I l VI. GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU naša iPH r sur s» iSBv. .äü ■in LETO III. APRIL 1976 ŠTEVILKA 4 /. MAJ - PRAZNIK DELA Letošnji delavski praznik povezujemo s 35. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov, z 31-letnim ustvarjalnim delom vseh delovnih ljudi za gospodarski in družbeni napredek, za humane in samoupravne socialistične odnose. Pred 31. leti smo si narodi in narodnosti Jugoslavije priborili svojo nacionalno in socialno svobodo. Tri desetletja v svobodi smo bogato zapolnili z delom. Državo smo gospodarsko dvignili iz nerazvite v srednje razvito, skrčili smo si pot v socializem in ustvarili družbo, ki temelji na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Svetu smo dokazali, da smo za mir in družbeni napredek, da smo za miroljubno sožitje in dejavno sodelovanje enakopravnih držav in narodov. Delavci proslavljamo svoj praznik v pogojih, ki jih ustvarjajo široke možnosti za nove zmage, v času, ko se mednarodnemu delavskemu gibanju odpirajo nove perspektive. Jugoslovanski delavci smo vsa povojna leta proslavljali 1. maj kot praznik naših uspehov v socialistični graditvi, že 25 let pa ga ne proslavljamo samo kot proizvajalci, temveč tudi kot upravljale!. Z bojem za uresničitev sprejetih ustavnih sprememb, ki jih uveljavljamo, ustvarjamo družbene in gospodarske pogoje za to, da bo delavski razred tisti, ki resnično dela in ki bo postal gospodar vseh pogojev in uspehov svojega dela. Danes proslavljamo delavci prvi maj v znamenju boja za večje ekonomske in politične pravice in skupno z geslom »Delu čast!« V polnilnici klobas obrata predelava »Košaki* TMI Maribor Ob mednarodnem prazniku dela - 1. maju želimo vsem delovnim ljudem veliko uspehov dru2bENospo7t”rg“,je Obiski in razgovori Samoupravni sporazumi o temeljih planiranja v delovnih organizacijah in v SOZD Svet ZKS SOZD KRK in organizacija ZKS Kmetjskega kombinata Ptuj sta po zadolžitvi IK POK ZKS pripravila 29. marca 1976 razgovor o analizi uveljavljanja samoupravnega družbenega planiranja in oblikovanja srednjeročnih planov razvoja, za obdobje 1976—1980. Razgovor je bil v Kmetijskem kombinatu Ptuj, z namenom analizirati dosedanje delo, opravljeno na ravni TOZD, delovne organizacije in SOZD ter dati smernice za čimboljšo uveljavljanje planskih odnosov, ki jih načrtuje ustava in zakon o planiranju. Razgovora so se udeležili: član IK PCK ZKS Emil Rojc, predsednik Skupščine občine Ptuj Branko Gorjup, sekretar komiteja občinske konference ZKS Alojz Gojčič, predsednik Občinske konference SZDL Stanko Le-pej, predstavniki SOZD KPK, Kmetijskega kombinata Ptuj in drugi vabljeni. Glavni namen razgovora je bil, da na nivoju TOZD, delovne organizacije in SOZD analiziramo in damo smernice za čimboljše uveljavljanje planskih odnosov, ki jih načrtuje ustava. Razgovor je bil organiziran glede na to, ker potekajo priprave na sejo CK ZKS, o uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja in oblikovanju srednjeročnih planov razvoja za obdobje 1976—1980. Ta dejavnost ima predvsem dvojen pomen: DVOJNI POMEN PLANIRANJA 1. Pri oblikovanju srednjemč-nih planov razvoja moramo čimbolj dosledno uveljaviti ustavno vlogo in položaj delavca v TOZD in občana v krajevni skupnosti kot temeljnega nosilca planiranja, kakor tudi zagotoviti, da se v skladu s takšno njegovo vlogo in položajem ter potrebami in interesi čimbolj dosledno uveljavijo načela novega sistema samoupravnega družbenega planiranja. 2. S srednjeročnimi plani razvoja moramo zagotoviti pogoje za skladen, dinamičen in stabilen družbeni in gospodarski razvoj ter z doslednim uresničevanjem sprejete vsebine planov postopoma odpravljati vzroke, ki so v dosedanjem razvoju povzročali težave in probleme ter s tem zavirali naš razvoj. K čimbolj doslednemu uresničevanju teh ciljev bodo prispevale tudi priprave za sejo in sama seja CK ZKS o uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja in oblikovanja srednjeročnih planov razvoja. V zvezi s smernicami Izhodišča o pripravah na sejo CK ZKS o uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja in oblikovanju srednjeročnih planov so bila na seji podana konkretna vprašanja, ki jih je postavil nosilec razgovora CK ZSK. RAZGOVOR S KONKRETNIMI VPRAŠANJI — ali in kako so delavci v TOZD oblikovali smernice za plan TOZD; kakšne so te smernice in kako so upoštevane v osnutku plana TOZD; kako so v osnutkih planov TOZD upoštevani plani delovnih organizacij, SOZD, krajevne skupnosti SIS in drugi; ali je osnutek plana de- Samoupravni sporazum o temeljih plana za delovno organizacijo je izdelan in mu kot podlaga služijo osnove perspektivnega razvoja TOZD. V procesu srednjeročnega planiranja je občutnejšo po- I moč nudil Živinorejski-veteri-narski zavod v Ptuju, zlasti pri | planiranju razvoja živinoreje v zasebnem sektorju,, v podravski regiji. Gospodarska zbornica Slovenije z objavljanjem osnutkov zakona o družbenem planiranju in okvirnega vzorca za sestavo samoupravnega sporazuma o temeljih plana; različna poslovna združenja z usklajevanjem planov posameznih članic ter običajnem postopku pripravile osnutek letnega plana oziroma prespektivnega razvoja ter ga dale v razpravo delovnemu kolektivu obrata in zborom kooperantov po proizvodnih okoliših. S samoupravnim sporazumom o osnovah plana in z osnutki bodočih planov, ki bodo narejeni na njegovi osnovi, bodo tudi v kooperacijski proizvodnji vpeljani dohod kovni odnosi, sorazmerno s prispevkom, ki so ga dali kmetje temu dohodku povsod tam, kjer gre za trajnejše, čvrstejše in obsežnejše kooperacijsko razmerje. Do tistih kmetov, ki sklepajo z obratom kooperacijske pogodbe le občasno, za kratek čas Na desni Emil Rojc, zraven levo Maruša Grabrijan, Lojze Gojčič in drugi udeleženci razgovora Vprašanja naslednje: so zlasti zajemala lovne organizacije oziroma SOZD oblikovan na osnovi usklajenih osnutkov planov TOZD, ali so osnutki planov delovnih organizacij oziroma SOZD pripravljenih na osnovi poprej sprejetih samoupravnih sporazumov o temeljih planov delovnih organizacij oziroma SOZD; ali so osnutki planov delovnih organizacij oziroma SOZD usklajeni s samoupravnimi sporazumi o združevanju v delovno organizacijo oziroma SOZD. Na zastavljena vprašanja so dali predstavniki Kmetijskega kombinata Ptuj odgovore, kjer je rečeno, da je v Kmetijskem kombinatu Ptuj že zaključen postopek pripravljanja srednjeročnega plana, ki je že bil predmet razprave na zborih delavcev v TOZD. posamezni delavci Kmetijskega zavoda in Višje agronomske šole na področju sadjarstva in vinogradništva. in za nepomemben del svoje proizvodnje, pa bodo verjetno še vedno ostali v veljavi kupoprodajni in kreditni odnosi. MOŽNOSTI ZA PRIPOMBE Vsaka TOZD je dobila na vpogled osnutek planov vseh drugih TOZD v Kombinatu in s tem je bila dana možnost dajanja pripomb na programe drugih TOZD, v koliko bi delavci menili, da niso v skladu s pojmom dobrega gospodarjenja. Programi razvoja pa še niso usklajeni z možnostmi bank. KB Maribor pravkar zbira podatke, ki so potrebni za usklajevanje. V obratu za kooperacijo pri Kmetijskem kombinatu Ptuj so ustrezne strokovne službe po SPORAZUMI O OSNOVAH PLANOV Samoupravni sporazumi o osnovah planov delovnih organizacij in SOZD so v izdelavi. Pripravljale! osnutka tako za delovno organizacijo, kakor za SOZD izhajajo iz elementov planov TOZD in obstoječe medsebojne povezave TOZD. Sporazum SOZD bo temeljil na odnosih, dogovorjenih v sporazumu delovnih organizacij, saj nekatere proizvodne linije samo nadaljuje in zaključuje. Delavski svet SOZD je po dogovorih v družbeno-političnih or- OB OBISKU Franceta Popita v Agrokombinatu Lenart V sredo 21. aprila 1976 je obiskal občinski center Lenart in Agrokombinat Lenart predsednik CK ZKS France Popit in se zadržal v daljšem razgovoru s predstavniki občinske skupščine, podjetij in družbenopolitičnih organizacij. Popoldne si je ogledal kmetijske površine, kjer so speljane agro in hidromelioracije in sicer v neposredni bližini Hrastovca, nato je obiskal farmo za pitanje goveda v Šetarovi, osnovno šolo v Voličini ter sadne nasade v Selcah. Več s slikami o obisku Franceta Popita v Agrokombinatu Lenart bomo poročali v naslednji številki Naše poti. Uredništvo Osnutek zakona o združenem delu Tudi v Kmetijskem kombinatu Ptuj se je pričela javna razprava o osnutku Zakona o združenem delu in sicer v družbenopolitičnih organizacijah, kjer je razpravljal sekretariat konference ZK KK Ptuj in konferenca OO sindikata KK Ptuj ter poslovodni organi TOZD in Kmetijskega kombinata Ptuj. Pričela se je javna razprava Družbenopolitične organizacije KK Ptuj so sprejele sklep o razpravah v TOZD in oblikovale poseben aktiv strokovnih in družbenopolitičnih delavcev, ki bodo v času razprave vodile razprave po TOZD. Konferenca OO sindikata je zadolžila vse osnovne organizacije za oblikovanje posebnih odborov, ki so zadolženi za organizacijo javne razprave. V prihodnjih številkah Naše poti bomo spremljali potek javne razprave in objavljali predloge delavcev na osnutek Zakona o združenem delu. OBISKI IN RAZGOVORI Samoupravni sporazumi Udeleženci razgovora o analizi uveljavljanja samoupravnega družbenega planiranja ganizacijah delovnih organizacij v okviru SOZD in odgovornih služb, imenoval posebne skupine, ki so zadolžene za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o osnovah plana SOZD. Te skupine sodelujejo z ustreznimi plansko-razvojnimi službami v delovnih organizacijah, ki so v sestavi SOZD. To je le kratek povzetek odgovorov, ki so jih pripravili predstavniki Kmetijskega kombinata Ptuj. Nato je sledila razprava o postavljenih vprašanjih in odgovorih. Emil Rojc se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k organiziranju razgovora in dejal, da je vprašanje planiranja težavnejše kot smo si ga predstavljali. Vsekakor pa je potrebno izkušnje še naprej poglabljati. Razprava je po njegovem mnenju pokazala tudi slabe točke, zato bo potrebno delati predvsem na uveljavljanju neposredne aktivnosti delavcev, v vseh fazah sprejemanja planov. V planih se ne sme gledati samo proizvodna povezanost, temveč tudi dohodkovni odnos. Potrebno se bo spoprijeti z osebnimi interesi in se usposobiti za spremljanje sprejetih planov, je ob koncu razgovora dejal Emil Rojc. MIRAN GLUŠIC O IZKUŠNJAH S PLANIRANJEM Glede planiranja v kooperacije je Milan Glušič dejal, da se je v kooperacijski proizvodnji začelo samoupravno planiranje s podpisom republiškega sporazuma o zelenem planu. Plan je usklajen z občinskim in republiškim programom. Vse premalo je usmerjanja v kmečke skupnosti. Kooperantski odnosi zaenkrat še niso tako trdni, zato se predpisi velikokrat izigravajo. Po mnenju Branka Gorjupa se morajo dohodkovne celote in odnosi graditi, saj se bomo morali pojavljati tudi izven regije. Pri samoupravnih sporazumih o planiranju je potrebno intenzivno delo nadaljevati in usklajevati interese. Razprava je nakazala vrsto koristnih napotkov za nadaljnje delo pri izdelavi samoupravnih sporazumov o temeljih planiranja v delovnih organizacijah v okviru SOZD in za samo SOZD KPK kot tudi za izdelavo srednjeročnih planov. Hkrati pa pomeni razprava tudi močno spodbudo za politično aktivnost v temeljnih organizacijah v okviru SOZD vsem družbenopolitičnim organizacijam, zlasti pa osnovnim organizacijam ZKS. M. P. AGROKOMBINAT LENART POSLOVANJE 1975. leta Poslovni rezultat je bil dober, skladi pa so bili zelo malo deležni priliva iz delitve, sklad skupne porabe se je moral vsemu odpovedati, saj smo pokrivali izgube iz leta 1974. Kljub velikim težavam pri proizvodnji malega pitanega goveda, velikemu izpadu dohodka pri pridelkih pšenice in še nekaterih drugih težav v drugih gospodarskih panogah, je bil doseženi poslovni uspeh proti pričakovanju zelo dober. V primerjavi s poslovnim letom 1974, ko je bilo zaključeno z večjo izgubo, pri poprečno 25 odstotkov osebnih dohodkih, je uspel delovni kolektiv z vso prizadevnostjo doseči v letu 1975 pozitivni finančni rezultat. Pokriti je bilo potrebno izgubo iz leta 1974, za poslovni sklad ni ostalo nič, ravno tako je ostal tudi prazen sklad skupne porabe. Odpovedati se je bilo potrebno regresu za dopuste in drugi potrošnji sklada skupne porabe. Na osnovi pokazateljev je ugotovljeno, da je bil poslovni uspeh leta 1975 znatno boljši od leta 1974, če primerjamo samo povečanje dohodka za 6,143.000 din oziroma 46 % in če upoštevamo tudi obračunano pospešeno amortizacijo. Z velikim optimizmom pričakujemo, da bodo rezultati poslovnega leta 1976 še boljši. Osebni dohodki delavcev so zelo nizki v primerjavi z republiškim poprečjem, zato se je kolektiv odločil, da bo zvišal osebne dohodke za poprečno 20%, na drugi strani pa se bo še bolj boril za odpravo pomanjkljivosti, za boljši poslovni uspeh. Poleg težkih nalog v proizvodnji je še cela vrsta težkih priprav za primerni start v proizvodno leto 1976. Pred nami je delitev premoženja na TOZD, ki jih bo po novi obliki 4 TOZD obrata kooperacija — kmetijstvo, delovne skupnosti skupnih služb In hra- (Nadaljevanje na 9. strani) Za obujanje spominov drži tisto, kot pravijo, da kar je lepo in dobro, se hitro pozabi, kar pa je neprijetno in slabo pa se človek nerad spominja. Tako približno pa je tudi z mojimi spomini. Povrhu vsega pa je še čas tako odmerjen, da se marsičesa tako dobrega kot slabega več ne spomnim. Zato bom napisal tisto, kar se je dogajalo že proti koncu in kako sem pravzaprav prišel na Štajersko, saj verjetno ne bi nikoli, če ne bi bilo vojne. V partizanih sem namreč bil vseskozi na Dolenjskem in sem na Štajersko prišel samo enkrat in še to samo do Radeč pri Zidanem mestu z nalogo, da zrušimo moč in varujemo enote, ki so napadale Radeče pred premikajočim sovražnikom iz Hrvaške v Slovenijo. Po tej akciji je bila brigada »Ivan Cankar« poslana na Gorjance v neposredno bližino Novega mesta, z nalogo, da brani vdiranje sovržanika na osvobojeno ozemlje, kjer se je takrat nahajal glavni štab NOB in celotna slovenska vlada, z vsemi institucijami. iz tega časa ni posebno lepih spominov. Tudi dnevi so bili podobni drug drugemu, brez večjih sprememb. Zgodaj zjutraj in še ponoči smo odhajali na položaj v neposredno bližino okupatorjevih postojank. Vrstili so se skoraj vsakodnevni spopadi z večjimi ali manjšimi enotami sovražnika, ki je poizkušal priti čim globlje na osvobojeno ozemlje in motiti delo institucij, ki so delovale na osvobojenem ozemlju. Iz tega stanja nenehne pripravljenosti in napetosti, sem bil spomladi leta 1944 premeščen v glavni štab NOV in POS in dobil zadolžitev v personalnem oddelku glavnega štaba. Tu mi je ostal v spominu grozljiv prizor, ko je nekega dopoldneva odjeknila eksplozija in na mestu brez borbe je obležalo pet najvišjih vojaških starešin, med njimi sam komandant glavnega štaba Franc Rozman. Živo se spominjam, kako so ga nesli mimo mene, bledega v obraz, z malo upanja za rešitev. Drugi dan smo zvedeli, da je kljub hitri zdravniški pomoči podlegel. Nesreča se je zgodila pri preizkušanju novega orožja. Spomnim se drugega dogodka, ki pa je bolj komičen, kaže pa, kako se stalna napetost SPOMINI NA NARODNOOSVOBODILNI BOJ Spomini ob 1. maju - prazniku dela UREDNIŠTVO NAŠE POTI SE JE ODLOČILO, DA BO OB TREH NAJVEČJIH PRAZNIKIH V LETU — OB DNEVU REPUBLIKE, PRAZNIKU DELA IN OB DNEVU BORCA — OBJAVLJALO TUDI SPOMINE POSAMEZNIH DELAVCEV V NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN SICER TISTIH DELAVCEV, KI SO BILI TAKO ALI DRUGAČE POVEZANI Z NAŠIM NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM: BODISI, DA SO SE KOT PARTIZANI BORILI PROTI OKUPATORJU, BODISI DA SO PRESTAJALI STRAHOTE KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČ ALI PA SO KOT TERENC1 SODELOVALI Z NAŠIM NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM. TOKRAT JE SPOMINE NA NARODNOOSVOBODILNO BORBO NAPISAL FRANC SLAMIČ, DIREKTOR »KOŠAKOV« TMI MARIBOR. in pipravljenost na borbo v človeku zakorenini. Ko sem nekega dne po prihodu v glavni štab sedel v baraki sam, nenadoma poči puška. Ne da bi pomislil, kje sem, zgrabim brzostrelko in stečem iz barake in šele po sto metrih ugotovim, da sem na osvobojenem ozemlju in da ne more kar tako priti do sovražnikovega napada. Seveda o tem dolgo nisem nikomur povedal. Kako sem prišel na Štajersko? Meseca aprila oziroma že nekaj prej so začeli pripravljati in formirati grupe, ki naj bi šle na Štajersko in pomagale ustanoviti takratno komando mesta v Mariboru. Ta grupa, v kateri sem bil tudi jaz, bi morala na pot 8. aprila 1945 in sicer iz Črnomlja s kamioni, ki so takrat prevažali hrano, predvsem moko iz Barija, za slovenske e-note. Prvi poizkus prehoda reke Kolpe ni uspel oziroma je bilo potrebno najprej to urediti. Transport je krenil drugi večer iz Vinice preko Velebita, tako da smo brez večjih presenečenj v zgodnjih jutranjih urah prispeli v Biograd na moru. Olajšanje in občutek, da smo proč od zased in nevarnosti, je bil več kot prijeten. Večina nas je bila takšnih, ki smo prvič videli morje. Ker je bilo med otoki, smo mislili, da to niti ni tako veliko in da to ni pravo morje. V Biogradu smo bili nekaj dni, ker smo čakali, da se uredi prevoz z avioni v Beograd. Kljub tej misli, da smo že izven nevarnosti, pa se je zgodilo, da je čez noč izginil naš tovariš, ki je sam odšel iz mesta in se znašel v neobljudnem kraju. Čeprav je bilo mesto osvobojeno so se tu in tam potikali ustaši in še iskali žrtve, ki so na pragu svobode izgubile življenje. Končno smo se zadnji dan aprila vkrcali v ameriške transporterje, ki so nas prek še okupiranega ozemlja iz Zadra prepeljali v Zemun. V Beograd smo prišli ravno na proslavo prvega maja. Veselje je bilo nepopisno — 1. maj v svobodi. V Beogradu smo bili le nekaj dni. Preskrbeli so nam transport, vkrcali so nas na kamione in preko Madžarske prepeljali do Murske Sobote. Vmes smo se ustavili za nekaj dni tudi na Madžarskem, kjer so bili še boji in smo se pravzaprav prebijali s Sovjeti do Murske Sobote. Tu pa je bilo prevažanja konec. Iskali smo vse možnosti, da ne bi bilo treba hoditi, vem, da sem se do Ljutomera še pripeljal z vozom, tu pa je bilo res vsega konec. Formirali smo grupe in peš do Ptuja. Tu je bilo skoraj konec tudi mojega potovanja. Nekje blizu Koga smo se srečali z Bolgari. Malo pred tem pa je bil manjši spopad oziroma nekdo je streljal na Bolgare. Ker smo mi prišli iz tiste smeri, so nas obdolžili in hoteli na hitro z nami opraviti. Po krajšem prerekanju sem jim dopovedal, od kod prihajamo in kdo smo, tako da ni prišlo do najhujšega. Krenili smo naprej in 8. maja bili v Ptuju, drugi dan pa v Maribor, kjer sem od meseca oktobra začel civilno življenje. NOTRANJE DVORIŠČE GRADU BORL SPOMINJA INTERNIRANCE IZ ČASA FAŠISTIČNE TIRANIJE NA ROJAKE, KI SO PREŽIVELI TUKAJ 1941. IN 1942. LETA KRUTA ZATIRANJA IN GA MNOGI NISO PREŽIVELI. DANES JE GRAD BORL ZANIMIVA TURISTIČNA TOČKA. POVEZOVANJE V TOZD Dohodkovni odnosi med TOZD Nedvomno je področje dohodkovnih odnosov zelo pomembno za življenje vsake temeljne organizacije, njenih delavcev in širše družbene skupnosti nasploh. Zdi se mi prav, da ob začetku razprav o OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU na to tudi opozorim. V socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delavci združujejo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina in s katerimi gospodarijo. Medsebojno združevanje in sodelovanje se izraža v različnih oblikah s ciljem, da bi: — razvijali in izboljševali socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose: — razširjali in izboljševali materialno osnovo združenega dela, izboljševali svoj in družbeni materialni položaj ter zadovoljevali osebne, skupne in družbene potrebe in interese; — povečali svoj in skupni dohodek družbe; na podlagi povečanja produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela; — družbeno in ekonomsko smotrno uporabili in gospodarili z živim in minulim delom; — samoupravno med seboj usklajevali in planirali delo in razvoj; — samoupravno določali pogoje za delo ter pridobivanje in delitev dohodka. Celotno družbeno delo s sredstvi, ki so družbena lastnina, povezujejo delavci v sistem samoupravnega združenega dela v TOZD in združevanjem dela in sredstev družbene reprodukcije v delovno organizacijo in SESTAVLJENO ORGANIZACIJO, POSLOVNE SKUPNOSTI ter druge oblike združevanja in poslovnega sodelovanja, ki temeljijo na skupnih interesih. Delavci v združenem delu opravljajo svobodno, neposredno in enakopravno v odnosih demokratične povezanosti ter vzajemne odvisnosti in odgovornosti, svoje in celotno družbeno delo v ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbi v celoti. Delavci svojo vlogo uresničujejo neposredno in preko delegacij. Temelji socialističnega samoupravnega združenega dela so: — oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, — družbena lastnina produkcijskih sredstev, — pravica dela z družbenimi sredstvi, — samoupravni položaj delavca, — družbeni značaj dela, ki izvira iz medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti delavcev v združenem delu, — demokratično samoupravno odločanje o delu in družbeni reprodukciji. DOHODEK JE ODVISEN OD RAZLIČNIH FAKTORJEV Celotna vrednost, ki jo delavci v združenem delu ustvarijo s svojim delom in s sredstvi, ki so družbena last, je družbena lastnina. Ta nova vrednost se izraža v obliki dohodka, ki pa je odvisen od uspeha pri delu, rezultatov upravljanja in gospodarjenja s produkcijskimi sredstvi, od uspeha pri prilagajanju proizvodnje in storitev tržnim potrebam ali samoupravno dogovorjenim pogojem za delo ter naravnim pogojem. Pri skupno ustvarjenem dohodku, na podlagi združevanja dela in sredstev delavcev v TOZD: — so enakopravni pri pridobivanju dohodka na podlagi prispevka, ki so ga dali k ustvarjanju dohodka; — sporazumno določajo cilje, namene, pogoje in način združevanja dela in sredstev ter vzajemne pravice, obveznosti in odgovornosti pri pridobivanju dohodka; — uresničujejo medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupni rizik, zagotavljajo skupno odgovornost za razširitev materialne osnove dela in za povečanje produktivnosti dela, v skladu s samoupravnim sporazumom; — sporazumno usklajujejo stališča o skupnih zadevah, ki izvirajo iz združenega dela in sredstev. USTVARJANJE SKUPNEGA DOHODKA Temeljne organizacije, ki sodelujejo v ustvarjanju skupnega dohodka, imajo pravico do deleža v skupno ustvarjenem dohodku. Delež uveljavljajo delavci TOZD po prispevku, ki so ga s svojim živim in minulim delom dali s ustvarjanju tega dohodka in na podlagi meril dogovorjenih v samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev. Temeljne organizacije pridobivajo dohodek iz celotnega dohodka, ustvarjenega s prodajo proizvodov in storitev na trgu ali ustvarjenega s svobodno menjavo dela, z deležem v skupaj ustvarjenem dohodku iz naslova združevanja dela in sredstev, s prejemki za kompenzacije, regrese, premije, dotacije in drugih naslovov, določenih z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom. Iz vsega navedenega izhaja, da je dohodek družbenega značaja in služi za zadovoljevanje osebnih potreb. Neglede na to, kako se dohodek ustvarja in iz katerega naslova, se obvezno ugotavlja na nivoju TOZD in delovne organizacije. TOZD v celoti razpolaga z ustvarjenim dohodkom in ga razporeja za zadovoljevanje svojih in skupnih potreb. Pri ugotavljanju dohodka in uspešnosti poslovanja se v TOZD iz celotnega dohodka, ustvarjenega z združevanjem dela in sredstev materialni stroški upoštevajo po tehničnih normativih za proizvodne potrebe oziroma se v samoupravnem sporazumu normativi dogovorijo. Podobno se dogovori normalna poraba dela za enoto proizvoda, pod normalnimi pogoji za posamezno fazo proizvodnje ali proizvod — storitev. Vsa odstopanja od tega, pomenijo manjšo ali večjo produktivnost in v zvezi s tem večji ali manjši del udeležbe pri skupno ustvarjenem dohodku. Del dohodka kot rezultat izjemnih ugodnosti (na primer zelo ugodne razmere na trgu) se ugotavlja po samoupravnem sporazumu, so TOZD dolžne nameniti in uporabiti za razvoj materialne osnove združenega dela v AGROCROSS 1976 občini in republiki oziroma avtonomni pokrajini. Delavci v TOZD, ki so združili delo in sredstva v delovni organizaciji in SOZD, lahko s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ali z drugimi samoupravnimi sporazumi predvidijo, da se del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, v celoti ali delno vključi v sklad skupnih rezerv ali kako drugače, skupno uporablja za razvoj teh organizacij. DOHODEK IN DELITEV DOHODKA TOZD Za boljše razumevanje dajemo tudi pregled, kako TOZD pride do dohodka in kako ga deli: Iz celotnega dohodka ustvarjenega na opisan način, mora temeljna organizacija najprej pokriti materialne stroške po tehničnih normativih za proizvodne potrebe (porabljeni predmeti dela, investicijsko vzdrževanje delovnih sredstev, storitve, tekoče potrebe varstva pri delu, strokovno izobraževanje, znanstveno raziskovalno delo, druge družbene dejavnosti, ki so pogoj za delo in proizvodnjo, prometni davek in carine). Razen materialnih stroškov mora še pokriti amortizacijo po minimalno predpisanih stopnjah. To kar ostane predstavlja DOHODEK TOZD, iz katerega delavci poravnajo: — po zakonu določene obveznosti — do TOZD, ki opravljajo dejavnost izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in druge družbene dejavnosti, ki pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela, — obveznosti za socialno varstvo delavcev, — zakonske obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, — obveznosti do delovnih skupnosti, ki opravljajo delo skupnega pomena za delavce TOZD, — izdatki za ohranitev zdravega in čistega okolja, — članarine, prispevke gospodarskim zbornicam, — izdatke za obrambne priprave, — izdatke za pospešeno amortizacijo, — denarne kazni za gospodarske prekrške, sodne stroške, — premije za zavarovanje družbenih sredstev, — drugi izdatki, ki so zakonsko ali pogodbeno določeni. DELITEV ČISTEGA DOHODKA Po izločitvi dela dohodka kot rezultata izjemnih ugodnosti in premij ali drugih namensko predpisanih sredstev ter po razporeditvi navedenega ostane TEMELJNI ORGANIZACIJI: ČISTI DOHODEK, ki ga TOZD v skladu z zakonom razporeja za: — osebne dohodke, sorazmerno z doseženimi rezultati, — za skupno porabo, — za razširitev materialne osnove dela in — za ustvarjanje ter obnavljanje rezerv. Na podlagi načel opisanih v tem prispevku se oblikujejo tudi odnosi med TOZD v reprodukcijskih celotah, zato bo ob sprejemu samoupravnih sporazumov potrebno še veliko resnega dela. Jurij Štalcer Glasilo »NAŠA POT« 1975-1976 Delo uredniškega odbora 1975 Po sklepu uredniškega odbora časopisa Naša pot objavljamo v današnji številki obširno analizo delovanja uredniškega odbora in izhajanja časopisa Naša pot v letu 1975. S tem želimo vse delavce v SOZD seznaniti o delovanju uredniškega odbora v preteklem letu, o stroških časopisa, o sodelavcih, o vsebinski analizi ter pregledu objavljenih prispevkov v letu 1975 in o programu dela za leto 1976. Uredniški odbor glasila Naša pot je imel v preteklem letu deset sej. Sestajal se je redno, ob izidu vsake številke. Na sejah so člani uredniškega odbora pregledali vsebino izišle številke in hkrati predlog vsebine za naslednjo številko. Predlog vsebine časopisa so poznali člani uredniškega odbora že pred sejo tako, da so na seji že lahko dali pripombe in predlagali dopolnitve in spremembe. Na seji uredniškega odbora so člani predlagali pisce posameznih sestavkov, hkrati pa bili zadolženi za zbiranje sestavkov. Ne sejah so sodelovali v glavnem aktivno vsi člani uredniškega odbora, čeprav na sejah niso bili vedno zastopani vsi člani. Ker sta dva člana uredniškega odbora Anton Pučko iz Agrokombinata Maribor in Danica Kumer iz »Košakov« TMI Maribor odšla iz delovnih organizacij, bo potrebno čimprej imenovati nova člana uredniškega odbora. Uredniški odbor se je sestajal na sejah na sedežih delovnih organizacij, da se tudi člani uredniškega odbora povsem konkretno seznanijo s problemi in vprašanji, ki so aktualni za objavo v glasilu v krajih, kjer problematika nastaja. ANALIZA DESETIH ŠTEVILK NAŠE POTI V časopisu so se izoblikovale naslednje stalne rubrike: — izkušnje kooperantov — obisk na delovnem mestu — predstavljamo vam — naši učenci — delo samoupravnih organov in kadrovske spremembe — delo družbeno-političnih organizacij. Članki posameznih delovnih organizacij so se v posameznih številkah različno vrstili tako, da je bila vsaka delovna organizacija zastopana enakovredno. Skupaj je bilo objavljenih v desetih številkah 233 sestavkov. V odstotkih prikazano razmerje je naslednje: SOZD zajema 13,3 %, AK Lenart 17,1 %, AK Maribor 18,4%, KK Ptuj 37,3 % in »Košaki« TMI Maribor 14,1 %. V vseh sestavkih — 233 je sodelovalo skupaj 72 avtorjev — zunanjih sodelavcev. Med posameznimi delovnimi organizacijami so sodelavci različno zastopani: AK Lenart 11 15,2 % AK Maribor 16 22,2 % KK Ptuj 37 51,3 % »Košaki« TMI 8 11,1 % Skupaj 72 VSEBINSKA ANALIZA OBJAVLJENIH PRISPEVKOV V LETU 1975 IN PRIMERJAVA Z LETOM 1974 1. Informiranje o proizvodnji, poslovanju temeljnih organizacij združenega dela zajema v glavnem obravnavanje vseh vprašanj proizvodnih ciklusov v vseh panogah kmetijske dejavnosti in drugih nekmetijskih dejavnostih, ki so zastopane v SOZD KPK. Vsako trimesečno obdobje se v časopisu posebej obravnava in prikažejo se finančni rezultati. Tako ne le informiramo, temveč tudi usmerjamo ustrezne odgovorne organe pravočasno na podvzemanje potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja. V glavnem obravnavamo tudi količinske prikaze posameznih rezultatov iz proizvodnih ciklusov, posameznih temeljnih organizacij združenega dela. To področje informiranja zajema v letu 1974 18,4 % od vseh sestavkov; v letu 1975 pa 14,3 %. 2. Samoupravljanje v vseh oblikah združevanja dela in sredstev v okviru SOZD. Predvsem so sestavki o delovanju različnih oblik samoupravljanja, od zborov delavcev, zasedanj samoupravnih organov in sestavki o izkušnjah v uresničevanju ustavnih določil na področju samouprav- in sklepe ter tudi mobilizirati članstvo za uresničevanje le-teh. V letu 1974 so sestavki s tega področja zajemali 8,5 %, v letu 1975 pa 5,9 %. 