 4 medvedke, 1 račko, 3 lesene šikatljice, 3 predpasnike, 4 hlačke, 12 parov copat, 19 lepenkastih kočic, 12 skupin papirnatih hišic za sestavo vasi. Ta akcija je zahtevala koncentracijo dela in enotno vodstvo zaradi prikrojevanja, oskrbe potrebnega materiala. in to tehnično vodstvo je prevzela tovarišica Uršičeva. Imela je mnogo dela, a ko je bilo končano, so imele vse pridne delavke toliko veselja, kot so ga imeli obdarovana. Da pa želodčki ne bi bili ljubosumni na oči, sta poskrbeli tovarišici Turkova in Kune.jeva, ki sta spekli pecivo in kekse. Ostali uslužbenci pa so prispevali jabolka, orehe in suho sadje. Članice AFŽ — pošte Celje so se tako malenkostno oddolžile padlim in pomorjenim staršem teh otrok. Otrokom pa so pomagale premagati domotožje in čut osamelosti.
AFŽ pošte Celje.
Lepo uspela
telovadna akademija
8. in 9. decembra je priredilo Telesno vzgojno društvo »Storžič« v Kranju svojo prvo »Telovadno akademijo« v dvorani Narodnega doma, kjer so nastopil vsi oddeliti od najmlajših pionirjev in pionirk do najstarejših mladincev in mladink.
Res ljubki so bili prizori teh naših najmlajših, ki so v dobi okupacije morali skupno s starejšimi prenašati vse grenkobe suženjstva. ^Kljub temu so srečno prestali to kratko učno dobo. hitro so skočili na delo in že so se nam predstavili kot pravi mojstri telovadbe.
Vse priznanje gre našim mladinkam, ki so izvrstno izvedle vrhunske točke, posebno Pa so se odlikovale pri vajah na zaprekah
Nekatere so še malo šibke na dvovišinski bradi! nekaj pa jih je tako sposobnih, da bodo lahko potegnile za seboj tudi vse ostale, jih izpopolnile, da bodo pri prihodnji akademiji lahko pokazale _ vso svojo spretnost in izurjenost. Nekoliko slaba je bila orodna telovadba pri mladincih, kar pa ni ■tič čudnega — saj so se nekateri naši mladi fantje šele vrnili iz taborišč in iz vojske. Imajo pa vse predpogoje, da bodo v bodoče dsegli tisto stopnjo, ki se doseže s pridnim in požrtvovalnim vežbanjem.
Naše najmlajše pionirke je občinstvo navdušeno pozdravilo in so morale vso svojo vajo »Ciciban« ponoviti.
Zenske oddelke so učile tovarišice Pečnik Emica, Pogačnik Anka in Poličar Zinka, moške oddelke pa tovariša Kermavner Franc in Kočar Marjan
Tovariši voditelji in 'voditeljice! Na delo za množična in vsestransko telesno-vzgojno organizacijo!
Fizkuitura društvo »Storžič«.
Iz Polzele
Kakor v drugih mestih in po dež eh tako je_ tudi na Polzeli priredila strokovna organizacija v tovarni nogavic lep »Miklavžev večer« — prvi v svobodni republiki Jugoslaviji.
Čisti dobiček, ki znaša 7633,50 dinarjev, je namenjen revnim polzelskim trokom,' katerim bo denar razdeljen na božičnici.
Kranjska industrijska družba je spet odprla vrata vajeniške strokovne šole
V sredo, dne 12. decembra, je bilo v železniški strokovni nadaljevalni šoli spet zelo živahno vrvenje. Sprejetih je bilo 93 vajencev z Jesenic in okolice, ki si bodo v triletni učni dobi pridobili potrebno strokovno znanje v raznih kovinarskih strokah. Tega pomembnega praznika so se udeležili predstavniki KID, okraja, sindikatov, SK-OJ-a, obratni zaupniki in starši otrok, M bodo biskovali šolo, V dvorani je vladala prijetna sproščenost med vsemi, ki so prisostvovali temu prazničnemu dogodku. Upravnik železarske strokovne nadaljevalne šole, tovariš Smolej Slavko je pozdravil delegata ministrstva za industrijo in rudarstvo pri KID tovariša dr. Miha Potočnika, zastopnika okrajnega odbora OF tovariša ing. Protnerja, tovariša Genussija, predsednika Mestnega odbora Jesenice, zastopnika Krajevnega medstrokovnega sveta tovariša Celica, zastopnike SKOJ-a, obratne zaupnike in starše. Tovariš Smolej je v svojem pozdravnem govoru med drugim dejal: »Po štirih letih strašnega ubijanja, uničevanja in ropanja, prvič odpiramo vrata vjaniške strokovne šole v svobodni držvi. V tej šoli se bo mladina strokovno usposabljala v raznih strokah, da bo učna doba čim bolj uspešna, želim da predavatelji, strokovno osebje in starši učencev tesno med seboj sodelujejo.«
Delegat ministrstva tovariš dr. Miha Potočnik je pregovoril naslednje vzpodbudne besede: »Danes so se vam na stežaj odprla vrata v naše trakovne delavnice in s tem tudi vrata v vaše novo življenje. Ljudska oblast v naši ljudski državi daje vsej naši mladini, brez razlike stanu, priliko, da si s smotrno izobrazbo pridobi primemo zna-
nje. Mladina je v veliki domovinski vojni mnogo doprinesla v borbi z našo narodno svobodo. Mladinci so bili vztrajni terenski aktivisti, kurirji in obveščevalci. Mnogi so dali tudi svoja življenja za našo skupno stvar. Zato pa je mladina tudi poklicana, da v doglednem času prevzame vodilno vlogo na vseh področjih našega političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja. Vajene! bodite pri pouku pazljivi in pozorni. S časom boste postali mojstri v svojih strokah, mojstri dela in ustvarjanja in vaše pridobljeno 'Strokovno znanje boste predajali drugim, ti. bodo prišli za vami. Mi Slovenci smo majhen narod — toda s svojo kulturo, pridnostjo in sposobnostjo smo se znali uveljaviti v širnem svetu tako. da sm našo maloštevilno®! izravnali z našimi kulturnimi vrednotami in s kvalitetnim delom. Jeseniški delavec ie znan po državi kot dober ih soliden delavec. Mi hočemo dober sloves našega proletarca še bolj utrditi z našo strokovno šolo. Z naškn vsestranskim prizadevanjem hočemo ustvariti lik duševno in telesno zdravega, sposobnega in svbodnega delovnega človeka, ki bo dorasel vsem nalogam, ki jih terja sedanji čas.
