•Poštama plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
72.
kos.
V LJUBLJANI dne 9. Septembra 1939.
Letnik X.
VSEBINA
442. Uredba o podpredsedništvu ministrskega sveta.
443. Uredba o izdaji posebnih blagajniških zapisov pri Narodni banki.
441. Uredba o odsvojevanju delnic tiskarsko-izdajateljskih delniških družb, ki izdajajo dnevnike.
445. Spremembe in dopolnitve uredbe o tekočem gorivu.
440. Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita v resoru ministrstva za trgovino in industrijo.
447. Uvrstitev sodavice med umetne rudninske vode.
448. Odločba o kontroli uvoza.
449. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
442.
Na predlog predsednika ministrskega sveta predpisuje ministrski svet na podstavi člena 15. uredbe o banovini Hrvatski tole
uredbo
o podpredsedništvu ministrskega sveta.*
člen 1.
Ustanavlja se podpredsedništvo ministrskega sveta.
člen 2.
Posle podpredsedništvu vodi šef kabineta podpredsedniška ministrskega sveta s potrebnim osebjem po neposrednih odredbah podpredsednika ministrskega sveta.
člen 3.
Podpredsednik ministrskega sveta dobiva iste bseb-,ne prejemke in doklade, kot predsednik ministrskega sveta.
Člen 4.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v ^Službenih novinah .
V Beogradu dne 1. septembra 1939.; M. s. št. 10GG.
Predsednik ministrskega sveta
Dragiša Cvetkovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r.
'Podpredsednik ministrskega sveti dr. Vladko Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije: z dne
septembra 1939., št. 199/LXX/534,
443.
Na podstavi § 113., odst. 1., finančnega zakona za
1. 1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo
o izdaji posebnih blagajniških zapisov pri Narodni banki.*
Člen 1.
Narodna banka se pooblašča, da sme za potrebe državne obrambe izjemno od predpisov člena 11. zakona o Narodni banki eskomptirati blagajniške zapise ministrstva za finance do zneska 600,000.000 dinarjev. Obliko, emisijski tečaj, višino obrestne mere in izplačilni rok teh zapisov predpiše minister za finance sporazumno z Narodno banko. Po tej uredbi izdani blagajniški zapisi ne spadajo v znesek zapisov, ki se izdajo po uredbi o izdajanju blagajniških zajiisov ministrstva za finance M. s. št. 899 z dne 9. avgusta 1939.** Za izplačilo blagajniških zapisov, izdanih po tej uredbi, se uporabi predvsem prispevek od valorizacije zlate podloge Narodno banke, ko se ta valorizacija izvede.
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 24. avgusta 1939.; M. S. št. 970.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič razglašena v »Službenih novinah« št. 198 z dne 1. septembra 1939. in je stopila tega dne v veljavo.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2. septembra 1939., št. 199/LXX/533.
** »Službeni list« št. 414/G7 iz 1. 1939.
444.
Na podstavi § 113. finančnega zakona za 1. 1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo
o prepovedi odsvojevanja delnic tiskarsko-izdajatelj-skili delniških družb, ki izdajajo dnevnike.f
§ 1.
(>) Delnice tiskarsko-izdajateljskih družb, ki izdajajo v državi dnevnike, se smejo odsvojiti na inozemske fizične ali pravne osebe samo z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo.
(2) S to prepovedjo so obsežene tudi odsvojitve, ki so bile prej sklenjene, pa do dne uveljavitve te uredbe še niso bile realizirane.
§ 2.
Pravni posli, ki se sklenejo zoper določbo § 1. te uredbe, niso pravnoveljavni.
§ 3.
(') Kdor ravna zoper določbo § 1., se kaznuje v denarju do 100.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. Razen tega se vse delnice, ki so bile predmet prepovedanega posla, zaplenijo v prid države.
(2) Kazen izreka državno krajevno policijsko obla-stvo, kjer ga ni, pa občno upravno oblastvo prve stopnje. Za postopek in pritožbe se uporabljajo določbe zakona o obrtih o kazenskem postopku.
(3) Izterjane kazni se stekajo v banovinski sklad po § 406. zakona o obrtih.
§ 4.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
.V Beogradu dne 23. avgusta 1939.; M. S. št. 944.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih no-vinah« št. 193 z dne 25. avgusta 1939.)
445.
Na podstavi § 113. finančnega zakona za 1. 1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tčle
spremembe in dopolnitve*
uredbe o tekočem gorivu M. S. št. 649 z dne 24. junija 1939.**
I.
a)	V § 24. se dodaje za odstavkom 1. nov odstavek 2., ki se glasi:
-»(2) Plačevanja uvozniškega prispevka na tekoče gorivo so oproščeni:
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. avgusta 1939., št. 194A/LXV11I/514.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	septembra 1939., št. 198.
** »Službeni list« št'. 478/79 iz 1. 1938.
1. ministrstvo za vojsko in mornarico, če neposredno nabavlja in uvaža tekoče gorivo za svoje potrebe;
2. samostalna uprava državnih monopolov, če v lastni režiji nabavlja-in uvaža tekoče gorivo za preskrbo države;
3. tuja diplomatska predstavništva, če uvozijo tekoče gorivo za lastno porabo, ob pogoju vzajemnosti (reci-procitete);
4. osebe in podjetja, ki so po členu 11. predloga zakona o občni carinski tarifi začasno oproščene plačevanja carine in ostalih carinskih davščin na tekoče gorivo, ki ga uvažajo v predelavo ali dodelavo;
5. os.ebe in podjetja, ki so s posebnimi zakoni oproščene plačevanja vseh državnih in samoupravnih davščin, kakor tudi osebe in podjetja, ki so oproščene plačevanja teh davščin na tekoče gorivo.«
b)	Sedanji odstavek 2. postane odstavek 3. in se dodaje nov odstavek 4., ki se glasi:
»(*) V prvem poslovnem letu so novi uvozniki tekočega goriva, katerim se količina obvezne rezerve po prednjem odstavku ne da določiti, zavezani, odločiti od vsake uvožene količine in imeti ’/>“ kot obvezno režervo.«
II.
a) V odstavku 5. § 29. uredbe se za besedami »Osebe iz predhodnih odstavkov 3. in 4.« dodajejo besede: »in delovodja posvetovalnega odbora«.
b) Odstavek 6. § 29. uredbe se spreminja in se glasi:
>(a) Posvetovalni odbor oddaja mnenja oz. sklepa v
sejah. Za sklepčnost je potrebno, da prisostvuje seji najmanj 5 članov. Za mnenje posvetovalnega odbora se šteje nazor, za katerega se izreče večina navzočih članov. Ob enaki razdelitvi glasov je sprejeto tisto mnenje, za katero je glasoval predsednik. Ta mnenja so konzultatiV-nega značaja.«
Te spremembe in dopolnitve stopijo v veljavo in dobijo obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih nn-vinah«.
V Beogradu dne 14. avgusta 1939.; M. s. št. 960.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
446.
Na podstavi § 14., odst. 3., zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujem tale
pravila
o opravljanju državnega strokovnega izpita v resoru ministrstva za trgovino in industrijo.*
Člen 1.
Z opravljanjem tega izpita mora pokazati kandidat potrebno poznavanje vseh vej službe in poslov koncept-nih oziroma konceptno-pomožnih, strokovnih ali pisarniških uradnikov v resoru kakor tudi potrebno izobrazbe za delo v tej službi in pri teh poslih.
Člen 2.
Ta izpit opravljajo uradniki pripravniki v resoru ministrstva za trgovino in industrijo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
31. maja 1939., št. 119/X.L/29G.
Člen 3.
Glede na stroke opravljajo izpit po posebnih predpisih:
a) učiteljsko osebje trgovinskih, srednjih tehniških in drugih strokovnih šol v resoru ministrstva za trgovino in industrijo in pri zavodu za pospeševanje industrije in obrta, izvzemši učitelje inženirje za tehnično kemijo in za tehnologijo, ki opravljajo izpit po predpisih tega pravilnika;
b) uradniški pripravniki uprave za zaščito industrijske svojine;
c) uradniški pripravniki osrednje uprave za mere in dragocene kovine in kontrole mer.
Člen 4.
Državni strokovni izpit se opravlja po tem, kakršno šolsko izobrazbo ima kandidat in kakršne posle opravlja.
Člen 5.
Pripravniki s fakultetno ali tej enako strokovno šolsko izobrazbo opravljajo državni strokovni izpit po svojih specialnih poslih, ki jih vrše, iz ene teh dveh skupin:
I.	iz administrativno-pravne skupine ali
II.	iz inženirske skupine za tehnično kemijo in za tehnologijo.
Člen 6.
Izpit iz administrativno-pravne skupine je sestavljen iz dveh delov: iz občnega in iz posebnega, strokovnega (ekonomsko-političnega).
Člen 7.