5. Delo delegacij in delegatov. Nismo opisovali njihovih nalog toliko, kolikor smo zapisali razgovore predvsem z delegati in na ta način želeli posredovati njihove izkušnje drugim, hkrati pa opozoriti na pomanjkljivosti v delovanju delegacij in njihovih konferenc v posameznih delovnih organizacijah. Sestavki s tega področja so v letu 1974 zajeli le 1,4 % vseh sestavkov, v letu 1975 pa že 2,5 %. 6. O delovanju, nalogah in dolžnostih delavske kontrole ter tudi o delovanju notranje kontrole, smo zapisali le tisto, kar bi naj bila naloga teh organov; premalo pa smo zapisali, kakšno je bilo njihovo delo. Sestavkov v letu 1974 ni bilo nič, v letu 1975 pa predstavljajo 2,5 % vseh sestavkov. 7. Strokovna potovanja — s tega področja objavljamo vtise in strokovne zapise posameznih strokovnih delavcev, ki se udeležujejo raznih strokovnih ekskurzij ali strokovnih ogledov, zlasti v tujini. Tako prenašajo Na seji uredniškega udbora številka glasila SOZD AK Maribor AK KK Ptuj »Košaki« TMI Maribor i. 3 4 3 6 3 2. 5 4 4 7 4 3. 7 3 4 9 3 4.-5. 3 5 3 12 4 6. 3 5 4 7 3 7.-8. 2 4 6 8 4 9. 2 3 4 8 4 10. 1 5 4 10 2 11. 2 5 5 10 3 12. 2 5 3 10 3 Skupaj 30 43 40 87 33 233 Sestavkov: Ijanja. V letu 1974 so predstavljali ti sestavki 17,6 %, v letu 1975 14,3 %. 3. Obravnavanje strokovnih področij v časopisu. Predvsem gre za informacije in podatke o strokovnih delih posameznih strok, zastopanih v dejavnostih SOZD. Ta del sestavkov je bil zastopan v letu 1974 s 7 %, v letu 1975 pa s 5 %. 4. Delo družbeno političnih organizacij zajemajo sestavki o delovanju sindikata, zveze komunistov, zveze socialistične mladine. Pri opisovanju ne gre le za poročanje, temveč za sestavke z namenom posredovati stališča svoje vtise o proizvodnih in tehnoloških dosežkih v svetu ter jih tako posredujejo širšemu krogu zaposlenih. Ti sestavki predstavljajo v letu 1975 2,5 % vseh sestavkov. 8. Stabilizacijska prizadevanja so bila predmet objavljanja različnih sestavkov v letu 1975 in predstavljajo ti sestavki 1,2 % objavljenih sestavkov v letu 1975. 9. Kooperantom je bilo odstopljenega precej prostora. Že prej smo omenili posebnost kooperantov in družbenega odnosa do kmeta. Namreč sprejeta politika do nadaljnjega razvoja zasebnega kmetijstva ni samo ekonom- Glasilo »NAŠA POT« 1975-1976 Delo uredniškega odkora 1375 ska politika, s katero moramo tudi zasebnega kmeta usposobiti za večjo proizvodnjo in produktivnost; sočasno gre tudi za usposobitev kmeta za blagovno proizvodnjo. To je toliko bolj nujno zaradi čedalje večjega odliva kmečkega prebivalstva in opuščanja proizvodnje, zlasti v hribovitih predelih naše dežele. Informiranje kmeta prek časopisa ima predvsem dve osnovni nalogi: Prvič, čim bolj ga povezati z obratom za kooperacijo v združevanje dela in sredstev zaradi doseganja večje proizvodnje, ki dosega s pomočjo strokovne pospeševalne službe obratov za kooperacijo pri posameznih delovnih organizacijah v okviru SOZD in drugič, s strokovnimi sestavki mu omogočiti proizvodnjo in gospodarjenje ter polno samoupravno vključevanje. Takšna politika informiranja je začrtana. Nismo dosegli še vsega. Poleg tega se iz analize sestavkov tudi vidi, da smo premalo obravnavali oblike združevanja dela in sredstev med kmeti samimi in kmetom ter obratom za kooperacijo ali drugimi TOZD v okviru SOZD. Namreč, premalo smo obravnavali tudi združevanje kmetov v posamezne kmečke skupnosti, z namenom dosegati večjo in cenejšo proizvodnjo. Sestavki o kooperantih, njihovem delu in njihovih pogojih dela predstavljajo v letu 1974 11,2 %, a v letu 1975 5,4 %. 10. O notranjem življenju kolektivov delavcev posameznih TOZD smo premalo pisali. Predvsem pa mislimo o notranjem življenju kolektivov medsebojne odnose v posameznih enotah, sodelovanje med delavci, organiziranje kulturnega ali družabnega življenja; o odnosih med delavci in vodstvi. Vse to naj bi našlo tudi kritični odraz na straneh časopisa, seveda z namenom, da pomagamo razvijati samoupravne, človeške medsebojne odnose. Sestavki predstavljajo v letu 1974 0,7 %, v letu 1975 pa 0,8 %. 11. Družbena samozaščita in splošna ljudska obramba je bila obravnavana v časopisu v glavnem kot spoznavanje nalog s tega področja in hkrati mobilizacija za uveljavljanje sprejetih dokumentov in aktov. Predstavlja pa v letu 1975 0,8 % vseh sestavkov. 12. Športne aktivnosti so dokaj razvite v posameznih delovnih organizacijah SOZD, zato tudi sestavki v letu 1974 predstavljajo 2,1 %, v letu 1975 pa 1,7 % vseh sestavkov. 13. Izboljšave pri delu in tehnologiji; zlasti v lanskem letu, ko je bilo mednarodno leto inovacij, smo sicer posvetili nekaj, prostora, vendar je bilo med sodelavci premalo odziva tudi za pisane sestavke, zato v letu 1974 predstavljajo 0,7 %, v letu 1975 pa 0,8 % vseh sestavkov. 14. Integracije so bile v lanskem letu nadaljevanje v okviru posameznih delovnih organizacij. Tako je bilo ponovnih pet pripojitev, ki so vse našle v časopisu obsežen prostor za informiranje delavcev o ekonomskih elaboratih opravičenosti združitve; poročanj z različnih sestankov strokovnih in samoupravnih organov. Delavci so dobili vse informacije, na osnovi katerih so se lahko odločali o pripojitvah. V letu 1974 ni bilo nobenega sestavka s tega področja, v letu 1975 pa predstavljajo 4,6 % vseh sestavkov. 15. Delovanje delavcev posameznih TOZD v okviru krajevne skupnosti. Gre predvsem za delovanje v različnih organih krajevnih skupnosti in njihovo angažiranje kot občanov. Hkrati pa tudi želimo spodbujati vez med organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi. Sestavkov te vrste je bilo v letu 1974 0,7 %, v letu 1975 pa 0,4 %. 16. Povezovanje TOZD med seboj, predvsem smo informirali o nekaterih določilih sporazuma, posebno o notranjih solidarnostnih vezeh med TOZD. Sestavki so predstavljali v letu 1974 0,7 %, v letu 1975 pa 0,8 %. 17. Izpolnjevanje postavljenih in sprejetih proizvodnih in investicijskih planov. Informirali smo stalno o izvajanju in doseganju planov proizvodnje, prodaje, investicij. Sestavki v letu 1974 niso bili objavljeni, v letu 1975 pa predstavljajo 5,9 %. 18. Nadaljnji razvoj posameznih temeljnih organizacij združenega dela in predstavljanje zastavljenih in sprejetih planov oziroma programov dela. Ti sestavki zajemajo v letu 1974 8,5 %, v letu 1975 pa 6,3 %. 19. Informiranje o komercialnih uspehih in poslih je bilo prav tako zajeto v sestavke časopisa. Predstavljajo v letu 1974 2,1 %, prav tako v letu 1975 2,1 %. 20. Zaradi teritorialne obsežnosti temeljnih organizacij združenega dela v SOZD se delavci med seboj ne poznajo. Zaradi tega smo uvedli tudi rubriko predstavljamo vam TOZD. Namen informiranja o TOZD je prikazati njihovo dejavnost, delo posameznih organov, notranje življenje delavcev, njihovo vključenost v razne organe itd. Ti sestavki so predstavljali v letu 1975 3,8 % vseh sestavkov, dočim v letu 1974 nismo objavili nobnega sestavka. 21. Za spoznavanje delavcev med posameznimi enotami smo informirali delavce o delu in aktivnosti posameznih delavcev iz posameznih dejavnosti. Nismo samo informirali, ampak prikazali njihivo aktivnost in prizadevnost in na ta način stimulirali prizadevne delavce ter jih predstavili širšemu krogu zaposlenih. V letu 1974 so ti sestavki predstavljali 4,2 %, v letu 1975 pa že 5.4 %. 22. O kadrovski politiki, kadrovskih vprašanjih, programih, planih, sistemizaciji, o štipendijski politiki in štipendiranju, smo pisali sorazmerno precej, saj predstavljajo sestavki s tega področja v letu 1974 4,2 %, prav tako pa tudi v letu 1975 4,2 %. 23. O družbenem standardu delavcev, o stanovanjskih vprašanjih, problemih, planih in konkretnih rešitvah; nadalje o rekreaciji, socialnih vprašanjih, smo informirali sorazmerno največ, saj predstavljajo sestavki v letu 1974 12 %, v letu 1975 pa 7.5 % vseh objavljenih sestav- 24. O delitvi dohodka, delitvi osebnih dohodkov in sporazumov — temu področju smo posvetili sorazmerno malo prostora in sicer v letu 1974 ničesar, v letu 1975 pa 0,8 % vseh sestavkov. SESTAVKI IN SODELAVCI Kljub temu, da je v letu 1975 sodelovalo več sodelavcev kot v letu 1974 vidimo, da je zastopanost posameznih delovnih organizacij različna, saj je še vedno s sodelavci in prav tako s sestavki najbolj zastopan Kmetijski kombinat Ptuj z 51,3 %, torej s 37 sodelavci, najmanj pa so zastopani »Košaki« TMI z 11,1 % in z 8 sodelavci. Zato bo potrebno v letu 1976 aktivirati čim vec zunanjih sodelavcev tako, da bo zastopanost približno enaka. Iz posameznih TOZD v preteklem letu ni bilo sodelavcev, prav tako pa ugotavljamo, da posamezne TOZD v časopisu še sploh niso bile zastopane. Zato bo potrebno še v tem letu pisati tudi o tistih TOZD, delovnih enotah in obratih, ki v časopisu do sedaj niso bile zastopane. DELOVANJE UREDNIŠTVA Po odhodu novinarja Milana Cilenška s 1. decembrom 1974, je prevzel to delo Jože Vrabl, upokojeni novinar. V aprilu 1975 je bilo razpisano delovno mesto novinarja časopisa Naša pot. Od štirih prijavljenih kandidatov je bila za novinarja imenovana Mihaela Pišek, ki je bila do tedaj sekretar samoupravnih organov SOZD. Tako sta bila v uredništvu zaposlena dva: novinar^ in tehnični urednik. Delo tehničnega urednika je prevzel Jože Vrabl, ki je zaposlen pri uredništvu manj kot polni delovni čas. Še vedno je nerešeno vprašanje administrativne moči za potrebe časopisa, saj rešujemo to z delavkami v Kmetijskem kombinatu Ptuj, ki pa so s tem delom dodatno obremenjene. Prav tako je še vedno nerešeno vprašanje distribucije časopisa. Že v začetku izhajanja časopisa Naša pot je uredniški odbor sprejel sklep, da se pošilja časopis po pošti naslovniku — vsakemu zaposlenemu v SOZD, upokojencem, kooperantom in štipendistom. Ta sklep se za enkrat še ni uresničil, čeprav bi bilo to nujno, saj vemo, da časopisa velikokrat ne dobijo vsi, posebno ne kooperanti, ki ga dobivajo preko zadružnih enot, proizvodnih okolišev in preko trgovin. Največkrat časopis obleži po pisarnah in trgovinah, kar pa vsekakor ni njegov namen, saj želimo z njim informirati vse zaposlene v SOZD. Zato bo potrebno čim prej urediti vprašanje pošiljanja časopisa na dom. Naslednje nerešeno vprašanje je honoriranje prispevkov. Ker želimo, da bi v Naši poti sodelovalo čim več sodelavcev in če hočemo to doseči, bo potrebno sodelavce primerno stimulirati. Zaradi tega bo potrebno pripraviti predlog pravilnika o informiranju, v katerega bi naj vključili tudi pravilnik o honoriranju prispevkov v Naši poti. MATERIALNA OPREMLJENOST ZA DELOVANJE ČASOPISA V preteklem letu je uredništvo dobilo svoje prostore, ki so bili predvideni za skupne službe SOZD. Rešitev administrativne moči je verjetno le začasna rešitev in bo potrebno razmišljati o administrativni moči, ki bo predvidena samo za delo uredništva in ki bo poleg administrativnega dela opravljala tudi ostala tekoča opravila uredništva. Za potrebe uredništva bo verjetno potrebno misliti o nabavi fotografskega aparata in magnetofona, ki sta nujno potrebna za učinkovitost dela. Ker sodelujejo v časopisu razen zaposlenih v SOZD tudi zunanji sodelavci, predvsem s križankami in humorjem, bi se morali dogovoriti o načinu nagrajevanja teh sodelavcev. ODMEVI NA SESTAVKE V NAŠI POTI Časopis Naša pot izhaja enkrat mesečno. Morda bi bilo tiva, ki naj bi se prek časopisa šanja o informiranju prek časo-sopisa Naša pot izdajali tudi te- (Nadaljevanje na 8. strani) Janez pretirava s hitrostjo. 2e spet piše leže. Redne sodelavke našega glasila Na zadnji seji uredniškega odbora je bilo dogovorjeno, da bomo v vsaki naslednji številki Naše poti bralcem predstavili vse tiste sodelavce časopisa, ki že dalj časa seznanjajo bralce s svojimi prispevki, o vseh dogajanjih v TOZD, delovnih in zadružnih enotah, obratih, delovnih organizacijah in SOZD. Sodelavce bomo predstavljali postopoma v vsaki številki, saj menimo, da je prav, da jih spoznajo tudi bralci, ki čitajo njihove sestavke. V današnji številki vam predstavljamo stalne sodelavke, ki v Naši poti bralce redno seznanjajo o delu samoupravnih organov in kadrovskih spremembah delovnih organizacij v okviru SOZD. FRANCKA DEČKO je tajnica delovne organizacije Agrokombinat Lenart od 1973. leta. Ker glede na svoje delovno mesto spremlja delo samoupravnih organov Agrokombinata Lenart, sodeluje v vsaki številki Naše poti že od začetka izhajanja s sklepi delavskega sveta in sveta kooperantov Agrokombinata Lenart. Po njenem mnenju je takšen način informiranja o delu samoupravnih organov koristen, saj zajame širši krog delavcev, zaposlenih v Agrokombinatu Lenart, pa tudi kmete-kooperante, ki časopis dobivajo. Istočasno pa so s sklepi samoupravnih organov agrokombinata Lenart seznanjeni tudi delavci v SOZD. Francka Dečko ZINKA BERLIČ, referentka za samoupravljanje v Agrokombinatu Maribor, je zaposlena na tem delovnem mestu od 1970. leta. V časopisu Naša pot že od vsega začetka sodeluje s prispevki o delu samoupravnih organov, v glavnem o delu delavskega sveta delovne organizacije. Zinka Zinka Berlič Berlič je že pred tem sodelovala s prispevki o delu samoupravnih organov v glasilu Agrokombinata Maribor, v Naši poti. Po Zinkinem mnenju bi lahko v časopisu obširneje poročali o važnejših stališčih delavskega sveta, po potrebi pa objavili tudi sklepe drugih samoupravnih organov. Tončka Čurič TONČKA ČURIČ — je bila do 1. februarja tega leta tajnik organov upravljanja, sedaj pa je na delovnem mestu pravnika v »Košakih« TMI Maribor. Tončka Čurič je sodelovala v Naši poti s prispevki o delu samoupravnih organov in kadrovskih spremembah v »Košakih« TMI Maribor. Od 1. februarja pa bo v Naši poti poročala o delu samoupravnih organov in kadrovskih spremembah »Košakov« TMI Maribor VESNA PAULIN, ki se je zaposlila na delovnem mestu tajnika organov upravljanja. VERA FUREK — tajnica glavnega direktorja Kmetijskega kombinata Ptuj sodeluje v Naši poti s prispevki o delu samoupravnih organov, zlasti o delu skupnega delavskega sveta in GLASILO »NAŠA POT« 1975—1976 Delo uredniškega odbora 1975 • Kmetijski kombinat Ptuj je dobil v lanskem letu skupno 25805 izvodov, za kar je bil obremenjen z 240.422,00 din. Din STROŠKI IZDAJE ČASOPISA 1. Tiskanje časopisa 235.998,00 2. Koledar 30.908,60 OD NOVINARJEV 3. Stanovanjski prispevek 30 % 1.417,65 4. Stanovanjski prispevek 25 % 1.181,20 5. Stanovanjski prispevek 45 % 2.126,55 6. Stanovanjski prispevek za potrebe podjetja 2 % 1.575,05 7. Zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu 1,47 % 974,05 8. Prispevek za obnovo B. Krajine 1 % 554,35 9. Prispevek za zaposlovanje 0,16 % 125,95 10. Prisp. za inval. pok. zavar. 