Mojster Vinko Genussi ie med drogom dejal; »Vsako delo je lepo. če ga vršimo z ljubeznijo in predanostjo. Vsako delo mora biti med seboj povezano kakor veriga, veriga pa je le tako močna kot njen najslab-ši člen.
Govoril je še vodja strokovne delavnice, zastopnik SKOJ-a, nato pa je tovariš Smolej zaključil to pomembno slovesnost.
M. Sušnik.
********
Delavci tnvarme Vidmar
so doživeli svoj dan
Dvanajsti december je bjl velik dan za delavstvo tovarne Vidmar. Ta dan je podjetje prešlo v državno last in s tem v last nas vseh. Popoldne je prišel v tovarno minister za industrijo in rudarstvo, tovariš Leskošek Franc. Po pregledu tovarne je pozdravil tovariša ministre predsednik sindikata tovariš Zatler Viktor. Pripomnil je, da se delavstvo v polni mer; zaveda važnosti in pomena tega dne jn da bomo še bolj z veseljem delati za splošne koristi naroda.
Tovariš minister je dejal, da imamo lepo urejeno tovarno, nato pa j6 V kratkih besedah razložil težkoče v naši industriji in nam prikazal težak položaj tudi v drugih federalnih enotah. Povedal nam je tudi, kakšne razmere vladajo v Italiji in Franciji, da je tam položaj še težji, ker ni oblast v rokah ljudstva. Delavci so pripomnili, da zaradi pomanjkanja materiala še niso v teku vsi stroji in.se je proizvodnja zato le delno zvišala. Tovariš minister je poudaril, da bo storil vse,, kar je v njegovi moči.
Prepričani smo, da bo ukrenil vse potrebno, saj ga poznamo še iz stare Jugoslavije kot prvoboritelja in neustrašnega borca za boljšo, bodočnost delavskega raz-
Iz naših mest odhajajo
demobilizirane!
Dne 11. decembra ob 7 zvečer je bil v Titovi dvorani v Ptuju prirejen poslovilni večer za demobilizirance tukajšnje inženirske brigi’ de, ki se ga je poleg vojaštva udeležilo tudi veliko število civilnega • prebivalstva. Po pozdravnem govoru tovariša majorja, ki je podčrtal žrtve in uspehe naše vojske, so se poslovili od deinobilizi-rancev zastopnik okrajnega ljudskega odbora tovariš Centrih, zastopnik sindikatov tovariš Horvat, zastopnici AFŽ tovarišici .Vošnjakova in Šegutova ter zastopnica Z MS. Vsi so želeli odhajajočim borcem vso srečo ter naglašali, da kakor so bili vsi do nedavnega junaki borbe, tako moraijo v izgradnji nase porušene domovine postati junaki dela v novi republiki Jugoslaviji.
Med godbo so zaorale partizanske pesmi, nakar so bila vračajočim borcem poklonjena darila in prirejena zakuska. Naši borbi so uvideli, koliko simpatij uživajo med vsemi sloji prebvalstva.
Ptujčani gredo po novi pati v novo življenje
Kakor so naši kvairtni sestanki OF vedno polnoštevilno obiskani, bi želeli, da se delavci udeležujejo tudi predavanj, ki se vršijo vsako sredo ob 20 v Narodnem gledališču, v bodoče pa bodo predavanja na magistratu v sejni dvorani.
Imeti smo tudi miklavževanje v Titovem domu, kjer so po uspešno izvedenih točkah bili obdarovani tudi siromašni otroci, za kar gre zasluga agilnim članicam AFŽ
Sindikalne organizacije pobirajo prispevke za Rdeži križ in prispevke za nabavo knjig. O uspehu bomo še poročali.
Tudi zadružništvo se lepo razvija. Naša Nabavna in prodajna zadruga, s približno 2500 člani, ima 10 poslovalnic, namerava pa odpreti še nekatere. Težkoče so vsi e d nezadostnega blaga in prevoza, kajti še vedno nimamo prepotrebnega avtomobila. Ko bodo odstranjene vse zapreke, bo zadruga zrnoeda zadostiti vsem potrebam in željam svojih članov.