A.	Občni del izpita obsega:
a) ustavo kraljevine Jugoslavije;
b) zakone, ki se tičejo narodnega predstavništva, zakon o ureditvi vrhovne državne: uprave, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, zakon o banski upravi, zakon o notranji upravi, zakon o občnem upravnem postopku — s spremembami in dopolnitvami v njih, zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih, zakon o glavni kontroli, zakon o uradnikih, uredbo o ureditvi ministrstva za trgovino in industrijo, zakon o društvih, shodili in posvetih;
c) zakon o državnem računovodstvu, zakon o taksah in pravilnik o njegovem izvrševanju;
č) zakon o obrtih, trgovinski zakon, zakon o delniških družbah, zakon o borzah, zakon o merah, zakon o Preskušanju Čistine zlata in srebra, zakon o občni carinski tarifi, zakon o uvozu za predelavo, uredbe o zbornicah in njihove statute, uredbo o kartelih, zakonske določbe o zavarovalnih podjetjih, uredbo o nadzorstvu nad njimi;
d) zakon o Narodni banki, zakon o upravi za zaščito uidustrijske svojine, zakon o državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrtništva, uredbo o ustroju za-v°da za pospeševanje zunanje trgovine;
e) zakone in uredbe z zakonsko močjo o strokovnih šolah v resoru ministrstva za trgovino in industrijo.
, B. Posebni, strokovni (ekonomsko-politični) del iz-Pita obsega: splošno poznavanje ekonomsko-finančnih naukov, gospodarskega ustroja kraljevine Jugoslavije, rf?ovinske, industrijske in ohrtne politike kraljevine ogoslavije, bankarstva in kredita.
Člen 8.
Izpit iz inženirske skupine za inženirje za tehnično kemijo in za tehnologijo je tudi sestavljen iz dveh delov: iz občnega in iz posebnega, strokovnega.
A. Občni del izpita obsega:
a) ustavo kraljevine Jugoslavije;
b) zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, zakon o banski upravi, zakon o občnem upravnem postopku — s spremembami in dopolnitvami v njih, uredbo o ureditvi ministrstva za trgovino in industrijo, zakon o uradnikih;
c) zakon o državnem računovodstvu, zakon o taksah in pravilnik o njegovem izvrševanju;
č) zakon o obrtih, zakon o zaščiti delavcev, zakon o zavarovanju delavcev;
d) zakon o upravi za zaščito industrijske svojine, zakon o državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrtništva.
B. Posebni, strokovni, del izpita obsega:
1. kemijo (anorgansko, organsko in analitično);
2. tehnologijo (kemijsko, mehanično, elektrokemijsko in metalurgično);
3. občno poznavanje domače industrije, domačih surovin in domačih izvorov pogonske sile.
Člen 9.
Inženirji drugih skupin in uradniki računovodske stroke opravljajo državni strokovni izpit pri resorih, kjer so ti izpiti določeni.
Člen 10.
Pripravniki s popolno srednješolsko ali tej enako strokovno šolsko izobrazbo, kolikor niso po posebnih predpisih zavezani opravljati posebni strokovni izpit, opravljajo državni strokovni izpit, ki obsega:
1. ustavo kraljevine Jugoslavije;
2. splošne določbe o organizaciji državne uprave, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, zakon o banski upravi, zakon o občnem upravnem postopku — s spremembami in dopolnitvami v njih, poglavitne določbe zakona o uradnikih, uredbo o ureditvi ministrstva za trgovino in industrijo;
3. zakon o državnem računovodstvu, zakon o taksah (glede na njegovo uporabo pri ministrstvu) in pravilnik za njegovo izvrševanje;
4. instrukcije o poslovanju arhivskega osebja in poznavanje vseh arhivskih poslov.
Člen 11.
Pripravniki z nepopolno srednješolsko ali tej enako strokovno šolsko izobrazbo, če jih je kaj, opravljajo izpit, ki obsega:
občne določbe o organizaciji državne uprave, pogla-vitnejše predpise zakona o taksah (glede na uporabo pri ministrstvu) in pravilnika o njegovem izvrševanju, občne določbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, instrukcije o poslovanju arhivskega osebja in osnovno poznavanje vseh arhivskih poslov.
Člen 12.
Izpit za pripravnike, označene v členu 5., je pismen in usten.
Pismeni izpit sestoji iz samostalne obdelave domače ualoge-teme, ki jo določi izpraševalna komisija.
Pripravniki, omenjeni v členili 10. in 11., opravljajo samo ustni izpit.
Člen 13.
Izpitna roka za ustni izpit sta: maj in november.
Člen 14.
Pripravniki po členu 5. morajo vložiti prošnje za opravljanje državnega strokovnega izpita najdalj do 1. decembra oziroma do 1. junija.
Prošnjo za opravljanje državnega strokovnega izpita predloži pripravnik po svojem neposrednem starešini ministrstvu za trgovino in industrijo oziroma banski upravi.
V prošnji mora navesti pripravnik podatke o letih državne službe in iz katere predpisane skupine mora opravljati izpit. Na predlog starešine, ki mora predložiti prošnjo v nadaljnje uradovanje najkasneje v 15 dneh, odloči minister oziroma ban o pripravnikovi pravici, opravljati izpit.
V mesecu decembru oziroma juniju, če se opravljanje izpita dovoli, določi in priobči izpraševalna komisija pripravniku domačo nalogo-temo, ki jo mora predložiti ministrstvu (občnemu oddelku) ali banski upravi najdalj do
1.	aprila oziroma 1. oktobra. Izročiti se domača naloga-tema ne sme prej ko v mesecu dni od dne njenega prejema.
Pripravnik mora imeti na dan prejema teme najmanj dve leti pripravljalne službe.
Člen 15.
Izjemno od člena 14. se sme pripravniku, ki je iz opravičenih vzrokov zadržan, da bi izročil v določenem roku domačo nalogo, dovoliti podaljšava roka za izročitev, in to najdalj za 20 dni od odrejenega roka.
O tem odloča komisija.
Člen 16.
Za pripravnika, ki ne izroči domače naloge v določenem roku po členu 14. ali členu 15., velja, da je odstopil od izpita, in dobi pripravnik, če se iznova prijavi za izpit, novo tčmo za domačo nalogo.
Člen 17.
Sprejeta naloga-tema se izroči v pregled in oceno članu komisije, ki je nalogo predlagal, in ta je dolžen po opravljenem pregledu in oceni pismeno poročati izpraše valni komisiji. Komisija odloči nato, ali se sme kandidat pripustiti k nadaljnjemu opravljanju izpita, in se priobči odločba komisije kandidatu najdalj do 1. maja oziroma do
1.	novembra.
Člen 18.
Pripravnik mora domačo nalogo-tčmo (člen 12.) sa-mostalno obdelati, kar mora potrditi z izjavo, ki jo podpiše: da jamči s svojo častjo, da je nalogo samostalno izdelal.
Člen 10.
Če se izpraševalna komisija prepriča, da pripravnik svoje domače naloge-tčme ni izdelal samostalno, ga zavrne od nadaljnjega opravljanja izpita; to se v zapisniku o opravljanju izpita navede izrečno s pozivom na ta člen.
Člen 20.
Če se pripravnik ne pripusti k ustnemu izpitu (člen 17.), velja, da v lem kratu izpita ni opravil.
Kandidatu, ki se pripusti k opravljanju ustnega izpita, se obenem po možnosti priobči tudi razpored nadaljnjega opravljanja izpita (člen 22.).
Člen 21.
Pripravniki po členih 10. in 11. morajo vložiti svoje prošnje za opravljanje izpita najdalj do 1. aprila oziroma
1.	oktobra. V mesecu aprilu oziroma oktobru odloči ministrstvo za trgovino in industrijo o pravici, opravljati izpit.
Člen 22.
Komisija določi dan za opravljanje ustnega izpita in obvesti o tem pripravnika bodisi neposredno bodisi po neposrednem starešini.
Člen 23.
Izostanek od ustnega izpita mora kandidat opravičiti z verodostojnimi listinami; opravičitev pa oceni komisija. Izpraševalna komisija odloži lahko že določeno opravljanje ustnega izpita tistemu pripravniku, ki je iz opravičenih vzrokov zadržan, opravljati izpit, ali je zaradi nenadne akutne bolezni primoran, izpit prekiniti. To opravljanje se sme odložiti za največ dva meseca.
Če pripravnik ne pride k izpitu ali ne opraviči izostanka od ustnega izpita ali iz neopravičenih vzrokov izpit prekine ali ob novo določenem roku ne pride k ustnemu izpitu, velja, da je od izpita odstopil, in mora dobiti pripravnik iz člena 5., če ponavlja izpit, novo temo za domačo nalogo.
Člen 24.
Pripravnik sme opravljati državni strokovni izpit največ trikrat.
Člen 25.
Pripravnik, ki ne opravi strokovnega izpita do konca petega leta pripravljalne službe ali ki ga do tega roka v tretje ne opravi, se odpusti iz pripravljalne službe \ resoru ministrstva za trgovino in industrijo.
Člen 26.
Izpiti se opravljajo pri ministrstvu za trgovino in industrijo oziroma pri pristojni banski upravi pred komisijo, ki ji člane postavi minister oziroma pristojni ban, in se opravljajo med uradnimi urami, če treba pa tudif po njih.
Pripravnik opravlja izpit redoma pred komisijo, pristojno za območje, v katerem je na dan, ko vloži prošnjo za pripustitev k izpitu, služboval. Pripravniki ministrstva pa opravljajo izpit pred komisijo pri ministrstvu.
K izpitu v členu 5. omenjenih pripravnikov iz resora ministrstva za trgovino in industrijo pri kraljevskih banskih upravah pošlje minister svojega odposlanca, ki lahko sodeluje pri izpraševanju; zato mora banska uprava pravočasno obvestiti ministrstvo o dnevu, ko se opravlja izpit.