1,50 in 0,80 % 29,85 11. Valkulirani OD stalnega del. razmerja 78.755,55 12. Vkal. OD iz civ. pravnega razmerja 44.402,20 (Nadaljevanje s 7. strani) denske informacije npr. v obliki Glasnika. Potrebno bo vzpostaviti stik z bralci — člani kolektiva, ki naj bi se preko časopisa oglašali s svojimi idejami in predlogi. V kmetijskem kombinatu Ptuj je bila v kolektivu prek posebnega vprašalnika izvedena anketa, ki je poleg drugih področij zajela tudi področje informiranja in hkrati s tem različna vprašanja o informiranju preko časopisa Naša pot. Po obdelavi vprašalnika bomo dobili natančnejšo sliko in različna mnenja o časopisu Naša pot ter konkretne predloge za dopolnitve. Vse premalo je sestavkov sodelavcev iz TOZD, obratov in delovnih enot. Po pregledu lanskih številk Naše poti ugotovimo, da nekatere TOZD še sploh niso bile zastopane. Kljub pozivom v Naši poti, da naj sporočajo novice iz TOZD, delovnih enot in obratov, ni bilo vredno odziva. Želimo sodelovanje kmetov — kooperantov za izboljšanje vezi med obratom za kooperacijo in kmeti — kooperanti. PREGLED STROŠKOV V LETU 1975 Poprečna naklada v lanskem letu je bila 4600 izvodov po številki. Časopis je obsegal od 16 do 24 strani (poprečno 19 strani). V letu 1975 je izšlo deset številk, v skupni nakladi 46.400 izvodov. V novoletni številki — december 1975 je bil priložen tudi skupni stenski koledar z motivom izdelkov SOZD. Skupni stroški časopisa so znašali 398.622.00 din in so bili razdeljeni po izvodu časopisa. Ta kriterij razdelitve je bil sprejet na uredniškem odboru in drugih ustreznih organih SOZD. Tako je delež teh stroškov v posameznih delovnih organizacijah naslednji: # Agrokombinat Lenart je dobil v lanskem letu skupno 7000 izvodov, za kar je obremenjen s 55.370.00 din. # Agrokombinat Maribor je dobil v lanskem letu 8800 izvodov, za kar je obremenjen z 69.608.00 din. # »Košaki« TMI Maribor je dobila skupno 4200 izvodov in je obremenjena s 33.222,00 din. Skupni stroški izdaje časopisa Cena izvoda V skladu z začrtano politiko za zasnovo glasila bomo zajeli čim večji krog sodelujočih po vseh TOZD, delovnih in zadružnih enotah, delovnih organizacijah v okviru SOZD, aktualizirali vsa področja delovanja in jih posredovali ne le kot informacijo, temveč tudi kot spodbude za učinkovitejše delovanje SOZD. Po rezultatih vprašalnika bomo dobili različna mnenja o Naši po- 398.622,00 7,91 ti in upoštevali predloge za izboljšanje vsebine. Čim prej bo potrebno dokončno izdelati pravilnik o informiranju in v njega vključiti tudi pravilnik o honoriranju prispevkov. S tem si bomo verjetno pridobili širši krog sodelavcev in Naša pot bo pestrejša in zanimivejša za širši krog bralcev. Uredništvo REDNE SODELOVALNE grasila "NAŠA POT“ Zmagovalec Mirko Jauševec Tekmovanje za Vesna Paulin delavskega sveta SOZD, že od vsega začetka izhajanja Naše poti. Po mnenju Vere Furek je takšen način, v obliki kratke informacije o delu in stališčih samoupravnih organov v redu, saj dobivajo zapisnike in stališča vse TOZD in delovne enote v podjetju. Morda bi bilo dobro več- Vera Furek krat objaviti sklepe ostalih samoupravnih organov Kmetijskega kombinata Ptuj. Vsem sodelavkam se v imenu uredništva iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, z željo, da tudi vnaprej prispevajo s svojimi prispevki k pestri vsebini časopisa Naša pot. UREDNIŠTVO Vsako leto se v strelski sekciji Kmetijskega kombinata Ptuj, v okviru strelske družine »Jože Lacko« organizira tekmovanje za zlato puščico, ki jo po najboljšem doseženem rezultatu sprejme najboljši strelec. Tekmuje se z zračno puško na 10 metrov in od 300 možnih krogov je bil najboljši rezultat 230 krogov, ki ga je dosegel Mirko Jaušovec iz Kmetijskega kombi- nata Ptuj, in s tem osvojil »zlato puščico« za leto 1976. Tekmovalo je 14 strelcev iz Kmetijskega kombinata Ptuj. Zelo dobre rezultate so dosegli še naslednji strelci: — Marjan Planjšek 227 krogov — Mirko Galun 224 krogov — Anton Rakuša 222 krogov Vsem drugim strelcem želimo več uspeha v letu 1976. S strelskim pozdravom »Muš«! Živorad Marinkovič AGROKOMBINAT LENART POSLOVANJE 1975. LETA (Nadaljevanje s 3. strani) Poglejmo rezultat leta 1975 vprimerjavi z letom 1974:_ SAJENJE KROMPIRJA po novem 1. Celotni dohodek 2. Porabljena sredstva 3. Doseženi dohodek 4. — osebni dohodki — osebni prejemki 5. Zakonske obveznosti 6. Pogodbene obveznosti 7. Ostanek dohodka 8. Izguba nilno kreditna služba. Veliko dela in priprav je bilo v zvezi z zakonom zavarovanja plačil med uporabniki družbenih sredstev. Vsak delavec, ki se na svojem delovnem mestu srečuje z določili tega zakona, mora biti seznanjen s pravilnikom In njegovimi določili, da bi na ta način bili zavarovani pred posledicami (v 000 din) 1975 1974 Indeks 104.649 118.983 114 91.816 100.264 109 12.833 18.719 146 7.420 11.701 158 915 392 43 1.329 1.358 102 4.434 3.700 83 1.568 1.265 prestopkov, ki jim slede sankcije Med nami naj bi ne bilo nobenega, ki določil pravilnika o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev ne bi poznal in tudi dosledno upošteval. Alojz Letnik TUDI V BUKOVCIH NA PTUJSKEM POLJU Sl POMAGAJO S TRAKTORJEM PRI SAJENJU KROMPIRJA Hotel TOZD »HALOŠKI BISER« Ptuj Restavracija vjradu Bori Le nekaj kilometrov iz Ptuja, ob cesti Ptuj—Zagreb se na hribu, nad Dravo razprostira grad Bori, v katerem je sedaj urejena restavracija—hotel TOZD Haloški Biser v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Grad Bori je bil zgrajen v 12. V času med drugo svetovno stoletju kot madžarska obmejna vojno je grad uporabljal okupator utrdba. Leta 1200 je bil v okviru kot gestapovski zapor. Takrat so nemške države. Vse do 15. sto- iz gradu odstranili vso njegovo let j a je imel poseben državno- bogato preteklost, praven položaj svobodne grofije. Danes je grad Bori znamenita Bori se prvič omenja 1258. turistična točka, ki jo obiskujejo Portal na gradu Bori Obisk na delovnem mestu v klobasicami Ko smo obiskali obrat predelave »Košakov« TMI Maribor, nam je vzbudil pozornost nenavaden poklic polnilca mesnih izdelkov, ki ga verjetno mnogi bralci Naše poti sploh ne poznajo. Ker smo želeli o tem poklicu izvedeti nekaj več, smo zaprosili Ivana Bratuška, polnilca mesnih izdelkov v klobaslčarnl, v obratu predelave »Košakov« TMI Maribor, da bralcem natančneje predstavi in opiše delovno mesto na katerem dela. Kot polnilec mesnih izdelkov je zadolžen za delo skupine ljudi, ki dela pri stroju za polnjenje klobas, predvsem za to, da so izdelki kvalitetno, estetsko In količinsko dobro izdelani. domači in tuji gostje. Upravnik hotela — restavracije — Anton Žumbar je povedal, da ima grad Bori na razpolago 90 postelj. Na novo je preurejenih 18 sob, s skupno 35 ležišči in pa depandansa z 12 ležišči. Poleg sob so na gradu Bori obnovili tudi restavracijo s 160 sedeži, viteško dvorano z 220 sedeži in kuhinjo ter vrt s 400 sedeži. V bližini gradu je kopalni bazen z ogrevano vodo in lepo urejeno okolico, ki so jo v času našega obiska ponovno urejevali. V prihodnje bo potrebno vlagati čim več sredstev za obnovitev gradu. Zaradi ohra-' nitve kulturno-zgodovinskega objekta si kolektiv TOZD Haloškega bisera prizadeva, da z adaptacijo in rednim vzdrževanjem ohranja zgodovinsko tako pomemben objekt. V letošnjem letu imajo v načrtu preureditev kanalizacije In okolja ter uskladitev zunanjega okolja z objektom. V naslednjih letih pa imajo v načrtu ureditev strelišča na glinaste golobe, ki naj bi pritegnilo tudi tekmovalce v republiškem merilu. V zimskih mesecih je odprt le zimski del gradu, ker je v tem času nočitev veliko manj. V poletnih mesecih je vsako soboto in nedeljo ples. Na gradu Bori je zaposlenih 17 delavcev in približno 10 učencev, od tega upravnik, 8 gostinskih delavcev — natakarjev, 4 kuharice in 5 pomožnih delavk. Upravnik hotela — restavraci- Anton Žumbar je grad Bori Anton Žumbar nam je povedal, da se glede rezervacij povežejo z različnimi turističnimi agencijami, kot so Slavnik Koper, Kompas Maribor, Avtotrans Rijeka in druge. Nekateri stalni gostje prihajajo na Bori že dalj časa, med njimi je tudi nekaj inozemskih gostov. Glede cen nočitev je tovariš Žumbar dejal, da so enake kot jih ima hotel Poetovio v Ptuju, da pa so znatno nižje kot cene gostinskih storitev v mariborski regiji. Vsem tistim, ki še niso obiskali letovišča grad Bori priporočamo, da ga obiščejo in se prepričajo, da je ta del Haloz privlačen in zanimiv. M. P. Ivan Bratušek nam je o delu stroja za polnjenje klobas povedal naslednje: »Že pripravljena in premešana masa za klobase se pripelje v posebnih vozičkih do stroja in se z dvigalom vsiplje v poseben lijak stroja. Stroj je potrebno pred uporabo pripraviti za klobasni izdelek, ki ga želijo narediti. V štirih urah stroj napolni približno štiri tone mesnih izdelkov. Že napolnjeni mesni izdelki se z vozički prepeljejo v prekajevalnico." Po mnenju Ivana Bratuška je delo polnilca klobas precej težko, saj dela v stalni vlagi in v pro- storu, kjer je razmeroma nizka temperatura. Ne glede na delovni čas, ki traja od 6. ure do 14. ure, mora Ivan Bratušek delati tudi preko tega časa, saj to zahteva narava dela in ker je potrebno čimprej porabiti vso pripravljeno maso. Ivan Bratušek je zaposlen v »Košakih« TMI Maribor že od leta 1951, ko je začel z učno dobo mesarja. Po mnenju obratovodja obrata predelave Maksa Budja je Ivan Bratušek dober delavec, zato bo lahko počasi prevzel odgovornejše delovno mesto. Tudi mi mu želimo pri nadaljnjem delu kar največ uspehov. M. P. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ SLIKA DELOVNEGA MESTA IVANA BRATUŠKA, Z NJIM IN SODELAVCEMA, STROJA IN DELOVNE MIZE V OBRATU PREDELAVE »KOŠAKOV« S KLOBASIC ARNO JE NA 1. STRANI. Obrat predelave v „Košaki” TMI Maribor Obrat predelave »Košakov« TMI Maribor je v času od leta 1912, od svojega obstoja, doživel vrsto organizacijskih sprememb. Ker je bil obrat takrat zgrajen za manjše zmogljivosti proizvodnje mesnih izdelkov, je današnja utesnjenost narekovala, da se je kolektiv »Košakov« TMI Maribor, skupno z ostalimi delovnimi organizacijami v okviru SOZD, odločil za gradnjo nove mesne industrije v Slovenji vasi, kjer bo tudi obrat za predelavo. Izdelovanje salam v «Košakih'’ V zastarelih prostorih, kjer se nahaja obrat za predelavo in ki so bili zgrajeni za proizvodnjo 5 ton mesnih izdelkov, se danes z maksimalnimi napori delavcev dosega proizvodnja tudi do 15 in več ton na dan. Obrat predelave se ukvarja s proizvodnjo mesnih izdelkov, s katero so zajeti suhomesnati in klobasni izdelki. Klobasni izdelki standardne proizvodnje so dosegli na vsakoletnem novosadskem sejmu pomembna priznanja, v letošnjem letu pa pet medalj. Obratovodja Maks Budja je povedal, da je v obratu predelave zaposlenih 130 delavcev, od tega več mesarjev, precej pa je tudi priučenih in nekvalificiranih delavcev, ki jih v »Košakih« TMI želijo s priučitvijo usposobiti za samostojna dela. V okviru podjetja se zavzemajo za kadrovsko usposabljanje delavcev v Živilski šoli Maribor. Kvalificirane delavce — predelovalce usposabljajo v 18 mesecih v podjetju, skupno z Živilsko šolo Maribor. Obrat predelave je razdeljen v štiri samostojne enote: Klobasi-čarno, Nasoljevalnico, Prekajevalnico in Skladišče gotovih izdelkov. Poleg teh štirih enot imajo v svojem sestavu še službo za vzdrževanje, ki jo sestavljajo: strojniki, ključavničarji, elektrikarji, perice in kuharice. KLOBASIČARNA V klobasičarni izdelujejo vse klobasne izdelke. Po posebni recepturi za pripravo mesnega nadeva se zbira in sortira surovina, ki se strojno obdela. Odgovorni vodja obdelave dodaja surovini razne začimbe in tako pripravi zmes za klobasne izdelke. Ta zmes se nato polni v naravne oziroma umetne ovitke. NASOUEV ALNICA Nasoljevalnica sprejema surovino iz klavnice. Surovina se po potrebi nasoljuje in oblikuje, se obesi na posebne palice in se Maks Budja pripravi za toplo obdelavo. V tej enoti se poleg standardnih izdelkov, izdeluje tudi zvita in pre-šana slanina, šunka v modelu, prešana svinjska glava, prešani svinjski jezik in drugo. PREKAJEVALNICA V tej enoti se mesni in klobasni izdelki dokončujejo in se toplotno obdelajo. Po potrebi je potrebno mesne in klobasne izdelke kuhati, prekaditi in prepeči. Pri takšni obdelavi se v obratu poslužujejo največ kotlov in klasičnih prekajevalnic na trdo gorivo, pa tudi sodobnih avtomatskih prekajevalnih komor. Na ta način obdelani mesni in klobasni izdelki se predajo v skladišče. SKLADIŠČE V skladišču pripravijo mesne in klobasne izdelke za trg, na ta način, da jih razvrščajo, po potrebi etiki rajo, pakirajo v odgovar- jajočo embalažo ter pripravijo blago po posameznih naročilih. Tako pripravljeno blago razvozijo z dostavnimi avtomobili v svoje poslovalnice in do naročnikov oziroma kupcev. V obratu je tudi interna pralnica in obrat družbene prehrane. Interna pralnica, ki jo preureju-jejo, pere za potrebe obrata. Obrat družbene prehrane je dobro organiziran, saj pripravljajo malice za vse zaposlene v »Košakih« TMI, približno 400— 500 malic dnevno. PRESELITEV OBRATA V SLOVENJO 1ZAS Po programu bi se naj obrat predelave preselil v nove prostore v Slovenji vasi, do leta 1980. Po mnenju Maksa Budja ta trenutek vsi zaposleni željno pričakujejo, saj bi s tem spremenili in izboljšali delovne pogoje delavcev v obratu predelave. LABORATORIJ V sestavu obrata je tudi laboratorij, kjer se dnevno kontrolira kvaliteta mesnih izdelkov in skrbi za to, da proizvodnja poteka v skladu s predpisanimi normativi, ki jih predpisuje pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov. PRODAJA PROIZVODOV Preko komercialne službe podjetja je v obratu organizirana prodajna služba, ki skrbi za redno preskrbovanje kupcev, zbira in sprejema naročila in skrbi za realizacijo naročil. DELOVNI ČAS V OBRATU Delovni čas je v obratu organiziran po skupinah in traja v dveh izmenah od 5. ure do 21. ure. Nekatere enote delajo v dveh izmenah. V primeru, ko se obseg dela poveča, delajo delavci tudi preko polnega delovnega časa. Ob koncu želimo vsem zaposlenim v obratu predelave, da bi se čimprej preselili v nove prostore in na ta način delali v normalnih delovnih pogojih. M. P. PREDSTAVLJAMO VAM TOZD „TEHNOSERVIS“ V KMETIJSKEM KOMBINATU PTUJ Leta 1952 so bili v vseh večjih mestih po Sloveniji ustanovljeni Agroservisi, razen v Ptuju, kjer je izrazito kmetijsko območje. Kmetijski kombinat Ptuj je ob ustanovitvi z lastnimi sredstvi formiral servise oziroma delavnice za kmetijske stroje. TOZD Tehnoservis je organizacijsko razdeljena na štiri enote: 1. enoto za vzdrževanje kmetijske mehanizacije, tovornih 'in osebnih avtomobilov, z glavnim poudarkom na kmetijski mehanizaciji; tev delavnic, ker ni mogoče razvijati kmetijstva brez sodobne kmetijske mehanizacije. Ker so kmetijksi stroji pri popravilih zahtevnejši od o-sebnih in tovornih avtomobilov, je obrat Tehnoservis iz- Alojz Ganza šolal število mehanikov, ki sok proizvodnji kopirnih apara- se usposobili za popravila kmetijskih strojev. Danes vzdržujejo in popravljajo v TOZD Tehnoservis preko 40 različnih znamk traktorjev, raznih proizvajalcev. Ker lastniki traktorjev kupujejo traktorje velikokrat v tujini, se pojavljajo težave pri nabavi rezervnih delov. Poleg popravila in vzdrževanja traktorjev, opravljajo v TOZD tudi vzdrževanje težke mehanizacije ter servise in popravila za osebne in tovorne avtomobile. Po mnenju direktorja TOZD Tehnoservis Alojza Ganza bi bilo prav, da se Tehnoservis izključno posveti vzdrževanju in popravilu kmetijskih strojev in težke mehanizacije, servise in popravila osebnih avtomobilov pa bi prevzela Sigma Ptuj, ki se že ukvarja s to dejavnostjo. TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI Leta 1963 je Avto Celje na predlog takratnega obrata Tehnoservis odprl v prostorih obrata trgovino z rezervnimi deli za kmetijske stroje, osebne