Opaža pa se že zdaj uspeh v onih poslovalnicah, kjer je poslovni odbor dovolj agilen in iniciativen.
Reakcionarjem, špekulantom in črnoborzijancem, ki s svojim izigravanjem zakonov in sabotiranjem povzročajo nered v preskrbi, moramo tudi pri nas napovedati neizprosen boj ter je dolžnost vsakega delavca in nameščenca, da vsak primer špekulacije in čmoborzijanstva javi pristojni krajevni oblasti. Kjer pa ista ne pod vzame nobenih korakov, da odpravi to zlo, naj odpokličejo funkcionarje in jih nadomestijo z drugimi, ki bodo delali v prid ljudstva.
-ič-
Delavci in nameščenci podružnice Kranjske deželne elektrarne so darovali v počastitev spomina, umrle tovarišice' Deržaj Ivanke 1000 din in v počastitev spomina umrlega tovariša ing. Severja Riharda 1000 din za osirotele otroke.
Delo v naši tovarni
Tudi delavke iz tovarne perila v Murski Soboti se dobro zavedajo, kakšna je njihova dolžnost do porušene domovine. Dokaz za to je njihovo požrtvovalno delo. Proizvodnja se stalno dviga in je že prekoračila predvojno višino. Po rednem delu se pa še žrtvujejo za osirotele otroke, katerim popravljajo obleko, fer jim napravijo tudi vse ostal, kar se jim zdi potrebno.
Delo, Iti je vredno vse pohvale je tudi delo tovariša Aleksandra Šiftarja, ki je sam naredil stroj za prirezovanje, brez katerega bi bilo naše delo nemogoče.
Medtem ko zvišujemo v tovarni proizvodnjo. se obenem zanimamo tudi za politično in kulturno delo — saj imamo vsak teden politično uro. V tovarni imamo tudi pevski zbor. Vsak delavec se mora zanimati za politično in kulturno delo, če hoče zgraditi lepšo in boljšo bodočnost.
Prvič v zgodovini ono v naši tovarni skupno razpravljali o ustavi. To je velik dokaz, da si kujamo zakone sami, zato delavke zahtevajo, da naši poslanci glasujejo za ustavo. V tem smislu so tudi poslale resolucijo Ustavodajni skupščini.
Požrtvovalno delo nameščencev Federalnega zaveda za sBcialno zavarovanje
Sindikat nameščencev Federalnega zavoda za socialno zavarovanje za ljubljanske podružnice je v začetku decembra sklenil, da s požrtvovalnim delom v tem mesecu pripravi vse in razpošlje do božičnih praznikov vsem staršem otroške doklade. In res — nameščenci so se lotili dela z vso marljivostjo in si kar sami podaljšali delovni čas do dnevnih 9 ali celo 11 ur — samo da dosežejo cilj, ki sp si ga postavili. Kdor ve, da v ljubljanskih podružnicah prejema otrosice doklade že 8500 članov in da se je v ta namen razdelilo že okrog 4 milijone dinarjev, ta bo dobro razumel, kako ogromno delo je to. Običajno traja to delo do vsakega prihodnjega prvega v mesecu, v septembru m oktobru pa je trajalo celo nekaj dni v naslednjem mesecu, ker so prav v teh mesecih prihajale vedno rove prijave. Kdor je torej imel do 10 decembra rešeno prošnjo za ureditev otroških doklad, bo za mesec november prejel, po zaslugi prizadevnega uradništva, že do božiboih praznikov otroške doklade, kar bo gotovo vsakemu v veselje in pomoč. Jasno pa je, da bo dotični, ki je svojo prijavo za otroške doklade poslal šele sredi meseca ali proti koncu, dobil izplačane v prvih dneh januarja. Prav tako so seveda prizadeti tudi oni, ti prijav in potrebnih dokazil niso v redu poslali ali pa, če je oddelek zaradi popolne ugotovitve upravičenosti do dtiad, uvedel potrebne poizvedbe. To delo uradništva, ki izvira iz čuta pravega pojmovanja socialnosti, zasluži potrebno pozornost in pohvalo.
Mladinska železničarska godba
Železničarji imajo svojo godbo na pihala v okviru' sindikalne organizacije — godbo železničarskega glasbenega društva Sloga. Ker je med železničarsko mladino dokaj • otrok in mladeničev, tu bi se radi udejstvovali tudi v godbi, se je društvo odločilo, da ustanovi posebno mladinsko godbo, ki naj jo sestavljajo predvri.n otroci železničarjev. Poleg praktičnega pouka na instrumentih se bo poučevala tudi teorija. Pouk bo brezplačen in se bo vršil v prostorih Sloge v zgodnjih večernih urah. Tudi instrumente oskrbi Sloga.
Tovariše železničarje, (ti imajo glasbeno talentirane ali za godbo dovzetne otroke vabimo, da jih prijavijo v to mladinsko godbo, kjer bodo s pridnostjo dosegli primemo glasbeno izobrazbo ter tako s časom nastopali kot samostojna godba na raznih prireditvah in koncertih. Pismene prijave z rojstnimi in šolskimi podatki ali podatke o zaposlitvi otrok naj se pošlje takoj na naslov: Kino Sloga — mladinska godba v Ljubljani.