Člen 27.
Člane komisije in delovodjo kakor tudi njih namestnike, enega ali dva, postavi minister oziroma ban z odlokom za vsako leto vnaprej in se objavi njih imenovanje v »Službenih novinah« oziroma v službenem listu banske uprave.
Člen 28.
V izpitni komisiji so:
a)	za pripravnike iz administrativno-pravne skupine po čleuu 5. štirje, za pripravnike-kandidate iz členov 10-
in 11. pa trije izmed najvišjih uradnikov ministrstva oziroma banske uprave;
b)	za pripravnike inženirske skupine za tehnično kemijo in za tehnologijo dva izmed najvišjih elanov izpra-sevalne komisije po točki a) tega člena in dva izmed inženirjev iz skupine, kateri kandidat pripada, oziroma univerzitetnih profesorjev za discipline in predmete, ki so posebni del izpita te inženirske skupine; v tem p rini ern je komisija lahko tudi kombinirana.
V komisijo pri banskih upravah spadajo tudi uradniki resora ministrstva za trgovino in industrijo za stroke, iz katerih se izpit opravlja.
Člen 29.
Člani komisije, ki so s kandidatom v dokazanem sovraštvu ali v razmerju sorodnika v ravni črti ali v stranski črti do vštete četrte stopnje, moža in žene ali sorodnika po svaštvu do vštete druge stopnje, ne smejo sodelovati kot izpraševalci.
Člen 30.
Izpraševalna komisija se shaja na poziv občnega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo oziroma banske uprave.
Člen 31.
Po stopnji najvišji član komisije je njen predsednik.
Predsednik vodi poslovanje komisije.
Delovodja piše zapisnik komisije in opravlja vse upravne posle ob opravljanju izpita.
Člen 32.
Komisija ima svoje seje pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
Sejam prisostvujejo vsi člani komisije.
Komisija sklepa o vseh vprašanjih, ki se tičejo izpita.
Komisija sklepa z večino glasov.
Če so glasovi o oceni uspefia (člen 34.) enako razdeljeni, kandidat izpita ni napravil.
Člen 33.
Zapisnik o poteku izpita se piše v posebno knjigo. Poleg ostalih nujnih podatkov se vpiše, v zapisnik tudi sklep komisije o tem, ali je kandidat napravil izpit in kako, oziroma ali ga ni napravil. Prepis zapisnika se vpiše v vložni zapisnik ministrstva.
Zapisnik podpišejo predsednik in vsi člani.
Člen 34.
Po uspehu pri pismenem izpitu in odgovorih pri ust-^m izpitu se kandidat oceni s temile ocenami:
a) napravil soglasno;
b) napravil;
c) ni napravil.
Člen 35.
Kandidat ponavlja izpit:
t.	če	se ne pripusti k ustnemu	izpitu	(drugi odsta-
Vek	člena	20. v zvezi s členom 1".);
2- če pokaže pri ustnem izpitu slab uspeh [točka c) clena 34.];
3.	če	se zavrne od opravljanja	izpita	po členu 19.;
^	4.	ge	odstopi od izpita (člen	16., drugi odstavek
°na 23.) ali če ob novo določenem roku ne pride k slneUiu izpitu (drugi odstavek člena 23.).
Člen 36.
Kandidati, ki izpit ponavljajo, se smejo prijaviti za izpit v naslednjem izpitnem roku.
Kandidatu iz člena 5., ki ponavlja izpit po točki 2. prednjega člena, se pri ponovnem izpitu ne da domača naloga; dasta se mu pa za pismeno nalogo v obdelavo eden ali dva praktična primera. Pismena naloga se izdeluje največ pet ur. če kandidat tudi v tem kratu izpita ne opravi, mora opravljati pri novem opravljanju izpita ves izpit (pismenega in ustnega).
Člen 37.
Izid izpita se priobči kandidatu takoj; nato pa pošlje predsednik komisije prepis zapisnika o njenem poslovanju z ostalimi spisi občnemu oddelku ministrstva oziroma banske uprave.
Člen 38.
Če je pripravnik izpit napravil, vpiše občni oddelek odločbo komisije v uslužbenski list; občni oddelek pri banski upravi pa obvesti poleg tega o tem tudi ministrstvo, kjer je drugi primerek pripravnikovega usluž-benskega lista, da se vpiše odločba komisije v primerek uslužbenskega lista, ki je pri njem.
Na pripravnikovo zahtevo izda ministrstvo oziroma banska uprava po plačilu takse po zakonu o taksah potrdilo o izidu izpita, ne da bi navedlo, ali je izpit reden ali pa je bil ponavljan.
Člen 39.
Pripravniki, ki so v kakem drugem resoru opravili državni strokovni izpit, so oproščeni pri prestopu v resor ministrstva za trgovino in industrijo izpita iz tistih predmetov. ki spadajo v izpitni program (členi 7., 8., 10. in
11.), ki pa so jih že opravili v drugem resoru.
Člen 40.
Uradniki z nižjo šolsko izobrazbo ne morejo, če pridobe pozneje višjo šolsko izobrazbo, napredovati v višje položajne skupine in zvanja, združene s pridobljeno višjo šolsko izobrazbo, dokler po tukaj predpisanih pravilih ne opravijo državnega strokovnega izpita, ki se zahteva za skupine in zvanja (členi 5., 6., 7., 8., 9. in 10.), združene s to višjo izobrazbo;
Člen 41.
Uradnik, ki prestopi iz druge stroke civilne državne službe ali iz druge državne službe ali iz samoupravne službe v resor ministrstva za trgovino in industrijo ali se vrne iz pokoja v aktivno službo v resoru ministrstva za trgovino in industrijo, mora poleg tega, da spolnjuje ostale pogoje, opraviti pred prestopom predpisani državni strokovni izpit in se pri tem oprosti pismenega izpita vobče in ustnega izpita iz. tistih predmetov iu snovi, ki jih je že opravil v drugem resoru.
Člen 42.
Če se uporabljata člena 39. in 41., določi minister za trgovino in industrijo izpitne roke.
Člen 43.
Minister za trgovino in industrijo lahko oprosti opravljanja državnega strokovnega izpita osebo, ki prestopa v četrto ali višjo položajno skupino.
Pri uporabi člena 42. se uradnik z napravljenim sod-niško-pravnozastopniškim izpitom ali z napravljenim izpitom po členu 9. ali členu 31. pravilnika o opravljanju
izpita za pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo in za tehnologijo (I. št. 11.316/0 z dne 22. marca 1939., »Službene novine« št. 70/XIX z dne 28. marca 1939.),* ki se postavlja v resor tega ministrstva, oprosti opravljanja državnega strokovnega izpita.
Člen 44.
Za pripravo in opravljanje izpita pripravnikov-kan-didatov, omenjenih v členih 5. in 9., se sme dovoliti enomesečno odsotstvo.
Člen 45.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; tedaj prenehajo veljati pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita v resoru ministrstva za trgovino in industrijo I. št. 37.854/0 z dne
12.	novembra 1931.,** s poznejšimi spremembami in dopolnitvami.***
V Beogradu dne 22. maja 1939.; I. št. 20.726/0.
Minister za trgovino in industrijo J. P. Tomič s. r.
447.
Sodavica sparla mecl umetne rudninske vode.f
Na vprašanje, ali je treba šteti sodavico za umetno rudninsko vodo, ki jo imata v mislih t. 5. § 5. uredbe o narodnem zdravstvenem skladu in člen 1. pravilnika o > pobiranju doplačila na naravne in umetne rudninske vode, takole
pojasnjujem:
Sodavica spada med umetne rudninske vode, ki jih imata v mislih t. 5. § 5. uredbe o narodnem zdravstvenem skladuff in Člen 1. pravilnika o pobiranju doplačila na naravne in umetne rudninske vode.fff
V Beogradu dne 24. avgusta 1939.; S. št. 24.189.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Jliloje M. Rajakovič s. r.
448.
Kontrola uvoza.*
Na predlog deviznega odbora pri Narodni banki D. 0. št. 48 z dne 14. avgusta 1939. je izdal minister za finance tole odločbo:
»Od 1. septembra 1939. dalje se iz neklirinških držav, „e nima uvoznik predhodne pooblastitve odbora za uvoz
* »Službeni list« št. 256/45 iz 1. 1939.
** »Službeni list« št. 607/80 iz 1. 1931.
*** »Službeni list« št. 245/37 in 369/57 iz 1. 1933. in Št. 603/78 iz 1. 1934.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	septembra 1939., št. 199/l,XX/538. ff »Službeni list« št. 162/28 iz 1. 1939. f+f »Službeni list« št. 342/58 iz 1. 1939.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. avgusta 1939., št. 192.
pri Narodni banki, ne more ne uvoziti ne ocariniti tole blago:
Tar. št. 68. Mast in olja iz kosti, kostnega mozga in ostale umetne tolšče za mazanje kož.
Tar. št. 70. Vse ostale živalske tolšče, neprečiščene ali prečiščene, kolikor niso imenovane posebej.
Tar. št. 104. Mastna olja.
Tar. št. 107. Oljna kislina (olein) in ostale tekoče tolščne kisline in njim podobne snovi z manj ko 40° C tališča.