in tovorne avtomobile. Leta 1974 je trgovino prevzela TOZD Tehnoservis. Trgovina ima rezervne dele za lastne servise, za potrebe TOZD ter za druge koristnike kmetijskih strojev in motornih vozil. PROIZVODNA DEJAVNOST Ker je bilo na območju ptujske občine pomanjkanje prostih delovnih mest, je obrat Tehnoservis leta 1969 prevzel od Tovarne avtoopreme iz Ptuja proizvodnjo kopirnih a-paratov, z vso tehnologijo. Zaradi potreb in modernizacije je Tehnoservis opustil takratne konstrukcije in proizvode ter pristopil h konstrukciji z lastnimi proizvodi, tov oziroma naprav za obdelavo tehnične dokumentacije projektivnih zavodov in drugih koristnikov. TOZD Teh-noservis je do sedaj izdelala sedem proizvodov iz birotehnike in jih plasirala na jugoslovanskem tržišču. Zaradi te dejavnosti je bilo nujno potrebno formirati svojo konstrukcijsko ekipo, ki je zadolžena za projektiranje novih proizvodov, izvršitev izboljšav in za spremljanje tehničnih novosti na tem področju, predvsem pa pri proizvajalcih z drugih držav. Ta delovna skupina je sestavljena v glavnem iz strojnikov. Ker pa zahteva nadaljni razvoj tovrstne tehnike tudi vključitev elektronske tehnike, je bilo nujno pristopiti in razširiti razvoj tehnike na področju elektronike, M se že deloma vgrajuje v proizvode TOZDTehnoservis. V prihodnosti ima elektronika v tej tehniki pomembno vlogo, saj je 90 odstotkov delov proizvedenih doma. Po mnenju direktorja TOZD Tehnoservis Alojza Ganza je TOZD ravno na tem področju dosegla velik uspeh, predvsem z lastno konstrukcijo in domačimi rezervnimi deU. V letošnjem letu predvidevajo v TOZD Tehnoservis proizvodnjo 320 raznih tipov aparatov. Letos plasirajo na tržišče novi kopirni aparat Tehnoma-tic 300, elektronski aparat za obrezovanje papirja oziroma tehnične dokumentacij e, Teh-nomatic 1600 in posebno grafično osvetljevalno mizo za montažo filmov v ofset tehniki. TEHNIČNO SODELOVANJE Predstavniki skupščine občine Ptuj in družbeno-politič- 2. enoto proizvodne dejavnosti, kjer proizvajajo biro-tehnične stroje (kopirne in druge aparate za tehnično dokumentacijo); 3. trgovino z rezervnimi deli za kmetijske stroje, tovorne in osebne avtomobile; 4. enoto tehničnega sodelovanja s tovarno Gorenje iz Velenja, za( sestavljanje sklopov, za čmobele in barvne televizorje. V TOZD Tehnoservis je tudi razvoj-notehnični oddelek, ki se ukvarja s projektiranjem novih proizvodov in tehničnih izboljšav. V tem oddelku pa se v zadnjem času razvija tudi elektronska regulacija. VZDRŽEVANJE KMETIJSKIH STROJEV, OSEBNIH IN MOTORNIH AVTOMOBILOV Leta 1962, ob ustanovitvi Kmetijksega kombinata Ptuj, je bilo ugotovljeno, da na ptujskem kmetijskem območju ni bilo delavnic za vzdrževanje kmetijske mehanizacije. Zato so se samoupravni organi Kmetijskega kombinata Ptuj odločili za ustanovi- PREDSTAVLJAMO VAM TOZD „TEHNOSERVIS“ iiih organizacij so bili mnenja, da je v ptujski občini potrebno zaposliti več ženske delovne sile. Na osnovi te odločitve je bila junija 1974 sklenjena pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju med Gorenjem iz Velenja in Kmetijskim kombinatom TOZD Tehnoservis iz Ptuja. TOZD Tehnoservis se je s pogodbo zavezala, da prevzame sestavljanje sklopov za čmobele in barvne televizorje. Pogodba je bila po programu, tako v kadrovskem in tehnološkem procesu realizirana, vendar je že v drugem polletju 1975. leta prišlo do težav, predvsem zaradi gospodarske situacije in s tem do zastoja prodaje televizijskih sprejemnikov. Položaj se vse do danes ni bistveno izboljšal. To problematiko rešuje TOZD Tehnoservis, skupno s tovarno Gorenje in tako kljub temu 35 zaposlenih, predvsem žensk, uspešno ter kvalitetno opravlja in izvaja pogodbene obveznosti. KADROVSKA STRUKTURA V TOZD Tehnoservis je zaposlenih približno 200 delavcev. Prevladujejo kvalificirani delavci, razen delavk, ki delajo v elektroniki. Te delavke so opravile tečaj v tovarni Gorenje v Velenju. POSLOVANJE TOZD TEHNOSERVIS V letu 1975 je TOZD Tehnoservis ustvarila 13.321.228,68 din brutto dohodka. S tem je precej presegla plan. V tem letu so se v TOZD odločili povečati osebne dohodke za 20%, kar je bilo nujno, da bi na ta način zaustavili fluktuacijo delavcev. V letu 1976 planirajo približno 38.789.602 din bruto dohodka, kar pa je odvisno od mnogih gospodarskih vplivov. Naj večji problem predstavlja realizacija programa prodaje asortimentov in pri zajezitvi povišanja stroškov na vseh področjih gospodarske dejavnosti. TOZD Tehnoservis kot celota ima dobre temelje za nadaljnji razvoj, za kar pa je potrebna sodobnejša investi- cijska oprema. DELOVANJE DRUŽBENOPO LITICNIH ORGANIZACIJ V TOZD Tehnoservis dobro delujeta osnovna organizacija sindikata in osnovna organizacija ZSMS. Predsednik OO sindikata Miro Vamberger je povedal, da se je z novim formira- njem sindikalnih skupin dejavnost OO povečala. Pri delu OO se držijo predvsem načela demokratičnosti, sklepov 8. kongresa sindikatov in programov OO ZSMS in ZK. V letošnjem letu ima OO sindikata v programu izbiro najboljšega vsestranskega družbeno-političnega delavca in najboljšega delavca v TOZD. Izbrani delavec bo ob 15. obletnici obstoja Kmetijskega kombinata Ptuj primemo nagrajen. OO sindikata je bila v letu 1975 pobud nik za ustanovitev aktiva mladih delavcev TOZD. OO sindikata je poleg ZK vodilna progresivna sila v TOZD in se zavzema za izboljšanje položaja delavcev. Vključena je s svojimi pred- stavniki v vseh samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah TOZD ter preko konference sindikata tudi v Kmetijskem kombinatu Ptuj. OO sindikata je pobudnik in organizator vseh prireditev ob praznikih in organizator vsakoletnih strokovnih ekskurzij in izletov. OO podpira in se zavzema za širše izobraževanje članov kolektiva in članov delavske kontrole. Skupno z OO ZSMS se v- 2. komisijo za izobraževanje in kadrovska vprašanja — predsednik je Ludvik Turin 3. komisijo za šport in rekreacijo — predsednik je Branko Verdenik. Veliko mladih delavcev je vključenih v družbenopolitične organizacije in samoupravne organe TOZD in delovne organizacije. OO ZSMS je skupno z koordinacijskim svetom OO ZSMS Kmetijskega kombinata Ptuj pripravila program Enota tehničnega sodelovanja s tovarno Gorenje Velenje v »Tehnoservisu« V prodajalni »Tehnoservisa« Miro Vamberger kjučuje in prireja razna športna srečanja, npr. s Fo-tokemiko Zagreb in Mladostjo iz Zagreba. V okviru občinskih delavskih športnih iger sodeluje TOZD s številnimi tekmovalci ter se zavzema za izgradnjo lastnih športnih igrišč, skupno z ostalimi TOZD v okvira Kmetijskega kombinata Ptuj. Roman Plohl, predsednik OO ZSMS v TOZD Tehnoservis je povedal, da vključuje aktiv mladih delavcev 70 članov. Sprejeli so program, v katerem so se dogovorili za sestavo treh komisij: 1. komisijo za kulturne prireditve — predsednik je Miro Vamberger Roman Plohl prireditev v letošnjem letu in prevzela organiziranje prireditev. Komisija za izobraževanje bo organizirala predavanja, s samoupravno in idejnopolitično vsebino. Po mnenju Romana Plohla so mladi v TOZD Tehnoservis premalo aktivni in vse premalo se zanimajo za različne delovne akcije. OO ZSMS bo skupno s koordinacijskim svetom in OO sindikata skušala rešiti vse naloge, ki si jih je zastavila v letu 1976. Kljub temu lahko ob koncu ugotovimo, da je delo družbenopolitičnih organizacij v TOZD Tehnoservis razgibano. M. P. Kmetijski traktorji V Uradnem listu SRS, št. 9. z dne 31. marca 1976 so objavljeni pravilniki o programu in načinu opravljanja vozniškega izpita, o vozniških dovoljenjih ter o evidentiranju kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov. Izpitni program za voznika kmetijskih traktorjev obsega predpise o varnosti cestnega prometa in vožnjo traktorja, sam izpit pa se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo imenuje za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ. Zaradi evidentiranja kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov vloži lastnik zahtevek na posebnem obrazcu pri organu za notranje zadeve tiste občine, na območju katere ima lastnik traktorja svoje prebivališče. Traktor se evidentira na ime lastnika, če jih je pa več, pa na ime enega izmed njih, kot se sporazumejo. To zadnje bi prišlo v poštev tudi pri strojni skupnosti, ki kot vemo, ni pravna oseba. Lastniku se izda prometno dovoljenje in evidenčna tablica. Objavljena sta obrazca prometnega dovoljenja in evidenčne tablice. PRISPEVEK ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV S posebnm sklepom skupščine samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SRS (Ur. I. SRS, št. 9/76) plačujejo zavezanci prispevka za starostno zavarovanje kmetov (od 1. 1. 1976) letno 1.298 din in 8,65 % od odmerne osnove. Dr. E. Č. (Kmečki glas 21. 4. 1976) Naši učenci bo trgovski pomočnik Janez Bauman (17) iz Maine št. 16 pri Jurovskem dolu se uči že drugo leto za trgovskega pomočnika v trgovini reprodukcijskega materiala TOZD Kooperacija — kmetijstvo Agrokombinata Lenart, pri poslovodkinji Marici Ajlec, šola pa se v Šolskem centru za blagovni promet v Mariboru. Anka Bauman, Janezova mama, je delala pri Agrokombinatu Lenart. Na njeno priporočilo je bil Janez sprejet na učno mesto. Po končani osnovni šoli v Jurovskem dolu je hotel nadaljevati šolanje v šoli UJV. Na sprejemnem izpitu ni dosegel dovolj točk za sprejem, čeprav ga je šolanje veselilo. Potem se je odločil za trgovino. Oče Ivan, ki je avtoprevoznik, mu pri tem ni nasprotoval. Mogoče se bo izučil v tej smeri tudi brat Milan, ki je učenec 6. razreda osnovne šole ali sestra Renata, ki še ni šolarka. Z učencem Janezom Verbo-stom, ki je že blizu konca učne dobe, doma pa je iz Žitenc pri Jareninskem dolu, sta skupaj na učnem mestu. Praktičnemu delu in šoli sta se privadila in sta si pridobila potrebne izkušnje in znanje. Janez dobi sedaj 700 din mesečne nagrade. Na delo se vozi Janez 6 km daleč z avtobusom in dela v trgovini od 7. do 14. ure. Dela mu ne zmanjka. Ko postreže strankam, je pospravljanje po trgovini in po skladišču. Vso poslovno evidenco opravi poslovodkinja Marica Ajlec. Oba učenca poučuje o vseh posebnostih dela v trgovini in tudi kontrolira njuno delo. Ko zaslužita, ju pohvali, pa tudi pokritizira, ko ni vse kot bi moralo biti. Na posebno vprašanje o doživetjih, ki si jih je Janko najbolj zapomnil, je dejal: »Vsem nam v trgovini je bilo hudo nerodno, ko nisem mogel pojasniti, kje so ključi vrat trgovine in skladišča, ki bi jih moral obesiti na določeno mesto. Iskali smo jih in ne našli. Morali smo zamenjati vse ključavnice. Čez dva dni je našla ključe poslovodkinja Marica za zabojem pod obešalnikom, kamor so padli z žeblja. Vse je bilo v redu in dragocena izkušnja več. Pri prevzemu surovih kož pa še nisem imel dovolj izkušenj za ocenjevanje kvalitete in sem nekaj Marica Ajlec in Stanko Žmauc, Spomladanska setev v Agrokombinatu Lenart Ugodno vreme v mesecu aprilu nam omogoča, da priprava zemlje za spomladansko setev nemoteno poteka. V Agrokombinatu Lenart bomo posejali koruzo na 500 ha, kar znaša 60 odstotkov njivskih površin. Do sedaj smo pripravili 250 ha površin za setev. Sejemo predvsem koruzo za zrno, za si-lažo so namenjene manjše površne. Zaradi usposobitve površin v Pesniški dolini z hidro in agromelioracijami se površine stalno povečujejo.. Letos sejemo spomladi samo koruzo. Pri pripravi strojev za spomladansko setev smo imeli težave z nabavo rezervnih delov in novih strojev, predvsem za nakup sejalnic. S setvijo smo pričeli 19. aprila in predvidevamo, da jo bomo zaključili do 7. maja, v kolikor bo ugodno vreme in ne bo večjih okvar pri mehanizaciji. Ivan Thaler Za zdravje kmečke žene, Ob izenačevanju zdravstvenega zavarovanja kmetov z delavskim ostaja odprta še vrsta vprašanj, med drugim to, kako zagotoviti denarno nadomestilo kmetici, ki zaradi poroda in zdravstvenega stanja po njem ne more delati. Ker dosežena stopnja ekonomskega razvoja še ne omogoča, da Janez Bauman kož slabše ocenil kot bi smel. Pri kontroli pa se je ugotovilo, da je kvaliteta kož boljša kot sem mislil.« Po izučitvi čaka Janeza še služenje vojaškega roka. Če bo imel možnosti, bo potem nadaljeval šolanje v UJV, sicer pa se bo popolnoma posvetil trgovini. Janez je član osnovne organizacije ZSMS. Snidenja na sestankih z vrstniki so vedno prijetna. V prostem času igra nogomet v klubu Jurovskega dola in tekmuje v podvezi B Maribor. Včasih pa tudi pomaga doma očetu in materi pri raznih delih. Kot je pojasnil Stanko Žmauc, vodja obrata kooperacija Agrokombinata Lenart, je Janez lepega obnašanja. Rad sprejema poslovne nasvete in je samokritičen. Z veseljem se trudi, da bi uspešno končal učno dobo ter da bi bil vedno na delovnem mestu koristen. J. V. bi to vprašanje rešili enotno za vse žene, ne glede na to, kje živijo in delajo, so predstavnice kmečkih žena predlagale, da bi za sedaj povečali denarno pomoč za novorojenega otroka kmečki ženi. Pri nadaljnjem razvijanju socialne varnosti matere in otroka pa bi morali za tem, da s solidarnostnim združevanjem sredstev znotraj kmetijskih zadrug in obratov za kooperacijo kmetje in kmetijski delavci zagotovijo možnosti za njuno socialno varnost. Gotovo se je marsikaj spremenilo na boljše od leta 1972, ko smo zavarovali vse prebivalce v SR Sloveniji. V porodnišnicah rodi danes 99 odstotkov žen, vse več pa je takih, ki načrtujejo porod. Spremenjeni pogledi na rojevanje žel jenih otrok in ustavno določilo, da je pravica človeka svobodno odločati o rojstvu otrok tudi našo kmetico navajajo k načrtovanju družine. Mnogi nasprotniki teh prizadevanj razglašajo, da želimo omejevati rojstva, jadikujejo, da bo slovenski narod izumrl. Dokazi, da ni tako, so tu! Ko je slovenska skupščina sprejela resolucijo o načrtovanju družine, ko se širi poraba kontracepcijskih sredstev, je hkrati sprejela za matere delavke v združenem delu podaljšan porodniški dopust. In rezultat? čeprav so kontracepcijska sredstva vse bolj dostopna, se je lani v naši republiki rodilo kar 3000 o* trok več kot prejšnje leto ali skupaj 30.331. Vendar pa so delegatke iz pomurske občine povedale, da vsa leta same plačujejo kontracepcijska sredstva, da čakajo v dispanzerju za žene od štirih zjutraj, da bi lahko bile pregledane, da je vsak dan zavrnjenih okrog 20 žena ... Vse to opozarja, da bo treba prav na manj razvitih področjih zagotoviti hitrejši razvoj zdravstvenega varstva in zdravstvene službe. D. Mordej (Večer, 6. 3. 76) ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA Priznanje zglednim proizvajalcem mleka Na skupni seji sveta proizvajalcev mleka in proizvajalcev največjih količin mleka za TOZD Mlekarna pri Kmetijskem kombinatu Ptuj 5. aprila 1976 v dvorani »Beli križ« v Ptuju so dobili udeleženci pregled nad izvajanjem sklepov zadnje seje sveta, vpogled v določila samoupravnega sporazuma o urejanju razmerij med TOZD Mlekarno Ptuj in poizvajalci mleka in tolmačenje republiškega odloka o premijah za mleko. Predavanje inž. Petra Varla in predvajanje filmov je pustilo poslušalcem in gledalcem več koristnih zgledov za uspešno delo v mlekarstvu. Pripravljene pohvale (50) za proizvajalce mleka — rekorderje, ki so prodali TOZD Mlekarni Ptuj po nad 10.000 litrov mleka, za delovne enote in za kmete z območja občin Ormož in Ptuj, so razdelili 39 navzočim proizvajalcem predsednik delavskega sveta Mirko Mohorič, direktor Mlekarne Janez Vrečer in predsednik sveta proizvajalcev Franc Zupanič. Tako po številu vseh zbranih kot po številu diskutantov ter po izrečenih pohvalah dosedanjemu delu Mlekarne in prejemnikov priznanj, po pripombah in predlogih, sprejetih na tej skupni seji, zasluži poslovni odbor, skupno z vodstvom TOZD Mlekarne in sveta proizvajalcev priznanje, da so organizirali tako delovno sejo in srečanje proizvajalcev mleka, da so se ljudje iz različnih predelov Večina tolmačenj sklepov prejšnje seje sveta, samoupravnega sporazuma in odloka o premijah za mleko je odpadla na direktorja Janeza Vrečerja, ki se je tudi potrudil povedati zbranim z jasno in preudarno besedo vse, kar je zbrane zanimalo in jim ostalo v spominu. Dopolnitve predsednika sveta Franca Zupaniča, glavnega direktorja Kmetijskega kombinata dr. ob večji medsebojni pomoči, ob enotnem nastopanju združenih proizvajalcev mleka. Mlekarne, ki odkupujejo mleko, pričakujejo od proizvajalcev mleka dobro, čisto, skratka kvalitetno mleko, ki ima tudi svojo dobro ceno in možnost premiranja, zato pa tudi izkoristi TOZD Mlekarna Ptuj vse možnosti, da bi čim boljše organizirali in opremili zbiralnice mleka, čim bolj izkoristili prevoze in tudi v celoti zadovoljili potrošniško mrežo s kvalitetnim mlekom in z mlečnimi ter drugimi izdelki. Mnenja proizvajalcev mleka so se nanašala na jemanje vzorcev mleka, na prinašanje mleka v zbiralnice, na možnosti hlajenja prevzetega mleka v zbiralnicah, na prepoved oddaje mleka bo-lane molznice, na prehrano molznic, na lastni pridelek in na do-kupovanje hrane in drugo. Janez Žampa, ki je prvi med najboljšimi 6 proizvajalci mleka z največjimi količinami 1975. oddanega mleka, Franc Zupanič, Ida Pislak, Marija Druzovič, Jože Plohl in Janez Planinšek, so di- Ob razdeljevanju priznanj proizvajalcem mleka območja občine Ormož in Ptuj medsebojno spoznali in da so vsi skupaj slišali mnogo spodbudnih misli in predlogov, imeli pa so tudi sami možnost kaj povedati o željah in predlogih proizvajalcev mleka iz svoje okolice in iz okolice zbiralnic mleka. Cveta Dopliharja in direktorja Obrata za kooperacijo pri KK Ptuj inž. Mirana Glušiča so pokazale, da je na sedanji stopnji mlekarstva pri nas več možnosti še bolj združenega in še boljše organiziranega dela tudi na tem območju v mlekarski skupnosti, skutirali o primernih hlevih, odbrani plemenski živini, o paši in molzni kontroli. Drugi diskutanti Ivan Šileč. Janko Švare, Franc Krabonja in Ludvik Napast pa so govorili o izkušnjah proizvajalcev mleka v okolišu njihovih zbiralnic mleka, o jemanju vzorcev, o Janez Župan je oddal 1975 nad 30.000 litrov mleka hladilnikih, o posodi za prevoz mleka in drugem. O svojih izkušnjah pa so še posebej povedali Janez Žampa iz Levajnc, Marija Druzovič iz Derbetinc, Franc Planinšek iz Pleterij in Jože Plohl iz Sejancev. Na vsa vprašanja, želje in predloge je odgovoril direktor Janez Vrečer in tudi zagotovil, da bodo vsa vprašanja strokovno In samoupravno preučena in odgovori posredovani na prihodnji seji sveta. Prijetno vzdušje je bilo v dvorani ob razdeljevanju priznanj 39 proizvajalcem mleka. Te so spodbudnega pomena z izrazi priznanja in spoštovanja do organizirane in nenehne skrbi ter dela proizvajalcev mleka. Izročitelji pohval so vsakemu prisrčno stisnili roko in vsi zbrani so vsakemu posebej zaploskali iz soglasja za zasluženo priznanje. Nedvomno bo njihovemu zgledu sledilo še več proizvajalcev mleka, z oddajanjem 20.000, 30.000 in 40.000 litrov mleka, ob sodobnih potrebah potrošnje in prizadevanjjh proizvajalcev mleka, da prinaša njihovo delo uspehe. Skupna seja sveta in zbranih proizvajalcev je dosegla tako svoj namen. Nedvomno bo v 1976. letu še več uspehov v mlekarstvu na območju TOZD Mlekarne Ptuj, ob njeni nadaljnji pomoči proizvajalcem, kjer je ta tudi najbolj potrebna. V laso pot’ NAŠA POT ■ STRAN 15 DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET IN SVET KOOPERANTOV AKL Na seji sveta kooperantov in delavskega sveta Agrokombinata Lenart, ki sta bili 25. in 26. marca, so bila sprejeta naslednja stališča: — sprejme se Pravilnik o poslovanju obrata kooperacija kmetijstvo Agrokombinata Lenart, po določilih zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev; — volitve delegatov v delavski svet sestavljene organizacije združenega dela za področje obrata kooperacija-kmetijstvo se opravijo 25. aprila 1976; — v volilno komisijo obrata kooperacij a-kmeti j st vo se imenujejo naslednji: 1. Radko Valder, predsednik 2. Ivo Knuplež, namestnik predsednik 3. Marija Kovačič, član 4. Maks Golob, namestnik člana 5. Ivan Kraner, član — kmet Zamarkova 16 6. Roman Jakopec, namestnik člana — kmet Zg. Voličina 2; — pristopi se k podpisu Družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Lenart, katerega so sprejeli člani delovne skupnosti skupnih služb in obrata kooperacija-kmetijstvo na zborih po zadružnih enotah; — pristopi k podpisu Družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini Lenart, ki so ga sprejeli člani delovne skupnosti skupnih služb in obrata kooperacija-kmetij-stvo na zborih po zadružnih enotah; — ne pristopi se k podpisu Samoupravnega sporazuma o nadomestilu v letu 1975 izpadlih transportnih dohodkov TOZD, združenih v ŽG-ŽTP Ljubljana na podlagi sklepov, katere so sprejeli člani delovne skupnosti skupnih služb in obrata kooperacija-kmetijstvo na zborih po zadružnih enotah; — pristopi se k podpisu Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvoja luške infrastrukture v letih 1976-1980, ki so ga sprejeli člani delovne skupnosti skupnih služb in obrata kooperacija-kmetij-stvo na zborih po zadružnih enotah; — ne pristopi se k podpisu Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvoja železnic v letih 1976-1980 na podlagi sklepov, ki so jih sprejeli člani delovne skupnosti skupnih služb in obrata kooperacij a-kmetijstvo po zadružnih enotah; — ne pristopi se k podpisu Samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja iz prometa z električno energijo, na podlagi sklepov, ki so jih sprejeli člani delovne skupnosti skupnih služb in obrata kooperacij a-kmetij stvo po zadružnih enotah; — pristopi se k podpisu Samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev srednjeročnega programa območne vodne skupnosti Drava Maribor na podlagi sklepov, ki so jih sprejeli člani delovne obrata kooperacij a-kmetij stvo na zborih zadružnih enot; — pristopi se k podpisu Samoupravnega sporazmna o ustanovitvi Požarne skupnosti Lenart na podlagi sklepov, ki so jih sprejeli člani delovne skupnosti skupnih služb in obrata kooperacija-kmetij-stvo na zborih zadružnih e-notah; — o sofinanciranju skupnih stroškov za SOZD bodo obravnavali prvi prihodnji seji sveta kooperantov; — pristopi se k podpisu sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma TOZD kmetijske dejavnosti SRS o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke; — pristopi se k podpisu sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združevanju v Kmetijsko razvojno skupnost Slovenije, v besedilu, kakor ga je določil zbor delegatov na 3 seji dne 24. decembra 1975; — ukine se delovno mesto glavni finančni knjigovodja v računovodskem sektorju delovne organizacije in se sistemizira naslednji delovni mesti: 1. vodja finančne operative 2. finančni knjigovodja za TOZD, skupne službe in HKS; — delavski svet delovne organizacije soglaša, da se Kmetijsko poslovno združenje pripoji h Kmetijski razvojni skupnosti Slovenije; — sprejme se samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti za agroživUstvo, za obdobje 1976-1980; — za podpisnika samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest v SOZD se imenujeta: 1. Fekonja Franc, predsednik delavskega sveta delovne organizacije in 2. Kovačič Franc, predsednik konference sindikata v delovni organizaciji; — v sklad rezerv občine Lenart Alojza Letnika, vodja računovodskega sektorja; — stroški za prevoz na de- lo se povrnejo zaposlenim delavcem tudi za mesec marec 1976, s tem, da posamezniki prispevajo 40,00 din kot je določeno po sindikalni listi. FRANCKA DEČKO Razmišljanja o dela KONFERENCE SPLOŠNIH DELEGACIJ PRI KMETIJSKEM KOMBINATU PTUJ V konferenci splošnih delegacij pri Kmetijskem kombinatu Ptuj je povezanih 11 splošnih delegacij TOZD, splošna delegacija delovne skupnosti za skupne zadeve pri KK Ptuj, splošna delegacija KZ Lovrenc na Dravskem polju, splošna delegacijaživinorejsko-veternarskega zavoda Ptuj in splošna delegacija Veterinarske postaje Ptuj. Skupaj 15 splošnih delegacij, ki pošiljajo na konferenco delegatov vsaka po 2 delegata. Ko je konferenca popolna, sodeluje na seji konference 30 delegatov, kar je sorazmerno širok krog, ki usklajuje in zastopa interese kmetijskih delavcev in kmetov kooperantov v samoupravnih interesnih skupnostih v občini. Delegacije TOZD in OZD ter navedena konferenca so v prvi polovici mandatne dobe, ki je za njimi, opravile znatno delo. Imele pa so tudi precej težav, preden so uspele svoje delo do neke mere urediti in uskladiti. Konferenca delegacij je imela do danes 23. rednih sej. Obravnavala je gradiva raznih samoupravnih interesnih skupnosti, usklajevala stališča in določala delegate za seje skupščin interesnih skupnosti. V začetku uvajanja delegatskega sistema so bile težave obojestranske, t. j. s strani delegacij in konference, kakor tudi s strani samoupravnih interesnih skupnosti. Splošne delegacije, katerih delegati morajo sodelovati na večjih precej specializiranih področjih, smo kadrovali prepozno, potem ko so večino delavcev z več izkušnjami delegirali v temeljne delegacije, ki napajajo zbore pri občinski skupščini. To se seveda odraža tudi pri delu konference delegacij. V začetku so interesne skupnosti pošiljale gradivo za seje zaporedoma brez koordinacij tako, da so morale delegacije in konferenca neprestano zasedati. Do takšnega načina smo kmalu čutili odpor. Na pripombe konference in posameznih delegacij se je zadeva uskladila tako, da so delegacije in konferenca obravnavale dva, največ tri gradiva za seje različnih interesnih skupnosti. Tudi pri tem načinu smo po zaslugi slabe koordinacije interesnih skupnosti zašli v drugo skrajnost in zgodilo se je, da so imele delegacije in konferenca na seji naenkrat gradiva iz 4 ali 5 interesnih skupnosti, kar je očitno preveč in onemogoča resno ter konstruktivno delo. Tudi gradiva za sejo, ki jih dobivajo delegacije in konferenca, so večkrat neprimerna, preobširna, nepregledna in večkrat sestavljena tako, da jih preprosti človek težko razume. Na področju informiranja, s strani interesnih skupnosti bo potrebno še precej dela, da bodo poročila primerna in razumljiva večini delegatov. Ne glede na omenjene težave pa lahko ugotovimo, da so delavci-delegati v veliki večini dojeli pomen in smisel delegatskega sistema. Vse bolj se poglabljajo in zanimajo za vsa področja družbenega delovanja. Utrjuje se vzgojna kritika, delegati podajo na delegacijah, konferenci in na sejah skupščine čedalje več pripomb in predlogov, za čim boljše rešitve. V delu delegacij in konference razpravljamo tudi o tem, da bo v naslednjem mandatnem obdobju potrebno sestaviti ožje specializirane delegacije, katerih delegati se bodo v 4 letni mandatni dobi lažje in globje posvetili delu interesne skupnosti, za katero bodo izvoljeni. Družbenopolitične organizacije TOZD pa bodo morale priskočiti na pomoč delegacijam, katerih delo v zadnjem času nekoliko popušča Ciril Kolarič IZID VOLITEV V SAMOUPRAVNE ORGANE KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ Novoizvoljeni V SKUPNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIH KK PTUJ, SAMOUPRAVNIH ORGANIH TOZD, OBRATA ZA KOOPERACIJO IN DELOVNE SPOSOBNOSTI ZA SKUPNE ZADEVE, KI SO BILE DNE 28. IN 29. MARCA 1976. Na področju Kmetijskega kombinata Ptuj je bilo organizirano 47 volišč in to v TOZD Kmetijstvo 10 volišč, v obratu Kooperacije 22 in v vseh ostalih TOZD po eno volišče. Za izvedbo volitev po posameznih voliščih je v skladu z zakonom in akti podjetja delavski svet TOZD, obrata Kooperacija in delovne skupnosti za skupne zadeve, imenoval volilne komisije oziroma odbore, katerih naloga je organizirati volitve in objaviti njihove rezultate. Skupni delavski svet je imenoval volilno komisijo za izvedbo volitev v skupne samoupravne organe KK Ptuj. Njena naloga je, da nudi tehnično in strokovno pomoč pri izvedbi volitev po posameznih TOZD, obratu Kooperacija in delovni skupnosti za skupne zadeve ter razglasi rezultate izida volitev za skupne samoupravne organe KK Ptuj. Na podlagi zapisnikov volilnih komisij (odborov) posameznih TOZD, obrata Kooperacija in delovne skupnosti za skupne zadeve, so bili izvoljeni v skupne samoupravne organe KK Ptuj naslednji kandidati: I. I. V SKUPNI DELAVSKI SVET KK PTUJ (delegati) Franc Cizerl, Ivan Jurgec, Franc Štumberger iz TOZD Trgovina; Janko Mlakar, Vinko Dreu, Stanko Horvat iz TOZD Kletarstvo; Ivan Kolar, Franc Polič st., Franc Trafela iz TOZD Gradbeni remont; Silva Gorjup, Jurij Štalcer, Majda Vrečer iz TOZD Skupne službe; Marija Pece, Mirko Moran, Hedvika Čuš iz TOZD Petovia; Franc Arnuš, Rudi Gajser, Ivan Kunčnik iz TOZD Mizarstvo; Franc Čuš, Janko Junger, Marjan Korpar iz TOZD Teh-noservis; Franc Kravina, Marija Klinc, Kristina Kelenc iz TOZD »Breg«; Jože Širec, Ciril Sotler, Irena Tomanič iz TOZD Gozdarstvo; Fric Šimenko, Rudi Lozin-šek, Jože Iskra iz TOZD Tovarna močnih krmil; Boris Kašman, Alfonz Strnad, Tilika Mlakar iz TOZD Farma prašičev; Štefan Kostanjevec, Mirko Mohorič, Marica Turin iz TOZD Mlekarna; Mirko Lešnik. Kristina Gorišek, Anton Rakuš iz TOZD Haloški biser; Franc Ostroško, Franc Frajn-kovič, Martin Petrovič iz TOZD Kmetijstvo; Mirko Cigula, Boris Kaučič, Milan Šoštarič iz TOZD Kooperacija; Ljubica Dukič, Nenad Nesič, Milena Joksimovič iz TOZD Merkur Beograd. II. ZA NAMESTNIKE DELEGATOV V SKUPNI DELAVSKI SVET Franc Muhič, Ana Palfy, Albina Turk iz TOZD Trgovina; Jože Dajčman, Aleksander Rajh, Stanko Osenjak iz TOZD Kletarstvo; Ignac Sluga, Anton Sluga, Jože Rojko iz TOZD Gradbeni remont. Marija Gone, Hinko Kreft, Živo-rad Marinkovič iz TOZD Skupnih služb; Milena Vrabl, Nada Zavec, Janko Kolarič iz TOZD Tehno-servis; Ivanka Kajtazovič, Danica Drevenšek, Dragica Rosenfeld iz TOZD »Breg«; Janko Kolar, Ivan Šegula, Marija Trbovič iz TOZD Gozdarstvo; Tone Taciga, Zinka Rus, Anton Hostnik iz TOZD Tovarna močnih krmil; Mina Vidovič, Ivan Jurkovič, Alojz Stramič iz TOZD Farma prašičev; Franc Gril, Jožica Šanperl, Jože Voglar iz TOZD Mlekarna; Janko Grdiša, Marija M ata j, Dorda Zupanič iz TOZD Haloški biser; Franc Bene, Dragica Toman, Martin Vesenjak iz TOZD Kmetijstvo; Stanko Toplak, Ivan Janžekovič, Marjan Zelenik iz TOZD Kooperacija; Joviča Jankov, Jegdo Lovič, Mihaj-lo Sladojevič iz TOZD Merkur Beograd. II. Za člane odborov na nivoju podjetja KK Ptuj pa so bili izvoljeni sledeči kandidati: I. ZA ČLANE ODBORA DELAVSKE KONTROLE PODJETJA Mira Vasin iz TOZD Trgovina; Friderik Vaupotič iz TOZD Farma