Delovni sestanek vseh ljudskih tožilcev v okraju Kamnik
Javni tožilec za ljubljansko okrožje sklicuje za dan 23. decembra 1945 v Kamniku delovni sestanek vseh ljudskih tožilcev izvoljenih v okraju Kamnik. Sestanete se bo vršil v gimnazijski dvorani (nekdanji meščanski šoli v Kamniku) ob pol deveti uri dopoldne.
Udeležba je za vse ljudske tožilce obvezna.
Iz'pisarne javnega tožilca za ljubljansko okrožje.
Javni tožilec: Ogrin Bogo.
Tako delalo v Sovjetski zvezi I
Ukrotitev rek
Žclczobetoiisld most čez Savo v Medvodah, Iti ga je zgradilo drž. gradbeno podjetje »Gradis«
Priobčujemo odlomek iz Iljinove knjige »Priroda in ljudje«, ki je letos izšla. To knjigo priporočamo vsem članom strokovnih organizacij, da si jo nabavijo, bodisi za skupne sindikalne ali pa privatne knjižnice.
Graditelj, gradivo
in pogonska sila
če hočemo preobraziti zemljevid neke dežele, ga moramo pazljivo in na nov način proučevati.
Graditelji naših velikih vodnih poti in novih vodnih elektrarn ne gledajo na prirodo z istimi očmi kakor njihovi predniki, inženirji preteklih let. Za naše graditelje so gore, slapovi in jezera gradivo, ki ga lahko obdelujemo. Zemljevid jim pove marsikaj, česar mnoga pokolenja pred njimi na njem niso znala brati.
Iste reči lahko vidijo različni ljudje različno. Kdor hodi po gozdu zato, da bi našel primemo drevesce bodisi za ribiško palico ali za pračo ali za lok, ne gleda kakor tisti, ki se je prišel v gozd sprehajat. Ogleda si sleherno steblo, njegovo obliko, njegove krivine in rogovile. Ribiško palico dobi iz ravnega in tenkega stebla, burki j e ali pračo si napravi iz rogovile. lok pa iz prožne in močne veje.
Prav tako opazuje vijuge rek in površinsko lice zemlje tisti, ki išče v prirodi gradivo in pogonske sile za gradnjo.
Kjer se dve reki zelo približata druga drugi, lahko izkopljemo krekop in povežemo obe reki v eno vodno pot.
Kjer imamo gorsko jezero, lahko izvrtamo predor, da se bo skozenj odtekala jezerska voda. in namakala polja.
Kjer je na reki vijuga, lahko dobimo pogonsko silo.
V takšni vijugi teče na primer Volga ne daleč od Kujbiševa (Samare). Tam nenadoma zagradi reki pot grmada Zegul-skih gor, loairkor bi se dvignila iz zemlje. Te gore so se bile zares dvignile iz zemlje. Pred davnimi, davnimi časi je tu počila zemeljska skorja in eden od obeh robov razpoke se je dvignil v višino — tako so nastale Žegulske pečine. Volga je zadela ob pregrado in jo je morala obiti v dolgem ovinku na vzhod.
Ljudje so se vozili po tern ovinku okoli Žegul in niso izgubljati samo časa, ampak tudi zapravljali kurivo pod kotli na parnikih. Učenjaki so govorili o zemljepisni in geološki nepravilnosti. Nikomur pa ni prišlo na misel, da bi se ta nepravilnost lahko popravila.
Sedaj pa so ljudje pogledali nia ta ovinek z drugačnimi očmi, pogledali so namreč tako. kakor gleda graditelj na gradivo.
Vijuga, ki jo dela Volga na tem ovinku je dolga 166 km. Razdalja med obema kon cema pa je samo 25 km. Kaj, ko bi spojili oba konca vijuge s prekopom, ko bi izravnali Volgo? Pot po Volgi bi se tedaj skrajšala za več ko sto kilometrov. Koliko bi vsak parnik na vsaki vožnji prihranil na času in kurivu!
Ali pa bo lahko spojiti oba konca vijuge?
Izkopati prekop v dolžini 25 km bi bilo zelo drago delo. Prihranili bi sicer na času in kurivu, toda stroški bi bili lahko večji od prihrankov.
Kaj naj torej storimo?
Spet moramo pazljivo opazovati zemljevid.
Na severnem koncu vijuge se izliva v Volgo tenka nitka — reka Usa. Ta nam pride prav kakor nalašč. V dolžini 23 km teče Usa prav v tisti smeri, v kateri je treba izkopati prekop.
Strugo za prekop imamo torej malone gotovo.
Prekopati moramo samo še zemeljsko ožino, ki deli Uso od južnega konca vijuge in ki je široka 2 km.
Na istem zemljevidu pa lahko vidimo še nekaj. Izkušen hidrotehnik bo takoj pogledat na številke, ki oznamenjujejo višino kraljev, in opazil, da je severni konec vi-jifsre mnogo višji od južnega.
V prekopu, ki bo spojil oba konca vijuge, bomo imeli na kratki razdalji velik strmec vode. To pa se pravi, da ne bomo samo skrajšali tok Volge, ampak ustvarili tudi nov močan vir pogonske sile. Vodno silo moramo izkoristiti in zgraditi vodno elfektrarno.
Projekt za prekop in za vedno elektrarno je že gotov.
Volga teče nazaj
Ko so hidrotehniki proučevali zemljevid Volge, so spoznali, da lahko še na nekem mestu popravimo prirodo.