Tar. št. 110. Sladkor.
Tar. št. 137. Umetno maslo (margarin) in preparati, katerih tolščoba ni izključno iz mleka.
Tar. št. 171. Nafta surova, Črna in neprečiščena, ostanki od nafte pri pridobivanju bencina ali petroleja.
Tar. št. 180. Vosek.
Tar. št. 259. Parfumerije z etrom ali alkoholom.
Tar. št. 260. Dišeče vode brez etra in alkohola.
Tar. št. 261,1. Puder, rdeča in bela lepotila (rdečila in belila), dišeča; barvila za lase in ostale drugje ne imenovane parfumerije in kozmetična sredstva (antiseptične vode za usta, praški, milo in paste za zobe).
Tar. št. 311. Preja od česane volne št. 16 in manj, enonitna, dvonitna in večnitna, surova.
Tar. št. 383. Krznarski izdelki (krznarsko blago).
Tar. št. 445. Papir za tiskanje, risanje in pisanje.
Tar. št. 664. Transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji in elektrode.
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance dne 17. avgusta 1939.; št. 49.810/VIII.
 —
Banove uredbe,
. 449.
Spremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
f Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. avgusta 1939., 1. št. 3150/2, je bil na osnovi § 104/16 zakona o uradnikih upokojen Jenko Rudolf, cestni nadzornik IX. položajne skupine uradnikov pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. julija 1939., 1. št. 7282/1, je bil Šuba-i' e v i č Svetozar, upravno-pisarniški uradnik X. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odločbo kraljevsko banske uprave dravske banovine z dne 9. avgusta 1939., 1. št. 5012/2, je bil na osnovi § 104/15 zakona o uradnikih upokojen Crnobori Blaž, policijski stražnik I. razreda-zvaničnik I. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. julija 1939., I. št. 7581/1, je bila premeščena na prošnjo Krčil J o s i p i n a, zvaničnica
sreskega načelstva v Kamniku, h kraljevski banski upravi v Ljubljano.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. avgusta 1939., I. št. 8134/1, je bila sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podala Lekan Olga, zvaničnica III. skupine pri predstoj-ništvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. avgusta 1939., I. št. 3152/2, je bil na osnovi § 104/16 zakona o uradnikih upokojen Tavčar Ivan, cestni nadzornik-zvaničnik I. položajne skupine pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 7. avgusta 1939., I. št. 8137/1, je bil M edved Alojzij, državni dnevničar-služitelj pri sreskem načelstvu Maribor-levi breg, postavljen za služitelja
II.	skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. avgusta 1939., I. št. 6258/5, je bil na osnovi § 104., t. 3. in 4. ter § 105. zakona o uradnikih odpuščen iz državne službe Ratajc Ciril, služitelj
II.	skupine pri drž. bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. avgusta 1939., 1. št. 3602/3, je bil postavljen dr. A r t e n j a k Franc, občinski veterinar v Št. Juriju pri Celju, za banovinskega uradniškega pripravnika-veterinarja s sedežem v St. Juriju pri Celju.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. avgusta 1939., I. št. 7730/1, je bil postavljen d r. B a n i č Stanko, zdravnik iz Brezja, p. Leskovec pri Krškem, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. avgusta 1939., I. št. 7879/1, je bil postavljen dr. Bernik Karel, zdravnik iz Kranja, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Brežicah.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. avgusta 1939., I. št. 8556/1, je bil premeščen po potrebi službe B r o m a n Avgust, banovinski podgozdar III. razreda v X. položajni skupini pri sreskem načelstvu v Dravogradu, v istem svojstvu k sreskemu načelstvu v Novem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. avgusta 1939., I. št. 6919/1, je postavljen inž. G 1 a n z Vinko, banovinski tehnični višji pristav VIL položajne skupine pri kraljevski banski npravi v Ljubljani, zn banovinskega tehničnega višjega Pristava v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske bano-v|ne z dne 12. julija 1989., I. št. 7053/1, je postavljena uradniška pripravnica Gorenc Ivanka za banovinsko gospodinjsko učiteljico v X. položajni skupini pri banovinskih kmetijskih gospodinjskih tečajih v 'Iravski banovini.
. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 2. avgusta 1939., I. št. 7427/2, je 'la postavljena Grafenauer Dobrovlasta ■* banovinskega uradniškega pripravnika IX. položajne 8 upine pri upravi banovinskega zdravilišča na Golniku.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. avgusta 1939., I. št. 978/4, je bil G u n d e Alojzij, banovinski uradniški pripravnik-veterinar v Mokronogu, na prošnjo premeščen v istem svojstvu na banovinsko	podkovsko	šolo v Ljubljani.
Z odločbo	kraljevske	banske uprave	dravske	bano-
vine z dne 17. avgusta 1939., I. Št. 8182/1, je postavljen Kogovšek Franc, banovinski pomožni tajnik VIL skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega pomožnega tajnika VI. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo	kraljevske	banske uprave	dravske	banovine z dne 8. julija 1939.,	I. št. 6921/1, je	p o s t a v 1 j e -
n a uradniška pripravnica Koprivec Frančiška' za banovinsko gospodinjsko učiteljico v X. položajni skupini pri banovinskih kmetijskih gospodinjskih tečajih dravske banovine.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. avgusta 1939., I. št. 8181/1, je bila Korenčan Angela, banovinska obrtna učiteljica osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani, dodeljena čipkarski šoli v Žireh, postavljena za banovinsko obrtno učiteljico VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. julija 1939., I. št. 7758/1, je bil po službeni potrebi premeščen Kru le Alojzij, banovinski tehnik pri okrajnem cestnem odboru v Ljutomeru, h kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. avgusta 1939., I. št. 8482/1, je bila Klikni a n Nuša, banovinski višji pristav VII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, postavljena za banovinskega sekretarja VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. julija 1939., I. št. 7759/1, je bil po službeni potrebi premeščen Mavrič Alojzij, banovinski tehnik pri okrajnem cestnem odboru v Kočevju, k okrajnemu cestnemu odboru v Ljutomer.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. julija 1939., I. št. 7402/1, je bil postavljen dr. Novak Franc, uradniški pripravnik pii banovinskem institutu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. julija 1939., I. št. 6549/1, je postavljen Novak Franc, banovinski ekonom X. položajne skupine, v. d. upravnika banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli, za banovinskega ekonoma v. d. upravnika trsnice in drevesnice v IX. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. avgusta 1939., I. št. 7791/1, je bil posta v-1 j e n dr. Pokorn Mirko, zdravnik združene zdravstvene občine Vojnik, na dosedanjem službenem mestu v VIII. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. avgusta 1939., I. št. 8565/1, je bil premeščen po potrebi službe Potočnik Martin, banovinski podgozdar III. razreda v X. položajni skupini pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, v istem svojstvu k sreskemu načelstvu ,v Dravogradu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. avgusta 1939., I. št. 3625/1, je bil posta v-ljen Rebernak Franc, diplomirani veterinar iz Ljubljane, za banovinskega uradniškega pripravnika-veterinarja za območje sodnega okraja Mokronog s sedežem v Mokronogu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 12. julija 1939., I. št. 7063/1, je postavljena uradniška pripravnica Rožnik Franja za banovinsko gospodinjsko učiteljico v X. položajno skupino pri banovinskih kmetijskih gospodinjskih tečajih v dravski banovini.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. avgusta 1939., I. št. 6160/1, je bil d r. R lita r Franc, banovinski veterinarski pristav Vlil. položajne skupine v Zagorju ob Savi, na prošnjo p r e m e -š č e n v istem svojstvu v Stično za službo v območje sodnega okraja Višnja gora.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. avgusta 1939., I. št. 7122/1, je bil postavljen dr. Rutar Franc, banovinski veterinarski pripravnik za območje občin Zagorje ob Savi, Št. Lambert, Vače in Polšnik s sedežem v Zagorju ob Savi, za banovinskega veterinarskega pristava VILI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. avgusta 1939., I. št. 8006/1, je’postavljena Si egi Božena, banovinska arhivska uradnica IX. skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinsko arhivsko uradnico Vlil. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. avgusta 1039., I. št. 7986/1, je bil premeščen dr. Smola Josip, zdravnik združene zdravstvene občine Žužemberk v VI. položajni skupini, v isti lastnosti in položajni skupini v združeno zdravstveno občino Kostanjevica.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 26. julija 1939., I. št. 7412/1, je bil. postavljen dr. Soča v ec Valentin, banovinski veterinarski uradniški pripravnik v Braslovčah za banovinskega veterinarskega pristava Vlil. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. julija 1939., L št. 7311/1, je postavljen Turk Alojzij, banovinski arhivski uradnik X. skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega arhivskega uradnika IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. julija 1939., L Sl. 3407/1, je p os ta vij e-n a uradniška pripravnica V r a b i č - B e r c e Mariju
za banovinsko gospodinjsko učiteljico v X. položajni skupini pri banovinskih kmetijskih gospodinjskih tečajih dravske banovine.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. julija 1939., L št. 6927/1, je postavljena uradpiška pripravnica Zalokar Kleindienst Vida za banovinsko gospodinjsko učiteljico v X. položajni skupini pri banovinskih kmetijskih gospodinjskih tečajih dravske banovine.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. avgusta 1939., I. št. 7416/1, je bil postavljen Z 1 o k a r n»i k Viktor, upravitelj' VI. položajne skupine banovinske hiralnice v Vojniku, za upravitelja V. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 28. avgusta 1939., L št. 6164/1, je bil postavljen Židanik Ivan, diplomirani veterinar iz Krčevine pri Mariboru, za banovinskega uradniškega pripravnika-veterinarja v Št. Jerneju, srez krški,
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. avgusta 1939., I. št. 8009/1, je bila Zupec Anica, banovinski pomožni sekretar Vlil. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, postavljena za banovinskega pomožnega sekretarja VIL položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine /. dne 14. avgusta 1939., L št. 8320/1, je bila Blatnik Stanislav a, državna dnevničarka-zvaničnica pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, postavljena za zvaničnico III. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. avgusta 1939., L št. 4440/7, je G lobe v-nik Franc, banovinski zvaničnik lil skupine-nad-logar pri sreskem načelstvu v Novem mestu, v istem svojstvu premeščen po službeni potrebi k sreskentu načelstvu v Murski Soboti.