prašičev; Franc Toth iz TOZD Gozdarstvo; Peter Tasovec iz TOZD Tehnoservis; Fanika Indič iz TOZD Kletarstvo; Avgust Vilčnik iz TOZD Mlekarna; Martin Terbuc iz TOZD Mizarstvo; Stanko Zupanič iz TOZD Tov. močnih krmil; Janez Turkuš iz TOZD Haloški biser; Marjan Kovač iz TOZD Petovia; Zofka Avguštin iz TOZD »Breg«; Stanko Petrovič iz TOZD Gradbeni remont; Filip Pisar iz TOZD Skupne službe; Janez Žitnik iz TOZD Kmetijstvo; Anton Reberninšek iz TOZD Kooperacija; Lazar Bisanič iz TOZD Merkur Beograd. II. ZA ČLANE SVETA ZA KADRE PODJETJA Jože Tomanič iz TOZD Gozdarstvo; Maruša Grabrian iz TOZD Farma prašičev; Janko Kolar iz TOZD Gozdarstvo; Vinko Srnec iz TOZD Tehnoservis; Zora Jelinek iz TOZD Kletarstvo; Janez Zavec iz TOZD Mlekarna; Albina Janc iz TOZD Mizarstvo; Mirko Galun iz TOZD Tov. močnih krmil; Aleksander Ekart iz TOZD Haloški biser; Rozika Žnidarič iz TOZD Petovia; Irena Majcen iz TOZD »Breg«; Marko Štrafela iz TOZD Gradbeni remont; Franc Golob iz TOZD Skupne službe; Jože Eržen iz TOZD Kmetijstvo; Zvonko Bombek iz TOZD Kooperacija; TOZD Merkur Beograd. Cvetje spomladi lil. SVET ZA DRUŽBENI STANDARD PODJETJA Danica Mlakar iz TOZD Gozdarstvo; Katica Kašman iz TOZD Farma prašičev; Maks Krajnc iz TOZD Gozdarstvo; Mirko Črnila iz TOZD Tehnoservis; Aleksander Rajh iz TOZD Kletarstvo; Jožica Gobec iz OTZD Mlekarna; Ignac Vidovič iz TOZD Mizarstvo; Stanko Zupanič iz TOZD Tov. močnih krmil; Janko Krajnc iz TOZD Haloški biser; Lizika Nežmah iz TOZD Petovia; Irena Majcen iz TOZD »Breg«; Ignac Sluga iz TOZD Gradbeni remont; Tončka Strnad iz TOZD Skupne službe; Jože Križančič iz TOZD Kmetijstvo; Ivanka Tomanič iz TOZD Kooperacija; TOZD Merkur Beograd. III. IV. ZA ČLANE OZIROMA DELEGATE V DELAVSKI SVET SOZD 1. Anton Galun 2. Sonja Kravos 3. Viktor Pislak 4. Jože Skerlovnik V ZA NAMESTNIKE ČLANOV — DELEGATOV V DELAVSKI SVET SOZD 1. Vinko Dreu 2. Jožica Gobec 3. Anton Kekec 4. Milan Taciger Volilna komisija DRUŽBENI STANDARD REKREACIJA DELAVCEV AGROKOMBINATA MARIBOR V LETU 1976 Agrokombinat Maribor ima v sestavu campa letovišče lesnih delavcev Selce pri Crikvenici 2 počitniški hišici; vsaka ima po 4 ležišča. Glede na število zaposlenih je to vsekakor premalo. Zaradi finančnih problemov predstavlja problem plačevanja letne najemnine za zemljišče, na katerem stojita hišici. Najemnino za zemljišče moramo poravnati vsako leto do konca aprila in sicer od denarja, ki je zbran od nočnin, ki jih zaračunavamo članom kolektiva. Za leto 1975 smo morali poravnati najemnino za zemljišče v višini 8.000 din, vse pa kaže, da bo najemnina za leto 1976 višja in sicer 10.000 din. Zaradi tega je rekreacijski odbor pred velikim problemom, kako zbrati sredstva za poravnavo najemnine, saj je v lanskem letu za adaptacijo počitniške hišice »Alenka« odbor porabil vsa finančna sredstva. Moramo tudi povedati, da rekreacijski odbor že nekaj let ni prejel od podjetja nobene dotacije, zaradi tega, ker ni sredstev v skladu skupne porabe. V letu 1975 je bilo za letovanje v campu Selce veliko interesentov, tako da naše zmogljivosti niso mogle zadostiti potrebam. Zaradi tega smo se povezali z rekreacijskim odborom KK Ptuj, ki nam je ponudil še nekaj preostalih zmogljivosti, ki so nam prišle zelo prav, da smo lahko zadostili željam naših članov kolektiva. Zaradi tega se zahvaljujemo KK Ptuj — odboru za rekreacijo, za njihovo razumevanje in se tudi za letošnje leto priporočamo za ponudbo prostih kapacitet. V zvezi s ceno dnevnega penziona danes še ne moremo dati nobenega podatka, to pa zaradi tega, ker je odbor campa Selce imel v zvezi s tem vprašanjem sestanek v Ljubljani 10. aprila 1976. Do sedaj še pismo sprejeli zaključkov oziroma sklepov. Odbor za rekreacijo pri Agrokombinatu Maribor KADROVSKE SPREMEMBE __________________________________ V AGROKOMBINAT MARIBOR KCLÜti CrEŠElik v spomin PRIŠLI V MARCU 1976: Košaki-Kamnica — Blaž Leskovar, Martin Šagi Pekre — Dragutin Zadravec, Ljubica Štelcer, Stanko Cehtl. Pršil v mesecu marcu 1976: Milan Franc, Karel Točaj, Dušan Jovičič, Rudi Horvat, Franc Levart, Danilo Majer, Zvonko Ve-Ica, Anica Gavez, Jože Štiglic, Danilo Šeneker, Darko Klajnšek, Eda Topič, Stanislav Tilušanec, Prišli v marcu 1976: TOZD POLJEDELSTVO ŽIVINO-NOREJA LENART: Franc Verbančič. SKUPNE SLUŽBE: Tatjana Prelog. Odšli v marcu 1976: TOZD POLJEDELSTVO ŽIVI-VINOREJA LENART: Oton Bratuša ODŠLI V MARCU 1976: Jarenina — Drago Pavlič Uprava — Helena Kurnjek Pekre — Marija Ber Štefan Malek, Franc Šegula, Franc Cvilak. Odšli v mesecu marcu 1976: Boško Pavič, Rafko Grivec, Irena Zupanc, Jože Visočnik, Branko Korošec. TOZD TRANSPORTSERVIS: Bogomir Klobasa TOZD GOSTINSTVO IN TRGOVINE: Ida Pečuh in Emilija Nja-ri. TOZD SADJARSTVO SELCE: Franc Trinkaus. OBRAT KOOPERACIJA-KMETIJ-STVO: Peter Kraner. SKUPNE SLUŽBE: Magda Vida. Ko smo v četrtek, 1. aprila 1976, zjutraj veseli hiteli v službo, nam je naš sodelavec Lojzek prinesel sporočilo o Katičini smrti. Kruta vest o njeni nenadni smrti se je naglo širila od ust do ust. Končno smo se sami prepričali. Žal, bila je resnica. Šele zdaj Se zavedamo, kako je Katica v resnici trpela v svoji bolezni, kar pa je znala prikriti. Leta 1959 se je zaposlila v Slovenskih goricah, polna mladosti in hrepenenja po življenju, stara komaj 19 let. Toda nismo verjeli, da jo bo njena bolezen tako vztrajno razjedala dalje. Končno je poskušala najti zdravje tudi v Zagrebu in na kardiološkem oddelku v Ljubljani, kjer pa ji tudi niso mogli več pomagati. S 1. julijem 1975 je bila invalidsko upokojena. Katica se je rada oglašala v svojem kolektivu, pa čeprav samo za nekaj minut. Rada je bila dobre volje in nasmejana, čeprav je čutila, da ji je življenje na kratko odmerjeno. Razdajala se je svojim otrokom, kot da bi jim hotela v tem kratkem času dati vse, kar bi jim sicer lahko nudila do pozne starosti. Njen Ivan-ček in Srečko lahko to najbolj potrdita, ker sta bila rada pri njej. Prav njima je posvetila vso vso j o ljubezen. S kakšnim zanosom je pripovedovala, da so začeli pridno graditi svoj dom in bo kmalu pod streho. Prepričana je bila, da se bo takrat začelo zanjo in za njene boljše in lepše življenje. Želela si je miru, sonca in zelenja. Mir je zares našla, tudi zelenja bo imela dovolj, le sonca za Katico ne bo več. Težko nam je, čeprav vemo. da ni nič na svetu večno. Vendar se sprašujemo, zakaj njena smrt že zdaj, v njenih najlepših letih; letos bi dopolnila šele 36 let. Imela je toliko volje do življenja. Zdaj bi jo njena otroka najbolj potrebovala. Tako nenadoma je prišla smrt. Niti ni imela toliko časa, da bi za slovo vsaj kaj pošepetala svojim na j bližnjim. In ko se je še dan pred smrtjo oglasila v našem podjetju, nismo vedeli, da je bilo to slovo, slovo za vedno. Ne znamo ji izreči prave besede zdaj, ko smo se poslednjič poslovili od nje. Le solze in številna udeležba na pogrebu je bila dokaz, da smo jo imeli radi in da jo bomo pogrešali. Misel nanjo se bo pogosto vračala! Njeni sodelavci TOZD Kletarstvo »Slov. gorice« KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ »KOŠAKI« TMI MARIBOR AGROKOMBINAT LENART PRIŠLI V MARCU 1976: TOZD KOOPERACIJA 1. Janez KORENJAK TOZD FARMA PRAŠIČEV 1. Janez ZELENIK TOZD KLETARSTVO »SLOV. GORICE« « 1. Ivan BOHINC 2. Stanislav HABJANIČ 3. Srečko ŠTUMBERGER TOZD GOZDARSTVO 1. Rajko VIDOVIČ TOZD KMETIJSTVO DE Zavrč PŽ 1. Martin LAZAR DE Podlehnik VS 1. Ljudmila VRAŽIČ DE Pragersko 1. Marjan BOMBEK 2. Franc MEGLIČ DELOV. SKUP. ZA SKUP. ZADEVE 1. Albina ŽALAR 2. Mirko JAUŠOVEC ODŠLI V MARCU 1976 TOZD »HALOŠKI BISER« 1. Danica KORENJAK TOZD TEHNOSERVIS 1. Mirko KOTNIK 2. Silva MLAKAR (umrla) TOZD TRGOVINA: 1. Alojz HERGA TOZD FARMA PRAŠIČEV 1. Danica POHERC TOZD GRADBENI REMONT 1. Ivan PLOHL TOZD KMETIJSTVO DE Dornava 1. Terezija CAFUTA (invalid, upokojena) DE Turnišče 1. Ana KO J C (invalidsko upokojena) ■ _ . --.v v. ... •;*< : . . . fot o z a p i s UREJANJE OKOLJA GRADU BORL IN SAJENJE NOVEGA OKRASNEGA GRMIČJA DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE LUDVIK TURIN MIE IIFIEEMIMIDEIII IHlilHI« V 1. delu pod tem naslovom objavljenega dela sestavka so se seznanili bralci »Naše poti« z delom govora tovariša Tita mladim komunistom o nalogah mladih komunistov, o njihovem izobraževanju, o njihovem zglednem delu in obnašanju, o njihovem mestu v socialistični družbi, kjer ne morejo niti ne smejo pričakovati in zahtevati komunisti privilegijev. V drugi polovici prvega dela tega sestavka se je zadržal avtor sestavka pri mestu mladih komunistov med delovnimi ljudmi v vsakdanjem živjenju in delu, v prizadevanjih, težavah, uspehih in kritikah ter pohvalah njihovega dela. V marksistični znanosti in v socialistični vsakdanji praksi je mnogo zgledov mladim komunistom za delo. Tudi statut ZK Jugoslavije govori o tem, kako se bojujejo komunisti za socialistične in komunistične družbene cilje. Nazorno je prikazano, kakšne nazore imajo mladi o zagotovitvi uspehov boja za dolgoročne družbene cije in kdaj bo komunistična družba najbolj močna. Prvi del sestavka končuje s tolmačenjem poudarjene vloge mlade generacije tudi glede na rezultate ankete med mladimi, kar je dober uvod za sedaj objavljen drugi del sestavka. POUDARJENA VLOGA MLADE GENERACIJE Nedvomno se prav med nami mladimi najbolj vidno zrcali podoba naše današnje družbe, z vsemi svojimi protislovji objektivnega in subjektivnega značaja. Mladostno obdobje je poleg vsega še prehodno obdobje, ko mlad človek intenzivno išče sebe v svetu in ko se lomijo vezi s tradicionalnim okoljem, iz katerega je izšel. Več kot polovica Slovencev meni po anketi javnega mnenja leta 1968, da so sedanje mlade generacije slabše od prejšnjih. Mnogokrat mladi naletimo tudi doma na veliko nerazumevanja, ko želimo povsem samostojno izbirati življenjsko pot, ko hočemo npr. stopiti v ZK. Teh problemov je še več. Očitno so tu številne napetosti, nerazumevanja in tudi spopadi med predstavniki različnih generacij. Medgeneracijski odnosi so pogojeni predvsem na intenzivnosti pre-Ijanja družbe v celovitosti odnosov danega časa, kar vtisne generacijski pečat vsaki generaciji posebej. Obdobje izredno intenzivnega formiranja v mladosti, pušča sledove v načinu življenja in vpliva na težjo prilagodljivost starejših generacij novo nastalim situacijam. Z miselnim naporom in neposrednim doživljanjem vseh sprememb v odnosih se številni ljudje uspevajo ves čas prilagajati novemu, lahko rečemo, da so večno mladi. Sleherna mlada generacija pa tudi naša sodobna ima neke skupne interese, težnje in skrbi, ki povezujejo vse njene dele. S tem, da šele vstopamo v družbeno življenje, smo mladi najmanj obremenjeni z načinom mišljenja in miselnostjo, ki sta se razvijali v razdobjih, ki jih je družba prerasla. Mladi komunisti smo dolžni nenehno spodbujati taka družbena gibanja, v katerih se mla- dina ne bo sprijaznila z dejanskim stanjem, s konzerviranjem razmer in načinom življenja, s katerim se srečuje. Za najširši krog delovnih ljudi je najbolj pomemben moralni zgled mladega komunista. Besedam komunista mora slediti tudi dejanje. To je osnovna zahteva vseh tistih, ki pričakujejo od ZK vodilno vlogo, kar 73 % Slovencev pričakuje od komunista moralne kvalitete (poštenost, tovarištvo, skromnost). ZGLED KOMUNISTA JE POMEMBEN Preprostim ljudem je zgled komunista izredno pomemben, ker najdejo ljudje prav v konkretnem obnašanju svojih vzornikov najbolj učinkovito pomoč, kadar morajo premagovati lastne težave, s katerimi se srečujejo v moralnih in političnih spopadih. Zgled je najbolj prepričljiv; šele dejanja pokažejo, koliko nosilci idej dejansko spoštujejo svoje ideje. Posebno mladi ljudje so zelo občutljivi, kadar ugotovijo neskladje med besedo in dejanjem in so nagnjeni k temu, da napake enega samega komunista radi presajujejo na vse komuniste. Zato so dobro delo na delovnem mestu, pravilen odnos do študija, poštenost, tovarištvo, iskrenost, kritičnost, spoštovanje mnenj in interesov soljudi, samoiniciativnost, ustvarjalna aktivnost in neposredna odgovornost za svoje delovanje in za dogajanje v kolektivu, kjer komunist živi, osnova moralne politične značilnosti, za katere si moramo prizadevati člani ZK. KDAJ SE ODLOČITI ZA VSTOP V ORGANIZACIJO ZK? Za sedanji čas je nevarno sprejemati ljudi v ZK, predvsem v mladosti, kar v času intenzivnega procesa socialnega, karakternega, idejnega in političnega oblikovanja osebnosti. Ta proces je najbolj dopolnjen šele takrat, ko se mlad človek vključi v proces družbene proizvodnje, čeprav sedaj že velik del mladih dozoreva v šolskih klopeh. V statutu ZK ni več določena spodnja starostna meja za sprejeme v ZK, zato je odvisno od konkretne presoje, od organizacije ZK ali aktiva, da odloči, kdo je že toliko zrel, da se lahko samostojno in zavestno odloči za vstop oziroma sprejem v ZK. Najbolj pogosti problemi, s katerimi se mladi ljudje srečujejo, ko se odločajo za vstop v ZK, so mnogi. Zelo odgovorni mladi ljudje podcenjujejo svoje sposobnosti in odlašajo vstop v organizacijo, ker menijo, da tej nalogi še niso odrasli. Ugotavljajo, da še ni čas, ko bi se počutili zrele za vstop za tako zahtevno organizacijo. Ko tako, v nekem smislu ocenjujejo lastne sposobnosti in politično aktivnost, hkrati idealizirajo situacijo v ZK sami. MINLJIVE TEŽAVE Zlobni jeziki pogosto očjtajo, karierizem vsem tistim, ki želijo vstopiti v organizacijo ZK. Kandidate često merijo po svojih merilih in glede na posamezne slabe člane ZK. Taki očitki globoko prizadenejo iskrena čustva mladih kandidatov in prav zato tudi nekateri pomišljajo in se ob vstopu v organizacijo nekoliko obotavljajo. Zelo veliko težav povzročajo mladim tudi družinski člani. Mladi ljudje imajo težave z religioznimi starši, ki jim nemalokrat grozijo, kar je zelo pogosti primer na vasi, da jih bodo napodili od hiše, da jih ne bodo več priznali za svoje in drugo, pri tem pa se le malo zavedajo, da nepravilno vplivajo in kreirajo izbiro samostojne odločitve poti svojih otrok. Zato se moramo mladi komunisti zavzemati za temeljna ustavna načela svobodne vesti in svobodnega- opredeljevanja člo veka. Takšnim staršem moramo odločno povedati, da delujejo v nasprotju z ustavnimi načeli, proti svobodi svojih otrok in njihovi svobodni odločitvi. Težav te vrste je veliko, toda odločni mladi ljudje se ne menijo za tisto, kar ocenijo za nepravilno in kar omejuje njihovo svobodo vesti in vstopiti v organizacijo na osnovi lastnega prepričanja. Dejstvo pa je, da se pogosto z najrazličnejšimi izgovori skrivata tudi čisto navaden oportunizem in neodločnost, seveda za take mlade organizacija ZK ni zainteresirana. MNOGO DELA IN ZNANJA MOŽNOSTI IN VOLJA Mladi komunisti morajo veliko delati, da bi doumeli probleme in interese najrazličnejših delovnih področij. Le tako se lahko izoblikuje osebnost komunista, ki prednjači pred drugimi ljudmi, predvsem v spoštovanju širših družbenih interesov. Mnoge organizacije ZK se še premalo zavedajo pomembnosti kontinuitete socialistične preobrazbe naše družbe, ki mora biti jasno opredeljena in mora imeti jasno izdelana stališča do problema organiziranosti mladih ljudi. Večkrat slišimo teze, da smo mladi neaktivni, da premalo prispevamo, da se nas premalo