Vsakdo ve, da izvira Volga na Valdajski višini. Zaspano, leno. ne da bi si ji mudilo teče s komaj opaznim padcem h Kaspijn Hiderotehniki pa so preudarili, da je mo goče usmeriti del njene vode po drugem pobočju Val da ja. Ta voda ne bi 1 tekla v Kaspijsko, ampak v Baltsko morje Tu pa bi se morala voda podvizati: pobočje je strmo, na njem ni mogoče zadremati. Strmoglavo bo padala voda, na pot pa ji podstavimo vodne elektrarne in tako dobimo ceneno pogonsko silo tam, kjer je najbolj potrebujemo: blizu Moskve in Leningrada
Da bomo lahko usmerjali vodo po potrebi sem ali tja, bomo spremenili največ j e jezero na Valdaju, jezero Seliger, v veliko zajezitveno jezero.
Iz tega jezera bomo uravnavali gornjo Volgo.
Odtod bo tekla voda po naši volji ali na sever v Baltik, ali na jug v Kaspi.
Časi svobode za reke gredo h koncu. Ne bodo mogle več živeti po svoji volji, marveč bodo morale živeti po človekovi volji Reke, jezera in morja — elementi —, ki so bili doslej svobodni, bodo imeli manj svobode Ziato pa bo ime! človek več svobode.
Tri strašne besede
Ni tako lahko obrzdati reko, kakršna ije Volga.
Obrzdati reko se pravi, postaviti se po robu vsemu, kar se dogaja v prirodi samo od sebe. Voda na primer hoče vedno teči od zgoraj navzdol. Mi pa jo ustavljamo z jezovi in prisilimo, da' se dvigne od spodaj navzgor. Spomladi prestopajo reke svoji bregove, mi pa zajemamo spomladanske povodnji na poljih in jih zapiramo v zajezitvena jezera.
Kaj pa, če voda poruši jezove in nasipe? Zgraditi moramo jezove tako, da se to ne bo moglo zgoditi, da se bo vsak jez vključil v prirodo kot njena nova trdna sestavina.
Treba je v naprej preudariti vse težave, vse nevarnostL Graditelji jezov poznajo tri strašne besede.
Prva beseda je pesek.
Pravimo, da zgradba, ki je zgrajena na pesku, ni trdna. Toda, če ta zgradba ne stoji na ulici, ampak v strugi reke, ji je še težje obstati.
Dan in noč se bori jez s pritiskom vode. Dan in noč ga naskakuje voda in ga skuša prevreči. A napad od spredaj, s, čeke je težaven in voda skuša doseči svoj smoter po ovinku: Gloda dno pod jezom in gloda breg, kjer se stika z jezom. Pada od zgoraj čez rob in bije od zadaj z močnimi udarci v temelj jeza.
Če je jez zgrajen na pesku, potem je zanj boj z vodo stokrat težji. Pesek je slab zaveznik jezu. Ne vzdrži napada vode in se umika.
Preden se dobro zaveš, se že voda prerije in zmaga.
Zato je pesek tako strašen — ni strašen zaradi svoje moči, ampak zaradi svoje šibkosti. Šibkost zaveznika je včasih nevarnejša kakor moč sovražnika.
Druga strašna beseda je kras.
Kras je bolezen zemlje, bolezen kam-nitnih gmot. V kamnitnih plasteh nastanejo razpoke in votline. Te razpoke in votline se vse bolj širijo in se spreminjajo v jame, vodnjake, brezna in špilje.
Kjer razsaja kras, ostajajo tla brez vode, ki uhaja po razpokah v globino. Gozdovi poginejo. Zaradi podzemeljskih udorov se rušijo stavbe in pojavljajo se razpoke na površju.
Kjer ugotovimo kras, je bolje, da ne gradimo.
A kako naj doženemo, ali je zemlja bolna ali zdrava, ali se širijo v njeni globini razpoke in votline, Te votline se imenujejo kaverne — prav tako kakor praznine v bolnih pljučih.
Treba je vprašati geologe. Ti vedo, kako je zgrajeno telo zemlje, vedo, kje je lahko kras in kje ga ne more biti.
Zakaj in kako nastaja kras?
Ustvarja ga voda s svojim delom. Pod zemljo je mnogo vode, so potoki, reke in slapovi. Nekoč sem bil globoko pod zemljo. Ko sem se spuščal v jašek, ije okoli mene šumela voda, kakor da bi močno deževalo. Spodaj sem moral iti skozi pravo vodno steno, ki mi je zagrajala pot. Tisti dan črpalke niso delale in so zato imele podzemeljske vode praznik. En sam dan je zadoščal, da so se popolnoma razdivjale.
Kaj dela voda v globini?
Razjeda kamen, razkraja sadro, apnenec : n dolomit.
Če je gmota take kamenine razpokana, voda z lahkoto pronica v razpoke. Ko pro-nikne v kamen, se loti dela: Razjeda, širi razpoke, dolbe lijake in votline. Majhne votline se spreminjajo v velikanske podzemeljske dvorane. Te dvorane se gradijo brez inženirjev, nihče ne skrbi zato, da so svodi trdni in dogaja se, da svodi ne vzdržijo obtežitve in se sejujejo. Vsa gmo-
ta, ki je ležal® nad jamo, se odkruši im odtrga navzdol. Kjer se izvrši tak vdor, se rušijo in sesedajo hiše.
Kaj, če se udere podzemeljska votlina prav pod našim jezom?