Z odločbo	kraljevske banske	uprave	dravske	banovine z dne 22.	julija 1939., I. št. 4440/5, je	prevzet	Glo-
be v n i k F r a n c, gozdni čuvaj-služitelj šumske uprave v Boh. Bistrici, v banovinsko službo in postavljen za banovinskega zvaničnika III. položajne skupine-nad-lo^arja pri sreskem načelstvu v Novem mestu.
*
Z odločbo	kraljevske banske	uprave	dravske	banovine z dni' 10.	avgusta 1939., 1. št.	8019/1,	je bila spre-
leta ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal Fras Maks, banovinski služitelj II. pol. skupine pr) banovinski bolnišnici v Mariboru.
Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihnlek v Ljubljani. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani,-
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 72. kosu X. letnika z dne 9. septembra 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
.V. No. 87/243.	2637	3—1
Razglas o licitaciji.
Dne 23. septembra 1939. se bo vršila pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Gledališka 8/IV., tretja pismena ponudbena licitacija za dobavo litoželeznih cevi in armatur za vodovod Kokrica—Bo-bcbek—Silaka. Proračun znaša 416.509 dinarjev. Ponudbe, večje od zneska din 387.353'37 se ne bodo upoštevale. Kavcijo v znesku din 42.000'—• za domače in din 84.000'— za tuje ponudnike je >oložiti pri banovinski blagajni v Ljub-jani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do
10.	ure.
Licitacijski pripomočki so na vpogled pri tehničnem oddelku oziroma se dobe tamkaj proti plačilu din 85'—.
Ponudbe se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Z vročitvijo ponudbe je hkrati predložiti potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za tekoče četrtletje, odobritev ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti in potrdilo obče upravne oblasti o dovoljenju za izvrševanje obrta.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 1. septembra 1939.
*
.V. No. 119/121.	2596	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravsko banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijo proge notranje Mure med Petan jej in Veržejem med km 92'400 do km 95'877 prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 20 dni na dan 28. septembra 1939. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami ravno tam in pri Murski terenski sekciji v Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 852.369'25 (osem sto petdeset dva tisoč tri sto šestdeset devet dinarjev 25/100).
Kavcijo v znesku din 86.000’— je položiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure dopoldne. Ponudbe je kolkovati z državnim kolkom din 300'— in banovinskim kolkom din 150'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 31. avgusta 1939.
III/5 No. 2245/1.	2629
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju dne 23. avgusta 1939.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Slinavka in parkljevka:
Brežice: Bizeljsko (Brezovica 8 dv.), Kapele (Zlogonsko 1 dv.).
Črnomelj: Adlešiči (Adlešiči 13 dv.), Črnomelj-okolica (Zastava 1 dv.), D ra-gatuš (Črešnjevec 5 dv.), Gradac (Boršt
6 dv.), Metlika-okolica (Bojanja vas 4 d v., Dolnji Suhor in Ravnace 10 dv., Gabrov-če 5 dv., Krašnji vrh 24 dv., Radoviča 9 dv., Slamna vas 7 dv., Svržaki 5 dv.), Radatoviči (Brezovica 4 dv., Drage 9 dv., Lešče 15 dv., Malinci, Keseri, Kamenci, Kumčani 33 dv., Popoviči 7 dv., Radatoviči, Dragoševci, Kuljaji, Pilatovci, Sekuliči 33 dv.), Semič (Sadinja vas 1 dv.), Vinica (Grdune in Vidine 10 dv.).
Kočevje: Loški potok (Hrib 2 dv., Travnik 16 dv.), Sodražica (Breg 4 dv., Zimarce 1 dv.), Velike Lašče (Črnec 3 dv., Krvava peč 2 dv., Mala Slivnica
1 dv., Velike Lašče 1 dv.), Videm-Dobre-polje (Ilova gora 3 dv., Kompolje 3 dv., Ponikve 5 dv., Zdenska vas 3 dv.).
Kranj: Korošca (Planina Korošca nad Sv. Ano 1 dv.).
Litija: Krka (Velike Lese 12 dv.), Stična (Gorenja vas 9 dv.), Št. Vid (Breg
2 dv., Dob 2 dv., Grundelj 1 dv., Pristavlja vas 1 dv., Radohova vas 1 dv., Selo 1 d v,,. Sobrače 1 dv.), Trebeljevo (Volavlje 3 dv.).
Ljubljana: Ig (Ig 44 dv., Staje 2 dv., Iška Loka 10 dv.), Šmarje (Mali vrh
2 dv., Selo 3 dv., Podgorica 6 dv., Tlake 5 dv.).
Logatec: Begunje (Bezuljak 32 dv.), Bloke (Benete 4 dv., Gradiško 2 dv., Glina 1 dv., Hudi vrh 7 dv., Mramorovo pri Lužarjih 3 dv., Mramorovo pri Pajkovem 2 dv., Nemška vas 10 dv., Nova vas 8 dv., Polšeče 1 dv., Ravne 2 dv., Runarsko 4 dv., Studeno 1 dv., štorovc
3 dv., Veliki vrh 6 dv., Velike Bloke
7 dv.), Cerknica (Cerknica 52 dv., Dol. vas 40 dv., Dol. Jezero 44 dv., Grahovo
8 dv., Martinjak 2 dv., Podslivnica 1 dv.), Planina (Planina 4 dv.), Stari trg (Babno polje 2 dv., Bločice 5 dv., Bloška polica 1 dv., Lipsenj 3 dv.), Sv. Vid (Kre-menica 1 dv., Štrukljeva vas 4 dv.).
Novo mesto: Ajdovec (Podlipa 9 dv.), Ambrus (Ambrus 11 dv., Kamni vrh 2 dv.), Brusnice (Gaberje 12 dv., Ju-
gorje 1 dv.), Dobrniče (Artmanja vas
2 dv., Dobrava 2 dv., Dobrniče 1 dv., Dolnji vrh 2 dv., Knežja vas 2 dv., Korito 8 dv., Lokve 1 dv., Občine 3 dv., Vrbovce 3 dv.), Hinje (Zvirče 1 dv.), Šmihel-Stopiče (Hrušica 1 dv., Pangerč grm 3 dv., Sela pri Zajč. vrhu 3 dv., Veliki Ceroyec 3 dv., Veliki Podljuben 9 dv.), Toplice (Dol. Polje 2 dv., Gor. Polje 3 dv.), Trebnje (Zidani most 2 dv.), Zagradec (Češnjica 2 dv., Marinča Vas 4 dv., Vel. Reberca 4 dv.), Žužemberk (Reber 10 dv.).
Radovljica: Begunje (Begunje 2 dv., Zgoša 1 dv.), Brezje (Leše 6 dv.), Koro» ška Bela (Stamara 1 dv.).
Vranični prisad:
Novo mesto: Dvor (Stavča vas 1 dv.).
Svinjska kuga:
Črnomelj: Vinica (Hrib 2 dv.).
Gornji grad: Mozirje (Mozirje 1 dv.).
Kamnik: Mengeš (VelikiMengeš 2 dv.).
Maribor-desni breg: Ruše (Ruše 1 dv.), Slov. Bistrica (Slov. Bistrica 1 dv., Šen-tovec 1 dv.), Sv. Lovrenc na Poh. (Činžat 1 dv., Kumen 2 dv.).
Maribor-Ievi breg: Jarenina (Vukovski dol 1 dv.), Sv. Jakob v Slov. gor. (Flekušek 1 dv., Ročica 1 dv., Slatenek 1 dv.), Sv. Marjeta ob Pesnici (Vukovje 1 dv.), Sv. Trojica v Slov. gor. (Sv. Trojica v Slov. gor. 5 dv.), Št. IIj v Slov. gor. (Ceršak 1 dv., Selnica ob Muri 1 dv.).
Ptuj: Sv. Lovrenc na Dravskem polju (Apače 2 dv.), Sv. Marko niže Ptuja (Stonjci 3 dv.).
Slovenj Gradec: Šmartno (Legen 1 dv.), Šoštanj (Lokovica 5 dv., Družmirje 1 dv.), Topolščica (Topolščica 3 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Rogaška Slatina (Sp. Sečovo 1 dv.), Žetale (Globočec
3 d v., Trebež 2 dv., Žetale 2 dv.).