sliši. Največkrat to govorijo tisti, ki so tudi krivci za tako stanje, kajti aktivnost mladih ljudi in mladinske organizacije je povsod odvisna od vseh komunistov in je tudi najboljše ogledalo njih samih. Kajti pustiti mlade ob strani, da se sami izobražujejo in izgrajujejo, je prav gotovo nesprejemljivo. Res je tudi, da med mladimi poznamo vrsto odklonov in omahovanj, ki onemogočajo, da bi bili mladi med prvimi borci za nove družbenoekonomske odnose. Včasih mladi tožimo, da ni pravih možnosti, da bi se lahko izkazali, vendar pa današnje obdobje prav gotovo daje velike možnosti v boju za samoupravo in osvoboditev človekovega dela. Mladinska vodstva se često izgubljajo v nekonkretnih akcijah, v programih, ki so jih pozabili ali pa jih niso znali prilagoditi konkretnim razmeram. Tu smo mladi komunisti še posebej odgovorni. Vsi komunisti moramo čutiti veliko odgovornost do mladih ljudi, kajti bodočnost socializma je v bodoči generaciji, v mladini. Mladim se velikokrat tudi premalo zaupa, upoštevnost je podrejena najrazličnejšim merilom, ki mladim ne nudijo možnosti odločanja. Zato je družbenopolitična aktivnost mladega človeka odvisna predvsem od sodelovanja pri reševanju problemov v ZK, socialistični zvezi, zvezi sindikatov in predvsem v zvezi socialistične mladine, kjer mladi komunisti morajo predstavljati idejno jedro in so glavni nosilci vseh nalog. Mladim komunistom in tudi mnogim ostalim komunistom mnogokrat primanjkuje komunističnega ponosa. Ne znamo se postaviti v najrazličnejših okoljih. Ko smo v središču mnogih nasprotij, se čestokrat premalo avtoritativno opredeljujemo. Biti član ZK mora biti ponos vsakega, predvsem pa mladega človeka. MLADI V KMETIJSTVU Uspešno triletno delo v zadružni enoti Svečina Osnovna organizacija ZSMS je bila osnovana pred tremi leti na ustanovnem zboru, ki ga je organizirala KZ Pesnica. Navzočih je bilo 7 mladih delavcev. Po začasnem uvajanju in pomoči mentorja Borisa Rožmana je osnovna organizacija začela delati. Naredili smo okvirni načrt dela. Prva naloga je bila razširiti članstvo. V tem je bil dosežen uspeh, tako da danes ugotavljamo, da je preko 25 mladih aktivno vključenih v delo osnovne organizacije. V letu 1973 smo organizirali strokovne ekskurzije v okviru Agrokombinata Maribor in kmetijske zadruge. Ogledali smo si terasne nasade vinogradov nad Mariborom in predelavo v Počehovi. Seznanili smo se kompletno problematiko vinogradniške proizvodnje Agrokombinata. Po tem ogledu so nas obiskali predstavniki osnovnih organizacij iz Pernice, Pesnice, Jakoba, Svečine in si ogledali 4 kmetije, zvečer pa priredili družabno srečanje na Plaču. V istem letu smo vrnili obisk osnovni organizaciji Pernica, kjer smo si ogledali 3 preusmerjene kmetije ter se udeležili njihovega družabnega večera. Obisk v Jakobu smo povezali z ogledom razstave plemenske živine ob obletnici Živinorejsko veterinarskega zavoda Ptuj. V tem letu smo imeli 6 sestankov, na katerih smo obravnavali problematiko v kmetijski zadrugi ter naše organizacijske probleme. Udeležili smo se zimskih predavanj za kmetovalce. Ob otvoritvi ceste smo organizirali traktorski obhod, kjer so sodelovali vsi člani in osnovne organizacije. V letu 1974 smo razširiti dejavnost osnovne organizacije na naslednja področja: 1. razširili smo članstvo; 2. udeležili se zimskih predavanj o kmetijstvu; 3. sodelovali na občinskem tekmovanju »Kaj veš o kmetijstvu?«; 4. sodelovali na področnem tekmovanju v oranju s tričlansko ekipo; 5. delovali v samoupravnih organih KZ; 6. izvedli kandidacijsko konferenco za volitve v organe KZ, kjer smo dosegli primerno zastopanost naših članov v zadružnih svetih; 7. organizirali dva izleta na Pohorje in na Koroško, na Uršljo goro; 8. v novembru organizirali zaključni sestanek, kjer smo pregledali delo v letu 1974 in si zastavili program za januar 1975. Istočasno smo izvedli degustacijo mošta leta 1974 in naredili prerez letnika pod strokovnim vodstvom tovariša Fijačka in tovarišice Jamškove. Na zaključni sestanek smo povabili predstavnike vaških aktivov osnovne organizacije ZSMS in člane drugih organizacij v kraju, ki so se vabilom odzvali. Ker ugotavljamo, da imamo probleme s finančnimi sredstvi, smo na pobudo članov osnovne organizacije predlagali kmetijski zadrugi, da nam odstopi v najem približno 1 ha njive za posevek koruze. V tem letu smo imeli skupaj pet sestankov. Član osnovne organizacije je sodeloval na mladinskem seminarju v Bohinju. V letu 1975 smo uspeli: 1. v osnovno organizacijo vključiti 20 članov, tki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo; 2. pri kmetijski zadrugi smo najeli 1,20 ha njive, jo posejali s koruzo, se Vključili v tekmovanje o pridelkih in pridelali 11.000 kg koruze. Po strokovni oceni pridelka, ki sta jo dala inž. Miklavec in inž. Marušič, smo dosegli pri obstoječi sorti, največji pridelek v občini Maribor. Člani osnovne organizacije so se zainteresirano lotili vseh del na skupni parceli, tako da so bila pravočasno in strokovno opravljena. S tem delom smo si zagotovili finančna sredstva za nadaljnje delo; 3. ob zaključnem računu v KZ Pesnica je osnovna organizacija dala kritično oceno dela; V letu 1975 smo: 4. sodelovali na zimskih predavanjih; 5. udeležili se tekmovanja »Kaj veš o kmetijstvu?«; 6. udeležili se tekmovanja v oranju; 7. sprejeli osnovno organizacijo pri KZ Slovenske Konjice in jim pokazali tri preusmerjene kmetije v Svečini; 8. organizirali v mesecu novembru na Kopici nad Svečino drugi zaključni sestanek, kjer smo pregledali delo v letu 1975 in sprejeli program za leto 1976; 9. dva člana osnovne organizacije ZSMS sta se udeležila mladinskega seminarja v Bohinju. PROGRAM DELA V LETU 1976 V letu 1976 si je osnovna organizacija ZSMS zastavila naslednji program: 1. še povečati članstvo; 2. na skupno najeti parceli pri kmetijski zadrugi se v letu 1976 zopet posadi koruza in se tekmuje ‘v doseganju hektarskih pridelkov. Za to leto je njiva že preorana; 3. z razpravo na zboru delegatov krajevne skupnosti Svečina se opozori na problem obstoja šolskega posestva v Vinogradniško sadjarski šoli Svečina; 4. organizira se izlet za člane osnovne organizacije ZSMS v Goriška Brda in Vipavsko dolino v mesecu avgustu; 5. udeležba na tekmovanju »Kaj veš o kmetijstvu?«; 6. udeležba na tekmovanju v oranju; 7. vrnitev obiska osnovni organizaciji Slovenske Konjice v februarju 1976 (obiskati 4 preusmerjene kmetije, plantažne sadovnjake, degustacija vin, družabni razgovor); 8. razširitev stikov z drugimi osnovnimi organizacijami (Rače); 9. več pozornosti posvetiti sodelovanju z mladinsko organizacijo v Svečini in Juriju. Potrebna je večja koordinacija ter informiranje med seboj; 10. aktivno sodelovanje v organih upravljanja KZ Pesnica; 11. na letno konferenco v novembru povabiti predstavnike občinske konference in sodelovanje z njo; 12. sodelovanje v glasilu NAŠA POT; 13. prehod na redno delovanje — sestajanje vsako zadnjo soboto v mesecu, Ob 18. uri. Osnovna organizacija mladih v kmetijstvu pri ZE Svečina Sekcija za kmetijstvo in vas SZDLJ podpira ustanovitev Zadružne zveze Jugoslavije Razvoj zadružništva na samoupravni podlagi Sekcija za kmetijstvo in vas zvezne konference SZDL Jugoslavije je minuli teden podprla ustanovitev Zadružne zveze Jugoslavije. Ocenjujejo, da bo jugoslovanska zadružna zveza skupaj z republiškimi in pokrajinskima omogočila razvoj zadružništva na samoupravni podlagi. Poglavitna naloga zveze bo namreč, da prispeva k ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela v vaseh in njihovem medsebojnem povezovanju z drugimi organizacijami v kmetij sko-industrij ski celoti. Zdaj je v državi približno 600 kmetijskih zadrug in temeljnih organizacij za kooperacijo. Toda za uresničevanje družbene, gospodarske in socialne vloge na vasi v skladu z ustavo bi potrebovali 5 do 6-krat več takšnih organizacij. Na seji sekcije so poudarili, da je kmetovalce nujno potrebno usmeriti v združevanje. To mora biti poglavitno vprašanje politične dejavnosti na vasi. Pri tem gre za po-družbljanje dela in ne lastništva. Nekdaj je imelo družbeno kmetijstvo veliko vlogo pri razvoju kmetijstva na vasi, danes pa je združeno delo tisto, ki vodi k stvarni preobrazbi vasi. Seveda moramo hkrati skrbeti, da bo ob delovanju zadružnih zvez tudi dovolj zadružnikov. Na to opozarjajo primeri. V SR Srbiji je na primer po sprejemu ustave uveljavilo samoupravljanje več tisoč organizacij, medtem ko so v kmetijstvu razpustili 460 kmetijskih zadrug, namesto da bi jih ustavno preoblikovali. Sekcija je tudi sklenila, da mora izvajanje kmetijske politike in ustavnega združevanja kmetijskih pridelovalcev spremljati zavarovanje gospodarske zanesljivosti v primeru naravnih nesreč. Zelo pomemben ukrep za zanesljivo in stabilno kmetijstvo je zavarovanje; le-to mora biti zasnovano na vzajemnosti in solidarnosti. Kmetijski pridelki niso dovolj zaščiteni. Zaradi tega nastajajo izgube in škode za kmetijske pridelovalce in skupnost. Po vsem tem moramo zavarovanje vključiti v novi »zeleni načrt«. Združeno delo mora imeti večji vpliv na upravljanje v zavarovalstvu. To praktično pomeni, da moramo organizacijo zavarovanja v kmetijstvu spremeniti. (Kmečki glas, 3. 3. 76) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ S Dopisujte v „Našo pot“ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ IZKUŠNJE KOOPERANTOV Kmet kooperant MILAN REPA Skupno s pospeševalcem pri TOZD KZ Maribor Agrokombinata Maribor Štefanom Temlinom smo se odpravili h kmetu — kooperantu Milanu Repi, z Jareninskega vrha 10 pri Jare-nini. Štefan Temi in z Repov o družino Milan Repa je kmet — kooperant že od obstoja kooperacije pri Agrokombinatu Maribor, od 1963 leta. Ukvarja se pretežno z živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom. Vzporedno z živinorejo pa tudi s proizvodnjo mleka. Ima 9 ha obdelovalne zemlje. od tega 2 ha vinogradov, 4 ha sadovnjaka, 1 ha njiv in 2 ha travnikov. Leta 1973 si je iz starih hlevov preuredil sodobno urejen hlev, s sitemom na odplako-vanje. Za gradnjo hleva je dobil 50.000 din preusmeiitvene-ga kredita, za preusmerjene kmetije in 10.000 kredita pri hranilno kreditni službi. Precej pa je imel tudi lastnih sredstev. ŽIVINOREJA Trenutno ima v hlevu 10 krav — molznic in 20 pitancev. Pitance redi v glavnem v kooperaciji, na finančni obračun. Pri oddaji živine se od vrednosti oddane živine odbije vrednost teleta pri vhodu in obresti. Živino oddaja TOZD KZ Maribor na odkupnem mestu v Jarenini dvakrat letno. V času kooperacije je Milan Repa spital 700 pitancev, od katerih sta samo dva poginila, eden pa je šel v prisilni zakol, kar je za tako veliko število živine vsekakor zelo ugodno. KRMA Živino krmi z lastno krmo, krmili in koruzo. Redno pa prevzema od Talisa Maribor pivske tropine, ki jih uporablja za dodatno krmljenje živine. V lanskem letu si je zgradil dva lesena stolpna silosa, z zmogljivostjo okrog 340 m1. Kvaliteta oddane živine je po mnenju pospeševalca Štefana Temlina zadovoljiva. Živino pa Milan Repa spita v rekordnem času v 12 oziroma 15. mesecih. PROIZVODNJA MLEKA Mesečno proizvede 1500 — 1800 litrov mleka, ki ga oddaja v zbiralnico. V prihodnosti ima v načrtu, skupno z zadrugo ureditev zbiralnice mleka s hladilnikom. Vse to pa je odvisno od prispevka finančnih sredstev Mariborske mlekarne, ki mleko prevzema. VINOGRAD Leta 1974 je Milan Repa obnovil približno 1 ha vinograda. Stari nasad 60 arov je v rodnosti. Prevladujejo sorte: muškatni silvanec, laški rizling in rumeni muškat. Vinograd je sajen vertikalno, na žico. V lanskem letu je imel manjši pridelek, zato je zadrugi oddal le manjšo količino mošta. V letošnjem letu bo obrodil že novi nasad, zato Milan Repa pričakuje veliko boljši pridelek. Milan Repa je tudi član vinogradniške skupnosti Sveči- na—Pesnica—Jakob, ki je bila ustanovljena pri TOZD KZ Maribor v jeseni 1975 leta. Ker ta skupnost deluje razmeroma kratek čas, še ni prevzela nekih konkretnih nalog. Pospeševalec Štefan Tem-lin je mnenja, da bodo lahko organizirali v okviru te skupnosti odkup grozdja in predelavo na enem mestu. Člani vinogradniške skupnosti — bi naj skupno skrbeli za ugodnejšo in boljšo prodajo vina. Kmetje — kooperant j e pa bodo na ta način upravičeni do razlike med doseženim finančnim rezultatom prodanega vina in akontacijo za mošt oziroma grozdje. SADOVNJAK Leta 1974 je posadil 400 dreves breskev in 300 dreves jablan. Sadovnjak je šele v začetni rodnosti. V letošnjem letu bo šele normalni pridelek sadja. MEHANIZACIJA Milan Repa ima vso meha-nizacjo, M jo potrebuje za delo na svoji kmetiji. Poleg treh kmetov je član strojne skupnosti Jarenina. Skupno (Nadaljevanje na 22. strani) NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL £2>/ STROkOV- e A AKUSTIKO AQAV/ PODO&NA VOTLINA mH,u SE MeM ŽMZ.BKOI U&ITJE S STRELOV 100 OTOK TREP VEfiJEZUEtf KOŠARKAR (AlSjOiA) OAD/ZRN-SKl OTOK 40MSEC V LETU Vodni VKtiNec Pozdrav starih r/mdano/ ib-ŽAVA V SEVERNI Amerik./ MESTO v 3EVER.NI UPOKOJI PROFESOR sreaves VETER 30TISUJ •MAŠO w hrib PRI LJUBLjANj ŽA&JE Nose ITAEI? POLITIK Avrop. iPoiM- n led' vpuso 'ME z A tASTLINO VOL&//V HAGLMhc "toRRIVALO (MNOi) UBITI Egiptovski maršu. IZDELEK tlLIRIJE* MAHNIČ ANTONI Metal IRIDIZT SKZIV- NOST pokra- TURČIJI 'RISAL £3)1 KLASINC S.TANE VOTOKAK AKOED STIKU/ G L-ASOV eez/VAM A/AS LOVOV KAZEN VEL/K "PES TINA AUMONT Zolajev 'RONAN Boba/AR TZIthEAT LE&IH*- (Ria/go) VEKL/R ?RI BIKO- BORBI IRSR/ BRWOVEC VTIČ JA samica MLADA K. KAV/CA NA1VEČJI N060A4E-TA5 VSE, ČASOV FRANCOM ?ISA1FLJ .H DRŽAVNA ■ ZLAGATA NA7VISJE VZGOJE- SLONJE Anton Sovre /ME Nobelovca Andrica 20BSUJ v rNAŠovok PRSAL/cA ZA KITAJO ZAVORA VRI VOZU S/DRO, kotva TANKA TKANINA GRM S TRDIN LESOM AVTOR. *GOLI£/ IN MRTVIH* DOPISUJ V fWšoroT Zf/AME- M/Z&SJifl MOtoOSKO tOŽAKSTVO WRAhlSto LETOVlčČfe MUSLIMANSKO MOŠKO IME tuDEEl TM60 IČONJ VRI ŠAHU RKlTAMK NOKDDJtt trase" IVAN hob £MUAö> iALO ŽENSKI PEVSKI GLAS KAREL IOBIDA teotoL- 3>WA SAMPIM ZIMSKO POD- ZEMLJE IZVIR vovisu'] V fNAŠ.OTCrr" 50ifß^TOV TOŽILEC MOZARTOVA vSestra KDOR. TROSI Herce- govec OSBORNE VOHN ITAL- DOPISUJ fN^O TOT* TOT PRITOK TAT, E naselje KLICATI, VABITI IME Pianista BERTON- CLJA DOLENC TENIŠKI LOPAR- POSTANI TUDI Tl, DOTW/fc »NASeTüTI* SMKDCr KAVRA JU^OSL- BoiHA& TOTI* PISMENO potrdilo SLAVKO OSTERC ANDREJ CAPUDER 'f-HU-PKAZN« vseh DELOVA/W L3UDI odbor za zgladitev tovarne, ki je po njiho trudu in s pomočjo Gospodarske zbornic« s Glejte, most pred k ti isti ljudje, ki s • tjo dokazo •rasel v zbor delavcev za zgraditev to vare se pismeno obvezali, da bodo za tovarno v; tot kredit v denarju, mateijf * „prerojenje” v resnici za< volja in pogum preobraziti LETAL- STVO SloVeN. SMUČ/IR-T£KA&. (pPANC.) s.'jeno angleško mo OLE NOGOMIE- .ZAfiREBA' (BOŽO, STE]/E PEEVES RDEČI Riž spjzet- Nost 6R&IKI ■BOG VBTRpV čfpIČ ONdRA ANNJ/ IVO UMEK ANITA O’IDAa GRŠKI &CG Ljubezni ITALIC FILMSKI lGRALEO> (VirroKio DELAVEC, V STEKLARNI TORINO KUŽIH. ŽELEZ- NIŽRA PROSA TONE PAVČEK. OKOP ANTON Aškerc osnovam KOL/tf/NA DECI- LITER (krake' STAE. TLES ŽOSASTVO gozdov PC7AV NA von centrih METKA POKRI- VALO TIROV LES, TIROVINA Leto- viške Tri OPATIJI nenadna smrt NAPLfl- tiLO, NATAY