Preden začnemo z delom, moramo preiskati, ali niso morda v globini votline, ali ni morda tam kras. Če ugotovimo v kamnu kras, se moramo zavedati, da je graditi na takem kamnu pač še nevarnejše kakor graditi na pesku.
Tretja strašna beseda ije prelom.
Samo na videz je zemlja pod našimi nogami mirna in nepremična. Velikanske kamnitne plasti se upogibajo in gubajo, se dvigajo navzgor in sesedajo navzdol. Grmade Kavkaza, Alp, Pirenejev so gube zemeljske skorje. Milijone let je trajalo to gubanje kamnitnih gmot.
In te gube so napete kakor orjaške mišice. Niti pojma nimamo, koliko energije se skriva v kamnitnih gmotah pod našimi nogami!
Včasih se dogodi, da napetost doseže višek, in tedaj se okovana energija sprosti. Ta sprostitev pa ne traja milijone let, ampak le sekunde. Zemeljska skorja poka. Sunek za sunkom stresa zemljo. In če se oba roba razpoka razideta tako, da se eden sesede, drugi pa dvigne, pravimo, da se je izvršil prelom.
Kjer se je nekoč izvršil prelom, je nevarno graditi, jez. To je pač kraj, kjer je bila katastrofa. Kamnitna gmota je razdrobljena in razpokana. Kjer je v telesu zemlje rana, kjer so razpoke, tam je liahko tudi kras.
Toda razpoke v kamnitni gmoti so nevarne tudi zaradi nečesa drugega.
Skozi razpoke lahko pronica voda in taiko obide jez, ki ostane na suhem. Dogaja se tudi, da sp roba preloma še dolgo časa ne umirita, da se eden dviga, drugi jvai seseda. Ta počasna podzemeljska gibanja lahko razrušijo jez. In končno se prav lahko ponovi potres, kjer je nekoč že bil.
Ali so že bili pri Volgi geologi, ali so že raziskali notranjost zemlje povsod tam, kjer naj bi stale bodoče gradbe?
Da, geologi so že tam in raziskujejo. S svedri vrtalnih strojev se zagrizujejo v kamnitne plasti in vrtajo iz njih preizkusne stebrčke. Te stebrčke razgledujejo in proučujejo učenjaki zato, da doženejo, kakšne plasti, kakšne vrste .kamenin so tam spodaj.
In kaj pravijo geologi?
Pravijo, da bodo imeli graditelji jezov na Volgi ponekod opravka z vsemi tremi strašnimi rečmi: s peskom, s krasom in s prelomi.
Kaj naj torej storimo? Kako naj popravimo dno Volge?
Kjer ugotovimo peeeik,' lahko zabijemo
globoko v dno jekleno kole. Jekleni zid ne bo dopustil vodi, da. spodkoplje jez.
Kjer je kamenina razpokana in razjedena, jo lahko popolnoma izrežemo, kakor izreže kirurg košček kosti, ki ga je razjedla bolezen. Kjer ugotovimo razpoke in votline, jih lahko zalijemo s cementom, plombiramo kakor votel zob. Bolezen lahko ozdravimo. Poglavitno je, da vemo, ali je ali ni, in da pravočasno ukrenemo, kar je treba.
Najbolje je seveda graditi tam, kjer ni niti krasa niti preloma niti peska. Skrbno moramo proučevati dno reke, če hočemo najti za vsak jez najboljše, najzanesljivejše mesto.
Tako se vzajemno podpirata dve vedi: geologija in hidrotehnika. Geologov pogled je usmerjen v preteklost: vidi, kar je bilo pred milijoni let. Graditeljev pogled je usmerjen v bodočnost: vidi, česar še ni, kar bo ustvarjeno. Če hočemo ustvarjati bodočnost, moramo poznati preteklost.
Bil je res lep večer
Na predvečer odhoda zastopnikov Zveze delavcev in nameščencev denarnih, zadružnih in trgovskih podjetij za Slovenijo na svoj prvi kongres, ki se je vršil od 9. do 11 t. m. v Beogradu, so se člani omenjene zveze prvič predstavili naši javnosti. S svojo prireditvijo so zgovorno dokazali, da poleg politično-gospodarskega in socialnega dela, pravilno pojmujejo tudi kulturno delo nove sindikalne organizacije.
Vsa prireditev je služila v izmero kulturnih moči lastnega članstva, kar je izzvalo med navzočimi posebno upoštevanje in tudi odobravanje. Tako sta privedla zanimanje in radovednost marsikaterega člana, pa tudi nečlana dne 6. decembra v Glavno dvorano ESZDN Slovenije na Miklošičevo cesta 22, kar ni mogel nihče zatajiti, posebno ob trenutku, ko je bil deležen tako bogate in pestre vsebine sporeda.
Kot prvi se je pojavil pred zastorom zvezni tajnik tovariš Megušar, ki je v svoji uvodni besedi naglasil, da je to prva kulturna prireditev zveze, s katero želi dokazati, in to še pred svojim prvim kongresom, da nismo člani novih sindikalnih organizacij več samo kruhoborci, kakor smo to nekoč bili, ampak da smo postali politični, gospodarski in kulturni tvorci v lastni, svobodni in ljudski državi za srečo in blagostanje nas vseh.