Svinjska rdečica:
Celje: Braslovče (Topovlje 1 dv.), Teharje (Slance 1 dv.).
Črnomelj: Vinica (Preloka 1 dv.).
Dravograd: Dravograd (Goriški vrh 1 dv.), Sv. Boštjan 1 dv.), Vuhred (Vuhred 1 dv.).
Konjice: Oplotnica (Oplotnica 1 dv.).
Litija: Kresnice (Goliše 2 dv.).
Logatec: Bloke (Nova vas 1 dv.).
Maribor-desni breg: Poljčane (Sp. Bre-žinca 1 dv.), Rače (Sp. Gorica 1 dv.), Studenci (Studenci 1 dv.).
Maribor-Ievi breg: Duplek (Sv. Martin 1 dv.), Košaki (Trčeva 1 dv.). Sv. Ana v Slov. gor. (Ščavnica 1 dv.), Sv. Jurij v Slov. gor. (Gašteraj 1 dv.), Sv. Rupert v Slov. gor. (Čermlenšak 1 dv.), Št. lij v Slov. gor. (Dobrunje 1 dv.).
Kuga čebel n e zalege:
Maribor-desni breg: Rače (Brezule 1 dv., Podova 1 dv„ Spod. Gorica 1 dv.).
Ptuj: Sv. Lenart pri Vel. Nedelji (Podgorci 1 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovin«,
y Ljubljani dne 25. avgusta 1939.
Razglasi sodišč - in sodnih oblastev
I R 295/39-4.	2640
Amortizacija.
Na prošnjo Bizjak Frančiške, zasebnice na Vrhniki, Podlipska ul. 17, se uvaja postopek za amortizacijo depotnega potrdila, ki ga je prosilka baje izgubila, ter se njegov imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih od dne razglasitve tega oglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« svoje pravice, sicer bi se po preteka tega roka proglasilo, da je listina brez moči.
Oznamenilo listine: depotno potrdilo Kmetske posojilnice ljubljanske okolice r. z. 7. n. z. v Ljubljani za hranilno knjižico št. 36.454 na ime Bizjak Frančiška.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 21. avgusta 1939.
III P 365/39.	2635
Oklic.
V pravni stvari tožeče stranke Voduška Matevža in Marije, pos., Pleterje, zoper Zupanc Marijo, zas., Slovenja vas, je vročiti poslednji sklep z dne 4. septembra 1939., opr. št. III P 365/39, s katerim je določena razprava na dan 26. septembra 1939. o poli devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 14.
Ker bivališče tožene stranke Zupanc Marije, zas., Slovenja vas, ni znano, se ji postavlja za skrbnika g. Walner Leopold, upok. sodni kanclist v Ptuju, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. TIL, dne 4. septembra 1939.
jj.
I 1530/39—14.	2568
Dražbeni oklic.
Dne 13. oktobra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tratna vi. št. 130.
Cenilna vrednost: din 31.711'60.
Vrednost priteklin: din 245'—.
Najmanjši ponudek: din 25.000'—.
Vadij: din 3.172'—. .
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 25. avgusta 1939.
I 213/39-13.	2648
Dražbeni oklic.
D n e 13. o k t o b r a 1939. ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Olševek vi. št. 3, 4 in 65 ter zemljiška knjiga k. o. Tupaliče vi. št. 73.
2589
Proglasitev za mrtve.
Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z. oz. po § 1. zak. z dne 31. marca 1918. drž. zak. št. 128, doumevati, da so umrli. Pogrešance navedeno sodišče pozivlje, da naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dajo to kako drugače na znanje. Po preteku spodaj označenega roka in po sprejemu dokazov bo sodišče razsodilo o dokazu smrti.
Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.
Ime, rojstni dan, etan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedbo postopanja predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. štev. oklica	01; lični rok poteče dne
Langerholc Jakob, roj. 11. julija 1899., abiturlent, v Pev-ni 7, obe. Stara Loka.	Je kot oficir bosanskega polka baje dne 28. oktobra 1918. padel zadet od krogle.	Langerholc Jože, učit. v Pevni 7	Langerholc Jože, v Pevni 7, p. Škofja Loka	22. 6. 1939., Gg 74/39-3	1.9. 1940.
Vogrič Jože, roj. 27. julija 1880., uradnik, v D. M. v Polju.	Je odšel ob izbruhu svetovne vojne z 8. artilerijskim polkom na rusko bojišče in je brez sledu izginil.	Vogrič Aleksandra, zaseb. v Ljubljani, Zaloška c. 80	Vogrič Aleksandra, v Ljubljani, Zaloška c. 86	22. 6.1939., Og 75/89—2	1. 9. 1940.
Stanonik Valentin, roj. IG. februarja 1891., gostača sin pri Sv. Barbari št. 3, obč. Zminec.	Je odšel ob izbruhu v.ojne na rusko bojišče s 27. p. p., kjer je bil baje smrtno nevarno ranjen. Zginil je brez sledu.	Stanonik Jakob, goslač v Sori št. 45 i	Stanonik Jakob, gostač v Sori št. 45, obč. Zminec	8. 7.1939., Og 58/39	1. 9.1940.
Ferbečar Anton roj. 21. avgusta 1895., delavec na Mal. Vrhu 6, obč. Šmarje-Sap.	Je odšel v avgustu 1916. s 17. p. p. na rusko bojišče, kjer je bil hudo ranjen in je brez sledu izginil.	Gorjanc Marija,. šivilja v Ljubljani, Krakovska ul. 27	Gorjanc Marija, šivilja v Ljubljani, Krakovska ul. 27	13. 7.1939., Og 80/39	1. 9.1940.
Dolenc Edvard, roj. 11. oktobra 1890., zasebnik, v Godiču št. 19, obč. Kamnik.	•Te odšel ob izbruhu vojne na rusko bojišče z 20. poljskim polkom, kjer je izginil brez sledu.	Dolenc Jakob, posestnik v Godiču 19	Dolenc Jakob, posestnik v Godiču 19	4. 8.1939., Og 84/39	1.9.1940.
Fischer Frane, roj. 2. decembra 1882., restavrater, Sv. Lucija, Italija, pristojen v Škofjo Loko.	Je odšel ob izbruhu vojne s 17. p. p. na rusko bojišče, bil ujet in je baje v ujetništvu umrl.	Fischer Amalija, kuharica, Ljubljana, Glinška 9	Fischer Amalija, Ljubljana, Glinška 9	11.8.1939., Og 91/39	1. 9. 1940.
Jeraj Jean, roj. 28. decembra 1890. v Podgorju'št. 18, obč. Kamnik.	Je odšel ob izbruhu vojne s 17. p. p. na rusko bojišče. 26. avgusta 1914. je v bitki pri Goli gori padel.	Jutršek Marija, preužitkarica na Bakovniku	Jutršek Marija, preužitkarica na Bakovniku	12. 8.1939., Og 79/39	1. 9. 1940.
Skrabar Ado.f, roj. 8. avgusta 1892. v Ljubljani, zas. uradnik v Gorici, pristojen v Zagorje.	Je odšel 1. 1915. s 17. planinskim bataljonom na rusko fronto, kjer je bil ujet. Od 1. 1918. se ni več javil in je baje padel v boju z boljševiki y mestu Krasnovo.	Skrabar Anton, upok. železničar v Mariboru, Pobreška 11	Skrabar Anton, upok. železničar v Mariboru, Pobreška 11	19. 8.1939., Og 80/39	1. 9.1940.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 30. avgusta 1939.
Cenilna vrednost: din 212.939'—.
Vrednost priteklin: din 9.100'—.
Najmanjši ponudek: din 141.959'34.
Jamčevina: din 21.293'90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Kranju, odd. II.,
dne 26. avgusta 1939.
I 413/39-13.	2650
✓ Dražbeni oklic.
Dne 13. oktobra 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Velesovo vi. št. 116,
Cenilna vrednost: din 12.246'—.
Vrednost pritekline: din 700'—.
Najmanjši ponudek: din 8.630'66.
Jamčevina: din 1.294'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdraž.itelja ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. II.,
dne 4. septembra 1939.
1 170/39-17.	‘	2449
Dražbeni oklic.
D n e 12. oktobra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vodice vi. št. 598 do 'A.
Cenilna vrednost: din 30.125'—.
Najmanjši ponudek: din 30.125'—.
Varščina: din 3.020'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitetja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 10. avgusta 1939.
.j.
I 573/39-9.	_	2448
Dražbeni oklic.
Dne 12. oktobra 1939. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Litija vi. št. 28.
Cenilna vrednost: din 26.805'—.
Najmanjši ponudek: din 17.870'—.
Varščina: din 2.609'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitetja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 10. avgusta 1939.
$
Va 1 1461/38.	2565
Dražbeni oklic.
D ne 12. oktobra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ljub-ljana-mesto vi. št. 219 do polovice.
Cenilna vrednost te polovice: dinarjev 954.737*50.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 477.400'—.
Varščina: din 95.474'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. a,
dne 18. avgusta 1939.
•j;
I 322/39-13.	2557
Dražbeni oklic.
Dne 12. oktobra 1939. ob enajstih bo na kraju samem v Vuzenici dražba nepremičnin vi. št. 6 k. o. Vuzenica.
Cenilna vrednost: din 87.995'—.
Vrednost priteklin: din 960'—.
Najmanjši ponudek: din 58.663'20.