Ni se še poleglo navdušenje v dvorani, ki je bila nad vse zadovoljivo zasedena, že je najavljal režiser večera tovariš Brihta prvo točko programa, v obliki moškega pevskega zbora, ki je udarno in samozavestno zapel Štefančičevo »Zdravo«. Apihovo »Bilečanko« in Hajdrihovo »Pod oknom« po Prešernovem besedilu. Vse tri točke so bile sprejete s spontanim navdušenjem.
Sledi! je nastop mladega in pevsko ne-
obstoja nevarnost, da zamrzjne sveža konstrukcija mosta. Zato je močno opažena z lesom,
ki sega skoro do vodne gladine.
Kljub mrazu je delo teklo nemoteno naprej. Delavci so končali z betoniranjem v kratke
času 48 ut.
darjemega člana sindikalne podružnice Kranja tovariša Leskovška, ki je zapel z dovršeno rutino Prešernovo »Kam« in Zorka Prelovoa »Pojdem na prejo«. S svojim nastopom se je močno prikupil, zato je bil tudi deležen primernega priznanja.
Za pestrost programa je preskrbel tov. Brihta in predstavil navzočim znanega recitatorja tovariša Bergerja, M je recitiral »Balado o kurjačevih očeh«. S svojo recitacijo je zelo navdušil prisotne.
Vsi so bili še pod vtisom recitacije, ko sta se pojavili na odru tovarišici Merlakova in Jernejčičeva, ki sta zapeli v duetu otožno, vendar ponosno partizansko pesem »Na oknu, glej«. Ljudstvo jima je bilo toplo hvaležno.
V dokaz resničnosti pestrega programa je sledila nova instrumentalna točka. Violončelo je igral tovariš Mlejnik Miloš, pri klavirju ga je spremljala tovarišica Zidarič Ksenija. Oba člana sta upravičila s svojim nastopom vse umetniške sile, ki živijo v njima Prisotni so jima burno ploskali.
»Kdo je pevec, ki se je pravkar pojavil, pa ja ni tenorist?« Tako si slišal glas iz ljudstva. In res je bil to tenorist tovariš Cotič, ki pa v svojem programu ni bil baš skromen, zato si je izbral arijo Lenskega iz drugega dejanja »Evgenija Onjegina«. imel je zadovoljiv uspeh.
Niso se še porazgubili zadnji mogočni 'hordi Lenskega, že so priplesale na oder naše tovarišice iz podružnice pri poštni hranilnici v pestrih narodnih nošah in s ooskočno polko manifestirale za naš ljudski ples, ki je bil prav živahen.
Naši tovariši zadružniki so se v uvodu drugega dela posebno potrudili prikazati prizor Mateja Bora »Za vasjo«, čim bolj prepričevalno, kar jim je tudi uspelo. Vsa dvorana je prisluhnila dejanju in s pobož-
Iz strokovnega gibanja
Jugoslovanski rudarji pozivajo bolgarske rudarje na tekmovanje. Jeseniški rudarji so pozvali bolgarske rudarje iz rudnika »Bernik« na tekmovanje. Bolgarski rudarji so z veseljem sprejeli ta poziv. Tekmovanje imia namen povečati proizvodnjo premoga po načrtu za 10 % v prvem tromesečju leta 1946.
Praška tovarna je priredila razstavo »Titova Jugoslavija«. Kulturna komisija to-vamiške-ga otTb-ona tovarnse >A-via< "je v
svojih prostorih priredila razstavo pod naslovom »Titova Jugoslavija«. Bogata zbirka fotografij prikazuje Jugoslavijo pred osvobodilno vojno in opustošenje, ki so ga povzročili okupatorji. Razstavo dopolnjujejo predmeti jugslovanske narodne • umetnosti. Raizstavo bodo prenesli tudi v ostale tovarne.
Poljska delavska stranka za izgradnjo demokratične Poljske. V Varšavi se je vršilo prvo zborovanje poljske delavske stranke. To zborovanje ima velik pomen za vse delavske in kmečke množice v državi, ker bo doprineslo k izgradnji in utrditvi demokratične Poljske. Glavna naloga delavske stranke je, da mobilizira velike ljudske množice, ki bodo v duhu enotnosti in bratstva sodelovale pri izgradnji Poljske.
Stavke madžarskih delavcev v Budimpešti. Delavci akumulatorske tovarne »Tudor« v Budimpešti so začeli stavkati. Stavko je povzročila navzočnost zaupnika Karo-lyjai, ki ga je postavilo ministrstvo. Delavci so že večkrat zahtevali, da se ga odstrani. Karoly se za preskrbo delavcev ni prav nič brigal, zanemarjal je obnovo tovarne in uporabljal tovarniški gradbeni material za svoje osebne koristi. Ni se brigal za proizvodnjo in je zaposlil reakcionarne uradnike. Delavci so izjavili, da bodo tako dolgo stavkali, dokler Karoly ne bo odstranjen iz tovarne.
nostjo 'spremljala delo, ki g® je znala prav zato še posebno toplo nagradita.
Za tovariši zadružniki je nastopil tovariš D riga Gregor, ki je z akordi v srce segajočih ruskih pesmih znal prikazati prostrano matijuško v vsem njenem pevskem razkošju. Pesmi »Na starem kurgamje« in »Sevemaja zvezda« sta povzročili val navdušenja, s katerim so navzoči manifestirali neločljivo slovansko bratstvo.