Vadij: din 9.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbcrgu, odd. II.,
dne 28. avgusta 1939.
I 1051/39—8.	2646
Dražbeni oklic.
D n e 9. o k t o b r a 1939. o b devetih bo na mestu samem v 11valeti i h • i 11, Gerlincih in Vitomarcih dražba nepremičnin zemljiška knjiga davč. obe.
II valetinci 16 (1. skupina), 17 (11. skupina), vi. št. 190 k. o. Gerliuci (lil. skupina), vi. št. 252 in 175 k. o. Vitomarci (IV. skupina).
Cenilna vrednost: din 14.483'— za 1., din 30.082'— za II., din 7.822'— za 111. in din 5.101'— za IV. skupino.
Vrednost priteklin: din 3.198'— k
I.	skupini.
Najmanjši ponudek: din 9.660'— za I., din 20.060'— za II., din 5.220'— za III., din 3.410'— za IV. skupino.
Vadij znaša din 1.450'— za I., dinarjev 3.010'— za II., din 790'— za III., din 510'— za IV. skupino.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 30. avgusta 1939.
I 820/39.	2632
Dražbeni oklic.
Dne 11. o k t o b r a 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin
I. zemljiška knjiga d. o. Janžki vrh vi. št. 30 v dVeh ideelnih polovicah ter
II. cela vi. št. 63 k. o. Janžki vrh.
Cenilna vrednost: ad 1. din 9.662'—,
ad II. din 2.928'20.
Vrednost priteklin: ad I. din 1.400'—.
Najmanjši ponudek: ad I. din 6.450'—, ad 11. din 880'—.
Varščina: ad I. din 970'—, a^l II. din 150'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugač^ pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 2. septembra 1939.
I 1272/39—14.	"	2622
Dražbeni oklic.
D n e 11. oktobra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javila dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Gradišče vi. št. 28.
Cenilna vrednost: din 9.156'10.
Najmanjši ponudek: din 6.105'—.
Varščina: din 916'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Ptuju. odd. IV.,
dne 28. avgusta 1939.
*
I 53/38—43.	2576
Dražbeni oklic.
D nt' 13. o k t o b r a 1939. o ti d e v e * l i ti l»o pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 ponovna dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podobenu vi. št. 84.
Cenilna vrednost: din 33.932'50.
Najmanjši ponudek: din 22.622*33.
Varščina: din 3.393*25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki
dne 4. avgusta 1939.
»j*
1 204/39—3.	2574
Dražbeni oklic.
Dne 13. oktobra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Dobje vi. št. 198, b) Dobje vi. št. 269.
Cenilna vrednost: ad a) din 2.773'50, ad b) din 14.972‘80.
Najmanjši ponudek: ad a) din L849, ad b) din 9.981'86.
Varščina: ad a) din 277'35, ad b) din 1.497-28.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki dne 4. avgusta 1939.
I 160/39-6.	2575
Dražbeni oklic.
Dne 13. oktobra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dobje vi. št. 53.
Cenilna vrednost: din 85.909'35.
Vrednost priteklin: din 4.930'—, ki je upoštevana pri cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 57.272‘90.
Varščina: din 8.590'93.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki dne 4. avgusta 1939.
1 475/39-6.	2573
Dražbeni oklic.
Dne 13. oktobra 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lučne polovica vi. št. 201.
Cenilna vrednost: din 1.133'13.
Najmanjši ponudek: din 755‘42.
Varščina: din 113'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki dne 29. avgusta 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisali sta se nastopni zadrugi:
929.
Sedež: Braslovče.
Dan vpisa: 4. julija 1939.
Besedilo: Sokolska stavbna zadruga z omejenim jamstvom v Braslovčah.
Obratni predmet:
Zadruga ima namen pospeševati telesne in gospodarske koristi svojih zadružnikov, s tem da nabavi nepremičnine, zgradi telovadbi primeren dom, kopališče, letno telovadišče, oziroma da vzame za to primerne zgradbe in posestva v podzakup in upravo.
Zadružna pogodba z dne 6. maja 1939.
Opravilni delež znaša 10 dinarjev in se mora plačati takoj ali v teku enega meseca.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z objavo na razglasni deski v poslovalnici.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov. Člani upravnega odbora so: Omladič Josip, ml., posestnik v Pol-, čah 9, Rossner Viktor, pos. in gostilničar v Braslovčah, Maršič Riko, posestnik in trgovec v Braslovčah,
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 4. julija 1939.
Firm 10/39 — Žadr. V 175/4.
*
930.
Sedež: Negova.
Dan vpisa: 6. julija 1939.
Besedilo: Agrarna kreditna zadruga v Negovi, zadruga z omejenim jamstvom.	<
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih, sicer pa prvenstveno za nakup poljedelske zemlje.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom poso-jila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakega hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih;
5. nabavlja na račun svojih članov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih članov njihove proizvode v komisijsko prodajo.
Opravilni delež znaša din 20 in se mora plačati takoj, ko se zadružnik sprejme v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in še z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila: Zadruga objavlja skupščin-ske sklepe in druge svoje objave na razglasni deski v svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme razglašati še na drug način. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov, člani upravnega odbora so:
1. Mavrič Matija, pos. in župan, Negova št. 87,
2. Slana Franc, posestnik, Radvenei št. 31,
3. Kocmur Edvard, posestnik, Trd-kova št. 14,
. 4. Vogrin Maks, posestnik, Sv. Benedikt št. 39,
5.	Hanjžič Mirko, obč. tajnik, Negova št. 10.
Pravico zastopati zadrugo ima: upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomestiti tudi uslužbenec zadruge, katerega za to pooblasti upravni odbor po predhodni načelni odločbi skupščine, tako, da se pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme svojeročno podpišejo. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 6. julija 1939.
Fi. 10/39-1. — Zadr. 20/3.
Vpisale so se spremembe
in dodatki pri nastopnih zadrugah:
931.
Sedež: Doberniče.
Dan vpisa: 7. avgusta 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Doberniču r. z. z n. z.
I.	Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1939., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Doberniče.
Besedilo firme: Hranilnica in posojilnica v Doberničah, zadruga z n. j.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povolj-nih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposoj ili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 5'— din' in se plača ali takoj pri vstopu, ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, ven-
dar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je neomejeno, vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali. pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravila in član načelstva Langar Ivan.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. avgusta 1939.
Fi. 42/39. — Zadr. I 52/9.
❖
932.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 1. avgusta 1939.
Besedilo: Delavska .uabavljalna zadruga z omejenim jamstvom v Kranju.
Izbrišeta se člana upravnega odbora Pogačnik Valentin in Kržišnik Julij, vpišeta pa se člana upravnega odbora Bajd Karl, čevljar na Primskovem 171 in Zlate Lojze, mizar na Primskovem 132.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. julija 1939.
Zadr.' I 47/5.
*
933.
Sedež: Ljubljana, Poljanska cesta Št. S.
Dan vpisa: 7. avgusta 1939.
Besedilo: Teodor Koru.
Izstopila sta iz družbe javna družbenika Kom Teodor str. in Korn Henrik.
Vpiše se Komu Hinku, poslovodji v Ljubljani, Slomškova ulica št. 19, podeljena kolektivna prokura.
Družbo zastopata in podpisujeta njeno firmo ali oba javna družbenika ali pa en družbenik skupno s prokuristom na dosedanji način, prokurist podpisuje firmo s pristavkom, ki označuje pro-kuro (pp.).
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. avgusta 1939.
Reg. A VII 238/7.
•5'
931.
Sedež: Loški potok.
Dan vpisa: 19. avgusta 1939.
Besedilo: Posojilnici za Loški potok. Drago in Travo v Loškem potoku r. z. * n- z.
I.	Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., bi se v izvlečku glase:
Sedež: Loški potok.
Besedilo: Posojilnica, zadruga z n. j. v Loškem potoku.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10'— din in se plača takoj pri vstopu. S pristankom upravnega odbora zadružniki lahko vpišejo tudi nadštevilne poslovne deleže, ki jih pa lahko tudi kadar koli odpovedo.
Jamstvo je neomejeno, vsak zadružnik jamči z vso svojo imovino.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še z oklicem pred cerkvama v Loškem potoku in v Dragi.
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravila in član načelstva Zbašnik Anton. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 19. avgusta 1939.
Fi. 45/39. — Zadr. I 53/46.
*
935.
Sedež: Lukovica.
Dan vpisa: 3. avgusta 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Lukovici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 29. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Lukovici, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10'— din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. julija 1939.
Zadr. II 42/51.
*
936.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 3. avgusta 1939.
Besedilo: Kletarska zadruga, zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru.
Po sklepu skupščine z dne 22. aprila 1939. se izbriše član upravnega odbora Gariboldi Oton, vpiše pa novoizvoljeni član dr. Jančič Ivan, posestnik v Mariboru, Gosposvetska ul. 14.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 3. avgusta 1939.
Zadr. I 26/84.
937.
Sedež: Mirna peč.
Dan vpisa. 19. avgusta 1939.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z o. j. v Mirni peči.
Izbrisali so se dosedanji člani upravnega odbora zadruge: Krevs Franc, Slapničar Anton in Kastelic Janez ter vpisali novoizvoljeni člani upravnega odbora: Kolenc Anton iz Dol. Globodo-la 14. Krevs Janez iz Hrastja št. 3 in Kastelic Anton iz Št. Jurija št. 3. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd, II., dne 19. avgusta 1939.
Zadr. I 18/6.
Sedež: Olševek.
Dan vpisa: 10. julija 1939.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Olšev* ku in Visokem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 4. junija 19./J. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937,
Besedilo odslej: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Olševku in Visokem.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odborni kov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po
en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševali koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko, oziroma iz tega mleka napravljene mlečne izdelke;
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila.
Od članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje po izvršeni prodaji po odbitku stroškov.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10'— din in se mora vplač^ji ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., '
dne 8. julija 1939.
Zadr.' II 30/4.
*
939.
Sedež: Ovšišc.
Dan vpisa: 14. avgusta 1939.
Besedilo: Kmetska zadruga okoliša občino Ovšiše, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 29. junija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo: Nabavna in prodajna Kmetska zadruga okoliša občine Ovšiše, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 50’— din, ki s® mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim de-vetkratuim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
izbriše '3 član načelstva Resman Jožef, vpiše pa se član upravnega odbora Pfajfar Lovrenc, posestnik iz Sp. Dobrave 10, ki je predsednik upravnega odbora.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. avgusta 1939.
Zadr. 11 4(3/10.
*
940.
Sedež: Radomlje.
Dan vpisa: 7. avgusta 1939.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Ra-donilju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 18. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Radomlju
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh. let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora sili po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma iz tega mleka napravljene mlečne izdelke;
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila.
Od članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje po izvršeni prodaji po odbitku stroškov.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 100 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 5. avgusta 1939.
Zadr. II. 45/98.
Sedež: Rudnik.
Dan vpisa: 1. avgusta 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Rudniku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru duc 11. junija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Rudniku, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 8 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposoj i 1 i;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen
čas.
Poslovni delež znaša 10 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. julija 1939.
Zadr. II 41/10.
*
942.
Sedež: Slov. Konjice.
Dan vpisa: 12. avgusta 1939.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Slov. Konjicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Iz načelstva je izstopil Štemberger Leopold, vstopil pa novoizvoljeni član načelstva Furman Janez, posestnik na Prežigalu št. 5.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 12. avgusta 1939.
Zadr. III 213/17.
❖
943.
Sedež: Stari trg pri Ložu.
Dan vpisa: 12. avgusta 1939.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Starem trgu pri Ložu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše so član načelstva LekšaH
Franc, vpiše pa se član načelstva Turk Ivan, posestnik v Ložu štev. 75.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. avgusta 1929.
Zadr. I 63/101.
*
944.
Sedež: Sodražica.
Dan vpisa: 7. avgusta 1939.
Besedilo: Posojilnica za Sodražico in okolico, r. z. z n. z. v Sodražici.
I. Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadlugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Sodražica.
Besedilo: Posojilnica v Sodražici, zadruga z»11. j.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun,
2. pridobiva nadaljnja potrebna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež: znaša 10 din in se plača takoj pri vstopu. S pristankom upravnega odbora zadružniki vpišejo lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, ki jih pa lahko tudi kadar koli odpovedo.
Jamstvo je neomejeno. Vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora.
Podpis firme. Besedilo zadruge podpisujeta skupn j dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščine pa poleg tega tudi z oklicem pr°d župno cerkvijo v Sodražici.
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravila. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd- II., dne 7. avgusta 1939.
Fi 41/39 - Zadr. I 50/43.
*
945.
Sedež: Št. Jernej na Dol.
Dan vpisa: 7. avgusta 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v St. Jerneju na I)ol., r. z. z n. z.
I.	Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Št. Jernej na Dol.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v &t. Jerneju na Dol., zadruga z n. j.
Predmet poslovanja: Zadruga ima na-•hen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim pri-skrbuje kredit po kar najbolj povolj-hili pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposoji 1 i;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10'— din in se plača ali takoj ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne deleže, ki jih pa lahko tudi odpove.
Jamstvo je neomejeno, vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov, od katerih jih je 7 že vpisanih.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na občni zbor pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravila in člana načelstva Novak Jožef ler Ške-delj Jožef.
Ul. Vpišeta se novoizvoljena člana upravnega odbora Rangus Jože, pos., Volčkova vas št. 5 in Penca Jože, pos., Dol. Mokropolje št. 4.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. 11., dne 7. avgusta 1939.
Fi. 37/39. - Zadr. I 51/47.
*
916.
Sedež: št. Jošt nad Vrhniko.
Dan vpisa: 21. avgusta 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Št. Joštu nad Vrhniko, registrova-na zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Grdadolnik Jožef, vpiše pa se član načelstva Dolinar Leopold, posestnik v Butajncvi št. 39.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. avgusta 1939.
Zadr. V 130/39.
Sedež: Šmartno pri Litiji.
Dan vpisa: 7. avgusta 1939.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 16. julija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Kmetska hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in eden v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10 —din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila iTa skupščine mora poleg tega razglašati tudi z oklicem pred cerkvijo v Šmartnem.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 5. avgusta 1939.
Zadr. II 44/68.
*
948.
Sedež: Šmartno ob Paki.
Dan vpisa: 12. avgusta 1939.
Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Šmartnem ob Paki, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Mandelc Franc, Plesec Franc in Puncer Alojz, vpiše pa se novoizvoljeni član načelstva Ajdič Vinko, posestnik v Paški vasi št. 1.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 12. avgusta 1939.
Zadr. III 6/30.
*
919.
Sedež: Trebelno.
Dan vpisa: 28. julija 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Trebelnem r. z. z n. z.
I.	Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Trebelno.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica, zadruga z n. j. na Trebelnem.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim pri-skrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10'— in se plača takoj pri vstopu ali v obrokih, ki jih določa upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi več deležev, katere pa lahko tudi odpove.
Jamstvo je neomejeno. Vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. »
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravila. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 28. julija 1930.
Fi 35/39. —' Zadr. I 47/37.
*
950.
Sedež: Zg. Polskava.
Dan vpisa: 21. julija 1939.
Besedilo: Lesna gospodarska zadruga na Zgornji Polskavi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na skupščini dne 29. junija 1939. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej: Lesna gospodarska zadruga z omejenim jamstvom na Zg. Polskavi.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevali pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju, zlasti z lesom;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. '
Poslovni delež se mora plačati ob pristopu ali v obrokih najkasneje v enem . letu.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let.. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s peča-tilom odtisnjeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. HI., dne 20. julija 1939.
Zadr. III 12/18 - Zadr. I 82/18.
Konkurzni razglasi
951	2052
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Gorenc Alojz, posestnik in neprotokolirani trgovec v Ardre-nu pri sv. Duhu.
Konkurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženca s sklepom opr. št. St 3/37—2, se odpravlja, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 169. k. z. Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4. septembra 1939.
St 3/37-21.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 970/39.	2633
Objava.
Gospod dr. Lovrenčič Ivan, advokat v Ljubljani, se je dne 1. septembra 1939. preselil s svojo pisarno na Vrhniko.
V Ljubljani dne 2. septembra 1939.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Št. 1364/39.	2631
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Vodušek Božo z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Črnomlju. >
V Ljubljani dne 2. septembra 1939.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
2643
Vabilo na XVI. redni občni zbor
Tovarne zaves »Štora« d. d., št. Vid nad Ljubljano,
ki bo 23. septembra 1939. ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banko d. d. v Ljubljani
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1938. in predložitev računskega zaključka za poslovno leto 1938.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Odobritev bilance za leto 1938. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
4. Volitev članov nadzorstven, sveta.
5. Slučajnosti.
Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani v smislu § 14. družbenih pravil 3 dni pred občnim zborom vsaj 10 delnic z nezapad-1 imi kuponi.
Na občnem zboru daje v smislu § 16. družbenih pravil vsakih 10 delnic po en glas.
V Ljubljani dne 7. septembra 1939.
Upravni svet.
*	2636
Vabilo na izredni občni zbor
Posojilnice v Trbovljah r. z. z n. z.,
ki bo v nedeljo dne 1. oktobra 1939 ob
3.	uri popoldne v uradnih prostorih posojilnice.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Volitve na osnovi novih pravil:
a) 7 članov upravnega odbora,
b) 3 članov namestnikov upravnega odbora,
c) 3 članov nadzornega odbora,
č) 2 članov namestnikov nadzornega odbora.
Posojilnica v Trbovljah, r. z. z n. z.
dne 7. septembra 1939.
Tajnik:	Predsednik:
Anton Kuhar s. r. Jože Goropevšek s. r.
*
2641
Objava.
Izgubil som dovolilo za prebivanje in zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji na ime: Čibej Franjo iz Dol-Otlice, obč. Ajdovščina. Proglašam ga za neveljavno.
Čibej Franjo s. r.
*
2642
Objava.
Izgubil sem železniško legitimacijo št. 74.592 in jo proglašam za neveljavno.
Povše Franjo s. r.,
šolski upravitelj.
2628
Objava.
Izgubil sem potni list na ime: Sotlar Janez. Proglašam ga za neveljavnega.
•Sotlar Janez s. r., t. č. Sv. Križ pri Litiji*
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Ureduik! Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska in zalaga Tiskarna Merkur s Ljubljani, njen predstavnik; O. Milialek v Ljubljani.