Za njim je nastopila tovarišica Šuberiova, ki je recitirala Gregorčičevo »Soči«, ki je izzvala prijeten odmev.
Pri klavirju se je pojavil tovariš Jel cenik, da bo spremljal tovariša Traijkoviča. Zapela je violina ob spremljavi klavirja in po dvorani so zavatovale vroče melodije južnjaka Sarassatija z njegovo »Andaluzijo«, ter Svensonova »Romam«®«. Oba sta izrazila vse občutje umetnika in bila sta deležna globokega priznanja.
Sledila je točka z nastopom tovarišic iz poštne hranilnice, ki so v še bogatejši skupini narodnih noš zaplesale Titovo in Jugoslovansko kolo in nas tako razgibale, da bi najraje vsi plesali , z njimi.
Zastor se je zadnjič dvignil in na odru so se pojavili vsi nastopajoči člani. Vso pestro skupino so krasile zvezni®, federalna in sindikalna zastava ter slika tovariša Tita v sredini. Vsa skupina in z njo vred vsi v dvorani so zapeli »Heij Slovani«.
Ta večer bo ostal vsem v posebno toplem in prijetnem spominu ter služil za vzor enakim in sličnim resnično kulturnim večerom.
Postopanje rimske policije z delavci. Časopis »Unita« je prinesel pismo, naslovljeno na načelnika rimske policije. Pismo obtožuje rimsko policijo zaradi surovosti in napadov na delavce, ki so v miru in redu izvajali stavko. Rimska policija ne zapira samo delavcev, temveč tudi novinarje, ki pišejo o delavskih zborovanjih m reporterje, ki fotografirajo policaje. Pismo kritizira načelniki® policije, ker mu v enem letu ni uspelo, da bi reorganiziral policijsko službo in izjavilo, da ni mogoče več prenašati takega postopanja rimske policije.
Razpust Amsterdamske mednarodne sindikalne zveze. Glavni svet Svetovne sindikalne zveze ije imel v Londonu sestanek, ki se je vršil pod predsedstvom Walterja Oitrineja. Na sestanku je bil sprejet sklep, da se razpusti Amsterdamska mednarodna sindikalna zveza. Ko se je pojavilo vprašanje, ali more o razpustu sklepati Glavni svet, ali pa mora o tem odločati kongres, je bilo sklenjeno, da ima Glavni svet po vseh pravilih pravico, da o tem odloča. Seji so prisostvovali člani izvršnega odbora, zastopniki Velike Britanije, Francije, Danske, Švedske, Belgije, Nizozemske, Švice, Kitajske in Indije, ter zastopniki desetih sindikalnih tajništev. Izvoljen je bil likvi-daojsfci odbor, ki ima nalogo, d® uredi vse finančne obveznosti, ki jih je povzročil razpust zveze,
Izvršni odbor Svetovne sindikalne federacije bo imel prihodnje zasedanje 21. in 22. decembra v Parizu. Razpravljalo se bo o vprašanju zastopnikov za Nemčijo in Grčijo.
Konferenca demokratične delavske stranke v Buenos Airesu. Na konferenci demokratične delavske stranke v Buenos Airesu so obsodili delovanje protifašistov in proti-židovsko gonjo v Argentini. Izjavili so solidarnost z ameriškimi delavci, ki so združeni v Kongresu industrijskih organizacij (CIO). Zborovalci so sklenili, da se skliče v mesecu aprilu leta 1946. kongres vseh neodvisnih delavskih strokovnih zvez, na katerem naj se ustanovi neodvisna delavska zveza.
Ameriški industrialci so kljub povečanemu kapitalu odbili zahteve delavcev. Predsednik Kongresa industrijskih organizacij (CIO) je v svojem govoru pred komisijo delavskih zastopnikov primerjal delavske mezde po končani vojni in ogromni dobiček, ki so ga med vojno imeli ameriški industrij«. Kapital imdustrijcev je znašal v letu 1939. 35 milijard dolarjev, med vojno se' je zvišal na 50 milijard dolarjev. Predsednik kongresa je nadalje izjavil, da so industrijci odbili zahteve delavcev po zvišanju mezd.
—»♦♦♦♦♦♦••♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»•♦»♦♦♦♦♦♦♦•M >♦•••****
Koledar prosvetnih delavcev za leto obnove 1946.
Izšel l)o gg božičem pri. Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Ministrstvo za prosveto. Vsakemu mesecu so. priključeni zgodovinski in spominski dnevi iz časov našega narodno osvobodilnega gibanja, partizanskih borb ter iz naše politične in kulturne zgodovine, pa tucE ^ svetovne zgodovine. Ta seznam zgodovinskih dogodkov je gotovo med najpopolnejšimi, kar jih je bilo do-zdaj pri nas objavljenih.
Razen tega bo imel Koledar prosvetnih 1 delavcev vse potrebne rubrike, ki služijo' učiteljem osnovnih šol, a prav tako tudi profesorjem na gimnazijah, strokovnih in drugih šol. Potreben bo vsakemu prosvetnemu, a tudi javnemu delavcu in inteligentni. Cena koledarju žepne oblike (160 strani) je 35 din-Naklada bo omejena, zatorej pohitite z na-, ročilom.
Izdaja Glavni odbor Enotni Ji strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-LL, tel. št, 45-^38. Odgovorna urednlpfta Bašin Boža, Tiskarna »Slovenskega poročevalca*
f